*57’ '• ■ 'i ' i-Jv «?r:. , r, * w< Štev. O. V Govtci, Ane 2. unija 1804. ;* * * * v: rixV’ ' ■ ' ■ » '* ’ ■ ' . ■ ' • Teéa| II. Tj=rz^:ix~ , Sloga* izhaja vsak pvvi in tretji četrtek Min* «Oda, ter volji» |»o posti projoniana, ali na doni ponijjamt Hkupaj » „ (ionskim Vaslnikoiii" 5ft vse leto . ... • K’hl. l.HO _ jiol leta . . » »M četrt Za tuje deželo toliko več, kolikor «naša poštnina. Posamične številke po (i kr., dobivajo ho v Stolni, Scmeniški in Šolski olit i. UpivtvnWno in ur(ìilniitvo: Morellijeva ulica, štev. UV. Slog» prinaša oznanila na četrti strani od katerih se plača «a štiristopno petit-vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po (i kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopisi pošiljajo se uredništvu; reklamacije in naročnina upravuištvu. Nelrankovana pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. -------------------------nrr^r---- .i'iln^u jiifti liuHlogn tl#6i' to roj vložimo so! Vse one fedii te p. n. narofiiikc, ki iso nuni še na dolga, proni mo u-prav ulj ml no, da nam lilagovole naročnino čim prej doponlati, ker imamo I mi oliilili tronkov pri isdaviuiji lintn. katere moramo poravnati. llpraviiiàtvo „8loge“. l*ot so nam zajezili! Slovenec naj živi od idealov, kakor pesnik, in še teh ne sine negovati, kakor bi si želel, ker boje se, ’ da ne bi v bujni fantaziji svoji prekoračil mejo, ki ! so mu jo postavili. Po naši veri in prepričanju, so bili ideali Lahov, Madjarov, Nemcev in drugih izvršljivi in so se tudi popolnoma ali pa vsaj deloma izvršili pred našimi očmi in pred onimi vesoljnega sveta, in ti ideali neslovanskih narodov niso bili gole „tUnpijeu v očeh drugih neslovanskih narodov — le ideali slovanskih narodov so, osebito Slovencev in Hrvatov, v očeh neslovanskih narodov prave „utopijeuy ki se ne dado oživotvorili (vresničiti). Da se ne dado izpeljati, to pravijo naši ljubeznivi prijatelji Nemci, Lahi, Madjari, kateri ne marajo, da bi Slovenec in Hrvat zadobila pravice, za katere so se oni borili mnogo let zaporedoma in z uspehom. Pobijanje pa želja Slovencev in Hrvatov na Primorskem, kakor tudi v Dalmaciji, od strani neslovanskih narodov naše monarhije, prihaja i/. same sebič n os ti; ti bi hoteli sami gospodariti, sami vse imeti, drugi pa naj jim hlapčujejo, tlako delajo, davke plačujejo in krv prelivajo. In ta divji napor proti Slove-nom in Hrvatom imenujejo oni, ki stoje na vrhuncu človeške omike in prosvete, kakor trobijo v svet, liberalnim pojavom naprednega stoletja, ki umira. Precar-tani vlade kormilniki tani gori na visokem Dunaju, in vi Madjari, Poljaki in vi širokoustni Lahi, ki zatirate Slovane neprenehoma, povejte meni, je li to vaše zatiranje, kratenje človeških pravic, sad liberalizma, s katerim se bahate pred svetom ? Nikakor ni! Če vi to trdite, kar vedno in pri vsaki priliki naglašate, potem takem moram vam reči iz lica v lice, da vi neveste kaj je „liberalizem“ in s tern mi daste priliko, da moreni tudi jaz, kakor vi, trditi in naglašati, da ni lepo rudere i d a h fece jabolko sad jablane, pač pa da je ono rodek pekoče koprive. Vaša dejanja nasproti slovanskim narodom so pravcati pojav „egoizma“ ali sebičnosti. Žene vas pohlepnost po samovladi, katera ako hoče obstajati, mora zatirati. Vhc preva»’ je polno Zrem naj komur koli, Ni ga »la ozdravi Vek t,a le oboli ! Da bode pa kupa našega narodnega trpljenja še bolj goijiipa, ni smelo manjkali ni naših bratov Poljakov, ki tako lepo ravnajo z ubogimi Uiisini, kakor pes s zajcem; tudi ti so podali roko v bratsko zvezo Nemcem in Palloni, ter jim omogočili, da nas zatirajo se bolj, nego so nas doslej. Kje bi našli n io. . Našli kje zdi'nviia i Ni ga za nas Icku, Ni ga tolažila: Človek moia postati pesimist, če tudi ne. bi hotel ko mora dan na dan gledati, kako se našemu rodu sekajo neznosne rane. Ako se mi Slovenci in Hrvati na Primorskem, in Rusini v Galiciji primerjamo ostalini slovanskim narodom Avstrije, moramo izpovedati se, bilo to komu po godu {tli ne, da se žnlibože nahajamo še le v prvem svojem razvoju, nekako v cvetnem popku, ki se ima razviti v blagodejni sad. Ako pravi Hrvat v senci krone »v. Štefana, da „zora pnea bit če dana**, on ima popolnoma prav, kajti „za zorom dan mora doč“; a tudi on zastonj pričakuje, da vzgleda dan milejšega solnčnega sijanja, ker mora pod banovanjem Hederwaryjevem še vedno zadovoljevati se „sn zorom**. Mi Slovenci pa ne smemo se posluževati ni tega izreka, kajti doslej nismo dosegli še ničesar. Vse kar so pridobili naši zastopniki v tolikih letih v državnem zboru, spravimo lehko vse na prostoiu pod nohtom najmanjšega prsta ! Zadovoljevati smo se morali z neznatnimi koncesijami, kakor n. pr. s popravljanjem kake ceste, oziroma s podporo za kako tako delo, s kako poštno postajo, s zaobljubljeno sodnijo, kakor je ona v Kobaridu; tedaj ti so oni »velikanski parlamentarni dobitki1', kojeso narodu na Goriškim-.prW,*.»hiii njegovi zastopniki v dolgi dobi avstrijskega parlamentarizma, ali boljši rečeno od leta 1848 do 1894.*) Ali je nam morda mogoče si misliti, da se kaj doseže zdaj, ko so stopili naši zastopniki v opozicijo? Ne, in sicer 'zato ne, ker tem korakom niso stopili naši poslanci tje, kamor je pričakoval naš narod, da bi bili stopili. Vsak po svoje dela, Vsak živi le zase, Vsakdo se po svoje Kakor hoče pase. Narod je zahteval od njih pravo politično postopanje v dosego svojega ideala — pričakoval je od teh ono vedenje, s kojem bi bili pokazali, na nas ozirajočemu se svetu, da nismo »kratkovidni v nevarnosti ali nedostojni in boječi" in, da vsako strankarsko ravnanje, ki sega le po drobtinicah ali po polovičarskih konce- *) Tudi neko nagrado za zgradbo cest,e ob laški meji so bili tamošnji posestniki dobili, ali to nagrado so oni dobili, n i pripomnilo g. namestnika Rinaldinija, kojemu so bili posestniki pri Kobelarjib vročili prošnjo pri njegovem posola Kanalskega Hodnijskega okraja v I. 1802. To prošnjo jim je sestavil naš r,-rednik g. Obizzi in nagrada jo znašala bornih UGO gld. sijali je naroda duh sam, ki obsoja taka dejanja, katera so v škodo in mu ničesar ne pomagajo. Pristopiti bi bili morali naši zastopniki, k nže obstoječi opoziciji in sicer, k hrvatsko-slovenskemii klubu, koji, akoprav ima svoje posebne namene, vsa-kako bi jih bil radovoljno sprejel v svoje središče ter tako bi bili pomnožili število kluba hrvatsko-slo* venskega. Rod trpi naš mili Kot nekdanje čase, Vragom še kot nekdaj Greben krasno rase. Z silo se ne da pri sedanjih prepirih ničesar doseči in ves drugačen uspeh bi bila dosegla na novo stvarjena opozicija v avstrijskem parlamentu, ako bi se bila ta priklopila opoziciji rečenega kluba, naj bi bil jugoslovanski klub ali kak drugi. Nasprotniki bi se nam ne bili posmehovali, temveč bi bil narod slovenski njim celo imponiral. Prvi korak bi bil dosežen. Listič, ki se bori, kakor mi, v dosego svojih idealov potem »narodne politične poštenosti", izrekel se je v tem pogledu ravno tako. Tudi mi smo pripravni podati bratovsko roko Slovencem nasprotnega nam mišljenja, kakor so storili Hrvatje; ali ste nam ponudili vašo roko, kakor sta si jo ponudili stranki hrvatski ? Dušo in moči vse Za naš rod žrtvujmo, S pravom in resnico Vedno se bojujmo! Ne; tu so zanjke vmes, koje ste narodu nastavili in vi ste se zazibali v nadi koucesij-drobtinic, ki narodu ne pomagajo čisto nič. To, to, je uzrok vašega rovanja in obrekovanja proti našemu geslu iu imenu. Z vami se ne združimo in, akoprav vam moramo priznati še precej truda, vedeti morate, da tudi mi so trudimo, kajti dobro vemo — kakor vi da brez truda nam ne zraste ničesar in si moramo Adamovi potomci služiti kruh v potu svojega