Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn šivo Kopuar iera ul. št. 6/ili Te e/on šl. 3487. smet uiban 3487 llohoplsi se ne viaca.o Posamezna št. t Din, mesečno, če se sp/ejemu iJsi t upiavi, naročnina 4 li n, n«> ir po pošti t.osiavln n lisi 5 Vin. t elolt ino rai očrnila 50 Vin. polletna 25 Vin. čelt lletna 13 Vin. Inseian po dogovoru L pitna. Kopnai iCk.a unča šl. 6/11 Postni čeh. lačun, Lnibljt na 15.179 lelcjon štev. 2549 Berenguer proti levičarjem Madrid, 2. febr. (Tel. »SI. I.«) Dočim jc bila vlada generala Bcrenguera v meščanskih krogih splošno dobro sprejeto, jc nnlciela v skrajni dcsniei in levici nn močan odpor. Skrajni desničarji, ki sc rekrutirojo predvsem i/ vrst Rivcrinih pristašev, so proti novi vladi iz lahko razumljivega razloga, ker jc njih vlada padla. Skrajni levičarji pa so proti Berenguer jevi vladi iz več razlogov. Predvsem so osebni nasprotniki Bcrcnguerja, ki so ga že v času maroško vojne silno napadali. Nadalje so proti vladi i/ načelnega vzroka, ker je sedanja vlada diktn-torična, čeprav le radi razmer. Zlasti pa skušajo ti krogi, da bi prišli spet do vpliv«, ki so ga pod Primo de Itivero zelo izgubili. Ta skrajno levičarska opozicija intelektualcev se je pred diktaturo zbirala v znanstveni in literarni družbi »Ateneo lo drug delavec. Slab tlel si roja se je / imeni! z rezerv tlim delom in nič drugega. < t mola delavec iz kakega zelo tehtnega nt/loga prekiniti /a liip z delom, mora vzdigniti roko in prosili ko -olaiček. če sine ru» stran. In šele, ko mu mnl/.tii nik dovoli, sme otl stroja. Vli te prošnje so dovoljene le izjemoma in lire/ usmiljenju je na cesti delavce, ki lii •>' vi i kial up.il dvigniti roko. Opoldanski odmor ji kratek in t desetih minutah mora delavec stoje opraviti svoje kosilo. Potem pa spri 'uri ure nr|>ieManega in llullil ubija jočegu vseskozi ~umo meha ničnega dela. T lilo, naporno in v-c sile izsesavajoče jt' to tlelo, jc pa /ato ludi dobro plačil no. Pri l ordu na jmanj šest dola i jev nu iliii. nad ">nn I >in. I ako inicnziveii način delti mora seveda silno /vi uii produkcijo in pocenili i/dclke v le j meri. tli -o ludi pri najboljših plačali i/v en vsake konkurenci', Iu /aradi te posledice ludi opozarjamo na la način produkcije in obenem vpraša umi. če umre naše gospodarstvo vzdržati konkurenco. Danes, ko vladajo še zaščitne carine. vprašanji' še ni tako pereče, ker zaščitna ! carina /ravna razliko, ki nastane rudi našega | udobnega in atneriškegu intenzivnega načina i/- [ delovanja. Mulo verjetno pu jc, tla 1k> mogoči /ušlitne carine večno v/držati nu sedanji višini. Velike sile /c vedno glasnejše poudarjajo, j iln ircbii zaščitne carine odprav ili in /c se kun- j kretno predlaga carinsko premirje. Veliki li nančniki — in li vladajo svet — hočejo zaščit ne carine odpraviti iu po v tro govorilo proti socialno demo- svobodc pred votivno cerkvijo velik shod v j kratski dunajski občinski upravi, in zlasti protest proti prevelikim občinskim davkom in proti njeni davčni politiki. Po shodit se jc proti terorju v upravi. Po cenitvi neke lo- j razvil demonstracijski obhod po Ringu do kalne korespondence, ki sloji Heimvvehru j Schvvarzenbergplatza, kjer sc je razšel. Do blizu, jc bilo na shodu 50.000 ljudi. Policija j incidentov ni prišlo nikjer, jc odredila obsežne varnostne ukrepe, da ni | Krvavi spopadi med heimtvehrovci Gospodarska pogajanja z Avstrijo Jugoslov, komhi n prišia na Bsmai i roča. da je l.itvinov demantiral. da bi imel j odhod mehiškega poslanika iz Moskve poli-Dunaj, 2. febr. (Tel. Slov. listu .) Pod ; do sedaj razvijala ugodno. Posebna komisija ličen značaj, ker mehiški poslanik ni vložil vodstvom kmetijskega ministra dr. Frangeša j bo najbrž ostala na Dunaju dalj časa. Jugo-je prišla na Dunaj v soboto posebna jugo- | slovanski kmetijski minister dr. Frangeš na slovanska komisija, da se pospešijo gospo- Dunaju ni nepoznana osebnost, ker je že pred darska pogajanja, ki se že dalj časa vodijo vojno deloval na Dunaju več let kot sekcijski med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno o agrar- [ šef v skupnem finančnem ministrstvu iti ima nih gospodarskih vprašanjih. Pogajanja so se . še od prej na Dunaju mnogo znancev. kega protesta. Njegovo potovanje je osebnega značaja ter je v zvezi /. njegovo misij,) v Osrednji Evropi. Litvinov jo izjavil, da ne verjame njegovim razlogom in da misli, tla mehiški poslanik ravna pod nekim tujim vplivom. Turčiia prosi za Gradec, 2. Tebr. (Tel. Slov. listu .] V Eggenbergu pri Gradcu so bili ponoči od so, bole na nedeljo hudi spopadi med Heimvveh-( rovci, ki so lepili plakate, in med socialnimi ; demokratskimi delavci. Prišlo je. najprej do ! prerekanja, potem pit do dejanskih spopadov. 1 ki so trajali od polnoči do treh zjutraj. Na,, 1 obeh straneh so se z največjo ogorčenostjo bojevali s kamenjem, noži in gumijevkami. Tudi streljalo se jc. Težko ranjene so bile štiri osebe. Lahko ranjenih pa jih jc bilo še več. Policija jc prišla na kraj pretepa, ko jc bil žc končan. Težko ranjene so prepeljali v bolnico. mrzli val Dunaj, 2. febr, (Tel. SI. L. ) I/. Švedsko' j mrzli vai.še nadalje prodiral v sedanji hi- poiočajo. da gre od špicliergov proti jugu ; kosti, potem bomo v kratkem imeli tudi pri mrzli val, ki bo v kratkem dosegel tudi sred- j nas zimo. Na Češkem je že pričel padati | njo Evropo. \ Skandinaviji je mrzli val takoj j sneg in češki lisli vidijo v tem prvi znak ! silno pritisnil navzdol temperaturo, ki je pa- I bližnje zimo. j dla že na :(5 stopinj pod ničlo. V soboto je j Kakor kaže lo poročilo, nam zima ven- ! mrzli val dosegel že Baltiško morje, kjer je | dar no bo čisto prihranjena in februar se bo takoj padla temperatura za 10 stopinj. Če bo j še izkazal kot mesec zime. kiil- ' lio u da j /. delom v naših luiirikan.' .lasno jc. da t e/ noč ne bomo mogli spremeniti načina -vo.jr produkcijo, temveč da moremo to doseči le polagoma, po preudarno izvršenih pripravah. Vedno bolj moramo stopnjevati našo produkcijo, da bomo mogli enkrat tudi mi pogrešati carinsko zaščito. \u vse zadnjo jc tu vendarle samo tliivek. ki ga plačuje konsument industriji in za vso deželo bo boljše, kadar bo ta davek odpadel, /ato je miravnost v interesu vseh prebivalcev, če bo tinšu industrija tako napredovala, dn bo postala draga zaščitna carina odveč. Mislimo, da je lu lutli sredstvo, s katerim se z lahkoto doseže postopno zviševanje produkcije. Naj lio vsttk delavec deležen dobička od večje produkcije in prepričani smo, tla bo- i do tudi naši delavci sami od sebe skrbeli, da bo 1 delovna doba čim uujbolj uporabljena. Delavec mora vedeti, tla je večje njegovo delo njemu v korist, - Tudi v Hamburgu je potekel dan miniti. J ]}ki (ll0jster roda zlatega runa sklicati spo- demonstranti vprizoriti nemire, vendar je policija aretirala voditelje in demonstrante razpršila. Tudi v predmestjih in v AHoni jc potekla nedelja mirno, razen majhnih nepomembnih spopadov s policijo. Tešhi boji med Amhci London, 2. febr. (Tel Slov. listu .) Iz Amaana v Transjordaniji sc poroča, da sta' ruti nu dobičku tovarne in potem bo ludi storil dva rodova Vahabitov napadla rod Huvitat v Transjordaniji, pri čemer je bilo ubitih 490' ljudi. Angleški oklopni avtomobili so bili poslani na bojišče. ronprincem. Madridski poročevalec lista j df,a '» P°zni Se moKla v zadni- namreč javlja, da misli španski kralj kot ve- ! lIP" pobegniti. Moz.je nato vdrl v sosednjo luso in tam ustrelil petkrat /. revolverjem. Proti večeru so v raznih delih mesta skušali i ,nJa(]i Vse" viteze" reda"na"zbor^ kapitla Večhia I 8treli 80 l,bm neko 63 letno žensko in dve članov reda so baje že naznanili svoj prihod, i ^f1" hCeri' stari 2:5 iu 25 let- Pa člana reda pa sta poleg angleškega/italijan- j ^ a smrtno nevarno ranjena. Tedaj je pri-s kega, švedskega, danskega kralja in drugih i ?ol domov /. dela moz pravkar umorjene žene. tudi Poinrare in bivši nemški kronprlnc. Da i /Wa'feh mo"lec Je 1udl leSa težko raniL Ko ne bi prišlo do neprijetnih incidentov, sla I 'ie tako umori1 Pet oseb' dve Pa tsžko bila oba na diskreten 'način opozorjena, da | ^ f,0f,al s(> sehl kl'°Sl0 v Slavo- Vsi 11 se bosta v Barceloni ob priliki zbora vitecov s.trns!u. z1ocllu 80 bili izvršeni v manj kako t vse, kar je v njegovi moči, da iabrika čini bolje prospeva. Zato je potrebno, da ludi delo-' da.javci uvidijo, da mora povečanje produkcije imeti tudi ta namen, tla dobi delavec vedno I večjo plačo. Čim večja produkcija, tem boljši socialni položaj delavca, v toni spoznanju je I ključ k napredku našega gospodarstvu. Ford zaslu/i nu dan en milijon dolarjev in še vedno | zvišuje delavske plače, ker hoče zaslužiti še vec. Prav tako morajo naši delodtijavci zviševati delavcem plače, da zaslužijo sumi š,. Več. Povečana produkcija mora prinesti vsem zboljšanje, podjetniku prav tako ko delavcu in samo potem jo. mogoča in ima /.misel. Nikakor pu se ne sme izvršiti na škodo delavca, kakor bi hoteli nekateri kratkovidni podjetniki. Kdor ubija v svojih nameščencih voljo do tlela, ta nuj ne misli, da bo zvišal kapaciteto svojega podjetja. Eno izključuje, drugo! Mnogo bolj intenzivna mora poslali naša produkcija, ker drugače ne bomo vzdržali vedno močnejše zunanjo konkurence. Zvišana produkcija pa mora pomenili /višanje standardu našega delavca in v tem je edino možna rešitev. Čas je da bi to spoznanj«' /e povsodi prodrlo. aciji hmetshe zenit e Rdeča vo;ska mora pomatfati Moskva, 2. febr. (Tel. »Si. L.