^oitolna plačana v gotovini
URADNI Vr
I
•< efc B "A.
OKRAJA NOVO N iw<”- Jro ^
Uto V.
V Novem mestu, dne 31. okt«
| Št. 20
VSEBINA:
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
^33. Poslovnik Uprave Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE:
^34. Bilanca »KREMEN« — rudniki nekovinskih rudnin Novo mesto za leto 1959
435.	Bilanca KNJIGOVODSKEGA CENTRA ČRNOMELJ za leto 1959
436.	Bilanca KNJIGARNE IN PAPIRNICE ČRNOMELJ
437.	Bilanca ŠIVILJSKE DELAVNICE ČRNOMELJ
Na podlagi 3. točke 29. člena Statuta okraja ‘'Ovo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto *■' 4-42/57) je sprejel okrajni zbor Okrajnega ljud-odbora Novo mesto na seji dne 13. septem-bra 1960
POSLOVNIK
oprave Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
Veljavnost poslovnika
1. člen
S tem poslovnikom se predpisuje način poslopja za vse uslužbence in delavce v upravnih *_6anih in tehničnih službah Okrajnega ljudskega bora Novo mesto.
k Uslužbenci in delavci Okrajnega ljudskega od-°ra poslujejo drugače samo v primerih, ki so . rejeni s posebnimi predpisi. Ta poslovnik ne ve-a za uslužbence in tehnično osebje oddelka za otranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora.
Starešinski odnos
2.	člen
'Tajnik načeljujc upravi ljudskega odbora, or-Pzira njeno delo ter skrbi za to, da delo poteka Svilno in da je koordinirano.
3.	člen
e 'Tajniku so kot starešini uprave neposredno od-0rVorni starešine temeljnih in posebnih upravnih 0rgPov (v nadaljnjem besedilu starešine upravnih (j ^ariov). Ti so dolžni poročati tajniku o svojem da U *n 0 ^elu uPravnega organa, ki ga vodijo ter Jati odgovor o tem delu.
dih are^n* temeljnega upravnega organa (načelni 0c^elka) so dolžni poročati o svojem delu in o u upravnega organa ter dajati odgovor o tem
delu, starešine posebnih upravnih organov, ki so ustanovljeni iz njihovega delovnega področja.
Starešinam upravnih organov so neposredno podrejeni vodje notranjih organizacijskih enot (šefi odsekov in samostojni referati, 35. in 37. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59). Dolžnosti le-teh so enake dolžnosti starešin upravnih organov nasproti tajniku.
Vodji notranje organizacijske enote so podrejeni vsi uslužbenci odseka oziroma samostojnega referata kot notranje organizacijske enote. Ti so dolžni redno poročati vodji o svojem delu.
Načela poslovanja
4.	člen
Enako kakor tajnik za vso upravo ljudskega odbora so dolžni starešine upravnih organov oziroma vodje notranjih organizacijskih enot skrbeti za enotnost poslovanja. Navodila o enotnosti poslovanja, ki jih izdajajo starešine upravnih organov oziroma vodje notranjih organizacijskih enot lahko spremeni tajnik ljudskega odbora.
5.	člen
Vsak starešina je dolžan uvesti čim boljši način dela v svoji organizacijski enoti.
Uslužbenec, ki opazi nesmotrnost v poslovanju, je dolžan na njo opozoriti svojega starešino.
6.	člen
Vsak uslužbenec je dolžan skrbeti za pravilnost in zakonitost v poslovanju. Kakor hitro opazi v delu kakšno nepravilnost ali nezakonitost, je dolžan to sporočiti svojemu starešini. Starešine so dolžne z opozorili ali na posvetih z uslužbenci delovne enote obravnavati primere nepravilnosti in nezakonitosti pri delu uslužbencev ter dajati navodila za bodoče delo.
7.	člen
Uslužbenci so dolžni zadeve reševati hitro, a vendar tako, da naglica ni v škodo kakovosti reševanja. Starešine so dolžni od časa do časa pregledovati referentske knjige in zahtevati od uslužbencev, da poročajo o reševanju zadev. Če je zaostanek v reševanju organizacijske narave, skliče posvet starešina upravnega organa ter na podlagi razprave z njimi določi boljšo organizacijo dela.
8.	člen
Vsaka upravna zadeva se mora v redu končati, pri čemer mora uslužbenec upoštevati roke, ki so predpisani s predpisi LO, višjih organov ali, ki so določeni s posebnimi nalogi starešine. Če je upravna zadeva, ki jo obravnava uslužbenec take narave, da jo ne more rešiti v predpisanem roku, obvesti o tem starešino. O tem se mora obvestiti tudi stranko s kratkim dopisom, v katerem se ji navede, zakaj njena vloga ne bo rešena v predpisanem roku in kdaj bo predvidoma rešena.
Gradivo (osnutki predpisov, važnejša poročila ipd.) so v potrebnem številu izvodov dolžni oskr* beti pristojni temeljni upravni organi in ga dostaviti skupščinski pisarni najkasneje 10 dni Pred sejo.
Na sejo se vabijo tudi zvezni in republiški P°' slanci, ki so izvoljeni na območju okraja.
12. člen
Vsako zadevo, ki pride na dnevni red seje ljudskega odbora mora pristojni temeljni uprava1 organ dostaviti skupščinski pisarni 10 dni Pre sejo ljudskega odbora ali zbora. Zadeve, ki so bile dostavljene skupščinski pisarni po preteku roka, k' je naveden v prejšnjem stavku, se ne stavijo v predlog dnevnega reda.
Z odobritvijo predsednika ljudskega odbora se te zadeve izjemoma lahko vzamejo v postopek za že predvideno oziroma razpisano sejo, kolikor je mogoče, da se lahko še pravočasno obravnavajo v pristojnih odborniških komisijah.
II.	DELO V ZVEZI S PRIPRAVO SEJ LJUDSKEGA ODBORA ALI ZBORA
9.	člen
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Datum seje ljudskega odbora določi predsednik po lastnem preudarku ali na predlog tajnika.
Zaradi priprave predloga za dnevni red seje ljudskega odbora ali zbora, skliče tajnik ljudskega odbora sestanek vseh starešin upravnih organov. Temu sestanku prisostvujejo tudi šef administrativne inšpekcije, vodja računovodstva, vodja skupščinske pisarne in po potrebi tudi drugi uslužbenci iz uprave ljudskega odbora.
Na tem sestanku prijavijo starešine upravnih organov tiste zadeve, ki so že zrele za sejo, oziroma katero bodo mogli še pravočasno obravnavati pristojni sveti. Starešine posebnih upravnih organov pošiljajo svoje predloge in mnenja ljudskemu odboru in njegovim svetom o temeljnem upravnem organu, ki nadzoruje njihovo delo. Starešine temeljnih upravnih organov so dolžni paziti, da vsako zadevo, ki pride na dnevni red seje, preje obravnava pristojni svet oziroma pristojna komisija.
10.	člen
Tajnik ljudskega odbora predloži predsedniku ljudskega odbora zadeve, ki so jih starešine upravnih organov prijavili za dnevni red seje in mu predlaga dnevni red seje. O dnevnem redu seje odloči nato predsednik ljudskega odbora.
11.	člen
13.	člen
Zadevo, ki pride v predlog dnevnega reda, *z' roči temeljni upravni organ skupščinski pisarni obliki poročila in predloga predpisa ali druge$a akta, o katerem razpravlja ali odloča ljudski odb ali zbor. Obenem javi skupščinski pisarni ime P° ročevalca, ki je bil določen, da poroča na seji-
Poročilo ali predlog se morata vložiti v 8 ** vodih.
