MLADI _
PLAMEN
GLASILO ZVEZE
/ V\J
BORCEV in STRAŽARK
p ra
 *--•= LV ^	‘	-	\
M E S E C ' L U C I
S5^rrrz3Ž
(4
V E
luči/priroda in n j e:.n ;
VPLIV/ZA	B 0 I C	(slika) /TELO IN	^
\M L U S A /	O P A	Z	0 V A N J A / V A J E N C I ;P	I~
-S E J 0 /	O B K	O N C U /	V E S T N I K / V O D	- .	/
NIKO M	/ZA	BORCE	BISTRE GLAV.	E/
Ha platnicah: UREDNIK IMA- BESEDO/ Priloga: K A Z A L O ZA L. 1.9 3 1.
J'" I
MLADI PLAMEN IZHAJA VSAKEGA PRVgGA V MESECU. LIST UREJUJE EDI ŠTOK. IZDAJATELJ: SLAK JOŽE /ZA VRHOV-NI STAN ZVEZE BORCEV IN STRAŽARK/. UREDNIŠTVO IN UPRAVA VRHOVNI STAN ZVEZEvBORCEV IN STRAŽARK /MLADI PLAMEN/, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 22/1. - LIST STANE ZA VSE LETO DIN 18.-■ POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.-. Z£ AVSTRIJO: 2.40'S, ZA C SR: 15.- KC. - ROKOPISOV NE VRAČAMO.
UREDNIK’ IMA BESEDO.
' HRASTNIK: Ne čakajte občnega zbora, da boste takrat začeli z resnim delom! Kadar pride spoznanjeda' si nekaj zanemaril ali napak naredil, ne čakaj Velike noči, ampak pojdi takoj k spovedi in se takoj ppbolj- •• šaj! Lenobne pravijo, da bodo sle na delo, kadar bo Bog poslal dež. Ponavadi pa tudi potem ne gredo, ampak čakajo drugega nagiba. - Poročilo za prihodnjo številko sem prejel. Nekaj bbm priobčil, nekaj bo pa v. košu našlo svoj prostor. Imamo namreč, zelo malo prostora, dragi moj !
OCVIRK S., VOJNIK: Zadnji č/sejp nekoliko pogodrnjal ker Stražarke mako vztrajno molče, pa je pribrencalo nekaj tam iz daljnega Vojnika in me pošteno opikalo. Kljub skelečim bolečina,m, sem bil vendar vesel, iker sem zvedel, da Stražarke zato ne: pišejo Mnogo, ker imajo vedno polne role dela.' 'Namah sem se potolažil .zastran bolečin ‘in vobraz '-se ni j ekar razlezel <y \smeh-.->-~ Tvojo križaljko bom morda enkrat priobči 1. Seveda s. primernimi popravki. Ne vera namreč, kaj bi dejal tov-a--riš iz Maribora, če bi. .ga kar tako jnd vsem ljep@tfi.in brez prave zasluge ovekovečili v križaljki.-^udioča Mojzes-bi se utegnili kaj obračati v grobu, če bi mu -pa čeprav samo za eno črko - spremenili častitljivo ime. Za vabilo pa prav lepa hvala! Na Vašo igro bi seveda prav od srca rad prišel, ko bi le revež mogel.
Pa morda ob. kaki drugi priliki. Pozdravljena!
(Nadaljevanje na 3. strani platnic.)
U R E D I IVAN B U IN * EDI ŠT
L A
•E R
1931
L J U B L J A N A
IZDALA ZVEZA BORCEV JN STRAŽARK, VRHOVNI STAN (SLAK JOŽE) NATISITIL/i' BORČEVSKA TISKARNA V LJUBLJANI.
K A Z A L O
I. LEPOSLOVJE.
A)P e s m i .
Taborna pesem ...... 87
Napre j!............ 106
B)P t1 povedni
spisi .
Janezkove zgodbo  5.