«) Odpor bili odposlani za organiziranje kolektivnih kmečkih gospodarstev, so izpostavljeni pogostim atentatom. Duhovščina, tudi razkolniška, podpira baje — po teh poročilih, — ta odpor z vsem svojim vplivom in celo z grožnjami cerkvenega izobčenja, samo da prepreči kmetom vstop v kolektive. Na drugi strani pa se je izkazalo, da nekje vsiopajo v kolektive ravno kulaki, ki si hočejo na ta način zagotoviti vodilni vpliv. Samo v okraju Uljanovsk so odkrili, da je vstopilo v kolektive 434 ku-lakov, ki so bili nato takoj izključeni. Nove ostre odredbe proti Kulahom 1 so razveljavljeni tako zvani deželni zakoni, Moskva, 2. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Od- " po katerih je bilo mogoče, jemati zemljo v redbe sovjetske vlade za uničenje veleposestnikov in za uvedbo industrijskega in socialno poljedelskega gospodarstva se vrstijo druga za drugo. S posebnim dekretom iz Kremla so dobili izvršni odbori pooblastilo, da smejo kulake razlastiti v vseh onih pokrajinah, kjer je izvedena kolektivizacija. V teh pokrajinah zakup in naročati poljedelske delavce. Razen tega smejo ti odbori odrejati vse, da se odpravijo veleposestva. V to svrho smejo kon-fiscirati imetje in dosedanje lastnike kulake pregnati iz dotične pokrajine, njihova last pa se smatra kot temeljna vloga kolektivnih kmetov in dnevničarjev. kulakov proti kolektiv izaci j i so pričeli tudi že čutiti sovjetski voditelji. Da bi kmetijska kolektivna gospodarstva utrdili, so sklenili, da pritegnejo h kolektiv izaciji zemlje poleg iz-učenih delavcev tudi vojake rdeče armade in mlajše oficirje. Ti morajo oditi v kolektivna kmečka gospodarstva kot inštruktorji in za delo s traktorji. Po povelju Vorošilova se mora s 15. februarjem pričeti v vseh oddelkih rdeče vojske pouk o delu nn kolektivnih gospodarstvih. Tekom letošnjega leta mora biti v ta namen izučenih 100.000 rdečih vojakov. Nadalje je sovjetska vlada sklenila, da se morajo vsi podeželski sovjeti na novo izvolili. V vsakem sovjetu pa morajo imeti kolektivni kmetje in bajtarji absolutno večino. Na ta način upa sovjetska vlada preprečiti, da bi se kulaki vtihotapili na vodilna mesta vaških sovjetov ter s pasivnim odporom onemogočili kolektivizacijo ruske zemlje. Krvavi dogodki na Liparskih otokih Pariški list poroča, da \e bil pri tem ubit Josip Fdiptič Zagreb, 2. febr. (Tel. »SI. L.«) Šele sedaj prihajajo vesti o krvavih dogodkih na Liparskih otokih koncem preteklega leta, ko je bilo konfiniranih mnogo Istranov. Ni znano, zakaj je prišlo do klanja naših ljudi. Pariška »Liberte« objavlja o tem kratko poročilo, iz katerega je posneti, da so pri tej priliki ita- lijanski karabinerji ubili Josipa Filipliča, ki je bil uradno pokopan. Pri pogrebu je nastopila milica v zelo velikem številu. Sijajen ples zagrebških časnikarjev Zagreb, 2. febr. (Tel. Si. L.c) Včeraj je bil v hotelu ;;Esplanade« ples zagrebških časnikarjev, ki je uspel nad vse sijajno in zbral k svoji prireditvi poleg zastopnikov oblasti ves intelektualni del Zagreba in zastopnike raznih ustanov. Prisotnih je bilo okoli 1600 oseb. Prišli so tudi mnogoštevilni gostje z dežele, iz Belgrada pa je prišel predseduik zveznega odbora Jugoslovanskega novinarskega udru-ženja Franjo Smodej, zastopnik osrednjega presbiroja v predsedništvu ministrskega sveta Radoje Markovič in več belgrajskih časnikarjev. Po splošnem priznanju je bila to ena najlepših prireditev v Zagrebu, ki je časnikarskemu stanu prinesla mnogo moralnih in materialnih koristi. Vsi zagrebški listi objavljajo obširna poročila o tekmi, popis povabljenih in toalete raznih dam, ki so pri plesu sodelovale. Potniški avtobus padel v oreoad Belgrad, 2. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Iz Kosovske Mitrovice se poroča, da se je tam zgodila velika avtomobilska nesreča. Potniški avtomobil, ki vozi iz Peči proti albanski meji, je padel v prepad in pokopal pod seboj potnike. Med drugimi je ostal na mestu mrtev poročnik Milutinovič. Novosadsko pevsko žensko društvo odlikovano Novi Sad, 2. febr. (Tel. »SI. L.«) Danes se je na slavnostni akademiji izročila zlata lira, dar Nj. V. kralja, novosadskemu ženskemu pevskemu društvu, ki je lansko leto pri tekmi Jugoslovanske pevske zveze postalo prvak. Slavnosti se je udeležil kot odposlanec Nj. V. kralja brigadni general Dr. Dimitri-jevič, ban Nikolič, armadni poveljnik general Dokič in mnogo drugih osebnosti. Bel grajske vesti Belgrad, 2. febr. (AA.) Pravosodni minister dr. Milan Srskič je na podlagi čl. 26 zakona o izdajanju tapij na področju specialnih sodišč v Beograd in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici ter v sporazumu z ministrom financ predpisal pravilnik za izvrševanje zakona o izdajanju tapij. Pravilnik ima 33 čle-uov. Belgrad, 2. febr. (Tel. »SI. listu«.) Ravnatelj poznanjskega velesejma, ki se nahaja že več dni v naši državi, je danes obiskal belgrajsko trgovsko zbornico, ki je imela plenarno sejo. Pri tej priliki so na seji priredili živahne manifestacije Poljski. Belgrad, 2. febr. (Tel. »SI. L.«) Danes je bila plenarna seja glavnega odbora zveze človekoljubnih društev kraljevine Jugoslavije. Prisotni so bili mnogoštevilni člani posameznih društev iz države. Sklenilo se je, da se delavnost zveze razširi tudi na vsa ona humanitarna društva, ki do sedaj niso bila včlanjena v zvezi. Belgrad, 2. febr. (Tel. »SI. L.«) Za popravilo pristanišča v Šibeniku je določen potreben kredit. Tozadevna dela se bodo zato takoj začela. Belgrajsko vremensko poročilo: Belgrad, 2. febr. (AA.) Oblačno v vsej kraljevini. Ponekod dež v spodnjem Primorju. Temperatura v vsej državi narasla za povprečno 3 stop. C. Minimum v Plevlju — ? stop., maksimum Vis +15 stop. Prognoza za 3. februar: V vseh pokrajinah bolj oblačno, vetrovi umerjeni iz severnega kvadranta. Dež na jugu države. Temperatura se ne bo znatno izpremonila. Jubilejni občni zbor kolesarskega društva „Sava" Redko kateri občni zbor kolesarskih društev pokaže sliko tako neumornega in nesebičnega dela v korist kolesarskega športa kakor jo je pokazal jubilejni občili zbor »Save«. Kolesarski šport, ki se je izmed vseh vrst športa pri nas najprej uveljavil, je v zadnjih letih precej nazadoval. Stari dirkači so popustili, med današnjo mladino pa ni pravega razumevanja. Vseeno pa je v tej delni krizi, v kateri se kolesarski šport nahaja, včerajšnji občni zbor »Save« pokazal, da je tudi tu možen napredek. Zborovanju je prisostvovalo okoli 100 rednih članov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem funkcijonarjev. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik g. B a t j e 1. Zborovanju so prisostvovali delegati kolesarskih društev »Zar-jec, »Ljubljanice«, Sore«, Triglava: in Sloge«. Po pozdravnih besedah predsednika je društveni tajnik Gregorčič v skrbno sestavljenem poročilu orisal delovanje društva v preteklih petih letih. Na zelo številnih prireditvah, ki jih je društvo v zvezi z ostalimi društvi priredilo, so se izkazali kot naj- boljši kolesarji Slamič, Nagode, Djordjevič, Prodan, Dolenec, Cimennan in med juniorji Krušič. Društvo je pa prirejalo dirke tudi v damski skupini, kjer sta dosegli najlepše uspehe gospodični Batjel in Slamič. Blagajniško poročilo ni pokazalo posebnega blagostanja v društvu. Tudi to društvo se mora boriti z denarnimi težkočami. Revizor je ugotovil, da jo blagajna v najlepšem redu. Po poročilih je povzel besedo društveni podpredsednik Rozina. V temperametnem govoru je orisal težkoče, s katerimi se mora društvo boriti, poudarjal je pa velike zasluge predsednika g. Batjela, ki jih ima za razvoj društva. Da se dostojno proslavi društvena 5 letnica tudi s športno prireditvijo, namerava društvo prirediti v poletni dobi veliko i..ed-narodno tekmovanje. Po fotografiranju so bile razdeljene kolajne in diplome med zmagovalce v dirkah zadnje sezone. Nato je zaključil g. Batjel uspelo zborovanje z željo, da bi se društvo tudi v prihodnjih letih lepo razvijalo. Zagrebške tekme Zagreb, 2. febr. (Tel. »SI. L.<) Ker je bilo odpovedano gostovanje belgrajske Jugoslavije, so se odigrale v Zagrebu samo tekme za prvenstvo rezervnih moštev prvega razreda. Ostale prvenstvene igre nižjerazrednih klubov so bile odpovedane radi neugodnega terena. Glavno zanimanje je bilo za tekmo Hašk-Concordia. Znano dejstvo je, da ta zagrebška vodilna kluba razpolagata /. dobrimi rezervami. Vendar je liilo na igrišču malo gledalcev. V predigri je moštvo Gradjanskega potolklo Croatio s 7:0. Glavna tekma Con-cordia-Hašk pa je končala s 4:2. Betfiraiske tekme Belgrad, 2. febr. (Tel. SI. L.