LETO XXXI., ŠT. 40
Ptuj, 12. oktobra 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Delegati 9. kongresa ZSS govore (stran 2)
Spomini prehitro bledijo (stran 3)
Imam zaupanje v mladi rod (stran 4)
Vse o letošnji trgatvi (stran 5)
Kulture neuvrščenih dežel (stran 7)
MLADIIZ ORMOŽA
Vrsta novih
nalog
Ko so mladi iz Ormoža na enem
izmed delovnih sestankov razpra-
vljali o nalogah, ki so pred mla-
dimi v tem in prihodnjem letu, so
sklenili, da je prva in osnovna
naloga najprej uveljavljanje
kongresnih stališč sprejetih na
desetem kongresu slovenske
mladine. Vzporedno s tem bodo
organizirali še druge akcije tako s
področja idejnopolitičnega izo-
braževanja kot tudi delegatskih
odnosov. Prav gotovo sem sodi
akcijsko obravnavanje doku-
mentov 11. in 8. kongresa Zveze
komunistov in študija Edvarda
Kardelja.
Mladi so se odločili, da bodo
pripravili še enodnevno udarniško
akcijo pri gradnji vodovoda v KS
Središče (ta akcija je delno že
izvedena), ustanovili bodo Klub
brigadirjev in se vključili v delo
ob letošnji trgatvi. Pri obiranju
grozdja bodo poleg mladih še
sodelovali učenci osnovnih šol iz
ormoške občine. 22. decembra, ob
dnevu JLA, bodo v enote terito-
rijalne obrambe sprejeli več mladih
delavcev, dijakov in učencev.
V tem obdobju bodo mladi
sodelovali pri volitvah v orgar^e KS
in SZDL. Ker je postopek
evidentiranja možnih kandidatov
že v teku lahko ugotovimo, da je v
samoupravne organe krajevne
skupnosti vključeno več mladincev
in mladink, ki jim je to tako
imenovana prva šola življenja.
V občini Ormož je z aktivi vred
40 osnovnih organizacij, vanje je
vključeno okoli 3500 mladih.
Zaradi velikega števila mladincev
so se na predsedstvu občinske
konference ZSMS Ormož dogovo-
rili, da oblikujejo več komisij, ki
morajo med seboj povezovati vso
množico mladih. Z aktivnim in
konkretnim delom teh komisij,
torej ne samo s papirnato vojno,
bi v občini Ormož dosegli mno-
žičnost, ki je nujna za dobro delo
vsake mladinske organizacije,   zk
„NAROD SI PIŠE SODBO
SAM"
Od 1. do 3. oktobra pred 35 leti
je bil v Seškovem domu v Kočevju
zbor odposlancev slovenskega
naroda. Na zboru so sodelovali
prvič v zgodovini slovenskega
ljudstva resnično svobodno
izvoljeni delegati iz vseh predelov
naše zasužnjene domovine, z
državnimi in okupacijskimi meja-
mi razkosane, marsikje pa že
osvobojene ali vsaj napol osvobo-
jene Slovenije.
Tri noči je deloval zbor, sestal se
je sredi okupirane Evrope, delegati
so poslušali osrednja referata
Borisa Kidriča in Edvarda Karde-
lja, ognjevito razpravljali, borci in
aktivisti, možje in žene, kmetje in
delavci so poročali o svojem boju,
o izgradnji ljudske oblasti, predv-
sem pa izražali borbeno razpolože-
nje vseh poštenih Slovencev, ki
bodo kot ena sama vojska bili boj
do končnega izgona sovražnika in
do zmage socialistične revolucije.
Z burnim aplavzom so sprejeli
resolucije in razglas slovenskemu
narodu, da smo na zboru utrdili
slovensko državnost in uzakonili
ljudsko oblast.
Prvič je bila zapisana
samoodločba slovenskega naroda
za demokratično Jugoslavijo,
resnično enakopravno domovino.
zapisano, da je slovenska partizan-
ska vojska vključena v enotno
NOV Jugoslavije pod vodstvom
vrhovnega komandanta tovariša
TITA in da je pod njegovim
preizkušenim vodstvom NOV
edina narodna vojska v Jugoslavi-
ji, ki že tretje leto s sijajnimi uspe-
hi vodi narodnoosvobodilno vojno
proti okupatorju.
V proglasu je bilo zapisano, da
je izvršni odbor OF v imenu
suverenega slovenskega naroda
stopil v AVNOJ, ki druži vse jugo-
slovansko narodnoosvobodilno
gibanje v tesno politično skupnost
z namenom graditi novo
Jugoslavijo. Tako je slovenski
narod s kočevskim zborom naredil
zavesten prvi korak k oblikovanju
svoje državnosti in v krog svobod-
nih narodov.
Poglejmo še na kratko, kaj se je
v tistih za našo zgodovino tako
pomembnih dneh dogajalo na na-
šem območju, ki je takrat bilo pod
pritiskom najhujšega nacističnega
terorja.
V septembru , prideta na naSe
območje Cvetka Praprotnik-
Stefka, ki jo je poslal PK KPS za
Štajersko, da prevzame vodstvo
OF. Z njo je prišel tudi član PK
KPS Tone Znidarič-Stefan. Prišlo
je še več drugih organizatorjev
upora, na terenu je postajalo vse
živahnejše. Nekaj izvlečkov iz
posameznih poročil:
— V Halozah pri Makolah se
pojavi skupina okrog 50 do 60
moških, ki korakajo proti vzhodu.
Vodi jih moški v orožniški unifor-
mi, premorejo pa le okrog šest
pušk (nemško orožniško poročilo).
Dejansko je bila skupina partiza-
nov, med njimi Franc Belšak-
Tone, ki je s Pohorja vodila skupi-
no Hrvatov, ki so pobegnili iz
Nemčije na Hrvaško, da so se tam
vključili v NOE.
— Na meji med ptujskim in
radgonskim okrožjem se pojavijo
partizani, zasleduje jih 500 mož
dveh kompanij vermanov. V
Žerovincih je bil likvidiran četni
poveljnik vermanov v Ivanjkovcih.
— Okupator zapre v ptujske
zapore 36 političnih jetnikov. Po
vsem okraju javljajo iz orožniških
postaj v Ptuj o manjših skupinah
partizanov, ki izvajajo razne
propagandne akcije, zbirajo
hrano, orožje, obleko, municijo.
Sledijo še poročila o aretacijah
upornikov v Ormožu, o akcijah
hrvaških partizanov pri Cvetlinu in
o poostritvi nadzora na meji pri
Središču, Zavrču in Leskovcu in o
vrsti raznih akcij na območju
sedanje občine Lenart.
Vse to kaže, da je tudi na našem
območju takrat že vrelo, da so bile
priprave v polnem teku za uresni-
čitev tistega, kar je kočevski zbor
zapisal v svojem proglasu.
Vsem tem pomembnim dogod-
kom smo se v ptujski občini
oddolžili le s skromnim predava-
njem prof. Ljubice Suligojeve, ki
ga je imela 3. oktobra na izrednem
občnem zboru zgodovinskega dru-
štva v Ptuju. Vendar 35-letnlca
zbora odposlancev slovenskega
naroda v Kočevju ni pomembna le
za zgodovinarje in ljubitelje
zgodovine, zato moramo temu dati
širši poudarek. jrp
Razprava o samoupravnem
družbenem planiranju
Vsebinske in organizacijske priprave na 9. kongres ZS Stovenije
gredo h koncu. V okviru teh je bil v torek v Mariboru posvet
iOredstavnikov podravske regije o stanju na področju samoupravnega
družbenega planiranja. Celotne priprave na razpravo so tekle že dlje časa
med posameznimi nosilci planu^nja, ki so v ocenah o samoupravnem
družbenem planiranju strnili dosedanje aktivnosti na tem področju in
nakazali določene probleme.
Na torkovem posvetu so razpravljalci posebej opredelili vlogo
neposrednega proizvajalca oziroma občana v procesu samoupravnega
družbenega planiranja. Posebno pozornost pa so namenili tudi prikazu
nepretrganosti planov oziroma razvojnih načrtov teme^nih organizacij,
samoupravnih uiteresnih skupnosti inlcrajevnih skupnosti.
MG
Začelismo
s trgatvijo
foto M. Ozmec
Ob koncu preteklega tedna smo v vinorodnih predelih
Haloz in Slovenskih goric pričeli s trgatvijo ranih sort letošnje
vinogradniške letine. Danes pa je s poskusnim obratovanjem
pričel novi predelovalni center za grozdje z moderno
tehnologijo predelave. Tako letos uvajamo odkup grozdja,
akontacijske cene pa bodo med 11 in 12 dinarjev za kilogram v
predelovalni' center dostavljenega grozdja. Vinogradniki si
nadvse žeUjo lepega vremena, tako pri trgatvi kot tudi za
kvaliteto letošnjega pridelka. Glede na delo, žulje in skrbi čez
leto si to vsekakor zaslužijo!
"spravilo sladkorne pese
dobro poteka
Posnetek je nastal pri pravilu sladkorne pese na
družbenem sektoiju pri Veliki Nedelp, kjer
samohodni kombajn nemške tovarne STOLL z
veliko hitrostjo kopice dragoceno surovino za
proizvodnjo sladkorja.
Nekaj osnovnih podatkov o stroju nam je
povedal demonstrator in servisni tehnik Horst
tonski iz Broisteldta pri Hannovru, ki je dejal, da
ima kombajn 250 konjskih moči, motor z 10
cilindri, njegova hitrost pri delu je 7 kilometrov na
uro, pri transportu doseže stroj celo 20 kilometrov
na mo. V njem se pretaka 500 litrov nafte in 250
litrov hidravličnega o^a. Pri stroju ni nobenih
prestav, sktopk in drugih piipomočkov kot smo jih
vajeni pri avtomobilu sdi traktorju, temveč vse deluje
s pomočjo hidravlike in z ročico, ki stroj vodi nazaj.
Kombajn je visok 4 metre, širok tri in dolg deset
metrov in pol. V 16. urah zmore izkopati sladkorno
peso na 10 hektarjih njiv, na uro pa 80 arov ali celo
1 hektar, seveda, če stroj upravna izkušen voznik in
strokovnjak.
Horst Lonski je v Ormožu že štiri tedne in kot
zatrjuje se v Slovengi prav imenitno počuti, všeč mu
je pokrajina, všeč so mu gudje. No, k^ub temu
zadovojstvu pa je izrazil veliko domotožje.
fotozapis: zk
KRIVDA INFORMACIJE?
Zavest, daje potrebno pomagati ob nesrečah je
globoko vsajena v nas samih. Akcije solidarnosti, ki
smo jih že dosedaj vodili v naši skupnosti so vedno in
povsod odražale veliko pripravljenosti delovnih ljudi
in občanov, da se posledice nesreč v najkrajšem času
tudi odpravijo.
Posledice naravnili nesreč v kmetijstvu so velike.
V ptujski občini smo jo široko zastavili. Odločili
smo, da vsi delovni ljudje za sanacijo posledic
naravnih nesreč, prispevajo enodnevni zaslužek.
Nosilci akcije pa so družbeno-politične organizacije v
združenem delu.
Takrat smo tudi odločili, da je potrebno akcijo
izpeljati že v mesecu septembru, delno tudi v
oktobru. Lahko trdimo, da so v nekaterih sredinah
izredno zavzeto in odgovorno pristopili k
uresničevanju sprejete akcije. Kot pa se redo dogaja,
posebno še tam, kjer ni. prave zrelosti, se te akcije
otepajo.
Kaj je vzrok? Rečeno je bilo, da slabe
informacije. Slaba takrat, ko jo zaklepamo in ko
nočemo biti informirani. Ne želimo razpravljati o
pomenu informacije v socialistični družbi, njenem
pomenu v delegatskem odločanju in podobno.
Ne moremo si informacije ,,prisvajat i", prav
tako ne po svoje odločati. Poročilo o stanju po
naravnih nesrečah v kmetijstvu so prejele vse
osnovne organizacije sindikata in sindikalne
konference. S tem pa, ko smo prejeh informacijo,
smo sprejeli tudi poUtično odgovornost. Sicer pa je
bilo o nesrečah v kmetijstvu toliko povedanega in
napisanega, da izgovorov ne bi smolo biti.
Prav zato občinski svet ZS Ptuj ponovno
oiK)zarja nosilce solidarnostne akcije, da natančno
pregledajo zastavljeno akcijo ter pripravijo ustrezna
poročila o tem in jih pošljejo na občinski svet do 15.
oktobra.
MG
OB 7. OKTOBRU - DNEVU ARTILERIJE
Foto: M. Ozmcc
Svečanost
v ptujski
vojašnici
v soboto, 7. oktobra je v
vojašnici Dušan Kvedra v Ptuju
potekala svečanost ob 36. obletnici
ustanovitve in dejstvovanja prve
artilerijske enote JLA. O tem
poročamo obširneje na zadnji
strani. Po svečanosti je sledil
slavnostni mimohod vseh enot
ptujske garnizije. Vojaki so
dokazali da jim ,,strojevi korak"
ne dela preglavic.
2 - PRU2BA IN GOSPODARSTVO
12. oktober 1978-
TEDNIH
ORMOŽ
z izgubo poslovali
dveTOZD
Tudi v občini Ormož so razprav-
ljali o gospodarskih gibanjih v
prvem polletju. Na konferenci
občinske organizacije ZK so
razpravljalci ocenili, da je letošnjo
gospodarjenje v okvirih resolucij-
skih dokumentov. Družbeni proiz-
vod je za 52 odstotkov večji kot v
istem obdobju lanskega leta. Tudi
osebni dohodki so se v primerjavi z
lanskim letom zvišali in sicer za 17
odstotkov. Rast realnega osebnega
dohodka je v skladu z resolucijskim
določilom, da le-ti rastejo od 2 do 3
odstotke ob predpostavki, da so v
tem obdobju življenjski stroški
porasli za 14 odstotkov. Povprečni
OD v družbenih dejavnostih so višji
za 27 odstotkov in tako znašajo
okoli 5.142 dinarjev, v negospodar-
stvu pa znašajo 4.359 dinarjev.
Število zaposlenih se je povečalo
za 4 odstotke, kar pa je bistveno
nižje od resolucijskih predvidevanj.
Celotni prihodek gospodarstva se
je povečal v primerjavi z lanskim
letom, ko je ta znašal 396.663 tisoč
dinarjev, letos za 27 odstotkov veČ
in sicer znaša 502.879 tisoč dinar-
jev.
Komunisti ormoške občine oce-^
njujejo, da je v prihodnosti, to je
do konca letošnjega leta predvsem
potrebno skrbeti za produktivnost
dela. Do konca tega leta tako
obstaja realno upanje, da se bo
celotno gospodarstvo prilagodilo
resolucijskim izhodiščem razvoja.
Tudi amortizaciji bo potrebno
posvetiti več pozornosti, kajti
indeks le-te znaša samo 92 odstot-
kov, kar pomeni, da pri tem giba-
nju ni vse urejeno. Z izgubo so
poslovali dve temeljni organizaciji
združenega dela in sicer v Primatu,
TOZD 4 in v TOZD Psihiatrični
oddelek. V obeh primerih je
potrebno nemudoma narediti sana-
cijski program in ga tudi v celoti
izvajati. Pereče stanje je prav goto-
vo v TOZD 4, kjer se izguba ponav-
lja že vrsto let. Zato je bil sprejet
sklep, da se politični aktiv občine
Ormož poveže s SOZD ELKOM in
družbenopolitično skupnostjo me-
sta Maribor in tako poskuša rešiti
probleme, ki nastajajo v tej temelj-
ni organizaciji združenega dela.
Prav gotovo bo potrebna akcija pri
programu dela, kadrovanju in
zaposlovanju že zaposlenih delav-
cev v TOZD 4.
zk
JANKO MLAKAR, DELEGAT 9. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Široka kmetijska problematika
Govoriti na kongresu pomeni
vsekakor izpostaviti najbolj perečo
problematiko v kmetijstvu, zaradi
katere v tej veji gospodarstva
hitreje in učinkoviteje ne
napredujemo. Ne vem, če bo
možno izpostaviti vse, menim pa,
da so za naše področje pomembne
naslednje ugotovitve.
Ob mnogih nerešenih sistemskih
vprašanjih v našem kmetijstvu je
povezovanje zasebne in družbene
proizvodnje kmetijstva v ptujski
občini in regiji s predelavo in nje-
no vnovčevanje prek trgovine v
regiji in navzven najpomembnejše
vprašanje uspešnejših ukrepov pri
povezovanju kmetijstva v regiji in
pri bodočem vzpostavljanju
dohodkovnih odnosov. Za
kmetijsko proizvodnjo je značilno,
da je vezana na določen prostor in
izkorišča prirodne značilnosti. Sle-
di, da mora območje imeti tudi
svoje zmogljivosti predelave in
možnost vnovčevanja pridelkov.
Praksa pa kaže, da smo
organizacijsko in dohodkovno
nepovezani. Delovne organizacije
iščejo po tradicionalnih komercial-
nih vezah možnost najugodnejšega
vnovčevanja tržnih viškov svojega
območja. Močni potrošni centri v
regiji pa prav zaradi tega
omogočajo še vedno neorganizira-
no prodajo kmetijskih pridelkov,
tudi od drugod, nelojalno
konkurenco in možnost
prekupčevanja   in  zaslužkarstva.
Zato bi morali težiti za povezova-
njem kmetijstva v občini, tako
združeni pa v regiji in širšem
slovenskem in jugoslovanskem
prostoru.
Kljub družbeno-ekonomski
upravičenosti in upoštevaje
politične cilje še zasebnega
kmetijstva nismo organizirali v
kmetijsko zadrugo. Res je, da smo
iskali materialnim, kadrovskim in
prostorskim možnostim
najustreznejšo organizacijsko obli-
ko. To pa je tudi vzrok, da bo ta
organizacija izpeljana šele v leto-
šnjem letu. Z dobrimi vsebinskimi
rešitvami obstaja v taki zadrugi
dobra osnova za poglobitev
samoupravnih in dohodkovnih
odnosov, s krepitvijo materialne
osnove pa tudi možnost rešitve in
razvoja novih in kakovostnejših
organizacijskih oblik.
Ko govorimo in se zavzemamo
za združevanje zemlje, s tem pa za
sodobnejši način gospodarjenja z
vpeljavo najsodobnejše tehnologije
v kmetijstvu, ne moremo mimo te-
ga, da smo na eni strani zlasti v
Halozah in Slovenskih goricah pri-
ča opuščanja kmetijstva, na drugi
strani pa najkvalitetnejšo kmetij-
sko zemljo uničujemo z
urbanizacijo, infrastrukturnimi
objekti, mnogo zemljišč smo
izgubili zaradi hidrocentrale in
podobno. Ocenjujemo, da v občini
letno izgubimo 50—70 "ha naj-
kvalitetnejših zemljišč zaradi
gradenj.
Z naložbami v melioracije in
nakup zemlje komaj uspemo
nadomestiti izgubljena kmetijska
zemljišča. Zaradi pomanjkanja
prostorskega plana prihajamo do
neracionalne urbanizacije, izredna
razparceliranost kmetijskih
zemljišč (prek 200.000 parcel v
občini) pa še dodatno povzroča
težave pri združevanju zemlje. Za-
to v zasebnem sektorju doslej nis-
mo uspeli napraviti večjih
kompleksov. Čeprav smo to
utemeljevali tako z organizacijske-
ga, tehnološkega in ekonomskega
vidika. Ob zastarelem mišljenju
ljudi nam za te akcije v kmetijstvu
manjka predvsem kadrov in tu
smo šele na začetku poti. Tudi
vedno bolj porajajoči se vikendi
bodo že v bližnji bodočnosti velika
ovira združevanja zemlje predvsem
tam, kjer ni bilo mogoče napraviti
večjih kompleksov. Verjetno, bi
morali s postorskim planom obči-
ne določiti področja za ljubiteljsko
dejavnost občanov, ki sedaj
marsikje vse prej kot lepšajo lice
naše haloSke in slovenjegoriške
pokrajine.
Investicijska vlaganja se v
primarno kmetijsko proizvodnjo
prepočasi izvajajo. Tudi naložbe v
druge vrste investicij izvajamo
počasneje kot bi bilo z oziroma na
sprejele planske naloge normalno.
V planskih dokumentih je kmetij-
stvo opredeljeno kot prednostna
panoga. Kljub prednosti in nekate-
rim olajšavam, ki jih ima kmetijs-
tvo v primerjavi z drugimi panoga-
mi, je dohodek kmetijstva še ved-
no preveč obremenjen.
Iz dohodka mora kmetijstvo
med drugim pokrivati izpad
dohodka drugih, tudi prednostnih
dejavnosti in zagotavljati sredstva
za njihov razvoj. Mnogo obvezno-
sti se plačuje na osnovi števila
zaposlenih, ker so osnova zanje
osebni dohodki. Vemo pa, da je
kmetijstvo delovno intenzivna
dejavnost z nizko akumulacijo in
so zato te obvezjiosti višje kot v
dejavnostih, ki zaposlujejo manj
delavcev in ustvarijo veC
akumulacije. Nizka akumulativ-
nost, neskladje med rastjo cen
repromateriala in cen kmetijskih
proizvodov in vrsto let nazaj še
velike elementarne nesreče ob
nizkih osebnih dohodkih kmetij,
skih delavcev, vse to ne zagotavlja
lastnih sredstev za za investicije,
Zato pa je tudi izvajanje investicij
počasnejše.
in še na nekaj bi rad opozoril.
Tako kakor v vseh panogah
gospodarstva in družbenih
dejavnostih so posebej v kmetijst-
vu pomembni kadri. Kmetijsko
šolstvo je čimprej vključiti v sistem
usmerjenega izobraževanja, več
vlagati v materialno opremo šol ter
sedanji in bodoči stopnji razvoja
kmetijstva usmerjati tudi
praktično usposabljanje kmetijskih
strokovnjakov. Kmetijske
organizacije, zlasti zadruge se
morajo kadrovsko okrepiti, pred-
vsem  s  pospeševalci,  katerih
pomanjkanje in dostikrat
premajhno družbeno-politično
angažiranost so izpostavljali kmet-
je na vseh dosedanjih razpravah.
Skupščina SR Slovenije je prav-
kar pripravila in dala v javno
razpravo osnutke novih kmetijskih
zakonov. Menim, da bi se tokrat
kot pomembno kmetijsko
področje, morali v te razprave
vključiti vsi dejavniki, zlasti pa
delegati. To bi naj bila ena izmed
izredno pomembnih nalog kongre-
sa in pokongresne aktivnosti
delovnih ljudi in občanov ptujske
občine.
Janko Mlakar
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Skupna, splošna
in druga poraba
narešetu
člani izvršnega sveta SO Ptuj so na zadnji seji razpravljali o j
izhodiščih za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v ptujski;
občini za leti 1979 in 1980. Po dolgotrajni in vsebinsko dobri razpravi so'
predlagali, da se pri planiranju skupne porabe upoštevajo kot osnovna
usmeritev, že predlagana izhodišča. Pri tem je pomembno poudariti, da i
so predložena izhodišča za pripravo in ovrednotenje programov!
samoupravnih interesnih skupnosti, kalkulativnega značaja. Nujno je \
tudi, da se vsi odgovorni nosilci samoupravnega planiranja zavedajo, da i
bodo vse faze dogovarjanja izpeljane v roku, kar pomeni, da bodo delavci \
v združenem delu prejeli do 1. novembra programe in samoupravne;
sporazume v razpravo.
V razpravi o predlogu za zvišanje cen komunabiih storitev, je bilo ■
poudarjeno, da je potrebno o tem širše razpravljati tudi v okviru \
samoupravne komunalne skupnosti, ki se ji naj pridružijo tudi mnenja'
potrošniških svetov. Takšno stališče temelji še na ugotovitvi, daje bilo v'
letošnjem letu že odobreno povišanje cene vode in da bi v nasprotnem;
tudi kršili družbeni dogovor o politiki cen. Razpravo o tem je potrebno v|
okviru komunalne skupnosti zaključiti do 15. novembra. ■
Problematika vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov m i
rmprav skupne rabe v letu 1978 in 1979je prav tako prisotna v našem,
prostoru že dlje časa. Še v tem mesecu bo samoupravna komunalna;
skupnost dala v razpravo združenemu delu samoupravni sporazum O;
združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav;
skupne rabe ter o obsegu in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja na'
območju občine Ptuj za leto 1979 skupaj z orvednotenim programom!
vzdrževanja in obnavljanja navedenih objektov in naprav v občini Ptuj zai
leto 1979. Dosedaj smo v te namene trosili nenemanska sredstva, zato bo'
že uporabljena sredstva potrebno vrniti. Vzporedno s tem je potrebno;
pripravljati tudi odlok o višini obveznega prispevka za vzdrževanje ini
obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, je bilo^
poudarjeno na seji izvršnega sveta. Ta bi veljal za vse, če samoupravni^
sporazum ne bi bil sprejet. i
V nadaljevanju seje je izvršni svet razpravljal še o osnutku odloka o i
ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu,
osnutku odloka o prepovedi gradnje in parcelacije na območju krajevne
skupnosti Podlehnik ter osnutku odloka o ustanovitvi enote temeljnega
sodišča v Ptuju in o nekaterili drugili vprašanjih, ki so v pristojnosti;
izvršnega sveta.