18,31,43.69 Socialna slika........... 6
Amerikanski dvoboj 10,22,
34
0, če bi snel!...........27
Bitte ein Stuck Brot.. 40,
58,66
Cvetlica na poljani... 44
Str .j Ogenj................... 6l
| Zlati klas............... 73
Solne e ................. 85
Mesec sadov.............. 89
Iz lastne moči........... 95
Obljubljam ............... 101
Mesec miru................ 113
Zaupajmo vase !........... 119
Več luči ’................. 125
Vodnikom................... 135
Brez odpuščanja. "Edelvajsa pa nič,T.
Dež...................
Slovo.................
Vajenci pišejo........
54
64
B)S trokovni
kres in pesem	 116	!
j
v
II.	ČLANKI	I
A)I d e j n i
Bodi svoboden  	1
Bodi moder.................. 13
0 čitanju..........  .	14,	26
Vrste ognja............. 67
Organizacija dvodnevnega izleta.. 75
Knjiga izletov.......... 79
Samota................... 102
Opazovanja....110,121,130 74 j Ne le koristno,
91 i	temveč celo	potrebno...
107,-	114
120,132	Telo in duša......... 128
C) Pri 1 o ž n o s t-;-ni in drugi
V novo. leto..'........ 2
Kam pa to leto? 3
I. Tikanje - vikanje.... 4
17
Bodi borben	 25	I	in	_■
Ali si srečen, si vesel 37 ■ ta^?renJe.................. ?1
TT.s,	:	Dramatika
Naša skupnost...., 47 !	: V * * v *. * * *
Stražarka	49	!	Binkostno taborenje..	39
Stražarska akcija 42
Knjigovodstvo.......... 48
Kaj jo Stražarka?.... 5C
Namen Stražark......... 51
Dekliška dela.......... 51
Dekliška taborenja... 52 Ustanavljajte
Stražarke!..... 55
Lastovke.-;............ 55
Naša taborenja...   56
Taborenje.............. 57
Konec tedna.... ....... 60
Potovanje po Avstriji 62
Ven!................... 63
Kritika............... 88,96
Naš tabor.............. 86
Drobtina iz higijene 88
Pismo.................. 90
Za zdravje............. 95
Priroda in njen vpliv 126 Ob koncu................ 133
III.	ORGANIZACIJA.
A)0
tehnika
r g.
Delo od 15.. jan
do'IS. febr..... 8
0 krdelih............... 35
Poslovanje krdela.... 111 !
B)0". r g. poro č i 1 aj
Dopisi........   .3,15,28,46
Na delo za kolonijo... 20
Na taborenje............. 21
Taborenje...............31
Kolonija in taborenje 69 Vestnik 7,71,82,84,93,96,
108,118,134 Naša kolonija............ 80
IV. IGRE.
Lov na Sibirca.......... 9
Kdo ve? .  .............
Kirnova igra.............. 64
Alaha moliti............ 99
Ponj ava ................ 100
Brusač ...................100
Kako pritrdiš kozarec 100 Š.taeuno okrasti...... 123
V. SLIKE.
Motiv iz Mrtuljka..,. 83 Giblji svoje kosti!,. 69
Mlati č.......... 92
Zadnje kaplje........ 105
Lutkovno gledišče.... 117
Za Božič................. 127
VI. ZA RAZVEDRILO.
Za Borce bistre glave..112
124,134
VII. TO IN ONO.
Urednik govori.... 12,36 Ali znaš?.............. 36,48
VIII. NA PLATNICAH Štev,
R. L. R.................2
Fant je, vkup !......... 2
Stražarko............... 3
Iz vrhovnega pravilu,
Ven!..................,. 4
V naravo !.   .......... 5
Giblji se!.............. 5
Pozor, bratje,.....,. 6
Red..................... 6
Kaj mora vzeti vsak na taborenje?.,,,.. 6
Označba-iivtomobilov.... 6 Izleti -In ta.bar.exi j a. . . . 6
Urednik -ima besedo 7-8
■	..7;.	:	■	9,10,11
Dobz*e knjige ,   .* 7-8
'"Razpis 'nagrad.. /... 9
Za'Smeh: ,k  ............. 10
Drobi ž;.................. 10
, i V J
- o 0 o -
N 0 V ČLOVEK 'ZA N O.V.O JJ.JJZ B 0 ! "
T o j e • .n a š klic, ko.r.?,^,y,s.k i klic Borec svež, čil i .n k r e p a k !