«) Danes se je igrala prijateljska tekma med BSK in Vojvodino iz Novega Sada. Gledalcev je bilo 1500. Igra je bila zelo interesantna. Zmagal je BSK s 4:2. Razen tega so bile prvenstvene igre nižjih razredov: Gradjanski : Vozdovački 2:0, Uskok : Gardijski nista nastopila, ker ni prišel sodnik. Bulbulderac : Marovac 1:0, Viktorija : Heroj 3 K). RAZNE ŠPORTNE VESTI Novi Sad, 2. febr. (Tel. »SI. L.«) Današnja tekma med novosadskiin Delavskim športnim klubom in Jedinstvom iz Belgrada je končala s 4:3. D tno sSte to^me Dunaj, 2. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Danes se je igralo drugo glavno kolo za dunajski pokal. Bilo je odigranih 8 iger. Austria : Admira 3:2 (1:1, 2:2, 3:3). Igra je ob poteku rednega časa ostala neodločena ter je bila potrebna dodatna igra. »ILUSTRACIJA« »Ilustracija« št. 1., letnik II., najboljša in naj lepša jugoslovanska ilustrirana mesečna revija, je pravkar izšla. Izredno bogata številka z neštevilnimi slikami in izborno vsebino, inora privabiti vsakogar, da se na list naroči, če ga še ne pozna. »Ilustracija« bo v drugem letniku še boljša in še lepša, kot jc bila v prvem. Poglejte si jo in ne pozabite kupiti 1. številko, ki je na razpolago v vseh knjigarnah in trafikah. Vsebina in oprema te revije je dovolj glasna reklama. Naročnina samo 100 Din letno, 55 Din polletno (inozemstvo 120 Din letno). Če lista še nc poznate in se mislite naročiti, zahtevajte številko na ogled! — »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Wacker : Rapid 3:2 (1:1). Hakoah : Ottakring 4:3 (3:1). A. C. Floridsdorf : Rapid, Oberla 9: 1 [5 : 0). W. A. C. : Breitensee 12 :0 (6 : 0). Sportklub : Altmannsdorf 10:0 (3:0). Nicholson : Simmcring 6:0 (4 : 0). Praške tekme Praga, 2. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Na igrišču Sparte sta bili danes dve prireditvi, katerih se je udeležilo 12.000 gledalcev. Spar-ta je porazila Slavijo s 4:2 (2:1), Viktorija Žižkov pa Bohemian z 2:1 (1:0). SK Ilirija. Seja klubovegu načelstva bo danes v ponedeljek ob 20.30 v kavarni Emoni. Na sejo so vabljeni tudi načelniki vseh sekcij. — Važno! — Tajnik. Drobiž Pariz, 2. febr. (AA.) Iz Toula poročajo, da je silno neurje, ki je besnelo zadnje dni, napravilo veliko škodo. Ena oseba je bila hudo poškodovana. Atene, 2. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Vlada je sklenila, da bo na raznih krajih uredila moderna letališča, da s tem pospešuje mednarodne zračne zveze v bližnji Orient in v Azijo preko Grčije. Pariz, 2. febr. AA- Iz Bordcauxa poročajo, da je bil danes na delnih volitvah v senat izvoljen s 782 glasovi proti 518 glasovom bivši minister poljedelstva in član demokratske zveze Capi proti Tcrsieru, članu radikalnosocialistične stranke, Turin, 2. febr. (Tel. .31. L.«) Danes je dospel semkaj italijanski prestolonaslednik Umberto s svojo soprogo. Prestolonaslednik se bo nastanil v Turinu v kraljevem dvorcu. Ljubljansko pledališče Drama Začelek ob nsniih zvečer. Ponedeljek, 3. febr.- »Za LJUBEZEN SO ZDRAVILA«. Red B. Opera Začetek ob pol osmih zvečer. Ponedeljek, 3. febr.: Zaprto. Mnrihnrf.^n rflodališče Ponedeljek, 3. februarja: Zaprto. Torek, 4. februarja ol> 20: NETOPIR. Ab. A. CELISKO GL' DA' 'S' , Sreda, 5. februarja ob '.?0: I.EPA PUSTOLOVŠČINA (instovanie Mariborčanov. Ropar Smole areVran Hrastnik, 2. febr. (Tel. SI. 1.«) Roparski hajduk Smole, ki so ga oblasti dolgo časa iskale iu ki je znan po svojih drznih roparskih pohodih, je bil danes aretirun v Sevnici, v krojaški delavnici Josipa Arnši.a, ravno ko si je ponterjal obleko. Poštni uradnik oronan Belgrad, 2. febr. (Tel. »Slov listu«) Iz Trstenika se poroča, da je bil snoči napaden in težko ranjen tamkajšnji poštni uradnik Ste-fanovič, ko je nesel na železniško postajo dnevno pnšto. Napadalci, o katerih ni nobenega sledu, so mu odvzeli vse službene pakete, v katerih ie bila večja vsota denarja in več vrednostnih papirjev. Mariborska nedeVa Maribor, 2. februarju. Prijatelji umetnosti so se zgrinjali včeraj zvečer v teater ter ga docela napoltili. Bila je namreč preniijera znane operete »Netopir«. V primeren okvir jo je spravil V.SkrbinSck. ki je na odličen način rešil režijsko plat; posamezne najvažnejše vloge so bile v preizkušenih rokah. Le princ Orlovskv je mulo motil z medlostjo svojega nastopa. Glasbeni del |wi je bila zude-vu mojstrske rutine dirigentu L. Ilerzogu. iSr Planinci so mnoštveno kapali v prostranstvo unionske dvorane. Oh dren ju in gnječi. ki se je ofcitovala, je treba ugotovil', da je v Ma-rilvoru veliko planincev. In dogodilo se jc na tradicionalnem planinskem večeru, ki je med Mariborčani najpopularnejši, nemalo čudo. Sicer lezejo naši hribolazci na razne »špice«; to pot pn se je ravnotežje sil premaknilo. Neutrudni Pohorjuni so sc vbadali po ravnini unionske ploščadi; pa so »špice« zganile ter ne znašle na njeni ploskovni dokuišnjosti. Iznad pestrosti muriborske nieščančadi, ki se jc bila tukaj zbrala, so v dobri volji in s krasnim zgledom moleli »vrhovi« mariborske družbe ter sc spreminjali v pestroličnem dirindaju. Prcdkurnevalsko iuborenie i:i valovanje zajema obdravsko prestolico. Posvedočilo se je to tudi oh mnoštvenih »hausbalih« v perifer-nejšili javnih loknlih, ki so posebnost v predmestnem mariborskem življenju. h Mariborčani pa so miren »folk«. Zato niso imeli organi javnega red« posebnega posla. Omejiti so morali svoj delokrog nu pozivanje k redu in spokojnosti, lil zato ni bilo nikogar, ki hi mu bila duna prilika, da /a dalj času zlekne. in prevali svojo fizično celokupnost preko idiličnih grafovskih pričen. .Mariborčani so kam-peljci. Zato je današnja nedeljska bilanca na tem iHiprišču precej piškava ter je istooomemb-nu z nulo. Pa tudi nu reševalni postaji ni bilo IMisla. ravno tuko ni bilo v siceršnjem mariborskem in okoliškem žitju in bitju zubeležbe vrednih dogodivščin. Nu celi fronti smo torej današnjo nedeljo obhajali v znamenju pravcate nu-u-ul. Ljubljanska kronika Tudi včerajšnja nedelja je poteklu v Ljubljani popolnoiiiu mirno in brez dogodkov. Niti |H)licijska niti nezgodna kronika ne beležita znatnejših dogodkov. Na predvečer, to je v soboto zvečer, so Ljubljančani imeli zopet priliko, občudovati svoj Grad. ki je bil krasno razsvetljen. Vsa severna stran gradu je bleščala v lepi. beli električni luči. Grad je bil razsvetljen od tričetrt n« 9 do tričetrt iih 10. Posebno lepo so morali videti razsvetljeni grad ljudje u« Posavju in v drugih vaseh severno Ljubljane. Čez noč ni bil nihče aretiran, kar je za soboto in za prvi dan v mesecu res čudno. Pudi kalilcev nočnega miru ni bilo opaziti. Policiji so prijavljene tri manjše tatvine, od katerih pa nobena ne presega vrednosti 61)0 Din. Neki kmet iz Grosupelj je ovaden radi trpinčenja živali in radi arogantnega nastopu proti stražniku, ki je posredoval v zadevi. V soboto zvečer se je vršilo v Ljubljani več, razmeroma uspelih predpustnih prireditev. Te. prireditve so bile dobro obisk, ne. ker so imeli ljudje še denar. Lepo ie uspela tudi prireditev Družabnega kluba v Unionu. Materinski večer v zavodu za zaščito dece, Lipičeva ulica, se vrši v sredo, dne februarja točno ob osmih zvečer. Na večeru bo predaval g. dr. Brecclj o temi: Mati in dom. Vstop prost. Lekarne \ Ljubljani. Nočno službo imajo Mr. Baiiovec, Kongresni trg; Mr. Ustnr. Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Ljubljana VIL HaKanaginica, Lep uspeli slovenske opere ]>omenju sobotna vpri/oritev >!lasiiiuiginico«, glasbene drume v treh dejanjih, kakor jo je imenoval njen komponist Ltijo šiiTranek-Kavie. V sedanji i>re-! delani obliki je bila »Ilnsaiiaginica« v soboto prvič vprizoijena. Naslovno vlogo je pela gospa Thicrry-Kavčnikova, llasanago g. Križaj, ki je zopet briljiral, Pintoroviča g. Grba. eer-kesko sužnjo gdčnn Španova, kadijo g. Vlčar. Vsi so svoje vloge odpeli popolnoma dovršeno. Ljubitelji glasbe so napolnili gledališče do zadnjega kotičku. »Iltisunagiiiicn« je v ljublj-ni prodrla na vsej črti iu jc bilo navdušenje občinstvu ogromno. Po drugem dejanju so preieli Kavčnikovu, dirigent Polič in sklade tel j jvifr«-nek vsak po dva šopka. Koinpotrst ŠJifrnneK je bil burno nklamiruti in je mor.il večkrat pr"l zastor. — Popolnoma na mestu je biln tu I m.-iln demonstracija dirigentu g. Poliča, ki io je pn. redil pri uverturi, proti prenoznim olmkovul-cem. Kdor zakasni, naj nc moti š( drugih l'o si naj hi zapomnili vsaj tisti, ki pravijo, dn poznajo — munire. »Utopljenca« nn Rokodelskem odru. Zu predpustni čas je tnkn-le zabavna burka. k."kor je »Utopljenca«, kakor zn na!.i->. Rokodelski oder je bil včeraj nabito |vi'n <>' činstvu in bo moral Ilokodelsk' ode* -> vili I r i j. • nedeljo ••Utopljenca« ponoviti. Igralci »o • 'i! burko kar dobro in je bilo smeha nič koliko Imenitno so peli tudi kuplete in nesmi. I'!;o'nli so se igralci Gajcta. komik Novak gdčnn \rnV.i Ok;čki, dobri pevec Vrončič in pn u Ičn- k'n\-čie. Rnzen prvega in Novaka so vsi neli tud; pesmi. Vrnnčiču se je eelo nosreeMo s smehom in dobro voljo pripraviti občinstvo, dn je pelo z njim. Pa tudi med odmori ni bio dolgočasno /aknj tedni se je izkazal mali Se-. ' 'ni binko /.upinčič. ki je imenitno igral na harmoniko ter bil deležen apluvza. Ali bo zvočni film izpodrinil nemi Htm Zvočni film. ;ili kakor pravijo Ainerikanei Tolking pictures ali na kratko Tulkies . so vodno bolj uveljavlja in jo tudi že v Jugoslaviji nastopil svojo zmagovito pot. V Belgradu in Zagrebu so predstavo z zvočnim filmom že na dnevnem redu in tudi druga mesta ko Sarajevo in Ljubljana so že doživela zvočni film. so bolj pa so je zvočni lilm uveljavil v drugih deželah, zlasti v Nemčiji, da so prenehale filmske Ivornicc že z. izdelovanjem nemih filmov, katerih vodno bolj primanjkuje. Gotovo pa je, da bo zvočni film Se bolj napredoval in zalo kar samo od sebe naslaja vprašanje, če hu •zvočni film izpodrinit nemi lilm. V Kolnisehe Volkszeitung odgovarja na 10 vprašanje dr. Kreuzhage, ki pa glede zvočnega litina ni posebno optimističen. 