Medij Mestne občine Ptuj, leto XXVII, številka 4, 23. APRIL 2021
Poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj
PTUJCAN
■
ti

AKTUALNO / ČESTITKA
Čistilne akcije se je udeležilo več kot
350 prostovoljcev
Stanka Krajnc Letonja, Aleš Lešnik
Mestna občina Ptuj je v soboto, 17. aprila 2021, organizirala čistilno akcijo v okviru vseslovenske prostovoljske akcije »12. dan za spremembe«, pod sloganom »Premagajmo osamljenost«, ki je potekala v sklopu Združenja za promocijo prostovoljstva Slovenske filantropije. Čistilne akcije, ki je potekala v vseh četrtnih skupnostih, se je udeležilo med 350 in 400 udeležencev, kamor
Spoštovane občanke in občani,
ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vam iskreno čestitam.
Praznujmo ponosno!

Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
pa niso všteti vrtci in osnovne šole, ki so okolico čistili dan pred čistilno akcijo in v tednu po čistilni akciji. Na terenu se je zbralo 5220 kg mešanih komunalnih odpadkov (v letu 2020 se jih je zbralo 2440 kg), 6300 kg kosovnih odpadkov (v letu 2020 se jih je zbralo 2080 kg) in 4040 kg odpadnega lesa (skupaj 15.560 kg), za odvoz pa so poskrbele Javne službe Ptuj. Podatki kažejo, da smo v letošnjem letu zbrali kar 11.000 kg več odpadkov kot v lanskem letu. Lokalni in občinski koordinatorji čistilne akcije ugotavljajo, da je še vedno problematično odmetavanje odpadkov iz avtomobilov v varovalne pasove občinskih in državnih cest, povečano pa je tudi odlaganje odpadkov na zelenih parkovnih in javnih površinah (sprehajalne poti, parki in druge zelene javne površine), kar gre med drugim pripisati tudi trenutni epidemiološki situaciji.
PTUJČAN
2
UVODNIK
135 let Turističnega društva Ptuj
Turistično društvo Ptuj je danes predvsem društvo, ki združuje in povezuje ljudi, ki želijo s svojimi pobudami, idejami, dejavnostmi in prostovoljnim delom soustvarjati urejeno podobo mesta ter spodbujati razvoj turizma s prireditvami. Uspešno pa je lahko le toliko, kolikor sta tudi lokalno okolje in profesionalni del turizma pripravljena in sposobna sodelovati s civilno sfero. Če je bilo TD Ptuj oz. njegovi predhodniki v preteklosti bolj ali manj nosilec razvoja turizma, danes ni tako. Svojim prednikom smo lahko hvaležni za to, da so ustvarili v mestu in njegovi ulici marsikateri urejeni kotiček, ki pa je v letih izgubil svojo prvotno podobo in namen ter je danes le še pomnik nekih drugih časov. To pa še ne pomeni, da ga ne bi mogli ponovno obuditi in urediti za današnje razmere in uporabo. Vsi si želimo, da bi se obiskovalci pri nas dobro počutili, da bi se vračali in razširjali lepe zgodbe o svojih doživetjih. Ali znamo prisluhniti njihovim potrebam in hkrati tudi potrebam Ptujčanov in mesta kot celote?
V TD Ptuj se trudimo, da bi bili dejavni ustvarjalci kakovostnih sprememb v mestu, da bi ustvarjali pozitivno vzdušje za vse in da bi z našimi tradicionalnimi prireditvami, ki so zgodbe ohranjanja nekih posebnosti, nekega izročila tega okolja, bogatili mestno življenje. Ne ostajamo pa samo pri tem, tudi s svojimi novimi projekti, ki niso veliki, so pa pomembni za urejenost okolja, želimo prispevati k večji kakovosti življenja v našem mestu in okolici ter bogatiti turistično privlačnost. Če kdo misli, da je to lahko, se zelo moti. Skoraj dve leti je trajalo, da smo se pretolkli do projekta sončne ure. V začetku smo sicer želeli postaviti cvetlično uro. Z vsako novo lokacijo, za katero smo menili, da bi bila primerna za naš projekt, se je bolj zapletalo. Če ne bi bilo zanesenjakov turističnega društva, njihove trme in vztrajnosti, se Ptuj ne bi nikoli predstavil na mednarodnih oz. svetovnih tekmovanjih v urejanju okolja in skrbi za dediščino. Tudi ocvetličenje mesta je k temu prispevalo. Pogled v preteklost in njeno ponovno spoznavanje oz. prepoznavanje lahko tudi v teh časih dajeta potreben impulz na vseh tistih področjih, ki so pomembna za razvoj turizma. Ni vse zanič, kar je staro in ima tradicijo. Le več sodelovanja in upoštevanja potrebujemo vsi skupaj, da bomo tudi turistični navdušenci občasno dobili svojo priložnost, da še kaj novega povemo in pokažemo, ker znamo več kot le saditi rožice. V prid pa nam govori tudi 135-letna tradicija.
Majda Goznik, članica UO TD Ptuj
Fotografija z naslovnice: 135 let TD Ptuj
Avtor:
Črtomir Goznik
str. 5-8
OSREDNJA TEMA
135 let Turističnega društva Ptuj
str. 27 AKTUALNO
Dan upora proti okupatorju
str. 10
IZ MESTNE HIŠE
Vabljeni k zakupu vrtičkov
str. 29
KMETIJSTVO
Dobrote slovenskih kmetij letos septembra
Naslednja številka izide v petek, 28. maja 2021.
str. 33 ŠPORT
60 let Judo kluba Drava Ptuj
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj, ISSN 2536-3808. Odgovorna urednica: Stanka Krajnc Letonja, telefon: 748 29 15, e-pošta: stanka.krajnc-letonja@ptuj.si. Uredniški odbor: dr. Štefan ČELAN (Lista dr. Štefana Čelana), Matevž TOPLAK (Ptuj je naš), Črtomir POTOČNIK (Levica), Peter PRIBOŽIČ (NSi), mag. Sonja PURGAJ (SD), Andreja ROJKO (SDS), Jožica TEŽAK (DeSUS), Nataša VUK (ZA Ptuj) in Anja ZELENIK (Lista Andreja Čuša). Sodelavci: Mateja Tomašič, Bronja Habjanič, Boris Voglar, Črtomir Rosic, Črtomir Goznik.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, GSM: 041 283 694, e-pošta: info@agencijalotos.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan.
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
3
MESTNA KRONIKA
Mestna kronika
Stanka Krajnc Letonja
VELIKONOČNO JAJCE NA SLOVENSKEM TRGU
Tradicionalne velikonočne razstave v izvedbi Turističnega društva Ptuj tudi letos zaradi epidemije ni bilo. Da pa bi kljub vsemu pričarali malce prazničnega vzdušja, so na Slovenskem trgu na ogled postavili zlato velikonočno jajce, ki je bilo prvič razstavljeno že marca 2013 v sklopu velikonočne razstave ročnih del v minoritskem samostanu. Poslikal ga je Toni Hamler, dekorativni mojster, resta-vrator in grafik. Ob jajcu so člani društva postavili tudi poseben okvir, pri katerem so se lahko mimoidoči ustavili in se fotografirali.
KAJ SO NEVLADNE ORGANIZACIJE?
V izložbah Murkove ulice je na ogled razstava izobraževalno-zabavnega stripa »Kaj so nevladne organizacije?« v produkciji Mirovnega inštituta in CNVOS. Strip avtorja Cirila Horjaka - dr. Ho-rowitza na privlačen, preprost in vsem generacijam razumljiv način prikazuje in obvešča, kako nas nevladne organizacije spremljajo na vseh področjih življenja. Med skoraj 28.000 nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo, da bi
bila družba lepša, prijaznejša, je več kot 1300 gasilskih društev z več kot 162.000 prostovoljci. Razstava na Ptuju, ki jo je omogočilo Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja v sodelovanju z društvoma CET Platforma in Urbana polja ter butikom Urban Fashion Store, bo na ogled do 24. aprila 2021.
SPOMINSKA SLOVESNOST
Člani Društva generala Maistra Ptuj so 29. marca zdaj že tradicionalno počastili spomin na rojstni dan generala Rudolfa Maistra. H kipu na mestni tržnici, ki je v neposredni bližini rojstne hiše očeta Rudolfa Maistra v Slomškovi ulici, so položili venec in se tako poklonili velikanu slovenskega naroda, pesniku, generalu in njegovim borcem za severno mejo.
ARBADAPARK V QCENTRU PTUJ
V Qcentru Ptuj je 13. aprila svoja vrata na malce manj kot 900 kvadratnih me-
trih odprl trampolin park Arbadapark, ki je namenjen družinam in njihovemu kakovostnemu ter dejavnemu preživljanju prostega časa. Park ponuja poligone različnih zahtevnosti, ponjave, plezalno steno, jame s penicami in številne druge dejavnosti za interaktivno igro ter zabavo - za praznovanje rojstnih dni in drugih priložnosti, organizacijo službenih »team buildingov«, lahkotne treninge vzdržljivosti mišic celotnega telesa itn. Otroci in odrasli bodo v Arbadaparku našli prostor za zabavo in rekreacijo.
RAZSTAVA O IZVORU PODOB
V Galeriji mesta Ptuj je do 16. maja na ogled razstava Dušana Kirbiša O izvoru podob. V petih med seboj povezanih galerijskih dvoranah avtor predstavlja pet zaključenih sklopov svojega 40 letnega delovanja na področju slikarstva, kiparstva, fotografije in drugih javnih prostorskih predstavitev. Sklope je poimenoval Genius loci - genii locorum, Podvajanje pogleda, Object and Ontology, Simulacra and Simulation, Tableau object.
c
"I
PTUJČAN
4
OSREDNJA TEMA
Turistično društvo obeležuje 135 let vztrajnega dela
Bronja Habjanič
Na Ptuju je bilo 23. januarja 1886 ustanovljeno Olepševalno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva Ptuj. Po zapisu Marije Hernja Masten je bilo Olepševalno društvo Ptuj ustanovljeno na pobudo nekaterih uglednih, premožnih in razgledanih meščanov in meščank, ki so videli rešitev za Ptuj v novotariji, ki se je razpasla po Evropi, to je v hitro rastočem turizmu. Društvo je v preteklosti pomembno zaznamovalo razvoj turizma na Ptuju tako z ureditvijo zelenih območij, parka ob Dravi in Ljudskega vrta, ureditvijo Švica-rije, mestnega kopališča, izdajo promocijskega in drugega materiala. Spodbudilo je tudi nastanek muzejskega društva. Letnico 1935 nosi turistični vodnik Kažipot po Ptuju, ki je bil že preveden tudi v hrvaški in nemški jezik.
c
C
C
i
c
t
>G
c
»Društvo je ohranilo svoje poslanstvo tudi med in po drugi svetovni vojni. Olepševalno in turistično društvo Ptuj se je v Turistično društvo Ptuj preimenovalo leta 1961. Pomembna pridobitev za društvo je bila ustanovitev Turist biroja leta 1963 s sedežem na Trgu svobode 4 (danes Minoritski trg). Leta 2004 smo uredili tudi prodajalno spominkov v Prešernovi ulici. Hkrati smo pridobili tudi kovnico starih kovancev in s tem še dva nova spominka, kopijo najstarejšega najdenega kovanca cesarja Vespazijana iz leta 69 (srebrnik) in bronasti kovanec Trajana iz leta 103. V 90. letih prejšnjega stoletja in na začetku 21. stoletja smo se v TD Ptuj ob skrbi za dediščino, tradicijo in urejenost izkazali tudi s promocijsko-humanitarnimi akcijami. Ob pomoči sponzorja Belinke bellesa smo trikrat izvedli pleskanje starih ptujskih vrat, s čimer smo na svojevrsten način izkazali skrb za leseno kulturno dediščino. Pleskanje smo izvedli v letih 1992, 2000 in 2002. Leta 2003 smo prvič izvedli tudi srečanje objezerskih mest in krajev,« pojasnjuje predsednik TD Ptuj, Peter Pribožič.
Društvo je s svojim delovanjem vseskozi skrbelo in bilo pobudnik za urejenost v mestu ter hkrati tudi pobudnik prireditev, ki so še danes pomembne za utrip mesta ob Dravi. Med temi lahko poudarimo dve: leta 1960 začetek tradicionalnih kuren-tovanj in leta 1990 začetek kulinaričnega festivala Dobrote slovenskih kmetij. Poslanstvo skozi zgodovino se odraža tudi na
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
5
OSREDNJA TEMA
dejavnostih, ki jih izvaja društvo tudi v sedanjem času. Vključujejo se v dejavnosti, ki jih izvajajo MO Ptuj, organizatorji festivalov, Zavod za turizem Ptuj, Las - bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah ter številni drugi organizatorji prireditev v mestu. Več odmevnih prireditev in dejavnosti pa izvajajo tudi sami.
Skrb za ocvetličenje mesta
Glavni poudarek v delovanju društva je bil že od vsega začetka na skrbi za olepševanje mesta, ta je sicer ostala ena izmed temeljnih nalog (prizadevanj) vse do danes. Urejenost nekega okolja je ena od najpomembnejših prvin turizma v nekem okolju, pomembna tako za domačine kot obiskovalce. »Najstarejši plakat, ki Ptujčane poziva k ocvetličenju svojih oken in balkonov, je iz leta 1937. Leto 1975 predstavlja pomembno prelomnico pri urejanju okolja na Ptuju. TD Ptuj je, da bi čim več ljudi pritegnilo v ta prizadevanja, organiziralo več predavanj na to temo z željo, da bi vsak Ptujčan postal neke vrste turistični ambasador svojega mesta. Ocvetličenje mesta je spodbujalo z vsakoletnim brezplačnim razdeljevanjem enoletnih cvetlic. Še prej pa s cvetličnimi sejmi in nakupi cvetlic s popustom. Pri tem so TD Ptuj pomagali številni vrtnarji, ki so si prav tako prizadevali, da bi bilo mesto čim bolj urejeno. Med prebivalce, ustanove in šole starega mestnega jedra je vsako leto razdelilo nekaj tisoč cvetlic. Trenutno sicer ocvetličenje ni toliko stvar TD Ptuj. Pozna pa se, da brez dejavnosti TD Ptuj v starem mestnem jedru
ni več toliko cvetlic, kot jih je bilo v preteklosti. Zato je treba ocvetličenju mesta v prihodnje posvetiti več pozornosti. Prizadevanja TD Ptuj za večjo urejenost in ocvetličenje pa niso ostala neopažena v slovenskem in mednarodnem merilu. V tradicionalnem projektu TZ Slovenije: Moja dežela - lepa in gostoljubna je mesto več kot desetkrat prejelo najvišje priznanje v kategoriji turističnih krajev, leta 2005 pa tudi kristalni globus TZ Slovenije za trikrat zapored osvojeno prvo mesto v kategoriji turističnih krajev. Leta 2014 je Ptuj prvič tekmoval v konkurenci srednjih mest, kjer je zasedel prvo mesto. Zadnja leta se praviloma uvršča na drugo mesto v tej kategoriji,« pojasnjuje članica upravnega odbora TD Ptuj, Majda Goznik, ki tudi opravi prijavo za sodelovanje Ptuja v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna.
TD Ptuj ima zasluge tudi pri mednarodnem prepoznavanju prizadevanj za urejenost mesta in okolja na več svetovnih tekmovanjih
Prvič se je Ptuj na pobudo TD Ptuj in ob podpori MO Ptuj in več sponzorjev leta 1998 predstavil v Združenih arabskih emiratih, kjer je prejel dve najvišji priznanji, v kategoriji mest in skrbi za kulturno dediščino. Nazadnje so ga mednarodni | sodniki obiskali leta 2012, ko je v mednarodnem tekmovanju ® Entente florale prejel bronasto priznanje. Nagrad in priznanj za c urejeno okolje pa ne bi bilo brez prizadevnih prebivalcev Ptuja, >(r: podjetij, društev in institucij. Vsako leto se jim TD Ptuj za ta £
PTUJČAN
6
OSREDNJA TEMA
prizadevanja posebej zahvali s priznanji, ki jih podeli ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra.
»V TD Ptuj smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo se odločili, da bomo 1. maj 2004, ko je Slovenija tudi uradno postala članica EU, trajno obeležili. Na pobudo Zdravka Zamude smo pri ptujskem podvozu uredili Evropark, kjer izobešamo zastave članic EU, cvetlične grede pa so zasajene v obliki zastav EU ter slovenskega in ptujskega grba. V preteklosti smo cvetlice sadili v sodelovanju z dijaki Biotehniške šole Ptuj in njihovimi mentorji, sedaj so to prevzele Javne službe Ptuj. Zastave v Evroparku menjamo večkrat letno, v času Kurentovanja izobesimo pustne zastave, vmes pa tudi zastave donatorjev, da na ta način lahko delno zagotavljamo sredstva za izvedbo vseh svojih medletnih dejavnosti, ki jih ni malo. V povezavi z Evroparkom smo razvili tudi prireditev spoznavanja evropskih držav, ki jo izvajamo s sodelovanjem MO Ptuj in vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Prireditev poteka v času praznovanja obletnice vstopa Slovenije v EU in jo povezujemo tudi z dnevom Evrope in 8. majem, ko je bil osvobojen Ptuj,« pove Pribožič.
Žal zadnji dve leti kroji usodo te prireditve epidemija covida 19, vendar se v TD Ptuj ne dajo in bodo tudi letos v Evroparku v počastitev praznika dvignili slovensko in evropsko zastavo, seveda ob upoštevanju omejitev s prilagojenim programom. S tem projektom so v preteklih letih s pomočjo ustvarjalnosti mentorjev in otrok iz vrtca, osnovnih šol in dijakov srednjih šol spoznali vrsto značilnosti evropskih držav in na Ptuju gostili zanimive goste iz Slovenije in tujine. Samo v desetih letih je tako več kot 3000 mladih na svojstven način širilo vedenje o EU.
"c
2 Sajenje lip
o Sajenje lip je že dolgoletna tradicija TD Ptuj. V preteklosti jih
" je sadilo ob vseh svojih velikih jubilejih, od stotega rojstnega
2 dne naprej, nazadnje pa v letu 2016, ko je praznovalo 130 let
svojega delovanja. V tem letu so želeli posaditi 130 lip. Ker lokacije za zasaditev drevoreda niso dobili, pa so razdelili okoli 300 sadik lip, ki so jih v svojem okolju posadili njihovi člani, nekatera društva in institucije. Tako lipe rastejo tudi ob Ormoški ulici, na zelenici ob KGZS Zavodu Ptuj in na območju Rimskega tabora na Štukih. V Termah Ptuj pa so v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj obnovili Alejo prijateljstva, v kateri so od leta 1975 do 2013 rasli glogi, ki so se posušili. V Evropskem drevoredu lip, ki od leta 2007 raste pri hotelu Primus, so leta 2016 zasadili lipo Hrvaške, ki je postala 28. članica Evropske unije. Ponosni so tudi na topol trojček pri Termah Ptuj, star 100 let, ki so ga ohranili za vse tiste, ki spoštujejo naravo in ohranjajo drevesne vrste za nove rodove. Pri tem so sodelovali s Termami Ptuj, s katerimi tesno sodelujejo že vrsto let. Njihova tradicionalna skupna akcija je obiranje sivke, ki jo terme uporabljajo tudi v promocijske namene. V TD Ptuj si želijo, da bi ob 140 letnici lipe označili in na ta način izpostavili MO Ptuj kot čebelam najprijaznejšo občino. V letu praznovanja 130. obletnice so vabili tudi na razstavo v Qlandio, ki so jo pripravili v sodelovanju s Koprivniško križevsko županijo, s katero so se povezali že pred leti. Skupaj so na ogled postavili likovna dela mednarodne kolonije Alpe Adria srce naive ter likovnikov in kiparjev Hlebinskega združenja likovnikov in kiparjev naiv-cev. To je bila že druga razstava podravskih naivcev na Ptuju. TD Ptuj je bilo v tistem času tudi dejavni partner te mednarodne kolonije, katere cilje je promocija naivne in tradicionalne umetnosti v regiji, članicah Zveze Alpe Jadran. Vsa leta pa TD Ptuj dejavno sodeluje tudi na tradicionalni oktobrski prireditvi, Zahvali jeseni. Vselej na to prireditev povabijo tudi katero od folklornih skupin ali ansamblov. Ptujčani so v Lipnici, kjer si želijo tudi tesnejšega sodelovanja s ptujsko lokalno oblastjo, vedno izjemno lepo sprejeti, da ne govorimo o navdušenih obiskovalcih. Na glavni lipniški ulici se jih samo v nedeljo zbere več kot 10.000.
7
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
OSREDNJA TEMA
TD Ptuj je v svojem okolju pustilo neizbrisen pečat
»Osrednji dogodek leta 2016, v katerem smo pripravili kar štiri razstave, pa je bila osrednja slovesnost, ki je potekala v slavnostni dvorani Ptujskega gradu. S prihodom nas je počastil tudi predsednik RS Borut Pahor, ki nam je ob tej priložnosti izročil simbolno darilo, slovensko zastavo, darilo društvom za izstopajoče dosežke. TD Ptuj pa je kot eno petih najstarejših v Sloveniji zagotovo eno izmed teh, ki je v svojem okolju pustilo neizbrisen pečat.«
Leta 2003 je TD Ptuj začelo postavljati tudi velikonočne razstave
Prva je bila v prostorih MO Ptuj. Še starejše pa so božične razstave, ki so jih sprva postavljali v prostorih Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla. Pri obeh razstavah se povezujejo z drugimi turističnimi društvi na Ptujskem in Ormoškem, društvi žena in gospodinj, izobraževalnimi, cerkvenimi in drugimi institucijami. V jubilejnem letu so pripravili tudi največjo slovensko razstavo jaslic. Nazadnje so velikonočno razstavo postavili v Murkovi ulici, saj s svojimi dejavnostmi želijo obogatiti mestno dogajanje in staro mestno jedro narediti še bolj živo ter privlačno za domačine in obiskovalce. V to ulico so leta 2018 povabili tudi cvetličarje in obrtnike, ki še negujejo tradicionalno obrt pletarstva. Tudi s tem so mladim in drugim predstavili del tradicije, ki je nekoč polno živela v našem okolju. Lepo tradicijo pa predstavlja tudi tradicionalni blagoslov konjev in lastnikov konj, ki ga vsako leto pripravijo pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča. V letu 2019 je bil že 18. po vrsti. V letih 2020 in 2021 jim razstav in blagoslovov konjev zaradi omejitev žal ni uspelo izvesti na običajen način. Na Slovenskem trgu so že v času bo-žično-novoletnih praznikov postavili simbolični aranžma. Na tem osrednjem ptujskem trgu so simbolični aranžma postavili tudi ob letošnji veliki noči, dodatno so ga obogatili z našim velikim jajcem, ki ga je porisal ptujski umetnik Toni Hamler. Z
velikonočno dekoracijo pa so okrasili tudi lastne prostore na Slovenskem trgu 3. Na ta način so tudi v času epidemije poskrbeli za praznično vzdušje v mestu, da so lahko obiskovalci naredili tudi kakšno praznično spominsko fotografijo. Na Slovenski trg pa počasi postavljajo tudi velike cvetlične lonce, ki so do obnove stali na platoju nekdanje ptujske tržnice.