B o r ec poln volje, poln sile,
.	\	•	\ v *
poln zdravja, po lin.- e ne r g. i j !
Kdo bi ne hotel biti B.orec?
- o 0 o -
\
-C _
V EC	L
MNOGO JEvLUCI; TODA ENA SAMA’, NEZNANA LUC JE, KI DAJE VSEM DRUGIM SVETLOBO.
Ljudje- imajo mnogovrstne Luči. Enemu gori močno in	svetlo,
drugemu pa medlo, kakor	da bi svetilki zmanjkovalo olja.	In v res-
nici mnogim svetilkam manjka olja. Mnogo ljudi je, ki hodijo okoli z motnimi leščerbami, pa nosijo gla-• ve pokonci, kakor da bi bile njihove luči jasne in njihove' duše razsvetljene. Bedaki so, ki sami sebe varajo.
So pa tudi ljudje, ki žive, kakor da bi Luči ne bilo.	V	njihovih	srcih vlada tema in njihove	duše so
polne	obupa.	Leden	mraz veje od njih in tudi	vsa nji-
hova dela so ledena.
M i pa nosimo v svojih srcih Luč, svetlo in toplo. Imamo je v izobilju, zato jo dajmo vsakomur! Posvetimo s svojo Lučjo v. vse domove, kjer vlada tema^ posvetimo z njo v najtemnejše globine in preženimo noc! Naša Luč naj sveti vsepovsod in naj ogreva vsa srca!
Pri roda m njen vpliv.
Borec, sveta naj ti bo priroda vedno, ker vedi, da v nji je Bog, tolažba, je mir. Ko boš stopal po trnjevi življenski poti, ter se ti bo srce krčilo od bolečine, tedaj se podaj v njeno tišino, predaj svojo dušo temnim gozdovom, svojo bol žuborečim potokom! Videl boš, kak nebeški mir se ti bo vtisnil v dušo.
Kako srečnega, labkega se boš počutil. Pozabil boš na vse dobrine tega sveta. Pred teboj se bodo namah odprli oni pozabljeni srečni dnevi, ko si se še bosonog brezskrbno podil s tovariši po travniku in kolovozu. Vstalo ti bo pred oči vse, kar je bilo v tvojem življenju lepega in žal- tudi, kar je bilo grenkega. Začutil boš, kako si prirodi brat. Vsako njeno šuštenje, skrivnostno ;šepetanj.e listov, ti bo šlo čez harfo krvavečega .srca .in odpeljalo tvoj duh daleč čez širne ravni, pustinje, velika mesta, prostrane gozdove, čez visoke, gore.,v tisti očarujoči raj, poln mamil, veselja in pravic. Čutil b.oš, ko da si dobil lahke peroti in si se dvignil nad ta malovredni svet, v sinje višave, vse više in više, dokler se ti ni .še duša iztrgala iz notranjosti in poletela v svoje pravo domovanje.
Pomisli in primerjaj svojo nemoč v primeri z močjo prirode! Človek, kako si majhen, slaboten nasproti njej! Zdiš se mi kakor kaplja v primeri z oceanom.
Spoznavaj pa tudi prirodo. N.e proučuj pa je le po zunanjosti! Zavedaj se, da je to življenjeJ^V to življenje se vglabljaj in ga spoznavaj ..in tako boš'' spoznaval tudi samega sebe.
Borcu in Stražarki mora biti Mladi plamen od vseh drugih listov najbolj pri srcu! Ali se zavedaš, kaj si mu dolžan? Plačuj članarino in dopisuj v list!
VESELE BCTICiTE PRAZNIKE '
P
SRECHQ NOVO LETO ZETJTA BORCEM IN STRAŽARKAM TER VSEM PRIJATELJEM BORCEVSTVA VRHOVNI STAN IN L:
MIA Dl PLAMEN.
G O G:
Telo
Ali si že kdaj zastrmel pred ono veliko uganko, odkod sploh v tebi zmožnost za predstavljanje, mišljenje, čuvstvovanje in stremlenje. (To so štiri vrste našega celokupnega umskega in nagonskega doživljanja.)