1'ravi. rla se že v Ameriki, pa tudi v Nemčiji pojavlja gotovo na sprotje proti zvočnemu filmu. Poučeni ljudje nadalje trde, da ameriško navdušenje za zvočni film ni pristno, temveč je bilo od izdelovalcev zvočnih filmov javnosti vsiljeno. Ti izdelovalci so tudi že -poznali, da pada zanimanje za stoodstotne zvočne filme, v katerih so le posamezni deli zvočni. Pač pa -premija ves lilm godba, ki je nalašč za Charlie Chaplin in zlata ura Neki londonski pisatelj je pred kratkim obiskal Charlie Chaplina v njegovem stanovanju. Med pogovorom ga je vprašal: Povejte mi, gospod Chapliu. ali -ie dobili od neznanih častilcev že dosti daril? Chaplin jo nato odvedel gosta v sobo, ki je /.gledala ko muzej. Vidile, jc dejal Chaplin. vse to. kar je Iu. >o darila neznancev. In katero darilo Vam je najljubše".' Chaplin je -topil k omari, v kateri io bila prava zbirka ur. ■Ta ura je mojo najljubšo darilo, .le to najbolj zanimivo darilo, ki sem ga kdajkoli prej?!. Obenem pa tu li dokaz, da senu v resnici priljubljen. Nato i' Chaplin pričel pripovedovali zgodbo te ure: Imam več avloniobilov. Majhen voz, veliko luksuzno limuzino in odpri športni voz. Najrajše pa se vendarle vozim v podzemski železnici, kjer študirani ljudi. Filmski igralec pač mora poznali ljudi in njih kretnje Nekoč sem se vozil v nabilo polnem vozu podzemske železnice Ko som prišel domov, sem zapazil, da imam v žepu od plašča težjo stvar. Sezoni v žep in na svoje začudenje potegnem iz žepa dragoceno zlato uro. Nisem si niti mogel mislili, kako je prišla ura v moj žep. Dat sem uro tajniku, da izroči policiji. Tu so uradniki se-• lavili protokol iu imonilno zabavali, ker r .lašel ( iiaplin v -vojent žepu tako nenadomn zlato uro. Mislili -o. dn je vso skupaj gotovo samo reklamen Irik od meno. Toda že pur din kasneje >e ie mogla policija prepričali. južnoafriško zamorsko pleme so razlikuje od sio.jih sosedov /histi po tom, da imajo njegovi člani boli kožo. vitko postavo in gladke laso. Dosi-duj jc bila uganka. c.dkod la nenavaden pojav. Sedaj pu izjavlja danski znanstvenik Peiiersen. ki so jo ravno vrnil iz jugo-/apndno \frikc. da je to uganko razrešil. Siiki-tra. dn so ti zamorci polouiei potnikov iu po-sadkr neke -evropske ladje, ki so jo let« l~8.2. razbila ob afriški obali. Io je bila angleška ja- tilm skoniponlrana. Amerikami pravijo laki godbi Carnied Musicš, kar bi se reklo po naše :>vku-linna ali konservinuia godba.. Baš proti tej vku-liani goilbi pa jc odpor javnosti vedno večji, ker pač taka godba mnogo slabše doni, ko orkestralna. Ameriška kino gledališča pa so imela povečini zelo dobro orkestre, s katerimi se po zvočniku oddajana glasba ne more primerjati. Druga velika napaka zvočnih filmov jo njih vsebinska revščina. Zvočni film potrebuje za podajanje snovi trikrat toliko časa ko nemi fild. Sedanji zvočni filmi bi se' v nemem filmu nehali v pol uri. Zato pa ludi dejanje v zvočnem filmu ni niti približno tako napoto ko v nemem. Nadaljnja napaka zvočnega filma jo tudi v tem, da doni moški glas nenaravno. Kakor da bi bili vsi ljudje sami basisti, pri čemer pa se sliši Se. neki neprijetni teman odmev Posebno dramatični prizori done včtsih naravnost smešno. Zvočni film danes zmaguje, ker ima za sabo čar novosti. Ko bo t.i čar izginil, kar niti ne bo trajalo dolgo, pa se bo jasno videlo, da zvočni film nikdar ne bo spod rini I nemega. drnicn Grossvcnor«. ki je plula i/ Indijo proti \ngliji. Bila jc liatovorjcnu z zlatom v sodčkih in pu z dragocenim indijskim blagom. Na krovu jo bilo IV> potnikov iz najvišjih .1 nglcSkilt slojev. Blizu južnega rtiču Urikc je zašla ladja v vihar, ki jo je v rge! ob skalovje. Ves živež in tovor jo pogoltnilo morje. Potniki in moštvo ladje so -j komaj mogli rediti golo življenje. Bližnja zamorska plemenu so jdi takoj napadla n so ugrabila nekaj žen. Tli dni je trajal boj. Končno so jo brodolomcoiii Io posrečilo odbiti zamorce in osvoboditi ugrabljene /eno. Nato so sklenili, da gredo proti severu do najbližjih evropskih naselbin. Sklenili so du se razcepijo v dve skupini. \ prvi skupini je bilo I deset žen in več moških, vdfugi skupini pa so bili Io moški. Iu skupina je šla ob obali iu jc I«- desetdnevni naporu hoji in pomanjkanju končno le dosegla prvo holundsko naselbino pri I! licu dobre nndc. Ilolandeiso takoj organizirali rešilno eksped,;cijo, r> so /vedeli vsaj nekaj o usodi ugrabljenih. To leto so jo prav na istem mestu, kakor Grossvcnor. razbila tudi ameriška lad ja I lorkulos.. Kapitan je mogel od domačinov zvedeti, dn -o bili beli možje |>o-l-ili. ženo pa -o oženili Minoroi. Daljo je ugotovil. da jo glavar loga plemena oženil dve boli /eni. od katerih jc onu kmalu umrla, druga pa jo imela z njim več otrok. Ni pa mogel zvedeli več. k je so je luiluijtihi tedaj. Po teli starih sledeh jo Sel Podersen. Videl jo iu govoril z belimi zainorei. ki živo sredi zamorskih plemen. Po njegovem mnenju gre /« potomci' onih belili /on / rn/bite birlje. IV-dorson sklepa, du so so mešane' nato /enili med seboj in so nn ni način kolikor toliko ohranili lii-itnosti beloirn plemen«. Izvoljen ciganski kralj Mihael II \aisa\a. _'. lobr. \ Piasiovu pn Naršuvi so /volili ledni ciganskega kralj«. Izvoljen je bil neki Milino! kvioi iu dobil jo naslov Mihael II. ( oiciuonij« i/.voliivo sc jc i/vršila prav kraljevsko. Dr/,iv nog« piedsednik« Poljsko jo /«-stopal /ii|Min dr. (iujev-ki. ki jo pozdravil novega kralja tudi v imenu maršala Pilsudske-gn. k volitvi so prišli zastopniki ciganov iz vse P.-lj ko. Večina od njih jc bila v zelo slikovitih nošah. Napisa n« je bila posebna listina o kronanja. ki st» jo podpisala ludi /upati mosta in zastopnik varšavskega polioijskrga ravnatelju. Nuvi kralj jo s pozlačeno krono n« glavi ime! potom prestol n i govor, v katerem je zagotavljal. d« so poljski cigani dobri in /vesti držuv-Ijnui in vedno pripravljeni izpolniti vso svoje dolžnosti do državo. Po kronanju sc jo vršila velik« slav nosi. nn kateri je igral 40 članski cigunski orkCstor. Kraljica Sodra — I.nbiea je imela veliko ovratnico i/ sumili /latih in srebrnih novcev, ki jo lolitaln štiri kilograme. Izvolitev in slav nosi sta v/budile v v som mestu največjo pozornost. Stara in vendar vedno nova zgodba Gospodična Suzanno so jo morala vsak dan voziti z železnico v neko pariško predmestje, kjer jo bila v službi Nekoč jo v vlaku spoznala elegantnega gospoda, ki se ji je predstavil kot letalski oficir. Pričel ji je pripovedovati o svojih doživljajih in pol goma je pri teh pogovorih prišlo med obema do prav prisrčnega prijateljstva. Temu so je skoraj pridružila ljubezen in gospod je naprosi! gospod,eno, da naj postane njegova žena. Ta ga je nato predstavila avojim staršem, katerim je bi! ze-lo všeč. Let-lskl oficir jo nato pridno občeval v nevestini rodbini in vse je z veseljem pričakovalo dne, ko bo letalski oficir poročil Suzanno. Noki večer pa je nekdo klical oficirja k telefonu iu todaj so vsi slišali ta pogovor: »Gotovo, gospod general. Če želite odpotujem še dines, kakor hitro si priskrbini potreben denar.' V tako pozni uri pa je seveda težko priti do denarja, ker so vojaške blagajne in banke zaprte Toda povelje generala je tudi treba izvršiti, ker je od tega odvisno napredovanje. Tako so v rodbini takoj zbrali vso gotovino, ali bilo je le nekaj nad 4000 frankov. K sreči pa je pri§la teta, ki jo prinesla nevosii 10.000 frankov, da si nakupi balo. Ženin se je v začetku silno branil sprejeti ta denar, na konec ga pa je le vzel in vsa rodbina ga je spremila na kolodvor, kjer je bilo slovo zelo prisrčno. Od todaj pa je izginila vsaka sled za letalskim oficirjem in tako so stariši vso zadevo prijavili policiji. Pariška policija je nato predložila rodbini svoj album zločincev in v resnici jo n-šla tu rodbina ^letalskega poročnika«. Kmalu nato je policija >ženinnc aretirala, baš v trenutku, ko se je trudil, da sklene na progi med Toulousom in Bor-deaux-em novo zaroko. Bernardinski pes rešil tri študente ■VVarnsdorf, 1. febr. V teh dneh .so šli trije Študenti iz Berlina v Krkonoših k Rennerjcvi koči. V dolini Bele Labe pa so zgrešili pot in jo niso mogli najti kljub vsemu prizadevanju. K uesreči pa je še pričel padati gost sneg, da so prišli dijaki v najtežjo stisko; zlasti še, ker so bile njih sile ž,o izčrpane. V tem pa je začel bernardinski pes v Rennerjevi koči postajati nemiren in se na noben način ni dal pomiriti. Zato so psa spustili in sledili po njegovi sledi. V kratkem je prišel pes do treh študentov, ki so bili že skoraj zasneženi. Prenesli so jih hitro v kočo, kjer so v kratkem prišli čisto k sebi. Programi Hadio-Liubtiana» Ponedeljek, 3 februarja: 12.30 Reproduciru. na glasba. — 13 Časovna napoved, borza, repro-ducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Spominski večer pisatel,u Milanu Pugbu (g. Lipah, član nar. gled.) — 18 Reproduci. ana glasba. — 18.30 Dr. Leben: Francoščina. — 19 Zdravstveno predavanje. — 19.30 Ga. Orthaber: Ange-Sčina. — 20 Oc' kristalnega zrna do steklene posode 1. predava g. Mccilošek — 20.30 Prenos simultanega srednjeevropskega koncerta iz Budimpešte. — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 4. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio orkestra. — 18.33 I. Martc-lanc: Razne vrste reklame. — 19 Dr. Kolartč: Napake sloven. pisanja. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 20 Od kristalnega zrna do stekienc posode II., predava g. Mecilošek. — 20.30 Prenos .iz. Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert radio orkestra. Zn kratek čas. Prosim vas, posodite md tri tisoč dinarjev. Hote! bi naenkrat plačati vse svoje dolgove.« Moj glasbeni učitelj pravi, dn imam močan glas.« Prijatelj: Kaj pa pravijo sosedje?«: Iz suhe Amerike. Prohlbieijski stra/n'k svojemu tovarišu, ki zaman preiskuje na francoski ladji, da bi našel nekaj prepovedanega alkohola: >'I'i ljudje so res brez vsake manire! Tako silno žejo imuni, a niti ene same steklenice lic morem zapleniti. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Gosiia, moje pranje je vedno ovenčano z uspehom, in lo samo zato, ker pravilno omel čam vodo z navadno sodo in perem s pravim terpentinovjm m.lum Gazela GAZELA TO I UD Med tednom Kakor piavi branje, bodo lo dni cnkrai postavili tudi ljubljanski kuharji svojo umetnost na ogled in •! jnbljančani bodo imeli lakrai priložnost pogledati tudi v veliki lonec, kjer se kuhajo največjo dobroto za človeško želodce, ali p« za zdravnike, kakor se vzame. Vso, kar človeškim želodcem dobro do ali pa tudi - kodu je. bodo slavni kuharski umetniki razložili na lepo pogrnjeni mize. m-.i bomo pa pasli svoje oči nad liani neznanimi čudesi, l isti, ki znajo jesti / veliko žlico in ki imajo v domačih in tujih šegah utrjeno želodce, bodo tudi zajemali in pokušali, kur nas je pa bolj »••likih oči in manjšo želodčno mero. bomo pa obujali skomino namesto spominov in so bomo po/noje domu lolažili s pic/gunko ali pa s češpljevo k«So. če ne bo ravno potek, k jo /o -iiI nekda j praznik fižol i in zelja in ;i,.i!ol>-nili motorjev nn sapo in vet'.-r. Meno les prav prisrčno veseli, tla bolno imeli enkrat tudi v Ljubljani kuharsko razstavo. .Ne zaradi želodca in njegovega vesolja, kot sem tu instrument /o zdavnaj potil tako. da ga vso fakulteto ne morejo več popraviti, ampak zalo, ker hotno enkrat pokazali iu dokazali tudi mi možakarji, da nismo gospodarji sveta s,uho v šiurijah. ampak tudi v kuhinji, kuhinja je bila doslej nedotakljivo /ousko svciišče, kalinu1 moška noga iti smela stopiti, še manj pu pogledati v kuhinjski skrivnosti, in kar /udu voljni smo morali bili / vsem. kar nam jo ženski svet postavil tt.i mizo. Slano ali neslano, surovo ali kuhano, /asnio.jeno ju započotin kar molčati jo bilo treba in požreti. Kakot si ! pa zinil li. nesrečni možakar, lo besedo, jc užaljena ženkn pristavila tia ognjišče se on li tu-V k jer jc kuhala dolg rilec, včasih kar po cel (eden. dokler ni dobila novega klobuku ali pa modernih škoni.jičkov. Sedaj bo pu vso to čisio drugače, če hruhi žensko nu kuharski razstavi spoznalo, da gre tudi liro/ njih. Če bi jaz bil kuhar, bi prav gotovo razstavi! rilec a la rilec ali pa protinjen rilec in sem prepričan. da bi doživel ogromen uspeli, če ne od moške, pa o«l žensko strani. kakor borom, bodo kuharji /a razstavo i nupekli in uncvrli samo dobro stvari. I o se mi m zdi eisio prav Kdor hoče pravilno ocenil' kakšno stvar, mor« poznati ludi njeno nasprotje. Zdravje ceni lo tisti. ki jo bil že bolan. Zato bi bilo treba po mojem razstavo razdeliti na dva dela. da bi ljudje mogli dobro primerjati ! s slabim. Na ono strni bi postavili saino lopo. I rahle ajdove /gunce. na drugo pu cmokasti: ke-1 po iz ajdovo moke. Na eno strun lepo /obeljen in po žlahtni svinjini duliloč jeSpienj. nu drugo stran pa posodo, i/ katere bi že od daleč dišalo po /usmiljenem. lako hi moralo biti razporejeno celo kosilo, od juho do orno kino. dobro in labo. Nad dobrim pa bi se moral bleščati velik napis: Tako kuhajo moški: Na drugi strani posebnega napisa Se treba ne bi bilo. Ljudje p« lic /ivo samo od tega. kar kuhajo /a svoj želodci, ampak živo tudi od tiste kulti-, ki jo kuhajo v sebi. človeško telo ji' menda ona sama velika kuhinja. \ želodcu se So en-kral prekuhava l.i. kur nakulutjo kuharji in kuharice, v nu p« kulta človek laži. maščevanji in Skc.ih žel juost. v lilo/,ganili in v svoji duši pa hudobno naklepe, rudno jo jo, da pru- f vimo mi. da se vse naštete lepo stvari v nas kuhajo. Nemci laži labricirujo. mi jih po kulia-j uio. Nekateri so hoteli kuharjem in kuharicam /.opet vrniti njihovo stanovsko čast in so hoteli sramoto naprtiti kovačem, češ da sc laži kujejo, pu ui nič pomagalo, ker mi še kar naprej laži kuhamo. No vem pa. oc bodo kuhane laži prišlo tudi na razstavo. Nekateri pravijo, du jc tu kuha zelo grda, iz svojo lastne izkušnje pa vem. da jo zelo hvaležna. Nobene stvari namreč ljudje no uživajo lako radi kakor laži posebno čc so lepo sorv irune. To je pa treba znati. In listo veselje, ki ga ima človek, če vidi. kako slastno ljudje požirajo njegovo laž-n j ivo kuho — to veselje so du primerjati samo s tistim veseljem, ki ga uživa kuhar, če gleda, s kakšnim veseljem uživa gost naročen telečji : zrezek iz — konjskega mesa! Zato so mi zdi I naš jezik mnogo popolnejši kakor nemški, kajti laž no sine biti kovana ali skovana ali la-brieiraua, ampak dobro kuhana mora biti. pa gre ljudem bolj v slast kol najboljša francoska posebnost, l o bi so pa naši kuharji res odločili in bi hoteli razstaviti tudi pri nas kuhane laži. iitu priporočam, da jih pripravijo / ljubljansko omako in /cli bodo občudovanje vsega sveta Če nc vodo. kako so naredi ljubljanska oinaka, jim povem recept: Dolgemu jeziku primešaj nekaj hudobije in obojo zalij / obilo nevošč-Ijivosti. Ko zavre, postavi na hladno. Velika škoda i>a je. da poznamo le skuhano laži — kako bi ljudem teknile šele lepo ocvrto ali pa počeno laži! Slovenci pa ue poznamo samo svoje kuhinjo. ampak vemo tudi. kako kuhajo drugod. Naš jezik nam pove. da smo imeli / dunajsko kuhinjo slabe izkušnjo, ker pravi pregovor: Kdor hoče iti na Dunaj, na j pusii trebuh zunaj. Kuhinja jc morala torej biti nekdaj jako čudna, čc jc moral človek kar trebuh iz sebe potegniti kakor žakcl.j. da so ga napolnili. Tudi laška kuhinja pri nas ni bila nikdar posebno obrnjtunu, kar dokazuje beseda ->polentnr«, ki pri nas nc pomeni nič dobrega. Pol j v čislih so pri nas Nemci in Čehi, ker smo sc od njih naučili jesti prntos in kncdelne«. Od južno strani pa nismo prevzeli menda še nič. Zakaj ne. nc veni; zdi so mi pa, da pridevajo tam doli vsaki jedi preveč paprike, južna paprika pa silno peče, posebno če pride na jezik. Razstavo pa pojdem pogledat, čeprav imam pokvarjen želodec. Gledat pojdem namreč, kaj bodo postavili naši kuharji nn mizo domačega. Po mojem nas pečene mlečne kaše ne bi bilo treba biti prav nič sram, lepo peicnc »prsno« (presne) poiiec pa tudi ne In še mnogo, mnogo dobrih in lepili stvari ima naša deželica, s katerimi bi postregla lahko vsakemu gostu, in gostje bi jih bili gotovo veseli, če iu enkrat spoznali nekaj, kar sami nimajo, ali pa pripravljeno tako, kakor oni ne vedo in ne zna jo. Tudi pri nas žive ljudje, ki visoko cenijo po-sebke (špocijalitcto). ki pa niso posebki za to. ker dobe blago zanje iz tujine, ampak zato, ker so narejeni na poseben način. Po mojem bi /lasti laki domači posebki delali našim kuhinjam in kuharjem vso čast. Koncem koncev pa nič ne stori, če ne bom našel nu razstavi kakšnih posebkov — boni pa še juz kuhal rilec ii la rilec. Podpifd.te ,S:cv straže* Naša velika anketa Ljudi delimo z različnih strani na različne skupine. Po telesnem obsegu jih delimo na debeluhe in suše in cenimo debeluhe višje kakor suše, ker imajo debeluharji svoj god na debeli četrtek, suše pa nimajo nič. Visoki dolgini so strah vseh gospodinj, ki oddajajo sobe, ker je zanje vsaka postelja prekratka, pritlikavci so pa prav dobro došli krojačem, ker prihranijo nekaj na blagu. Tako bi se da la ta delitev nadaljevati skoro v brezkončnost, če ne bi bilo neke velike meje, ki obsega kar celo človeštvo. To je delitev po premoženju: eni so, ki imajo, drugi pa nimajo nič. Tisti, ki nič nimajo, pa niso proletarci, ker bi tudi oni radi imeli. Življenje proletarcev, t. j. listih, ki bi radi imeli, je bilo že neštetokrat popisano do najmanjših podrobnosti. Opisovanje proletar-skega življenja je postalo zadnje desetletje velika literarna moda. Mi vemo danes natanko, kako reveži stanujejo, kako se pehajo za borim zaslužkom, kako