IVIAKS ANTOLiČ, DELEGAT 9. KONGRESA SLOVENSKIH SINDIKATOV
V kooperacijskih odnosih nove možnosti
Iz občine Ormož, pravzaprav iz
združenega dela na deveti kongres
slovenskih sindikatov odhajata dva
delegata Najprej predstavljamo
Maksa Antoliča, inženirja v
skupnosti TOZD Jeruzalem
Ormož. Maks Antolič je
sekretar skupnosti in ugleden
družbenopolitični delavec. Že
dolgo vrsto let je aktiven v
sindikatu, v socialistični zvezi, v
organih krajevne samouprave in
zvezi komunistov.
Najprej eno izmed ključnih
vprašanj, kako je z uresničevanjem
zakona o združenem delu, od kod
ste v skupnosti že prišli?
,,Naše delo, naša prizadevanja
so usmerjena tako, da bomo do
11. decembra izvedli celotno
vsklajevanje naših samoupravnih
sporazumov z zakonom. Pri
uresničevanju zakona smo naleteli
na večje težave. To pa zato, ker je
SLOVIN takorekoč jugoslovansko
,,podjetje" in je prav zaradi tega
daljše vsklajevanje na ravni
SOZD, DO in TOZD. Samouprav-.
ne akte poskušamo pripraviti tako,
da bodo za delavca razumljivi,
dostopni in kvalitetni. Ob tem sem
prepričan, da ne bodo popolni.
Sedanje rešitve niso dokončne, kar
je povsem razumljivo. Tako bo
potrebno ob uresničevanju zakona
o združenem delu izvesti
reorganizacijo skupnosti TOZD v
delovno organizacijo in bo zato
tudi tu potrebno urediti
samoupravne akte. Ko govorim o
sporazumih, ne morem mimo
delavcev, za katere pravzaprav so
vsi samoupravni akti. Zanimajo se
za tiste člene, ki neposredno
zadevajo njih same, za drugo ni
takšnega zanimanja. Skoda!"
Kakšni so delovni pogoji vaših
delavcev?
,,Z ozirom na to, da je pri iia.s
kmetijska proizvodnja, so naši
delavci med delom izpostavljeni
vročini, miazu, dežju, snegu,
strupom in drugim nevšečnostim.
Poleg tega pa njihovo delo poteka
tudi v hlevih, na traktorjih in v
vinskih kleteh. Kako rešujemo vse
te probleme? Najprej je potrebno
delavcu nuditi obleko, toplo mali-
co in druge pogoje za uspešnost
dela. Nekaterim negativnostim se
ne moremo izogniti, ker je pač
takšna narava kmetijskega dela. Iz
dneva v dan izboljšujemo delovne
pogoje, ki tako vplivajo na
produktivnost dela in na dobro
poslovanje. No, tudi na
neproduktivnost vpliva. Slaba
stran našega dela je tudi fluktuaci-
ja delovne sile. V Kmetijskem
kombinatu je največ starejših
delavcev, povprečna starost je 45
let. Mladi se redko odločajo za
zaposlovanje pri nas. No
največkrat si delo poiščejo v
poijedeljstvu, sadjarstvu, tudi v
vinogradništvu, vendar so to
takšni delavci, ki nimajo možnosti
zaposlitve drugod."
Kako ocenjujete produktivnost
dela?
„V prvem polletju je produktiv-
nost podobna lanski. Toča in slabo
vreme je neugodno vplivala na
produktivnost. To velja za vino-
gradništvo in poljedeljstvo, med-
tem ko je situacija v mešalnici in v
živinoreji nekoliko boljša. Pri teh
panogah dela je opaziti dvig
produktivnosti, tudi v vinski kleti
je podobno."
Kakšno letino grozdja
pričakujete?
..Trgatev se bo pričela po 15.
oktobru, letina bo povprečna, tudi
s kvaliteto bo tako. če bo sonce,
se bo pridelek izboljšal in grozdje
bo dobilo nekaj sladkorja, ki je le-
tos tako potreben vsakemu groz-
du. Zaključil bi takole: letošnja
letina bo nasproti lanski za
spoznanje slabša."
Kako ocenjujete vlogo sindikata
v skupnosti TOZD?
,,Osnovna organizacija in vse
sindikalne skupine so se v pretek-
lem času ukvarjale s problematiko,
ki je bila med SOZD in TOZD. V
Ormožu smo našli vrsto konkret-
nih rešitev za boljše organiziranje
dela in povezovanja med Slovincnn
in Jeruzalemom. V prihodnje mo-
ra sindikat še konkretneje vplivati
na vse samoupravne odnose med
SOZD in TOZD. Prizadevamo si,
da povečamo aktivnosti, vendar
zar%ili strokovnosti, preobširnih
gradiv, je naloga sindikata včasih
zelo težavna. Primanjkuje nam
strokovnih delavcev, ki bi znali vso
to gradivo razložiti in iz gradiv
,,potegniti" konkretne zaključke.
Prizadevamo si tudi, da aktivira-
mo delo sindikalnih skupin, ki so
razširjene po vsej občini.
Rekreacija oziroma skrb za
ozimnico ni bistvena naloga
sindikata, temveč njihova bistvena
naloga je razlaganje zakona
o združenem delu, priprava
samoupravnih sporazumov, skrb
za socialno varnost delavcev itd.
Sindikat v TOZD zelo dobro
sodeluje s krajevnimi skupnostmi
in reči je potrebno, da je naša
TOZD zares vir financiranja za
KS.  Naši delavci so mnogokrat
pobudniki in nosilci nalog v KS,
zato smo tudi naš program razvoja
vskladili s programom nekaterih
krajevnih skupnosti kot na primer
KS Velika Nedelja, Miklavž,
Ivanjkovci in Podgorci.
Sodelovanje je obojestransko,
Združujemo sredstva in delo."
Kako ste organizirali in se
vključili v predkongresne
aktivnosti?
„Že v teku leta smo razpravljali
o kongresnih dokumentih. Nekate-
re osnovne organizacije so bile zelo
aktivne in tudi konkretne pripom-
be so od tam prišle. Pripombe so
bile samo pri nekaterih statusnih
vprašanjih. Tako je beseda bila o
mandatni dobi v organizacijah
sindikata, o oblikovanju osnovnih
organizacij (kakšne oblike so
možne v TOZD) itd. Ko smo
pregledali vse aktivnosti, smo
ugotovili, da so v večini primerov
bile javne razprave dokaj splošne.
Nekaj več aktivnosti je bilo, ko so
delavci razpravljali o uresničeva-
nju zakona o združenem delu, o
samoupravnih sporazumih itd.
Občinska organizacija sindikata .se
je dobro vključila v razpravo in vsi
impulzi, ki so prišli od tam, so
ugodno vplivali na kasnejše
razprave. Ocenjujem, da so naše
aktivnosti bile v tem obdobju
zadovoljive, če pa so bile konkret-
ne in plodne, bo pokazala
prihodnost."
In vaše sodelovanje na
kongresu?
,,Najprej moram reči, da je
zame sodelovanje na kongresu
veliko zaupanje, hkrati pa tudi
odgovornost in upam, da bom
izpolnil tiste naloge, ki so mi
naložene. Na kongresu bom
poskušal obdelati družbeno
planiranje v kmetijstvu, povezujoč
s tem izpade v kmetijski proizvod-
nji zaradi elementarnih nesreč, ki
zmanjšujejo akumulacijo. Načel
bom vprašanje novih kooperacij-
skih odnosov v kmetijski
proizvodnji. V mislih imam
združevanje kmetov, seveda ne v
dobesednem pomenu besede.
Kmetom je potrebno najprej
razložiti prednosti zdniževanja in
jim pomagati pri gradnji
objektov, obdelavi zemlje itd.
Moram reči, da v kooperacijskih
odnosih vidim nove možnosti, no-
vo perspektivo. Ko bomo uresničili
eno možnost, bomo uspeli Se dru-
go in tretjo."
Maks Antolif
Še letos nova stanovanja v Ptuju
STANOVANJSKA GRADNJA
v letih od 1974 do 1978 je bilo na območju
ptujske občine zgrajenih okrog 700 stanovanj v
iružbeni lastnini, kar je približno toliko kot so pri
samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj za
to obdobje tudi načrtovali. V letošnjem letu je bilo v
Ptuju že vseljenih 160 stanovanj na Ziherlovi
ploščadi v Zgradbe B-3 in B-4.
Cez dobra dva meseca bo vscljivih nadaljnjih 55
stanovanj v zgradbi B-5, ki ima neto stanovanjske
površine 2.731 kv. metrov. Pospešeno gradijo tudi
stanovanjski bolk B-6. Predvideno je bilo, da bi
nekaj elementov naj dokončno uredili že v letošnjem
letu, vendar zaradi slabih vremenskih razmer to ne
bo mogoče. Tako bo 70 stanovanj v tej stavbi
vseljivih v spomladanskih mesecih prihodnjega leta.
N.D.
Stanovanjska bloka B-5 in B-6 bosta postala prijeten dom za 125 družin^
Foto: M.Ozmec
TEDNIK
- 12. oktober 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Idejnopolitično izobraževanje komunistov
ZVEZA KOMUNISTOV
Komisije za idejno usposabljanje komuni-
stov, ki deluje pri komiteju občinske konference,
je pred kratkim obravnavala izvajanje programa
idejnofKjlitičnega usposabljanja komunistov v
ptujski občini v preteklem obdobju in sprejela
program usposabljanja v letošnjem in prihod-
njem letu.
Ko so ocenjevali izvajanje vseh oblik
usposabljanja so ugotovili, da sekretarji osnov-
nih organizacij ZK premalo sodelujejo s kandi-
dati za sprejem v zvezo komunistov. Ze pri uva-
jalnem seminarju je prišlo do osipa kar pomeni,
da se sekretar in ostali člani osnovne organiza-
cije, ki je predlagala kandidata, premalo zavze-
majo za kvalitetno kadrovanje, če smemo tako
reči. Kandidati bi morali biti seznanjeni s pro-
gramom in načeli ZK že pred obiskovanjem uva-
jalnega seminarja, da bi lahko na njem utrdili in
poglobili svoje znanje in se zatem tvorno vklju-
čili v delo v osnovni organizaciji in v vseh ostalih
sredinah, hkrati pa pridobili čvrsto podlago za
nadaljnje idejnopolitično usposabljanje. Zani-
miv je tudi podatek, da se je v času uvajalnega
seminarja le en sam sekretar pozanimal, če kan-
didat redno obiskuje seminar in tudi aktivno
sodeluje na predavanju. Glede na to, da je nalo-
ga vseh članov skrb za kandidate, je takšno rav-
nanje v nasprotju z začrtano potjo komunistov,
saj je prav kandidatom potrebno posvečati
veliko pozornost. Torej bodo morali sekretarji
mnogo bolj spremljati delo kandidatov za spre-
jem v vseh oblikah izobraževanja.
Močan osip je tudi pri seminarjih za novo-
sprejete člane ZK, morda zaradi tega, ker so se-
minarji v popoldanskem času in zaradi hetero-
genosti seminaristov. Zato so člani komisije me-
nili, da bi med udeleženci seminarja izvedli
anketo s katero bi poskušali potem najti naj-
ustreznejši čas predavanj za vse udeležence.
Z delom bo pričela tudi dopisna šola mark-
sizma, ki traja vse leto. Letošnje skupine bodo
za razliko od lanskih nekoliko manjše, da bo
delo bolje potekalo. Sicer pa je program dela tak
kot lani, — skupine se tedensko sestajajo in raz-
pravljajo o predelani snovi, sestajajo se tudi z
mentorji in razjasnjujejo težje razumljiva pog-
lavja, sicer pa delo temelji predvsem na indivi-
dualnem študiju.
V tem času bo pričela z delom tudi partijska
politična šola v Ptuju, medtem ko je z delom že
pričela srednja politična šola v Mariboru in
trimesečni seminar o teoriji in praksi marksizma.
Pričeli so se tudi uvajalni seminarji in semi-
narji za novosprejele člane zveze komunistov,
tako da je aktivnost na tem področju dokaj raz-
gibana.
Na seji komisije so se pogovarjali tudi o tem,
da bi slušatelji vseh obhk izobraževanja ob
koncu preverili pridobljeno znanje in ugotovili,
kako je potrebno snov podajati, da bi bil učinek
čim večji. To pa ne sme odkloniti kandidatov,
saj gre končno za preverjanje uspešnosti omenje-
nih oblik izobraževanja. Dolžnost vseh komuni-
stov je, da pridobljeno znanje kar najbolje upo-
rabljajo pri svojem družbenopolitičnem delu.
N. D.
ANICA GOMILŠEK, DELEGATKA 9. KONGRESA
ZS SLOVENIJE
Izenačiti pogoje
za delo učencev
Anica Gomilšek je že 16. let
učiteljica; poučuje pa v osnovni
šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah,
ki je tudi njen rojstni kraj.
Ko govori tov. Gomilškova o
svojem delu, pove, da je
specifično, posebno Se delo v
prvem razredu. Kljub temu, da se
otroci pripravljajo na vstop v šolo
že v mali šoli, so še neprilagojeni;
zato je potrebno z njimi vzpostavi-
ti pristen stik. Za učitelja pa je
najlepši trenutek takrat, ko ugoto-
vi, da si je otroka pridobil.
Priprave na kongres so v
zaključni fazi. Zato nas zanima,
kako so se vključili delavci vzgoje
in izobraževanja v predkongresne
razprave.
,,V okviru predkongresne
razprave smo delavci vzgoje in
izobraževanja razpravljali
predvsem o tistih področjih iz gra-
diva, ki zadevajo vzgojo za delo
učencev. Tako smo delavci vzgoje
in izobraževanja predlagali, da bi
naj vsi učenci dobivali brezplačno
šolske potrebščine, prav tako
malice. S tem bi vsaj delno
izenačili pogoje učencev," je
odgovorila tov. Gomilškova.
Kako je z nagrajevanjem
učiteljev?
,,Reči moram, da ni najboljše
rešeno. Glede nagrajevanja po
delu smo veliko govorili in tudi
veliko pisali, konkretnih uspehov
še ni. Vsi namreč vemo, da je
svobodna menjava dela šele na za-
četku. Zato nas čaka pri tem še
veliko dela in razumevanja. To pa
ni samo naša želja, temveč potreba
celotnega združenega dela." O
čem bi želeli razpravljati na
kongresu?
,,V kongresni razpravi bi želela,
če bo le mogoče, opozoriti na
probleme usmerjenega izobraže-
vanja v ptujski občini. Po analizi
je v ptujski občini v nadaljnje
šolanje vključenih le 60 do 70
odstotkov otrok, ki končajo
osnovno šolo. Prav gotovo je ta
odstotek prenizek in si bomo mo-
rali bolj kot doslej prizadevati, da
bi čim več učencev po zaključeni
osnovni šoli nadaljevalo s
šolanjem. Poudariti je potrebno,
da je potreba po dobrem in
usposobljenem kadru, potreba
celotne skupnosti v njenih prizade-
vanjih za kakovostnejši razvoj in
boljše rezultate na vseh področjih
življenja in dela."
Velikokrat prav v vzgoji in
izobraževanju nakazujemo potrebe
po ustreznih kadrih. Kako je s
tem?
,,Kadrovsko vprašanje je v
vzgoji in izobraževanju še posebej
pereče. Prepričani smo, da bo prav
nagrajevanje po vloženem delu, ki
bo obenem stimulativno v veliki
meri pripomoglo k odpravi
kadrovske vrzeli na tem področju.
Ce bomo dobrega delavca tudi
dobro nagradili, bomo s tem
pridobili še več dobrih delavcev."
Pogosto govorimo tudi o
različnih pogojih dela ,,mestnega
in podeželskega učitelja". Ali
razlika obstaja?
,,Razlika je. To se odraža še
posebej pri delu z otroci v prvem
razredu. Otrok, ki živi v mestnem
okolju ima toliko vtisov iz
predšolskega obdobja; obiskoval
je vrtec, zato v veČini primerov
njegov vstop v šolo ni povezan z
večjimi in odprtimi problemi nje-
gove socializacije. Otroci pa, ki
prihajajo v cicibanovo šolo na
podeželju, najpogosteje še govoriti
ne znajo. Mnogo je tudi takih, ki
niso samostojni pri osnovnih opra-
vilih. Vse to pogojuje razliko v
delu."
Kako se vi kot sindikalna
delavka vključujete v življenje in
delo krajevne skupnosti, kjer
živite?
,,Aktivno delam v različnih or-
ganizacijah in društvih ter
delegatski sredini. Ob tem naj
povem, da skoraj ni podeželskega
učitelja, ki bi puščal vnemar delo v
sredini, kjer živi. To ni smo
potreba, temveč tudi dolžnost.
Zaradi obvez v šoli in izven nje, ni
naključje, da se z ostalimi
družinskimi člani srečam šele
zvečer. Vendar Če delaš z veseljem,
vse obveze zadovoljivo uskladiš.
Od kongresa pa pričakujem, da
bi potrdil že v razpravah potrjene
predloge in obenem nakazal
skupno reševanje le-teh, je
zaključila Anica Gomilškova.
M G
Anica GomilSek
foto: zk
SPOMINI PREHITRO BLEDIJO
OB50-LETNICI PRVE CELICE KP V PTUJU
Letos koncem septembra je
poteklo 50 let od takrat, ko je v
Ptuju začela delovati prva ilegalna
celica KPJ, ki obenem pomeni
začetek kontinuiranega revolu-
cionarnega , zibanja na našem
območju. Žal je ta obletnica vse
pretiho in neoi>azno šla mimo nas.
Zato ni odveč, da na kratko
obudimo spomin na dogodke
tistih dni.
Komunistična partija je bila
takrat prepovedana, komuniste sp
preganjali in zapirali. Vse hujši
teror je že napovedal „šestoja-
nuarsko diktaturo", razglašeno 6.
januarja 1929. V Ptuju sta takrat
politično aktivno delovala študent
medicine Jože Potrč, <^rejet v
KPJ leta 1924 v Zagrebu, rojen v
Vintarovcih, doma v Janežovcih in
kovaški mojster Ivan Spolenjak,
član KPJ od leta 1922, zaposlen v
železniških delavnicah v Mariboru.
Nekega dne v septembru^
točnega datuma ni bilo moc
ugotoviti, ker so ilegalni sestanki
potekali brez zapisnikov, se je v
gostilni ,,Pri pošti" zbrala skupina
delavcev iz ptujskih železniških
delavnic. Prisedel je Jože Potrč,
kot slučajno se jim je čez nekaj
časa pridružil še Ivan Spolenjak.
Na zunaj vse tako kot da se je pri
gostilniškem omizju srečala skupi-
na znancev. Vendar je ta sestanek
bil plod večletnega skrbnega dela
obeh komunistov.
Na tem prvem pripravljalnem
sestanku je bil dogovor, da bodo
postali _ člani KP delavci iz
železniških delavnic: Leopold
Voda, Franc Kramberger, Alojz
Arnuš in Femec. Dogovorili so se,
da bo pravi ustanovni sestanek čez
nekaj dni pri Femcu v Rogoznici.
Ta sestanek je tudi bil, za
sekretarja je bil imenovan Leopold
Voda, sprejeti pa so bili v KP še:
Franc Kosec (edini še živeči od
vseh sodelujočih na ustanovnem
sestanku), Jakob Herceg, Bole in
^oroviek, Femec pa je odstopil,
ker se je zbal velikih nalog in
odgovornosti.
To je nekaj skopih podatkov o
ustanovitvi prve ilegalne celice
KPJ   na  ptujskem   območju   v
septembru 1928. Njena ustano-
vitev in njeno delovanje v
železniških delavnicah v Ptuju
pomeni tudi začetek odločnega
revolucionarnega boja ptujskih
delavcev in tudi kmetov, saj je
pozneje tudi Jože Lacko bil član
te celice, prižgan je bil plamen, ki
se je nezadržno širil dalje. Iz
železniških vrst so se širile ideje
komunizma, širilo revolucionarno
razpoloženje in rasle so nove
celice KP, v njih so rasli tudi novi
borci, med njimi tudi kasnejši
narodni heroji.
Ob tem se moramo spomniti še
na eno obletnico ... 4. oktobra
1963, to je pred 15 leti je mnogo
prezgodaj izgorel v plamenu
socialistične revolucije dr. JOŽE
POTRČ, tvorec prve ilegalne
celice KPJ na ptujskem območju,
častni občan občine Ptuj,
pomemben graditelj socialistične
družbe in nosilec števUnih
odgovornih dolžnosti v tej družbi.
Ko smo pred petimi leti v
Vintarovcih pri Destrniku, ob
spominu na njegovo 70-letnicp
rojstva, na njegovi rojstni hiši
odkrili spominsko obeležje, je
glavni govornik FRANC ŠETINC,
takrat sekretar sekretariata CK
ZKS, danes sekretar predsedstva
CK ZKS, med drugim dejal:
, Dr. Jože Potrč je bil ustvarjalni
duh, h kateremu se bomo vedno
vračali, kajti ne le da sta njegovo
delo in misel še vedno aktualna, v
današnjem času postajata še vedno
bolj. Razmeroma zgodaj je
ugotovil, da imajo protislovja
družbe prehodnega obdobja tudi
moralno-etično komponento. V
skladu s spoznanji marksizma in
kot vojak revolucije, ki se ni
nikdar izmikal njenim nalogam, se
je posebno posvetil temu
občutljivemu področju - morali
in etiki. Opozarjal je na
zanemarjanje etike v razvoju
družbene znanosti.,.."
Te besede so enako aktualne
tudi danes, zato je prav, da se
spominu dr. Jožeta Potrča
oddolžimo vsaj prihodnje leto, ko
bomo praznovali 60-letnico
ustanovnega kongresa KPJ.
FF
Dr. Jože Potrč (v sredini) na enem od srečanj s ptujskimi
občani
PRI REŠEVANJU PROBLEMOV
PREMALO UČINKOVITI
S SEJE OK ZSMS]
^:.:-::^^Kin"uj.:::j::.::l
v četrtek, 5. oktobra je bila v
Ptuju prva redna seja občinske
konf. ZSMS Ptuj. Že uvodni
referat Dragice Voda, predsednice
občindce konference ZSMS Ptuj je
zajel vsa globalna področja
delovanja mladih. Od idejno
političnega dela, do kakovostnega
in kvalitetnega vk^učevanja skoraj
vseh sredin mladih v javno
razpravo ter vloge in deleže
mladih komunistov pri tej
pomembni politični akciji. Mladi
komunisti se zavedajo, kako
odgovorna naloga je to, zato so
odgovornost hrabro prevzeli Sicer
pa je treba kritično oceniti ves
potek javne razprave in ugotoviti,
da vse le ni šlo tako kot bi lahko.
V poznejši razpravi so mladi
ugotav^aU da morajo vse ocene
končno preiti v učinkovito
reševanje obstoječe problematike.
Vse preveč namreč izpostavljamo
probleme mladih, daleč premalo
ja smo učinkoviti pri reševanju,
hladim ne ua)eva pritegnhi k
svojemu delu družbenopolitičnih
organizacg in samoupravnih inte-
resnih skupnosti, se manj je
usklajen program delovanja mla-
dih z delovanjem SZDL kot
frontne organizacije, kjer bi
moiali mladi imeti več vpliva.
Dosedanje sodelovanje med mla-
dimi in družbenopoUtičnimi
organizacijami je zelo slabo, kot
vzrok za takšno stanje, ugotavljajo
mladi, da je krivda obojestranska.
V vrstah ZSMS je premalo članov
ZK, ti pa, kot vemo naj bi bih
osnovno gibalo in pobudnik za vse
akcije.
Seveda ni to edini vzrok
neaktivnosti mladih. Do sedaj je
bila splošna praksa v vseh
osnovnUi organizacigah ZSMS, -
če je bil predsednik ali sekretar
aktiven je bilo aktivno tudi
članstvo. V nasprotnem primeru
pa vlada mrtvilo. Ugotovljeno je
bilo tudi, da se predsedniki OO
ZSMS vse preveč menjavajo, v
nekaterih primerih skoraj vsak
mesec. To pa seveda vpUva
neugodno na vse ostale mladince,
ki vse preveč pričakujejo od svojih
vodstev. Premak) se zavedajo, da
so tudi sami dolžni delovati in
ustvarjati.