Kaj je v nas pravzaprav tisto, kar si kaj predstavlja, kaj misli l.t.d. To smo - boš seveda rekel - mi sami. Toda kaj je pravzaprav to: ”mi'; ali "jaz"? To je naša duševnost. Toda duševnost, to je nekaj duhovnega, ne-tvarnega, nevidnega. Naše telo pa je vse, kar ga je, tvarno, vidno, otipljivo. Pa bi bilo tudi nepojmljivo, ko bi ido trdil, da kak kos mesa v nas ali kaka kost ali tudi možgani - mislijo. Da to ni mogoče, je dokaz že to, da bi moral isti kos mesa, ista kost ali tudi isti možgani - misliti še po naši smrti, saj se prav nič ne izpremene. Kaj je torej tisti "jaz'1, tista naša duševnost? Kje v telesu se nahaja? To je tista uganka, ki ostane vekomaj nerazrešljiva.
Res pa so možgani - in to je edino, kar vemo -organ za naše duševno doživljanje. Ne doživljajo možgani sami, temveč le posredujejo to doživljanje. Vedeti pa moramo, da niso le možgani tak organ, ampak tudi hrbtenjača in pa živci, ki so razpredeni po vsem telesu.
Kakšno je delovanje živčevja - to je vse skupaj: možgani, hrbtenjača in živci - bomo najlepše videli iz primerov.
Grem po cesti, zagledam nasproti človeka, pa se ne zmenim zanj in obrnem pogled zopet v tla. Toda v hipu se domislim, da je to moj znanec in ga znova pogledam.
Ali:začujem šum, nakar se mi zazdi, da utegne to biti pasji lajež, in prisluhnem
Ali: vroča peč me speče v prst - jaz prst odmaknem.
Že iz teh primerov vidimo, da je delovanje živčevja dvojno. Eno utise iz zunanjega sveta sprejema, drugo daje uhaze našim telesnim organom. Ce človeka zagledam, to se pravi, če mi očosooi živec potom drugih živcev sporoči v možgane, da je nasproti meni človek, je to sprejemanje utiša iz zunanjega sveta. Če pa mi možgani nato povedo, da je' to znan človek in jaz: znova obrnem pogled proti njemu, je bil to ukaz iz možganov mojim očem, da naj se okrenejo. Isto je v drugem primeru. V tretjem pa je delovanje živčevja le v toliko različno, da ne gre sporočilo iz opečenega prsta v , možgane, temveč le v hrbtenjačo in prav odtod takoj nazaj ukaz prstu, naj se umakne.
Iz navedenih primere v pa vidimo tudi, da imamo poleg živčevja še druge pomožne organe, in, sicer prvič one, ki neposredno sprejemajo zaznave iz zunanjega sveta. To so čutila. To so v prvem primeru oko, v drugem uho. dalje imamo še čutila za vonj (nos), za okus (jezik; in za tip (koža). Koža pa je čutilo ne le za tip (otipavanje gladkih in raskavih, okroglih in oglatih predmetov i.t.d.), temveč tudi za temperaturo (zaznavanje vročiie in mraza), za bolečinski občutek i. dr.
Drugič pa imamo take pomožne organe, ki ukaze izvršujejo. To pa so gibala in to je v glavnem mišičje. Mišica je t..sta, ki na ukaz osrednjega živčevja (možganov) ali ;>a na ukaz hrbtenjače (refleksivno) roko skrči ali i -tegne.
To e torej ves tisti čudežni aparat, ki nam neprestano služi in brez katerega živ človek sploh ne bi bil možen, pa vendar deluje tako, da tega niti ne opazimo ali vsaj ne mislimo nanj. Saj se pa vrši včasi to delovanje res tako samoposebi, da niti ne.bi mogli misliti nanj. Na primer hoja (korakanje). In vendar pride za vsak korak posebej iz živčevja ukaz v nožno mišičje, da nogo skrči in iztegne. Isto je pri dihanju, kroženju krvi, prebavljanju i.t.d.