Poročilu in predlogu mora biti praviloma P1* ložen spis, ki se nanaša na to zadevo.
14.	člen
Skupščinska pisarna izroči gradivo za sejo niku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odb° pregleda predloženo gradivo, ga odstopi predse niku ljudskega odbora, ki nato da gradivo v 0 ravnavo pristojnim odborniškim komisijam.
15.	člen
Ko določi predsednik odborniške komisije tum seje, dostavi pismena vabila članov komlS skupščinske pisarne.
Seji odborniške komisije mora biti na razpel3^ gradivo, ki se nanaša na zadeve, ki so predm obravnave.
Seje komisije se mora udeležiti starešina up1 nega organa, v čigar delovno področje spada deva, ki je predmet obravnave, da jo obrazi oži-
16- Člen	sal(ii
Za opravljanje administrativnih del ima v komisija strokovnega uslužbenca. Tega imt>n tajnik ljudskega odbora.
Pismeno vabilo na sejo ljudskega odbora oziroma zbora in važnejše gradivo pošlje skupščinska pisarna najkasneje 7 dni pred sejo vsakemu odborniku. Vabilo vsebuje čas in kraj seje ter predlagani dnevni red z obrazložitvijo.
iv- cien	u
O seji komisije vodi zapisnik strokovni benec. Zapisnik podpišeta predsednik in zaP^!\viia Zapisnik o delu komisije obsega podatke o -	^
navzočih in odsotnih članov komisije, dnevn

seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov komisije.
En izvod zapisnika se najpozneje en dan po seji dostavi tajniku ljudskega odbora. O vsj.kem sprejetem sklepu- napravi strokovni uslužbenec kratko Pismeno poročilo, ki ga priloži v 8 izvodih obravnavanemu gradivu. V desni gornji kot poročila napiše ime poročevalca, ki je bil določen, da poroča na seji.
18.	člen
Po seji odborniške komisije vrne strokovni Uslužbenec gradivo skupščinski pisarni v nadaljnji postopek.
Uslužbenec skupščinske pisarne izroči pred začetkom seje LO ali zbora poročevalcem po en izvod poročila s predlogom predpisa ali drugega akta.
19.	člen
Vse gradivo, ki se nanaša na zadeve, o katerih °dloča ljudski odbor ali zbor na seji, mora biti v času seje na razpolago odbornikom ljudskega odbora ali zbora zaradi dajanja potrebnih podatkov in pojasnil pri razpravi.
Gradivo ima pri sebi uslužbenec skupščinske
Pisarne.
III.	DOLŽNOSTI UPRAVE NA SEJI LJUDSKEGA ODBORA ALI ZBORA
20.	člen
Vodja skupščinske pisarne skrbi, da je dvorana, v kateri je seja ljudskega odbora ali zbora, pripravljena za sejo ter da se na zgradbi razobesi državna zastava.
21.	člen
Uslužbenec skupščinske pisarne vodi evidenco 0 prisotnih odbornikih ljudskega odbora ali zbora.
Ta uslužbenec vodi tudi evidenco odsotnih odbornikov in sicer ločeno od tistih odbornikov, ki so Svoj izostanek s seje opravičili in ločeno od tistih °dbornikov, ki svojega izostanka s seje niso opravičili.
Evidenco o prisotnih in odsotnih odbornikih se v°di na podlagi prezenčne liste.
Po seji izplača uslužbenec računovodstva odbornikom potne stroške in povračilo za izgubljeni Zaslužek.
22.	člen
Seji ljudskega odbora ali zbora morajo prisostvovati starešine upravnih organov, zlasti tisti, k&terih zadeve se obravnavajo na seji, šef admini-strativne inšpekcije in vodja skupščinske pisarne.
23.	člen
. Zapisnik seje pišejo v stenogramu za to dolo-eni uslužbenci skupščinske pisarne.
IV.	SEJNI ZAPISNIK IN EVIDENCA SPREJETIH SKLEPOV
24.	člen
Po končani seji ljudskega odbora ali zborr., Pravi skupščinska pisarna naslednje delo:
—	sestavi iz stenograma sejni zapisnik,
—	sestavi kratko vsebino sejnega zapisnika (izvleček iz zapisnika),
—	sestavi seznam sprejetih sklepov z navedbo upravnih organov, ki morajo skrbeti za njih izvedbo.
25.	člen
Zapisnik seje in izvleček zapisnika seje sestavi skupščinska pisarna v dveh izvodih najkasneje v 5 dneh po seji.
Seznam sklepov sestavi skupščinska pisarna najkasneje v dveh dneh po seji ter ga dostavi tajniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora pošlje nato sklep v izvršitev pristojnim upravnim organom.
Po en izvod zapisnika seje, izvlečka zapisnika seje in seznama sprejetih sklepov vloži skupščinska pisarna v svoj arhiv. Po preteku koledarskega leta oskrbi skupščinska pisarna vezavo sejnih zapisnikov v knjigi.
26.	člen
Upravni organi so dolžni javiti tajniku izvršitev sprejetih sklepov najkasneje v 8 dneh oziroma v istem roku sporočiti zadržek, zakaj sklepi še niso bili izvršeni.
Evidenco o izvršitvi sklepov vodi skupščinska pisarna.
V.	DELO UPRAVE V ZVEZI Z DELOM SVETOV
27.	člen
Vsako zadevo, ki pride na dnevni red seje sveta je treba predhodno strokovno obdelati.
Svetu mora biti na razpolago gradivo, ki se nanaša na predlagani dnevni red seje.
Na seji poročajo starešine upra. nih organov ali uslužbenci, ki jih ti določijo.
28.	člen
Za opravljanje administrativnih del ima v:ak svet strokovnega uslužbenca. Imenuje ga tajnik ljudskega odbora v sporazumu s starešino pristojnega temeljnega upravnega organa.
29.	člen
Vabila za sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavijo vsem članom sveta najkasneje 7 dni pred sejo. V istem roku je treba dostaviti vabilo v vednost predsedniku, podpredsednikoma, tajniku ljudskega odbora, računovodstvu in skupščinski pisarni.
30.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik, podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar.
Zapisnik o seji sveta obsega: podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
Po en izvod zapisnika se najkasneje dva dni po seji dostavi predsedniku ljudskega odbora, pod-
predsednikoma, predsedniku sveta, starešini temeljnega upravnega organa, tajniku ljudskega odbora in dva izvoda skupščinski pisarni.
31.	člen
Strokovni uslužbenec vodi evidenco sprejetih sklepov, starešina temeljnega upravnega organa pa skrbi, da se pravočasno izvedejo.
32.	člen
Starešine temeljnih upravnih organov so dolžni pripraviti gradivo za letno poročilo o delu sveta tako, da lahko svet o poročilu razpravlja in sklepa najpozneje do konca februarja vsakega leta.
VI.	DELO UPRAVE V ZVEZI Z DELOM UPRAVNIH IN STROKOVNIH KOMISIJ LJUDSKEGA ODBORA
33.	člen
Vsaka komisija ima strokovnega uslužbenca, ki skrbi, da se pripravi gradivo za sejo, vodi evidenco o sprejetih sklepih in skrbi da se pravočasno izvedejo.
34.	člen
Sejo komisije skliče predsednik komisije. Pismena vabila dostavi članom komisije strokovni uslužbenec.
Seji komisije mora biti na razpolago gradivo, ki se nanaša na zadevo, ki jo predmet obravnava.
Strokovni uslužbenec obvesti o sklicu seje tajnika ljudskega odbora.
35.	člen
O seji komisije vodi zapisnik strokovni uslužbenec. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnik o delu komisije obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov komisije, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov komisije. En izvod zapisnika se najpozneje dva dni po seji dostavi tajniku ljudskega odbora.
36.	člen
Temeljni upravni organ, v katerega delovno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
VII.	DELOVNE KONFERENCE IN SESTANKI
37.	člen
Zaradi organiziranja rednega, pravočasnega in pravilnega poslovanja upravnih organov ljudskega odbora ter zaradi vskladitve dela posameznih upravnih organov sklicuje tajnik ljudskega odbora po potrebi delovne konference starešin upravnih organov.
O seji konference se vodi zapisnik, važnejši sklepi se dostavijo starešinam upravnih organov v vednost oziroma izvršitev.
Zaradi obravnave tekoče problematike sklicuje tajnik ljudskega odbora po potrebi delovne sestanke tudi z drugimi uslužbenci.
38.	člen
Tajnik ljudskega odbora sklicuje po potrebi delovne konference s tajniki občinskih ljudskih odborov. Na teh konferencah se obravnavajo organizacijska vprašanja, aktualne naloge, zapažene pomanjkljivosti, nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju občinskih uprav in se sprejemajo sklepi za izboljšanje dela.
39.	člen
Tajnik ljudskega odbora je dolžan vsaj enkrat na leto obiskati upravo občinskih ljudskih odborov. Sporočene predloge, vprašanja in mnenja je dolžan posredovati pristojnim upravnim organom, v kolikor jih sam ne more rešiti.
Če tajnik opazi nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju občinskih uprav, podvzame ustrezne ukrepe.
40.	člen
Starešine upravnih organov vsak za svoj organ po potrebi sklicuje delovne sestanke uslužbencev-
Na sestankih se obravnavajo aktualne nalog6 in načrti za delo.
O sklicanju delovnega sestanka obvesti starešina tajnika ljudskega odbora.
Starešine posameznih upravnih organov sklicu-jejo po potrebi delovne sestanke določenih strokovnih uslužbencev ljudskih odborov občin.
Na sestankih se obravnavajo organizacijske vprašanja in aktualne naloge.
Starešine upravnih organov sklicujejo delovne sestanke v soglasju s tajnikom ljudskega odbora'
VIII.	KOLEGIJ Kolegij tajniku
42.	člen
Kolegij je posvetovalni organ tajnika.
Člani kolegija so starešine upravnih organ6 in eden do dva pravnika iz uprave ljudskega odbora. Tajnik lahko imenuje za člane kolegija tud1 druge uslužbence iz uprave ljudskega odbora.
Kolegij obravnava organizacijska vprašanja, vS6 načelna vprašanja in tekočo strokovno problem6' tiko iz delovnega področja uprave ljudskega 0 bora in druga aktualna vprašanja, ki mu jih Pre loži tajnik ljudskega odbora.
Sejo kolegija sklicuje tajnik in mora biti Pra_ viloma enkrat tedensko, najmanj pa enkrat m6 sečno.
Kolegij vodi tajnik.	•
O sejah kolegija se piše zapisnik, ki se dosta vsem članom kolegija.
Kolegij načelnikov
43.	člen	,
Kolegij je posvetovalni organ načelnika
ka kot temeljnega upravnega organa.
Kolegij načelnika sestavljajo starešine posebnih Upravnih organov, ki so ustanovljeni in opravljajo naloge iz področja temeljnega upravnega organa in vodje notranjih organizacijskih enot. Načelnik iahko imenuje za člane kolegija tudi druge uslužbence iz oddelka, ki mu načeljujejo.
Kolegij obravnava organizacijska vprašanja, vsa načelna vprašanja in tekočo strokovno problematiko delovnega področja temeljnega upravnega organa in druga aktualna vprašanja, ki mu jih Predloži načelnik oddelka.
Sejo kolegija sklicuje načelnik po potrebi in mora biti praviloma sklicana vedno takrat, kadar se obravnavajo upravne zadeve s področja temeljnega upravnega organa.
Kolegij vodi načelnik.
O sejah kolegijev se piše zapisnik, ki se dostavi Vsem članom kolegija.
IX.	OKROŽNICE IN NAVODILA
44.	člen
Upravni organi so dolžni vsakih 15 dni dostaviti tajniku ljudskega odbora seznam vseh okrožnic, bi so jih prejeli od višjih organov. V seznamu je treba navesti datum in opravilno številko okrožnice, ime organa, ki je okrožnico izdal in kratko vsebino.
Važnejše okrožnice, ko so po vsebini povezane z delom tajnika ljudskega odbora, morajo dostaviti upravni organi tajniku v prepisu takoj, ko jih prejmejo.
45.	člen
Pri tajniku se hrani zbirka okrožnic vseh Upravnih organov ljudskega odbora. V ta namen s° dolžni upravni organi vse okrožnice, ki jih pošiljajo občinskim ljudskim odborom, zavodom in gospodarskim organizacijam, dostaviti istočasno v ehem izvodu v vednost tajnika ljudskega odbora.
Če kakšna zadeva s področja upravnega orga-119 posega v področje drugega upravnega organa, Se mora upravni organ preden sestavi okrožnice,-sporazumeti o njeni vsebini z drugim upravnim °rganom. Ta sporazum mora upravni organ iz-recno posvedočiti v okrožnici.
V primeru, da med upravnimi organi ne pride sporazuma, preložijo zadevo v posredovanje tajniku ljudskega odbora.
X.	PREGLEDOVANJE SEJNIH ZAPISNIKOV
46.	člen
Sejne zapisnike občinskih ljudskih odborov ^ogleduje upravna služba v oddelku za občo upra-'j°- Seznaniti mora tajnika z vsemi važnejšimi za-eyami in problemi, ki jih zapazi v zapisnikih ter j^a opozoriti na zapažene nepravilnosti in nezako-t-°sti, da se napravijo ustrezni ukrepi.
Evidenco o sejnih zapisnikih vodi in sejne za-^ soike hrani skupščinska pisarna.
XI.	STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE USLUŽBENCEV
47.	člen
Uslužbenec mora med službo izpopolnjevati strokovno znanje s področja svoje stroke in v ta namen zlasti spremljati in proučevati ustrezne zakone in druge predpise ter druge uradne in strokovne publikacije.
Pisarniški uslužbenci so dolžni izpopolnjevati svoje znanje zlasti s praktičnim delom (pisati stenograme, pisati na pisalni stroj in podobno).
Vsako leto se vrši v mesecu marcu in oktobru tekmovanje vseh strojepisk v upravi ljudskega odbora. Tekmovanje se vrši po pravilniku, ki ga sestavi za vsako tekmovanje posebej tajnik ljudskega odbora. Strojepiskam, ki dokažejo na tekmovanju očitne uspehe, se lahko podeljujejo primerne nagrade.
Vsako leto se vrši tekmovanje najboljših strojepisk iz področja okraja. Za to tekmovanje pridejo v poštev strojepiske, ki so dosegle najboljše rezultate na občinskih strojepisnih tekmovanjih.
Tudi to tekmovanje se vrši po pravilniku, ki ga sestavi za vsako tekmovanje posebej tajnik ljudskega odbora. Strojepiske, ki dosežejo najboljši uspeh pri tekmovanju, se lahko primerno nagradijo.
48.	člen
Tajnik ljudskega odbora odredi obvezen študij vseh važnejših predpisov, ki jih uporabljajo uslužbenci pri svojem delu. Študij se organizira v času in na način, ki ga odredi tajnik. Študij vodijo uslužbenci, ki jih določi tajnik. Po končanem študiju se preizkusi znanje uslužbencev in je uspeh konsultacije podatek za letno oceno uslužbencev.
49.	člen
Uslužbence, ki imajo upravno prakso in izglede za uspeh, nimajo pa formalne šolske izobrazbe oz. strokovne izobrazbe, lahko tajnik ljudskega odbora pošlje na izpopolnjevanje v ustrezno upravno in drugo strokovno šolo.
XII.	PRIPRAVNIKI
50.	člen
Pripravniki se morajo obvezno seznaniti z vsem poslovanjem ljudskega odbora. V ta namen izda tajnik ljudskega odbora odločbo o razporedu pripravnikovega službovanja za ves čas pripravniške dobe. V razporedu morajo biti navedeni upravni organi in delovne enote teh organov, pri katerih mora delati pripravnik med pripravniško dobo, koliko časa mora prebiti pri posameznih delovnih enotah, s katerimi posli se mora seznaniti in kdo mora nadzorovati njegovo delo in skrbeti, da se razpored popolnoma izvede.
Pripravniki, ki so dovršili pravno fakulteto, morajo prebiti vsaj 6 mesecev pripravniške dobe pri okrajnem ali okrožnem sodišču pripravniki z dovršeno ekonomsko fakulteto pa v eni ali več gospodarskih organizacijah ali gospodarskih zavodih,
51.	člen
Med pripravniško dobo mora pripravnik voditi dnevnik dela, v katerega vpisuje potek svoje pripravniške dobe v posameznih organizacijskih enotah, dalje posle, ki jih je opravljal in koliko časa ter druge pripombe v zvezi s pripravniško dobo. Dnevnik dela potrdi neposredni starešina upravnega organa, v katerem je pripravnik prebil delovni del pripravniške dobe in poda svoje mnenje, kako je pripravnik obvladal z razporedom določeno gradivo.
52.	člen
Vsak starešina oz. vodja delovne enote je dolžan pripravnika natančno poučiti o njegovem delu, predpisih, ki jih mora uporabljati, popravljati mora pripravnikove napake pri delu in ga opozarjati na pomanjkljivosti pri delu.
XIII.	STROKOVNA KNJIŽNICA
53.	člen
Strokovno knjižnico vodi uslužbenec, ki ga za to določi tajnik ljudskega odbora.
Uslužbenec, ki vodi strokovno knjižnico, mora skrbeti za pravočasno nabavo potrebne literature, kakor tudi za to, da je literatura dostopna vsem uslužbencem, ki jo potrebujejo pri delu.
O nabavi strokovne literature odloča tajnik ljudskega odbora sam ali na predlog starešin.
službenega potovanja odloča in nalog o tem izda starešina upravnega organa, ki mu uslužbenec pripada. Starešinam upravnih organov pa da nalog za službeno potovanje tajnik ljudskega odbora.
Če opravi uslužbenec službeno potovanje preden mu je bil izdan potni nalog, ali brez potnega naloga, se mu potni stroški in dnevnice ne priznajo.
57.	člen
Uslužbenec je dolžan uporabiti za službeno potovanje tisto prevozno sredstvo, ki mu je odrejeno v potnem nalogu.
58.	člen
Starešin^ upravnih organov so dolžni napraviti za vsak teden vnaprej načrt predvidenih voženj z avtomobili Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov za uslužbence upravnega organa. V načrtu mora biti navedeno za vsako predvideno vožnjo posebej: smer vožnje, dan odhoda in povratka ter število oseb, ki bodo koristile vozilo in kakšno opravilo bo opravljeno.
Načrt voženj morajo predložiti starešine tajniku ljudskega odbora vsak ponedeljek do 12. ure za tekoči teden.
Uslužbencu se izda potni nalog za uporabo vozila praviloma le v primeru, če je njegova vožnja predvidena v tedenskem načrtu voženj.
54.	člen
V strokovni knjižnici se mora voditi potrebna evidenca celotne literature, s katero razpolaga knjižnica. Posebej se vodi evidenca strokovne literature, ki je izročena uslužbencem v uporabo. Vsaka knjiga, časopis, revija itd. mora biti označena s številko, s katero je vpisana v inventar knjižnice in biti potrjena z, uradnim pečatom, ki ga je treba pritisniti na več straneh.
Uradne liste in časopise je treba v enem izvodu po preteku koledarskega leta kompletirati in vezati v knjigo.
Uslužbenec, ki vodi strokovno knjižnico, mora iz časopisov sproti izrezovati in hraniti vse članke, ki obravnavajo delo ljudskih odborov in komunalna vprašanja. O tem gradivu je treba voditi evidenco po vsebini.
XIV.	SLUŽBENA POTOVANJA
55.	člen
Uslužbencu, se dovoli službeno potovanje le v primeru, ko se službeno opravilo ne more opraviti na sedežu urada organa, obenem pa je podana potreba, da se opravi na kraju samem, ko je potrebno izvršiti kakšno nadzorno opravilo ali dati neposredno pomoč pri delu, oziroma ko je uslužbenec vabljen na sestanek ali konferenco, ki je v zvezi z njegovim delom ali položajem.
56.	člen
Uslužbenec ne sme nastopiti službenega potovanja, preden mu ni izdan potni nalog. O potrebi
59.	člen
Starešine upravnih organov so tudi dolžne napraviti za vsako vožnjo z avtomobili Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov posebno naročilnico na obrazcu, ki ga predpi^ tajnik ljudskega odbora, ter to naročilnico izreč' tajniku istočasno s predlogom za izdajo potne#3 naloga.
Naročilnica za vožnjo služi skupaj z ostalin1' listinami, ki so predpisane za vožnjo z osebnim1 avtomobili, kot dokazilo za izvršeno vožnjo.
Službena vožnja se praviloma začne in konč3 pred zgradbo ljudskega odbora. Če se služben3 vožnja začne pred uradnimi urami in konča P° uradnih urah, sme šofer z vozilom na zasebne domove uslužbencev oziroma jih smo ob povratku odpeljati na njihove domove.
Za službena opravila v kraju oziroma za sluz hena potovanja se smejo uporabljati osebni avto mobili samo, če takšnih opravil oziroma potovanj ni mogoče opraviti z rednimi javnimi prevoznim sredstvi ali če to zahteva posebna korist služ e ter nujnost in narava posla.
60.	člen
Uslužbenec je dolžan opraviti službeno vanje čim uspešnejše in v čim krajšem času. 1 ^ likor izvrši službeno opravilo na sedežu občine, -mora po končanem opravilu vpisati v knjigo 0 skov.	se
Po izvršenem opravilu je uslužbenec dolžan vrniti čimprej oziroma s prvim možnim prevozn1 sredstvom, ki mu je odrejeno.
61.	člen
O vsakem službenem potovanju mora uslužbe-nec podati starešini takoj po povratku kratko poučilo o izvršenem opravilu. V tem poročilu mora bavesti izvršeno delo in čas, ki ga je porabil za to delo.
O izdanih potnih nalogih se vodi centralna evidenca pri tajniku LO (seznam aktov).
Starešine upravnega organa, katerega usluž-°enci opravljajo terenska dela v večjem obsegu, So dolžne o takih uslužbencih voditi posebno evidenco z navedbo datuma odhoda na teren, naziva Urada, ustanove, zavoda, gospodarske ali druge °rganizacije, kjer opravljajo terensko delo in pred-yidenega datuma vrnitve na svoje delovno mesto.
XV.	EVIDENCA PREDPISOV OBČINSKIH
ljudskih odborov, okrajnega ljudskega ODBORA IN PREDPISOV VIŠJIH ORGANOV
62.	člen
Skupščinska pisarna vodi evidenco predpisov °bčinskih ljudskih odborov, okrajnega ljudskega °dbora ter njegovih svetov.
Tajnik ljudskega odbora določi uslužbenca, ki v°di evidenco o vseh važnejših republiških in Zyeznih predpisih.
nih zadevah vsak dan praviloma od 8. do 9. ure.
V zasebnih zadevah sprejema tajnik ljudskega odbora uslužbence vsak petek v tednu od 12. do 13. ure.
Evidenca razporeditve poslov pri upravnih organih
67.	člen
Starešine upravnih organov so dolžni dostaviti tajniku ljudskega odbora v vednost v mesecu oktobru vsakega leta razpored poslov, ki jih opravljajo posamezni uslužbenci. Razpored poslov mora obsegati: delovno mesto, priimek in ime uslužbenca in delo, ki mu je poverjeno.
Polletna poročila o delu upravnih organov
68.	člen
Starešine upravnih organov so dolžni sestaviti polletna poročila o delu svojih organov do 31. januarja in 31. julija vsakega leta za preteklo polletje.
Polletno poročilo mora obsegati: organizacijski sestav enote, zasedba delovnih mest, delo v zvezi z upravnim postopkom, delo v zvezi z ustreznimi sveti, ostalo delo, probleme in predloge.
Delovni čas
XVI.	PISARNIŠKO POSLOVANJE
63.	člen
.. Za pisarniško poslovanje upravnih organov Judskega odbora veljajo določbe uredbe o pisar-11 tikcm poslovanju in navodila za izvrševanje ^edbe o pisarniškem poslovanju (Ur. list FLRJ, $t- 50/57).
Referentska knjiga
69.	člen
Redni delovni čas upravnih organov ljudskega odbora traja v času, ki je določen z veljavnimi predpisi.
Starešine upravnih organov so dolžni o svojih uslužbencih voditi evidenco o točnem prihajanju v službo in odhajanju iz službe.
Opravljanje nadurnega dela
64.	člen
Vsak referent je dolžan voditi o spisih, ki jih prejenria v reševanje, referentsko knjigo.
Referentska knjiga ima naslednje rubrike: zaledno in delovodno številko, datum prejema spi-a’ datum rešitve spisa, kratko označbo vsebine ^drneta, pri upravnih zadevah pa tudi rubriko k datum vložene pritožbe in rubriko za vpis, ka-0 je pritožba rešena (ugodno ali neugodno).
Referenti so dolžni voditi referentske knjige k°. da je iz njih vsak čas razvidno, v kakšnem an.iu so zadeve, ki jih rešujejo.
, Predlaganje spisov v podpis predsedniku ljud-odbora.
65.	člen
0. Vsi spisi, ki jih podpisuje predsednik ljudskega . bora, se predložijo predsedniku v podpis preko ■ibika ljudskega odbora.
^Prejem uslužbencev pri tajniku ljudskega odbora
66.	člen
lje Starešine upravnega organa in ostale usluž-Ce sprejema tajnik ljudskega odbora v službe-
70.	člen
Opravljanje nadurnega dela odobrava uslužbencem tajnik ljudskega odbora v skladu z določbami zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi izdanih predpisov na obrazložen pismen predlog starešine temeljnega upravnega organa, ki mu uslužbenec pripada.
Predlog za odobritev nadurnega dela morajo predložiti starešine /tajniku v odobritev preden uslužbenec začne opravljati nadurno delo, uslužbenec pa ne sme pričeti z nadurnim delom prej, preden ni izdana odločba o odobritvi nadurnega dela.
Predlog za nadurno delo se stavi in odloča o odobritvi nadurnega dela in se daje naenkrat največ za dobo do 30 dni.
Evidenco o opravljenem nadurnem delu vodi uslužbenec, ki ga za to določi starešina upravnega organa.
Starešine upravnih organov so dolžni, da posebej vršijo nadzor nad uslužbenci, ki opravljajo nadurna dela.
Nadurno delo se obračunava na utemeljen pismen predlog starešine upravnega organa, ki mu uslužbenec pripada, ki je opravil nadurno delo.
Ta predlog morajo vložiti starešine pri tajniku ljudskega odbora.
Nadurno delo, ki bi bilo opravljeno v nasprotju z določbami tega člena, se ne plača.
Odsotnost uslužbencev
«	71. člen
Vsak uslužbenec, ki zapusti med delovnim časom svoje delovno mesto zaradi službenih opravkov izven zgradbe ljudskega odbora mora svoj odhod, kakor tudi predvideno trajanje odsotnosti predhodno javiti starešini upravnega organa oz. uslužbencu, ki ga ta določi. Uslužbencu, ki ga določi tajnik LO javijo svojo odsotnost tudi starešine upravnih organov.
Za krajše odsotnosti zaradi nujnih zasebnih opravkov mora uslužbenec dobiti od svojega starešine poprejšnje dovoljenje. Če je uslužbenec premeščen ali za dalj časa odsoten, mora svoje posle predati uslužbencu, ki ga določi starešina. O predaji poslov se sestavi zapisnik, ki se v enem izvodu dostavi administrativni inšpekciji in v drugem izvodu starešini upravnega organa.
Red v delovnih prostorih
72.	člen
Uradni spisi in drugo gradivo ne sme biti med delovnim časom brez nadzorstva.
Po končanem delovnem času je treba spise in drugo uradno gradivo, kakor tudi pečate, žige in štampiljke, .pisarniške potrebščine večje vrednosti in pisalne stroje zakleniti v predale miz, omar ali jih shraniti v drugih zaklenjenih prostorih.
Uporaba telefona
73.	člen
Uradni telefon se uporablja za hitrejše in uspešnejše uradno poslovanje.
Pri vsakem telefonskem aparatu mora biti notranji telefonski imenik s številkami posameznih delovnih mest (enot) in uslužbencev.
Telefonski pogovori v zvezi z reševanjem zadev so potrebni, kadarkoli je mogoče na ta način stvar hitreje in uspešneje opraviti in če je delo tako, da ga je mogoče opraviti brez uradnega dopisovanja.
Uslužbenec, ki telefonira, mora imeti pri sebi vse gradivo, ki je v zvezi s tem pogovorom.
Če je mogoče, si je treba prizadevati, da se zajame z enim telefonskim pogovorom več raznih zadev, ki se nanašajo na istega sogovornika.
74.	člen
O vsakem prejetem in danem telefonskem sporočilu, ki nadomešča uradni spis v zvezi z reševanjem posamezne zadeve, je treba sestaviti uradni zaznamek na samem spisu. Če uslužbenec, ki telefonira, nima pri sebi spisa, mora sestaviti uradni zaznamek, na posebnem papirju, ki ga priloži spisu. Ta uradni zaznamek je izročiti glavni pisarni, ki ga vpiše v delovodnik.