Ce na kratko preletimo vse
ostale   jprobkme,   ki   so   jih
izpostavili mladi na področnih
konferencah, potem ugotovimo,
da so mladi v izobraževanju iemh
največ pripomb k usmerjenemu
izobraževanju, ki je prisotno le
formalno - še ni zaživelo kot bi
lahko. Tudi samouravljanje v
šolstvu še ni zadovoljivo, mentorji
pa so po nmenju mladih premalo
usposob^eni za delo po področjih.
Mladi v združenem delu se še
zmeraj borgo z uveljavljanjem v
delovni sredini, s stanovanjsko
problematiko, štipendijsko poU-
tiko ter ostalimi specifičnimi
problemi. Zelo pozitivno je, da
tudi. mlade delavce skrbi trenutno
kritično stanje v gospodarstvu
ptujske občine.
Mladi v krajevnih skupnostih pa
se še naprej ukvarja o z že znano
problematiko: neaktivnost član-
stva, financiranje delovanja, pro-
storski problemi, neaktivnost
mladih komunistov ter slabo
sodelovanje z DPO in društvi.
Žatostno je na primer, da morajo
mladi v KS „služiti" denar z
raznimi veselicami in drugimi
družabnimi prireditvami, ko pa
vemo, kdo je dolžan za
financiranje 00 ZSMS.
Skratka cela kopica problemov
je o katerih bodo mladi na
kongresu morali govoriti in jih
tudi poskušah rešiti. Politična
klima je zelo ugodna in prav je, da
takoj po kongresu mladi zavihajo
rokave in se lotijo reševanja
sklepov. Le tako lahko pričakuje-
mo „bo^še čase."
Mladi OK ZSMS Ptuj so med
drugim tudi potrdili 3. predlog
resolucije X. kongresa, ki je takoj
za tem šel v javno razpravo. Za
tem so razprav^ aU še o kandidatih
za republiško vodstvo ZSMS.
Potrdih so tudi predlog, da
zastopa na kongresu ZSMJ mlade
ptujske občine Dragica Voda,
predsednica KO ZSMS Ptuj.
Branko Novak, sekretar OK ZSMS
Ptuj pa je za tem prebral predlog
programa dela občinske konferen-
ce mladih za prihodnje leto.
Ob koncu so se dogovorili, da se
bodo aktivno vključili v razprave
o statutih KS, ob kongresih
mladih pa bodo pripravih številne
kuhume in pohticne manifesta-
cge.
M. Ozmec
Mladi so na 1. seji OK ZSMS zelo kritično ocenili dosedanje
predkongresne aktivnosti.
Foto: M. Ozmec
Reorganizirana občinska
konferenca ZK
SLOVENSKA
BISTRICA
Na nedavni seji občinske kon-
ference ZKS Slov. Bistrica so
ugotovili, da so z uresničevanjem
reorganizacije ZK v občini v
majhnem zaostanku. Ob tem po-
udarjajo, da so vse dosedanje nalo-
ge v pokongresnem obdobju z
veliko mero odgovornosti tudi
uresničevali.
O predlogu reorganizacije občin-
ske konference ZKS in njenih orga-
nov je pred tem tekla enomesečna
javna razprava v vseh osnovnih
organizacijah ZKS. Razprava je
pokazala, da se komunisti s pred-
lagano reorganizacijo strinjajo, o
tem se je izreklo skoraj vseh 800
članov ZK, toliko jih je v občini, ki
so izražali tudi želje, da naj nova
organiziranost bolj zbliža, akcijsko
in idejno-politično z občinsko kon-
ferenco in njenimi organi vse
osnovne organizacije.
Posebej je bilo poudarjeno, daje
toliko pomembnejša prisotnost
občinske konference ZK v orga-
nizacijah združenega dela, zlasti v
IMPOL-u, kjer ukinjajo tovarniški
komite. Enako velja tudi za SOZD
UNIAL, kjer je deloval svet ZK.
Oba vmesna organa je treba nado-
mestiti z večjo aktivnostjo komu-
nistov v osnovnih organizacijah in
večjo angažiranostjo občinske kon-
ference, njenega komiteja in komi-
sije za organiziranost in razvoj ZK.
Zaradi večje povezanosti med •
komitejem in OO ZKS bodo tudi
pogosteje sklicevali posvete s sekre-
tarji organizacij, odgovornimi
komunisti na posameznih področ-
jih dejavnosti in podobno. Središče
vsega pa mora ostati delovni člo-
vek, ki v sistemu socialističnega
samoupravljanja in delegatskih
odnosov ter v DPO odloča o
svojem delu in njegovih rezultatih.
Zveza komunistov v bistriški
občini bo v naslednjem obdobju
morala posvečati veliko več pozor-
nosti vprašanju integracijskih pro-
cesov tako v trgovini kot v turizmu
in v celotnem gospodarstvu, zlasti
na področju kmetijske proizvodnje
bodisi v družbenem ali zasebnem
sektorju. Posebno skrb bo treba
posvetiti tudi hitrejšemu razvoju
malega gospodarstva, kjer so še
velike rezerve. Komunisti se bodo
morali odločneje zavzemati za ures-
ničevanje integracij nadaljnje fina-
lizacije aluminijske proizvodnje, tu
so možne skupne poti med
IMPOL-om in EMMl in Montal iz
Slov. Bistrice ter Monter v Poljča-
nah. Pred vrati je že tudi združitev
med OZD Steklo Slov. Bistrica in
EMl Poljčane.
Pomembno področje aktivnosti
ZK, skupno s sindikati, je ocenitev
stanja glede dislociranih obratov,
ki jih je na območju občine veliko
in marsikje so možnosti za organi-
ziranje v TOZD.
Da bi komunisti v bistriški občini
kar najbolj uspešno reševali naka-
zane in številne druge naloge, so se
ustrezno organizirali in to na seji
občinske konference ZKS soglasno
sprejeli. Konferenca bo odslej štela
45 članov (prej 52) in imela več
stalnih komisij po 7 članov. Komite
bo odslej štel 9 članov (prej 15),
vsak član komiteja pa bo predsed-
nik komisije ali nosilec odgovorno-
sti za posamezna področja dejav-
nosti.
Komite je tudi dopolnil svoj pro-
gram dela. V njem je poudarjeno,
da bodo posebno pozornost posve-
čali idejnemu izobraževanju, spre-
jemanju novih članov, vključeva-
nju komunistov v celotno družbe-
nopolitično aktivnost in podobno.
Posebno skrb bodo morali posvetiti
pridobivanju novih strokovnih
kadrov za delo na področju gospo-
darstva in v družbenih dejavnostih.
Sedanje stanje na tem področju je
zaskrbljujoče, saj se občina nahaja
na predzadnjem mestu v Sloveniji.
§e več načrtnosti bodo posvetili
delu na področju SLO in družbene
samozaščite, novih oblik širšega
informiranja in podobno.
Viktor Horvat
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
12. oktober 1978-
TEDNIK
sis za zaposlovanje
Delegati se bodo
sestali 19. oktobra
Tako kot je zapisano v
rokovniku nalog, bodo delegati
pt'.jske skupščine SIS za zaposlo-
Vi^nje odločali o sprejemu
ugotovitvenega sklepa o ustano-
vitvi občinske in medobčinske
skupnosti ter predloga statuta
skupnosti. Poleg tega bodo
delegati na zasedanju sprejeli
dopolnilo k samoupravnemu spo-
razumu o temeljih plana
zaposlovanja z leti 1979 in 1980.
Med pomembnimi točkami
dnevnega reda je tudi poročilo o
uresničevanju nalog v prvem
polletju letošnjega leta.
Skupnost za zaposlovanje
Maribor je pripravila obširno
poročilo o delu v prvem polletju,
ki zajema zaposlovanje, posredo-
vanje dela, usposabljanje in
zaposlovanje invalidnih oseb,
poklicno usmerjanje, štipendi-
ranje, analitično statistične de-
javnosti, zavarovanje za primer
brezposelnosti in pregled fi-
nančnega poslovanja. Pripravljene
so tudi ugotovitve in zaključki k
poročilu o izvajanju programa
dela za omenjeno obdobje.
Skupnost za zaposlovanje Maribor
ugotavlja, da je potrebno z
usmerjenim zaposlovanjem
izboljšati celotni proces dela za
ustreznejše zaposlovanje iskalcev
zaposlitve in za bolj učinkovito
pokrivanje kadrovskih potreb. To
pa je moč doseči z boljšim pozna-
vanjem delovnih in drugih pogojev
zaposlovanja v združenem delu in
pa z večjo aktivnostjo ter
operativnostjo nosilcev nalog —
združenega dela v celoti.
Izboljšati je tudi sistem informi-
ranja o možnostih in pogojih
zaposlovanja delavcev na
začasnem delu v tujini, ki se žele
vrniti domov.
Ker so izdatki za socialno
varnost v prvem polletju presegli
planirani obseg — zlasti velja to za
ormoško in ptujsko občino, je
potrebno težišče zaposlovalne de-
javnosti   osredotočiti  v  hitrejše
zaposlovanje delavcev s temi pra-
vicami in doseči, da bodo izvršilni
odbori skupščin individualno ugo-
tavljali vzroke nezaposljivosti in
potem v skladu z ugotovitvami
ustrezno ukrepali.
Z izvajanjem nalog s področja
usposabljanja in zaposlovanja
invalidnih oseb skupnosti kasnijo,
čeprav so te naloge prioritetne.
Prav v občini Ptuj je stanje
posebej kritično, delno zato, ker
so se pričela sredstva v ta namen
oblikovati šele s prvim julijem.
Obseg zaposlovanja v regiji
rahlo presega planirane stopnje
rasti, vendar v podravski regiji še
ni mogoče govoriti o polni
zaposlenosti aktivnega
prebivalstva.
Pri letošnjem usklajevanju
šolskih kapacitet in kadrovskih
potreb v regiji je služba poklicnega
usmerjanja ugotavljala, da je v
bodoče potrebno dopolniti obsto-
ječe podatke o kadrovskih
potrebah za suficitarne poklice z
informacijo o zaposlovanju
delavcev teh prodilov oziroma o
njihovem nadaljnjem
izobraževanju. Skupnost ugo-
tavlja, da se letošnji skupni razpis
učnih mest v gospodarstvu in
kadrovskih štipendij za celo Slo-
venijo ni najbolje obnesel. Zato bi
bilo prav, da nadaljujemo s prakso
skupnih razpisov po posameznih
regijah. Poleg tega pa je potrebno,
da se štipendisti, ki prejemajo
štipendije iz združenih sredstev
povežejo s temeljnimi in drugimi
organizacijami združenega dela
zaradi kasnejše zaposlitve.
Takšen je na kratko povzetek
ugotovitev in zaključkov o katerih
bodo seveda najprej razpravljali
delegati in jih šele nato sprejeli. Je
pa v njih zapisanih nekaj umestnih
predlogov, ki bi pripomogli ne
samo k boljšemu delu skupnosti
temveč k hitrejšemu in
kvalitetnejšemu uresničevanju
sprejetih nalog na področju
zaposlovanja. N. D.
Življenje na desetih kvadratnih metrih
stanovaIij še vedno ni dovou
Svetloba je vir življenja, prav
tako voda, sonce in zrak. Zakaj
prav v uvodu ta stavek? Zato, ker
smo pred dnevi obiskali Marijo in
Marjana Huzjaka na Cankarjevi
uUci v Ptuju in v njunem
stanovanju, ki meri skromnih 10
kv. metrov (zanj plačujeta 86,20
dinarjev), ugotovili, kako pomem-
bno je v stanovanju videti sonce,
dihati svež zrak in imeti vodo.
Skromna sobica je brez okna, brez
odtoka za vodo in brez drugih
najpomembnejših stanovanjskih
pritiklin. No, kljub vsem tem
tegobam je sobica zasedena, v njej
živi družinica Huzjak.
Ko stopiš skozi vrata zagledaš
najprej svetilko, ki gori tudi
podnevi, poleg te brleče svetilke
imata zakonca še omaro, štedilnik,
hladilnik, stol, okroglo mizo, dve
majhni posteči za otroka, sama
spita na tleh, pomivahio korito,
televizor in še kaj. Marjan nam je
razložil kako živita z ženo in
sinovoma, eden je star eno leto,
drugi tri. Sobico je dobila Marija
Erek stanovanjske skupnosti, ko je
ila še sama in živela z enim
otrokom. No, sedaj je minilo že
leto dni in družina Huzjak še
vedno živi v skromni sobici,
čeprav bi bilo prav, da se preselita
v večje.
In kaj sta ukrenila, da bi njun
položaj izboljšala? Dejala sta, da
sta že nekajkrat oddala prošnje na
stanovanjski skupnosti, tu ju je
priporočala tudi socialna delavka,
vendar pravega odgovora še nista
dobila. Odgovor je bil: počakajta
na vrstni red razdelitve solidarno-
stnih stanovanj in na ocenitev
stanovanja.
„Starši nama ne morejo
pomagati, kajti sami živijo v zelo
utesnjenih prostorih", zatrjuje
Marjan. „Z mesečnim dohodkom,
ki znaša okoli 6.500 dinarjev, si
stanovanja ne moreva kupiti, zato
tudi upravičeno pričakujeva od
družbenopolitične skupnosti, da
nam kako pomaga."
„Sobico sva si uredila zelo
skromno", pripoveduje Marija,
„kupila sva si celo prahii stroj, da
bi nama olajšal delo, vendar ker ni
odtoka za vodo, je delo z njim še
težje, vodo morava namreč sproti
v vedrih odnašati v stranišče ali
kanal na dvorišču. Zares živiva v
nemogočih okoliščinah, želiva si
stanovanje bodisi v starem delu
mesta ali v novem, kjer so bloki,
želiva si vodo, okna, želiva si
svetlobo."
„Ce bi živel sam, bi težave in
probleme lažje prenašal", je dejal
Marjan, „vendar sedaj je drugače.
Družino imam, za sinova gre,
želita si svetlobe, mirno spanje in
razvedrilo. Se sreča, da imava
urejeno otroško varstvo, to delo
opravka moja mama."
Niun delovni čas je različen.
Marija dela v TEHNOSERVISU in
sicer vedno popoldne, medtem ko
Marjan dela v TOZD Lesna
industrija v dveh imenali. Kot sam
pravi nima pravega počitka. Tako
ne ponoči, niti dopoldne, še manj
popoldne. Prav gotovo se včasih
dogaja, da Maijan zaradi tega
včasih ne opravlja vseh delovnih
nalog in opravil tako kot bi moral
„Ko bom imel stanovanje kot se
,šika'   se  bom  tudi  pri  delu
potrudil in ,pobo5šar ",
V združenem dehi, kjer sta
zaposlena, smo zvedeli, da za njun
problem vedo, vendar ker je
takšnih problemov v vsaki delovni
organizacgi veliko, jih zato tudi
počasneje uresničujejo. In kaj
menqo na stanovanjski skupno-
sti?
Stanovanje so jima že ponudU in
sicer na Zelenikovi ulici, vendar
sta stanovanje odklonila, ker sta
bila prepričana, da je zelo vlažno.
Stanovanje na Zelenikovi meri 27
kv. metrov in bi bilo to zanju
začasna rešitev. Kar pa zadeva
vlažnost, so nam na stanovanjski
dcupnosti zatrdili, da stanovanje
ni vlažno, temveč je bi la takrat
pokvarjena vodovodna cev in
pipe. Družina Huzjak je na
seznamu družm z nizkim osebnim
dohodkom in zanju ter za
podobne družine v Ptuju gradimo
solidarnostna stanovanja. Predvi-
deva se, da bosta dobila dvoinpol
ali trisobno stanovanje v B 7, ki bo
namenu predan v decembru
prihodnjega leta. Ko bo komisija,
ki deluje pri samoupravni
stanovanjski skupnosti, opravila
točkovanje in ocenila stanovanje,
bo prav gotovo družina Hozjak
imela prednost pri dodelitvi
stanovanj. Če Marjan ne bi imel
večjih zahtev po površini stanova-
nja, bi mu lahko bo^še stanovanje
zagotovili že konec tega leta in
sicer v bloku B 5 in B 6 na
Ziherlovi ploščadi. Stanovanje v
Cirkovcah 11 pa jim bi lahko
ponudil že danes, ključi so na
stanovanjski skupnosti in vselitev
je možna takoj, so zatrdili,
predstavniki stanovanjske skup-
nosti.
Torej priložnost obstaja. Huz-
jakovi se morajo odločiti.
zk
„2elimo si svetlobe", pravijo njihove oči
foto: zk
Krajevna skupnost v celoti zaživela
v krajevni skupnosti Dušan Kve-
der ugotavljajo, da je skupnost šele
z aktivizacijo vseh organov v celoti
zaživela; zavedajo se, da le skupno
in sprotno reševanje nastale proble-
matike ter akcijska naravnanost
dajeta tudi željene rezultate. Kljub
temu, da organi krajevne skupnosti
intenzivno delajo na realizaciji po-
stavljenih programov, je trenutno
med najbolj angažiranimi statutar-
na komisija, ki pripravlja osnutek
statuta.
Krajevna skupnost Dušan Kve-
der je skupnost s posebnimi značil-
nostmi; je skupnost z veliko zapu-
ščino preteklosti in med drugim
tudi skupnost, na čigar območju ži-
vi največ starejših občanov; poleg
tega jo spremljajo še druge
značilnosti. Prav to ji daje obeležje
posebnega značaja. Sicer pa jo pe-
stijo tudi problemi komunalne na-
rave. Pravo vzdušje pri izpostavlja-
nju problematike skupnosti daje v
zadnjem času še svet potrošnikov,
ki zlasti poudarja potrebo po
ustreznem lokalu za prodajo
kruha. Precej razprave se bije tudi
okrog cene sadja na ptujski tržnici,
ki so v primerjavi s cenami na
mariborski tržnici; (gre za iste pro-
dajalce) višje za 30 do 40 odstot-
kov. Tesnejših stikov si v krajevni
skupnosti želijo z interesnimi skup-
nostmi, predvsem s kulturno
skupnostjo. Z nekaterimi skup-
nostmi pa so se že dogovorili za
konkretne oblike sodelovanja.
Program dela za tekoče leto,
tako je poudaril Ciril Satej, pred-
sednik skupščine krajevne skupno-
sti, je skoraj v cleoti izpolnjen. Ve-
čino sredstev so letos usmerili v re-
ševanje vprašanj komunalne nara-
ve; nekaj večjih T^omunalnih pro-
blemov pa bodo reševali v prihod-
njem letu. Za to bodo porabili tudi
letos neizkoriščena sralstva samo-
prispevka.
Vsi organi krajevne skupnosti so
prejeli nalogo, da še do izteka leta
pripravijo lastne programe dela;
nato bodo skupno izdelali program
za krajevno skupnost.
Pohvalno je tudi delo vseh 9-tih
delegacij. Kritično je potrebno oce-
niti njihovo delo ;dasti, ko gre za
povezavo dela delegacij z delom or-
ganov krajevne skupnosti in druž-
beno-političnih organizacij. Da bi
vrzel odpravili, bodo opravili
analizo dela delegacij. Dogovorili
so se, da je nalogo potrebno uresni-
čiti še v tem letu. MG
SLOVENSKA BISTRICA
Potrebno bo
več gospodarnosti
za uresničitev plana
v IMPOLU, največji delovni organizaciji na območju občine
Slovenska Bistrica so za prvo polletje letošnjega leta načrtovali za 14
odstotkov večjo proizvodiijo kot v istem obdobju lani.
V prvi polovici letošnjega leta so proizvedli 29.037 ton proizvodov,
ker je za 1.405 ton ali 7 odstotkov pod planiranim. V primerjavi z
enakim obdobjem lani pa so k^ub temu proizvodnjo presegli za štiri
odstotke.
V kolektivu z doseženim rezultatom proizvodnje, za prvo polletje
letošnjega leta nikakor niso zadovoljni Med osnovnimi vzroki za takšno
nezadovojstvo pa je predvsem spoznanje, da so posamezne TOZD v
IMPOLU pozno sprejele plan proizvodnje za letošnje leto, kot tudi to, da
nove investicije še niso prinesle predvidenega povečanja obsega fizične
proizvodnje.
Za planom tako zaostajajo TOZD Livarna, Valjarna, Stiskalnice in
Monatal. Največjezaostajanje za planom, to je kar za 14 odstotkov, pa
beležgo v TOZD Žičarni kljub temu, da je prav ta presegla lanskoletno
proizvodnjo prvih šestih mesecev za 949 ton. Med glavne vzroke navajajo
predvsem slabo kvaliteto surovin in tudi težave pri njihovem dobav^anju.
V IMPOLU so kljub temu prepričani da jim bo do konca letošnjega
leta uspelo uresničiti rezultate m naloge, ki so sijih zastavili z letošnjim
planom. Predvsem bodo morali zastaviti vse sile v doseganje boljše
produktivnosti, gospodarnosti, vzporedno s tem pa dograjevati
samoupravno družbeno ekonomske odnose. Viktor Horvat
0RM02
Naša ustvarjalnost
- glasilo tovarne
Jože Kerenčič
Konec septembra je v delovni or-
ganizaciji ,,Jože Kerenčič" izšla
prva številka tovarniškega glasila z
naslovom ,,Naša ustvarjalnost", ki
je tako prvi časopis v ormoški ob-
čini. Pot informiranja je v delovni
organizaciji jasno zastavljena, to
nam dokazuje tudi vsebina prve
številke. Poleg splošnih informacij
bodo v glasilu objavljali še poslova-
nje v DO, razvojna usmerjanja
TOZD in drugo. V prvi številki je
uredniški odbor na petih straneh
pripravil informacijo o polletnem
gospodarjenju, o bodočem razvoju
temeljne organizacije združenega
dela Likaplast iz Udbine ter pre-
gledni zapis o nastajanju tovarne.
Novemu časopisu želimo dobro in
smelo informacijo.
zk
DRUGI Pl^AZNIK KS DORNAVA
Prenovljena kulturno-prosvetna
dvorana
10. oktobra se občani in delovni
ljudje krajevne skupnosti Dornava
spominjajo na krvave dogodke iz
narodnoosvobodilnega boja, ko je
nemški okupator na surov in
gnusen način ubil partizanske
kurirje in družino Cuš iz
Mezgovec.
V nedeljo, ko so v Dornavi
proslavili drugi krajevni praznik in
se spomnili na preteklost, je
najprej na svečani seji organov
krajevne samouprave, družbeno-
političnih organizacij ter društev
govoril Kondrad Vrtič, predsednik
skupščine KS. Razčlenil je razvoj
krajevne skupnosti in dejal, da so
v obdobju med prvim in drugim
praznikom dosegli več uspehov.
Utrdili so delegatski sistem,
oblikovali več delegacij in obnovili
kulturno dvorano, za katero so
denar in gradbeni material
prispevali občani, kulturna
skupnost Slovenije in občine Ptuj,
Prosvetno društvo in drugi.
Prostovoljno delo, ki ga ni bilo
malo, pa so ocenili na 600 tisoč
dinarjev.
Dvorana ima danes lep in prije-
ten videz. Obnovili so stene,
električno napeljavo, oder in
garderobne  prostore.   V  stavbi.
kjer je tudi dvorana, so napeljali
toplovodno ogrevanje. V prihod-
njem letu je pred občani nova
naloga in sicer akcija ,,Zdrava
pitna voda v vsaki hiši".
V nadaljevanju svečanosti je
govoril tudi Anton Velikonja,
sekretar krajevne konference
SZDL, ki je orisal vso
revolucionarno   preteklost   in
pridobitve socialistične revolucije.
Ko so na simboličen način
predali dvorano namenu, so
prizadevnim članom osnovne
organizacije RK izročili priznanja
in značke. V kulturnem programu
so nastopili učenci osnovne šole,
pevski zbor in recitatorji otroškega
vrtca.
zk
Dvorana bo namenjena kulturnim prireditvam in kinopredstavam.
foto: zli
Jmam zaupanje v mladi rod!"
Tako je z zaupljivim nasmehom
dejal GVIDO CEPIN, učitelj-
pedagoški vodja z osnovne šole
na Rodnem vrhu, ki je bil izbran
za najljubšega učitelja. Akcijo
vsako leto pripravlja novinarska
komisija lista ,,Prosvetni pre-
gled", Beograd, Radia Beograd, ki
iz cele Jugoslavije izbere 10 uči-
teljev. Tako je letos med jimi tudi
Gvido Cepin, ki poučuje že 33 let.
Rodil se je pred 53 leti v Kalcah
pri Logatcu, sodeloval je v NOB,
nato ga je učiteljska pot peljala v
Bistrico ob Sotli, Cerkvenjak,
Markovci in končno na Rodni vrh,
kje poučujeta skupaj z ženo
Marijo 28 učencev. V dveh učilni-
cah poteka kombiniran pouk, saj
je v eni 1. in 2. razred, v drugi pa
3. in 4. razred. Na šoli je še kuha-
rica, ki je hkrati čistilka, tako da
je na tej najvišji šoli v ptujski
občini (420 m nadmorske višine) le
tričlanski kolektiv.