Poizkusi sedaj na podlagi tega razmisliti delovanje živčevja v primerih, ko se nam ob pogledu na kaj groznega zježe lasje, ali ko zardimo, če nas je < sram, ali ko prebledimo, če nas je strah i.t.d..
Opazovanja
.v j	(Nadaljevanje'	in	konec.)
T-anke črke.: slabost, zdržljivost-,' lepočutnost, zaspanost. Navpični’ pisava: razumnost/ sila karaktera, samoobvladanje, hladen premislek, trda nrttv.L Nazaj viseča pisava: umnost,' rezerviranost,: nezaupllvost, samoobvladanje, ^ostrost, grobost,^ nagnjenje' k'■ spletkar en-ju. Naprej ležeča pisava:' zajemilivost, bolestnost, razdražljivost, nadvlada čutnosti, smiselnost j phistopnost notranjim dojmom. Čpičasta pisava: trdost, strogost,
,svojeglavnost, zapovedljivost, egoizem (sebičnost). 'Okrogla pisava: mehkost, dobrota, slabost, nagnenje k 'fantaziranju, okus, dobrohotnost. Razvlečena pisava: -površnost, pripravljenost., neizgrajenost. Stisnjena: -lakomnost, štedljivost, zdržljivost, grobost, nepri-. , v.;kupnost. Lepopisna pisava: malo rapvita individualnost (osebnost), majhna samostojnost. Nešablonska pisava (= pisava, ki se ne. ravna po' ob če. vel javnih pravilih): duševna ppostost, duševna samostojnost.
Črte preko;A.in t obrnjeno navzgor: domišljavost. Črta čez A injt,'ki,,sili naprej: narava, -M* se .vedno naprej žene. Črta čez‘A in.t ostaja zadaj: površnost.	"•	.	'	‘j;	R-:.
Pike nad i in j ..postavljene visoko: vzlet, navdušenost. Nizko postavljene -pike: .prozaičnost (vsakdanjost, peduhovitost). Izpuščene pike: malo1 srčnosti.
Crke zgoraj odprte-: odprta nrav. Grke zgoraj zaprte: zaprta nrav, molčijivost.
Kljukice nad č, s, ž spiralasto zasukane: laž-njivost.	’■
Predpoteza'debela:'previdnost.
Črte ravne, debele na koncu besed: bojevita nrav, pripravljenost, bojna sila, pogumnost, izzivalnost. Ležeče, debele črte na koncu: nezaupljivost.
Črte navzdol zasukane: udanost, resignacija (= komUr je vseeno, kaj se zgodi').
Nazaj zasukano kljukico in nazaj zasukane črto na koncu besed: Kaže na sebe, samovoljnost, ošabnost, sebičnost. Z zavojem začeta bejsčda'kaže ., da .je pisec svojeglavcu.	-
Rob. Ako ni ni kakega roba: štedljivost, pomanjkanje okusa. Primeren'rob: oku%. Rob na desni": čut za lepoto, umetnost. Isto, ako je .rob na levi. Neenakomeren rob: razsipnost, malomarnosth malo reda, nestanovitnost. Rob zgoraj' širok in zozen navzdol: radodarnost, uspešno obvladanje volje. Rob, zgoraj ozek, navzdol, širok: štedljivostprikra j sevanje, pri mnogih potrebah. Velik rob: želja po posebnostih,1 vztrajanje pri. navadah". Enak rob ih stlačena pisava obenem: nagnjenje k ljubkovanju.
Vrst c . Ravne vrste k' jačj-na volje in. duha, enakomernost, varnost. Navzgor idoče vrste: ljubosumnost, slavohlepnost, samozavest, upanje, sila, delavnost,. veselost, pogum, podvzetnost, optimizrm, vztraj,-nost, samovoljnost. Vrste doli obrnjene: samovoljnost, melanholija, slaba volja, slabost, ozkosrčnost, boječ-nost, majhna lastna iniciativnost, pesimizem. Vrste valovite: diplomacija,, zvijačnost, nestalnost, znati-želnost, t-akt, - prevara, laž, slabost. Vrste doli uslo . čene: malo ve-selja1'in .slabost za izvedbo čina. Vrsto navzgor izbočeneželja po delu.in'činih.