TD Ptuj je postavilo temelje dveh prireditev - Kuren-tovanje in Dobrote slovenskih kmetij
TD Ptuj, ki je postavilo temelje dveh izjemnih prireditev, ki ohranjata tradicijo pustnih običajev (Kurentovanja) in ohranjanja prehranske dediščine našega podeželja (Dobrote slovenskih kmetij), ter ju tudi pomagalo izgrajevati, da sta se ohranili do danes, je dejavno vključeno tudi v projekt Prangerjade, tradicionalne vseslovenske srednjeveške prireditve. To kot pomemben projekt ohranjanja srednjeveške dediščine še danes negujejo mesta in kraji, kjer so ohranjeni prangerji. Ptuj se ponaša z največjim prangerjem v tem delu Evrope. Prvič je vseslovensko Prangerjado društvo izvedlo leta 2003, druga je bila leta 2008, tretja pa leta 2018. Tudi pri izvedbi te prireditve oziroma ohranjanju te srednjeveške tradicije TD Ptuj sodeluje z drugimi društvi (TD Ptujska Gora, umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk), zlasti še z Društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, princi ptujskega karnevala, Vrtcem Ptuj, društvom Poetovio LXIX -društvom za rimsko zgodovino in kulturo ter skupino Tlačani iz Spuhlje.
Projekt postavitve velike sončne ure
»Ob 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih smo želeli postaviti turistično zanimivo cvetlično uro. Pri iskanju lokacije za umestitev cvetlične ure smo imeli veliko težav glede na kulturnovarstvene zahteve in pogoje. Idejo smo potem spremenili in nastavili projekt velike sončne ure. Za lokacijo postavitve velike sončne ure smo se uskladili s patri minoriti in župnijo sv. Ožbalta. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij od Zavoda za varstvo kulturne dediščine smo začeli s postavitvijo ure na površini ob Potrčevi cesti, pri cerkvi sv. Ožbalta. Pri tem nam strokovno pomagata krajinski arhitekt Boštjan Vauda in urar Boštjan Pavlič iz Domžal, z gradbenimi deli pa nam pomagajo Javne službe Ptuj. Projekt postavitve velike sončne ure bomo posvetili 30-letnici domovine Slovenije, zato načrtujemo slovesnost ob praznovanju dneva državnosti 25. junija. V delovanje društva vabimo mlade in vse tiste, ki čutijo pripadnost mestu in želijo del svojega prostega časa nameniti dejavnostim za urejenost, lepšo podobo mesta in okolja ter večji skrbi za turistični utrip mesta Ptuj. Zahvaljujem se vsem, ki so s svojo dejavnostjo pomagali ustvarjati podobo mesta in okolja, njegovo ponudbo, prav tako tudi vsem današnjim članom, ki svoj prosti čas velikodušno namenjajo našemu skupnemu delu. Za- | hvala velja tudi MO Ptuj, ki nam pri izvajanju programa nudi ® vso pomoč,« zaključi Pribožič.	c
>G
PTUJČAN
8
IZ MESTNE HIŠE
Iz mestne hiše
Stanka Krajnc Letonja
Cestna infrastruktura
Investicija obnove Peršonove, ki je v zaključni fazi, je obsegala rekonstrukcijo ulice v skupni dolžini 1334 metrov, delno rekonstrukcijo spremljajočih se komunalnih vodov, hodnika za pešce in kolesarje oz. mešane površine za pešce in kolesarje z namenom zagotavljanja ustreznih pogojev za trajnostno in varno mobilnost občanov. Naložba se je povečala zaradi povečanega obsega del - menjave celotnega tampona ceste, dodatne gradnje opornih zidov, zamenjave dela javne razsvetljave in ureditve priključne ceste. Vrednost investicijskega projekta znaša 792.422,34 EUR. Dokončanje predvidevamo do konca meseca aprila z izvedbo finega asfaltiranja, za tem pa bodo sledila še zaključna ureditvena dela.
Investicija Čufarjeve ulice obsega obnovo s priključki v dolžini 540 metrov, ki zajema ureditev dotrajanega vozišča z razširitvijo in ureditev odvodnjavanja. Gre za novo asfaltiranje vozišča širine 4 m in ureditev odvodnjavanja tako ceste kot površine zalednih voda. Dela so se začela oktobra 2020 in bodo zaključena do konca letošnjega aprila. Naložba znaša 316.000,00 €. Na Gajzerjevi ulici se izvaja pločnik v dolžini 170 metrov, vrednost investicije znaša 81.027,40 EUR z DDV. Dela so v zaključni fazi.
Začetek gradnje GD Pacinje
V sredini marca so se začela rušitvena dela na Gasilskem domu Pacinje. Mestna občina Ptuj bo sofinancirala izgradnjo Gasilskega doma Pacinje v višini 250.000,00 EUR, PGD Pacinje pa
v višini dobrih 56.000,00 EUR. Novogradnja gasilskega doma, ki bo izvedena v dveh fazah v letih 2021 in 2022, bo zagotovila ustrezne pogoje za delo Prostovoljnega gasilskega društva Paci-nje. Z naložbo bomo zagotovili funkcionalne prostore, ki bodo omogočali PGD Pacinje uspešno pripravo in izvedbo intervencij ob vseh vrstah naravnih in drugih nesreč, dodatne prostore za garažiranje gasilske in reševalne opreme ter skladiščenje, pogoje za stalno in permanentno izobraževanje in prostore za izvajanje vaj za vzdrževanje psihofizične kondicije in preverjanje znanja operativnih gasilcev.
Podpisana pogodba za rekonstrukcijo ostrešja OŠ Olge Meglič
Konec marca smo podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem del, Lesnino MG oprema, d. d., Ljubljana, v projektu Rekonstrukcija ostrešja OŠ Olge Meglič. Investicija bo obsegala menjavo ostrešja in strešne kritine OŠ Olge Meglič. Predmet obnove bodo tudi prostori osnovne šole, ki so pod ostrešjem na Cafovi. Izvedba investicije je potrebna, saj je zaradi dotrajane kritine prišlo do zamakanja ostrešja. Posledica tega so dotrajani elementi ostrešja, ki jih je treba zamenjati. Z investicijo bomo omogočili možnost nadaljnjega izvajanja dejavnosti in zagotavljanje varnejših pogojev za udeležence izobraževalnega procesa. Predvidena skupna pogodbena vrednost za gradbeno--obrtniška dela po tej pogodbi znaša 370.797,91 EUR z DDV, dela pa bo izvedla Lesnina MG oprema, d. d., Ljubljana. V skladu s časovnim načrtom se bodo dela začela v maju, zaključena pa bodo avgusta letos.
4, APRIL 202'
IZ MESTNE HIŠE
Pomlad je tukaj, čas je za vrtnarjenje!
MO Ptuj
Vrtičkanje je tudi v času epidemije varna, zdrava, koristna in prijetna prostočasna dejavnost. Na Mlinski cesti na Bregu so na občinskem zemljišču na voljo urejeni vrtički. Vabljeni med ptujske vrtičkarje!
Ste tudi vi siti posedanja med štirimi zidovi in izolacije? Bi radi z otroki preživeli več časa na prostem? Si želite zelenega fitnesa, s katerim si boste tudi pridelali zdravo hrano? Vas mika vrtnarjenje, pa ne veste, kako bi začeli? Skupnostni urbani vrtički so odgovor na vse to.
Na Ptuju so vrtički zdaj na voljo vsem, ki imate stalno ali začasno prebivališče na območju Mestne občine Ptuj. Gre za 50 kvadratnih metrov velike vrtičke na občinskem zemljišču na Mlinski cesti poleg vrtca Zvonček. Komunalno opremljeni vr-
tički s souporabo lope za shranjevanje orodja so na voljo po
dostopni ceni, saj znaša letni strošek najema 17 EUR (dodatno
se bodo zaračunali tudi obratovalni stroški).
Vrtovi so blizu - pridete lahko peš ali s kolesom. Vrtičkanje na
Mlinski je odlična priložnost za nova poznanstva, izmenjavo
znanj in nasvetov ter semen in sadik. Poskrbite to pomlad za
svoje zdravje in dobro počutje - pridružite se ptujski vrtičkar-
ski skupnosti in se oskrbite z zdravo, domačo hrano.
Več informacij o zakupu vrtičkov lahko dobite pri Korneliji
Francki Orlač na tel. štev. 02 748 29 18 ali na e-naslovu kornelija.
orlac@ptuj.si.
Špajza modrosti nadaljuje svoje dejavnosti
Potem ko se je projekt Center za družine (Špajza modrosti) z 31. decembrom 2020 zaključil, smo v Mestni občini Ptuj sprejeli odločitev, da če bodo na razpisu MDDSZ, objavljenem konec lanskega leta, uspešni, nadaljujemo sofinanciranje. Mestna občina Ptuj je v letih trajanja projekta (2018-2020) tega podprla s podpisom izjave o sofinanciranju, s čimer smo se zavezali k sofinanciranju v višini 12.000,00 EUR letno. Zagotovili smo tudi prostor in ga delno prenovili, kar je tudi ovrednoteno kot vložek lokalne skupnosti v ta projekt. Ker ob izteku projekta ni bilo več podlage za sofinanciranje, smo toliko bolj veseli, da je bila Ljudska univerza Ptuj znova uspešna na razpisu. Za izvajanje dejavnosti in programov bomo tudi tokrat namenili 12.000,00 EUR letno (v letih 2021-2025) in zagotavljali potrebne prostore, saj pozdravljamo vse vsebine, ki so dodana vrednost in bogatijo ponudbo dejavnosti za občane.
Gradnja enostavnih objektov,
za katere po Gradbenem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja
Občinski inšpektorat SOU SP
Sprememba gradbene zakonodaje, ki je stopila v veljavo leta 2017 in se začela uporabljati s 1. junijem 2018, je na področju izvajanja nadzora skladnosti gradnje enostavnih objektov, vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist postala izključna pristojnost občinskih inšpektoratov. Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po Gradbenem zakonu1 ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost
s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine, od 1. junija 2018 naprej opravljajo občinski inšpektorati (drugi odstavek 8. člena GZ). Občani se na občinski inšpektorat in oddelek za okolje in prostor MO Ptuj obračajo z raznovrstnimi vprašanji, povezanimi z gradnjo oz. postavitvijo enostavnih objektov. Vprašanja se predvsem nanašajo na postavitev medsosedskih ograj, opornih zidov, nadstreškov, stavb za skladiščenje pridelkov, drugih ne-stanovanjskih kmetijskih stavb, objektov za oglaševanje, informacijskih panojev itd.
Pogoje in merila, ki jih morajo občani upoštevati pri gradnji oz.
i
c
PTUJCAN
1C
IZ MESTNE HIŠE
postavitvi enostavnih objektov, določa Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj.2 Ko pogoji niso predpisani oz. določeni z občinskim predpisom, se upoštevajo določila, predpisana z Uredbo o razvrščanju objektov.3
Gradnja medsosedskih ograj, ograj z varovalno funkcijo, protihrupnih ograj in zasajanje živih mej
Pri postavitvi ograj moramo najprej ugotoviti njen namen. Enajsti odstavek 59. člena OPN MO Ptuj določa merila za postavitev medsosedskih ograj, ograj z varovalno funkcijo, protihrupnih ograj in zasajanje živih mej. Pri načrtovanju in izvedbi ograj kot nezahtevnih objektov (NO) in enostavnih objektov (EO) je treba izhajati iz značilnih in kakovostnih ograj v enoti urejanja prostora (EUP), ulici ali naselju po tipu gradnje in uporabljenih materialih. Tako so dopustne ograje v obliki žične mreže, lesene ograje, ograje iz prefabriciranih nezaprtih betonskih ali opečnih elementov, ki izhajajo iz značilnosti arhitekturne krajine Ptuj, ter druge ograje iz sodobnejših materialov, če so takšne že izvedene kakovostne ograje v ulici, EUP ali naselju. Za izvedbo ograj ni dopustna uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Prav tako niso dopustne ograje kot zidovi, razen če so oblikovane kot del objekta.
S postavitvijo ograje ob javnih kategoriziranih cestah ni dopustno zapreti ali zmanjšati polja preglednosti na zavojih cestišča. Za postavitev ograje ob javnih površinah (javnih cestah, drugih prometnih površinah, parkih, vodnih zemljiščih ipd.) je treba predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Z izdanim soglasjem vam upravljavec določi pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju del na območju javnih površin (npr. odmiki, višine itd.).
1.	Medsosedske ograje
Medsosedske ograje morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj toliko, da je možno njihovo vzdrževanje z lastnega zemljišča. Ob soglasju lastnikov (overjena pisna izjava) sosednjega zemljišča je dopusten tudi manjši odmik ali sporazumna postavitev skupne ograje na posestno mejo. Dopustna višina medsosedskih ograj v naseljih in na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve je največ 1,5 m.
2.	Zasajanje živih mej v razpršeni poselitvi, podeželskih naseljih in na območju gradnje družinskih hiš
Kot ograja (ki ni NO ali EO) v razpršeni poselitvi, podeželskih naseljih in območju gradnje družinskih hiš je dopustna zasaditev žive meje iz avtohtonih grmovnic ali drugih primernih rastlin, ki jim je dopustno dodati žično mrežo kot oporo. Pri zasaditvi žive meje se mora poleg osnovnega odmika upoštevati dodatni odmik za širino razrasta in vzdrževanje. S pisnim soglasjem lastnikov sosednje parcele, ki mora vsebovati tudi način vzdrževanja (število obrezovanj, način obrezovanja, širino razrasta, višino in obliko žive meje in podobno), je dopustna tudi zasaditev na posestno mejo.
2.	Ograje z varovalno funkcijo
Najvišja dopustna višina ograj z varovalno funkcijo je odvisna od namena varovanja ali od dejavnosti osnovnega objekta na stavbnem zemljišču (igriščna ograja, varovalna ograja različnih objektov, TP, ČN, območje vzgoje in izobraževanja, protihrupna ograja in podobno) in je največ 3 m nad terenom osnovnega objekta ali objekta, ki je izvor motečih izpustov v okolje. Maksimalna višina ograje z varovalno funkcijo, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je do višine 2,2 m, kar je predpisano z uredbo.
3.	Protihrupne ograje
Ograje z dodatno funkcijo protihrupne zaščite je dopustno izvesti v zaprti masivni izvedbi, vendar je tako ograjo treba po celi višini intenzivno ozeleniti. Maksimalna višina protihrupne ograje, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je do višine 2,2 m, kar je predpisano z uredbo. Izjemoma je dopustna tudi višja protihrupna ograja ali druga zaščitna ograja, če to izhaja iz tehničnih zahtev za omilitev vplivov dejavnosti pod ali nad dopustno stopnjo izpustov, ki so določeni v projektu za dovolitev posega v prostor.
Opombe
1	Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 - popr., 65/20 in 15/21 - ZDUOP; v nadaljevanju: GZ).
2	Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16-obv. razlaga, 1/17, 2/17 - obv. razlaga, 4/17 - obv. razlaga, 13/17 -obv. razlaga in 14/17; v nadaljevanju: OPN MO Ptuj).
3	Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18; v nadaljevanju: uredba).
219
ŠTEVILKA 3, MAREC 202'
MESTNI SVET / STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Soglasno potrdili DIIP in NRP za poslovilni prostor na rogozniškem pokopališču
Stanka Krajnc Letonja
25. redna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj je potekala v ponedeljek, 19. aprila 2021.
Svetnice in svetniki so soglasno sprejeli Zaključni račun proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2020. Prihodki so bili v letu 2020 realizirani v višini 25,9 milijona evrov, kar predstavlja 99,0 % načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu, odhodki pa so bili realizirani v skupni višini 27,2 milijona evrov, kar je 90,9 % načrtovanega v sprejetem proračunu. Realizacija proračuna je izkazana v višini 27,8 milijona evrov, kar je 90,9 % načrtovanega. Letni rezultat je pozitiven in znaša 695.913,11 evra. Nadalje so soglasno sprejeli Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj in Sklep o podelitvi pooblastila za odločanje o delovni uspešnosti direktorjev javnih zavodov.
Soglasno so sprejeli Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) »Ureditev infrastrukture na pokopališču« in Sklep o potrditvi spremembe Načrta razvojnega programa (NRP) »Ureditev infrastrukture na pokopališču«. V proračunu so bila zagotovljena sredstva v višini 500.000 evrov, vrednost investicijskega projekta pa po stalnih cenah znaša 865.997,48 evra z DDV. Višina sredstev MO Ptuj bo usklajena z rebalansom proračuna, sredstva v višini 133.685,31 evra pa bodo prispevale Javne službe Ptuj, d. o. o., kot prihodnji upravljavec predmeta investicije in izvajalec lokalne gospodarske službe upravljanja s pokopališči, urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve. Podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja je na seji soglasno sprejeta Obvezna razlaga o dopustnih odstopanjih od določil Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11 - R5 Rogoznica - pokopališče, ki je sestavni del omenjenega odloka. Prav tako soglasno so sprejeli Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Mestne občine Ptuj v letu 2020. Slednja je pokazala zadovoljivo stanje na tem področju, predvsem pa potrebo po nadaljnji krepitvi dela občinskih redarjev v skladu s svojimi stvarnimi pristojnostmi. Med drugim so sprejeli Sklep o prodaji nepremičnine katastrska občina 400 Ptuj parcela 4032/2.
Pri točki Volitve in imenovanja so sprejeli Sklep o prenehanju dolžnosti člana in o imenovanju novega predstavnika mestnega sveta ustanoviteljice v Nadzorni svet podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., v Svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj, v Svet zavoda javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ter Mnenje k imenovanju Ivana Hercoga za ravnatelja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dijaški dom Ptuj in Bogomirja Širovnika za ravnatelja javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika. Pri točki Informacije so se seznanili z Dokončnim poročilom Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj o izvedbi nadzora projekta »Ureditev površin za pešce in kolesarje na Gregorčičevem drevoredu« in Poročilom o izvedbi akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v Mestni občini Ptuj za leto 2020.
URADNI VESTNIK, ŠT. 6/2021
Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Mestne občine
Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni.
-	Zaključni račun proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2020
-	Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o potrditvi cen storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Ptuj
-	Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Mestne občine Ptuj v letu 2020
-	Obvezna razlaga o dopustnih odstopanjih od določil Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja P11 - R5 Rogoznica - pokopališče
Mesec april nas je zaznamoval z dvema državnima praznikoma, ki sta v prenekaterih pregretih političnih glavah še vedno razlog za razdvajanje našega naroda. V samem temelju pa sta obujanje spomina na velikonočno sporočilo kakor tudi obujanje spomina na upor proti nameravanemu uničevanju kulturne identitete nekega naroda v mnogočem enaka. V obeh primerih so se branile vrednote, kot so ljubezen, strpnost in solidarnost do sočloveka in njegove kulture. V obeh primerih sta bila potrebna pogum in odločnost ne glede na lastno žrtev. To je sporočilna vrednost obeh praznikov, ki nas naj povezuje in ne ločuje.
PTUJČAN
3C
STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO

V tem času se vse bolj zavedamo pomena zgo-
SSSL&lifi— dovine in sporočila obeh bližajočih se prazni-DEMOKRATI , ... r„„, .	.' , .. .
kov. Mineva 80 let od ustanovitve Of, ki je med
drugo svetovno vojno združila slovenski narod v narodnoosvobodilnem boju in uporu proti okupatorju. Popeljala ga je do svobode s prvo vlado in države s pravico do samoodločbe. Ne dovolimo potvarjanja zgodovine, poveličevanja izdajalcev in tlačenja naroda, širjenja nestrpnosti in sovražnosti na vseh ravneh. 1. maja praznujemo socialne in gospodarske dosežke mednarodnega delavskega gibanja. Danes so ljudje izpostavljeni hudemu pritisku kapitala, izkoriščani, ujeti v negotove oblike dela, s čimer je dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic pogosto onemogočen in kršen tudi redno zaposlenim. Naj nas kljub ukrepom oba praznika vseeno povezujeta.
Drage Ptujčanke in Ptujčani, na Ptuju imamo vrsto izzivov, ki jih moramo uspešno razrešiti, če želimo v doglednem času vsaj zaustaviti razvojno zaostajanje svojega mesta. Če ne želimo, da Ptuj postane zgolj spalno naselje, kjer ni delovnih mest za obetavne kadre in kjer je delovnih mest vse manj, bo treba te izzive bistveno hitreje reševati in predvsem brez vse pogostejših negodovanj zdaj ene, zdaj druge mikroskupine drugače mislečih. Z različnimi mnenji seveda ni nič narobe, če so ta podana v pravem času in z namenom konstruktivnega dialoga iskanja optimalnejše rešitve. Načrtno zaviranje in s tem onemogočanje izvajanja potrebnih naložb pa je velik problem, ki ima lahko daljnosežne posledice za vse. Skupaj ZA Ptuj!
".A^LEVICA Voda je naše največje bogastvo. Od privilegija, da smo je deležni v takem izobilju, je večja samo še dolžnost, da jo ohranimo za naše zanamce! Ta vlada nima nobenega občutka in želje po varovanju ter zaščiti našega naravnega okolja in virov, sploh ko govorimo o čisti pitni vodi, ki je naše javno dobro. Poslanec Koražija je na zadnji seji DZ ministru za okolje postavil poslansko vprašanje v zvezi z onesnaženostjo pitne vode v Dravski kotlini, zlasti v luči predlagane novele Zakona o vodah. Opozoril je na pereč problem onesnaženosti pitne vode Sp. Podravja. Če bo treba, se bomo v Levici zanjo borili tudi na referendumu! Opozoril je ter zahteval rešitve glede nedopustnega odpuščanja delavcev v Safilu v Ormožu in vse večje brezposelnosti v Podravju. Zato pa živel 1. maj, živel praznik dela!