Gvido Cepin je v krajevni
skupnosti     Podlehnik     med
najaktivnejšimi krajani, saj poleg
tega da je član vaškega odbora
SZDL, pomaga pri delu kjer je po-
trebno. Dobro se razume tudi z
mladino in sodeluje z aktivom
ZSMS Rodni vrh, pomaga jim
predvsem v izobraževanju. Sicer
pa je doma v Zabovcih.
Je dolgoletni sindikalni delavec,
član OS ZSS Ptuj, več let je bil
predsednik občinskega odbora
sindikata delavcev vzgoje, prosvete
in izobraževanja, sedaj je
podpredsednik, bil je tudi član
republiškega odbora, skratka,
precej funkcij je, ki jih opravlja po
svojih najboljših močeh.
Najpomembnejše je to, da je vse
svoje delo posvetil mladim, radi ga
imajo in prav tako kot jim on
zaupa, zaupajo oni njemu. Vse
njegove misli in besede lahko
strnemo v stavek:
,,Jaz sem rad učitelj!"
Tako je dejal, se gromko
zasmejal in v te misli vtisnil vso
svojo ljubezen do mladega rodu.
N.D.
NaJUuliSi učttelj — Vido C«^
Foto: JOS
IZZIVAMO NESREČO?
Na seji sveta KS Stoperce, 5. oktobra 1978 je
podal letno varnostno oceno vamostnik-delavec
postaje milice MajSperk. Kot vodja osnovne šole in
sekretar OO ZKS se čutim dolžnega, da izluSčim iz
varnostne ocene problem prometne varnosti učencev
pred šolo. Sprašujem odgovorne, zakaj ni na novem
delu asfaltirane republiške ceste, ki pelje med šolo in
igriščem nujno potrebne cestne signalizacije. Cesta je
bila aana v promet že v avgustu in pouk traja že
drugi mesec. Nujno bi morali namestiti potrebne
znake, ki opozarjajo na bližino šole, na prehod za
pešce, omejitev hitrosti in prehod za pešce med šolo
in igriščem. Posebno nevarni so učencem vozniki iz
smeri Rogatca zaradi ovinka, ki jim zastira pogled.
Ali bo res moralo ugasniti mlado življenje, da bomo
lahko našli dinar za potrebno signalizacijo.
Janez Purg
TEDNIK ^ 12. oktober 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
O POJAVIH STEKLINE
Bolje preprečiti
kot zdraviti
Steklina je zelo nevarna zlasti ljudem, saj je v primerili, ko pomoč ni
pravočasna, smrtno nevarna. Tega pa se največkrat ne zavedamo oziroma
se zavemo takrat, ko je že prepozno. Pred kratkim smo v našem časopisu
objavili opozorilo in vabilo inšpekcijskih služb k sodelovanju pri
preprečevanju širjenja te bolezni. Zanimalo nas je, ah je nevarnost
stekline neposredno prisotna že na našem območju. Inšpektorica za
veterino pri Skupščini občine Ptuj Radojka Cehova nam je opozorilo
tako pojasnila:
„Po razpoložljivih podatkih zaenkrat v ptujski občini ni neposredne
nevarnosti stekUne, ker dosedaj nismo zabeležili še nobenega primera
obolenja. Ker pa že nekaj let ugotavljajo steklina na območju občine
Murska Sobota in ker je precej primerov stekUne v sosednji Avstriji in
Italiji, moramo na našem območju ukreniti vse potrebno, da do prenosa
stekline ne bi prišlo. Opozorilo smo objaviU zato, ker pri izvajanju
ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline pri
občanih ne naletimo na potrebno razumevanje. Zlasti pri pasjih ugrizih,
teh je iz dneva v dan več, se lastniki psov upirajo pregledom, ki so po
vsakem ugrizu obvezni. Dokler ni neposredne nevarnosti pred steklino še
to nekako gre, ker človek ni neposredno ogrožen. Ravno zato, ker ne
vemo kaj je na našem območju, steklina se namreč lahko pojavi sedaj,
jutri, moramo biti budni ob vsakem takšnem.primeru. V občini Murska
Sobota so steklino ugotovili pri Usicah in to v precejšnjem številu
primerov. Praviloma se steklina lahko širi 40 kilometrov letno. Tako je
možnost, da so tudi lisice na našem območju že okužene. Zato in iz
razloga, ker imamo ogromno potepuških psov, lastniki jih namreč ne
privezujejo, ki v večini primerov niso cepljeni, moramo biti budni, zlasti
pri pasjih ugrizih. Laliko se primeri, da nekega dne stekel pes ugrizne
človeka in malomarnost pri tem je lahko usodna."
- O ukrepih 7.a preprečevanje širjenja in zatiranja stekline,
obveznem cepljenju, prijavljanju in odjavljanju psov, privezovanju in
podobno, smo pred kratkim že jpisali. Vendar kljub temu predlagam, da
zakonska določila s tega področja obnovimo in naše občane ,,zbudimo"
iz spanja sedaj, ko je še pravočasno!
»Verjetno bo to potrebno povedati in zapisati še večkrat, ker tega
področja občani dovolj ne upoštevajo. K) gre za bolezni človeka, goveda
in drugih ivali še nekako gre, pri bolezni psov pa ne. Naša zakonodaja to
področje zelo dobro ureja, vendar je dosledno ne izvajamo zaradi
neposluha občanov. Vsako leto sekretariat z odredbo predpiše obvezno
cepljenje psov. Koliko psov je v naši občini cepljenih proti steklini je
težko povedati, ker nimamo niti tične evidence o številu psov. Lasnflci
psov jih namreč ne prijavljajo in odjavljajo kot je to predpisano, čeprav
je kaznivo. Naj spomni, da je potrebno psa prijaviti v osmih dneh, vsako
spremembo, odtujitev, pogin in podobno, pa v dveh dneh in to
pooblaščeni veterinarski organizaciji združenega dela. Gre namreč za
vodenje registra psov. Spomladi izvajamo tudi vsakoletno cepljenje psov.
Pri tem je potrebno sodelovanje občanov kakor tudi pri številnil^i pasjih
Ugrizih. Naj ne bo lastniku žal denarja za pregled, saj je človeško življenje
veliko dražje", je pogovor zaključila Radojka Cehova. Vendar, kot sama
pravi, bomo o tem morali pisati še večkrat.
1. kotar.
LETOŠNJA TRGATEV
OD TRTE
DO SODA
Vinogradniški pridelek v Jugo-
slaviji bo letos zmanjšan za pri-
bližno 15 odstotkov od normalne
trgatve, ko pridelamo okrog 120
tisoč vagonov grozdja. Izpad pro-
izvodnje bo v Vojvodini, severnem
delu Srbije in v Sloveniji. Ostala
vinorodna področja pa imajo celo
več pridelka kot normalno. V SR
Sloveniji bomo pridelali za okrog
30 odstotkov manj kot v normal-
nih letinah, največji izpad proiz-
vodnje pa bo v posavskem in po-
dravskem vinorodnem rajonu.
Na poslovnem odboru za vino-
gradništvo in vinarstvo za posavski
in podravski vinorodni rajon so
tudi letos dogovorili akontacijske
odkupne cene grozdju in začetek
trgatve. Direktor TOZD Kletarstvo
Slovenske gorice Jani Gdnc nam je
povedal, da so za mešano grozdje
dogovorili odkupno ceno od 10 do
11 dinarjev, za sortno pa od 11 do
12 dinarjev za kilogram. V ptujski
občini bo dan povdarek na čas tr-
gatve. Vinogradnikom, ki bodo
oddali pridelek okrog 15. oktobra,
bodo priznali nekoliko nižjo ce-
no, ostale, ki bodo s trgatvijo
nekoliko strpnejši, pa bodo podpr-
li z nekoliko višjo ceno. Tako
bodo mešane sorte v začetku trga-
tve prevzemali med 10 in 10 in pol
dinarjev, pozneje, približno čez te-
den dni, pa bodo priznali odkupno
ceno med 10,5 in 11 dinarji. Cene
so akontacijske, ker prehajamo na
dohodkovne odnose.
Po odločbi oddelka za gospo-
darstvo in urbanizem Skupščine
občine Ptuj, ki je izdana na podla-
gi predloga TOZD Kmetijstvo
Kmetijskega kombinata Ptuj in
strokovnih ugotovitev Kmetijskega
zavoda Maribor, se je trgatev ra-
nih sort pričela preteklo soboto.
Gre za ranino, rizvanec, muškat
otonel, Portugalko, šentlovrenko,
game in rani rdeči veltlinec. V
soboto pa lahko pričnemo s trga-
tvijo ranih sort: modri burgundec,
neuburgovec, frankinja, rulandec
in sovignon. Vse ostale sorte pa
bomo obrali po 20. oktobru. V
primeru poslabšanja vremena, ki
bi povzročilo gnitje grozdja ali
podobno, bo upravni organ na po-
dlagi predloga proizvajalcev in
pooblaščenega kmetijskega zavoda
spremenil s sedanjo odločbo dolo-
čene roke začetka trgatve.
Enolog Anton Skaza iz TOZD
Kletarstvo Slovenske Gorice nam
je povedal, da je letošnje dozore-
vanje grozdja zakasnjeno za pri-
bližno tri tedne, saj so bile
vremenske razmere zelo neugodne.
Zato so grozdne jagode drobnejše
kot normalno. Kljub temu pa pri
času trgatve ne bo toliko zaostan-
ka, ker v času trgatve narava nare-
di svoje in grozdje dozori kakršno
pač je. Vendar se to pozna na
kvaliteti in količini. Tako bo manj
sladkorja in kisline. Tako je sedaj
veliko odvisno od vremena. Ce bo
vreme ugodno, bo letina poprečna,
v nasprotnem primeru pa pod-
povprečna.
Novost v letošnji vinogradniški
proizvodnji je odkup grozdja, prej
smo odkupovali vinski mošt. Ver-
jetno smo med zadnjimi v Evropi,
ki vpeljujemo odkup grozdja. Pre-
vzem letošnjega pridelka opravlja-
jo delavci obrata za kooperacijo
KK Ptuj.
Grozdje v vinogradu obiramo v
posebne plastične zaboje, v katere
gre od 20 do 25 kilogramov grozd-
ja, ki ga ne smemo tlačiti. V zabo-
jih ga pripeljemo ali prinesemo do
prevzemnega mesta, od tam pa v s
plastično folijo prekritih prekucnih
prikolicah v novi predelovalni cen-
ter v Ptuju. Prevzemna mesta
bodo približali vinogradnikom z
dogovarjanjem lastnikov vinogra-
dov in vodij proizvodnih okolišev.
Prav gotovo pa bo pri tem načinu
spravila potrebno zajeti vso razpo-
ložljivo mehanizacijo, torej trak-
torje in prikolice, tudi zasebnikov.
Običajno se več vinogradnikov
med sabo dogovori za prevoz in to
neposredno v predelovalni center.
Plastičnih zabojev, ki jih lahko
kupite v vseh kmetijskih posloval-
nicah tudi na kredit, je dovolj. Z
ozirom, da vemo, koliko grozdja
gre v zaboj, si lahko izračunate
koliko zabojev potrebujete za dan
in pol trgatve. Ob tem Se v.elja
opozoriti, da v predelovalni center
pripeljite grozdje v prekucni pri-
kolici in nikakor ne v plastičnih
zabojih.
Danes je pričel s poskusnim
obratovanjem predelovalni center
za grozdje. Tehnologija predelave
je najsodobnejša, količinsko pa
lahko brez težav sprejme ves pri-
delek tudi v izjemno bogatih leti-
nah. V začetku procesa predelave
sta dve sprejemni koriti, kjer
grozdje avtomatično stehtajo in
določijo sladkorno stopnjo.
Grozdje gre od tu prek mlinov in
pecljalnika direktno v stiskalnico,
kjer traja postopek stiskanja naj-
več dve uri. Negativni oksidativni
vplivi so pri tem načinu kratko-
trajni, kar se kasneje pozna pri
kvaliteti mošta, ki gre iz stiskalnice
neposredno v sode. Vključena je
tudi predelava za rdeče sorte, naj-
modernejša s takoimenovanimi,
roto tanki. Drozga se tu ogreje na
vrelno temperaturo mošta 25
stopinj Celzija, kot dodatek je
majhna količina vrelega mošta in
takoj prične postopek fermentaci-
je. Postopek izluževanja barvila
traja največ 24 ur. Drozga gre od
tu v stiskalnice. Klasični postopek
izluževanja v kadeh je trajal 4 do 7
dni. Porabili smo veliko posode in
časa, prav tako pa je odprta poso-
da zaradi oksidativnih vplivov
vplivala na kvaliteto mošta.
Z novim predelovalnim centrom
je vinogradništvo in vinarstvo na-
šega območja veliko pridobilo, saj
bomo tako pridelali še kvalitetnej-
ša vina. Čeprav je kvaliteta že sedaj
na zavidljivi ravni.
1. kotar
Prevzemno korito
Iz predelovalnega centra v Pti^u
foto zk
KARELŽMAVC
Kozjanska četa v Halozah
(nadaljevanje in konec)
SPOPAD NA PLATEH
Od terenskih obveščevalcev in
aktivistov je dan poprej vodstvo
čete zvedelo, da mislgo nemški
okupatorji naslednje jutro priti na
Jelovice in iz zaselka Plate izseUti
oziroma odpeljati v zapore tri
partizanske družine. Tako je četa
na dan 17. januarja 1945
pričakala v dobro pripravljeni
zasedi nemško policijdco enoto iz
Majšperka, saj so ^banje te
skupine poUcistov ze zgodaj
zjutraj od Majšperka skozi zaselek
Budno proti Bolfenku po svojih
obveščevalcih sproti spremljali.
Pri zaselku Plate, v visokem
snegu je četa, razporejena v dve
skupini, pričakala policiste. Spo-
pad je bil kratek, a učinkovit. Le
nekaj minut so pokale puške,
odmevaU kratki rafali strojnic in
brzostrelk in 12 nemških poUci-
stov je obležalo v snegu, enemu
samemu je uspelo pobegniti po
ozki grapi proti Narapljam. Tako
je bila izsehtev partizandcih družin
preprečena. Bord so zaplenili
precej orožja, še bo^ utrdiU pri
prebivalstvu   zaupanje   v  moč
partizanskega orožja, v nemške
enote pa so zasejali preplah.
(Ta spopad je klasični primer
akcge partizanov v Halozah pri
obrambi nase^enega kraja na
neosvobojenem ozemlju. Prav zato
smo se razervni oficirji ptujske
občine odločih, da bomo letos
naše znanje preverih na tem
območju, izhajajoč iz takratnih
izkušenj in oplemeniteni z
obvladovanjem sodobne tehnike.)
Poleg omenjenih večjih akcij, so
borci Kozjanske čete izvedli še
celo vrsto manjših akcij, kot so:
preprečevanje delovanja okupator-
jeve oblasti, hkvidiranje manjših
patrol, kaznovanje izdajalcev in
podobno. Ob tem se je četa
nenehno številčno in borbeno
krepila. V mesecu marcu 1945 je
četa že štela okrog 120 borcev.
Zaradi tega so takratni pohtični
forumi ptujskega okraja predlagaU
štabu Kozjanskega odreda, da se
formira haloški bata^on in
kasneje, ko bi se še številčno
okrepil bi prerasel v haloški odred.
Četa je izkrvavela na
BOCU
Prav v času, ko je vodstvo čete
čakalo na ugodno rešitev pred-
loga, štab Kozjanskega odreda je
že izdal odločitev, da se formira
haloški bata^on, je četa utrpela
velike izgube.
Nemci so namreč usmerili vse
svoje vojaške in poUcijske sile na
tem območju v to, da bi četo
uničili. Marca 1945 jim je uspelo,
da so četo na Boču z ogromno
jremočjo obkohU. Razvil se je
crvavi boj z nadmočnim sovraž-
nikom ... v boju je padlo skoraj
celotno vodstvo čete in večje
število borcev, tudi soviažnikove
enote so utrpele veUke izgube.
Po tem boju se je del čete,
borci, ki so se prebili iz obroča,
vrnil na Kozjansko, lam so bih
vključeni v ostale enote Kozjan-
skega odreda in so sodelovali pn
osvoboditvi celotnega kozjanskega
območja in celjske kotlme,
vključno s Celjem. Del borcev,
zlasti domačini pa so ostaU v
Halozah, iz njih je bila potem
ustanovgena nova haloška četa. O
dejavnosti te čete pa bomo še
pisah. Zato vabimo k sodelovanju
borce in aktiviste s tega območja,
da nam napišejo svoje spomine, ki
bodo dragocen prispevek k
osvetUtvi narodno-osvobodilnega
boja na območju Haloz.
Po nočni akdji pri Stopercah so se bord Kozjanske čete zjutraj
postavili v vrsto pred partizandco kuhinjo
(Posnetek Franc Rozman, politkomisar čete)
Spominsko obele:^e na Jelovicah, kjer so bord Kozjandce čete
v zmagovitem spopadu uničili nem^o polidjsko enoto.
Foto: R
Letošnje leto 350 tisoč ton sladkorne pese
ORMOŽ
s spravilom sladkorne pese so v
Ormožu začeli že 20. septembra,
spravljanje pridelka poteka po
načrtu in ni bojazni, da bi z deli
zakasnili. Na družbenem sektorju
poteka spravilo s pomočjo
samohodnega kombajna, ki zmore
v ugodnih vremenskih pogojih
izkopati na uro hektar sladkorne
pese. Na zasebnem sektorju pa
spravljajo peso enoredni vlečni
kombajni. Teh je 18 in delo prav
tako uspešno teče. Izkop bodo
opravili do 25. oktobra oziroma
do 1. novembra. Letošnja letina je
v primerjavi z lanskim nekoliko
večja. V Beli Manastir bodo tako z
vlaki prepeljali okoli 3500 vagonov
ali 350 tisoč ton sladkorne pese.
Letošnje leto je v družbenem
sektorju s sladkorno peso zaseja-
nih 800 hektarjev zemljišč, na
zasebnem pa 300. S spravilom te
dragocene surovine so končali že v
Pomurju. Dela pa se nadaljujejo v
Ormožu, Cakovcu, Varaždinu,
Mariboru in še v nekaterih drugih
krajih. Potrebno je reči, da prevoz
poteka zelo dobro, kajti železnica
svojo nalogo dobro opravlja.
zk
Ali bo Maribor ostal za vedno brez
spomenika svojemu osvoboditelju
generalu Rudolfu Maistru?
Večer je v četrtek, 7. septembra 1978 na šesti strani
objavi! članek pod naslovom: ,,Letos bomo slovesno
proslavili 60 let bojev za severno mejo". Članek zače-
nja z besedami predsednika koordinacijskega odbora
za pripravo praznovanja in predsednika občinske kon-
ference SZDL Maribor, Gorazda Mazeja, ki je na prvi
seji omenjenega odbora dejal: ,,Z današnjim dnem
pričenjamo temeljite priprave na praznovanje 60-let-
nice bojev za severno mejo". V nadaljevanju je nave-
den program praznovanja, ki bo obsegal vrsto aktiv-
nosti, katere bodo v vseh pogledih pravilno osvetlile
obdobje bojev za severno mejo.
Iz nerazumljivih in neutemeljenih razJogov pa v
omenjenem programu praznovanja niti z besedico ni
omenjena postavitev in odkritje spomenika osvobo-
ditelju Maribora s širšo okolico, generalu Rudolfu
Maistru, ki mu ga to mesto dolguje že celih 60 let. Ne
bom našteval Maistrovih zaslug za takšen spomenik,
ker so splošno znane. Prav zaradi tega so bile že izre-
čene in napisane mnoge zahteve za postavitev tega
spomenika. O tem so večkrat pisali naši časniki, zlasti
je o tem mnogokrat pisal dr. Ervin Mejak iz Celja.
Znano je tudi, da so mariborski študentje pred
letom zbrali na Partizanski cesti od občanov nekaj sto
podpisov z zahtevo za postavitev tega spomenika.
Kolikor mi je znano je pred leti organizacija ZZB
NOB v Mariboru sklenila prevzeti pobudo za postavi-
tev lega spomenika. Baje je bilo zbranega v ta namen
tudi že nekaj denarja. In da ne pozabim omeniti
vztrajnih dolgoletnih prizadevanj in predlogov organi-
zacije borcev za severno mejo 1918—1919 (Maistrovih
borcev), ki si že dolga leta prizadevajo za postavitev
tega spomenika. Pa doslej vse zaman, tudi v uvodoma
omenjenem programu praznovanja ni niti besedice o
tem spomeniku. Cemu ta nerazumljiv molk?
Pazljivo sem prebral vseh 154 nadaljevanj feljtona
v VECERU ,,Osvobojene meje" izpod peresa dr.
Maksa Snuderla. Pri tem mi je najbolj padlo v oči
junaško, vztrajno in energično Maistrovo prizadeva-
nje in dejanja za osvoboditev celotne Štajerske s Prek-
murjem in zelo omahljivo, mehkužno ter oportuni-
slično obnašanje takratne pokrajinske vlade v Ljub-
ljani. Seveda sam general Maister ne bi mogel storili
toliko kot je, če ne bi bilo njemu vdanih zavednih slo-
venskih borcev, ki so njegove ideje spreminjali v dcj.^-
nja. Vsak količkaj poučen in zaveden Slovenec mora
priznati, če ne bi bilo takrat generala Maistra z njego-
vimi borci in njihovih junaških ter odločnih dejanj in
žrtev, bi še danes vsem Štajercem in Prekmurcen
godilo tako kot se godi vsem Slovencem pod Avstrijo.
Da tudi finančno vprašanje ni vzrok za to, da se
Maribor po 60 letih bojev za severno mejo še ni oddol-
žil svojemu osvoboditelju izpod germanskega jarma se
jasno vidi iz okoli 20 skulptur po mestu, za katere
nihče ne ve povedati kaj predstavljajo oziroma pome-
nijo. Mnoge med njimi niso niti v okras mestu. Pome-
nijo lahko le zlato jamo za bajne dohodke tistih, ki so
si jih izmislili. Dejanski vzroki zakaj Maribor še vedno
nima spomenika generalu Maistru so torej drugje.
Dejstvo je, da Maistru ne dajemo niti tistega, kar sije
res zaslužil. Menim, da ima slovenska javnost pravico
zvedeti za te vzroke.
Vzgled za to naj si Maribor vz^me pri Kamničanih,
ki so svojemu zaslužnemu rojaku že postavili res lep in
dostojen spomenik. Ali si bo Maribor za to priložnost
res izposodil spomenik generala Maistra v Kamniku,
kot je to ljubljanski TV žehtnik že prikazal v soboto
26. aprila 1978?
Drago Bezjak
6-IZ NAŠIH KRAJEV
12. oktober 1978-
TEDNIK
Prireditve ob sprejemu
mladih vojakov
Prireditvam ob sprejemu nove generacije vojakov v Dušana ^
Kvedra v Ptuju se je v sredo, 4, oktobra, priključila še svečanost i
v ptujskem gledališču. Na njej je zbrane vojake in starešine !
najprej pozdravila Dragica Voda, predsednica občinske
konference ZSMS Ptuj, ki je za tem govorila še o tradiciji^
sodelovanja med ptujsko mladino in vojaki. Jože Vidovič, j
podpredsednik izvšnega sveta SO Ptuj pa je mlade fante iz vse i
Jugoslavije, ki so pred kaatkim prišli v Ptuj na odsluženje ;
vojaškega roka seznanil z zgodovino in kulturnimi'
znamenitostmi mesta Ptuja, predstavil pa je tudi gospodarstvo i
in politično življenje ptujske občine, ]
V kulturnem programu so za tem sodelovali člani vojaškega \
orkestra in dramska sekcija Kluba mladih. •
V petek, 6. oktobra, dan pred dnevom artilerije pa so 1
vojaki pripravili v ptujskem gledališču sprejem za ptujske;
srednješolce in jim ob tem pripravili tudi krajši program. '
M. Ozmec
Preureditev trgovskega \
lokala v Tržcu
Trgovsko podjetje Izbira Ptuj predvideva v svojem srednjeročnem i
razvojnem planu tudi adaptacijo trgovskega lokala v Tržcu. Poznavalcih
razmer vedo, da je omenjeni lokal že precej zastarel in za potrebe,
krajanov premajhen. Računajo, da bodo adaptacijo kvedli 1979 ali 19801
leta. i
Tržeč bo tako dobU večje in sodobnejše prodajne prostore, pa tudii
prepotrebno skladišče. Problem predstavlja tudi cesta mimo omenjene
trgovine, saj se posebno v poletnih mesecih zaradi precej gostega prometa
dvigajo oblaki prahu, kar prav gotovo ni v skladu s sanitarnimi
predpisi... Pri trgovskem podjetju Izbira zagotavljajo, da so s
sodelovanjem krajevne skupnosti pripravljeni rešiti tudi to težavo.