Črko. Od začetka do konca enako velike črke: sila, umerjenost, odkritost. Proti koncu čimdalje večje črke: odkritost, naivnost, človek brez obzorja. Proti koncu čimdalje manjšo črke: rezerva, hitrost. . Črko, ki prehajajo proti koncu v'nečitljive vijuge: -.zakl jučonost, tajnovitost, nervoznost,'naglica, slabost, prebrisanost. Skupaj stlačene črke: skopost, pohlepnost, nedru-žo.bnost. Grke oddaljene med seboj: brezbrižnost, dob— ,,rovoljnost, težnja po jasnosti, družabnost. Vsaka črka posebej stoječa:' intuitivnost (zmožnost, čuvstvenega spoznavanja), teoretizujoč -duh., lahka' instiktivno pravilna'presoja, lastne idcje:, nravna sila, sanjavost. Vezane črkej deduktivnost (sposobnost izvajanja), logika, pravičnost, smisel za praktičnost, zmožnost kombinacijo (sestavljanja), sklepanja.	(Konec.)
Vajenci
"Ta žica je poledenela. Saj človek vendar nev more delati v takem mrazu. Dajva, zakuriva si ogenj, da si vsaj nekoliko otopiva otrple roke!"
Z lesnimi odpadki sva si napravila sredi stavbenega dvorišča pohleven ogenj. Topel je bil ta ogenj, toda ob spominu na tabornega se mi je zdelo, da mi ne gre njegova toplota prav nič do crca.
Delala sva ob ognju, dokler ni zatonil sobotni dan. Rahlo žvižgaje sva se vrnila v.delavnico.
"Franc, ali pojdeš jutri z nama na Kokrško sedlo?1’, sem vprašal tovariša, ki je bil tisto popoldne zaposlen v delavnici. "Boš videl, kako^je tam gori lepo. Se bomo spet enkrat po dolgem času navžili gorskega zraku."
.France je bil kar koj zadovoljen. "Bomo pa cli", je dejal..
Tisti večer smo pospravljali delavnico veselo in naglo, kakor da bi se nam nekam mudilo. Vsakdo izmed nas je imel v mislih jutrišnji dan.
V tem stopi v delavnico mojster, trebušast človek, s cigaro v ustih. Vzame cigaro izmed zob in de s
hreščečim glasom:
"Danes ne dobite nic. Ob pregledu orodja sera^ zapazil, da je zmanjkala ena pila. Zato ne dobite nič,
ker hočem red v svoji delavnici."
Mračni smo odhajali. Jutrišnji izlet je šel^po tem takem po vodi? Kaj smo mi krivi, če kdo od pomočnikov vzame orodje za svojo rabo? Radi tistega piškavega poldrugega dinarja, ki ga dobi vajenec ob sobotah, res ni vredno, da bi se človek jezil, ampak, -da ne moremo jutri.v planine, to je tisto.
"Eh, kaj!", je zagodrnjal France. "Kaj bi tisto'
Še mnogo bo'lepih nedelj, in večno menda tudi ne bomo
vajenci..."
'	:•	-0O0-
Ob koncu-
Običaj je, da se urednik lista ob koncu leta ozre nazaj in pregleda pot, ki jo je prehodil njegov list in na delo, ki ga je pokret izvršil.
Mi se bomo to pot izneverili temu običaju. Ne morda zato, ker bi se bali pogledati na svoje uboštvo. Ne, zastran tega nimamo strahu. Kakor smo se namreč zmerom lotevali vsega z veliko vero v svoje sile, prav tako lahko s ponosom gledamo na svoje delo. Kadi tega nas torej ni skrb, da ne bi mogli v duhu še enkrat prehoditi vse poti od lani osorej. Marveč zato, ker smo prepričani, da je gledanje nazaj jalovo delo. Kaj bi naštevali uspehe, ki smo jih dosegli, in kaj bi se bahali z njimi! Mar smo delali vse to radi sebe, ali morda celo radi ospehov samih? In čemu bi se spominjali neuspehov in vseh težkih dni? Čemu? Ali naj mar ob njih merimo svojo nezmožnost, sedaj, ko stojimo pred novimi nalogami, sedaj, ko vemo, da se nam bodo vsa vrata na-stešaj odprla, če bomo le z vero v svoje sile, z veseljem in pogumom stopili naprej? NefNaše oko naj bo vpr-to le v prihodnjost in naš korak naj bo usmerjen le naprej!