obraza. Delajte tildi vi tako za narod in zopet za narod — in potem še le se mi odpovemo vsakemu »s p o d t i k a n j u“, kakor je vi imenujete, jedino zato ker vam ne ugaja in moti sladko vaše spanje v zibelki koucesij-drobtinic in vas jezi, da prvi korak, koji ste storili v neugodnem času ne obeta boljšega sadu od prejšnjega, ko ste tičali v Hohenwartovem klubu. Kranj'-•i vrli naši In pa Goričani, Klubu Hobemvarta Bili so udani ! Knj so naši vodje, Da mi vse molčimo? Vsa njih dela slavna (??I Z slavo še kadimo ! Slovenci koalicije se ne bodo vam uikdar pridružili in sicer s temi imate mnogo skupnih perečih vprašanj, katera bi se morala skupno rešiti, da se nam vsaj malo olahkoti jarem sedanje vlade; akc hočete Potovanje v Rim. (Spisal V. Mihcev). V Rimu. , Knialo po tej prikazni so začeli Rimljani zidati tempelj bogu Kvirinu na čast. Po K viriti n je ostalo ime tej zgradi do današnjega dne. Od tu naprej smo prišli v svojem rojstnem meničen v Hipnim, v Afriki. filine grozdjem in bršljinom, držeče v roki thyrsove paličice. V njegovem spremstvu se večpotov nahajajo: asirski kralj Stapliylos (trta ali loža) s ženo Meto (pijanostjo) in z sinom Botryosom (grozdom); panter je bila zver njemu posvečena. Baha v obče predstavljajo, kot mladenča ; le v indijskem njega zmagovalnem obhodu je prispodobljen, kot mož z dolgo lepo brado in v sir vihrajočo opravo. Baltovi ženi je bilo ime Ariadna, katera je porodila sina Enoksiona (vinopivca). Prilastki njegovi so bili mnogovrstni, kakor: šapelj, bršljin. rozge, thyrs, pitno orodje, koš, sisalka, posoda, levi, tigri, panter, osel, glasbeno orodje, baklje, komične iu tragične krinke itd. V srednjem veku po ga običajno prispodabljali kot tiečaka nadnavadno rejenega, jahajočega veliki sod v i n ti • Pred erkviščem se nahaja vzidana kamenita plošča v katero so usekana »Usta resnice** (Bocca della Verità). V starih poganskih časih so v ta usta _ ulagali roko in — kdor je govoril resnico, izvlekel jo je zdravo, kdor pa je lagal, ostala mil je zakleta v ustih resnice. To se razumi, da je bilo vse to nekak „šviiulelj“ poganskih sodnikov. Gorje mu, kdor je zapadel nemilosti teli! i hi tukaj smo se podali obiskat naša sorojaka domačina, brata gg. Jožeta in Antona Vodopivca iz Dornberga. ki stanujeta uprav v isti ulici (Via bocca della Verità. Gospod Jožef Vodopivec je voditelj i» gosp. Anton Vodopivec pa nadnilinar parnega mlina zajedno velike tvornice močnatih izdelkov, gospoda Miloša Pantanelle v Rimu. Ko smo prišli do naših rojakov, mislili smo, da smo doniti, na zemlji slovenski; » ™-----------------T—Tf. vrv, '■ T' \ , ■ - ■ •> * v * * \Z- <3 Ivfrk? •■ ' $»;\^ « ^*V V .' 1 ( ', •■ . V ■ ’ ■ ’ ■ ' ' , .•'ji \. ; .a a .. ________ _ • . *••■,•• ri v , d» odložimo svojo però, v to pričakujemo od vas drugih korakov. Plažiti se ne damo in začasna dobička-rija naših izvoljenih ne mòti naa v našem podjetju, kojemu smo posvetili vse svoje moči, da služimo sveto stvar — narodu v korist na podlagi prave poštene, a ne šviga-švaga politike. Zdaj pa, Bogu bodi potoženo, zajezili so nam pot — in nemoremo naprej — za to pa moramo biti hvaležni le onim, ki zastopajo tam gori na Dunaju naše interese. V prsih svojih natte Trdne mi gojimo, Boljše že kdaj čase Prej H slej dobimo ! Nade in obeti Pol so nam življenja, Kaj skrbi še bali Bi se in trpljenja? Dog in nannl 1 Mestne volitve in Slovenci.*) Prejšnja leta udeleževali smo se Slovenci mestnih volitev združeni z laškimi konservativci. Dosegali smo jako lepe uspehe. Spravili smo bili v mestno starešinstvo že 8 nam prijaznih svetovalcev. Mej njimi je bil g. Bndal, svetovalec okrožnega sodišča, popolnoma naš. To je bil do zdaj gotovo najvažnejši napredek in najodličnejši uspeh Goriških Slovencev. Pred tremi leti zmagali smo bili v lil. volilnem razredu celo proti žil-paini «Ir. Mavroviču. Vsled tega vladalo je mej nami veliko veselje in mislili smo, da je rudečkarjem že odzvonilo pri mestni upravi. Naše nade pa so bile kmalu splavale po vodi. Nasa zveza s konservativci je bila jako delikatna zadeva. Da so se ponosni Lahi zvezovali z nami zaničevanimi Slovenci, bilo je iznenaduo in skoiej nenaravno. Složnost Slovencev iinponirala je laškim konservativcem tako, da se je spretnosti dr. Gregorčiča posvečevalo ž njimi dosegati zvezo za mestne volitve. Pred tremi leti pa je bil dr. Gregorčič o času mestnih volitev pri sejah državuega zbora na Dunaju. Kadi tega je bilo naprosilo politično društvo Sloga dr. Kojiča, naj pri mestnih volit., nadomestnje dr. Gregorčiča za čas otsotnosti. Ko se je približal čas volitve, pokazalo se je bilo, da hočeta slovenski G-eneral in neki laški stotnik samooblastno postopati. V ta namen ustanovil se je bil laški list »Uuione". Ko je dr. Kojič doznal, da se hoče nekaj mešati sklical je trikrat zaporedoma znane Slovence k posvetovanji, organizoval agitacijo in stopil v dogovor z laškimi konservativci. Posrečilo se mu je bilo vse tako uravnati, da je onemogočil vse samoobl&stne zahrbtne spletke omenjenega G — enerala in stotnika. Po načinu prejšnih let združeni Slovenci in laški konservativci zmagali so bili v 111. volilnem razredu sijajno. Precej po volitvi v tretjem razredu prišel je bil z Dunaja dr. Gregorčič. Omenjeni G—eueral in stotnik rasloiila sta mu, da sijajna zmaga pri volitvi v 111. ratredu je njih delo. Prezaupni dr. Gregorčič jima je verjel in prepustil priprave za volitev v II. razred. Isto leto volil je II. razred samo jednega svetovalca. Slovenci, laški konservativci in posebna stranka penzijonistov bili so stalno za dr. Rajiča, ker se je nekdaj tako odločno potegoval proti sedanjemu nedo-statnemu pokopališču. Namišljeni naš G—eneral in laški stotnik pa sta prek Slovencev, laških konservativcev in penzijonistov sledila svojim samooblastnim težnjam, zanašaje se na neke oblastne »č i n i t e 1 j e“. Prezirala in opustila sla vse potrebne priprave, sklicala nista volilcev k posvetovanju, povprašala nista, koga želijo voliti ; organizovala nista agitacije itd. Mislila sta, da imata vse volilce razun rudečih. na vrvci in da ustvarita iz Slovencev Lahov in Nemcev neko sredno, »vladno" stranko, oudno se je zdelo vsakemu, kako da more po sijajni zmagi v III. razredu, za volitev v II. razredu vse tako tiho in mrtvo biti. *) N» željo g. dop., ostavili smo ta le sestavek nespremenjen. Op. ured. Da so bili za izvolitev dr. Kojiča vsi slovenski, konservativni laški in penzijoniški volilci popolnoma odločni, je bilo sicer gotovo, a vendar je bilo treba vsaj dr. Kojiča še naprositi, da sprejme kandidaturo. Prišla sta zadnja dva dneva pred volitvijo. Kar naenkrat se je razglasilo, da je grof Lanthieri naš kandidat, ne dr, Kojič. Samooblastno proglašenje tega kandidata je močno iznenadilo vse stranke. Vsled te netaknosti umaknili so se laški konservativci v zvezi s Slovenci; pen-zijonisti odpovedali so udeležbo pri volitvi; Slovenci so bili razdraženi, dA ni proglašen dr. Kojič; rudeč-karji so pa porabili ugodno priliko te zmešnjave, opustili svojega kandidata in ponudili »katoliškemu društvu" laškemu svoje glasove, ako hoče nastaviti konservativnega kandidata Fabrisa. Ker je bilo »katoliško društvo1' tako lojalno, da ponudbe ni sprejelo, proglasili so rudečkarji sumi Fabris a kandidatom za II. razred in je bil tudi izvoljen. Samooblastno iu zahrbtno postopanje našega G—e-iterala in laškega stotnika je bilo raztrgalo zvezo mej Slovenci in laškimi konservativci za mestne volitve iu zaveznike hudo kompromitiralo. Pozneje pa sta ta dva pohlepna junaka še vso krivdo perfidilo na druge /vračala in stranke v časopisih tako napadala, da ni več misliti na kako zvezo proti rudečkarjem za