stradajo, kako jih mečejo debeli fabrikanti na cesto in kako umirajo v bolnišnicah ali pa za plotom. Takega branja je dandanes toliko, da že na nikogar več ne vpliva in nikogar več no pretrese in ne človeku zdi, da so vsi opisovalci revščine kupljeni od onih, ki imajo, da čut usmiljenja s preobilico žalostnih slik revščine še tam za-more, kjer ga je še nekaj ostalo. S lo stvarjo Je nekako tako, kakor s tistimi vojnimi filmi, ki razkrivajo boje, grozote vojne, so pa zalo tukaj, da ljudem grozo pred vojno vzamejo. Človek se namreč počasi ua vse navadi, in če gleda dan na dan še tako strahovite slike, postane polagoma za vse strahote top. Precej manj pa je znano današnjim lju dem življenje tistih, ki imajo. V kinematogra lili gledamo res vse razkošje tega sveta, toda to je le na platnu. Nekaj razkošja vidimo včasih celo pri nas, toda to razkošje je čisto svoje vrste in je zato že vredno, da si ga ogleda al« od bližje. Plesi, gledališče, koncerti itd. Sedaj je predpust iu to je čas vseh mogočih zabav, kjer se morajo kazati tisti, ki imajo, da dokažejo, da imajo. To pa dokažejo najlažje na zabavah, posebej pa še v gledišču in na plesih. Lepo je na plesih, seveda nu : elitnih in lepo je v gledišču. Gospodje so sicer bolj pusti, ker črna obleka je nekam dolgočasna, čeprav velja za praznično, toliko večje raz košje pa uganja ženski svet. Po dvoranah šumi draga svila, okoli vratov se ovija še dražja kožuhovinu, čevlji se leskečejo v zlatu in bi 6erib. skrbno negovani prsti pa kar žare od dragega kamenja. Od lože do lože in od mize do mize pa gre en sam glas: Mi smo, ki imamo — kaj nismo lepi?: Ko se pa drug drugemu pokažejo in nakažejo, pokličejo avtomobile in izvoščke in se odpravijo ali domov, ali pa še v kavarno. Nekateri pa gredo domov že peš in to je že slabo znamenje. Na poti domov večina nič več ne vpije: »Mi, ki imamo!« Doma. Mi, ki imamo, ne stanujemo v skromnih stanovanjih, ker se ne maramo drenjati v so bi in kuhinji, ampak imamo večja, moderna stanovanja s kopalnico in s poselsko sobo. Zakaj pravijo ljudje kopalnici »kopalnica«, tega ne razumemo, ker mi v kopalnici pere-mo. Kdo pa naj daje perilo prati pericam, ko so tako strašno drage? Tudi poselske sobe ne rabimo za posle, ker jo potrebuje domači fant-študent, ki ga vendar ne moremo pustiti v salonu — kaj bi pa ljudje rekli? Dekla ima dosti prostora v kuhinji na tleh. Sob pa tudi ne rabimo vseli. Vsaj eno imamo oddano, za denar seveda, kar pa gospodarja nič ne briga. Naj le bedak verjame, da je najemnik naš zakaj pa imamo? Mi, hi imamo, . . . Med kuharicami. Micka: >Jejhata-na! Nežka! Ali že imaš službo? Pa nov predpasnik imaš — jejhata- na!< Nežka: Oh, meni je dobro! Pri tako imenitnih ljudeh sem, da še nikoli tega. Naša gospa so tako nobel, da mi nikoli drugače ne pravijo kakor .-butara kmečka ! To so imenitna gospa, tako fina ...« Micka: .Jejhata-na — kako si ti srečna! Pri naših pa kar ni za zdržati. Naša gospa kar vse sami delajo, tla ribajo sami, postelje po-stiljajo sami, otroke oblačijo sami, kuhajo sami in nikoli nič ne rečejo. To ni nobena služba. Kuhajo pa toliko kakor za prasce, pa nikoli nikamor ne gredo. Jaz res ne vem, zakaj si taki »vrnar ljudje držijo služkinjo. To ni nobena gospa, nobena! Nežka: >0, pri nas je pa to vse drugače. Naša gospa nikoli ne vstane pred deseto, tako so nobel. Zjutraj pijemo čaj, pn ga prekuham kar po šestkrat, ker dobijo gospa sicer živce. To mora biti strašna bolezen. Mleka pa prinese mlekarica samo pol litra na dan, pa gospe nikoli ne terja za plačilo, ker so gospa tako nobel. Mleko je. za fantka, ki je bolj bolehne sorte, pa ga ima nekaj zjutraj, nekaj pa zvečer, gospod pa gredo kar tako v pisarno. Za opoldne pa prinesem santo malo mesa, ampak strašno fino mora biti, pa na bukviee ga vzamejo, kaj pa misliš? Pa v štacuni tudi vzamejo na bukviee, same fine stvari, pa čisto malo pojedo, zvečer se pa tako lepo napravijo, pa gredo ven. Kuhati mi pa zvečer ni nič treba. Jaz pojem kakšen krompir od opoldne, gospa pa nič, tako so nobel. To je služba, tok > Micka: »Jejhata-na, kako si ti srečna! Taka dobra služba pri taki gospodi! Ti imajo! Med obrtniki zvefer. Zvečer okoli šestih zapro gospodje mojstri svoje delavnice, odvežejo svoje predpasnike, se umijejo in si počešejo šope dolgih las čez večje ali manjše pleše in si nakomatajo svoje ovratnike in kravate okoli vratu. Mehke domače čepice in kapice spravijo, glavo pa si pokrijejo s trdimi klobuki. Takim klobukom pravijo v Zagrebu lialber-. Potem počakajo, da jih stara ne vidi in nato jo zavijejo na okropčilo kam okoli voglu ali pa preko pota v staroznauo gostilno Pri čistem studencu«. Tako se imenuje gostilna po sliki nad vrati, kjer Mojzes trka s palico na pravo skalo, ne na vodovod. Ta slika kaže možakarjem pravo pot, da ne zaidejo v kalne vode bližnje konkurence. Počasi se polili prostor okoli miz. Krčmar si menca roke. natakarica pa nosi na mizo. Največ po četrt. Za začetek. Potem Izvlečejo fajfe in ogorke cigar. Pogovor pn teče nekako tako: :>Svečnica bo, svečnlcH. Ti vrag ti! Pa stanovanje bo treba plačati iu kako drago! Denarja pti nikjer, ko ljudje nič ne plačujejo. Pet parov novih čevljev sem napravil ta teden, pa do danes še nisem videl božjaka. Potem pa delaj!: Govornik je obmolknil in stiskal kozarec z dlanmi, da vino pogreje. Tu se je sklonil k njemu sosed iu ga vprašal na uho: »Ti komu pa delaš? Vprašal ga je pa na uho tako, da so slišali vsi in zato se je sklonilo kar pet glav nad mizo. :>Za tistega, veš, ki ima avto — Bog ve, če je njegov? Kaj praviš?< »A za tistega? 0, prinejš! Jaz sem mu tudi naredil, že dve obleki sem mu naredil, veste, iz najboljšega blaga, pa tudi do danes še nisem videl solda. O ti... Pa kakšno stanovanje ti ima la vrag, pa tudi menda ni njegovo. Oni dan je prišla k sorodnik, ki ga imamo pri sebi zastonj -— meni njegova žena ali kar je že, pa je naročila najbolj moderen kožuh za 10 jurčkov. Jaz osel sem ga pa dal. Saj pravim, če mi nismo neumni, pa ne vem, kdo naj bi bil. Ančka, še en četrt — ali pa kar pol, da bo mir.« iObrtnik naj pa sedaj shaja. Danes dn-vek, jutri stanovanje, potem liferanti, pa doh-tar, pa advokat — sedaj pa živi, če moreš! Jaz pravim, da se mora to nehati (glave prikimajo, kozarci se dvignejo). Tako hudo še nikoli ni bilo. Vsega tega je pa kriv tak cajt-punkt;:, v katerem živimo. To mora biti drugače. Ančka, daj še pol — nak nič, liter ga daj. Kjer je bikova glava, naj bo še rep, če je že tak »cajtpunkt:. Liter je možakarjem še bolj razvezal jezike in Izgovorjena so bila imenitna imena, ki na plesih plešejo po neplačanih podplatih in nosijo :>izposojene : kožuhe in jedo in p.jo na račun listih, ki morajo svoje blago plačevati. ■>Kavalir<-žemljo. V Ljubljani — in tudi drugod — imajo lepe, elegantne kavarne, kjer se zbira najole-gantnejši svet, temu svetu pa strežejo gladko počesani in v praznično črnino oblečeni natakarji. Natakarji so jako vljudni in silno diskretni gospodje, ki dobro poznajo pravilo, da morata šofer in natakar znati molčati. Vedno pa ne molče. Takole okoli tretje ure zjutraj, ko je že zadnji gost zunaj, kavarno zapro, potoni pa računajo. Blagajničarka ima dolgo vrste kav, čajev itd. že seštete, gospod .plačilni pa slrmi. Beseda -.plačilni* se sicer čudno sliši, je pa zelo resnična, ker mora plačilni res plačevnti za »svoje« ljube goste, ki od saine noblese in elegance kaj radi »pozabijo« povedati pri plačevanju, koliko žemeljc ali kifelčkov so podrobili... Na mizi, okoli katere sede natakarji, leže majhne tablice. Tam je zapisana vsa haute-volee in vsa »creme de la ereme- imenitne družbe in zapisano jc tudi, kaj je ta spoštovana družba pojedla in popila in na podlagi zapiskov se ugotavlja tudi, kaj je plačala. Največ izgine žemelj in takim žomljam pravijo :;-kavalir -zemlje. Pa tudi gospod pikolo, po domače gospod direktor«, zvije včasih usl« na jok, ker v škatlji za cigarete navadno ne najde niti polovico tega, kar cigarete njega veljajo. In pikoli ne prodajajo slabih cigar in cigaret! Ko pa pikolo prešteje glave svojih dragih cigaret in pa denar, ki ga je za manjkajoče cigarete dobil, se mu izvijc globoko iz njegovega nepokvarjenega srca ogorčen vzdih: Barabe. Za kar dobi seveda eno okoli ušes, ker je še premajhen, da bi razumel, da se sme tako o »kavalirjih« samo misliti, reči pa ne. Praktična navodila. Mi, ki imamo, živimo torej prav lepo in udobno, ker smatramo za največjo umazanost tega sveta plačevanje. To je naše prvo in glavno pravilo. Plačujejo naj raztrgane!, ki ne poznajo manir. Ce pa hočemo varovati-dostoj-nost našega razreda, moramo biti lepo oblečeni, po najnovejši modi. To imponira. Tudi hoditi moramo po svoje, kakor zahteva moda, včasih bolj pokonci, včasih pu za spoznanje sklonjeno. Tudi to imponira tistim bedakom, ki za nas delajo. Govoriti sinemo 1« s sebi enakimi, nikdar s tisto drhuljo, ki nas prihaja že na vse /.godaj nadlegoval z« denar — pfui Teufei! Zato imamo hišne in kuharice in krščence, da takšno svojat odganjajo. Kaj mi jemo in pijemo doma. to nikogar nič ne briga, če le drugim iniponiramo. Pa kazati se moramo, kazati