Uredništvo.
VESTNIKA '
EJLOJEJLa	■	, i. '■	■
Ljubljan a. Pri nas je. delo trenutno . nekoliko zaspalo. V krdelih je premalo življenja, ker je vsak posameznik premalo zaposlen. Krdela hodijo tudi premalo na izlete. Krdelo Kovačev se raz^ja in kaže uspehe. Mladci so pričeli z rokotvorstvi, kar je sestanke zelo poživilo. Izvidniki so se.; zadnji čas b-:' < krepili po številu članstva, drugače pa. so še precej ■.(.•i \ nesigurni. Tvorci so sicer nekoliko na 'boljšem, nego so bili, vendar znatnih uspehov še ni. Pionirji so bi—or■ li nekaj časa brez sestankov radi prezaposlenosti vodnika in nekaterih drugih članov. Sedaj so pričeli 'zopet.. z rednimi sestanki. Od Lastavk nekatere precej živahno ■ delajo. — III. družinski večer meseca miru (11.) je prav dobro uspel. Bil je posvečen Iv. Cankarju ih so ga v celoti izvedli Kovači. Udeležba je.bi,la povoTjna. ' Osnovali smo smučarsko sekcijo, za katero vlada veliko zanimanje. Smuči bomo nabavili skupno. Meseca luči (12.) bo družinski večer združen z Miklavžem, ki ga ‘ bo priredila enota za svoje člane in prijatelje.
Hrastnik . V kratkem bomo imeli občni zbor in poten bomo začeli bolj resno delati. Sicer pa je delo pri nas precej otežkočeno, ker nam nasprotujejo celo tisti, ki bi nam morali najbolj pomagati,. Nekateri fantje so se odcepili od nas, zato pa drugi tembolj skupaj držimo in vemo kje so naši cilji. (Le' tako naprej! Sovražniki bodo že izprevideli, da nimajo, za kaj nasprotovati. Ured.)
Vojnik . (Stražarke.) Vojnišlce Stražarke ne spimo. Imamo vedno dovolj dela. Sedaj se pripravljamo za igro "Sirota Jerica", ki jo bomo igrali 29.tm.
V i č . Po dolgem prizadevanju je pa le nekaj nastalo. Enota že obstoja in so dani vsi pogoji v fantih in dekletih, da se čimprej uvede ves naš sistem
in naše delo. Tečaja za borčevske vodnike se udeležujejo trije fantje. Upamo, da bodo dokončali tečaj z najboljšim uspehom. Krdelo malajših je precej mnogogla-vo in živahno kar se le da. Korajže ne manjka. Le žal da imamo sedaj težave radi lokala.
- o 0 o -
1l/o	d n i k o m-,
Kam, vodnikom je dana v roke bodočnost borčev-stva. Od naše sposobnosti, od naše požrtvovalnosti za-visi njegov prospeh. Zavedajmo se, da smo tako nepo.-sredno v službi organizacije, da ne sme nikdo biti član vodniške družine, ako se ne zaveda odgovornosti svoje službe. Ne bodi vodnik radi časti! Ne bodi vodnik zato, ker hočeš biti več nego drugi' Vodniška služba ti nalaga delo in odgovornost. ^
'■Nov človek za novo družbo’’. To je naše geslo.v . Tvoja naloga je, da vzgajaš, da ‘ustvarjaš v svojem krdelu, enoti, novega ‘človeka. Cesar pa nimaš sam, ne moreš dati drugim." Dajaj iz svojega bogastva! Vodnik, ali si dovolj bogat?Ali imaš pa tudi res v srcu to, kar govoriš? Ali veš, za kaj gre? Ali more videti vsakdo v tebi svoj vzor? S samim seboj ustvarjaš duha, gibanje, pokret! Ne misli, da je vodnik le tehnični vodja, natrpan vseh mogočih znanj in spretnosti'
Kjer je temelj dober, tam bomo lahko zidali močno stavbo..' Postavimo torej trden temelj!