mestne volitve. Dva pohlepneža sta torej uzrok, da bo moralo celo mesto še desetletja trpeti na sedanjem gospodarstvu in da Slovenci še nadalje ostanemo v mestu kot ptujci, da niti postavnih šol ne moremo dobiti. Kako vse drugačni možje bi bili zdaj na magistratu, če bi bili imeli volilci pri volitvah poštene in previdne voditelje! — O takem »regime**, hočejo nekateri osleparjeni rodoljubi, naj molčimo, da bode narod še nadalje taval za njimi in trpel. Tega pa mi ne sinemo; to je rodilo naš list, da opozarjamo narod na egoiste iu izdajalce. Politični pregled Notmivle dežele. — V seji drž. zbora dne 12. apr. t. I. je poslanec Spinčič pri razpravi o „proračunu ininisterstva za notranje zadeve* ožigosal in Zibal c. le. uradnike, ki ne time jo ali pa nedejo govoriti z narodom na domačem jeziku. Mej drugim je tudi povedal kdo, da Siri po Primorji i-talijanstvo. Gosp. poslanec je trdil, da so c. k, uradniki oni, ki Istro poitalijančujejo. In to je gola resnica. Italijansko društvo v Pazinu „ Casino* di Società“ je praznovalo svojo 50 letnico obstanka. Slavnostni govor je imel dr. Fr. Costantini, ultraradikalec. Vpletel je v svoj govor tudi zgodovino društva »Casino in rekel, da so društvo pred 50. leti ustanovili c. Ic. uradniki, na čelu jim bivši okrožni glavar baron Grimschitz. Rekel je, da so bili ustanovitelji društva sicer po narodnosti Nemci, da pa so podali društvu hoj v začetku popolnoma italian-sko lice. In od tedaj rekel je Costantini s povzdignenim glasom, bilo je to društvo glavni branik fdelV avita civiltà italiana**. Pri tej slovesnosti je bil prisoten tudi c. k. okr. glavar vitez Schivare, jeden najboljših prijateljev društva. Znano je, da so pazinski meščani pred 50 leti hrvatski govorili. Kdo je to premembo provzroČil, ako ne društvo ustanovljeno po c. k. uradnikih ? In vender je minister za notranje stvari oporekal z » Ni res“ Spinčičevo trditev, da širijo v Primorji c. k. uradniki italijansko. — Posl. Nabergoj je v seji drž. zbora, dnč 21. apr. t. I. pri razpravi o proračunu naučnega ministirstoa pojasnjeval vprašanje o ljudskih šolah v Trstu in v Gorici in tožil, da na vsem Primorskem ni niti jed ne, slovenske srednje, obrtne ali strokovne šole. Ljiidskošolski zakon, kateri je tržaški deželni zbor uzprejel v zadnjem zasedanju, je tak, da ga nobena avstrijska vlada ne more priporočiti cesarju v potrjenje. Slovenci v Trstu in o-količi bi se ste m zakonom za večne Čase izročili Italijanom na milost in n milost. Govornik predlaga resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj za slov. prebivalstvo na Primorskem preskrbi potrebnih srednjih šol, dokler pa teh ni, naj se v trž. okolici z ustanovitvijo pripravljalnice skrbi, da bodo mogli slov. okoliČanski otroci vstopiti v državne srednje šole. — V isti seji so še posl. grof Al- fred Coronini in tovariši interpelirali, kaj misli vlada storiti glede učiteljev in učiteljic, kateri so bili izključeni od volitve učiteljskega zastopnika za mestni šolski svet go-riški. — V seji dne 26. apr. pri točki »srednje šoleu govoril je jako srečno poslanec Spinčič, nav ajgjoč vse slovenske in hrvatske pritožbe glede srednjih šol, mej drugim je zahteval, naj vlada uredi šolstvo v slovenskih in hrvatskih pokrajinah tako, da se bodo mogli Slovenci in Hrvati izobraževati v svojem jeziku. Ce se že govori o bolj idi manj izobraženih nat odili, potem bi morala država skrbeti za manj izobražene. Na Kranjskem bi morala biti slovenščina učni jezik v vseli razredih in za vse predmete, nemščina pa učni predmet. Tudi na Koroškem se bodo, vsaj upati je tako, premenile razmere na bolje. Naravnost kričeče pa so na Primorskem. Goriška nemška gimnazija je krivica, če pa se že ne odpravi, naj se vsaj ustanove italijanske in slovenske paralelke. Hrvatje nimajo srednje šole. Naj bi se ustanov ila v Pazinu, na puljski gimnaziji pa naj bi bila hrvaščina vsaj učni predmet. Le na ta način bi država izpolnila svoje dolžnosti napram Hrvatom in Slovencem. Pri tej lučki je tudi govoril posl, dr. Gregorčič ter izrekel željo, naj bi vlada ne odnehala od svoje želje, da se na strokovni šoli, ki se premesti iz Mariana v Gorico, napravijo slovenske in italijanske paralelke. Ttuii na obrtni nadaljevalni šoli v Gorici je učni jezik italijanščina in bi bilo želeti, da ustanovi vlada slovenske paralelke ali pa posebno slovensko obrtno nadaljevalno šolo. — V seji dnč 27. apr, je dični naš poslanec Spinčič pri proračunskih točkah „srednje šole“ in »ljudske šole“ utemeljeval svojo resolucijo, naj sc v navtišlcih šolah istrskih uvede hrvaščina kot učni jezik. — Proračunski odsek je uzprejel resolucijo, s katero naroča vladi l. naj preišče vzroke očitnemu nazadovanju dijakov na Goriški in na Koperski gimnaziji in naj uspeh te preiskave razglasi, 2. naj posebno skrb posveti ljudskim šolam na Primorskem in mej drugim, da se p > osposo-bljenih učiteljih poučuje v materinščini. — Protest o g e r s ki h S r b o v. V Karlovcih se je vršil veUkansk shod, katerega se je udeležilo nad 20.000 ljudij. Na tem shodu se je vzprejela resolucija, protestujoča proti ogrskim cerkveno — političnim nameram, v prvi vrsti proti civilnemu zakonu. - Soci j alistiški i z r e d i na O g e r s k e m. V Holdmezo Vasarhelg-ju je prišlo te dni do velike rabuke Napadli so socijalisli mestno hišo, metali kamne na orožnike in vojake, skratka uprizorili malo revolucijo. Orožniki in rojaki so streljali na izgrednike, ubili jedrnega, nad 60 pa jih ranili. — Davčni odsek V seji dne 24. apr. t. I. je davčni odsek odobril z neznatnimi premembuni vladno predlogo o personalni dohodarini. — O g r s ke cerkveno politične predloge. Z dr ožen i odseki magnatske zbornice so vzprejeli dne 27. apr. t. I v generalni debati zakonski načrt o civilni poroki s 35 proti 11) glasom tn začeli ter končali spwijalno debato, ne da bi na načrtu kaj premenili. dežele Kumlja. — Ruski car e v i č zaročen. Dne 20. apr. t. I. opoludne se je ruski carevič v Koburgu v navzočnosti nemškega cesarja zaročil s princezinjo Alico hesensko. — Rusi in Poljaki. Javlja se. da je ruska policija zaprla celo krdelo varšavskih poljskih rodoljubov Iz vest no je, da je pozaprla mnogo oseb, zaradi neke proti ruske demonstracije. Minulo je 100 let, lear je varšavski čevljar Kilinski dal znamenje pomoriti v Varšavi vse Ruse, kar se je takrat tudi zgodilo. Poljaki so proslavljali stoletnico tega upora z demonstracijo pred hišo tistega čevljarja. Kraneljn. — Obsojen Anarhist, V soboto se je v Parizu končala kaz. obravnava proti Henrg-ju, metalcu bomb v „ Rue des bons Enfant»“ in v kavarni „Terminusu. Ko se mu je naznanilo, da je obsojen na smrt, smejal se je na glas in proti poslušalcem rekel : Pogum tovariši? Živela anarhija! pod krovom naše rojstne hiše, Oba gospoda, njiju soprogi, kakor tudi njiju mali, v Rimu rojeni otročiči, govorili so z nami na slovenskem jeziku prav po domače — po dornberško. Lep vzgled nekaterim našim kukavicam v Trstu v Gorici in drugod, ki so se preselili pred malimi leti z dežele in mogoče stari že po 24 let in več v mesto, ter se tu poročili z Slovenkami, vender......