vedno in povsod in govoriti vsaj o milijonih, če ne o milijardah — tudi to imponira. Sploh je glavna stvar im-poniranje in v tem leži vsa naša moč. Kdor zna imponirati in v drugih vzbujati vtis, da ima, t« že ima, in na tej podlagi je Ireba graditi. Tako hoče listi bedasti »vel, in če In sam tako hoče, zakaj mu ne bi ustregli? In če se enkrat začne približevati tisti čas, ko je treba dati imponiranju slovo, je treba znati tudi elegantno likvidirati in če lo znaš, boš gotovo zopet našel nove bedake, katerim imponira tudi to, pa si zopet na konju, kajti mi lijonar nisi samo lakrat, če imaš res milijone, ampak tudi takrat, če le ljudje imajo za milijonarja. Kdor lo doseže, la že imn. in temu valijo ljudje vse pred noge, karkoli si poželi. Tako živimo mi, ki imamo, v večnem boju z mlekarlcami in kuharicami, /. dimnikarji in z natakarji, z obrtniki in s trgovci, du v trdem boju za obstanek očuvamo in ohranimo lo, kar Imamo. Težko je to naše življenje, res težko, da človek dostikrat ne ve, kaj je bolje, ali imeli, ali pa se prištevati listini, ki bi radi imeli. Za petrolej gre Med južno-nmeriškimu državnimi Bolivijo iu Paragvajem j«' pršilo do krvavih obmejnih spopadov, kur že leta I0JM, ko je bil spor izravnan vsled intervencije Društva narodov, pun-umeriške uni je in papeža. Sedli j se je '•por obnovil in iz starih vzrokov. Med Bolivijo in Paragvajem se vleče /e petdeset let dolg« spor o ozemlju G run fhuco. Geolosi domnevajo, d« v tem ozemlju nahajajo velikansko ležišča pi troleja in /ato se /u spor obeh južnoameriških držav /ranima 1 udi Amerika (Standard Oil Coiii-puny). Petrolej je torej gi n ni vzrok konflikta. Deloma pu je spor tudi v toni, ker sporno ozemlje zapira o La Plati zvezo /. Mlantskim oceanom Ne Bolivija in ne Paragvaj nimate sredstev za vojno, vrlin tega pa jima grozi tudi unešiiv t nje držav Peru in fhile. Če bi prišlo ili> vojni' /.ato je upati, tla Ik> tudi sedaj spor med obemo državama mirno poravnan. Gospa, strah pred pranjem bo preneh il v trenutku, ko boste prali s pravim terpen tinovim milom G a z c I u. Duhovnim sobratom naznanjam, da jc umrl v soboto, dne 1. februarja po daljšem bolehanju Frančišek Zoi župnik v pokoju in zlatomašnik na Gorenjih Sušicali pri Toplicah, .kjer jc 15 lel opravljal službo božjo. Pogreb ho v ponedeljek 3. februarja na Gorenjih Sušicali ob 11 dopoldne. Spominjajmo se ga v molitvah. Toplice, dne 1. februarja 1930. FRANC ERZAR, župnik. IIP:. J. P. Balje: Važno pošiljka Bil sem že par let zaposlen pri amsterdamski trgovini z diamanti Harmsen & vau der Toorn. S pridnostjo in natančnostjo sem se priboril do uglednega položaja. Ne samo s poviški plače, temveč tudi na drug način so mi moji šefi izkazovali svoje zaupanje. Tako so mi sedaj zaupali tudi zelo odgovorne naloge. En ti prvih takih mojih misij je bila, da sem moral odpotovati v Pariz in izročiti tam večje število diamantov pariški tvidki, ki jih je dala v Amsterdamu pri naši tvj-dki brusiti. Vrednost teh diamantov je znašala več stotisoč zlatih goldinarjev in zato ni čuda, če so mi moji šefi zabičevali, da naj boni nad vse previden. Tudi dneva svojega odhoda nisem smel nikomur sporočiti. Ko sem ua osrednjem kolodvoru stopil v pariški vlak, sem se čutil kot zelo važna oseba. Bil sem ponosen na meni naloženo naročilo, vendar pa se obenem le nisem mogel otresti majhnega razburjenja, ki se me je polastilo, ko sem stopil na kolodvor. Sicer sem bil zelo hladnokrven . jovek, todn velika vrednost diamantov in j>u lo, da potujem ponoči me je razburjalo. Vsak hip sem poti pa I svoj notranji žep. če je dragocen zavojček S" v njem. Pričel som 1 m i i v-,e sopotnike ostro oprezDvati, če niso med njimi kakšni sumljivi ljudje. Kljub v.-em previdnostim človek le ni mogel vedeti... Ko sem v jedilnem vozu .ečerjal, sem zlasti ostro pazil. K sreči pa so izgledali vsi potniki zelo civilizirano, razven enega: par miz stran od mene je sedel močan iu bradat mož, ki je vtakoj zbudil moje nezaupanje. Njegove črne, žgoče oči so ostro gledale izpod gostih obrvi in dostikrat so se usmerile k meni. Vedno znova sem čutil, kako so na mene vprle njegove oči, če pa sem pogledal k njemu, so takoj gledale, njegove oči nedoločno skozi okno. To neprestano merjenje z očmi me je pričelo razburjati in skušal sem najti kakršnokoli stvar, da bi me odvrnila od pozornosti na tega moža, da mi ne bi bilo treba vedno misliti nanj. To se ini je kmalu posrečilo, Meni nasproti je sedel dobro oblačen gospod in po par kratkih uljudnostih, ko postrezanjem s soljo in podobnim, se je po večerji razvil med nama zelo ugoden razgovor. Spoznal sem, da imam opraviti s človekom, ki pozna svet, ki je imel o političnih in socialnih vprašanjih zdravo sodbo in ki je znal prijetno govoriti. Na ta način sem svoje misli vsaj nekoliko odvrnil ml namena svojega potovanja in — od bradatega moža. Tudi sem počasi postal čisto miren. Okoli enajstih sem se poslovil od svojega novega znanca in odšel v svojo spalno kabino, v kateri sem seveda spal sam. Komaj pa sem bil sam, že se mi je povrnil nemir. Hitro sem se slekcl iu skril zavojček z diamanti poti zglavje. Potem sem se vlegel v prepričanju, da sploh ne bom mogel zaspati. Toda motil sem se. Komaj sem se dobro vlegel, že sem zaspal. Ne morem pa ravno reči, da bi bil lo osvežujoč spanec. Vsemogoče vizije so me motile. Sanjal sem, da so sc vra-la mojega oddelka tiho odprla in pri vratih se je prikazal bradat obraz z ostro gledajočimi očmi. Žgoče so se zapičile te oči v moje in ciničen smehljaj je zaigral na neslmpalič-neni in brutalnem obrazu. Skušal sem se vzdigniti in zakričati, toda zdelo se mi je, ko da so me nepoznane sile privezale ua postelj. Skušal sem kričati, a nisem mogel spraviti glasu iz sebe. Počasi je prišel mož bližje. Velike, kosmate roke, podobne rokam človeške opice, so zagrabile pod vzglavje in vzele zavojček. Poleni so se le roke oprijele okoli mojega vratu, vedno trdnejši in trdnejši jo postal prijem, ko sem se nakrat s silnim krikom prebudil in že tudi sedel pokonci v postelji ... sedaj čisto zbujen. Izkazalo se je, da so bile moje sanje deloma le resnične, kajti tik polog mene se jc odigraval napet boj. Nakrat sem zaslišal rožljanje kovine iu eden od obeh mož je vstal: bil j e m o ž z b r a -d o 1 Uklenjen na tleh pa je ležal — moj znanec od večerje. Odprl sem usta, da bi nekaj rekel, toda z odločno kretnjo mi je bradati ukazal molčati. In ie prišel govoriti: ^Ta tukaj je eden najbolj nevarnih že- lezniških roparjev, ki ga že dolgo zasledujem. Zalotil sem ga baš v hipu, ko vas je hotel oropati. Jaz sem detektiv Koolman od amsterdamske policije. Pri tem mi je pokazal svojo legitimacijo. K sreči jc bilo v vozu lentno, da ni mogel videli rdečice na mojem licu. Ostal je v mojem k upe ju do jutra in vso noč se ni nič pripetilo. Z zavojčkom diamantov v notranjem žejni sem drugi dan vstopil v trgovino pariško tvrdke, ves ponosen, ker sem naročilo izvršil v vsakem oziru dobro. Peljali so me v sobo ravnatelja, ki me je zelo prijazno sprejel in z. ljubeznivim nasmehom sprejel zavojček. »Da, saj res,<: jc dejal, z vodno enako ljubeznivim nasmehom, Vi prihajate od tvrdke Harmsen & vau der Toorn. Zelo sc Vam zahvaljujemo, da sle pripomogli k temu, dn smo pošiljko diamantov varno prejeli. Vaš starejši kolega jc ravnokar izročil zavojček s pristnimi diamanti.« Pet minut je, trajalo, pralno ml je posla lo čisto jasno, da sem bil ja/, samo strelovod in sicer uspešen strelovod in da je moj starejši tovariš čisto tajno prinesel — in kakor se je pozneje izkazalo se jo vozil v tretjemu razredu — zavojček s pravimi diamanti v Pariz. Moj ponos je po leni spoznanju znatno padel. leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 39 V pritličju je nastala panika. Od treh strelov, ki jih jc bil Radoub izprožil v globino, sta bila dva zadela: dva kmeta sta izdihnila duši. Krogle iz »to-piča« so se bile zapičile v stene zavoja in povzročile strašansk šum. »Gori so!« jc zavpil marquis in s tem dal znamenje za umik. Splašena tropa ptic ne vzleti tako hitro v zrak kakor so sc zdaj kmetje vrgli proti stopnicam. Hitro zberite kvišku,« jc rekel matquiS, »pogum ic zdaj v tem, da čimprej švignete mimo prvega nadstropja. V drugem sc zberemo in začnemo boj iznova.« Bil je zadnji, ki je zapustil barikado; ta njegova hrabrost mu je rešila življenja. -- Zakaj v prvem nadstropju jc za zagrado za vratmi prezal lvactoub, držeč prst na pctolinu. Prvi, ki so zavili po stopnicah, so dobili naboj naravnost v prsa in se zgrudili mrtvi. Če bi bil marquis zbežal z njimi, bi ne ostal živ. Preden je mogel Radoub zagrabiti drugo puško, so ostali kmetje zleteli mimo vrat v drugo nadstropje; marquis je bil zadnji. Gauvain, ki ga prasketanje pušk na stopnicah ni nič manj iznenadilo ko rojaliste in ki ni mogel zapopasti, odkod mu prihaja ta pomoč, ni dolgo o tem premišljeval. Uporabil jc priliko, preskočil na čelu vojakov barikado in jo urno udri za obleganci do prvega nadstropja. Tu je zagledal Radouba. Radoub se je postavil ,pozor' in salutiral: Le dve besedi, gospod polkovnik, to reč sem jaz zamislil. Spomnil sem se, kako ste naredili vi v Dolu in vas posnemal. Zašel sem sovražniku v hrbet, da jc prišel med dva ognja.