Vse lepo in prav, edina škoda pri vsem tem je, da v preurejenih
prostorih ne bo gostinskega lokala, kjer bi lahko ljudem nudili ustrezne
usluge. Sedanje popivanje, prepevanje in celo razgrajanje pred trgovino je
namreč kaj slabo spričevalo naše kulture in to bo najbrž ostalo se naprej
— prenovljenemu lokalu navkljub!
JB
Trgovina v Tržcu čaka na adaptacijo.
Med našimi delavci v VVeissenburgu
Na kratko smo v prejšnji številki
TEDNIKA že poročali o obisku
Ptujčanov pri naših delavcih v
VVeissenburgu v Zahodni Nemčiji,
ko je v času od 29. septembra do
2. oktobra bivala v tem mestu na
Bavarskem posebna delegacija
skupščine občine Ptuj, predstavni-
kov gospodarstva, družbeno-
političnih organizacij, folklorna
skupina Anton Strafela iz Marko-
vec ter Ptujski instrumentalni
ansambel Francka Zibrata.
Jugoslovanski klub ,,EDV1N
ZDOVC" je tudi letos pripravil v
soboto, 30. septembra, srečanje
vseh jugoslovanskih delavcev, ki
so zaposleni na tem območju. V
športni dvorani v Weissenburgu so
v kulturnozabavnem programu
nastopili markovski folkloristi, za
prijetno razpoloženje pa je
poskrbel še Franček Zibrat s
svojim ansamblom in pevcema.
V nedeljo pa je bil na osrednjem
mestnem trgu tako imenovani dan
tujih delavcev. Na posebej zato
pripravljenih stojnicah so svoje
specialitete, izdelke domače obrti
ter turistične prospekte razstavili
Jugoslovani, Italijani, Grki, Turki
in Španci. Od enajste ure naprej je
z improviziranega odra odmevala
slovenska polka, italijanska, grška
in turška pesem. Navdušil je
španski flamingo, markovski
koranti so med presenečenim
občinstvom zaplesali svoj demon-
ski ples.
Bolj se je dan nagibal v popol-
dne bolj se je polnil trg z domači-
ni, ki so navdušeno spremljali
nastope svojih ,,sodržavljanov"
kot   pravijo  tujim  delavcem.
Spontano so zaploskali najmlajšim
udeležencem srečanja, ki so
pokazali svoje spretnosti v nekate-
rih športnih disciplinah, na stojni-
cah je kmalu zmanjkalo speciali-
tet, ki jih posamezni narodi tako
vešče pripravijo in jih je težko
posnemati — skratka veselemu
razpoloženju ni bilo konca do
večernih ur.
Ob vsem tem prijetnem vzdušju,
ko je človek za trenutek pozabil na
jutrišnji dan, ko bo potrebno spet
trdo prijeti za delo in skrbno
gospodariti z vsako marko, da
bodo otroci doma preskrbljeni za
zimo, da bo gradnja hiše
napredovala, da bo denar za trak-
tor... še in še bi lahko naštevali in
govorili o načrtih, ki so pripeljali
naše ljudi tako daleč od doma, se
je temu ali onemu utrnila solza v
očesu in je bil za trenutek še bolj
osamljen kot sicer v tem tujem
svetu.
Nekoliko lažje je tistim, ki
imajo pri sebi ženo in otroke, pred
seboj pa trden cilj, ki ga želijo
uresničiti. Večina izmed njih si v
domačem kraju gradi hišo, nekate-
ri opremljajo svoje kmetije, drugi
spet varčujejo za kaj drugega. ,,Ko
bomo to dosegli, gremo takoj
domov," pravijo. In človek je
skoraj prepričan, da mislijo resno
in da jih tako daleč od svojih
domačih drži le še ta neizpolnjena
želja, načrti, ki jih doma niso
mogli uresničiti in so jih pripeljali
v tujo deželo.
Nič kaj v zavidljivem položaju
pa se niso znašli ljudje — mladi in
starejši, ki so sami brez znanja
jezika, brez ustrezne kvalifikacije
krenili s trebuhom za kruhom.
Nekateri, skromni in delavni se
bodo vsak čas vrnili k družinam,
drugi spet navajeni lagodnega
življenja, bodo morda imeli le za
pot domov...
V Weissenburgu deluje posebni
koordinacijski odbor, ki ima za
nalogo, da vsem tujim delavcem
omogoči osnovne pogoje za delo in
življenje. Na čelu temu odboru je
že več let požrtvovalna in
prizadevna domačinka gospa
Margharetha Rabb, ki je ves svoj
prosti čas posvetila delu v odboru,
njej se imajo naši delavci tudi
zahvaliti, da so dobili ustrezne
prostore za svoj klub in da so ga
lahko tudi primerno uredili. Ravno
v času našega bivanja v
Weissenburgu so se tam zbrali
predstavniki koordinacijskih
odborov iz dvajsetih bavarskih
mest. Weissenburg je med njimi s
16 tisoč prebivalci najmanjše
mesto in služi kot nekak model,
kako bi moral takšen koordinacij-
ski odbor delovati. Njegova glavna
skrb je, da imajo tuji delavci
svoje klube, da uspešno delujejo
posebni socialni delavci, da bi se
vezi z domovino prekinile. To je
pomembno predvsem za dora-
ščajoče otroke, ki morajo vedeti
svoj jezik, da ne bodo ob vrnitvi v
domači kraj v njem tujci.
Ob tem nam je gospa Rabb
dejala, da se te svoje naloge v
koordinacijskem odboru še kako
zavedajo in da so zato vse letošnje
prireditve potekale pod geslom
SKUPNO V BODOČNOST. Pri
vsem tem pa je najbolj pomemb-
no, da drug drugega razumejo in
da je to skupno življenje in
ustvarjanje resnično tako kot bi
moralo biti. ,,To nam lahko
uspeva v celoti le v tako malem
mestu kot je naše. V njem se
skoraj vsi poznamo in tako lažje
drug drugemu tudi pomagamo,"
pravi gospa Rabbova.
Letošnjega pogovora v zvezi s tuji-
mi delavci na Bavarskem se je
udeležil tudi dr. Kippes — minister
Bavarske deželne vlade za delo in
socialna vprašanja.
Posebna  pozornost je  bila:
delegaciji iz Ptuja posvečena tudii
na sprejemu pri nadžupanu mesta ^
Weissenburg dr. Zweinzigu, kjer je;
vodja   ptujske   delegacije   —'.
predsednik  občinskega izvršnega^
sveta   Franjo   Gnilšek   izročil
nadžupanu    tudi    umetniško
fotografijo priznanega ptujskega
mojstva    fotografije   Stojana
Kerblerja, ki je v teh dneh razstav-
ljal tudi svoja dela v nekdanji
weissenburški cerkvi, ki jo bodo
preuredili v kulturni center. Za
razstavo   je   vladalo   izredno
zanimanje in je doživela v tem
kratkem času tudi rekordni obisk.
Umetniška   fotografija   Stojana
Kerblerja  pa  bo  odslej   naprej
krasila        tudi        prostore
jugoslovanskega kluba.
Člani ptujske delegacije so si v
Weissenburgu ogledali tudi
nekatere proizvodne obrate ter se
pogovarjali s predstavniki tamkaj-
šnjega političnega in gospodarske-
ga življenja o možnostih nadalj-
njega sodelovanja in poglabljanja
stikov na vseh področjih.
Brez dvoma je tudi letošnje
srečanje^ Ptujčani se ga udeležuje-^
jo že tretjič, izredno uspelo prav
po zaslugi gostoljubnih domačinov
in Franca Dobiča iz Cirkovc, ki je
v tem kraju na delu že skoraj celo
desetletje. Tovariš Dobič je ves
svoj prosti čas vložil v urejanje
kluba in je tudi osrednja gonilna
sila pri sleherni akciji. Njegovo
sodelovanje je tudi porok, da bo v
celoti uspela. In tako je bilo tudi
ob letošnjem srečanju, ko je
skupaj s svojimi sodelavci vložil
vse svoje sile, da smo se v njegovi
sredini počutili prijetno, da nismo
ničesar pogrešali in da se bomo
radi še vrnili k njim, če nas bodo le
povabili.
mš
V dvorani so pred naSimi delavci zaplesali člani folklorne skupine Anton
Štrafela iz Markovec, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli tudi člani
Ptujskega instrumentalnega ansambla.
Foto: S. Kerbler
Vef tisoč glava množica spremlja program naSih folkloristov.
Foto: S. Kerbeler
In še utrinek z razstave umetniške fotografije Stojana Kerblerja.
____    ;_______ _      _..... _   _______________   Foto:S,KiartHjfcr
makole
Človek in kultura
Brez posebnih ugibanj lahko
trdimo, da je naš kmečki človek
tesno povezan s kulturno preteklo-
stjo, katera je danes za mnoge
zares že preteklost, za nekatere pa
tudi sedanjost. Da za ohranjanje
kulturnega blaga včasih tudi ni
tako kritično kot si predstavljamo,
dokazuje tudi skoraj 150 let, star,
kamniti spomenik, ki bo kot vse
kaže ,,preživel" še mnoge gene-
racije, saj je na vogalu obnovljene,
prav tako prek 150 let stare kme-
čke domačije, v neposredni bližini
Makol, ostal v novem okolju
zanimiv. Takšne upodobitve so
takrat vsakodnevni prikaz resni-
čnosti, danes pa je to bogat
spomenik naše pretekle kulture.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Kip prikazuje ljudsko razpoloženje
in simbolizira takratno trpljenje
Slovencev
Veliko srečanje upokojencev
V jesenskem času društveno življenje ponovno
zaživi v polnem razmahu. Društva pripravljajo šte-
vilne prireditve, izlete, kulturna, športna in druga
srečanja.
Društvo upokojencev Lovrenc na Dravskem polju
spada sicer med mlajša društva, saj je bilo ustano-
vljeno šele pred dvema letoma, vendar se po svoji
razgibani društveni dejavnosti lahko meri s starejšimi
društvi. Da bi presekali že tradicionalne oblike delo-
vanja podobnih društev, so se v društvu odločili za
pripravo velikega srečanja upokojencev, iz društev z
območja desnega brega Drave. Srečanje bo v nedeljo,
15. oktobra ob 13. uri v prosvetni dvorani v Lovre-
ncu na Dravskem polju. Sodelovali pa bodo upoko-
jenci iz IVIajšperka, Cirkovc, Hajdine, Lovrenca,
Kidričevega in Vidma. Domače društvo vabi tudi
ostale upokojence iz društev ptujske občine, da se
srečanja množično udeleže.
Ze v pripravah na omenjeno srečanje so se v
okviru občinske zveze društev upokojencev Ptuj
dogovorili, da srečanje postane tradicionalno s tem,
da  bo gostitelj  vsako  leto  drugo društvo.  Na
prireditvi bodo člani društva razvili tudi društveni
prapor; s kulturnimi programi pa se bodo predstavila
sodelujoča društva. V srečanje se vključuje tudi
krajevna skupnost, ki bo ob tej priložnosti pripravila
priložnostno pogostitev za vse starejše občane
krajevne skupnosti Lovrenc.
Društvo upokojencev Lovrenc šteje že okrog 120
članov. Rudolf Brenči, predsednik društva je zelo
prepričljiv, ko govori, da bodo v društvu napeli vse
sile, da včlanijo tudi ostale upokojence. Predvsem pa
v društvu skrbijo za razvedrilo starejših občanov.
Načrt bodočega dela društva je zelo ambiciozen. Od
krajevne skupnosti so že pridobili potreben prostor
za društveno pisarno; v prihodnje pa nameravajo
preurediti še preostale prostore prosvetnega doma v
klubske prostore. Pri ureditvi teh prostorov priča-
kujejo tudi pomoč od drugod. Že sedaj vedo, da jim
bodo s prostovoljnim delom in materialom pomagali
pri ureditvi prostorov tudi občani. Tudi zveza društev
upokojencev Slovenije bo za ureditev prostorov
primaknila 100.000 dinarjev.
MG
Prenovljena šola in nova
telovadnica
pragersko
Te dni potekajo v Pragerskem
gradbena dela pri obnovi tam-
kajšnje osnovne šole, ob njej pa
istočasno gradijo tudi novo
telovadnico. Z deli so pričeli
letošnjega juUja. Šolo bodo v
celoti adaptirali, zgradih dve
učilnici in garderobo. Predračun-
ska vrednost adaptacije šole znaša
6,850.000 dinarjev. Največji del
sredstev bodo zagotovili v občini
Slovenska Bistrica. Načrtujejo, da
bodo prenovljeno osnovno šolo v
Pragerskem predali svojemu name-
nu v letu 1979.
Nova telovadnica, ki jo gradijo
kot pril^ljuček osnovni šoli
Pragersko in bo druga te vrste v
občini Slovenska Bistrica, prvo so
predali svojemu namenu letos v
Lapoiju, bo veljala 2,600.000
dinarjev brez opreme. Od teh
sredstev bo en milijon prispevala
repubUška temeljno telesna kul-
turna skupnost, 400.000 pa
občinska TTKS Slovenska Bistri-
ca. Mankajoča sredstva bodo
zagotovili prebivalci krajevne
skupnosti Pragersko iz samo-
prispevka, ki teče od 1977-1982.
Sredstva zbrana v prvih dveh letih
tega samoprispevka bodo namenili
izključno za gradnjo telovadnice,
medtem ko bodo preostala
sredstva namenili za asfaltiranje
ulic in cest v krajevni skupnosti,
gradnjo kanalizacije in novega
transformatorja v naselju.
V želji, da bi krajani kar
najhitreje prišli do težko pričako-
vane telovadnice, so se odločili, da
bodo pri gradnji sodelovali tudi s
prostovoljnim delom. Svojo ob-
vezo že uspešno uresničujejo, saj
bodo s tem prihranili tudi
precejšen del sredstev.
Pogodbeni rok zgraditve telo-
vadnice je 28. december 1978 in
če ne bo nepredvidenih težav, ga
bodo tudi uresničili.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Pragersko pri pripravi
temeljev za novo telovadnico.
TEDNIK ~ 12. oktober 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Druga revija pihalnih orlcestrov SR Hrvats/ce
in SR Slovenije bratskih občin v Ptuju
17.sreCai\ije bratstva
m prijateljstva 78
Pri občinskem svetu ŽSS Ptuj so v polnem teku priprave na II. revgo
pihalnih orkestrov SR Hrvatske in SR Slovenge bratskih občin, ki bo 20.
oktobra 1978 ob 18. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju. Na reviji se
bodo s svojimi izbranimi programi predstaviU pihalni orkestri iz občin
Cakovec, Koprivnica, Krapina, Varaždin, Maribor, Slovenska Bistrica in
Ptuj. Omenimo n^, da je bila prva revga organizirana v Koprivnici leta
1977 na pobudo občinskega sveta ZSH Koprivnica, Letošnja revija je
posvečena kongresom ZSJ, ZSH in ZSS ter 100. obletnici Glasbene šole
Karol Pahor Ptuj in Pihalnega orkestra Ptuj, zato se hkrati organizira
predkon^esno zborovanje delavcev ptujske občine.
Našim bralcem danes predstavljamo pihalne orkestre iz Cakovca,
Koprivnice in Slovenske Bistrice, v prihodiiji številki Tednika pa bomo
predstavili pihalne orkestre iz Krapine, Varazdina, Maribora in Ptuja.
Delavski pihalni orkester Cakovec je bil ustanovljen leta 1895.
Številni nastopi in koncerti so sestavni del kulturnega, zabavnega in
glasbenega živ^enja na območju Medjimurja. Orkester šteje 36 aktivnih
glasbenikov. Ob 80. obletnici je predsednik TITO odlikoval Delavdci
pihahii orkester Cakovec z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Pihalni orkester železničarjev Koprivnice je bil ustanovljen kot
sekcija DKUD »Železničar" Koprivnica leta 1952. Pihahii orkester
nada^uje stoletno tradic^o mestnih pihalnih orkestrov Koprivnice. Za
seboj ima števitoe zelo uspešne koncerte v SR Hrvatski, leta 1969 pa je
priredil prvi koncert za železničaije in prebivalce -mesta PECS na
Madžarskem. Leta 1970 je bil organizator II. festivala pihalnih orkestrov
železničarjev Sr Hrvatske. Istega leta je filmska okv^^ Zagreb-fihn
posnela o tem orkestru dokumentarni film pod naslovom ,3udnica".
Leta 1971 orkester sodeluje na III. mednarodnem festivalu pihalnih
orkestrov v Varaždinu. Leta 1972 se aktivno vk^uči v program
medrepubliške kuhurne izmenjave v okviru Srečanj bratstva in
prijatejstva in vzpostavi stike s Pihahiim orkestorom Ptuj.
Leta 1974 je orkester sodeloval na V. Bundes Musik Festu v ZR
Nemč^i, leta 1975 sodeluje na festivalu v mestu Hagenau v Franciji. Leta
1976 je orkester ponovno nastopal na festivalu v ZR Nemčiji v mestu
Kisselg in v letu 1978 ob 175. obletnici Pihahiega orkestra FROSIN E.
V. LAUTLINGEN. Na gostovanjih v tujini je orkester prejel priznanja
prvih mest. V letu 1977 je organiziral I. revijo pihalnih orkestrov
bratskih občin v Koprivnici, istega leta pa je priredil prvi samostojni
koncert tudi v Mariboru. Za vehke uspehe na področju glasbe je Pihalni
orkester prejel nagrado mesta Koprivnica „7. STUDENI 1973".
Pihalni orkester „IMPOL" Slovenska Bistrica, deluje v okviru
delovne organizacije ,,1MP0L" od leta 1951. Njegovi začetni nastopij)a
segajo v leto 1932, Ustanovih so ga delavci in kmetje z območja občme
Slovendca Bistrica. Med okupacijo so skoraj vsi njegovi člafii aktivno
sodelovali v NOB, več pa jih je darovalo svoja mlada ziv^enja za svobodo.
Po osvoboditvi je Pihalni orkester pričel ponovno z delom, delo pa
je zaživelo v pravem pomenu besede, ko so delavci tovarne „IMPOL" na
seji delavskega sveta sklenili, da bo Pihahii orkester postal njihova skrb.
V orkester se je takrat vključilo veliko število mladih vajencev, ki so
danes visokokvalificirani delavci in tehniki in še vedno aktivni člani
pihahiega orkestra.
Orkester šteje sedaj 40 aktivnih članov in sodeluje na vseh
prireditvah v občini Slovenska Bistrica in izven nje. Po svojih
žmog^ivostih sodeluje tudi na prireditvah, ki jih o^anizirajo pihalni
orkestri v SR Sloveniji in izven nje. Orekester je prejel številne pohvale in
priznanja. Tovarni „IMPOL" pa gre zahvala in priznanje za tako uspešno
delo orkestra, ker zagotavlja potrebna finančna sredstva za delo
glasbenikov, ki so v ponos občmi Slovenska Bistrica. F. B.
Delavski pihalni orkester Cakovec
Pihahii oikester DKUD „2elezničar" Koprivnica
Sindikalna godba tovarne IMPOL Slovenska Bistrica.
Z razstavo ,,KuUure neuvrščenih
dežel" želimo obuditi spomin na
35. obletnico Kočevskega zbora, ki
je bil od 1. do 3. oktobra 1943. v
najtežjih dneh surove okupacije in
krute vojne ter vzpodbujal vse pod-
jarmljene k osvoboditvi in osamo-
svojitvi, prav tako pa uzakonil prve
osnove ljudske oblasti pri nas.
Gradivo za razstavljene je
pripravil in posredoval Slovenski
etnografski muzej v Ljubljani, na-
naša pa se na dežele, ki imajo po-
membno vlogo v gibanju neuvršče-
nih. Znano je, da je pobudo za
tako značilno dejanje dal tov. Tito,
ki je predvsem vztrajal na krepitvi
enotnosti neuvrščenih držav. Na ta
način je Jugoslavija po večletnih
naporih v koordiniranju za čim us-
pešnejše razumevanje med dežela-
mi neuvrščenih postala najbolj de-
mokratična dežela, kjer je mogoče
najširše razpravljati tudi o vseh
akutnih zadevah, ki zajemajo to
problematiko. To so potrdili
številni sestanki neuvrščenih, zlasti
pa njihova nedavna srečanja v Beo-
gradu.
Razstavljeno gradivo poudarja
avtentičnost kultur posameznih de-
žel, ki so bile že pred več tisočletji
visoko civilizirane in imele razveja-
no umetniško dejavnost, kar so ka-
snejši zavojevalci ali kolonizatorji
poskušah povsem uničiti. Vendar
so se na osnovah tako bogatih kul-
tur v pogojih novejšega časa, z osa-
mosvojitvijo in neuvrstitvijo v blo-
kovsko politiko, kar zagotavlja ne-
odvisnost, podpira sile miru in na-
predka, razvile nove pobude in
ideje za ustvarjanje in ohranjevanje
vsega onega, kar je vzdržalo in se
ohranilo pod prhiskom uničevalcev
svobode in kulture številnih ljud-
stev v svetu.
Upamo, da bo ta razstava lahko
vzbudila zanimanje predvsem pri
šolski mladini in v delovnih kolek-
tivih enako pri ostalih občanih, saj
nas bo poleg originabiih in avten-
tičnih eksponatov popeljala v dalj-
nje dežele Afrike, Azije in Latinske
Amerike in seznanila z njihovimi
težnjami v boju za osamosvojitev,
obenem pa predstavila njihovo kul-
turo ne le z ilustrativnim gradivom,
ampak tudi z originalnimi ostvarit-
vami.
Dr. Štefka Cobelj
OB MESECU KNJIGE
V času od 15. oktobra do 15. novembra bomo imeh „Mesec knjige".
„Clovek se ne uči nič manj iz knjig, kijih bere, kakor od ljudi, s katerimi
se druži..." so besede nekega filozofa, potrjene v naši vsakodnevni
praksi.
Obširen sestavek o pomenu knjige, povezane z delom in nalogami
Ljudske in študijske knjižnice Ptuj je napisal njen ravnatelj, D^ago
Šuligoj, ki ga bomo objavili v naslednji številki Tednika.
Zgodovinsko društvo Ptuj
je znova oživelo
v torek, 3. oktobra so se v
dvorani Narodnega doma v Ptuju
zbrali zgodovinarji in ljubitelji
zgodovine iz ptujske in ormoške
občine na izrednem občnem zboru,
ki ga je dobro pripravil iniciativni
odbor pod vodstvom Kristine
Samperl.
Izredni občni zbor je bil posve-
čen 85-letnici delovanja muzejske-
ga, od leta 1956 zgodovinskega
društva, 70-letnici septembrskih
dogodkov v Ptuju in 35-letnici
kočevskega zbora. Uvodoma pa se
je s koncertom predstavil nonet
DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom
Rudija Mohorka.
Občni   zbor  je  potekal  po
ustaljenem dnevnem redu, za
predsednico društva je bila
izvoljena TRUDA BURJAN, za
tajnico Kristina Samperl, ki bosta
skupaj z 8-članskim izvršnim
odborom vodili društvo in skrbeli
za uresničitev obširnega delovnega
programa, ki ga občni zbor
sprejel.
O 85-letni prehojeni poti
ptujskega muzejskega društva je
govorila dr. Štefka Cobelj,
predavanje o septembrskih dogo-
dkih je imel Peter Klasinc, o
zgodovinskem pomenu kočevskega
zbora odposlancev slovenskega
naroda pa je govorila prof.
Ljubica Suligoj. F
ORMOŽ
Zadovoljiv vpis
v glasbeno šolo
v novem šolskem letu se je vpi-
salo v glasbeno šolo v Ormožu in
v podružnične oddelke v Središču
ob Dravi, Miklavžu pri Ormožu,
Tomažu in Mihalovcih 208
učencev, od tega jih je 52 v prvem
razredu in 37 v pripravnici in glas-
benem vrtcu.
Največ zanimanja med vpisa-
nimi učenci je za pouk klavirja,
harmonike, trobila in pihala. Letos
je bil na novo ustanovljen na glas-
beni šoli tudi glasbeni vrtec v kate-
rega so vključeni predšolski otroci
od četrtega leta dalje.
V sklopu šole pa bo tudi v tem
šolskem letu delovala godba v
katero so vključeni mladi nada-
rjeni glasbeniki, ki obiskujejo
glasbeno šolo. Vodstvo glasbene
šole Ormož je tudi v novem šol-
skem letu pripravilo bogat pro-
gram izobraževanja na glasbenem
področju.