žali Bog, danes slišiš otroke teh zakon- skih dvojic žlobudrati samo laški; neznajo niti besede slovenske. Enaki izrodki delajo siamoto strašno našemu milemu narodu. Tu sem našel tudi list »Slogo". Tako odslej smo bili domači med domačimi, daleč od domovine svoje, na zemlji tuji. Ne možno mi je pozabiti prijaznost in požrtovalnost rojakov svojih v Rimu! Odslej sem imel z nekaterimi svojimi prijatelji, sopotniki g. Budinu iz Zalosč in dr. pri bratih Vodopivcih prenočišče in hrano. Jako veselo in kratkočasno je bilo nam v društvu domačih rojakov, osebito zvečer, ko smo zavili vrat marsikateremu „štefanu“ dokaj izvrstne rimske kapljice. Tukajšnji trgovci v Avstriji z italijanskimi vini, delajo veliko sramoto laškemu vil u, ker nameslu pristnega ital. vina prodajajo pravcato žlobiidro — baje avstrijsko vodo pomešano s kemičnimi razkrojili. V veselem društvu zapeli smo pri kozarcu zvečer i kojo domačo slovensko pesmico v daljnem Rimu. Rimljani ne razločujejo slovenskega jezika od nemškega, pač pa, stavijo oba v jeden koš; rekali so nam vedno »T e d e s c h i“, ko so nas slišali pogovar-ti se med seboj. V nedeljo dne 18. tebruvarija zjutraj smo dobili ustopnice v baziliko sv. Petra, k papeževi sv, maši. Skrbeli smo, da smo rano prišli v cerkev radi pro štora. Pred baziliko sv. Petra na vatikanskem trgu so laski vojaki napravili špalir »v dvostrokih vrstah** že v jutro od jednega konca do drugega, pusti vsi sredi špalirja nliod romarjem in drugim zanesljivim Rimljanom, kateri so pa morali biti preskrbljeni z ustopni-cami, drugače so vsakega zavrnili. Na cerkvenih vratab je zopet papeževa straža pregledovala «stopnice; tako se ni mogel nihče »nepoklicanih** ali sumljivih ljudij pritihotapiti v cerkev. Jedva ustopimo pri stranskih vratih v predcer-kvišče, čudom se čudimo krasu iu lepoti, vse je pozlačeno in z mozajiki nadelano. Na desnem krilu predem1 kvišča nahaja se na konju podoba prvega krščanskega cesarja Konštantina Velikega, na levem krilil pa podoba cesarja Karola Velikega. Oba sta bila zaslužna vladarja za razvoj vere v Krista. Ostrmim, ko ustopim v ta hrani božji. Človek ne vé kam bi obrnil svoj pogled, zdi se mil kakor bi se nahajal na širnem polju, sredi rajske lepote, na tratah cvetočih, v gaju zelenem, kjer se od nepopisne krasote vse blišči. Pod gorostasno okroglo kupijo stoji aitar sv. Petra, danes ves s cvetlicami in dragoceuimi kameni nakiten, nad katerim je razpet baldahin ali nebo, kateri drže štirje pozlačeni stebri po 28 metrov visoki iz dragocenega kamena. Govorica je, ila je stalo samo listje in pozlačenje onih stebrov okoli dvostotisoč gld. a. v. Tukaj te sprehajajo razni občutki, ako se zamisliš v čase življenja sv. Petra. Sv. Peter je prišel v Rim v času rimskega cesarja Klavdija, ki je vladal rimsko cesarstvo od leta 41. do 54. po Kr. ; leta 04. po Kr. je bil Peter z dragimi Kristijani vjet in dne 29. junija 1. 07. križan z glavo proti zemlji obrnjeno. Leta 04. po Kr, je bil namreč pogorel oni del mesta, kjer so stanovali Kristijani in Judje iz jutrovih dežel, ki so se tačas pečali s trgovino. Stra- šen požar je bil upepelil tri četrtine mesta. Tačasni cesar Neron pa, je oni strašni požar, grozovito nesrečo raz svoje palače veselo gledal, ter na strune brenkaje opeval »krasoto švigajočega plamena". Razumi se, ' da na tako neumno cesarjevo početje, je bilo vse ljudstvo razkačeno, ker si je bilo svesto, da je dal on sam Rim zažgati*). Da se pa boječi Neron pred razkačenim ljudstvom opraviči, podkupi nekaj ovaduhov, največ Židov izvrškov človeštva, da so vso krivdo vrgli na Kristijane, katere je dal z ukazom takoj poloviti, preganjati in moriti. Z nebrojnimi Kristijani vknpe sta bila tudi sv. Peter in Pavel vlovljena in zajedno usmr-tena, prvi na križu in drugi z mečem**). Legenda pravi, da se je bilo svetemu Petru posrečilo ubežati krvoloč- • nikom, ali — na potu sreča GoŠpoda s križem na ra-menu ter ga vpraša: »Gospod, kam gre tvoja pot?" ! On mu pa odgovori : »V Rim, da me še jedenkrat križajo". Sv. Peter je Gospoda razumel, vrne se v Rim, ter se da umoriti. *) Cesar Neron je nameraval mesto Rim popolnoma poigati bili morali njega Bastiti, kot ustanov,ukn drugega Jima pod no rim imenom. Cesar Neron, ki sinjo kot najvefij tifiiog starega irnkn no svoiili Grozodejstvih oselnto proti Krist Janom, ,je im oio Ink irjr (la skoraj kvasnega lica, kakor so lehko prepričamo o nioK^maobi na stareni denarju, ki se jo ohranil. BaS rad. toga' pravilo kritiki in zgodovinarji, da jo bil Neron »vrag sam v človeški podobi, kajti kot človek no bi bil mogel take> JH»ovito postopati proti svojim podložnikom, kakor je on postopal, **1 Misli so da nista bila zajedno umorjena. Sv. Imel j bil obglavljen istega dne, kot sv. Peter križan, ali leto pozneje — za sv. Petrom. ' „ v {Dalje prih.) Domate in ranno novico Zaradi JulrajčnJega praznika izšel je list danesi Oaebae venil- — Koncipist dr. E. F. Pipita v Trstu je imenovan začasnim okrajnim komisarjem. — Dr. Dom. Trinajstič, odvetnik v Pazina se je vpisal v imenik tržaške odvet. zbornice, — Oflcijal Ed. Httger pl. Hilgersthal je imenovan postnim upraviteljem v Opatiji. — Trgov, minister je potrdil opetovano izvolitev barona E. Kitter-Zahony ja predsednikom in L. Mi* ghetti-ja podpredsednikom trg. in obrtn. zbornice v Gorici. Krivica in nramata. — Vsakemu slovenskemu narodnjaku in rodoljubu je znano, da nas zanima jo in nau-dtištijejn interpelacije stavljene v državnem zboru,osobito pa so za nas neprecenljive važnosti interpelacije našega 1 dičnega drž. poslanca Spin Čiča, ki merijo na temeljito organizacijo naših c. k. uredov, kakor tudi na to, da naj bodo oni, ki jedo iz vladnih jaslij primorani ne le uradovati v jeziku večine v deželi, ampak tudi, da se ti skažejo vrednim jesti kruli vlade, to je, da ne bodo sovražniki slov. naroda v deželi, v koji služijo in, da niso irredentarji, kakor se jih mnogo nahaja po naših c. k. uredili in drugod. C. k. okrajno glavarstvo v Gorici ima vodjev, ki niso zmožni slov. jezika ni kratko ni malo, akoprav ne nahaja se v okraju niti jedna občina, ki bi bila le deloma laške naroduosti. Imamo Gorico, ki pa ne spada v delokrog rečenega glavarstva, ta se ponaša z svojo avtonomijo, katera pa ni čisto nič od koristi tretjini slovenskega življa v mestu. Lečnik, k oj ega je tudi dobra trečina slovenskega pokoljenja (Gradišče ali G ra-disketa) in ves ostali del dežele z ttd.ftOD prebivalci, proti 1480 Lahom *) je čisto slovensk — in glej (') naše glavarstvo ima v službi slovenskega jezika popolnoma nezmožne ljudi in le peščica jih je (za silo) slovenskega jezika zmožnih. C. k. davRarski nadzornik, kakor čujemo, ni zmožen slovenščine, ali vender ima v »redu nekega Slovenca za vsako .silo, 1 adi tega proti njemu ne oporekamo ničesar, kakor tudi nečemo govoriti o zapisniškem uredu, kjer se tudi nahaja Slovenec in mej c. k. komisarji, oziroma avskultanti in koncepisti isto* tako naletimo na po jednega Slovenca, poleg drugih, ki drobe kosti slovenščini pri vsaki priliki. Ali tukaj je nam govoriti o krivici, ki se nam godi v tem po poluoma slovenskem okrajnem glavarstvu pri tehničnem oddelku, kjer imamo gg. iuženerja Bonavio iu Marke* sani-ja, katera nista sloveuščine čisto nič zmožna in baš zaradi teh dveh gospodov smo zabiležili te podatke, da se požurimo na merodajnem mestu pritožiti se o gorostasni krivici, ki se godi Slovencem goriškega c. k. pol. okraja. Skrajni čas je že, da se opravičeno pritožimo. Pritožiti se je tudi potreba o sramoti, kojo provzročajo nekateri c. k. uredniki s tem, da se družijo ali pajdasijo z najliujšimi sovražniki slovenskega imena v Gorici. Proti uaši trditvi in oporekanju ni ugovora, ker mi se naslanjamo na fakta, ki se leliko potipljejo z roko. Pregovor pravi, povejuii s kom se pečaš in ti povem, kdo si! Povsem možno je tudi, da se nam bode iz nasprotnega tabora naši trditvi nasproti oporekalo, da ni res kar mi pišemo, da so ti prišli v ta usodni kolobar, kakor Pilat v Vero in drugega več. Ali opetovano rečeno, gola resnica je, kar pravi naš narod in sicer, »kdor se brati z volkovi, mora volk postati; gorje mu, ako ostane jagnje! — In ko se po-volči, tuli po volčje v rog volčji. — Te dni so se vršile