« »Dober učenec si,« je smehljajoč sc dejal Gauvain. Če je človek nekaj časa v temi, se oko navadi nanjo kakor pri nočni ptici; Gauvain je zapazil, da Radoub krvavi. »Ti si ranjen, tovariš!« •>Ni vredno govoriti. Eno uho več ali manj, kaj to pomeni! Dobil sem jo tudi s sabljo po ramenu, pa se poserjem na to. Če človek ubije šipo se gotovo vreže. Siccr pa jih je tudi oni pošteno dobil.« Vojaki so se v prvem nadstropju ustavili, da se oddahnejo. Nekdo je prinesel svetilko. Tudi Cimourdain jc prišel in sc posvetoval z Gauvainom. lega je v rcsnici bilo treba. Zakaj oblegovalci niso vedeli, kaj oblcganci nameravajo; niso vedeli, da jim manj- ka tako streliva kakor smodnika. Tudi je bilo računati s tem, da so mogoče položili v stopnicc mino. Eno pa je bilo gotovo: sovražnik ni mogel nikamor več zbežati. Kdor ni padel, je zdaj čepel gori vjet v past kakor miška. Lantenac ni mogel ne naprej i nc nazaj. Spričo tega se je pač izplačalo premišlje-: vati, kako bi se našla najugodnejša rešitev, da ne bi bilo treba žrtvovali preveč življenj; saj jih je bilo j itak zadosti padlo. Zadnji naskok je bil vsekakor I združen z največjimi nevarnostmi in gotovo je bilo i pričakovati naravnost morilnega ognja. Vojaki so čakali, kaj bo poveljstvo ukrenilo. Gauvain in komisar pa sta sc še vedno posvetovala, Radoub pa jc molče stal zraven njiju. Naenkrat si jc, nekoliko v zadregi, dovolil vprašanje: »Gospod polkovnik?« »Kaj želite, Radoub?« »Ali nisem zaslužil nagrado?« : Kajpada. Kar prosi!« >Prosim, da smem spet biti prvi.« Tega mu ni bilo mogoče odreči. Saj bi bil storil tudi, če bi mu ne bili dovolili. Medtem ko so se republikanci v prvem nadstropju posvetovali, so se kmetje v drugem zabari-kadirali. Kdor zmaga, od veselja nori; kdor je poražen, od onemoglega srda besni. Med obema nadstropjema se je pripravljal divji spopad. Spodaj so se udajali nadi na neizbežno končno zmago, zgoraj je vladal obup, ki je hujši od upanja. Bil je to hladen, premišljen, strahovit obup. Prva in zadnja skrb oblegancev jr bila, da zastavijo vhod. Zapreti vrata ni imelo smisla, boljše je bilo zastavili stopnice, kajti v takih po'ožajih ima ovira, za katero ima človek razgled in lahko mirno strelja, prednost pred zaprtimi vratmi. Prostor je razsvetljevala baklja, ki jo je bil vtaknil Imanus zraven niti zažigalke. Pri zidu nasproti vhodu je bila velika ležka skrinja iz hraslovine, v katere so, preden so iznašli omare s predali, spravljali obleko in perilo. To debelo skrinjo so zavlekli obleganci do vhoda v stopnišče; bila ie tako velika, da je odprtino nopolnoma zamašila: le gori pod svodom je ostala ozka odprtina, da je mogel splezati skozi komaj en mož — kot nalašč za kmete, da so mogli posekali enega vojaka za dru^m. Bilo je sploh veliko vprašanje, dali bi se uoal kdo tu skozi. Zdaj ko so vhod zaorli, so se mo. e vsedli, da si nekoliko odpočijejo. Začeli so šteti, koliko jih jc še ostalo. Od devetnajstih junakov je bilo živih še deset, med njimi Imanus. Razen marquisa Lantenaca in Imanusa so bil vsi ranjeni, toda še vsi sveži, kajti v taki borbi ostane človek čvrsto pokonci, ako rana ni smrtna. Ranjeni so bili Ch&tenay, ki so mu rekali Robi, potem Guinoiseau, Hoisnard Zlata veja, Brin-d'Amour in Grand-Francoeur, bivši župnik. Ostali so bili vsi mrtvi. Streliva ni bilo več, nabojnjače so bile skoro izpraznjene. Šteli so pa-trone. Koliko strelov so še imeli? Samo štiri vseh sedem skupaj! Bil je prišel trenutek, ko jim ni preostalo drugega ko umreti; stali so na skrajnem robu strašnega brezdna. Medtem se je naskok spet pričel; prevdar-no, toda tem bolj gotovo. Obleganci so slišali, kako so oblegovalci s puškinimi kopiti preiskovali stopnico za stopnico. Zbežati je bilo nemogoče. Kam neki? Skozi biblioteko? Tam na visoki planoti je režalo šest topovskih žrel, zraven njih kanonirji z zažigalnicami v roki. V najzgornejše nadstropje? Čemu? Tam je bil izhod samo na pločnik stolpa, odkoder se je bilo mogoče samo vreči v prepad. Bili so neizbežno zaprti v okroglem zidovju, ki jih je obenem ščitilo in izročalo smrti. Ne da bi bili vjeli, so bili vjetniki. Zdajci se je oglasil marauis: »Prijatelji, konec jc tu.« Nato jc po malem premoru dejal: »Grand-Francoeur postane spet častiti oče Turmeau.« Vsi so pokleknili, rožni venec v roki. Udarci puškinih kopit so se čedaljebolj bližali, Grand-Francoeur, ki je bil oblit s krvjo — kajti kroglja mu je bila oplazila glavo in vso kožo odtrgala — jc dvignil v desnici razpelo. Marquis, ki je bil na dnu svojega srca nekoliko maloveren, kakor vsi aristokrati one dobe, je tudi pokleknil. »Vsak naj sc naglas izpove svojih grehov,« je dejal Grand-Francoeur. »Govorite, milostivi gospod!« »Jaz sem ubijal,« je odgovoril marquis. »Jaz sem ubijal,« je dejal Hoisnard. »Jaz sem ubijal,« je izpovedal Guinoiseau. »Jaz sem ubijal,« je priznal Brin-d'Amour. »Jaz sem ubijal,« je dejal Chatcnay. »Jaz sem ubijal,« se je obtožil Imanus. In še druge manjše grehe so povedali kmetje. Grand-Francoeur je slovesno izpregovoril: »Ego vos absolvo a peccatis vestris in nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Amen.« »Amen,« so povzeli kmetje. »Zdaj lahko umremo,« je dejal marquis. Že so udarjala kopita z vso silo po hrastovi skrinji, ki je zapirala vhod. N < 03* rt n r- 3Š B ss ' szs; -z o> fj S m > p* r« > _ -j _ < -c- a: n ~ 2 — — C n C>N -rrj u 5" r1 ' S ° ° C R ^ i a- s" n J* rr N. js 3 k u C ^ » 5. S - >< •• rt _ a _n C 73 n .j , p | > T U, tO Q n r- ° w V rt rt a 5 C°S M «- — rt rt J» ? F jr L3DDSIR POSOJILNICA registrovana jadrugb i neomejeno *avezo v L;ubl ani obrestuie hranilne vloge po naiugodneiši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredslev - Poleg amslva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, ?amčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi t neomejenim Jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašam nad 160 mili onov dinarjev Popo noma varno naložite svoj denar v fiifcmni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. nn Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog. kameri z^aša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palaia. nadpolovica '-dnic hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. :aaR'j«sMn,i.n!ii 1 M|P Lepe, rumene ranče na debelo po izredno nizki ceni prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana. r* • ■ i n— nu i katolitški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 2> Din. Pišiie, da se Vam noši je nn o?led. Naslov: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA Najvarnejše in najboljše naložite ienar pn • •1 • • v Ceiiu registr zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni pelaCi na vosa u Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanie hranilnih vlou nad Din 85, Hin.lltiu.-. Obrestna mera najugodnejša. - 7.a hranilne vloge inmči poleg rezerv in hiš nad 31*K) članov posestnikov v vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo tei zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri iudski posojilne v Celju ne plača o nobenega reninesa davka SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITI) NULM PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNECA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P HEJ §C. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NA PSTKOPJE najboljših svetovuih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši moileli otroških vozičkov od priprostega do na finejšet;a in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih slro ev najnovejših modelov, deli in pueumatika Ceniki traako, Pro laja na obroke. „TriUUlia" F. B I... tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Jugoslovanska v L-ubtfani IVAM PREGELJ IZBRANI IV- zvezek: Zgodbe zdravnika Muznika. fl in II del) Tolminske matere sveta noč. III. zvezek: Odisej iz Komende. Zapiski gospoda Lanšpreškcga. Dve knjigi pristne domačnostil Poljudno in vendar stilistično prefinjepo berilo, ki osvaja bralcc doma in v tujini II. zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi. I. zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele. Vsak zvezek veija 45 Din, vezan v celo elegantno platno 60 Din. Pregelj ni samo darovit pripovednik, ie tudi kritičen. Kar izbira v svoiih spisih, ie priznano dobro in zrelo. Tako smemo mirno trditi, da so Pregljevi spisi danes, tako po vsebini kakor po obliki na slovenskem književnem trgu med prvimi. ■ »I II Mip| Edini slonenshi zsossd birz lojege kapitala je Vzaiemna zaoarooainlci o MnbPane, Dnnalska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kokor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v živ I jen s k cm oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentni) in ljudsko zavarovanja v vseh kombinacijah. J" Brzoavi. Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2C57, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad. Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000'— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.