Prizadevajo pa si iz leta v leto,
da bi vključih v glasbeno izobra-
ževanje čim več glasbeno nadarje-
nih učencev.
V naslednjem letu bo praznovala
glasbena šola v Ormožu že svoj 20-
letni jubilej, na to obletnico pa se
že sedaj skrbno pripravljajo.
_   .   Zlafjko Novak
(68. NADALJEVANJE)
TEHNIKA OF V MARIBORU
Okrožni odbor OF Maribor je moral ustanoviti tiskamo OF, da bi s
tiskom zalagala nele Maribor, ampak vse mariborsko okrožje. Tehnika
OF, kot so tedaj imenovali tiskarne OF, je pričeto novembra 1943 z
delom najprej na Pobrežju, od koder seje morala sehti zaradi nevarnosti,
da jo izsledijo. Novo mesto zanjo so našh v Melju. Tiskane izvode te
tehnike so razpečavah seveda tudi po Slovenskih goricah, nele
mariborskega, ampak tudi ^utomerskega in ptujskega okrožja. V
^utomersko okrožje je osvobodihii tisk prinašal kurirka Terezija
Vajngerl-Tetka, kije stanovala na Pobrežju, njen rojstni kraj pa je bil v
Prlekgi.
SPET ZVEZA S POHORJEM
V začetku decembra 1943 se je posrečilo okrožnemu odboru OF v
Mariboru navezati spet stik s Pohorjem, da bi se znova odprla pot
prostovoljcem v partizane.
Zvezo je našel Vinko Štuhec, krojač v Mariboru, domačin iz
Godemarec pri Ljutomeru, ki je imel brata Martina-Prleka v partizanih
na Pohorju, rrlek je sporočil, kje bo javka za pot v partizane.
Kakor piše v svojih spominih Dušan Spindler-Kovač, so sklenili v
mariborskem okrožnem komiteju KP, da bo šel na pogovor s štabom
pohoricsega bataljona, 15. decembra 1943, on sam kot sekretar komiteja.
Kovač se je na poti na Pohorje peljal najprej z vlakom do PodveDce,
nato pa je šel peš na javko, ki je bila v nekem mlinu blizu Ribnice na
Pohorju. Od tu ga je ^rem^al Prlek, ki ga je tu čakal, do štaba odreda,
kjer se je sestal z Vojmom, Maksom Cepičem-Iztokom in Hildo
Turkovo. Domenili so se, da bo Pohorski odred prevzemal partizane, ki
jih bodo poši^ah iz mariborskega in ljutomerskega okrožja na Pohorje.
Pot bo vodila prek javke nad Ribnico.
Medtem, ko se je Kovač mudil na Pohorju, so aretirah Nemci na
poti iz Maribora v Malo Nedeljo bivšega učite^a Žoharja. Pri njem so
našh Kovačevo pismo svoji ženi, v katerem je napisal nekaj navodil za .
osvobodilno delo za sodelavce OF, Staneta Pintariča in Antona Hanžel.
Naslednje dni so aretirali oba in ptujsko sodelavko Milico Lužarjevo,
bivšo učiteljico ter Kovačevo ženo Elo. Pintariča so Nemci pozneje
ustrelili, Hanžel pa je vojno preživel v taborišču. Milico so kmalu
ustreliH. Elo, ki je bila noseča, so pa izpustih čez nekaj mesecev, pozneje
pa so jo s štirimi otroki odpeljah v taborišče, kjer ji je eden od otrok
umrl.
ZVEZA S POHORJEM ZNOVA PREKINJENA
Po sestanku Kovača s štabom Pohorskega odreda naj bi vzdrževala
zvezo z odredom kurirka Marica Kercnčič-Jelka s Pesnice. Vendar je
našla zvezo le ne krat. Ko je šla tja drugič, pred 24. decembrom 1943 ni
našla nobenega kurirja najavki, niti je ni tam čakalo nobeno sporočilo
odreda. Moral pa bi tedaj sporočiti, če bo poslal s Pohorja tri oborožene
borce, ki bi pomagah pri reševanju političnih jetnikov iz ptujskih
zaporov. Pri načrtu za to akcijo je sodelovala aktivistka Milena
Bokša-Boža iz Koračic pri Ormožu. Decembra 1943 je namreč navezala
stik s paznikom Pihlerjem v ptujskih zaporih, da bi pomagal pri akciji.
Ker je zveza s Pohorjem odpovedala, je bila opuščena tudi akcija, pri
kateri n^ bi sodeloval iz ljutomerskega okriga Slavko Ivanjšič-Boris;
šofer Mirko Straus-Brko iz Dupleka pa bi rešene prepeljal s kamionom
na določeno mesto.
MOCNA SKUPINA OF V VOLiCiNI
Po ustanovitvi odbora OF v VoHčini, oktobra 1943, so se sestahna
šoU pri Tanji (Eli Jautovi) Vlado Prekoršek, Milena Pirher, Jožica in Jože
Kristl, Boris in Zora Dernovšek, Pepi Dvoršak ter Lidonka in Milena,
zaposleni na občini v Vohčini.
Na sestanku so si razdelih delo. Pomembni sklepi tega sestanka, kije
trajal do mraka do ene ponči, so bih: širiti mrežo OsvobodUne fronte,
ustanav^ati vaške odbore OF v občini Voličina, razširiti in poglobiti
obveščevalno službo ter urediti lastno tehniko, ki bo zalagala domačo in
sosednje občme z osvobodilnim tiskom.
Pobudo za ureditev tehnike je dala učitejica Ela Jautova-Tanja.
Tehnika je stekla že naslednjega dne na občini v Voličini, kjer je bil na
vo^o ciklostilni stroj. Besedilo za tiskane izvode sta sestavila Niko in
Leon po hteraturi, ki sta jo prinesla s seboj s Pohorja. Milena-je vsak
teden razmnoževala še radijska poročila. Pri delu ji je pomagala Lidonka.
Ker sta Milena in Lidonka tiskah propagandna besedila OF med
službenimi urami, je bilo nevarno, da ju kdo zasači. Nekoč je vstopil
orožnik sredi njunega dela. Da bi se ne ozrl po nevarnih papirjih, je lepa
Lidonka stopila k njemu in ga s prijaznimi besedami odvrnila od pogleda
po sobi.
Ker je bilo tiskanje glasil OF na nemški občini nevarno, so morali
tehniko v Vohčini ob koncu leta 1943 opustiti.
POVEZAVA OF VZHODNEGA IN
ZAHODNEGA DELA SLOVENSKIH GORIC
Člana ljutomerskega okrožnega odbora OF Jožko Talany-Milko in
Janko Jurkovič-Jovo sta se pred aretacijami v ljutomerskem okrožju
umaknila oktobra 1944 za vec tednov na lenarško območje. Zadrževala
sta se v Zg. Porčiču pri Fekonju; pri Lenartu v hiši lekarnarja
Devideja-Dahnatinca in pri Slatiču pri Jurju. Slatič je bil že prej
povezan z Ivanom Nemcem-Vojkom. Oktobra pa sta se s Slaticem
povezala tudi Niko in Leon, da bi prek njega uredila redno zvezo z
gutomerskim okrižjem.
Niko in Leon sta odšla 17. oktobra na Pohorje, kjer je bivši Drugi
pohorski bataljon že prerasel v odred. Na Pohorju sta e sestala s
komandantom Bogdanom in komisarjem Harkovom. V odredu so jima
izročiU nekaj osvobodilnega tiska za Slovendce gorice. Po vrnitvi na svoj
teren, sta zvedela, da širijo četniki na njunem območju glasilo „Zem5a in
kri", ki žigosa partizane in se zavzema za kraljevino Jugoslavijo. Zaradi
sovražnega poUtičnega gibanja, ki je hotelo pognati korenine tudi v
Slovenskih goricah, so se sestah pri Vitomarcih z Ivanom
Nemcem-Vojkom. Tja je prijel iz ^utomerskega okrožja, da se
pogovori z aktivistoma Nikom in Leonom tudi o drugih problemih na
njunem terenu in o tesnejših stikih Osvobodilne fronte mariborskega in
ljutomerskega okrog a. Nada^evanje prihodnjič
Cebfaiova hiša v Bučkovcih (desno prenovljena), kjer je od
jun^a do novembra 1943 delovala tehnika okrižnega odbora OF
Ljutomer. Nato je prihajal v ljutomersko okrožje tisk OF iz
Maribora Foto: R
8- NASI DOPISNIKI
12. oktober 1978-
TEDNIK
Organiziranost, dosedanje delo in akcije v prihodnje
Zveza socialistične mladine v
krajevni skupnosti Rogoznica se
povezuje v OO ZSM ,,Franc
Kramberger" Rogoznica z
mladinskimi aktivi, ki jih je v KS
5, torej v vsaki vasi po 1 mladinski
aktiv. Zaradi raztresenosti naselij
deluje organizacija na osnovi
delegatskega sistema, tako da ima
vsak aktiv 5 članov v konferenci,
en delegat pa predstavlja mlade
komuniste.
Delovanje mladih v KS je zelo
pestro in razgibano. Naštevamo
lahko od organizacije raznih
kulturnih in športnih prireditev,
srečanj in sodelovanj izven KS,
kakor tudi prisotnost in angažira-
nost mladih pri družbe-
nopolitičnem življenju v KS in nje-
ni samoupravi.
Omeniti velja, da posebno skrb
posvečamo ohranjanju in razvija-
nju revolucionarnih tradicij in
pridobitev  narodnoosvobodilnega
boja. ,,Pohod po poteh revoluci-
je", ki je že prerasel v občinsko
manifestacijo je vzklil prav na
pobudo KK SZDL Rogoznica.
Mladina vsako leto živi s pohodom
in je verjetno tudi najmnožičnejša
udeležba mladih na katerikoli
prireditvi. Tudi letošnji deževni 27.
april, ko smo sami organizirali po-
hod v Mostje z udeležbo in so-
delovanjem krajevnih skupnosti na
področju Slovenskih goric nas ni
odvrnil od skorajda že dolžnosti,
da se oddolžimo borcem Sloven-
skogoriSke-Lackove čete. Naša
nenehna skrb pa je tudi čiščenje
spominskih obeležij v KS ter skrb
za partizanske matere.
Dokaz, da sodelujemo z OO
ZSMS tudi v delovnih organizaci-
jah je vsakoletni kviz z nazivom
,,S Titom od zmage do zmage", t.
j. 22. decembra — za dan JLA. Na
kvizu se v znanju pomerijo ekipe
organizacije Opekarne Zabjak in
OO ZSMS Laboda TOZD Delta
Ptuj, ekipa vojakov iz vojašnice
,,Dušana Kvedra" Ptuj in mi. Z
vojaki pa imamo srečanja tudi
med letom.
Skrb posvečamo tudi mlajši
generaciji to je pionirjem. Z njimi
navezujemo stike prek OS Franca
Osojnika Ptuj, s katero tesno
sodelujemo skorajda ob vseh
prireditvah.
Ena izmed oblik preživljanja
prostega časa mladih je tudi šport,
vendar ga pri nas v takšni meri kot
bi želeli ni možno gojiti, saj v KS
ni primernega športnega objekta,
zato bo v bodoče potrebno
razmišljati tudi v tej smeri.
Zastopanost mladih v krajevni
samoupravi in delegacijah je do-
bra. Družbeno-politične orga-
nizacije in društva krajevne
skupnosti spremljajo naše delo,
vendar se morda včasih premalo
zavedajo,   da je tudi mladina del
družbe, da ima tudi ona probleme
in težave, ter da pogosto potrebuje
predvsem politično pomoč in
podporo, ki je mnogokrat ni.
Prav gotovo pa si mladi želimo
čimveč mentorstva, predvsem v
tistih sredinah, kjer delo ne teče
tako kot bi moralo. Izrazito se vi-
di, da v tistih mladinskih aktivih,
kjer ne delajo starejši, ki so
zastopani v krajevni samoupravi,
tudi mladina ne dela. V mladin-
skem aktivu ,,Franc Kramberger"
Rogoznica pa ima mladina prav
gotovo velik dolg do Feliksa
BACiARJA, ki mu nobene Se tako
dragocene ure prostega časa ni žal"
za mladino.
V dneh, ko tečejo javne
razprave o dokumentih za X.
kongres ZSMS ni težko govoriti o
programskih usmeritvah v bodoče.
V javni razpravi^ki je pri nas
lahico rečemo uspRa po udeležbi
pa tudi vsebini smo spoznaU, da
imamo mnogo problemov, ter da
bo potrebno nadaljevati predvsem
v akcijski smeri.
Le nekaj bistvenejših program-
skih usmeritev:
— OO ZSM mora delovati kot
mobilLzator in pobudnica celotne-
ga življenja mladih v KS, kjer se
lahko uveljavi interes vsakega
člana ZSM;
— idejno-političnemu
izobraževanju   mladih   moramo
posvečati posebno skrb (tu mislim
na razna predavanja, razgovore za
okroglo mizo ipd.);
— še nadalje se vključevati in
uveljavljati v organih krajevne
samouprave;
— s stalnim informiranjem
moramo preprečiti pogosto
zaprtost vase in v ozek krog tako
imenovanih ,,mladinskih proble-
mov";
— delo mladih komunistov v
prihodnje še okrepiti. Pomembno
vlogo mora odigrati aktiv ZK pri
OO, ki vključuje 15 mladih
komurJstov;
— naša velika želja v predstoje-
čem obdobju pa je tudi navezava
tesnejših stikov z OO ZSM na
območju Slovenskih goric.
V pripravi je že kviz ,,Slovenske
gorice v boju za svobodo", na
katerega smo povabili vse OO
ZSM na področju Slovenskih
goric. Osnovno šolo Franca
Osojnika Ptuj ter OO ZSM delov-
ne organizacije Opekarna Zabjak.
Na kvizu bi se mladi pomerili v
znanju zgodovine NOB na
področju Slovenskih goric — (kot
osrednja tema vprašanj), nadalje
bi bil naslednji krog vprašanj X.
kongres ZSMS (statut ZSMS,
resolucija ter organiziranost OK
ZSMS Ptuj ter v športu.
Za dosego teh in še nekaterih
ciljev je potrebna angažiranost
vseh članov OO, ne pa samo ozke
skupine ljudi, kot se to včasih
dogaja. Ce bo sleherni mladinec
oz. mladinka čutil pripadnost naši
organizaciji uspehi ne bodo
izostali. Zavedati se moramo, daje
samo delo ključ do uspeha.
Marica Lenart
Človeka ponižajoč prevoz osnovnošolcev
iz Stoperc v Majšperku
Vsa leta, odkar obstoja prevoz
osnovnošolcev večjih razredov iz
Stoperc v Majšperk, opozarjajo
starši na roditeljskih sestankih
obeh šol na nekulturen in nemogoč
prevoz učencev. Tudi na zboru de-
lovnih ljudi in občanov v nedeljo 8.
oktobra v Stopercah so občani po-
novno zahtevali, da KS in vsi ostali
pomagajo rešiti ta problem.
Učenci se vozijo v šolo s Certuso-
vim avtobusom, ki vozi na
turistični progi Rogaška Slatina—
Rogatec—Ptuj. Za kapaciteto tega
avtobusa je že šolarjev dovolj, ved-
no pa se še peljejo drugi občani. V
avtobusu je natrpanih toliko potni-
kov, da presega vse meje človeške-
ga dostojanstva. Vprašajmo se o
prometni varnosti naših otrok, ki
so zaupani takemu prevozu, saj
vemo, da sta med Stopercami in
Majšperkom dva kritična ovinka.
ki dnevno izzivata nesrečo v prome-
tu.
Posebej bi rad poudaril, da ima-
jo ti učenci žedo avtobusne postaje
tudi do 2 uri hoda in da potem tak-
šna vožnja resnično ne more dopri-
nesti k njihovim vzgojnim in učnim
uspehom. Prizadeti starši otrok
učencev vozačev zahtevamo uredi-
tev posebnega prevoza šolarjev iz
Stoperc v Majšperk.
Janez Purg
Praznovanje drugega krajevnega praznika
v nedeljo, 1. oktobra je bil praznik naše krajevne
skupnosti v Trnovski vasi. Člani krajevne skupnosti
so nam povedali par besed o n^-gm kraju. Terezija
Letnik je prebrala odlomek iz vojne, kako so naše
krajane odpeljal v koncentracijska taborišča in jih
ubijali. V zahvalo tistim, ki so se borili, smo odnesli
k spomeniku šopke cvetja.
Nato smo otroci imeli kulturni program. Povedali
smo nekaj deklamacij in zapeli. Mladinci so nam
zaplesali, daje bil bolj živahno vzdušje.
Lovcem smo podelili diplome in pokale. Pevski zbor
iz Vitomarc, nam je zapel nekaj pesmi.
Koje bilo kulturnega programa konec, spo gledali
nogometno tekmo. Ker je bilo zelo mrzlo m deževno
vreme, je bilo hitro vsega konec. V šoli smo si ogle-
dali razstavo umetnih slik.
Krajani so veseli odšli domov.
Emil Kranj C, OS Trnovska vas
Voda veliko pomeni za vsakda-
nje živ^enje. Tako tudi za zakonca
Janžekovič v Bukovcih. Pot do
vodovoda je seveda dolga. Ce bi se
želela prik^učiti na vodovod, bi
morala izkopati približno 700 nr
jarka, globine 80 cm. Na pomoč
so jima priskočili mladinci
Bukove, ki so že drugo soboto
zapored kopali jarek za vodovod.
Dela gredo proti koncu. To je lepa
gesta mladincev iz Bukove.
Delovne akcije se je udeležilo
veliko število mladincev, od
najmbjših pa do najstarejših. To je
še ena velika delovna zmaga
mladincev iz Bukove in humana
gesta, ki ne bo kar tako odšla v
pozabo. Besedilo in posnetek:
Danilo Kla,inšek
Mladinci Bukove na delovišču
KIDRIČEVO
Želijo si čimveč novih
članov
O lepih uspehih ptujskega planinskega društva mnogokrat slišimo in
beremo, prav tako pa tudi o marljivih članih planinskega društva
Kidričevo, ki prav gotovo ne bi želeli zaostajati za ostalimi prijatelji in
^ubiteji naših lepih slovenskih planinskih vrhov. Planinsko društvo
Kidričevo je prav v zadnjem času doseglo nek^ izrednih u^ehov v
svojem aktivnem delu. Razvcsc^ivo je dejstvo, da v PK Kidričevo pridno
delajo prav mladi, ki se vsebolj in večkrat udeležujejo tudi najnapornejših
tur v planine, ker ne želgo zaostajati za svojimi starejšimi planinci.
Aktivnost društva v Kidričevem je še vse premalo opazna javnosti,
vendar se vsebolj uveljavi a in pridobiva vse več privržencev in ljubiteljev
gora. Njihova njyvečja žeja pa je, da bi se število članov v PD Kidričevo
povečalo, saj je prav planinstvo ena najlepših oblik vsakodnevne
rekreacge za utrditev telesa, s tem bi tudi uresničevali program, ki so si
ga zadah že na svoji letni konferenci.
Že večkrat smo poročali o tem, da bi se prav taborniški odred
„Boris Kidrič moral aktivno vključiti v to društvo, saj oboji stremgo za
istim ciljem, to je za očuvanjem naše lepe prirode in naših lepili gora.
Toda kot se v zadnjem času opaža bo potrebno v TO napraviti določene
kadrovske spremembe, da bo aktivnost in delo tega odreda stekla v
smislu ajctivnosti in tesnega sodelovanja s planinskim društvom, saj prav
to tudi služi našemu cilju družbene samozaščite in obrambnih priprav!
France Meško
Na poti proti vrhu kratek oddOi mladih planincev iz
Kidričevega
Foto: Konrad Zoreč
SLOVENSKA BISTRICA
Osamljen železni „pajek"
sredi njiv
v kraju Crnc pri Slovenski Bistrici že od marca letos stoji zapuščen
bager, M mu ne najdejo pravega lastnika. Na njivo Antona Huberta, iz
Kajuhove ulice je prispel, ko so tod kopali jarke za polaganje plinovodnih
cevi
Jarki so že davno dcopani in cevi zasute, bager pa še vedno čaka, da
ga bo kdo vpiegel v mnogo koristnejše delo na katerem od števibiih
gradbišč. Težco bi v tem primeru govorili o odgovornosti, saj je to
očitno neodgovornost lastnika, ki je moral v prav gotovo zelo dragi
delovni stroj vložiti mnogo denarja.
Ob vsem tem pa nepremični bager onemogoča obdelovanje njive
Antona Huberta, ki se kar ne more načuditi, da se še do danes ni javil
lastnik.
Besedik) in posnetek: Viktor Horvat
Kdo je kriv?
Ah naivna zaupljivost preprostega kmeta, ali pa brezvestno
posbvanje mesarskega obrtnika, o tem presodite sami.
Mesar R. S., rodom iz Podgorc, občina Ormož seje izučil mesarske
obrti v Mariboru. Tam nekje je ze tudi imel svojo privatno mesarijo. Pred
par leti pa je odprl mesarijo v Gorišnici. Poznal je dobro svoj posel in je
od okoliških kmetov kupoval živino dmar dra^e od zadružnih
kupovalcev. Nekaj časa je bilo v redu, potem pa je začel odlagati z
izplačilom za živino vedno dalje.
Moj primer, ki ni osam^en, 14. julija 1978 sem mu prodal vola
težkega 785 kg. Zape^al na ptujsko klavnico, kjer so ga stehtali. S tem
listkom grem k njemu po denar. On mi na isti listek izračuna koliko
dobim, po izkupiček pa naj pridem v nedelo. Tako se je začela tmjeva
pot za denarjem, vsako nedelo sem hodU ponj.
Ko sem imel že polovico denarja in mislim zopet iti, da bi izterjal še
kak dinar, pa vidim da ima zaprto mesnico. Po informaciji je mesar
prodal kar je bilo njegovega, z denarjem, tudi z mojimi 8 tisoč dinarji in
od ostahh sotrpinov vveč ali manj prizadetih. Kaj sedaj? Prgavil sem to
na oddelku milice v Gorišnici, kar tudi ostalim priporočam. Ce ga grem
tožit bi ne zadostovala ostala polovica od vola.
Vprašam se samo, kako lahko pride do takih primerov? Baje Je že
to drugo mesto, kjer smo mu lepo šu na Umanice, od nas je gotovo sel na
tretje, da se ponovi ista igra. Da ne bi prišlo do podobnega rezultata,
mislim, da bodo organi javne varnosti poskrbeli, s^ go^ufga ni dovo^ena
ne glede na obliko. Želim v imenu vseh kmetovalcev, da se taki primeri j
ne bi ponavjali.
Franc Roškar,
Strmec 6
62271 Moškanjci
DAN PIONIRJEV
V petek ob pol osmi uri smo se zbrah pred šolo. Skupaj smo odšli v
kinodvorano, kjer smo imeli konferenco. Po končani konferenci smo
odšli na avtobusno postajo. Ko je prišel avtobus, smo vstopili in se
odpe^ali na Osankarico. Od tam smo sli na bojišče Pohorskega bataljona,
(gledali smo si spomenike in prižgah svečke ter položili cvetje padlim
borcem. Potem smo zapeli pesem in odšU nazaj na Osankarico. Tam smo
se najprej namalicali, nato smo si ogledali muzej Pohorskega bataljona.
Potem smo se srečni in veseh odpeljali domov.
Marinka Ravnjak, 3/a, OS Opiotnica
Končali z delom
Vzgojiteljice, varuhinje in drugo
osebje, zaposleno v VVZ Ptuj -
enota Kidričevo, so končali z
delom pri urejanju dvorišča
oziroma otroškega igrišča. Ob dela
prostih sobotah in tudi marsika-
tero popoldne je bilo potrebno
skupno delo vseh članov kolek-
tiva. Za buldožerjem je namreč
ostalo veUko stvari, ki jih je bilo
treba pogjraviti. urediti. Vse to so
storile vzgojitegice, varuhinje in
vsi ostali ter s tem prihranili veliko
sredstev. Nazadnje so posejali tudi
travo, tako da se bodo otroci
lahko k^ hitro igrali na
prenovljenem igrišču.
Besedilo in posnetek:
Danilo Kl^nšek
OtroSco %riSče pri vrtcu v Kidričevem že čaka prve goste
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj
razpisuje po 34. členu zakona o uprav^anju in razpolaganju s
stavbnim zem^iščem (Ur. list SRS, štev. 7/77)
Javni natečaj
za oddajo v uporabo zemljišča ob OrmoSci cesti v Ptuju za
gradnjo proizvodnih objektov.
^. Predmet natečaja je zemljišče družbene lastnine, ki ga tvorita
pare. štev. 1579 pašnik v izmeri 0,0571 ha in 1850/1 travnik, v
izmeri, 1,7852 ha, pripisani pri vlož. štev. 924 k.o. Ptuj.