dopolnilne volitve v gor. mestni svet in na plakatih stensKib po mestu, čitali smo imena c. k. uradnikov, mej imeni nnjzagriženejših neprijateljev Slovencev na zemlji goriški in naj večjih nasprotnikov avstrijskih, ker imena teli so zapisana v knjigi „irredente", zloglasne ločine (sekte). Te dni smo zazrli na plakatih po mestu d v a c. k. uradnika in sicer, gg. Francesco Ziani c. k. pristava pri tukajšnji mest. odred, sodniji in gori že omenjenega Bonavio nadinženerja pri c. k. okraj, glavarstvu. Pomisli naj se tudi, da je prvemu na plakatih dodauo bilo ime »aggiunto", drugemu pa »bigetti ere superiore11, brez predikata c. k., ki je bil izpuščen in najbrž zato, da ne bi delal sramoto stranki, ali pa celo omeiijenema gospodoma. Ako se pomisli, da je ta c. k. nadiužener zajedno vodja c. k. tehničnega tukajšnjega oddelka pri c. k. glavarstvu popol. slovenščine nezmožen in, da se druži z osebami sovražečimi del naroda, ki živi v tem c. k. glavarstvu ; po tem takem je pač opravičeno, ako Slovenci živeči v nadi, da se jim čim prej zboljša politično stanje v Gorici odločno protestirajo proti slič-nim urednikom, osobito pa proti onim, ki imajo veliko besedo v našem popolnoma slovenskem političnem o-kraju! Dopolnilne volitve v mestni svet goriški so se koučale minulo soboto. V soboto je volila prva skupi- prišlo je na volišče celili U6 mož. Izvoljeni so »'ili Alf. Bozzini z 90 glasovi, H. dr. Luzzatto z 91 , A. Nigris z 94., in E. baron Bitter z 1.13 glasovi. V drugi skupini je bil izvoljen K. pl. Catinelli z 134 glasovi. (Tega moža jako hvali trž. Indipendente). V tej skupini je vseh volilcev 545. V tretji skupini sta bila izvoljena dr. Mavrovič in dr. G reši c. Vcleležitev l'r* letošnjih dopolnilnih volitvah je bila zelo »mlaho-va", kakor pravi naš narod. Signum temporis. Zave/,n slov. učit. društev bode letos zborovala v gorici, zaradi tega je imel te dni pripravljalni odsek ‘fJ?» v Inferi se je razpravljalo o pripravah, za do* «lojen sprejem slov. učiteljev. No zakrivajmo! — V 7. štev, našega lista sino le*1v, > da naši uradi še vedno nočejo vedeti o slo-Hiiscini ter trdovratno, kot star grešnik, vsiljujejo 58Ke vabila iu obsodbe na laškem jeziku! ki z,a llas; V tujem jeziku pisanih listin nam ne more u° z silo v roko potiskati, i to, na podlagi obstojih postav (61. XIX.) Utedu ^ c \’ilki sta posneti iz aktov go viškega popisovalnega Tudi mi Slovenci na Goriškem darujemo svojo krv presv. cesarju m Avstriji baš radi tega ne mo-inomno si tolmačiti, kako se zamore zakon tako prezirati iu tako gorostasuo z nogami teptati, ki ima veljati za vse narode v Avstriji. Evo vam zopet dokaz tukajšnjega teptanja : Slav. c. kr. mest. odredjemi sodnija določi dražbo nekih premičnin kmetu v popolnoma slovenski vasi v laščini na dan 21. pret. m. in ker se dražba ui mogla vršiti istega dne, objavi se z odlokom 23. istega ; meseca, da se bode „c ausa il cattivo temp o“, kar je zaradi slabega vremena, vršila na 20., torej tri (lili po vročitvi. Ubogi kmet obrnil se je na tamošnjega učitelja iti tudi im čast., duhovnika, ali ni prvi ni drugi nista radi slabo laške pisave, razumela spoininani drugi odlok glede dražbe raztolmačiti - tako da ubogemu kmetu se je sicer dražba ustavila, ali stroškom pa, on ne vleče in znesek, koji ima zdaj plačati, se mu je podvojil. Mi smo sicer nekemu našemu državnemu poslancu izročili odlok z pokvarjenimi imeni naših Ijudij .n tudi laško vabilo sodnije, glaseče se na ime posestnika v slov. občini »Čepovan", v porabo, a do zdaj vse zalitimi) ne vemo še pri čem, da smo. Ponovim«) pri tej priliki svojo skromno prošnjo na naše državne poslance, da naj blagovolijo one podatke porabiti ter istim pridodati še v našem listu pod zagla-vjem »Prilike, ne smemo opusti ti“ v 7. štev. z dne 5. aprila t. 1. naznačeni odlok zajedno s tein žalostnim iu jako krivičnim slučajem, vsled katerega bi bil slovenski kmet, radi laškega odloka, prišel kmalu na boben. «Štev. tega odloka je 1410/D c. k. mestno od-redjene okrajne sodnije v Gorici, in tu navedeni slučaj o dražbi sklicuje se tudi na isti odlok. Prevažanje mrtvili i/, luk. bolnišnice na pokopališče. --- Šel sem ni davno od tega po ulici »Giardino'1 proti c. k. pošti, ko ugledam meni bližati se leli-kim korakom par črnili konj upreženih v pokrit, prostran i teman voz z mahni črnim križcem na svodu. Za mrtvaškim vozorli, ui bilo duše žive, ni voza, ni vozička; krsto ni kitil venec, ni cvet ni listje mlado ter mislil sem si, ker vedel nisem, pač ta. kojega zdaj peljejo k zadnjemu počitku, moral je biti velik siromak brez rodu, brez znancev, brez prijateljev na tem svetu. Ko tako premišljujem naletim na človeka meni znanega in ga povprašam marsikaj o tem mrtvaškem • vozu. Znanec mi pove, da je to voz, ki prepeljeva mrtve iz tuk. bolnišnice na pokopališče. Zdaj še le mi je postalo jasmo pred očmi, in pokojnik ni mogel imeti spremstva, ker Bog si ga vedi, kje mu je zibelka tekla? Se o jednej stvari nisem povprašal znanca svojega in to. zato ne ker sem vedel, kake (la .je, namreč, barve krsta. Mimo šepajoč prosjak, rekel mi je: Gospod, poglejte sukno ono črno, ki zakriva krsto, ono je zakrivalo i krsto deda pradeda mojega, i bode i mojo, akoprem mislim živeti še kakih deset let. In res, pogledam še enkrat za vozom, in ugledani daje plahta razparana, kjer je na levi strani na dan molil krste kos nepobarvan. In to ni lepo za oči, pa tudi ni dostoj 'o za bol-, uišnico, dejal seni! Popotnik. Dosledno naprej! *) — pravi domišljeni rešitelj Goriških Slovencev, Andrej Gabršček, v svojem »Primorcu" št. 8. Mi radi potrdimo, daje Gabršček dosleden; a pripomniti moramo, da doslednost se lahko razodeva v dobrih lastnostih in djanjih ali pa v stanovitnosti sleparstva, hujskanja, obrekovanja, podpihovanja itd. i O Gahrščekovi doslednosti vemo, da se v Bovcu milo objokuje, v Kobaridu srdito preklinja in, da je v Gorici spravila v breg propada vse, kar je narodno, i Kakošna je njegova doslednost, vidimo iz tega, da je ime svojega podjetja, »Goriška Tiskarna" poitalijančil v »Tipografia Goriziana" in p >slal goriškim rudečkar-jem, laška vabila, da bi mu dali oglase za »Sočo" in »Kažipot.;" da za plačilo deva nekega reuegata iuse-rat mej domače oglase in ga celo slovenskim kandidatom nastavljal itd. zdaj se pa pritožuje in občinstvu pisari, da je njegov naroden ponos in čut užaljen, ker mu je c. k. oblast v Gorici pritisnila laški pečat in slovenski odlok. Vsak razumen človek mora spoznati, da je v Gabrščekovem postopanju mnogo več egoizma in šarla-tanstva nego narodnega ponosa in čuta. Dokaz njegove doslednosti, nravnega ponosa in čuta je tudi njegov napad na nas v poslednji »Soči". V poslednjem »Goriškem Vestniku" namreč so bili prinesli neko listo »kandidatov za mestne volitve v I. razredu, katero so slišali po mestu imenovati in je bila tudi v Trst naznanjena. To je bil zadosten povod Gahrščekovi »doslednosti" (»Odložena polemika", „8oča“ 13. t. 1.) da je zbral vse. mogoče kombinacije in kljub najsrčnejšim željam po mirti nas napadel in obnovil prepir. Zupet Dal vseučilišče v Trstu. — Posl. Campi je zopet pogrel staro vprašanje, o ustanovitvi ital. vseučilišča, mej drugim je rekel, da živi v Avstriji jedem milijon Lahov (buuum ! okolo 600.000 pa, resi), ki nimajo nobenega vseučilišča v svojem jeziku, kamor bi pošiljali svoje sinove, da se akadetnično izšolajo, sicer pa je še dejal, da se nahaja par stolic z italijanskim jezikom na univerzah v Gradcu in v Inomostu, a te, da so zelo pomanjkljive; ker že drugače ni, naj se vsaj ne dela ovir mladeničem, ki so se izšolali na katerikoli bilo univerzi na Laškem, da naj se dozvoli, da bodo diplomi