.	.	; Načelnik.
Ne govori, da je "Mladi plamen" zanič, marveč stori vse, kar je v tvoji moči, da bi bil list čimdalje boljši. Ljudi, ki znajo samo nergati, ne potrebujemo.
Za Borce	bisl
1. ŠTEVILNI CA" (Stražarka)
9,8,7,15	- 3,8,7,2,10 - 16,2,10 - 4,2, - 3,8,7,10,8 = 14,11 - 1,3,6,12,13,5,2.
To nalogo reši in kar dobiš, si za uho zapiši! Če pa pošlješ rešitev uredniku vsaj do 20. meseca luči (decembra), se lahko za Božič nadejaš prijetnega presenečenja. Da pa ne bo naloga pretežka, ti damo ključ' za pomoč.
KljucM
1.2.3.4.5.6 = planet,
7.8.9.10.8.11.6 = čednost,
12,13,14,6,10,5,15	= morski roparji,
16,6,5 = vprasalnica.
' -oOo-
Rešitev NALOGE IZ RAČUNSTVA v novemberski številkki Mladega plamena se glasi:
"POČAKAJ. NAS OB OSMIH NA KARLOVŠKEM MOSTU!"
Pravilno sta rešila tov. Karl Kosič, Maribor, in Jože Rakovec, Ljubljana. Izžrebani Karl Kosič,dobi kot nagrado knjigo "Sveti Boštjan iz predmestja".
On je tudi edini, ki je našel v uganki napako. V nalogi mora biti pod točko 3») število 21 namesto 23.
-oOo-
MILAN J., TU: Tvojo stvar se moral precej črtati,
V drugi polovici članka si začel prehajati v navadno zmerjanje. In zato se mi je zdelo primerno izpustiti tisti del, ker'bi utegnil škodovati, celoti. Piši še kaj'
VSEM DOPISNIKOM. Povdarjamo ponovno, da 'želimo sodelovanja vseh. Ne izgovarjajte se, češ da niste 'dovolj izobraženi za.to, da ne znate pravopisa i.t.d. Zaradi slabe pisave ali pravopisa nismo še nobenega prispevka zavrgli, če je le vseboval dobre in za,našo stvar primerne misli. Nam je več dobra misel^ nego lepa fraza .brez vsebine. Pravopisne napake, bo ze urednik popravil. Sicer se pa držite sledečih navodil: Piši' vedno le na^ eno stran papirja in s črnilom. Tako namreč zahteva tiskarna. Ob - strani pusti kake tri centimetre robu. To •potrebuje urednik za'morebitne popravke•in svoje pripombe . Bodi vedno kratek in jedrnat, ker imamo zelo malo prostora. Da bi sprav,ili čimveč vsebine na^majhen prostor, ne smemo biti dolgovezni. Prispevke pošiljaj odslej do petnajstega v , m e s e c u , 'da bo momc-1 list izhajati točno.
Edi.
O
\ m 120.im ci
5 o t
GOSPOSKA -U L I ,C A 4/1
NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, I T A-
lijanšč in a, angleščina,
I	'
ČEŠČINA.
TEČAJI ZA SKUPINE IN POSAMEZNIKE.'- CENE ZMERNE.
ENOTE!
Naročajte šotore, rute, priročke, štambilje, tiskovine, knjige in vse potrebščine preko Vrhovnega stanja
Z. B. S.
Šotori (za;4 osebe)	.	.
Rute  ..........................
Priročka za I. izpit . . . Priročka za fotografski izpit Znaki, članski ..... Fotografije (borčevske) .	.
Din 120 15 10 8 4 4
Vrhovni stan Z. B. S.
Čitajte!	Agitirajte!
Obravnajte vsebino našega lista
OGENJ)
GLASILO DELAVSKE MLADINE
Za tuzemstvo letno Din 32'—. Za Italijo celoletno 15 — lir. Za Ameriko 1 Dolar. Za vse ostale države 5 švic. frankov.
Uprava: Miklošičeva c. 22/1., Ljubljana.