Zaznamek o telefonskem sporočilu mora obsegati: datum in čas (uro in minuto) pogovora, P°' datke o sogovorniku (Naziv organa, priimek in ime ter funkcijo uslužbenca in njegovo telefonsko številko), vsebino sporočila in popis uslužbenca, ki je sporočilo sprejel ali dal.
Če nastane s prejetim telefonskim sporočilom nova zadeva, jo je treba zapisati na posebnem Pa' pirju in izročiti glavni pisarni, da jo vpiše v delovodnik, preden se vzame v delo.
75.	člen
Telefonski pogovori morajo biti kratki, jasni m vljudni. Medkrajevne telefonske pogovore odobravajo uslužbencem starešine upravnih organov, č teh pogovorih je treba voditi evidenco z navedbo datuma pogovora in s podatki o sogovorniku. To evidenco vodi telefonist v centrali.
Zasebni telefonski pogovori praviloma niso dovoljeni. Kolikor starešina upravnega organa dovoli-da opravi uslužbenec zasebni medkrajevni telefonski pogovor, je treba o vsakem takem pogovoru voditi evidenco. Iz evidence mora biti razvidno-katera oseba je govorila, s katerim krajem in datum razgovora. Uslužbenec plača telefonski raZ' govor ob mesečnem obračunu PTT storitev pri ra' čunovodstvu oddelka za občo upravo.
Uradne ure
76.	člen
Državljane, ki želijo informacije ter vloge, k’ jih želijo dati vložniki ustanov na zapisnik, a n’b° vezane na rok, ali pa tudi sicer niso neodložljiv1^ sprejemajo starešine oziroma pristojni referenti L ob ponedeljkih, sredah in petkih v času, ki je dol°' čen z odlokom okrajnega ljudskega odbora.
Za nujne vloge, t. j. za vloge, ki so vezane ua rok ali so sicer neodložljive, pa jih želijo dati vl°* niki prav tako ustno na zapisnik, v prejšnjem 0 stavku navedena omejitev ne velja. Take vloge sC sprejemajo vsak dan v tednu vsega delovnega ča-sa’
Pismene vloge sprejema glavna pisarna vsa' delovnik v teku vsega delovnega časa.
77.	člen
V času uradnih ur morajo biti na svojih delo ^ nih mestih vsi starešine in referenti, ki imajo °Pl0^ viti s strankami izven delovnih dni in časa z.a sp1 jem državljanov pa sc sprejemajo samo državljan ’ ki so bili pozvani z vabili.
Evidenca inventarja v uradnih prostorih
78.	člen
Vliti
Posamezni predmeti inventarja morajo vjn primeren način oštevilčeni. Pisalnih potreb ^ manjše vrednosti, pribora za snaženje in za javo ni treba zaznamovati s številkami.
79.	člen
Zaradi dnevne kontrole in evidence nad >n tarjem mora biti v vsakem uradnem prostoru ^ znam predmetov, ki so v prostoru. Seznam P
Uletov napravi oskrbnik premoženja v dveh izvodih, od katerih enega hrani uslužbenec, ki ga zato določi starešina, drugega pa oskrbnik premoženja. Seznam predmetov podpišeta določeni uslužbenec in oskrbnik premoženja.
Pisalne stroje, računske stroje, instrumente in druge predmete večje vrednosti se izroča posameznim uslužbencem v uporabo proti podpisu na posebnem potrdilu, ki ga hrani oskrbnik premoženja.
80.	člen
Brez predhodne prijave oskrbniku premoženja in brez spremembe vpisa v sobni seznam se inventar ne sme za stalno premestiti v drug prostor.
81.	člen
Uslužbenci, so dolžni skrbeti, da so predmeti, ki so jim dani v uporabo (pisalni stroji, računski stroji, instrumenti in podobno) v redu vzdrževani in čisti.
Za inventar, ki je označen v seznamu predmetov, oziroma ki je izročen posameznim uslužbencem v uporabo, odgovarja določeni uslužbenec.
82.	člen
Če iz uradnega prostora zmanjka inventarni Predmet, ki je na seznamu sodobnega inventarja °ziroma, ki je izročen posameznim uslužbencem v uPorabo, ali če se inventar poškoduje, mora napraviti oskrbnik premoženja z določenimi uslužbenci zapisnik, v katerem je treba ugotoviti, pod kakšnimi okolnostmi je predmet zmanjkal oziroma s° poškodoval. Zapisnik nato dostavi oskrbnik premoženja tajniku ljudskega odbora in administrativni inšpekciji v nadaljnji postopek.
Evidenca obrazcev
83.	člen
Pri tajniku se vodi evidenca vseh obrazcev, ki Ph uporabljajo pri svojem delu upravni organi ljudskega odbora. V ta namen so dolžni starešine ^Pravnih organov dostaviti tajniku ljudskega odbora po en izvod vsakega obrazca, ki je v uporabi v njihovem upravnem organu.
Pečati, žigi in štampiljke
84.	člen
Pečate, štampiljke in žige uporabljajo uslužbenci, ki jih za to pooblasti tajnik ljudskega odbora.
Pečati in žigi se morajo hraniti zaklenjeni.
Oskrbnik premoženja ljudskega odbora oziroma Uijlužbenec, ki ga tajnik za to posebej pooblasti, v°di evidenco pečatov, žigov in štampiljk ljudske-Kn odbora.
Izdaja pisarniškega materiala organizacijskim
enotam
85.	člen
. Pisarniški material sme oskrbnik premoženja 2c*ajati upravnim organom samo na podlagi na-
ročilnice, ki mora biti podpisana od starešine upravnega organa, kateri material naroča.
Pisarniški material izdaja oskrbnik premoženja prvi delovni dan vsakega v mesecu.
Razporeditev delovnih prostorov
86.	člen
Delovni prostori morajo biti razporejeni tako, da omogočajo pravilno in hitro poslovanje, zlasti pa poslovanje s strankami.
87.	člen
Ob vhodu v zgradbo ali na kakšnem drugem ustreznem mestu mora biti napisna tabla z uradnim nazivom ljudskega odbora, na vidnem mestu znotraj vhoda v zgradbo pa mora biti razobešeni razpored delovnih prostorov in objavljene uradne ure za sprejemanje strank. Na stopniščih in hodnikih morajo biti orientacijske označbe, ki kažejo pot do delovnih prostorov posameznih služb, zlasti služb, ki poslujejo s strankami.
Nadstropja in delovni prostori morajo biti v vsakem nadstropju označeni z zaporednimi številkami.
88.	člen
Na vratih posameznih delovnih prostorov mora biti z razločnimi črkami napisan natančen naziv delovne enote, navedba vrste poslovanja, kakor tudi imena uslužbencev, ki tam delajo.
Oglasna deska
89.	člen
Svoje razglase in objave ter razglase in objave drugih državnih organov, ki jih ti pošiljajo zaradi objave, objavlja ljudski odbor na oglasni deski, po potrebi pa tudi v svojem uradnem glasilu.
Oglasna deska mora biti na vidnem mestu v zgradbi ljudskega odbora.