teh veljavni tudi v Avstriji itd. Odgovorilo se mu je, da se bode gledalo, da se ital. stolice spopolnijo z dobrimi močmi ; kar se pa tiče univerze, naj se še počaka, ker za to je treba dokazov, je li res potrebna aline. Dunajska „N. F..Presse11 pa je prinesla, glede ital. diplomirancev na Laškem, da ti se ne morejo pri poznati v Avstriji postavnim, y *) Člančič na željo nespremenjen. Op. uvod. ker je večina teli izšolanih v Italiji, ko se vrne domu, prenapitrt »protiavstrijskega čuta" — a mi porečemo »irredentizma". Vender je tudi dunajska »židovska tetka" spoznala in zabiležila, kar smo mi že davno znali iu storili. Ako se dovoli univerza Lahom v Trstu, a boruo Slovence pa, da se pusti iim cedilu, ki moledujejo že leta iu leta za jedno osnovno Solo v Trstu iu Gorici ter za par paralelk na gimnazijah, bil | bi to naj večji nezmisel, ki bi ga izvršila vlada, po i Poljaku Madeyskemu, in ki bije Slovencem naravnost j v obraz. (Glej. naš članek v Slogi o Madeyskega po-setu naše Gorice). Uljoj V nedeljo zvečer mej 9. in 10. uro, dobili so mimoidoči ljudje, v ulici »Vetturini* na tleh ležečega niladenča po imenu Devetak, ki je bil pa že mrtev. Kakor se je precej seznajo, zabodel ga je z nožem mesar Mengotti, pravi lopov, ki je bil že večkrat kaznovan radi pobojev iu prelivanja krvi. Umorjeni je bil mesarki pomočnik in mladeneč miren, letos je bil tudi v vojake potrjen. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico na pokopališči, kjer seje v ponedeljek po komisiji vršilo raz« telesenje. Zločinca je takoj redarstvo prijelo in ga spravilo na varno. Pri tej priliki moramo omeniti, da se nahaja na podlagi letnega poročila za 1. 1893. tukajšnje bolnišnice usmiljenih bratov, v posebnem oddeku nič nianje, nego 32 bolnikov, ki so skoraj vsi težko ranjeni bili pri tepežkali. Ako primerjamo malo goriško gnezdo z velikim Tr.-toni, moramo odkritosrčno pripoznati da ni tam se jih več ne nahaja v lečenju. Pomisli naj se, da živi v Trstu 160 000 duš. Ti premnogi žalostni pojavi goriškega mestnega življenja nam pričajo, da se nahaja v našem mestu še dosti surovega elementa, katerega bi bilo krotiti na ves drug način, nego se ga kroti. Redarstvo, kakor dela v Trstu, bi moralo tudi tukaj, vsako toliko pogledati v žejie nekaterim, ki niso baš v duhu svetosti, ter jim konfiskovati orožje, ki je dobe pri njih -- iu vsak tak prestopek strogo kaznovati. Vidiku nesreča. — Nek Andreja z Boršta, priženjen v Bukovico in zajedno podžupan bukoviški, minulo nedeljo vračal se je domov okoli 9. ure zvečer. Neve se kako, možu se spodrsne in pade v obcestni jarek, kjer žalostno utone. Pravijo, da je bil mož nekoliko vinjen. Gozdni požari na Kmn. — Železnični stroj je povzročil na Krasu več požarjev. Blizu Postojine je zgorelo nad 1900 drevesec. Ne daleč od tod je zgorelo mnogo nad dva metra visokih borovcev. Tretji požar je nastal po iskrah iz »lukamatije" na strmini pri Ležečah, kjer je zgorelo več mladih hrastov. — Nahaja se takih Ijudij, ki radi vidijo in se smejejo od srca, ako zgori gozdič,, ki je bil, porečemo, umetno nasajen, češ, kaj boste vi z vašimi nasadi, šuma mora sama od sebe zasadjti se. Dà, ima takih črepinj. Na Gabiku ne bo šuma zgorela, ker je ni, pa tudi sama ne bo se zasadila, kakor mislijo nekatere črepinje v Senožečah in po drugih vaseh, ki se brinejo za pogozdenje Gabrka toliko, kolikor nič. Težko je spregledati onemu, brez operacije, ki ima mreno na očeh. In barja, kaj pa ta velja na Gabrka, ta vam nese milijone, »altro che" gozd? Nemčursko gnezdo, gani se, zdrami se in ne le-i nari, ko imaš na raspolago krasnih leg za sadjerejo, ! katera bi ti nesla v bližnjem Trstu na tisoče in tisoče j gl d. na leto. Ali zastonj je »sadjereja" in „pogozdenje“, ko ni razumnega moža pri roki. Minister grof Unrmhrand ni prijatelj starim u- rudnikom. Zaukazal je, da naj se sestavi imenik vseh starih uradnikov, po koliko let služijo i. t. d. in ti se bodo upokojili. Toliko več pa priljubljen mora biti g. trg. minister mladim uradnikom, katerih upanje je zdaj opravičeno, do avanciranja Kaj hočete še veè ? ! *) — Prošnje najboljših rodoljubov od vseli strauij, pismeno in ustno uplivanje prvakov našega naroda, ki so združeni pod zastavo polit iškega društva »Sloga", katere na zimanj zastopa »Soča", in splošne srčne želje ? — da naj jenja tajnik politiškega društva »Sloga", Andreja Gabršček, napadati, hujskati i. t. d. — nič ne pomagajo. Pred jednim mesecem so bili gospodje politiškega društva »Sloga" pritisnili na tajnika Gabrščeka, naj nelia napadati, delati zdražbe in razpor. Zato je pisal v glasilu politiškega društva »Sloga" t. j. v »Soči" št. 13 pod napisom »Odložena polemika" mej drugim to le: Bolj kot kdaj poprej dohajajo nam na naše zagrozilo v poslednji številki prošnje najboljših rodoljubov od vseli strani, naj vendar potrpimo, kajti vsak čitatelj dobro pozna nas, nasprotnike pa tudi. Tem glasovom so se te dni prav odločno pismeno in ustno pridružili tudi tukajšili prvaki našega naroda, ki so združeni pod zastavo politiškega društva »Sloga" in katere, na zunaj zastopa naš list. Z ozirom na tak klic merodajnih činiteljev v našem narodnem in političnem delovanju n k 1 onim o glavo t a k e m u v e-1 j a v n e m u g I a s u, ki nas poziva na disciplino**) v narodnem taborju in zato. za zdaj odložimo svoje odgovore v obrambo našega narodnega glasila (I), v obrambo tiskarne in v obrambo osebne časti. Ako je še kdo naših prijateljev na deželi, ki morda pričakuje odgovor od naše strani, prosimo ga, da bi z nami vred potrpel in prepustil »adaljni razvitek teh homa-tij naravnemu teku in koncu". Prav v isti številki »Soče", v koji je Andreja j Gabršček poslal to izjavo v svet, napadel je nas še ! v uvodnem članku po svoji navadi predrzno in nesramno. Vender, ker je v »odloženi polemiki" pisal, da je radi d i s c i p I i n e u k l oni 1 g 1 a v o u a j boljšim r o-(l o 1 j n b o m i n p r v a k o m, ki so združeni pod zastavo politiškega društva »Sloga" ter rekel, da je prepustil mulaljni razvitek homatij naravnemu teku in koncu nadejali smo se, da je omenjena njegova predrznost, hujskanja in ruvanje; zato smo bili tudi mi, na zagotovilo najodličnejših oseb, da Gabršček ne bo "‘J 1 ta sestavek smo pustili nespremenjen. *■) To besede odvagaio kup zlata: g. plsalec priporna sam, da se je pregrešil proti „u i s o I p 1 i n K Op. uvod. več napadal, odločili več že stavljenih spisov, v kute« rili smo hoteli razkriti Gabrščekovo malopridnost. A xd«j vidimo, da Andreja Gabršček zna molčati in glavo upogniti le kakor zlobna prepirljivka iu da glasilo političnega druàtva »Sloga* t. j. »Soča*, komaj čaka prilike, da nas v mozeg ugrizne. V poslednjem listu »Soče* je tajnik politiftkega društva «Sloga* nas zopet po svoji navadi uapadel in s tem pokazal, da nikomur ni uklonil glave i. t. d., ampak da je bila njegova izjava v »odloženi polemiki* le slepilo za občinstvo, ker se ni mogel zagovarjati proti našim izjavam. Mi pa kočemo imeti toliko pravice v obrambo našo, kolikor jo ima tajnik iu glusilo politiškega društva «Sloga* za napadanje, hujskanje, obrekovanje i. t. d. Skušu)e m učiteljski aspasabljenasl v Kopru se pričnejo dné 18. maja t. I. Hm draške ar. Mohorja v Celtveu. — Dne 26. apr. t. 1. se je slovesno blagoslovila nova hiša naše dične družbe, ponos slov. naroda, trn v očeh naših nasprotnikov, Novo poslopje stoji na jednem najlepših in najprimernejših prostorov celovške stolice. Zidano je v ba-rokuem slogu. Sv. opravilo je opravil preč. g. stolni kanonik L. Einspieler v cerkvi sv. Duha. Visoko raz pročelja novega Mohorjevega doma zre veličastna podoba sv. Mohorja in Fortunata tja proti jugu na verno ljudst vo. PalrttvalaMl gariških Slaven rev ne preneha pojavljati se, kakor bi si želela „Lega“, ampak nadaljnje čim bolje, za to bodi tu izrečena hvala v slavo našim radodarnim narodnjakom. V Kozani je na predlog g. župana pl. Reje, starešinstvo poklonilo celih 50 kron! Drugi zneski objavljeni v glasilu «Sloge* iz dne 13/4. 