2. Na zempšču, ki je predmet natečaja, je dovoljena gradnja
objektov za proizvodnjo biro tehnike ter črno-belih televizijskih
aparatov v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije, ki jo izdela
Projektivni biro Ptuj ter lokacijskega in gradbenega dovo^enja.
3. Izklicna cena za kv. m ponudenega zemgišča je 24,00 din.
Zemljišče je opremljeno s primarnim omrežjem komunalnih objektov
in naprav ter ga je investitor dolžan dokončno komunabo opremiti
in skleniti posebne pogoje z upravljalci posameznih komunalnih
objektov in naprav.
4. Rok za pričetek gradnje na zemljišču, kije predmet nateč^a,
je leto 1979, rok za dokončanje pa dve leti od pričetka gradnje.
5. Natečaj je ustmen, in bo v petek, 27. oktobra 1978, s
pričetkom ob 12. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in
urbanizem SO Ptuj, soba štev. 32/11. Udek;ženci natecaia morajo eno
uro pred pričetkom položiti varščino v višini 40.000,00 din ter
pismeno izjavo, da se z razpisanimi pogoji natečaja strinjajo.
Varščino je nakazati na račun Samoupravne komunalne
skupnosti občine Ptuj, štev. 52400-662-26981, ki se ob neu^eli
dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v odškodnino za zemljišče.
6. Izlicitirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v
roku 15 dni od dneva podpisa pogodbe o oddai zempšca, ki je
predmet natečaja ter jo sklene s Samoupravno komunalno
skupnostjo občine Ptuj.
7. Vsa pojasnila z razpisanim natečajem dobite na oddelku za
gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba štev. 32/11.
- Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem
TEDNIK - 12. oktober 1978
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
POKRAJINSKO SREČANJE V ATLETIKI
(Ptujčanom srečanje medalj)
v soboto je bilo na Ravnah na
Koroškem tradicionalno pokrajin-
sko srečanje reprezentanc Šaleške
doline, Koroške, Pomurja in Ptuj-
skega polja. Praviloma sodelujejo
na tem atletskem tekmovanju ob-
činske reprezentance Velenja,
Raven, Murske Sobote in Ptuja.
Srečanje se odvija že drugo desetle-
tje in je vsako leto v drugem kraju.
Od ptujskih tekmovalcev so se
najbolje odrezali pri moških Miki
Prstec, kije osvojil zlato medaljo v
teku na 100 m m srebrno v skoku v
daljino. Zato je prejel Se Milan Zo-
har na 400 m in bron na 100 m. V
suvanju krogle je Niko Makovecki
dosegel osebni rekord z metom
13.00 m, kar pa je zadostovalo le za
srebrno medaljo. Bronaste medalje
so prejeli še Dušan Koren v skoku v
višino, Maks Bračič v suvanju kro-
gle in Žarko Markovič v teku na
1500 m. Tudi v štafeti 4 x 100 m so
bili Ptujčani najhitrejši in osvojili
zlato.
Ženske so nastopile v močno po-
mlajeni sestavi in osvojili štiri bro-
naste medalje. Le-te so sprejele
Marija Jugovec v skoku v daljino,
Milena Bele v skoku v višino. Vita
Tominc v suvanju krogle. Tretje
mesto je zasedla tudi ptujska štafe-
ta 4 x 100 m. Ekipna zmaga je
pripadla Saleški^dolini, ki je zbrala
189 tč. Drugo je^bilo Ptujsko polje
s 153 tč. pred Koroško s 134 tč., in
Pomurjem, ki je zbralo 66 točk.
OF
Štajerski pokal za AK Ptuj
LETALSKO
MODELARSTVO
v soboto so člani modelarske
sekcije aerokluba Ptuj pripravili in
uspešno izvedli tekmovanie s pro-
stoletečimi modeli za Štajerski
pokal. Tekmovanje je bilo zvezno
m je štelo tudi kot izborno za se-
stavo naše državne reprezentance.
Nastopilo je 80 tekmovalcev iz 15
aeroklubov. Vremenske razmere so
bile idealne in je zato več tekmo-
valcev doseglo največje možno šte-
vilo točk. To velja zlasti za jadral-
ne modele.
V tekmovanju z jadralnimi
modeli je zmagal Zojcevski (Za-
greb) pred Blagojevičem (Zrenia-
nin) in Zuličem (Novo mesto). Žu-
ran iz Ptuja je bil trinajsti. Ekipno
prvo mesto za Petrinjo, drugo za
Ljubljano in tretje za Novi Sad.
Pri modelih z gumijastim pogo-
nom je vrstni red prvih treh na-
slednji: 1. Brudar (Novo mesto), 2.
Hostnik (Ptuj), 3. Lačimič (Nova
Pazova). Ekipno: 1. Ptuj (Host-
nik, Peček, Dajčman), 2. Nova
Pazova, 3. Novo mesto itd. Med
tekmovalci z motornimi modeh je
največ točk osvojil Oto Veli>nšek
(Ptuj) pred Grošljem (Novo mesto)
in Milosavljevičem (Pančevc).
Ekipno so v tej kategoriji zmagali
tekmovalci Pančeva pred Subotico
in Ptujem. V ekipi AK Ptuj sta
nastopila le Velunšek in Žuran
(osvojil je 4. mesto), manjkal pa je
tretji član ekipe.
V generalni uvrstitvi s seštevkom
vseh treh kategorij so Štajerski
pokal osvojili tekmovalci modelar-
ske sekcije AK Ptuj. Drugi so
Novomeščani in tretji EMO Celje.
Zadnje letošnje večje tekmova-
nje jugoslovanskih letalskih
modelarjev bo 28. oktobra v Za-
grebu tradicionalni pokal republik
z mednarodno udeležbo. Na lan-
skem tekmovanju so bili Ptujčani
najbolje uvrščena jugoslovanska
ekipa in to bodo poskušali doseči
tudi letos. 1. kotar
ILZRL - SEVER - ČLANICE: DRAVA-TVIN 12:11 (7:4)
Tesno vendar zasluženo
Stadion RK Drava v Ptuju, gledalcev okrog 700,
sodnika Humar (Kranj) in Bartol (Naklo);
Drava: Vogrinec, Mumlek 3, Čeme 5,lvančič 2,
Krivec, Cuš, Novak, Kranjc, Haložan, Pišek, Havlas
2, Sitsenfraj;
TVIN: VučemUovič, Deak, Laslo, Marinčič 3,
BjeUč N. 4, Debeljakovič, Begovič, Brkič 1,
Tahirukaj 3, BjeUč J., Potrata;
Igralke Drave so tudi tretje srečanje na domačem
igrišču odločile v svojo korist. Igra je bila lepa,
borbena in zlasti v zaključku izredno razburljiva, saj
so domače igralke krčevito branile zadetek
prednosti. V začetku je bila igra enakovr.-idna pred
koncem prvega dela pa si je Drava priigrala tn
zadetke prednosti. V nadaljevanju je prednost
povečala na štiri zadetke, vendar je gostujoča ekipa
po nekaj zaporednili napakah oziroma neuspešnih
metih v napadu igralk Drave najprej znižala in nato v
41. minuti izenačila na 10:10. Do konca je bilo
srečanje izredno razburljivo, vendar so igralke Drave
po vedle z 12:10 in tako je bilo srečanje odločeno.
Domače igralke so tokrat igrale dobro v napadu,
čeprav niso izkoristile nekaj zreUh priložnosti, v
obrambi pa so na trenutke popustile. Gledalci,
tokrat se jih je zbralo manj kot običajno, so s
prikazano igro biU zadovoljni ne pa tudi s sojenjem
obeh zveznih sodnikov.
V srečanju dokaj enakovrednih nasprotnic so pri
domačili izstopale Havlasova, Cernjeva in
Vogrinčeva, pri gostjah pa Tahirukajeva in Bjeličeva.
V soboto gostuje Drava v Ljubljani proti OhmpijL
Lestvica po šestem kolu:
l.Podravka 6 6 00 105:67  12
2. Olimpija 6 5 0 1 114:93  10
3.Trokut 5 4 0 1  92:64    8
4. Zamet 5 4 0 1 91:69    8
S.Koka 6 40 2 114:92    8
.6. Drava 640 2 78:79    8
7.Alples 6 2 1 3 96:102 5
g.Tvin 6 1 2 3 95:100 4
9.1na 6 1 1 4 89:118  3
10. Slavonija 6 1 1 4 83:113  3
ll.Slavga 6 0 1 5  63:101  1
12. Krka 6 0 06  84:108  O
1. kotar
„Kontra" Ilavlasove in 11:10 za Dravo
- foto B. Rode.
MALI NOGOMET
Slovenskogoriška
TRIM liga
že lani smo poročal o
nogometni ligi TRIM v Slovenskih
goricah. To ligo so mladi
organizirali tudi letos, ki je še
masovnejša, saj so lani sodelovale
le štiri ekipe, letos pa že devet. Ze
v prvkolu o nogometaši pokazali
zadovoljivo igro in dosegli kar 2 3
zadetkov.
Rezultati I. kola, 8. oktobra
1978: Trnovska vas A-Juršinci B
5:2, Vitomarci B-Juršinci A 2:1,
Trnovska vas B—Destrnik 3:3,
Velovlak-Vitomarci A 0:8, Kicar
pa je bil prost.
Pari drugega kola, 15. avgusta:
Destrnik—Trnovska vas A, Vito-
marci A-Vitomarci B, Juršinci
B—Trnovska vas B in Juršinci
A-Kicar, Velovlak pa bo prost.
Danilo Muršec
SNL^VZHOD
Rudar-Drava 2:0(1:0)
Igralci ptujske selekcije so izgubili
tudi četrto srečanje. V nedeljo go-
stuje v Ptuju Litija.
V čast kongresu...
v teh predkongresnih dneh potekajo po vseh krajih Slovenije številne
prireditve, ki jih prirejamo mladi v čast 10. kongresu ZSMS.
Tudi ptujski gimnazijci se vključujemo v predkongresno aktivnost
mladih. Razen razprav o gradivu za javno razpravo, pripravlja komisija za
idejno politično delo skupaj z ostalimi komisijami kviz. Ta bo potekal v
petek, 13. oktobra. Vseboval bo pa naslednje teme: MDA, kultura, šport,
. . . razvoj ZSMS.
Posnemanja vredno pa je športno srečanje dijakov 2. c gimnazije ko-
šarkaško ekipo osnovne šole iz Gorišnice. Naj povem, da to ni bilo prvo
srečanje košarkarjev, saj so že lansko šolsko leto medsebojno zaigrali.
Igra, ki je bila precej borbena, se je končala z boljšim rezultatom ,,za
naše", torej gimnazijce. Ti so zmagali z rezuhatom 66 : 40. V ekipi osnov-
ne šole se je najbolj izkazal Peter-sedmošolec, v ekipi 2. c pa sta največkrat
zadela v koš Milko in Milan (vsak po 22 točk).
Vsekakor to ni bilo zadnje športno srečanje naših fantov z ostalimi
ekipami. Upamo pa, da se jim bodo podobnih akcij pridružili tudi ostali
^^j^*^'- Slavica Pičerko
NOGOMET
Apače-Kovinar 2:9
Kadeti Apač so v srečanju z vrstniki iz Maribora doživeli visok
poraz, ki pa je posledica neizkušenosti. Čeprav so bili gostje ves čas boljši
nasprotnik, se domačini niso predah. Posledica njihove borbenosti sta
tudi dva zadetka v nasprotnikovi mreži. Mladi nogometaši iz Apač bodo
morali posvetiti malo več pozornosti tehniki tn telesni pripravljenosti.
danilo klajnšek
Aluminij-Maribor 1:11
Mlajši in fizično slabši kadeti Aluminija se niso mogli upirati
favoriziranim gostom iz Maribora, ki so verjetno ena najboljših ekip v
naši republiki. Gostje so demonstrirali tehnično dovršeno igro. Domačini
so se borih, vendar je bilo to le premalo. Od mlade ekipe kadetov
Aluminija lahko pričakujemo rezultate šele v priliodnosti, ko bodo imeli
tudi velflco več izkušenosti v tekmovanju.
Kadetska ekipa Aluminija s trenerjem Mitrovičem
Besedilo in posnetek: danilo klajnšek
Šegula odlično vozil v Zaboku
MOTOKROS
V nedeljo je bila v Zaboku pred-
zadnja dirka državnega prvenstva v
motorjih do 250 cm 1. in II. lige.
Bilo je napeto, saj je bila dirka
zadnja priložnost, da si tekmovalci
izboljšajo uvrstitve. Dirka se je za-
čela zelo živčno, ker so glavni favo-
riti štartali slabo. Segula je bil po
startu dvanajsti, Silvin Vesenjak
četrti, Avbelj še slabši od Segula,
Sostarič šesti itd. Prvi je bil po star-
tu Glogovič (Sovski Morof), drugi
Ahačič (Tržič) in tretji Lampe (Slo-
venija avto). To je bil seveda samo
trenutni vrstni red, saj so se favoriti
prebijali v ospredje iz kroga v krog.
Najmanj sreče je imel Silvin Ve-
senjak, saj je že po nekaj krogih,
ko je vozil na dobrem petem do šes-
tem mestu, moral zaradi okvare od-
stopiti. Na srečo je motor do druge
dirke uspel popraviti. Peter Segula
je uspel priti v dvanajstem krogu
do sedmega mesta, katerega je ob-
držal do konca. Boris Fras je z
enajstega mesta prišel do konca na
odlično tretje mesto. Omeniti velja
odlično vožnjo Marjana Avbelja,
ki je na začetku dirke padel in se je
z zadnjega mesta prebil do konca
na zelo dobro četrto mesto.
Nasprotje prve, je bila druga vo-
žnja. Najbolje je štartal Avbelj za
njim Lampe, Kreč, Silvin
Vesenjak, Segula (peti), Mirko Ve-
senjak itd. Avbelj je prvo mesto
obdržal do konca, marsikaj pa sej*
spremenilo od drugega mesta na-
prej. Po prvem krogu je Peter Se-
gula vozil na petem mestu. V dru-
gem krogu je prišel na četrto mesto,
kjer je vozil do petega kroga, ko je
prehitel Kreča nato pa še v šestem
krogu Lampeta, tako da je prišel na
drugo mesto, katerega je uspel ob-
držati do konca. Tretji je bil v drugi
dirki Sipek, četrti Šinkovec, osmi
Silvin Vesenjak. Boris Fras (Ore-
hova vas) je prevozil cilj druge dir-
ke sedmi, Mirko Vesenjak pa tri-
najsti.
Dobra uvrstitev Petra Segula v
drugi vožnji mu je v skupnem se-
števku zadostovala za drugo mesto.
Zlati lovorjev venec je dobil Avbelj
(Slovenija avto). Tretji, z istim šte-
vilom točk kot Peter Segula, ven-
dar s slabšo drugo vožnjo je bil v
skupnem Sipek (Zelina), in četrti
Boris Fras. Na slabem dvanajstem
mestu je v skupni uvrstitvi pristal
Silvin Vesenjak, vendar moramo
razumeti, da v prvi vožnji ni dose-
gel uvrstitve.
Tudi boji v II. ligi so bili zanimi-
vi. Naš predstavnik Adolf Jerič je
zbral iz obeh dirk 26 točk, kar je
bilo dovolj za sedmo mesto. Janko
Strafela je bil skupno peti, kljub
okvari motorja.
V nedeljo bo v Tržiču dirka za
trofejo Jugoslavije. Ptujčani so bili
lani državni prvaki, upajmo da
bodo uspeh naslov ubraniti.
Naslednjo nedeljo bo zadnja dir-
ka državnega prvenstva v Cačku.
Pred to dirko ne moremo ničesar
napovedovati, saj so razlike v toč-
kah minimalne. Samec vodi pred
Avbljem le za nekaj točk, tudi naš,
zadnje čase vedno boljši tekmova-
lec Peter Šegula ima še možnosti,
da svojo trenutno uvrstitev (šesto
mesto) še izboljša. Trenutna uvrsti-
tev je že uspeh, saj je drugo polovi-
co državnega prvenstva začel voziti
kot štirinajsti.
Upajmo v najboljše in Ptujča-
nom v nedeljo v Tržiču mnogo sre-
če!
Besedilo in posnetek:
Bojan Rode
Peter Segula med vožnjo v Zaboku.
Obljube, vendar neizpolnjene
NK Aluminij iz Kidričevega se je želel odzvati
povabilu naših delavcev zaposlenih v Avstriji, da
sodeluje na nogometnem turnirju. Vendar je ostalo le
pri željah in obljubah. Kolektiv Aluminija je
poskušal zagotoviti finančna sredstva za potovanje v
Dornbirn. Spomnila se jih je le republiška TKS, ki je
tudi edina oismeno potrdila, da bo prispevala nekaj
sredstev na potovanje v Avstrijo. Od vseh drugih so
dobili samo obljube, vendar ko bi jih bilo potrebno
še potrditi seje zataknilo.
Očitno je, da so si nekateri predstavljali pot v
Avstrijo kot lep izlet, vendar se ti motijo. Tu ni šlo za
nobeno ,,poučno ekskurzijo", marveč je bilo to
namenjeno srečanju z našimi delavci zaposlenimi v
pokrajini Voralberg. Tam je zaposlenih več kot
10.000 delavcev. Ali ti delavci niso sestavni del naše
družbe? Očitno je, da potovanje Aluminija le ne bi
bilo dovolj koristno. Težko bo napisati, da ne
,,moreš sodelovati na turnirju zaradi teh in teh
težav". Klubska blagajna Aluminija pa ne bi ,,pre-
nesla" tako velikega izdatka.
Nekateri še ne vedo, kaj pomeni obisk pri naših
zdomcih. Komaj čakajo, da se jih kdo spomni, z
njimi pogovarja, navezuje stike... Tukaj bi šlo za
poglabljanje stikov prek športa, ki je že od nekdaj
združeval različne ljudi iz različnih koncev sveta.
Nekje se je moralo zatakniti pri odločanju oziroma
odobritvi sredstev za Aluminij. Sredstva so tista, ki
bodo preprečila sodelovanje. Lepo bi bilo, če bi v
Dornbirnu nastopila ekipa, ki bi sama finacnirala to
potovanje. To pa si lahko privošči samo drugoligaška
in prvoligaška ekipa in eventuelno nekatere ekipe, ki
nastopajo v republiški nogometni ligi, vendar s
podporo okolice v kateri živijo. Aluminij pa je za
nekatee le majhen klub, ki nastopa v medobčinski
nogometni ligi in si zato ne more ,,privoščiti" podo-
bnega potovanja oziroma srečanja z našimi delavci
zaposlenimi v pokrajini Voralberg v Avstriji.
Danilo Klajnšek
Lep sončni dan za tekmovalce ribiče!
0rm02
Ribiška družina Ptuj-ORMOŽ, je priredila v nedeljo 8. oktobra
1978. medobčinsko tekmovanje in tekmovanje pododborov v RD Ptuj,
za memorjal Antona Erhatiča.
Tekmovanje je bilo predvideno v Središču ob Dravi, zaradi previsoke
in kalne vode, se je tekmovanje odvijalo v ribniku v Ormožu. Vreme je
bilo sončno, le prijemi so bih redki in tudi hhki po teži rib, saj je član iz
RD Ormož imel najtežje na tehnici 1500 gr. Tekmovalo je 7 ekip in 5
ekip mladih.
Ribiči iz Ormoža so bili najbolj veseh, saj so osvojili dva pokala,
člani in mlajši. Obenem so tudi dobili dva pokala ribiči iz Vidma
RD-Pruj pododbor. Za ostale pa je bilo važno tekmovanje, množičnosti
Rezultati so bili_naslednji:
Medobčinsko: Člani: Ormož 2558 točk, Majšperk 1245 točk, Ptuj
1073 točk.
Mkidinci: Ormož 1535 točk, Ptuj 562 točk.
Tekmovanje pododborov RD Ptuj: Člani: Videm 1623 točk,
Maribor 1512 točk, Ptuj 1431 točk, Gorišnica, 1422 točk, Kidričevo
817 točk, Juršinci 703, točk.
Mladinci: Videm 660 točk; Gorišnica 631 točk; Starše 606 točk.
Posnetek in besedilo: Kondard Zoreč
Tehtnica je pokazala največ
1500 gr.
Sodnica je imela le malo dela.
Veselje med Ormožand z dvema pokaloma.
10-ZA RAZVEDRILO
12. oktober 1978- TEDNIK
OD 12.10.
DO 19.10. 1978
od 21. 3. do 20. 4
Se vedno ste veselo razpoloženi,
zakaj tudi ne bi bili, ko pa ste kar
naprej v veseli družbi. V ponede-
ljek ne pretiravajte v dejanjih.
Kmalu vas bodo opazili in zatožili
šefu. Po obisku, ki se je končal v
vaš prid, ste postali resnejši za
toliko kot to zahteva ljubezen.
Nudite ji toplo dlan in streho nad
glavo.
od 20. 4. do 20. 5.
Srečna je bila, ko ste ji povedali
resnico o sebi. Prijatelj vas bo
spomnil na obljubo. Izpolnite mu
jo. V četrtek se bo ponudila lepa
priložnost. Preden storite usoden
korak dobro premislite. Vaše svetle
strani življenja bodo pozabljene,
ona bo to hotela. Ce ste trden mož
ji ne boste nasedli.
od 21. 5. do 21. 6.
Brzdajte svoja čustva, otepajte se
zlih misli. Plavolaska vas zelo vzne-
mirja, privoščite si jo, sama se
ponuja. Nekdo bo umiral od zavi-
sti. Toda varujte se prijatelja. Kot
sokol preži na plen. Obisk pri star-
ših bi bil zelo potreben. Pred trgat-
vijo bi morali še kaj postoriti pri
hiši. Povabite še njo.
od 22. 6. do 22. 7.
V težavah, ki so tako značilne za
vas, se ne boste znašli. Pokličite na
pomoč prijateljico in pomagala bo.
To je tudi njena dolžnost. V sredo
se vam bo pokvaril avto. Ne jezite
se na mehanika, ampak na moža,
ki je avto popolnoma uničil. Popol-
danski sprehod se vam bo bogato
obrestoval. Srečala se bosta.
od 23. 7. do 23. 8.
V četrtek ne zamudite prilož-
nosti, tudi njej se bo ponudila. Pre-
den se odločite za tako pomemben
korak kot je nakup stanovanjske
hiše, dobro premislite. Nihče vam
ni za petami, zato ne imejte hudih
misli. Sumničenja so torej odveč.
Se vedno niste na trdnih tleh. Nočni
skok vam bo uspel.
od 24. 8. do 23. 9.
Preveč jokate in zato propadate.
Verjemite mu in sled, ki vam jo
pušča je zapeljiva. Več počitka vam
je potrebno in delo v tovarni bo
lažje. Ne pričakujte nemogoče.
Ona ni navdušena nad vašim počet-
jem. Tako nevedni ste, da morate
vse verjeti. Od jutra do večera se
ukvarjate z nepomembnimi rečmi.
od 24. 9. do 23. 10.
Njene skrivnosti so za vas špan-
ska vas. V soboto se vam bo ponu-
dila idealna priložnost, morate jo
izkoristiti. Vaša avantura se bo zelo
klavrno končala. Poleg tega, da so
vas zatožili pri njej, vas je tudi
videla. Zakaj si ne privoščite dopu-
sta in se z njo ne peljete v naravo.
Poljub bo vroč in dolg.
od 24. 10. do 22. 11.
Utrujeni ste, zato ste tako sitni.
Ko vas bo sitnost minila se takoj
lotite dela. Uspeh ne bo izostal,
kajti delo vam zelo ustreza. Ne vda-
jajte se alkoholu, kajti v njem boste
našli propad. Zakaj tako slepo ver-
jamete njegovim besedam. Z lažjo
in pretvezami se vam ne bo posreči-
lo prelisičiti šefa. V torek pismo.
od 23. 11. do 21. 12.
Odnosi so sedaj veliko boljši.
Zvedeli ste resnico. Res si zaslužite
opomin, kajti prevečkrat ste zamu-
dili na delo. V prihodnosti bodite
previdnejši in izbirajte druge načine
opazovanja in približevanja. Vse se
vam ne bo posrečilo, čeprav ste člo-
vek rojen pod srečno zvezdo. V
nedeljo obisk. Prijetno bo.
od 22. 12. do 20. 1.
Srečanje je bilo pravo razoča-
ranje. Nekajkrat se bo to ponovilo,
potem se bo vaš položaj bistveno
izboljšal. Resnici morate prisluhni-
ti. Ukana ne bo uspela. Preveč
naivno ste nastopili, moškosti vam
je manjkalo. Sredi prihodnjega
tedna se bosta srečala na železniški
postaji. Ne govorite mu o šoli,
povejte mu resnico.
od 21. 1. do 19. 2.