Ptujčani, en lep pozdrav. y Ptuj je naš! Ali bi radi kaj napisali v Ptujčanu? Mi vam odstopimo prostor za teh nekaj besed, ki jih lahko objavimo v vašem imenu. Lahko napišete kakšno dobro idejo, dobro izkušnjo, pohvalo ali grajo. Mogoče sprožite debato o večno opevani veduti našega Ptuja. Ali je res možno, da vedute Ptuja ne more zasenčiti gradnja manjših blokov ob Dravi, velik problem pa sta dva ducata dreves, ki bi čez 30 let dodala dodano vrednost pogledu z gradu v obliki lepega drevoreda?
Mogoče omenite ptujsko »tržnico« - kljub vsemu je ta prostor naš in ga je treba revitalizirati, ali bolj razumljivo - uporabljati do ranih juter. Mogoče pa zapišete, da bi radi več prostora za članke občanov in ne deset strani pobud svetnikov. Zapiši in pošlji: ptuj.jenas@gmail.com.
^^^^^ 12. aprila 2021 so se ponovno odprla vrata kulturnih ustanov, razstav in galerij, kar pomeni ponovni zagon turizma. Pa to ne samo v MO Ptuj, ampak tudi izven Ptuja. Na spletni strani je objavljen lepo izdelan in pregleden TURISTIČNI KATALOG. Sedaj prihaja za turizem najbolj aktualen čas v letu. Ta letos še ni zaživel, kot bi si želeli. V okviru možnosti bi bilo dobro poskrbeti za vodni turizem na »ptujskem morju«. Prav tako menimo, da bi upravljavci - Brodarsko društvo RANCA - in vsi drugi udeleženci morali na celotnem območju poskrbeti za urejenost turističnega prostora, da objekti in okolje ne bodo zanemarjeni in onesnaženi. Turisti v nekem kraju to najprej opazijo. Enako velja tudi za vse druge turistične točke na Ptuju in okolici Ptuja.
Vse od prve razglasitve epidemije do danes je v tej de-^^^^ želi delo državne uprave, lokalnih uprav, vlade in tudi zakonodajnega telesa oteženo. Vse je podrejeno cilju, kako premagati covid-19. To bi bilo lažje, če bi bilo med ljudmi več razumevanja, sodelovanja, manj egoizma in nagajanja vladi. Ustavna obtožba premierja? Ob branju te sem dobil vtis, da gre za globoko averzijo do PV, saj bi morala biti argumentirana s tehtnimi razlogi, a ni, v njej je le eno globoko nestrinjanje z vsem, kar naredita predsednik in ta vlada.
Ves svoj poslanski mandat, od junija 2018, se »borim« in upam, da se gradnja UC Ptuj čim prej začne, čeprav del sredstev še manjka. Verjamem, da nam jih bo s skupnimi močmi in brez nagajanja uspelo zagotoviti. Ostanite zdravi. Jožef Lenart, poslanec, član MO SDS Ptuj
Največje premike lahko narediš takrat, ko si na polo-CUS Ml žaju, ki ti omogoča aktivno realizacijo zamisli. Pred časom sem bil s strani podpredsednika Vlade RS povprašan, če sem pripravljen aktivneje pristopiti k reševanju težav v Sloveniji. Najlažje bi bilo zamahniti z roko in zavrniti povabilo. A bo prvič po 27 letih v slovenski vladi sodeloval predstavnik kakšne od zelenih strank. Si predstavljate, koliko let smo čakali? Predolgo. Kdor me pozna, ve, da sem bil v politiki predvsem človek terena in iskrenega stiska rok, da sem podpiral dobre predloge tako na državni kot lokalni ravni, ne glede na predlagatelja. Čas je, da v teh časih stopimo skupaj. Ne bom pozabil, od kod prihajam. Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
N.Si
Na posvetu članov OO N.Si na daljavo smo izrazili pohvale ministrski ekipi N.Si, ki dela odlično. Podprli smo sprejem Zakona o debirokratizaciji, da omogočimo učinkovito državno upravo. Z zakoni PKP pomagamo področjem in skupinam, ki imajo največ težav v času epidemije. Na Ptuju se uresničuje naše večletno prizadevanje za ureditev vežic in poslovilnega prostora na novem rogozniškem pokopališču, s čimer bomo zagotovili dostojnejše pogoje za obrede ob slovesu od svojih pokojnih. Zaradi pogojev se odmika pomladanska čistilna akcija, vendar lahko vsak v svoji okolici poskrbi za zdravo in čisto okolje ter lepo podobo Ptuja. Obenem pohvala zdravstvenim izvajalcem in udeležencem cepljenja proti covidu 19 na Ptuju. Želimo vam lepo praznovanje prvomajskih praznikov. MO N.Si Ptuj
13
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
Pobude in vprašanja s 24. seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
Objavljamo pobude in vprašanja s 24. redne seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki je potekala v ponedeljek, 22. marca 2021, ter odgovore nanje.
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1008/24: Kako občinska oblast, Skupna občinska uprava in Zavod za varstvo kulturne dediščine komentirajo dvojne standarde pri zaščiti ptujske vedute, glede na to, da je bilo treba nekatere projekte zaradi zaščite vedute prilagoditi (projekti: povečanje števila stebrov z namenom njihovega znižanja na Puhovem mostu, previsoki stebri reflektorjev za osvetljevanje ptujskega stadiona in postavitev toboganov oz. zabaviščnega parka v Termalnem parku Term Ptuj, ki so bili po prvem načrtu previsoki), pri načrtovani gradnji blokov na Zadružnem trgu pa ni pripomb oz. ni določil za primerno ukrepanje? Ali so bili investitorji zaradi tega oškodovani in koliko?
Odgovor: Celovitega odgovora na zastavljena vprašanja žal ne moremo podati, saj omenjene zadeve naslavljajo področje varstva kulturne dediščine, ki je v izvirni domeni ZVKDS oziroma Ministrstva za kulturo RS, prav tako ne poznamo celovitega konteksta izvajanja preteklih investicij. V predmetni zadevi izdaje mnenja glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo ob nabrežju Drave pa lahko komentiramo, da se je občina (SOU SP) preko izdaje projektnih pogojev, sodelovanja urbanistične komisije in kasneje mnenja, v obsegu svojih pooblastil, zavzela za zaščito ptujske vedute. Svoje stališče smo ves čas zagovarjali in ga nismo spreminjali. Pripravil: Peter Cafuta
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1009/24: Predlaga, da občinska oblast in Skupna občinska uprava čim prej pristopita k pripravi natančnih, dobro definiranih podrobnih prostorskih načrtov na vseh območjih ob Dravi, da se slučajno zaradi nedefiniranih in nekakovostnih prostorskih aktov ne zgodi, da se s previsokimi stavbami pozida prav vse, sploh v primerih, ko gre za varovanje vedute Ptuja. Odgovor: Županja je - ravno zaradi številnih nedorečenosti na področju prostora in s ciljem celovite obdelave in prezentacije - z mestnim arhitektom dogovorila začetek delovanja skupine, ki bo celovito obdelala urbanistični razvoj mesta. Ob tem občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) za vsa pomembnejša območja ob desnem bregu Drave, razen za EUP BT14, ki je pretežno pozidano, že predvideva izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN). Na območju večjih nepozidanih kompleksov v smeri proti termam na območju BT08 in južno na EUP BT16 je priprava OPPN že v teku, prav tako je že bil izdelan tudi OPPN za del območja BT15. Tudi za območje BT06 je po OPN že predvidena izdelava OPPN in posegi, razen tisti iz 126. člena OPN, niso dopustni. Pripravil: Peter Cafuta
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1010/24: Občinski oblasti predlaga, da v prihodnje javnosti za lažjo predstavo posegov v prostor omogoči vizualne oz. ulične 3D-projekcije v naravi pri vseh večjih investicijah, da si bo lahko zainteresirana javnost to tudi predstavljala, saj velikokrat pridemo na seje odborov z vprašanji, pa se odgovori prestavljajo, so nenatančni ali pa se lahko sprejmejo napačne odločitve. Navedeno naj se naredi tudi za projekt načrtovane gradnje dveh blokov na Zadružnem trgu.
Odgovor: Kadar gre za zasebne naložbe, mestna občina ne razpolaga z vsemi podatki niti nima sredstev, da bi na tak način predstavljala zasebne investicije. V primeru izgradnje dveh blokov ob peš mostu pa je vizualizacija umestitve, na podlagi zahteve MO Ptuj (SOU SP), bila pripravljena v postopku izdaje mnenja in tudi objavljena v Štajerskem tedniku.
Pripravil: Peter Cafuta
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1011/24: V listi se strinjajo, da množično primanjkuje bivalnih kapacitet, vseeno pa ga zanima, zakaj se naenkrat vsiljujejo nove bivalne kapacitete v že naseljena ali pa neprimerna zemljišča, po drugi strani pa je pol mesta še prostega. Je to interes kapitala?
Odgovor: Območje dopustne pozidave določa OPN. Ta je bil sprejet leta 2015 in točno opredeljuje, kje in v kakšni meri je dopuščena gradnja. OPN pred potrditvijo na MS potrdijo tudi vsi soglasodajalci in mnenjedajalci, tako da je s tega vidika veljavni OPN MO Ptuj v skladu z vso veljavno zakonodajo. Pripravil: Peter Cafuta
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1012/24: Ali bodo nove stanovanjske kapacitete s ceno nad 2500 evrov na kvadrat rešile stanovanjske stiske na Ptuju in omogočile življenje povprečni (vezano na dohodek) ptujski družini?
Odgovor: Ko se gradijo nove kapacitete, se praznijo stare. V vsakem primeru pa se večja količina stanovanj na trgu odraža tudi v padanju cen in večji dostopnosti tudi za mlade in mlade družine. Pripravila: Nuška Gajšek, županja
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1013/24: Zakaj je Skupna občinska uprava izdala samo delno negativno mnenje in ne v celoti za načrtovano gradnjo dveh večstanovanjskih blokov ob Dravi poleg peš mostu na Zadružnem trgu? Poleg tega, da načrtovana gradnja (2 bloka: prvi v višini 13 metrov - P + 3N, drugi v višini 10 metrov - P + 2N) ni skladna z usmeritvami strateškega dela OPN, ker ne upošteva varovanja značilnih pogledov na staro mestno jedro in grajski kompleks (8. točka četrtega odstavka 32. člena), so načrti tudi v nasprotju z 48. in 49. členom ter z določbo 1. točke osmega odstavka 101. člena izvedbenega dela OPN. Po določbi 48. člena OPN se
PTUJČAN
14
MESTNI SVET
med drugim zahteva, da je treba »stavbe in druge objekte prilagoditi tradicionalnim kakovostnim objektom v okolici po tlorisni zasnovi in višini ter uporabi gradbenih materialov in po stavbnih elementih«. Predlagana novogradnja namreč ni prilagojena tradicionalnim kakovostnim objektom v okolici, katerih zasnova je največ P + N + nefunkcionalno podstrešje. Zato na tem območju ne moremo enačiti etaže podstrešja z normalno etažo z ravno streho, ki bi jo imeli novogradnji. Predvsem pa predvideni novogradnji ne izpolnjujeta pogoja višine, saj gre za stavbna bloka tipa S6. Po določbi 49. člena OPN, ki se nanaša na višinske zasnove stavbe, je za tip S6 določeno: višinska zasnova: P + 2 ali največ P + 4N + M - število nadstropij je odvisno od obstoječih objektov v soseščini in se mora nižati proti robu območja večstanovanjske pozidave, upoštevati je treba stik z drugim tipom pozidave, zelenimi površinami ali odprtim prostorom. Predlagani novogradnji sta namreč glede na člen iz OPN potemtakem previsoki vsaj za eno etažo, proti robu območja pa se ne bi nižali, ampak višali. Prav tako po določbi 1. točke osmega odstavka 101. člena nista skladni, saj »posegi v prostor, ki bi bili višji od obstoječih objektov ali večji od tlorisov objektov, niso dopustni«.
Odgovor: Etažnost objektov v prostoru narekujejo določila OPN in urbanistični faktorji FZ (faktor zazidave do vrednosti 0,5) in FIZ (faktor izrabe zemljišča do vrednosti 2,0). Ti se lahko tudi povečajo, glede na pogoje, ki so podani v OPN. Urbanistični faktorji predvidene gradnje so pod mejo dopustnega, saj je po OPN dopustna etažnost P + 2 ali največ P + 4N + M. Upoštevajoč možnosti, ki jih določa OPN, je tudi zaradi navedenih razlogov v kulturnovarstvenih pogojih, ki jih je za predmetno gradnjo izdal ZVKDS, predlagano, da so strehe pri novogradnjah zaradi pogledov ravne, pri čemer na strehah in v ve-duti ne sme biti nobenih dodatnih utilitarnih elementov (energetski paneli, plinski izpuhi in zračniki), ter da je zaradi bližine reke in pogleda z gradu smiselno razmisliti o zelenih strehah. 8. odstavek 101. člena Odloka o OPN Mestne občine Ptuj določa dodatne pogoje in merila za velikost in oblikovanje objektov pri poseganju v prostor v EUP navedenim v prvem odstavku tega člena, in se nanašajo med drugimi tudi na EUP BT14, v kateri je lokacija predvidenega objekta. Na podlagi dodatnega pogoja (točka 1.a 8. odstavka 101. člena) novi objekti ne smejo biti višji od obstoječih objektov ali večji od tlorisov objektov v EUP BT14.
Projektant je posredoval mnenjedajalcu dopolnjeno gradivo s prostorsko analizo širšega območja, s katerim dokazuje ustreznost predvidene pozidave z vidika tlorisnih in višinskih gabaritov. Posredoval je geodetski posnetek višin posameznih objektov na območju enote urejanja prostora EUP BT14 kot dokazilo, da predvidena gradnja večstanovanjske stavbe ni višja od obstoječih objektov v EUP BT14. Predvidena večstanovanjska lamela etažnosti K + P + 3N (projektna oznaka - objekt 1) je po podatkih iz predložene projektne dokumentacije višine 13,1 m, merjeno od terena do vrha atike. Predvidena večstanovanjska lamela etažnosti K + P + 2N (projektna oznaka - objekt 2) je po podatkih iz predložene projektne dokumentacije višine 10,15 m, merjeno od terena do vrha atike. Iz predmetnega geodetskega posnetka je razvidno, da so višji objekti od predmetne večstanovanjske stavbe locirani na parcelah št. 2049 (objekt maksimalne višine 18,39 m), št. 1813/1 (objekt maksimalne višine 15,92 m), št. 1878/1 (objekt maksimalne višine 15,01 m), vse k. o. Ptuj.
Predvidena gradnja zapolnjuje eno od vrzeli v prostoru ter umešča večstanovanjski stavbi znotraj delno že pozidanega območja. Višina stanovanjske lamele proti Dravi etažnosti K + P + 2 je nižja kot obsto-
ječi objekt neposredno čez cesto za pribl. 120 cm. Višja lamela je na podlagi geodetskega posnetka dokazano nižja od nekaterih objektov v enoti urejanja prostora BT14 in torej skladna z določili izvedbenega dela OPN. Območje EUP BT14 je po tipologiji stavb, njihovi ume-ščenosti v prostor in pojavnosti (velikost, oblikovanje) ter namenu izredno nehomogeno območje, v katerem ni prepoznavnih značilnih tradicionalnih in zelo kakovostnih vzorcev poselitve ali stavbne arhitekture oziroma se te morebiti pojavljajo zgolj posamično (vezano na 48. čl. OPN). Tudi predvidena pozidava območja EUP BT08 proti Termam, za katero je v izdelavi že OPPN, predvideva višjo pozidavo do P + 2N in predvideva vsaj tri različne tipologije stavb in ravne strehe objektov (idejne rešitve so bile pridobljene na podlagi dveh ar-hitekturno-urbanističnih delavnic), katerih rešitve so bile usklajene tudi z ZVKDS. Podobno je v EUP BT06, kjer je dopustna etažnost objektov do P + 4N, ter v EUP BT15 v neposredni bližini, kjer je že bil sprejet OPPN in predvideva objekt z ravno streho (torej brez neizkoriščenega podstrešja). Iz prostorske slike torej gre razbrati, da jasen, enoznačno določljiv in strukturiran rob med enostanovanjsko in večstanovanjsko pozidavo v danem primeru ni določljiv, ampak gre v EUP BT14 za relativno mešan tip pozidave, pri čemer so določila šestega odstavka 49. čl. OPN upoštevana v smislu absolutne višinske zasnove objektov in njihovega vpliva na sosednje objekte. V danem primeru je relevantno zagotavljanje zdravih življenjskih pogojev za bivanje na območjih že obstoječih objektov oziroma svetlobnotehnič-nih, požarnovarstvenih, sanitarnih in drugih pogojev. Upravni organ je investitorju v postopku izdaje gradbenega dovoljenja naložil tudi izdelavo študije osončenosti, iz katere je razvidno, da predvidena zazidava ne poslabša osvetljenosti z dnevno svetlobo sosednjim stanovanjskim objektom.
Pripravila: Peter Cafuta in Veselin Zatezalo
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1014/24: Kakšno je mnenje urbanistične komisije glede načrtovane gradnje dveh večstanovanjskih blokov na Zadružnem trgu?
Odgovor: Urbanistična komisija, kot posvetovalni organ županje, izdaja nezavezujoča mnenja. Tudi v tem primeru je svetovala in usmerjala investitorja, dosegla določene korekture objekta v smislu zasnove objekta, v celoti pa s strani investitorja njeni predlogi niso bili upoštevani (pojavnost objektov, višinska zasnova ...). Pripravil: Peter Cafuta
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1015/24: Že pred meseci sem dal pobudo, da Zavod za šport v razpisu za sofinanciranje športnih društev in klubov za leto 2021 upošteva izredne razmere, ki so posledica covida-19, kar se odraža v manj organiziranih tekmovanjih in možnostih nastopov. Žal to ni bilo realizirano.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je na predlog Strokovnega sveta Zavoda za šport in ob potrditvi Sveta zavoda za šport ter Športne zveze Mestne občine Ptuj na Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v Mestni občini Ptuj v letu 2021 (v nadaljevanju: razpis) upoštevala izredne razmere, ki so posledica covida-19, in v doseženih rezultatih prijaviteljev upoštevala leti 2019 in 2020. Iz navedenega sledi, da se v razpisu upoštevajo najboljši rezultati prijavitelja iz leta 2019 oz. 2020. Pripravil: Boris Emeršič
15
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1016/24: Kdo je lastnik garaž, ki so v sklopu avtobusne postaje, in kakšna je cena mesečnega oz. letnega najema? Odgovor: Garaže so last Mestne občine Ptuj. Povprečna mesečna najemnina znaša 27,30 EUR. Pripravila: Asja Stropnik Paternost
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1017/24: Predlaga, da se javno objavi monitoring izcednih voda za staro odlagališče v Brstju in za GAJKE za nazaj ter da se v prihodnje to redno objavlja na spletni strani občine. Kaj je občina naredila, da bi ugotovila, zakaj prihaja do odstopanj, kaj pomenijo odstopanja za zdravje prebivalcev ter kako jih bo občina v prihodnje preprečila?
Odgovor: Upravljavec odlagališča mora ves čas obratovanja odlagališča skladno s predpisom s področja odlaganja odpadkov, to je Uredbo o odlagališčih odpadkov, izvajati predpisani obratovalni monitoring, skladno s 46. členom uredbe. Upravljavec odlagališča mora obratovalni monitoring prav tako izvajati za zaprto odlagališče odpadkov, skladno s 54. členom uredbe. Monitoringi so na vpogled pri upravljavcu CERO GAJKE, saj se monitoringi hranijo pri njih. Vpogled je možen po predhodni najavi pri upravljavcu odlagališča CERO GAJ-KE. V primeru, da upravljavec odlagališča pri izvajanju monitoringov ugotovi, da je začelo prihajati do prekomernih vplivov tako na zaprtem odlagališču kot na delujočem odlagališču, mora na podlagi tega takoj sprejeti ukrepe za odpravo teh nepravilnosti ter hkrati o tem tudi obvestiti pristojni inšpektorat.
Pripravil: Aleš Lešnik
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1018/24: Javni koši so v času epidemije nabito polni odpadkov iz restavracij s prehrano, predvsem iz Mc-Donaldsa. Javne službe Ptuj se sicer odzivajo s pogostejšim praznjenjem, a žal to ne zadošča, tako da pogost veter raznaša ostanek vrečk in kozarcev po mestu in naravi (posebej kritično je na priljubljenih sprehajalnih točkah, kot je Ranca). Predlaga, da občina stopi v kontakt z McDonaldsom in jim predlaga akcijo ozavešča-nja, morda tudi spodbujanja ljudi, da prinesejo smeti nazaj v zameno za kak kupon ipd. Hkrati naj se problematiki posveti članek v Ptujčanu in pozove ljudi, da za seboj počistijo smeti.
Tatjana Vaupotič Zemljič, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čela-na, je posredovala pobudo št. 1032/24: Ker se začenja lepše vreme, se povečuje tudi število ljudi, ki se družijo na prostem. Glede na to, da so lokali še zaprti, postajajo prostor druženja mestna tržnica, Novi trg in Slovenski trg, kamor ljudje prinašajo lastno pijačo. Žal za mnogimi ostane žalostna slika v obliki odvrženih plastenk, steklenic, kozarcev in cigaretnih ogorkov. Takšna podoba pa vsekakor ni v čast ne mestu in ne prebivalcem. Daje pobudo, da se v najkrajšem času namesti večje število košev za smeti, kamor bodo lahko obiskovalci odlagali smeti.
Odgovor: V nadaljevanju podajamo skupni odgovor na pobudi št. 1018/24 in 1032/24. Glede na čas epidemije in zaprtje gostinskih lokalov smo v tem času namestili dodatne koše na posamezna območja, ki predstavljajo večjo frekvenco uporabnikov. Izvaja se tudi pogostejše čiščenje košev, tudi med koncem tedna. Preverila se bo količino odpadkov za posamezno območje in po potrebi namestili še dodatni koši za smeti. Glede predmetne problematike bo v občinskem glasilu
objavljen tudi prispevek, vezan na predmetno zadevo.