1804 znašajo skupaj gld. 175 70; več znesek z duè 27. 4. t. I. » 67.81; skupaj gld. 243.51 ; poprej navedeni zneski „ 349.80; 593.37 od 1. febr. t. 1. skupaj doslej » iu ves ta znesek se je nabral počeuši Bug ms varal palrvaa ! — Pii zadnjih potresih na Grškem je prišlo mnogo ljudij ob življenje, veliko število pa je bilo ranjenih. Časopisi pišejo, da je 300 ljudij storilo konec, ker je ta šiba božja ravno ko so bili ljudje pri večernicah potresala tla in je zrušila več cerkva. Potresi se še vedno ponavljajo in služba božja vrši se na prostem. Pavadaji m Laika« — Vsled vednega dežja so nastale velike povodnji v gor. Italiji, ki so provzro-čile že precej škode. Alija pri rarlasklh plačilih se je določil za mesec. maj z 24 %. Maialava via v Maraharga. — Prihodnjo nedeljo, to je dne 6. maja priredi »Vinarsko in sadjarsko društvo v D o r ii b e r g u, kakor navadno, svojo razstavo vin. — K obilni udeležitvi vabi vse prijatelje viuoreje O d b o r. Latfaa v Mavarska krlfevskl lapaaljl aa Irval nkr« — Jariua je slabo nikla, zaradi suhega vremena. Ozimiua stoji dobro, tu in tam bujno. Vinogradi v obče so taki. da »e je nadejati obilne trgatve. Obrezovanje in količenje je zvrseno. Sadovnjaki so zdravi. Livade so ipak pri vsej suši, pred dežjem, bile lepo zeleue, deteljišča stoje dobro, le tu in tam so se prikazale miši. Seno se je potrošilo in blago trpi lakot. Zdaj se je pa narav popolnoma predrugačila, odkar imajo dež in baš že nekoliko preveč moče, želijo si oni, kakor mi lepih, toplih, jasnili dnij. „!ardil patllk*, po domače javni vitgoriški ima jako krasno bilje, in v tem oziru ni mogoče grajati nikogar. Poleg lepe belo-rudeče-zeleno cvetoče »magnolije* se nahaja vodomet z ribnjakom, v kojem občudujejo sprehajajoči se meščani „žabe“, ki z lepim me-lodičiio-glasečem se tiho — tiho — tiho . . . božajo muziko ljubeča ušesa! Mvv «rat M Ut# (Arai) Vipavi, ki bo vezal Gradišče z skladovim cesto, napravi v kratkem naš rojak g. Peter Birsa in sicer, blizo mesta, kateremu pravijo po domače »fornaža*. Kakor se je nam pravilo, taisti gospod misli napraviti še v tem letu druge tri ali štiri mostove na žico, na drugih mestili. Želimo mu mnogo uspeha in srečo pri tem novem podjetju! Matija je na vprašanje cesarja Viljema, ali bi bila pripravljena zmanjšati stoječo vojsko odgovorila, da tega ne stori dokler se ne razoroži »trozveza*. In to je povsem prav, ker Rusija ni dala povodu ob-oroženjit ni kratko ni malo, ki tlači sploh vsako podjetje in osobito pa razvoj trgovine, obrti in poljedelstva. V Rusko se je zopet polahkotil ustop Židom, trgovinskim agentom, vsled trgovinske pogodbe z Nemčijo. Škoda za Rusijo, da je prišla do tega koraka. Trgovske firme naj bi bile si oskrbele kristijanskili agentov, a ne Židov — in to bi se bilo tudi zgodilo, le ko bi bila Rusija malo bolj nepopustljiva, ko se je sklepala omenjena trgovinska pogodba. Na letal M sreča! — Sreča pride sama kadar hoče, ali pa nikoli! Koledar družbe sv. Mohorja iz 1. 1885. ima to-le lepo povestico; »O nekem človeku se je govorilo, da je nesrečen, in da se mu na noben način ne more pomoči. Nek bogataš se je hotel prepričati, je li to res, pa vzame mošnjo polno denarja ter jo dene na brv, čez katero je moral kmalu za tem nesrečnež iti. Ko je pa nesrečnež prišel blizo brvi, reče sam pri sebi: »Velikokrat sem šel že čez to brv, liajdi da vidim, da bi mogel mežč čez njo*. In tako je šel meze čez brv in prekoračil mošnjo z denarji. Dokler pa nesreča Služi ti v podporo, Sreča te bo Hkrita Čakala za (foro I Mlekarsko društvo so ustanovili v Kozarščah. Znnnimlvo poNkuftnJe i avstrijskimi repetirkuml so so vršile te dni v Bukureštu, ker jo z inalimi spremembami tudi Rumunska v svoji vojski uvedla naše puške. Streljalo se je na 30 človeških trupel in na 8 živih konj iz daljave 50 do 1400 metrov. Trupla so bila (dilečena iu s priprostim strojeni po konci postavljena. Na 600 metrov daljave prebila je jedna kroglja tri zapored stoječa trupla, dve kroglji pa sta prebili dve trupli. Na 1000 metrov bilo je prestreljeno jedno truplo iu trije živi konji, «leden konj je bil takoj mrtev, ‘dva pa težko ranjena, da soju morali pobiti, Na 1400 metrov bil je učinek skoraj isti. Na 50 metrov bilo je prestreljenih 15 trupel, na 100 metrov 8 trupel, lvroglje prodrle so celo železne table. Slovensko bralno In podporno drnšlvo v «orici — Reserva upravnega zaloga je znašala dne 31. decembra 1893. gl. 1572.84; reserva domačega bolniškega zaloga dne 31. decembra 1893. pa gl. 2594.57 in ona zunanjega bolniškega zaloga dne 31, decembra 1893. gl. 73.06. Naše posojilnice. (iioriška ljudska posojilnica registrovana zadruga z omejeni in poroštvom. Glavnici te je, prirast lo v I. 1893. 1510 deležev v znesku 15 gl. Hranilne vloge so znašale 50.033 gl. 60 kr. Sk.upni promet je znašal 163.840 gl. 56 kr., čisti dobiček pa 2086 gl. 37 kr. Rezervni zalog znaša doslej (>542 gl. 64 kr. Tolminska posojilnica je počela poslovati z dnem 2. apr. t. 1. Pri prvi skupni seji posojilničnega načel-ništva in nadzorstva se je določilo, da se imajo obrestovati hranilne vloge po 4Va % ter izposojavalo se bode na posestva po 5% do 6%. več kakor 6°/o oe. Upati je da bodo zginili dolgovi, vkuj «ženi z 7 do 10%. Le srčno naprej. Hranilnica v Cerknem je imela s 1. apr. t. 1. prometa gl. 47.357 nvč. 29 in šteje doslej 160 udov. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela, v minulem letu denarnega prometa gl 1 16.877 nvč. 61, potem takem za 76.497 gl. 3l^ivč. več kakor 1. 1892. Lani je prestopilo 87 novih zadružnikov. Vpeljali so se novi deleži po 100 gld., da bi se pridobili premožnejši sb-jevi temu piekoristnemu zavodu. Idrska posojilnica v Valja. — Ta registrovana zadruga z omejenim poroštvom je imela v l. 1893. 259.930 gl. 03 kr. skupnega prometa. K njej je v I. 1893. prestopilo 122 novih članov, tako da je bilo koncem leta 1893. vsega skup 543 zadružnih članov, ki so vplačali 618 deležev v iznosu 6180 gl. Vložilo je v hranilnico 89 strank 73.471 gl. 02 kr. Zavrnilo se je pa 60 vložnikom 49.552 gl. 98 kr. Razposodilo se je 60-392 gl. 47% kr. Čisti dobiček znaša za 1. 1893 518 gl. 191/* kr. Notranjska posojilnica, uknjižeiia zadruga z orne jenim poroštvom je imela v minulem letu 74.756 gl. 30 kr. skupnega prometu. Pristopilo je k posojilnici 44 članov, izstopilo pa 35, tako da šteje zadruga vseh članov 340. Hranilne vlade so se povišale za 11.917 gl. 80 kr. ter »o atmčul« koncem 1. 1(493 61.463 gl. 01 kr. Dana posojila so pa narasla za 12.174 gl. 47 kr. ter so znašala koncem leta 1893. 