Frizura ji tako pristaja, da ste se
še bolj zaljubili vanjo. Se sreča, da
ste se dobro obnašali, sicer bi med
prijatelji napravili pravo zmedo.
Pol kolektiva ste osvojili, sedaj
lahko kakšno rečete na račun šefa
in njegovega obnašanja do delav-
cev. Ne prepuščajte se spontanosti,
slabo na vas vphva. Pismo.
od 20. 2. do 20. 3.
Vaše naloge so bile prelahke,
zato so vam sedaj dali težje. Tudi te
boste z lahkoto rešili. Ne obupa-
vajte nad norostjo prijateljev. Vse
bo minilo. Morate biti potrpežljivi
in to vas bo rešilo. Z njim boste
preživeli prijetne urice. Ne odkloni-
te njegovega povabila. V soboto
prijeten obisk.
HUMOR
— Glej, komaj so nam to Ormod(o cesto lepo asfaltirali pa jo
že prekopavajo!?
— To je tvoja laična ugotovitev. Juri, ki pa nima nobene
strokovne podlage. Dejan^o gre za nadaljevanje načrtovanih
del.
— Potem pa tudi laično rečem, da zapravljajo naš denar, ki
smo ga dah za ceste!
— Kam pa Jaka, menda ja ne oropat kake bl^ajne sredi
belega dne?
— Si neumen, to je prenevarno. Grem malo v okoUco mesta
po ozimnico, maskiram se pa zato, da me ne bi kdo prepoznal.
Takoj pridite prosim, tovariš komandir,
tukaj me je neki tip nesramno žalil
Odločil sem se, da bom v mesecu varčevanja
kupoval samo kvalitetno in poceni. Kaj mi
svetujete tovarišica?
- Le kje naj sedaj prodam kravo, ko ni
več plemenskih sejmov?
- Daj mali oglas v Tednik!
- Kaj traktor popravljaš?
- Ne, konja štriglam!
UGANKARSKI
SLOVARGEK
AALEN = mesto v ZRN ob
reki Kocher, vzhodno od
Stuttgarta
AGRON = ilirski kralj,
Pleuratov sin, ki je premagal
Etolce
ARPAD = prvi veliki knez
Madžarov
EREDE = sodobni italijanski
dirigent, ravnatelj duesselc
dorfske opere (Alberte, roj.
1909)
GIRICA = majhna morska
riba s pego na bokih (za
vlaganje)
OSSA = gora v Tesaliji, v grški
mitologiji sedež kentavrov in
gigantov
H IT IN = sestavina rakovega
ogrodja
GTS   =   sovjetski   estradni
pevec (Georgij)
TRAGANT = smolasta snov
za lepilo in za izdelavo raznih
emulzij v zdravilstvu, tudi
tragakant
REŠITEV PREJŠNJE KRI-
ŽANKE:^
VODORAVNO: Oaza,
Pont, dlan, Obir, kolesarnica,
B, narodopisje, Ivanec, ure-
zek, Ptah, narezek, Titov,
Avatara, Orr, Zora, drsina,
dlake, 00, olevi, njiva, Erot,
snegolom, AE, LL, akva, tat,
OR, sako, AN, vijeroga koza,
I L, samotar, Vodice, enačaji,
ananas. i
TEDNIK -12. oktober 1978
OGLASI IN OBJAVE ~ 11
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ,
komisija za volitve in imenovanja
razpisuje
na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona
o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 20/70) in na podlagi
samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev sred-
nješolskega zavoda Ptuj v TOZD gimnazija splošne in peda-
goške in splošne smeri Dušan Kveder, kovinarske in kmetijske
šole ,,Veljko Vlahovič", gospodarsko upravnih šol ,,Jože
Lacko" in doma učencev prosta dela in naloge:
1. RAVNATELJA TOZD GIMNAZIJE SPLOŠNE
IN PEDAGOŠKE SMERI ,,DUŠAN KVEDER"
2. RAVNATELJA TOZD KOVINARSKE IN KMETIJSKE ŠOLE
,,VELJKO VLAHOVIČ"
3. RAVNATELJA TOZD GOSPODARSKO UPRAVNIH ŠOL
,,JOŽE LACKO"
4. RAVNATELJA TOZD DOMA UČENČEV
Pogoji:
a) pod 1, 2 in 3:
— visoka izobrazba
— pet let delovnih izkušenj pri pedagoškem delu
— opravljen pedagoški strokovni izpit
— ugotovljeni uspehi pri dosedanjem delu
— moralnopolitične kvalitete
b) pod 4:
— visokošolska izobrazba, strokovni izpit in pet let delovnih
izkušenj ali višješolska izobrazba pedagoške smeri z opravlje-
nim pedagoškim strokovnim izpitom in deset let delovnih iz-
kušenj
-- ugotovljeni uspehi pri dosedanjem.delu
— moralnopolitične kvalitete
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj določene pogoje naj pošljejo
pismene priglasitve z dokazili v 15 dneh po objavi tega razpisa
komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Ptuj, Srbski
trg 1/1.
Komisija za volitve in imenovanja
Skupščine občine Ptuj
LABOD NOVO MESTO
TOZD DELTA PTUJ
Komisija za kadre razpisuje prosta dela in naloge
vzdrževalke prostorov
za nedoločen čas.
Pogoji; končana osemletka, 3-6 mesecev delovnih izkušenj.
Osebni dohodki po pravilniku. Kandidati naj oddajo vloge
v 8 dneh po objavi.
SLOVEIMIJALES
LIK SAVINJA
TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ
objavlja prosta dela in naloge
VKV električarja
v TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- izpit za VKV delavca,
- dve leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja dva meseca.
Prijave sprejema do 24. oktobra 1978 kadrovska služba v Ptuju,
Rogozniška c. 4.
OSNOVNA ŠOLA
Hajdina
razpisuje dela in naloge
RAČUNOVODJE
s polovičnim delovnim ča-
som od 1. januarja 1979 dalje.
Pogoj: ekonomska srednja šola
in izkušnje na delovnem mestu
računovodje.
v
Razpis velja 15 dni po objavi.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo l>tui. Ormoška cesta
28, ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
računovodja
zavoda
Za opravljanje del in nalog računovodje zavoda se zahtevajo naslednji pogoji:
- višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj
ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 10 let ustreznih
delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti komuniciranja.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah je potrebno
poslati v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Obdravski zavod
za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Ormoška cesta 28 — za Razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka razpisa.
IMATE VROČINO?
TO LAHKO UGOTOVITE V15
SEKUNDAH!
V lekarni ali samopostrežni tr-
govini si kupite F-test. F-test si
pritisnete na obrisano, suho če-
lo. Če se po 15 sekundah poka-
že črka N, nimate temperature,
črki NF pa pokažeta zvišano
temperaturo. Potrebni ste po-
čitka v postelji, natančno tem-
peraturo pa si izmerite z medi-
cinskim termometrom.
F-test je zelo uporaben, saj po-
kaže temperaturo že v 15 se-
kundah. Se ne razbije, zato ga
lahko imamo vedno pri sebi.
mali oglasi
PRODAM oljno peč, radio in
okroglo mizo. Franc Plohi,
Cankarjeva 2, Ptuj.
MLADOPOROČENCA z
majhnim otrokom nujno iščeta
stanovanje v Ptuju ali bližnji
okolici, vzameta tudi hiSo v najem.
Pod Šifro „Dobro plačilo".
PREKLICUJEM zdravstveno
izkaznico na ime Franc Rosanfeld,
Kajuhova 1, Ptuj.
PRODAM pujske, stare sedem
tednov. Terezija Korže, Stanečka
vas.
PO UGODNI CENI PRODAM
Fiat 750. Janez Kristovič, Borovci
27, Markovci.
Od 1. decembra potrebujem žen-
sko za 9-urno varstvo 8 mesečne
hčerke. Varga, Ciril-Metodov
drevored 8, Ptuj.
PO UGODNI CENI PRODAM
rabljeno strešno-zarezno opeko.
Stanko Zupanič, Gorišnica 102.
PRODAM takoj vseljivo zidano
hišo, zgrajeno za dve družini z
gospodarskim poslopjem, zemlji-
šča 2 ha in 55 arov, napeljava,
elektrika, lastni vodovod z raznim
inventarjem, 5 km od Ptuja, blizu ^
asfalta, avtobusne postaje, trgovi- i
ne, šole in krajevnega urada i
Grajena. Dovoz z vsakim vozilom.
Cena po dogovoru. .lakob Domi-
ter. Mestni vrh 117, Ptuj.
KUPIM  rabljeno  pony kolo.
Dušan Junger, Zagrebška 51/a.
Mačice po 1,50 din dobite v
Zgornji Hajdini 16/a.
PRODAM kravo s teletom. Alojz
Murko, Zgornja Hajdina 100/a.
PRODAM črno-beli televizor
Gorenje, avtomatik. Drago
Zupanič, Gubčeva 7, Ptuj.
SADNA DREVESCA pritlične in
poldebele eno in dvoletne sadike
raznih son žlahtnih hrušk, jabla-
ne, cepljene breskve, marelice,
orehovi semenjaki, murve, itd. nu-
di HolČeva drevesnica v Gornjih
Oblakih pri cesti II. reda ob
Gomili, pošta Juršinci.
Prednaročila po 15. oktobru 1978,
pričetek prodaje po 5. novembru
1978, dokler bodo trajale zaloge.
Zahtevajte po poŠti seznam sort —
cenik.
PRODAM Fiat 750, letnik 1975,
registriran do junija 1979. leL:
772-412 od 16. ure dalje.
PRODAM osebni avto Škodo — S
100, letnik 1971, dobro ohranjeno.
Stanko Zamuda, Panonska ulica
5, Ptuj.
KUPIM manjše posestvo med
Vidmom in Ptujem. Anica Kozel,
Stanovska 17, Poljčane.
Moški srednjih let, vesele narave,
temperamenten (poklic in služba) s
stanovanjem in hčerko želi po tej
poti spoznati žensko srednje po-
stave, staro od 38 do 40 let, skrbno
mamico in dobro ženo. En otrok
ni ovira. Naslov v upravi.
UGODNO MENJAM 3-sobno
stanovanje v bloku, 12 km iz
Ptuja za 1-sobno ali garsonjero v
Ptuju. Pogoj: prosvetni delavec.
Naslov v upravi.
ODDAM opremljeno sobo.
Kristina Kuhar, Budina 17.
PRODAM dobro ohranjeno
kompletno kuhinjo in globok
otroški voziček. Stanko Zoreč,
Maistrova ulica 12, Ptuj.
SPREJMEM sostanovalko v
ogrevano sobo. Lackova 7, Ptuj.
UGODNO PRODAM komplet ,
hrastova   barvna   in   zasteklena
okna s polknami (6 kosov). Slavko
Ceh, Linhartova 1, Ptuj.
PRODAM vozno kravo, staro Sest
let s teličkom. Naslov v upravi.
Delavski svet TOZD psihiatrični oddelek Ormož
razpisuje
dela in naloge
2 KV KUHARICI ZA NEDOLOČEN ČAS
Pogoj: KV delavka, končana gostinska šola.
Prošnje z dokazilom o izobrazbi je nasloviti na naslov: Komisija za kadrovska
vprašanja in štipendijsko politiko pri TOZD psihiatrični oddelek Ormož,
v roku 15 dni od objave.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MARIJE MEŠKO
roj, Rižnar iz Gajevc 51
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala delovns^mu kolektivu TOZD Haloški biser, Ptuj, Stanovanjskemu servisu Ptuj,
govornikom;i za poslovilne besede, moškemu pevskemu zbopj R. S. Gorišnica, cerkvenemu pevskemu
zboru, duhovniku in vsem, ki ste karkoli prispevali v njen spomin, ter nam izrekh sožalje.
Žalujoči: VSI NJENI
LETO XXXI., ŠT. 41
Ptuj, 19. oktobra 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Ob tednu varstva pred požari (stran 3)
Turistična pot v gorice (stran 4)
Naš program za leto 1979 (stran 5)
Kolarske delavnice ostajajo prazne (str. 6)
Ob letošnjem mesecu knjige (stran 7)
Jutri kongresno
zborovanje
Delovni ljudje in občani se bodo Jutri, 20. oktobra ob 18. uri zbrali v
športni dvorani Nlladika na velikem kongresnem zborovanju. Kongresno
slovesnost, ki je posvečena kongresom zveze sindikatov Slovenije, SR
Hrvatske in Jugoslavije, bo obogatil nastop pihalnih orkestrov iz sodelujo-
čih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Jutrišnja slovesnost pa Je posveče-
na tudi Jubileju glasbene šole Karla Pahorja in 100-le(nici pihalnega orke-
stra Ptuj.
O bližnjem kongresu ZS Slovenije, ki bo 25. in 26. oktobra v Maribo-
ru bo govoril Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZS Ptuj. V
svojem govoru bo strnil celotno kongresno akcijo, ki bo v kongresnih
dokumentih dobila tudi ustrezno naravnanost.
V okviru kongresnih prireditev bodo priložnostne slovesnosti tudi v
nekaterih delovnih sredinah, manjkalo ne bo športnih in kulturnih priredi-
tev. Zanimivo Je, da bodo svoj delež h kongresu prispevali tudi ptujski
pionirji, ki bodo z izbranimi likovnimi deli sodelovali na razstavi pionirske
likovne ustvarjalnosti v Mariboru.
Prav Je, da se kongresnega zborovanja, ki bo Jutri, udeležimo v
največjem številu.
MG
9. kongres
zveze sindikatov Slovenije
NAVDUŠENI NAD PRISRČNOSTJO
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Minulo sredo zvečer je z želez-
niških postaj Maribor in Jesenice
krenil na pot v Srbijo vlak bratstva
in enotnosti. Te manifestacije
bratstva in prijateljstva jugoslo-
vanskih narodov in narodnosti se
jc letos udeležilo 1.250 delavcev,
delovnih ljudi, občanov in mladine
iz 28 slovenskih občin.
Tako so tudi občani ptujske,
ormoške in slovenskobistriškc ob-
čine pohiteli k svojim prijateljem
— bratom, ki so jim v najtežjih
dneh naše zgodovine odprli svoja
srca in domove. Ko smo se zbrali
na železniški postaji v Mariboru,
smo že bili polni pričakovanj in
dobrih želja. Posebej toplo je bilo
pri srcu tistim udeležencem vlaka,
ki so bili med vojno izseljeni. To je
bila še ena priložnost, da se bolje
spoznamo in utrdimo bratske vezi,
ki smo jih skovali takrat, ko je
okupator mnoge pregnal, da bi
lažje germanizira! našo deželo.
Vlak je krenil na pot točno ob
22. uri in 50 minut. Navadno so
noči zelo dolge — ta na vlaku
bratstva in enotnosti ni bila.
Zadonela je pesem borbe, sreče in
veselja. Čeprav je v jutranjih urah
v četrtek spanec premagal tudi
najvztrajnejše, je na prvi postaji v
Srbiji bil vlak pravtako živahen
kot na svojem začetku v Mariboru
in na Jesenicah. V Sremski Mi-
trovici nas je pričakalo več tisoč
mladih in starejših prebivalcev, da
bi skupno in z vso svojo prisrčnos-
tjo pozdravili udeležence vlaka.
Prva srečanja prijateljev so se
pričela v Topčideru, kjer se je po
velikem mitingu kompozicija loči-
la, del proti Kraljevu in drugi proti
Titovemu Užicu. Tako prisrčno je
bilo tudi na vseh postajah, kjer so
tamkajšnji prebivalci dobesedno
vlak bratstva in enotnosti zasuli s
cvetjem, toplimi besedami in
nepozabnimi stiski rok. To je bilo
pravo doživetje, pritekle so solze
sreče, bratstva in prijateljstva. Pa
spet je bilo kolo, tisoče in tisoče
rok je pozdravljalo brate—prijate-
lje iz Slovenije.
Vlak bratstva in enotnosti pa je
bil znova priložnost, da so naše
delegacije navezale še tesnejše stike
z vodstvi občin Arandželovac,
Svetozarevo, Vrnjačka Banja in z
drugimi, s katerimi smo tudi že
podpisali listino o pobratenju.
To so prvi vtisi s poti bratstva in
enotnosti. Obširneje bomo
poročali v naslednji številki Tedni-
ka ter v radijskih oddajah!
FRANCI GOLOB
Folklorne skupine iz občine Vmjačka Banja pozdravljajo prijatelje iz
Slovenije
Mladi smo izbrali Titovo pot
KONGRES DOGOVOROVJN AKCIJ
v komaj 30 let starem mestu na obronku Slove-
nije, v Novi Gorici, seje od četrtka 12. do sobote 14.
oktobra odvijal X. kongres Zveze socialistične
mladine Slovenije. V Novi Gorici se je v teh dneh
zbralo 692 delegatov, številni gostje, prvoborci, dele-
gacije iz bratskih republik in pokrajin, pa tudi iz
zamejstva. Nova Gorica je živela z delegati, s kongre-
som in za kongres dobesedno v celoti.
Na vsakem koraku vse pripravljeno in vse prijaz-
no. Vse polno transparentov in napisov.
Delo kongresa je bilo pestro. V četrtek je bilo prvo
plenarno zasedanje, kjer je imel referat predsednik
slovenske mladine Ljubo Jasnič. S pozdravnimi bese-
dami sta se mu pridružila še Mitja Ribičič, in Azem
Vlasi — predsednik ZSM J. V petek so delegati
razpravljali po komisijah. Vseh deset ptujskih delega-
tov: Dragica Voda, Branko Novak, Branka Bezeljak-
Glazer, Marija Meznarič, Rajko Matijevič, Marko
Potočnik, Milan Tacingcr, Nada Topolovec, Branko
Skrt in Stanko segula, je razpravljalo.
Delegate jc v četrtek zvečer sprejel še predsednik
skupščine občine Nova Gorica.
V soboto je potekal zaključni del kongresa. Mladi
smo z množičnimi aplavzi sprejeli resolucijo in statut
organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije,
hkrati s tem pa številne naloge in odgovornosti. Enako
enotno in svečano smo izvolili delt?gacijo za 10. kon-
gres Zvc/e socialistične mladine Jugoslavije iz Slove-
nije, v kateri je tudi Dragica Voda, predsednica
mladih občine Ptuj. S plenarnega zasedanja smo
mladi poslali tudi pozdravni pismi tovarišema Josipu
Brozu-Titu in Edvardu Kardelju.
Izvolili smo tudi novo vodstvo slovenske mladine:
za predsednika 28-letnega Borisa Bavdka iz Kranja, za
podpredsednico 27-letno Vido Mikuž iz Nove Gorice
in za sekretarko 24-letno Nevenko Grajič iz Maribora.
V teh dneh smo mladi pregledali štiriletno prehoje-
no pot in se dogovorili za naloge, ki jih bomo
dosledno uresničevali. Potrudili se bomo, da ustvar-
jalni in delovni elan brigadirjev na mladinskih delov-
nih akcijah prenesemo tudi v tovarne, v šole in na
fakultete. .
V vsem mestu Nova Gorica še vedno traja kongres-
no vzdušje, občutek, da se dogaja nekaj velikega in
pomembnega ne le za mlade ljudi, ampak za vso
družbo, za tiste, ki so po poti mladosti že stopali, pa
tudi za pionirje in vse, ki bodo na to pot še stopili.
Vsako pomembno srečanje v družbi, kot je X.
kongres ZSMS, prinese nove spremembe, nove vzpod-
bude za delo v prihodnje in tako bo verjetno tudi to
pot. Razumeti pa moramo, da uresničevanje sklepov
kongresa slovenske mladine v Novi Gorici ne bo samo
naloga mladih, ampak naloga družbenopolitičnih
organizacij in slovenske družbe v celoti.
Nada Topolovec
OBISK IZ ZVEZNEGA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO
O koruzi in gradnji sladkorne
tovarne
Po obisku v Mariboru so pred-
stavniki delegacije zveznega komi-
teja za kmetijstvo, ki jo je vodil
Branko Jovanovič, namestnik
predsednika zveznega komiteja za
kmetijstvo obiskali še delovno
organizacijo Mesokombinat Perut-
nine in gradbišče sladkorne tovarne
v Ormožu.
Visoke goste je v temeljni orga-
nizaciji združenega dela Mešalnica
pozdravil Drago Cater, predsednik
centralnega delavskega sveta Perut-
nine, Franc Ribič, direktor TOZD
Mešalnica pa je predstavnike jugo-
slovanskega kmetijstva popeljal
skozi proizvodni proces. V nadalje-
vanju obiska je o novih dohodkov-
nih odnosih, o proizvodnji in sode-
lovanju s kooperanti govoril še Ivo
Tomažič, direktor DO. Predstav-
nike zveznega komiteja in republi-
ške sekretarje za kmetijstvo in
predstavnike avtonomnih pokrajin
je zanimalo kako je s kooperacij-
skimi odnosi, s prihodki in dohodki
kooperantov ter pomoč pri njihovi
proizvodnji.
Ob obisku je beseda bila še o tem
kako cena govejega in drugega
mesa vpliva na ceno perutnine.
Povišanje cen govejemu mesu ne
vpliva na ceno perutnine, so dejali
predstavniki delovne organizacije,
temveč na ceno vpliva cena koruze.
Ob teh razmišljanjih se je tudi raz--
vila plodna razprava o intervencij-
skem uvozu koruze. Uvoz je nujen,
so menih razpravljalci, kajti pora-
ba je v Jugoslaviji zelo visoka,
predvsem v tistih mestih, kjer je
predelovalna industrija in indu-
strija za predelavo živinske krme. V
Jugoslaviji bi se morali dogovoriti,
da bi v prihodnje bilo čim manj
uvoza koruze. Za potrebe brojler-
ske proizvodnje bi morali koruzo
pridelati doma in sicer na poljih v
Vojvodini, Makedoniji in drugod.
Po obisku v Mešalnici so si visoki
gostje še ogledali valilnico v Turni-
šču in farmo brojlerjev v Kidriče-
vem.
V Ormožu so si predstavniki
zveznega komiteja za kmetijstvo
ogledali še gradnjo sladkorne
tovarne in se zanimali kako poteka
gradnja, kako pritekajo denarna
sredstva in kako bo tekla proizvod-
nja sladkorne pese. Predstavniki
sladkorne tovarne so goste sezna-
nili tudi s prizadevanji kako
prihodnje leto s peso posejati 3000
hektarjev zemljišč, v letošnjem letu
znaša ta površina 1100 hektarjev.
zk
Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces v Mešalnici in trans-
portni del foto:zk
Dokumenti kongresa
obogateni
z družbeno prakso
Ob obravnavi predlogov sklepov
9. kongresa ZS Slovenije in
predloga statuta ZS^ Slovenije so
člani predsedstva občinskega sveta
ZS Ptuj ugotovili, da so predlogi
dokumenotv temeljito pripravljeni
in obogateni z izkušnjami družbe-
ne prakse. Na predložene do-
kumente tudi ni bilo nobene
pripombe.
Ob tej priložnosti so ocenili
tudi priprave na 9. kongres ZS
Slovenije in bili enotni v oceni, da
so bile le-te široko zastavljene in
da so dosegle svoj namen.
Soglašah so, da je potrebno v
dneh kongresa izobesiti zastave in
primerno okrasiti delovne in druge
prostore ter pripraviti prilož-
nostne slovesnosti. Nekatere sindi-
kalne organizacije pa so se že
odločile, da pošljejo kongresu
pozdravne brzojavke. MG
Predsednik gospodarske
zbornice Slovenije v Ptuju
V ponede^ek je obiskal Ptuj predsednik gospodarske zbornice
Slovence Andrej Verbič. Po sprejemu pri predsedniku občinskega
izvršnega sveta se je tovariš VERBiC s sodelavci udeležil pogovora s
predstavniki delovnih organizacij Agis in Olga Meglic, prisoten pa je bil
še generalni direktor SOZD ELKOM. Na tem razgovoru so teme^ito
„pretresli" stanje oziroma probleme v kovinsko predelovalni industriji,
kooperacij ske odnose s slovensko in jugoslovansko avtomobilsko
industrijo, gumarsko industrijo, proizvodne m razvojne načrte Agisa in
delovne organizacije Olga Meglic ter SOZD EUcom in tako da^e. Po
ogledu agisovih proizvodnih prostorov so se gostje udeležili razgovora v
ptujski Perutnini, popoldan pa so si ogledali muzej, novozgrajeno
tovarno Olge MegUč v Dolanah, in ptujsko klet. Zaradi pomanjkanja
prostora bomo o omenjenih razgovorih obširneje poročali v na.slednji
številki.
J3
Ekipa Ptuja druga
Ekipa AMD Ptuj (z leve): S. Vesenjak, Jerič,P. Šegula, Kovač,
M. Šegula, D. Vesenjak, S. Habjanič, Cuš in Frangež.
Podrobnosti preberite na športni strani
Foto: Bojan Rode