XVII.	UPORABA MOTORNIH KOLES IN DVOKOLES ZA SLUŽBENE POTREBE
90.	člen
Motorna kolesa, ki so last okraja, dodeli poedi-nim uslužbencem tajnik ljudskega odbora po predlogu starešine upravnega organa, ki mu uslužbenec pripada, upoštevajoč pri tem izkazano potrebo, in značaj službe. Take dodelitve se mora izvršiti pod sledečimi pogoji:
a)	uslužbenec sme uporabljati dodeljeno motorno kolo samo v službene namene,
b)	uslužbenec je dolžan čuvati motorno kolo
kot dober gospodar in skrbeti, da je vsak čas v uporabnem stanju,	'
c)	vsi stroški vzdrževanja in popravila, kakor tudi strošek za pogonsko sredstvo ter plačilo zavarovalne premije in letne motorne takse gredo v breme okrajnega ljudskega odbora,
č) evidenca prevoženih kilometrov se vrši na podlagi stanja kilometer števca, posebne vozne knjižice ter izdanega potnega ali delovnega naloga,
d)	uslužbenec jamči okrajnemu ljudskemu odboru za vsako okvaro na motornem kolesu, ki bi izvirala iz njegove osebne krivde.
vratarnice. Izven tega časa, pa opravljajo vratarji tudi določene hišniške posle in posle požarno-var-nostne službe ter vršijo dežurno službo.
91.	člen
Motorno kolo, ki je dodeljeno uslužbencu, izroči uslužbencu v uporabo oskrbnik premoženja v obliki zapisnika, ki mora vsebovati tele podatke: priimek in ime uslužbenca, njegovo delovno mesto, številko in datum odločbe, s katero mu je bilo motorno kolo dodeljeno, znamka in evidenčna številka motornega kolesa, kratek opis stanja kolesa, popis pripadajočega orodja in morebitnih rezervnih delov ter pogoje, ki so navedeni v prejšnjem členu pod a) do d).
92.	člen
Oskrbnik premoženja
a)	dovoljuje uslužbencu za predvidene službene vožnje potrebne količine pogonskega sredstva,
b)	vodi evidenco o prevoženih kilometrih skupaj s starešino upravnega organa, ki ji uslužbenec, pripada,
c)	skrbi za vzdrževanje in popravila motornih koles, ki so dodeljena uslužbencem v uporabo.
93.	člen
Dvokolesa, ki so last okraja, dodeli uslužbencem tajnik ljudskega odbora. O tem se napravi zapisnik, ki mora vsebovati priimek in ime uslužbenca, njegovo delovno mesto, znamko in tovarniško številko dvokolesa ter kratek opis stanja kolesa. Uslužbenec sme uporabljati dodeljeno dvokolo samo v službene namene, dolžan ga je čuvati kot dober gospodar in skrbeti, da je vsak čas v uporabnem stanju. Stroški vzdrževanja in popravila dvokoles gredo v breme okrajnega ljudskega odbora. Dvokolesa se dodeljujejo predvsem kurirjem in tistim uslužbencem, ki opravljajo pretežno terenska dela na območju mesta Novo mesto.
Evidenco o dvokolesih vodi oskrbnik premoženja.
XVIII. VRATARSKA SLUŽBA, DEŽURNA SLUŽBA IN HIŠNIŠKI POSLI
94.	člen
Vratarji vršijo vratarske, hišniške in posle dežurne službe v obsegu, ki je določen v naslednjih členih:
95.	člen
Vratarji vršijo službo pri vhodu v uradno poslopje okrajnega ljudskega odbora iz Ljubljanske ceste v sprejemni pisarni in sicer neprekinjeno v treh izmenah po 12 ur,
96.	člen
Službujoči vratar ne sme zapustiti službe toliko časa, dokler ne prevzame službe vratar naslednje izmene. Vratar, ki je v službi v času med 7. in }4. uro, ne sme zapustiti sprejemne pisarne oz.
97.	člen
Vratarji so dolžni:
—	dajati državljanom informacije o uradnih urah ter o delovnih prostorih posameznih upravnih organov,
—	puščati državljane v upravne prostore ob določenih uradnih urah, izven uradnih ur, pa le samo v nujnih primerih in kadar je s posebnim predpisom to določeno,
—	vršiti nadzor nad državljani pri prihajanju in odhajanju iz stavbe,
—	voditi evidenco o gibanju in delu uslužbencev izven uradnih prostorov med uradnim časom oziroma o prihajanju le-teh v uradne prostore P° 14. uri,
—	dajati strankam druge informacije, za katere so upravičeni.
98.	člen
Službujoči vratar mora ob 14.30 uri, potem k° odidejo vsi uslužbenci, zakleniti glavna vhodna vrata iz Ljubljanske ceste, kakor tudi vrata v stavbo iz dvorišča, oboja vrata spet odklene ob 6.30 uri zjutraj. Skrbeti mora, da so ob 19. uri ključi vseh uradnih prostorov v zato določeni omarici, ki je v sprejemni pisarni. Vsak ključ mora bit' oštevilčen s številko uradnega prostora, kateremu pripada.
Vratar mora skrbeti, da mu uslužbenec, k' opravlja službo še po 19. uri, izroči ključ prostora, v katerem je delal, po izvršenem delu. Če prihajaj0 uslužbenci na delo v pisarno po 19. uri ali ob nedeljah in dela prostih dnevih, mora službujoč' vratar voditi evidenco, komu je izročil ključe uradnih prostorov.
99.	člen
Vratarji, ki vršijo službo med 14. in 7. uro zjutraj ter ob nedeljah in dela prostih dnevih, opravljajo tudi posle dežurne službe.
V	ta namen morajo imeti na razpolago telefonski imenik, seznam starešin in drugih uslužbencev z njihovimi natančnimi naslovi in telefonskimi Številkami.
V	času, ko opravljajo dežurno službo, spreje-
majo vratarji pošto, telefonska sporočila, brzojavke bjjsuojoioj, -qeAapnz qiuaqznis a epjojods Bgn-ip u-sporočila morajo vratarji zakleniti v posebno knj' go z navedbo osebe oziroma ustanove, ki je da sporočilo in z navedbo časa, ko je bilo sporoči sprejeto. Potrebne podatke o drugi prejeti p°-s brzojavkah in ostalih sporočilih beležijo v dežurno knjigo.	in
Ob izmeni izroči vratar vso prejeto pošto sporočila vratarju, ki prevzame službo, oziroma J ^ izroči glavni pisarni, telefonsko sporočilo nameni1
Vratar ne sme odpirati prejete pošte. Kol'k°^ prejme nujno telefonsko sporočilo ali drugo nUJ^. pošto, mora o tem takoj obvestiti po telefonu
no.
na drug primeren način tajnika ljudskega odbora °ziroma starešino tistega upravnega organa, ki ji k sporočilo namenjeno.
100.	člen
Vratarji vršijo tele hišne posle:
—1 vršijo nadzor nad notranjim izgledom zgradba izven rednega delovnega časa (med 14. uro in ?• Uro zjutraj) nadzorujejo delo snažilk, in jim da-lejo potrebna navodila zaradi ohranitve reda in snage,
■— opravljajo nadzorno službo glede naprav in lnVentarja v zgradbi, vsako okvaro morajo takoj javiti,
■— vršijo nadzor nad čiščenjem in snaženjem dvorišča, kleti, podstrešja in drugih prostorov v z8fadbi, vključno nad odmetavanjem snega v zim-skem času,
—	skrbijo, da so požarno-varnostne naprave v Zgradbi pravilno nameščene in v uporabnem sta-niu, v ta namen morajo biti seznanjeni z njihovim r°kovanjem,
—	hranijo ključe vseh prostorov v za to dolo-čeni omarici v sprejemni pisarni.
Službujoči vratar mora ob 19. uri zvečer presedati vse prostore v zgradbi in ob tej priliki Ugasniti vse luči, zapreti vsa okna in zakleniti Vrata sob in hodnikov, v zimskem času pa tudi Pogasiti ogenj v pečeh.
