Sinovi so prodaii mater. Propast tvoja iz tebe, Izrael. Te svetopisemske besede mi prihajajo m ftote na um, ko premišljUJem usodo na Se slo*enske doraovl".,.«. SJoveaija je od početka našega naroduega preporoda hrepenela po poluičnem ujedLnjenju. Ogromni pre,vrat v Evropi jeseni 1018 je prinesel uresuičenje našega skrbao negovanega ideala: TDOlitič o zerlinjenje sloven ekiii pokrajlu, Ne samo optimisti — BvoilogJedci — marvee tudi taki ljudje, ki gledajo na svet skozi črne naočmke, so zatrdno verovali, da bo ta poii;iena tvorba vsaj tako trajna, kakor je trajna naša skupna država, v koje olcvirju je bila ustvarjena zedin iena Sloveaija. ln bi!a bi ta tvorba trajna, da je nso npropasti.i njeni lastai sinovi. Tvoja propast iz tebe, Slovenija! Bridko bi mogla ter mora Slovenija potožiti z znanimi besedami: i\'zgo.i)la sem siaove, oni pa so me zaijičevali. Nadejala sem se, da bodo listi, ki jih je moj narod poslal v pre stoiico naše države, branili menet mo jo svoino in moje pravo, pa so me prodaii. Da, prodali! To }e prava beseda. Prodali so lastno mater nehvaležni si novi. Demokrat, samosrtojnež ia sociialiieriiokrat — tako se pišejo ti trije slovonski bratje, ki so 'prodali, prava s\o]e malere. V sredo je bilo, 22. iebruarja Je bilo V Beogradu je bila seja zakonoilajnega pododbora. Na dnevnem redu Je. biio vprašanje o usodi nedeljene Slovetiije. Cetiri sinovi Sloveni^e so zastopali pravdo svoj'e maiere: dr. Hoiinjec, dr. Kukovec, Rajar in Etbin Kristan. Pa le prvi se ie z yso vnemo potegoval za Sloveaijo in njeao pravo, za politifino, gospodarsko in kulturno pravo, ter je nastopal zoper vsako delenje in slabljenle tega praya. Vsi trije ostali so privolili v ono doliiev in slabitev, ki so |o Stoveniji prisodili sedanji političai mogotci, ki imajo v svotili rokab vso vlast v na6i državi. Dr. Hohnjec je porabil tudi to zad njo priliko, kakor je upotrebil vsako projšr.jo, ki se mu je nudlla, da ]e z vso odločaostjo poudaril zahtevo slovenskega naroda po nedeljivosti Slovenije ter to zalitevo še eakrajt pod-' pri s stvaraimi in krepkimi razlogi. Dr. Holinjec je tudi bil edini, ki jo v scji glasoval za nedelieao Sloveni;o in zoper delitev na liubijansko ia mariborhko oblast. Vodja slovienskih — pošteni Slovenei naj oprosti!o, 6e takie ljudi še tmeruijpmo Slovence — demokratov dr. Knkovec »e j'6 na vso moč potrudil srbske, hrvatske in mu&l.manske poslancie prepričati, da je slovensko Jjudstvo popolnoma zadovoljno z delitv^ljo Slovenije in s tem, dase njemu odvzam1? samouprava ia avtonomija. Grdobno, kakor navadno jej bilo postopanje slovenskih samostoinežev. To Judeževo duše, ki sq slovoasko sa mostomost prodale za ministrske stolč ke, pcipredsedniška mesta in poslaniftk« službe ter razne druge dobrote denarne vrednosti, igrajo svojo izdaJalsko vlogo dosledno in do zadnjega, SJovensko sainos&ojiiost so zanesli na pokopališSo centraliizma ter jo zagrebii iti pokopali z lastrimi rokami. — Njihov zastopnik poslaneo Ra]ar je v imenu strank«e izjavil, da popolnoma spreioina predlog vlade, da se razdel SIo\;ei]i<a ter da se ljubljanski oblasti pridružijo ti le štajerski skra^i: brežiSki, sevniški in laSki. Njegov. Štajerski tovariš Drofertk se ie po Slovenijt širokoustil, da bo preprefiU pri kJapHev štajerskega Posavja l]ubl;anski oblasti, ter je v to svrho kazal celo kopico protestov iz Staierske. Na odloftilno sejo zakonodajnega pododbo ra pa junak Drofenik niti prišel ni. 2e pre.i je iž Beograda izginil, kakor kafra. ¦ Tretji oentralistifinf. bratec, ki je vreden obeb. dveli drugih, sociialnodemokraški vodja Etbin Kristan se je njma pridružii z izjavo, da je delitev Slovenije na dve •pokrajini in priklopifev ^tajerskega Posavja in premo^ov niškcga ozemlja ljubljaaskil oblasti pa metna, ter da jo v glavnem sprejema kot edino zadovol>ijoCo. Da ceatralista Kristana zadovoi^uje taka razdeli;«;', radi verjamemo. Ne verjamemo pa, da bi centralističaa uroditev države in ukinjenje slovenske avtonomije iti samostojaosti zadovotjla slovenske delavoe ia nekdanje socijaldemokratske volilce. Večina tistthi ljudi ki so pri volitvah v ustavotvorno skup ščino glasovali za socialaodemokratifi ne kaadidate, je to storila za toj ker je \erovala socualdemokratičniin agitačniin geafiom o republiki, sVobodi in saraostojaosti. Ce bi se socialaodemokratska stranka pred voiitvami bila pokazala taka, kakor jo dosedaj dokazujejo njena dejanja, kot oeatraljstifina in zato protislovenska in proti ljudska, bi ne dobila niti polovice tistih glasov, ki so bit oddani za njene kandidate,, Pri prihodnjih volitvali pa bo slo vensko ljud&tvo popravilo napako, bi }0 je Lilo storilo 28, novembra 1920. Da!o bo sociftalaiim demo/kratom isto brco, kakor deraokratom in samoitoinežem, tisto krepko in uničuloCo brco» katero zasluži^o oni, ki so prodali pra vo svoje matere.