BIBLIOTEKA SLOVENSKE AKADEMIJE IMH.NOSTI in UMErHOSTI v LJUBLJANI LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI TRINAJSTA KNJIGA 1962 ZALOZILA SLOVENSKA ASADEMlJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI T LJUBLJANI 1967 ek spe o it publikac ; cvolueu« RAPPORT sur l'activité 2 livres Furent reliés et plusieurs vieilles impressions remis. en hon état. Au cours de l'année, le nombre du personnel spcciul (I directeur de la Bibliothèque, I premier bibliothécaire, 4 bibliothécaires, 1 nide honoraire} a augmenté d'un, employé administratif. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI TRINAJSTA KNJIGA 1962 Z A I. oz II. A SLOVEMSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN t! M ETNO S TI T L J U 8 L J A. NI Sprejeto na seji predsedstva akademije z dne 23. marca 1963 Uredil akademik Milko Kos Natisnilo CP Oeto — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO [po stanju M. decembra Predsednik: Josip \ i d m a r, Podptedsed»ik: Anton K u li e 1 j. Glavni tajnik: Milko Kos. Razredni tajniki: i. v razredu za zgodovinske in družbene vede F t a ii e e Štele, 2■ v razredu za filološke in literarne vede Ivan G r a i e n a ii e r. 5. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar (do smrti oktobra 1%2}> od 16. novembra 1%2 Maks Samec, 4. v razredu za prirodoslovne iu medicinske vede Anton M e 1 i k, 5. v razredu /a umetnosti France Bevk, Nadzorni odbor Člani: Srečko B * od a r, Josip P 1 e tn e 1 j, Ivan Reko v e c; namestnik: J o v a u H a d ž i. Delegati v Svetu akademij znanosti 1 L R J Redni: Josip Vidmar, Milko Kos, France S t e le : namestnika: Anton Melik. Lado Ya v petič, VODILNI U SLUŽBE NCi UPRAVE AKADEMIJE (po stanju Ji. decembra l%2) L UPRAVNA PISARNA ( pravnik — svetnik: dr, Leo Bat lile t. raj niča predsedstva — referent: Nftda J c s s e. Šef odseka za finančno in materialno poslovanje' — višji referent: Franjo M i h e 1 & i fi. II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik — svetnik: dr. Vladimir B a r 1 o L Vršilec dolžnosti tiskovnega tajnika — asistent: Primož Kozak. III. BIBLIOTEKA Upravnik bibliotekar: Primož Ramovš. U P R A V A I N S TITIJ TOV i N KOMISIJ i. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: nkatL tir. Srečko B r o d o r. Znanstveni svet: akad, dr. Srečko B rod ar, akad, dr, jovan Iladži, akad. dr. Anion Melik. a kad. dr. Ivan Rakov ec. Višji znanstveni sodciavcc: dr. Ivan Gams, \ išji si rokov ni sodelavec: Egou P r e t n e r. Asistenti: Rado Gospodaric, Peter Habii, Franc Leb e n. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter B n li i n c c. 2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO ! pravnik: akad. dr. Anton M elit. Znanstveni svet: akad-dr Milko Kos, akad. dr. Anton Melik. akad. dr. Kan R a k o v e C. Znanstveni sodciavcc; dr.Milan Sifrer. Asistent: Drago M e z e. \ okviru Inštituta za geografijo jc tudi Zavod za kartografijo. Kartograf strokovni sodelavce: \ilko F i TI ž g a r. — s — INŠTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad, dr. Ivan Rakove c. Znanstveni svet: a kad. dr. Srečko Bradar, akad. dr. Jovan Hadži, a kad. dr, Anton Melik, akad. dr. Ivan ]U ko-eec, univ. prof,dr*ing. Joie Duhovnik. Inštitut ima sekcije; a) geološko-paleontolog k a sekcija, načelnik akaA dr. Ivan Rabovec, znanstveni sodelavec dr, Raj ko P a v J o v e c, strokovni sodelavec i >ragica Tu ruše k. b} mineraloiko-petrografska sekcija, načelnik zunanji znanstveni sodelavec univ. prof. dr. ing. Jože Duhovni k. c) prazgodovinska sekcija, načelnik akad. dr. Srečko Brodar, 4. INSTITin ZA BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Jovan Jladži. Znanstveni svet: akad. dr. Jovat) H a d ž i, akad. dr. ALi ja Košir. univvprof. dr. Entest Mayer, univ. pral. dr. Miroslav Z c i. Znanstveni svetnik; dr. Maks VV mber, Znanstveni sodelavec: dr. Jože Mole. Asistenta: Jan Carnelutti, ing, Mitja Z u [j a n či č. Honorarni znanstveni sodelavec: dr, ing, V lado T tegobo v. Honorarni asistent: ing. Ivo l'linrcr. Zunan ji znanstveni sodelavec; univ. prof. dr, Miroslav Z e i. Zunanji strokovni sodelavec; dr, Vladimir B a t t o 1, Institut za biologijo ima še dvn laboratorija: SpeledbioloSki laboratorij v Postojni, vodja dr. Jole Bolt-. Maritiobiološki laboratorij v Kovinju, vodja akad. dr. Jovan H a d i i. 5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE. FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan H a d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan Hadži, akad. dr. Anion Melik, akad.dr. Ivan Rakove c. 6. INŠTITUT ZA MEDICINSKI: VEDE L pravnik: a kači. dr. Igor Tavčar. Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecelj, akad. dr. Ali ¡a Košir, akad. dr. Robert Neitbauer. akad. dr. Igor Tavčar. Zunanji znanstveni sodelavci; univ. prüf. dt. Stanko B a n i č, dnp. član dr. Janez M i 1 č i ti s k i, dop. član dr. Franc Novak, pri ni ari j dr, Slavko Kak o več, n ni v. prof. dr. Andrej Župančič?. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr, Srečko Broda r, akad. dr. Ivan Grafenau er, akad. dr. Milko K o s, akad. dr. France Stele, akad. dr. Frau Zwitter, a} Sckcija za ohčo in narodno zgodovino: Načelnik: akad. d r. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr. Pavle B 1 a z n i k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. M elita Pivec-Stel č. b) Sekcija za zgodovino umetnosti: Načelnik: akad. dr. Francč Ste le. Znanstveni sodelavec: dr. Emili j an Cevt. Strokovni sodelavec: Vera Bulah. Strokovni svet: akad. dr. France Stele, uuiv, prof. dr. Stane M i k u ž, znanstveni sodelavec dr. Krnili j ali C e v c. c) Sekcija za arheologijo: Načelnik: akad. dr. Srečko Broda r. Znanstvena sodelavca: dr. ing. Mitja B r od a r. dr. Alojzij S e r c e 1 j. Asistent: Jaroslav Sasel. Strokovni sodelavec: Stanislav J e s s e. Strokovni svet: akad. dr. Srečko B r o d a r, univ. prof. dr, Josip Klemene, ravnatel j Narodnega muzeja dr. Jože Kastelic, strokovni sodelavec Stanislav Jesse. 8. OÄIENTAUST1GNI INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad, dr. Viktor Korošec, akad. dr. France Stele, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof, dr, Josip Korošec. ü. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: dopisni član tir.Milan Grošelj. Znanstveni .svet: akad. dr. Ivan G r a f e n a u e r, akad. Anton Sovre, dop. član dr. Milan Grošelj, univ. profesor dr. Anton ii aj cc, znanstveni svetnik dr. France Tomšič, višji znanstveni sodelavec I\an Tomtnec, znanstveni sodelavce dr. Jakob Rivier. a) Dialektološka sekcija: Načelnik: znanstveni sodelavec dr. Jakob R i g I e r. Asistent: Saša Sernec. Honorarni znanstveni sodelavec: univ.prof.dr,Tine Logar. b) Leksikološka sekcija: Vršilec dolžnosti načelnika: višji znanstveni sodelavec Ivan T o ni i n c c. Višji znanstveni sodelavec: tir. Lino L e g i š a. Višji strokovni sodelavec: Stanislav S 11 h a d o I n i k. Asistenti: Marija Janežie, Jelisava Jenčič, Ivana K o z l e v i a r. Honorarni asistent: Joža M e z e. c) Komisija za slovensko gramatiko, ftlologijo in pravopis: Načelnik: univ. pTof. dr. Anton Bajte. člani: a kad. Anton Sov re, znanstveni Svetnik tir. France Tomšič, honor. univ. prof. dr.Mirko Rupel. višji znanstveni sodelavec dr. Lino L e g i š a. JO. INSTITUT ZA LITERATURE L pravnik: nkad, Josip V i d m a r. Znanstveni svet: nkad. dr. Lan Grafenauer, «knd. Anton LS o v r c, akad. Josip V i d m a r. Znanstveni svetnik: Alfonz G s pa n. Višji znanstveni sodelavec: dr.Milena l ršič. Znanstveni sodelavec: dr. Dušan P i r j e v e c. Zunanji znanstveni sodelavci: profesor Akademije za igralsko ainetnost dr. Franee K ob [ar, univ. prof. dr. Anton O C v i r k, univ. prof. dr. Antoil S I o d il j u k. it. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akud. dr. Ivan C! r a f en a u c r. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akttd. dr. Brat ko Kreft. univ. docent dr. Vilko Novak. prof. \ išje pedagoške šole Boris Merkur, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij V ilfun, znanstv eni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga K u in e r. Višja znanstvena sodelavca: dr.Niko Kuret. dr,Milko Mat i č c t o v, r /.nnanji strokovni sodelavci; uni v. docent dr. \ ilko Novak, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij \ i I fan. pjof. Ekonomske srednje Sole Petrina Oc v i r k. 12. TERM IN O LOS t A KOMISIJA Predsednik; a kad. dr. Alija Koši r. Strokovni svet: nkad. dr. Ali ja Košir. akad. dr. Viktor Korošec. a kad. d i. France Stele, nniv. profesorja: ins-Albert Struna in dr, Fran /. a v r 11 i k . gimu. profesor v pokoju Franc K a p u s. a) Pravna sekcija: Načelnik: akad.dr. Viktor Korošec, Člani sekcije: nniv. profesorji dr. Alojzij I' i užgar. dr. Jože Ju k a rt, dr. Avgust M u n d a . dr. Vladimir M u r k o iti dr. Leonid P i i a ni t C. Višji znanstveni sodelavec: dr. Vladimir Kukma n. b) Tehniška sekcija: Načelnik: u ni v. prof. ing. Albert S t r u 11 a. Strokovni sodelavci: Silvester Čemet ič (za varilstvu), nniv. prof, ing. .Boris C e r n i g o j (za strujništvo), nniv, prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), akad. Univ. prof, ing. Feliks L obe (za strojništvu), univ. prof. ing. FrAHC Mlakar (za elektrotehniko), ing. Lev Pi pa n (za raziskavo materialu). Ulliv. prof. ing. \ inko S a d a r !za agronomi jo), ing. Srečko S a j o v 1 C (za elektrotehniko), univ. prof. dr. ing. Srd j an Turk (za gradbeništvo), ing. Lojze Ž u m C r (za gozdarstvo i u lesno predelavo), ezi ko vni svetova vet; višji znanstveni sodelavec Ivan i o m i n e c. c) Medicinska sekcija; Načelnik: univ. prof. dr. Fran 1. Z a vrni k. Strokovni sodelavci; akad. dr. Alija Košir. sati. major dr. Fran Smerdu, primarij dr. Mirko K u r 1 i u. Jezikovni svctovavec: višji znanstveni sodelavec dr.Lino L e g i š a. S sekcijo tesno sodeluje terminološka komisija veterinarskega oddelka biotehniške fakultete ^ naslednji sesla vi: Predsednik: univ. prof. dr. Fran I. Zavrni k. dodelil v c i: univ. docent dr. Janez B a t i s , univ. docent dr. Vlado Gregorovič in veterinarja v pok. dr. Fran V e b 1 e in dr. Marjan F e r j a n č i č. č) Frirodoslovna sekcija: Načelnik: Franc K a p u s, gimnazijski profesor v pokoju. Pomočnik načelnika: dr. Vladimir Ko k o le. strokovni sodelavec Urbanističnega inštituta LRS. d) l mcino.sTna sekcija: Načelnik: akad. dr. France S tele. Člani: akad. dr. Bralko Kreft za literaturo, akad. Lucijan M. Sterjftnc — za glasbo, akad, dr. Brat ko Kreft in prof, Prno Mlakar — za gledališko, filmsko in plesno umetnost, akad. dr.France Štele — za liko vno umetnost. SKUPSeiNA I PREDSEDSTVO _I_ I I Upravna pisarna Znerstvína pi sa rem I Biblioteki. r H aèu n o vod st va I Ekonoma! ! Uuil.ltl I I. PA7.HED I I I Inštitut Orienta' za lis ti t. ni igudoviiio inílitui I j. sekcija: Ôljf'a jo na rod ma zpodoviua RAZREDI I_i II. RAZRED I Inilitui zu slovenski jezit I Inštitut lilErulu re: Institut ïa slovensko narodopisji II. sekcija: Til. ftckcija: Ume mortui Arheologija zi;i>rtuviita I IV, RAZRED I_ I V, FA7RED I I I Î I I InStitut Inštitut Institut Inititut Oiitinr in ¿a EQ in in urejevanje gnuiogijo biologija mc&cin^ke íuvLie. llura vode ill geje Slovenije TnMitut la ta raziskovanje ¿íno^ratij u krasa in 7avod ut ](»rt»(Er!ifijD Terminološka komisija (sekcije; a) pravna, bi tehnllk«, c) medicinsko, i) pri rodoslovns, d) tirncinosina) Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnotti t ČASTNA ČLANA J d si j) Broz-Tiio. predsednik FLRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta I94& Gl. Letopis HI, 79 115. Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, izvoljen 6. decembra 194-9. Gl. Letopis lil, 119—152. L RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani Viktor Korošec, rojen 7, decembra 1899, dr. inr., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v unliki na univerzi v Ljubljani; redni član od 20. oktobra 1956: Upravnik Orienta i i stičnega inštituta pri akademiji: načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteta FLRJ zu orientalistiko: član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire tin Droit français et étranger v Parizu. Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues, affiliée à la Fédération Internationale (.les Etudes C lassiques v Bruslju, International Law Association v Londonu. C'oniitato scienlificti internationale rrvije Iùra v Cata-niji. Glej Letopis VIII, 53 — 56. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892. dr. pliil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodo-v inske vede na univerzi v Ljubljani: redni član od ?. uktobra I95IS, načelnik filozofsko-filološko-liisloričnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. junija 1941, od 19.maja 1950 glavni tajnik akademi je, upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekci je za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugoslaveuske akademije znanosti i utnjetnosli V Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Km kovu ¡n Královske eeské společnosti nauk v Pragi, clan Instituta für osierreicIiisehe Geschichtsforschung na Düiiuju. — Glej Letopis I, 53—&2. Gora z d K il s ej , rojen 17. decembra 1907, dr. inr,. redni profesor /.a ieorijn držnve in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra J958; član Internationa j Law Association v Londonu, Société de Legislation Comparée v Parizu in član mednarodnega prezidija Knniifitio Grotiana interna i iona li.5 inri gentium propagando addicta v Miinchiiii. — (dej Letopis IX. 33— 34. France Steife, rojen 2L februarja IRSfii dr. phib. redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju: redni član od 16. maja 1440. načelnik filozofsko-filoloskn-historičnega razreda od 1. ju Lija 194-2 do 2. oktob ra itajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. ju-b ja 1948 dalje, naeelnik sekci je za zgodovino Umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije terminološke komisije [in SAZLJ; dopisni član J Ugasla venske iikaile-inije znanosti i uiujetnosti v Zagrebu. član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, i la ti dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član AIGA pri [ NESCO, član Instituta fiir österreichische Geschichtsforschung na Dunaju, zlata doktorska diploma filozofske fakuitete univerze na Dunaju (1962), častni član Društva jugoslovanskih kortser-vatorjev, — Glej Lcfnpis 1, 113—123. Ma k s o S n nd er 1 , rojen 13. oktobra 1895. dl', inr.. redni profesor za ustavno pravo FLRJ, rektor univerze v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 1^56; zvezni l judski poslanec, predsednik zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti Î umjeiuosti v Zagrebu; član International Law Association \ Londonu, Član sveta Association de Science politique v Genèvi in član Association du Droit Comparé v Parizu, Glej Letopis \ lil, 37- 3R- Lado Va vpet i č, rojen 26, junija 190&, dr. inr.. redni profesor za javno upravo iu upravni postopek na univerzi v Ljubljani; redili član od I?. oktobra 1958: ravnatelj Inštituta za javno opravo iu delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani, član pravnega sveta FLRJ; član institut international du Droit comparée v Parizu. International Law Associa -tiuii v Londona in Association internaiioiiale pour l'enseignement du Droit comparé v Strasbourg!!. — Glej Letopis IX, 35—37. Boris Z i t er 1, rojen 25. septembra 1910, redni profesor za teorijo družbenih ved na univerzi in direklor inštituta zu sociologijo pri univerzi v Ljubljani; dopisni član od 6. decern bra i94'i, redni član od 17. oktobra 1958: zvezni ljudski poslanec, član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. — Glej Letopis lil, 163—171 in IX, 38—40. r r n 11 Z wi 11 e r, rojen 24. oktobra 1905, tir. phlJ.j redni profesor za občo zgodovino novega veka tla univerzi v Ljubljani: dopisni član od 2, juniju 1953, redni člun od 17. oktobra 1958: dopisat član Jugosluvenske akademije znanosti i Umjel-nosti v Zagrebu; predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. — Glej Letopis V, 7t^82 in IX, 41 —42. Dopisni člani Milan Bartoš, rojen 10. novembra 1901, <1 r* i nr., redili profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu: dopisni član od 17. oktobra 1958; redni čSan Srpske akademije nauka i umetnosti V Beogradu in njen sekretar; predsednik Jugoslovanskega /d mi en j a za mednarodno pravo, redili član Inštituta za družbene vede v Beogradu, član sveta Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. član pravnega sveta Zveznega izvršnega sveta KLRJ: glavni urednik An4lov< pravne fakulieie v Beogradu; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Fiïadeïfiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtonu, Société de Législa-tioii Comparée v Parizu, podpredsednik International Law Association v Londonu, dopisni član Helenskega inštituta za mednarodno pravo, stalni činu Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu. Član komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava. — Glej Letopis IX. 43—44. Jo v an Djordjevič, rojen !0. marca 1908, dr. iur., redni profesor /a politične vede iu ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 17-oktobra 1958: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino. član Mednarodnega inštituta za poli lično filozofijo, prvi podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, predsednik pravnega sveta F1.I1J, Glej Letopis 1\, 45- 46. Leo a Gerškov ié, rojen 2. februarja 1910, dr, i tir,, zvezni državni podsekretar, zvezni ljudski poslanec; redni profesor in dekan Fakuilete za politične vede v Zagrebu; dopisni član od 17. oktobra I">158; član komiteja Mednarodnega inštituta za javno pravo v Brus?ju m s ve in Association des Sciences politiquea v Parizu. - Glej í.cinpis IX, 49—50. Ljudmil JI a u p t m a ii u . rojen 5. februarja 1884, rir. phil., redni profesor za ohčo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16. iiifijii 1940; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Královske českč společnosti nauk v Pragi; zlati doktorat univerze v C.■ radiu; zlata Jireekova medalja za Življenjsko delo podeljena od Südosteuropa-Gesellschaft v Münchnu 1962 — Glej Letopis L 166--i.(>7. Marko K o s t r e u č i č , rojen 21. marca 1884, dr. i ur., redni profesor za zgodovino države in prava narodov FLU j do 19. stolet ja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. juni ja 1*953; pravi član Jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V, 74—75. Ivo K r 1) e k . rojen 23. avgusta 1H90. dr. iur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 17. oktobra 1938: pravi član Jugos la venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član pravnega svetu pri Zveznem rštlCiu Svetu. Član Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu, Član International Law Association v Londonu, Socíété de Legislation Com paree v Parizu in stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. — Glej Letopis IX. >1—52. Ve j es ta v Mole, rojen 14. decembra 1H%, dr. p bil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jage Ionski univerzi v Krukovu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu (194-7), častni član poljskega Društva umetnostnih zgodovinarjev. Glej LetopÍ3 XII. 29—54. Grga Nov tik. rojen 2. aprila i 888. dr. pb i 1.. redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; predsednik ,|ugo-stavenske akademije znanosti i uimjetöosti (od 1958); dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti i Beogradu, član Deputation e storica per le Venezic v Benetkah, Aceadem i a del Mediterráneo v Pa lenim, isti tu to italiano di predatoria e profo-storia v Florenci. Institutu JU Arciiaenlogicu m German iCUTtl v Berlinu. Glej Letopis XII. 35—37. II. RAS RED Za filološke in literarni' vede Redni člani T v n ¡1 Cr^feuauei;, rojen 7. marca 1880, dr. phil., profesor v pokoju; dopisni član od 16.maja (4411. redni član od 21. decembra 1946. tajnik razredu za biološke in liierarne vode orl 50. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji; častni član Slavističnega drnšivn in Slovenskega etnografskega društva. — tjfcj Letopis i. i6l do 165. A ii i n n S o v r č . rojen 4. decembra 1885, redni profesor j.a grški jezik na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1955. (dej Letopis V, 86 88. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895; redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije; upravnik Inštituta zn literature pri akademiji; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu; zvezni ljudski poslunec. — Glej Letopis lil, 172—184. Dopisni člana \f i 1 n n C rose I j. rojen 19. septembra 1902. dr. phil.. redni profesor za klasično Biologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 17, oktobra 1958; upravnik Inšiituta za slovenski jezik ))ri akademiji. — Glej Letopis IX, 55—54, Janko L a v r i n , rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za riovejšo Tiisko literaturo na univerzi v Nut-tingliamu; dopisni član ud 2, oklubra 1956. — Gle j Letopis VlH, 39—42. 11 L RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične ue.de R e d n i člani Anton K n It e I j . rojen 1'L novembra l'K>2. dr. ing.. redni profesor za mehaniko mi univerzi v Ljubljani: redni član od 6.decembra 1949; od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti a Beogradu, Glej Letopis III. sir. 183, Feliks Lobe, rojen (4,oktobra 1H94, redni profesor rti predmete »mehanska tehnologi jat in »gradnja obdelovalnih strojcvi na univerzi v Ljubljani; redni clan od £>. decembra 1949; redni Član Collège international pour l'é^Tlde scientifique des techniques de production mécanique. — Cric.] Letopis 111, 106- J 87. Anton Peter Ii a, rojen 25, septembru 1908, dr. sei, nal.; dopisni élan od 21. decembra 1946, redni član od 6.decembra 1949: član American Association for t lie Advancement of Science (Washington). American Physical Society i Washington). Kolloid Gesellschaft (Köln), Société mathématique rie France (Paris), član makro molekulske sekcije Mednarodne unije za čisto in uporabno kemijo, Slan International Committee of Rbeoiogy (Amsterdam), clan izdajatel jskega odbora »Makromolekulare Chemie« (Freiburg Br.), član uredniškega odbora »Journal of Polimer Science« (New York). — Glej Letopis II, 4-5- 44. Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873, dr. phil.. red ni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani; redni Elan orl ".oktobra 1938. načel nik matematiČno-prirodo$lovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodostovne, medicinske in tehnične vede od 16. .julija 194-2 do 30.septembra 1949: dopisni Član JugOsla venske akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti in Bavarske akademije znanosti v Münchini. — Glej Letopis I. 93—94. Maks Same c, rojen 2,7. junija I88f. dr, pbiL, redni profesor na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1943, nato do 1999 predstojnik kemičnega inšiitmu »Boris Kidrič« v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni sodelavec; redni član od b. decembra 1li49: dopisni član Jugoslav en ske akademije znanosti i nmjetUOsti V Zagrebu, elan Leopoldinsko-Karolinške akademije prirodoslovcev \ Halle a/d Saale, San znanstvenega sveta Société internationale pour la recherche sur l'Alimenta t ion ei les substances v il aies, častni predsednik Slovenskega kemičnega druätva, čaatni član Zveze inženirjev iu tehnikov. Avstrijskega kemičnega društva in Kolloid-Gesellschaft, dopisni član Arbeitsgemeinschaft für Geireideforscliung Detmold: Officier de l'Instruction publique Paris, Grand officier cîc l'ordre dn Mérite pour la recherche et invention; » August Wilhelm HoC-inatinova« medalja podeljena od Nemškega kemičnega društva, ■sOskar Saure« medalja podeljena od Arbeitsgemeinschaft für Getreideforsehung, Laura Leonardo va t nagrada podeljena od Kol loi d gesel Istim ft ; pûuovtiu doktorska diploma univerze na Dunaju, spominska meda j la univerze v Naueyjti (1939). — Glej Letopis ill, 188—198. IV. RAZRED Za prirodo&lovne in medicinske vede Redni člani Bogdan B r e C n ! j , rojen 6, maja 1906. dr. ined., redni profesor za ortopedijo in predstojnik Ortopedske klinike na univerzi v Ljubljani, strokovni svetovavec Ortopedske bolnice v Valdoltri; predsednik Komisije za rehabilitacijo pri sekretariatu za narodno zdravje zveznega izvršnega sveta v Beogradu; rednt élan od f>. decembra 1949; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie \ Bruslju, časi ni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Pnrizn. élan International Society for Réhabilitation of the Disabled v New \orku. — Gïej Letopis 111, Î9—200. Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893. dr. phi 1, redni profesor za prazgodovino Človeka na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 6. decembra 1949. redni član od 22. junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni: načelnik sekcije za arheologi jo |iri akademiji; dopisni član 11. Ober-maier Gesellschaft fiir die Erforschung des Eiszeitalters und seine i' Kulturen (Erlangen). — Glej Letopis III, 205 in Letopis V, 98- 100, Jo i'an Ha d ž i, rojen 22. novembra 1884, dr. phjL, redni profesor za zoologi jo: redili član od 7. oktobra 19*>8. načelnik matema t i čno-pr i rodos lovnega razredu od 29,januarja 1959 do 10. oklobra 1940. tuj ni k razreda za prirodoslovne in medicinske vede od ">0. septembra 1(J49 do 8. oktobra 1953. upravnik Inštituta za biologijo pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, predsednik meduka-demijflkega Odbora za favno iti Noro Jugoslavije; dopisni član Jngoslavenske akademije znanosti i tmijeinosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis I, 29—50- Ali j d Košir, rojen 6, aprila 1891. dr. med., redni profesor zu histologijp in embriologijo v pokoju, strokovni in raziskovalni vodja Histološko-erabriološkega instituta medicinske fakultete v Ljubljani; predsednik Terminološke komisije pri akademiji; redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis VI, 45—48. Anton Melik, rojen L januarja 1890, dr. plii!.. redni profesor za geografijo Jia universd v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940. redni etan od 21. decembra 1946. tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji, predsednik Slovenske Malice. — Glej Letopis 1, 170—171. Robert \ c li b a u e t , rojen 7. decembra 1895. dr. med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani: redni član od 22. decembra 1961; član American College of ( liest Physicians, American T boraeie Soeictv in Royal College of Medicine. Glej Letopis XII, 38—39. Ivan ft a k o v e c, rojen (8. septembra 1899, dr. phi L, redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 21, decembra 1940, redni član od 6, decembra 1949, upravnik Inštituta za geologijo pri akademiji: častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju. — Glej Letopis II. 47—55. [gor 1 a v č a r. rojen 2. novembra 1899, dr. med,, redni profesor za interno medicino in predstojnik Interne klinike medicinske fakultete V Ljubljani; redni član od 6, decembra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji; član kongresnega odbora alergologov FI.RJ, član Socičte internationale de Medecine interne — Bäle, član Society for Research on Ihe Coagulation of Blood, Capillary Function and practical Myology v Londonu. — Glej Letopis Ml. 203—204. D o p i s rt i člani II i j a D j u r i č i č. rojen 18. julija 1898 v Beogradu, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu: dopisni član od 22. decembra J96J; predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Glej Le lopi s XII. 40—42, F r a n j o K ogo j, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., dr. se. med. h.C., dr. h. C. univerze v Gradcu, redni profesor za der-lnatovcncrulogijo in predstojnik dermatO-venerološkc klinike na vseučilišču v Zagrebu; dopisni Član od 2. junija 1953: pravi član J ugoslavcriske akademije znanosti i uinjetiiosli v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauku i umetnosti \ Beograd», Častni član oziroma dopisni član ameriškega, avstralskega, angleškega, berlinskega, bolgarskega. Češkoslovaškega, dunajskega, francoskega, iiamliurškega, iranskega, italijanskega, madžarskega, munehenskega, nemškega, poljskega, švedskega in venezttekkega dermatoloSkega d ruin a. francoskega a I ergo loškega društva in nemškega društva za e.stelično media no. — Glej Letopis V, 101—102. Janez M i 1 č i u s k i , rojen ma ja 19!"), dr. tur., dr. med., redni profesor za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani; dopisni član od 22.decembra I%1; inozemski dopisni član Socieie de Medicine Legale de France, titulavni član Academic Internationale de Medicine Logale et Sociule, častni član Soeiela Italia na d i Medicina legale e del le Assicura-ziOni. dopisuj član Deutsche Gesellschaft fiir gerichtlicbe tlnd sOziale Medizin, podpredsednik 1 druženja za s uda k u medici nil FLRJ, član Udružeuja za medunarodno pravo FLRJ, — Glej Letopis XII, 43— 45. F r a u c Novak, rojen 2. junija 1908, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakttl-teti v Ljubljani; dopisni član do 22»decembra I%1. častni član Društva za ginekologijo in porodništvo Italije, Glej letopis XII. 4f>—iS. S i U i Š a S t a o ko v i t', rojen 2b, marca IR(X?, dr. pliil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni clan od 2. juni ja i(>5"i; predsednik Sveta akademij FLRJ: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisu i elan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, — Glej Letopis V, 103—104. Alojzij i uvčar, rojen 2. marca 1895. dr. ing., redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Ju gesla v enske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Masary-ko\ e akademie jiraee v Pragi, Častni član Scientific Society Sigma X, Cornell University, New \ork. Glej Letopis \, 105—106. K.osta To d o to vie, rojen 5. julija 1H87, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na tin i verzi \ Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. juniju 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni Član JugOslavenske akademije znanosti i umjetnosti \ Zagrebu, častni predsednik Srpskega Tekarskega društva, častni člasi podružnic Srpskega lekarskega društva, častni član Sttvcza lekarskili dr ustava FLRJ, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu in združenja ameriškili medicinskih avtorjev; časmi član Znanstveno-mcdieinskega društva zdravnikov Štajerske. Glej Letopis V, 107. V. RAZRED '/a umetnosti R C d n i člani France H e v k, rojen 1?. septembra 1890, književnik, redni član od junija 1953, tajnik razredu za umetnosti od oktobra 1%<). — Glej Letopis T, 110—lil Božidar Jnkuc, rojen 16. julija 1899. redili profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju; redni član od b, decembra 1949. — Glej Letopis HI, 207 —215. Boriš Kalin, rojeu 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-moj-sler; Tedni član od 2. junija 1953, Glej Letopis V, 121—122, G oj mir An t on Kos, rojen 24. januarja 18%, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani ^ pokoju; akad.slikar; redni član od 6.decembru 1949. — Glej Letopis 111, 214—215. Ciril Kosmač» rojen 28. septembra 1910, književnik, redni član od 22. decembra 1961. - Glej Letopis XII, 49 -55. Ju s Kozak, rojen 26. junija 1892. književnik, redni član od 22. decembra J96t, dopisni član jugosJavenske akademije znanosti i umjetnosti, nagrajen od Zveze književnikov Jugoslavije za življenjsko delo. Glej Letopis XII, 54 62- Marjan Kozina, tojen 4. junija i907, izredni pru-lesor tiu kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, i 25—124. Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908. književnik. redni član od 2. junija 195'?. Glej Letopis V, 125—152. Bralko Kreft, rojen i 1» februarja 1905, dr. phil., književnik, redni član od 22. decembra J961; predsednik Jngoslo-\anskega slavističnega komiteja. — Glej Letopis XII. 63 --64. Lu ci j a n Marija Skerjanc, rojcn 1?. decembra leta 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasilo v Ljubljani; redili član od 6. decembra 1949. — (.dej Letopis I [I, 2£6 220, Dopisni člani 1 v o À n d r i c, rojen ¡0. oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2. junija l1!)}}; redni član Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu, dopisni član jugosiavenske akademije znanosti i umjetnoati v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za kn.ji-ieviiost v letu 1961. — Glej Letopis V, 333—134, Milan Bogdanovi c, rojen 4-. januarja Î892, književnik in gledališki kritik ter esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost tia univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. od 1949 do 1962 n pru v ni k Narodnega gledališču v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1955: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni Član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti y Zagrebu. - Glej Letopis V, 135—156. Lojze Dol i na r, rojen 19,aprila 1895, redni profesor na Akad emiji za umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija (953. — Glej: Letopis V, 137—138, Miroslav Krleža, rojen 7, julija !895. književnik; dopisni član od 2.junija 1953: pravi član Jugoslavcnske akademije znanosti i mnjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V 130—141. NOVI ČLANI Razred ¿h matematične, fizikalne in tehnične oede h VENCE A. KOŽELJ Rojen 17. septembra 1901. Dr, teclm. [ledni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. ^junija 1953. Redni član od 2(, decembra 1%2. Hiogröf^ki in bibliografski podatki do letu 1953 so objavljeni v Letopisu akademije, 3. tlijiga (1954), str. 95 97. Od leta 1955 ie prof. dr. Vence Koželj objavil >- liskii; Kapazitäten T(il, Freileitungen mit mehreren Leitern, L'lek-trotehniäki vestnik 1956, 249—257. Ersatzsthaltnngeik für Mebr-leiter-Fernleihmgeii mit besonderer Berücksichtigung der Induktivitäten, Elektrotehniški vestnik 1937, 165—i74. Stromsehleifen von mehrteiligen Fernleitungen, Elektrotehniški vestnik 1957, 397—H)7. Teoretska raziskava /a Tovarno dtjiikn v Rušah: TnkovOdi h karbidni peci, Teoretske študije L del (213 strani) in 11. del (2o<> Strani), 1958; Izsfedki teoretskih študij in napotki ta izvedbo JI [.del (216 sirani), 1959. .Natürliche Koordinaten für Bewegungsvorgänge in Feldern, Elektrotehniški vestnik 1459, 1—12. Le vecteur de Poyntmg et la vitesse de propagation de I energte, rel'erat na simpoziju za cle k t ram neetično teorije v Knben-liHvnu, junija 1962. Predavanja na univerzi v Uppsali t%2: Rdativislik und der Energieflizss; Linearer Strecketutipol; Elektromagnetische Paradoxe. IVAN VIDAV Rojen 17. januarja 1918. Dr. phiL Redni profesor ea matematiko na univerzi v Lj ubljan i. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Redni član od 21. decembra 1962. Biografski jn bibliografski BHMWfi^^^^^B podatki lIo leta W53 so objavljeni v Letopisu akademije. 9. knjiga (1959), str. 55—56. K Od leta 105S dalje je prof. dr. Ivan Vidav objavil v tisku: Rešeni in nerešeni problemi matematike. Ljubljana, Mladin-^ ska knjiga, 1959, Str. 121. Algebra. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1961. Sir. 148. ^lll« Tišja matematika 1. Druga Ki^H izpopolnjena izdaja. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1961. Str. VIII + 47+ b) Razprave Zur Axiom atik des Hi Iberischen Raumes. Mathematische Zeitschrift 7t, 1959, str-4iS^6Ü. On soiue* regulär rings. Publications do llpstitnt mathimatique do Belgrade XII. i960, str. 73— m Sut ui] aysieine d'uxiomes caraeterisaut les algčbres C*. Olasnik matcniatičko fi/ički i astronomski 16, 1961, str. 189 193, Razred za umetnosti A L O J Z GRADNIK Rojen 3. avgustu 1882, Književnik, Lw rednega ¿Jana je Iii I izvol jen 21. decembra leia i%2, Osnovno šolo je ob is kovu I v Medani in Gorici, gimnazijo \ Gorici (1893—1901). Po maturi je študiral na Dunaju pravo in ga dokončal leta 1906, PromoviraJ je za doktorjn pravu leta 1907. Od leta 1906 je bi] 7. nekaterimi prekinitvami v sodni službi v raznih krajih. Od leta 1941 živi v Ljubljani. od letu 1!>46 dalje v pokoju. Pesmi je začel pismi kot gimnazijec v Gorici, prvo je objavil pod psevdonimom J tirom ir v »Vrtcu« leta 1896. Odtlej dalje je bil s svojim pesniškim ustvarjanjem na j izvi rnejši in najpomembnejši umetniški sopotnik naše moderne, čeprav je šele lela !9lb izdal svojo prvo pesniško zbirko z zanj značilnim naslovom Padajoče zvezde;;. Knjiga sodi med najbolj pomembne pesniške zbirke liste dobe. S svojo najpomembnejšo liriko, ki nastaja v istem družbenem, nacionalnem in socialnem svetu kakor Župančiče va. prinaša mnogo novega iu izvirnega vsebinsko, idejno in formalno ter v nekem smislu celo dopolnjuje Imkn moderne, saj razširja svet naše novejše lirike s samoniklimi prispevki. Po naslednjih pesniških zbirkah Pol bolesti* ¡1922) in profundi s* (1926) je ob izboru dotlej najboljših Gradnikovih pesmi Svetle samote« (1932) kritik Josip Vidmar ugotovil osebno pesnikovo bistvo in bistvo njegove najmočnejše lirike ljubezen — smrt. eros in thuiiuios, kakor je naslovljen (udi izbor pesmi v jubilejni izdaji ob pesnikovi osemdesetletnici. Kljub temu, da je svet Grudnikovc najintimnejše poezije eno izmed večnih vprašanj človeškega življenja »Eros — I huna-tosi. nas danes dovolj zgovorno opozarja celotni pesnikov optis. da Zvenijo V povojnem izboru njegove lirike ?Harfa v vetru (1954) še drugi pomembni spevi, v katerih odmevajo ledi nacionalne iu socialne bolesti slovenskega človeka in ljudstva v zadnjih petdesetih Setib. Kakor je Gradnik svojevrsten po doživljanju, snovi in problematiki, je svojstven po stilu in melodiki svojega stiha. Muzi kal nosi, melodično® t in ritmika njegovega stiha so včasih težki in mračni kakor problematika in svet njegove osebne lirike. V njili ni veliko svet lili ionov, lahkotnih pa razen v njegovi mladinski liriki skoraj ni. Kljub temu pa Gradnikov samotni svet ni brez svetlosti. \ najboljši erotični fioeziji se nikoli ne razneži ne v besedi ne ^ zvenu, zmeraj ostane mož, kakor da fantovstva v eroau zanj sploh ni. Ljubezen med moškim in žensko doživlja kol svet bolečin, v katerem zmeraj preži na človeka smrt, s katero se človek prav tako bije, kakor sc moški in ženska borita med seboj za ljubezen. Ta je v nekih trenutkih zanj hoj nn življenje in smrt dveh nasprotujočih si in hkrati nenehno privlačujočih sc demonov pranioškega in praženskega boj, v katerem sc ljubezen in sovraštvo izmenjujeta. Ob izvirnem Gradnik o vem pesniškem opnsn stoji šc njegovo veliko in mnogovrstno prevajalsko delo iz raznih književnosti, predvsem romanskih { Italijanska lirika-1; 194<). Modema španska lirika« 1941, »Portugiški soneti- ELBarref-Broviiingorve}. Za medsebojno spoznavanje jugoslovanskih književnosti so zaslužna njegova prizadevanja v prevajanju del iz srbske in hrvaške lirike (Njegoš. Mažuranič. Kranjčevih itd,}, iz vzhodnih književnosti pa prevodi Tagora in siare kitajske poezije. V Kitajski liriki«, ki je doživela kar tri izdaje, iu ki je višek njegovo prevajalske umetnosti, je prešel že v prepesn je vanje, ki nosi pečal njegove pesniške osebnosti, saj je snov in svet klasične kitajske lirike p rope! v melodijo in svet svoje in slovenske poezije, pri tem pa skrbno ohranil v žlahtnem prepeva v našo poetično besedo globoko humanistično bistvo starega kitajskega pesništva (najbolj pri Lila i-P O ju). Zato morcnio šteti Kitajskn lirikot med njegovo poezijo, oziroma vsaj med njo in Ostalo prevodno I in ko. BIBLIOGRAFSKI POPIS LITERARNIH DEL ALOJZA GRADNIKA (Sestavil Janez Logar) 1. Izvirna dela t. Padajoče zvezde. Ljubljana 1916, tiN) + (Ml) str. J. Verzi Alojzija Gradnika kot priloga k Fr. Tratnikovcmu ciklu Begunci«. Ljubljana iyt7, fr str. (= listov). 3. Pot bolesti. Ljubljana 1922. £7 - (1) str. 4. Padajoče zvezde, (Lesoreze je izdelal L! o ž ¡dar jakac. 2. izd.) Ljubljana 1923, 100 + (IV) str. s st. i. Pisma. V les \ rezu] Božidar JakaC (Ljubljana. 19241. 8 listov. f>. De protnndifi. (Originalni lesorezi Božidarja Jakca,) Ljubljana 1926, 112 H- (111) sir. 7. Svetle samote. Izbrane pesmi. (Uredil Josip Vidmar.) Ljubljana 1932. 180 str. N. Večni studenci- Pesmi. (Originalne lesoreze izdelal Božidar Jakac.) ljubljena 1918, 94 4 (IV) sir. 9. Zlate lestve. Pesmi. Ljubljana I9-H1. 107 4 (IV) str. 10. Bog in umetnik. V spomin Riharda Jakopiča. (Z umetniškimi prilogami: Rihard Jakopič: Kriianska cerkev, olje. Miha Males: Mojstrova podoba, lcsnrez. Na ovitku: 11. Jakopič; Večer na .Savi, olje 192«).) Ljubi/Etna 1941, 14 str. s si. It. Pesmi o Maji. Ljubljana 1944. iti str. / t si. 12. Pojoča kri. Pesmi. (Opremil a kad. slikar Riko Debenjak.) Ljubljana. 1944, 70 H (1! str 13. Primorski soneti, (/.a pesnikovo sedemdesetletnico je knjigo ilustriral Riko Debenjak. uredil, uvod iit Opombe napisal J aru kontne.) Koper 1952, lit H- (1) str. + H pril. 14-, Narobe svet in druge pesmi w mladino. (Ilustrirat i" opremil Marij Pregelj.) Ljubljana 195?; 75 -J- (lil) sir. 13. I fitrfii v vetru. (Pesmi je i/.liral ijl uredil Filip Kidali. I.r:;n-rezi i 11 pesnikov portret so delo Rika Debenjak a,} Ljubljana 1934. 298 + (I) str. Ki. Pogovori - pesnikom Gradnikom. Matja BorSnik. Maribor 1954. 13(> -j- (IV) ^Ir, Pnnfii is [7. Norih N» /'»r 11 f^VIVH. 17. Eros — Tanatos. (t redil in spremno besedo napisal Kajetan Kovif. Ilustriral Božidar Jakac.) Ljubljana 1963. 139 ■ (Ml) str. (Večni sopotniki.) 18. Pesmi. (Izbral in uredil Filip Kalan. Portret avtorja narisal Roris liaI ista.) Ljubljana (%2. ¡26 i (II) str. 2. Prepesnitve in prevodi t. Maksim Gorkij: Drobne povesti. Poslovenil dr. Alojz Gradnik. Gorica 1911, [¡III -j 251 str. 3, Sem BenelJi: Ljubezen treh kraljev. Prevedtl Alojz Gradnik. Gorica 1913. 115 str. 3. Rabin dranatli Tagore: Rastoči mesec. (Preložil Alojz Gtîs cinik) Ljubljana 1917. 56 h (I) sir. -j- 4 listi slik. 3, izd. 1921. 4. O. Wilde: Pravljice. Poslovenil Alojz Gradnik. Gorica 1919, ¡42 + (D str. 5. Božje solz h. Povesti in slike. Poslovenil Alojz Gradnik. Gorica 19X1. t+ (II) str. (Zabavna knjižnica I.) IVl^oJ del Sv{!tnMr^ CftrovicE, Ituduju r)u[Miii;v:u' Jflillia Tcsftin^Tita, flija ViikiČHTiia. B lu nt si il v a Nušiiu in Petra KitCLiii, 6. Rabindranuth Tagmre: Ptice selivke (Stray Birds). Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1921, 84 str. 7. Cika Jova-/iUiij: Kùhimandarija.. Za našo deco poslovenil Alojz Gradnik, Ljubljana 1921, 70 str, R. Cika Jova-Zninj: Ma la j in Malon in druge pesmi za deco. Poslovenil Ainjz ¡Gradnik. Ljubljana 1921, 60 + (It) str. S' — 35 — 9, Rubini ruuHi i Tagore; Vrtnar. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1922. (11] + 105 + (V) str. 10, Rabimiranatli Tagore: Žetev (Fmit-gathering). Preložil Alojz Gradnik. Ljubljana 1922. (111) - 12? str. 11, Sem Beuelli: Okrutna s;lIji (Cena dclle beffe). Poslovenil Alojz Gradnik, Ljubljana 1922. -| it) sir. 12, Cika joYB-/inaj: Pisani oblaki. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1022. 6S str. n Zlata srca. Hrvatske povesti. Poslovenil Alojz Gradnik. Gnrita [123. TO | (IV) str. (Zabavna knjižnica ">.) 14. Margnerue Burnat^Provios: Knjig« za Tebe. Poslovenil A litji Gradnik. Ljubljana, 1923. lis str. 15. Srbske narodne pesmi. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1923, (1) + 1 + (II) siv. Mi. Georges Rodcnbach :Mrtvo mesto. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1923, 94 str, 17, Rabindrnnath Tagore: Gitandžali. (Zrl ven i spevi). Preloži! Alojz Gradnik. Ljubljana 1924. VIII + 132 -i (iV) str. (K G. Mazziai: [dolžnosti človeka. Prevedel iJr. Alojz Gradnik, [j ubija n a 1925, W str, i!>. Narodne pripovedka. Po Vtika karadžica zbirki prevedel A loj/ Gradnik, Ljubljana 1925. 90 str. 20. Kitajska lirika. [Izbral in prevedel] Alojz Gradnik. Ljubljana 1928, XXX (l) -(- 175 4" (J|) stl- 21. Narodne za^Onetke. Po zbirki Vuka Karadži&t priredil Alojz Gradnik, Gorica 1929, 40 sir. 22. K oko in drage živalske zgodbe. Iz francoščine preložil Alojz Gradnik. Ljubljana 1929. 3b str. (/, začarane police 3.) 23. Čarobni studenec in druge japonske pripovedke, [Izbral in prevedel| Alojz Gradnik. Ljubljana 1193«] 30 + (Ii str. + 3 listi slik, iZ začarane police 5.) 24. Portugiški soneti. Elizabeta Barietl-Broivning, Iz angleščine prevedel Alojz Gradnik. Ljubljana 1933, (IV) +4 (I) sir. 23. Ada Nesfri: Novele. Preložil Alojz Gradnik. Ljubljana 119341, 127 str. 26, Italijanska lirika. (Slovenski prevodi Alojza Gradnika. 1 vod: B. Borko.) Ljubljana 1940, XIX 4- 591 sir. 2?. Gabriele D\\tmunzio: Sen jesenskega zatonu. Prevedel Alojz Gradui k. Ljubljana 1941. 16 sir, Separntni odtis i*: Umetno»! V, Jt. 9—13. 28, Anton Čekov; kaštanka. Prevedel Alojz Gradnik, Ilustriral Ljubomir Ravnikar. Ljubljana 1943, 32 str. 29, Moderna španska lirika. Poslovenil Alojz Gradnik. Ilustriral Miha Malei. Uvodni ose i Božidar Bork». Ljubljana 1943, 124 + [IVj str. 30, Michelangelo Buonarotti; Soneti, Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1943, XXVII -f 111 + (!) str. 31, Prešernovi nemški soneti. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana I94č>. 20 str. 32, Prešernove nemške pesnitve. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 1947 . 44 -I- lil str. 33, Branko Rariitevie: Izbrane pesmi. Poslovenil Alojz Gradnik. Ljubljana 194", str. (Mala knjižnica 4.) "4, Peter Petrovič Njegoš: Gorski venec. Poslovenil Alojz Gradnik, Uvod in opombe napisal Mirko Rupel. (Ilustriral Riko Debenjak.) Ljubljana liur, XVI | + (11 «r. "i, Srbski realisti, (Prevedel in opombe napisal Alojz Gradnik. Uvod zii slovensko izdajo napisal Velibor Gligorič, prevedel Alfonz Gspan.) Ljubljana 174 — 11 str. jovan Joviiiiovič-ZmHj: Pesmi za otroke (Prevedel Alojz Gradnik Ilustriral in opremil Marij Pregelj.) Ljubljana 1948. 11>0 — (Ml) str, 57. Branko Čopič; Armada, obramba tvoja. (Prevedel Alojz Gradnik.) Ljubljana ti>4f>, + (III) str. 3H. Li-Tai-Po: Pesmi. (Poslovenil Alojz Gradnik,) Ljubljana 1150, 4b -i- (lt) str, (Mala knjižnica i5). Izbrane srbski: narodne pripovedke. (Prevedel Alojz Gradnik. Opremil Viktor Cmič.) Ljubljana i-950, 22'J (VI) str. 40- Vladimir Nazor: Pepelka, Prevedel Alojz Gradnik. Uprizorjeno v Šentjakobskim gtedaliSču v Ljubljani 1950. 41, Kitajska lirika. (Poslovenil) Alojz Gradnik. Druga, pomnoženi izdaja Maribor t'«l, 210 -| (II) sir 42. \ nk Stefanovic Karadžič: Srbsko narodne uganke. Priredil Alojz Gradnik. Ljubljana 1951, 112 -(- (XII) str. (Čicibanova knjižnica), 4"', Ivan Mažuranič: Smrt Smail age Cengijicu. Prevedel Alojz Gradnik (Ilustriral Marij Pregelj.) Ljubljana !12 ■ (IV) str. 44, Barčica- Prevedel dr. Alojz Gradnik. (Ilustriral Rado Krn-šelj.) Ljubljana 1<>52. 46 + (II) str. (Cicibenova knjižnica). /tmniili iiiludi n^leih r tiskih 11 i 41. FranCesco Petrurca: Soneti in kanCOne. Poslovenil in opombe oopisal Alojz Gradnik, Uvod napisal .Stanko fikcrlj. Koper 19^4. \XM\ 1 180 I (111) str. 4I>, Omar Majam; R uhajati. Po Edvardu Fitzgcraldn iz angleščine •prevedel Alojz Gradnik, (Uvodno besedo napisal Janko Lavrin.) Maribor 1955, a) +- IX + 30 ■ (h str, +7, I ¡ti. ima kratke noge. (Srbska narodna pravljica. Zapisal Mik Slefamivič Karadžič. Prevedel Alojz Gradnik.) Podobe naslikal Miha Maleš. Ljubljana 19-56, (20) str, (Knjižnica Čebelica lit.) -tv Stoji a in Mladcu. (Srbske1 narodne i>rip<*¥ttlke.) (Prevede! Alojz Gradnik, Ilustriral Slavko Tihec.) Maribor 1996, 42 -\ (lil str, 49. Ugo Foseolo: Gomile. I ¡>¡30] i tu Pindemonteju. Poslovenil Alojz Gradnik. Koper 1957, 52 str, if). Kitajska lirikti. (PrepeSnil Alojz Gradnik.) 1. izd. Ljubljana 191N, 24h -I- II str. J. Rabi ml ran a t Ta gore: Spevi Prevedel Alojz Gradnik. (Opremil R. Mn/umdnr. Spremna beseda Br. Rudolf.) Ljubljana •>2 -- (EV) str. (Knjižnica Kondor t~) 52, Slleije Straliiair Kraojčevič: Izbrane pesmi. (Prepesnil Alojz Gradnik. ( vod i it opombe Eni i i Sta m par.) Ljubljana 1958. 148 (IV) str. VV Dante Alighicri; Pekel. Prevedel Alojz Gradnik, (Niko Košir: Spremna beseda in opombe.) Ljubljana 1959. 212 str. s si. + 12 sir. slik -f- 1 si. (Knjižnica Kondor 2tb.) 54. Elizabeta Barrttt Browning: Portugiški soneti. [2.izdaja.] Poslovenil Alojz Gradnik. Novo mesto (IV) 4-44+ (TI) str. Cistami» Leopardi: Pesmi. (Prevedel Alojz Gradnik. Uvod in 6pombe napisal Božidar Borko.) Ljubljana 1061. I7(i str. Rabindrftoath Tagore: Ptice selivko. (Prevedel Alojz Gradnik. Uvodna besedo in opombe napisal Božidar Borko.} Ljubljana l'tbt. + (II Str. (Zbirki! Bela krizantema). 1. Uredniško delo !. Pesmarica. Zbirka narodni!) in drugih pesmi. | Uredi I Alojz Gradnik.| Gorica MU str. - natis; 104 str. umrli Član i t R iado Kdšej, Tojen 21. juliju 1875, umrl 10. mu j« 1941. Dr, iur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljub* Ijinti; rodni el.au pravnega razreda od 7. oktobra L958. Glej Letopis I, ¡85—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, mnrl J0„ oktobra 1941. Dr. iur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; rediti član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tejra razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis I. 159- 197. Gregor Krek, rojen 27, junija 1874, umrl L septembra 1942. Dr. iur., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958: pil i gluvni tajnik akademije od 28. januarja 1959 do 11. julija 1942. Glej Letopis I. 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl i. decembra i94-2. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko, fitogrngrafijo in botanično sistematiko; dopisni član luateinatičriu-pri rodnslovnega razreda od 16. maja 1940. Gle j l etopis I, 241—257. F e r d i n a n d S o i d 1 . ro jen 10. marca 1856. umrl f. decembra 1942. Realen i profesor v pokopi: strokovnjak za meteorologijo. klimatologijo, seizmologi j o iil geologijo; dopisni član ibateinatično^prirodoslovnega razreda od 16, maja 1940. - Glej Letopis I, 261—290. R i ha r d Jakopič, rojen 12. aprilu 1869. umrl 21. aprila 19+3. Akademski slikar: redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938, Glej Letopis I. 41 4": II. 75 89. A n i o ii Breznik, rojen 26. junija 1881. umrl 9&, nistr ca 1944. Dr. pliil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član fi lozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940, Glej Letopis 1, 157—160; 11,61—74. Matij a Jama, rojen 4. januarje 187£, umrl 4. aprila 1947, Akademski slikar; redni clan umetniškega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis I, 47—+'1: II. 90—103. Ivan Reg en, rojen 9.decembra 1868, umrl 27. julija 1947. Dr. phi)., gimnazijski profesor v pokoju; strokov njak za živalsko fiziologijo iti oboo biologijo; dopisni član matema-iičuo-pri rotlos lov nega razreda od 16. maja 1940. - Glej l etopis i. 175—176; II, 104-105, M i 1 a n S k e r 1 j , roj en 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, Dr, iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. ma ja 1940. — Glej Letopis (. 127- 130: II. 1 CK> do 125. O I o n Župančič, rojen 23, januarja 1878, unir! 11, junija 1949. Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1958. Glej Letopis I, 151 — 155, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl II, aprila 1950. Dr. pliil., redni profesor z« starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; redni član filozofsko-filološko-historicnega razreda od 7. oktobra 1958: od 28. junija 1941 do I. julija 1942 načelnik tega razreda; o ti 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. - Glej Letopis L 51—61; H. 54- 44; III. 257—266: IV. 86- 100. S e r g e j Ivanpvič V a v i 1 o v, rojen 24. marca 1891, umri 25. januarja 1951. Preži d en t Akademije nauk SSSR v Moskvi: dopisni član razreda za matematične, prirodosiovne. medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947, J a It ko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. Dr. pliil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. Glej Letopis II, 54 58; 1\, 101 — 124. M a t i j a Murko, rojen 10. februarja 18&1. umrl 11. februarja 1952. Dr. pliil.. redni profesor za .slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju: dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis I. 172—174; V, 16N—177. Fran Ramovš, rojen 14, septembra 1890. umrl 16. septembra 1952. Dr. pliil.. redni profesor za Fonetiko in zgodovino slovenskega jezika aa univerzi v Ljubljani; redni član filozof-sko-filološko-bistoričnega razreda od 7. oktobra 1958: načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarju 1940; glavni rajnik akademi je od II. juli ja 1942 do 19, maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti: upravnik Inštitutu za slovenski jezik. — Glej Letopis 1, 105 —110: Y. 148— 160. li o i- i s Kidrič, rojen 10. aprila 1912. umrl II. aprila 1975, Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis IIL I5b—104: V. 161 — !f>7. Lueien Tesn i itc, rojen 13, maja 1893, umrl 6, decembra 1934. Redni profesor zu primerjalno jezikoslovje na univerzi v Moutpelliem; dopisni Član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1933. — Glej Letopis V. 92 -94; VIT. 59—65; Pavel L li na ček, rojen 31. januarja 1S00. umrl 2, aprila i 933, Dr, med,, redni profesor za g i neko logi ju iu porodništvo, predstojnik Ginekološko-poroditiike klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani: redni Član razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954. Glej Letopis V!. 61—63; Vil. 55- 58. Peta r Skok. rojen 1.marca 1881. umrl 5. februarja 1956, Dr. pliil., redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni Član od 2. junija 1953. Glej Letopis V. 89- 91: VIII, 77 82. Janki) Pol.ec., rojen 19.avgusti 1880. umrl 12, maja 1956. Dr. i ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi \ Ljubljani v pok,: redni član od 7. oktobra 1938: načelnik pravnega razreda od 23. februar ja 1942 do 30, septembra 194(>. predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis L 97—101: \ III. 48—60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. j a u linija 1957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. redni član od 7. oktobra 1938. — (jJej Letopis L 87—89; VTO, 61-76. Ra j k o N a h t i g a 1. rojen 14. npiihi 1877. umrl 29. marca 1958. Dr.pliil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7.oktobra 1958, prvi predsednik akademije od 4 januarja 1939 do 27. junija (942, načelnik razreda za zgodovinske in zeml jepisno vede. filozofi jo in biologijo od 2. oktobra 1945 do 50. septembra 1949. — Glej Letopis I, 71 - 75: IX; 63-b7. Frane fC s a v. L u k m a n . rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958. Dr. tteoL, dr. pliil.. redni profesor za historična dogmatiko, za zgodovino staro krSČanskega slovstva in /a zgodnjo cerkveno zgodovino "a Teološki fakulteti v 1 jiibljani v pokoju: dopisni član od (6. maja 1940, — Glej Letopis I, 168—169: IX. 78—81. A udri j a i t a m par, rojen I. septembra 1888, umrl 26. junija Dr. med., redili profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 7. novembra 1947. - Glej Letopis IX. 82- 84, Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. pilil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni Član od 2.j unija 1953. — Glej Letopis V. 67- 73: IX, 68—77. Kazimierz Nitsch, vojen 1. februarja 1874. umrl 26. septembra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 85-87. Pavel Gol iu, rojen 10, aprila 1887. umrl 15, avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča \ pokoju: redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 116—120; X. 34—39. Aleksandar Belic, rojen 2. ivgusta 1876, umrl 2fi. februarja 1969. Dr, pbiL, profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu v pokoju: dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis XI, 36—58. Anton L a j o v i e. rojen 19. decembra 1878. umrl 28. avgusta I9f>0. Komponist in mnzikolog. Redni član od 16. maja 1940. tajnik razreda za umetnosti od 50. septembra 1949 dalje. Glej Letopis I. 65—67 in XI. 54 35. E j n a r D y g g v e . rojen 17. oktobra 1887. umri b. av gusta 1%!. Dr. h. c., dr. ing. h, c., arhitekt iu ai heolo-g. Dopisni član od 17. oktobra 1958. - Glej Letopis IX. 47—48 iu \li, 81 —82. Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 18'>9. umrl )5. novembra !')6I. Dr. med., dr. h. C., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Kirurgiene klinike; redni član od 6-deeembra 1949, od 21.marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis lil, 20i 202 mi XII, 72 80. Zde nek Ne jed rojen iO. februarja 1878. umrl 9. februarja 1962; profesor Karlove univerze v Pragi, prezidenl Akademije znanosti CSR Dopisni član od 7, nov embra 1947. F » A N S A L i- IN/CAR France Bevk Dne 2. junija 1 %-j je v visoki starosti umrl v Ljubljani pisatelj hran S. Fiužgar, činu Slovenske akademije znanosti iu umetnosti. Z njim smo Slovenci izgubili velikega pripovednika, ki je bi i kot le malo krlo ljubljenec najširšega kroga liravcev. Mnogoteri izmed nas se .se živo spominja dni, ko je začel izhajali njegov zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem«. S to ^ poveš tj o davnih dedov«, kakor to delo Finigar sam imenuje, pisano z, občudovanja vredno domišljijo, ki je postala najbolj brana in največkrat ponatisnjena slovenska knjiga, je mladi pisatelj na moli opozoril nase. Ljubitelji leposlovja so poslej 7. ljubeznijo in zanimanjem spremljali vse, kar je poteklo izpod njegovega peresa. V dolgi dobi, v kateri je slovensko ljudstvo prehodilo važno razvojne pot. jo stal sredi življenja, sredi burnih družbenih in ideoloških nasprotij. Iz tega življenja, ki ga je opazoval z budnim iu bistrim očesom, nam je zajemal s polnimi rokami. Zajemal nam je iz kmečkega življenja, ki £a je naj -intenzivneje doživljal in poznal najbolj do dna. Zajemal uain je tudi iz delavskega življenju in javno izrazil svoje simpatije do izkoriščanega delavskega razreda. Črpal je iz slovenske zgodovino iu deloma i/ življenja slovenskega meščanstva iu isrobraSenstva. Ves njego\ razvoj jc bil tesno povezan /. narodovo usodo. Sreču jemo ga povsod, kjer se človek osvobaja materialne su/.nosli. in dasi mn je bila vzgoja prvo in najvažnejše pisateljsko poslanstvo, vendar vzgojitelj nikoli ni zasenčil umetnika i njem. V vseh svojih spisih je zmeraj stremel za polnokrvttostjo umetniškega izrazu. Sam pravi, da je vedno iskal biser in se umi je desetkrat in stokrat zazdelo, da ga je našel, a so je vselej /avcdrk da ni pristen. Fo je bolečina ustvarjanja, ki jo ohčuti vsak resničen umetnik, kadar njegova človeška moč ne more do konca izrazili božanske zamisli. 1 oda danes vemo, da je Finžgar našel mnogo pravih biserov, ki so že prešli v zakladnico slovenske književnosti. I o so poleg v1 rste novel tljegovi najpopolnejši večji teksti kot Dekla Ančka«, »Pre-rokovauat, ; Bo j t-s in »kronika gospoda Urbana«', te pretresljive podobe našega življenja med prvo svetovtu» vojno, ki jih je na mnogih mestih okrnila tedanja cenzura. Slednjič drama ^Razvalina življenja «..delo močnega, polnokrvnega dramatika, realistična podoba slovenskega kmeta, ki jo je ljudstvo spre- jelo s polnim ume vanj cm in priznanjem. Našteta dela so bogata. klena žetev, ki pisatelju jamči, da njegova ime nikoli nc bo pozabljeno. \jegova dela. v katerih se bije neprestan boj med dobrim in zlim. so eno samo iskanje dobrote in lepoto, resnice tri pravice, zdravja, modrosti in človečnosti. Kakoi' njegov ožji rojak, pesnik France Prešeren, je Indi on vedno obranil pritrdilni odnos do ü vi jen ju. Danes, ko se pri nns obraz mesta in vasi naglo in odločilno spreminja, smo pisatelju posebno hvaležni, da nam je v številnih podrobnostih ohranil podobo zemlje in človeka umirajoče dobe. Njegova velika zasluga je tudi nega slovenskega knjižnega izraza, katerega bogastvo, klenost in nazornost je črpal iz žive ljudske govorice, Finžgar, slikar in epik kmečkega življenja, je bil ljudski pisatelj v najboljšem smislu besede. Ni ¡priznaval dveh literatur. ene za izbrance in druge za preprosto ljudstvo, Vedno je iskal tiste poti, tla bi bila njegova beseda lahko dosiopna prav tako kmetu in delavcu kot izobražencu, kar je imel za največjo umetnost. To stremljenje mu je bilo bogato poplačano. MVd siovenskimi pisatelji je le redek, ki bi bil med ljudstvom tako priznan in priljubljen. Slo rensko ljudstvo te s hvaležnostjo zaklenilo v srte, kar mu je bilo iz srcu govorjeno, To je tista ocena, ki so jo deležni le resnično veliki pisa tel ji. Tisti, ki so bili kakorkoli tesneje povezani z njim. so ga cenili tudi kol dobrega, zvestega, razumeva jocega prijatelja s tankim posluhom /a človeške slabosti in potrebe. Kot zmeraj je stal sredi življenja tudi med zadnjo vojno, ko je naš narod preživljal težke preizkusnje. Bil je ves mož. ki smo mu posebno iz srca hvaležni za njegovo veliko življenjsko delo. MILAN VIDMAR V c u č e K ož c I j S tega mesta govorim drugič o akademiku prof. dr. techn, Milanu Vidmarju. Ob proslavi njegove sedemdesetletnice je bil moj govor obenem pogovor z njim. Ko sva si tu gledala v oči. s\-it se razumela, kaj vse no spominih in doživljajih je še bilo skrito med vrsticami. Danes pa naj govorim, ko ga ni več med jiami. Težko mi je govoriti tako rano po smrti moža, ki sem mu bi! deset let asistent, pred katerim ni imel nobenih skrivnosti. Ob njem sem se naučil gledati svet brez lažnih okraskov, nabiral sem si življenjskih izkušenj, spoznaval sem trdoto znanstvenega dela in poetično naslado ob znanstvenih odkritjih. Ne kot predstojnik, temveč kot kolega in prijatelj me je vodil. Morje spominov ni i hoče piivreti v prosio besedo, Zato sem ta govor rajši napisal. Teden dni je preteklo, odkar se je ustavilo srce našega člana Milana Vidmarja. Gora popisanih strani, leta neprestanega dela, premišljevanja, popotovanj — je izmučilo njegovo srce. Še zadnje nrc je njegova glava delala načne za bodoče spise -■ a kruta usoda je postavila piko. V tem tednu žalosti slovenske in jugoslovanske znanosti so mnogi naštevali \ tisku in govorili njegova delu, opisovali njegovo življenjsko pot. osvetljevali ogTomni pomen njegovih izsledkov za znanost in gospodarstvo, spominjali njegove uspele borbe za neokrnjeno univerzo itd. itd. Ali naj vse to tukaj ponavljamo? Prav gotovo ne. kajti našteli bi morali več kol naslovov njegovih knjig in dvesto naslovov njegovih člankov! I udi bi bilo vrednoten je teli del zanimivo le za ožje stro ki) v lijake. Ogromno šiei ilo spisov nam kuže pokojnega prof. Vidmarja kol edinstvenega slovenskega duševnega orjaka, kaze nam pa tudi njegovo neizmerno delavnost. Vsa ta dela se odlikujejo po svojstvenem slogu in izredni nazornosti. Ko je odšel od nas. se sprašujemo, ali je njegovo delo mogoče nadaljevati v njegovem stilu in obsegu? Mi tehniki žal nimamo navade, da bi študirali starejšo znanstveno tehniško literaturo zain. da bi se oplajnii na načinih, s katerimi so avtorji približevali snov citate! jem. Za- Gnvor. ki pa jc imel na žalni seji ob smrti akademika dr, Milana Vidmarja na akademiji dnt? 16, oktobru akademik dr. ing. VenČe Koželj, nimajo nas metode, s katerimi .so našli rezultate problemov, manj pa kultura pisanja. Tehnik nima potrebnega miru za la užitek. Nesluteni polet tehnike nas sili. da kar moč hitro gradimo na temeljili novih raziskav in dosežkov, ki jih prinaša naša literatura. Ta literatura se vznemirljivo množi, saj raste število znanstvenikov in inštitutov v veliko večji progresiji. kakor število prebivalcev zemlje. Vsi smo izgubili pregled, morali so začeti izdajati množico dokumentacijskih revij in vendar nam že samo za čitanje naslovov člankov -zmanjka časa, Naj omenim le, rJa nas Elektrotehniški v «itn i k dobiva v zameno 6tM) revij in to zgolj elektrotehniške stroke. In vsaka teli revij je polna člankov in novosti — vsem pa je skupno pomanjkanje prostora I Vse redakcije zahtevajo od avtorjev največjo skopost v besedah, formulah in slikali. Kultura pisanju je Izgubila svoj stanovanjski prostor. Akademik dr, Vidmar je bil gotovo eden izmed zadnjih znanstvenikov, ki so še pisali, kakor nikdar več ne bo mogoče. Naš rodovitni Vidmar bi, sam lahko napolnjeval * se številke kake mesečne elektrotehniške revije! Njegov slog. razporeditev in redoeled v njegov tli spisih je mogoče prav dojeti le oni tu. ki SO delali dnevno z njim skupaj Ko je začel pisali novo delo, ni vnaprej skoraj nikdar vedel, kaj vse bo vsebovalo. Vedel je le, kaj bo kot celoto obravnavalo. Pisati je začel v veliki meri zato. ker je vedel, da bo tekom pisanja naletel na kopico zanimivih problemov. Veselil se j c neznanega, silno je bil radoveden, kam ga bo pripeljalo pisanje, 1'ako je v avanturističnem razpoloženju nastavil pero in polnil strani. Pisal je silno hitro v umetniškem zanosu: Kmalu pa se je ustavilo pero. zagrabil je debel zvezek in na njegove strani so začele leteti enačbe. Naletel je na problem? Takoj je svojemu sodelavcu ves v ognju začel razlagati na kakšnega hudiča je trčil. Reševanje problema je teklo dneve, včasih tudi tedne. Pozval je sodelavea, uaj preizkusi pamet in srečo tudi on. Oba s tu delala pozno v noč in komaj sta čakala, da zjutraj poveš I a rezullaie edeil drugemu. >Ncj mucek, kaj ste pa vi našli?« fako je JaStla družinska vez inštituta! En resen problem je sledil drugemu in rokopis je bil končan. Svojstveno rojevanje knjige je našlo svoj izraz tudi v podajanju snovi. Prof. Vidmar ni skrival naporno poli. ki ga je pr t peljala do rezultatov. Vse to opiše in ne prikriva zablod. Ne baba se s frazami — Na dlani leži preprosta rešitev...t, ■Takoj uvidimo___< itd,, temveč popelje bravea po poli. ki jo je sam mural prehoditi. Talni njegovo pisanje učinkuje čudo- vito živo. ni zgolj zbirka rezultatov njegovih razmišljanj in preiskav. Ni znal pisati zgoščeno, njegova bajna fantazija mu to ni dovolila. Ljubil je žive slike, ne pa strogih skeletov. S presenetljivimi prispodobami, z razkošnostjo svojega izraza i 11 z gradit vi j6 dramatičnih napetosti jo dal svojim spisom sočno barvitost. Rad je poosebljal fizikalna dejstva kot npr. »elektronu se mudi . sžica ne ve«, »niagnetične silnice se sovražijo itd. Vi se tako izražal le v popularnih spisih, t eni več tudi v strokovnih in celo znanstvenih. Ponekod se zdi tako izražanje pogrešuo, posebno pri Nemcih. Danes \ dobi elektronike in kibejiielikc pa že slutimo, da sloni delovanje naših možganov na brezštevilnih električnih vezeh, ki polnijo nase lobanje. Y električnih računalnikih žc dolgo uporabljamo sestavne dele, ki si i resnici zapomnijo računske rezultate, še več. Poznamo priprave, ki iz množice zvokov izluščijo zaželene, podobno kakor lahko naša glava, ko sedimo pri glasno klepeta jočem omizju, izlušči glas ene same osebe, ki ju hočemo poslušati in razumeti. Urejen sistem gibanja električnih delcev povzroča misli, hrani spomin i ki. Meja med živo materijo in mrtvo vedno bolj izginja. Zato mislim, da bo omenjeno poosebljanje vedno bolj aktualen problem in ne več greh, Vidmarjevo svojstveno pisanje je zahtevalo seveda več tiskovnih pol. Res je. da ga je včasih zaneslo preveč t široko pisanje; (o pa le takrat, kadar je pri ustvarjalnem navdušenju trenutno pozabil, komu je spis namenjen. Predvsem pa ni nikdar v svojem manuskrtptu kaj večjega črfal ali pristavil. Bil je gotovo naš najbolj plodovi! in najbolj samonikel pisatelj in znanstveniki Pokojni Milan Vidmarje bil zvest aktiven Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od njene ustanovitve dalje. Predsedoval ji je v najtežji dobi našega naroda. Bil je dolgoletni tajnik njenega razredu za matematične, fizikalne in leh-nične vede. Seje tega rnzreda so bile seje. ha katerih smo se resnično osvežili. Profesor Vidmar jih je vodil s toliko humorja, s toliko iznajdljivosti in s toliko duhovitimi opazkami! Tega našo ga duhovitega člana s prekipevajočo življenjsko silo, ni več- fz naše srede je odšla resnično prava oseb a osi. Umrl jc izreden slovenski duševni in Ustvarjalni velikan. Umrl je mož. ki je ponesel avoje znanstvene izsledke daleč preko meja domovine. \ zlit; svojemu ugledu in mamljivim vabilom V tujino, je ostal zvest svojemu, narodu. Pomagal mu je in ga učil. Vzgojil je armado elektrotehniških strokov li jakov, ki danes predano gradijo in dvigajo našo elektrotehniko, ki jo je on presadil k nam. Potožil je temelj našemu e le kt ris k emu 4 Lctopll — 49 - gospodarstvu, bii je vodja naše elektrifikacije, duša industrializacije iu civilizacije. Dovolite, da končam z uekuj besedami iz mojega govora pred pogrebom na komemoraciji v Elektrotehniškem društvu: Našima in svetovnima nesmrtni koma Mihajlu Fupinu in Nikoli Tesli se je pridružil še Slovenec Milan Vidmar. Za svoje neumorno delo je prejel veliko odlikovanj in priznan j dontn in po svetu, ki pa seveda ne morejo dovolj vrednotiti njegovo gigantsko delo. Posta vini o mu trajen spomenik s tem, da preimenujemo Elektrotehniški inštitut, ki ga je ustanovil po osvoboditvi v okrilju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v - VIDMARJEV INSTITUT!« YALE V O f K J o v a ti H a d ž i Ob sumi dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Valeta V'cmkii (27. novembra 1962) moramo v anale prirodoslovnih ved, predvsem pa botanike Hrvatske in cele Jugoslavije vpisati veliko izgubo; vidne sledove je pa pokojni zapustil celo v svetovni zgodovini botanike, Njegovo ime kot avtorja Številnih tehtnih razprav, ki so prinesle veliko novega i i; originalnega, najdemo v malodane vseli priročnikih in visokošolskih učbenikih sveta. I o dejstvo jasno priča o prav i vrednosti Vonkovega znanstvenega prizadevanja. Ugotavljamo* da je Vale Vouk bil prvi Jugoslovan, ki je. izšolan v tedaj sloviti dunajski šoli za fiziologijo rastlin (Julius Wiesner), osnoval prvo žarišče eksperimentalne biologije na slovanskem jugu. Iz njegove soie jc izšlo in se danes s pridom uveljavlja veliko Število botanikov raziskovalcev. Kakor v drugih podobnih primerih je moglo priti tudi v primeru ^ilela Vouka ilo tako pomembnih uspehov zahvaljujoč posrečeni kombinaciji različnih pogojev, in to so predvsem podedovane in pridobljene osebna lastnosti; nadarjenost v več smereh, pridnost ill vztrajnost ler ugodne zunanje okoliščine. K temu je treba še dodati eno lastnost, ki jo ne najdemo pri znanstvenikih vedno, to je praktičnost, kar se zlasti odraža pri izbiri delovnih tem in pri organizaciji delovnih torišč ter spretnosti upravljanja — vodstva. Značilna poteza v dejavnosti Valeta Vonku kot znanstvenika raziskovalca jc bila, da ni bil ozek specialist. Uveljavljal se je na vseh področjih botanike, četudi je gojil predvsem fiziologijo rastlin. S področja rastlinske anatomije je omeniti njegovo teorijo o pomenu plastidov in alevroplastev pa iudi njegova plazmološka raziskavanja plazmodijev niiksoinicetov, Izsledke teh del je objavila dunajska akademija znanosti, ker ji- do njili prišel kot doktorand in asistent dunajske univerze, Na glavnem področju svojih prizadevanj — fiziologiji las Iliri — je Vale Vouk dosegel zlasti lepe uspehe pri proučevanju ritmiko premikanja eiloplaznie pri niiksmmeetih. pri fer til i za t ornih lastnostih rjavega premoga (kar je tudi za kmeti jsko prakso pomembno) in z odkritjem posebnega učinku (to je lervora) vode. ki je predhodno bodisi v naravi (termalne vode) ali umetno bila izpostavljena visoki temperaturi ju pu močnemu pritisku. Okrog nazadnje omenjene teme se je raz- íihi včasih iievšečna polemika, ki pa ne zadene odkritega pojava küí takega temveč le razlago, ki je še hipotetična. Z veliko vnema je Vale Vouk raziskoval živi svet naših termalnih voda. Na tem področju je dosegel tako pomembne izsledke, da je ugledna založba Birkhatiscr (Basel) prevzela izdajo \ oukovega dela -Grundriss zii einer Balneobiologie . S to knjigo je Vale Vonk pravzaprav osnoval novo panogo biologije z močno poudarjenim elementom praktične knrist-nusii. Avstrijsko balneološko središče v Bad Gasteinu je povabilo avtorja lega dela, da nadaljuje raziskovanja na področju bali teologije v posebnem laboratoriju tega svetovno znanega zdravilišča. Na več simpozijih in kongresih mednarodnega značaja je Vale Vouk poročal o izsledkih teh .svojih raziskovanj. Niti sistema ti ko in taksonomijo — vedno v zvezi z ekologijo in biologijo — rastlin Vale Vouk ni zanemaril. Lotil se je raziskovanja talófitov —alg. zlasti tistih, ki živijo * termah pa tudi morskih in je objavil pomembno monografijo rodu Codium. Vale Vouk se je kaj rad loteval splošno bioloških problemov (o bistvenih značilnost i h rastlin, o simbiozah itd.) in je vedno presojal raziskovane probleme s stališč« splošne biologije. V rokopisu je zapustil obsežno delo »Osnove biologij.ske pragmatikr ali dialektični sistem bioloških ved.:. Vzgojen v lekarniškem okolju je Vale Vouk kot izvrsten predavatelj in visokošolski učitelj posvetil posebno skrb pouku farmacije in njeni moderni organizaciji. Napisal je tri učbenike botanike: ■ Nauka o životu bilja", ki je doživela tri izdaje: za študente farmacije je napisal f Ele mente botanike«; na veliko zasnovani učbenik botanike »Fitologija« pa je žal ostal nedokončan. Iz Voukove solc je izšlo okrog doktorjev z disertacijami s področju botanike, Vidne sledove je Vale Vouk zapustil kot uspešen organizator. Najprej je seveda poskrbel za ureditev modernega splošno botaničnega laboratorija in posebnega za fiziologijo rastlin (ki je bil za časa vojne opustošenj. Velik delež je imel pri ustanovitvi splitskega -Inštituta za oceanogrufi jo in ri harfi Ivo < in pri obnovi rovinjskega »Inštituta za biologijo mnrja . Ustanovil je in.štilutsko glasilo Acta botánica«, z H letniki, ki so izšli pred drugo s vet ov 110 vojno. Vidno v logo je imel v mednarodnem podjetju "International Corn Boter Investígation*j organiziranemu v ZDA v borbi z nevarnim škodljivcem koruze. koruznim moljem. S tem pa nikakor ni izčrpnno organi-zaiorično delo A a leta Vouka. Povsem narav 110 je. tla je iako obilno i a pomembno delo naletelo na priznanja doma in v tujini. Cil je član vseh treh naših akademij in šievilnih čeških in poljskih znanstvenih ustanov. Prejel je francoski red >Pour le merite agricole in poljski red «Pol oni a restitnta*. V različnih komisijah in odborih je bil zelo aktiven, iniciativen in zato koristen: če pa je imel za potrebno, je znal kol kritik tudi oslro nastopiti, vendar vedno le s stvarnimi argumenti. Bil je več lel gospodarski tajnik in načelnik prirodoslu* nega razreda Jugoslavenske akademije zuanosli i .............. Zelo aktiven je bil Vale \niik na mednarodnih kongresih botanikov, limnologov in na konlereneah omenjene organizacije v borb i proti koruznemu molju. V njegov inštitut so prihajali tuji mladi znanstveniki, da se specializirajo, še več seveda domaČih, kajti njegov inštitut je bil edini te vrste v Jtlgosla * i j i. Vate Vouk ni bil tip zaprtega kabinetnega znanstvenika. Udejstvoval se je družbeno, z las I i seveda v strokovnih društvih (prirodoslovnem in bort i kulturnem). Prav rud in zelo vešče je predaval širšim krogom občinstva ¡er veliko pisal v časopis iPriroda« in drugam. PO BO C IL A O DELU AKADEMIJE D E L O A K A D F M I ,] F V I. K T U 1 % 2 Člani, funkcionarji in nameščenci akademije Delo akademije v letu 1%2 je bile v širokem okviru začrtano po njenem zakonu in statutu. Pri tem se je večkrat občutila pomanjkljivost, da oba. zakon in statut» današnjim potrebam in delu akademije že težko zadoščata. Potreba, da dobi naša akademija nov zakon in nov statut, .je eimdalje nn j nejša. \ samem sestavu akademije je navesti nekaj sprememb. V letu so umrli štirje člani akademije: dne 9. februarja dopisni član v sklopu prvega razreda prezident Akademije znanosti CSSH dr. Zdenčk NEJEDLV, dne % junija senior med člani akademije književnik Fran ,Sal. F1N2GAR, dne 9. okiobra dr. ing in dr. b. c. profesor Milan VIDMAR, tajnik tretjega razreda. in 27, novembra dopisni član zagrebški akademik prof. dr. Vale VOUK, Namesto prof. Vidmarja je tretji razred na seji dne 16l novembra izhral za tajnika prof. dr- Maksa SAMCA, Glavua redna skupščina akademije, zbrana na dan 21.decembra 1%2. je izvolila: v tretjem razredu dosedanjega dopisnega člana dr. techn. Venčeta KOŽET.] A, rednega profesorja za teoretično elektrotehniko ti« univerzi v Ljubljani. za rednega članu: dosedanjega dopisnega člana dr. phiL Ivana VI DA V A. rednega profesorja za matematiko na univ erzi v Ljubljani, za rednega člana: v petem razredu dr. Alojzija GRADNIKA, književnika v Ljubljani, za rednega člana, Akademija šteje 2 Častna člana. 33 rednib članov in 16 dopisnih Članov. Po razredih so bili porazdeljeni takole: v prvem razredu je bilo S redni I; in b dopisnih članov, v drugem razred ti 3 redni in 2 dopisna člana, v tretjem razredi! 7 rednih članov, v četrtem razredu 7 rednib in 4 dopisni člani, v petem razredu 8 rednih in 4 dopisni Člani. I službeneev in delavcev je imela akademija s svojimi inštituti i>o stanjn oh koncu leiu K8, od teh 44 iz znanstvenega in strokovnega kadra. 12 bibliotekarjev, knjižničarjev, tehničnih sodelavcev iu laborantov, 14 upravnih, izvršilnih in pisarniških uslužbencev, pomožnih uslužbencev in delavcev ter Iti honorarnih uslužbencev s skrajšanim delovnim easoiu. Rednih honorarnih zunanjih Bodelavcev je bilo 20. Inštituti I udi v letu 1%2 se število inštitutov ni spremenilo, Bilo jih je deset: za raziskovanje krusa, za geografijo, za geologijo, za biologijo, za medicinske vede, za zgodovino, orienialisiičiii, zu slovenski jezik, za literature in za slovensko narodopisje. Institut za zgodovino ima tri sekcije s samostojno upravo: za ohčo in narodno zgodovino, za zgodovino umetnosti in za arheologijo. — lastit ti t za slovenski jezik je razdeljen na sekcije: dialektološko, leksikološko in sekcijo za onomastiko ter etimološki slovar; ima še komisijo za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Z inštitutom za geografijo je povezan kartografski zavod, z inštitutom za biologijo pa so povezani odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, speleoloski laboratorij v Postojni in marinobiološki laboratorij v Kovin ju. Poleg inštitutov je omeniti še terminološko komisijo S petimi sekcijami: pravno, tehniško, medicinsko, prirodnsiovno in sekcijo za umetnost, Ou teh je bila zadnja ustanovljena v letu 1%2. Zu delo v inštitutih so bi bi na razpolago sredstv a iz rednega proračuna akademije. Preko teh, sorazmerno majhnih, pa je bilo delo v inštitutih omogočeno i udi s sredstvi, ki so jim bila na razpolago izven akademije, od raznih ustanov in skladov. Teh je bilo v letu 1%2 za ¿3,789.766 dinarjev. To je. lahko rečemo, nova poteza i financiranju in delti naših i ušli-I ti lov, ki se javlja žc v letu 1961, sc pa je še boij razmahnila v letu 1962. Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani, Zvezni fond za znanstveno delo v Beogradu, Uprava za gozdarstvo, Sklnd LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, medakademijski odbori. Direkcija za Ljubljansko barje. Gozdno gospodarstvo Celje, rudnik Mil je vi na so glavni teh skladov in ustanov. Publ ikacije Tudi v letu 1%2 je bila ena prvenstvenih nalog akademije objava del njenih članov in drugih znanstvenih delavcev v tisku. Redni krediti za tisk in avtorske ter redakcijske honorarje so znesli v letu l%2: I<>,000.000 din (tisk 12,000.000din. honorarji 7,<>00.iMK>din). Povišani tiskarski stroški, povišane postavke za honorarje in oljen omejitev kreditov, vse to je povzročilo, da je bila sredi leta akademija prituornna ustavili tisk publikacij, razen nekaterih, ki so bile v tiskarnah že v delu. Šele proti koncil leta je uspelo, da snio orl Izvršnega sveta LRS= in to še z.a leto 1962, prejeli izredne dodatne kredite za tisk v skupnem znesku 25,000.000 din. Vendar bo. predvsem zaradi nezmotljivosti na šib tiskarn, zelo težko že v bližnji prihodnosti objaviti vse rokopise, ki jih je predsedstvo in sn jih razredi sprejeli za natis. Za natis vseli za tisk sprejetih publikacij hi bilu jjo stanju ob koncu leta l'J62 potrebna vsotu 70,000.000 din. V let 11 1962 pa je bilo sprejetih za natis: 7 samostojnih del. 10 razprav, ena knjiga Acia earsologica. dva zvezka Arheološkega vestnika, tri muzikalne publikaci je in ena knjiga Letopisa akademije. (z navedenih razlogov je v letu 1962 akademija izdala sorazmerno manj svojih publikacij (nekatera dela z letnico 1%1 so izšla šele letos), vsega sedem del v skupnem obsegu okrog J16 tiskovnih pol, kar da okrog 1860 tiskanih strani. \ zvezi z edicijami je pa omeniti še tri publikacije, ki so izšle ob sodelovan ju člano\ in znanstvenih sodelavcev akademije. Akademija je izdala. Državna založba Slovenije pa založila dve publikacijif monografijo o slikarju G. A. Kosu in nuvo izdajo Slovenskega pravopisa. Člani tehniške sekcije terminološke komisije so sestavili. Zveza inženirjev in tehnikov LRS Nova proizvodnja pa je izdala ii; založila prvi del Splošnega tehniškega slovarja. Kol doslej je akademija tudi v letu 1962 zelo živahno zamenjavala svoje objave ^a publikacije raznih tuzemskih iu inozemskih ustanov. Nekako polovica naklade akademijskih publikacij gre z zamenjavo \ svet. Po stanju ob koncu leta 1962 je akademija t, zamenjavo povezana z 986 naslovi znanstvenih iu drugih ustanov v vseh delih sveta; od teb jih je v Jugoslaviji 170, v inozemstvu pa 816, Z zamenjavo se je v letu 1962 obogatila biblioteka za 4882. z nakupom za 1286 in z darili za 886 biblioteških enot. skupaj torej za 7054 enot. Znova bi želeli poudariti veliko vrednost publikacij, po veliki večini inozemskih. ki jih akademija pridobila z zamenjavo. Uvrščene so ali v centralno biblioteko akademije ali pa \ biblioteko njenih inštitutov. ( elolui knjižni fond biblioteke šleje danes okoli 95.000 volumnov. Glnvna težava |)ri biblioteki so še v Oil 110 premajhni prostori. v katerih se stiskajo nameščenci in se v njih stalno kopičijo knjige, Z zgradbo novega trakta na dvorišču bi J) i Jo težko vprašanje namestitve za biblioteko rešeno. Kongresi in Študij v i 11 o z. e m s 1 v u, predavanja in p o d o h no Akademija podpiro po možnosti in s sredstvi, ki su ji na razpolago, delo in študij predvsem svojih članov in sodelavcev domu in v inozemstvu, jih določa za delegate na razi te kongrese. konference in podobno. /. a pota v inozemstvo iti kotizacije pri raznih inozemskih ustanovah in društvih je akademija imela v letu l%2 na razpolage za 364-.35S deviz, dinarjev neblagovnih deviz. S sredstvi, ki jih je dala i celoti ali delno na razpolago akademija, se jc udeležilo raznih kongresov, konferenc in podobnega v inozemstvu oziroma se mudilo v inozemstvu na študijskih poteh 14- naših članov oziroma znanstvenih sodelavcev. a) Raznih kongresov, konferenc in podobnega v inozemstvu so se udeležili navedeni po časovnem zaporedju: znanstveni sodelavec dr. Alojzij Scrcelj (kongres botanikov v Stolzenauu Zvezna repvibliku Nemčija): akademik dr. Viktor Korošec (asiriolpški kongres v 1 e t de mi) j dopisni Član dr, ing. Venčeslai Koželj (simpozij O elektroenergetski teoriji v Kopenhagnu); znanstveni svetnik dr. Maks raber (zborovanje vzhodno-alpskih in dinarskih fitosoeiolopnv v Celovcu); akademik dr. 1 railCe Stele (¡X. zborovanje nemških umetnostnih Zgodovinarjev v Regensburgu); znanstveni sodelavec dr. ing, Mitja Brodar (VI. mednarodni kongres za pra- in protoh¡storijo v Rimu); višji znanstveni sodelavec dr. Milko Maticelov (ustanovna skupščina International Society of Folk Narrative Research * Antvverpnu); višji znanstveni sodelavec dr, Ni ko Ivuret (evropski folklorni simpozij v Bruslju); akademik dr.Bogdan Brecelj (50. kongres nemškega ortopedskega združenja v Miincbnu); akademik dr. Milko Kos (glavna skupščina za Repertorij srednjeveških virov v Rimu). b) Zaradi študija so se mudili v inozemstvu; - eo — akademik dr. Ivan Grafenfiuer (zapisovanje i is proučevanje slovenskih dialektov ua Koroškem}; zunanji znanstveni sodelavec dr. Ime Logar (zapisovanje in proučevanje slovenskih dialektov nu Koroškem); znanstveni svetnik Alfonz Gspan (pregled univerzitetnih matrik, nemških in drugih tiskov v zvezi z delom za Slovenski biografski leksikon — Dunaj, Gradec); višja /.n a n s i vena sodelavko dr. Milena l ršič (zbiranje podatkov o naših starejših kulturnih delavcih za Slovenski biografski leksikon — Dunaj). Od ustanove >Alexander von Huuiboldtt — Stiftung v Bonnu sta v let ti l%2 prejela študijsko štipendijo dva znanstven« sodelavca akademije: dr. Emilijan Cevc iz sekcije /a Zgodovino umetnosti (za 8 mescecv) ju dr, Alojzi j šercelj iz sekeijc za arheologi jo (za 10 mesecev). Na Poljskem sta se kot gosta Poljske akademije znanosti mudila asistent Geološkega inštituta dr. Kaj ko Pav lovec tn asistent Inštituta za raziskovanje krasa Rado Gospodaric (preiskave slurejšfga tereiara). S sredstvi Skiatla Borisa Kidriča sta v Reziji zapisovala dialekte načelnik dialektološke sekcije Inšlituta za slovenski jezik dr. Jakob Rigler in honorarni zunanji znanstveni sodelavec dr/l ine Logar. Svet za znanost I RS pa je s svojimi sredstvi omogočil, da je višji znanstveni sodelavec inštituta za slovensko narodopisje dr. Milko Matlčetov potoval v Rezi jo in tnm zbiral pravljično gradivo. Reki oral dunajske univerze je podelil strokovni sodelavki Dragici Turnšek (Inštitut za geologijo) Štipendijo za strokovno izpopolnjevanje na Paleontološkem inštitutu univerze na Dunaju. in sicer za študij hidrozojske favne. Kot druga leta je tudi v letu !%2 akademija priredila vrsto javnih predavanj za širše interesi rane kroge, P reda vali so: lt.1. l%2: akademik prof. dr. ing. Milan Vidmar: Problematika jugoslovanskega elektriškega gospodarstva: 22. 2. I%2: akademik prof dr. Lado Vavpetič: O nekaterih per mutacijah pri oblikovan ju našega javnega življenja; !5, 1%2; dr. Marta Bline: Pomen knltiviranja mikroorganizmov na veliko; 29.1, l%2: dr. Emilijan Cevc: Mojster goni j egrajsk i h ione-sančnih nagrobnikov; 26.4. 1962: akademik prof. dr, Viktoi Korošec; iz grško-egiptovskih papirov: goepodarske razmere egiptovskega kmeta v Dioklecijanovem času: 7.6. 1962: dr. Milena Vodušek: Kulturnozgodovinske najdbe v Reziji; 18, H). 1962: akademik dr,France Slele: Narodi evropskega jugovzhoda in likovna umetnost; 15, 10. 1962: prof. V A. C ilovič iz Moskve: O razvoja mehanike tal v ZSSR: 22, I I. 19{»2: dopisni član prof. dr, Janez Mileinski: Pravili in etični pogledi na evtannzijo. Dva sestanka na akademiji sta bila namenjena obravnavanju aktualnih vprašanj in d i skusi ji: razprava ob nnvi izdaji Slovenskega pravopisa in razprava o prrjdoenutku naše asi a ve. Člani, znanstveni sodelavcu akademije pa tudi udeleženci od zunaj so pri teli sestankih sodelovali. Svet akademij znanosti F L R J Z ostalimi znanstvenimi akademijami v Jugoslaviji je naša akademija povezana zlasti preko Sveta akademij znanosti FLRJ in njenih med akademijski h odborov Naša akademija je zadolžena skrbeti za delovanje treh medakademijskib odborov, ki so: I. odbor za arheološko karto Jugoslavije. 2. odbor za karto rimskega imperija (Tabula Imperii Romani), odbor za inventarizacijo favne in Horc Jugoslavije. Vodstvo v odborih za arheološko karto in karto rimskega imperija je pri arheološki sekciji našega Inštituta za zgodovino, vodstvo v odboru za favno in floro Jugoslavije pa pri našem Inštitutu za biologijo. Na akademiji je bil 2. in 3. oktobra 1962 sestanek članov komiteja za izdelavo Tabula Imperii Romani mednarodne zveze akademij, pri katerem so sodelovali udeleženci iz Italije. Romunije. Madžarske in Jugoslavije. /a druge medakademijske odbore Sveta akademij znanosti skrbita akademiji v Zagrebu in Beogradu, naša pa ima v vsakem teh odborov svoje delegate oziroma znanstvene sodelavce. Ker dotekajo sredstva za delo v teh odborih od Zveznega fonda za znanstveno delo v redu, se jc moglo delo v njih v letu 1962 lepo razmahniti. A Svetu akademij znanosti ima kot ostale akademije znanosti tudi naša svoje zastopnike: 3 redne in 2 namestnika. Za upravno in podobno delo Sveta akademi j prispevajo naše akademije vsako leto iz svojih rednih proračunov določena sredstva. ] i n a ii č H a sredstva \ letu 1%2 je imela akademija iz republiškega proračuna na razpolago rednega in dodatnega kredita i 75,075.835 d i n. Blagovnih deviz je prejela akademija iz republiške devizne kvote \ letu lfA2 73.000 deviznih dinarjev, neblagovnih pa deviznih dinarjev. Za investicije je v letu i%2 imela akademija na razpolago 8,000.000din iz republiškega proračuna. Odobril jih je sklad LRS za negospodarske investicije. Glavna drla. ki so bila opravljena, so: obnovitvena dela pri obeh hišah na Novem trgu, nekaj dei pri obeh domovih na Bledu in v Planici ter oprema za nekntere inšlifuio. 7.a svoje poslovanje je poleg lepa prejeta akademija v leni 1962 še naslednje dotacije, v skupnem znesku 25,789.766 din. i, razred — za zgodoninske in družbene nede: a) Sklati Borisa Kidriča — sekciji za občo in narodno zgodovino — za Leksikon za gospodarsko in družbeno z godov i ri o Slovencev......din 575.000 b) Zvezni sklad za znanstveno delo — sekciji za občo in narodno zgodovino za Historični atlas in Historično-topografski slovar.......din 200.0(10 e) Zvezni skiad za znanstveno delo sekciji za zgodovino umetnosti ■ za Korpus latinskih napisov srednjega veka ............din 200.000 d) Sklad Borisu Kidriču — sekciji za arheologijo — za siraligrufsko in kulturno obdelavo paloolHskc postaje Jama v Loži pri Orehkn , , , din 3?0.(HX) e) Sklad Borisa Kidriču — sekciji za arheologijo — za puleoflor i stične, granulacijske, termične in druge preiskave glin pri opekarni Bukovje din 270.000 f) Sklud Borisa Kidriča — sekciji zu arheologijo za palLnolo&ke in hidrološke preiskavo na Malem Polju ■ . din 102.000 g) Sklad Borisa Kidriča sekciji za arheologijo za Arheološko karto Ju- 65 - goslavije, ozemlje I.R Slovenija in etnično ozemlje Slovencev .... din 7SO.OOO li) Zvezni sklad za znanstveno delo — medjitkadeinijskemu odiiovn za Arheološko kario Jugoslavije , ... . din 3,542.728 i) Zvezni sklad za znanstveno delo — med&kademijskemu odboru za Ta-bnla lutpeni Romani......din 750.091 11. razred — za [ilološke in literarne Dede: a) .Sklad LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — leknikološki sekciji Inštituta ¿a. slovenski jezik — za slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika....... ... din 7.700.000 b) Zvezni sklad za znanstveno delo sekciji za slovensko gramatiko, filo-logijo in pravopis Instituta za slovenski jezik — za proučevanje an-troponimov, toponimov, oronimov in hidronimOv Lft Slovenije .... din 800,000 e) Sklail LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — etimološko-onoma-stičui sekciji Inštituta za slovenski jezik — za Etimološki slovar slovenskega jezika........din 385.289 d) Sklad L K S za pospeševanje kulturnih dejavnosti — Inštitutu za literature — za Slovenski biografski leksikon, X. zvezek.......din 2,000.000 IV. ruzred Z& prirodosloune in medicinske nede a) Kmetijsko gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec Biološkemu inštitutu — za terenska dela din 22.500 b) Gozdno gospodarstvo Celje Biološkemu inštitutu za izdelavo gozdno tipološke karte za enoti V itanje i u Rogaška Slatina.....din 1,800.000 30.000 20.000 c) Kmetijsko gozdno gospodarstvo Kočevje — BioJoškemu inštitutu — za terenska dela ,,...,,.. din d) Soško gozdno gospodarstvo Tolmin — Bioioskeiiiii inštitutu — za teren* skti dela...........din e) Zvezni sklad za znanstveno delo — medakadeniijiskemu odboru za favno in floro Jugoslavije ....... din 1,334.706 D /.vezni sklad za znanstveno delo — Biološkemu inštitutu — za ekologijo krasa............din 90.034 g) Narodna republika Črna gora — Biološkemu inštitutu. — za raziskovanje Skadarskega jezera . . . . din 9.118 h) Sklad Borisa: Kidriča — Geološkemu inštitutu za temo Geološke razmere v Goriških Brdih.....din 285.000 i) Sklad Borisa Kidriča — Geološkemu inšitutu — za proučevanje nastanka in razvoja Ljubljanskega barja . . din 2.220.000 j) Direkcija za Ljubljansko barje — Geološkemu inštitutu — za proučevanje nastanka in razvoja Ljubljanskega barja..........din 500,000 k) Sklad Borisa Kidriča — Inštitutu za geografijo — zu proučevanje kvartarnih sed imen tov v Sloveniji . , , din l,484.4fi() l) Sklad Borisa Kidriča — Inštitutu za raziskovanje krasa — zu speleolosko raziskavo ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem din 230,000 m) Hidrometeorološki zavori Lil Slovenije — Inštitutu za raziskovanje krasa — za raziskovanje KaSne jame din 25.800 n) Turistično olepševalno društvo Grosuplje — Inštitutu za raziskovanje krasa — za terenska dela .... din 65,000 T Lflrjfjis - m - INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Interno delo. Izpisali smo celotno kraško slovstvo odkupljene Pcrkove knjižnice, ki obsega 1170 enot. Kataster kraških objektov je konee leta dosegel 3434- številk: med njimi je 2480 jam, 798 kraških voda in 176 morfoloških objektov na površju. Razstavne zbirko si je ogledalo 1837 oseb: nted njimi ho bili biologi in spelcologi iz Anglije, Avstrije in Zali. Nemčije, geologi in sprleologi iz Madžarske, geografi in speleologi iz Švice ter speleologi iz Poljske in Avstralije, Nekateri izmed njih so se zanimali za delo inštituta, za naše publikacije in najbolj pomembne kraške objekte, ki so si jih ogledali pod ua.šim vodstvom. Inštitut je navezal strokovne stike z muzeji v koprskem in goriškem okraju. Gradivo za tretji zvezek Acta earsologica je bilo bistveno dopolnjeno z novimi prispevki in je v tisku. Terensko delo. Inštitut je nadaljeval z raziskovanjem podzemlja in kraških voda na Dolenjskem meri Grosupljem in Raščico. kjer je opravil tudi več uspešnih barvanj. Na željo Turističnega društva v Grosupljem, ki je inštitut podprl s subvencijo 65.000 din, smo raziskali Taborsko jamo in izdelali za njegove potrebe velik jamski načrt. Manjše terenske raziskave Smo opravili skupaj z Društvom za raziskovanje jam Slovenije v okolišu Orehka pri Postojni, v Križni jami in na Snežniku: v povezavi z biologi v jamah Rad tihe, Pece. Trnovskega gozda iu na Kočevskem, pod vodstvom 1 lidrometeorolo-Škcga zavoda LRS pa v Kačni jami pri Divači. Iridiuidualno studijsko delo ir> študijski! potovanja. Honorarni višji znanstveni sodelavec dr. Roman Savnik je stalno delal kot snurcduik in sotruduik pri Acta earsologica in Naših jamah. Naduljuje z zbiranjem dokumentarnega gradiva o zgodovini raziskav Postojnske jame in spioh slovenskega krasa. Za Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Jugoslavijo je obdelal vrsto geografskih in zlasti kraških gesel. V okviru Geografskega in Geološkega društva Slovenije je referiral o domačih nazivih jant in dal predloge zu slovensko strokovno terminologijo. Višji strokovni sodelavec Lgon Pretner je nadaljeval z biološko raziskavo jam Slovenije skupaj z znanstvenim sodelavcem inštituta za biologijo SAZU dr. Jožerom Boletom. Pripravlja revizijo rodu Anophthalmus in rodu Bathvscimorphus na osnovi materiala iz domala 100 jam Slovenije. Sestavil jc seznam jam Absolouovc zbirke Biospeleologica Balcanica, ki zajema okoli 1500 najdišč. največ iz Jugoslavije. Pripravlja gradivo 7. a kal aster jam Bosne in Hercegovine na temelju liierature in svojih ekskurzij, Nil D. jugoslovanske m biološkem kongresu v Beogradu je reformi 1 o bioloških raziskovanjih v Srbiji ter dokazal obstoj enotne favne v vzhodni Srbiji in zahodni Bolguriji. Na III, jugoslovanskem spclcolnškcm kongresu V Sarajevu se je v referatu zavzel za zaščito jamske favne V Vjefrenici na Popovem polju. 1 deleži I so-je dveh bioloških ekskurzij v Hercegovino in Belo krajino, kjer je nabiral jamsko živalstvo. Asistent Franc Leben je nadaljeval disertacij s ko študijo o jamskih arheoloških najdiščih na Krasu. Z notranjskim muzejem je sodeloval pri arheološki topografiji Pivške kotline, z arheološkim seminarjem univerze v Ljubljani pa pri arheoloških izkopavanjih kolišč pri Igu. Oh finančni podpori muzeja v Škof ji Loki je vodil izkopavanja v Lubniški jami, medtem ko mu je Zavod za spomeniško varstvo I.RS poveril vodstvo izkopavanj antičnega kastela na Lanišču pri Kalcnh. V okviru arheološkega seminarja ljubljanske univerze se jc udeležil Strokovno ekskurzije v Avstrijo in na Češkoslovaško. Na IfL jugoslovanskem speleološkem kongresu v Sarajevu je referiral o arheoloških najdbah v Lubniški jami. Asistent Rado Gospodaric je izdelal načrt vseh raziskanih jam na Dolenjskem v okolišu Taborske jayie; analiziral je prodove podzemlja in na površju ter obdeloval lektoniko on-dotnega ozemlja. V okolišu Postojne je študiral strukturo apnenca in stike apnenca s flišcm ter breče, ki so med njima. Da zbere čim veČ podatkov o mikrotekfoniki tega ozemlja, je izmeril nad 2000 razpok in prelomov. V iuronskih apnencih je našel Requienideae, ki so veljale dotlej za vodilen spodnje-k red ni profil. Nadalje je sledil senonske apnence tudi drugod po vzhodnem robu Pivške kotline in ne samo na Soviču, kjer je našel že I. 1961 rudist TTippurites giordanii Piroria. ki ga je določi! d r. M. Pleni čar. Pripravil je predlog za temo Spclco-Eoško raziskovanje ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, ki ga jc nato odobril Sklad Borisu Kidriča. Prijavil je doktorsko temo Geološka zgradba ozemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem s posebnim ozirom na kraške pojave. V 5» - 67 — jami Belojači v Halozah jc nadaljeval s hidrogeo loškimi opazovanji. \ jjovezavi z Geološkim inštitutom SAZI je izdelal elaborat o geološki zgradbi in hidrogeoloških razmerah Goni kili Brd, ki je bii predložen Skladu Borisa Kidriča. Na Iti. jugoslovanskem speleološkem kongresu v Sarajevu je referiml o izkoriščanju kraškega izvira Skaka v ca pri Milj evini za rodno oskrbo. Na stroške Zveznega sveta za znanstveno delo je bil 11 dni na Poljskem, kjer se je seznanil z delovnimi metodami siidotaih geologov. Imel je mnogo javnih predavanj o raziskovanju Triglavskega brezna in o jamski tehniki. Asistent Peter HabiS je član infititnta od 1-7, 19621, Sestavil je predlog in program za raziskovanje bidrologije krasa med Idrijco in Vipavo, ki je predložen v odobritev Skladu Uorisa Kidriča. Si udiral je tehniko in teorijo ugotavljanja liidru-grafskih podzemeljskih zvez s trosi ler izpopolnjeval svoje znanje o kraški uiorlogeneliki. V imenu instituta so je udeležil sestanka za sestavo nacionalne komisije za hidrofogijo pri zveznem geološkem zavodu v Beogradu. Višji znanstveni sodelavce dr. Ivan Gams jr član inštituta od 1.9. 1963. Kot nosilec teme Speleološko raziskovanje ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico je vodil preliminarne raziskave oh sodelovanju asistentov Gospodarica in Habiču. Pr: tem je bilo v Rakovem rokavu Planinske jame ugotovljeno mesto, kjer prihaja večji lok izpod Javo rtu kov. \ \ oliki in Mali karlovici so bili izmerjeni novi rovi: s liidrokemičnimi in temperaturnimi meritvami pa so se mogle osvetliti vodne zveze med Cerkniškim in Planinskim poljem ob različnih stanjih voda. Pripravil je program za raziskovanje intenzitete kraških procesov in to temo predložil Skladu Borisa Kidriča. Zunanji znanstveni sodelavec dr. \ al ter Bohince sodeluje pri mednarodni speleeloški bibliografiji na Dunaju ter pri urejanju Acla earsologica in Naše jame. Na 111. jugoslovun-skem spelcološkem kongresu v Sarajevu je refcriral o Križni jami. S e z n a in prispevkov članov i 11 š I i t u t a in njegovih sodelavcev V. Bohiaec R. Gospodarič; III. mednarodni speleoloSki kongres v Avstriji, Naše jame III, Ljubljana V.Bohince: Nova nemška jamoslovna hi kraška bibliografija, prav tatu V, Bohincc: Madžarski jamoslovni periodični tisk, prav tu in I. Gams; Triglavsko brezno. Najše jame III. Ljubljana P>&2 l, Gams: Jama pod Babjim zobom. Proteus XXV. L. Gams: Kako nastajajo korozijske kotli te?, prav lam I. Gams: Nekatere nove smeri iti ugotovitve moderne geomorfo-logijr po svet ti. Geografski vest ti i k XXXIII l%t. I. Gams: IvnČiteVB jama pod Kredarico. Planinski vftstuik LXIl. I. Gams: Morfografski pregled novomeSkih pokrajin. Dolenjska zemlja iii ljudje. Ljubljana I.Gams: Klima Krike kotline, prav tam I. (litnis: Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov, prttv tam R, Gospodaril; Nekaj misli o zadnjem ugrezu v Tomaju. Naše jame III. Ljubljana t%2 R. Gospodaric: Wieliezka — edinstvena turistična solna jama tia sveta, Proteus XXV. (962/63 R, Gosptidarič: Geološke razmere v Goriških Brilth. Elaborat za Inštitut /h geologijo SAZU r.Leben: Raffaello Baitaglia: Preistoria del Venet o e della Ye-nezia Giulia. Bnlletino di Poletnologia lialiaua, 67— 6H (1958/39). Rama 1960. (Recenzija skupaj s proF. dr. S. Brodarjem) H.Stivntk; Nekateri problemi kraška hulrografije na Dolenjskem. Dolenjska zemlja in ljudje, Novo mesto t(Ji>2 H Savnik/ Jainoslovna dejavnost na Kubi, Naše jame 111. Ljubljana 1963 R.Savnik: Jožef Cerkvenik. prav litin. Načrt tlela za leto ! 9 b 3 Izdelava študije o Škocjanskem pod olju na Dolenjskem. Obdelava teme Speieološko raziskovanje ozemlja med Postojno. Planino in Cerknico. Topografska registracija jam na koinenskem krasu na temelju podatkov italijanskega katastra. Pripravljanje znanstvene monografijo O ¡¡istemu Postojnskih jam. Delo na temah Raziskovanje h ¡d ro lopi je krasa med Idrijco in Vipavo, Intenziteta kraških procesov med i i*rk-niškiiu in Planinskim poljem in Geološka zgradba ozemlja med Pivško kotlino iti Planinskim poljem s posebnim oziioiu ha kraške pojave. Sodelovanje z Društvom za raziskovanje jam Slovenije na terenu in pri pripravah za IV. mednarodni speleo-loški kongres v naši državi. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO S finančno podporo Sklada Borisa Kidriča smo nadaljevali proučevanje kvartarnih sedi men tov v Sloveniji. Interni in eksterni sodelavci inštituta so to leto proučili: kvartarne sedimente in njih izrabo v velikem deiu Bele krajine, v porečju Drave med Fait> i it Mariborom in v porečju Pake nad Gorenjem. kvartarne sediraente v Halozah ter prod in pesek nu Dravskem in Ptujskem polju. V letu 1%2 smo izdelali elaborate v zvezi s terenskimi raziskavami, ki. so bila za Sklad Borisu Kidriča opravljena v letu 1%I. \ okolici I riglava smo proučevali sledove in oblike holo-censkega mehaničnega preperevanja ter istodobne Icdeniške nasipe; rezultati proučevanj so pripravljeni za objavo v Geografskem zborniku VIII. S področja limnologije so pripravljeni za tisk rezultati proučevanj jezera pod K rim oni, V leni letu smo proučevali nahajališča lehnjaka in vzroke za njegovo nastajanje v Sloveniji. Delo, ki je že dalo zadovoljive rezultate, se nadaljuje. Vzporedno s tenii proučevanji smo dopolnjevali tudi izsledke o kemizmu vode na slovenskih, /lasti kraških rekah. S področja družbene geografije smo lo lečo zaključili proučevanje samotnih kmetij na Solčavskem in rezu! late tega i udi že pri pravil i za tisk. S področja populacije pa so bili obdelani med drugim I ud i najnovejši rezultati zadnjega uradnega štetja prebivalstva v Gornji Savinjski dolini; objavljeni so bili v Celjskem zborniku 1962. Kot prejšnja leta smo tudi to jesen pregledali stanje Triglavskega in Skntinega ledenika. Za objavo smo pripravili rezultate opazovanj na Triglavskem ledeniku od leta 1955 do [962 in s tem dopolnili tiste, ki so bili v Geografskem zborniku m/1955 objavljeni do leta 1954. Leta 1%2 nam je uspelo izdati Geografski zbornik A 11 in pripraviti material za naslednjo številko, v kateri bodo nh-javljene sledeče razprave; ob 200 letnici osuševanja Barja; Podkoren; kolonizacija Slovencev v Vojvodini; prispevek k poznavanju jezera pod Krimom in okolice; nova geomorfološka in glaciološka dognanja na Triglavu; geologija Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotclskega; li geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelškrga; samotne kmeti je na Solčavskem; usadi na Zgornjem Soielskem. Načrt tlela 7,a leto 1963 V leiu 1%3 bomo nadaljevali s proučevanjem kvartarnih sedimentov in njih izrabe v Sloveniji, Ta proučevanja opravljamo s finančno pomočjo Sklada Borisa Kidriča že četrto leto. Tako bomo letos raziskali porečje Hudi nje in "V ogla j ne ter desne pritoke Savinje v Sporlnji Savinjski dolini, Dobrave med Radovljico in Kranjem, dolino Kokre, Trnovski gozd z Banjško planoto. Kočevsko pol je in Sotolsko. Nadaljevali bomo s študijem glacialtiega in peiigluciuhiegu preoblikovanja naših visokih dinarskih planot in Pohorskega Podtavja v ieku pleisfoeena. V Julijskih in Kamniških Alpah bomo raziskovali s radialne morene fer sledove holoconstega in recentnega mehaničnega preperevanja; v zgornjem Posočju po se bomo zaustavljali iudi ob drugih morfogenetskih problemih. Veliko pozornosti bomo letos posvetili tudi proučevanju usadnih pobočij in vplivu, ki ga imajo na gospodarstvo. Pri Študiju paleogeografskega razvoja v slovenskih pokrajinah se bomo o mej i b predvsem na Slovensko Pri morje. Opravili bomo redna opazovanja ledenika pod vrhom Triglava in pod Skuto ter proučili geografske posledice morebitnih elementarnih nesreč (poplav, potresov, usadov, plazov itd.). Z vidika družbene geografije bomo nadaljevali s proučevanjem agrarnih, gospodarsko zaostalih predelov v Gornji Savinjski. dolini, v porečju Meže ter v Zgornjem Posočju. Obenem pa se homo lotili tudi stadija učinkov industrializacije v Sloveniji in to predvsem problema doseljevallja delovne sile iz drugih ljudskih republik. KARTOGRAFSKI ZAVOD Prva naša skrb je bila dokončati tretji kartografski elaborat za Sklad Borisa Kidriča z rezultati raziskovanj Inštituta za geografijo SAZl; o kvartarnih fledimentih v Sloveniji. \ato smo se takoj lotili priprav zu naslednji, četrti elaborat na isto temo in do konca leta dovršili predele Ptujskega in Dravskega polja ter Reio krajine. Vmes smo nadaljevali in dokončali izdelavo hipsografije zu vso Slovenijo v merilu 1 ; 50.000 z eki i-distanco 100 m do višine 15€0m. Napravili smo tudi novo, izpopolnjeno legendo kotivencionalnib znakov za kvartarne sedimente. S področja splošne geografije Slovenije amo izdelali barvasti karti j a un a rs kili i hi julijskih i zote r in za Slovenijo za raz-dohje 1925—195b, Na podlagi štetja prebivalstva I%1 smo izdelali gostotno karto za 1,1%! in karto o rasti prebivalstva od 1955. do 1901. leta. Industrializacijo Slovenije sino prikazali po skupinah dejavnosti za posamezne industrijske centre. Manjše kartice predstavljajo: poledcnite* Slovenije, gibanje obsega Frigia vskega ledenika, stadialne moren«' okrog I rigluva in skica trdote voda v porečju Save nad Ljubljano. \ menlu I : 25.000 Smo izrisali geološko karto Voglajllske pok ril fine in zgornjega Sotelskega. Ko i tehnični pripomoček za Ugotavljanje geogralske lege smo si izdelali koordinatno mrežo za tri vžporedniškc pasove. Izpopolnjevali smo tudi črkovni fond črkosta v niče. \ fotol abo ra torij n je bilo izdelanih 2350 slik ter 120 velikih povečav slik in kart, 14-0 raznili reprodukcij, 150 diapozitivov ter razvitih 105 filmov, med njimi nekaj barvnih. Fotografsko smo spremljali urbanistične spremembe v- Ljubljani, kakor so nain dopuščale prilike, ter napravili fotografsko ekskurzijo v okolico Celja in Velenja, Vokvirili smo 50 izbranih barvnih diapozitivov s te ekskurzije in s potovanja po Sloveniji v okviru \ [.kongresa geografov Jugoslavije. Načrt dela za leto i 9 fi 3 Posvetili se bomo dokončanju četrtega elaborata in pripravi ter pričel ku del za peti elaborat o kvartarnih sedi men tih v Sloveniji, kakor ga predvideva načrt Inštituta za geografijo. To bodo kuj te porečja Hudinje in Voglajne, Spodnje Savinjske liti I i ne. Sotelskega, Dobrav med Radovljico in K ru njem, (Inline Kok ce, Trnovskega gozda z Banjško planoto ter Kočevskega polja. V ostalem homo pripravili terenske in koneeptne karte za Stadije, ki so v programu inštituta in surer za Slovenijo v celoti. kakor tudi za posamezna področja: Pohorsko Podra v je, Julijske io Kamniške Alpe, Gornja Savinjska dolina, Mežiška doli nu in Posočje. Kar bo dozorelo, bomo pripravili z¡i iisk INSTITUT ZA GEOLOGIJO Sklad Burisa Kidriča, Direkcija za Ljubljansko barje in Inštitut za geologi ju SAZ1J financirajo v letih 3 962 in raziskave na Ljubljanskem barju. V (a namen so najprej geofiziki Geološkega zavoda v Ljubljani s pomočjo geoelektriene metode skušali ugotoviti dno Barja. Nato so vrtnici istega zavoda izvrtali globoko vrtino do podlage. Trti na je bila postavljena poleg šotišča južno od trne vasi. Prevrtali so Ste-i ilne glinaste in peščene plasti ter pri ll6,R0m ugotovili dolo-mitno podlago. V zgornjem delu vrtine je bil vodni horizont z veliko množino vode. Ta podatek je pomemben za preskrbo Ljubljane 7. vodo. Material iz vrtine bodo v laboratorijih preiskali razni strokov lijaki. O rezultatih raziskav na Barju hu izdelano poročilo. Pri nadaljnjih preiskavah mladopleiatocenske favne iz Riso-vnee pri Arandjeiovcu so bile ugotovljene naslednje vrste Eri-ititcviis vuropens. I,-epu S tp,, S pa Iax leuCotlon, Canis lupim. Viti' pen oiilpes erucigera, Jjruus spelaeus, Melcs meles, Punihera spelnea, Croctlta spvlaea, Dicerorliiniis sp., EqtlXtx a p., Cerous elepluis. Bos pritnigemtis, Bovidarum gen. ei spet. indet. Med Vsemi Živalskimi ostanki jih je nad 90 %< takih, ki pripadajo jamskemu medvedu. Pretežno so zastopani visoko specializirani individui. Med njimi je nekaj patoloških primerov. Prevladujejo srednjcvclike živali. Poleg jamskega medvedu so najštevil-ueje zastopani divji konji, ki pripadajo dvema različnima vrstama, srednjeveški Equlis remagenensia f— E. germanicus) ter veliki in težki, ki jo Zu sedaj uvrščamo še v oblikovno skupino mosbuchen.sLs-abpli. Podobne ležko konje poznamo iz mora vskih najdišč. Obdelavo celotne favne l>o zaključena v enem ali dveh letih. Nadalje je bila obdelana favna iz Jame v Luži ter iz Ovčje jame v Pivški kotlini. Njen pomen je predvsem v tem, ljk v potlzeine! jskih vodah (II. kongres jugoslovanskih biologov v Beogradu) J, Kole: Morfološke spremembe pri podzemeljskih polžili (111. jugoslovanski speleološki kongres v Sarajevu) J.Carnelutti: Razširjenost alpskih favnističnih elementov [predvsem insektov) V Sloveniji (H. kongres jugoslovanskih biologov v Beogradu). Referati oziroma ekspertize .M. \Vraberja imajo značaj objavljenih ilel. ker so razmnoženi in interesentom dostopni ter uporabni ob navedbi vira. Teh elaborat o \ je sedem: 1. Gozdna vegetacija Panovca pri Gorici (za SoSku gozdno gospodarstvo v Tolmin»; 25 tipkanih strani) 2. Prirodno-gospodarski pogledi na možnosti racionalnega izkoriščanja painili povriiin na Dravskem Kozjaku (za Gozdno gospodarstvo Maribor: 3 tipkane strani) 3. Gozdna vegetacija Boča in Uivuika pri Poljčiuiah (za Gozdno gospodarstva Maribor; 50 tipkanih strani) 4. Gozdne združbe v Cigonci pri Slovenski Bistrici (za Gozdno gospodarstvo Maribor; 2(t tipkanih strani) i. Tipi gozdne vegetacije okrog Predraga in Podpreske na Kočevskem (za Kmetijska gozdno posestvo Kočevje; 73 tipkanih strani) 6. I ipološka razčlenitev gozdne vegetacija na območju občin Vransko in Slovenske Konjice (za Gozdno gospodarstvo Celje: 62 tipkanih strani) 6 L^tupci — Bi — 7. Gozdna vegetacija zgornje Sčavniške doline in Apač k e kotline tza Kmetij skc-gozdnrsko zbornico za Pmaurje; *7 tipkanih strani) Kazen lega so vsi člani inštituta sestavih, napisali in povečini tudi objavili veliko število prikazov, miietij, recenzij in poročil v tujih in domačih časopisih in revijah; objavili so tudi večje število poljudnoznanstvenih prispevkov, zlasti v Proteusu. Publikacijo strogo znanstvenega značaja: j. Hadžir Filogenetski značaj Neopilinc. — Izdanja /.avuda za ribarstvo NHtf fzboruik v spomin dr. St. Karamana, lil, '>4—1291 j. Bule; Congeria kuščeri sp, n. (Bivalvia. Dreissenidae). Biološki vestnik X. 55—61 J. Bole: Mchkužci Triglavskega narodnega parka. Varstvo ua-Tave [. 85, J.Matjašie: Nova jamska folikulinida (Euciliata, Heterotiicha), TliolnSki vestni k X. Si—». Delovni načrti za leto 1963 Malodarie VSe teme, ki so v delu kolektiva inštituta, zahtevajo večletno raziskovanje in obdelavo; zato bo delo v letu l%3 v glavnem nadaljevanje že začetih ali v program it predvidenih tem. To velja predvsem za biološka raziskovanja naše kraške podzemske favne, za fitoeenološke analize gozdnih kompleksov ter kartirauje vegctacije celotne Slovenije, ki je dolgoročno delo. Kolektiv naših botanikov — fitoeenologov bo zlasti zaposlen z obdelavo gradiva za gozdnogojitvenc elaborate za območje gozdnogospodarskih enot Vitanje in Bogaška Slatina ter za območje Gozdnega gospodarstva Nazarje v Savinjski dolini. Kot začetek kartirunja je v programu obhod znatnega dela visokega k ruškega sveta ob meji z NRH (od doline Kolpe do Posočja) ter detajlno kartirauje (I : 10.000) nekega območja na Kočevskem iu drugod. V programu je izpopolnitev podatkov iz kraških predelov Makedonije (jamska favna] ter na robovih nekaterih večjih kraških polj (Livuuj-sko. Duvanjsko itd.). V sodelovanju z republiškim centrom zu podvodna raziskovanja je v programu obdelava litoralne favne slovenske obale (kulicidi iu njilun pomen) ter še udeležba pri izvrševanju programov Biološkega inštituta univerze, Prirodo-sl ovne ga muzeja v Ljubljani. Zavoda za spomeniško varstvo LRS ter Biološkega inštituta v Zagrebu. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLOR L JN GEJE SLOVENIJE \ letu 1962 je bilo izpisanih kartotečnih iisikov za favno Slovenije in Jugoslavije, torej prihližoo toliko kakor v letu I%1 (4602). Celotno število kartotečnih listkov znaša sedaj 17.672. Seveda se večina novih listkov nanaša nn vrste žuželk (3+50). Skromna detlarna sredstva ne dovoljujejo -večjega dotoka lisiko\. Se več dela je bilo v loženega — to velja za nazaj in za naprej — za vpisovanje novih podatkov za vrste, ki so bilo že registrirane, se pravi, za kaiere je bil prvi listek že prej zasnovan. Delo se ho seveda nadaljevalo tudi v letu li>63. \ niedakademijskem odboru za favno in Floro Jugoslavije se je začelo delo v vseh ljudskih republikah razen v Srbiji. V glavnem je šlo za terenska raziskovanja favne iti flore, tako da je bilo po programih, ki jih je sestavil za vsako ljudsko republiko ožji odbor, opravljenih 57 ekskurzij, na katerih je bil zbran želu bogat material, ki je sedaj v obdelavi. Ožji upravni odbor pri $AZU se je prepričal, da ho treba način dela tega odbora spremeniti, ker sicer ne bomo prišli kmalu do zastavljenega cilja: pregleda celotne naše favne in flore. Na prihodnji plenarni seji ud bom za favno in floro bo upravni odbor predlagal, da se sredstva, ki so na razpolago odboru in sit razmeroma zelo skromna, ne trosijo v prvi vrsti za financiranje terenskega dela, kajti terensko proučevanje opravljajo institucije, ki so doslej imele v svojih programih raziskovanje naše favne in Flore, to so v prvi vrsti naši naravoslovni muzeji ill različni naravoslovni inštituti. Odbor naj se omeji na organizacijo in izdajo seznama flore in seznama favne, za kar je največja potreba: ie-tej je mogoče hitreje zadostili. Vzporedno pa naj polekajo priprave za izdajo flore iti favne Jugoslavije. Terensko delo naj bo omejeno na najbolj nujne primere, ki jih program drugih sorodnih instilticij ni zajel in ki je od njihovih izsledkov odvisna dovršitev del, namenjenih za tisk. ludi način poslovanja in obračunavanja se bo moral spremeniti; k temu nas sili dosedanja izkušnja, 'lajnik Odbora z;t Floro in favno Jugoslavije Savo Brelih je na podlagi ankete sestav il seznani vseh aktivnih zoologov. ki se ukvarjajo s sistema t i ko posameznih živalskih skupin in ki bi prišli v pošfrv kot avtorji seznamov favne Jugoslavije. INSTIT1 I ZA MEDICINSKE VEDE I n t e r ni oddelek I. Kardiološke skupina zajema instrumenta!no kardiološko diagnostiko na kliniki in ostalo dispanzersko (diagnostično in terapevtsko) obdelavo kardiopatov na polikliniki. V preteklem letu si je pridobila dragocene lastne izkušnje iz programiranega dela, tako da metodika preiskav- ne predstavlja več nikakršnega problema, razen preiskav, ki so vezane na dodatno dopolnilno opremo, ki je pa tudi v preteklem leiu nismo uspeli nabaviti {ergo3pi:rometer, raven Slvkeov aparat, oscihtskop. Douglasova vreča itd,). 1. vedli smo boljši obremenilni test, kot smo ga imeli doslej, (o je metoda po Mastorju. V raziskovalni fazi je CPK lest, ki ga sedaj uvajamo na kliniki, in je specifičen test pri okvara li progaste muskulature, tako periferne kot miokarda. Nadalje smo uvedli .sistematično statistično obdelavo ambulantnih primerov na polikliniki po diagnozah obolenja, po EKG izvidih itd. Pri raziskovalnem delu. ki smo ga lani nadaljevali, smo v prvi fazi določan ja razlik v baktericiduosti hepatalne venozne in periferne arterialne krvi pritegnili v sodelovanje Mikrobiološki inštitut. Dosedanji rezultati zaradi premajhnega števihi preiskav niso signifikanmi. Zato bomo z raziskovanji v tem letu nadaljevali, eventualno s poizkusi na živalih. II. TJemMoloŠka skupina. Tudi v letu je ta skupina v okviru Interne klinike obravnavala koagulaeijsko problematiko. Predvsem pa je bilo delo v letu 1962 usmerjeno na citokemiiSne oziroma na liistokemične analize. Ocenjevali smo kemične spremembe v celicah pri posameznih obolenjih, posebno smo vrednotili alkalno fosfotazo levkocitov, maščobo v levkocitih ter ferment peroksidu.ze levkocitov. Omenjene analize bodo koristile za diagnostiko in proguozo krvnih olwlenj. III. Skupina o r&dioizotopnem laboratoriju je nadaljevala delo. opisano v letu 1961. Po pogodbi z Zvezno komisijo za nuklearno energijo je bila uvedena izotop na renogriilija in opravljena obširna študija v zvezi z različnimi obolenji ledvic. — S4 — Našli smo značilne krivulje radioaktivnosti ledvic pri enostranskih in obojestranskih ledvičnih obolenjih icr v posameznih fazah nc-fropatij. Istočasno z merjenji in vivo smo našli tudi ugodno metodo za »retencijski Hippurati test«--; za izotopno renografijo smo vbrizgali v prvi fazi Diodrast J-131, \ drugi pa Hippuran J-13L Po pogodbi z Zvezno komisijo za nuklearno energijo smo uvedli tudi papirno radiokromatOgrafijo serumov tireopatov po aplikaciji J-131. Našli smo presenetljive rezultate v zvezi s ponašanjem J-I3I v serumu in viiro. Izv ršena je in d i obširna šiudiju diferencialne diagnoze solitarnega nodusa ščitnice z rudioscintigrafijo in dvofaznimi funkcijskimi preiskavami z radioaktivnim jodom v komparaciji s histološkimi preiskavami. IV. Reum&toJaika skupina. Nadaljevanje testiranja kroničnih revmatičnih obolenj z modificiranimi in enostavnejšimi laboratorijskimi preiskavami za dokazovanje reuma faktorja (skupaj z Mikrobiološkim inštitutom). Sistematično Ugotavljanje aktivliostnih znakov pri raznih oblikah revmatičnega vnetja. 1 vaja nje metodike za določevanje višini1 ant i revmatičnih med i kamen tov med zdravljenjem revniatizma. V. Skupina, ki se ukvarja z vprašanji metabolizma beljakovin, je v preteklem letu u\edla inumoelektroforezo in proučevala vrednost te metodike za klinično diagnostiko. Na osnovi imuiiOelektroforctskih analiz serumov, usilezajočih posameznim beljakovinskim kon siel aei jam. je ugotovila, da je vrednost inuinoelcktroforeze v prvi vrsti v tem, da je z njo nujno zanesljivo ločiti disproteinemijo od paraproteutemije, odkriti defekt ne in kongenitalne abnormne proteinurije ter razložiti para-proteineinije v več podskupin. Ista skupina je prav tako uvedla kvantitativno določanje 1 ?-h i d roxi-kor tikoi do-V kot funkcionalno diagnostično metodo siiprarealnega korteksa; aplicirala jo je rutinsko pri posnmez-nih ciidokriuopat tjali. Poleg raziskovalne dejuv nosti je kolektiv Interne klinike tudi v letu l%2 organiziral IV. petdnevni seminar za praktične zdravnike s 24 predavanji; nadaljnjih S predavanj so imeli posti tuez ni zdravniki v okviru interni stične sekcije. Izšla je knjiga Dela Interne klinike v Ljubljani, »III. Tavčarjevi dnevi«, V letu l%5 je v tisku knjiga s ciklusom predavanj na IV. seminarju za praktične zdravnike. Ortopedsko - travma tološki oddelek t. Raziskave a spremembah P sesttUïi siriimiahiih eksuduton pri raznih sklepnih obolenjih so v zaključili fuzi. Objava zaključkov dosedanjega eksperi mental nega dela, ki je bila V programu za leto 1962. je bila preložena na letošnje leto. Na razpis univerze v Ljubljani za I i na nci ran je znanstveno raziskovalnega tlela v letu 1962 je Ortopedska klinika konkurirala na temi iz navedene problematike in je v izdelavi elaborat. ki bo sestavni de! osnovne teme. V programu za let.o 1963 je predložitev zbranih zaključkov v objavo. Sodelavec prof, ing. Dušan Stucin, predstojnik Inštituta na kemijo medicinske Fakultete v Ljubljani, 2, Zdravljenje kroničnih sklepnih obolenj hrbtenice z izotopom Thorium ki je v letu 1961 iz tehničnih razlogov zastalo, se jo v letu 1962 nadaljevalo, poicm ko je kliuiku prejela nove količine preparata od Nuklearnega inštituta jožela Štefana v Ljubljani. Zdravljenje se je nadaljevalo v 3 serijah, v katero je bilo zajetih 23 bolnikov. Celotno- Število do sedaj s tem izotopom zdravljenih bolnikov je naraslo na 238. Zaradi težav v zvezi 7. nabavo izotopa Thorium X je število bolnikov, ki čakajo na to zdravljenje, v letu 1962 naraslo na 113. od tega jih je iz Slovenije 65. ¡z ostalih republik pa 30. Pripomniti je treba, da je Ortopedska klinika v Ljubljani še vedno edina ustanova v državi, ki uporablja tovrstno zdravljenje. V letu 1962 so se poleg zdravljenja vršile priprave za prelite inar no objavo rezultatov. Gradivo sestoji iz kliničnih in rent-genoloskih. opazovanj in kontrolnih pregledov z izotopi zdravljenih bolnikov' ter iz meritev in laboratorijskih analiz ekskretov. \ programu za leto 1963 je priprava materiala za objavo po naslednjih točkah: a) osnovne radio-kemične značilnosti Thorium X (Rii&) b) kratek opis merilne tehnike e) razpodeliiev R.aîî4 in njegovih potomcev v telesu in dinamika njihovega izločanja iz človeškega organizma d) klinična in rent gen o loška zapažanja pri 250 zdravljenih in kontrolno pregledanih bolnikih. Sodelavci: dr. ing. Ladu Kosta. ing, F. llorvut. ing. Vlado Ravnik (Nuklearni inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani); asistent dr. Franc Debevec. asistent dr. Ludvik Fal>or (Ortopedska klinika v Ljubljani). 3. Stabilna aH Jcompresivna osteosinteza. Uvajanje nove metode osteosin teze je bilo preti vid eno v letu 1962 v 2 etapah: 1, obvladanje specifične tehnike na kostnih preparatih oziroma v živalskem eksperimentu s posebnim f■ k speri men tal ni m in strumen talijem in 2. uvedba metode v ortopedsko-lravmatološko in kirurško-o p ora t i v n o p rak so. Prva etapa je bila v predvidenem roku zaključena z izjemo eksperimentov na živalih, za katere se je po eksperimentalnem delu na kostnih preparatih, izkazalo, da niso potrebni. Druga etapa, to je uvedba metode kompreadvne osieosiniezc \ operativno prakso, pa se je začela šele konec leta I%2, potem ko je klinika z veliko zakasnitvijo prejela specialni instrumen-tarij iz Švice. \ letu 1965 je predvidena sistematska uporaba kompreaivne ostcOsiilteze po indikacijah njenega avtorja M. F. Miillerja na večjem številu bolnikov: to bo omogočalo primerjavo dosedanjih metod spajanja kostnih fragmentov z novo metodo tako v pogledu časovnih terminov zaraščanja kot v pogledu klinične, rentgenološkc in eventualne histološke slike tvorbe kulusa. Akademik profesor d r. A I i j a Košir Prispevek k virusni etiologiji karcin&ma. Eksperimentalno delo na miših. Sprejeto v Ac.ta medica jugoslavica- Dalje glej poti Kališuik: 1. eksperimentalno delo v onkologiji: 2. eksperimentalno delo skupaj z doc. dr. Kališnikom in dr. Plesniearjem; 3. eksperimentalno delo z doc. dr. Kališnikom in dr, lie-tettoni; 4. eksperimentalno delo z dr. Pajn farjem. t delpžba na I. onkološkem kongresu aprila meseca v Beogradu (z referatom Prispevek k virusni etiologiji karci noma). Udeležba ua kongresu Udruženja anatoma Jugoslavije v septembru 1962 na Reki (z referatom Vpliv heparina in hista-lllilia ter njunih antidotov protamtlia in alltistiim na Cepljenje ran: skupaj z dr. Pajn ta r jem). Docent d r. M. K « 1 i s n i k Uticaj osovijie hipofiza-tireoidea ua niuligtm alteraciju i propagaciju po mazanju kože miševa katranom (skupaj s prof. dr. Koširjem). 1 lifaj term ič nog stresa i jod ne prnfilakse kroz više generacija na maligna alteraciju po totalnom zračenju miševa raz-ličitim dozama zlakn guma (pokus na generaciji P; skupaj s prof. dr. Koširjem in dr. Plesničarjem). Orieutaeiom pokusi rentgenski- terapije transpiantiraiiih Sttrkouia miševa (skupaj s prof, (lr. Koširjem m dr. Betettoiu). Odredi vanje sadržaja vode u tki v ima po markiranju s FeClj, reprodukcija Gershovo metode (skupaj z dr. I ovčarjem). Fluor i metrija na oški kuaiča po i atravenoznoj aplikaciji uranina (nadaljevanje dela. začetega v tezi). Udeležba na kongresu L'druženja anatoma Jugoslavije v septembru 1962 na Reki. Nastavni uspesi i u sitni reform i ranog i nere formira nog pouka histoembriologije (skupaj s prof. dr. Koširjem ill doc. dr. Oz-valdom). Hitrost pozabljanja praktičnega znanja normalne hisiologije (skupaj z dr. Kajzrljem}. PrOtlčftvuilfe kriterijev za tiiužirunje kandidatov za Študij medicine (skupaj z. doc. dr. L. Milčitiskim, prof. dr. Pehanijem in doc. dr. roličičem). Vpliv telesne kulture na neke morfološke, fiziološke, psihološke in funkcionalne posebnosti ljubljanskih študentov (skupaj z doc. tir. Osale-Dolinarjcvo. dr. M. Kobalom, prof. Ledinekom, S. Obranovičem. I". Pogačnikoio, V. Skalarjem in doc. dt. J. Štur-mom). Dr. M. P a j n t a r Glej pod Košin 1. eksperimentalno delo 2. referat s kongresa a a Beki. Pato-fiziološki inštitut \ leta l%2 hihu nadaljevali z raziakavanji, ki izhajajo iz delovne hipoteze, da ho anionski centri holiuesteraz recepiorji za acetilholiii. Izdelali smo metodo za določanje ravnotežnih konstant za vezavo substratov ali inhibitorjev na anionske centre holiuesteraz, S to inetorlo smo določili konstanto za vezavo acetil-holina na anionske centre hutirilholiuesteraze. Puleg tega smo dokazali, da je produkcija acetilholhm v posamezni motorični ploščici na en živčni impulz večja, kot je bilo to doslej opisano. Preiskovali smo funkcijo holiuesteraz v srčni mišici in v posameznih živčnih celicah retiknlariiih jeder, kakor tudi njen pomen za prehajanje ionov prek celičnih membran. Holtovo nespecifično hi stoke* uično metodo bjim> s knmbina-cijo specifičnih inhibitorjev adaptirali za selektivno lokalizacij» aCCtilhoiinesteraz, butirijhoiinesteraz ter esieraz A in B. Izdelali smo metodo za mikrogazoinetričuo merjenje aktivnosti hoiinesteraz z občutljivostjo 0.1 X 10 ' nI Coa (uro) ng RT. 10 Encimske preparate za svoje poskuse smo dobivali iz konjske plazme * frakcioniranim obarjanjeni z amonsulfatom. Program dela za I e i o i 9 b 3 Nadaljujemo z isto temo. Skušali bomo določiti ravnotežne konstante za vezavo d-tubokurarina, a( ropi na in novokaina na anionske centre holines-teraz. inštitut xa sodno medicino V letu 1962 je inštitut zbiral gradivo za poznejšo znanstveno obdelavo, predvsem za probleme: alkohol v prometu, nenadna smrt: otrok, drantološka problematika zdra vst veil eg a delavca v naši družbi. Posebnih znanst veno-raziskovalnill nalog inštitut v letu 1962 ni mogel sprejeti, kajti predstojnik in njegovi sodelavci so bili preobremenjeni z najrazličnejšimi operativnimi nalogami inštituta in lakultete. Predvsem so bili vsi napori usmerjeni v priprave za I. kongres združenja za sodno medicino FLRJ, na katerem je ves učni kolektiv inštituta aktivno sodeloval. mimo organizacijskih priprav i raziskovalnim delom v zvezi s pripravami za ta kongres in z referati. Predstojnik inštituta je imel na 1. kongresu združenja za sodno medicino FLR j oktobra 1962 glavni referat o temi Tunato-logi ja. Na tem kongresu je bil izvoljen za predsednika združenja. Na III, mednarodni konferenci o alkoholu v prometu v Londonu septemhra 1962 je poročal o jugoslovanski zakonodaji glede alkohola v prometu. Aprila 1%2 je predstojnik inštituta bival 28 dni v Sovjetski zvezi kot član potujočega seminarji svetovne zdravstvene organizacije o pouku, na medicinskih fakultetah v Sovjetski zvezi. O tem seminarju jc poročal na svoltodni katedri mrdicins-kt; fakultete v Ljubljani in v Zdravstvenem vestuiku št. 5—6 (1962). \ se leto 1962 je aktivno sodeloval v komisijah za novi prometni zakon in se je zavzemal za sodobno ureditev problema alkohola \ prometu. Predlagal je ustanovitev republiškega centra za zastrupitev in izdelal več prod logov ter organizacijskih shem za ta cenier. Na povratku iz Londona, septembra 1962 je obiskal V Parizu Center za zastrupitve prof. Gaiiltiera. Objave dopisnega člana prof. dr. J. Milčinskega v letu 1%2: Knjiga : Uvod u sudskti medicinu, 243 s Irani, druga predelana izdaja Sodne medicine (Ljubljana 1956): izšla v prevodu dr. Sava G or kiča v Beogradu 1962, Članki; Preventivna orijcntaeiju sudskr medici ne, poglavje v knjigi Preventivni rad u terapijskoj medicini, str, 299 do 308 (izdala Zveza zdraviliških društev. Beograd 1962). Poškodbe v elektrogospodarstvu 111 prva pomoč, skupaj z dr.F. Zvanutom, 38 sirarn, druga predelana izdaja El ES. Ljubljana l%2. Uvodna beseda k slovenski izdaji knjige Mitschoriicli-Mielke: Medicina brez človečnosti, 14 strani, Cankarjeva založba. Ljubljana 1 Kriza neke zdravniške etike. Naši razgledi 24. 11 1962. I j ubija na. Nesreče pri zdravljenju. Zdravstveni vestni k 31 (1962), 195—199. Oddelek zn ginekologijo in porodništvu Xa kliniki za ginekologijo i it porodništvo smo v letu I9(j2 obdelovali sledeče znanstvene teme: L Proiicen¿mja enostavnih kontracepcijskih sredstev. Zaključena jc prva faza deia, to je laboratorijsko testiranje. Študij modernih kemičnih metod xa določanje sterotdoo in njihovih me t abo! i ton. Dei o se izvaja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom Borisa Kidriča v Ljubljani. Raziskovanje se bo nadaljevalo v letu 1963. Etiologija in puiogeneza hidronefroz in ureierooaginahiih fistul po JVertheimpm operaciji. Preiskave & nadaljujejo. V letu 1962 so bili v okviru te lemc napisani naslednji članki; F.Novak: Procedure Reducing the Number of Ureterova-gina) 1'isinlas in Abdominal Radical Hysterectomy with Bilateral Pelvic Lymphadeneetomy. La novo izdajo knjige J. V. Meigs: Progress in Gynecology (v iisku). F. Plesko, M. Gruučici Promena ua mokračuim putevima posle radi kal ai It operaci ja zl>og karcinoma grljča inaierice. Ginekologija i opstetricija 2. 1962. 75. 4. Študij vzrokoo premiitnrnonii oírok. Temo je obdelal in referiral na internacionalnem seminarju za ginekologijo iti porodništvo junija )9f)2 v Ankari V. I rampuz. V letu 19b3 bomo z isto analizo nadaljevali in natančneje iskali posamezne vzroke večje frekvence premaiurnosti otrok pri fizičnih delavkah. 5. Študij vrednosti psihoprofiluktične priprave žene za porod, letup sta obdelala in referí rala na L mednarodnem kongresu za psihosomatsko medicino in materinstvo julija MJtó v Parizu L. Ozimič-Tramptiž in V. Trampuž. 6. Odnon intraepitelialnega iarcinoma do atipičnega epi-t elija in do intiazivnega karcinoma. O rezultatih obdelave sta poročala mi I. katlceroluškein kongresu Aprila 1962 v Beogradu in deloma na intersekcijskem sestanku ginekologov Slovenije in Hrvatske maja Í9W. J. Kovačič in M. Stucilu — V letu 1963 bosta z raziskavami nadaljevala. Zdravniki klinike so v letu 1962 aktivno sodelovali na razen že zgoraj omenjen i h kongresih še na i ntersekcijskem sestanku ginekoloških sekcij Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske maja 1962 v Dobrni, na mednarodnem simpoziju o zdrav I jen ju earcinonm corporis uteri marca 1962 v 1' lorenci. na 3. regionalni konferenci za dežele Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike mednarodne federacije za planiranje družine (IPPF) junija 1962 v Varšavi in na kongresu Češkoslovaškega zdravniškega društva J. Iv. Purkvue ob iOft-letnlci društva in Časopisa loku hi českveh novembra l%2 v Pragi, Zaradi izmenjave mnenj lil izkušenj na zuanslvenem in strokovnem področju ginekologije in porodništva so v letu ¡962 obiskali kliniko za ginekologijo in porodništvo številni zamejski strokovnjaki; prof! dr. A. tngeltttan-Sundberg in doc. dr. M. Fu-riibjelm, oba ginekologu iz Stoekholma; proF.rlr.fr. ili Pnoln. predstojnik ginekološke klinike univerze v Buenos Airesn; prol. dr. F. Marchesi, predstojnik ginekološke klinike univerze v Pa-leinih. in njegova sodelavca prof. M. Maneschi in dr, Ciiiadiui: prof« tir, C. Superbi, ginekolog iz Potenze. prol. dr. G. Dello-piane. predstojnik ginekološke klinike univerze v Torinu, in njegova sodelavca prof. C. Durando in prof. G. Piuoli: prol. dr. j. l.esiiiski, predstojnik ginekološke klinike univerze v Varšavi; prof. G. Val le, predstojnik ginekološke klinike univerze v Bariju: prol. A. Boeci z ginekološke klinike v lorinu; dr, C. Gamboflo, asistent ginekološke klinike v Bariju, in drugi, Sodelavci klinike so v letu 1962 objavili v domačih stroškovnih revijah in knjigah 15 člankov in \ zamejskem tisku 5 del. Razen zimnsl veno-ra z ¡skovat nega dela je klinika organizirala oklobra 1962 2-dnevni simpozij o tuberkulozi ženskih genitalij za ginekologe iz vse države. \ tem letu je bil izdelan strokovni film Umetna vagina iz sipine. 16 mm, nemi. barvni, leče 12 minut. Na kliniki je redakcija prvega, jugoslovanskega ginekološkega strokovno znanstvenega časopisa Ginekologija i opstetri-cija. Meti glavnimi nalogami časopisa je usklajevanje načel ginekologije in porodništva,! Prof. F. Novak je priredil septembra ]%2 na ginekološki kliniki univerze v Bari ju in na ginekološkem oddelku bolnice v Brescii /ti tamkajšnje ginekologe operacijska tečaji. \ Gdan-sku na Poljskem in \ Florenci v Italiji je opravil na ginekoloških klinikah operacijo raka maternice, Program tlela za leto 1963 Razen nadaljevanja nekaterih raziskovalnih del. navedenih * poročilu o delti v- letu l%2, predvidevamo v letu 1963 nekaj novih raziskovanj, med njimi tudi pod okriljem Con-siglio Nazionale del le Ricercbe in skupaj s klinikami in inštituti t! ni verz v Torinu in Padovi raziskave na področju enobrio-nalne in fetalne endokrinologije. Namen raziskav je. ugotoviti funkcionalno stanje endokrinih žlez emhrija in fetusa v posameznih fazah inlrauterincga razvoja ploda, Ena izmed raziskav v' tem okviru je študij transplaeentarne pasaže markiranega iiroksina in elementarnega J1®1; pri tem sektorju raziskav bo aktivno sodelovala naša klinika. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekciju za občo in narodno zgodovino Odsek za Leksikon gospodarske in družbene zfiotlooine Sla-vencev se je 1962 sestal na 12 sejali, ki so bile vse posvečene obdelavi agrarne skupine. Na sejah so bili diskutiraui predvsem teksti jedrnih gesel: agrarna imovinska razmerja, zemljiška gospostva, osebni položaj, ki jih je napisal dr. S, Villfan. Razen tega je bilo obravnavano geslo čebelarstvo, ki ga jo predložil prof, S. Mihelič, in dopolnilni Eeksi h geslu obdelovalni načini, ki ga je napisal dr. R. Grafenauer. Oprt na sredstva, ki jili je naklonil upravni odbor Sklada " Borisa Kidriča, je odsek za Leksikon pripravil vse dotlej pre-disk utirane tekste v obliki, ki naj najbolje rabi ožji redakciji. Posebna pozornost je bila pok Ion j ena ponazorilom. Dokončno so bile izdelane karte: vrste zemljišč, njivske površine, sadno drevje, vinogradništvo, sv ilogojstvo. Zbrano je bilo vse ustrezno gradivo za risanje diagramov, ki bodo ponazarjali predvsem gesla: vrste zemljišč, kulturne rastline, vinogradništvo. Pri sistematičnem zbiranju fotografskega gradiva je bita pokloni ena posebna pozornost gesloma kmetsku hiša in gospodarska poslopja. Delo pri leksikonu je vodil znanstveni svetnik dr, Pavle Blaznik. Delo za Historični atlas Slovenije in Uistorično-iopografski leksikon srednjeveške Slovenije je bilo še naprej vključeno v medakademijski odbor pri Svetu akademij F1 R Jugoslavije za izdelavo historičnega atlasa in leksikona jugoslovanskih dežel v sred njeni veku. ki ima svoj sedež pri Srpski akademiji nauka i umetnosti. Dodeljena denarna sredstva so bila potrošena za delo, ki so ga tudi v letu 1962 za izpisovanje, urejevanje in lokali racijo gradiva za leksikon iz uril i vidnih virov in tiskanih objav opravili F. Hauptmann (Štajerska), M. Kos (Kranjska in Slovensko Pri morje) in I. Zelko (Prekuiurje). Začeta je bila defi uiti vna, za objavo namenjena redakcija gradiva za Kranjsko, Prof.dr,F. Hauptmann v Sarajevu je konec leta 1962 iz zdravstvenih razlogov odpovedal nadaljnje sodelovanje pri lek si kotni. Za delo pri leksikonu je bil kot sodelavec pridobljen arhivar Mestnega àrhiva y L j uhlja ni Božo Otorepec. Izdelan je bil načrt in začeto delo pri kartah cerkveno-tipravne razdelitve slovenske zemlje (dr. M. Miklavčič). Edicije urbarjev. Edicija urbarjev a a freisinško pitsest na Slovenskem, ki jo je pripravil znanstveni svetnik dr. Pavle blazntk, se je zaradi težav pri tisku znova zavlekla, tako da bo publikacija mogla iziti šele v letu 1963, Sekcija je še dalje sodelovala pri mednarodnem znanstvenem podjetju Rcperiorij srednjeveških T>iron (tako imenovani Titovi Potthask). Čigar delovno središče je v Istituto storico italialio per il inedio evo v Rimu. izšla je prva knjiga Reper-foriujll font i u m historiae med i i aevi, L Seiies collcetiomilil (Romat? 1962). z delovno soudcležljo tudi naše sekcije. Historični iuštilut SAZL1 je s historičnimi inštituti ohch drugih jugoslovanskih akademij vključen v delo za ta repertorij preko medakafleini jskega odbora za repertorij srednjeveških virov, katerega sedež, je pri jugoslovanski akademiji znanosti i uuijet-nosti v Zagrebu. Sestanka glavnega odbora za repertorij i Rimu sta se novembra 1962 udeležila prof. dr. M. Kos iz Ljubljane in asistent M. Kurelae iz Zagreba. Sekcija se je v letu 1962 vključila tudi v delo medakademij-skega odbora za izdelavo sldoarja srednjeveške latinščine Jitgo^ ¡slavije. ki ima svoj sedež pri Jugoslavenski akademiji znanosti i umjetnooti v Zagrebu. Delo v okviru naše sekcije se Ih> moglo intenzivneje začeli šele v letu 1963. zato bomo o njeni in sodelavcih mogli več povedati šele v poročilu za leto 1963. Odsek xa gradove. Odsek je v letu 1962 nameraval nadaljevati s proučevan jeni zadevnega arhiva] nega arhiva, zapuščinskih inventarjev Državnega arhiva LRS. Arhivarka Majda Smole p« predvidenega načrta ni mogla izvršiti, ker je bila med lotom zaradi nujnega dela v arhivu tudi v popoldanskem času službeno zaposlena, tako da je predvideni načrt za leto 1962 preložen na leto 1963. Kur pa Se tiče likovne podobe naših gradov, je te posle opravljal v okviru Zavoda za spomeniško varstvo LRS konscr-vntor Ivan Koiuelj. Nanovo so bili posneti tlorisi naslednjih gradov: Laško-Tabor (razvalina), Medija, Smlednik (stari grad), Ortnek (razvalina), Jablje-Habah, Kamnik-Mali grad, Gamberk. Višnja gora (razvalina). Lož (razvalina). Naštete posnetke je dni napraviti Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, prvega {Laško-Tabor) pa Zavod zu spomeniško varstvo LRS. Grad v Prekmnrju je dal posneti Zavod za spomeniško varstvo Maribor, velenjski grad pa muzej v Velenju. Revidirani oziroma dopolnjeni so bili načrti za Rihemberk, Turjak, Goričane in pridobljeni stai'i načrti za Hiueljnik. Nanovo so liili fotografirali gradovi: h%. Polskava, I.em-berg. Kačjek. Novi grad pri Dobrni. Zalog pri Petrovčali. Višnja vas- Tabor. Frankolovo. Dopolnjeno pa je bilo slikovno gradivo za razvalini obeh gradov v Vitanju (litogrufija). Planino pri Sevnici (litografija) in Bajnol pri Novem mestu (foto). Pri Zavodu za spomeniško varstvo LRS so proučili stavbno zgodovino graščin: Zg. Pofskava, Novi grad pri Dobrni, I abor pri Višnji vasi. Zalog pri Petrovčah, 1 ran kolo vo. razvaline .starega sni loškega gradu, Kačjek. Lemberg in še nekaterih drugih. Delo odseka za gradove je vodil upravnik Mestnega muzeja v Ljubljani dr. Josip M al. Odsek zti bibliografijo. I, Knjižnica. Prirastek v letu 196J znaša 520 zvezkov, ki so vpisani v inventar ni in si g uat ur ni katalog sckeije, kartotečni lisLi pa natipkani in vstavljeni v avtorski in stvarni katalog. 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije. ^ Narodni iu univerzitetni knjižnici .so pregledane signatume številke 143.000 150,000. pregledana je Studijska knjižnica v Ravnat (27. Vili. 1. IX.), pregledan je prirastek Muzejske knjižnice v Ptuju, Študijske knjižnice v Mariboru in Naučile biblioteke na Reki (13. 18-Tli L), pregledane sta Biblioteca governativa in Riblioteca civica v Gorici (14. — 19. XIi.). Gradivo Narodne in univerzitetne knjižnice, polovica gradiva Celja in dve tretjini gradiva Raven je iukorporiranet lukorporacijo listov iz Maribora nadaljnje bibliotekarka Slavka Kajba-Milič, 5. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Za bibliografijo člankov so oddali sodelavci arhivarji Peter R i lini kar, Jo/e Sorn in Euia Umek 3t)00 listov. S tem je pregledano: Atti e nnemorie della Soeiela istriana di archeologia e storia patria (preostali letniki). Ljubljanski zvon (preostali letniki). Zbornik znanstvenih razprav, Zdravniški vest ni k, Slovenci v I D-let j ti. Spominski zbornik Slovenije ob 20-letnici, oba Slovana, načete so Kmetijske in rokodelske novice iu Laibacller Zeitung. Katalogizacijo knjižnice iu vse tipkarsko delo za bibliografijo upravlja honorarna knjižničarka Slavita Pipp. pregled knjižnic. gesla stvarnega kataloga, vodstvu in kontrolo vsega pa zunanja znanstvena sodelavka dr. Molil ta Pivec-Stele, ki opravlja I url I vse knjižničarsko tlelo. Načrt dela za teto 1967 Pri Leksikonu gospodarske in družbene zgodovine Slovencev: a) izdelava 1 lovili elaboratov: splošen pregled (Grafenauer), gospodarski obrat kmetije (Graf planer); b) dopolnitev že izdelanih gesel: kolonizacija (Kos), agrarna imovinska razmerja (Vilfan), zemljiška gosposiva (Vilfan), osebni položaj (Vilfan): c) vsJdajenranje tekstov in izpopolnjevanje bibliografije v ožji redakciji; d) obravnavanje tekstov V okviru odseka za agrarne panoge ob s ml cl o vanju avtorjev; e) koncipiranje, prirejanje in i z risanje kart: živinoreja, tehnika živinorejskega obrata, kolonizacija; f) pridobivanje fotografskega gradiva, zlasti v zvezi z gesli: poljedelsko orodje, tehnika živinorejskega obrala, čebelarstvo, gospodarska poslopja, lov, ribolov, kmetska naselja, poljska razdelitev, kmetska hiša: g) koncipiranje in izrisanje skic. zlasti v zvezi z gesli: poljedelsko orodje, gospodarska poslopja, kmetska hiša. tehnika živinorejskega obrata, lov, ribolov; ii) risanje diagramov. Nadaljevanje del v okviru meda kad emijskili odborov: za Historično-topografski leksikon in Historični atlas, za Reper-torij srednjeveških virov in za izdelavo slovarja srednjeveške latinščine. Pri odseku za gradove se bo delu v dosedanjih smereh nu-daljovalo. Po možnosti se bodo napravile sekcijo kopije vsega di ko v nega gradiva, ki ga lita u i Zavod za spomeniško varstvo L RS. Načrt dela pri odseku za bibliografijo. Pri Centralnem katalogu inozemskih zgodovinskih del: nadaljevanje pregledu Narodne 111 univerzitetne knjižnice, pregled študijske knjižnice Kranj (1 teden), nadaljevanje inkorporecije listov dozdnj pregledanih študijskih knjižnic. Pri retrospektivni slovenski zgodovinski bibliografiji: nadaljevanje pregleda domačih in inozemskih zgodovinskih iti splošnih publikacij za bibliografijo člankov; za bibliografijo knjig nadaljnje iskanje še nepoznanih in še neevideniiranih knjig, Sekcija /a zgodovino umetnosti Kabinetno tlele sekcije je obsegalo dopolnjevanje dokumentarnega gradiva, predvsem kartoteke naših u met nosi no-zgodo vinskih spomenikov in njihove fotoieke. Vzporedno s tem je iz zbranega materiala nastala tudi specialna kartoteka na Slovenskem delujočih umetnikov do začetka našega stoletja. Nadaljevali smo tudi z bibliografskimi ekseerpti. \ kabinetnem in terenskem delu je bil revidiran in dopolnjen pregled srednjeveške proste in arhitekturne plastike do lela 1470. Rezultati lega dela lindo objavljeni v posebni knjigi. Med najpomembnejšimi izsledki je pač razrešitev problema ptujskogorske kiparske skupine, ki se je izkazala kni direkten odvod od praške parterjev s ke umetnostne smeri oziroma / drugim In tretjim moj si rom — kot derivat mojstra tonilijske »lepe Madone , medtem ko se taojstcT ptujskogorske lepe Madone« približuje tisti razvojni vrsti, ki ima vrhunec v Marijinem kipu iz K rum i ova. S tem je ta skupina postala res evropsko pomembna, zlasti v I tiči najnovejših čeških umet-nostnozgodovinskih izsledkov. — Indi študij renesančne pla stike, ki smo ga nadaljevali po lani zastavljenem programu» je dopolnil spomeniški inventar najlepši novoodkriti kos je Marijin kip iz Nove Sli fie pri Gornjem gradu iz tretje četrtine 16. stoletja — predvsem pa se je približal razrešitvi problema mojstrov goni jegrajskili epitafov. Njihov šolski izvir moramo iskati v krogu pomembnega nemškega renesančnega kiparju Lova Ueringa in delno Ilansa Bauerleina. njihovo domovino pu bomo morali iskati najbrž okoli Passaua. Možno je celo. da bo glavnega teli kiparjev veljalo identificirati s tako imenovanim mladim Passaučanom«, čigni obrisi pa se šele zarisujejo, Docentska študijska štipendija, ki jo je podelila nemška ustanova A. von 11 nmboldra našemu znanstvenemu sodelavcu dr. L. C. evcu. mu je omogočila, da jc že doslej ob študiju nemških umetnostnih spomenikov in študiju strokovne literature v Bavarskem nacionalnem muzeju ter Centralnem inštitutu za umetnostno zgodovino v VI ii ne luni uspešno dopolnil .svoje raziskovalno delo. Pro T. Fr. Stélé jc obiskal Fnrlanijo in si pod vodstvom zaslužnega raziskovalen furlanske umetnostne zgodovine prof. G. Marchettija ogledal slikarije v eerkvi sv. Petra v Tjeji (( hiazzaCCuj v Slovenski Benečiji. Izkazala se je pravilnost domneve prof. Marche tt i j a, da gre za delo slovenskega slikarja i/ sredino 15. stol. Ta ugotovitev omogočil določitev doslej ne- - m - opredeljene skupine, ki ji pripada na furlanski strani tudi slikarija v cerkvi sv. Metra v Prepotu (Albana), na naši pa sv. Mihael nad Ozeljanom, Gluho \rhovIjc v Brdih in Sv, Ahac v Prilesju pri Plaveh. Isti je prejel 5. junija 1962 ob 50-lelnici doktorata na filozofski fakulteti univerze na Dunaju zlato duktorsko diplomo kol priznanje za življenjsko raziskovalno, konservatorsko in pedagoško delo, \ Gradcu je sodeloval s predavanjem o likovni umetnosti in usodah narodov jugov zli od« pri prireditvah Štajerske akademije. Kot zastopnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izbran v medakademi jski odbor za izdajo srednjeveških latinskih napisov v Jugoslaviji in prevzel organizacijo njih obravnave za Slovenijo. Oh ustanovitvi sekcije za umetnostno terminologijo v terminološki komisiji SAZI.! mu je bilo poverjeno vodstvo te sekcije. Sekcija za umetnostno zgodovino pa ho organizirala delo likovno umetnostne podsekcije. Sodelavci sekcije so sodelovali tudi pri Enciklopediji Jugoslavije in Slovenskem biografskem leksikonu, v Ijudsko-pr osvetli cm delu, predvsem s predavanji po šolah in delavskih univerzah, v Umetnostnozgodovinskem društvu itd. Načelnik organizira slovensko sot rudni št vo pri Enciklopediji likovnih umetnosti. Načrt <1 e l a za leto 196" Dopolnjevanje dokumentarnega gradiva za študij slovenskih umetnostnih spomenikov, foiiitckc in zbiranje gradiva za zgodovino podeželskih podobarskih in slikarskih delavnic se bo nadaljevalo. Rezultat dolgoletnih priprav za zgodovino srednjeveške plastike v Sloveniji E. Cevca Srednjeveška plastika v Sloveniji do 14-70. je bil oddan Slovenski Matici za izdajo. Dr. E. Cevc se bo v prvi polovici leta izpopolnjeval v študiju srednjeveške plastike v Za p. Nemčiji kot štipendist Hum-boldtove ustanove. Priprave za novo izdajo Mouunientov urfis SloventCac I (srednjeveško slikarstvo) se bodo nadaljevale. Fodsekcija terminološke komisije za umetnost prične z delom. Zbran bo pregled srednjeveških latinskih napisov v Sloveniji in pričeto delo na obravnavi teh spomenikov. Sodelovanje z limetiiiistnozgodoviuskim društvom, Leksi-kografskira zavodom FLR J in u red ništvuin Slovenskega biografskega leksikona se ho nadal jevalo. Sekciji! £<> arheologi jo Sekcija je v letu 1963 imela na skrili predvsem organizacijo in izvedbo med akademijskih delovnih nalog, ki jih je S vel akademij FI.31J poveril naši akademiji, io je izdelavo arheološke karte Jugoslavije (AKJ} in Tabula Iniperii Humani (TIR). S sodelovanjem republiških komisij in številnih arheologov i/ vse države je biio zbranih za A K. J več iisoč kartonov posameznih arheoloških najdišč. Slovenska komisija je z dodatnimi sredstvi Sklada Borisa Kidriča mogla razširiti svojo delovno nalogu. Omejila se ni samo lin važnejšo literaturo najdišč, temveč jo ekscerpira v celoti. Razen tega vzporedno z delom za AKJ zbira material m slovensko etnično ozemlje izven mej države. Organizacijske priprave zu 11R so bile v preteklem letu končane, izdelana točna navodila za delo in poslana vsem sodelavcem v državi. Plenarne seje metlakademijskih odborov so bile v prostorih Jugoslavenske akademije znanosti i um je tu os ti v Zagrebu, in sicer dne 19.1. in 16. XI !9(j2 za AKJ ter 20.1. in 17. XI. 1%2 za TIR. Na naši akademiji v Ljubljani pa je bila v dneh 2. in ".X. ]%2 seja mednarodnega odbora za TI JI pod predsedstvom prof. I.uglia iz Rima. Zaradi omejenih finančnih sredstev večja terenska ruz-iska vanju letos niso prišla v poste v. Člani sekcije so se omejili na študij problemov že izkopanih najdišč. Zaostanek pri izhajanju Arheološkega \eslnika se je zmanjšal. D soj ni letnik XI-XTI za leti 1960 in !%! je izšel že spomladi leta 1962. Za lisk je bil pripravljen in oddan spet dvojni letnik XIII-X1V za le I i f%2 in l%">. S tem bo omogočeno nadaljnje redno izhajanje. Znanstveni sodelavec dr. ing. Milja Brodar je vodil slovensko komisijo za AKJ. laza zbiranja podatkov je bila v glavnem zaključena, pričeto je že njihovo končno oblikovanje, /a Sklad Borisa Kidriča je delal za nalogo Stratigrafska in kulturna nbdelaia paleolitskc postaje Jame v Loži. sodeloval pa / granulacijskimi analizami glin iz opekarne Bukovje pri Ilirski Bistrici v okviru raziskovalne naloge dr. A. Serclja. Proučeval je tipolngijo aurignaskih koščenih konic. V jami Ajdovska hiša pri Šentjurju v okolici Mirne peči je izvedel poskusno iz kupti vanje. V plcistoeenskih sedi men lih je ugotovil obilico razbitih kosi i jamskih medvedov, toda nobeni h kulturnih ostankov. \ Arheološkem vestniku XI—XII je objavil sporočilo O slučajni najdbi paleolitskega artefakta. Za objavo v SSSR je priredil članek o kronologiji paléqiitskih kultur \ Jugoslaviji. za Arheološki vestnik o realističnih in e i od ah za klasifikacijo paleolitskih kultur, za VI. mednarodni prehisto-rični kongres v Rimu pa referai o kulturah Or v ene sli j ene v C riii gori. Pu kongresu je v severni Italiji obiskal našim postaja ju sorodna paleolhska najdišča ter si ogledal v zbirkah deponirani kulturni inventar. Znanstveni sodelavec dr, A. Sercelj jo sistematično nadaljeval palinološka vazi ska vanja kvartarnih sedi men tov. Za Sklad Borisa Kidriča je obdelal vrlino z Velega polja in delno analiziral sedi mente i/, opekarne Bukovje pri Ilirski Bistrici. Sodeloval je tudi z Instil utoni za geologijo SAZl pri organizaciji druge vrtine na Ljubljanskem barju. Dokončno je obdelal vrtino iz llorjulske doline. Poskusne pelodne analize je napravil iz sedi men tov več krajev (Sent lov renc v Savinjski dolini, je vse pri Dobo vi. Draga pri Šiški. Ribnica in jama Ajdovska hiša pri Šentjurju na Dolenjskem}. Analiziral je les in oglje iz raznih arheoloških najdišč (Drnovo, Stična. Ovčja jama in Zakajeni spodmol pri Prestraiiku. Emona). Z referati o kvartarni vegetaciji Slovenije se je udeležil II, kongresa biologov v Beogradu in mednarodnega simpozija za fitosociologijo in palinologijo v Stolzenaun v Zap. Nemčiji. Konce oktohra j c kot II umbo Id tov štipendist odpotoval za 10 mesecev v hoia-liični inštitut v Wurzburgu. Asistent J. Šašel je nastopil službo aprila I9f>2. UdejsUo-vai se je kot član in sodelavec medakademijskili odborov za TIR, za rimski lirnes v Jugoslaviji ill za antične napise v Jugoslaviji. Sodelu je pri delu Corpus milliarinrum Nemške akademije znanosti v Berlinu, z bibliografskimi prispevki pri Fasti archaeologici, ki jih izdaja International Association lor classical archaeology v Italiji. Objavil je pet prispevkov v Arheološkem vestni ko, Kroniki, Argu in Fasti archaenlogici. v lis k pa je oddal več drugih, med katerimi je najpomembnejše obsežno epigrafsko delo Iuseriptiones Latiuac quae in lugoslavia inter annoe MCMXL et M C MLX repertae et éditai! sunt (Situ In Udeležil se je z referatom o problemih in mOz-nostih onomaitičnega raziskovanja IV. mednarodnega kongresu za grško in latinsko ep ¡grafiko na Dunaju, Kot gosi Avstrijskega društva za znanstveno sodelovanje z Jugoslavijo je dva tedna v Gradcu proučeval literaturo v zvezi z zapornimi zidovi in latinskimi napisi v Sloveniji, Strokovni sodelavce S-Jesse je v ok viru medakademijske naloge za AKJ vse leto urejeval in preverjal izpise za arheo- loško karlo Slovenije. V sekcijski knjižnici je opravljaj bibliotekarska dela. Ta iina danes 2153 sig. številk s 7441 zvezki. Opravljal je tudi vse tekoče administrativne posle. Tehnično je uredil Arheološki vestnik XI*XIL Načrt dela zn leto 19 6 3 Leta .1963 bo Sekcija za arheologijo nadaljevala z raziskovanji alpskega in kraškega paleolitika a terenskimi sondiranji nn dolenjskem krasu ter v Karavankah, du bi omogočili primerjavo obeh kulturnih skupili oziroma ugotovili ujuno razprostranjenost t vid i na področjih Dolenjske i a Karavank. V načrtu sekcije je tudi raziskovati naselitve jam v kasnejših prazgodovinskih obdobjih. Rimskemu času bodo namenjena raziskovanja zapornih zidov in onomastične študije no podlogi rimskih napisnih kamnov. Laboratorij za palinolngijo bo nadaljeval z raziskovanji izkopanih lesnih ostankov in oglja ter s pel od ru mi analizami sedimentuv raznih arheoloških najdišč. Poleg tega pa namerava samostojno raziskovati pleisiocenske in holocenske sedimente v Pod ra v ju. Sekcija ho nadal jevala delo pri medakademijskih nalugah: Arheološka karta Jugoslavije in Tabula lmperii Poma ni. \ okviru AKJ ho nadaljevala z zbiranjem in Urejevanjem poda tko\ o arheoloških najdiščih Slovenije oziroma slovenskega narodnostnega ozemlja: enako delo bo opravljala tudi v okviru TIR. Sodelovala pa bo tudi pri delih v zvezi s Corp n som inseriptionum. Skupno z ostalimi slovenskimi ustanovami arheološke stroke namerava sodelovati pri izkopavanjih, S sofinanciranjem bo sekcija podprla dela za teme, ki so jih prevzeli sekcij ski delavci in jih sicer financira Sklad Borisa Kidriča: Stratigrafska in kulturna obdelava paleolitske postaje jame v Loži (vršilec dr. ing. Mitjo Brodar); Palinološke i n hid rološke preiskave na Malem polju ter Paleofloristične, gramilacijske, termične in druge preiskave glin pri Ilirski Bistrici (nosilec dr. A. Šercelj). ORIENTALISTICNI INSTITUT Orientalistični inštitut SAZU je tudi v letu 1962 užival gostoljubno streho v sobi pravne sekcije terminološke komisije SAZU Instilulsko delo je lela 1962 potekalo v začrtani smeri. Knjižnica šteje 195 zvezkov (med njimi 126 knjig in 69 letnikov revij), naročenih ima. 14 revij. Za nabavo novih knjig je OrientalUtieni inštitut porabil 85.464 din: od 5. junija t%2 naprej je hilo vsako naročanje popolnoma ustavljeno, V knjižnici popolnoma manjka temeljnih del in starejših edicij. Za skrajno silo si pomagamo z izposojanjem iz sorodnih .seminarjev. Vkljub iem zaprekam seje Oriental! stični inštitut razvijal v dosedanji smeri, čeprav seveda v skromnem obsegu. Kot edina uslužbenka Oriental ističnega. inštituta je knjižničarka Jutijana SušterSič poleg knjižničarskih in upravnih zadev opravlja I ti tudi dela. ki bi spadala v asi sten i o vo področje, Nadaljevala je z evidentiranjem strokovnih asirioloških člankov, kamor štejemo I udi hetitološke; sistematično je začela obdelovati revialno gradivo, ki je v seminarju za primerjalno jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Ohčasuu je opravljala korekture strokovnih člankov in ocen in oskrbela potrebno prepisovanje, Za vaje in predavanja je pripravljala potrebno število prepisov k! i napisnih tekstov in slovniškega besedilu iz akadljske slovnice in čitanke A. L'ngnada. S popoldanskim pros to v oljnim delom po večkrat tedensko je interesentom omogočala, da so lahko prihajali v inštitut študirat asiriološko literaturo. Upravnik Orienta I i stičnega inštituta dr. Viktor Korošec je na filozofski fakulteti honorarno predaval uvod v zgodovino starega vzhoda, po eno tedensko uro za arheologe. — A okviru seminarja za primerjalno jezikoslovje je po dve leden ski uri obravnaval akadijsko slovnico iil čital s slušatelji v kliuopisni pisavi določbe Hammurabijevega zakonika ter nekaj lažjih zgodovinskih tekstov. Prav v letošnjem študijske™ letu se zdi. da se pri nekaterih slušateljih vzbuja resnejše Zanimanje za tovrstni Šlu- ti t j. Zalo je bilo zelo razveseljivo, s.lu je Oricutalistični inštitut imel letos nekaj kreditu, ki ga je uporabil za nagrajevanje Iranskiiljiiaiija klinopisnih tekstov, in sicer lakih, ki ali sploh niso še iranskiibirani. ali pa je treba njihovo prvotno, že hlizti 50 let staro Iranskripcijo preveriti. Največ tega tlela je ©pravil tand. arheologije Marko Urbanija. On je delno prvič, delno ponovno trunskribiral sttmcrsko-akadijsko-hetitske leksikalne tekste, dalje (prvič) starnasirske ploščice, izkopane v hetiiski prestolnici, in nekaj hetit.skih tekstov. Študent primerjalnega jezikoslovja 1. Milavee je za zdaj še v manjšem obsegu transkrl-biral več fragmentov Ha nun u rabljevega zakoniku, ohranjenega izven stcle v Louvru, medtem ko je odlomek silabarja trans k ri-hiral cand. arbeol. in primerjalnega jezikoslovja Sil vin Košak. Staro željo, da hi na sestankih interesentov kolektivno obravnavali poročila o novih najdbah, edicijah iu novih strokovnih knjigah in člankih, je Orientalistični inštitut začel uresničevati s prvini ta kini sestankom dne 27. decembra 1%2. Udeležba 15 oseb obeta, da se bodo taki sestunki vživeli, ■ Upravnik dr, Viktor Korošec je ^ vrati akademijskih predavanj 26. aprila 1962 predaval o družbenih, gospodarskih in pravnih razmerah egiptovskega kmeta v Dioklecijanovem času, kakor odsevajo iz zbirke paptrov kmeta Avrelija Izidom. Dalje je na 11. mednarodnem zborovanju asiriologov (Ren-con tre Assyriologique Internationale) v l.cidcun (od do 29. junija 1962) dne 26. junija predaval o odlomkih hetitskega prava, ohranjenih izven glavne pravne zbirke. Potrebna finančna sredstva tnu je omogočila akademija. Končno sc j C udeležil mednarodnega prazgodo vinskega zborovanja Societe d llisloric rles Droits de I Antiqiiite, ki je bilo od 10. do 16. septembra v loritin. I u je predaval o razvoju kaznovanja zaradi usmrtitve po beti 1 skei« |)iitni. Potne slroškc udeležbe mu je prispevala pravna fakulteta Od zadnjega poročila v Letopisu XII. str. 127 je dr, Viktor Korošec objavil članek: Simbolična dejanja ob sklepanju državnih pogodb pri A.sircih. (i tki h iu Rimljanih [Zbornik znanstvenih razprav XXX. 1%2. str. 101—116). O novi asirio-loški literaturi poroča sproti v Zgodovinskem časopisu, Dva članka in sestavek o kiinapisnem pravu so v tisku. INSTITUT ZA SLOVENSKI ,|F;ZIK Dia le k to loška sekcija 1. Slooerutki lingvistični alian (SLA). V letu 1%2 se jo dia-lek tološko gradivo, zapisano po vpraša luid za SLA. pomnožilo /a 28 krajevnih govorov, iti .sicer 9 na Koroškem (Avstrija); Žitara vas. Glohasnica, lilije. Sveče. Hodi še in Cahorče pri Kotmari vasi (zapisal deloma s finančno pomočjo univerze dr. line Logar) ter Škocjan v Podjuni. Bilčovs, Podravlje (zapisal akad. dr. L Grafenatier); 4 v Reziji (Italija): Solbica, Njiva. Os o jane. Bela (zapisala s finančno pomočjo Sklada Rorisa Kidriča dr. T. Logar in dr. J. Riglcr)¡ I v Rovtah: Zg. Trebtlša (zapisal dr. T. Logar): 2 na Štajerskem: Lokavec pri Rimskih Toplicah, Cirkulane (zapisala asistentka M. Orožen); ostale govore: Kromhcrk pri Gorici. Pod nanos, Breg pri Bledu, Polica pri Kranju, Prever je pri Pilstanju. Miklavž pri Mariboru, Kog pri Ormožu, iUcmanje, Gorica vas pri Ribnici. Brezovo pri Višnji gori. Lan išče v Poljanski dolini. Turje pri Hrastniku so zapisali slavisti domačini, zapisano gradivo pa sta z njimi prekontrolirala dr. T. Logar (7) in dr. j. Rigler (5). 2. Magnetofonski arhio se je v letu 1%2 pomnožil za 42 krajevnih govorov: Podhorn pri Dobri¡ vasi. Goselna vas, Encelna vas. Rikarja vas, Strpna vas. Stcben, filara vas. Malcape, Pro-boj. Polena pri žitari vasi. Mohliče ob Dravi, Scle pri Borovljah. Obirsko, Lepen a ]iri železni Kapi i. Večna vas pri Glob as niči, ŠmiheL Globa s ni ca, Zg. Libuče, Djekše, Podravlje, \ inare pri \ rbi. Loče pri Št. 11 ju ob Dravi, Moste pri Brdu v Ziljski dolini, Za hornee. Št. janž v Rožu. tahorče pri Kotmari vasi, Plešcrka pri Hodišah, Škofiče, Sveče, Robež pri Apačah; Logarska dolina. Solčava. Luče, Ljubno, Gorn j i gmd: Podbrdo, Solbica v Reziji; Turje pri Hrastniku. Koprivna, Dutovlje, Stična. Predgratl ob Kolpi. Posnetke s Koroškega je napravil dr. I. Logar, obširne posnetke iz Gornje Savinjske doline sta napravila skupaj Logar in Rigier, prav tako posnetke iz Pod-brda in Rezije: drugi posnetki so bili narejeni v inštitutu. Nadaljevalo se je ekseerptranje starejše slovenske dia-ieklološke literature, Asistentka Saša Serncc je ekscerpirala Baudouina fIti Courienaya, Materialicn zur siidalavischen Dialekt ologie (dei}. 4. Honorarni sodelavec ing. M, MikuŽ. je zapisoval ledmska imena \ Ponikvah. Latah na Šentviški planoti i it KJavžab. Zbi ral je tudi gradivo za dialek (ološk i slovar Mosta na Soči, 5. Kartoteka SLA je bila nrejciia po posameznih vprašanjih. Na lislkr je bilo prenesenih liuli že precej letošnjih zapisov za SLA. Večino tega tlela je opravila asistentka S. Sernec. 6. Na osnovi doslej zbranega dialekt ološke ga gratliva je J. Rigler izdelal nekaj novih poskusnih kart za SLA (predvsem teoretične karte za fonetične pojave, in sicer za nazahii e. dolgi polglasni k. cirkuinf lektirana e in o, uovoakul i rana e in o itd.). J, Rigler je začel pripravljati študijo o razvoju slovenskega vokalizma, 1. Logar pa o sistemih dolgih vokalnih fone-mov v slovenskih narečjih. Razen tega jo P. Logar sodeloval na zborovanj n slovenskih slavistov s predav anjem Današnje stanje in naioge slovenske diuleklologije (objavljeno v jeziku in slovstvu VI11}. T. Logar jc objavil še Slovenski govori v Istri ili n jihova geneza (Slavistična revija XIII), ). Rigler pa Tendence pri razvoju 1-u (Slavistična revija XIII). Dr. F. Logar je sodeloval tudi v odbpru za dialektoloŠke atlase v Beograda. Načrt tlela za leto 1 V letu !%5 bomo nadaljevali z dosedanjim delom, in sicer z zbiranjem dialekttdoškega gradiva (zlasti za SLA), razširili zbirko magnetofonski h posnetkov slovenskih narečij, okseer-pirnli starejšo ilialektološko literaturo in nadaljevali z znanstveno obdelavo dialektoloških iu z dialektologijo povezanih historično jezikovnih problemov. Leksikoloska sekcija V leksikološki sekciji je yse leto delalo pet ljudi: višja znanstvena sodelavca Ivan luiniuec in dr. Lino Legiša. višji strokovni sodelavec Stane Suhadolnik, asistentka Marija Jane-žič in tehnična sodelavka Marija Dolenc. Med letom so bile tele personalne spremembe: s 1. januarjem je bil razrešen dolžnosti načelnika sekcije znanstveni svetnik božo Vodušck in dobil od predsedstva SAZU posebno delovno nalogo: z istim dnem je bil postavljen ?-a vršivca dolžnosti načelnika sekcije Ivan Tomín ec; I. februarja je odšla na bolezenski dopust asistentka Jela Jenčič; 15. februarja je zapustila delov no me«to asistentke Joža Meze in se ko! pogodbena asistentka znova vrnila v sekcijo 13. novembra: 1. septembra je nastopila službo asistentka Ivana kuzlevčar; 31. decembra je odšel iz sekcije honorarni sodelavec dr. Vaso Suver. Redakcijski odbor slovarja sodobnega knjižnega jezika, ki so ga sestavljali dr. Anton Bajee, dr, France Tomšič in Božo Vod usek, je bil imenovan dne 14, julija t%t in razpuščen 3, julija 1%2. Novi redakcijski odbor, ki ga sestavljajo dr Anton liujec. Mile KlopČiČ in de; France Tomšič, je imenovalo predsedstvo SA2L dne 5. julija 1%2, Skoraj' delo sekcije in redakcijskega odbora je bilo posvečeno intenzivnim pripravam za dopolnjevanj« leksikaJ-nega materiala iz tekstov 20. stoletji in redakcijskim pripravam za slovar sodobnega knjižnega jezika. K delu smo lahko priteguj 1 i na jesen tudi večje število zunanjih sodelavcev, ker je bila med SAZU in Skladom za pospeševanje kulturnih dejavnosti sklenjena pogodba o pripravi in izdelavi slovarja, po kateri je bila sekciji zagotovljena in nakazana redna letna mi h venci j a. V različnih tekstih, in sicer v 104 leposlovnih in strokovnih knjigah, revijah in dnevnikih, smo izbrali in podčrtali 116.389 besed. Stipkali in prekontrolirali smo 171,194. novih kartotečnih listkov. Razen tega smo pregledali In popravili starih listkov; od leh smo naknadno podčrtali v knjigah 31.350 besed. Prirastek pri popravljanju znaša 2KI1 listek. Za popolne izpise sinu ckscerpi ra Ir pred vsem Kersnika, Tavčarja. 1 inžgarja. Kardelja iu Ziherla ter pomnožili ustrezno zbirko za 37.591 listkov. Po popolnih izpisih smo začeli računati frekvenco, in sicer na ! 50/567 listkih. Alfabet i ran i h je bilo 723.633 listkov. Okrog 44) zunanjih strokovnjakov je po na* odi lili redakci jskega odbora priprav lja jo sezname termi nov 7 vseli pomembnejših terminoloških področij. Od predlaganih terminov smo jih 23.892 prenesli na posebne (v celotnem pregledu še neupoštevane) kartotečne listkc. Rednkf ijski odbor je imel redne tedenske seje. Izdelal je osnutek sodobnega knjižnega jezika, objavil in razposlal okrožnice u njem, pripravil navodila za redakcijo in poskusno redigiral več gesel. Za historični slovar smo ekscerptrali patente, AliČ-Drob-ničevc marginalije v Adelutigu in Vodniku v rokopisni besednjak icr zbirali narečno besedišče; prirastek pri tem delu znaša 47.195 listkov. Oe upoštevamo v Leto 1962 izdelanih 258-079 listkom, je stanje vsega Ieksikal nega gradiva, razdeljeno v časovne in stvarne skupine, ob koncu 1962 takole: kurnktetisiikti Naisjctio v Stanje skupine letu 1W>2 H- detembra 196S L Literatura 20. stoletja a) poezija..............8.69? 59.203 b) proza...... . 134.172 297.43? 356.660 11. Literatura 2. pol. 19. slo!. a) poezija..............22.647 b) proza.......18.176 406.026 428.673 IIL Literatura 1750-1850 u) poezija ....... 37.112 b) proza..............2.945 103.676 140.788 D,. Stara literatura a) poezija..............515 h) proza..............90.919 91.434 V. Ljudska literalura a) poezija ....... 92,445 b) dialektično blago ... 757 24,868 117.313 VI. Starejši slovarji .... (31.738 131.738 VII. Novejši slovarji .... 43.491 393.533 395.533 VIII. Strokovno o) literalura......49.843 78.651 b) terminologija .... 48.110 126.761 IX Splošna zbirka..........997.655 <197.655 Skupaj , . . 258.079 2,784.555 2,784.553 K temu je treba pri poni nit i. da je večina za slovar sodobnega knjižnega jezika namenjenega gradila pregledana, alfa-betira.ua in grobo združena v tri velike kartoteke {splošna zbirka, klasiki, popolni izpisi). Število vseb popolnih izpisov znaša 327.608 listkov, od tega je v skupinah ! b. Ilb in Vlila 211.54-3 listkov. Višja znanstvena sodelavca Ivan I Omiuec in dr. Lino Le-giša sla nadaljevala svoje delo kot jezikovna svetovavca pri tehniški in medicinski terminološka komisiji, dr. Lino Legiša razen tega tudi v redakcijskem odboru za Slovenski pravopis. Člani sekcije so sodelovali pri reviji Jezik in slovstvo, na blejskem slavističnem seminarju in drugod. Načrt d e I ti z u leto 1963 V letu l%3 bomo izpopolnili leksikaino gradivo predvsem z ekscerpti iz. periodičnega oziroma dnevnega tiska in s tci1-m i no logi jami, utrdili krog zunanjih sodelavcev in opravili vsa druga dela, ki so potrebna za uspešen začetek izdelave prvega zvezka slovarja. Redakcijski odbor bo z materialom, ki je že zbran, izdelal poskusili snopič slovarja s 00 problemskimi gesli. Sodelavci sekcije bodo s pomočjo zunanjih sodelavcev izbrali in podčrtali 120i000 besed in izdelali 130,000 novih listkov. Terminologija i a [m po I u i izpisi hudo dali 50.000 novih listkov. Alfabeti rali bomo 350.000 listkov, dokončno abecedno uredili vse razpoložljivo leksikaino gradivo (nekaj nad 2,000.000) in ga popisali. Nadaljevali bomo študi j frekvence in rezultate uporabili pri sestavi alfabet arija vseh leksemov. ki naj jih ima slovar sodobnega knjižnega jezika. Za historični slovar bo narejeni b 40.000 listkom. Člani sekcije bodo sodelovali v revijah in na slavističnih kongresih. Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis Komisija je dokončala večletno delo za novo izdajo Slovenskega pravopisa; novi pravopis je izšel pomladi !%2 na 1054 straneh; v primeri s Slovenski tu pravopisom 1950 je za tretjino obsežnejši, Posebej je teklo delo za obdelavo onomastičnega gradivo. Kartoteško se je obdelovali) gradivo, ki ga je bil zbral na pola h pok» dr. A. Breznik, lo sta delala po navodilih medakadetnij-skega odbora za onomastiko asistent Janez Orešuik in asistentka Martina Otožen. Delo se bo nadaljevalo. Na terenu stu za komisijo zbirala onomasttino gradivo ph svojem dialekto-loskem delu profesor dr. line l ogar in dr, Jakob liigler. Ono-m a stični zbirki iz arhivskih virov sta prispevala dr. \ a so Sin er in prof, Janko Orožen, Delo je v glavnem slonelo na honorarnih sodelavcih, ker sta bila prof. dr. A, Bajcc in prof. dr. France Tomsic kot člani glavnega redakcijskega odbora za siuvar slovenskega knjižnega jezika pritegnjena na delo v leksikološki sekci ji, komisija je pri zbiranju onoiiiastičuega gradiva uživala finančno pomoč medkademijskega odbora za onomastiko. INSTITUT ZA LITERATURE J. Osebne spremembe. Z upokojitvijo tov, M i leta Klopčiča, znanstvenega svetnika, je dne 1. aprila /usedel izpraznjeno mesto prof, Alfonz Gspan ko i glavni urednik Slovenskega lyiografskcfîa leksikona. Konec leta je zapustil inštitut znanstveni sodelavec dr. Dušan Pirjcvec, ker je hi 1 izvoljen za izrednega, profesorja na filozolski fakulteti ljubljanske univerze. 2, Poročilo o delu za leto Î962 a) Delo za Slovenski biografski leksikon (S R L) NadaljevJdoje te publikacije je dobilo trdno ginolnn osnovo, ko je Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti odobril subvencijo. Po ponovni reviziji alfabclarija in razdelitvi gesel na okoli 80 sodelavcev je uredništvo s teini sklenila pogodbe. Zn novi zvezek je bilo dokončno redigiranili 12 člankov. ÎH2 jih je pripravljenih za obdelavo; v poslanih je bilo 6b izpolnjenih vprašalnik pol. Redakcija SRI pripravlja tudi krajevno kazalo za celotni leksikon: v ta namen sta bila ekaeerpiraua L in 2,snopič. Revidirani sta bili I. in II. knjiga glede na strokovno udejstvovanje obdelanih oseb: koočui zvezek ima v načrtu tndi takšen poseben register. Prav tako sta bili obe knjigi cksCCrpiralli še za kazalo sodelavcev. Ker izdaja tudi Avstrijska akademija znanosti biografski leksikon, ki zajema precejšnje število naših javnih delavcev, sta se konce decembra nameščenca inštituta prof. Alfonz Gspan in dr.Milena l.ršič napotila na Dunaj. Zanimala sta se predvsem za organizacijo leksikalnega dela v Avstriji (alfabetarij, zbiranje gradiva, delo s sodelavci, redakcija in preverjanje itd,), Xadaljesta stopila v *tik z vodstvom arhiva dunajske univerze, ker po-trehuje naša redakcija stalno od tam podatke, svoje pa po-îiOstOina pošilja tja, V portret ni zbirki Nacionalne biblioteke na Dunaju je bil pregledan in izpisan novi katalog slikovnega gradiva. ki ga bo treba navesti v 10. zv. SRL. V Nacionalni biblioteki na Dunaju in v Joannaeumu ter 1 ni verz iie trii knjižnici v Gradcu sta preiskala in deloma izpisala vrsto tiskov, ki jih v Ljubljani ni, u prihajajo v pol te v pri redukcijskem delu. Pri tej priložnosti sta bila opozorjena na povsem novo in neraziskano gradivo, ki bi ga bilo treba temeljito preštudirati, kar pa bi zahtevalo najmanj 5 do 6 mesecev časa. i)) Komisija za b i i) t i o g r a F i j O Do t iskani sla bili 2 bibliografski publikaciji inštituta: Rudolf Kodela, Jože Munda iti Niko Rupel: Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881—1941, Ljubljana 1962, 420 str. (Biblioteka 3). — Janez Logar, Štefka Biilovec in Ančka Posavce: Slovenska bibliografijo. Članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945—1950. Ljubljana 1%2. sir. (Biblioteka 2). Delo za slovensko retrospektivno bibliografijo se ni nadaljevalo. 3. Načrt z ti delo d lelu 196.7 Pri SBL je v načrtu zasedba asistontskega mesta. Redakcija bo pripravila za tisk 10. zvezek in zbrala gradivo tudi od črke i>S« dalje. Da bi bilo delo za S Hi olajšano, bo treba nujno uredili inititutsko knjižnico: to pereče vprašanje bo Ireba v tik v i rti možnosti rešiti. Delo za retrospektivno bibliografijo se bo nadaljevalo. kolikor bodo dani pogoji. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek za ljudsko slaDstoo. Prepisovanje proznega gradiva iz Štrekljeve zapuščine se je nadaljevalo. Iz arhiva Odbora za narodni život i «lučaje Južnih Sla vena Jugoslavenske akademije v Zagrebu smo si izposodili in prepisali Križni kov o rokopisno gradivo (zapiski iz Motnika in okolico, konec prejšnjega in začel ek našega stoletja). Terensko tlelo. Leta 1%2 se nam je uresničila davna želja: priti v Rezijo. Dr. Matice!»v se je tam mudil najprej 10 dni i maju (kot Član slovensko-italijansko študijske skupine, ki jo je organiziral ljubljanski Glasbeno narodopisni inštitut v sodelovanju z rimskim Centru nazionale studi tli tnusica popolare). nato še 14- dni sam v decembru. Poleg tega. da je sodeloval (posebej v maju) pri odkrivanju iu transkribiranju peseinskili tekstov, je z obrli obiskov v Reziji prinesel okrog 250 proznih tekstov: pravljic (živalskih, pravi hs ali Čudežnih, novel I stični h), bajnih, legendarnih in zgodovinskih pripovedi, anekdot in šaljivih zgodb itd. V fckn je transkripcija pesetuskih tekstov, iz proznega gradiva je prepisano s trakov nekaj tipičnih vzorcev, v celoti pa je prepisan samo pripovedni repertoar odlične rezi-jatiske pravljičarke Rozalije Di Lenart!o iz Bile (1873 -1%2), Oddelek za ljudske običaje in igre. Dopolnjevali smo arhiv slovenski It ljudski h običajev z izpiski iz slovenskih periodik in prepisi terenskili zapisov: dogovorili smo se z Etnografskim muzejem glede prepisov terenskega gradiva njegovih ekip po naši klasifikacijski shemi. Dokončno srno izpopolnili dokumentacijo o ziljsketn šlehvanju. njegovem nastanku in sedanjem stanju. S posredovanjem za denarno podporo pri republiškem svetu Svobod sum omogočili poživitev pustnih običajev v Dnbrepoljnh (iinačkarc«) in v Brkinih (>škorranati< v Podgradu). Oskrljeli smo bogato Fotografsko dokumentacijo (v barvah) in fi I matije niačkar s sodelovanjem fot «laboratorija SAZU ter fi ima nje ško-romatov (RTV Ljubljana). PoroČe&avska mreža. Inštitut ni razposlal nobene nove vprašal aice. ker bi pri sedanjem stanju osebja obdelava gradiva tie bila mogoča. Tudi sistematično vzdrževanje stikov s poročevavei s L c topi j — 113 — in kontrola stanja na terenu iz istega razloga nista bila izvedljiva. Einogra.frki film. Stanje z arhivskimi filmi je ostalo nespremenjeno, razvitih filmov zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče montirati in kopirati. Predajanja in kongresi. Dr. Niko Knret seje udeležil L ev-topske konference za folkloro v Bruslju od do 14-. septembra 1962. Predaval je o temi: Problèmes de typologie du masque populaire européen, Dr. Milko Maticetov se je udeležil — kot ustanovni član — ustanovne skupščine mednarodnega društva za raziskuvanje ljudskega pripovedništva (International Society for Folk-Narrative lleseardi} v Antvrerpnu od 6. septembra 1962 in obenem sodeloval na posvetovanju o katalogizaciji evropskih p ripo-vedk. Dr. Niko Knret je predava! o bruseljski konferenci za folkloro v okviru Slovenskega etnografskega društva v Ljubljani dne 21. decembra 1962. Mednarodno sodelovanje. Inštitut vzdržuje znanstvene stike z znanstvenimi ustanovami in posameznimi znanstveniki i/ 21 vzhodnih in zahodnih držav z nad 3(1 naslovi. Dr. Niku Kuretu je bilo lia I, evropski konferenci za folkloro v Bruslju 14. septembra 1962 poverjeno vodstvo mednarodne komisije za raziskovanje karnevala. Sotlelooanje z družbenimi organizacijami. Dr. Niko K ure t je sodeloval pri sestavljanju elaborata o slovenski domaČi obrti v posebni komisiji pri obrtno-komunal ni zbornici v Ljubljani. Ob petdesetletnici smrti dr. Karla Štreklja. Da bi inštitut to počastil, se je namenil pregledati in popisati njegovo narodopisno dediščino. V sporazumu z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani so v inštitut prišle še zadnje mape iti Ovilki iz tako imenovane Strekljeve zapuščine, ki je bila nekdaj last Slovenske malice. [Nadrobnejše poročilo o tem glej v Slovenskem etnogralu 15, 1962, 224 225.) Dr, Matičetov je pregledal tudi Strekljevo korespondenco iu drugo rokopisno blago v raznih knjižnicah in arhivih v Mariboru in Ljubljani. Objaoe. Akademik dr, Ivan Graleuauer: Brezen in brezova voda. Slovenski etnograf 15, 101—106. Višji znanstveni sodelavec dr. Niko Kuxet: I fuochi d i Pasqua presso g!i Sloveni. Ce fasui? 37. Ldine 1961 (izšlo 1962) "2—79: -- Novo o snašu tradicionalni lutki. Slovenski eluo-graf 15 (1962) 15?—166; Turizem in folklora. Glasnik Slovenskega etnografskega društva 4 (1962) 1: Slovensko gradivo za Bibliograpine Intrasiationale des Arls et Traditions Popu! a i res 1955-t966. Bonu l%2. Višji znanstveni sodelavec dr. Milko Matičetov: Šlrekljeva zapuščina in korespondenca s Francem Kramarjem, Slovenski etnograf 223—242-, Dr. Karel Štrekelj. Oh petdesetletnici smrti,.. Primorski dnevnik XVIII/157, 15. julija 1%2; Imeli smo jili — ni jiii več. Slovenski etnograf 15, 7—H; Borisu Orlu v šjovo. Delo IV/37, & februarja 1%2; Anton Cnffola Slovenski etnograf 15. Rezijanska pravljičarka Rozatija Di Lenardo. Glasnik Slovenskega etnografskega društva IV/2, 10: Koznlijn na kraljevskih ženitkah. Glasnik Slovenskega etnografskega društva IV/5, 12: Šolarja pri Matjažu v gori. Nova zgodbicn z Bovškega. Glasnik Slovenskega etnografskega društva IV 16; 1 retje posvetovanje vzhodnoalpskih narodopiscev v reloromau-ski Švici- Slovenski etnograf 15. 260 262: (Ocene): G. i ueci. Contributo alfo studio del rombo. Slovenski etnograf 15, 2H4: M. Boskovič-Si ull i. Isjarske narodne priče, Slovenski etnograf 15, 2fi5 286: W. Andersou, Novell i ne popolari sammarinesi, Slovenski etnograf 15. 287: B. M. Galanti, Vita tradizionale deli' Abruzzo e del Molise. Slovenski etnograf 15! 2S7. Inštitut je bil tudi leta f'J62 udeležen pri urejanju Slovenskega elnOgrafn po višjem sodelnveu dr. Milko Matičetovem (no čigar rame je Zaradi bolezni in Smrti dr. Borisa Orla padlo še dodatno breme). TER MI NO LOŠKA KOM iS IJ A Glavna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dne 2L decembra 1962 tndi formalno sklenila, da se dosedanjim sekcijam 1 crminoioškc komisije, to je pravni, tehniški. medicinski in naravoslovni, priključi umetnostna sekcija; za načelnika ji je izbrala akad. Steletn. A tudi S tem še niso zajeta vsa manjkajoča področja znanosti in umetnosti; zalo je komisija postavila kot nadaljnjo nalogo, da priključi vsa ta področja v posebni sekciji. Zal pa se pri vsem tem komisija zmeda, da v terminološko delo ne more vključili strokovnjakov izven Ljubljane, ker bi lo čez mero prekoračilo proračunske zmožnosti sekcij. \ preteklem letu se je tehniška sekci ja vidno afirmirala z izdajo f. dela Splošnega tehniškega slovarja, ki mu bo \ letu sledil M. del. fo sekcijo čaka še ogromno delo z iz- dajo specialnih tehniških slovarjev. Na izdajo slovarjev, ki jih pripravljajo druge sekcije, pa bo treha počakati še vrsto let. Pravna sekcija Sekcija je tudi v poslovnem letu 1962 delala v sejah in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovanjem pravnih virov in pravnega gradiva za slovensko pravno terminologijo. To delo sta opravljala dva honorarna uslužbenca. Konec leta llX>2 je znašalo število vseh doslej izpisanih in oddanih listkom 249.686. Član pravne sekcije univ. prof. v pokoju dr. Avgust Mu uda je v poslovnem letu oskrljel drugo redakcijo Ito je teme- ljito predelavo in dopolnitev prvega osnutka) za črko N, sek-cfjski uslužbenec pa drugo redakcijo za črko M. Prof. Munda je razen tega sestavil obsežen elaborat (črke A do Z) za tako imenovane pomožne pravne vede (za kriminologijo, kriminalno fenomenologi jo, antropologijo, psihologijo, sociologijo, tehniko, taktiko, psihiatrijo, pedagogiko, profilu k so. statistiko, sodno medicino, psdioallalizO, biologijo, politiko in etiologijo). -- t(6 - Sekcija je imela v letu 1962 >1 sej. \ njih je nadaljevala z obravnavanjem prvega osnutka za črko i (ud gesla intimirati (in konca te črke) ter je začela razpravljali o drugem osnutku za črko P. Tb črko je obdelala ilo gesla prenosnost, to je predelala jo ilvf treljini te zelo obsežne črke, Pazcu tega je reševala v sejah tekoče posle. Na seje je vabila kakor prejšnja leta t a ti i lisie redne člane pravnike razreda za zgodovinske in družbene vede SAZ L;, ki formal no niso Èlani pravne sekcije terminološke komisije. Konec lela 1962 je bilo stanje terminološkega dela v pravni sekciji takole: Sekcija je v švujili sejah doslej ugotovila besedilu za Ifri črk Ici' za dve tretjini črke P. V sejah bo treba obdelati se črke M, N, R, T, L' in V, vendar so I ml i za te črke že pripravljeni potrebni elaborati (deloma i drugi redakciji). Sekcija je poleg lega sodeloiala tudi pri slovarju sodobnega knjižnega jezika. Njen uslužbenec je do konca leta 1962 za vso aheccdo ses lav i! seznam pravnih izrazov, ki sodijo v i a slovar. Pravna sekcija je v dveh sejah le izraze pregledala in jih odobrila, in sicer za črke A do L. Sekcija lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo it jenu delo v poslovnem letu 1962 zelo plodno, ker je izpolnila ves delovni načrt za to leto 1er .je tudi uspešno sodelovala pri slovarju sodobnega knjižnega jezika, Načrl dela za leto t 9 h 3 Sekcija ho nadaljevala z izpisovanjem novega pravnega gradiva (virov in slovstva), bo v sejah predelala zadnjo Ire-tjino elaborata za črko P, ugotovila besedilo xa črko N ter pričela obravnavati še kakšno nadaljnjo, doslej neobdelano črko. Za slovar sodobnega knjižnega jezika pa bo določila v Ta slovar spadajoče pravne izraze za črke M do 1. Tehniška sekcija Delo tehniške sekcije terminološke komisije je v letu 1962 privedlo do prvega cilja - dokončan je bil rokopis za I. del Splošnega tehniškega slovarja, ki je nato v založbi Zveze inženirjev in tehnikov LRS sredi novembra 1962 tudi izšel v 40 izvodih na XVI + 592 straneh (format C 6). Založnica je poskrbela za primerno puhlici teto te izdaje. Ziasii pa je na široko odjeknil v jav nosti II. simpozij tehniške besede, ki ga je zveza sklicala po izidu slovarja, da popularizira io pridobitev. sliši prve kritike o njej ter hkrati poživi zavzetost za terminološko delo po v .se h tehniških panogah, ki so v slovarju premalo upoštevane ali domala neupoštevane. Javni pretres problemov tehniškega jezika je dobro uspel, zlasti če ga primerjamo s ¡.simpozijem pred dvema letoma, saj je prinesel iz številnih referatov1 mnogo koristnih pobud in pritegnil več strokovnjakov, nasploh pu dal poudarka skrbi vseh pišočih tehniških ljudi za večjo nego dnmaee besede. Proti koncu le i a se je sekcija vključila v delo ieksiko-loške sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik, ki sestavlja slovar sodobnega knjižnega jezika. Po njenih navodilih zbira in sestavlja celotno tehniško izrazje iz razpoložljivega že objavljenega in še kartotečnega gradiva za potrebe posebne komisije pri inštitutu, ki ji je poverjena redakcija umen j enega slovarja. Sekcija je imela v letu l%2 IH sej. ponajveč posvečenih terminološkim vprašanjem in pripravam z.a simpozij tehniške besede, za katerega SU levji delež del prevzeli pisaruu in več članov sekcije z jezikovnim svetovaveem vred. Prevajanje jugoslovanskih standardov (j IS) pod okriljem Zveze inženirjev in tehnikov se tudi v letu ni premaknilo z mrtve točke. Zveza, ki jc neposredno zadolžena za skrb. da bi se delo nadaljevalo, očitno še ni razčistila vzrokov za zastoj pri zavodu za standardizacijo v Bengradu. ki je Osrednje mesto za izdajanje tega gradiva in njegovih prevodov, Z mednarodnimi terminološkimi ustanovami sekcija v preteklem letu ni mogla vzdrževati nobenih stikov in zadnji čus od njih ne prejema več niti uradnih biltenov. Načrt dela za leto 19b3 a) Sestavljanje slovarskega rokopisa za II. del Splošnega tehniškega slovarja (gesla s črkami od P do Z) in priprava rokopisa za tiskarno: h) zbiranje in sestavljanje tehniškega izrazja (z gesli od A do Ž) za potrebe Inštituta za slovenski jezik oziroma slovar knjižnega jezika: c) obdelava drugih priložnostnih terminoloških nalog ali konkretnih vprašanj na željo zunanjih interesentov ali načelnih problemov na lastno pobudo. — na — Medicinska sekcija Medicinska sekcija je nadaljevala s svoji ju rednim delom, to je s preverjanjem že v kartoteki zbranih medicinskih strokovnih izrazo\ in je pri tein dospela do črke i. Vendar je morala sredi leta to delo pretrgati in se na pobudo Inštituta za slovenski jezik SAZl posvetiti novemu delu, to je sestavljanju seznama medicinskih strokovnih izrazov, ki bi prišli v pošlei za slovar sodobnega knjižnega jezika. Do konca leta je to delo napredovalo Jo črke C. Ob tej priložnosti smo iz Slovenskega pravopisa izpisovali številne strokovne izraze, ki se bodo kasneje na terminoloških sestankih sekcije preverjali in na 10 vključili v osnovno kartoteko. Načrl dela za leto 1963 Osnovna kartoteka sekcije se bo nadaljevala z nadaljnjim ekseerpi ran jem, Z vključitvijo strokovnjakov z veterine in mikrobiologije, ki delujejo v posebnih odsekih, se bodo preverjali še ostali izrazi za slovar slovenskega knjižnega jezika kakor tudi strokovni izrazi osnovne kartoteke. Pri rod oslov na sekcija Sekeijski komisiji za geološko-paleontološkn in za minera-loško-petrografsko terminologijo sta nadaljevali z delom in Sta pregledali tudi 624 kartotečnih listkov, ki so bili napisani iz teh strok v letu (9b2. Od julija dal je je bilo delo sekcije osredotočeno na izbiranje naravoslovnih strokovnih izrazov za slovar sodobnega knjižnega jeziku, ki gu pripravlja leksikološka sekcija Inštitutu zu slovenski jezik akademije, Prirodostovna sekcija je rlala sodelavcem tega slovarja na razpolago fi seznamov že izpisanih terminov raznih strok naravoslovja, da izbirajo po njih termine, ki sodijo v ta slovar. Seveda jim bo prepustila tudi kopije listkov ustreznih strokovnih knrtotek. ker je primdo-slov na sekcija izdelovala kartotečne listke v In namen že od vsega začetka v duplikatu. V strokah, za katere prirodoslovna sekcija še nima seznamov že izpisanih terminov in ustreznih strokovnih kartotek, so napravili sodelavci slovarja zaradi kratko odmerjenega časa za izbor strokovnih izrazov samo sezname terminov brez pojasnjevalnih izpiskov na listke, ki bodo napisani pozneje. Načrt dela za leto i 965 Vse tri sekeijske komisije, ki so doslej določale termine, bodo nadaljevale z delom, začela pa bo delovati še komisija za določanje terminov iz biologije, brž ko hodo sestavljeni seznami in kartoteke že izpisanih strokovni i izrazov iz biologije, ki jih sekcija že dolgo pripravlja. Izpisovanje terminov bo v glavnem usmerjeno na atomsko Tiziko in astronomijo, predvsem pa na biologijo, T ti bo Ircba najprej izpisati na listke iz knjig ekseerpte za termine, ki so jih sodelavci slovarja sodobnega knjižnega jezika zaradi kratko odmerjenega roka za izlx>r terminov izpisali brez potrebnih pojasnil. BIBLIOTEKA V letu 1962 je delo biblioteke SAZU kljub vsem težavam, ki so nas ovirale pri poslovanju, v redu potekalo. Tako je problem maloštevilnih i ti neprimernih delovnih prostorov ostal nerešen, prav tako je dostop do naših skladišč še vedno nepraktičen. t-elo prazni prostor, namenjen za novi knjižni foild, bo kmalu napolnjen. Proti koncu letn smo dobili novo delovno moč, ki je mnogo pripomogla k večji delovni storilnosti, seveda pa vprašanje premajhnega števila personala s leni še zdavnaj ni urejeno. Žal se gradbena dela za novo hihlioteeno stavbo, predvidena za leto 1962, še niso pričela in so bila iz materialnih in tehničnih razlogov prestavljena na leto 196?. Jasno je, da bo pravilni razvoj biblioteke mogoč šele takrat, ko se bomo presefili v nove delovne prostore, primerne našim potrebam, in ko se bo personal, ki je potreben za opravljanje naloženih nalog, povečal take, da bo dosege! vsaj min imuni. Pri našem delu v preteklem Jelu sicer ni bilo posebnih in izrednih dogodkov, Skoro v vseh seklorjjli je še vefluo evi-deutno stalno naraščanje dela; edino ekspedil akademijskih publikacij izkazuje v primerjavi s prejšnjimi leti precej nižjo Številko. tO pa je treba pripisati muujšemu številu publikacij, ki jih je akademija izdala v iem letu. Vsaj nekoliko pa smo mogli nadaljevati z urejevanjem starega in še neobdelanega knjižnega fonda. Poplav il ni namen akademi jske biblioteke, to je zbiranje tuje znanstvene literature, smo uspešno opravljali z zameri j a\o, ki predstavlja še vedno naše najmočnejše in najbolj razvito delovno področje. Kjerkoli se je le dalo. smo navezali nove stike iti tako skušali povečali naš knjižni Tond. To je bilo važno predvsem zato. ker so nam bili predlagani krediti za nabavo knjig in revij močno znižani in smo I a ko komaj vzdrževali kontinuiteto revialnega tiska. Ni odveč poudariti prizadevnosti celotnega personala biblioteke in prostovoljne pomoči referenta znanstvene pisarne, kuj i i le zato smo mogli uspešno opraviti vse potrebno delo. Naj še omenimo, da seje zastopnik naše biblioteke udeležil dvodnevnega zborovanja bibliotekarjev meseca novembra v Kra uju. Nekaj najvažnejših .statističnih podatkov najbolj zgovorno ilustrira opravljene posle posameznih delovnih sektorjev, Akcesija. Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: ZaiDCDd ds rilo nakup skupaj knjige...... 4875 617 1266 6758 mikrofilmi..... — — 7 •7 i rokopisi...... 1 — i geografske knrte . . 5 1 5 11 gramofonske plošče 2 — S 10 rep rod. in fotografije . — 267 — 267 Skupaj...... 4882 886 1286 7054 Dublete- Izrlclali smo 3 sezname ter jih poslali v izbilo 47 ustanovam (od tega 15 v inozemstvu). Uspelo nam je zamenjati 185 dvojnic. Celotni knjižni fond. Oh koncu leta je imela biblioteka okoli 95.000 volumnov. Od lega je bilo na dan 31-decembra po inveuiarnih knjigah izkazanih 90.654 številk (knjig in Jetnikov revij 88.411. mikrofilmov (>51, rokopisov 50, geografskih kart 661, gramofonskih plošč 2h, reprodukcij in fotografij 855). K temu številu je treba se prišteti naš neurejeni knjižni fond, to je zbirko Uela članov akademije, knjižnico bivšega Znanstvenega društva, razne manjše knjižnice, ki smo jih prejeli kot zapuščino, in knjižni fond. ki stri o ga prejeli do letu 1949 v zameno iz inozemstva. Katalogi* Ves urejeni knjižni fond je kataloško obdelan v matičnem katalogu centralne biblioteke, ki je hkrtiti tudi naš abecedni imenski in niesini katalog, knjižni fond pa, ki je prispel po letu 1951, je obdelan tudi sistematsko po meti na rodni decimalni klasifikaciji. Poleg rega imajo nekatere inštitutske biblioteke za svoj priročni knjižni fond posebne lastne kataloge. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog l.R Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke. Mesečni seznami. Publiciramo jih v dveb serijah, posebej za knjige in posebej za periodika. I iskamo jih v eiklostilni tehniki v nakladi 110 izvodov ter pošiljamo v vednost članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter važnejšim ustanovam in knjižnicam v državi. Kr&îiti, V začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 2,80(1000 din. Z virmani je bil ta znesek povišan na 3,200.46m din ter v celoti poirošett (3,085.713 din za nakup knjig ¡a revij, 114.755 d i 15 pa za nabavo knjigoveškega materiala). Devizni dinarji nam posebej niso bili dodeljeni in smo morali zato vso tujo literaturo naročati preko naših knjigarn. Zamena, \ letu 1962 smo navezali redne zamenjalne stike s 3(j novimi ustanovami [z 29 v inozemstvu in s 7 v FI.RJ). Prekinili pa smo poslovanje s 4 ustanovami (od tega " v inozemstvu). Naša zamenjal na mreža je razširjena po 78 državah vsega a veta in je bila ob koncu leta vzpostavljena z naslovi (816 v inozemstvu in 170 doma). \ tem številu je upoštevanih 796 inozemskih in 168 domačih ustanov ter 20 inozemskih in 2 domača znanstvenika. Niso pa upoštevane razne občasne zamenjave in zamenjave našega dubl et nega fonda. ffeceuzija. Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 29 naslovov (od tega 22 inozemskih). Prejeli smo več ocen. ki so bile objavljene v raznih časopisih. Ekspedit, Akademijskih publikacij smo v preteklem letu razposlali 4.990 ( v zameno 2655, v dar 998. prodali si no jih 1557). Stanje zaloge akademijskih publikacij na dan 31. decembra i 962: 60.408. Vsega skupaj je izšlo v založbi SAZU doslej 205 publikacij. 47 od teh je popolnoma razprodanih, od 24 pa imamo na razpolago samo še manjšo zalogo. Razprodane so zlasti starejše akademijske izdaje. Izposojeuanje, ('entraîna biblioteka je izposojala v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 148 bravcciu. I i so obiskali našo biblioteko 2580-krat (920-krat v naši čitalnici. 1460-krat pa za izposojo na dom). Knjižna izposoja v naši čitalnici je znašala 1122 zvezkov, na dom 5102 zvezka, inštilutskiin bibliotekam 9214 zvezkov, v inozemstvo 3 zvezke. Vsega skupaj smo torej opravili 15.441 izposoj. Administracija. Delovodnik naše biblioteke obsegu v preteklem letu 2041 številk. V zvezi s prodajo publikacij smo izdali 406 računov v vrednosti 1.978.435 din. Knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je v preteklem lelu zvezala 562 kosov, poleg tega pa je tudi redno broširala naše mesečne sezname o knjižni akcestji ter opravila tudi druga dela knjigoveskega značaja. Personalia. Število sistem i tiranih mest v centralni biblioteki se je s i- novembrom povečalo od i na 6 (2 bibliotekarja, 3 knjižničarji, 1 administrator). Poleg lega imamo 2 stalna honorarna uslužbenca s povprečnim skupnim delovnim časom ur dnevno. fCajigoveške posle opravlja honorarni mojster knjigovez. Prav tako smo opravIfaSi tudi tisk mesečnih seznamov ter tehnično plat ekspedita akademijskih publikacij s honorarnimi močmi. i.a kurirske posle smo imeli na razpolago akademijske pomožne uslužbence. ^ bibliotekah akademijskih inštitutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoj evu nje) njihovi uslužbenci. Od teii so le 4 iz knjižničarske stmke. drugi pa so administrativni, strokovni ali honorarni uslužbenci iu opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega delu. Stanje prostorov in oprema. Stanje naših delovnih prostorov se ni spremenilo in, kot kaže, 1xj treba vzdržati v dosedanjih, za naše delo popolnoma neprimernih, zlasti pa pretesnih prostorih vse do preselitve v novo stavbo, katere gradnjo smo omenili v uvodu tega poročila, 1 ako po vsej verjetnosti prej tudi ne bo rešen problem nase čila I niče, ki je sedaj v veliki delovni sobi iu kjer čitatclji nimajo potrebnega miru za študij. IV PUBLIKACIJE IX ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in Umetnosti d letu t9(>2 SPLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dva najsi a knjiga. 1961. (Uredil Milko Kos.) Y Ljubljeni 185 + (IIÏ) str. IS«. 1!)C0 izv, WH) din. Bi bi i lite k a 3. Rudolf K odela. Jože Munda i" Niko Rupel: Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvena 18^1 — 1941. Ljubljana 1963. 420str -I- 18 str. pril. S». IfWlO iav. 4200 din. 1 IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Arheološki veshiik XI—XII. Ljubljana l%0—l%i. (1962.) 2&> -+- (0 sir. + 7 pril. P". 1000 izv. 2400 din. Vtebina: Srečko Brodar: Najdbe kostnih ostankom ledenodobnega človeku na slovenskih tleh, Stane Gabrooec: Dva poznolatenska grobova i/. VoJarij |>ri I "L mi un. Peter Petru: K treni novim napisom s sfjodnjega Pose v j a. lilija Brekiflr: Slučajna paleolitska najdba. Vida Stare: Prazgodovinske Malenoe. Stanko Pabič: Antične gomile v i'rekinurju. Vera Kolšek: Dva mîljnika \7, Celja. Jna Miki; Rimske najdbe iz Ptuja po letu J aro Sa Sel: Epigraphiea. Srečko Hrodar: i it memoriam Bnio Skerl j. Knjižna in druga poročila, Staško fes.se: Bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji 1959 in 1^)0. Staško Jeisei Zamenjava. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Dela f>. Josip Plemelj: Algebra Ju leorija števil. Ljubljana 1902. XIV -f 279 sir. 8». 3<>0 izv. 4000 din. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Geografski zllOrnik VII. Ljubljana 388 str. + 6 priL 8». 800 iz v. ~>NfWl din, Vse bina: Peter IJ&bič: Vrlinika, Geografska monografija manjšega mesta. Milan N&tek; Gomiisko. Hmeljarska vas v Savinjski dolini-Milan Sifrer: Geografski učinki neurja med Peco in zgornja Pakt», Danilo hurlan: Katastrofalno neurje nati Mežiško dolino 31. junija i!H)l. Meteorolosko-klimatološka študija. ¡ntin Gams: YisokíOffOrska jezera v Sloveniji. ioan Gams: Slepe doline \ Sloveniji. Anton Melik: Bo vet: in Bovško, Regionalnogeografska študija. 7, A VI E N J A V A PUBLIKA C J J Biblioteka Slovenske ¡akademije znanosti in umetnosti je * letu redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam: La Bihliotltecpie de rAcademie SI o vene des seiences et des ans entretenait dans I annoe l%2 uu service regulier dechange de publiealions avee les Institutiuns ci-dessous iiient iomtees: JUGOSLAVIJA - YOL:GOSLAVIK Rtuija Luka: * Na rod ni muzej Heograd: Arheološki institut Srpske akademije nstikfi i umetnosti Arheoloilio društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Linivpt/, i teta Astronomska opservatorija Astronomska seki ija Matematiifkog instituta Srpske akademije nauka i umetnosti Biološki institut Društvu mutematičara i fizičara Mi S t bije Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut Jovan Cvijič Geološki institut Univerziteta Gradjevinski fakultet Institut za ispitivanje materijala Institut za nuklearne nauke l?[>2. so označene z zvezdico (*). * Les Insiitutions avee Iesquelles nous semiMs cntres en relations dechanges en .soui marquees piir un asteris(|ue (*). D Lctupiji — 129 - Narodni muzej Prirodnjatki muzej srp^ke zemlje Sil vezni hidrometeorološki zavod 8 a vezni institut m zaitii» spomeniku kulture Seminar za is toriju ju gosi o venske književnosti Srfiska akademija nauka i umetnosti Srpsko geografsko društvo .Srpsko geološko drnStvo Srpsko hentisko društvo Srpsko lekarsko društvo Sninarski fakultet Univerzitetska biblioteka ^Sn tozar Marko vičt Vojni muzej Jtigoslovinske narodne armije Zavod ita geološka, ficofizička i rudarska istraživanja NK Srbije Zavod za zaštitu prirude i naučim proučavanje prirodnih retkosti XR Srbije Hihai: Zavičajni muzej Bitola: Naroden muzej Noučna društvo Brežice: Posavski muzej Cef/e: Mohorjeva družba Dubrovnik: Hislorijski muzej jugoslavenske akademije znanosti i Umjetnosti Naučita biblioteka Idrija: Mestni muzej Kikinils: Narodni muzej kotor: Pomorski muzej K run j: Mestni mnsooj Ljubljana; Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vesinik Etnografski muzej iGeografia Revno« Geološki zavod LR Slovenije (jlashenn-narodopisni inštitut *Gozdarski v es t ji i k Hidioiiicteorološki zavod LR Slo veni j t* Inštitut 7u gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije * Mestu i arliiv Mes i ji i muzej Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni inštitut »Jožef Steian Planinska zveza Slovenije í'rirodoslovno društvn Slovenska Matica Tehniški muzej Slovenije Zavod za raziskav« materiala in konstrukcij LR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo LIÍ Slovenije Zavod s.» statistiko in evidenco LR Slovenije Zgodovinsko društvo za Slovenijo "Zveza inženirjev in tehnikov LR Slovenije NÍÍ: Narodni muzej Nooi Sad: CuoiraLna biblioteka Filozofska^ fukulteta Matiéfl Srpska Vojvodjanski muzej Zavod za zaiti tu i nauíno pro nía v a nje spomenika kulture AIJ Vojvodine Aon« me«(i>: Dolenjski muzej Studijska knjižnica Mirana Jarea Ohrid: Uidrobinloški zavrni Naroden muzej Osijek; Muzej Slavonije Tazin: Narfiflui muzfij Piran: Mestni muzej Priština: Muzej Kosova i Metohíje *Zavod za Zaštitu spomenika kulture Kosova i Metoliije Pula: Arheološki aiazej Istre Rijeka: Državni arhiv — HI — R&oinj: Institut /.a biologiju mora j ugasla venske akademije znanosti i umjetnosti Sarajevo: ¡biblioteka Prav nog Fakulteta Biološki institut *Državni arhh MR Bosne i Hercegovine Geografsko druStvo Bosne i Hercegovine Institut y.ii šumarstvo i drvnn industrija \'R Bosne i Hercegovine lrisku društvo Rosne i Hercegovine Na učno društvo NR Bfisnc i Hercegovine Pbljoprivredno gumarski fakultet Zavod z a geološka istraži vanjo i ispitivanja gradjevinskog male-rljalH i tla *Zavod za mtarstve Zemeljski muzej Zemaljski zavod za ziištiiu spomenika kulture i prirndnih rijet- koiii Ml Bosne i Hercegovine Skopje: Arheološki muzej Centralen zavod za zastitn vanje na kulturnite spomenici i pri rod- aite reikosti vo Makedonija Etnološki muzej Geološki zavod Institut za geografi ja na Univeizitetot Institut za makedonski jazik rnstitut /a matematika na Univerzitetni Institut za nacionalni istorija Katedra za istorija na knižcvnostite na naredite na FNRj Medicinski fakultet Muzejsko-konzervalorsko društvo na NR Makedonija Prirodonaučea muzej Seminar za isitirija na Univerzitetat "Sen i i Dar /ii klasična filologija Seminar za makedonski jfizik i literatura na Univer/itetot Sumarski institut na NR Makedonija Zavod ia riliursivo mi Mi Makedonija Zeinjudelsko-šumarski fakultet na Lnherzitelot Split: Arheološki muzej Državna galerija ui ujetnina Etnografski muzej Galerija Mest rov i c Gradnika biblioteka *HidTOgrafsfci i usti i ii i Jugosloveaske ratnt" mornarice Historijski arhiv u Splitu Institut za oeeanografijn i ribarsUo Konzerv atest i zavod za Dalmaeiju Muzej grada Splita Muzej hrvatskih arheoloških spomenika Pedagoška akademija Radničko BveuiiliStft jDuro Sala j t Sremnki Karlooci: Državni aciiiv AP Vojvodine Škofja Loka: Muzejsko d i1 ušivo Stip. Naroden mu štej T ¿(ogniti: G eolski zavod Črne Gore Jsloriski instituí NR Črne Gore Tuzla: Muzej iztočne Busnc ( ukooar: Cradski muzej Zadar; Arheološki muzej Etnografski muzej Historij&ki arhiv Institut Jugoelavenske akademije znanosti i Utojetnoiti Institut historijske nauke Filozofskog fakulteta Sviufillšte u Zagreba Z o greh: Arheološki muzej BataniEki ¡"avod Prirodo.slovnog fakulteta Sveueilišta Društvo matemática™ i fizičara Društvo muzejsko-konzervator^kih radnika NB Hrvatske Drža mi i arhiv Geofiaiiki zavod Sveučiliita Geogt&fsko društvo Hrvatske Ceoločkci-piileontciloška zbirka i laboratorij krš j nguslii venske akademije znanosti i Utrl jet BOstí Historijski arhiv Histoiijskj institut J ugasla venske akademije znanosti i um jet it Ost: Hrvatsko prirodoslovuo društvu Institut Franjéis Institnt za narodnu umjetuost Jugoslivenska ekudemija znanosti i nmjetnosti Muzej grada- Zagreba iSnuémi misad ■■ Društvo za umi pred ivanje i širenje nauku Odsjek za arheologiji}. Filozofski fakultet Odsjek ju hrvatsku povijest, Filozofski fakultet Ode rek /.a. povijest umjetnostL Filozofski fakultet Povijesno društvo Hrvatske SpeledoŠka sekcija Planinarskos Hrti šiva Željezuičar Speleološko društvo NR Hrvinske S[aroslavenski iiislilut Zavod za geološka ufraživauja Znanstveni bilten EVROPA - EUROPE Aaran (Suisse) : Aargauische Naturforsehende Gesellschaft Aarhus (Danemark) ; Statsbiblioteket Aberdeen (Grande-Bretagne): University Library Aber ft st myth (G ran de-Bretagne) : The XalioBal Library of Wales Alba — lulls (République Populaire Roumaine}: M uzen I Regional Atnenfuori {Pays-Bas} : liijkssliensl voOr het Oudlieidkuiidig Bodemonderzoek A m sierda m ( Pa ys-Hap) : Archaeologis eh-hist arisch Instituât der Uni versiteit Koninklijk insiittiut vcmr de Tropen Koninklijk OudhcidkundiK Genootschap Rijksmtl^ftjim Koninklijke Nedcrianffee Akademie van Wetestsehappen Nederlatida Genootsdiap voor Anthrapolugie Nederlandsclse EntomoîogÎBche Verceniging Ai/uileia {Italie): Assodaiione Nnzioitale per Aqtitleis Athen ni (Grèce) : Akadëmia Athinön American School of Classical Studie? British Schoo] of Archaeology at Athens Deutsches « relia en logisches Institut École Française d'Athènes Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université Société Archéologique d'Athènes Société Spéléblogiq ue de Grèce Bad Godesberg bei Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidental?}: Deu tsche Forschmigsgemeinsc lia Ft Rad Homburg o.d. Höhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale] : Salburgmuseum h a rcelona (Espange): Afin ¡dad s Association de Qufmicos Museo Arqaeolugico Bari (Italie) : Aicadera^a Pugliese del le Sei onze Basel (Suisse): Geograplii sch-ethnologische Gesellschaft Historische und antiquarische Gesellst1!]aft Xaturforschcnde Gesellscliá (t Schweizerische Gesellschaft liir Urgeschichte Bautzen (République Démocratique Allemand«): Stadt muséum, Naturwissenschaftliche Abtei lang Bel fort {France): Société Belfortaiuc d'Emulation Bergen (Norvège): Un i vers i tete h ili 1 io te ket Berlin (République Démocratique Allemande): Deutsche Akademie der Wissenschaften Instituí für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut für Ur| «lid Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften Universität*-H ibl int hek Berlin — Charhtienburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Museum für Vor- und Frühgeschichte Berti (Suisse),' Allgemeine geschieht forschen de Gesellschaft Bernisches historisches Museum Geographische Gesellschaft Naturforschende Geseüscha ft Besançon (France) : Instila! d'Archéologie de îa Faculté des Lettres Institut tia Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Biatomieztï (Pologne) : Zcikltid Bailan ¡a Ssaków Polskiej Akademii Nauk Biítlysíok ÍPnIogne) : Muzeura w Biaiytnstoku Birmingham (G m n de- H ret a g n e) : Birmingham & Midland Institute filinclern — Oxlo (Norvège): Det N ors ko Gengrafiskc Selskali Dci Norsike Meteoro)ogiske institutt Bologna iftalie): Mu sen Cívico Ponte Nuovo Editrice Hornt (République Fédérale rie l'Allemagne Occidentale): Geographisclich Institut (1er Universitat Institut rur Vor- uud FriihgfscMehle der LluivcraitSi Natnrhisturisdicr Verein der Kheinïandc uncl Westfalcns [JiliversiLaiS-Bibliothek Verein von A IturluiiisfrciMiilen i m RUtialande fiardea ux ( h" runce) ; IriHtitui d'Études Slave? Bordtghera i Italie) : Istituto Internationale di Studi Ligttri tiorok (URSS): Institut biologii voduhranilise Bratislava (République Socialiste Tchécoslovaque): ArdteoJogicky seminar Filosofické fakulty FilosoficËS Éakulta University Komenského Ostrednâ knižnica Gcoiogkky lisla v Dionyza S t tira Prfrodovedecka fa kulta University Komenského — Ostrcdnâ knižnica Slovenski akadéuiia vicd — Ostrednâ knižnica Slovenska technickâ knižnica Slovenske innzeum Universitnâ knižnica Bremen (République Fédérale de L'Allemagne Occidentale): Muséum fur Nattir-, Yoiker- und Handelskimde Brescia [halie): Ateneo di Scienze. bettere ed A rti di Rresria Brno (RépubUque Socialiste Tchécoslovaque): Archeologieky tista v teskoslovenski akademte vëd Fiîosofiekâ fakulta Matice Moravska Maravské muséum * M Ora vs k é ni u sen m. E t ÏUtOgra Fi ck é od d. Moravske muséum .Odd. p to diluvium Prirodovédeekâ l'akulta Masarykovv university Speleologicky klub iJniversitni knihtivna Cfstav pro ethnografii a folkloristikû Ceskoslovenské akademie ved Bruxelles (Belgique): Association des Conservateurs d'Archives, de Bibliothèques et de Musées de Relgkjue Commission linyole Belge de Folklore fédération. Spéléologique de Belgique Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique Institut Roy a I du Patrimoine Artistique. Section: Service des Fouilles Koninklijke Vlaamsc Académie voor Wctenschappcn Laboratoire de Physique Nuclcairc ■l.atomus« Les Husces Hoyattx d'Art et d'l f istoire Socifcte Hoy ale Beige d'Antlirupologie et de Prehistoire Socicte Royale ZooiOgique de Belgiqec Spcleo-Clnb de Belgiqne Bucuresti (RSpublique Fopulaire Ruuxname): *Asociatia slavitjtilor din Republics Popularf lilimine Biblioieca Academic» Republicsi Pnpulare Rumine Biblioteca Centra la de Stat a Republic» Populate Rumine Biblioteca Centrala L'nii eisilara Institutul de Arheologie al Aoodemiei Republic!! Populate Bomtne Institutul de Cercetari Piscicole Institutul de Geologic si Gcngrafie *Institutul de Istoriii Artei Institutul de Speleologie al Republicii Popnlare Romtne Institutul Geologic Societatea (le Stiinle Nnturale si Geografie din Republicn Populate R online Budapest (Hongrie): Budapesli Tttrteneti Muzeum Fotdrajztudomanyi KonyrtSr fparmuvcszeli Mflzeum Magyar Allami Fotdtani Inlezct Magyar Foldiajzi Tarsasag Kiinv^lard Magyar Kurszt-Bailangkutato Tarsulat Magyar Nemzeti Gaieria Magyar Tudomanyog Akadcmia Konyvtara Neprajzi Muzeum Kiuiy vtiira Orszagos Magyar Torteneti Miizeum Orezagus Hue-mi eki Feliieyeloseg Orszagos Szcpmtiveszcti Muzeuni prszfigos I ermeszettadomanyi Mtfzeuni Konyvtira TortenettttdoiDinyi Iniezete. Magyar 1 udomanyos Akadcmia Cam b ridge (Graade-Bret tt gn e): Cambridge Philosophical Library University Library Cardiff (Grande-Br el ague): National Museum t>f Wales. Department of Archaeology Castellajia-Orottc (1 Its lie): Instituto I tali alio di Speleologia Catania I Italic): FacoltS di Lettere e Filosufiu CharUtHenlund (Dan em ark): Dun marks Geologi&ke Uadeisegelse C term on t-Fer rand (France); Inslitut de Geographic Ctuj (République Populaire Roumaine); Aeadcmiu Rcpublicii Populare Rumine — f1 iliala Clttj Institulul de LtBffvifiticá Ç(timbra (Portugal): Instituio de Arquen logia Musen Zoológico da Universidade de Coimbra Soc i eda de Broteriana Cfjmo (Italie): Rassegna Spéléologies Italiana Soeietà ArcheologtíB Cnmense Cremulla (Italie): Biblioteca Governativa di Cremima Deb recen (Hongrie) : Déri Múzcum Institut Archéologique de l'Université Den IIeider (Pays-Bas) r Nederlandsehc Dierkundíge Vereeniging Dijon ¡France): Bibliothèque de l'Académie île Dijnn et de la Commission des Antiquités Spéléo-Ciub de Dijon Dresden (République Démocratique Allemande): ♦Bibliothek df;r Technischen Universität D res dita Landesmuseum fiir Vorgeschichte Staatliches Museum für Mineralogie lind Geologie Dublin (Irlande): Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society o F Antiquarîes of Irel&nd Durham (Grande-Bretagne): Durliam Université Library Edin.bv.rgh (Gnande-Bretagne},: Royal Society of Edinburgh Ei sen stadt ( À a t r i eh e) : Burgenl and isches Landesmtisetun Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches Institut für merqwingisch-karoiingische Kunstforschung Slavisches Seminar der Universität Fäenr.a (Italie): Société Torrieelíiana di Seien ze e Lette re Ferrara (Italie); Accadentia (telle Scienxe (Ii Ferrara Isti in to FerraTesc d i Paleontologi a F mana Firertzc (Italie): Aecadcniia de! la Crusca Accadem i a Toncunti di Scienze e Letterc Rivifïa di Seiende Preistoriehe Frankfurt a. M. (République lédéralc île l'Allemagne Occidentale); Deutscht» archäologisches Institut. Römisch-germanische Kommission Senckenbergischc nuturforschende Gesellschaft Freiburg L Hr. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches Landesamt Institut Iii r Ur- and Frühgeschichte der Universität UflheraitfitB-SÎblÎothek Gdansk (Pologne): Biblioteka Pol s ki ej Akademii Nauk Eustyrut Budownictwa Woduego Polskiej Akademii Nank lnstviut Morski Gdansk-Wrzeszcz (Pologne): Biblioteka Wyiszej Szk tli Filötogia Classica Isti tu to d i Geologin Masco Ci v ko dt Storia Naturale Gent (Belgique): KouiiiMijke Ylaamse Aeademie voier Taal- en Letterkunde Sçminarie vour Arehacologie iïieirseii (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Uni ver si tals-Bihliothek Glasgorv (Grande-Bretagne): The Ceoltigical Society of Glasgow Göteborg (Suède): Göteborgs U n i vers i te t sbi b I i o tek Gottingen (tt£pubJique Federale de ]'Allemagne Occidentale}: Akademie der iVis.sfjiKiJia lieu Geograph isclie* Institut der Universifcit Seminar far tir- and Fruhgeschiclite Slawiseheu Seminar dtr L.niversitfii Grd z (Autridie); Historiseher Verein liir Steiermnrk Institut fur allgemeine inid vtrgleicbeude SpraehwiBsenBchaft Institut fiir Gesehičlite des Afterturas und Alterturasknnde d (it Uaiveraitfit Institut fiir Mineralogie und [cclmische Geolngiu Landesmuseum Joanneunu Seminar rtir siavische Pbilologie der Universitai Stei rischr r B uigen vc rein Steiermfirkische I .imdesbihiiotbek am Jounneum StciTisches Volksknndemu&eum U n i ve r sitat sbi bi i o t h e k Grenoble (FrtJlCt}; Sotriete Scientifique dn Dauphinč Groningen (11 nys-Bas); Biologi ¡>ch-Ar ch&eologiscfa lnstituut der RijkMLniversiteit (>yor [HangrieJ; Xantus J ¿i nos Muzeum Gjfitia (Hongrie)r Erkel Fcrene Ma/cnm Halle a. d.Saale (Ripnbl)qiie D^moeratimie Allcraande}: Landesmuseum fiir Vorgescbichte Uathtati (Autriehe): Botanisdie Station Musenm iti HaJlstatt ffamtmrg (Republkpie Fedčrate de FAllemagne Occidentale): Geotraphische Gesellschaft in Hamburg t leologischen Staaisinstitu t Muaeum liir hamburgisehe Gesehielite NfuaeuTc fiir Vblkeikuodc nnd Vorgeschichte Staats- und. Uiiii ersitats-Bibliothek Bannooer (Republiijuc Federale de rAllemagne Occidentale): Na tu rhistorisehe ("¡cscllsohaf L fleidelberg (R£pnbliqae Fidirale dr 1'AHcmagne Occidentale); Slavinclics Institut der Univcrsitat Uuiversitatsbibliothek Helsinki (F in lan de): Societas pro faana et flora fen niča Societas zgalogica-botanica fenniea »VanamOt Suoiiialainen I .šiaklirjscilril Duodccim SuoniiUaincB Iiedeakateiioa Sftomen HyijnteistieteeRineli SfUrU Suomen Muina i sni ^toyhriisty^ Suomen Riifitanhoito-iaatioo Suomen Tiedeseura Vlioopiston K i rj as to. Slaavilainen Osa sto lasi (République Populaire Roumaine): Academia Republicii Popu lare Rumine — Filiala liiiii Institutnl de Chlmiei »Petru Penif Lis t i lu tuj Politehnic Miizeu i de i storic Nabirala Innsbruck (Autriche); Osterreichische humanistusche GesellscIiaTE Istanbul (Turquie): A l'kec 1 o j i Mû zei eri Kaherslauiern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfalzischc Ëdindeagewcrbeaiist&U K&rlfrvthe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Natm-wisgcnschaftlieher Verein Katomice (Pakigme) : Sirski InstvtLit Naukowy Kivl (République Fédérale de l'Ailemagne Occidentale) : Bibliotliek des Instituts Îiir Weltwirischaft an der Universitat Geographiiches institut der l niversitat Institut fUr Urgeschiehte der llniversiiiit Uni versitats-Biblipthek Kieà (URSS): Dcriavnu publîfina biblioteka Akademïl nauk I I i S K De rž a v nu respublikans^ka biblioteka URSR im. kPRS k lagen fur t j Aut rie be) ; Ciesehichtsverein Fiir Kiirnten Kebenhaon (Danemark): Botanisk CentralbibUotek Dan huit k- [usiitut for International Udvçkaling af Videnskabelige Publika iioner Dansk NTaturlnsiorisk Fnrenhtg Det Ronge!ige Danske Gengrafiske Selskab Det Kongelîge Danske Videnskabemes Selskab Det Kongelige Nortb&ke OldskriftSelskali Entomolosisk Forening M ineraiogisk Muséum Nationahnuseet Kolu (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Geographisches Institut der Universiifit KdriuA' (Pologne): Biblioteka KiimicJta Hoxice (République Socialiste Teb écosl o vaque): 4Y yeUodostovcusit mûzeiim Krùkdro (Pologne): Instytut Botaniki Instytut H is to ri i Kullitry Muterialne] Polskiej Akademii Nauk Instytut Historii Kuîntry Materialne; Pdskiej Akademii SL.uk. Zaktad etnografii Instytut Zoologieziiy Polskiej Akademii Nauk Muze uni archeologiescne Polska Akademia Nauk Polsfcie Towarzy&twn (.¡colegiczne Stownik Laciny Sredniow iecznej « Pol see l'nwarzislvi'o Miličnikov Historiî i Zabytkow Krakoma foi arzystwo Miff is ni k 6w Jt^zyka Polskiego Znktad Oehppny Przyrody Polskiej Akademii Nan k Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): GčolOgisches Landesamt Xordrhein-WestFalen Yirein Linker Niederrbein l.a Ck&tiX'dê-Ffmdli (Suisse): Société suisse de Spéléologie Lausanne (Suisse) : Société Vandoise d'Histoire et d'Archéologie Société Vaiidnisc des Sciences Naturelles (Pays-Bas): Biblïotheek van Itel Kamerlingli Onnw Lnbojpatorium Kunmklïjke Nederlandschc Hutanische Yerecniging Rijksmuscuia k au Natuurlijkc Historié Rijksmuseum vyn Oudheden Leipzig (République Démocratique Allemande): Deutsche» Institut Tiir I iinderkundc Institut fitr Vor- nnd Frflhgescbichte der kai-l-Murx ("nivEirsilat Saehsiscbe Akadémie der WisSênschaften Leningrad (URSS) : Biblioteka Akademii nauk SSSR Naučna j a biblioteka im, M. Gor'kogo Libérée (Rcpttbliquc Socialiste Tchécoslovaque): Sev croies ké museum Liège (Belgique); l'ni vers i te de Liège f.inz (Autriche): Christtiêhe KunsUîlattcr ( >berës.terreiclnsches Landesmuseum Stadtmuscum Liptovtky ]Iiktilâ (République Socialiste Tchécoslovaque); Mtizetim Stovenského krasil Lisbon (Portugal): Institutu de Zoologia Museu e Laboratûrio Mineralogico c Gcologico Servions G col o pi eus de Portugal Sociedarie de Oeografia de Lisboa Socîtâade Pottuguesa de Ciências Natmaii làdt (Pologne): Biblioteka Uni wersytecka Mazes mi Areheologicme i Etnograficzne Polskie lowarzystTvo Ludoznawcze Zaklad Archeologii Pohsbi Instytuta llisiurii Kultur y Materialnej Polskicj Akademij Nauk J.ondon (Grande-Bnetagne) : British Institute ur Archaeology ai Ankara British Museum The Depariment of Scientific and Industrial Research Geologists' Association Institute of Archaeology Joint Library o f the 1 lei enic and Roman Societies The Linnean Society of London London and Middlesex Archaeological Society * I lie National Cenlral Library Royal Anthropological Institute lit) y a J Geographical Society lloyal Institution of Great Britain School of Slavonic and Kast European Studies Victoria & Albert Museum Louoai)i (Belgique!: Centre International de Dialectologie Générale près l'Université Catholique de I ou vain Lublin (Pologne): Acta microbiologics puhmicu Biblioteka Uniwersy tecka K. L. L, Umwersyiei Ma ri i I nrie-SklodoHskiej Lund (Suède): Slnviskîi I nstitiitionen vid Lunds Univers i t et Uni v c rs i tetsb i b I in teke t I.u.rembourg (Luxembourg): Société des Naturalistes Luxembourgeois Lu7.crn (Suisse): Nîiturl'orschcndc Gescllsehaft L'pod {URSS); Nun kova bibboteka L'vivs'kogo deržavtiogo uidversitetu imeni Lana Franka Lyon (France): îDocuments Scientifiques Berlicl Société Géographique de Lyon. Institut des Études Rhodaniennes Société i.innéenne de Lyon Madrid (Espagne): Consejo Superior île in\rstigacirmes Ciemtificas (nstituto tle Arqufiologia j Rodrigo Garoc Real Académie Es pano la Seminario de Historia Primitive ]{agdeburg (République Démocratique Allemande): Kulturhistori&ches Muséum l/fliuz (République Fédérale de L*Allemagne Occidentale): A kadetnic der VV issensehaftçn nad der Literatur Landesdienst flir Vur- und Friihfeschichte Rmriifféh-germanischeg Zcntraimiiseutn .1 laitchesfer (Grande-B retagiie) : Manchester Gcngrapliieal Society MarburgtLahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): * Institut ftir mittelcnropaische Volksforschung UniversitSts-Bibliothek _ Vorgeschichtlîches Seminar der UniversitSt Westdeu tscht; B i b t i oth ek Marseille (France) : Bibliothèque de l'Université d'Aîx-Margeille Muséum d'Histoire Naturelle Martin (République Socialiste Tchécoslovaquie^: Matica Slovenska Slovenske nârodné mûzeum Metz (France): A ta demie M aliéna le de Metz Milano (Italie): Isti tu tn Lombard» di Scienze e Lettere Université degli Studi Minsk (URSS): Akademija navuk BSSR Institut energetiki Akadeinit navuk BSSR Vrins (Belgique); Cercle Archéologique de Mons Moskoa (URSS): I iiti[lamental'naja biblioteka obŽ&estvennvh nauk Akademii nauk SSSR Gosudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V. r.Lenina — 144 — Gosiidarslvcnnaja publiônaja istoriieskaja biblioteka RSFSR I ilstÜut navLÎooj iii Torniacij Akademii uauk SSSR IzdateJ'stvo inostrnmmj litcratury Moskovskij institut himiceskogo masinostroenija Nouènaja biblioteka im. A.M. Gor'kogo Moskovskogo gosudar- stvennoKo Universiteta Vse&ojuznaja gosudarstvennaja biblioteka inostnmnoj Hteratury München (République Fédérale de VAllemagne Occidentale): Bayerisch® Akademie der Wissenschaft en Bayerische biologische Versuchsanstalt "Bayerisch^ Staatssammlimg für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Lhjidesamt Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar fiir baltische nnd slavisehc Philologie der Universität S ü i los t euro p a gesell seh a f t Südost-Institut Zentralinstitut für Kunstgeschichte Zoologische Staatssamminn g .lf uns fer i. W estfölen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Landes muséum fiir Naturkunde 'Nancy (France): * Académie de Stanislas Nantes (France) : Ker Ar vor Société des Sciences Naturelles de l'Ouest lie la France Na poli (Italie): Seniiiiario di Stavistica Società Nationale di Seiende, Fettere ed Arti Neuch ätel ( Su Isse) : Société Neuchâteloise des Sciences Naturelles Nice {France) : Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pays-Bas) : ßibliotheek der R. K. Universiteit Nitra-Hrad (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologicky lis la v Slovenské akademie vied Nürnberg (République Fédérale de l'Allemagne Oecidentale): Germanisches Nati onal-M u s cum *Institut für Wirtschaftsgeographie an der Friedrich-Alexandcr-Universität Nyirtgyházi (Hongrie) ; j gsa András Múzeum Offenbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale).; Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaque): HUtoïkàf íistav Vysoké skolv podegogiebé Kniliovni stïediskc uiitelskycli fakult Univeiaity Palnckéhi' Slátní védecká kuihovna Vlastivétltiy úsiav Ohxíyn (Pologne): Muzeuni Mazurskie w Olsztynie Opattfl (République Socialiste Tchécoslovaque): Slezské muséum Slczsky studijn; ústav Omahâza (Hongrie): Száiiio Kuvács Miizcuiu Oslo (Norvège) : The Faculty of Mat hématies and Sciences Norsk Fol ke m use uni Universittfteís Olds&ksamti'ng Oxford (Grande-Bretagne): Ashmolean Muséum Bodleian Librar y Tavlor Institution Padooa (Italie): Accademia Pata vins de Scicnze, Lcltere ed Arti Istituío di Antropología Istitutn di Filología Slava IstitaUi di Geografía dell'Università Istituto di Geología ddl'Universiià Soprintcudenza aile Aatichità dellc Venezic *Tradizioni Palermo (Italie) : Accademïa di Science, Lettere ed Arti Pamplona (Espagne): Museo de Navarra Par/s (France): Académie des Inscriptions et Bel les-Lettre s Académie des Sciences Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum Natíaual d'Histoire Naturelle B ibl iot hèq ne Nat io n a le Centro National de la Recherche Scientifique Institut d'Études Sluves Institut Français d'ArchéûîOgie de Stamboul Laboratoire de Géologie de In .Sorbonne Laboratoire de Mit rujiaiémiltdogie Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Société Spéléologique de France Union Geodëïique et Géophysique Internationale /JatJ(a (Italie): Atiienaeuoi Istituto dt Gcolofria dcll'Uni versità Socielà Pavese tli Storia l'atriu Pérg (Hongrie): Janus Panrionius Miizeum Pisà (Italie): Istituto il Knrumu Turk Tarili Kurnmu Aigabat (URSS): Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasv Baghdad (Irak): Faculty of Medicine Iraq Museum Library Baku (URSS): Azarbajčan SSR Elmlar Akadcmijusi ny q Etrtwtvenno-Istoriieskij muzej ijn. G. Zarbadi Bugalore (Inde): T lie fndian Academy of Sciences Indian Institute of Science Bangkok (Thaïlande) ♦United Nation ECAFE Calcutta (Inde): I be Asiatic Society Zoological Survey of India Damaseua (Syne): *Arab Academy OuAanbe (URSS): Akademia Fan hoi RSS Todiikiston Erevan I URSS): Gitouthjounneri Akademia Frunze (URSS): Kyrgyz SSR Mi ruder Akademijasynyrj Borborduk MimLj Kitep-kanasy Haifa (Israel): Israel institute (if Technology Hiroshima (Jupon): Hiroshima Botanical CJab Hong Kong (Hong Kong)1 University of Hong Kong Irkutsk (IfRSS): Bioh^D-gtografi&skij naucno issledo vale) "ski j insti tut pri irknt- skom Gosudaistvennom universitete im, A, A- Jidanova Namfcnaja bililioteka pri irkutskom Gosudarsivtntiom universitete Jerusalem (Israel): L'Aeademie Israel ieone des Sciences ct des Lett res Department of Antiquities The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan): Pakistan Council of-Scientific and Industrial Research Kefar-Malai (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto (Japon); The Phytogeographical Society Lahore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras {Irede): Academy of Tamil Culture Government Museum Nicotic (C y p rus): Department of Antiquities Etatreia Kypnakon Spud on Peking (Chine): the Library of Academia Siuica PfiwM Unde): Raj as then Academy of Sciences Rangoon (Burma): Burma Research Society Sapporo (Japon): Tensor Society Taikent (URSS): Akademija iiunk Uzbekskoj SSR Tbilisi (URSS) : ' Central'naja naucnaja hihlioteka Akarfemii nauk Gruzinskoj SSR TbiJisskij matematiieskij institut *Vy£îsliteVnyj ccntr Akadeniii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japon): Anthropological Society oF Nippon The Chemical Society of Japan Geographical Survey Institute Journal of Spatial Mathematics oF the Sasayama Research Room Kobayasi Institute nf Physical Research National Science Muse urn Vallabh Vidyanagar (¡rule) Sardar Yallabhbluu Vfdyapeefb Yokohama (Japan): Department oF Mathematics AFRIKA - AFRIQUE Abidjan (Côte d'lvoire)- Institut Français d'AFrique Noire en Côte d'F voire Alger (Algérie): Direction (les Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Mature]le de I Afrique du Nord Moeinfonfein (Union Sud-Africaine): Nationale Museum Cairo (République Arabe Unie): Egyptian Academy of Sciences Institut d'Egypte National Research Council uF Egypt Capetown (Union Sud-Africaine) ■ Cii y Library Service Constantin? {Algérie); Société Archéologique Dakar (Sénégal): Institut Français d'Afrique Noire Université de Dakar, Faculté des Sciences Durban (Union Sud-Africaine): Durban Museum and Art Gallery JSnja (Uganda): East African Fisheries Research Laboratory Khartoum (Sudani: AGeiilog:cal Survey Department Lagos (Nigeria): s Nigeria < Ma ga ?. i a e Livingstone (Rhodésie rtu Nord): The Rhodes-Livingstone Museum Luuren(o Marque! (Mozambique); Instiiuto ile Invest igaçâo Oentifiea de Mozambique Sociedade de Estadpe de Mozambique Lwiro (Congo): Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale JVairofii (Kenya): The East Africa Natural History Society Porto Nooo (Dahomey) : Institut français d'Afrique Noire, Centre du Dahomey Pretoria (Union Sud-Africaine)■ Die Suid-Afrikaanse Akadentic vir Wetejjskap en Kims Transvaal Museum Rabat (Maroc): Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté de Lettres et des Sciences Sociales Société dus Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint-Louis de Sénégài (Sénégal): Bibliothèque du; Centre I. F, A, N, Michel Adanson Tùn a narine (Madagascar): Institut Scientifique de Madagascar Tunis (Tunisie) : Société des Sciences Naturelles de Tunisie Yaounde (Cameruun): Institut de Recherche Scientifiques du Cameroun AVSTRALIJA, 1NDONEZIJ A IN OCEANIJA -AUSTRALIE. INDONÉSIE ET OCEAN IE Adelaide (Australie): Australian Speleological Federation Bandung (Indonésie); Koninklijke Natuurkundige Vereeniging in Indonesia Brisbane (Australie): Royal Society of Queensland Car Hun (An st rH1ie): Department of Russian. University of Melbourne Djakarta (Indon&ie): Dinas I'll rbikala Hepuhlik Indonesia tfo&art (Tasmanie): The Royal Society of Tasmania Jogjakarta (f ndonesiel: Gadjah Mada I diversity •Department of Geography. Faculty of Letters Melbourne (Australia): Commonwealth Scientific and Indue trial Research Organization Royal Society of Victoria Sydney (Australie): Nicholas Museum of Antiquities Sydney University Speleological Society Wellingion (I\Tou vellc-Zeluiirie): University of Wellington Library VSEBINA L Organizacija Predsedstvo ............................................i-i 7 Vodilni uslužbenci uprave akademije ...............8 Uprava inštitutov in komisij ......................................8 11. Člani Častna člana ..................................,. It Redni in dopisni člani ..........................,17 Novi člani Venče A. K a želj ..............................................31 Ivan Vida v ....................................,................32 Alojz Gradnik ...........................................33 Umrli člani ......................................,,.,..............3'J Fran Sal. Finzgar ..................43 Milan Vidmar ....................................................................................47 Vale Vonk ......................................................JI II t. Poročila o dt-ht akademije Delo akademije v letu t%2 ..................................................................57 Inštitut za raziskovanje krasa ....................................................Mi hiš ti t nt za geografijo ....................................................................70 Kartografski zavod ........................................72 Inštitut za geologijo ........................................................................74 Institut za biologijo ......................................................................77 Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije ............H3 Inititut za medicinske vede ........................................................84 Inštitut za zgodovin:........................................................................95 OriontaJUtični inititut ..................................................................¡04 Inštitut za slovenski jezik ............................................................106 Inštitut za literature ................................................................tli Inštitut za slovensko narodopisje ...............................113 Terminološka komisija ....................... ..........£16 Biblioteka ..............................................12t IV. Publikacije in zamenjana publikacij .................................125 LETOPfS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Tri nuj i 1» knjinu Izdala Slovenska akademija inanosti in umetnosti v Ljubljuibi Natisnilo C P Delo ol>rat Triglavska tiskar tm v Ljubljani v avf^uRtT) f%5 obscff tO 14 pole Naklada 15M ii v udu v