Pripravila: Tadej Zorec in Aleš Lešnik
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1019/24: Predlaga, da se v občini označi nova šolska pot za OŠ Mladika, in sicer Ulica k Jezeru, Za ulico k Jezeru-Vrtnarska pot-Na Tratah, saj je to priljubljena pot za učence, ki gredo s kolesom ali peš do OŠ Mladika. Te ulice nimajo pločnika, zato so nujne ustrezne označbe in omejitev hitrosti ter redne kontrole.
Odgovor: Po pregledu Načrta šolskih poti OŠ Mladika ugotavljamo, da predlagane šolske poti ni v javno objavljenem načrtu, za pripravo katerega je zadolžena OŠ Mladika. Predlog bo posredovan v obravnavo. Za navedeno traso cest bomo pozvali vzdrževalce občinskih cest Javne službe Ptuj, da zagotovijo ureditev bankin in voznih površin za tehnično in prometno varno pot šolskih otrok. Tehnična komisija za urejanje prometa bo opravila ogled in podala mnenje za dodatne označitve.
Pripravil: Aleš Gregorec
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1020/24: Na koncu Ormoške ceste za Kola-ričem, kjer ni pločnika, obstaja ozka potka izven cestišča po zemlji (vzporedno z glavno cesto). To pot uporabljajo šolarji za pot do avtobusne postaje, je pa zaradi dežja ta pogosto blatna, zato predlagam, da JS nasipajo nekaj gramoza, da bo lažje prehodna. Odgovor: Povezovalna šolska pot na koncu Ormoške ceste se vzdržuje pred vsakim začetkom šolskega leta. Predlagano pobudo smo posredovali upravljavcu koncesionarju občinskih cest Javne službe Ptuj, d. o. o., v dodatno ureditev. Pripravil: Aleš Gregorec
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovalavprašanje št. 1021/24: Ali obstaja primerjalna analiza javnega vrtca z zasebnimi vrtci na področju Ptuja (cena in program), da bi lahko razumeli, zakaj se ljudje odločajo za zasebne vrtce, medtem ko so v javnih vrtcih prosta mesta? Odgovor: Primerjalne analize javnega in zasebnega vrtca nimamo, zato v nadaljevanju prikazujemo določene primerjave. Na Ptuju od leta 2013 deluje le en zasebni vrtec. Nove cene programov v Vrtcu Ptuj veljajo od 1. novembra 2020 dalje in so bile sprejete na 19. redni seji MS. V Tabeli 1 sta prikaz in primerjava veljavnih cen javnega in zasebnega vrtca.
Za otroka, ki obiskuje javni vrtec, občina plača staršu razliko med ceno programov in obveznostjo za plačilo staršev, ki je določena z odločbo CSD, s tem da imajo starši, ki imajo skupaj z otrokom na Ptuju prijavljeno stalno prebivališče, iz občinskega proračuna zagotovljeno še dodatno subvencijo cene. Za otroke, ki obiskujejo zasebni vrtec, občina staršem ne zagotavlja dodatne subvencije. Izvajalcu za otroka zagotavlja sredstva v višini 85 % razlike med osnovo za izračun obveznosti občine in zneskom, ki bi ga starši plačali, če bi otrok bil vključen v javni vrtec. V Tabeli 2 prikazujemo strošek programa, ki ga plačajo starši in občina, če otrok obiskuje javni ali zasebni vrtec (primerjava istovrstnega programa).
Starši v zasebnem vrtcu torej plačajo razliko med ekonomsko ceno zasebnega vrtca in subvencijo. Poleg prispevka starši v zasebnem vrtcu še posebej plačajo kosila po dnevni prisotnosti in povprečni dejanski ceni obroka (pribl. 1,70 EUR na dan oziroma okrog 35,00 mesečno).
PTUJČAN
16
MESTNI SVET
Tabela 1: (v EUR)
Program	Polna cena v JV od 1. 11. 2020	Cena za starše otrok iz MOP, ki obiskujejo JV	Cena za zasebni vrtec od 1. 9. 2019	Cena, ki se upošteva pri obračunu za starše otrok, ki obiskujejo ZV
1 do 3 let	568,36	505,84	535,00	568,36
3-4	468,62	459,25	/	/
4-6	423,67	416,04	402,00	423,67
Kombinirani 2-4	479,85	470,25	445,00	479,85
Tabela 2: (v EUR)
Vrtec	Ekonomska cena programa	% po odločbi centra	Osnova, od katere se izračunava prispevek staršev	Prispevek staršev, ki temelji na odločbi	Prispevek občine	Sredstva, ki jih zagotavlja občina za otroka, ki obiskuje ZV (8 5%)	Strošek za občinski proračun za otroka, ki obiskuje program 1-3 let
javni	568,36	35 %	505,84	177,04	391,32		391,32
zasebni	535,00	35 %	568,36	220,98	369,43	314,02	314,02
Pri primerjavi stroška za občinski proračun govorimo o ravni ekonomske cene programa, kjer pa niso zajeti vsi obstoječi stroški vrtca. Zasebni vrtec na Ptuju prav tako kot javni vrtec izvaja javno veljavni program, ki pa ga nadgrajuje z elementi valdorfske pedagogike, zagovarja pristop Emi Pikler in metodo kooperativne nege. Predvidevamo lahko, da starši otroke v zasebni vrtec na Ptuju vpisujejo zaradi razširjenega programa in drugačnega vzgojnega pristopa, verjetno pa v katerem primeru tudi zaradi logističnih razlogov (otroci iz drugih občin, bližina vrtca, dinamika družine, bližina sorodnikov oziroma starih staršev v primeru dolgega delovnika staršev ...).
Starši imajo v skladu z 9. členom Zakona o vrtcih pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. Odločitev o vpisu otroka v javni ali zasebni vrtec je osebna odločitev staršev, kot tudi odločitev, da bo otrok obiskoval vrtec (javni ali zasebni) zunaj matične občine, s to razliko, da v primeru vpisa v javni vrtec zunaj občine otroku pripada 100 % subvencije. Da pa v javnem vrtcu ne bi ostajalo preveč prostih mest, je treba optimalno oblikovati oddelke in število otrok v oddelkih na začetku šolskega leta, glede na vpis otrok ob javnem razpisu. Pripravila: Andreja Mulec
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1022/24: V zadnjem času je veliko občanov iskalo informacije, na kak način se pri nas izračunava cena smeti, zato predlaga, da se metodologija izračuna cene smeti predstavi v naslednji številki Ptujčana.
Odgovor: Občani MO Ptuj si lahko podrobnejše informacije o izračunu cen ravnanja s komunalnimi odpadki pogledajo na spletni strani izvajalca javnih služb, Javnih služb Ptuj, d. o. o., na naslednji povezavi http://www.js-ptuj.si/obrazlozitev-odpadki. Pripravil: Aleš Lešnik
Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1023/24: Ali je občina seznanjena z dejstvom, da Sklad zemljišč RS že dve leti odkupuje zemljišča v Spu-
hlji in Brstjem, baje za potrebe novega plinovoda, ki pa sovpada z nesprejemljivo traso obvoznice S4?
Odgovor: Mestna občina Ptuj z odkupi za potrebe izgradnje plinovoda s strani SKZG RS ni seznanjena. Pripravila: Nina Majcen Ogrizek
Miha Požgai, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1024/24: V občini Slovenska Bistrica pri pobiranju bioloških odpadkov kar izvajalci javne službe splahnejo izpraznjen zabojnik. Ali je to izvedljivo tudi pri nas? Odgovor: Besedilo 4. odstavka tretje točke 9. člena Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj določa: »Vskladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1-krat letno, na območju večsta-novanjskih objektov 1-krat letno, na območju starega mestnega jedra 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.« Izvajalec javne službe v Mestni občini Ptuj za pranje posod najame vozilo, ker sam ne razpolaga z njim. Pripravil: Aleš Lešnik
Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1025/24: Ali je Adriaplin že pridobil projektno dokumentacijo za izgradnjo plinskega omrežja za Prežihovo ulico, prav tako za Rogaško, Mariborsko in Turnišče? Kdaj je predvidena gradnja plinskega omrežja?
Odgovor: Od koncesionarja Adriaplin, d. o. o., smo prejeli plan predvidene gradnje v letu 2021 na področju Mestne občine Ptuj. Na območju Nova vas III. faza se bo gradilo plinovodno omrežje v dolžini 1152 m sočasno s projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, načrtujeta se projektna dokumentacija DGD, PZI za
17
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
OPPN Žabja vas ter prestavitev plinovoda pod železnico ob Dravi. Na območju ob Mariborski cesti je predvidena izdelava konserva-torskega načrta za določitev območij, kjer so ob gradnji zahtevani še razumni ukrepi varovanja kulturne dediščine. Dodatno prilogo k odgovoru lahko preberete na spletni strani MO Ptuj. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1026/24: Koliko podjetij se je prijavilo na razpis za pomoč plačila stroškov v času covida, koliko od teh je bilo podjetij, ki so upravičena do pomoči?
Odgovor: Javni razpis za dodelitev denarne pomoči zaradi epidemije in sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so povzročili škodo poslovnim subjektom na območju Mestne občine Ptuj v letu 2020, je bil razdeljen na sklop A (razpisanih 40.000,00 EUR) in na sklop B (razpisanih 10.000,00 EUR). Upravičenci po razpisu za oba sklopa so bili poslovni subjekti s sedežem v Mestni občini Ptuj, in sicer samostojni podjetniki posamezniki, mikropodjetja in mala podjetja. Pod sklop A so se lahko prijavili poslovni subjekti, ki zaradi epidemije in zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije, vsaj en mesec niso izvajali poslovne dejavnosti ali so imeli vsaj en mesec omejitve pri poslovanju (upoštevalo se je obdobje marec, april in maj 2020). Upravičeni stroški so bili stroški električne energije s prispevki, odvajanja in čiščenja odpadne vode, ravnanja z odpadki, oskrbe s pitno vodo, stroški računovodstva, sorazmerni delež zavarovanja premoženja, sorazmerni del najemnine za prostor. Pod sklop B so se subjekti lahko prijavili za pavšalni znesek, brez dokazovanja omejitev poslovanja in stroškov. Skupaj je bilo na razpis prejetih 295 vlog, od tega na sklop A 133 vlog (pozitivnih 122, zavrnjenih 11), na sklop B pa 162 vlog (pozitivnih 132, zavrnjenih 30). Pripravila: Klavdija Petek
Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1027/24: Ali obstaja kakšna možnost, da se stanovanja, ki so v lasti MOP in so prazna, uredijo do te mere, da so dostojna za bivanje in se ponudijo v najem? Odgovor: Vsa primerna prosta stanovanja se sproti obnavljajo, v skladu s prilivi in potrebami z razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. Gre predvsem za stanovanja, v katerih je treba urediti kopalnice, opleske, menjavo stavbnega pohištva, elektroinštalacij, posamično ali v celoti.
Zahtevnejša so prosta stanovanja v starem mestnem jedru, t. i. neprimerna, ki se sicer vodijo kot stanovanja, v naravi pa to niso. Gre za:
-	majhne samostojne prostore z dislociranimi sanitarijami (prehodi skozi skupne hodnike) ali jih sploh ni;
-	sobe, »stanovanja« brez kakršnih koli priključkov, inštalacij, sanitarij;
-	so dotrajana ali uničena;
-	so še vedno v postopkih denacionalizacije;
-	so pod zaščito ZVKD;
-	običajno je zaradi predelave potreben poseg v skupne dele in naprave objekta, za kar so potrebna soglasja preostalih etažnih lastnikov.
Običajno je treba reševati tudi sanacijo skupnih delov in naprav objekta - strehe, fasade, obnove skupnih instalacij, vse pod nadzorom ZVKD.
Obnova stanovanj v starem mestnem jedru je dražja in zahteva veliko več časa, predvsem pri iskanju tehničnih rešitev zadovoljevanja
osnovnega namena stanovanja, to je normalnega bivanja. Prav tako so vzdrževalni stroški v primerjavi z nizkimi najemninami neprimerno višji.
Vsa stanovanja se uredijo in predajo v najem, pri čemer je treba upoštevati zahteve zakonodaje, saj manj številčni družini ne smemo predati večjega stanovanja in obratno.
Dodatno sta v lanskem in letošnjem letu delo in sama predaja otežena ali onemogočena zaradi razmer v povezavi s preprečevanjem covida. Pripravila: Asja Stropnik Paternost
Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1028/24: Ali je že znano, kdaj se bodo na igrišču Ljudski vrt uredile sanitarije?
Odgovor: Za postavitev gostinskega objekta in sanitarij je pridobljeno gradbeno dovoljenje. V nadaljnjem postopku bo izveden razpis za iskanje zainteresiranega ponudnika ter nato sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. Šele potem bo izbrani ponudnik lahko začel gradbena dela postavitve objektov. Postavitev objektov se predvideva jeseni 2021, v veliki meri pa bo odvisna od interesa ponudnikov.
Pripravil: David Majcen
Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1029/24: Na območju Turniškega grada se zaznava povečano odlaganje smeti, in sicer v smeri proti potoku so odložene salonitne plošče, naprej proti Pinčarjevem mlinu pa kosovni odpadki. Prosi, če se to odstrani.
Odgovor: Občinski inšpektorat SOU SP bo v predmetni zadevi opravil inšpekcijski nadzor ter izrekel ukrepe skladno s svojimi pooblastili.
Pripravil: Aleš Lešnik
Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1030/24: Stanovalci CMD izražajo skrb, da bi bile zaradi gradnje novega stanovanjskega objekta uničene zelene površine, ki blažijo neugodne okoljske vplive (avtobusna postaja, železnica, prometne ceste, veliko parkirišče PP). Županja glede te problematike daje nasprotujoče si izjave - zagotavlja, da se v zelenice ne bo posegalo (video o gradnji neprofitnih stanovanj, Štajerski tednik), a v dopisu/odgovoru stanovalcem navaja, da se bo starejše drevje ohranjalo le, če bo to mogoče; tudi na načrtu v projektni nalogi Stanovanjski objekt neprofitnih stanovanj je zelenica označena kot predvidena lokacija objekta; v točki 1.4 Predloga Stališč do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve Elaborata lokacijske, preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev v Mestni občini Ptuj na parcelah št. 1438/1, 1439, 1441, 1454/13, vse k. o. Ptuj, je prav tako omenjeni poseg - »zeleno površino nameniti za rabo, ker se sedaj ne uporablja«. Menimo, da je namen zelenice (travnate površine in drevja) predvsem čiščenje in hlajenje zraka, prestrezanje hrupa. Županja naj objektivno predstavi načrt, kako bo zagotovljeno (ohranjeno) čisto, mirno in predvsem zeleno okolje.
Kot smo že večkrat pojasnjevali, pojasnjujemo še enkrat: obstoječa zelenica v pretežni meri ostane in se parkovno uredi. Zelenica je označena kot območje projekta, saj vsaka gradnja objekta zahteva tudi ureditev zelenih površin. Načrt bo javno predstavljen, ko bo izbrani projektant glede na vse omejitve določil točno lokacijo objekta in izdelal vizualizacijo prostora. Pripravila: Nuška Gajšek, županja
PTUJČAN
18
MESTNI SVET
Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1031/24: Ali je bila opravljena študija potreb po parkiriščih na območju CMD in možnosti za njihovo ureditev? Iz predloga Stališč do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve Elaborata lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev v Mestni občini Ptuj na parcelah št. 1438/1, 1439, 1441, 1454/13, vse k. o. Ptuj, je sklepati, da MOP še nima izdelanega načrta zagotavljanja parkirnih mest za stanovalce obstoječih blokov (gl. 1.1 ... če bo možnost obstajala, se bo pristopilo k ureditvi). Zakaj ukiniti/pozidati urejeno parkirišče za AP, ki bi ga lahko namenili stanovalcem, dokler ni zagotovljenih dovolj parkirnih mest, da ne bi bilo treba stanovalcem parkirati po zelenicah in ozkih dovoznih cestah (intervencijske poti)? Odgovor: Študija potreb po parkiriščih in možnosti njihove ureditve na območju CMD ni bila opravljena. Parkirišča so se dimenzionirala ob takratni izgradnji blokov, ko so potrebe po slednjih bile bistveno manjše in so načrtovana parkirišča zadostovala za takratne potrebe. Z lažjim dostopom do prevoznih sredstev se je problematika parkirnih prostorov v zadnjih letih samo povečevala, saj imajo po večini tudi do tri ali več avtomobilov na družino/stanovanje.
MO Ptuj bo preučila možnosti ureditve dodatnih parkirišč, smo pa tudi zato, da gremo naproti stanovalcem, iz plačljivih parkirišč izvzeli parkirišče na železniški postaji.
Problematiko mirujočega prometa bomo morali reševati celovito in ne samo za določene večstanovanjske objekte. Ker se zavedamo, da je parkiranje v celotnem mestu težavno, skupaj z Javnimi službami iščemo rešitve za dodatna parkirna mesta, tudi z izgradnjo parkirnih hiš. Pripravil: Tadej Zorec
Marjan Bezjak, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana, je posredoval pobudo št. 1033/24: Na 11. seji 18. novembra 2019 je podal pobudo 442/11 - sanacija plazovitega dela občinske ceste na območju Krčevine pri Vurberku: JP 828201 med hišnima številkama 59 in 61. Dobil je naslednji odgovor: Predlagana pobuda se bo obravnavala za uvrstitev v Plan investicijskega vzdrževanja občinskih cest za naslednje obdobje. Ponovno daje pobudo, da se to v najkrajšem času uredi, da ne bi prišlo do poškodb vozil ali celo kakšne nesreče.
Odgovor: Predlagano pobudo bomo ponovno posredovali upravljavcu koncesionarju občinskih cest Javne službe Ptuj, d. o. o., v ustrezno ureditev.
Pripravil: Aleš Gregorec
Marjan Bezjak, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana, je posredoval pobudo št. 1034/24: Pred sedežem ČS Grajena naj se označijo parkirni prostori.
Odgovor: Na terenu se bosta preverili možnost in količina izvedbe označenih parkirnih mest, ki bodo skladna s tehnično specifikacijo (TSC) 02.401:2010, ki določa minimalne dimenzije za označitev posameznega parkirnega mesta.
Pripravil: Tadej Zorec
Marjan Bezjak, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana, je posredoval vprašanje št. 1035/24: V kateri fazi je priprava projektne dokumentacije za izgradnjo kolesarskih površin na lokaciji Gra-jena-Vurberk in kdaj lahko pričakujemo predstavitev dokumentacije?
Odgovor: Poteka izbira izvajalca za PZI projektno dokumentaci-
jo. Pred samo izdelavo PZI projekta je treba s strani DRSI pridobiti potrjeno projektno nalogo, na podlagi katere se izdela PZI projektna dokumentacija. Potrjeno projektno nalogo pričakujemo še v mesecu aprilu, dokončanje PZI projekta s katastrskim elaboratom do konec julija. Sama predstavitev dokumentacije bi se lahko izvedla v začetku avgusta, da lahko še letos izvedemo tudi odkupe. Pripravil: Tadej Zorec
Marjan Bezjak, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana, je posredoval pobudo št. 1036/24: Na Urad za upravljanje z vodami oziroma na pristojno Vodnogospodarsko podjetje naj se poda pobuda, da se uredijo brežine potoka Grajena na območju ČS Grajena.
V	kateri fazi je priprava zadrževalnika vode na potoku Grajena (predstavitev lokacije)? Zakaj je nova lokacija primernejša od prvotne?
Odgovor: Pobudo za ureditev brežine potoka Grajena smo posredovali vzdrževalcu vodotokov VGP Drava Ptuj in prejeli naslednji odgovor:
V	letošnjem planu gospodarske javne službe urejanja voda so predvidena tudi nekatera vzdrževalna dela na posameznih kritičnih odsekih Grajene. Ali so planirane lokacije - odseki - struge tiste, ki jih ima v mislih vaš svetnik, pa ne vemo, ker pobuda ni dovolj konkretizirana. Vse brežine Grajene v ČS Grajena se prav gotovo ne bo dalo urediti letos. Zadrževalnik Grajena je v začetni fazi priprave OPPN, saj se je prvotna lokacija zadrževalnika pred igriščem Grajena zamaknila na lokacijo pred naseljem Grajena (iz smeri Vurberka) zaradi zaščite naselja Grajena pred poplavami.
Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo št. 1037/24: Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu naj si odsek Ceste 8. avgusta proti Čarmanovi ulici in delovanje prometnega znaka ogleda in povzame vse potrebne ukrepe, da bodo senzorji pravilno beležili prometno gibanje in da bo svetlobni prometni znak deloval pravilno.
Odgovor: Za pravilno delovanje aktivne prometne signalizacije bomo pozvali pooblaščene vzdrževalce, da odpravijo motnjo v delovanju prometne signalizacije.
Pripravil: Aleš Gregorec
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo št. 1038/24: Javne službe Ptuj, d. o. o., naj se organizirajo tako, da bo pokopališče imelo lep videz, in naj se zaposleni zavedajo, da hodijo na pokopališče ljudje, ki so čustveno prizadeti, zato je za njih, kakor tudi zame, neurejenost pokopališča moteča. Javne službe Ptuj, d. o. o., naj kot upravljavec poskrbijo za vsaj malo urejenosti obstoječe mrliške vežice. Javne službe Ptuj, d. o. o., naj uredijo problem WC-ja na samem pokopališču, morda s suhim montažnim straniščem in kakšno zunanjo pipo za umivanje rok (trenutno ni nobenega WC-ja). Cena najema grobov na starem pokopališču naj se vsaj malo zniža, saj je kompletno pokopališče pokrito - posuto z drobljenim peskom - in košnja trave praktično ni potrebna. Odgovor: V podjetju dajemo velik poudarek na profesionalnem in prijaznem odnosu do strank in menimo, da našim zaposlenim to dobro uspeva. Zaposleni Javnih služb Ptuj skrbijo za urejenost starega in novega rogozniškega pokopališča. Staro pokopališče je ohranilo svoj prvotni videz in je posuto s sekancem. Grobove urejajo najemniki sami, drugo delavci Javnih služb. V skladu z občinskim odlokom
19
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
se opravljajo čiščenje trave, urejanje potk, odvoz odpadkov dvakrat tedensko in odstranjevanje plevela. Čisto in urejeno pokopališče je odgovornost tako obiskovalcev kot vzdrževalcev pokopališča. Prevečkrat se zgodi, da odpadne sveče in drugi odpadki ostanejo odloženi kar za spomenikom, od koder jih veter raznaša po pokopališču. Zato pozivamo obiskovalce, da svoje odpadke odlagajo v za to namenjene zabojnike in s tem prispevajo k urejenemu videzu pokopališča. Javne službe Ptuj smo kot upravljavec pokopališča na MO Ptuj podali pobudo za postavitev sanitarij, vendar še ni prišlo do realizacije. Zavedamo se dotrajanosti in neprimernosti mrliške vežice na novem rogozniškem pokopališču, kljub temu skrbimo za čistočo in urejenost. V letu 2021 se začne projekt prenove obstoječe mrliške vežice, s katero bo zagotovljen primeren prostor za zadnje slovo. V prihodnje predvidevamo znižanje cene najema grobnega prostora na starem pokopališču. Pripravile: Javne službe Ptuj, d. o. o.
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala vprašanje št. 1039/24: Kakšna so stališča NO MO Ptuj in stališče županje ge. Nuške Gajšek glede rešitve problema Mestnega gledališča Ptuj? Ali se bo v NO MO Ptuj in v samem vrhu občinske uprave spoštoval sklep MS MO Ptuj z dne 25. januarja 2021 ali ne? In če ne, prosimo za obrazložitev, zakaj ne.
Odgovor: Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj je delo, vezano na izvedbo nadzora - pregled poslovanja javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj - zaključil, kar je tudi potrdil s sprejetjem sklepa na 15. seji nadzornega odbora, dne 10. marca 2021. Predmetni sklep ste v vednost prejeli tudi vsi mestni svetniki: »Nadzorni odbor se je seznanil tako z aktivnostmi Mestnega gledališča Ptuj kot Mestne občine Ptuj, v zvezi z reševanjem podanih priporočil in predlogov, ter ugotavlja, da vsa priporočila in predlogi, namenjeni mestnemu gledališču, še niso bili realizirani. Po zagotovilih Mestne občine Ptuj se v dogovoru z Mestnim gledališčem Ptuj izvajajo aktivnosti za njihovo realizacijo.« Pripravil: Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala vprašanje št. 1040/24: Ali obstajata možnost in volja pri izvajalcu del, Komunalno podjetje Ptuj, da delno spremeni svoj operativni plan izvedbe del in krajše veje predvidene kanalizacije, kot so v samem mestu Ptuj - Cesta 8. avgusta, Anželova ulica, Nova vas, Žabjak, Štuki, Sovretova ulica, Ob Dravi in Zagrebška cesta itd. -, izvede prej - še v letu 2021?
Ali obstaja možnost, da se istočasno z izvedbo kanalizacije, tam, kjer je to potrebno, predvidi in izvede tudi druga potrebna infrastruktura (razsvetljava, optični kabel za internet, vodovod itd.), da ne bodo kasneje potrebni dodatni posegi v teren, ko bodo dela že zaključena?
Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj svojega plana izvedbe del ne bo spreminjal. Terminski plan je bil ob začetku del predan in potrjen s strani MO Ptuj.
Pripravilo: Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala vprašanje št. 1041/24: Glede na to, da so se organizirale haloške občine, ki izhajajo iz nekdanje Občine Ptuj in ponujajo novih pet turističnih destinacij, nas zanima naslednje:
- Ali je Javni zavod za turizem Ptuj sploh bil seznanjen z dogodki drugih občin?
-	Če ne, zakaj Javni zavod za turizem Ptuj ne navezuje stikov z drugimi podeželskimi občinami, ki imajo, kot se ve, tudi turistom kaj ponuditi? Ptujski turizem ni samo Ptuj, ampak sem šteje tudi turizem podeželja.
-	Če da, pa je naše vprašanje, zakaj se Javni zavod za turizem Ptuj ni dovolj potrudil in navezal dovolj močnih stikov s predstavniki vseh petih občin, da bi pridobil posel trženja turističnih de-stinacij, ki jih ponujajo. Tako nam sedaj pred nosom trži haloške destinacije Javni zavod za turizem Rogatec s celjskega območja.
-	Dajemo pa tudi pobudo, da naj predstavniki Javnega zavoda za turizem Ptuj navezujejo tudi osebne stike (tel. klic, sestanek itd. - sestanek do deset oseb je dovoljen z upoštevanjem zaščitnih ukrepov). Ponudba samo na spletni strani ne bo rodila sadov. Potrebna bo boljša organizacija dela.
Odgovor: V okviru turistične promocije se na ravni Slovenije medsebojno povezujejo številne turistične destinacije. V Odloku o ustanovitvi Zavoda za turizem Ptuj je v 1. členu jasno opredeljeno, da sta namen in poslanstvo zavoda doseganje celovite, kakovostne turistične ponudbe, usklajevanje in povezovanje turističnih ponudnikov, krepitev za turizem pomembnih etnoloških, kulturnih, športnih vsebin in izkoriščanje naravnih danosti ter promocija in spodbujanje razvoja turizma in kulture na območju Mestne občine Ptuj. Z namenom sodelovanja in povezovanja z okoliškimi občinami oz. turističnimi de-stinacijami je Zavod v lanskem letu organiziral turistična izobraževanja, kamor smo povabili in vključili turistične deležnike in zaposlene v turističnih organizacijah z območja Haloz, Jeruzalema in destinacije Visit Ravno polje. Prav z namenom trženja turistične ponudbe podeželja in vključevanja okoliških občin imamo na spletni strani www.visitptuj.eu objavljena tematska doživetja in turistične pakete, ki vključujejo sosednje destinacije, vključno z Mariborom. Kar se tiče razvoja in trženja turistične ponudbe podeželja bomo letos osrednjo pozornost namenili razvoju in promociji Mestnega Vrha. Z okoliškimi občinami sodelujemo tudi v okviru LAS Bogastvo podeželja pri pripravi kolesarskih in pohodnih kart ter mobilne aplikacije. Kljub želji po dobrem sodelovanju z okoliškimi destinacijami se zavedamo, da je predvsem v teh zahtevnih in za turizem izjemno težkih časih treba osrednjo pozornost nameniti naši turistični destinaciji in domačim ponudnikom, ki soustvarjajo turistično ponudbo Ptuja. Vsekakor pa je naš namen, da turistom, ko enkrat obiščejo Ptuj, ponudimo čim več namigov za obisk okolice in s tem tudi več razlogov, da se v destinaciji in njeni okolici zadržijo dlje časa, s čimer se podaljšuje tudi PDB. Se pa ob tem povezujemo tudi v druga združenja po Sloveniji, s čimer oblikujemo skupne zgodbe z različnimi slovenskimi turističnimi de-stinacijami, kjer sklepamo produktna povezovanja (kolesarjenje, vino in kulinarika, stara mestna jedra ...). V Halozah je v preteklih letih nastalo več različnih oblik povezovanja in sodelovanj, in ko bo možno razbrati več o nastali pobudi, bomo lahko konkretneje opredelili oblike sodelovanja tudi s slednjimi. Pripravila: Katja Ertl, Zavod za turizem Ptuj
Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo št. 1042/24: Iz priložene fotografije je razvidno, da je svetilka še vedno pod napetostjo električnega toka, zato je takoj treba pristopiti k popravilu svetilke, ker je ponoči moteča za voznike, ki vozijo mimo, in mimoidoče pešce in za živali, ki se prosto gibajo. Konce-sionar za javno razsvetljavo Javne službe Ptuj, d. o. o., je že prejel po e-pošti neporedno obvestilo.
Odgovor: Popravilo luči javne razsvetljave je bilo izvedeno v sklopu
PTUJČAN
228
MESTNI SVET
rednih vzdrževalnih del na javni razsvetljavi takoj po prijavi poškodbe.
Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1043/24: Preveri naj se možnost omejitve hitrosti na državni cesti R3 710, odsek 1292, Maistrovi ulici od križišča z Raičevo ulico, v razdalji 600 metrov, s postavitvijo otokov ali hitrostnih ovir, kot je to npr. na Rogaški cesti ali na Grajeni. Na tem odseku je šolska pot, ki sicer poteka po ozkem pločniku. Cesta je na desni strani vožnje v smeri mestnega jedra brez bankin in skrajno nevarna za kolesarje, motoriste. V izogib kakšnim posledicam predlaga, da se hitrost omeji s postavitvijo otokov in podobnih ovir, zaradi katerih bi morali vozniki zmanjšati hitrost, to pa bi istočasno pomenilo večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Na fotografiji 2 je z rumeno puščico označen neosvetljen prehod za pešce, ki je v ovinku, in tu vozniki velikokrat spregledajo pešca, ki prečka vozišče, kar predstavlja veliko nevarnost za otroke, ki obiskujejo Osnovno šolo Olge Meglič, dijake, ki obiskujejo Šolski center na Vičavi, in starše, ki vsakodnevno pripeljejo otroke v varstvo v vrtec na Rai-čevi ulici. Na tem mestu je nujna postavitev osvetljenega prehoda za pešce in na strani, kjer ni bankine, te urediti skladno z veljavno zakonodajo. Od križišča z LC 328151 in naprej proti Grajeni so hitrosti izjemno velike, saj konfiguracija ceste omogoča razvijanje velikih hitrosti, prav tako pa ni možnosti izvajanja meritev hitrosti. Zato predlagam, da se postavijo ustrezne hitrostne ovire, kot je to na Rogaški cesti in na Grajeni. Prav tako pa je ena od možnosti postavitev ohišja za merilnik hitrosti.
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1044/24: Na državni cesti R3 710, odsek 1292, na Raičevi ulici, v neposredni bližini vrtca in stanovanjske hiše Raičeva ulici 7, čez neosvetljen prehod za pešce, naj se postavi in umesti osvetlitev, s katero bomo naredili tako šolsko pot kot pot v vrtec naših najmlajših varnejši. V izogib vsem možnim scenarijem daje pobudo, da se ta prehod za pešce osvetli. Občinske službe pa poziva, da vzpostavijo stik z DRSI in se dogovorijo za časovnico izvedbe postavitve osvetlitve tega prehoda za pešce.
Odgovor: Predlagana pobuda z ukrepi bo posredovana na pristojno Direkcijo RS za infrastrukturo, Sektorju za upravljanje cest v preučitev in zagotavljanje dodatnih ukrepov za povečano prometno varnost na predlaganem odseku.
Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1045/24: Vzpostavi naj se stik z lastniki javne asfaltirane ceste JP 828491 in se dogovori za prenos lastništva na Mestno občino Ptuj, da se bo lahko ta cesta končno uredila. Trenutno je ta cesta v katastrofalnem stanju, saj je dobesedno takšna kot makadam z velikimi udarnimi jamami. Poziva MO Ptuj in pristojne službe, da pristopijo k prenosu lastništva te ceste v javno dobro z možnostjo zamenjave s parcelo 989, ki je v lasti MO Ptuj, in jo zamenjajo z 1 : 1. S tem bo lahko MO Ptuj pristopila k adaptaciji te uničene ceste. Če pa do dogovora z lastniki ne pride, daje pobudo, da se uredi parcela 989 - cesta, ki je v lasti MO Ptuj - in se ta začne uporabljati za promet. Stara cestna povezava pa se opusti in vrne v uporabo lastnikom.
Odgovor: Mestna občina Ptuj bo tudi to cesto uvrstila na seznam za ureditev lastništva kategoriziranih občinskih cest.
Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1046/24: Javno naj se objavijo ponudbe s popisi del in vrednosti, ki se nanašajo na menjave in izgradnje vodovodnih sistemov priključkov, ki jih opravlja Komunalno podjetje Ptuj za Mestno občino Ptuj.
V izogib vsem tem dvomom in pomislekom o transparentnosti delovanja in zaračunavanju enormnih vsot pri izgradnji, vzdrževalnih delih in pri vseh delih v vodovodnem omrežju na območju MO Ptuj, ki jih potrjuje MO Ptuj, daje pobudo, da Komunalno podjetje Ptuj poda v vpogled ponudbe in račune s popisi del s količinami in vrednostmi za posamezno storitev, vgrajeni del in vse, kar je nato na specifikaciji računa, kakor tudi, kje je prišlo do prekoračitve porabe sredstev zaradi nepredvidenih del, kar prinese povečanje stroškov.
Vsi ti popisi del naj bodo javno objavljeni na spletni strani MO Ptuj, saj ta dela plačujemo vsi občani in občanke iz proračuna MO Ptuj in imamo pravico vedeti, koliko kaj stane. Odgovor: Vsi ponudbeni predračuni za izgradnjo vodovodnih sistemov, ki jih izvaja Komunalno podjetje Ptuj za Mestno občino Ptuj, so na razpolago za vpogled na oddelku za gospodarske dejavnosti. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1047/24: Na JP831011 na Ulici Vide Alič naj se opravi popravilo lukenj, ki so nastale ob menjavi vodovodnega omrežja.
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1048/24: Na JP83031, na Vičavi 46, naj se opravi popravilo lukenj, ki so nastale zaradi popravila vodovodnega priključka. Komunalno podjetje namreč ni vrnilo ceste v prvotno stanje.
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1049/24: Na JP83031, na Zavčevi in Reševi ulici, naj se opravi popravilo lukenj, ki so nastale zaradi popravila vodovodnih priključkov, ki ga je izvajalo Komunalno podjetje in ni vrnilo ceste v prvotno stanje. Zahteva, da se v skladu z dovoljenjem, ki so ga izdale strokovne službe MO Ptuj, zahteva od izvajalca, da popravi vozišče v razdalji najmanj 20 metrov, ker se je ta cesta na novo pre-plastila pred približno tremi leti in je bila izvedena kot celota, zato občani zahtevajo, da se vrne v prvotno stanje in ne da se zgolj po-krpa. Občani in sam zahtevajo, da se v skladu z dovoljenjem, ki so ga izdale strokovne službe MO Ptuj, zahteva od izvajalca takojšnja sanacija ter da popravi vozišče v razdalji najmanj 20 metrov. Celotna Zavčeva in Reševa ulica sta se popolnoma na novo preplastili pred približno tremi leti in dela so bila izvedena kot celota, zato tako občani kot sam zahtevajo, da se ulici vrneta v prvotno stanje, in ne da se zgolj pokrpata.
Odgovor: Predlagane pobude bomo nemudoma posredovali upravljavcu vodovodnega omrežja Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., in jih pozvali k takojšnji odpravi napak.
Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1050/24: V naselju Bratje Reš naj se po končani sanaciji Čufar-
2'
ŠTEVILKA 3, MAREC 202'
MESTNI SVET
jeve, Reševe in Črtkove ulice popravijo in odpravijo vse poškodbe na vozišču, ki so nastale zaradi težkih tovornih vozil in delovnih strojev.
Odgovor: Sanacija poškodovanih delov cest se bo izvedla ob dokončanju asfaltnih del na Čufarjevi ulici. Sanacija križišča cest Čufarjeve in Reševe ulice pa ob preplastitvi Reševe ulice. Predvidena dela se bodo izvajala v mesecih aprilu in maju. Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1051/24: Ob pripravi naslednjega proračuna naj se namenijo sredstva za nabavo ohišij za stacionarne merilnike hitrosti, ki bi jih postavili na vpadnicah v mesto in na mestih v bližini šol, vrtcev. S postavitvijo teh ohišij in mesečnimi najemi merilnikov hitrosti bomo na tak način z majhnim finančnim vložkom prispevali k večji prometni varnosti. Sredstva bi se lahko zagotovila z naslova trajnostne mobilnosti ali katerega od drugih državnih in projektov EU.
Odgovor: Mestna uprava meni, da je za nadzor prometa na mestnih vpadnicah in drugih prometno obremenjenih območjih treba izvesti preventivne nadzorne ukrepe s strani nadzornih služb. To pomeni poostren nadzor prometa s strani mestnega redarstva in policije ter meritve hitrosti z merilniki hitrosti in analizo prometa v sklopu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Postavitev radarjev je radikalen poseg, za katerega menimo, da pri javnosti ne bi naletel na odobravanje, zato sta tukaj potrebna postopno delovanje in usklajevanje z javnostjo. Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1052/24: V sodelovanju s Skupno občinsko upravo Spodnjega Podravja naj se pristopi k nabavi mobilnega radarja za vse občine, ki ga sedaj najemamo.
Predlaga, da se proučijo možnost nabave lastnega mobilnega radarja, amortizacijska doba in finančni učinek iz izterjanih kazni po posamezni občini, da se lahko izračuna ekonomska vzdržnost nabave mobilnega merilnika hitrosti.
Odgovor: O nakupu samodejne merilne naprave, ki prekrške slikovno dokumentira (v nadaljevanju radar), razmišljamo že daljše obdobje in tehtamo pozitivne in negativne učinke. Cena radarja s potrebnimi aplikacijami znaša približno 35.000 evrov, v katero ni zajeta cena motornega vozila. Glede na kratek rok nam ni uspelo pridobiti podatka o kompletnih tekočih letnih stroških, ki nastanejo v zvezi z radarjem in vozilom ter aplikacijami, potrebnimi za delo, in bodo po telefonskem dogovoru pobudniku posredovani kasneje. Ob nakupu radarja je treba kupiti ustrezno vozilo nižjega cenovnega razreda, v katerem bo naprava nameščena. S tem nastanejo stroški vzdrževanja vozila in najema parkirnega prostora za vozilo z radarjem.
Dobavitelj bi zagotovil prvo umerjanje naprave in pridobitev certifikata o skladnosti naprave, vsako naslednje redno ali izredno vzdrževanje in zavarovanje naprave pa bi bila strošek lastnika radarja. Trenutno imamo sklenjeno pogodbo za najmanj 40 dni nadzora hitrosti vožnje letno, na območju celotnega Spodnjega Podravja, od tega na območju Mestne občine Ptuj najmanj 30 dni, pogodbena cena dnevnega najema naprave je 213,5 evra, odprta je možnost dodatnih dni nadzora po navedeni ceni, ki jo po potrebi tudi izkoristimo. Razen najema radarja vse druge naloge izvajajo medobčinski redarji
sami, brez asistence najemodajalca.
V letu 2020 je strošek najema radarja znašal okoli 7000 evrov, prihodek iz naslova glob zaradi prekrškov prekoračitve hitrosti vožnje pa je v letu 2020 znašal 66.253,78 evra. Pripravil: Robert Brkič
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1053/24: Mestna občina Ptuj naj se aktivneje vključi v projekte, ki izvirajo iz naslova Ukrepov trajnostne mobilnosti, saj je iz uradno dostopnih podatkov zaslediti, da smo aktivni le na dveh postavkah navkljub temu, da je možno bistveno večje črpanje sredstev.
Odgovor: Mestna občina Ptuj si je v letih 2016 in 2017 zadala ambiciozen plan za pridobivanje EU in nacionalnih sredstev finančne perspektive 2014-2020 iz Prednostne naloge 4.4 (PN 4.4) - Operacije trajnostne mobilnosti.
Možnosti za prijave tovrstnih projektov so (bile) 3 - Razpis MZI -UTM (Ukrepi trajnostne mobilnosti), Dogovor za razvoj regij (DzRR) PN 4.4 in Celostne teritorialne naložbe (CTN) PN 4.4. Naredili smo načrt, na katere razpise se prijavljati s katerimi projekti/ operacijami, in ga tudi v pretežni meri izvedli. Trenutno stanje projektov iz naslova PN 4.4 je podano v priloženi preglednici. Glede na predstavljeno menimo, da je 3.356.197,45 EUR, ki jih smo jih in jih še nameravamo pridobiti v tej finančni perspektivi za projekte iz naslova spodbujanja trajnostne mobilnosti, precejšen uspeh. Preglednica k odgovoru je objavljena na spletni strani MO Ptuj. Pripravile: Simona Kašman, Tina Zamuda in Elena Zupanc
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1054/24: Sredstva, ki so pobrana iz naslova prekoračenih hitrosti, naj se namenijo za nakup prikazovalnih tabel VI VOZITE. Mestna občina Ptuj naj pri pripravi proračuna zagotovi nakup desetih (10) tabel VI VOZITE. Sredstva naj se zagotovijo iz postavke plačanih kazni za prekoračitev hitrosti.
Odgovor: Prihodki iz plačanih kazni so sestavni del proračuna Mestne občine Ptuj, njihova namenskost posebej ni določena. Uporabijo se za financiranje nalog Mestne občine Ptuj, med katere sodi tudi urejanje prometa. Nakup prikazovalnih tabel VI VOZITE se lahko izvede le, če bo nabava vključena v proračun Mestne občine Ptuj, ki ga sprejme Mestni svet Mestne občine Ptuj. Pripravil: Benjamin Panikvar
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1055/24: Na lokalni cesti od hišne številke Vičava 1 proti Orešju v neposredni bližini Šolskega centra naj se postavi prikazovalnik hitrosti VI VOZITE. S tem bomo voznike opozorili na prekoračeno hitrost in posledično pripomogli k umirjanju prometa. To pobudo je podal že na septembrski seji leta 2019, pa še vedno ni realizirana. Zaradi možnosti razvijanja večjih hitrosti tu vozniki vozijo s povišano hitrostjo, ki se je večkrat niti ne zavedo, zato predlaga, da se na to mesto postavita hitrostna ovira (v prvi fazi zvočna) in prikazovalnik hitrosti, s katerim bodo vozniki opozorjeni na prekoračitev hitrosti.
Odgovor: Zaradi manjšega števila prikazovalnikov VI VOZITE od potreb na terenu ni možna takojšnja postavitev. Postavitev se bo izvedla v drugi polovici leta ob sprostitvi naprave na drugi lokaciji opravljanja meritev. Pripravil: Aleš Gregorec
PTUJČAN
22
MESTNI SVET
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1056/24: Pojasni naj se, kam so šla sredstva, ki jih vsako leto nameni Adriaplin za Kurentovanje, saj ni razvidno, kje so ta sredstva, čeprav so po pridobljenih informacijah bila zagotovljena. Zanima ga, kje so ta sredstva, višina teh sredstev in na kateri postavki so beležena ter kakšen je trenutni znesek neporabljenih sredstev. Odgovor: Zavod za turizem Ptuj letos ni prejel sredstev s strani podjetja Adriaplin, saj so nam pojasnili, da v sklopu politike podjetja ne morejo pokroviteljsko podpirati spletnih dogodkov, kot je bilo letošnje spletno Kurentovanje. Ker smo nosilci tudi drugih javnih prireditev, jih bomo ponovno povabili k sodelovanju ob izvedbi drugih prireditev v živo.
Pripravila: Katja Ertl, Zavod za turizem Ptuj
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1057/24: V nekem doglednem času naj se pripravi seznam umetnikov, ki živijo, delajo ali izhajajo s Ptuja in okoliee, kjer bi bilo zavedeno njihovo področje delovanja. Npr. fotografija, glasba, slikarstvo, kiparji, pesniki ... Odgovor:
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo leta 2015 vzpostavili spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja (spodnjepo-dravci.si), s katerim smo se nato leta 2020 vključili v združen biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin.
Portal Obrazi slovenskih pokrajin vključuje biografije osebnosti, ki so bile rojene v posamezni pokrajini ali v zamejstvu, so tam živele in/ ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom na katerem koli področju pomembno zaznamovale svoje okolje: pisatelji, pesniki, literarni ter umetnostni zgodovinarji in kritiki, novinarji, slikarji, glasbeniki, arhitekti, igralci, duhovniki, znanstveniki, raziskovalci, profesorji, učitelji, gospodarstveniki, politiki, športniki itd.
V	ptujski knjižnici smo v spletnem biografskem leksikonu doslej predstavili več kot 520 znanih osebnosti Spodnjega Podravja. Leksikon vsebinsko pokriva območje upravnih enot Ptuj in Ormož. Vsebine v spletnem leksikonu nenehno dopolnjujemo in dodajamo nove osebnosti. Predloge za uvrstitev novih osebnosti v leksikon lahko občani posredujejo po elektronski pošti (spodnjepodravci@knjiznica--ptuj.si) ali preko spletnega obrazca, ki je dostopen na portalu. Vabimo k ogledu spletnega biografskega leksikona Obrazi slovenskih pokrajin na:
https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/spodnjepodravci/. Pripravila: Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1058/24: Ob sanaciji leve brežine reke Drave v naselju Vičava naj se v pogoje za uporabo cestišč in služnosti zapiše, da je izvajalec dolžan na novo preplastiti ceste na Vičavi po priloženem seznamu, kot izhaja iz obrazložitve pobude. V izogib nevšečnostim po končanih delih podaja pobudo, da se po sanaciji del zagotovi pre-plastitev naslednjih cest, ki bodo uporabljene za izvajanje del ob sanaciji brežin. Vsa zagotovila naj zapišejo v služnostno pogodbo in obvezo izvajalca, da bo popravil nastalo škodo in uporabnino cestnih površin. Pri čemer gre za ceste:
-	JP 830931,
-	JP 830971,
-	JP 830891,
-	LK 329581,
-	LC 328091 in druge ceste, ki bi jih v primeru višje sile morali uporabiti.
Prav tako daje pobudo, da se ob sanaciji teh cest zagotovijo kanalizacijske cevi za omrežje optične povezave kakor tudi potreb po menjavah vodovodnih priključkov v tem delu mesta, če se bo izkazalo, da je nastala poškodba zaradi vožnje težkih tovornih vozil in delovnih strojev.
Odgovor: Pobudo smo posredovali investitorju Direkcija RS za vode. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1059/24: Pojasni naj se, zakaj v ulici Na jasi še vedno ni dokončan zaključni sloj asfaltne prevleke, ki je bil obljubljen po končanih delih. Prosi, da se poda časovnica, kdaj bodo dela izvedena. Odgovor: Cesta Na jasi je bila ob izgradnji kanalizacijskega sistema izvedena samo z nosilnim asfaltom. Za preplastitev ceste bo treba zagotoviti investicijska finančna sredstva v naslednjem obdobju. Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1060/24: Pristopi naj se k sanaciji Vičavske poti istočasno in v okviru sanacije levega nabrežja reke Drave, ki ga pripravlja upravljavec Vodno gospodarstvo Ptuj. Predlaga, da Mestna občina Ptuj pristopi k sanaciji Vičavske poti istočasno s sanacijo nabrežja, kar bo bistveno zmanjšalo stroške samostojne sanacije. Odgovor: Investitor sanacije poškodovane leve brežine na Vičavi na treh točkah (A, B, C) je Direkcija RS za vode. Mestna občina Ptuj je investitor projektne dokumentacije DGD. Za predlagano sanacijo Vičavske poti bi bilo treba naročiti projektno dokumentacijo in na podlagi ocene stroškov popisov del zagotoviti novo proračunsko postavko.
Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1061/24: Pojasni naj se, ali bo Komunalno podjetje Ptuj sposobno samo izvesti celotno izgradnjo kanalizacijskega omrežja oziroma koliko podizvajalcev so pri tem izbrali in ali pri izbiri po-dizvajalcev preverjajo njihove sposobnosti izvedbe del. Prav tako naj se poda informacija, kdo so podizvajalci pri gradnji kanalizacijskega omrežja, saj gre za porabo javnih sredstev, s čimer ima javnost pravico vedeti o porabi teh sredstev. Zanima ga, kdo je bil izbran na razpisu kot podizvajalec in na kakšen način so bili podi-zvajalci izbrani ter ali imajo ti izvajalci ustrezne reference. Odgovor: Postopek izbire podizvajalca še ni zaključen, saj je še v teku rok za vložitev revizije. Pripravilo: Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1062/24: Omogočijo naj se vsa plačila storitev naših javnih zavodov (vrtec, osnovne šole, knjižnice ...) na mestni blagajni, ki jo upravljajo Javne službe Ptuj. S tem bomo omogočili ugoden servis občanom, več storitev na enem mestu. Istočasno pa bodo občani prihranili pri plačevanju provizij na bančnih poslovalnicah. Vodstvo Mestne občine Ptuj pa naj zagotovi, da bodo direktorji javnih zavodov omogočili takšno storitev, saj je po njemu pridobljenih informacijah več direktorjev javnih zavodov tovrstno storitev že zavrnilo z obrazložitvijo, da tega ne želijo storiti.
23
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
Odgovor: Javne službe Ptuj, ki izvajajo dejavnost mestne blagajne, omogočajo plačilo storitev, ki jih izvajajo Javne službe Ptuj, Komunala Ptuj, Adriaplin, ter plačilo NUSZ in plačilo glob občinskega redarstva brez zaračunavanja provizije. Ne omogočajo pa plačila storitev javnih zavodov. Vse javne zavode v mestni občini, katerih ustanovitelji oz. soustanoviteljica je Mestna občina Ptuj, smo pozvali, da nam posredujejo podatke o storitvah, ki jih zaračunavajo občanom Mestne občine Ptuj, in ali obstajajo zadržki, da se plačevanje teh storitev ne omogoča na mestni blagajni. Po prejemu odgovorov jih bomo posredovali mestnemu svetu. Pripravila: Zdenka Ristič
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1063/24: Na mestni blagajni naj se omogočijo plačila tudi s kreditno kartico. Kar nekaj občanov se je obrnilo name z vprašanjem, zakaj ni mogoče na mestni blagajni plačevati s kreditno kartico. Preveri naj se finančna posledica izvedbe plačil občanov s kredi-tno/debetno kartico na mestni blagajni in zakaj tovrstna storitev še ni omogočena, saj občani sprašujejo, zakaj tovrstno plačilo ni mogoče.
Odgovor: Družba Javne službe Ptuj opravlja dejavnost mestne blagajne v okviru plačevanja položnic z gotovino brez provizije za občane. Najem POS-terminala pri banki bi za družbo pomenil dodatne stroške najema in stroške provizije za te transakcije. Tako bi te stroške bilo treba vključiti v elaborate o oblikovanju cene za posamezne gospodarske javne službe, česar pa ne bi želeli. Prav tako bi za plačevanje glob mestnega redarstva in komunalnega prispevka, ki se pobira za Mestno občino Ptuj, POS-terminale morala zagotoviti Mestna občina Ptuj. Za delovanje mestne blagajne imamo namreč dovoljenje s strani Banke Slovenije v smislu, da je vsa zbrana sredstva, ki niso namenjena družbi (Javnim službam Ptuj), treba dnevno položiti neposredno na transakcijski račun prejemnikov, v tem primeru Mestne občine Ptuj. Pripravile: Javne službe Ptuj, d. o. o.
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1064/24: Tistim občanom, ki plačujejo na mestni blagajni v primeru parkiranja na Lackovi uliei (za zapornicami), naj se omogoči brezplačno parkiranje za čas plačila položnic -obveznosti - na mestni blagajni, kjer jim bodo potrdili listek za prihod, čas ne sme biti daljši od 15 min od parkiranja, in odhod, ki bo brezplačen od potrditve na mestni blagajni po plačilu drugih obveznosti. S tem bomo občanke in občane spodbudili, da pridejo v mesto, in nekako tudi popolnili mestno jedro.
Odgovor: Zaradi neposredne bližine Pošte Slovenije ob parkirišču Lackova že danes velja, da je 15-minutni interval parkiranja na parkirišču brezplačen. Če uporabnik parkirišča zapusti parkirišče v roku 15 min ali manj od trenutka, ko vzame listek na vhodu, je parkiranje brezplačno. Pobudo glede možnosti brezplačnega parkiranja za občane v času opravljanja storitev na mestni blagajni bomo preučili, saj je tudi v našem interesu spodbuditi občane, da popolnijo mestno jedro. Pripravili: Peter Bezjak, Javne službe Ptuj, Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1065/24: Podaja dopolnjeno pobudo št. 974/23: da se posreduje število študentov, ki so vpisani na Visoko šolo na Ptuju, prav tako naj bodo podatki razdeljeni v vsak program posebej. Iz pridobljenih podatkov namreč ni razvidno, koliko študentov je vpisanih na novo. Prav tako sam osebno ne vidi razloga za obstoj šole, ki naj bi
bila edinstvena v Sloveniji in ima tako nizek vpis oziroma ga sploh nima. Sprašuje se, ali je to zgolj zaradi tega, da ima nekdo delovno mesto z nazivom, zaradi katerega dobiva dodatke pri plači, ne da bi opravljal svoje delo in izkoristil svoje znanje v koristnejše namene. Odgovor: V odgovoru na pobudo 974/23 je bilo pojasnjeno, čemu so bila v regijah ustanovljena regijska središča višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Navedba pobudnika, da središča po Sloveniji niso zaživela, kot je bilo načrtovano, je zgolj posledica spremenjene zakonodaje, ki je višješolsko izobraževanje omogočila v okviru šolskih centrov, medtem ko se je spodbujanje visokošolskega strokovnega izobraževanja nadaljevalo v vseh središčih po Sloveniji. Ena izmed osnovnih nalog teh središč je bila, da vse zainteresirane udeležence višješolskega in visokošolskega izobraževanja obvešča o možnostih nadaljnjega izobraževanja. V zadnjih letih zavod REVIVIS (ki je obenem tudi, po Zakonu o visokem šolstvu, osnova za obstoj Visoke šole na Ptuju) tako vsako leto (predvidoma meseca januarja) izvaja sejem višješolskega in visokošolskega izobraževanja, ki je namenjen vsem srednješolcem v našem neposrednem okolju, da se na tem sejmu seznanijo z vsemi visokošolskimi zavodi iz Slovenije, ki se želijo na tem sejmu predstaviti. Bodoči študenti tako že pred informativnimi dnevi pridobijo pomembne informacije o posameznih visokošolskih izobraževalnih programih in se lahko odločijo, katere fakultete bodo obiskali v času informativnih dni, ki so meseca februarja. Avtor te pobude očitno ne razume osnovnega namena tega sejma, saj iz njegove pobude izhaja, da sejem ni prinesel odmevnih rezultatov vpisa na VŠP. Še enkrat torej velja poudariti, da je sejem izobraževanja namenjen ozaveščanju mladih o možnostih nadaljnjega izobraževanja v celotnem slovenskem prostoru. V nadaljevanju je pomembno, da vsi tako imenovani kritiki izobraževalnih institucij zelo dobro poznajo delovanje izobraževalnega sistema v Sloveniji, njegovo strukturo in način financiranja. Visoka šola na Ptuju je po veljavni slovenski zakonodaji nekje »vmes med zasebnim in javnim«, lahko jo imenujemo »javni zavod zasebnega prava« (to velja za vse podobne zavode v Sloveniji, na primer FINI v Novem mestu, Visoka šola za varstvo okolja Velenje ...). Zavod VŠP je akreditiran visokošolski zavod (ponovno poudarjam, da REVIVIS to ni in ne more biti!), ki je pridobil akreditirani visokošolski strokovni program Bionika v tehniki aprila 2013. Upam, da avtorji te pobude tudi razumejo, kaj pomeni akreditacija visokošolskega programa in kakšna je razlika med pridobivanjem višješolskih in visokošolskih programov. VŠP kot »javni zavod zasebnega prava« se že od leta 2013 trudi pridobiti sredstva za svoje delovanje s strani države. Državna oz. proračunska sredstva lahko tak zavod pridobi samo na podlagi pridobljene koncesije, za katero pa mora biti objavljen razpis. Zadnji razpis za pridobitev koncesije na področju visokošolskih izobraževalnih programov v Sloveniji je bil objavljen marca 2013. Torej je bil razpis objavljen pred pridobljeno akreditacijo VŠP! Očitek, da je namen VŠP privatizacija, je popolnoma neutemeljen, sofinanciranje takšnega zavoda s strani gospodarskih partnerjev je praksa tudi nekaterih drugih podobnih zavodov (npr. Fakulteta za tehnologijo polimerov, Slovenj Gradec). Prav nasprotno s potencialnimi partnerji iz gospodarstva želimo z VŠP, na podlagi razpisa MOP za terciarno izobraževanje, zmanjšati proračunska sredstva MOP za ta namen, obenem pa ohraniti področje visokošolskega izobraževanja na Ptuju. V primerjavi z letom 2020 so sredstva proračuna MOP, namenjena za terciarno izobraževanje, že nižja za pribl. 15.000 EUR, in če bomo težili k temu, da povežemo gospodarstvo in izobraževanje, lahko ta sredstva v nadalje še zmanjšujemo. Na Ptuju bi morali biti ponosni na to, da smo razvili program na področju bionike, ki je eno
PTUJČAN
24
MESTNI SVET
izmed perspektivnejših področij v prihodnosti. Naj spomnim, da smo pred več deset leti na Ptuju razvili tudi program mehatronike, ki je v začetku prinašal iste dvome kot bionika, danes pa so mehatroniki daleč najbolj zaposljiv kader v gospodarstvu. Visokošolski strokovni program Bionika v tehniki je program, ki se izvaja za samo (za zdaj) izredne študente, in ponovno poudarjam, da imamo v primerjavi s podobnimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji (tudi znotraj univerz), ki izvajajo programe s področja tehnike, primerljivo (če ne celo večje) število izrednih študentov. Navajanje, da program ni zanimiv v Ljubljani ali Mariboru, nima nobene osnove, saj omenjeni program obstaja samo na VŠP in ni akreditiran v nobenem drugem zavodu oz. fakulteti v Sloveniji. Pobuda, da se pristopi k odstopu izvajanja nerentabilnega programa in se kadri prerazporedijo po bistvenih, zanimivejših področjih, poraja naslednja vprašanja:
-	Ali je/so avtor/ji pobude pripravljeni prevzeti odgovornost, da se zavod VŠP ukine? V tem primeru se je treba zavedati, da je pridobitev takšne institucije izredno težka, da jo je veliko težje dobiti in zelo lahko ukiniti, po vsej verjetnosti je ne bi na Ptuju pridobili nikoli več.
-	Ali je po mnenju avtorja/jev pobude treba pristopiti tudi k pobudi k ukinitvi drugih strokovnih izobraževalnih programov v našem okolju, kjer imamo kar nekaj programov z izredno nizkim številom dijakov/študentov?
-	Katere kadre bi preusmerili? Na VŠP ni zaposlenega nobenega predavatelja, ure, ki jih izvajajo za študente, so v skladu s kreditnimi točkami, plačilo za izvedbo je, po sklepu senata, minimizirano na 12 ur (ne glede na večje število izvedenih ur), sredstva za plačilo predavanj pa se zagotavljajo iz šolnin in ne iz proračunskega denarja.
-	Katera so zanimivejša področja? Avtorje pobude pozivam, da predlagajo področja, ki so atraktivna in perspektivna v prihodnosti, in skupaj, z njihovo podporo, pristopimo k pripravi novega visokošolskega strokovnega programa.
-	Kateri nazivi posameznikov? Imenovani predavatelji na VŠP morajo, v skladu z akreditacijskim postopkom, dosegati akademske nazive (docent, izredni profesor, redni profesor, višji predavatelj ipd.). Predavatelji te nazive pridobivajo v skladu z veljavno zakonodajo in pravilnikom o napredovanju v nazive. Zaradi teh nazivov ne pridobivajo nikakršnih dodatkov pri mesečni plači na VŠP, kjer, še enkrat poudarjam, niso zaposleni, plačila za izvedbo predavanj pa se ne izvajajo iz proračunskih sredstev, temveč iz šolnin.
Iz proračunskih sredstev MOP, namenjenih preko razpisa za izvajanje terciarnega izobraževanja, se zagotavljajo sredstva za delovanje referata, za pokrivanje najemnin predavalnic, prostora referata in specializiranih učilnic ter za materialne stroške delovanja VŠP. Pripravila: mag. Darja Harb
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1066/24: Ponovno podaja pobudo, vezano na odgovora 944/22 in 967/23, glede uporabe nevarnega plina amonijak v hladilnih sistemih Perutnine Ptuj. Odgovor Perutnine Ptuj ni dal jasnih odgovorov, ali imajo pripravljene načrte ali ne. Pričakuje odgovor DA ali NE, če ne, zakaj NE, če da, KDAJ je bil posodobljen in kdo ga je izdelal ter kdaj je bila zadnja vaja preverjanja znanja ob ravnanju z nevarnimi snovmi. Strokovne službe Mestne občine Ptuj niso podale jasnega odgovora, ali je načrt v skladu s strategijo varstva okolja na območju Mestne občine Ptuj in kdaj je bil ažuri-ran in kdo od pristojnih in usposobljenih ga je verificiral. Mestna občina Ptuj in njene strokovne službe naj preverijo in pridobijo podatek, ali je načrt Perutnine Ptuj usklajen in potrjen na
državni ravni glede direktive SEVESO in drugih načrtov s področja zaščite in reševanja. Če ga seveda sploh imajo. Pristojnim službam MO Ptuj podaja pobudo, da podajo prijavo na inšpektorat za okolje, inšpektorat za zaščito in reševanje in druge pristojne inšpekcije, da preverijo skladnost vseh ukrepov s predpisi, ki bi jih morala spoštovati Perutnina Ptuj, d. d., pri svojem poslovanju z nevarnimi snovmi. Predvsem zmoti dejstvo, da pristojni iz PP podajo odgovor, da napišejo, kaj je direktiva SEVESO (ki jim je bila s podano pobudo servirana na pladnju), ne pove ničesar o njihovem poznavanju tovrstne problematike. Zato še enkrat sprašuje, ali Perutnina Ptuj spoštuje omenjeno direktivo in v kolikšnem delu je ta uresničena, ter naj se podajo jasna dokazila, da je spoštovano predpisano v direktivi. Odgovor:
Zastavljeno vprašanje je bilo posredovano v pripravo odgovora na družbo Perutnina Ptuj. Odgovor družbe vam bomo posredovali takoj po prejemu.
Pripravila: Aleš Lešnik
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1067/24: Ponovno podaja pobudo na odgovora 943/22 in 967/23, da se preveri, v kateri fazi je izgradnja čistilne naprave Perutnine Ptuj (predvideni rok izgradnje in uporabe). Odgovor, ki so ga posredovali iz Perutnine Ptuj, ni podal odgovorov na podana vprašanja. Prav tako so odgovori zavajajoči in neresnični, kar se tiče odplak, saj so inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor ugotovile, da so podatki skrb vzbujajoči. Mestno občino poziva, da nemudoma skliče sestanek s pristojnimi iz Perutnine Ptuj, da se pojasnijo nejasnosti okoli odvajanja prekomernih količin odplak in njihove kakovosti, ki jih plačujemo vsi prebivalci Ptuja, Perutnina Ptuj pa se v tem delu mačehovsko obnaša do lokalne skupnosti.
Odgovor: Z direktorjem uprave Perutnine Ptuj, g. Šišicem, je županja že govorila in je z vodstvom tudi v rednih stikih. Imamo zagotovila, da bo Perutnina Ptuj takoj po izdaji gradbenega dovoljenja uredila svojo čistilno napravo. Pripravila: Nuška Gajšek, županja in Aleš Lešnik
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1068/24: Komunalno podjetje Ptuj naj poda podatek o količini odplak, ki jih prejmejo iz Perutnine Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj naj pojasni, kakšen je znesek, ki ga plača Perutnina Ptuj na letni ravni za odplake na CČN, ki naj bo razdeljen na postavke, iz katerih bodo razvidne količine in zaračunane vrednosti. Odgovor: Pobuda je posredovana Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1069/24: Pojasni naj se, na kakšen način MO Ptuj dovoljuje, da Perutnina Ptuj črpa vodo iz vodnjakov in po našem omrežju brez dovoljenj in ne da bi za to plačala, kar kaže na to, da bomo pri izgradnji vodovodnega sistema plačevali še za Perutnino Ptuj, ki že zdaj ne plačuje toliko, kot porabi. Od pristojnih želi jasne in nedvoumne ter v roku podane odgovore. Koliko, za kak denar in komu je šel ta denar. Kot kaže, vse okvare na teh vodih plačujemo prebivalci Ptuja, ne pa veliki porabniki, ki načrpajo več vode, kot je celo mesto porabi. Jasno je, da to plačamo mi. Poziva pristojne na Mestni občini Ptuj, da izvede ustrezne ukrepe in pozove inšpek-
25
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
MESTNI SVET
cijske organe, da ukrepajo. PP pa prepreči nenadzorovano črpanje in transportiranje vode po našem omrežju.
Odgovor: Perutnina Ptuj ima na vseh odjemnih mestih javnega vodovodnega sistema nameščene vodomere in v skladu s sprotnimi popisi plača vso vodo, ki jo porabi, pri čemer je cena vode enaka kot pri drugih uporabnikih. Vodno povračilo poravna neposredno državi, saj spada pod zavezance, ki so pridobili vodno dovoljenje za rabo vode po drugem odstavku 125. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20). Ta določa, da je treba pridobiti vodno dovoljenje v vseh primerih rabe vode iz prvega odstavka 118. člena tega zakona tudi v primeru, ko gre za rabo vode iz prvega odstavka 136. člena tega zakona. Vodno povračilo plačuje imetnik vodne pravice (vodnega dovoljenja) neposredno Direkciji RS za vode.
Trditev, da črpa vodo iz javnih vodnjakov in jo distribuira preko javnega vodovoda, ne drži, je pa dejstvo, da ima Perutnina Ptuj lastne vodnjake in lastni vodovodni sistem, za katerega pa mi ne vemo, ali ima vodno dovoljenje, in če ga ima, ali prijavi dejanske načrpane količine ali manjše, saj je to v pristojnosti inšpekcijskih služb. Pripravil: Rado Vek, Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Perutnina Ptuj ima za črpanje vode iz lastnih vodnjakov na lokaciji Mesne industrije Ptuj vsa potrebna dovoljenja, nadzor nad količino načrpane vode in plačuje vse s tem povezane stroške. Gre za ločen vodovodni sistem, ki ga je za svoje potrebe zgradila Perutnina Ptuj, skladno s tem tudi vzdrževanje in morebitne okvare internega vodovodnega sistema odpravlja podjetje samo.
Pripravila: Perutnina Ptuj, d. o. o., služba za odnose z javnostmi
Milan Klemene, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1070/24: Organizira naj se t. i. »CARSHARING« vozil za javne zavode, s čimer bomo prihranili na izdatkih, ki jih imajo naši javi zavodi za plačilo službenih poti in uporabo zasebnih vozil za službene namene. Tovrstno dejavnost naj prevzamejo Javne službe Ptuj, ki imajo že dodelan in vpeljan sistem nadzora uporabe službenih vozil. V to bi vključili javne zavode, ki imajo službena vozila, razen Zdravstvenega doma Ptuj, ki je specifičen. Vozila bi bila na eni lokaciji in bi se njihova uporaba naročala en dan vnaprej. Prav tako bi uporabljali tovrsten sistem za kombinirana vozila, saj nekateri javni zavodi nimajo kombiniranih vozil, tisti, ki pa jih imajo, pa jih ne uporabljajo 24 ur dnevno. Predlaga, da se k omenjenemu pilotskemu projektu pristopi v čim krajšem možnem času, saj pomeni ogromen prihranek javnih sredstev, prav tako pa ne bo potrebno zaposlovanja kadra, ki smo ga sedaj uporabili za servise vozil, menjavo gum ipd. Glavni razlog so mobilnost in dostopnost vozil ter souporaba več različnih kategorij vozil. Kot primer, če bo nek zavod potreboval kombi in ga sam nima, si ga bo lahko brez težav sposodil pri drugem zavodu brez dolgega in širokega pojasnjevanja.
Odgovor: Z Javnimi službami Ptuj, d. o. o., se bo preverila možnost izvedbe t. i. »car shraringa« oziroma souporabe vozil na način, da vozil posamezni zavodi nimajo v lasti, ampak si vozilo izposodijo zgolj takrat, ko ga potrebujejo.
Pripravil: Tadej Zorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1071/24: Poda naj se informacija v zvezi odpravo plazu na Mestnem Vrhu 107, ki je več kot očitno posledica slabo izdelane sana-
cije cestišča in popravila vodovoda iz leta 2013 po plazu. Strokovne službe Mestne občine Ptuj naj navežejo stik s pristojnimi in strokovno usposobljenimi strokovnjaki, ki bodo proučili plazenje. Prav tako pa naj se ugotovi, kdo je kriv za omenjene količine vode, ki se stekajo na parcelo, ter naj se zadeva ustrezno sanira. V proračunu pa naj se poveča postavka za plazove, ki bo omogočala delo v takšnih primerih. Predlaga, da se k sanaciji pristopi nemudoma. Odgovor: Na lokalni cesti Grajenščak LC 328081 je bila v letu 2013 opravljena sanacija plazu cestišča, kot posledica zamakanja meteornih voda in plazenja ceste. Ob izvedbi sanacije vozišča se je izvedel nov sistem odvajanja meteornih in zalednih voda na območju zemeljskega plazu. Sanacija je potekala pod geomehanskim nadzorom. Na podlagi obvestil lastnika zemljišča pod saniranim delom cestišča o drsenju zemljine se je v letu 2020 izvedel ponovni pregled stanja plazu in meteornega odvodnjavanja pod strokovnim geomehanskim nadzorom, kjer je bilo ugotovljeno, da izgrajeni sistem odvodnjavanja deluje. Zemeljsko plazenje pobočja se dogaja na zasebnem zemljišču. Na podlagi informacije o možnosti poškodovanja vodovodnega sistema in posledično zamakanja tal bomo nemudoma obvestili upravljavca Komunalno podjetje Ptuj, d. d., da opravijo pregled možnosti poškodb sistema na tem območju. Na podlagi podanih ugotovitev se bodo izvedli naslednji koraki pregleda stanja.
Pripravil: Aleš Gregorec
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je podal pobudo št. 1072/24: Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj predlaga, da točko Ugotovitev nadzora nad ugotovljenimi nepravilnostmi delovanja Mestnega gledališča Ptuj umesti na naslednjo sejo Mestnega sveta. Odgovor: Dnevni red županja kot predlagateljica gradiv po ustaljeni praksi dogovarja z vodji svetniških skupin. Dnevni red je sicer možno dopolnjevati v skladu s Poslovnikom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj.
Pripravil: Alen Jevtovic, direktor občinske uprave
Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je podal pobudo št. 1073/24: Zaradi ugotovljenih nepravilnosti naj se na naslednjo sejo- mestnega^ sveta- umesti- predlog za razrešitev Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, saj je kršil integriteto. Odgovor: Predmetno pobudo in odgovor MJU je obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI). KMVI je odgovor MJU preučila in na tej podlagi obravnavala tudi pobudo svetnika in odločila, da se pobuda svetnika ne uvrsti na sejo mestnega sveta, ker je nelegalna in nelegitimna. Pojasnilo Ministrstva za javno upravo, Direktorata za lokalno samoupravo v prilogi.
Pripravila: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
PTUJČAN
26
DRŽAVNI PRAZNIK
Ob 80. obletnici Osvobodilne fronte in upora proti okupatorju
Branka Bezeljak, predsednica ZB za vrednote NOB Ptuj
Ob napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in razkosanju slovenskega ozemlja ter razpadu kraljeve vojske je na Ptujskem, tako kot po celotni Štajerski, nastal izjemen pritisk na civilno prebivalstvo tudi s pomočjo Kulturbunda: prisilna mobilizacija in vključevanje mladih v organizacijo nemške mladine, aretacije političnih aktivistov, izseljevanje zavednih družin, deportacije v taborišča ... Kljub temu se je začel upor in pod vodstvom predvojnih komunistov so tudi na Ptujskem začele nastajati postojanke OF. Ena od njih tudi v mestu na Ljutomerski cesti. Do poletja 1941 je nemškim okupatorjem s pomočjo izdajalcev uspelo razbiti postojanke in pobiti kar 23 aktivistov OF. Z množičnimi aretacijami in streljanjem talcev so skoraj onemogočili upor. F začetku leta 1942 je bila ustanovljena partizanska slovenskogoriška četa, ki je tragično padla 8. avgusta v Mostju (povzeto po razstavnem katalogu I. Mavrič PMPO 1995 Domovina naša je svobodna).
Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejelo posebno spomenico, s katero poziva svoje članstvo in širšo slovensko javnost k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnosti in enakopravnosti ter v njej posebej poudarja:
-	Slovensko ozemlje so med drugo svetovno vojno zasedle in razkosale nacistična Nemčija, fašistični Italija in Madžarska. Razkosanju se je kasneje pridružila tudi Neodvisna država Hrvaška. Slovenski narod je bil obsojen na nasilno potujče-nje in uničenje, zato so vsi napadalci nad Slovenci zagrešili strahotne zločine.
-	Častni odgovor na zasedbo je pomenila ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. aprila 1941), ki je v najtežjih okoliščinah vsestranskega nasilja in grozodejstev v času druge svetovne vojne vodila boj za osvoboditev in združitev Slovencev. S tem zmagovitim bojem je rešila obstoj narodne skupnosti, osvobodila domovino in jo združila s Primorsko. Osvobodilna fronta je bila obče narodna in nadstrankarska organizacija in jo je med drugo svetovno vojno podpirala velika večina Slovencev. Hkrati z bojem za svobodo si je OF prizadevala tudi za socialno osvoboditev, za zmanjšanje velikih neenakosti med družbenimi sloji, za večjo pravičnost in enakopravnost vseh ljudi - tako žensk kot moških - ter narodov. Ta boj nam je prinesel samozavest in nas oblikoval kot narod z državnostjo v lastni republiki. Pod vodstvom OF so Slovenci drugo svetovno vojno končali kot del zmagovitega
protinacističnega zavezništva Združenih narodov z mednarodno priznano partizansko vojsko, ki je bila priznana tudi s strani Kraljevine Jugoslavije.
-	Na Slovenskem med drugo svetovno vojno ni bilo državljanske vojne, ker ta pod pogoji okupacije ni možna in ker so se maloštevilni nasprotniki partizanov borili pod neposrednim poveljstvom fašističnih in nacističnih oboroženih sil - domobranci celo pod neposrednim poveljstvom zločinske organizacije SS. Krivdo za bratomorni boj nosijo tisti cerkveni in posvetni politiki, ki so lastne koristi postavili pred narodni obstoj, sprejeli orožje od smrtnih sovražnikov narodne skupnosti ter se s tem za vedno zaznamovali s sramoto izdajstva.
-	ZZB za vrednote NOB zavrača sedanje poskuse »sprave« in poenotenja, saj temelji današnja »sprava« predvsem na po-tvarjanju zgodovine za politične obračune in preobračanju zločincev v žrtve. Z enačenjem osvobodilnega boja z izdajstvom in kolaboracijo se uničuje slovenski zgodovinski spomin. Domobranstvo in kolaboracija sta služila fašizmu in nacizmu, ne pa slovenskemu narodu, zato z njima ne more biti »sprave«. Edini pristop k pomiritvi med ljudmi je spoštljivo in resnično prikazovanje zgodovinskih dejstev o drugi svetovni vojni.
-	ZZB ostaja zvesta vrednotam Osvobodilne fronte, saj je uresničevanje njenih temeljnih načel omogočilo preživetje in združenje večine pripadnikov slovenske narodne skupnosti po osvoboditvi v republiški državnosti kot sestavini zvezne Jugoslavije (1945) in končno v samostojni državi (1991). Domoljubne in občečloveške vrednote (enakost, pravičnost, resnica, svoboda), ki so povezovale množice ljudi v OF in na katerih je slonel partizanski boj, ostajajo trajna spodbuda za skupno delovanje v prid vseh in vsakogar; ob poskusih razgrajevanja družbene skupnosti in njenih demokratičnih ustanov pa postajajo v samostojni slovenski državi z vsakim dnem še bolj potrebne.
-	ZZB ostaja še naprej družbeno odgovorna, kritično angažirana in konstruktivna civilnodružbena organizacija, ki se navdihuje v zgodovinsko preskušenih vrednotah NOB ja in iz njih črpa svojo moralno upravičenost za kritično, pokončno in avtonomno držo ter pripravljenost za dejavno sodelovanje v skupnih družbenih prizadevanjih za prihodnji razvoj: za ohranjevanje naravnih temeljev življenja v vedno bolj ogroža-jočih razmerah, za zagotavljanje dostojanstva ljudi in možnosti preživetja vseh živih bitij na tem planetu. Zato namenja tudi v spomenici posebno pozornost aktualnim in razvojno pomembnim vprašanjem v širšem mednarodnem in domačem okolju in smerem svojega nadaljnjega delovanja.
Čestitamo za praznike: ŽIVELA OF IN ŽIVEL 1. MAJ!
27
ŠTEVILKA 4, APRIL 202'
AKTUALNO / OBVESTILA
Virtualni dobrodelni dogodek Lions kluba Ptuj Primus
Lions klub Ptuj Primus
Dobrodelni krožnik za pomoč starejšim je naziv projekta, ki so ga pred velikonočnimi prazniki 27. marca 2021 organizirali v drugem Lions klubu na Ptuju - Lions klubu Ptuj Primus. Na-
Obvestilo o javnih pozivih
MO Ptuj obvešča zainteresirane prijavitelje, da so objavljeni javni pozivi za zbiranje predlogov za izvedbo projektov Glasbeni festival v letu 2021, Likovni festival v letu 2021 in Pesniški festival v letu 2021. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih tem pozivom, je 120.000,00 EUR. Pozivi trajajo do 20. maja 2021, besedila pa so od 19. aprila 2021 objavljena na spletni strani MO Ptuj www.ptuj.
Obvestilo o javnem razpisu
Od 16. aprila 2021 je objavljen Javni razpis za izbor kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju MO Ptuj v letu 2021. Razdeljujejo se finančna sredstva MO Ptuj, 71.945,00 EUR. Razpis bo odprt do 17. maja 2021. Več na: www.ptuj.si in www.jskd.si.
men dogodka je pomagati starejšim v Spodnjem Podravju v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja v okviru programa »Starejši za starejše«. Mnogi starejši v našem okolju v tem trenutku živijo človeka nevredno življenje. Spopadajo se z duševnimi stiskami, osamljenostjo, pomanjkanjem osnovnih pogojev za življenje, nimajo zagotovljenega niti enega toplega obroka na dan in tople vode, ki žal za nekatere tudi v tem času ni dosegljiva. Z dražbo različnih izdelkov, umetniških del in prispevki za lesene krožnike s hrano, ki jo po tradiciji uživamo v velikonočnem času, smo s pomočjo donatorjev zbrali 3185 EUR sredstev. Sredstva bodo namenjena starejšim za lajšanje njihovih stisk. Zahvaljujemo se mnogim donatorjem, podjetjem, posameznikom, ki so podprli projekt in tako prispevali k zmanjševanju stisk starejših. Za uspeh projekta smo članice in člani Lions kluba Ptuj Primus namenili 137 ur svojega prostovoljnega dela. Pomagamo.
PTUJČAN
28
KMETIJSTVO
32. festival Dobrote slovenskih kmetij bo tudi letos septembra
Mateja Tomašič
Letošnjo, že 32. prireditev Dobrote slovenskih kmetij so zaradi situacije z novim koronavirusom iz maja prestavili na prvi vikend v septembru. Tokrat jo bodo prvič poimenovali festival Dobrote slovenskih kmetij. V ocenjevanje pa je prijavljenih 980 dobrot v 15 skupinah izdelkov.
Že januarja so razpisali letošnje ocenjevanje dobrot, prijave pa zbirali do začetka marca, ko so začeli ocenjevanja. Vsa ocenjevanja, razen oljčnih olj, so in še bodo izvedli na sedežu KGZS Zavoda Ptuj. Do srede aprila so ocenili osem skupin izdelkov, nagrajenih pa je bilo 306 dobrot, od tega 180 z zlatimi, 88 s srebrnimi in 38 izdelkov z bronastimi priznanji. Dobrote so razdeljene v 15 skupin. Največ je prijavljenih mlečnih izdelkov, kar 188, sledijo izdelki iz žit (kruh, peciva ...), teh je 169, in 108 vzorcev olj.
»Za skupine izdelkov, ki so bile do zdaj ocenjene, velja, da so tu vključene kmetije z urejeno dejavnostjo in pripravo izdelkov za trg. Izdelki so tudi po zunanjosti pripravljeni za namene trženja v primerni embalaži, posamezni primeri zelo inovativno. Rezultati senzoričnega ocenjevanja kažejo izredno dobro kakovost tako po videzu, barvi, vonju, okusu in teksturi. Ti izdelki praviloma prihajajo z manjših kmetij, ki svojo dejavnost pridelave vrtnin, jagodičevja in sadja nadgradijo s predelavo in na ta način z dodano vrednostjo pridobivajo dohodek. Zato so to razvojno naravnane kmetije, ki si ustvarjajo s to dejavnostjo delovna mesta na kmetiji,« je povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 32. Dobrot slovenskih kmetij. Ocenjevanja bodo zaključili maja in kmetijam posredovali rezultate. Nagrajene kmetije pa bodo potem pri prodaji izdelkov lahko uporabile znake dobrot in tudi na ta način uporabile dobre rezultate za svojo promocijo.
Kmalu spletna platforma kot pomembna nadgradnja ponudbe podeželja
Na prireditvi v začetku septembra bodo razglasili rezultate in
podelili priznanja, v spremljevalnem programu pa izvedli strokovne posvete. Tudi letos bo možno dobrote poskusiti in kupiti na stojnicah. Na voljo pa bo tudi topla hrana s poudarkom na slovenskem izvoru. Dogodek bodo obogatili še z nastopi, animacijo in promocijo dobrot.
»Strokovni posvet bo usmerjen v gastronomijo na izvoru slovenskega porekla hrane in dobrot slovenskih kmetij. Letos bi malo bolj izpostavili slovensko govedino. Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pa izdelujemo spletno platformo Dobrote slovenskih kmetij, ki jo želimo predstaviti v okviru programa prireditve. Gre za novo podporno okolje, namenjeno promociji in trženju pridelkov ter izdelkov slovenskih kmetij. Na njej bo predstavitev kmetije z vsemi potrebnimi podatki in kontakti. Osnova tega trženja bodo kmetije, ki že sodelujejo na Dobrotah slovenskih kmetij, potem tiste kmetije, ki so bile dejavne v okviru projekta Kupujmo domače. Predvidevamo, da se jih bo v prvi fazi vključilo vsaj 500. Gre za pomembno nadgradnjo ponudbe podeželja,« je pojasnil sogovornik. Letošnje Dobrote slovenskih kmetij bodo organizirali Mestna občina Ptuj, KGZ Ptuj, KGZS, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Vsebino strokovnega posveta usklajujejo z Zavodom za turizem Ptuj. »Želimo tudi spodbuditi gostince in ponudnike hrane na Ptuju, da ponudbo prilagodijo in res dajejo poudarek slovenski hrani. Letos je Slovenija gastronomska regija, kar bi se moralo izražati tudi na gastronomski ponudbi, ki bi morala temeljiti na slovenskem izvoru hrane in pijače,« še dodaja Pribožič.
29
ŠTEVILKA 4, APRIL 202'
OKOLJE
Usklajevanje različnih vidikov rabe prostora
- mejice in remize ob reki Dravi
mag. Danijela Kocuvan, RRA Podravje - Maribor
Mejice in remize v kulturni krajini prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Na obširnih kmetijskih ravnicah, kar velja tudi za širše območje obrečnega pasu reke Drave, so mejice in remize zastopane vedno redkeje. K slednjemu med drugim botruje tudi večanje intenzivnih kmetijskih površin. Ob vodotokih izginjajo obrežne mejice oziroma obrežno rastje, predvsem na račun naravi neprijaznega urejanja brežin vodotokov. Zato bomo v okviru projekta zaDravo v sodelovanju z občinami, lovskimi družinami in Zavodom RS za varstvo narave obnovili nekatere obstoječe mejice in remize ter vzpostavili tudi nove.
Mejice in remize so značilni strukturni elementi kulturne krajine, ki jih že od nekdaj soustvarjata človek in narava. V prostoru mejice prepoznamo kot linijske pasove lesne vegetacije, ki so v nižinah in dolinah rek ter potokov, okoli mlak, ribnikov in mrtvic ter med polji in na gričevjih, remize pa kot površine zasajenih grmišč ter dreves, ki jih lovci v lovi-
Aktivnosti obnove in vzpostavitve mejic ter remiz bodo potekale na občinskih in državnih zemljiščih ter zemljiščih lovskih družin, ki so na območju Nature 2000 Drava oziroma od Maribora do Središča ob Dravi. Izvedba je načrtovana od jeseni 2021 do pomladi 2023. Zasadili bomo lokalno značilne plodonosne avtohtone drevesne in grmovne vrste.
ščih prednostno uredijo (osnujejo) namensko za malo divjad. Tako remize kot mejice so življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam ter ključni akter, poleg ekstenzivno upravljanih kmetijskih površin, za ohranjanje vrstne pestrosti v kulturni krajini. Hkrati vplivajo tudi na kakovost bivanja človeka. Veliko vlogo odigrajo mejice v kmetijstvu, saj služijo označevanju lastniških meja posameznih parcel, razmejujejo pašnike od njivskih površin, zagotavljajo les za kurjavo, ščitijo rodovitno prst pred vetrno in vodno erozijo, združbe organizmov v mejicah ugodno vplivajo na nastanek, obnavljanje in ohranjanje rodovitne prsti itd. Kljub temu je njihova vloga v okolju nemalokrat prezrta in zanemarjena.
Mejica je, z naravovarstvenega vidika, neomejena linijska struktura, ki sledi cilju mozaičnosti, sklenjenosti in izpopolnjenosti tudi v vertikalnem profilu. Pestra sestava grmovnih in drevesnih vrst z lokalno značilno pestro zelnato plastjo omogoča vzdrževanje biotske raznovrstnosti in številne druge eko-sistemske storitve. Skupni cilj, za katerega si prizadevajo tako naravovarstvo in kmetijski ukrepi KOPOP z operacijo »Ohranjanje mejic«, je, da se ohranja maksimalna sklenjena dolžina mejice, ki odigra svojo nenadomestljivo vlogo v naši kulturni krajini.
Vir: Koristi mejic, besedilo povzeto in prilagojeno po Aleksandri Lešnik, 2018, Življenje v mejicah. Viri pri avtorici. Več informacij o projektu najdete na: www.drava-natura.si. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
PTUJČAN
30
KULTURA
Pobuda Glas Slovenk združuje in
opogumlja
Mateja Tomašič
Pobuda Glas Slovenk združuje več kot 6000 žensk In moških, ki prepevajo po celotni Sloveniji, največkrat v svojem lokalnem okolju. Pobuda se je začela razvijati lani decembra pod organizatorsko palico pobudnice Andreje Cepuš. Stremi pa k temu, da se zavedamo svoje moči in dejstva, da smo v tem skupaj, saj želimo lepšo prihodnost.
»Ko se ljudje združujemo, se dogajajo lepe stvari. Zaradi okoliščin v teh časih občutimo stiske na globalni, državni, lokalni in osebni ravni, zato se je zdaj bolj kot kadar koli prej treba povezovati s pomočjo pozitivnih pobud. Pobuda Glas Slovenk se je oblikovala z namenom, da se s petjem združujemo ženske po celotni Sloveniji in tako skupaj ustvarjamo polje ljubezni ter zvišujemo vibracijo te svojevrstne dežele. Seveda so zmeraj prijazno vabljeni in dobrodošli tudi moški,« je povedala Nikolina Brkič, podpornica pobude, in dodala: »V središče je postavljeno petje, namreč naši glasovi imajo pomnogoterjen učinek, ko so združeni v eno pesem. V teh časih je več kot dobrodošlo sku-
paj ustvarjati vibracije poguma, moči in svobode, kajti tovrstni trenutki krepijo zavedanje, kako smo ljudje v resnici medsebojno povezani in kaj zmoremo, ko sodelujemo. Tako zrasteta zanos in vera v boljšo prihodnost.«
Za srečanja na Ptuju se sproti dogovarjajo v skupini Glas Slovenk Ptuj na družbenem omrežju, kjer se jim lahko pridružite. Ob srečanju najprej 20 minut stojijo v tišini, nato zapojejo. Ob vsakem srečanju se jim pridružijo tudi članice pevskega zbora Lilith. O kraju in poteku prihodnjih srečanj pa se dogovarjamo v skupini Pobuda Glas Slovenk na Facebooku.
Veter v bralni znački za odrasle 2021
Mateja Tomašič
Letošnja bralna značka za odrasle, ki jo izvaja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, je že 21. zapored. Začela se je 23. marca s spletnim
literarnim večerom ob mednarodnem dnevu poezije. Na njem sta se o branju in knjigah razgovorila igralec Tadej Toš in knjižničarka Liljana Klemenčič.
Prvič je bila bralna značka za odrasle izvedena v šolskem letu 1999/2000, ko so k branju starše svojih učencev in tam zaposlene povabili na OŠ Breg. Avtorica zamisli je Liljana Klemenčič v sodelovanju s sodelavkami iz Študijskega oddelka knjižnice Jožico Sajko, Anjo Ogrizek in Barbaro Kajzer. »Bili smo prvi v Sloveniji, zdaj pa jo izvajajo po domala vseh knjižnicah, sicer s prilagoditvami, a po našem vzoru. Pri nas bralno značko letno zaključi okoli 100 bralcev, bere pa jih veliko več,« je povedala Liljana Klemenčič.
V	tej sezoni je na seznamu 18 avtorjev, rdeča nit pa je veter v naslovu. Bralno akcijo, ki je namenjena vzpodbujanju bralne kulture, izvajajo v Mladinskem in Študijskem oddelku ter v Potujoči knjižnici. Sodelujoči naslove prebranih knjig in misli, ki so se jim pri branju utrnile, vpisujejo v pripravljene zloženke.
V	času epidemije je knjige treba prej naročiti na spletu ali po telefonu. »Seveda pa izpolnjujemo bralske želje tudi na kraju samem, le počakati je treba,« še dodaja Klemenčičeva.
239
ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 202'
PROSTOVOLJSTVO / TURISTIČNI KOTIČEK
Odpadne plastične zamaške odložite v za to namenjeno posodo
Mateja Tomašič
Ptujčan Ignac Habjanič odpadne plastične zamaške za dober namen zbira že deset let. V zadnjem obdobju je število zbranih zamaškov precej upadlo, predvsem zaradi zaprtja vrtcev, šol in gostinskih lokalov. A kljub temu mu je skupaj s somišljeniki od lanskega avgusta uspelo zbrati dobre 3 tone zamaškov, kar je ravno za en odvoz. Za primerjavo, v preteklih letih jih je letno zbral za 3 odvoze.
Zamaške je začel zbirati leta 2011 čisto po naključju. Najprej je pri zbiranju pomagal deklici, ki jih je nosila v vrtec. Tako je prve 'kantice' za zamaške nastavil pri kesonih za odpadke po Arbajterjevi ulici, kjer je doma. Glede na dober odziv sokraja-nov je zbiranje razširil. Njegovi pobudi so se pridružili tudi vrtci, šole in gostinski lokali. Samo na Ptuju je več kot 100 posodic na kesonih, ki so predvideni za odpadno embalažo, nastavljene pa so tudi v Kidričevem, na Hajdini, v Dornavi in Markovcih. S skupnimi močmi vseh sodelujočih so do zdaj zbrali 60.176 kilogramov, kar je zadostovalo za 20 vojaških kamionov. Slovenska vojska jih v zadnjih letih odpelje do predelovalnega obrata, podjetja Omaplast v Grosuplju, kjer za tono zamaškov odštejejo 250 evrov.
Denar običajno nameni otrokom s posebnimi potrebami za terapije, ki jih potrebujejo za zdravljenje in nakup pripomočkov. Pri njegovem delu so ga podprli tudi znani Slovenci, med njimi
Dejan Zavec, Tim Gajzer, Mina Markovič, Kristjan Čeh, Adi Smolar, Vlado Kreslin in Slavc Kovačič - Spidi. Pri zbiranju zamaškov aktivno sodelujejo tudi Center Sonček Ptuj in številni posamezniki, ki mu zamaške tudi pripeljejo. Z ženo sama pobirata zamaške na zbirnih mestih, jih razvrstita in spravita v vreče ter se z vojsko dogovorita za odvoz. Ob že tako zmanjšani količini zbranih zamaškov zaradi epidemije pa opaža, da nekdo prazni nekatere njegove posode. »Če kdo potrebuje zamaške, lahko združimo moči in skupaj zbiramo, drugače pa naj posode, ki sem jih nastavil, pusti pri miru,« je razočaran Habjanič, ki že celo desetletje svoj prosti čas namenja zbiranju zamaškov, ob tem pa tudi skrbi za naravo, saj grejo namesto na smetišče v predelavo. Ob tem še poziva, naj ljudje zamaške namesto v odpadno embalažo raje odložijo v posebej za to namenjene posode in tako tudi sami pomagajo potrebnim pomoči.
TURISTIČNI KOTIČEK
ZBIRAMO SPOMINE
iz bogate zgodovine ptujskih gostiln
Gostilne, središče družabnega življenja, so že od nekdaj pisale zgodbe skozi perspektivo obiskovalcev, gostilničarjev, dobaviteljev, mimoidočih in tistih, ki so živeli v neposredni bližini gostiln. Kje na Ptuju so nekoč nudili najboljše »kremšnite« s pravo tolčeno sladko smetano ali odlično rumovo torto? Kam se je hodilo plesat? Zakaj se je Ptuja nekdaj držal sloves t. i. šnopsarske prestolnice? Ste ob obisku gostiln tudi vi doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin?
Če ste odgovorili pritrdilno, potem vas vabimo k sodelovanju, da delite zgodbe, doživetja, spomine na dogajanje v ptujskih gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, veselicah, ali
pa če doma hranite stare fotografije, dokumente, razglednice ali drugo gradivo.
Gradivo lahko:*
1.	Pošljete po pošti na naslov:
Javni zavod za turizem Ptuj, Mestni trg 4, 2250 Ptuj.
2.	Pošljete na elektronski naslov info@visitptuj.eu.
3.	Pošljete v zasebno sporočilo na Facebook strani Visit Ptuj.
* Prejeto gradivo bomo digitalizirali in dokumentirali ter vam vrnili izvirnike.
Zbrane spomine v besedi in sliki bomo objavljali na Facebook strani Visit Ptuj ter jih delili v obliki spletnega zapisa na spletni strani: www.visitptuj.eu.
V
t
PTUJCAN	32
ŠPORT
60 let Judo kluba Drava Ptuj
Bronja Habjanič
Judo je borilna veščina, s katero se lahko ukvarjajo tako mladi kot starejši obeh spolov. Vadba juda lahko poteka v smeri priprave za tekmovanja, kot interesna dejavnost otrok in mladine, rekreativno ali v izobraževalnih zdravstvenih programih. Eden od ciljev vadbe je tudi doseganje visoke stopnje humanosti in plemenitosti. Unesco je razglasil judo za najboljši začetni šport za otroke in mlade od 4. do 21. leta.
Slovenska judo reprezentanca na OI v Barceloni, od leve proti desni: Franc Očko, Štefan Cuk Vlado Čuš, Filip Leščak, Andrej Murke
Judo omogoča in razvija motorični razvoj, pozitivno samopo-dobo, samozavest, pogum za spoznavanje zmožnosti lastnega telesa, spoštovanje, iskrenost, disciplino. Vsa znanja in izkušnje, ki jih vadeči pridobijo z vadbo, so jim v veliko pomoč pri reševanju nalog in problemov, pred katere jih postavlja življenje.
Zato je želja ter eden od glavnih ciljev v delovanje kluba vključiti čim več otrok in mladih. Pri vadbi usvojijo znanje padanja, s čimer lahko človek obvaruje telo pred poškodbami ali celo življenje. Profesor Vlado Čuš je sicer tudi avtor vseslovenskega projekta »Judo, naučimo se padati«, ki je namenjen vsem starostnim kategorijam od vrtca do poznih zrelih let. Cilj projekta je zmanjšati število poškodb, ki so posledica izgube ravnotežja in s tem povezanih padcev. Klub vsako leto organizira tudi začetne in nadaljevalne tečaje juda v osnovnih šolah. Od uradne ustanovitve leta 1960 deluje klub uspešno in neprekinjeno vseh 60 let. Ponaša se z občinsko zlato Bloudkovo značko in najvišjim državnim priznanjem, Bloudkovo plaketo za delo in športne dosežke. Pri izboljšanju vadbenih pogojev so med tistimi ptujskimi klubi, ki so sami prispevali največ, saj so si v projektu nadzidave in dozidave športne dvorane Mladika sami zgradili manjši vadbeni prostor za judo. luba Ptujski judoisti so nastopili na vseh največjih svetovnih tek-.g movanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Barceloni. ™ Kar 15 tekmovalcev in tekmovalk kluba je do sedaj nastopilo Fot na svetovnih ali evropskih prvenstvih, s katerih so se vrnili tudi
s številnimi kolajnami in vidnimi uvrstitvami. Članska ekipa se je v tem obdobju uvrstila tudi v pokal evropskih prvakov. Zraven olimpijca Filipa Leščaka, Klemna Ferjana, Leje Murko, Urške Urek, Denisa Rusa, med katerimi so tudi proglašeni športniki Ptuja in se ponašajo z evropskimi in svetovnimi kolajnami, so se na uradnih evropskih in svetovnih tekmovanjih v minulih letih izkazali še številni drugi tekmovalci in tekmovalke. Spomnimo se Andreja Murka, Dejana Vogrinca, Sebastjana Kolednika, Tanje Žuran Putora, Nikole Seničiča, Roka in Uroša Tajhmana, Andreja Čuša, Jožeta Šimenka, Nike Šlamberger in številnih drugih, ki so ponesli ime Ptuja v širni svet. Največji izziv kluba v naslednjih letih je ureditev večjega vadbenega judo centra, ki bo omogočil boljše pogoje dela. Računajo na razumevanje lokalne skupnosti, saj so prepričani, da je po številnih športnih naložbah v zadnjih 25 letih sedaj na vrsti tudi judo kot ena najuspešnejših ptujskih športnih panog. V prihodnjih letih se nadejajo pridobiti še novega glavnega pokrovitelja, s čimer bi izboljšali stabilnost materialnih pogojev za tekmovalni program.
Pri delu z mlajšimi kategorijami so bili med najbolj angažiranimi trenerji v zadnjih petih letih diplomirana trenerka Silva Čuš, trenerji Urška Urek, Matjaž Matjašič, Miran Plošinjak, prof. Mitja Vidovič, Nermin Dedič in Anja Pečnak. Zelo dragocen del kluba so tudi judo sodniki, med njimi sta najvišji rang dosegla Andrej Murko in Ivan Emeršič. Pri sodelovanju in pomoči klubu se vsako leto izkažejo tudi številni starši.
33	ŠTEVILKA 4, APRIL 202'
NAPOVEDNIK DOGODKOV
NAPOVEDNIK DOGODKOV
SAMOSTOJNOST ŽIVLJENJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI
5. 5., 17.00
OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj (YouTube)
M»: 18
DHIIU
* Tbt t jluu J Mu Ho«; Skcvf' Jnd Sp rjijins i
liTBsiuiKmiiMjsamc«
MEDNARODNI MUZEJSKI DAN
18. 5., 10.00-18.00
Muzeji in galerije
FACEBOOK LIVE STREAM
21. 5., 20.00 Mestni kino Ptuj
PRIREDITVE, KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
PONEDELJEK, 3. 5.
18.00: Individualno terapevtsko svetovanje, brezplačno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, učenja reševanja raznovrstnih problemov ipd. (Zlatko Zimet) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti (tudi 10. 5., 17. 5., 24. 5. in 31. 5.)
TOREK, 4. 5._
18.00: Epidemija pametnih telefonov, brezplačno predavanje o vplivu pametnih telefonov na naša življenja, učni uspeh učencev in (duševno) zdravje (Marija Baškarad) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
SREDA, 5. 5._
17.00: Samostojnost življenja oseb s posebnimi potrebami ob pomoči osebnih asistentov, strokovno predavanje o tem, na kakšen način poteka osamosvajanje osebe z motnjo v duševnem razvoju in na kaj moramo biti ob tem pozorni (Andreja Zagoršek), Društvo Razvoj za spodbujanje telesnega, duševnega, čustvenega, osebnostnega in strokovnega razvoja družbe, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj (10 €); 17.00: Kreativna ZOOM delavnica na daljavo: Portret, delavnica za vse zainteresirane od 5. leta starosti (Saša Bezjak), Center Špajza modrosti (tudi 12. 5. - Izdelava stola, 19. 5. - Umetnik CY Twombly, 26. 5. -Kako senčimo); 19.00: Kako z odnosom vplivamo na razvoj otrokovih možganov?, spletno predavanje za starše (Simona Vrbanič in Anemari Meznarič) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
ČETRTEK, 6. 5._
13.00: Po šoli v Špajzo, brezplačne izvenšolske dejavnosti in različne družabne igre za učence (predhodne prijave), Center Špajza modrosti (tudi 13. 5., 20. 5. in 27. 5.)
PETEK, 7. 5._
Srečevalnica seniorjev na daljavo - ZOOM, spletno srečanje z različnimi tematskimi dogodki, druženjem, pogovori in razno izmenjavo mnenj (Saša Bezjak), Center Špajza modrosti (tudi 14. 5., 21. 5. in 28. 5.)
TOREK, 11. 5._
18.00: Umetnost ustvarjanja spominov, pogovor ob sprehodu o tem, kako ustvarjamo spomine, kaj je pri tem pomembno (Marija Baškarad) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
SREDA, 12. 5._
19.00: Kako spremeniti otrokovo vedenje?, spletno predavanje za starše (Simona Vrbanič) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
TOREK, 18. 5._
10.00-18.00: Mednarodni muzejski dan 2021, raznovrstni dogodki, posvečeni tradicionalnemu dnevu muzejev in galerij, Ptujski grad (10.0018.00: prost vstop v muzejske zbirke; Muzejski kartončki, dejavnost za družine ob samostojnem ogledu; 10.00: Osrčje Petovione/Ptuj v rimski dobi, javno vodstvo in/ali virtualni sprehod po razstavi), Miheličeva galerija Ptuj (12.00-16.00: Klementina Golija: Več kot pogled, prost vstop na razstavo), Salon umetnosti Ptuj (12.00-16.00: Ferkova zapuščina, inventar zbirke muzejskega društva, prost vstop na razstavo); 18.00: Starš samohranilec - prednosti, slabosti in pasti, spletno predavanja za starše (Marija Baškarad) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
Iz Ferkove zapuščine
SREDA, 19. 5.	|
o
19.00: Varna navezanost, pot do samozavesti v odraslosti?, spletno -g predavanja za starše (Simona Vrbanič in Anemari Meznarič) (predhodne : arh prijave), Center Špajza modrosti	oto:
PTUJČAN
34
NAPOVEDNIK DOGODKOV / OGLAS
PETEK, 21. 5.
20.00: Facebook Live Stream, virtualni ptujski nostalgični večer Albina Bezjaka v izvedbi Nostalgia cluba - tokrat s filmsko glasbo v nastajajoči novi kinodvoranici, Mestni kino Ptuj
TOREK, 25. 5._
18.00: Solidarnost - kaj je to, kje jo lahko opazimo?, delavnica, na kateri boste s pomočjo opazovanja fotografij govorili o solidarnosti v našem vsakdanjiku (Marija Baškarad) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
SREDA, 26. 5.
19.00: Kaj si kot starš želim za svojega otroka?, spletno predavanja za starše (Simona Vrbanlč) (predhodne prijave), Center Špajza modrosti
Prizor iz filma Gospodična Marx
REDNE RAZSTAVE IN DOGODKI
DO SREDE, 5. 5._
Mestni kino Ptuj na spletu: Greta (I Am Greta, Nathan Grossman, Švedska / ZDA / Nemčija /VB, 2020), švedski dokumentarec o neverjetni najstnici, ki si prizadeva opozoriti na podnebne spremembe in na našo odgovornost zanje (6,50 €)
DO SREDE, 12. 5.
Mestni kino Ptuj na spletu: Sin (Ines Tanovic, BiH / Hrvaška / Romunija / Slovenija / Črna gora, 2019), uvodni film Sarajevskega filmskega festivala 2019, o mladem Armanu, ki se spopada z demoni svoje preteklosti in skuša mlajšega brata zaščititi pred izzivi življenja v sodobnem Sarajevu (6,50 €)
DO SREDE, 19. 5.
Mestni kino Ptuj na spletu: Padali (Falling, Viggo Mortensen, Kanada / VB, 2020), režijski prvenec igralca Vigga Mortensena je intimna drama o razmerju med sinom in starajočim se ter trmastim in nestrpnim očetom iz nekega drugega časa; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju (6,50 €)
DO SREDE 27. 5.
Mestni kino Ptuj na spletu: Gospodična Marx (Miss Marx, Susanna Ni-cchiarelli, Italija / Belgija, 2020), drama o najmlajši hčeri Karla Marxa, ki je kot ena od pionirk povezala feminizem in socializem ter se borila za pravice žensk in odpravo otroškega dela (6,50 €)
Ferkova zapuščina, inventar zbirke muzejskega društva, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Salon umetnosti, 15. 4.-6. 6. 2021, torek-sobota: 10.00-17.00, nedelja: 14.00-17.00; Klementina Golija: Več kot pogled, pregledna razstava slik priznane slovenske slikarke in grafičarke 2010-2020, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Miheličeva galerija, 22. 4.-6. 6. 2021, sreda-nedelja: 12.00-16.00; Dušan Kirbiš: O izvoru podob/On the origin of Images, razstava, Galerija mesta Ptuj, 30. 3.-16. 5. 2021, torek-petek: 13.00-17.00, sobota: 10.00-14.00; Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj, razstava z ranolikim in širokim naborom predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva ter različnih donatorjev od konca 19. stoletja naprej, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Salon umetnosti, 21. 4.-13. 6. 2021, torek-sobota: 10.00-17.00, nedelja: 14.00-17.00; Osrčje Petovione: Ptuj v rimski dobi, razstava, ki temelji na novih arheoloških raziskavah rimskega mesta na zadnjem nepozidanem območju v središču Ptuja in predstavlja osrednji del antičnega mesta, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptujski grad, do 20. 6. 2021, torek-petek: 10.00-16.00, sobota-nedelja: 10.00-18.00; Ohranimo čebele, razstava, posvečena svetovnemu dnevu čebel (20. maj), ki ga je OZN razglasila decembra 2017 na pobudo Slovenije (avtorica Jožica Sajko), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 3. 5.-28. 5. 2021, ponedeljek-petek: 8.00-19.00, sobota: 8.00-13.00
Popolnejši seznam in opis dogodkov najdete na portalu www.discoverptuj.eu. Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb programa ali odpovedi prireditev zaradi aktualnega stanja.
HljHljH sds
IQIOI UDU
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj
ŠPAJZA MODROSTI JE PONOVNO ODPRTA!
Pridružite se nam na delavnicah, izobraževanju ... Vabljeni na Ulico Heroja Lacka 3.
KINO
e
INFO
računovodstvo
Bližnjica do elektronskega poslovanja
eINFO računovodstvo d.o.o. Puhova ulica 23, Ptuj 040 575 766 ¡nfb@einfb.si

FRIZERSTVO
BRIGITA
VFTTRINARSK A BOLNICA PTCT]
Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3 • 2250 Ptuj
02 776 4561 • 02 779 2261 pusnik.brigita@gmail.com www.frizerstvo-brigita.si
Sodobna veterinarska bolnica s 30 letno tradicijo zdravljenja malih in velikih živali.
^ 041-630-743 | 02-749-36-50
£ www.vbptuj.si v Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj
		
		
	Pomaranča	
	Hotel in restavracija	
	Ob Dravi 3 a, Ptuj	
	★ ★★	
	+ Ti!	f
	www.pomaranca.si	
Prodajate nepremičnino?
NUDIMO:
•	posredovanje pri prometu z nepremičninami (prodajo, nakup, menjavo).
•	vodenje postopkov prodaje in nakupa nepremičnin,
•	svetovanje na področju prometa z nepremičninami,
•	sestavo vseh vrst pogodb ter
•	drugih listin, ki so potrebne v prometu z nepremičninami.
Pokličite in se dogovorite za brezplačni termin:
M nepremičnine, Milena Jančič s.p., Trstenjakova ulica 7, Ptuj T: 02 798 07 50, M: 031 310 803, www.m-nepremicnine.si
LG TOPLOTNE ČRPALKE
v monoblok ali split izvedbi:
kvalitetna pooblaščena montaža z zagonom.
36 mesecev garancije.
pooblaščeni servisi v in izren garancije
)SLO Znižajte stroške ogrevanja do 65%
( v primerjavi z drugimi viri}
Vinarski trg 3, 2250 Ptuj T: 02/78 06 430 I: www.iblo.si E: iblo@iblo.si