Službujoči vratar mora napraviti dva polna dečna obhoda podstrešja, dvorišča in vseh ostalih Prostorov v zgradbi, en obhod mora opraviti v easu med 21. uro in polnočjo, drugega pa med drugo in 4. uro po polnoči.
101.	člen
Izven uradnih ur vratar ne sme puščati strank v uradne prostore, razen če ima za to poseben dalog.
102.	člen
Da bi pravilno izvrševali svoje dolžnosti in za-J^di trajne ohranitve podatkov o gibanju usluž-°ricev in strank ter drugih podatkov, vodijo vranji tele knjige: k dežurno knjigo,
2- knjigo prejetih telefonskih sporočil, k 3. evidenčno knjigo o gibanju in delu usluž-0ricev izven stavbe,
gih
4- evidenčno knjigo o prihajanju strank in dru-°seb v uradne prostore.
103.	člen
V dežurno knjigo vpisuje službujoči vratar vse °0riembnejše dogodke, ki so se zgodili med nje-Vlm službovanjem, kakor tudi vse nepravilnosti, ^ zapazi. V to knjigo mora vpisati začetek in __°Oec obeh nočnih obhodov stavbe in tozadevna 0 ^a^an3a- Podatke in zapažanja overi s svojim dPisom z navedbo časa začetka in konca nje-0 Ve izmene. V to knjigo tudi vpisuje vse podatke Prejeti pošti, brzojavkah in drugih sporočilih, ki
jih prejme po 14. uri oziroma ob nedeljah in dela prostih dnevih.
Vsak dan ob 7.30 uri ali pa po posebnem nalogu izroči vratar dežurno knjigo na vpogled tajniku ljudskega odbora in mu hkrati ustno poroča o vseh podrobnejših dogodkih in zapažanjih med službovanjem.
104.	člen
V	knjigo prejetih telefonskih sporočil vpisuje službujoči vratar naslove oseb oziroma ustanov, ki so dala sporočila, navedle kratko vsebino sporočil in čas, ko je sporočilo prejel.
105.	člen
V	evidenčno knjigo o gibanju uslužbencev izven stavbe vpisuje službujoči vratar vsak prihod oziroma odhod uslužbencev iz stavbe v času med 7. in 14. uro; posebno vsako popoldansko zadrževa-nje uslužbencev v stavbi, zlasti pa ono po 19. uri z naznačbo natančnega časa prihoda oziroma odhoda. Tedensko je treba knjigo predložiti na vpogled tajniku ljudskega odbora.
Določbe 1. odstavka tega člena, se ne nanašajo na uslužbence političnih in družbenih organizacij, ki imajo uradne prostore v stavbi okrajnega ljudskega odbora. Pač pa mora službujoči vratar zabeležiti vsako zadrževanje uslužbencev organizacij v stavbi po rednem delovnem času.
106.	člen
V	evidenčno knjigo o prihajanju strank in drugih oseb v uradne prostore vpiše vratar vsako zadrževanje teh oseb v uradnih prostorih. Strank in oseb, ki jih pozna, ne zadržuje po nepotrebnem, vendar tudi zanje vpiše potrebne oziroma predpisane podatke v knjigo.
Določbe 1. odstavka tega člena se nanašajo tudi na osebe, ki prihajajo v uradne prostore organizacij in 2. odstavka 105. člena tega poslovnika.
107.	člen
Notranjo ureditev omenjenih knjig bo predpisal načelnik oddelka za občo upravo, v kolikor ni že določena s posebnimi predpisi.
108.	člen
Vratar je dolžan izvršiti vsak nalog, ki mu ga izda tajnik ljudskega odbora, načelnik oddelka za občo upravo ali šef glavne pisarne. Tak poseben nalog mora tisti, ki ga je dal, vpisati v dežurno knjigo in ga overiti s svojim podpisom.
XIX. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
109.	člen
Za kršitev določb tega poslovnika so uslužbenci in delavci ljudskega odbora disciplinsko odgovorni po ustreznih predpisih zakona o javnih uslužbert-i cih (Uradni list FLRJ št. 53/57).
XX. KONČNA DOLOČBA	Novo mesto, 13. septembra 1960.
Podpredsednik
110.	člen	okrajnega ljudskega odbora
Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v	ing. Vilma Pirkovič
Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 02-01-71/60-1.
434.
BILANCA na dan 31. decembra 1959
gospodarska organizacija »KREMEN« rudniki nekovinskih rudnin Novo mesto
Aktiva	Naziv postavke
A.	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva
Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva Skupna obratna sredstva
D.	Izločena sredstva
Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov
Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve Druga aktiva
Skupaj . .	.
v 000 Pasiva	Naziv postavke
A.	Viri osnovnih sredstev 125.250 Sklad osnovnih sredstev
7.315 Drugi viri osnovnih sredstev
B.	Viri sredstev skupne porabe 1.387 Sklad skupne porabe
273 Drugi viri sredstev skupne porabe
C.	Viri obratnih sredstev 24 401 Sklad obratnih sredstev
Drugi viri obratnih sredstev
D.	Rezervni sklad in drugi skladi ___ Rezervni sklad in drugi skladi
i' Viri nerazporejenih sredstev " E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
31.686 Dobavitelji in druge obveznosti 1.753 Druga pasiva
195.446	Skupaj
v 000
58.039
76.279
1.660
18.655
7.494
3.526
6.339
14.669
Vodja računovodstva:
Jožica Kovačič, 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Miro Bizovičar, 1. r.
Direktor:
Niko Križanec, 1. r.
435.
BILANCA na dan 31. decembra 1959
gospodarska organizacija KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva	.	—
C. Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	165
E.	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	174
Skupaj . . . 339
Vodja računovodstva:	Direktor:
Švajger Slava, 1. r.	Gros Zlata, 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Zalokar Marija, 1. r.
Pasiva	Naziv postavke
A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev
E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva
000
48
104
Skupaj
436.
BILANCA na dan 31. decembra 1959
gospodarska organizacija KNJIGARNA IN PAPIRNICA ČRNOMELJ
Aktiva
Naziv postavke
v 000 Pasiva	Naziv postavke
v 000
A.	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva
Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva Skupna obratna sredstva
E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva
Skupaj .
5
75
8
305
2.126
4.236
. 6.755
A.	Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev
B.	Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe
C.	Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev Drugi viri obratnih sredstev
E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva
250
8
6
1.461
4.543
487
Skupaj
Vodja računovodstva:	Direktor:
Štefanič Tončka, 1. r.	Šterbcnk Karel, 1. r.
Predsednik upravnega odbora:
Cindrič Zlata, 1. r.
/
437.
BILANCA na dan 31. decembra 1959
gospodarska organizacija ŠIVILJSKA DELAVNICA ČRNOMELJ
Aktiva	Naziv postavke	v 000
A. Osnovna sredstva
Osnovna sredstva	1.378
Denarna sredstva osnovnih sredstev	83
C. Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	39
E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	60
Druga aktiva	30
Skupaj . .	.	1.590
Vodja računovodstva:
Šteftfnič Tončka, 1. r.
Pasiva	Naziv postavke	v 000
A. Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	1.461
E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	89
Druga pasiva	40
Skupaj .	.	.	1.590
Predsednik upravnega odbora:
Kastelic Ana, 1. r.
Direktor:
Janko Ana, 1. r.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Som Maks — Tiska CZP )>KočC jo6 tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 7q in 115 Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka b
2-245