68.713 gl. 36 kr. Čisti dobiček znaša 1185 gl. II kr. Iz tega zneska so se plačale dividende po 5%. Gasilnemu društvu v Postojilli in v Št. Petru ter družbi sv. Cirila in Metoda, se je dovolilo po TO gl., društvu Radogoju pa 20 gl. Poslano*). Dtv ste Vi gospod, kot, c. kr. uradnik na Vašo, /. dvema rožicama in z navadnim mečem okinčcuo uniformo in kdo ve na kaj še, ponosni, to se Vam ne more oporekati, ker imate na to pravico kolikor se Vatu poljubi ponosili Ititi, da sto pa Vi pri v.»i Vaši pouosiiosti morebiti pozabili da, kakor Vi, tako tudi VHitk drugi človek ljubi mir, katerega ima tudi pravico zahtevati, ste pomilovanja vreden, Ni ga dno, da ne Iti Vi z Viišiini otroci, katerih je če sem prav čul 7 na številu z divjim dirjanjem, ropotanjem, premetavanjem iu kričanjem, osebe bivajoče tikoma blizo Vašega stanovanja, neprestano vznemirjali in mučili. Zjutraj, ko Vaši otroci i/. svojih ležišč zlezejo iu zvečer, ko no napravljajo k počitku, se pa godi ravno tako, kakor v tiiiig.teinih na železniških postajali, le s tem razločkom, tla tukaj prekladajo blago mirno, pri vas pa vrh omenjenega uennkoja z vodnim kričanjem. To početje pa zasluži toliko več pomilovanja, kor, kakor Vam je dobro znano, ležal jo spoštovan gospod tikoma Vašega stanovanja iu omenjenega nopokoja skozi 3 mesece nevarno bolan v postelji iu Vi gospod niti niste privoščili toliko spoštovanja in bratovske ljubezni, da bi omenjeni tiepokoj bili vsaj za treuotek zaprečili, rttjše ste ga z Vašim votlo donečim vpitjem pomnoževali iu ga še vedno kar jo podoba Midi, tla radi hujskate. Tako nečloveško početje bi se zamoglo pričakovati od čislo surovega neomikanega, ali pa na umu bolnega človeka. Nekaj enakega temu pa Iti so smelo misliti, ker stoji vsa stvar z Vašim dejanjem v tesni zvezi, kar bi človeku pri zdravi pameti ttjžko na pamet, prišlo, da bi tiče po noči peti učil; a Vi gospod se tega posla ne naveličate, ter pridno se trudite učiti tudi mej i). in II. uro po noči Vašega kosa peti. Ker ste Vi načelno dokazali, omenjeni tiepokoj tudi za naprej izvrševati, dovoljujem si UntC prosati, kaj nameravate Vi gospod s tem doseči? mar mislite, da so blizo Vas bivajoči ljudje Vaši sužnji iu da morajo pred Vašo dozdevno mogočnostjo trepetati? Go ste Vi gospod, morebiti pozabivši na Vaš značaj, res tako kratkovidni, da mari res mislite, da imate Vi v Vašem stanovanju zato, ker plačate stanarino vrhovno in priviligiran« pravico počenjati, kar se Vam in Vaši družini poljubi, če tudi Vaši sosedje vsled Vašega nopokoja muke. trpijo ; Vi si s to mislijo potrjujete spričevalo, da ste Vi v tej zadevi z omikanimi osebami še zelo tnalo v dotik« prišli in ne veste ali nočete vedeti, kako se omikani ljudje v civiliziranih krajih v družinskih dotikih mej seboj obnašajo pa, ker se na svetu leltko vse zgodi, vsaj poznamo mnogo ljudi, da je mnogo ljudi mej njimi tildi dozdevno imenitni in mogočni gospodje, kateri so v svoji previsoki domišljiji pozabili spoštovati svoje sobližue, kakor tudi samega sebe in, Ker je pa Bog vsegamogočen iu milostljiv, smete Vi pričakovati, da Vam bo enkrat sreča podelila priložnost, da pojdete k omikanim ljudem v šolo, kjer bodete priliko imeli učiti se mogoče tudi navaditi se, spoznavati samega sebe in ločevati mir od nemira; mej tem časom pa premišljujte stvar iu se spominjajte, da živimo v Evropi in v Avstrijski državi, ne pa v Indiji. Verjemite pa gospod kontrolor, da v drugih avstrijskih kro-uoviiiah, bodi si v mestih ali na deželi, morale bi tako uepokojne družine zunaj pod kapoin bivati, ker stanovanje v poštenih hišah bilo bi njim zaprto. V Gorici, dne 30. marca 1894. Matija Milavc. *) Za članek pod tem naslovom, ured. ne sprejme nikake odgovornosti, ošini one, ki mu jo dotič. zakon nalaga. Op. ured. Sauuig & Dekleva črne bar jake na operu prilikopt Košutove smrti — 14. Kosutov ■ ' “ ‘ v *- Anarkistn Vaillanta pripravljaj« za 14. Pseto n službi biciklista: kad »ON i NVIET tega izvrstnega lista smo prijeli 9. letošnjo številko s tem le berilom : Mii«*« 1. Informator, velenčenom gospodinn drn. Gjnri Arnoldu prikaza« Vjenc. Novak. (Nastavek). 4. Bijela gospa sa Trsat grada. Historički roman, talijanski napisno Petar Degan. Prevec A. Mandel-Bademič. (Nastavak). — 3. Pater Antonino. Humoreska iz ratnog života godine 1859. — 4. Gdje je miliju-ar? Kriminalni roman Eugeua Chavettea. Preveo A. Svilanit’ (Nastavak). — 5. I Njiva i Vukosava. Sličica iz seoskoga života n južnoj Hercegovini. Napisal Osman-Aziz. — 0. Svetni. slučaj Ruski napisao Aleksij Lugov J. T. Kovačevič. — 7. Opisi slika. — Mito: l. Editarti Eichler, bivši predstojnik za pravosndje u Sarajevu. 2. Dr. Šandor Bresztyenszky. — 3. Kaštel Belaj na otoku Cresu - 4. Gjoko Simič, bivši srbski ministar pvedsjednik. — 6. Ruski car i carica voze se po carskem perivoju n Petrograd«. — 7. Magjarska bunka u vriednosti od 5 talira izdana po Kolutu g. 1852. — 8. Mornar! naše moruariiice natječu se «veslanju u ratnoj Itisi n Pulju. - 9. f Ljudevit Košut. — 10. Narodni castauak n Budimpešti 15. ožujka n slavit gotlis. «Stanka 1848. — 11. Izgredi u Budimpešti: Svjetina hoče šilom da iz.vjesi črne barjake na operu pri........ sprevod u Turinu. — Ì3. smuknude pod guiliotinom se nizbrdice vozi, pseto je smješteno otraga u kosu. — lo. la novoga cirkusa n Parizu: Psi kao glasbarl --16. Pseto u službi biciklista : Kad se vozi, pomaže pri tom dotično pseto — 17. Auarkista Vailoant doveden pred guiletiim da ga simiknu. --18. Moda. — Listah: 1. Osobne viesti. 2. Kronika. 3 Umrli i nesreče. 4. Književnost i umjetnost. fl Knzalište i glasba. 6. Voj-ničke v fes ti. 7. Naravoslovne viesti. 8 Zdravstvo. 9. trgovina 1 promet. 10. Poljodjelstvo i knčanstvo. 11. Svaštico. — Ciena je „I)oin i Svietu,, for. 6. — na godimi, n predihata so šilje posta-tiskom naputnlcom k nji žari Lav. Hartmana (Knglt i Deutsoli) u Zagrebu, Iliča br. 2. ...... , Prav toplo priporočamo to uzorno pub likaoijo naših bratov Hrvatov, slov. inteligenoijl. Listnica urc«lnlét«n — O. K. II. r ll-u. — Proti sre ditti pisma z dač 14. IV. t. I. na I. stranici, pišete v propove-dovalnem tonu nastopno: »Corriere dol Ghetto di Gorizia11 pri nesel je dnč 3. t. m. v svoji 40. Številki pod zaglavjom »Štor a elio tiare tomauzo11 take podrobnosti in natančnosti «v »Hotelu de la Posto" ziitvoronl Bavarki, da Bi človek čudom čudil sc vsevednosti omenjenega lista, ako no Bi vedel, kje ta vsevednost izvira. Na podlagi naših poizvedeli, znajte, da smo o, % policija, proti primerni odškodnini ali pa tudi zastonj ako lo hoče, dajati pojasnila o dogodkih, ki so bolje njej nego svetu poznani. Seveda, tudi pri tem ima svojih izjem. Kar zadnja izroči javnosti ile sino nlkakoršuili zaprek delati njenemu nadaljnjemu preiskovanju, glede dogodWev, ki so se izročili časopisju, da jili objaviti. Cason i smo t’ Nunski ulici š. 16. Edina slovenska zaloga dvokoles (bioiltlov) in raanih Bivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo nja! Karol Drašček pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat svetuj kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in Vedno zdrava jed. Kdor hoče pošlje mu ga tudi v stanovanje. AAAAAAAAd G. Likar . v Semeniški ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah. IIII«II miis »uiitimw člnstvu, objaviti le toliko, kolikor ona linče in no več. Tržaški časopisi kakor: Triestor Zeitung in Tr. Tagblatt; il Mattino, Il Piccolo della Sera, dobivajo vsi vuč ali manj direktno novic iz hiše v ulici sv. Nikolo. Torej, iz dopovedanega leliko ra/.videt«, da «na smo. Iu kor ona sme no bi Itilo umestno nanj staviti vprašanja, katera niso na pravom mostu. Namestit da Bi odgovorili, zavili bi vrat doimšnji številki Izdajatelj in odgovorili uradnik Ant. m. Oldzzi — Tink« ,,1’rva »luveuska tiskarim” Ant. m. Obizzi v (Jur ■ Gostilna „Kikeriki“ V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke iu mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in primerna. Andrej Makuc v Rabatisču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca p*.ipoteca se vsiin Slovencem. Izdeluje edino le vinski Jaših, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega octa gotovo se no bode n>k' dar več posluževal Jesiha napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zrnci ne. Kupuje ekaftem «In»* krojač na Placuti št, 31 /\ Q.&nijfcFr***»» priporoča se slavnemu ob-še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo,