r-1 Največji (lorouki dnemik H v Združenih državah I VcUaxavaeieto - - - $6.00 I Za pol leto.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 8 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA last slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Isscad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. N ALI SE BODO JEKLARJI ORGANIZIRALI? Federacija namerava izsiliti uveljavljenje osemurnega delavnika v jeklarski industriji. — Prizadetih bi bilo v vsem 375.000 moi. — Samuel Gompers pravi, da bodo izvedli unijonizacijo jeklarske industrije "konservativni" delavski voditelji. — V jeklarskih središčih je položaj neugoden. Washington, I>. C. 11. junija. — Samuel Gompers, predsednik A me ritke federacije dels, je danes objavil otrorjenje naJalJne kampanje, k oje namen je nnijonizirati jeklarsko industrijo. Ta objava je prišla takoj po ugotovita sodnika Gary ja, predsednika United States Steel Corporation, da bo dvanajsturni delavnik odplavi jen, kakorhitro bo to praktično mogoče. Eden glavnih ciljev se-j^i pričete kampanje delavske federacije bo uveljavljenje osen« yrnegtt delavnega dne. Za novo kampanjo se l»o uporabilo sklad $70.000. predstav jajoč r.enar, ki je preostal po brezuspešnih poskusih, da se unijonizira jeklarske industrije I. 1919 in 1920. Glavni stani so bili že otvorjeni v rsetlehemu, CMevelandu in ("hicagu in iz teh središč bo vprizovjen po-kuK, da se pokrije celo polje in spravi pod okrilje unije 375.000 mož, zaposlenih v jeklarski industriji. Gompers j.- namignil, da bodo *« nov poskus organiziran, skrajni radikalei, kot je naprlmer -,H tt4 industrije. Foster, o katerem «e glasi, da je! izgubil stavko leta 1919, izklju-j ceni iz nove kampanje. Gompers je rekel, da bodo izvedli unijoni- ' zpcijo jeklarske industrije "konservativni" delavski voditelji. — Sedaj je primeren čas za uni-joniziranje industrije, — je rekel. 1 — Noben posamezni človek pa ni k temu v večji ineri pripomogel kot sodnik Gary sam. Obljubil je,1 da bo odpravil dvanajsturni delavnik, a ni dosedaj vprizoril še nobenega resničnega napora, da to v resniei stori. i Pittsburgh, Pa. 11. junija. — Le malo med tisoči priseljencev ki so prišli pred kratkim v New York, je prišlo v jeklarske napra-1 ve in posledica tepa je bila govorica, tla bodo jeklarske naprave izdatno zvišale plučo v potikam, da sprav ijo v industrijo potreb-no števijo svežih delavcev. t 4 Jeklar, uradniki izjavljajo, da so šlj/sJtoro vsi novi priseljenci iz ji'inje Evrope mirno jeklarskega ''"^{i krog Pittsburgha ter se na-ili v poljedelska ali industrial na središča Srednjega za pada. an j kot en odstotek kvote juž-Vih Evropejcev za leto 1923 je v ti m okraju. Nekako 800 jih je v Y< ungstownu ter bodo naijbrž pričeli delati v tamošnjih napravah. Ta neugodni položaj je precej razburil jeklarske kroge ter dal povod za govorice, da« nameravajo jeklarske naprave izdatno zvišati plače svojih uslužbencev. Tudi v drugih jeklarskih središčih ni položaj dost ibolj ugoden in vsled .ega je prišla Ameriška Vlelavska federacija do prepričanja, da je sedanji čas najbolj n- EECTI0N L — PAGES 1—«. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. PRVI DEL. — STRAN 1—8. NO. 162. — STEV. 162. __NEW YORK, THURSDAY, JULY 12, 1923. — ČETRTEK, 12. JU LIJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. PREDSEDNIK HARDING KOT COWBOY. NAJNOVEJŠE ZAHTEVE PREMOGARJEV V zameno za svojo obljubo, da b odo zastavkali, zahtevajo pre-k mogarji priznanje in check-off sistem. — Nadaljni napori delodajalcev, da dobe jamstva za redno proizvajanje po 31. avgustu, so bili poraženi v podkomiteju. — Ultimat delavcev in-volvira closed shop. Poroča John Leary. Atlantic City, N. J., 11. jul. — Če bo :zveza antracitnih delodajalcev priznala United Mine Workers ter check-off sistem, bodo premogarji obljubili, da bodo oln anili rove imeli po 31. avgustu ko bo sedanji kontrukt potekel, brez ozira na to, če bo do onega časa podpisan nov kontrakt ali ne. To je glavna točka pogajanj na seji podkomiteja osmih delodajalcev in premogarjev, ki se je vršila včeraj v hotelu Ambassador. Delodajalci so obnovili svoje prošnje glede dogovora, da se bo nadaljevalo z obratovanjem, in premogarji so prišli na dan s svoji-, mi predlogi, da je treba brezpogojno priznati unijo. Seja je bila od-godena na današnji dan brez vsakega dogovora glede te ali one točke. — Priznanje unije ter check-off sistema bi pomenjalo uveljavlje-; closed shopa mesto open shop a. ki je bal v veljavi od stavke leta 1902, potem ko se je Roosevelt ova komisija izrekla za open shop. ;. ('., 11. julija. — Najnovejši razvoji v zvezi z iz-vedenjem zvezne prohibicijske postave ko razkrili dejstvo, da bo prohibicijsko vprašanje mogoče najbolj sporno in pereče v prihodnjem zasedanju kongresa in sicer od prvega pričet ka do konca. — Čeprav se splošno domneva, da ne bo prihodnji kongres v tem o-ziru ničesar novega ali posebnega ukrenil, je vendar gotova stvar, da bo prišla cela povodenj debat glede tega vprašanja. Dejstvo, da se bližajo predsedniške volitve in da bo suhaško in mokraško vprašanje igralo veliko ulogo v volilni kampanji, bo brez dvoma povečalo zanimanje kongresa za to vprašanje, katerem;* se skuša ali se je vsak skušal do-i sedaj izogniti. Republikanska stranka, katero i vodi predsednik Ilarding, ust raja strogo na svojem suhaškena stališču ter se, zavzema za dosledno izvedenje prohibicijske postave Kljub temu pa je dobro znano, da se zavzemajo številni člani kongresa, tako kongresniki kot se natorji, ki so na republikanski strani, za primerno liberaliziran j« Volsteadove postave. Republikan ci v kongresu bodo glede teg* vprašanja prav tako razdeljen kot demokratje. Vložene bodo predloge za pro sto izdelovanje piva in lahkih vin za olajšanje Volsteadove postavt v različnih ozirih in predloge, ko jih namen je napraviti ameriškf ladje suhe v notranjosti dvanaj 6tih milj od ameriške kopnine. j Brez dvoma bodo tudi vložen* , predloge za večje prispevke z; prohibcijski urad in gotova stvai je, da bo hišni proračunski komi tej odobril ter vložil tozadevn« predloge. V splošnem pa je prohibicijsk< vprašanje nevrjetno zapleteno ker si nasprotujejo glede njeg; največje in merodane sile v de želi. Ena stvar pa je gotova. Splošno je pričelo prevladovat : v narodu, tudi med farmerskin ' prebivalstvom, naziranje, da j skoro nemogoče izvesti Voisteadc vo postavo kot je veljavne seda in da bi bilo najboljše, če bi se j izpremenilo tako, da bi se prilt J gala aploini ljudski zahtevi PRINCA VILJEMA \ BQD9 ARETIRALI Nemški socijalisti zahtevajo are- 0 tacijo princa Viljema, brata ru-munskega kralja, katerega dol-že monarhističnih mahinacij. t Berlin, Nemčija, 11. julija. —' Skupina socijalističnih državno-zborskili poslancev je vložila pri državnem sodišču*v Lipskem pred- s< log, na.' so aretira radi veleizda- si je princa Viljema Iiohenzollern- ti skega sorodnika prejšnjega kaj- z zerja ter brata sedanjega rumun- s skega kralja. n i Ta korak soeijalistični poslan- n cev se_ opira na privatno pismo, i) katerega je pisal princ Viljem j svojemu bratu na Rumunskem in p katero so zaplenili sovjetski špi- s joni ter izročili nemškemu komu- tj nistienemu organu "Die Kote *. C t! Faline". jv V tem pismu se natančno opisu- s je monarhistično gibanje v Nem- ji čiji ter slavo, katero baje uživa k prejšni bavarski prestolonasled- 1] nik, princ Rupprecht. Prine Vi- z ljem trdi, da je državna straža na d | strani monarhistov ter govori o) možnostih, katere nudijo sedaj j prevladujoče razmere v nemški ^ državi. 's Na temelju takih informacij so r bili aretirani že številni drugi, 1 manj odlični ljudje. Socijalisti ] so se vsled tega obrnili na držav- j no sodišče v Lipskem, ki je bilo ] nalašč ustanovljeno za slučaje ve- <; leizdaje. Le mal^ pa je upanja, da bi socijalisti prodrli s svojo za- g htevo, ker stoje vsi reakeijonarei I na strani princa. (j Prav poseben srd socijalistov je ] vzbudil oni del pisma, v kate-'( rem pripoveduje princ o nakupu'j dragocenih staro^tnosti in slik za'j svoj grad v Sigmaringen, kar \ znači, da ima še vedno dosti de-j narja. Socijalisti pravijo v svoji j prošnji, na i se princa Viljema ta- ^ ko j-aretira, ker bi drugače lah- ^ ko pobegnil, ker ima dosti de- ] narja. Princ Viljem je star 59 let in j splošno ga označujejo kot skrajno j delavnega človeka, posebno na' političnem polju. ! Ta prin/ je najbrž princ Vi- j ljem Hohenzollern-Sigmaringen,» starejše veje hohenzollenrnške družine. NA STOTINE ARETIRANIH V CHICAGU. i Chicago, III., 11. julija. — V . raznih zabavališčih, .gostilnah in - plesal išči h so aretirali v zadnjih treh dneh 680 moških in žensk.; VELIKI "USTAVNI" BOJI V ITALIJI Ostra debata se bo ' brez dvoma razvila glede postave, ki bo dajala glavni stranki dve tretini sedežev. — Številne skupine nasprotujejo tej postavi. _ » I Rim, Italija, 11. julija. — Kljub veliki vročini je dospelo dosedaj v Rim že več kot štiristo poslancev, da se vdeleže v parlamentu debate glede volilne reforme, za katero se zavzema vlada Mus-solinija. Najmanj šestdeset govornikov se bo oglasilo tekom štiri-nnjstiii dni, ka.jti domneva se, da bo debata trajala toliko časa. j Namen te odredbe je, odpraviti proporeijonalni reprezentančni si-, sti-m, na katerem je izvoljena se-! danja meščanska zbornica. Mesto glasovanja po strankah bo dobila j večina glasov dve tretini ali 365 sedežev v poslanski zbornici. Pro poreijonalno zastopstvo se bo ti-! kr.lo manjšinskih strank. S tem bo postala cela dežela en volilni ; zbiir. mesto da je razdeljena na 55 dot dosedaj. Bivši ministrski predsednik Gi-i I »litri bo podpiral predlogo z goto-' I vini i rezervacijami, a klerikalci, socijalisti, pristaši Nittija, komunisti In republikanci so proti pred-1 logi. Dvomljivo pa je, da bi se (mogle te skupine združiti v na- ( menu, da porazijo predlogo, in še bolj dvomljivo, da bi mogle v slu-' čaju sprejema predloge pri volitvah dobiti več glasov kot pa fašisti. J Fašisti zavzemajo stališče, da potrebuje vlada v parlamentu dejavno tričetrtinsko večino, če ho-\če postati parlament praktična [ pomoč pri rekonstrukciji dežele, 'mi sto da je le družba za debatiranje, ki ne pride nikamor. ' j lerikalci imajo sto članov v par-1 lamentu ter nasprotujejo sedanji predlogi z izjavo, da nudi manjšinam le malo prilike, da bi bile primerno zastopane. Socijalisti In komunisti pa ji nasprotujejo kot 1 buržujski odredbi. ^ j Rev. Luigi Sturzo je resigniral jkot glavni tajnik klerikalne stran ,katero je ustanovil pred peti-jmi leti. Ta strantfh je bila najbolj [ mogočna politična skupina v Italiji, dokler ni Mussolini ustvaril svojega fašizma, r -To resignaeijo smatrajo za velik triumf fašistov, a parlamentarni člani stranke so izjavili danes, nima ta dogodek nobenega sti j ka z opozicijo stranke proti pred-»:logi glede volilne refonqe. ŽIVALSKE BOLHE PRENAŠAJO RAKA _ i Pariški znanstvenik je izjavil pred akademijo, da prenašajo pasje in mačje bolhe kali raka. Pariz, Francija, 11. julija. — Po dolgem proučevanju in števil-1 nih eksperimentih je prišel profesor Ilenrv Vincent do zaključka, da povzroča raka neka Še nepoznana bolezenska kal, katero prenašajo bolhe. Včeraj je predložil to svojo hipotezo francoski akademiji znanosti. Svoje izjave temelji na eksperimente in opazovanja dr. Bazina, ki je pronaš«], da je mogoče prenesti bolezen s psov, bolnih n*i raku, na zdrave pse, enostavno » tem, da se je preneslo bolhe z e-nega psa na drugega. Bazin je tudi našel k1 uraje, ko so razvili zdravi psi, ki so bili last žensk, bolnih ni raku, usodepolno bolezen. Nato je preštudiral tradicije glede raka v neki va*i v deparf-n entu Orne! Prebivalstvo te vasi šteje le osemindvajset duš. in v o-seiunajstih letih je bilo štirinajst smrtnih slučajev vsled raka. Preiskovalec je našel, da so trpele i mačke in psi v okolici na kužnih r.-nah in da je vsa vas okužena od bolh. Na t< mel ju lega je razvil liipo-ctze, dn prežive kali raka svojo; inkubacijsko dobo najboljše v pasjih in mačjih bolhah in da se te k.»ti pozneje prenese na človeška bitja. 1 DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom SAŠO banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: VtaraJ m Ml« Mi« cene iledtie: Jugoslavija: BaapoMUa t« sadnj« pofte In Izplačuje "Kr. i«oStnt čekovni md" te "Jadranuka banlut" t Ljubljani, Zaprebo, Beogradu. Kranja, Celja, Maribora. Dubrorotkn, BpUtn, Btrtjeni tli dragod, kjer J« pač aa hitro (■plačilo aajucodoaja. 1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000 Prt nakazili*, ki miii)e manj k»t an tiao£ dinarja« ratunlmo peaabaj rnm II canta« »a MtnlM In ~Vruga atreika. Italija in wedma ozemlja: Raapottlja aa aadaj« pošta te laplačaja "Jadranska banka" v Trato, Opatiji te Kadra. 200 lir ................$ 9.70 300 lir ................$14.25 500 lir ................$23.25 1000 lir ................$45.50 f»rt nakaslllk, ki anaiaja manj at 'tM lir rajnima poaabaj »a 1* canta« aa poitnin« hi arvoa atraika. A Mm paAUjalra, ki pewgaje tmvk pal tSaai dtearjev al! pa liilliii Br 4avaUuJc«M pa ■nafa««U fta paaebol p^oai. . Maoat dinar Jan te lina frdaj nI stalna, menja aa reftnt te nepri-ča kovano; ta taca rati oca nam nI mogoče podati natančne cene »naprej. Računamo pa cant osj«**a dne. ko nam doupe poslani denar ▼ roka. Glede lapla/H t maerl*kth dolarjih glejte pee-beti egtea t tem Bat«. Denar nam je poslati najbolje po Doaaaatie Money Order ali pa Na« York Bank Draft FRAJTK SASSEB STATE BANK 82 Ckanlaait Btraat New York, H. T. Okno sastopuJJtva Jadranske Banka. ■ i * i m ii i i > i " _____ ___ __________________________________ Slika nam kaže predsednika Hardinga na svojem potovanju po drŽavi l't:th. Oblečen je eoivboysko obleko t«*r jaha s svojimi spremljevalci preko plitvejra potoka. — Dogovor a j določi kazni za kršenje d opaziti dotedaj. Rekel je: — Če bo zadeva spet spravljena na površje kedaj pozneje ter bi j bili mi zadovoljni z napredkom i pogajanj v tem času, in če bi tak j pogoj materi jalno pospešil skleni lev kontrakta, bi privolili vanj. Po zaključeni seji je pojasnil i Warriner stališče delodajalcev \ ugatovilu, v katerem je izjavil — "da drže premogarji nad javnostjo, ki uporabja trdi premog, inož n ost stavke**. Stališče unije glede check-ofi j sistema, na temelju katerega s< kolekta unijske prispevke, asca mente in kazni, se glasi, da b< ' namreč ta sistem odpravil takt zvane stivke, 1: i pogosti prekinjajo produkcijo. To j-j bili tudi glavna točka priporočit pre mogovne komisij?. "T« stavie » pripete, kadar so izdani novi unij-ski znaki, ki pomenjajo plačanje unijskih pristojbin in ko nočejo libijski možje v ka'i.-m rovu delati z njimi, ki ne morejo pokazati takih znakov. ** Take stavke so nepoznane v industrijskih premogovnih poljih mehkega premoga, kjer je že leta in leta uveljavljen check-off sistem. Ugotovilo Warrinerja glede stališča delodajalcev je naslednje: — Stališče antracitnih delodajalcev glede mezdnih pogajanj je naslednje: — Dejanski so predložili premogarji 35 zahtev za izpremembe v plačilnih in delavskih pogojih, ne pa enajst, kot izgleda na prvi pogled. Številne teh izprememb in vol vi rajo ekonomske in tehnična podrobnosti, ki bi zahtevale dosti časa. — Pretekle izkušnje so pokazale, da ni mogoče v naglici skleniti plačilnega kontrakta v antracitni industriji. Čeprav ni namen delodajalcev neprimerne? podaljšati pogajanj, spoznavamo vendar možnost, da ne bo novi kontrakt dovršen pred potekom sedaj uveljavljenega, namreč 31. avgusta. Treba je namreč pomisliti,'da je približno le sedem tednov med sedanjim časom ter 31. avgustom. — Raditega so tudi delodajalci v predlagali premogarjem sklenitev dogovora, da se ne bo prekinilo obratovanje dne 1. septembra, _ ,tudi c*e ne bil dotedaj še sklenjen nov plačilni kontrakt, — a premogarji so ta predlog odklonili. i ' i - i DIVJANJE FAŠISTOV. i Rim, Italija, 11. julija.1 — Čla-| ni fašisfovske stranke v Parmi so danes zaplenili 40,000 iztisov lista 1'JCorriere della Sera" ter jih sežgali na mestnem trgu. . OTROKA JE PRIVEZAL K ZIBKI. Sioux City, la., 11. julija. — Aretirali so Karla Grinsavage, ker je privezal svojega otroka k j zibki ter ga tako pustil več ur brez nadzorstva. I -- POTRES V DEŽELI BASKOV. _ ■ | Biarit«, Francija, 11. julija, -h j V deželi Baskov, ki leži severno '•] Španske pod Pirineji, se je po-; javil petnajst sekund trajajoč potres. Povzročena Skoda je maleri-j kostna. GLAS NAHODA« • 12. - JUL*. 1923 glavnega urada — tajniški oddelek — v izborne stroko v-njaške roke. Novega upanja je vlil v člane sklep elevelandske konvencije. Tam je bilo sklenjeno, da po šestih mesecih plačuje Jeduota bolniško podporo. Od zborovanja do zborovanja so se razmere boljšale, slabo se je odpravljalo ter nadomeščalo z dobrim. Tako so liaprimer na zborovanju v La Salle dobile ženske pravico do vstopa v Jednoto. Kmalo se jih je priglasilo veliko število. Povdariti je treba, da so ženska društva pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti naravnost vžorna društva, bodisi glede poslovanja, bodisi glede agitacije in — navdušenja za Jednoto. Na zborovanju v Denver je bil sprejet razredni si-s tem plačevanja asesmenta po letih članov in članic. To bilo neobhodno potrebno za dobro finančno podlago Jednote. To pa nikakor še ni zadostovalo. Vsled zahteve raznih držav in ker je šlo članstvu za splošen dobrobit organizacije, je sprejelo s splošnim glasovanjem po konvenciji v Pittsburghu National Fraternal lestvico. Dani so bili torej vsi predpogoji za dosego poglavitnega cilja vs^ke organizacije, za dosego solventnosti. — Z razpisom posebne naklade je bila solventnost leta 1920 srečno dosežena. Izza onega časa je Jednota zasigurana proti vsem nevarnostim, izza onega časi je Jugoslovanska Katoliška Jednota organizacija, v katero lahko vsakdo brez skrbi pristopi, kajti zagotovljeno mu je, da bo dobil brezpogojno vse, do česar je upravičen. Na konvenciji v Pittsburglm je bila sprejeta tudi centralizacija bolniške podpore ter je bil zadan temelj mladinskemu oddelku, ki je največji up naše organizacije. — Leta 1916 se je pojavila velika agitacija za združenje z di •ugimi slovenskimi organizacijami. Vsled nesporazuma in velikih tehničnih zaprek je pa ostalo po starem. Izza ustanovitve pa do današnjega dne se je pojavil pri Jed/oti le en spor, ki je vreden, da se ga omeni. Šlo je za izpremembo imena. Nekatere je bodlo v oči ime _ "Katoliška". Gentlemanski nasprotniki pa so se kinalo uverili, da je ime stranskega, vodstvo in napredek organizacije pa poglavitnega pomena. Spor je bil mirnim potom poravnan. Jugoslovanska Katoliška Jednota je idealna organizacija v vseh ozirih. Splošno medsebojno zadovoljstvo je bilo pa doseženo in je še vedno v veljavi, ker se ni vod-| stvo niti članstvo tekom dolgih petindvajsetih let niti ; enkrat izneverilo temeljnemu geslu: — Ta organizacija naj bo svobodna, kot je svobodna država, v kateri bivamo. Ororanizaciii. ki se drži tega gesla, sta obstoj in na predek zagotovljena. * p g Peter Zgaga —' Jngt>slovanska (Katoliška Jednota bo praznovala te dni svojo pet ind vajsetletnico. Iz današnjega Glasila je razvidno, da zanimanje članstva zanjo ni kar tako tjavendan. Skoraj sleherna beseda razode- j va penos in zadovoljstvo, in iz dolge vrste poročil odsevata hvala ter upanje na lepo bodočnost, i • . • Poročila so vseskoz zanimiva. | ' c In kako bi ne bila, ker prihajajo j j iz poštenega srea. Vse, kar pri- j s de iz poštenega srca je lepo in s hvalevredno. ^ Res je, da so nekateri poroče- j ] vale i v prevelikem navdušenju i segli nekoliko predaleč. i Kot tisti naprimer, ki je želel Jednoti, da bi imela ob svoji pet- -indvajsetletniei stotisoč članov ter 1 pdr milijonov premoženja. - Toda pri željah je že tako. Bolj- 1 še je želeti pol več kot človek j pričakuje, in če se mu polovica " želje izpolni, je takorekoe dosegel vse. * ., * ( Par jih je bilo celo tako navdušenih, da so želeli naravnost nekaj nemogočega. Urednik jim je blagohotno popravil slabo izražanje, kar mu bodo z veseljem odpustili. Nekaj čudnega bi bilo namreč,!' če bi zagledal v listu beli dan stavek kot je naslednji: Želim, da bi Jednota čimprej mogoče praznovala svoj petdesetletni jubilej. ! a * Vsak ji srčno želi doživeti petdeset oziroma stoletnico. . Toda po vseh božjih in človeških postavah ni mogoče, da bi praznovala Jednota petdesetletnico prej kot i>o petindvajsetih letih, oziroma stoletnico prej kot po petinsedemdesetih letih. * * * In nekateri (najbrže so pečlar-ji, ki ne poznajo zakonkega £ta-mi), so začenjali svoje slavq^pevej z besedami: Vsi otroci in vse hče-i re se vesele rojstva svoje matere! * ^ * * Toda kot sem rekel: napačne j izraze je rodilo preveliko navdu-j šenje. In v prevelikem navdušenju je marsikatera stvar odpust-Ijiva. Vsem, brez ozira se pa čudno zdi. zakaj Jednota tako dobro napreduje. 5'"» Vzrok je enostaven: zato, .ker hodi po jasno začrtani poti. Star hrvaški pregovor pravi, da je zlata vreden tisti človek, ki pravi popu pop, bobu pa bob. Vsak je vreden svojega spoštovanja, in niti pičie več. Ni se treba klanjati temu, ni treba čez mero povzdigovati onega. In Jednota napreduje, ker yztraja pri tem vzvišenem načelu. « j Vsak naj bo svojega političnega j prepričanja in svojih verskih na-1 zorov — poglavitno pa je, da iz- j polmije Jed not in a pravila. Če izpolnil ješ pravila, boš do-1 bil v bolezni in nesreči vse, do i „ česar si upravičen. Če pa rineš v Jednoto politične ■ in verske nazore ter ne plačaš, i kar Jednota zahteva, se pa v bolezni in nesreči na politiko in na vero obrni, pa bo« videl, koliko boš dobil. Skoraj vsi, ka so hvalili Jednoto, so pa pozabili na silo, ki jo upravlja in vodi. Ta sila je glavni odbor. In višek te sile — glavni tajnik. Borilen, služeč emu vzvišenemu namenu, ki se poslužuje take točnosti, popustljivosti, strogosti in milobe, ko se je poslužuje on, je zmaga brez dvoma zagotovljena. goni in ua veselo svidenje! — AiN tonija in Josip Obrauovič. Poprej ko se podam v staro domovino, pozdravljam vse moje znance in prijatelje sirom Amerike. posebno pa celi Steelton, Pa. Lep) s«' tudi zahvalim Jožefu Saša, "kateri je mene zastonj zapeljal na kolodvor. Pozdravim tudi celo mojo žlahto. posebno Matijo in Ano hitih ar v Library. Pa. Živela Jugoslavija! — Jakob Sup-panz. VABILO NA PIKNIK društev "Xajsv. Imena" in "Krščanskih Mater*' v Henry Walter's Emerald Parku, vogal Myrtle in .Martin Ave., lil end ale, L. L, v nedelje 15. julija. Vstopnina prostovoljna. Slovanska g pa s::tn bere oglas, naj se mi laknj javi. — Marjeta Kevšek drugi«"* o možen a Čad), 1 Box 2G1. E velet h. Minn. |_110-13—7)_ NAZNANILO. Naš stari zastopnik JANKO 1 PLEŠKO, ki je svojecasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda I ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga topio priporočamo. Uprava Glasa Naroda. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave. Knajpo-vo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka raVtlina za ka] se rabi. PRISTNI STAROKRA^ SKI RIBEŽEN ZA REPOl t dvema nožema ................ $1-10| VSAK LAHKO SAM TISKA. Priprava za tiskanje, — z 25o gumn;u>timi velikimi In malimi Ciki-mi. držaj in črnilo .......... $2.50 J PIŠITE BO BREZPLAČNI CENIK. Kranjske kose Kosa a rinf-kom iz najboljšega Jekla. C5. 70 ln "a centimetrov dolge ........................ $1.75 6 kos s rinčki .............. 9.— Brusni kamen ..............—.30 ; Klepllno orodje .............. 1.— I Suho grozdje in drugo. MuSfcatel. zelo sladko grozdje, baksa 50 funtoy ............ $5.75 I Malo črno grško grozdje, bak- 1 i sa 50 funtov ................ 7.7S Brinjeve Jagode, vreCa 132 funtov ..........................7.— k Fige v krancelnih, baksa 110 funtov ....................... 8.80 Navedeno blago pošiljam poštnine pro-i sto, samo pri grozdju nI Express vra-čunjen. I MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. PETINDVAJSETLETNICA J. S. K. J. Jugoslovanska Katol. Jednota se je ustanovila pred petindvajsetimi leti. Ustanovljen* je bil na podlagi želje po osamo svoj it-\ i. I'stanovili so jo možje, ki so imeli trdno in neomajno vero v svojo moč. Izrazito hrepenenje po svobodi, odločna želja j.o samostojnosti je zadala temelj organizaciji, koje petindvajset letnico proslavljamo sedaj. Vsaka stvar, vsako početje, zgrajeno na takem temelju, mora brezpogojno uspevati. Da je ta trditev resnična, je razvidno iz dosedanjih uspehov. Dne; 13. julija leta 1898 so bile objavljene v Glas Naroda naslednje besede: Ustanovimo si delavci svoje lastno, popolnoma neodvisno vzajemno podporno društvo za vse Združene države. Pravila tega vzajemnega podpornega društva naj bodo svobodna, kakor je svobodna država, v kateri bivamo. Nič kazni, nobenega pritiska, nobenega izobčevanja, razen ako kd > več mesecev ne stori svojih dolžnosti ali pa ako kdo skupini očividno škoduje." Lepšega programa si ni mogoče predstavljati. — V tem programu je zr< popači eno vse, v njem je na kratko označena osnova, po kateri mora biti zgrajena vsaka poštena organizacija, da ji bosta zasigurana dobrobit in obstanek. Kmalo zatem je sledil v Glasu Naroda in sicer 30. julija 181)8 naslednji program društev sv. Cirila in Metoda 1, in društva sv. Srca Jezusovega, št. 2: "Jugoslovanska Katoliška Jednota je bila ustanov-! ljena dne 18. julija 1898, v Ely, Minn. Plačevala bo po $15.00 mesečne podpore. Za umrlega člana bo plačala $800 posmrtnine. Vstopnina v Jednoto je $1.00. Mesečni prispevki so po 50 centov. Nad 45 let stari rojaki plačajo $5 vstopnine. Sprejemajo se le tri mesece, potem pa ne več. Prihodnje zborovanje se vrši meseca julija 1899 na Ely, j Minn. Odbor: Predsednik Jožef Agnič; podpredsednik (»eorge Kotce; I. tajnik Ivan Gouže; II. tajnik Štefan Banovec; blagajnik John Globokar. Pregledovalci: John Habjan, Jolm Peršin, Josip Mantel." S tem je bila zadana podlaga. Šibka sicer, skoraj prešibka za tedaj prevladujoče razmere. Nasprotnikov je bilo dovolj na vseh koncih in krajih. Početnikom so naspro-i to vali posebno člani organizacije, od katere so se refor-maturji odcepili. ker se jim je godila vneboupijoča krivica. — Podjetje je bilo drzno in smelo. Ustanovitelji so bili tako navdn-eni, da so se skoraj popolnoma zadovoljili s prvim uspehom. Misliti je bilo pa treba na bodočnost. — Petdeset članov mlade organizacije je vplačalo v blagajno na mesce £'25.00. Stioški enega samega bonika so pa znašali približno $21.00 mesečno. Kaj če bi bili trije bolniki, kaj če bi jih bilo pet i Naši ljudje niso imeli posebne izkušnje v društvenih zadevah. Pomisliti je treba, da je bilo prvo slovensko društvo na vzajemno bratovski podagi ustanovljeno v Calumet u leta 1882. Bilo je vse domače, skoraj preveč bratsko. Če je bilo pri začetnih društvih kaj denarja v blagajni, so dobili bolniki podporo, če ga ni bilo, je bilo treba počakati, da se ga je kaj nabralo. Zaslužni rojaki pričetniki (Josip Agnič, Ivan Gouže, Ivan Skala, Ivan Pakiž-Podgorski, Josip Pezdirc, Ivan1 Habjan in Frank Prijatelj) so se dobro zavedali dejstva,! da je navdušenje za napredek lepa čednost, vedeli so pa} tudi, da je treba na podlagi bodočnosti ustvariti delova-' nje za sedanjost. Prva potreba je bila, da se članstvo mlade organizacije kolikor mogoče poveča in razširi. Izredno zanimiv je bil v tisti dobi članek z naslovom "O centralizaciji". V njem je bilo statistično dokazano, podprto z neovrgljivizni dejstvi, da je posameznemu društvu obstoj nemogoč in da sta le v veliki organizaciji — moe in napredek. Agitacija je kmalo zaznamovala lepe uspehe. Na tretji konvenciji, ki se je vršila dne 5. julija 1900 na Ely, Minn., je bilo zastopanih že 14 odbornikov, nadzornikov in delegatov. Jednota je imela že 15 društev in 630 Članov. . " - imp Praznina, ki je nastala v blagajni takoj ob pocetku .vsled nenadne smrti osmih članov, se je začela polniti. Na konvenciji v Omahi, Neb., se je napravilo za Jednoto veliko dobrega in koristnega. Ob tisti priliki je bil ustanovljen rezervni sklad, in je sobrat Geo. Brozičli prevzel tajniške poete. S tem je prišel najvažnejši oddelek POZDRAVI IZ NEW Y0BXA. j g Pri odhodu v staro domovino * pozdravljamo vse ziiauce in prijatelje v South Chicago, 111. V pv-J vi vrsti pozdravljamo Father'11 Winklarja in Father Blanket a, ki z sta nam želela srečno pot, kakor ^ tudi mi želimo njima srečen osta- | nek in ubilo napredka v South ■s Chicagu. Nadalje se lepo zaliva-j1 1 ju jemo Mrs. Evi Špan in njeni [c družini za obilo postrežbo. Nismo pričakovali, da se bo tako veliko ' 1 število zbralo nabili znancev in < 1 prijateljev od blizu In daleč, kj s» nam izkazali ljubezen in prijateljstvo pred našim odhodom. Na- . dalje se lepo zahvaljujemo Mr.1 f "Louis Španu, ker nas j** peljal v ^ svojem novem avtomobilu na postajo in je imel veliko opravka, predno je vse zvozil, ker nas je ■ bilo veliko število. Pozdravim , mojo sestro Justino in njenega ] moža Ijoutsa Keber, ki sta nas opremila na postajo, Mr. Mubi. Mr. in Mrs. Drešar, Mr in Mrs. Pernar, Mr. Johna Zupane, Mr. Mavric, Mr. in Mrs. Mrgole, Mr. in Mrs. Hribar. Mrs. Kužnik. Mr. Benkovie, Mr Antona Gorene. Mr. -Jakoba Ste-jdohar. Mr. Mike Joi an m Mr. Antona Mue. Zdaj pa še lepo pozdravljam m^je sodelavke pri K. Ergar Bros. Z Bo- NAZNANILA DRUŠTEV JSKJ. Chicago, HI. Tem potonil naznanim članstvu) društva Zvon št. 70 JSK.I., da se, vrši retlsia mesečna seja vine 1">. ^ julija v navadxiih pi-ostorih. Pr*.-, četek točno ob 2. uri popoldne. Ker je več važnih točk na dnevnem redu, .->te vabljeni, da s*' seje za gotovo udeležite. Slišali baste tudi pc-ročiLo nadzorne,ga rnlbora., Obenem se opominja člane, da redno plačujejo s\Toje asesanente. i Večkrat čitajte pravila in se po njih ravnajte. Ker je prihodnji teden piv slava sredinega jubilej rt 2."»letniee naše i slavne Jugoslovanske Kat. Jetlno-te, pozdravlja društvo Zvon št. 70 vse n.stano\ itelje kakor tudi seda-! nji glavni odbor in njim kličemo: Živeli! Se mnoga leta ! Želimo, da i bi dočakali proslave zlatega jubileja ob 50letniei obstanka naše ' dobre matere JSKJ. t John Jurečič, tajnik. 1 La Salle, 111. Oponlinja se vse člane in članice i j društva sv. Barbare št. 3 JSKJ., da bi se bolj zanimali in .si bolj k srcu vzeli društvene stvari v | tej polovici leta. kakor je bilo v I zadnjih Šestili mesecih. Dne 1">. j julija bo navadna mesečna seja, I na katero ste vabljeni, da se je polncštevilno udeležite. Pridejo j važne stvari za rešitev. Društvo sv. Barbare štev. :i bo' j prihodnji mese«, namreč 18. av- j ! gu^ta obhajalo proslavo svoje 25-; letnice. Zato vas kličem in vabim zdaj. ker je še čas. Prva polovica tega leta je mi- j nula. Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem članom in članicam, ! kateri redno plačujete svoj ases- j i ment. Hvala vam ! Priporočam se j ! pa vsem tistim članom, kateri ne j poz^bvjo samo včasih, ampak ved* t no mesec za mesecem, da bi 4se po-! I bol jšali. Odkritosrčno vam povem,1 Ida marsikateri izmeti vas, ako bi ! bil na mojem mestu, bi se ne bri- j j gal toliko zame. kakor se jaz za vas. V zadnjem mesecu sem bil že [ prisiljen naznaniti suspendaoijo [ j glavnemu tajniku za tega bi one-| ga. Ker pa Jednota koncem junija ' oklepa polletni račun, mi ni uga-i j jalo, da bi skrčil članstvo pri društvu in dolg delal, in ker nisem bil ! jaz zmožen, sem prosil blagajnika' ; m on je dolr žil, kair je maiij'calo. i j Tako vidite, delava z blagajnikom, in prekladava z rame na ramo vse v dobrobit vas. Zdaj zanaprej se ne zanašajte na društveno blagajno. Oiia je suha kot poper. Naredite trden sklep: ker smo bili do-sedaj zadnji, bodimo zanaprej prvi! Anton Kastigar, tajnik. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — . mali oglasi v "Glas Naroda". NOVA ŽAMIMIVl CTJIOA NA KRVAVIH POLJANAHT Spwal Fran Mstack ] ^ — — 9 I * RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo fimmt, Tubttje 370 strani in 35 slik is vojn«. 'GLAfl HABODA" 83 Cortlandt Street, Kew York, H. 7. "GLAS NARODA" ■MvaaiiA« bail VI H Own*« «>.d Published by ■milm PebUsMng Ccmftmy CA C«wr«tlM) CMNR IARHR, Pn«»l COUi« •■NCDIH« ~ »ilfi u Pimm mt »iitiilii 90 «** Corporatfon mn4 ASmtyummm mt Offliini m Ctftita«! atrwL Corouih «f Manhattan, Nm Vorfc City. N. V. «LAI NARODA" (Vata* H Um P>»W») _tmmm* Bwy Pty K—»t iMMhqw mm* n«M<«v«._ mm Mt. m. wmum M mm AmmrHm j Za N«w V«rk u Mb tok...... tTM Ca mmt Ia*a -" ** - HI0 Za Inmniitv« sa «aU lata rt. .g- WM (| Mi •«..«•«•» HJi Kb pal bli M«.MM«tWagrfn PUS 8ut»acrlptton Yaariy »g.ae * A<»irt*—mant an Apr—mart. '__^ - -••a* >>« -4a" tabaja vaaki daw immmU na#al) «" prailbaa._ braa i ntplfi la — fanoatl m na pnobčujejo. Daaai ul sa maaiaaii aa-UtMi S# Hom? Orttf Pil (prumnM kraja narotelkor. ai nalni. Sa as ««■ mm praJSaja MTalliCa nasnaal. da hltreja mjdia« aulwrite_ "O L A S NARODA" m »NU« Silil, aoravab af Manhattan. MSm v»* « Talapbana: Cortlandt tSTV _ Dopisi. Ely, Minn. I Dre 4. julija je preminula Bar-»:»ra Klobučar- sr»pro^a Mike Klo-uiearja. Rojena je bila v vasi Vu-•ekovei pr: Vinied na lielokrainj-; -kenu Bila je članica društva Ma-ije Čistega Spočetja št. 120 Jugoslovanske Kat. Jednote. Pogi-eib se ie \TŠil 7. jnl. zjutraj. N. v m. p.! j Katie Peshel, tajnica. Brad dock, Pa. Tukaj v Braddoeku smo usta-' lovili Slovenski Izobraževalni Klub in si želinio postaviti svoj astni doni. Zato se vabi vse Slo-fence in brate Hrvate v Brad-3ocku in okolici, da udeležijo iz van redne seje dne 14. julija ob 7. uri zvečer v lit vinski dvorani. Razmotrivati imamo važne stvari taradi doma. Zato se vsaki prosi,! :la bi se udeležil te seje. j Razmere so tukaj take, kakor! [x> drusrih naselbinah. j Sem že večletni naročnik in to je moj prvi dopis. j Pozdravljam vse čitatelje in či-' taite^jiee Galasa Naroda, listu pa1 eeiim otbio iL«4peha Frank Pierce, predsednik Slov. Izobr. Kluba. Iz Belokrajine. Veliko govoric povzroča prav-la, ki jo vodijo Vrhovci in p« se-; Janji preloski pop .Jerič. Ta mož m :.sli z plavo Jikood zid, pa to pot' ne bo šlo prav gladko. Enkrat je misLil priti v Ameriko, da bi na-' >iral za novo cerkev. j Pred kratkim je potolkla toča na Vinici. Pripodila se je tam od Dragatuša, kjer pa ni bilo nič ikode. Nekateri si jo paQetos kar želijo, ker imajo še polne kleti vina. j Giibaljci in Krasinčani 90 ae začeli vedno bolj pečati s pridelo-vanjeui čebule, kar jim nosi lepe* tisočake. Prav bi bilo. da bi ae za-' čeli pečati bolj z vrtnarstvom, ker] je Karlnrvae pred nošam. Tudi Metliičani bi ae ne branili zgodnjega soervja.. Met tiski trg kaže sedaj borno lice. Nič drugega ae ne more tam kupiti kakor kamilice Ln Ink. j V Podzemlju so na pro&čenje dobili dva noro zvonova. Gospod Učak je pa pridigovai, da bi mo-; rali zopet dobiti kaplana in dajati j bir, katerega .so še za Rometa odkupil L Ljudje niso zadovoljni s j t.-ni. Če hoče STjS (S4t«r. ljudska stranka, lderikalna) imeti politič-| ne agitatorje, naj si jaii tudi sa-; 111a plača. Te dni je nadzorov ai belokranjske šole višji šolski nadzornik in naš belokranjski rojak g. E. j Gangl. Obiskal je Črnomelj in Metliko, Bojanee, AdlašLče in Vinico. V Adlešičih se je zanimal za otroška dela in izdelke. Šula pri-r di koncem šolskega leta razstavo šolskih izdelkov in priredi igro r. šolsko deco. Za novi čebelnjak je daroval po-s-stink Miha Hussič p. d. Koanaaie vi s les za ogi-odje, Miha Novak iz Sel je podaril en roj družeč in Jo-ž > Babič iz MarindoJa tudi eneg'a. : Kakor a*sc kaže, 1k> tudi čebelna letina dobra. j Pri zadnjem naboru je bilo po-11 r jenih menda 20 fantov iz Adle-, Š čke občine. l>odeljeni so k vsem j branšam. 1 Rozman Jure iz Purge zida modeme klHi. Zadnjič so ravno ju->- nali, pa jo je prisekal na« Lojzek mimo. Rekel jim ni niti: Bog žognaj! — se je pa stari Bombik t glasil: "Bog lonaj!" Bil je. velik sneli. Upamo, da bo prihodnjič že iznal pozdraviti. 1 ___ 1 uve tatici prijeli. 1 - I Iz Trbovelj poročajo:*" V naši <*bčini in okolici so bile v zadnjem času ponovno izvršene tatvine k,o-keši, ne da bi se posrečilo priti tatovom ua Mh>d. Koncem maja pa se je orožaištvu v Trbovljah, ki J je bilo človeškim dihurjem pridno na sledu, vendarle posrečilo 'zasačiti dva dihurja -v ženskih krilih in sicer rudarjevo ženo I Frančiško Pajdiga i« njeno sestro . Polono Žajgar iz Žretja ravno v trenutku, ko sta nesli 14 kokoši iz Trbovelj proti Zidanemu mostu. Obe ženski sta bili močno iz-nenade-ni, še bolj pa seveda one ( ženice, ki so sprejele svoje že ob-! jokovane putke zopet v svoje naročje. Žagarjeia in Fajdigova sta imeli kot vlomiIno orodje dolgo trioglato pilo, vetrih in klešče. 6Točim morajo deklice pomagati pri hišnem dehl, dovoljujejo, da s<- deeki valjajo s knjigo v roki — kat»*r«- niti ne rita jo — po posteljah in divanih. Tndi za dečke je v hiši primernega dela. ki jim bo dobro delo po tolikih urah se-denjaav šoli. Cepiti drva in jih do našati v kuhinjo ni kako grdo in neprimerno delo za fanta. Ko otroci odrastejo, drže dekle-t i bolj pod nadzorstvom, ko je večer, zahtevamo — in prav je — da so doma; fant pa lahko izosta-ja zvečer zunaj, kakor se mu zlju-bi. tudi do pol noči in še dlje. ne la b iga vprašali, kje da je bil, ne da bi bil dolžan dati odgovora. — In tu se začenja ona dvojna moral«. katero mora človeštvo odpravili. kajl ituorala je samo ena za oba spola. Saj je v božjih zapovedih rečeno: — Ne prešestuj. in ne: — žena ne prešestuj!) Mladenič, kateremu se dovoljuje vsa svoboda, da sme ponočevati brez obračuna, zaide kmalu na kriva in slaba pota, katerih zlih posledii* n< no>i samo on, ampak i" est o tudi njegovi otroci. Ko bi mladina pogledala v u-mobolnico, bi se streznila. Priori, ki se nam kažejo tam, so tako grozni, da jih ni možno popisati. Oni reveži niso več ljudje, niže. mnogo niže so od vsake živali. Mladost" je norost, tako opravi-.'•ujejo lit katere matere pa tudi očetje svoje sinove, ki zablodijo v navadne mladostne grehe. Mladina naj se izdivja! To frazo ponavljajo ljudje od vseh strani, da postaja r\ Vsak predsednik Združenih držav lahko sledi svoje pred-ništvo do izseljenca. DRED dolgimi, dolgimi leti je pristala ob amerisi obali ladja. Na nji so bili moški in ženske. Med njimi sta bila oče in mati, ko jih nasledniku je bilo namenjeno pred-sedništvo Združenih držav. V tej deželi ima vsak moški in Ženska enako priliko. To pomenja, da more edinole večje razumništvo zmagati. Mogočno razumništvo mora živeti v zdravem močnem telesu. Vsledtegu mora današnja mati, ki hoče dati svojemu otroku jasno priliko v Ameriki, gledati na to, da mu da pravilen začetek v telesnem in duševnem oziru. Kot je dobro mleko življenska hrana, je Bordei^vo Eagle Mleko priznano za mleko vseh mlek v svrho hranjenja otroka. Sloves, ki je za imenom Bordeno-vega mleka, je posledica večletne prave službe. Izbirčna ameriška javnost, ki je vajena kupovati, kar hoče in kjer hoče, je posvetila svoje misli velikemu problemu mleka in velika večina je spoznala, da je Bordenovo Eagle Mleko edino mleko, ki ustvarja močne in zdrave moške in ženske. Ila veste, kako uporabljati Bordenovo Eagle Mleko za hrano vašega otroka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripraviti za otroke vseh starosti in kako ga je treba dajati otrokom, ki so preslabo in premalo hranjeni. Če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite danes in mi vam jih bomo poslali brezplačno. THE BORDEN COMPANY 1 Bedasto je, če mati preti s policistom. To je vendar stražnik, katerega vzdržujemo s svojim denarjem. s svojimi davki in kojega naloga je paziti na našo varnost. Vsledtega ne smemo ubiti otroku v glavo, da je to oseba, ki vzbuja le spoštovanje in strah, da je to oseba, kateri se moramo klanjati. Reci otroku: — Ne boj se policista!! Kdor je pravičen ter do-i ber, njemu se ni treba ničesar bati. Borden Building, New York K UPON Označite, katera nqvodila hočete: NAVODILA ZA OBEDI ZA KNJIGA ZA HRANJENJE OTROKE OTROKE IME ................................................ NASLOV ............................................. (Slovenian) ČLANEK XXVIII. Xadalji seznam dijete bo odgovarjal vss»m ]K>trebnm normalnih zdravih <-tmk. Ni namenjen materam skrajno delikatuih otrok, ki trpe u:i kronieib I"rt>havnih motenjih. Taki >!iii"-:!ji |»osamezni in nenormalni ter zahtevajo zdravniško pozornost. Od 15. do 18. mesecev — Štirje obedi na dan. Ob T. zjutraj.—Zdrobljen oves. proco ali zdrobljena koruza. Vsako je treba kuhati i>o tri uri> en »lati pre 2 ali '{ velike žlice mlekom S-10 unč k..t pijačo. Ob !». zjutraj. -Sok ene oranže. <>h U. zjutraj.—Mehko kuhan ; jajcc. pomešano 7. droltci starega kruha ali pa veliko žlico nastrgano jrovedire. pn-niošnne s krušnimi drohei i;;i,..V-ne z irovedinim f- >kom. Požirek mleka. Piškot prepečenea ali otrob ali pa star kruh in surovo maslo. Ob popoldne,- -Janjooja. kokošja Hi goveja juha riž.in ali dro'.ei <=fa-rejra kruha, pomešanimi v juho. Custard ali navaden rižev puding, kuhane fešplje, pečeno jabolko ali pa kuhana jabolka. Ob <>- zvečer. P~onični -.Ir. I,. kuh" 1 Ive tn-i, Tmjte eno do treh vlikii Sli«- 7. nilct;i>iii. i'a«o r.iVkn. Prejie-č ii' i' ali tar I. :-.:h surovim m:--!oiu. Od 18. do 24. meseca _ Štirje obedi na dan. Ob 7. zjutraj.-K.mi. ovseni ali pš nični zdrob. (kot zgoraj navedeno 1. Servirajre z mlekom ali pa s surovim maslom in soljo. 1'.. eno mehko kuhano jajee vsaka dva ali tri dni. Včasih rnzsekano kokošjo me-;«* na kruhu. <'ažo ndeka. Otrobni piškoti in surovo maslo ali pa star kruh in surovo maslo. Ob «>. zjutraj. Sok eno oranž.\ Oh 11. zjutraj. Suho goveje me^n zdrobljeni* ali pa nastrgano. Srn- ju njočje, za rebrn u-e. fino razsekano. K>-koc. špinača, glaviei\ špargljev prerojeni paradižniki. dotiro kuhano korenje, /mečkana karfijola. PeOeno jabolko aH kuhana jaboika. Suh kruli in vo maslo. Po 21. mesecu pečen kr. >ni-pir in dobro kuhan sfročji fižol. Ob 3. popoldne.—Kokošja, goveja ali janječja juha z rižerri ali stnrini kru-ib'jm, zdrobljenim v juho. Puding i:. I koruznega škroba ali navadnega riža j»er kuhane češplje. Piškoti iz otro-|hov ter surovo maslo ali pa star kruh s surovim maslom. Oh 6. zvečer.— Pšenični Etlroh, pše-! nična smetana, kuhana po dve uri. — ,I)ajte eno do treh velikih žli- 7. mlekom ali j mi s surovim maslom in olj o. Ca5o mleka, prepečenca ali pa starega I kruha s surovim maslom. i Pripomba. Otrok sme dobiti t«k« 10 Ita ill scdmi'i let svoje starost le malo ^nesa. Itazentega si> ™p dati otroku mesno , se lahko meso izloči, razeti >'-■ vam zdravnik pri|>oroči. 1 Doraščujoča doba v življenju a v • življenju deklin e. To je čas. ko je nje \ 1:0 duševno stanje prav posebno in ki (tvori tudi temelj za. duSeslovno krizo. " J To je čas, kc> je tudi njeno zdravje bi i stvene važnosti. Zdravje deklice v tej J dobi je prav poseben problem za mater. Vsaka mati se mera pečati « tem, 5 Zgraditi mora zdravje svojo ln'.'re ter 3 ojačiti njene telesn« sile. varno i prevede skozi to težavno dol>o. "j č'e ima deklica dosti pravilne brane -Isc ne more njen sistem uspešno ustav Jljati zahtevam narave v tej dobi. Ta ilri otroci bi morali imeti po dvakrat n.i j d«n Eagle mleko poleg redne hrane Pa?:rodčito dve veliki žliei Kagle Mle '_ kn p ^ čn£e mrzle vo«le. Številni Lrf imajo rajši z ginger-ale-om, grozdnin J •sokom aili stepenim jaieem. Rabi s< ga tudi pri raznih kuhanih jedilih. 1 - i kitajte te flanke Vsak teden shrbn tet .uh olirinite za poznejšo uporabo. Služba, ki ničesar ne stane, Je zelo malo vredna. * * • Zmage preteklosti je mogoče vzdržati le s sedanjimi napori. * * Nobena nevarnost ni tako velika kot polovično znanje. * * • Kar storiš za nehvaležnega človeka, vržeš proč. # ♦ • Bolj vredno je, zaslužiti si čast kot pa imeti jo. 0 dojenju otrok. — Dojenje svojega otroka je naj-1 ljubavnejši čin, ki ga mati more opravljati. Dojenje preskrbuje : otroka ne le 2. najboljšo brano, ampak ga obvaruje tudi od n«jo-gi bolezni, kakršne so poletne i slabosti, neprebava in tuberkuloza. Dognano je, da izmed vsakih. sto otrok, ki se branijo potom stekleniiee, umre 25 v prvem j letu, dočhn izmed onih, ki se hranijo z materinskim mlekom, le j šest odste umre v istem razdobju. Skoraj vsaka mati more dojiti svo-je dete tekom prvih treh ali , štirh mesecev njegovega življenja, in a.ko ga more dojiti deset j mesecev, tem boljše je za dete. ij Treba je, da si matere zapom- j nijo eno dejstvo, namreč: Ako1 mati tekom prvih tednov nima zadosti meka, to ne pomenja, da ga bo imela kasneje. Dostikrat se do-!gaja, da se z dojenjem poveča količina mleka. Drufo tudi važno dejstvo je, da morajo matere do- j jiti otroke v rednih prealedkih. Ako otrok ne dobiva zadosti mleka, naj se pomanjkljaj nado-polni s pravilno pripravljenim kravjim Inlekom, ali na vsak način naj to odloči zdravnik. Dogaja se, da je pomanjkanje mate rinega mleka le začasno, in se dotok mleka lhore povečati s skrbnim prizadevanj elm. Duševni mir je potreben, za doječo mater. Idealna bi bilo. da ne bi mati imela nikakih skrbi in da ne bi opravljala nikifckega dela, ki povzroeuje utrujenost. Mati naj zavživa polno svoje običajne hrane. Tekom štirindvajsetih ur ona bi morala oorriti ^naimani *dva kvarta (litra) tekočine. Ob vročem vermenu se ta količina more povečati. Preveč jesti pa ni u-umestno niti potrebno. Skoraj edina bolezen, ki materi prepoveduje dojenje svojega otroka, je- tuberkuloza. Bledost, nervoznost, utrujenost in bolečine na hrbtu niso zadostni vzroki za oddojenje, ali v takih slučajih je umestno, da se mati posvetuje z zdravnikom. Umestno je, da se materi kolikor mogoče olajša dojenje in da se ji nudi prilika za odpočitek. Otroka naj doji vsake tri ali štiri ure, kakor pač otrok zahteva. Dognalo se je, da je primerno in u-dobno, da mati doji otroka v sle-dečih presledkih tekom 24 ur: ob ! 6. in f>, zjutraj, opoldne, potem 1 ob 3, 6, 9 ali 10 zvečer. Kasneje se j lahko opusti to zadnje dojenje. Ako želi še zmanjšati dojenje, tedaj naj mati doji vsake štiri ure, namreč ob 6 in 10 zjutraj ob 2, 6 in 10 zvečer. V odmorih pa naj ] mati daje otroku sblajene zavre-I le vode, posebno v pol etri ih dneh. Pravilno je, da se dete odvadi oil dojenja po prvem letu. Boljše je oddojiti otroka po leti kot v spomladi. V vsakem slučaju pa naj se otrek ne oddoji takoj, marveč treba postopoma zamenjavati dojenje s kravjim mlekom, tako da dojenje z materinim mlekom prestane popolnoma po par ted nih- Nevarno je oddojiti naenkrat, ako je otrok premlad, in v takem slučaju treba posveti se z zdravnikom Ako se otrok doji manj kot po petkrat na dan utegne dogoditi se da se količina materinega mleka zmanjša. Ako se otroku oee več [hrane, naj se otroku prid ode pravilno pripravljenega kravjega mleka, posebno akfi ima vet kot seed 111 mesecev. Ne strašite otrok. Ce ti mali otrok nagaja in ne veš, kako bi si pomagala, ti pride na misel staro sredstvo. — Tihe, sicer bo prišel parkelj ter te vzel! Takoj huškne strah preko otro-j kovega obraza in utihne. Mogoče molči par trenutkov iu ti si s tem zadovoljna, drago pa si plačala ta svoj uspeh. Strah je ena največ jih, najbolj strašnih muk za otroške živce. Strašiti otroke, se pravi, izročati jih peklu. Uspeh ne more nikdar'upravičiti okrutosti sredstva in sicer niti za trenutek. Kakšen pa je sploh ta uspeh, če otrok kljub tvoji grožnji še nadalje kriči in če parkelj ne pride? KakŠTia je tvoja resnicoljubnost, tvoja avtoriteta v očeh otroka Nikar se tudi ne pečaj s prazno-vernimi prerokovanji ter povestmi o strahovih. S tem po vnem nepotrebno razburjaš občutljivega otroka ter ga mučiš, a bolj- zdrav in močan otrok zasledi kmalu vse take skrivnosti in sicer v tvoje škodo. Ne pravi otroku razburlji vih pravljic. Če že ne pretiš s čarovnico ali parkljem, ne plaši otroka s policistom. Č'e stopi otrok na cesto in.se bo jiš, da mu preti nevarnost, mu ni kar ne reci: — Pojdi sem, polica, bo prišel! \ Otrok bo ves preplašen skoči na stran. j ^ __________ _ _______________ Matere >0 poklicane, d& se ba- vijo z najbolj vzvišeno in največjo umetnostjo na svetu, namreč z vzgojo otrok. Domača hiša je prva učilnica in mati je prva učiteljica. Ako se dete v rojstni hiši ne vzgoji v dobrega človeka, tedaj iMizneje ne pomagajo nobeni ta-uki 1. nobene iol*. Mati ni kidl« roditeljica, nego »o in mora biti tndi oskrbnica in' odtfojiteljiea svoje dece. Od lilk-tere pijejo otroci takorekoč z mlekom tudi težnje, nagnjenja in' strasti njenega srca. Mati je otrokom nzor. in tega posnemajo toliko rajši in toliko lažje, čim bolj j so ji udani. Materino negovanje i v t i s ne tako globoko v otroško dušo. da je \W-krat «h1 matere od-! visna njepova največja *reea in 1 nesreča. (Vswr mali ne probudi v otroškem sreu, to spi v njem mor-da za vedno. Slavni Cicer««n pravil 0 svoji materi: — Kdina dedščina' ki rni je ostala po ubogem očetu, je bilo to, da sem mu bil podoben J po obrazu 111 po nrsti in če je; svet našel kaj drugega na meni | zato naj zahvali mojo mater, ki rni je obogatila in ublažila um in! s pee. — I Materino delo za otroka se mora začeti, ne kakor mislijo nekate- 1 i, ko zamenja otrok razumevati, i ampak že tedaj, ko otrok še sni-j vi v njenem naročju, pod njenim srcem; Mati mora stremiti za tem, daj Im» otrirk zdrav, zato naj bo nje- ! piva hrana za delo vseobča dolžnost, kajti od tega je odvi-sna i sreča človeštva. Samo delo bo zbližalo ljudi rni napravilo konec krivici, vsled ka-| t ere trpi del človeštva glad in pomanjkanje, dasi dela naporno, do-čim hi1 udaja sebična manjšina bre/^krbimsti sri^di bogastva in lenobe. Otroke navajajte torej že 7. malega na deb» in učite jth, da no-l»eno delo ni sramota. Otrok je odxev svoje okolice, če je njegova okolica dobra, je dol >er, slab, če je okolica slaba. Sta rni in vsi, ki so poleg otrok, morajo paziti na vsako svojo be-*edo, na vsako kretnjo, na vsak medsebojni razgovor, kajti nekateri oirovi .so rano zreli in začnejo tudi rano razmišljati. Le opazujmo otroka, ki se dela, da čita iz knjige s slikami, kako sledi fiofnvorn SA»J i h staršev, da iz.slei!i 17. razgovora baš omo, kar se mu hoče prikrki. Ob taki priliki more imeti najmanjša nŠemiseUta bi'setla na otroško domišljijo nesrečen vpliv. . Motijo se oni, kateri opravičujejo svoje presvobodne razgovore češ: — Ltffchko «e razgovarjamo gla*nof otrok na?« itak ne razume. Ali zanesljivo veste, da vas dete ne razume? Verjetno, da vas ra znme le napol, a ravno radi tega je lahko nevarnost še večja. Ljudje, ki ko okoli otroka, naj torej nikdar ne govore dvoumno, skrivno-gtna. *9Z0f»bljejo naj se v navzoč- . -v - V ■ • , • ■■ j?'^'• S T «»!..'J I .. 1.1 l ^mmmmmmmmmmmmmm GLAS NAHODA. 12. JUL. 1923. I Nekaj o stari LjuMjaai. Pod staro Ljubljano razumemo f oni del sedanje Ljubljane, ki je kot strnjen zaokrožen mestni tip doživel nekako začetek XIX. stoletja, potem pa začel polagoma izgubljati svojo enotnost, dokler mu [ ai potres leta 3893 dodal zadnje in najobčutnejše vrzeli, tako da je za rekonstrukcijo celotne slike •eba danes že precejšnjega študija in pomoči fantazije. Teritorij stare Ljubljane je bil( do konca XVIII. stoletja ograjen z obrambnim ozidjem. Povod za^ obzidan je je dala tekom XV. in^ začetek XVI. stoletja turška nevarnost. V poznejšem razvoju pa; je v 2. poloviei XVIII. stoletja to j o>.idje poslalo osnovnovažnega. pomena za razvoj in značaj mesta. One pomenja po svoji dejanski u-It-gi takorekou prvi regulacijski i osnutek mestnega tlorisa, dejan-] ske razmere same so ustvarile v njem uspešno in do velike mere monumentalno grupacijo poslopij) in njihovih skupin. Glavni elementi, iz katerih je obstojala stara Lju bljana, so bili: Grad kot monu-mentalna krona mesta, ozidje s. fcvojtmi vrati kot obramben toda obenem dekorativno učinkujoč pas | oklepajoč eeloto, dolga ulica, ki se še danes vije pod hribom sle-| deč njegovi liniji od nekdanjih j fračiškanskih vrat pred bivšo Ma-j hrovo hišo do Karlovških vrat na1 vrat na meji Florijanske in Kar-i lovške ceste in trije trgi: Stari trg pri Sv. Jakobu, Glavni ali mest ni trg pred mestno hišo in Xovi, pozneje Turjaški trg na levem bregu Ljubljanice. j Xervus stare Ljubljar.2 je bila' omenjena ulica, vsebujoča Mastni in del Starega trga. Še danes je ta del stare Ljubljane razmeroma najboljše ohranjen in z gledišča1 notranje mestne slike najučinkovitejši. Užitek je ta pot, kadar miruje tramvaj, po noči pri mesečini aH zgodaj zjutraj, ko še hlad in mir ležita nad mestom. Kriva črta v kateri se razvija pred očmi potnika, je ravno toliko napeta, da nudi vsak moment obširno, a v .skupnem efektu celotno sliko, ki je pa skoraj z vsakim korakom drugačna. Na mestnem t^gu imam vselej, kadar stopim nanj, utis, da se in v veliki, pod nebo odprti dvorani, prirejeni s fasadami hiš za svečanosti, za mirno šetanje ob večernih urah, ko se neha meščanski delavni čaa, za nemoteno kramljanje in nijtpolnosti v 2. polovici XVUl. stoletja. Obseg in značaj tega mesta pa sta bila veliki meri produkt zgodovinskega razvoja in geografske lege. Ljubljana je nastala prvotno v šentjakobskem okrožju kot trgovska postojanka. Ko ee je v XV. stoletju ie močno povečala, so prestavili tudi mestno hiio, ki je sta-la poprej nekje na starem trgu, na njem tedanji prostor In tako razširili feesčanski, trgovski ln obrtniški del mesta za sedanji [Mestni trg. Poleg tega meščanskega dela mesta, obsegujoČ Stari in Mestni trg, pa se je razvil na levem bregu Ljubljanice, Staremu trgu nasproti, v bližini nem-'ške komende, drug važen del, plemiški, s središčem na Novem trgu. Plemiči so imeli posebne privilegije in se tudi v mestu niso hoteli mešati med meščane. Sredi XV. stoletja se je ustanovila tudi ško-fljr v Ljubljani in od tega časa i naprej se je med sedanjima Mestnim in Vodnikovim trgoma razvil tretji važni del mesta, cerkveni s stolnico in škofijo palačo kot 'oporišče in nasproti z lepo vrsto kanoniških hiš. Ker se je temu pridruževal na Vodnikovem trgu šc velik frančiškanski samostan," smo imeli po notranji razdelitvi v okviru ozidja res 3 stanovsko lo-«"-ene skupine, katerih vsaka je ime la svoje privilegije: mehansko, plemiško in duhovsko — odpore-dno trem glavnim stanovom pre-drevolucijske dobe. Tako vidimo, kako se zgodovinski in oocialni ustroj družbe zrcalita v sliki takratnega mesta. Poleg teh pa bi bil posebho važen činitelj geografska lega,- Ta je dala mestu monumentalno krono — grad, ta je us-11 varila osnovno prometno žilo mesta in je dala estetsko izredno I učinkovito krivino, ta je stisnila j večji del mesta (razen plemiškega; med reko in grajski grič, ta je preščipnila mesto pod Trančc in ustvarila izredne mikavno točko nasproti bivšega Čevljarskega mostu, ki je tudi arhitetskonsk« ,primerno povdarjena. V svoji stavbarski zgodovini je doživela Ljubljana več pdličnih momentov, ki so nastali pogoste kot posledica zunanje sile in ka-tastrof pa nič manj kot korenit prekret estetske volje meščanstva kot mase. Med najvažnejše čini-telje, ki so oblikovali sliko lju-bljanskega mesta, spada že gori omenjena turška nevarnost kon--m srednjega veka. Pred njo sc je mesto umeknilo v ozidje, ki je moralo biti zasnovano po go t ovlfc strateških vidikih in to je pomenilo z izjemo pleminškega dela omejitev mestnega obsega na po-prej omenjeni pas med Ljubljanico in gradom, ki sta oba naravna obrambena elementa. Več najstarejših stavb Ljubljane, ki so ležale izven obzidja, je postala žrtev turških napadov. Važen \ razvoju stavbarstva je dalje potre* 3. 1511f ki je oropal Ljubljano mnogo srednjeveških stavb. Kakor so- turške vojne v svojo zahtevo po obrambi postale važen faktor v oblikovanju mestne slike. ni nič manj odločivno vplivala tudi definitivna odstranitev te nevarnosti v 2. polovici XVII. stoletja; zidovje je padlo, z njim meja med starim mestom in predmest jem in XIX. stoletje je bilo hočeš nočeš postavljeno pred problem estetsko in komunikacijsko zadovoljive spojitve teh dveh v mnogem estetsko neenakih delov. In čim bolj se je širilo tekom XIX stoletja mesto na novih teritorijih, tem kočljivejši je postajal ta problem do nove katastrofe, potresa 1. 1895., ki je oropal mesto mnogih bistvenih elementov: PoruSe-no je bilo 'estetsko ravnovesje Spi-talske ulice, Vodnikovega trga, Šentjakobskega trga, Novega ali Turjaškega trga. v daljših poslo-dicah so padla poslopja tudi na vzhodni strani Novega trga, ki so ga zapirali napram Ljubljanici in edini, v splošnem še dosti za-devoljili preostanek stare Ljubljane je danes že večkrat omenjena prometna žila od Vodnikovega trga do Karlovške ceste. Poleg elementarnih dogodkov pa je vplivala na razvoj in značaj mesta tudi estetsko umerjena volja njegovih prebivalcev. Prva Ljubljana je bila stavbmsko nemška kolonija v bližini Italije. Kakor kako poljubno staronemsko ntesto si lahko izšli kam o v fantaziji njeno sliko. Sem in tja po dvoriščih hiš najde izvežbano oko še sedaj pclzazidane poznogotske arkade in vsaj v bližini cerkve sv. Flori j ana so se nam Se ohranile karakteristične ozke fasade his, deljenih druga od druge po ozkih za prehod neporabnih, v spodnjem delu napram cesti* zazidanih presledkih, ki služijo kapu. Protire-formacija pa je tekom XVII. stoletja temeljito preobrazila duševni milje ljublajnskega metana. S tokom izobrazbe in vse obče kulture, katerega je premišljeno naravnavala in nemške v italijansko smer, je izpremenila tudi okus mase iz srednjeevropskega, nem-škorenesanskega v italinjanskoba-ročni. Vtem oziru je posebno odličnega pomena sistematično delovanje organizacije takratne kranjske iteligence, ki nosi naslov "A-eademia operosorum." Njeni člani so s svojim smotrenim delovanjem, svojim vsestranskim vplivom in vzgojnim delovanjem z besedo in peresom privedli do po polne zmage italijansko baročni okus. Kako korenit je bil preobrat v estetskem naziranju, nam najboljše dokazuje lice stare Ljublja ne. kakor ga je ta doba zapusti la in iz katerega je bil izbrisan vsak sled prejšnjega gotsko inspl-riranega okusa ali vsaj očem od-tegnjen po temeljiti prezidavi zu-nanjščine stavb, ki so s svojimi fasadami, kakor sem že zgoraj ome nil, slačile višjim ciljem, enotnemu arhitektonskemu izgledu ulice n trgu. Nekaj o opiju. Po velemestih se je zadnji čas ja-ko razpaslo zauživanje opija. Opij te pridobiva iz makovega cveta. Nekateri opij jedo, nekateri ga pušijo. — Maček po pijači ni nič v primeri z mačkom po opijtL Poleg kokaina in morfija se je v zadnjem času po vseh velemesti razpaslo zlasti uživanje opija. Opij je kot zdravilo, a tudi kot sredstvo užitka bil znan Evropi že davno. Uporabljali so ga razni zdravniki, zlasti pristaši Hipokratove šole. Skoraj vse evropske države vodijo ljuto borbo proti uvažanju opija iz Kitajske, a kljub temu so v vseh mestih dobro obiskani skrivni lokali, kjer se dobiva ta strup. Opij se pridobiva iz makovega cveta (pa pa ver semniferum) in sicer na ta način, da se iz nezrelega semena iztisne mlečni sok (ki se v grškem jeziku imenuje i4Grocerija Louis Mihelčič, lastnik. črn ialit« dobro «weie suho mtu, dobro "klobase, vukovrstne domaČo iunko po nizki coni, se obmito name. Pri ovojem domačinu boste vedno • dobro postretnl. Član »tv. C. J. 8. K. J. MM East 2». St„ tor. Globe A v*. MARTIN PEZDER 3352 JSlyria Ave., Lorain, 0. Telefon 424L Rojakom priporočam svojo veliko zalogo MEŠA in GROCERUE. Dobra portrcibm in smeme cene. Član ttv. C, J. S. K. J. IEOINO SLOVENSKO 2ELEZNINARSK0 PODJETJE] L ||j Rojakom naimmjwm, da ima.m v zalogi rman« in prvovrstne bar- _ [jI ve, varniie, čisto lan eno olje ter vse druge stvari, spadajoče v jI to stroko. Popravljam vodovode in delam, mrežna vrata. I * IZDELUJEM VSE KLEPARSKE STVARI. 1 Rojakom is Lor&ina in okolica se priporočam sa obilen obisk, j JOHN PIŠKUR 2937 Elyria Avenue J^HH 1 U -Vtt naroČila s pro jamam tudi po M- 11 || lofowui mini: 42K. i_Član itv. J. S. K. J._| KNJIGE KNJIGE Rojakom priporočamo v nabavo sledeče knjige, ki se dobe edino v zalogi Glas Svobode. Cena tem knjigam je primeroma zelo nizka. Poštnina je že všteta v ceni. Izvor življeuja. 150 strani. IV. natis ..........................$l..r»0 Babilonska žena, roman. 2 dela, «20 strani ........................................$1.75 Črni demanti, roman. :t44 strani ............................................................$1.50 Kraljev vitez, roman .'J74 strani .........................................$1.75 Romance in satire, 270 strani ................................................................$1.00 Življenje in eksperimenti Jehove, 130 strani..................** $ .75 Kristjanska reltgija. Veliki .svobodomis^ei, 127 strani ..........$ .65 Zgodovina papežev. 2 dela. 8.'!« strani..........................$2.50 Krnile ali Vzgojevauje, 471» strani ....................... . .. . . . ..$1.00 I>oba razuma. HO strani..................................* 71 . . ...........................................^ .10 Kaj naj storimo, da bomo odrešeni, 07 strani.................. $ .;i0 Vsa naročila je poslati naravnost na GLAS SVOBODE 2656—58 So. Crawford Ave., CHICAGO, ILL. Rojaki v Chicagu in okolici! kadar želite kupiti kako zemljišče ali posestvo v mestu posebno prilika se vam nudi sedaj v NOVI naselbini na Hinsdale, m., za nakup zemljišča v kosih po en aker ali več, cena je zmerna. THOS. S. COUSINS & Co., Real Estate, Investments. Za pojasnila in cene oglasite se pri Slovencu zastopniku: Joseph Steblay, 2429 So. Central Park Ave., Chicago, 111. - Telefon Crawford 1484 Poslužite se plina. WISCONSIN PUBLIC SERVICE CORPORATION 618 N. 8th STREET SHEBOYGAN, WIS. Oglasi iz Milwaukee, Wis. H. W. NOLL, preds. Sonora fonograf Bush & Lane fonograf plošče M. K. NOLL, tajnik t Brunswick fonograf Columbia Grafonola , godbeni valji The Noil Piano Company 1015-1019 MUSKEGO AVE. MILWAUKEE, WIS. Bush & Lane Reproducing Grand Ac oust igrande Izdelek Chirkering Bros. Jam sen Palestrina Player Bush & Lane Ceeiliian Victor Pianos Farrand Pianos Noll Pianos Telefone: ORCHARD 1145 \ Tel. Hanover 4399 — ODPRTO OB NEDELJAH. — RUDOLF VERŠNIK v • Nhe National Photo Studio 412 National Avenue med 1. Ava & Grove Sts. » VSE SLIKE VMETNIŠKO IZDELANE POVEČANJE FOTOGRAFIJ VELIKA IZBIRA OKVIRJEV MILWAUKEE WIS, ANTON BASTEL 294 Grove St. MILWAUKEE, WIS. Odprl sem novo trgovino z grocerijo in mehkimi pijačami. Slovencem in Hrvatom se priporočam za obilen poset. POSTREŽBA TOČNA CENE NIZKE. TEL.: 1154 TEL.: 1154 STIGLITZ in SLATINŠEK MESARIJA 250—1st Ave. Slovencem in Hrvatom se toplo priporočava. Na zahtevo dovažava tudi na dom. SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO Priporočam vsakovrstno zalogo železnine. posode, barve, stekla, železnih ograj, vrtnega orodja, pločevine itd. Popravljam peč-i, plinove naprave, strehe in žlebe. Cene zmerne, delo solidno. ANTON WACAK 474 NATIONAL AVE. TeL Hanover 25» * ^ _ v S ■ - / . ' Si kt, STRAN IV m ' i — GLAS NARODA, 12. JUH 1923. STRAN V = Rojaki, podpirajte svoja in vam naklonjena podjetja. •r J » Mr ar «r r «r Rojaki Jugoslovani! Vsak kdor je imel harmonike mojega izdelka je bil zadovoljen in se vedno zopet obrnil name, k/> j« bilo potreba. To sprieuje sto in sto zahvalnih pisem. Potruditi se hočem tudi zana-prej, posebno sedaj, ko sem svojo delavnico opremil z novimi stroji, da bom mogel vsakega hitreje in bolj točno postreči. Nadalje priporočam mojo novo trgovino z vsakovrstnimi muzikaličnimi instrumenti: gramofone, plošče, vijoline, orglice itd., vse potrebščine, kar spada k instrumentom. Kot edini zastopnik Lubaaovih harmonik v Ameriki, katerih imam vedno vsake vr-fcte v zalogi. Pišite po cenik ali pridite osebno. A Priporočam se po širni Ameriki, vaš rojak ANTON MERVAR 6921 ST. CLAIR AVE. - CLEVELAND, O. CASH PBIFOK O C I L O THE STAR FURNITURE HOUSE CREDIT. 5824 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. DOBRA PEKARNA V wi ko uarorilo izvršim t of-no in Itooeui. VALENTIN HABJAN «112 <>PaMi Ave. Cleveland, O. Priporočam svojo trgovino z MODNIM BLAGOM. ANTON OUBANC 16733 Walrrloo Rd.. Cleveland. O. Vsem cenjenim sohratom in sosestram društva sv. Janeza Krstnlka, št. 37 JSKJ., katerepa eian sem tudi jaz, toplo priporočam svojo GROCERUSKO TRGOVINO. Vedno sveže blago po najnižji peni. Priporočam se za obilt>n obisk. Postrežba točna. FRANK LESKOVI C, 6303 GLASS AVE., CLEVELAND, OHIO. 4jern. da se vrneš jutri ob istem isu t»*r se razgovarjaš z menoj moji novi knjigi, imenvani — Vid". Natiuično opolnoči se je vrnil lad i netopir v čarovnikovo sobo. er ni gorela sveča, se je zaletel »ravnost v čarovnika. "Oprostite mi," .se je opravi* 1. 44nisem vas videl v temi". "To je posledica t«-**, če ima it je oči", je rekel čarovnik, ko > iskal užigalice. "Vkl namreč niči tvoj čut vrednosti". Prižgal je svečo ter vzel iz že-a bilježinieo. "Sedaj mi pa pes'j, kaj « videl t" "Hvala vam", je rekel netopir t se obesil na vrata. "Končno 'm lahko videl svet. Pomislite, krogel je kot pomaranča ter loačnat na tečajih. Ima dve polobli ter ekvator in veliko atevi- > tropičnih krajev ter poloto-ov". Netopir je čakal, kaj mu o čarovnik povedal. "Kaj si pravzaprav videli" y ono vil čarovnik. "Priznati moram", je rekel ne »pir, "da ae mi ni zdel svet tal ot sem ai ga predstavljal. Čarovnik je pričel »pičiti svo, rinčnik. "Tako poln je bil kravala. Pre pm lahko čul godbo nebeških sfei bdaj pa, ko vidim blesteče solnce Ireni ta godba kot raztrgana har Lonika." čarovnik ai je nekaj zapisat "Kaj si še videl t" Netopir je zdihnil. "Videl aeii Iravlje, ko so delale in delal« jriH« pa so žabe ter jim odneal L*sadove njih dela, tako da * K vije poginile lakote, eepra delale. Mravlje pa se ni* Obletnica iznajditelja vijaka. Te dni je minilo 130 let izza časa, ko M je rodil Jotip Resel, ki je izumil ladijski vjak. — Ix-najditelj je pokopan v Ljubljani pri avetem Krištofu. Narodna zavest in ideja slovanske vzajemnosti ste one vezi, ki najjačje prikleneta Ceha k slovenskim tlom. ako išče med Slovenci novo domovino. Brezdvom-no pa je imela enako moč slovanska sorodnost tudi v dobah, ko narodne zavesti in slovanske ideje v ljudskih masah sploh še ni bilo. Ko je prišel 24-letni Resel leta 1817 kot gozdar v Pleterje na kolenskem, gotovo sta bila skfvan-ska govorica in slovanski značaj ljudstva, ki sta ga. ne da bi se tega zavedal, spominjala njegovega rojstnega kraja v češki ravnini. Sin matere, ki je govorila češko, deček ki je zajemal prvo znanje na češki osnovni šoli v Chrudimu, si je brez dvoma ohranil pod zavest svojega slovanskega rodu vzlie ivadaljnemu nemškemu šolanju in pa vzlie poznejšemu občevanju v krogih kjer bila nemščina ali italijanščina izključni občevalni jezik. Ko je po smrti svoje prve soproge, rojene Orebiveče iz Bakra, izbral družico iz ljubljanske rodbine Kasteličeve, je bila ona, ki ga je spajala s slovensko zem-ljo. Njgova usoda je bila v malem slična takratni usodi češkega naroda: delaven, vztrajen, je bil izkoriščan od vsakega s komur je prišel v dotiko, pri tem pa, če ni bil ravno preziran vsaj bagateli-ziran. Sin chrudimskega dacarja po-seča češko šolo v Chrudimu. gimnazijo v Linzu. topničarsko šolo v Budjejevicah, univerzo in slednjič .gozdarsko akademijo na Dunaju. Študije, ki jih je moral vsled pomanjkanja sredstev prekiniti, konča po protekoiji cesarskega lakaja Jelinka. Le ta je namreč pokazal cesarju Francu I. Reslje-vo rizbo bitke pri Lipskem in cesar mu je dal iz lastnih sredstev štipendijo, da konča študije. Služil je pri gozdarski in pomorski oblasti v ^Pleterjah, Motjvunu. Trstu, Benetkah in zopet v Trstu. Le tam se je vuoarie lotil svoje ideje, da sestavi vrtuljo za pogon ladij, s čemur se je bavii že na univerzi. Po nekaterih uspešnih po-* izkusi h je zgradil čoln za egiptovskega podkralja Mehmeda. Ali njegovemu naročilu novih čolnov mogle izncbiti svojih zatiralcev, kajti žabe so jim vzele vse orožje. In kadar so mravlje premalo trdo delale, so prišle žabe ter uničile mravljišča, da sploh niso mogle delati." "Kaj pa pravi ostalo stvarstvo?" je vprašal čarovnik. "Ostalo stvarstvo počiva radi prepira med mravljami in žabami," je pojasnil netopir. "Zakaj vendar ne posreduješ?" Čarovnik je zaprl svojo biljež-nico. "Bojim se," je rekel strogo, "da ne govoriš resnice. Le norci • . -* "Jaz vam le povem, kar sem videl s svojimi očmi", je dejal netopir. "Zato sem ti dal oči," je rekel čarovnik in spet odprl zapisnik. Netopir pa je nadaljeval: "Nato sem videl ptice, ki so begale naokrog v skrajni bedi. Nik-ier ni dosti gnezd, in po več družin mora živeti v istem gnezdu. Le kukavicam gre dobro, ker žive vedno na stroške drugih in ker vedo, kako poditi druge iz gnezd. "Ali ni dreves?" je vprašal čarovnik. "Ali pa so mogoče ptič' pozabili graditi gnezda?" "Baš nasprotno. Videl sem veliko praznih dreves. Na tisoče gra dilcey gnezd pa se potika brez dela naokrog." Čarovnik je zaprl zapisnik. 44Ali mi hočeš vbiti v glavo, da je vsa narava znorela?" je vzkliknit 44Najbolj pa so se mi smilili u-bogir mladiči, ki so umirali vsled pomanjkanja hrane," je nadaljeval netopir. "Vsepovsod sem videl trošenje živil, jagode in sadež muhe in črve. Starši pa niso smeli pobirati živil in njih mladiči so morali poginiti vsled lakote. Edi-nole kukavice so imele vsega v izobilju ter vedno zauživajo hrano drugih*. Čarovnik je vrgel zapisnik v kot. * , 4 4 Kaj mi koristi, da sem ti dal oči, če vidiš le to, česar ni tu? je zagrmeL Mladi netopir je povesil glavo: "Oprostite mi. Takrat, ko nisem imel oči, nisem videl nič. — Vzemite mi jih zopet, prosim v«. Spoznavam, da so oči le za pogled na svet »kateri jih polni s solzami. Čarovnik je vzel mlademu neto-porju moč vida, in netopir se je za letel naravnost v luč svetilke in skozi luč v svet, katerega ni mogel videti vsled svoje slepote. *4 Tudi vrednost iznajdb ima s%oje meje," je mrmral čarovnik, ko je iskal užigalico. GRDINA FURNITURE CO 6017-19 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dvajset let. Že dvajset let obstoji GRD1NOVA prodajalna za "POHIŠTVO". Dvajset let kupujejo Slovenci v domači, v svoji prodajalni. V dvajsetih letih je delovala in naip redo vala v zadovoljstvo vsSem. V dvajsetih letih se je tudi povečala in razširila, iz debla so pognale veje: Filjalke 44Podružnice". Ker se Slovenci selijo na vse strani, morajo trgovine iti za njimi, v njihovo središče, zato smo odprli še 2 novi prodajalni, in sicer eno v Nottinghamu, in eno v Collimvodu. S tem smo storili samo svojo dolžnost. Dali smo ljudem več prilike in več delavcem zaslužka. — In ker imamo več prodajalen, zato tudi kupimo ceneje, ker kupimo na veliko skupaj, in ako zmanjka v eni proda jalni, odjemalci dobe v drugi naši prodajalni. Naša glavna prodajalna je na: 6017—19 St. Clair, ena podružnica na 18526 St. Clair, in druga na 15301—03 Waterloo Road. Drugo podjetje pa je pogrebni zaVod, kateri tudi nezaostaja; po rekordih številnih pogrebov in j>o starosti, kakor tudi po izvršitvah opremljenih pogrebov je prvi v naselbini. Z izkušenimi ljudmi, kateri so z na/mi že deset jn več let. s pomočjo sinov, in z opravami za katere se je zbiralo 35 let, zamoremo voditi najfrneje pogrebe v najglobje zadovoljstvo vseh. Tudi pogrebni zavod ima fkljjalke po vseh podružnicah za j%r>hištvo. \aše geslo je: Najboljša postrežba za vse. — Nas za morete dobiti po noči ali podnevi, ako pokličete: Princenton 1381, ali pa: Randolph 1881. A. Grdina in Sinovi ni mogel ustreči radi pomanjkanja denarnih sredstev. Poizkuse s parno ladjo ki niso dosti tispeli radi slabega parnega stroja, izdelanega na Angleškem, je prepovedala tržaška policija. Resel je na to odšel y Pariz, da vstopi v sfcik s tvrdko Rivier, Piccard & Malar, ki se je zanimala za njegovo iznajdbo. Od teh izkoriščan in varan, je zgradil, da si pridobi sredstev za povratek, tovarnarju barv Messnierju, tovarno po lastnem patentu. Za ves trud je dobil 1000 frankov, s katerimi se je vrnil. — Radi pravde s svojumi bivšimi • kompanioni v Trst.u je zabredel \ dolgove. Njegovo prizadevanje, da si ohrani prijoriteto in pridobi nagrade za iznajdbo gonilne vr-tulje se je izjalovilo radi nebriž-nosti avtr. poslaništva v Londonu. Toda razočaranja iz tega neuspeha ni več doživel. Umrl je na inšpekcijskem potovanju po ljubljanskem barju 9. oktobra 1857 in je bil pokopan pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Razprodaja juvelov habsburške krone. Na zahtevo švicarskih oblasti je bil aretiran bivši Karlov inten-dunt Steiner, ki je za visoko provizijo mešetaril za frankfurtske-ga juvelirja Sondhfimerja, kateremu je dobavil dragulje cesarja Karla za tri milijone švisarskih frankov. Steiner je zlorabil Karlovo zaupanje, prodani dragulji reprezentirajo seveda daleko večjo vrednost. Poleg tega je* Steiner posredoval pri posojilih, ki jih je proti zastavi draguljev dajala cesarju Karlu pariška tvrd-ka B ienenfeld. Obresti so bile pra^v oderuške. Steiner je na račun provizij vodil v Švici raz- košno življenje. Steinerjevi aretaciji bodo slediel še nadaljne aretacije. Afera vzbuja v vsej Evropi veliko senzacijo. Žrtve potresa v Indiji. Kakor poročajo zadnje Vesti, znaša število smrtnih žrtev ob potresu v Indiji okoli 3000. Sežiganje mrličev v praškem kre-matoriju. Praško časopisje poroča, da je bilo v tamošnjem krematoriju tekom letošnjega maja sežganih 150 trupel in sieer 80 moških, Gl žen. 8 dečkov in deklice. Po veroizpovedi je bilo med temi 84 katolikov, 24 pripadnikov čehoslovaške cerkve, 6 protestantov, 1 žid in 35 brezkonfesijonalcev. Protisovjetska vstaja ob Črnem morju. Kubanski krajevni so v jet je obvestil. kakc.r poročajo berlinski listi centralno vlado v Moskvi, da se je razširila protiboljševiška vstaja v južni Rusiji na gorato pokrajino Kubana in v celem ozemlju t'rnega morja. Oddelki koza-kov in Cerkezov, dobro oboroženi, so zasedli kavkaško primorje ter na več mestih izropali zaloge živil. Bog je najprvo zasadil vrt in tudi najčistejše človeško veselje. Nad vsemi vrhunci vlada mir. Noč je najboljše vrste zgovornost. # * * Kcsnica se zdi, da prihaja s svojo poslednjo besedo; in t.i pc- blelnja beseda rodi drugo. * * • napake. Kdor ima dobre manire ter je čedno oblečen, nosi neprestano na seb ipriporočilna pisma. JULIJSKA PRODAJA KOVlEGOV. r \ Številni in številni naših slovenskih odjemalcev so se prepričali sami ,da so dosti prihranili na cenah, ko so kupili svoje kufre, ročne torbice in kovčege tekom naše julijske prodaje kov-čegov. Zavedajo se dejstva, da so imeli na razpolago največjo izbiro kufrov, ročnih torbic, in KAUFMANN'S THE BIG STORE kovčegov, napravljenih od najboljših izdeloval- ^^ kovčegov v deželi v največjo izbiro, — najvišjo kakovost — najnižje cene. Vabimo vas, da si ogledate prodajalno. V vašo udobnost V vašo korist. Že leta vzdržuje "THE BIG STOKE" INOZEMSKI DEPARTMENT na korist našiti inozemskih # t ' odjemalcev. Če bodo kupovali potom našega Inozemskega departmenta, bodo naši slovenski odjemalci uegledena to, če govore slovenski ali ne, zagotovljeni, da bodo prihranili dosti časa pri nakupovanju, s kajti naši slovenski prodajalci, uslužbeni izključno le v namenu, da pomagajo našim slovenskim odjemalcem bodo pomagali odjemalcem najti blago v najkrajšem mogočem času, da prihranijo tem potom čas za pregledanje blaga. Naši slovenski prodajalci poznajo vsak department "THE BIG STORE-A" ter vas prevedejo naravnost k blagu, katero hočete kupiti. Vedno imejte opravka z našimi slovenskimi prodajalci potom našega slovenskega departmenta. Vsako stvar za vsakoga kupite najboljše v "The Big Store". KJ0FMANIR Zap=e ai' sloTeBkide.artBe.t j > PITTSBUROH, PA. . v pritličju. { Slep kot netopir. BTRAN VI | Rojaki v Mesaba Range, Minn., podpirajte podjelja, ki oglašujejo v G. N. The First National Bank of Virginia STARA IN ZANESLJIVA BANKA Kapital in prebitek nad dva milijona petstotisoč dolarjev. Ustanovljena pred tridesetimi leti. First National Bank == Chisholm, Minnesota i Posebno pozornost posvečamo svojim slovenskim in hrvaškim vlagalcem. Vaš rojak J. Osbolt je zaposljen pri tej banki. Oglasite se pri njem. STATE BANK tf VIRGINIA VIRGINIA, MINN. POSEBNO POZORNOST POSVEČAMO SLOVENSKIM ROJAKOM Naš Mr. George Hudy govori slovensko ter se obrnite nanj, ko pridete v banko. To je banka po vaši volji. Farmers and Merchants State Bank Virginia, Minn. POZOR, SLOVENCI IN HRVATI. PRIDITE V NAŠO BANKO IN SEZNANITE SE Ž NJO! ♦ \ vaših bančnih poslih vam bo na razpolago rojak John Adesich. Stara in zanesljiva First National Bank: Eveleth, Minn. Ima glavnice, prebitka in obveznosti delničarjev — $185,000.00. — Želimo, da se z nami seznanite. — Vprašajte za Joe Kožarja. On govori slovensko. Pozor!—Loti!—Pozor! Rojaki, muli sp-vam lepa prilika, da postavite svoje domove: Edini prostor v mestu Eveleth, kjer se vam nudijo loti po nizki ceni. Ce si postavite svoj doni. vam je bodočnost zagotovljena. V novo naselbino se že polagajo vodne cevi Ln elektrika. Le hitro po njih. dokler j.« ras! V kratkem hodo een»> poskočile. Oclasito pri: Maks Volčanšek 405 Jones Street, EVELETH, MINN. igi3 First State Bank of Ely ig23 v Ely, Minnesota. Veliki hrasti iz majhnega semena rastejo. Iz skromno svote $54,000.00 ulog z dne 12. marca 1913 na $584.000.00 z dne 12. marca 1923, pojasnjuje našo redno rast v pretečenili desetih letih. Z začetkom našega enajstega leta, obljubujemo \zdrževati isti konzervativni sistem, kateri nam je v x>r-vini privlačil široki klijentel ter postal povod za našo rast kot Banka visokega reda. Bančna opravila Slovencev toraj, so vabljena z našo obljubo za točnost, uljudnost in vpoStevajoeno postrežbo. - ,* , URADNIKI: James Moon an, pod-pred sednik. M. J. Murphy, predsednik, J. E. Johnson, pom. blagajnik, Peter Schaefer, pod-preiWdnik,Leonard Slabodnik, blagajnik. Oscar T. Friodsburg, pom. blag. A. D. Ellefsen, G. Herb. Good, NADZORNIKI: M. J. Murphy, Joseph Mantel, James Moonaji, Peter Sehaefer, Leonard Slabodnik. 1913 Kapital..................$25,000.00 Prebitek................$15,000.00 1923 FIRST NATIONAL BANK __ELY, MINNESOTA - _ riavnlra ravnatelji uiaruiva oeoroleg vere najboljša uzda za vse Ne čitaj. otlčni je imel med drugim občutek, da pada v prepad, da vidi velikanske množice pestro-barvnih metujev in druge stvari. Po komčanem eksperimentu je bilo treba dvanajst ur nepretrganega spanja, da se spravi poskusne osebe zopet v normalno stanje. Izmučen je pri industrijalnem delu Ob priliki generalnega zborovanja znanega angleškega preiskovalnega zavoda za preprečen je iz-m učenost i ali utrujenosti pri industrijalnem delu se je ugotovilo značilne stvari. Učenjaki so povdarjali razliko, ki obstaja med delazmožnostjo stroja* ter ono človeškega bitja. Csodepolna zmota je uporabljati metode za zvišanje strojne delaz-možnosti pri delu človeških bitij, — a kljub temu se je vprizorilo številne nove poskuse, da se poveča produkcijo na temelju te zmote. Industrijam kapitani, — je izjavil predsednik zavoda, dr. Ca-theart, se hitro posliržijo napredkov tehnike, a so skrajno počasni, če gre za to, da se uporabi prido bitve znanosti glede človeškega dela. Nadalje je izrekel tudi par ostrih besed proti takozvanim izvedencem. Ljude, ki trdijo, da so našli uspešna sredstva za zvišanje produkcije, le pregosto škodujejo, ker vzbujajo pri delavcih le nezaupanje. Če je tretja delavni proces nanovo urediti, naj se vpraša delavce same ter izvede nove metode. le z njih privoljenjem in pomočjo. V splošnem se je na temelju številnih opazovanj ugotovilo, da je prenagljeno ali hitro delo glavni vzrok izmučenja. Proizvajalna zmožnost delavca je padla pri pospešeni hitrosti njegovega dela. Razven hitrosti se je preiskalo tudi odmore, ritem (prilagodenje živcev) ter tnavade pri delu glede njih učinkovanja pri utrujenosti. Svet je ljubil človeka, ko se je smehljal. Svet se ga je zbal, ko se je sme-' jal. V zadnjem ča*u je bilo pred iodiš<'i ver kriminalnih slučajev, v katerih s.j igral«* ženske glavno J /. k a 1 o !*r je, da »e ne dalo porotniki tako kot preje pre-atotiti od čarov obtožene, temveč la hladno in trezno presodijo j loka/- in dejMva. Zgodovina kriminologije nam lava ju številne »lučaje, v katerih w igral/enske veliko ali glavno! 4 logo. V zemimo naprimer madamo j iumbert. ki je držala leta in leta ' Hvojih k rem pl jih odvetnike, tr-fovce, državnike in umetnike ter i valjala v razkošju, čeprav je i emeljila velikanska sleparija, s Latero je varala svoje žrtve na luravriost bedasti p^d'^fi, ki bi e morala zdeti vsakemu trezno j nialečeruu človeku trapasta. Bila je ma/hna debela kmetica, j lerodne postave ter račje hoje. i Hjub temu pa >o obiskovali njen alon najbolj odlični krogi in ; ajbolj pametne glave v Parizu t er ni* pustili voditi od te kmeti- j Nato je bila neka Ellei Peck,' la koje čednost m neomadeževa-! ost SO prisegali nešteti prijate- , ji ie potem, ko je odsedela svoj rvi termin. Svoj zadnji trik, na kodo nekega južnega Amerikan-a, katerega je osleparila za par iaoč dolarjev, je izvršila, ko je ila stara že osem in štirkleset Tretja primera je Berta Hey lan, ki je izročila leta It^Ij dve-to pri In ,».Ui m,t (»rokerjema v lew Vorku paket, ki j<* vseboval Hot je rekla <«a, za $b7,000 vred- ■ ost mil papirjev. Na njeno eno-Htavuo besedo je dobila za to pre- 1 Bejfinjo avoto denarja. Trdila je. 1 ■a ima imcm milijonov dolarjev ' Mremoženja, a ]>aket je vseboval ' H; liste. Slika te Berte je ena naj-Brilh v zločinski galeriji. H Splošno se trdi, da imajo naj- j ' Heč uspeha ženske, ki so po svo j4 H ot značaju in obnašanju naj-Holj sorodne moškim, katere ho- 1 ■ jo oguliti. 1 I Tri glavne točke se pojavljajo a I vseh slučajih, v katerih jx>sta- ' ■'jo moški žrtve sleparskih žensk: 1 Hrvič zaklenjena blagajna, kot jo i ' m imela matlama Humbert, dru- 1 ■tč patološka slepila in tretjič izo- 1 ■Klica mož. * ■ M Ii ■ Ta izobiiica mož j« bila prav ' Hotiebno značilna v slučaju Mrs. ■addleford, ki je bila znana v 1 ■ew Yorku kot Mrs. Tealin, ki je j 1 ■rrala pred petnajstimi leti veli-lo ulogo v senzacijorialnem raz-j ■oročilnem procesu. Lansko leto P ■' bila aretirana v Evropi pod ob- 1 ■)žbo, da je dobila na sleparski 1 ■ ačin blaga v vrednosti poJ mi- ( ■j on a frankov v Parizu. na Du-r r . . m H ,iju an drugih velikih mestih, j Vekom preteklega marca pa je bi-■a v Calif orni ji obtožena, da je ! ■obila pod napačnimi pretvezami!" Blaga v vrednosti $15,000 m nje-J1 ■e žrtve so bili v vsakem slučaju 1 Brgovci, ki trezno in resno mislijo. I Prvotno je bila baje nečakinja ^ ■ ekega železniškega magnata. ter* Ho rod niča nekega 4*sladkornega ' ■ralja " v San Francisco. Nato je j ■ ožila nekega zdravnika v St. H'aulu za $50,000 radi kršenja ob-ljube, da jo bo vzel, se poročila , Imznejez gledališkim ravnateljem Vealom ter bila let« 1908 po«lana ' ■a Blackwella Island v New Yor-Icu radi zavajanja k krivi prisegi. I Ko je vKlsedeLa del svoje kazni, ■ i je bil dovoljen nov proces, in ■ittčaj je bil potlačen. I Nato se je zopet poročila z milijonarjem dr. George Paddlefor-llom, ki jo je tožil na ločitev za- ! ■iona ter trdil, da se je poročila R njim pod izmišljenim imenom. Tekom preteklega leta se je od-H>e!jala s svojo hčerko v Evropo, ■u-jela t hotelu CriUon v Parizu ■ijajno stanovanje, naročila ne-oblek ter pretila, krojačem I v(*k>ja6ica«, ki so zahtevali pla-m °^P°vedAlA svoje na- ^ A Ko je tndi hotel zahteval ^AL te je presedala v dragega rfTRAN VII Kot izvrstno zdravilo za prebavo m grenčec — jemljite Severa's Balzol Cprej znvi kot 2iv°.jea^kt Ha.!saja) Priporočen za neprebavljanje, zastarela zaprtja ia oUabekwtL Cena SO in £5 centov. Vprašajte sanj t lekarnah. W. F. SEVERA CG. CEDAR RAPIDS IOWA | Puščanje knri. To staz-odavuo, že od Hipokrat I priporočeno sredstvo praklien medicine je igralo skozi številni stoletja glavni ulogo in ni še tak daleč čas, ko je koledar ob goto * ih dneh predpisoval puščanje kr vi katere so smatrali takrat pra^ tako neobhodno potrebnim kot ko panje ter očiftčenje drol>ovja. Kot marsikatero drugo staro davno in častitljivo sredstvo pj j^ moderna zdravniška veda od pravila tndi puščanj** krvi. V naj novejšem času pa se je zopet pri [čelo množiti število zagovornikom puščanja krvi in prav posebno s< zavzema za tako puščanje dr Bnrwinkel, ki povdarja na teme Iju desetletja dolgih ter vsestran skih izkušenj visoki pomen tega sredstva v nemškem strokovnem listu: — De utehe Medizinisehe Woch eseh rift." Dr. Burwinkel pripisuje pušča-n.ju krvi veliko vrednost pri oko-renelosti žil, pri različnih kožnih boleznih in drugih boleznih. On je tudi mnenja, da niso ravno morala škodovati herojska puščanja krvi'* v preteklih časih. Starost ne igra pri tem nikake nloge. kajti starčki, otroci in dojenčki prenesejo povsem izvrstno to operacijo in v novejšem času so včasih puščali celo dojenčkom kri in sieer s takim uspehom, da so jim na ta način rešili življenje. Strupenost nikotina Čudno je, da lahko dobi čovjek v prosti trgovini toliko nikotina kot ga le hoče, čeprav je v svoji strupenosti sličen modri kislini. V listih tobačne rastline najdemo v suhem, a drugače nepreparira-nem stanju do devet odstotkov nikotina". Šele potom takozvanega feimentiranja pade vsebina nikotina na 0.6 do 4.8 odstotka. To množimo najdemo tudi v naših kadilnili tobakih. Značilno pri tem je, da ni takozvana "teža" smodke v nikakem vsporedtiem razmerju z vsebino nikotina. Bolj-ie vrste smodk so v splošnem revnejše na nikotinu, takozvane nikotina proste smodke in cigarete vsebujejo vedno skoro ravno toliko strupa kot normalne, nekako 0.65 do 1.16. Značilno je tudi, da je nevarnost zastrupljenja tem manjša, čim daljši Je hladnejši del kadil-ie priprave, v katerem ostane sorazmerno velik del nikotina, ne bi prišel v usta. Vsled tega je "udi razumljivo, da je kajenje pipe sorazmerno še najmanj škodljivo dočim se zbere v čiku smodke 15 ali še več odstotkov strupai, ki postane lahko kadilcu zelo nevaren. Kako velika je strupenost nikotina, je razvidno iz tega, da zadostuje prinesti eno kapljico nikotina na stekleni paličici v neposredno bližino golobovega kljuna, da pogine žival v mučnih krčih v teku ene minute. Na isti način pogine #tudi morski prašiček, ee mu položimo kapljico nikotina na jezik. Znano je, da težko obole in pogosto tudi umrjejo na zastruplje-nju tihotapci, ki si priveiejo tobak krog tlesa ter sprejmejo skozi kožo primerno množino nikotina. Absolutno smrtonosna doza za človeka je 0.05 grama, a neki me-dicinec je moral cele tri dni pretrpeli najhuse muke vsled zastrupljenja, ko je zaužil 0,00025 grama nikotina v poskusne svrhe. —-7~,- IZ ZDBAV8TVA Učinkovanje nezadostnega spanja. Pred kratkim s? vprlzoril« v Torku celo vmio poskusov, kojih namen je bil u?o-.uviii po-t.m eksperimentov aR poskusov učinke, katere iz.aja nes,* c^nos* na ljudi. V ta namen so bili izbrani trije možki, stari, po trideset let ter duSevno in telesno normal »L Popolnoma so jim odtegnili spanje za dobo štirih dni in ♦eh noči. a dobiva-.i so ob običajnih urah običajne obede in ob' polnoči še lahko krepcilno prilogo. I Pri vseh treh osebah so ugotovili zdavniki motenje vida, povišanje telesne temperature ter. Brezplačno onim, ki trpe j vsled mrzlice in naduhe.1 t - , Brezplačna poskušnja metode, katero mo-1 rtvMk rabiti brez neprillke in izgube časa Imamo način, kako kontrolirati naduho i S3 teL'mo. da poskusite na na3 raCun. Nič. de. ako ;e to Se dolga bolezen, ali pa, ■e Je pojavila Se-le pred kratkim.ako je' senena mrzlica ali pa kronična aaduba. naročiti morate brezplačno poskuSnjo na- ( Sega načina. Na to se ne gleda, t kaki kttml ttvite. ne sleda se na vafio starost ali opravilo, ako vai muči naduha ali mrallca. naJ način vam bo tako) pomagal. Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. c^*t'throne in Mhtnl v num. j POZOR! Sloveftci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Kt pocabita aa bmJ hotel, kjer dobite m]-boQfe presočiiča In bosta najbolj postreženl -Abto mU b «BO aH drema pgitaljim. Prater bb M «9b. Fnaili kahinja. IKajsiU* mbb. ' AUGUST BACH, M o^ui ti, iwYork Zopet nekaj za vas. • _ HOFFMANOVO GRENKO VINO: Posrečilo se mi je dobiti zastopstvo za znano i zborno zdravilno grenko vino — Hoffman's Bitter Wine, ki je nedvomno eno izmeti najboljših ton i k svoje vrste v Ameriki. Pripravljeno je iz čistega rdečega vina in izbranih prebavn odzdravil ni h zeliščnih srrkov. in ^ieer takih, kakršne rabijo in priporoča jo odlično vsi ameriški zdravniki. Hoffmanovo *rren-ko vino krepi želodee. mu jionia^a pri prebavi, odpravlja škodljive pline, odstranjuje uplive slabe in pokvarjene hrane in pijače. To"je velikanske vrednosti v sedanjih vročih dneh. ko človeku neprestano preti nevarnost, da si z jedjo ali pijačo pokvari želodec. In s tem. da drži ves prebavni sistem v pravem poslovnem redu. Vara HoffnTiHTovo grenko vino poniajra boriti se proti brezštevilnim slabostim in boleznim, ki izhajajo iz slabe prebave, in Vas. brani pred nervoziwstjo in oslabelostjo. Hoffmanovo grenko vino pomaga pri povrnitvi apetita. iz-jrubljcnejra vsled preuapornosti. istega vzdržuje m pospešuje. Hoffmanovo grenko vino je priporočljivo bolnim in zslravrni. Prvim zato. da m \t-ii*'j*» zdravje, a drugim zato. da si zdravje obdrže in utrdijo. V Vašem interesu je toraj. plačala račun v prvem. Xa vs* » zahtrve u denar je odgovorila, da - i je njen mož milijonar in ko j* - j bila konečno na I>unaju aretira-1 na. ji ni j»o»lal Padleford nobene > I polnoči. # * • Mrs. Ema Richardson Burkett iz Indiane je bila deležna le sorazmerno kratke karijer*. Leta 1^21 j»* bila obsojena na tri leta j ječe, ker j*» po na redila č«-k s pod-I pi->am Tbemlorja Roo«evelta. Tr-j dila je, da je prinesel njen stric s seboj iz Alaske kovčeg in da ji je 1 rekel, da ga sme odpreti šele po njegovo sinrti. V kovčegu je baje našla $70.000 in to svoto je baje ; pogodila Kooseveltu tekom njego-! je Buli Moo>e kampanje. V procesu proti njej, ki se je j vršil Inta 1919 s»- ji je dokazalo, i da je skušala na sleparski način polastiti $lK000 iz neke dru- ; ge zapuš^^ine in da je bila zaprta ; že trideset dni radi zlorabe po-| ste, ko je imela nt-ki ženitovanjski j posredovalni urad. Burkett je bil že njen peli mož. | Svojemu zagovorniku ni dovolila, da bi navedel blaznost kot olajševalno okoliščino. vr ft" I Kje se vam nudi najlepša prilika za bodočnost Oni, ki imajo službe, katere jim nt* ugajajo in kojih bodočnost jim ne nudi navidezno ničesar, za čemur bi bilo vredno stremeti, bi morali upoetevati novo ponudbo Westinghouse Electric & Manufacturing Company, Ea^t Pittsburgh, Pa.t ki hoče povečati sile svojih delavcev. Oni, ki nimajo službe kot bi jmo v ročni torbici, katero je pustila "Mrs. Van Burnams pri Mrs. Parker.' Kakorihitro je izročila Mrs. Parker torbico IIo-wardu, se je skušal Franklin polastiti pisma. V veliki naglici je brskal ter zmečkal pri tem pismo. Ni ga sam iztrgal iz rok Mrs. Van Burnams. — Na tako možnost res nisem mislil, — je priznal detektiv. — In kar se tiče dr.kaza krivde, katerega vidite v tem, da so nailli prstane viseče nad njegovo pisalno mizo, vas moram oropati tudi le iluzije. Prstanov ni našla deklica v sivi obleki med pismd, pač pa jih je obesila tjakaj. Kaj pravite? Vaša služkinja je prinesla prstane ter jih obe-s.la ' Vaša Lena, ki je nastopala očivkino v vašem interesu? Kaj naj pomeni to priznanje, Miss Butterworth? — Mr. liryce, — sem odgovorila, — Lena ni edina, ki nosi sivo obleko. Ženska, ki je bila v hotelu D., vam je zagodla to. Lena onega dne sploh ni šla ven. Gryee je omahnil na stoL« — Povejte, kar veste o tej ženski, — je rekel. Nisem takoj odgovorila. Razmišljala sem še enkrat o razlogih, ki so mi omogočili spoznati v sivo oblečeni ženski Mrs. Ruth OliveT ter pojasniti motive, ki so jo dovedli do tega gotovo nenavadnega koraka. Brez dvoma je morala imeti prstane pri sebi ter se bati, da jih bodo našli pri njej. Na drugi strani pa je hotela ojačiti sum, ki je padel na Howarda. Najbrž je mislila, da stoji ob pisalni mizi IIovviK-da. Hotela je zvrniti krivdo na Howarda, ko bi pustila prstane na njegovi pisalni mizi, a to se ji ni posrečilo. Sedaj sem se spomnila, kje je Rut h Oliver najbrž prvič skrila prstane. Spomnila M-m se na njen strah, ko sem vzela v roko klopčič ter tudi njega, da je bil ta klopčič popolnoma zmeden, ko je pobegnila iz hiše Miss Spieer. Prepričana sem bila, da so prstani v tem klopčiču, katerega pa nisem natančnejše pregledala. Vse to sem premislila še enkrat predno som pričela pripovedovati, kako sumljiva se mi je zdela od prvega početka Mrs. Boppert, kako sem jo obiskala ter izvedela, da je ž<* tekom popol-, dneva spustila v hišo mlado Van Burnams. Pri tem sem zrla na (Jryee-a ter čakala, kedaj se bo razkačil. — Tako, tako, — je mrmral. — Vedno sem rekel, da je to zelo čuden slučaj. Dve ženski sta torej zapleteni in ena je bila že v hiši, ko je prišel tjakaj par.' Kaj pravite k temu. gospod inšpektor? l>'»sti časa smo porabili, da iznajdemo to. — Da, tudi meni se zdi, da je trajalo prneej t'asa, — je odvrnil inšpektor. iH-tktiv j*- prilšel v zadrego ter kr.neeno rek«*I: — NVka ženska me je prekanila. ( uden obeutek je biti prekanjen od ženske in poleg tega še postreiniee. Oprostite mi par minut, da se pomirim. To je trdo, res trdo. Jaz sem nadaljevala s svojim poročilom, katero sem zaključila z izjavo, da se piše neznanka, ki je nosila obleko Van Burnam-sove, Ruth Oliver in da stanuje pri Miss Spicer. s to izjavo sem izročila eelo svojo skrivnost v roke obeh. Zapazila sem, kako nestrpno -sta čakala trenutka, ko se bosta poslovila od mene ter obiskala Miss Oliver. Zadržala sem jih še par trenutkov s povestjo, kako sem našla bankovee všite v njene čevlje in kako se rni je zdelo to dejstvo zadostno v pojasnilo, zakaj ni zanimala v hotelu D. tudi čevljev. To je bil zadnji udarec, katerega sem zadala samoljubju detektiva. Tresel se je od jeze. a se je kmalu toliko bvladal, da je izjavil, da ga \eseti to novo potrdilo njegovega uyienja, da je to iz-vanreden slučaj. Pr« sila sem še gospoda, naj si dasta od Kitajca potrditi resničnost mojih izjav. Nisem hotela, da bi mi vrjel Gryee na pripro--to bevedo. Jaz sem lahko vse dokazala. Ko se je inšpektor obrnil, da odide, je stopil Gryee k meni ter mi rekel odkrito: Preprečili ste veliko neumnost z moje strani. Če bi dal danes areiiruti Franklina ter bi se vse to izkazalo jutri, bi ne mogel nikdar več dvigniti glave. Moji tovariši bi rekli: — Grvce se je postaral. Njegov čas je minul. — Neumnost.. — sem odgovorila. — Vi le niste našli pravega dedu. Meni so pomagale le izvanredne okoliščine ter slučaj. Nikarte se bati za svoj sloves. Stvar še davno ni pojasjena. Velikega detektiva ne bo nevredno, če spravi vse ostalo na dan. — To je res, skriv ost ni še pojasnjena, a sedaj, Miss Butter-worth, naju morate spremite k Miss Spieer. ROYAL MAIL NrtliHw e* Juaadwanakt visa*. Hitra* direktna aluftba ml New Tark - CVtrbwg - MmUrg s MtW, vabktei. —Mf—fl»i "O" p—ilti. M» dKalfTndatWk. — Pogosta edplatia. "0m0*\,"0»CA", "OUMJNA", "OMITA" V Evropo: CEN K Is Evrope: i u .m n in r *1S0 in vet »101.50 Ham's <1*9. ta Ttf $102.90 9125 in veC « «0.00 Cherbg $125. ln ve« «100.40 ........ $104.35 Zacreb.......... $105.0« Skstlikti |ririt» fattiiw v tm.M mruiii. VAŽNOIN« iinbUt» tea z nakupom tiketo* m rmtm sorjdaike * Bvcm»L Not« kvot« (.ricn 1. „ul. Za aavuiDa i. rmjti yet totalnih igMtii aii »ri ROYAL MAH. STEAM PACKET COMPANY M Broadway New York City (Konec.) Vse to so zdaj vedeli, pa kaj pomaga, ko je poletni monsUn začel razkazovati svojo divjo moč in izlival toliko dežja in snega, da niso mogli zaenkrat jhičesar drugega storiti ko Čakati. Sele začetkom septembra so mogli priti v zgornji .konec Karte in postaviti taborišče v višini 5180 m; bili so pa tudi tukaj sredi cvetja, dasi ga je skoraj vsako noč. pokril sneg! Vkljub viharju so postavili še drugo postajo pri 6100 m na slončno skalo med dvema tednikoma, pa bilo je dosti cvetja in še več — podgan! Le čudno, od česa v taki višini žive! In še več: našli so tudi sledove zajcev, lisic, volkov! Vreme ie bilo seveda čisto himalajsko: noči bridko mrzle, dnevi pa topli, celo vroči. Prav kruto pa je s potniki postopalo solnce: kakor vamprr je izsesavalo moč in jim grozilo s solnčarico, medtem ko so noge obenem skoraj zmrzovale na ledenih tleh! • Z velikim trudom so spravili nekaj provianta na sedlo Lapka. Zla sti 20. sept. je bil težaven, ker je bil sneg mehak in suh ko moka, da niso prišli do varne in trdne stopinje; 3 kuliji so se morali vsi izmučeni vrniti že po poti; drugi pa so na sedlu odložili bremena in tndi šli nazaj. Prišel je odločilni 22. sept. Hfcst Angležev je z nosači prodiralo na sedlo, pa mraz je bil vsled burje tako strupen, da so vsi silno trpeli; zlasti od severozahoda čez §ed-lo sem je bril pravi vihar. Vkljub temu pa so se utaborili na ledu, da prenoče. Toda, kje je še vrh in kako strm, strm! Vsi trudni so zlezli v spalne vreče in še spali za silo. Ko so se zbudili, je pa Čomo-lungma žarela v jutranjem soln-cu, da je bila vsa v ognje pa je novega ognja dala tudi tu istom. Najprej so moliti 350 m*navzdol na vzh. Rongbj-šti ledenik; lok. to naporna pot. Poi^n* pa je šlo zopet kvišku skozi globoki sneg, ki je ležal na ledniku. Sredi snega so prenočili. Od treh strani so bili zavarovani, v pravem zatišju, pa vevdar ".so po-č"*ali kakor so ti; ali. k.^r Čivji vetrovi so bili tako mi zli in tako besni, da jim niso pustili *>pa-ti, še eelo šotor so jim cd rgall; le Mallorv je spal. Zjutraj jih pelje pot dalje čez sneg in led do skalnega slemena in opoldne so bili na živi skali, toda do vrha je še 2000 m! Vendar blizu cilja so bili, saj v navadnih razmerah to ne vzame turistu več ko r» ur. Toda večji savraž-nik se je zarotil, da jih ne pusti na vrb, saj letos še ne. Bil je to severoza hodnik! $ tako besno silo jih je začel bičati, da so njegove sunke občutili kakor udarce krepkih pesti. Razburkal je sneg in ga v groznih vrtincih nosil čez slemena in vrhove, da se jim je zdelo, kakor sredi strasnih oblakov in dima, da jim je jemalo sapo, vid in glas. Bilo bi torej nespametno v\ taksni vremenu nadaljevati pot in njihova gotova smrt. Zato so se odločili, da se vrnejo, ker ni bilo pričakovati, da bi vihar odnehal. Saj za enkrat so dosegli veliko: dognali so, di". je mogoče priti materi zemlje na belo glavo in spoznati tudi pot do nje. Vnili so se torej na sedlo Lapko, od Um t Karto, potem pa po planotah na vzhod dalje in dalje in 24. okt. so bili spet v. Dardžilingu. Dragoceni so bili uspehi te 5 mesecev trajajoče ekspedici je: koliko lepih kart, fotografij ter cooloških. botaničnih in geoloških podatkov, pa bogatih izkušenj! Zimo so raziskovalei dobro porabili, da se pripravijo za odločilen naskok v 1. 1922. Za vodnike so bili izbrani general Sne, sfot-i«ik Finch, Longstaff. V«*Ii so § »oboj 9 mož, ki so pomn^T: kot turisti in strokovnjak*;' to.ao: St yttk,1 So*>i*erwetl, Ifi^l. W«V-t jileld ia ■L flfrit;; IIitoo pa ni smel več t. njim*, ker so it-.u 'jbetanej očitali, d« 4 **i;!in lr- • • i-". --f- l*anjem po skalah moti gorske Mihove. * Pripravili so door.li šotorov z ležišči iz plute in spalnih vreč, 1 uhin je, živež ? (!.r.:o /.'»:•! ti ki n-servah, znansuenc za merjenje in kartaranje, fotograf, kino in veliko stožcev kisika. 26. marca odrinejo zopet iz Dar-džilinga skoro po istem potu ko leta 1921. V dolini Rongbuk postavijo 14. aprila glavno dolinsko taborišče, nato še 2 vmesni postaji, potem pa 8. maja v višini 6040 m glavno gorsko taborišče. To naj bi bilo izhodišče, odkoder bodo naskrfkovali vrh, saj je do vrha še skoraj 3000 m! a. Pot je bila še hujši ko. 1. 1921. Toda to je le podžigalo njihovo podjetnost in jo-do skrajnosti napelo. Pri 7015 m postavijo prvo vmesno postajo. Ko je bila z vsem potrebnim oskrbljena, gredo gori Mallory, Sommerwell, Nor ton in Morshend z 9 nosači; toda slabo so počivali; zajtrk so kovici ni voda zavre že pri zelo nizki temperaturi. Tudi vreme ni bilo prida, pa šli so po skalnem slemenu dalje proti ramenu. Morali so si stopnjo za stopnjo v led sekati, pa jih je še severozahodnik že opoldne prisilil, da so napravili novo postajo pri 7620 m. Postavili so le 2 šotora za 4 Angleže, nosači so se pa vrnili. Vihar je besnel vedno huje in mraz je bil tak, da so hili vsi trdi, nopoči je padala toča in sneg. Zjutraj je bilo lepše, zato gredo takoj naprej, le Morshead je bil tako opešal, da je moral počakati v šotoru. Zdaj so ti trije, tako sami v tej grozni višini, prodirali dalje, pa šlo je le korak za korakom, ker so komaj dihali; zrak ima tukaj' malo kisika, seboj ga pa tudi niso vzeli. Polagoma pa so jim moči opešale in 180 m pod ramenom so se pri 8169 m morali obrniti. Moči svojih namreč niso smeli do skrajnosti napenjati, ker še prttem sploh ne bi mogli vrniti; telo se namreč v tej višini pri sestopu človeku ne po-čije kakor v naših planinah, ampak se utrudi ravno tako kakor navkreber. Že zdaj jih je skrbelo, če bodo sploh mogli nazaj. S težkim srcem se torej vrnejo do 5. postaje, kjer vzamejo seboj Ncrsheada, ki se je komaj vlekel, vse drugo pa puste na mestu. Pri sestopu so se morali loviti za zrakom, oviral jih je še nov sneg. Enemu je tudi spodrsnilo, da je potegnil tovariše seboj in le s tem so se rešili, da je eden hladnokrvno zapičil cepiu v led in vdržal strašni sunek, sicer bi bili vsi zdrknili v prepad. Morshead je tako opešal, da so ga morali podpirati. Tako -je prišla noč. Priž-go svetilke. Naeaikra.t pa poči pred-njimi led in požrla, bi jih bila razpoka, če bi je ne bili preskočili in se tako rešili. Svetilke so dogorele in šli so v temi dalje. K sreči ni bilo viharja. Zdaj pridejo do 4. postaje, toda duhalnih priprav ni bilo in tako so žejni in preraraženi ždeli v šotorih do jutra. Potem pa vstanejo in se vlečejo do 3. postaje, kamor pridejo do smrti utrujeni. Prvi naskok je torej mati zemlja s svojim strašnim orožjem mirno odbila. b. Obleganje pa se ni prenehalo, ampak nove čete so Že prodirale, še predno so se prejšnje vrnile. Finch in Brape ml. sta se dobro opremila s stožci kisika. Odrinili so 25. nkja z 12 nosači. Hoteli so prvo postajo napraviti pri 7900 m, pa jim j€f vreme eno zagodlo : neprestano se je menjavalo zdaj oster mraz, takoj nato pa žareča vročina, vmes pa veter in celo vihar. Pri 7777 m so morali ostati, da so se mogli kuliji še isti dan vrniti/ Splošno so se kuliji zelo dobro obnesli. Z lahkoto so prenašali še tako hud mraz in bili zadovoljni z naj skromnejšo hrano. . Kisiku so se nekaj pasa posmehoval i, pri 7000 m so pa začeli hvaliti dobroto "angleškega sraka". Ob 2 so torej postavili iotor in a« ranili, la zdaj ao-trije možje popolnoma sami nar ozki skali. Začne se zanje najstraš- Dvaintrideseto poglavje. Mr. (iryee ima talent, za katerega ga v resnici zavidam. To je vpretnost, s katero zna postopati s svojimi ljudmi. Ni bil še pet Juitiut pri Miss Spicer ko si je že pridobil njeno zaupanje in lahko je delal v njeni hiši kar je hotel. Misa Oliver se je počutila dosti boljše. Upala sem vsled tega, da bo lahko dobiti od ne priznanje ter rešiti skrivnost. Gryee pa je bil drugega mnenja, kajti ko sva stala pred vratmi sobe Miss Oliver, je rekel: — Naša naloga ni lahka. Vstopite sama ter se živahno zabavajte z mlado deklico. Jaz bi nato vstopil neopazen. Kad bi jo opazoval. predno govorim z njo. Nobene besede o umoru. Prepustite to meni. . . Prikimala sem. Nato sem nalahko potrkala ter vstopila. V bo* bi je sedela hišinja. Stopila mi jenasproti ter rekla- — Spi. • ' .i — Hočem stopili na vaše mesto, — sem ji rekla ter pom i gnila Gryee-n. Služkinja je zapustila sobo -in molče sva zrla z Gryce-om nt spečo. Nekaj časa pozneje je zmajal Gryee z glavo. Ni mi pa po* iasnil. kaj naj po mani to. t ' I Sledeča njegovemu Tuigjjajti sm sedla k vzglavj«, pfr .jm jt sedel poleg postelje v veliko naslonjač©. Kj*0»v obraz je -dobil skrajno nul in dober izraz. . ...: imj. prffc-him .. . _ . M- . ' ' ' k ' .f. • ' • t 4 *h nejša noč njihovega življenja. Zlažejo v spalne vreče. Celi oblaki snega pa piska je zaeno vrsati sem Čez sleme. Mraz in vihar sta ved no hujša. Kmalu morajo skrbeti, da jim šotora veter ne odtrga. Ob eni ponoči pa zabesni tak orkan, da morajo napeti vse moči, da jih vihar ne odnese v grozne globine ua ledniku. Pa tudi dan ne prinese odmora. Sele opoldne se je toliko pomirilo, da si morejo skuhati kaj toplega. Zdaj pa se pokaže, kaj premo re človeška volja: odločijo se, da bodo ostali še eno noč tu, morda bodo saj jutri mogli na vrh. Dru ga noč je res bila toliko mirna, da so vsaj nekoliko pGČivali. Pre-mraženi pa sveži so ostali m šli na pot vsak s 4 stožci kisika. Pa spet jim je stopil nasproti njihov sovražnik veter, ki je postajal vedno močnejši. Prisilil jih je, da so šli ne- več naravnost proti ramenu, ampak so zapustili sleme in stopali bolj zahodno po strmih ledenih stenah, dasi je bila ta pot veliko nevarnejša. Porabili so vso svojo trdovratno žilavost, da so se pomikali dalje. Vendar pa so že malo od šotora naprej bili > premraŽeni In (zdelani, da niso nič več čutili nog. Bili 93 flore j pri 8326 m prisiljeni, da se vrneje. Stotnik Bruce je še pogledal blesteči vrh in rekel > ""Čakaj, stara, te bomo že še ugnali!'* Do vrha torej manjka danes še 556 m! Kdo in kdaj bo še te premagal 1 Vračali so se, toda bili so vedno bolj utrujeni. Na svoja kolena se niso smeli zanesti. To izmučenost pa so čutili tudi potem še v dolini in še dolgo časa, predno so si opomogli. Niso pa odnehali, dasi so bili skoraj vsi poškodovani po mrazu in so se za nekaj časa vrnili v le po dolino Karto. 6. junija se je zjasnilo in nova ekspedieija je krenila na staro pot: Bili so- to Mallorv, SommervVell in Kraw ford. Seboj so imeli 15 nosačev in se razdelili v 4 skupine: spre daj 3 Angleži z enim kulijem, mo žje vsake skupine pa so bili med seboj zvezani z vrvmi. Ko so bili na ledeniku, pa naenkrat ostro poči, kakor kadar se razpoči ve lika ledena plošča, zasika in zagrmi; sneg jih zakrije s temnim obla kom, plaz pribesni, zagrabi vso ekspedicijo in jo vleče v globino Le prva skupiha, Angleži in en nosa>č, si toliko pomagajo, da se vstavijo, za njimi tudi druga, tre t jo in četrto skupino pa vrže plaz 20 m globoko in težke snežene pla sti ju zasujejo. Drugi iflte kar le [morejo ha pomoč, pa odkopali so G^ mrliče v, sedmega ga sploh niso dobili. Tako so padle prve žrtve m prekinili so oblego te doslej nepremagljive predobre pa vendar tako krute boginje zemeljske matere, Čomolungme. > Kretanje parnikov - Shipping News [GSUuchiiot Edino direktno »pomladno od plutja Otvi tilvrnt xir tzinna MARTHA WASHINGTON - 21. Jultla ARGENTINA—enoten raxred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aufl. v Dubrovnik ali Trst »102.50 In Železoina v rotranjoet zmerna. Nobenih vi-M1*v Vnri i«it* pri bližnjem »tf»ntu »H pri PHELPS BROS. A CO.. 2 West St.. N. Y. Iščem brata JOSIPA KONTELJ,1 doma iz vasi Kal pri Št. Petru na Krasu. Jaz sem sedaj prišel iz stare domovbie. Ako je kate-, renm rojaku kaj znano o njem,' «?a prosim, da ga na ta oglas o-j .... . . » pozon ali nn pa naznani njegov naslov; če pa sani čita ta oglas,5 ga prosim, da se mi takoj javi. Peter Kontelj, 6124 Slass Ave. N. E., Room 9, Cleveland, Ohio.' Rad bi izvedel za brata JOŽEFA Tl*RK: doma iz Loža pri Rakeku. Cenjene rojake prosim, če kateri ve za njttgov naslov, da mi ga naznani, ali naj mu po-ve, da se naj sam zglasi. NTahaja se nekje v državi New York, kjer dela v šumi. Naslov: Matevž Turk. Mary Ferry, Box 334, Mantua. Ohio. (12-13—7) VLAHOV i ŽELODČNA GRENCIC A Dola Jo In opravlja v otaklonleo v I ZAORU (DalmaoUa | od lota ltll ROMANO VLAHOV Naprodaj po vMh Lokamah. dollkatooa* ia ■racarUak. ■dim acoati aa Bdra •ono drftaro. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth P«r. A. Wow York, N. Y MAltfAKILO IX PtIPOmOOlLO Canjania naročnikom "Gla* Naroda" v driari Ohio aaananja no, da Jih bo cbiakal nai pato** oi mlifUr Mr. 1ITOI HUM, katar! J« pooblaUan nabirati na rbfaino aa nai liat, aatoraj pr%<& dm rojaka, da ura bodo koliko ntogota nakkajcmL Slavanie Pobtiahinir O fgppouuuoouui^ SAVH0KAX JI EGftLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilnatrovana ladaja : . Vaeboje >06 itniL ■LOVZNIO FUBUBHDVO OO. . fl Ooftlaadt Straa! If» Tort OtU. V. T« Pozor čitateljio Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih. postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ''Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem Uprava "Glas Naroda*' VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo DELAVEC «t. 59 SSPZ. v Conemaugli, I*a., dne 15. julija na prijaznem prosiiH-u na Cokenauarjevi farmi na AVoodvale Heights. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Coneniaugh, Johnstown in bkolice, da nas Idagovo-lijo posetiti na omenjeni dan. Za razvedrilo bo dovol j, tudi za hladno pijačo m dober priginzek do dobro preskrbljeno. Opomba; Sklep druatvene seje z dne 10. junija 1923: Kdor izmed članov se ne udeleži omenjenega piknika, plača en dolar v dr. blagajno. V slučaju neugodnega vrrTTser.a se piknik premesti na 22. julija. Odbor. (2x 10&12—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glaa Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni ta-stopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nai liat. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo POVABILO. VmI tisti, kateri so zanimajo za Adria Motor Car Co., Batavia, X. Y., odbito pa delničarji, se vljudno vabijo, da še udeleže v petek 13. janij^ q(b 8. nfri zivečer v eerkveni dvorani, 62 St. Marks Plaoe, New York, vršeče se seje, pri kateri se bo posvetovalo, kako dobiti kontrolo ee« imenovano, u-spehe obetajoče podjetje v alo'ven-*ke roke Za odbor: Anton Pauli, 410 E. 5*1» St.,. New York City. ® (12-13—7) Harmonike Ako ftaltto tMotf MO doaco m Owfca y.-'J1'^/?*11" 1111 towxlliM kar. pojaonUo all pa Mlta inlm. ** L9BAIOTP r»nnnoek-tirali so po faliforniji in Alaski. O njih je le malo ali nobenega sledu. Kmalu nato pa se je pričelo resnično priseljevanje Slovencev v Združene države. Naših ljudi v starem kraju se je lotila kot nekako mrzlica, in vsakdo ie hotel v Ameriko: kmečki fant, delavec ali pa posestnik. Dosti jih je prodalo svoje domove, da se spi a vili skupaj denar za prevoz. Dospev-ši v Ameriko, jim ni kazalo drugega kot lotiti se najtršega dela. Zbirali so se pa raznih premogovnih in drugih naselbinah, kjer so živeli takorekoč sami zase. Le malo ie vedela taka slovenska naselbina o kaki drugi, čeprav je bila mogoče nedaleč proč. Ko so se naši ljud je nekoliko vdomačili, so pričeli čutiti tndi druge potrebe kot edi-nole skrb za vsakdanji kruh. Slovence je že po svoji naravi družaben človek, ki vedno išče tovarišije. Nihče ni mogel le garati v rovu ali plavžih ter počivati doma. Hotel je družbe ter si jo je tndi poiskal. To je bil nekak pričetek narodnega organiziranja v deželi. Iz malih klubov, domačih sestankov so se i>olagoma razvila nekaka društva, ki so pričela širiti svoj delo-% krog. Večina naših liudi .ie bila zaposlena pri nnitežavnejših delih. Smrtne nesreče in težke poškodbo so bile na dnevnem redu. Spoznali so. da so v Ameriki povsem drugačne razmere kot so v domovini. V domovini je za ponesrečenca skrbela bodisi občina, bodisi država, a Amerika je bila mlada dežela, ki ni vsega tega poznala. Tukaj je bil vsakdo navezan sam nase, ali na svoje najožje prijatelje in sorodnike. Za časa velikega priseljevanje našega naroda v Ameriko je bilo tukaj seveda že vse pol no zavarovalnih družb, ki pa so temeljile na strogo trgovski, ne pa na medsebojno vzajemni, dobrodelni podlagi. Take zavarovalne družbe niso hotele sprejemati ljudi, zaposlenih pri nevarnih delih. <'e pa so jih sprejele, so morali plačevati take pristojbine, da so požrle skoraj ves zaslužek posameznika. Rojaki .so prišli do prepričanja, da so navezani sami nase. Porodila se je ideja zavarovanja na temelju narodnega vzajemnega sodelovanja. Težak je bil boj, in težko je bilo pri-aviti širše kroge naših ljudi do spoznanja, o velik korak so storili s tem narodni pifmirji. ki so sprožili misel ustanovljenja »odpornih društev, ki so se zatem strnila v ral^TTe enote in zveze. Ziled enotami, ki so se pojavile na ta način, je bila tudi Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki proslavlja sedaj petindvajsetlet-nieo svojega obstoja. Z velikimi težavami se je morala boriti spočetka Jugoslovanska Katoliška Jednota, kajti imela je več tekmovalcev, ki so ji skušali izpodbiti tla. Vztrajala pa je pri zajKJČetem delu ter se polagama a sigurno razvijala in se končno razvila v mogočno organizacijo. Večina naših ljudi ni imelo takrat, ko so prišli v Ameriko, namena stalno ostati tukaj. Skoro vsi so hoteli prihraniti nekaj denarja ter se s tem denarjem vrniti domov, da odkupijo zadolženo domačijo ali ustvarijo novo življenje na kakem drugem polju dela. Razmete so bile skrajno nestalne. Pojavila se je organizacija za organizacijo, ki pa so izginjale druga za drugo. Izginile so razne narodne naprave, katerih je bil vsak trdno uverjen. da bodo ostale, dokler bo živel le še en Slovenec v Ameriki. Kljub tem bistvenim zaprekam pa se je Jugoslovanska Katoliška Jednota dosledno in neprestano razvijala ter sprejemela v svoj krog vedno večje število naših rojakov. Ni namreč dobičkalovska organizacija, ki hoče delati profite iz pristojbin svojih članov. Njen namen je zavarovati člane v slučaju nesreče ter skrbeti za njihove družine, kadar pride kruta smrt ter odnese prebrali jeva lca. Jugoslovanska Katoliška Jednota se razlikuje od ostalih zavarovalnih družb v tem, da ni na strogo trgovski podlagi, temveč na vzajemno pod potni. Kdor stopi pod okrilje te poštene jugoslovanske bratske organizacije, je med domačini, ki poznajo njegove težave ter vedo, kaj mu je treba v slučaju nezgode, in kaj je treba njegovi družini v slučaju njegove smrti. ('lani so si bratje v pravem pomenu besede ter gredo na bratski način drug drugem na roko. Jugoslovanska Katoliška Jednota je kot velika družina. Obsega odrasle in otroke, moške in ženske. Vsakdo ima vstop vanjo, ki je pripravljen pokoriti so določbam pravilnika ter delovali za napredek Jednote. Nikomur ni zabranjen vstop iz kakih sebičnih ali trgovskih obzirov. Ravno vsledtega, ker je ta organizacija, tako demokratična, se je razširila skoraj po celi deželi: od New Yorka do Pacifika ter od Juga do Severa. V katerikoli večjo naselbino pride člo- vek, dobi bodisi društvo ali pa rojaka, ki je član te velike organizacije. To je že samoposebi najlepše izpričevalo velikosti in priljubljenosti organizacije, katere ]>etiiidyajseti jubilej slavimo sedaj. Se danes je dosti rojakov v Ameriki, ki se ne brigajo za organizirano vzajemno sodelovanje. Ti ljudje so mnenja, naj vsakdo skrbi sam zase, Bog pa za vse. Kako grdo se taki ljudje motijo, je razvidno iz ife«tetili prošenj in moledovanj za podporo osirotelih družin, kojih oče ni bil v nobeni organizaciji ter ni skrbel za bodočnost svoje družine. Člani Jugoslovanske Katoliške Jednote so preskrbljeni za take slučaje. V slučaju bolezni dobivajo podporo in istotako, če si pri delu poškodujejo. To je velikanska pomoč za človeka, ki bi bil sicer navesttu Hia milosrčje svojih rojakov ali celo brezsrčnih tujcev. Kako velikansko važnosti je podporna organizacija kot jo Jugoslovanska Katoliška Jednota, je razvidno iz slučaja, ki so je pripetil pred nekako petimi leti, ko je divjala po celem svetu strašna nalezljiva influ-enca ter pomolila milijone in milijone ljudi. Tudi Ameriki ni ta kuga prizanesla. Ljudje so umirali kot muhe, in nihče ni vedel, kdaj bo moral leči v posteljo ter se borili s to zavratno boleznijo brez velikega upanja, da jo bo premagal. Kako težko je morali biti pri srcu družinskemu očetu, ki je zbolel na influenei ter čutil, da se mu bliža konec, ob misli, da je nezavarovan, da ne bo mogla njegova družina plačati niti pogrebnih stroškov. Te muke so bile brez dvoma liujše kot pa skrb. če bo ostal živ ali ne. Član Jugoslovanske Katoliške Jednote pa je bil prost vseh takih skrbi. Vedel je, da bo dobival redno bolniško podporo za časa bolezni in da bo dobila njegova družina polno zavarovalnino, v slučaju, da podleže zavratni morilki. Ta zavest ga je jačila v boju z boleznijo ter marsikaterega rešila, kajti v bolezni ni ničesar hujšega kot delati si skrbi ter izpod-kopavati s tem svoje življenske sile, ki že tak vise na nitki. V onih kritičnih časih je pričela fio&a-ti marsikatera podporna organizacija, kajti sredstva, ki so bila na razpolago, So bila hj-tro izčrpana, ker se ni nihče nadejal toliko smrtnih slučajev v tako kratkem času. Tudi Jugoslovanski Katoliški Jednoti ni bila v onih težkih dneh posuta pot s cvetjem. Trdno se je morala lotiti dela, kajti blagajna se je sušila, sredstva so pohajala, v skladih je bilo vedno manj in manj. Vodstvu ni kazalo drugega kot razpisati nove naklade. Tedaj se je pokazalo, kako velika je zavednost in kako obširna požrtvovalnost članov Jugoslovanske Katoliške Jednote. Z veseljem so prispevali višjo naklado, kajti vedeli so, da pridejo sami lahko v isti položaj, v katerem se nahajajo njihovi nesrečni bratje. Gotovo bi jim ne bilo ljubo, če bi morala Jednota reči: "Blagajne so prazne in z najboljšo voljo ne moremo ničesar storiti za vas". Lahko je voditi veliko organizacijo, kadar teče vse gladko ter po starem tiru. Doki er se lahko vnaprej izračuna vsako leto približno število smrtnih slučajev ter določi svoto, katero lx> treba Jednoti plačati kot smrtnino. Drugačna pa je stvar, kadar napoči kaka kritična doba kot je napočila začasa influence. Takrat pokaže vodstvo, česa je zmožno in kako si zna pomagati iz zadreg. Vse pri-zanje gre tedanjemu odboru, posebno pa tedanjemu in sedanjemu tajniku, ki je moj-stersko povedel Jednoto iz težkoč in zadreg. Iz malih počet kov se je razvila Jugo- slovanska Katoliška Jednota. Kot v vsaki človeški družbi« so so pojavili tudi v nji malenkostni spori, ki pa so bili hitro uravnani, ker je imel odbor v glavnem misel na dobrobit članstva. Je pa še neka druga stvar, ki jo moramo upoštevati, namreč uzorno vodstvo in poslovanje Jednote. Brez uzornega in vestnega vodstva, in brez neomadeževanega poslovanja bi bilo napredovanje Jednote, če ne izključeno, pa vsaj v veliki meri ovirano. Točnost je prva in poglavitna stvar pri vsakem takem zadružnem delu. Organizacija mora poslovati kot ura, ki nikdar ne zaostaja in nikdar ne prehiteva, pač pa verno kaže čas. Tako je poslovala Jugoslovanska Katoliška Jednota od prvega početka, in to je tudi Vzrok, zakaj je napredovala ter se razvila v teku petindvajsetih let v eno najmogočnejših slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Jugoslovanska Katoliška Jednota je v svojih petindvajsteili letih obstoja srečno preživela vse krize ter se ojačila tako glede članstva kot finančnega stanja. Iz malih početkov se je razvijala ter je danes glede svojih sredstev nadsolventna. To je velik uspeh za organizacijo tako majhnega naroda kot je slovenski v Ameriki, posebno če pomislimo, pri kaki rizkant-nili in nevarnih delih so zaposleni naši ljudje. Vse ovire in zapreke pa je premagal duh solidarnosti, vzajemnosti in bratskega razpoloženja. Razen podpornega dela je vršila Jednota tudi kulturno in vzgojevalno delo. Preprečila je v veliki meri, da se ni naš narod porazgubil ter utonil v moj-ju tujcev, pač pa da se je ves čas zavedal svoje narodnosti ter deloval vzajemno v splošni medsebojni blagor. Opora ameriških Slovencev so edinole podporne organizacije in slovenski časopisi. Podporne organizacije skrbe za materi-jalno stran življenja, dočim skušajo listi vzgajati naše rojake v pravem duhu prostosti in neodvisnosti. V tem oziru sta delala Jugoslovanska Katoliška Jednota ter "Glas Naroda" roko v roki. "Glas Naroda" je bil od prvega pričetr ka topel prijatelj razcvitajoče se organizacije ter vedno budil zanimanje med rojaki za prekoristno Jugoslovansko Katoliško Jednoto. Izza ustanovitve je bil Glasilo Jednote ter je smatral za svojo sveto dolžnost pov-speševati koristi mlade organizacije. V tem svojem prizadevanju je bil tudi nad vse uspešen. V tem svečanem trenutku povdarja, da bo napram Jugoslovanski Jednoti tudi za-liaprej gojil ista čustva kot jih je dosedaj. Pokret organizacije je v glavnem odvisen od njenega glasila, v katerem priobou-jo organizacija svoja poročila o delovanju, finančnem stanju ter o svojih splošnih razmerah. Glasilo je ogledalo njenega delovanja, zrcalo njenega napredka, veren odsev dejanskega stanja. Petindvajset let je velika doba za slovensko organizacijo v Ameriki. Stari člani umirajo, in če ne stopi na njih mesto mladina, preti organizaciji gotovo propad. To je morala na lastnem telesu preiskušati marsikatera podporna organizacija. Jamstvo za bodočnost je Mladinski oddelek Jugoslovanske Katoliške Jednote. Ravno temu oddelku bi se moralo posvetiti kar največ požnje, ker obsega bodoče odrasle člane ter najbrž voditelje našega bo-dočepa delovanja. Ob priliki petindvajset letnice izrekamo Jugoslovanski Katoliški Jednoti Svoje iskrene čestitke. Uredništvo, ^ - .......—..... i. fejč f-infirlr-ff.ttiii jW&aUA i . X — GLAS NARODA. 12. JUL.-1923. J Socijalne sile izvirajo pogosto iz ponižnih okoliščin. Načrt, « pomočjo katerega doseže kaka skupina ljudi napredek, je ponavadi j*roizvod kakega človeka, kojega razboritost se je prebudila, ker je želel pomagati svojim tovarišem. Hrepenenje sorodnih duš najde izraza v kleji. Nadaljni se oprimejo te ideje, in veliko soeijalno gibanje se pojavi na svetu ter pomaga lajšati hreinena človeštva in dvigati svet na višje in lepše stališče. Zgodovina nam pr"n>oveduje, da jo Abraham Lincoln kot deček nekoč obiskal služenjski trg v New Orleans. Prizori, ki so se mu nudili tam. so nasprotovali njegovemu pojmovanju pravice in resnice, in priscLgel je, da bo uničil hijitcm suženjstva, Če bo kdaj dovolj močan. Ta ideja je dobila končno svoj izraz v takozvani emancipacijski proklamaciji. Par let po zaključenju državljanske vojjie je prišel neki meha-nik v železniških delavnieah % Meadville, Pa., na misel, da organizira svoje tovariše ter žnjimi uvede in uveljavi svoje ideje o pravici in poštenosti med človečkom in človekom. Leta 18G8 je John Upehurch organiziral JeffeTsonovo ložo »t v. 1, Ancient Order of United Workmen (starodavni red združenih delavcev). To je bil pričet ek bratovščin skega sistema, ki je sestavljen dane* iz več kot 200 bratovskih podpornih družb v Združenih dr žaVah in Kanadi in ki ima nad stoindvajsettisoč podrejenih društev ter nad devet milijonov članov. * • * Čeprav so bile že druge zadružne podporne organizacije in če prav nekatere teh organizacij še danes poslujejo, je bila vendar prva družba ustanovljena na temelju ameriškega bratovščinske-ga sistema, prej imenovani Ancient Order of United Workmen Izvedenci na tem polju izjavljajo, da je bil glavni namen Up-ciiirrcha pri organiziranju družbe nuditi delavcem unijo, temelječo na širši podlagi kot x>a so bile strokovne unije onega časa. Poslovnik, ki ga je spisal usta novitelj, izjavlja med drugim, da je namen organizacije združeno zastopstvo za obrambo in varnost aj4h interesov proti vsem omejevanjem. namreč interesov onih, ki so redno zaposleni v katerikoli panogi mcfhanike. Nadalje pravi v svojem poslovnika, da je namen organizacije dvigniti delo do standarda, do katerega je povsem upravičeno Nadaljni namen organizacije je napraviti konec stavkam, razen 'kjer so absolutno potrebne za var-tvo delavcev, in to šele potem, ko «o se izjalovili vsi napori za urav navo. Mi vidimo na ta način, da je bil ta red ustanovljen za mehanike rokodelce in da so interesi delavca prvi, ki pridejo, pri tem vpoitev. Misel o zavarovanju čla nov se je pojavila Sele pozneje. Glavna ideja, vsled katere se je red taKo zelo razširil, je bila te stranskega, pomena ob času organizacije. V glavnem so se delavci združili v medsebojno korist, a povsem naravno je bilo, da so vklju Čili v sVoje načrte tudi zavarovanje ljudi, ki so bHi odvisni od njih. V onem času je bilo živi jen ako zavarovanje nekaj, česar si nf mogel vsakdo privoi&ti. Kom pan i je ra zavarovanje živ Ijtnja, so poslovale takrat ko maj po dvajset let ter ao proda j«le syoje police v glavnem tr-govemm in industrijalcem. Delavskega razreda niso a? spreje v svoj delokrog. Razen tega pa je vladal opolni seznam vseh teh družb. Nekatere teh so izginile eelo iz rekordov, nekatere so se spojile z nadaljni-tui. Nekatere so propadle, a vse -»o služile koristnim svrham. Propast je bila v večini slučajev posledica neznanstvenih poslo-valnih načrtov, ne pa posledica nepoštenosti uradnikov. Med organizacijami, ki delujejo že petdeset let. jih je 26, ki so bile organizirane od leta 1871 do 1**0. Odtakrat pa »ln 1H90 je bilo organiziranih 41 novih družb, ki še vedno obstajajo in od 1891 do 11)00 nadaljnih oseminsedem-deset. To je bila najbolj navdušena doba v razvoju bratovskih podpornih organizacij, kajti te organizacije so povečale število svojih članov s presenetljivo naglico in lahkoto. V tem razdobju je bila ustanovljena tudi naša Jugoslovanska Katoliška Jednota. Nove organizacije so bile takoj uspešne. Ta doba je tudi videla pričetek gibanja za primerne pristojbine ter zdrave »siovalne metode. Od leta 1901 do 1910 je bilo 92 organizacij, organiziranih na tej podlagi. Pozneje organizirane obstajajo še premalo časa. da bi mogli soditi o njih uspehu ali neuspehu. * * * Napredek podpornih organizacij je bil neprestan. Prijatelji sistema so vagal i videti, kako prekašajo letni uspehi usp«*he v prej-šnih časih, in štatistibe, ki so danes še zanesljive, bodo jutri že zastarele. Uspehi na zadružnem bratov-skem polju izza časa, ko je bila organizirana prva družba pred petdesetimi leti, so ustvarili mogočno gibanje, ki predstavlja im-pozantne številke. Soglasno z zadnjimi statistikami je imelo 200 organizacij devet milijonov članov. Nad štiristotisoč teh je družabnih čla nov,.doe im so ostali zavarovani bodisi samo za podporo bodisi samo za smrtnino. Podrejenih krajevnih društev in organizacij je bilo nad sto dvajset tisoč. Vsaka taka podrejena organizacija je središče za bratovske stike med ljudmi, ki imajo skupne osebne interese. Tako društvo lahko najdemo v najbolj preobljudenih delih velemesta in tudi v divjinah, kjer je človek redka prikazen, sploh povsod, kjer živi in dela človeštvo, v Združen h državah, Kana d i in drugih deželah. S posredovanjem uradnika takega krajevnega društva prispe vajo člani v skupni sklad, katerega se rabi za izplačevanje podpor doma ali v inozemstvu. Potom takih krajevnih društev se daje izraza bratskemu zanimanju in sočustvovanju, ki jemo gočen faktor pri ohranjenju živ-Ijenske sile organizacije. Življenje članov teh organizacij je. soglasno z zadnjimi poročili na državne zavarovalne depart -mente, zavarovano za skoraj deset tisoč milijonov dolarjev. Smrtni certifikati so izstavljeni na različne s vote od $250 do $o000, a ponavadi je največja švo-ta $3000. V petdesetih letih obstoja je bratov.sk i podporni ftistem izplačal nad tri tisoč milijonov dolarjev podpor in smrtnin. I>roibe, plačujejo smrtnino, so izplačale nad dva tisoč Štiristo milijonov dolarjev, in družbe, ki dajejo podporo za dela nezmožnost vsled bolezni, so razdelile med svoje člane nad šest sto petdeset milijonov dolarjev. Vsaka bratovska podporna organizacija posluje na temelju reprezentativne oblike vlade na korist svojim članom Ln brez dobička. Obratovanje organizacij je vza-1 jwnmo v vsakem oziru. Popolna kontrola je poverjena vrhovnemu uradu, ki je sestavljen Lz uradnikov. izvoljenih od članstva. Vrhovni urad skliče ob gotovih presledkih konvencije, da spre j-i mejo postave, izvolijo najvišje i uradnike, razsodijo spore med ! člani ter rešijo prizive proti sklepom najvišjega urada ali podrejenih organizacij. Najvišji urad opravlja svojo službo ter vodi posle na temeiju oblasti, kaftere mu poveri konvencija. Podrejena društva dobe čarter-je, kdkorhitro se uradniki glavnega urada prepričajo da bo tako društvo myfK'vaJo v kraju, v katerem živi dotična skupina ljudi, ki nasprosi za čar ter. Pri izvrševanju svojih poslov prtidejo uradniki glavnega urada le redkokedaj v stik s posameznimi, čtttni. , flani s*o ponavadi daleč vstran od glavnega urada, in vsledtega j vrše vse potrebne posle tajniki 1 krajevnih društev. Tajniki poslujejo kot posredovalci za člane, t lani jim plaču-1 jejo mesečne prispevke ter druge asesmente, in tajniki imajo še | več drugih nalog, kot naprimer , dobiti dokaze o smrti kakega člana ter izročili preživelim podporo. * * * Bratovski podporni sistem ob-j staja že petdeset let ter je moč-Jnejši sedaj ko* je bil v katerem-i koli času svojega razvoja. Pričel j se je s smntninskim podpornim sistemom, ki je temeljil na neznan-stveni podlagi, a doživel je mogočno preosnovanje. Kljub temu pa je v vsakem oziru nepredoval. Doba preosnovanja je ustvarila razmere in položaj, ki nudi vsa jamstva za varno bodočnost, in bratovski podporni sistem je stopil v novo dobo na.trdnem in trajnem operacijskem načrtu. Skoraj splošno se priznava, da je potrebna rezerva za vse živ-1 jonsko zavarovanje. Zakonodaja v različnih državah je sprejela pod vplivom teh pod-i pomili družb razne postave, ki zahtevajo, da se obratuje te družbe s ]>omočjo znanstvenih načrtov. Ti načrti jamčijo scjlventnoist družbe. Pmenjajo, da postane vsak smrtninski certifikat obveznost, ki bo izplačana. Kako čudoviti izgledi se nain odpirajo za bodočnost, ee se ozremo v preteklost ter vidimo silen narastek bratovskih podpornih organizacij. Gibanje se je pričelo na šibki podlagi ter dvomljivem temelju. Bodočnost pa se pričenja na solidni in trdni podlagi. * * * Dosedaj smo navedli v naši razpravi par slučajev, kd so v zvezi z rojstvom ameriškega bra-tovskega podpornega sistema. Organizirano zavarovanje pa je globje ga in starejšega izvora. V drugih časih in med drugimi narodi so obstajala slična gibanja. Čeprav so bili obratni načini različni, je bil njih namen skoraj vedno isti. Iz tega moramo sklepat;, da je sodelovanje v vzajemno pomoč in zavarovanje posledica prirojene želje ter lep nagon, ki je tako star kot človeško1 pleme. Ta nagon najde izraza v sličnih okoliščinah in dela tega nagona spadajo med najbolj plemenite uspehe človeškega rodu. Če sežemo nazaj v starodav-j nost, moramo pazita, da se ne brigamo za pravljice ter jih skušamo prikrojiti tako. da bi služile našim namenom v tem spisu. Zgodovina nam pravi, da so se izza prvih časov ljudje združevali v medsebojno zavarovanje, in cilji nekaterih takih drlSb so bili skora jisti kot eo cilji bratovskih družb današnjih dni. Citamo o pogrebnih družbah, katere imajo Kitajci in ki obstajajo že tako d«»lgo? da ne zaznamuje njih pričetka niti starodavna kitajska- zgodovina. Grki so imeli tekom viška svoje sijajne civilizacije pogrebne in bratovsike družbe in istotako tudi Rimljani. V Srednjem veku je bila cela zpadna Evropa organizirana v strokovne gilde. V Angliji so se te gilde razvile v bratovske organizacije. Sedanje angleške bratovske. organizacije so izboljšane naslednice prejšnjih organizacij. Več stoletij pred krščansko dobo so imeli Grki družbe, ki sn plačevale bol miške in pogrebne prisitojtane na temelju bratovske-ga sodelovanja. Te družbe so se organizirale, da proslavijo skupaj verske praznike, bi skupni inte resi so imeli za posledico u veljav 1 j en je načrtov, da pomagajo članom, katere je zadela nesreča. To je dovedlo do običaja, da sc so dale družbe svoje člane primerno pokop a tii. Te grške družbe so nastale kot privatne korporacije, priznane od vlade. Imele so svoje postave uradnike, sistem prispevanja tei redne sestanke. V Atenah jih jt bilo zelo dosti. Imele so različna imena kot napr. 4 Sinovi Balia" ''Sinovi Minerve", "Sinovi Jupitra" itd. Najbolj mogočni grški red pa se je imenoval k'Eronoi" V star .da vnem Rimu so imeli takozvane Kolegije. Razni rimsk velikaši so bili člani teh kolegi jev. V bližini Rima s« izkopali napis, ki kaže, da je obstajala "Družba Dijane", ki je kolekti rala redne pfispevke od svojil člamvv. Denar je porabila za ob veznosti ter za pogrebe članov. Idejo organiziranja v medse bojno pomoč so ponesdi Rimljan na svojih .zavojevalnih kampanja! v Zapadmo Evropo in na angle ške otoke. Čeprav so grške in rimske druž be izginile s padcem njih civili zacije, so se v srednjem veku po javile v Zapadni Evropi takozva ne trgovske gilde. Te gilde lahko zasledujemo prav do rimskih družb, in izve deaici pravijo, da je zveza met; obema povsem določena. Do reiiorniaoije so gilde kon trolirale vso Evropo. Zgodovinar ji pripisujejo gild am važen vpli\ na razvoj Evrope. Od padca Rima pa do reforma cije je imela vsaka vas v Franci ji, Nemčiji in Angliji svoje dru štvo. Sprva so morali člaini tega društva prispevati v blagu in ži vilih. Tako je moral naprimer vsakdo dati ob gotovem času po en-oštru co kruha. Ta kruli so prodali tei plačali ž njim duhovnika, ki jc bral maše-zadušnice. Beseda gilds pomenja namreč plačilo ali davek. Od prvega početka takih Organ zaeij je bil namen kolekti ran ja pristojbin pomagati na ta način skupnost^. Gilde so se delile v tri razrede Prvi razred je bil napol veir skega značaja, ki je skrbed za pogrebne cerimonije. V drugi razred so spadale trgovske gilde, ki so kontrolirale industrije ter poslovale nekako tako kot današnje trgovske vyiije. V tretjj razred so spadale trgovske gilde, kojih namen je IjH obvarovati monopole ter skrbeti za gotove privilegije. Te gilde so postale v številnih slučajih vladajoča zastopstva o-krajev in pogosto celo sodišča. V zgodovhy glede razvoja gild pravi Brmtano, da je bil njih na-ifcen vršiti krščansko- dobrodelnost ^er vsled tega predvsem nuditi medsebojno pomoč bratom v vsaki stiski, posebno pa v starosti, bolezni ali obubožanjn, če n.i bilo posledica lastne lahkomišlje-nosti. Gilda je tndi pomagata elann, če je bil po kri vie i zaprt, če je trpet izgube vsled ognje in vode. govskitt zavarovalnic za življenje posledica vzgojnega dela. katero so vršile bratovske podporne družbe. V Ameriki je mi stotine tisočev ljudi, ki bili najprej člani bratovskih podpornih društev in ki so si pozneje omislili police pri zavarovalnjh družbah za življenje. Veliko bi se jih nikdar ne zavarovalo, če bi jih bratovske pod-, porne družbe ne naučile principov zavarovanja. Naučili so se. da imajo od njih odvisni pravico zavarovanja proti revščini. Na ta način so bra tov ska podporna društva olajšala delo agentom trgovskih zavarovalnih družb. * * * Rod fH*ii(»st jv». t k, V Pomagalo je š "posojili, preskr-; bela delo ter končno pokopala svoje člane. Dolžnost članov je bila obiskovati jetnike, uboge in bolne, čeprav ti nesrečniki niso bHi člani, gilde. i V nekaterih d»*želah, posebno v Angliji so bile tudi ženske pri-puščene v nekatere gilde. Visoko-stoječi in nizki ljudje, bogati in ubogi, prosti, tlačani in sužnji so sedeli drug poleg drugega na sestankih g,ild. Tudi nekateri angleški kralji so bili člani krajevnih gild. Tegom reformacije pa so zatrli v p rot est antovsk ih državah vse glide. češ. da ao n<4crščanske in ker so vcepljale v duše ljudi baje praznoverske misli. Vpl i v gild na ljudi sred njega veka je bil najbrže glavni faktor, ki je povedel narode iz mrtvila, v katerem je tedaj tičalo človeštvo. Ljudje niso videli nobene poti k napredku. Domoljubje je bila nepoznana stvar, kajti vlada ni mogla zavarovati svojih podanikov pred sovražniki, tatovi in roparji, ki so se potikali po deželi in celo po ulicah mest in vasi. Povsem naravno je. da so se obračali ljudje drug na drugega za varstvo. Gilde so zavarovale njih življenja in njih lastninske interese, uravnale spore ter skrbele za primeren pogreb. * * * Na tem mestu naj tudi nekoliko omenimo o takozvanih tajnih družbah, ki pa nimajo nobenega stika z bratovskim podpornim sistemom. Nameni različnih razredov družb pa so tesno spojeni, in veliko število ljudi je članov raznih družb. Prostozidarski red ima skoraj dva milijona članov v Združenih državah in Kat^idi. Neodvisni red ''Odd Fellows" ima nad dva milijona članov. Slična organizacija je tudi v Angliji. Prostozidarski red sicer zavaruje svoje člane, njih vdove ter sirote a ne izplačuje nobenih posebnih podpor. Red Odd Fellows plačuje go-grebne stroške. Vse take organizacije imajo zavarovalne sklade. i * * * V številnih deželah in ob različni časih so bili posamezniki pri- I pravljeni prevzeti riziko na življenja ljudi z kupčijskih ali trgovski h ra zlo go v. V prejšnjih časih ni bilo nobenih podatkov, ki bi omogočali, da bi se ta biznes postavki na znanstveno podlago. Premije pri takih kupčijah so bile tako velike, da so dišale bolj po hazardu kot pa zavarovanju. Država ni odobravala in priznavala takih kupčij in nobena ! javna naprava ni bila vsled tega ustanovljena. Pričetkom osemnajstega stole-i tja je bilo že 140 takih kompanij, in Anglija je bila vodilni narod v zavarovalnem svetu. Leta 1843 je izdaia Mutual Life Insurance Company v New Yorku svojo prvo polico. To je bil pričetek trgovskega zavarovanja življenja v Združenih državah. Kmalo so bile ustanovljene še nadalj-ne slične kompanije. Družbe za zavarovanje življenja so bile v Ameriki uspešne od prvega pričertka. Rasle so in uspevale tekom državljanske vojne, torej v času, ko je vsa druga trgovina in industrija počivala. Amerikanei so zgradili napravo, ki prekaša vse slične naprave v vseh deželah sveta. Neki izvedenec je rekei g*ede tega: Uspešne so bUe, ker so se pril o godile potrebam Amjerikan-cev, ker so upoštevale ameriške politične naprave in prav posebno, ker so dobivale nagon azvan-rednega Zastopstva upraviteljev in agentov, ki so zmožno vodili posel ter spravili industrijo na višek sedahjega razvoja. V zvest « tem lahko omenimo, da je velik det priljubljenosti tr- Nekaj iz splošne zgodovine bratskih podpornih organizacij. Pm«da ^^ K temu pa so prišle še podpore iz bratovskih in družabnih virov milijonov članov. Pojavila so ^^ t »nI i gibanja za izboljšanje javne morale in zdravja. Bratovske. pod parna sistem zre vsledtega mirno v bodočnost, oja-čen z izkušnjami. Njegovo zavarovanje je bilo postavIjeCMt na trajno podlago. Veliko polje prilik se je odprlo s sprejemom zavarovanja celih družin, ki zagotovi otrokom članov pt.grebne stroške ter jih uči biti dober član organizacije. S tem se je tudi poslužil zakonodajne prilike ter bo stavljen v isto vrsto z najbolj zdravimi zavodi ter bo ust rajal ter se proc vital. dokler bo se kaj človeških bitij. ki so pripravljena združiti se v niedsobojno podporo. Bratovsko podporno zavarovanje je dospelo do točke svojega razvoja. k«> se ni treba nobenemu moškemu in nobeni ženski obotavljati glede zavarovanja v različnih družbah, tako da bodo pokrite vse njegove oziroma njene potrebe. Bodočnost bratovskih podpornih družb ni bila še nikdar tako jasna ku je sedaj. Oeprav so bili uspehi zadnjih petdesetih let Ves značilni, pričakujemo lahko še večjih uspehov v vsakem desetletju, ki bo prišlo. Ciani podpornih organizacij naj ne omahujejo v svojem naprednem pohodu. Nihče naj ne izgubi vere v dobre namene bratovske organizacije. Pred par leti je rekel prvi zavarovalni komisar države Massa-chustets: j "Civilizacija tega kontinenta nima nobene naprave, ki bi imela več pravice biti ponosna kot je zaščitno zavarovanje. Tukaj je rame ob r|«ini na tisoče in tisoče i mož. da branijo drug drugemu domove pred napadom sovražni-«ka, ki strelja iz zasede in v teini. To je udejsatvovanje bratovatva • brez uničenja neodvisnosti in tn-I dividuaJnosti. To je dobrodelnost brez hvalisanja. ki obogati onega, ki da, ter ne poniža onega, ki sprejme". Te besede veljajo vsem našim , podpornim organizacijpam. » Pehamo se za idealnim ter zgrešimo realno. * " Točnost je duša biznesa. » « * j Oe nihče ne vidi naših napak, (jih prav lahko sami pozabimo. I * * * ' i Bedasto dejanje lahko uniči člo-1veka, a pravočasno mu preskrbi srečo. * * 9 * Služabniki ne bodo pridni, kjer so gospodarji zanikarni. # * • Slabi razkritelji so oni, ki pravijo, da ni nobene zemlje, če ne vidijo drugega kot morje: • . * Svet je lestvica, po kateri ple-:zajo i>ekateri navzgor, drugi pa navzdol. • . • Lahko pridobiš z lepimi besedami. česar ne moreš z grdimi. Lahkoveren človek je slepar. • • • Nobena reč ni strašna z izjemo strahn samega. • • • Doslednost, je temelj kreposti. * « • C*lovek išče v družbi utehe, koristi in protekcije. • * • Prenašati pomenja premagati usodo. • • • Čistemu je vse čisto. * * * bober svet po storjt'rfrtrf^ dejanju, je kot dež p^ž^M:3*/ m M •/" ' * . Umetnost, kako ugajati, je u# metnost, kako dvigniti se v svet1 i*4 .... ... ^ GLAS NARODA. 12. JUL. 1923. STRAN XI Kratki zgodovinska podatki Jugoslovanske Katoliške Jednote, -:——" -- —-- - - - " * ■- • • * ^ ? - - . * - - ■ -r «• i r .T Napisal Joseph Pishler. Sedanji glavni uradniki Jugoslovanske Katoliške Jednote. i okrožje oz. za državo Minnesoto. •To misel se je pa kamin opustilo, ko »e je sprevidelo, da ne ho .Jednota zauiogla posebno napredova-,'ti, .iko ne razširi svojega delokroga sirom Združenih držav. Agi-rai-ija za nove člane se je takoj razvila. Začetek je bil skromen, vendar so se rojaki hitro pričeli oglaševati za pristop sirom Amerike. List "Glas Naroda*\ kateri 'je bil takoj od začetka plašilo Jed-j note, je raznesel vest o novi Jednoti po vseh slovenskih naselbinah ter zanjo agitiral. V prvih petih letih po ustanovitvi .Jednote se ni naredilo posebnega napredka z oziram na bodoč:-' inost •Jednote. Tega tudi ni bilo' I' 'a pričakovati, kajti, članstvo je bilo preobremljeno, da je premaga ,la začetne tcžkoče.Prvi važni ukrep Jza bodočnost se je naredilo, ko se je dalo Jednoto inkorporirati leta 1901. ker s tem se je zadobilo ura-; dno dovoljenje za poslovanje od države Minnesote. prva podlaga za finančno utrdbo Jednote. je bila narejena na V. redni konvenciji! Ma 1903 v Omaha, Neb., kjer se, je ustanovilo rezervni sklad. Vsak •'•lan je plačeval po 50e. na leto za rezervni sklad. Prvo leto po ustanovitvi, rezervnega sklada, to je koiu*em leta 1904 je bilo zaznamovati preo<- tane'r zveznem pkladu : v znesku $1689.2."). Sedaj pa, ko odhajamo srebrni jubilej Jednote, se nahaja v rezervnem skladu nad 300.000 dolarjev. To je jako lep n tpredek in ob enem tudi dokaz, da je delegacija V. redne "konven-eije naredila dobro podlago za bodočnost Jednote. Denar, ki se! nahaja v rezervnem skladu je intak ten, rabiti se bi ga smelo le tedaj, če bi nastala izredno velika potreba. kot n. pr. če bi se pripetila koda j velika katastrofa ali epidemija. Rezervni sklad je bil potreben t;i sklad je utrdil bodočnost J »-d note. utrdil je tudi naše zavarovalnine, da smo skoraj popolno-•na zasigurani glede varnosti naših certifikatov, tudi v slučajih večjih nesreč, Xa šesti rejjni konvenciji, katera se je vršila v Clcvelandu, Ohio, le-ta 190."), se je sprejelo soproge 'sth tedanjih članov med aktivne članice Jednote. Do 1. januarja 190(1, ni bila vpisana nobena člani-niea v .Tednotinih knjigah, radite-i štelo za članice. Vendar pa se jih je smatralo da so bile zavarovane že poprej z svojimi soprogi. Na primer, če je umrla soproga katerega člana, se je soprogu izplačalo $300 in sicer na račun članovega certifikata. Vsak član je bil do tedaj zavarovan za $800. Torej če se je iz-lačalo $300 za soprogo, je ostal član zavarovan še za $."">00. Ta način se je na omenjeni konvenciji odpravilo. Določila sta se dva po-sjnrtinska razreda in sicer za $500 in $1000. razred za $600 pa je bil razveljavljen. Sedma retina konvencija, katera se je vršila 1. 19G7 v La Salle, 111., je določila visoke odškodninske podpore, katere plačuje Jednota svojim ponesrečenim članom, poleg bolniške podpore. Pogoji za olškodnine so se na poznejših konvencijah še izboljšali. Na osmi redni konvenciji v Denver, Colo., leta 1910 je bila sprejeta razredna smrtninska lestvica na šest razrtviov : Za $1000 posmrt-nine se je plačevalo sledeče: od 16 jo 20 leta 70c., od 20 do 25 leta ^0e., od 25 do 30 leta 90c. od 30 do 35 leta $1.00, od 35 do 40 leta $l.lp od 40 do 45 leta $1.20. Ti razredi niso odgovorjali zahtevam postav, kakor tudi lestvica ne, vendar pa je to pokazalo velik napredek v blagajni Jednote. Sinrtnin-ski sklad je dobro naraščal, tako tudi rezervni. Pod tem sistemom je Jednotino premoženje napredovalo v teku treh let več kakor poprej celih 12 let. Koncem leta 1910 je znašal skupini preostanek v blagajni Jednote 35.945.37. Tri leta pozneje pa je znašala čista . imovina že $115,531.70. Na deveti redni konvenciji v I Pittsburghu, P£., leta 1913 se je sprejelo centralizacijo bolniške Rl'DOLF PERDAX glavni predsednik LOl IS BALANT glavni iiodpredsodnik JOSEPH PISHLER glavni tajnik CEO. L. PROZIC H glavni Mairajnik Petindvajset let je primeroma kratko razdobje. Ce *e pa pomi »ii na ob-stoj in na petindvajsel Iv* no poslovanje ene slovenske j »odporne organizacije v Ameriki l*e je pt-ff« ♦ dolgu doba. To je doba težkega in napornega dela, pe-i;ud ustanovnih članov je še 79 aktivnih, drugi so se vrnili v staro domovino, nekaj jih je .odstopilo nt; j več pa jih je umrlo. Pri vsaki stvari je začetek težak, tako je bilo tudi z našo Jednoto. KmalUj po vstavpovitvi je umrlo 8 članov,! blagajna pa je bila takorekoč pra-, .rna in posnirtnin ni bilo mogoče i/plača t i. Veliko navdušenje za] malo organizacijo, je premagalo začetne težkoče. Glavni odbor je apeliral na članstvo za pomoč, člani pa so brez oporekanja priskočili. na pomoč, z izrednimi asesment ij ki so znašali do $7.50 mesečno. To je ohranilo Jednoto proti pre-^ teče mu poginu. Raditega moramo biti hvaležni začetnikom naše Jednote. Istočasno, 'ko se je ustanovila naša Jednota', niso imele niti druge starejše ameriške bratske organizacije posebnih skušenj J Med našim članstvom je bilo splo-J šiio mnenje, tla za m ore Jednota •Jistojati, samo če je zmošna spro-| ti pokrivati vse obveznosti. Na kpko rezervo se niti od daleč ni mislilo, toda skušnje so kmalu pokazale, tla je bilo to mnenje napačno. Konvencija JSKJ. L. li>9* l. konvencija ali ustanovna seja v Ely, Minn. L. 1*99 II. konvencija v Ely, M innesota. L. 1900 111. konvencija v Ely, Minnesota. L. 1901 IV. konvencija v Calumet, Mich. L. 1903 V. konvencija v Omaha, Neb. L. 1905 VI. konvencija v Cleveland, Ohio. L. 1907 VII. konvencija v La Salle, 111. , L. 1910 VITI. konvencija v Den ver, Colo. L. 1913 IX. konvencija v Pittsburgh, Pa«. v L. 1916. X. konvencija v Eveleth Minn. L. 1920 XI. konvencija v Chicago, 111. EAZVQJ JEDNOTE IN VAŽNI M* iwpro*WAE Sprva kn ar ie Jednot« ustanovila, se je nameravalo obdržati njen delokrog samo za železno ■ —— se je vršilo splošno glasovanje za premembo Jednotinega imena. Predlog je bil. da naj se premeni ime iz JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na JUGOSLOVANSKA PODPORNA JEDNOTA. V glasilu je bilo polno vročih debat. Glasovanje je odločilo, da ostane ime nespremenjeno. Za tem je prišla napoved vojne Združenih Držav s centralnimi zavez-1 niki. Med svetovno vojno se prišle razne nove postave in odredbe,! katerim smo se morali brezpogojno uklonit i. Jednota je bila primordial izročiti oskrbniku tuje-zemskih lastnin nad $50.000. katera svota je sestala iz deležev dedičev živečih v sovražnem ozemlju. Črtati se je moralo tudi vse člane in članice kateri so med voj-slučajno bivali v starej domovini. Članstvo Jednote je bilo v splošnem lojalno Združenim državam. Mnogo članov je prostovoljno vstopilo v armado Združeuih držav, drugi pa so na drug način pomagali Združenim državam, z nakupom vojnih dveznic i. ti d. Tudi Jednota je kupila zai $95.000 vojnih obveznic. Ob času vojnega premirja, se je nahajalo v armadi Združenih držav oz. na fronti, 106 članov Jednote. Mnogo izmed je bilo tudi težko ranjenih. Življenje pa je izgubil na fronti le en član po imenu Frank Gabrenja, cert. št. 19030 od društva Sy. Cirila in Metoda 16, Jonhstowrr. Pa. V letih 191$ in 1919. ko je divjala sirom Združenih držav epidemija influnece, je Jednota izgubila 143 članov in članic kateri so umrli od influence in pljučnice. Skupna zavarovalnina teh članov je znašala $125,000.00. To veliko rano je Jednota kmalu prebolela. Radi epidemije, je članstvo plačalo tri dvojne asesmente v letu 1919, kar je le delno pokrivalo velike izredne izgube. Na enajsti redni konvenciji v Ohieagi, Hi. leta 1920, se je uveljavilo veliko važnih zaključkov. Najvažnejši izmed teh je bil zaključek. ko se je storilo vse pot rebri'?, da se je spravilo .Jednoto na podlago 100 odstotne solventnošti. Za dosego solventuosti je bilo 'elegaciji predloženih več načrtov. Po daljšem debatiranju je bilo sklenjeno, da se uveljavi redni asesment za rezervni sklad, na vse obsoječe članstvo in sicer 30e za v.sacih $1000 zavarovalnine. Pri-mankljaj do solventuosti je znašal okrog 15 odstotkov. Primanjklaj je bil deloma povzročen od epide mije, največ pa radi nepravilne klasifikacije članstva ob času ko se je uveljavilo "National Fraternal Congress" lestvico. Ko se je s 1. januar jam 1914 pričelo plačevati asesment po omenjeni lestvici. se je upoštevalo starost članov ob pristopu, namesto starosti članov v času, ko se je začelo plače vati asesmente po "National Fraternal Congress'' lestvici. Z drugimi besedami povedano, bi moral vsak član plačevati asesment po sta rosti kolikor je bil star v letu 1914. Člani ki so pozneje pristopili, pa po starosti ob času njih pristopa. Na enajsti redni konvenciji je bil tudi storjen velik korak za naraščaj članstva, ko se je sprejelo določbe pod katerimi se nastavlja organizatorje. Odkar ime Jednota svoje krajevne organizatorje, se pridobiva mnogo več novih članov kot se jih je pridobivalo poprej. Vsled tegi se članstvo Jednote hitrejše množi in finančno stanje se tembolj izboljšuje. Na omenjeni konvenciji je bila ludi sprejeta naslednja resoluciji: Enajsta redna konvencija) J. S. K. Jednote; zborujoča v Chicago, 111., se zaveda", da je J. S. K. Jednota bratska ppdporna organizacija. in kot taka ni verska, ne politična. V. J. S. K. Jednoti je zasigurana vsakemu t-lanu popolna osebna svoboda glede verskega ali političnega prepričanja. Ime katoliška ne »pomenja, da morajo biti člani te Jednote katoličani ali nekatolieani; zatorej se smatra vsakega člana za dobrega, ki spol-nuje ustavo in pravila, ne glede na JOHN MOVERS* l>laK- neizpl. suirtnin Dr. J. V. ORAHEK vrhovni zdravnik ANTON ZBAŠNIK preds^I. nadzor. «Mtl>ora MOHOR MLADIČ nadzornik FRANK SKRABEC nadzornik LEONARD SLABODMK tiREOOR .J. PORENTA predsed. porot, odboru porotnik FRANK ZORICH jKirotnik VALENTIN PIRC predsed. zdr. odbora PAULINE ERMENC zdr. odliornira Bliža se pomemben dan. Sestre, bratje, vsi na plan, da dostojno proslavimo mater našo! Zdaj je dvajset in pet let, ko se je razvil njen cvet. Petindvajset let nas brani mati naša. Težkih dni se bati ni nam. Bodimo brez skrbi, dokler za nas vse skrbi mati naša. Zdaj pozna te ves nas svet z vztrajnim delom dolgih let pridobila si ljubav, mati naša. Usoda in preljubi £og dajta, da bi v svoj krog deco svojo vso sprejela, mati naša. Sprejmi iz ljubečih rok svojih vdanih ti otrok morje vdanostnih čestitk, mati naii V. K. podpore. Poprej so društva sama plačevala bolniško podporo za pr-\ i h šest mesecev bolezni. Radi ccn-tralizaeije bolniške podpore, je nastala velika nezadovoljnost med nekaterimi društvi. Nekaj društev je celo odstopilo od Jednote, ne- ] katera društv . .so pa komaj se' vzdržala na površju. Ko se pa je — dokazalo, \1 a smo boljše zavarova-;1 ni tudi za podpore ako smo skupno zavarovani, se je centralizacija pri-] ljubila med članstvom, tako da danes nima več nasprotnikov. Na' tei konvenciji se je tudi priznalo| žensko enakopravnost, po kateri' imajo članice enake pravice kakor| člani. Do tedaj so bile članice za-j varovane smo za posmrtnim* inj niso imele nobenih pravic, zato se. jih je smatralo za neenakopravne. Sedaj pa imajo članice vse pravice in prednosti, če se poleg posmrt-n;ne zavarujejo tudi za bolniško podporo. Ce se pa zavarujejo samo za posmntnino. so pa njih pravice omejene na njih zavarovalnino. Dalje se je na deveti konvenciji sprejelo določbe za splošno glasovanje, s čimer je dana članstvu pravica do direktne zakonodaje. S tem ukrepom je dobilo članstvo več moči in pravico, da lahko med konvencijami preminja pravila ali odpokliče enega ali druzega odbornika Jednote, če bi slučajno kršil pravila. Vstanovilo se je tudi mladinski oddelek. Ta oddelek je. bil nadvse potreben, kajti bodočnost Jednote je odvisna od naše mladine. V tem oddelku jc-že zavarovanih nad štiri tisoč mladih bratcev in sestric. Upati je, da bo ogromna večina te mladine prestopila ated odraslo članstvo ko dopolhejo starost 16 let. Od nas je največ odvisno, če bodo naši potomei prestopali k nam ali ne. Dolžnost naša je, da jih v takem vzgojimo ter skušamo jih pridobiti za nas, v našo in njihovo lafitno korist. Meseca oktobra 1913, takoj po deveti konvenciji; je bila Jednota obtožena pri raznih državnih za- postavnih dovoljenj za poslovanje. Glavnim uradnikom ni preostajalc diuge poti kakor ukloniti se zahtevam posameznih držav. Ker pa ni Jednota imela zadostnih ases-rnentov in ker. je bila nesolventna so bile vse prošnje brezsupešne Glavnemu odboru ni preostajalo drugega kakor razpisati splošno glasovanje za sprejem nove lestvi Prvo splošno glasovanje .se je vršilo meseca novembra, in decembra 1913, za sprejem "National 1' raternal Congress" lestvice. Član sivo je lestvico odobrilo potom splošnega glasovanja, ker je bilo prepričano, da je to edina reši-ov za Jednoto. S 1. januarjem '914, se je pričelo plačevati asesmente po "National Fraternal Congress"' lestvici. Značilno je ?>ri tem. da je J. S. Iv.'J. naj-;irva sprejela "National Fraternal f'ongress" lestvico izmed vseh slovenskih podpornih organizacij. Vse lruge so sledile pozneje. Na deseti redni konvenciji v Eveleth, Minn, leta 1916 se je istanovilo šc dva posmrtninska razreda in sicer za $250 in za <1500 ter tudi razred za $2.00 inevne bolniške podpore. Konvencija se je izrekla za združenje Jed-iiot in Zvez. V ta namen je bila sprejeta resolucija, katero se je priobčilo v vseh slovenskih listih. Izvoljen je bil tozadevni združevalni odbor, kateri je deloval za združenje v smislu dotične reso iucijc. vendar do združenja ni prišlo radi raznih vzrokov in zaprek. Sprej'_To se je tudi resolucijo za ustanovitev Slovenskega Zavetišča. s katero se je pooblastilo gl. odbor za sodelovati z odborom £$o venskega Zavetišča. Ker se je idejo Zavetišča za časa vojne popolnoma opustilo, se tudi -od Jed-notine strani ni nič storilo za rea-lizacijo Zavetišča. Med deseto in, enajsto konvencijo v letih 1917, 1918 in 1919; Je bila najbolj viharna doba, v zgodp* vini Jednote. V začetku leta 191T .staa. vero ali politično prepričanje. Vsi člani in članice smo bratje in sestre, združeni v tej organizaciji le za ono. kar nam ustava in pravila določajo; zato se ne sme prezirati nobenega člana ali članico. Zatorej sklepamo, da Glasilo Jed note ne sme priobčevati v uradnih kolonah dopisov ali člankov ij-kajočih se vere ali politike, prepričanja ali nazirar.ja članov oziroma članic in žaljenj glede vere in politike. Sklepamo nadalje in priporočamo vsemu članstvu Jednote. tla dopisuje v Glasilo za dobrobit in izboljšanje organizacije: za izobrazbo in povzdigo članstva ter za izboljšanje našega bednega delavskega položaja. V predstoječi resoluciji, je jasno izraženo nepristransko stališče naše Jednote in tega stališča se Jednota trdno drži. Za politično ali versko propagando ni prosi »»ra pri naši organizaciji. Kdor hoče vo diti eno ali drugo, mora se podložiti organizacij katere služijo takim namenom. Naše članstvo je različnih mišleuj, zato bi bilo jako nelogično, če bi biLo dovoljeno, da bi se potoni Gmajni a žalilo čut «-ne-ali druzega. Dokler izpolnuje-mo naše dolžnosti d»> organizacije, smo vsi dobri bratje in sestre. A e drugo pa smatra naša Jednota kot postranske stvari posameznikov. Na zadnji konvenciji je tudi veliko debatiralo in razpravljalo o združenju. Slovenska Narodna Podporna Jednota je po svojem združevalnem odboru predložila svojo pogodbo, katero naj bi odobrili zborovalei desete redne konvencije J. S. K. J. Združenje s* bi imelo izvršiti pod čarterjein S. N. P. J. Dotična pogodba je bila konečno odklonjena otl strani našo Jednote. Sestavilo pa se je novo združitveno pogodbo od strani J. S. K. J To pogodbo je konvencija odobrila. Ker so pa druge organizacije smatrale našo pogodbo kot za neizpeljivo, se je delovanje za združitev opustilo za nedoločen čas. Gotovo pa je, da bo to jrprafianjo zopeti na dnevnem i dn na prihodnji konvenciji. Po zadnji konvenciji pa do sedaj ni bilo posebno važnih dogodkov pri Jednoti, razen premogar-skega štrajka, kateri je izbruhnil meseca aprila 1922. Članstvo -f. Iv. S. K. J. je bilo občutno prizadeto vsled tega štrajka. Mnogi so trps*-li pomanjkanje vsled dolgotrajne borbe in nekaterim ni bilo mogoče plačevati asesment o v. Medtem ko so tudi v drugih industrijah vladale slabe delavske razmere, se je vseeno nabcalo precej prostovoljnih prispevkov za asesment«* naših trpečih bratov prenoogarjev. Vsled štrajka ji- tndi zaost d napredek Jednotie. Ko so se razmere nekoliko zholj-wile. je pričela Jednota zo]M*t lepo napredovati. Tt) je le kratek pregled delovanja in razvoja naše Jednote. IV še pogleciumo nekatere finančne podatke, kateri so navedeni na drugem mestu, razvidimo. da se je Jet l no t a polagoma vedno bolj in bolj ,spopolnje\ala ter da je iz malega postala ena vzorna bratska podporna organizacija. Tudi skupne svote raznih podpor katere je Jednota Izplačala, lekom svojega obstanka, so naravnost ogromne. Te odpore so preprečile veliko bede in pomanjkanja. Medtem ko se je doseglo lepe uspehe, ne smemo misliti, da smo privedli našo organizacijo nai- višek popolnosti in da je naše delo končano. Živimo v časih, ko bistri um človeški hitrejše deluje kot je deloval kdaj poprej. Vse se izboljšuje in spopolnuje in nobena stvar ni več tako popolna da bi se jo nc dalo izboljšati. To velja tudi za našo organizacijo. Glavni nameni naše organizacije pa bodo ostali na mestu y očigled vsej evolueiji. Prava bratska in sesterska 1 ju beza n im enakopravnost med članstvom bosta vedno potrebni. Podpirati bolne in ponesrečene Mane (iaei ter sirote je humanitarno «Jelo. -katerega bo treba vršiti dokler bo eksistiral človeški rod. varovalniških uradih, da sprejema (Jednota nove člane nepostavnim' potoni oz. brez licenc. Jednota je bila takoj obveščena in zagrozilo se je, da se bo nastopilo sodnijsko postopanje, če Jednota ne preneha poslovati ali pa če si ne izposluje - STRAN XII GLAS NARODA. 12. JFIj. 1923. Kako je riasa Jednota napredovala. : ------------, j Iz urada glavnega predsednika Jugoslovanske Katoliške Jednote. j! Kdo se n« spominja stare vaške lipe, a senčnatimi vejami, moleč, jrik kviiku m*-d malimi belimi hi-. Meami kakor koklja čuvajka nat, — ubraniti se vseh napadov ter si je tako zavaroval svoj obstoj kljub stoletnim sovragom, ki so preža I i in še preže nanj na vseh straneh. , Lepa, ponosna vaška lipa! — Poti svojo gostoljubno seneo vabiš vsakega, prijatelja ali nepri-jatelja, somišljenika aH protiv-nik», mater s hčerko, očeta s sinom, fanta z dekletom, ker v tvoji prijazni senci je prostora za vse. Pozdravljena mi bodi, lipa, v polnem majskem cvetju, živa pred staviteljica Slovenstva! Xoben vihar te ne omaje ^ trdno in ponosno stojiš, liki nepremagljiva trdnjava, spomin na davno pretek lost, živ pomnik sedanjosti in nav-duševalen spomin potomcem. Ti izražaš silo, jakost in žilavost našega slovenskega naroda, in ni čuda, ako te je narod vzljubil ter te izbral za svoj simbol! Pred dolgimi petindvajsetimi leti. pred četrtino stoletja, je naš narod v svoji novi ameriški do- movini, v središču kompaktne slovenske naselbine, na Ely. Minn., zakadil šibko drevesce, da raste, se širi in vzkipi proti nebu iz njega mogočna lipa, živa predstavi-teljica Slovenstva v novi domovini. da čuva in brani naš narod preti viharji in burjo neizprosne usode. Ta lipica — v prenesenem pomenu Uesede — je naša .Jugoslovanska Katoliška Jednota. Mala je bila ta podporna organizacija spočetka, štela je jedva par stotin članov. Boriti se je morala na-lik mlademu drevescu ob svojem postanku proti silovitim burjam za svoj obstoj, kajti težkoče so bile skoraj nepremagljive, toda trdna volja, zaupanje in vera ter žilavost naših prvih članov je — premagala vse te ovire. Lipica — Jugoslovanska Katoliška Jednota se je kljub vsem težkočam pričela razvijati in rasti, dokler ni v teku svojega 25-letnega obstanka zrastla v veliko, ogromno, košato lipo, ki vabi » svojimi senčnatimi vejami — svojimi liberalnimi načeli — brez o-zira na strankarstvo, vero in — prepričanje, ter s svojimi premnogimi društvi širom Amerike, pod svoje okrilje vse poštene Slovence oziroma Jugoslovane, tla se poslužijo njene gostoljubnosti, j Naša JSKJ je edina slovenska podporna organizacija, ki je zaradi svojega doeela nepristranskega stališča napredovala sorazmerno več, kot vse druge slovenske podporne organizacije. Najboljši dokaz visokega razvoja Jugoslovanske Katol. Jednote je poročilo State Insurance Commissionerja, kateri javlja. da je naša Jednota v sorazmerju » s številom članstva in njenih obveznosti nad 103 odstotke solvent-na, o čemur ne more trditi nobena druga slovenska organizacija in jako malo ameriških "podpornih organizacij. Kakor je lipa s svojimi orjaškimi vejami, z orjaško visokostjo in silnim deblom predstaviteljica sile in jakost i simboličen znak — Slovanstva, tako je JSKJ predstaviteljica Slovenstva v Ameriki, kajti v njenem okrilju najdejo vsi pošteni Slovenci in Jugoslovani enake utehe, brez razlike na politično, versko in osebno prepričanje. Kakor je lipa znak Slovenstva vobce, predstavljajoč vse stranke, politične in verske organizacije, tako je ona tudi znak naše Jugoslovanske Katoliške Jednote. fcsjti tudi pri njej je prostora za vse zavedne in poštene JugrsTovane. Zato predlagam, naj v juliju, ko se vrši slavnost 25-letniee obstanka naše dične Jednote, vsi prLsostovalei te slavnost i nosijc poleg Jednot inega znaka tudi — lipovo cvetje ali perje v svoj gumbniei, da dokažejo s tem vse mu Slovenstvu Amerike, da je pr naši KSKJ prostora za vse Slo vence, brez ozira na vero alf pre pričanje. | Lipa, simbol Slovenstva — J. S. K. J. predstaviteljica vsega Slovenstva v Ameriki! Rudolf Perdan, glavni predsednik. ! ----- J. &K. J. Matija Pogorele. Junaška kakor v gozdu hrast i Uničenju se hrabro brani. Grenkot nebroj ima na strani, i Ovenča vsak jo v večjo čast. j Slavnostni spev, radostni spev, ,Ljubezni spev bi Ti zapel, j Ovenčal kras bi Tvojih del, V daljave naj bi šel odmev. A jaz sem pevec starih dni; Ni dan mi bil zadosten glas, S katerim bi ves čarni kras, Ki last je Tvoja, razodel In ga s hvaležnostjo preplel: Kar bila si, kar bos, kar si. A vendar moj slabotni glas Ti naj bo jamstvo in zavest O vsem, da vsakdo s! je svest Ljubezni Tvoje in moči In vsega, kar, obljubljaš Ti. fte petindvajset let, še sto Kot v gori hrast nam trdno stoj In bodi krepka, kakor so Junaki v.boju. To je Tvoj Edin in vzvišeni namen. Dokler boš z nami Ti, se ni Ham bati reve in nadlog. Ob petindvajsetletnici Ta spev naj bo Ti posvečen, In let ie sto nai da Ti Bo?. Ob petindvajsetletnici. : Veliki dan za nas! Kakor se ; otroci zbero okrog svojih staršev ob priliki srebrne, poroke, tako nekako je dolžnost nas članov in članic, da se v duhu zberemo okrog naše slavne JSKJ, ko bo praznovala svoj srebrni jubilej, 25-letnieo svojega obstanka. Sicer pa mislim, da je ta jubilej pomenljiv ne samo za člane in članice naše Jednote, temveč tudi za vse ameriške Slovence, kajti JSKJ je druga slovenska organizacija svoje vrste med a-meriškinri Slovenci, ki je orala ledino na polju slovens'kili organizacij. Ustanovitev te organizacije torej ni bila- važna samo za to organizacijo, temveč je bila velevažna tudi za razvoj vsega društvenega življenja meti ameriškimi Slovenci. To pa je dejstvo, ki vsekakor povečuje pomen pet-indvajset let nice naše Jednote za vse ameriške Slovence. Iz tisočerih src doni danes sla va naši J. S. K. J. Pozdravljeni bodi tisočkrat, pozdravljen bodi njen rojstni dan, pozdravljena nevesta ob priliki njenega srebr- Pregled naraščaja blagajne in članstva od časa inkorporiranja Jednote Mesec, dan in leto Število članov (ic) S k n p n o p r c in o ž e li j e Dee. 31 1901 1262 S1.UC.04 4 t 1902 2582 S3.U1.37 »» 1903 2400 $3.035.93 »» 1904 1 2307 1 »4.547.62 t» 1905 | 3198 j $6,338.77 »» 1906 i 0477 2,684. 83 »» 1907 | 7084 $21,535.13 »» 1908 | «919 ' * $24,686.67 » t > 1909 1 7451 j j 7897 $34,042.87 t » 1910 $35,945.37 1 »» 1911 1 7679 j 1 $58,592.62 1 • | 1912 1 7947 1 $79,739.31 " ' 1 •• 1 1913 839G 1 . . $115,531.70 1 " 1 ! 1914 i | 7507 1 $142,295.30 1 1 1915 1 7284 L" $191,627.87 1 " 1 1 191G •d | 7322 1 $213-456.64 1 »» 1 1917 t 7C74 1 $252,487.59 1 »f 1 1918 1 7844 1 $285,734.37 1 1 1919 I ' 7695 I $359,397.49 1 1 1920 1 I 7879 1 $381,209.03 1 »» 1 1 1 8273 ! $464.596.02 1 " 1 1 1922 1 I 8575 1 $532,473.04 1 Maj 311 * 1923 1 ' I 8901 1 $559,175.33 Skupna svota izplačanih po-smrti lin in podpor, od časa vstanovitve do 31. maja 1923 • • • • ^ • $2,144,237,22 Skupna zavarovalnine v članskih certifikatih z dne 31. maja 1923 _____ S7.390ji00.00 ras. kdo bi ne hotel biti član ali •lanica take Jednote. ki nima nič »praviti z verskim ali političnim prepričanjem ter daje .vsakemu svojemu članu svobodo mišljenja in prepričanja.' Kdo bi se branil ieliiti za njen napredek.' Koliko bolj }>a veže dolžnost še vsakega lana ali članico, tla deluje za njen napredek in procvit! Vprašam te. dragi mi sobrat, s o sestra, koliko novih članov si iu.1 pridobil za našo Jednoto? Ako še nLsi tega storil, skleni danes zatrdno in t<> t ml i izvrši I l>ra*ri mi člani in članiee JSKJ 1 Sleherni njen član naj ji pripelje kot voščilo za jubilejno darilo že prihtalnji mesec vsaj enega novega člana. Delujmo skupno j>o njenem geslu. ti. naša slavna Jednota. pa stopaj še nadalje \m> za-črtani svoji jM>tl še mnogo, mnogo let ! Pozdravljam vse brate in se-sestre širtMu Amerike ter kličem Živeli ustanovitelji, prvoborritelj in organizatorji naše dične JSKJ Louis Balant, predsednik dru štva sv. Alojzija, št. G. in glavn p«»dpriNl>«xlnrk J. S. K. Jednote Seznam članstva po državah z dnem 1 julija 1923 _ i DRŽAVA Število dr. JSKJ. Število čl. mladinskega oddelka Število čl. odraslega oddelka Skupno število čl a no v (it:) CALIFORNIA * 1 43 43 COLORADO 10 146 695 841 ILLINOIS 11 349 729 1.078 INDIANA i 370 209 379 KANSAS o 65 184 249 MARYLAND 1 24 2 2 46 MICHIGAN 3 24 268 °9*> MINNESOTA 20 866 1932 2.798 MONTANA 5 100 278 378 MISSOURI 1 14 47 61 NEBRASKA 1 50 50 NEW YORK 4 (iS 323 391 OHIO 10 503 1180 1,683 OREGON 1 26 48 74 PENNSYLVANIA 26 1371 2157 3,528 UTAH 2 37 03 100 WASHINGTON o «J 125 227 352 W. VIRGINIA 3 43 92 135 WISCONSIN 1 7 72 • 79 WYOMING 5 121 339 460 Skupaj... Ill 4059 8958 13,017 c ega jubileja, pozdravljeni njeni začetniki in ustanovitelji, pozdrav Ijeni vsii mili ^.bratje in ^.»sestre JSKJ! Ali ne utriplje danes usta-novnikom slavne Jednote srce veselja, ko je obrodil tisočeri sad njihovega dela. ki so ga za počeli pred petindvajsetimi leti?! Spominjamo se pa danes tudi vseh naših pokojnih sob rat o v in sosester. katere že krije črna zem- } Ija. Ohranimo jih v trajnem in blagem spomiinu! Naša srca kipijo danes ljubezni do vseh naših umrlih sobratov in sosester. in s tem dokaže m o svetu, da lju-' bežen med članstvom JSKJ tu-> okusili že tisočeri m tisočeri, katerim je Je 1-nota v največji sili priskočila na pomoč, zato tudi nas ne bo jmza-j bila. Pač tolažilni in sladki g!;tv J za nas, ki smo morali zapustiti j svojo rodno zemljo ter >i Iskati nove domovine! Dragi mi .sobratje in snsestre! Ali ste že kdaj resno premislili načelo naše Jednote.' — Vprašam Pregled stanj a in naraščaja mladinskega oddelka Mesec, dan in leto Število otrok Skupn o premoženje Dee. 31 1914 590 $297.90 " i 1915 ! 341 j $684.01 " 1916 504 | $1,384.21 1 " | 1917 | i I i 1907 : 1 S3,471.32 1 | 1918 | 1 | 2623 1 $5,903.66 1 " | 1919 | 1 | 3008 1 $9,616.37 ------ -------—_ 1 | 1920 | 1 j 3200 1 $14,003.22 1 " | 1921 1 1 | 3445 I . $17,904.45 1 " | 1922 ! 1 j 37G3 ! $22,933.31 1 1 Maj 31 | 1923 i I - i 1 | 4008 { $26,083.74 HT.AS NARODA. 12. .TH;. 1923. STRANXm -: Od malenkostnih pričetkov do velikih uspehov. :—— --------- _---., ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ IZ USADA DRUŠTVA SV. CI BILA IN METODA, ST. 1. JSKJ ELY, MINN. Težavna je naloga, opisati zgo-Idovino društva. katerega obsta-Inek sega nazaj čez trideset let. — ■ Tako iinam nekaj ust menih izro-■čil članov, ustanoviti je v društva lod katerih jih še nekaj živi ter soj Iše sedaj člani društva sv. Cirila' lin Metoda v Ely, Minn., kjer še | ■ sedaj zavzemajo častna mesta v lil rušt vu. Sedaj, ko praznuje naša Jed-■nota svoj srebrni jubilej, je naša ■dolžnost, da otpmemo zgodovino ■i>rv«>i;a slovenskega društva v — ■M innesot i, od .njegove zibelke, pa lilo njegove jf a sedanjega delova-■ga, da na ta način p^kaži-um ne-■coliko na delo naših prvih pijo-wirjev ter da jim obenem izka-Bcemo v saj nekoliko hvaležnosti.I m Leta 1 se je odprla v Sou-■Imvu pri Towera rudarska indu-H^trija, kjer so zasledili bogate ži- ■ >• železne rude. Semkaj so s** za- ■ eli naseljevati v velikem številu IrUoveuci i/, stare dom.vine Slo-Bmiije, kjer so sprejeli delo v Hudmku. Delo rudarjev je bilo ti-I ti čas jako nevarno, ker ni bilo ■ e varnostnih n»j.«-av niti odredb Hčiva njih dobrotnik in rednik H hladni ameriški zemlji. V mno-Hib takih slučajih so nabrali ro-Haki med seboj potrebno vsoto, ■ a je bil sotrpin dostojno pok o-Ban. Potrebno je torej bilo, da so H slovenski r ml ar j i omislili ne-Haj, kar bi olajšalo bedo v enakih Bučajih ter osušilo vsaj del solz Hrizadeti družini, ki je bila odvis-■a c-1 zaslužka svojega očeta. — ■ Prišlo jim je na misel, da bi us-Hinovili podporno društvo. Prvi H »prožil to misel tedanji bogo-Hovec Ksaver Bajee. V družbi Hijakov Agnieha in Smuka je ob-Hkal vse slovanske rudarje ter jih Hftgovarjal za ustanovitev pod-H^rnega društva. 1'speh tega je lep. Velika večina se je vpisa* ■ t»*r vplačala takoj pristopnino ■ prvi a Moment. Ko je bilo delo HiLsovanja končano, se je sklLea- I prvo ustanovno zborovanje na Han 15. avgusta leta 1889., v cer-Hv i sv. Martina v Toweru. Ker so ftli ti možje slovenski rodoljubi, I si na tem zborovanju izbrali It društvena zaščitnika slovanska l»ostola sv. Cirila in Metoda. — |>s Agnieh in Jos. Smuk sta bi-I imenovana, da sestavita načrta m pravila. V to svrho sta pisala Bjniku prvega slovenskega d rušt-li v Ameriki, društva sv. Jožefa I Calumet, Mieh., naj jima pošlje li iztis pravil. 1/. teh pravil sta veta ve. no ttn-k tur nekaj sama |>dala Ko je btl načrt z nekate-■tiii dodatki jNitrjen od članov B-ustva. sta poslala prva pravila II i^k Jo, , fu Krajcu v Novo mes-I ker taeas ni bito še nobene slo-B*nske tiskarne v Združenih dr-Ivah. ■ Društvo >i je dobavljalo iz dolov ine zabavne in poučne knjijre I časopise za č it a nje v prostih lah. Tri dni po ustanovitvi dru-Iva se prej omenjeni rojaki ■Mlali v bližnjo in mlajšo naselbi-I K Iv, kjer so ustanovili podruž- • «1 rust \ Bratska sloga in Hibezen obeh društev jim je bila Hul vse in nekaj vzvišenega; obe Hupini sta si medsebojno delili ■lost in venelje^iri skupnih ude-Kbah. brni i si pri veselicah na Borttem ali j»ri grebnili Hprevo ■h društvenih bratov. — Dve Hi pozneje »e je bilo društvo raz-; po<|ružnica v Ely je po- ■ \ namreč samostojno društvo M t Mnena. tfLer ^iog^ilo ^ \ N^-anje Slovencev v Ely ve Ifcb vcaelje, aaj pa je bilo tudi prvo slovensko društvo v Ely. L«*ta 18f)4.. k( ee je ustanovila K. S. K. J je društvo štelo nad tristo članov ter se priklopilo k imenovani organizaeiji in prejelo št. 6. Pod okriljem te jednote je črtalo društvo tlo leta -189S. — Omenjenega leta se je ustanovila JSKJ, v skupini <1 veh društev, namreč društva >v. Cirila in Metoda in društva Srca Jezusa. Ta-koj po porodu te mlade organizacije, je zadela članstvo t«-ž.kn preizkušnja. Smrtni slučaji članov vo sledili pogostoma. tak»> da je bilo v teku par meseeev devet smrtnih slučajev. Nekaterih s<* jt-že loteval obup za obstanek orjra-nizaeije. ali bratska ljubezen in zavednost je zopet navdušila članstvo. da je pogumno plačevalo svoje prispevke, in v kratkem času so bile plačane vse smrtnine umrlih sobratov. l'o tej preizkušnji se je začela Jednota razvijati j»o drugih državah. /aliboolniške podpore. Ko je bila leta 190*. kriza je mnogo rojakov odšlo v različne kraje za kruhom. Vladala je silna brezposelnost, a kljub temu so se ojrlašali od vseh strani bolniki; društvena blagajna je bila izčrpana in ker v teh slabih ča-ih ni kazalo "zvišat! doklad. so morali Vsled te«ra nekateri člani doljio čakati za svojo podporo. To je bila zopet težka preizkušnja za društvo in članstva se je loteval obup, Tedanji uradniki društva pa >e niso dali omajati. Navduševali so zveste sobrate pri zborovanjih in društvo si je zopet op»mo<*lo v finančnem oziru. Kot velik korak k društvenemu obstanku se je smatralo, ko je Jednota sprejela centralizacijo, ker s tem je dru- Prvi giavni uradniki Jugoslovanske Katoliške Jednote, JOŽ K F AG NIČ 1. pntlseiliilk .ISKJ. GEO. KOTZE ijl- jKxlpre:lseduik JOHN GOrŽE 3. glavni tajnik STEFAN BAXOVEC 1. iHjinožui Jajnik MATH AiiNICH 1. glavni Ma^iijnik 1. .JOHN HAlilAN jtreil-etl. naii/.or. »:. J. Pešci, J os. Mertel. Sprajcer in Vineeneij Kukee. V enem dnevu so vpisali otrok. To število jt1 eelo društvo navdušilo, in prva dva nabiralca sta prejela *a to delo ček za 15 dolarjev, kot nagrado za njiju trud. Sedaj črpa društvo iz mladinskega oddelka novega poguma in novih moči. pa tudi novi kandidat je pogostoma pristopajo. Danes, ko to pišem, šteje društvo 265 članov od rast lega oddelka ter 240 članov mladinskega oddelka. Dolžnost mi je, da na tem me*-tii zabeležim imena onih še živečih članov našega društva, ki sr> bili društveni ustanovitelji leta 1 ssf).. v Toweru. To so sledeči; Jos. Agnieh. J.;s. Smuk. Štefan Agnieh. Nikolaj Matetič, Josip Skala, Marko Kočevar, Štefan ravnost škandalozne delavske razmere. Na ljudi ali na njihovo varnost se ni pazilo nič! .Smrtne nesetili tudi delegatje našega odcepljenega društva. — Ko pride na dnevni red vprašanje asesmenta, je delegacija zahtevala. da se na članstvo države Min-nesote naloži posebni asesment. za 2.1e višji od ostalega članstva KSKJ. ^Zagovorniki tega predloga so seveda kazali za upraviebo te zahteve nevarna dela po fi državi in na neštete ponesrečbe, kakor da bi bili istih izključno le delavci krivi. (Danes na, lahko vi;lhfo v T < >. * A • • : <: * ' . / r. ! - • - • fc ' i Duh Je mo*. * ' i , ! ■ Sila ni nikaka odporno^. * * - r IJanovec, Cleorge Barič, John,.I»a-rlč. Stefan Kauh in John Butala, j Mnogi drugi društveni ustanovitelji se nahajajo st-d;j j po Jlesaba ; Range in drugih krajih Združenih držav. \ si g(u-i omenjeni člani in usta-i novitelji društva se ob tej pri-: liki prisrčno zahvaljujemo v prvi, vrsti Rev. Ksaver Bajcu njegovo soočeli ono delo .ki šnio i ga mi pred 31 leti. Istotftk'f^e yjf-hvaljujejo sedanjim .uradnikom društva, ki skrbe za tak lep re.l in .slogo pri društvu. Sedanji društveni odbor je •sledeči: Frank Jerieh. pred.sed-nik: Jos. Sprajcer. podpredsed- i nik; jos. Mertel. tajnik"; .los. J.' Pešci, zapisnikar in organizator; Frank Erčul st. blagajnik: Mati-1 ja Kobe, dosip Šikonija in Jacob' Prešern. nadzorniki. John Drob-nieh. Jurij Ban in Jos. Pucelj. <»b-iskovalei bolnikov. John Otrin, Jos. Plut h in Štefan Agnieh. j)o-rotniki. Jos. J. Pešelj. J IZ URADA DRUŠTVA "SV. SRCA JEZUSA, ST. 2, ELY. MINN. Ker obhajamo letos 2">letnico ustanovitve naše -ISKJ, nas veže dolžnost, da ol» tej priliki pokličemo v spomin zgodovino našega društva, ki je bilo tak< rekoč vogelni kamen JSKJ. Društvo sv. Cirila in Metoda je s kooperacijo našega društva Sv. Srca Jezusa, ustaiiTivilo Jednoto. kai era je dan".s. ob svoji 251ctni-ci ž ■ širo!-:o razkrilila svoja krila, upati in želeti pa je, da jih še bolj razširi. Zgodovina našega društva sv. Srca Jezusa št. 2 se pričenja nekako takole: Društvo Srca Jezusa je bilo ustanovljeno leta 18fS4t ter je pripadalo k Narodnemu Slovenskemu SpolktL Toda že po dveh letih svojega obstanka se je med članstvom pojavila nesloga, katere posledica je bila. da se je članstvo razcepilo in večina istega je prestopila k KSK-T.. ki je tisti čas že obstojala. Ali kmalu je članstvo spoznalo napako, katero je storilo s tem, da se je razcepilo. Ker že 7ia prvi konvneiji KSKJ, katero so posetili tudi delegati našega društva, se je pokazalo, kako se meri enakopravnost članstva. Omeni naj se, da so tiste čase vladale po Minnesot i v resnici na- STRAN XTV * GLAS NARODA, 12. JUL. 1923. _ _ _____ _ ___ _ ______ ,' 1 __ U^tQnfiyljarij^ In napredovanje društev, IZ URADA DRUŠTVA SV. BAB-BARE, ST. 3, J. S. K. J. LA SALLE, ILL. K proslavi 25letniee naše slavne J. S. K. J. izre-kaino vsi »»lani z duhom in srcem: pozdravljena tiii4A°ai^k<*}sa aues s*# še trije teh ustanoviteljev med nami kot častni sobrat-j#, in ti *o: Math komp. Math Hribernik in John Modk*. Prvi odborniki društva sv. Barbare so bili: Math Kotup, predsednik; Daniel Badoviuae, tajnik; Anton Dežmati. blagajnik : zadnjega krije sedaj že hladna zemlja. To so bili možje, katere moramo spoštovati, oni pa. ki jih ni več med nami. naj nam ostanejo v blagem spominu. Ti možje so se trudili ter storili vse. da koraka danes naše društvo jK»gumno naprej v svoje petindvajseto leto. Kakor vidimo, bo letos dne 18. avgusta društvo sv. Barbare, št. 3. obhajalo svoj 25. rojstni dan. Kaj je to društvo dobrega storilo j in hudega prestalo v teh dolgih 25 letih, ne )>om tukaj opisoval, ker vero, da bo v slavnostni številki itak primanjkovalo prostora, samo toliko naj omenim, da hudo in slabo se je zmerom z dobrim plačevalo ter da smo še danes tukaj v bratski slogi in ljubezni do svojega bližnjega na trdni podlagi kakor skala sv. Petra. Ne smem pozabiti omeniti, da svetovna vojna tudi nam ni prizanašala ter nam ugrabila sobra-ta mladeniča John Pelkota. šel je pod zvezdnato zastavo, za katero je bil v« vnet in za katere slavo je izdihnil v najlepših letih svoje življenje. V častrvem vojaškem spremstvu je bil pripeljan mrtev na dom svojih staršev, in dne 18. novembra 1918 je bil pokopan v La Salle po cerkvenih in vojaških obredih o!) navzočnosti društvenih »obratov. Skrbimo tudi vnadalje za slogo in pravo bratsko ljubezen, deluj-mo za napredek in blagostanje svojega naroda in sami bomo želi sad našega dela. , Tebi pa, jugoslovanska katoliška Mati, kličem v imenu stodva-najstih članov in članic: Živi, pro-evitaj in rasti od svita do mraka, neprenehoma noč in dan! Anton Kastigar, tajnik. IZ URADA DRUŠT. SV. ALOJZIJA, ŠT 6. JSKJ, LORAIN, O. Ob petindvajset let niči ali srebrnem jubileju naše slavne Jednote, čestita vse članstvo našega društva najprisrčnejše naši materi J. S. K. Jednoti ter ji kliče: — Živela! Cveti in rasti ter podpiraj sToje člane še dolgo vrsto let! Naj pri tej priliki podam nekoliko zgodovine našega društva sv. Alojzija. Dne 18. septembra 1898., se je zbralo nekaj zavednih mož,-ki so ustanovili podporno društvo ter mu dali im Marija Pomagaj, at 6. Prvi odbor je#bil izvoljen in v njem ko bili sledeči rojaki: — Frank Krištof, predsednik; Fr Hive*, tajnik; Matija Simčič, za »topnik, Jos. Sprajtz, blagajnik Ustanovitelj društva je bil so brat Frank Krištof, ki je bil vrl delavec na društveneif polju. — Društvo je v takrat majhni k* ram »k i naselbini še povaljno na predovalo. I'owjeje, po par letih, so lorain •ki možje spoznali, da bi biio tre ba ie enega društva, za*o so s< zbrali dn« 2. junija 190J., v Aloj zij Virasfoji* nroatozih plodeč - 1% IH JUGOSLOVANSKI NARODNI DOM V EL*, MINN. SLOVENSKI NARODNI DOM V LORAIN, OHIO. __s__ rojaki: Al. Virant, Fr. Bivec, Fr. ' Tomazin, John Cinkole, Fr. Justin st., Frank Justin mL, Anton Len-ček st., Anton Lenček ml., Anton | Skraba. Anton Bombach, John Puškin. Frank Kosten. Luka Udo-vič. Andrej Tomazin. Lovrenc Bombač, Anton Rahotina, Peter Milk. Anton Pogorele, Frank Am-brožič in John Svet. Ustanovili so dtuitvo ter mu dali ime "Kranjsko Slovensko Katoliško Podporno Društvo sv. Alojzija". Po ustanovitvi so takoj volili društveni odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči društveniki: Alojzij Virant, predsednik; Fr. Tomazin, podpredsednik; John Cinkole. tajnik; Frank Justin, st. j računovodja; Anton Lenk. bla-' gajnik; Anton Rahotina. bolniški | obiskovalec; Anton Bombač, vra- y i tar. Pod vztrajnim in vestnim ta-' » kratnim in še potem večletnim; predsedniko-m, sobratom A. Vi-J rantom je društvo lepo napredo-j vaJo. Tudi je članstvo društva —izprevidelo, da brez večje skup-i ne organizacije ni mogoče napre* do vat i, zato so člani društva svs Alojzija pri drugi mesečni seji sklenili, da pristopijo k J. S. K. J., katera jih je sprejela pod svoje okrilje kot društvo sv. Alojzija.; št. 19. * | j Društvo sv. Alojzija je lepo na- J i predovalo v članstvu, tako da je i kmalu prekosilo prvo. dočim je 1 društvo Marija Pomagaj lepše na- t predovalo v finančnem oziru. — 1 Pozneje so se vrinile nekake mrž- c je med članstvo obeh društev; prvo se je ]>onašalo s svojo bla-gajno. drugo pa z večino članstva. ] Ker je bil nastal nekak nespo- 1 razum med članstvom št. 6 in 19. kakor že omenjeno, se je članstvo obeh društev pričelo pogovarjati, naj bi se o«be društvi združili v t eno samo močno društvo, ki bi bilo t ponos slovenski naselbini v Lo- t rainu. , Pr\i poskus za združenje je bil j uprizorjen dne 17. januarja 1919 , v navzoč/ost i štirih zastopnikov . vsakega društva, ker se pa niso ] mogli sporazumeti radi različnih zaprek, n. pr. adi društvenega > imena in različnih stvari, se je to ] stvar za par let opustilo. t Leta 1921.. se je članstvo zopet j začelo zanimati za združenje ter > je meseca junija izvolilo zastop- j nike. da pripravijo združevalno i pogodim. Zastopniki od društva 1 št. 6. so bili L. Petkovšek. Frank 1 Justin, Luka Udovič in Geo. Petkovšek. Od društva št. 19, pa J. i K um se. Frank Jančar, Louis Ba- j lant in John Piškur. Ko so se- t zastopniki zbrali dne 30. unija « 1921.. so se sporazun^li ter pri- 1 pravili lx>g«Klbo meti društvi: —. ] ostala je številka prvega in ime' s drugega društva in sedaj se ime- J nuje društvo sv. Alojzija št. 6,K JSKJ. , Na prvi seji meseca julija sta j društvi sporazumno glasovali za'{ i pogodbo, katero je odbor pripra-' t vil. za kar se je pri obeh društvi^ j 2 glasovalo z da. ' * . i *■ Prva skupna seja združenja se)] je vršila dne 21. avgusta 1921.. i kjer je bila pogodba še enkrat j j preči t ana in sprejeta. Pri tej pri-p liki sta si predsednika obeh dru-. ( štev podala roke v znamenje zdru- j ženja obeh društev v eno, nakar j je sledil velik aplavz ter živio kli-! ei. Ker je i>il navzoč glavni pred- '. < sednik J. S. K. J„ sobrat Louis , Balant, nam je napravil kratek, pa jedrnat govor ter nam čestital k združitvi. Glavni urad je klasificiral obe društvi skupaj pod ime društva sv. Alojzija, at. 6 JSKJ. Drustyo sedaj v bratski slogi lepo napreduje tako v članstvu, kaikor v finančnem oziru. Društvo je solastnik Slov. Nar. Doma, kjer 'ima za $1000 deklic $1080.12 gotovine, skupaj znaša društveno denarno premoženje $2080.12. Društvo šteje 215 članov in članic in članov in članic v mladinskem qd-i.l40.C0 podpore, -ti .200 odškodnine in ;}*J.300 po-smrtnine. Skupaj torej ^11.016.00. Društvo šteje danes vkupaj ">0 članov in članic. Našo Jednoto • kar najtopleje priporočam, ker, točno izplačuje podporo in >mrt-' nino. Mihael Mravenec, tajnik. 12 URADA DRUŠTVA SV. JO J ŽEPA ŠTEV, 12 J. S. K. J„ PITTSBURGH, PA. ___ i Društvo je bilo ustanovljeno le-' ■ ta I*i97 ter se priklopih) h K. S, K. J. Ustanovitelj mu je bil pokojni narodnjak Jožef Gorišek, s čemer si je postavil trajen spo^ m in med tukajšnjimi rojaki. Ustanovnih članov je bilo 1."». Od teli I še žive: Dominik Kterniša, Math Kiren in Lovrenc Nogode. Ostalih' dvanajst je umrlo ali pa so pristopili k drugim društvom. Kot že omenjeno je društvo pr I votno spadalo h KSKJ. in naj tudi omenim, da so na neki konvfui-j ciji zastopnika Goriška postavili, ,pod kap ter ni smel prisostvovati I ejain. To postopanje je dalo po-' vod, tla je društvo odstopilo od :omenjene Jednote ter si izposlo-valo svoj lasten carter dne 6. sep-1 t eni bra 1900 za Pittsburgh in oko-! lico. Zatem je imelo društvo bolj 1 riijevo pot, kajti kmalu je bilo par smrtnih slučajev, kar je bilo' ::a samostojno društvo zelo hud u-' darec. Do leta 1903 je društvo po J islovalo ped svojim čarterjem ter j , plačevalo članom .sto dolar jev ■ sm nt nine in po za soproge čla-jnov. Radi velikih izdatkov je jela !blagajna zelo hirati in članstvo je i Lilo prisiljeno poseči bolj globoko j v žep. Na podlagi tega je članstvo [izprevidelo, da je « ni na ."»7 cesti v Pittsburghu, — t k jer imajo tudi dr..ga slovenska društva svoj sedež in svoje mesečin seje. Društvo je precej dobit' napredovalo v članstvu, ali i-melo je tudi neprilike, ko je razsajala španska in flu en ea, ker te-"daj je bilo več smrtnih slučajev. I Naše društvo je bilo primorano priskočiti na pomoč z dvojnimi a-.sesmenti, kar pa za članstvo ni bilo haš ugodno. Delalo se je slabo, !al: vsak je rad plačal svoje prispevke, ker to ni bilo ravno mnogokrat. Zatem se je na konveiui-ji sprejelo no.vo plačilno lestvieo, j kar jt dalo krajevnim društvom ,zop. t veliko nalogo, da se je članstvu natančno raztoliuačilo njen jponuin. Seveda, začetek je težaven sedaj gre. pa vse v lepem redu ua-Piej- Dmštvo je napredovalo tekom petih let za precejšnje število članov, kar je tudi zasluga uradnikov iu naših rojakov. Danes šteje društvo 131 članov in članic in 32 otrok. Sporazum med članstvom '.je po vol jen. J K slavnosti 2."»-letniee et svoje naloge nn društvo je začelo zopet lepo napredovati, tako da je štelo leta lWOti.. že nad K) članov. K«»r pa nesreča nikoli ne počiva, je tudi nas hudo prizadela. Bolnikov zmeraj več. blagajna prazna. tako da smo bili dolžni članom na bolniški poti port nad — $18000. Ker pa smo hoteli ostati ivrsti obljubi ter drug drugemu pomagati, smo zvišali bolniške prispevke Iz 50e na $1.00. Ta do-(klada je trajala nad sedem mesecev. Obenem smo prirejali tudi včasih veselice, tako da smo polagoma poplačali zaostalo bolniško podporo ter dali zopet lepšo priložnost novopristoplim, kajti dokler je bila blagajna prazna, je bilo težko z agitacijo. Vsak se je izgovarjal : Kaj mi bo društvo, ki nima denarja, da bi izplačevalo podporo! Leta 1907. je članstvo izrazilo željo, da se nabavi društvena zastava in regalijc. — Posebno se je za vse zanimal so-brat Anton Rak., Sklenjeno je bilo, da se da delati zastavo g. Bahmanu v Chicago. Prispevali hud vsak po 6 dolarjev. Ta krasna zastava je še danes v ponos vsem tukajšnjim rojakom. Izprevideli smo tudi, da nam manjka lastnega doma, zato smo dne 18. junija 1918. sklicali se-Htanek z ostalimi društvi, ki spadajo k raznim Jednotam in Zvezam. Skupno s temi' smo začeli razmotrivati, kako bi najlaglje prišli do lastnega Doma. Na tej seji smo izvolili odbor ter ga pooblastili s polnomočjo v vseh zadevah, ki bi se tikale Doma. Ker je bilo tisti čas vse precej drago, nam je sobrat Anton Planinšek ponudil svoje zemljo za stavbišče za polovično ceno. Usoda žal, ni hotela, da bi videl to našo dvora-' no. Ponesrečil je pri delu ter tekom dveh tednov izdihnil. Ravno ko je imel biti navzoč pri otvoritvi dvorane, smo izročili njegovo truplo materi zemlji. Bodi mu Čast in hvala! Nam ostane v trajnem spominu. V tistem času je bil tndi mate-rijal za zidavo precej drag. V društveni blagajni smo imeli nekaj denarja. Prvo društvo, ki je bilo voljno pomagati z denarnimi sredstvi, ie bilo naše društvo av. Alojzija ter darovalo vsoto $205.75, nakar so se tudi druga, društva odzvala ter pomagala vsako po svoji moči. Sedaj imamo svoj Dom, na katerega smo lahko ponosni. Stavba je stala okroglih $4000. V teku treh let je bil Dom plačan. S tem smo pokazali tudi drugim narodnostim, da je v slogi moč. Med tem ijasom pa smo imeli tudi dosti izprememb pri društvu av. Alojzija. Razsajale so bolezni, izgubili smo tri člane in nakazale se je mnogo bolniške podpore Mislim, da je naše društvo prekosilo vsa druga enako močna društva z izplačat, a tudi to smo doprine**! k mimt> Vestjo. Vedno 00 gotovine. Blagajna se je v zadnjih petih letih nekoliko znižala. Pripomogli smo z denarjem marsikomu ter kupili vence umrlim sobratom in sose-stram. Ponosno je naše društvo tudi na svoj Dom. d asi ni ono njegov edini lastnik, temveč ga lastujejo vsa slovenska društva v naši naselbini. Smelo trdim, da je ravno Slovenski Dom združil Slovence, ki živimo sedaj v najlepša slogi. Želim vsem društvom naše Jednote mnogo napredka. Tebi. Jednota, pa mnogo jubilejev! Louis Taucher, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 21, J. S. R. J. DEN-VER, COLO. K 251etniei JSKJ smo tudi mi sklenili napisati par besed in nekaj zgodovine dr. sv. Jožefa, št. 21. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 15. septembra 1901. — JPrvi začetniki društva so bili: John Detyeve, Math Ambrozic, John Turk, Mat Sadar. Joe Ep-pih in Karol Tursich. Ob začetku je bilo 37 članov in članic. Društvo je takoj ob začetku lepo napredovalo, ker je štelo že 11. junija 64 članov in članic ter je imelo v blagajni do 400 dolarjev premoženja. Prvi uradniki društva so bili: John Tnrk, predsednik; Karol Tursich, podpredsedrhk; John Debevc, prvi tajnik; Joe Mauc, drugi tajnik; Matt Sadar, blagajnik in Matt Ambrozich, — zastopnik. * t Za ustanovitev društva je največ deloval sobrat John Debevc, ki je tyil tudi večletni tajnik ter je mnogo pripomogel društvu do lepega napredka, kakor tudi ostali prvi odborniki in ustai3bvite,]}i. Vso hvalo zasluži tudi Matt Sadar; bil je neprenehoma 9 let društveni blagajnik. Izmed začetnikov smo izgubili dva zelo aktivna člana, in sicer Karol Tur-sieha in Joe Eppiha. Do meseca julija 1903.. je društvo zelo lepo napredovalo. Omenjeno leto pa je bilo skoro katastrofalno za društvo, ker je izbruhnila stavka v tukajšnjih ru-dotopilnicah. Skoraj vse članstvo omenjenega društva je izgubilo delo, in tako so se morali nekateri podati v druge kraje, s trebuhom za kruhom. Nekaj jih je ostalo, pa vsled stavke niso mogli plačevati redno mesečnih doneskov, dasi bi bili radi še nadalje člani društva. ' Nekaj i« bilo treba torej ukreniti. Tako' so vzeli denar iz blagajne ter plačevali na glavni u- I - -i -i--- Ob srebrnem jubileju naše slav. Jednote nas navdajajo prijetni občutki, ko se spominjamo pretek-isti Jednote in ko zremo v njeno bodočnost. 18. julij je dan našega davlja. Na ta dan bo proslavljalo nad trinajst tisoč članov in članic odraslega in mladinskega odelka dobra dela. katera je vršila J. S. K. J." tekom svojega obstanka. Praznovanje obletnic je bilo v navadi že med davnimi narodi. — Vsi se radi spominjamo važnejših logodkov našega življenja in življenja naših prednikov. Ustanovitev JSKJ, je bil važen fjfodovin-! ■»ki dogodek za naš narod v Zdr.( državah, zato se spodobi, da naš' praznik dostojno proslavimo. Naš narod nima v tej novi do-; movini nobenih tako vzvišenih us-j tanov, kakor so bas naše podpor-j ne organizacije. Te organizacije so bile ustanovljene !n obstojajo; še danes za medsebojno pomoč v; potrebah, zato zaslužijo največjega spoštovanja. Jednota je ljud-j *ka lastnina, vsak član ali člani-: ca je del Jednote, a vsi skupaj pa tvorimo celo Jednoto. j S ponosom ^e oziramo na preteklost Jednote in veseli smo uspe-j hov, katere smo dosegli. Nad dva ( milijona dolarjev je že izplačala ta organizacija v dobi svojega ob-' .Janka. Te podpore no bile v veliko pomoč mnogim članom' in članicam ter drugim dedičem. Med« tem, ko je Jednota vestno izvršo. vata svoje plemenite dolžnosti, se je tudi povzpela na trdno in j zdravo podlago. Izboljšala je tudi: pogoje za članstvo in je takorekoč, Jednota'danes na boljši podlagi! kot je bila kdaj poprej; Ima ugod-' rad za vse prizadete člane in članice, in sicer tako dolgo, da se je bilo že bati, kaj bo, ako bo več bolnih članov. Kje se bo vzelo, da se jim bo plačevalo v slučaju bolezni itd.? Končno se je začelo obračati mal(f na bolje. Matt Sadar, tedanji blagajnik, je posodil društvu denar, da se je poravnal dolg pri Jednoti. Potem so kmalu nastopili boljši časi. nakar je tudi društvo začelo lepo napredovati v vseh ozirib, v fclanstvu in finaneijelno. Društvo, sv. Jožefa j.e od začetka pa do časa. ko daje Jednota podpore svojim članom, dobila od Jednote približno $5000.00. — kar je gotovo lepa vsota. Marsikateremu bolniku je bilo s tein denarjem pomagano v njegovi bolezni. Za časa obstoja društva smo izgubili iz naše srede 11 enakopravnih članov (ic) in enega iz mladinskega oddelka. Društvo posebno letošnje leto izvrstno napreduje; sedaj šteje 90 enakopravnih članov in članic. 3 samo za smrtnino in 33 jih je v mladinskem oddelku. Torej, kakor razvidno, društvo,je kljub kritičnim časom lepo napredovalo in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Sed-anji uradniki so: John Kuc-ler, predsednik John Shutte. — tajnik; Frank Skrabee, blagajnik. Leta 1918. v jeseni je društvo sv. Jožefa oziroma tedanji uradniki, pričelo važno akcijo, kako si omisliti lastili, narodni dom. — Po težavnem naporu in po raznih zaprekah se je dosegel spora-jzum s tukajšnjimi šestimi sloven-J skimi društvi, in kupila se je kras | na dvorana, v kateri društvo se-[daj zboruje. Ta dvorana je v ponos slovenski naselbini. Torej ravno društvu sv. Jožefa gre velika hvala, da je v tukajšnji naselbini Slovenski dom. To pa zato, ker je prvo podvzelo to akcijo. Seveda, tudi tedanjim, uradnikom se je zahvaliti, ker se niso ustrašili nobene kritike, vse se je premagalo in tako je danes društvo sv. Jožefa delničar Doma slovenskih društev. Društvo sv. Jožefa je tudi ponosno. ker ima gl. uradnika iz i svoje srede v glavnem odboru; on je že več let član našega društva. Društvo ima sedaj v svoji blagajni do $550. inventar društva je pa vreden do $320. Društvo i-ma poleg tega tudi krasne ameri-kanstke in društvene zastave. Seja društva se vr\i vsak drugi pondeljek v mesecu v dvorani • slovenskih društev. In sicer toč-! no ob 7. uri zvečer na 4464 in 68. i cesti. K 25-letnei JSKJ kličemo vsem našim ustanoviteljem Jednote in (društva, ki so še živi, da bi do-j čakali, če mogoče, še petdesetletnico naše slavne J. S, K. Jednote! | Vsem mrtvim ustanoviteljem pa bodi lahka ameriška zemlja, kajti njih dobra dela bodo ostala vedno v hvaležnem spominu naše organizacije! K sklepu pozdravljamo vse sobrate in sosestre pri J. S. K. J ! John Kucler, (predsednik. John Schutte, tajnik. Frank Skrabee, blagajnik. Le malo ljudi si more prlvoSči- !ti jezo. 1 • . • Večinoma zmaga oni, ki si upa. * * * Velike višine so nevarne za slabe glave. * * * Vse. kar živi, ne živi samo in tudi ne zase. « # * Naravo vsake stvari je najbolj-c videti v njenih najmanjših delih. — '* ♦ * Izobrazba je, vedeti najboljSe, kar se je kedaj reklo in mislilo ha svetu. # * * Pouk nauči v enem letu več kot pa izkušnja v dvajsetih. * ♦ * Dobrotnik vkleše svoje ime v roke onega, ki sprejme dobroto. dne istega dne, in sicer v prostorih Josipa Jeraša, isOo Broad A1-' ley. In res, ustanovili smo društvo.' Prvi odborniki so bili: Frank Ga-' brenja, predsednik; Mike Štru-^ kelj, tajnik; Martin Pintar, bla-' » gajnik. Pristopilo je takoj dvajset rojakov. Društvu smo dali ime prvih slovanskih apostolov in blagovestnikOv sv. Cirila in Meto-' da. | Dne 24. junija se je vršila iz-vanredna društvena seja, pri ka-J ter i se je sklenilo, da se d-u.štvo priklopi k J. S. K. Jednoti, katera nas je dne 6. avgusta 1900 sprejela pod svoje okrilje. Društvo je te daj štelo 41 članov. I Za društveno geslo smo si izbrali rek: — Vse za vero, dom in' narod! — J Od tedaj je društvo vidno napredovalo v članstvu in mladin-1 skem odelku. f Sedaj šteje društvo čez dvesto' ne pogoje in plačuje višje podpore kot jih je plačevala kdaj v —' preteklosti. Od časa ustanovitve naše Jednote pa do danes, so se razmere čudovito izpremenile. V prejšnjih! letih, ko še ni bilo naseljevanje' omejeno, so naši rojaki trumoma prihajali v to novo deželo. Takrat' je bilo lahko za dobivanje novih! članov; komur se je le nekoliko' pojasnilo ugodnosti, če postane1 član društva, je skoraj g-otovo pri-| stopil. V sedanjih časih je pa agi-' taeija težavnejša. Vedno manj jej rojakov in rojakinj, ki še niso pri( nobenem društvu in take je težje' pridobivati, ker se že sprva niso; brigali za podporna flruStva. Tudi' kompeticija med našimi organiza-' c i jami je precejšnja; vsak deluje' za svojo organizacijo. To nas po-j zivlja še k večji agilnosti. Zdra-! va kompeticija je vedno dostopna samo da se ne blati naših sosednjih bratskih organizacij. ■ Nekateri rojaki se čestokrat u-jamejo na limance raznih agentov ki "prodajajo' razne zavarovalnine. Takim agentom teče jezik dokaj gladko in vse mogoče in nemogoče stvari obljubljajo. Kadar pa pride čas, da bi v resnici morali plačati podporo, p ažc dobijo kak vzrok, da jo odklonijo ali pa odtrgajo kolikor se jim poljubi. — Kaša Jednota pa je v vseh ozirih, poštena in točna. Vsak, kdor sej ravna po pravilih, je zasiguran,; da bo prejel vso podporo, za kolikor je zavarovan v slučaju nesreče ali bolezni. Zasiguran je tudi* vsak, da bo za slučaj smrti posmrt-' nina izplačana določenim dedi-' Čem. — J. S. K. J. je naift lastna' in domača podporna organizacija m kot taka je za naše priprosto1 lelavsko ljudstvo ena najboljših.) Dobra je po svojih dejanjih, ne samo v besedah. { JSKJ je priljubljena med na-iim narodom. To pričajo movol pristopli člani, ki pristopajo ved-' no v večjem številu. "Priča nam tu-' :li obstoječe članstvo, ki tako prid-' io agitira za svojo organizacijo. I Naš praznik bomo proslavljali v' najlepši bratski slogi, kar je ne-' p rečeni j i ve vrednost! za našo or-3 ^anizacijo. Proslava petindvajset-' letniee je proslava mnogoštevilnih' lobrot, katere je izvršila Jednota I v preteklosti. Obenem je to pro-' slava naše bratske in sestrske vza-' jemnosti. j Podajmo si roke ob tej priliki in sklenimo, da si bomo tudi vbo-' 3oče še ostali zvesti bratje m se-j stre ter da bomo se bolj neumor-j no delovali za napredek in izbolj-, lan je naše J. S. K. J. Spomnimo se tudi naših prvih1 boriteljev, ki so pred 25 leti za-j zibali zibelko naši sedaj mogočni Jednoti. Veliko ustanoviteljev in nstanovnih članov je Be med na-J mi. Danes smo vam hvaležni iz 3na naših src, da ste ustanovili to' prekoristno organizacijo. Vi štej lahko ponosni na uspehe Vašega započefega dela, naša dolžnost pa je, da vam čestitamo. Nekaj izmed ustanoviteljev je odšlo iz naše sre-J ie v vednost. Ni jih več med na-j mi, toda njih spomin pa živi in1 bo živel med nami, dokler tudi iias ne zadene enaka usoda. j Joa. frafckr, glavni tajnik. ! . - — — .. - • Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. FRANK OSTRO VŠKA, trgovec z oblekami ter obuvali za moške In otroki 6824 Butler St., Pittsburgh, Pa. CrTiAS NARODA. 12. JUD. 1923. ALLEGHENY VALLEY BANK OF PITTSBURGH 5137 BUTLER STREET. Glavnica: $100,000.00 Prebitek: $150,000.00. Imetek: $3,000,000.00. Uradniki: John Ijoresrli, predsednik. Frank I^ackner, "jHMlpredsednik. K. J. O'Brien, blagajnik. iV. V. Hi u^K«*inaii, i*>jnož*ji blagajnik. - HRANILNICA JUGOSLOVANSKE KATO LIŠKKE JEDNOTE. RUDOLF MESNAR, TRGOVEC IN KROJAČ, * 5239 BUTLER STREET, izdeluj i obleke po pajnovejši modi, z najfinejšega materijala ter po najnižji ceni. MICHAEL ZUGELL, trgovina z modnim blagom, 5115 Butler Street. 4741 Butler Street, Pittsburgh, Pa ISKRENE ČESTITKE JSKJ! Frank Goiisek HOTEL, 533G Butler Street. SCHRAMM 4 STEINMEYER REAL ESTATE & INSURANCE PITTSBIRGH. PA. ISKRENE ČESTITKE JSKJ.! JOSIP KJROTEC HOTEL, 5175 Butler Street. Edina slovenska tiskarna V PITTSBURGHU, INTERNATIONAL PRINTING COMPANY C28—630 Grant Street, se priporcča vsem društvom JSKJ. v pittsburški okolici. ISKRENO ČESTITA JSKJ. FRANK TREMPUS VELETRGOVEC Z LAHKIMI PIJAČAMI, 42—48th Street ČLANOM IN ČLANICAM JSKJ. naj prisrčne j še čestita FRANK ROG I IN A HOTEL, 4517 BUTLER STREET. ANTON LUCAS SLOVENSKI ODVETNIK, vrhovni odvetnik Narodne Hrvatske Zajednice, « . 632 BAKE WELL BUILDING, Telefon Court 5430. Zapomnite si vsi! Xajboljxe je za vse vas, kadar se poškodujete na delu, da se o zadevi odškodnine obrnete iva mene. Če se kdo smrtno ponesreči vsled železniške nesreče, avtomobilske • nezgode .ali kaj sliencga, sporočite stvar meni iu jaz se bom pobrigal, da bodo dobili njegovi svojci kar jim gre. Kosto Unkovič, javni notar, PITTSBURGH. PA. 415 Craiif St. ALI VESTE, DA ŽE DRUGO LETO USPEŠNO POSLUJE V PITTSBURGHU SLOVANSKA DRŽAV. BANKA? Opravljamo vse bančne posle tako kot največje ameriške banke. a posvečamo prav posebno pozornost skrbi za naše ljudi Posojujemo denar na dobra jamstva Plačamo po štiri odstotke obresti na vlojre. Sprejemamo ttuli začasne ulope. Prodajamo parobrodne listke ter pošiljamo denar v stari kraj za najnižje cene. Kapital in prebitek: $250,000.00. Uloge več kot $1,000.000.00. THE AMERICAN STATE BANK of Pittsburgh, Pa. Corner Cth Avenue & Grant Street. Dr. Aug. J. Korltnak. predsednik. Ivan Bielek. podpredsednik.' Frank J. tiurfak, blagajnik. JSKJ. TER NJENEMU ČLANSTVU iskreno čestita JQHI^ F. STOKAN hotel/ ^ Corner 48th and Butler Sts. Vincent Besal GROSERIST, 5406 Butler Street, prodaja in dov&ša na dom najbolje in najbolj sveže grocerijske potrebščine. ČLANOM IN ČLANICAH JSKJ. iskreno čestita JOHN ŠPEHAR H O TEL, 5100 BUTLER STREET. ISKRENO ČESTITA JSKJ. M. A. Hanlon pogreb nri k, automobili za poroke in krstije. Telefon Fisk 3513. 5126 Butler Street. JSKJ. ISKRENO ČESTITA GEORGE VETTER, i Real Edčate and General Insurance, Telefon Fisk 843, 5141 Butler Street. CJ. J j* Bi SLOVENSKI KRIŽAR City MofiumenUI Co. 1133 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. ■ Izdeluje in postavlja nagrobne spomenike v državah Pa., W. Va. in Ohio. Se priporoča članom JSKJ. * —PiJrite po cenik. 7* 4' , A __ STANKO MlTREČlC MESAR, 4737 Hatfield St. se priporoča Slovencem. ČLANSTVU JSKJ. PRIJATELJSKO ČESTITA PAUL BARA veletrgovec z lahkimi pijačami, 5228 BUTLER STREET, Telefone Fisk 0971—4. ČLANOM IN ČLANICAM JSKJ. ISKRENO ČESTITATA Klobučar in Rogina mesarja, 5236 Butler Street. ISKRENE ČESTITKE JSKJ,! C. DeWitt Barr i ■ * - lekarnar, C or. ."»3rd and Butler Sts„ PITTSBURGH, PA TELEFON: Fisk 3551 0652-J Hiland 7851 Ustanovljeno 1876. P. C. BYRNE, pogrebnik, 5214 BUTLER STREET. se priporoča članom JSKJ. in drugim Slovencem v Pittsburghu. JSKJ. ISRKENO ČESTITA \ Paul Bubanovich ISKRENE ČESTITKE ČLANOM IN ČLANI CAM Ji & K. J.! Frank Eržen, lastnik Riverside hotela, „ V " : ; i ' • 1200 River Ave., North Side, Pittsburgh, Pa. ANTON SKERLONG lastnik barvalnice in čistilnice modnih oblek. Glavni stan: Meade and Monroe Ave., Bellevue.' Podružnica: 5124 Butler Street, Pittsburgh, Pa. TELEFON: Fisk 1428—J. Linden 1082. J. S. K. J. ISKRENO ČESTITA Nik Jaketič HOTEL, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa* JOSEPH TICBAIt, mesar In grocerist, . lie—{ith st FRANK GOLOB, slovansko kegljišče, M 27 Bwtler Steect. J, F, YOU KG, lekarnar, 5201 BUTLER ST., P11TSBUROH, PA. Članom in članicam JSKJ. iskreno čestita »'John cTVlravintz, gl. podpredsednik KSKJ. 1022 East Ohio St., North Side, Pittsburgh, Pa. ... .... STRAN XVI Rojaki v Pittsburghu in okolici, podpirajte ^ . vam naklonjena podjetja! « ; .jjjfi gim -^^HO . K * . : Anton Zbašnik. ' - - \ Stefan Schaeffer, HOTEL, ' p » F 114—43rd ST., . PITTSBURGH, PA. t Section Three -- Page 17-24 GLAS NARODA \ , »j ^. Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote "r TreHii del - Stran 12,231 m NEW YORK, THURSDAY, JULY 12, 1923. — ČETRTEK, 12. J ULIJA, 1923. t»3W» Kratka zgodovina društev Jugoslovanske Katoliške JediMe^ ______.__________________________ ..■■ . ______ _ _ _______._.... _ _ ____ . * ■ . ■ ^ ^ ^ . __L ' J ' ' ■ ' ''' IZ URADA DRUŠTVA SV. JO 2EFA, ST. 20, JSKJ, GILBERT, MINNESOTA. Društvo sv. Jožefa št. JO. je bilo ustanovljeno dn«* 15. sejitem-hra 1901 v Sparta. Minn., in sicer * 25 elan i. I'stanovitelj društva je bil J. rakiš. ki je iiil tudi prvi društveni predsednik. Društvo je nrkaj «-a»a preeej dobro napredovalo, dokler n xt nastopili bolj slabi ča-bi, nekoliko pa so bile tudi razmere pri društvu krive, katerih pa ne bom opisoval. Leta 1915 je prestopil k našemu društvu pokojni Frank Kočevar. ki je napravil v društvu red. AVliko je imel truda, predno je spravil društvo zopet v pravi tir. Seveda je iiilo ludi nekaj članov, ki uLso o-dobravali njegovih nasvetov, ali dane» mu je vsak Alan hvaležen, čeprav ga^ že krije nekoliko let črna zemlja. Vsi uradniki se ravnamo jm» njegovem vzgledu. tako da je veselje prisostvovati sejam in društvo vsled tega tudi lepo napreduj«. V imenu vseh članov in članic našega društva pocdravljaru vse članstvo naše slavne Jednote. — njej pa želim ob njeni 25-letnicr kar največjega uspeha. Joseph Novak, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. JU RUA, ŠT. 22, J. S. K J., SOUTH CHICAGO, ILL. Naše d u štvo je bilo ustanovljeno dne 15. *«*pteni4»ra 1901. Omenjenega d tie > t w zbrali na povabilo rojaka Joseph Cvelbarj« naslednji rojaki t Jo«. Cvelbar, Fr. Medos. Martin Volan, Jakob Go-renc, Jos. PogtUin, P«t«r Kekie, M. t ar Kwdič, Marko Badovinae, Jure Ttipae, Anton Videt, Frank Novak in Andrej Pozek. Ra/iiMutrivali so, da bi bilo j>o-trebno m koristno, ustanoviti v Smth (liicagu novo društvo, ki naj hi se priklopilo JSKJ. Sklenili so torej, da ustanovijo društvo, katero naj se imenuje društvu sv. .lurija. Na tej seji je bil iz-\oljen hladeči odbor: Jos. Cvelbar. predsednik; Pogulln, podpredsed: n:U. Martin Volan, tajnik in zapisnikar} — Fi^nkf J^Jedos, blagajnik in zastopnik ; Peter Kekič, ravnatelj. ... . . . Društvo je bilo »pr^eta p J. S. K Jednnto. — Nekaj ustanovnih* ti . . ^ elanov je ne pri drystvu. enajst* pa jih že krije Orua;/Anlja. kaj v miru polivajo. Vsi tla mi našega društva želimo naii Klavni Jednoti ob njeni 25-1h niči ksr največ uspeha. iš pozdravom vsem članom »n' članicam! 1 M. Mots, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA "SV. I-ME JEZUS", ŠT 26, EVELETH, MINNESOTA. l>ruitvo 8v. Ime Jezus. it. 25, JSKJ v Eveleth, Minn., je bilo | ustanovljeno dne 26. decembra —1 1901, in nicer po saslugi pokojnega rojaka in sobrat a Matije Lovšina s sledečimi, še sedaj živečimi m k našemu društvo spadajo-čimi člani: Matt Dolenc, cert. št. j 1670; Anton FVks. eert. it. 1674; j Frank Gacvoda. eert. it. 1676; —' Matt Matsele, eert. it. 1720; Ti-j t us Podkev, cert. it. 17^4; John j Primožič, cert. it. 1738; Martin Skerjane, cert. it. 1748. — Vsi ti člani so bili navzoči pri ustanovni sejt. Obenem a temi ima naše društvo še sledeče člane, ki »padajo pod okrilje naše jednote od prve-' »ra dne jajept ustanovi* ve: Matt leoV^M KoUt< t0t. If! George Kotze, eert. 424; Marko Sterbenc, cert. it. ; Karol gostarak, cert, it. 306; Bhn VUmk, cert. it. 1559; Matt Miroslavic. eert. št. 707; Martin Stukel, cert. št. 715. Od časa ustanovitve pa do danes so prejeli člani našega društva bolniške j»oore in smrtnin v skupnem znesku $35,518.80. Prva leta je imelo društvo velike finančne neprilike in kmalu bi bilo razpadlo. Tedanji jednotin tajnik. Mr. (ieorge Brozich je tedaj prihitel na pomoč na našo sejo in obdržal društvo skupaj, in sicer potem, ko so se člani za veza-I li. da bodo plačevali pol leta p< $3.CO na mesec. Bili so meseci, ko je imelo društvo po 30 do 40 bolnikov. Leta 1903., je ubilo v rudniku 14 članov. Društva so imela tedaj i tu na K velet hu navado, da so plavala vozove za ]>opreb, in ker tedaj «e ni bilo n/ JSvelethu pokopališča. smo jih pokopali na Virginia. -Minn. Lahko si mislite, da je toliko bolnih in smrtnih slučajev popolnoma posušilo društveno blagajno, < l leta 1905.. naprej si je društvo lepo opomoglo. Leta 1907., si je društvo kupilo kra,no društveno zastavo, ki je s>tala $250 in katera je še sedaj najlepša zastava od vseh dvanajsterih tukajšnjih slovenskih društev. Leta 1909., je kupilo društvo veliko okno v tukajšnji .slovenski cerkvi sv. Družine. Na to okno je dalo društvo zapisati svoje ime in dan ustanovitve. To je zelo dobra reklama za društvo.' kajti vsak, ki pride v cerkev, vidi na oknu društveno ime. Okno je stalo $500. Leta 191G., in sicer od 11. do 17. septembra se je vršila konvencija naše jednote na Evelethu. Društvo je priredilo delegatom krasen sprejem, katerega se gotovo še spominjajo vsi oni. ki so bili na tej konvenciji. Društvo je dalo tiskati krasne programe, ki so jih dobili vsi delegatje za spomin. — Sedanji društveni predsednik je Anton Fritz, tajnik Louis Gouže. Pozdrav! Louis Govže, tajnik. _s_ Kdor je navezan na svoje lastne vire. je na poti k sreči, kajti naše zmožnost i se razvijejo ter pokažejo eneižijo, katere niso bile preje zmožne. Kdor lahk očita in razmišlja, ne bo smatral večerov dolgim, in življenja pustim. • • * Komaj en človek med tisoči je zmožtn uživati srečo drugih. * * * Človek je bil ustvarjen za družbo. » * * Prišel^bo čas, ko bo človek tako prost in enak, kot so valovi, ki ^e zgrinjajo, a nikdar ne razpadejo * * * Nič manj ni resnično v tem človeškem kraljestvu znanosti kot v božjem kraljestvu nebes, da ne bo nihče prišel vanj razen oni, "ki pot-tane najprvo kot majhno dete". * * * Sedeti v senci kakega lepega 3 ne ter zreti na zelenje, je najboljše okrepčilo. # ♦ * l ista vest je mehka blazina. Ne karaj naravnih papak one- £•1, ki jih ne more popraviti. * * * Pravica obstoja v tem. da ne •»toriš drugemu ničesar zlega. * » ' Največja sreč« v življenja je prepričanje, da smo ljubljeni. 11 • • Kdor nima dobrega spomina, — naj ne skuša lagati. * * * Zapomni si to: — ljudje so taki kot je čas. Ob srebrnem jubileju. :■ Ivan Zormau : OLOVESNI (lan vaš krog proslavlja ^ brat brata radostno pozdravlja rastitka mnoga se glasi, in pesem -vneta vam doni. i i Par vredni, da vas poeastimo, da vzorno delo proslavimo, saj petindvajsetletni svit nad bratstvom vašim je razlit. Glasniki bratske ste pravice, glasniki rodne govorice: vsekdar je vašim srcem v slast, braniti našo rodno T-ast. Veselje v bratstvu razmnoži se a žalost v bratstvu razgubi se. Sirotam brišete solze, jim lajšate bridkost, gorje. Ko grenka bol ob jemlje brate, odpro srca se duri zlate: usmiljenih, dobrotnih rok pomoč deli vaš dični krog. Ko danes gledamo ponosno na vaše delo plodonosno, nam želja iz srca kipi: Bog živi vas še mnogo dni! IZ URADA DRUŠTVA SV. ŠTEFANA, ŠT. 26, J. S. K. J., PITTSBURGH, PA. • r 1 I -: Ob petindvajsetletnicL :- > ___ •Piše Frank Movern, blagajnik neizplačanih smrtnin. Vsak praznik, ki ga proslavljamo v naši republiki, ima svoj pomen. Dne 4. julija vsakega leta proslavljamo neodvisnost naše ameriške reipu-bljke. Na omenjeni dan se v duhu prxlaimo v ono dvorano v Philadelphiji, kjer so se zbrali naši svobodoljubni ameriški pradedje ter dne 4. julija 1876 pnaglaisili neodvisnost trinajstih ameriških kolonij, in s tem ustanovili našo republiko. Dan premirja (Amajice Dav) proslavlja zmago naše ameriške ar in aide v svetovni vojni. Ta dan vzbuja, posebno globok spomin in veselje v srcih tistih mater, ki so poslale svoje sinove na bojna jx>-lja. Francije. Slednje so gotovo izgubile zadnje upanje, da bi se njih sinovi še kdaj povrnili nazaj v domovino, ko je prišla ve*ft, da se je vojna končala. Oh, kako veselje je prinesla ta novica žalujočim materam! Na Spominski dan (Memorial Dav), ki ga praznujemo dne 30. maja vsako leto, se spominjamo ti-stlli vojakov, ki so v raznih ameriških vojnah darovali svoje življenje za -domovino. V.si tukaj omenjeni pravniki i-m a jo velik {»men za ameriško ljudstvo, kakor tudi za nas, ameriške Slovence, kajti tudi mi smo del naše velike republike. Toda za člane Jugo-Slovan. Katoliške Jednote z ozirom na njih organizacijo, pa ni bilo dosedaj še večjega praznika, kot bo dan 18. julija t. 1., kajti omenjenega dne bo 25. ro/stni dan naše dične Jednote. ali pe-tindvajsert let, odkar je bila ustanovljena, naša organizacija. Vsledtega omenjeni dan velikega pomena za nas člane JSKJ. Predno pa moremo razumeti pravi pomen 25. obletnice obstanka naše Jugo-Slovan. Katoliške Jednote,- si moramo obkratkem o-gledati našo organizacijo, kot je bila o4) času svoje ustanovitve, — njeno poslovanje in njeno sedanje stanje. Ko se je peščica zavednih in naprednih rojakov zbrala v Ely, Minn., dne 18. julija 1898., in ustanovila našo organizacijo, je imela Jednota samo dvoje društev, katerih skupno število članov je bilo 400. To je bilo v resnici le peščica. ako jo primerjamo z našo Jednoto kot je danes, ko ima 110 krajevnih društev v dvajsetih dr-ža vab naše republike, ki štejejo siku pno 13.000 članov in elanie! To je v resnici lep napredek za našo organizacijo in danes smo lahko ponoani nanjo in na njena dobra dela. ki jih je storila svojim članom in članicam v teku zadnjih ,25 let svojega poslovanja. P» je nate Jednota tako'lepo napredovala, je doka^. da so ji dali njeni ustanovitelji dobro in pravo podlago. Seine sejalcev je padlo v dabro in rodovitno zemljo in obrodilo bogat sad. — Jednota se je tudi vedno držala svojega lepega gesla "Vsi za enega, eden za vse!" Lzpolnjevala je vse svoje dolžnosti napram svojemu članstvu, to je, dajala je podporo bolnim in onemoglim članom in čla-cica«n in izplačevala je smrtnine dedičem umrlih članov in članic. Da je bila naša organizacija v resnici prava mati in dobrofcnica svojih sinov in hčera (članov in članic), nam pričajo vsote, katere je izplačala za smrtnino dedičem umrlih članov, kakor tudi članom Ln članicam za bolniško in poškod-ninsko pod {Jono. Smrtnilia, ki jo je Jugo-S4ov. Katoliška Jednota izplačala dedičem umrlih članov in članic \ teku 25 let njenega poslovanja, znaša 1.514,614.00 in bolniška odškodninska ped pora, ki jo je izplačala svojim članom in članicam znaša $712,975.00. Tukaj omenjene številke ne potrebujejo komentarja, kajti one jasno pričajo, koliko solza je že naša organizacija obrisala joka jo čim vdovami umrlih članov, in kolikim umirajočim o-četom je že olajšala njih odhod v večnost, ko so se na smrtni postelji še spomnili naše Jednote. — Vedoč, da bo naša Jednota prva priskočila na pomoč njihovim vdovam in sirotam, so lažje za-tisnili oči, ker jam je ta zavest o-lajšala zadnje trenubke njihovega življenja. Poleg izplačevanja smrtnine ded ieem umrlih članov in članic ter izplačevanja bolniške in po-j škodninske podpore svojim članom iin članicam, je naša organizacija tudi vedno lepo skrbela za sirote umrlih članov, to je, za njih otroke. Deleži njihove smrtnine, ki so jim jih zapustili njih očetje in matere, so. pod nadzorstvom Jednote. Skupna vsota denarja mladoletnih dedičev, ki se nahaja v blagajni neizplačanih po-smrtnin, znaša $43,129.05. Ta vsota je varno naložena v sigurnih bankah,_ ki plačajo večinoma po 4 odstotke obresti in se bodo izplačale mladoletnim dedičem, kakor hitro se izkažejo z zadostnimi listinami, da so polnoletni. Naša organizacija pa ni samo izvrševala svoje dolžnosti napram s v jim Članom in članicam, ampak je izvrševala tud-i patrijo-tično delo napram naši republiki tekom svetovne vojne. Ko je naša ameriška vlada klicala avoje sinove pod orožje, se je odzvalo njenemu klicu -106 čla-boy nafte orgaoiMcije, Dva izmed Dne 15. aprila t. 1. sem bil na seji društva sv. Štefana, št. 26. izvoljen, da dam nekoliko poročila o društvenem delovanju z J. S. K. J., ob 25-let niči njenega obstanka. K 25-letnemu jubileju JSKJ.. izreka naše društvo slavni Jednoti najprisrcnejše čestitke ter se ji zahvaljuje za vse podpore, ki smo jih prejeli posamezni člani ali dediči umrlih. Želja našega društva je. da bi naša dobra mati Jednota še na-dalje procvitala an rastla ter delila še nadalje svojim otrokom do-. brote, katerih bomo prej ali slej [ vsi deležni, ako bomo ostali zvesti člani naše Jednote, kakor smo bili dozdaj. Društvo sv. Štefana je bilo ustanovljeno dne 15. decembra 1901 pri rojaku Avgust Krašovcu v — Pittsburghu, Pa., s 14 člani, in ti so bili »Jedeči: Anton Glač, Nik Šumič, Louis Fabian, Anton Skrbeč, George ,Ze-puhar, Frank Sitagna, Andreas i Koghi, Avgust Krašovec, Ignac j Magister, Gašpar Rajk, Joseph | Kovaeič, George Baraga, Math Krajin in John Kama bič. K Jednoti je bilo društvo spre-"Ijeto v januarju 1902 ter dobilo številko 26. Društvo deluje z Jednoto že 22 I let. — Vse podpore, poškodbe. ' odpravnine i^ posmrtnine so bir I le pravilno in točno izplačane. Naše društvo, ima danes še dva ustanovietlja v svoji sredini, kil sta lahko ponosna, ker sta že 22 • let zvesta člana JSKJ, in ta dva sta sobrat Andrej Koghi in sobrat George Baraga. Na:ie društvo je izplačalo svojim bolnim članom iz društvene blagajne od pričetka pa do 31. la, tako da je drevesce moglo tem hitreje poganjati svoje šibke korenine globoko in široko pod zemljo, in v teku 25 tlet je naposled zrastlo velikansko drevo, čigar košate veje kinčajo danes grič, na katerem stoji. To veliko drevo je naša Jugo-Slov. Katoliška Jednota. Naši u-stano vitel ji so pred 25 leti vsa-dili malo m šibko drevesce. To drevesce je v teku 25 let zrastlo v veliko drevo kljub vsem vetrovom in nevihtam, ki so 3e vanj zaletavale. Danes ne bo tega drevesa podrl več noben vihair!. " Za tak lep napredek naše organizacije in njene trdne podlage se moramo v prvi vrsti zahvaliti njenim ustanoviteljem in tistim pijonirjem, ki so prvi orali njeno ledino. V drugi vrsti gre pa čast tudi našemu članstvu, ki je veliko žrtvovalo, s tem, da je od časa do časa prispevalo Jednoti posebne asesmente in druge naklade, kadar je bila nujna portre-ba. — Ko se zberemo 'dne 21. — 22. julija na Ely, Minn., in proslavimo 251etnico naše JSKJ, se bomo tudi spominjali tistih dobrih članov in članic, ki so mnogo storili za našo organizacijo, toda jim ne bo mogoče prisostvovati, ker so preveč oddaljeni od Ely. Spominjali se bomo tudi tistih članov in članic, katerim ni usodi dala. do-Sakati tega pomembnega dne naše Jednote. . . Smrt jrm je pretrgala nit življenja ter jih položila t prezgodnji grob. ... S sklonjeno glavo in žalostnim srcem se bomo za par trenutkov podali v duhu na grobove dvajsetih držav nase republike, kjer počivajo ostanki naših umrlih sobratov in sosester in v duhu jim bomo položili venec na grob, v priznanje naše hvaležnosti za njih požrtvovalno delo, ki so ga storili za svSjega življenja polju nase organizacije. . • teh sta darovala svoje življenje j za svojo novo domovino. Podpirala je pa tudi naša Jednota ame-j riško vlado finančno s tem, da je kupila za $96.000 vojnega posojila "Liberty bondov". Koliko so pa naši člani in članice sami kupili "Liberty bondov" in Yojno varčevalnih znamk, mi ni definitiv-no znano. Smemo pa reči, da je naše članstvo investiralo v te vojne bonde $500.000. Da smo pa postavili našo organizacijo na tako stališče kot je danes, ko stoji trdno kot Gibraltar, ni bilo brez požrtvovanja. Doba zadnjih 25 let je bila večkrat zelo viharna iai Jednota je bila tok«*m tega časa v nevarnosti. Imeli smo par zelo hudih in-dustrijalnih kriz. ki so povzročile brezposelnost, veliko jih je bilo, ki so 'bili primorani, zapustiti organizacijo. Nastale so delavske stavke v raznih industrijah, kjer je bilo zaposlenih na stotine naših elanov. Ker je bila borba za izboljšanje delavskih razmer in za boljše pogoje življenja, so naši'pošteni in zvesti člani stali kot hrabri vojaki na bojnem polju in se borili do zadnjega v vrstah o-stalih organiziranih delavcev. — Toda žal, da se je večkrat pripetilo, da je bila stavka izgubljena ali pa je trajala dolgo časa, in ker je bilo mnogo takih članov, ki se niso mogli vzdrževati, so se podali v druge krajf, iskat življenja, in ker jim v novih indufitTtijah ni bilo mogoče dobiti dela. jih je bilo tudi mnogo, ki so bili pritno-rani pustiti Jednoto. Leta 1918. je razsajala huda e-pidemija (influenca), ki je povzročila smrt mnogih naših članov in članic. Jednota je morala poseči globoko v svojo blagajno in izplačati dedičem umrlih članov in članic tisoče dolarjev smrtnine, kakor tudi bolnim članom bolniške podpore. To je bil v resnici hud udarec za našo organizacijo, toda tudi to rano je prebolela, in danes stoji naša Jednota trdno kakor še nikoli prej v zgodovini svojega poslovanja. Ako si torej ogledamo naše organizacijo in njene težkoče v preteklosti, potem pa njeno sedanje stališče, jo lahko primerjamo a malim in šibkim drevescem, ki je t lilo t'vsajeno tuw malem griču pred 25 leti. Drevesce je bilo sj-cer vsajeno v dobro in rodovitno zemljo, toda nastali so večkrat hudi vetrovi m nevihte, ki so pretile s polomom temu malemu in lepo rastočemu drevescu. Toda čimbolj so Se viharji zaletavali v drevesee in pripogi bali njegovo, deblo proti tlom, tembolj so rahljali zemljo okrog vsajenega deb- deeembra 1913., $3,436.30 bolniške podpore. Jednoti pa je plačalo društvo od decembra 1901, pa do' 30. junija 1923 za odrasti i oddelek $30,218.79. Društvo je kniplo^ 18 «mrtnih slučajev, za katere je Jednota izplačala $16,150.00. Od JSKJ" je prejelo'društvo za bolniško podpord, "poškodbe . in odpravnino od 1. januarja 1914., do' 31. maja 1923,, $6,092.35. V 22 letih smo pltffcali Jednoti $30.218.79, prejeli p* od nje — $22.242.35; ostanek Jedntfte znaša $7 ."976.44. Društvo je plačalo za mladinski oddelek JSKJ". $760:00. Za smrtnino mlad nate ga oddelka je sprejelo drnitvo od Jednote $348.00. Preostanek Jednoti mla> dinskega oddelka. $121.00. Bratje in sestre JSKJ! Iz poročil lahko razvždite, kako koristna so. Maša društva,, oziroma — Jednote. Koliko .gorja in žalosti je že utešila J. S. K. Jednota! Kolikim članom in članicam društva sv. Štefana, št. 26, si že odprla svoje dobrodelne roke! — Zato ti naše članstvo izreka prisrčno zahvalo' ža točna izplačila. Vsem umrlim članom in članicam naše slavne Jednote, ki jih že krije zemlja naše nove domovine, pa kliče društvo sv. Štefana št. 26: Bedi. vam lahka ameriška zemlja! Ostal bo veče cpomin na vaše delorvanje v JSKJ! Naše društvo j ako lepo napreduje. Prve štiri meaeee v tem letu je dobilo 28 oovifc. članov za odrastK oddelek in 29 članov za mladinski oddelek. Skupno 57 članov. V društvu vlada najlepša sloga. Društvo daje tudi $1,00 posebne bolniške podpore na teden za dobo šestih mesecev v letu. Torej dobi vsak član poleg Jednoti-ne podpore še dolar posebne podpore na teden. Recimo, da je zavarovan za 1 dolar ^dnevno, dobi 8 dolarjev na teden za dobo šestih mesecev, kžLr ni* še uvedeno pri nobenem društvu v Pittsburghu. Za to pa ne plačuje član ~nie več kot običajno. Drajt rojaki v Pittsburghu in okolici, ki le niste pri nobenem društvu ali ki bi radi pristopili se"*v Jcalro""društvo, na vas apeliram, da^-pristopite k društvu sv. Štefana, št. 26, Pittsburgh; Pa. ''~fc ; • Društvo šteje danes 156 članov in čiafric~iiiT10£t Čtandv mladine. Skupaj torej 264 članov in članic. Dne 3. junija je knelo naie društvo v svoji blagajni $625.74 go-, to vine.— Svoje-redne seje- ima naše društvo vsaiko tretjo nedeljo v mesecu ob dveh-popoldne v Slovenskem domu, &ob*?ftt,~5, na 57. cesti. ' ■» -' - " K zaključku meskromnega poročila o delovanju društva sv. Štefana, pozdravljam vse člane iii članice naše alfcVne J. s. K. Jednote. • •. »- ^ - -Za društvo sv. Štefana, St. 26: Joseph Pogačah, l]0-let. tajnik. . j '.""»* * ■ j- . J - ■ - - Znanje je bofe&to skladišče, v slavo stvaritelja tet v pomoč ČI9-veku. \ . Kdo je bolj zapetfcft Ju>t oni, Id ima najmanj dela. V- • * - Najhrabrejai in tjubeči so najbolj dpsoi, ••- 7-4 v. /vS-U- ' Previdnost v govopjt Je več kot sgovdrnoet . - : ' < ' ■ v. *'v; a^uv.^p v.v- Afek tirana oblek&~psfflefljft pa« manjkanje razsodnosti,"■ ■' - .v. ' . -i-'" Če je ^eča^v^ W^f^ »ovekn; Aapravf iz iijegfc be^aJca« *:'.. -- " v. Dati obotayljajej-ter odkloniti, ' " i. - . ""-■»"»^Jti^'i » ■_ "".Tj" 8TRAX XVIII GLAS NARODA. 12. JUL. 1923. | K ratka zgodovina raznih društev Jugoslovanske Katpl, Jednote. | IZ URADA DRUŠTVA SV. JO-j ŽETA, ST. 29, JSKJ, IMPERIAL, PENNA. Društvo sv. Jožefa, fit. 29, J. S. K. J. je bilo ustanovljeno i. 1902. i meseca marca. To je bilo prvo slovensko društvo v tej mali pre-mogaraki na.selbini, ki je bila pred nekaj leti poznana pod imenom Montour, ter ni bila ie razvita kakor je danes. Prvi agitatorji za ustanovitev društva so bili: Florijan Prošt, Jchn Mandelj in Maks /.h\bt, ki ho mtočasno pripadali k društvu sv. Barbare, št. 24. v Heekeodporo iz lastne blagajne, in sicer po $5.00 na teden. Par let po ustanovitvi je zadela ruštvn sv. Jožefa, št. 30. je najstarejše podporno društvo \ ChishoLmu. Tstanovljeno je bilo leta 1902.. s 36 člani. Glavni ustanovitelji so bili: John Kochevat, Jos. I^ani in John Rus. Od prvih 36ih članov jih je žalibog komaj še četrtino živih, oprtali so pomrli ali pa odšli v staro domovino. — Kakor vsako društvo tako je imelo tudi naše težke boje za obstanek. Ako pomislimo na takratne razmere tu v železnem okrožju. moramo biti zadovoljni, da je društvo sploh obstalo, ker ni bilo skoro tedna, da ne bi koga ubilo ali pa težko poškodovalo v rud-niku. Toda društvo sv. Jožefa je vedno izpolnovalo svojo dolžnost s tem. da je podpiralo svoje ponesrečene člane in sirote. Koliko je naše društvo že plačalo podpore ali prejelo na snirt-ninah od Jednote. lftm ni mogoče natančno poročati, ker so nam leta 1908 zgorele vse društvene knjige. Takrat so bili tudi vsi člani zelo prizadeti, kajti gozdni požar je uničil skoraj celo naselbino. .Sedaj šteje naše društvo 205 odrastlih članov in članic in 59 otrok v mladinskem oddelku. — V blagajni imamo preko $700, — kljub temu, da Jednota plačuje bolniško podporo. Joseph Sterle, tajnik. IZ URADA DRUŠT. SV. ALOJZIJA, ST. 31, JSKJ, BRAD DOCK PA. Mesto Braddoek leži deset milj vzhodno od Pittsburgha. Lega tega mesta ni baš lepa, ima pa veliko industrijo in skozi mesto teče-,o tri železnice. Mesto Braddoek šteje okrog 39.000 prebivalcev, — večinoma Poljakov in Slovakov, Ircev in Nemcev. Zadnje čase sc je naselilo tu tudi veliko črncev, ki so prava nadloga vsemu ostalemu belemu prebivalstvu. Slovencev tukaj ni ravno mnogo, veliko pa jih živi raztresenih v bližini Braddocka. Naš narod se je naselil v Braddocku okrog leta — 1890. Prvi najieljenoi so bili Martin Gazboda ni njegova soproga, Anton Južna s .soprogo, John Germ, pozneje je pa prišel Jakob Stefajioič. Ker je bilo v bližini mesta (udi še mnogo neizkopanega premoga, se je pozneje tudi nekaj naših premogarjev naselilo tod, in ti so veiiko pripomogli Braddocku, bodisi v trgovskem ali društvenem pogledu. Industrij je tukaj precej; največje so Carnegieve jeklarne, — kjer je zaposlenih najmanj 9000 vsakovrstnih delavcev. So pa ie drnge indusrtrije; tako je tudi električna Westinghouse indu^ttri-ja. r kateri je zaposlenih preko 13.000 delavcev in delavk. V Braddocku imamo 4 slovenske trgovce - groceriste in eno mesarijo. Mnogo naših rojakov poseduje svoje domove. Društvo sv. Alojzija je bilo ustanovljeno dne 9. marca 1902. Ob ustanovitvi društva je bilo 9 članov. To je bil pričeiek. Ko pa je bila sklicana seja, se je priglasilo takoj 62 novih kandidatov in tako je društvo rastlo z vsakim mesecem. K temu so seveda pripomogli mnogo naši premogarji, da je društvo tako narastlo, kajti danes Šteje 375 članov. Najslabše je bilo v gmotnem o-ziru, ker je moralo društvo samo plačevati bolniško podporo, kajti asesment i za bolniško podporo so znašali sazno po 50 centxxv mesečno, kar nikakor ni zadostovalo in društvu je grozil pogin. Nato pa je Jednota sprejela centralizacijo ter s tem zagotovila obstanek marsikaterega društva. Ustanovitelji društva 90 bili: John Germ, Alojzij Jlrvat, Jakob Knez, Anton G rum, Frank Grum, Antcm Sotier, Joe. Pire, John Leskove«, Matevž Kikel, Anton Hribar. ..... Prvi uradniki so bili sledeči: J. Germ, predsednik; Alojzij Hrvat, podpredsednik; Jakob Knez, IZ URADA DRUfiTVA SV. JO-Jtajhik; A-rton Sotier. 2. tajnik; ŽEFA, ST. 30, JSKJ, CHISHOLM Anton Grum, blagajnik. Nadzor-M1NN. nika : Josip Pire in John Lesko- vic. Da je plačalo društvo mnogo poti pore. jf umevno, kajti že prvo leto, tal 9. marca pa do 31. decembra 1890., je izplačalo bolnikom $195.00. to je tekom devetih mesecev. Sedanji uradniki so: Anton Nema nič, predsednik; Matija Stnb-lar, podpredsednik; Jos. Germ, tajnik ; Evgen Mosetič, blagajnik. Nadzorniki: Miha Sadar, Alojzij Hrvat in Jos. Sank-ovič. Društvo šteje sedaj 111 članov in olanic an 38 otrok. Društvo je izza- svojega obstanka mnogo izplačalo, toda ne morem povedati natančno, koliko, ker nimam izka-kil, ker je nekaj prvih knjig izgubljenih. Umevno je. da je društvo marsikateremu pomagalo v slučaju nesreče in bolezni, Jednota pa dedičem po smrti članov. Naj zadostuje to. kar sem opisal. Naši slavni Jednoti čestitamo vsi člani k njenemu 25-letnemu jubileju, da bi v bodoče še bolj rast-la in napredovala! Čestitamo tudi še živim ustanoviteljem Jednote lahko so ponosni na organizacijo, katero so zasnovali. — Pozdravljeni vsi uradniki JSKJ in vsi člani in članice J. S. K. Jednote ob njeni 25-Ietnici! John A. Germ, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA MARIJA ZVEZDA, Št. 32, JSKJ, BLACK DIAMOND, WASH. Društvo je bil onstanovljenc 9. februarja 1902., v Black Diamond, TVash., z 21 člani. Ustanovitelja društva sta bila Bernard Smoltz in John Lamprecnik. Pr vt ga je ugrabila nemila smrt, al: društvo ga bo vedno ohranilo v blagem spominu. Društvo je bilo sprejeto meseca aprila 1902 pod okrilje JSKJ. — Namen tega društva je, podpirati bolne in onemogle člane in člani ee ter gojiti bratstvo in ljubezen [med člani, kar naj bi služilo v ko-jrisrc in napredek slovenskega na roda v Ameriki. Društvo je plače jvalo bolniško podporo do 1. ja-jiucarja 1914, tedaj pa je JSKJ m J svoji konvenciji sprejela eentrali-tzacijo bolniške podpore, kar je j naj važnejše v bratski organizaciji. To nam dokazuje tudi napre-idek v članstvu naše Jednote, ki I je sedaj ob svoji petindvajsetlet-nici ena najmočnejših in najt-rd-mjših Jednot v Ameriki. Prvotno smo pri našem društvu dobro napredovali, svetovne vojna pa nam je potem ustavila vsak napredek, zadnji dve leti pa je bila še premogarska stavka. — Stvar se je tako poslabšala, da smo danes v precej kritičnih razmerah, toda upamo, da se v do-glednem času obrn£ na bolje. Predno je Jednota uveljavila ctTitralizacijo, je plačalo društvo podpore v znesku $6,516.45. Oc3 Jednote smo prejeli do danes — $7.204.05 bolniške podpore, — $537.80 za poškodbe in $16,775.4( za smrt nine. Skupno sprejeli o^l Jednote $24,517.25. Zgorajšnje številke kažejo, ko-lik odobrot je storila naša dobra mati JSKJ, koliko solza je bile obrisanih in koliko sirot preskrbljenih. Rojaki, kateri se ne spada te v JSKJ, porabite prvo priliko in stopite v naše vrste pod okrilj« JSKJ. Smelo trdim, da je JSKJ ena najboljših slovenskih organizacij. Ona plačuje najvišjo bolniško podporo, največ odškodnine, m po smrti plača dedičem polne smrt ni no. Tukaj so fakta, ki sc -ne dajo izpodbiti. Skupaj v naše vrste, v JSKJ, Mr ste najbolje zarvprovani za vse slučaje. Upam, da bomo ob petdesetletnici vsi združeni v iiajmočnejši slovenski organizaciji. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ ter rojakom in rojakinjam širom Združenih držav! Q. J. Forvnta, tajnik. B URADA DRUŠTVA SV. BAJk-RARE, ŠT. 88, JSKJ, TRESTLE, PA. Ob proslavi 251etnice naše Jednote naj tudi jaz ^napišem par vrst zgodovine uašega društv;:. — Natančnih podatkov ne morem podati, ker društvo je bilo ustanovljeno že pre. Z1 leti. Poročal bom pač, kar mi je mogoče. Društvo je bilo ustanovljeno 2. junija, 1902. Prva agitatorja sta bila rojaka Martin Kovač Ln Jos. Modar. Bila sta uspešna in takoj je pristopilo 24 članov. V prvi odbor so bili izvoljeni sledeči sobrat je: Martin Kovač, predsednik; Jos. Modar. tajnik: Gregor Oblak, blagajnik; Jos. Horvat, zastopnik. Pri ustanovni seji se je sklenilo, da se društvo priklopi k JSKJ. Ustanoviteljev je zdaj malo pri društvu, ker so se izselili v druge kraje. — Dne 30. maja leta 1906., je razvilo društvo svojo zaKtavo, kateri slavnosti je prisostvovalo tudi društvo sv. A-lojzija, št. 3d, iz Braddocka in sicer -pod načelstvom sobrata J. Gernia, za kar mu jc naše društvo hvaležno. • Leta 1907 je štelo društvo največ članov. Takrat je bilo 162 članov in 58 članic; mladinskega od-leika tedaj še ni bilo. Sedaj šteje Iruštvo 155 članov in članic ter »1 otrok. Odkar ie društvo usta-lovljeno, je umrlo 11 članov in > članic ter dva otroka. Umrljivosti pri društvu torej tekom 21 et ni bilo veliko. Smrtnima je bila sem točno dn brez zadržkov iz-ilaeanas za kar se je zahvaliti gl. iradnikom, za njih vestno poslo-anje. Glede finančnega stanja ne mo-em točno poročati izza obstanka rušiva, ker so stare knjige zelo omanjkljive, dosti listin pa sploh ii m*>go£e dot>inotniikov ne potrebujemo. I Naš« članstvo stremi za združenje vseh Jednot in Zvez. Pozdravljam vse člane in članice J. K. Jednote! Frank Schifrar, tajnik. je zaposlenih največ naših članov. Kljub osem mesecev trajajoči stavki pa nismo izgubili mnogo članov, ker je bila v blagajni precejšnja vsota, s katero so se plačevali asesment i. Ko pa je vse pošlo, naj je Jednota počakala nekaj časa, tako da smo mogli obdržati drufitvo. Ko se je pričelo zopet z delom, so poravnali člani društvu ves svoj dolg, in sedaj zopet lepo napredujemo, bodisi v članstvu. bodisi v pogledu blagajne. Društvo je imelo tekom 21 let svojega obstanka, 45 smrtnih slučajev. 11 jih je bilo ubitih v pre-mogovih rovih. 33 jih je umrlo naravne smrti, eden je izvršil samomor. Bolniške podpore se je izplačalo 50 tisoč dolarjev odkar obstoji društvo, kar je razvidno iz knjig. Dne 31. maja 1923.. je štelo naše društvo 2:39 članov in članic in 162 članov mladinskega oddelka. Društveno premoženje se , cehi na $10.000. Na dvorani je še i dolga $1000. v blagajni pa je — $349.51. Joseph Dremely, tajnik. ŽELODČNE BOLEZNI. Pokvarjen želodec ali želodčni katar povzroča glavobol, mrzlico težave v želodcu, vzame tek. po tvzroča riganje in zgago. Vzroki tiče navadno v neizmernosti v u živanju težko prebavljivih jedil ali pa če smo si prehladili želodec •Najboljše sredstvo za ozdraviteA Ije^pqpt in primerna dijeta. Rediu ponavljanje želodčnih težav p« [zaužitih jedeh opravimo, ako za užijemo po vsaki težki hrani po! žličke sode (bikarbonate) ki st dob i v vsaki lekarni, razpusčene ^ kozarcu vode. __ Kdor nima lastne hiše, je doma i i vsepovsod. deva. da hr ji izkazal svojo hva-1 ležnost. Koliko dobrot nam je že 1 izkazala JSKJ! Koliko solza je' že otrla. kolikim ponesrečenim že pomagala, koliko vdov in sirot vsaj deloma potolažila! Ona je trdnjava, okrog katere se zbiramo danes, svesti si, da pademo tudi mi. če pade ona! Vzemimo pri-prostega rojaka, ki je prisiljen v potu svojega obraza z nevarnim delom služiti si svoj vsakdanji kruh. Izkunja uči. da nesreča nikoli ne počiva. Zjutraj se podaš zdrav na delo. zvečer te pa mogoče že ranjenega ali celo mrtvega prineso nazaj. Kaj boš. ubogi pohabljenec. ee nisi nikjer zavarovan ? Kaj boste počele, uboge vdove in sirote. č£ vaš rednik ni bil član nobenega društvaOd hiše, do hiše. kaj ne J Toda to je trn jeva, grenka pot! Kolikor je meni znano, je društvo sv. Petra in Pavla prejelo od JSKJ 18 posmrtnin po $1000 in 2 po $500. Skupaj torej $19.00. — Kolike je plačala bolniške podpore in poškodnine, ne morem natančno povedati, ker je silno pomanjkljivo vknjiženo. Tajniki imajo ponavadi premalo plače in so utrujeni od težkega dela, tako da jim ni zameriti, če ne napravijo vsega točno. Toliko vem, da je plačala samo lansko leto do $1200 bolniške podpore! To je ogromna vsota za tako malo število članov. Da je Jednota na_ današnjem trdnem stališču, gre, po mojem mnenju, največja zasluga glavnemu odboru, posebno pa našemu tajniku Josephu Pishlerju. Dobri in pošteni uradniki postavijo Jednoto kakor tudi društvo na pošteno in zdrava podlago. Slavna Jednota, proč vita j Še nadalje tako kot dosedaj. Korakaj po začrtani poti, bodi i vnaprej dobra mati svojim otrokom, kakor si bila do sedaj! Živela še mnoga leta! Andrew Malovrh, tajnik JB UBADA DRUŠT. SV; ALOJ-« XUA, ŠT. 36, J. S. K. J. CONE-MAUGH, PA. Naše. druitvo je bilo ustanovljeno 2. julija 1902. Ustanovljeno i je bilo na prostem, ker to je bilo prvo slovensko društvo v tej naselbini in takrat še ni bilo dvoran kot so danes. Društvo je poma-lem napredovalo in obdržavalo svoje redne seje po privatnih hišah. Leta 1904 — 1905 smo napra-i vili dvorano. Prva veselica se je vršila velikonočni pondeljek leta 1905. Potem je društvo lepo napredovalo do leta 1908. nakar so nastopili slabi časi, ker je bilo mnogo bolnikov. Takrat so neka-; teri člani pustili društvo ter pristopili k drugim Jednotam in ! Zvezam, tako da je društvo štelo še samo 73 članov in 31 članic, zavarovanih samo za smrtnino. — j Od leta 1913.. ko se je vršilo deve-! to glavno zborovanje v Pittsburgh, Pa., ko je bila sprejeta centralizacija bolniške podpore in i enakopravnost članic, je društvo i začelo jsopet napredovati, ker ta-i krat se je marsikatero društvo t obvarovalo pogina. Leta 1916.. ■ smo prenovili dvorano, da odgo-? varja društvenim interesom. — I Stalo nas je to lepo vsoto $4500. t Sedaj je ta dvorana v ponos vsem . Slovencem v tej okolici. Leta t 1918., smo napravili tudi oder za t prirejanje dramatičnih predstav. . j To nas je zopet stalo $500. Istega II leta, ko je razsajala inflnenca, j i Smo izgubili 3 člane (c%>; polo- { žili smo v grob očeta in hčerko družine Klančar. Bali smo se več-1 je katastrofe, vendar nismo- bili preveč prizadeti. J Leta 1919., ko je bila jek- - larska stavka, nismo nazadovali, . ker ni trajala dolgo, zato se je i vse ugodno rešilo za društvo in ' j smo lepo napredovali. V letu 1922 pa je prišla brezposelnost in slabe delavske razmere, nato še pre- - mogarska stavka, a pri premogu 2 URADA DRUŠTVA SV. PET ZA HI PAVLA, ŠT. 35, J. S. K. J LLOYDELL, PA. - \ -i Letos 18. julija poteče ravijo 20 let, kar je bila ustanovljena naša Jednota. Ustanovitelji našega društva so bili sledeči: Ivan Šra jbus, predsednik; Joseph Ma-tičie, tajnik in Matija . Indihar, blagajnik. Takoj ob ustanovitvi je pristopilo 28 članov. Srčno zahvalo izrekamo ustanoviteljem, ki so se podali ne-ustrašno na delo za korist -Slovencev in za podporo vdov in sirot. Takoj po ustanovitvi dne 4. avgusta je bilo naše društvo sprejeto pod okrilje slavne J. S. K. Jednote. Dobilo*je Številko 35. — V času svojega obstanka je izplačalo društvo nekaj nad triti-soč dolarjev bolniške podpore.— Društvo Šteje sedaj 50 članov, 28 članic in 35 otrok. S svojim lastnim premoženjem si je nabavilo dve zastavi, katerih ena ie stala 120, druga pa 80 dolarjev. Društvo si je zgradilo tudi svojo lastno dvorano, ki je veljala tisoč dolarjev. y blagajni je sedaj $300.00. Ozrimo se danes na našo ljubo Mater JSKJ 1 Na tisoče slovenskih src bije danes v hvaležnosti zanjo. Vsak, ki je pod njenim ok-riljom, j® ljubi, in vsak si priza- Nekaj dobrih vlog .. ^ r• *' . • *. t * ■ . » MESTNI BOND1 prosti zveznega dohodninskega davka Toledo, Ohio. Sewer 4 's Akron, OUio, Improvement 4% 's Lima. Oblo, Board of Education 5*s Guilford Co., N. C., Board of Education ;Vs Rockingham, X. O.. Street Improvement 5^'s Liberty Co.. Texas. 5%'s Pittsylvania Co., Va., Koad Improvement 5%'s Due 1041—14 102»—W 1SC«—-«• lHsrr—52 1306—4S 1!J4 7—51 1HR3 Yield About 7c 4.2ft 4.50 4.00 4.00—4.75 5.20 5.00 4.W1 KOKPORACIJSKI BOND! Tyroier Realty Co.; 1st Mortgage 6's Continental (Jas & Electric Corp. Ref. M t g. 6's Joseph ic Feiss Co. 1st Mortgage 6%'s Jacob I>oM Packing Co., 1st Mortgage l'WP 1 »T ' OIiAS NABODAL 13.JTJIii923.- STRAN XIX m*. Zgodovinski podatki društev Jugoslovanske Katoliške Jednote. 1 Prišlo je leto 190$, ki je bilo potrebna ustanovitev novih drtt-fctev. .John Brodnik, Frank Apel ko, Andrej Kikelj, John Posh in Jos. ■K«»šak so imeli sestanke pri Andreju Kikeljnu, ki je imel takrat gostSno in kjer je bil najbolj pripraven prostor za to. Kmalu se je jako huda doba za društvo. Kakor znano, je bila takrat v Ameriki splošna kriza. ('lani niso nič delali in tako* tudi asesment a niso mogli plačevati. Društvo je zalagalo zan-je, dokler je moglo, ko pa le ni bilo mogoče več. napravili so na Jednoto resolucijo, da naj bi se razpisal kar najnižji asesment. Društvena blagajna se je bila že tako zelo -krčila, da je bilo društvo prisiljeno, <«l trga t i svojim članom od bolniške podpore, in sicer so do- IX UBADA DRUŠTVA SV. JANEZA. KRSTNIKA, ŠT. 37, J. S. K. J. CLEVELAND, OHIO. Predno se je ustanovilo društvo ►v. Janeza Krstnika št. 37, so bila v Cleveland« samo štiri društva. Ako premislimo, da je danes tukaj 40 društev, ki spadajo k različnim Jcdnotaaa in Zvezaim. in zraven teh še dosti samostojnih društev tn klubov, ki so vsake vrste: dramatični, izobraževalni, pevski, politični itd., ki so ve-čiru ma vsi na St. flair Ave., koliko pa je še raztresenih f>o mestu na vzhodu, zapadu. na jugu. potem w vidi. kako je bilo takrat izvedelo v Cleveland ski naselbini, da hf snuje novo društvo, in ker so gori otftenjeni možje uživali splošno spoštovanje med takrat naseljenim narodom. so dobivali It napredka, ki si jo korakalo do "sedaj in bodi v ponos naši dični Jugoslovanski Katoliški Jednoti kot eno največjjh in najmočnejših njenih društev! Frank Kačar, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, dT. 41» E. PALESTINE, OHIO. Ker praznuje naša slavna J. S. K. Jednota dne 18. julija tega leta svojo petindvajsetletni«. J. zato se je tudi društvo sv. Jožefa, št. 41, namenilo, da nekaj spiše v proslavo te petiudvajsetletnice. Naše društvo je bilo ustanovljeno let« 1903. in sicer 13. marca. Ustanovnih članov je bilo 13. — Ustanovitelji so imeli mnogo dela in truda, predno je začelo štvo uspevati. Društvo ni poseb- je, kar je dokazala zadnja kon-. vencija. Da tako napredujemo, se je v prvi vrsti zahvaliti glavnim uradnikom, zlasti pa je k temu prospehu pripomogel brat glfcvni' tajnik s svojim točnim in umnim poslovanjem ter vestnim delom, tako da ni nikoli nobenih sitnosti ali zakasnelosti. Naše društvo mu zato izreka vso zahvalo za' njegovo delovanje. Bratje in sestre, delujmo skupno za napredek in proč vit J. S. K. J, ter za napredek splošnega delavstva, ker to bo le v našo korist. Bodimo v resnici bratje, kot nas to uče pravila naše Jednote, tako da ne ho to samo na papirju, ampak tudi v resnici. Posebno priporočamo, da naj člani strogo izpolnjujejo pravila za časa delavskih stavk, da ne bodo odjedali kruha svojim sobratom, ker to je v ve- Ilrlnitar Dom. je tudi društvo ar. Janeza Krstnika. št. JSK.« pole« ostalih oseminštirMeset dngtrj,-^^ 4Ua leta in p« dvajsetih letih se b« uresničila. To ho največje narodno podjetje v Ameriki. — Slavnostna otvoritev se vrs. jeseni, .n o« tej priliki bo Uroteuo poslopje siojemu vxvišen««nu namenu. ' cd vseh strani bodrila, naj se skliče ustanovni shod. Na teb posvetovanjih je j>rišlo večkrat do kakega nesporazuma, posebno, ko so ukrepali, kakšno ime naj se da društvu. Seveda. — organizator je hotel vsiliti svojega patron a. Ko je nekdo pred lagal, naj bi se društvo imenovalo po sv. Juriju, so vsi k temu oporekali. češ. da je J arij grdo ime. Ker pa se je enemu izmed navzočih organizatorjev zdelo to prerekanje premalenkostno, je zaklicali — Če je Jurij grd. je pa "Si-mel" lep, — in debate je bilo konec za tisti večer. Na drugem sestanku je povedal Frank Špelko, da hoče sklicati Ustanovni diod dne 29. julija. — Vsi so bili zad< voljni in tudi radi imena so se pobotali, da se bo društvo imenovalo j»o sv. Janezu Krstniku. ker je skoro vsakemu drugemu Slovencu Ime Janez. In tako je bil sklican na dan 29. julija 1902.. ustanovni shod. Shoda se je udeležilo 117 Sle vence v, ki so bili voljni pristopiti k društvu. Takoj na tem shodu se je sklenilo, da se društvo priklopi k Jugo-Slovanski Katoliški Jednoti. Izvolilo se je tudi društvene tft-ad-^ike. ki no bili sledeči: Jolin Prsh. (umrl) predsednik? Frank Šp«dk«f Cumrl), podpredsednik; Josip Koški k; 1/ tajnik; lohn Bralnik, 2. tajnik: Josip perko. blagajnik. Odborniki; — rt, Tifolt (umrl i. 4usip Kranjc A. Bajt. Računslri pregledovalci: Andrej Kikelj. Frank Milavee (umrl), in John Saje. Tako je bila položena prva podlaga društvu, ki je danes največje, kar jih je društev -pri JSKJ. in šteje danes 321 moških članov in 101 članico v odraslem o<^de>-kn. in 171 članov in elanic v mladinskem oddelku. Vsak začetek je težak, posebno pa pri društvu. V začetku je društvo samo izplačevalo bolniško |>«»dprro. In, dasi so vedno novi Mani pristopali k drnatvn, ven-"dar je hHo vedno toiikn bolnikov da blgajna kar ni hotela rasti kvišku. Društvo je prirejalo pik nike, veselice in je bilo »ploh ži vahno življenje pri tem društvu ie od kraja njegovega obstanka Sedaj, zadnjih .par let, pa je dru štvo to opustilo, ker večkrat ni bilo nobenega dobička. Seveda ker veselice niso vedno prinesle bojrt'e koliko dobička (ena taka veselica je prinesla, čist dobičk $2.Ho za ves trud in delo!) ven dar so imele te prireditve velik • moralen uspeh. Kmalu je društvo zashwelo v 4iev$!andn in novi čla ii so kar trumdena pristopali <- ' . i t bivali bojfniki namesto teden- J ske podpore, samo $3.75. Seveda * to ni trajalo dolgo. Društvo si je i kmalu zopet pomagalo na noge, < in člani so bili zopet v j»olni meri 5 zadovoljni. Društvo si je omislilo tudi le-:1 po zastavo, katero je blagoslovilo ' • l 10. septembra 1905. Botra zastavi 1 sta bila Anton prijatelj in Mari- 5 f ja Milavee. Leta 1912., je društvo prazno- • valo desetletnico svj^ega obstanka. in ob tej priliki je priredil« , veselico, katere se je udeležilo le- , ... 1 iHt število občinstva iz mesta »n 1 i okolice. Leta 1917 je društvo praznovalo petnajstletnico in je rav-: no tako priredilo veselico, ki jef .. . j ■ tudi dobro uspela. Nad vse sijaj- " no smo pa praznovali dvajsetlet-i i ■ nieo «lruštvenega obstanka dne 8. ; oktobra 1922. Ker smo priredili velik banket samo za člane in dru-' ine članov in seveda da smo po-, i < vabili tudi mladinski oddelek — ' i društva na banket. Končno smo; imeli zabavo prve vrste. Udeležili so se skoro vsi člani in elani-* e društva in udeležba je *»ila tako velika, da je bila njia največ, jih dvoran v naselbini .premajhna da bi se moglo vsem navzočim dobro po>treči. Dosedaj ni imelo še tufbeno društvo v naselbini tako finega banketa, ki bi bil tako. zelo obiskan, in zato ostane v spominu vsem, ki so se ga-udeležili. \ -i Društvo je tudi ustanovni član* in delničar podjetja Slovenski' Narodni Dom v Cleveland}!. —j Društvo je bilo od začetka pa do i lanes ves čas aktivno za uresničenje cilja, in to se bo zgodilo letos, ko bo stavba dokončana. — Društvo la.stuje za $2.620.00 del-j nie S. N. Doma in je še prirpravlje-. no podpirati to podjetje. j Tako je društvo sv. Janeza. Krstnika delovalo in rastlo med rojaki v clevelacndski naselbini. Danes teče 21. leto. kar je bilo! ustanovljeno. Mars/lkaterega čla-j na in članica je že" spravilo pod zeleno rušo. skazujoč jim bratsko čast z obilnim spremstvom in s društveno zastavo, ko je na zadnjem potu spreipljalo preminulega društven i ka ali druitvenieo. Marsikatero solzo je že društvo otrlo zapuščeni vdovi in osirote-! lkn otrokom, in marsikje je bilo' rešilni angel, ki je otel siromaka bede in trpi jen j^,. In društvo se' širi in procvita, se dviguje m pogumno zre v-bodočnost. Ljubeče zbira svoje člane in članice pod svoje okrilje, bodreč jih in tolažeč. H koneu Hieem društvu sv. Janeza Krstnika: procvitaj, napreduj in mnoli ».Vztrajaj v slogi in bratstvu na tej lepi poti ate je društvo 107 tiniOT in^HDc ter 21 v otroškem oddelku, skupaj torej ♦ 128 članov. Društvo posluje v najlepši slogi, za kar gre vsa čast članstvu-ter društvenim^ uradnikom. Pozdrav v »cm članom in' članicam ngše slavne J. S. K. Jednote! Primož Knafelc, tajnik. - ■ • r 1 IZ USADA DRUŠT. SV. ALOJ-ZUA,*T43, JSKJ, SASt tiE iANA,WONT • •' East Helena je majhno iri pri- ! jazno mestece, ki šteje okoli 1500 prebivalcev, pa še to majhno število je iz vseh mogočih narodno-' sti. To mestece je pogorelo' dne 19. avgusta 1919. Zgorelo je nad polovico mesta. Pri požaru smo bili Slovenci hudo prizadeti, zgoreli so domovi, obleka m denar. Takoj po požaru je pa pričelo me-stflpb« novo rasti, tako da je danes zelo lično. Slovenci smo zaposleni večmoma v i^udotoprlniči. Neka j Slovencev je pa tudi far-inerjev; nekateri njih so precej' dobro stoječi in jim ni treba po*-slušati parne piščalke, ikdaj jrh -bo poklicala' na mučno del6*. V naselbini imamo tudi slovensko trgovino, kjer so precej dobro založeni z vsakovrstnim blagom. Pa tudi slovensko gostflno in mesnico hnamo. Kar se tiče društev, smo tudi precej dobro zavarovani. Imamo namreč četvero podpornih društev, ki spadajo k raznim jed notam. : ' Društvo sv. Alojzija, št. 43, :je bilo ustanovljeno leta 1903, dne 26. julija s 13 člani. Še sedaj je pri društvu nekaj članov, ki so, društvo ustanovili. Tem izrekamo zahvalo za njih trudapolno in častno delo. Vsak pocetek je težak. ali Člani so bili delavni in delovali sjj> neumorno ža društvo, tako da je danes na trdni in dobri podlagi. Nase društvo ni mnogo napredovalo v članstvu' v dvajsetih letih svojega obstanka. Vzrok je, ker je naša naselbini majhna ter imamo več slovenskih društev, in vsi rojaki pripadajo k dverh ali celo trem društvom. Rojaki pa, ki dozdaj ne spadjjjo še v nobeno društvo, se pa za tako stvar ne" menijo, njim je društvo deveta brigfi. Takrm ix>jakom je priporočati, da pristopijo v društvo, ker atihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Od društvenega obstanka pa do danes smo izgubili dva člana, ki sta bila zavarovana vsak po — $1000, ter eno članico, zavarovano "za $500. Za poškodbe smo prejeli »a izgubo ene rcrke $400, za odškodnino in operacije pa 75 do-'larjew. Koliko bolniške podpore smo prejeli, mi je nemogoče poročati, ker so stare knjige zgorele pn preje -omenjenem požaru. K sklepu pozdravljam vse ela-ne in Slanice naše slavne Jednote ter jim -želim mnogo napredka v bodočih petindvajsetih- letih. Frank Pereich, tajnik. 12 USADA DRUŠTVA SV MAH-*WA, **. 44, JSKJ, BAŠBEK-Tjhf, OHIO. • Naše društvo sv. Martina, št. 44, v Barberton, Olrio, je najstarejše podporno društvo v naši naselbini. Agitacijo za ustanovitev "društva je začel pokojni sobrat Math Kramar. Ta sobrat je, predno Je "prišel v Barberton, bival v Lorain, Ohio, kjer je bil tudi us-■ tanovni Član društva Marije Pomagaj, št. 6, JSKkT. Prvi shod v i svrho ustanovitVeq našega društ-i va se je vršil dne 3. septfinKn " 1903.. v hiši »ofiojnega sobrat* * Kramarja. DrnBtvo pa ie bUc prejeto k JSKJ? dne 27. sepfem - bra 1903. Ustamvni člani nafie - ga društva so Mili: Louis Batett J Karol Brega«tifc. John ^hivan - Anton Kus, Ltfuis KTanSek. Pr J Košir, Joseph Jak iri, Frank Ma 11 lovrh, Martin Mažek, Frank Ka > žek, John Mstzi, John Praprotnik - Joseph PrimJfič, Joseph- Svete j| JOs. Smuk, Anton §logar, Pave1 hri gospodar zasadil mlado dre--vcsce na sJVojem vrtu ter dejal sam pri sebi: Skrbel bo-darstvo ji je postavilo močno podlago, in vsi napori sovražnikov, dn bi jo uničili. so se izjalovili. Previdni uradniki, menjajoči se od eaša do časa. so jo /lobro vodili ter vedno gledali, da je stala na trdnem, zdravem stališču, da ji sovražnikova moč ni bila kos. Naša Jednota stoji danes trdim ter nam je dobra mati. ki daje o-bilo kruha svojim otrokom. Z radostjo pomislimo, kolikokrat je priskočila na pomoč ubogim vdovam in nedolžnim otročičem. — Koliko solza je otrla in koliko nesrečnih potolažila ! Zato lahko rečemo danes, da je JSKJ dobra mati, ki ne zapusti v nesreči svojih otrok, zato se mi. njeni člani, zatekamo v naročje te naše matere. Zato društvo sv. Jožefa, št. 45. v Ihdianapolisn. Ind., kliče danes k srebrnemu jubileju naše slavne Jednote-. Cast in slava Jednoti. east in slava njenim ustanovtii-koni. Vi, pij-onirji, ste za počel i delo, ki ga vsi skupaj danes nadaljujemo. Kolikor yns je še živih, vam kličemo: članstvo JSK.I vam vašega dela ne more poplačati! Lahko ste ponosni *na sad svojega dela! v IZ URADA DRUŠTVA SV. BAR BARE, ŠT. 47, JSKJ, AflPEN C0L0. "Društvo sv. Barbare, št. 47. Aspen. Colo., je bilo ustanovljeno 1. 3903. S 16 člani je poslovalo eno leto samostojno. Uradniki so brli: L. Lesar, predsednik ; J. Plane, tajnik: O. Palčič, blagajnik: J. Borštnar. organizator. Leta 1904. so začeli ugibati, bi li ne bilo boljše. olriiške podpore, j« je pa tudi naše društvo začelo bolj napredovati v članstvu, tako ia Šteje danes 40 članov in članic in 3b otrok v mladinskem oddelku. To je lep napredek za tako tnajhno naselbino kakor je naša. i Seveda, društvo nima mnogo v društvena blagajni. Vjsrok temu je .premogarska ostavka-.Leta. 1914 ko je trajala dve leti. je društvo i plačalo par asesmentov za vse i elane iz blagajne, tako da se je blagajna popolnoma izčrpana. Da pa sedaj nimamo veliko v njej, so pa vzrok še druge stavke, ki so sledile, posebno leta 1922., ko je trajala pet mesecev. Ker pa je* članstvo naprednega mišljenja, so* se pa vsi strogo držali pravil ter jih ni nihče kršil, da bi šel oprav-, ljat nečedno delo. — Leto 1921.,-je bilo tudi jako nesrečno za društvo in Jednoto. Ko je tu razsajala vročinska bolezen, smo izgubili dva člana in eno članico ter se je izplačalo veliko bolniške-podpore. Ako bi društvo samo* moralo izplačevati to podporo, bi mu obstanek ne bil zagotovljen, ker je društvo premajhno. Takoj pa, ker vsi člani naše Jednote, plačujemo v skupni bolniškS sklad, se tak udarec lažje prenen? se. Članstvo slavne JSKJ torej' lahko razvidi, kako velik napredek so napravili delegat je," ko so; sprejeli centralizacijo bolniške; podpore. Dasi so imeli mnogo truda in tudi nasprotstva. so se! le zavedali, da je le v skupnosti in edinatvu prava bratska moč. Druga naša želja je želja, za združenje vseh jednot in zvez, —i Potem bi bili še bolj močni, ko bi bili združeni v eni sami močni Slovenski Jednoti. za* kar pa je treba v vseh oairih bratstva in. sloge. Da je bila naša JSKJ res dobraJ 1 mati vsem članom in članicam, j lahko izkažem z računi, koliko . smo že prejeli od nje od nstano-r vitve našega drušfva* do sedaj. —-' i Letos je bilo ravno dvajset let,J kar se je ustanovilo nase društvo. V teh 20 letih smo prejeli od Jed-^ note $4.235 bolniške podpore iri , $5.500 posmrtnme. Iz tega je tndi . razvidno, kako skrbna in dobra je bila Jednota ca nas člane in članiee v slučaju bolezni in smrti. Zato pa naša Slavna Jednota tudi v vseh ošrih dobro napredu- n- ■ftrukel, Anton išfcruk^l, Peter Lu-Ear,- Martin Žagar, Louis Štangar n Math Kramar (skupno 22). — - Od ustanovnih članov, ki so še tivi in pri našem društvu, so sle-leči: Martin Mažek, Martin Ža-jar, Peter Lužar in John Praprot-lik. Od ustanovnih članov, ki so umrli, so sledeči: Math Kramar in Anton Šlogar. Prvi je umrl pri društvu John Kastelic, in sicer 24. decembra 1906. Prva članica, ki je umrla, je bila Lucija Opeka. Zadnji umrli član pri društvu je Anton Koren, umrl 5. aprila 1923. Prve mesečne seje je imelo naše društvo pri j& r^hteValct veliko truda in eneržije, veliko dobre volje in potrpežljivosti, i veliko dela in vztrajnosti. In vendar se niso ustrašili. Poleg običajnega vsakdanjega dela so si našli dovolj Časa za agitacijo med svojimi prijatelji ia znanci, in tako je organizacija postala močnejša dan za dnem^.fnesec za mesečen, leto za letom. Ustanavljale so se podružnice po raznih naselbinah, vršile so se konvencije, izboljševala so se pravila, utrjeval se temelj jednote. In glejte, kam se je povzpela naša JSKJ v teku 25 let! Na milijone dolajev je že. izplačala bolniške podpore in posmrtni ne, na milijone solza je- posušila u-bogkn vdovam in sirotam, tisočerim in tisočerim je priskočila na pomoč v bolezni in nezgodi. Vse to se je izvršilo tekom kratkih 25 let, in danes je naša jednota močnejša kot kdaj poprej. Iz peščice članov, in brez kakega denarja v blagajni, je postala JSKJ leset-tisočera organizacija z nad pol milijonom dolarjev v gotovini. Za ves ta napredek je seveda v prvi vrati odgovorno članstvo, zahvala gre pa tudi tistim našim sohratom ustanoviteljem, ki so takoj v pričetku vcepili naši organizaciji atari naš pregovor: — V riofi-je »oš I—- in pa katerih geslo je bilo večino: — Vsi za enega, eden za vse 'Tega gesla se je članstvo JSKJ oprijelo in ga tudi vedno Ln povsod upoštevalo. Vsa čast tOTej našim "ustanoviteljem, katerih trudapolno delo in požrtvovalnost sta . pripomogla, da slavi članstvo naše jednote letos 25detnico njef^ega obstanka. Zgodovine ne m'orem opi- sovati, ker žal nisem eden onih srečnih članov-slavljeneev, ki so takoj ob pričetku pristopili k organizaciji. Lahko pa izrabim svoje mnenje gljede naše jednote, kakršna je danes. Jugo-Slovanska Katoliška Jednota, sodeč po njenem sedanjem stanju, ima danes najlepšo bodočnost med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v A-meriki, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker stoji na najbolj trdni podlagi, vkolikor pride finančno stanje vpoštev, in drugič, ker je najbolj liberalna jednota med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Zdfuzenih drža-vah.:lllede finančiiega stanja sem prepričan, da nas ne nadkriljuje ni fint jednota, in povprečni član naše jeJdttote je boljše* zavarovan k<^t povprečni član kake- druge pq^porfie organizacije. .'.Naš denar je naložen v takih bankah ter mestnih,in okrajnih bondih ali obveznicah, da o varnosti ni niti najmanjšega dvoma. Kar se pa tiče liberalnega značaja naše jednote,. mi pa tudi ne more nihče oporekati, ako trdim, da vlada pri naši jednoti Večja svobodomiselnost kot pri vsaki drugi jugoslovanski ipodjorni organizaciji. — Pod besedo svobodomiselnost, razumem, da si lahko človek sam ustvari svoje prepričanje, pa naj gre za vero, politiko ali kako drugo stvar. Naše članstvo ima polno m neomejeno pravico samood-ločevanja! Naša jednota ne vsiljuje nikomur tega ali onega prepričanja, ker se zaveda dejstva, da je organizacija ustanovljena samo v podporne svrhe, in da je članstvo dovolj naobraženo in razumno, da lahko samo sodi o raznih stvareh. In ravno zato, ker je jednota v vseh stvareh, ki se ne tičejo nje same in ki ne spadajo v njen delokrog1, nevtralna, ravno zato, pravim, je naša organizacija najboljša. Naj mi nihče ne zameri, ako rečem, da vlada med članstvom. naše jednote večja sloga, kot pri kakem drugem jugoslovanskem podpornem dri*tvu.— To dejstvo lahko dokažem vsakemu z zapisnikom glavnega porotnega odbora naše jednote. Ako bo naše članstvo tudi nadalje živelo v tako lepi slogi in bratstvu, kar želim in upam, po4 *m lahko brez strahu opustimo pri naši jednoti porotni odbor. V kratkem rečeno, Jugo-Slovanska katoliška Jednota je bila ustanovljena na zdravi iu trdni podlagi, ima pravi značaj podporne organizacije, dobre in razumne člane in'sijajno bodočnost. Prepričan gem ,da članstvo naše jednote v ; polnem soglaša z menoj, in prepričan sem nadalje, da bodo tudi ostali ameriški rojaki prišli prej ali slej do tega zaključka. Jugoslovanska Katoliška Jednota je ustvarjena kot nalašč za vse ameriške Slovence, oziroma Jugoslovane; ima moderno upravo, izvrstna pravila in je popolnoma kompetentna ih voljna združiti se, oziroma vzeti pod svoje, okrilje vsako slično jugoslovansko organizacijo, ki se s.trinja z njenimi načeli. Ker Sem ravno iz Pennsvlvani-je, ki je za nas ameriške Slovence nekaik keystone V ali sklepčni kamen, inaj omenim, da smo Pen-nsylvan^jčani posebno ponosni na našo JSKJ. V tej državi živi največ članov naše jednote, katerih vsak je deloval po svojih najboljših močeh za napredek te organizacije. Vsi se veselimo tegra izred nega dogodka in vsi upamo ter pričakujemo, da bo naša jednota tudi nadalje živela v prosperiteti in zadovoljstvu, da bo njeno članstvo tudi nadalje živelo v isti slogi in medsebojni ljubezni, da bo Jugo-Slovanska Katoliška Jednota tudi v/bodoče to, kar je bila do sedaj, namreč zavetišče vsem tistim, ki se zatekajo k njej za pro-tekcijo v slučaju bolezni ali smrti. K sklepu se posebo čestitam vsem tistim članom - ustanoviteljem, ki so bili tako srečni, da so doživeli 25-letnico obstanka organizacije, za kaf ero so tako neumorno delovali, a onim našim so-bratom - pričetnikoan, katerih ni več med najni, katerim usoda ni dopustila, da bi videli kronanje svojega dela pri JSKJ, pa naj bo lahka zemlja ameriška. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ in na svidenje ob priliki petdesetletnice! Anton Zbašnik, predsdnik nadzor, odbora. Ker se je približal čas srebrnega jubileja naše slavne J. S. K. Jednote, smo lahko ponosni, pa si tudi svesti. da bo naša slavna Jednota praznovala tudi svoj zlati in demantni jubilej, ker uspeh ji je zagotovljen, ako pojde po tem potu naprej. Po mojem mnenju ni boljše iy poštene j še organizacije od nje. Zatorej, rojaki, de-lujmo in agitirajmo še za večji procvit naše Jednote. Meni ni (lana priložnost, da bi veliko agiti-ral za njo, ker tukaj v našem revnem Mineralu so šli večinoma vsi rojaki za boljšim kruhom, kar nas je pa še ostalo, pa stojimo trdno kot skala. Število našega društva je že več let vedno enako. —-šteje namreč 66 članov in članic ter 17 otrok. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 11. decembra 1904. Pri ustanovni seji se ji* takratno članstvo soglasno izreklo, da pri-klopijo novo društvo JSKJ, ter je bilo sprejeto v Jednoto dne 1. januarja 1905, pod št. 52. Pri ustanovitvi je bilo 19 članov. Ne bom imenoval vseh ustanovite-j ljev, ampak le tiste, katerim jrre največja zasluga za ustanovitev društva: Josip Hribar, John Kastelic in Frank Ferlan. Ti člani so bili izvoljeni tudi prvim uradnikom, ali danes ni niti enega teh več v Mineralu. Jos. Hribar je v starem kraju pri svoji družini, J. Kastelic j»* na Cherokee. Kansas, kjer koplje in ruje črni demant, Frank Ferlan, prvi predsednik, je pa nekje v Oregonu na farmi. Kot že rečeno, je bilo naše društvo ustanovljeno leta 1904, torej je staro 19 let. Da se je v tem času marsikaj ^zpremenilo, je gotovo. Imeli smo dobre, kakor tudi slabe čase; včasih smo prirejali veselice v lftrist društvene blagajne, kar pa" dandanes ni več mogoče, zato pa imamo tudi suho blagajno. Ker nimam računov od prvega leta ustanovitve, bom na tem mestu podal samo račun od januarja 1906. Jednoti smo poslali — $26,995.27 mesečnih prispevkov. Umrlo je sedem članov, oziroma so postali žrtev kapitalizma. — Prvi je bil Anton Kavčič, drugi Frank Kimovec, Frank Jakše. John Mestnik, Rudolf Trelc in F. Jerina. Zadnja dvia sta bila ubita oba en dan na Stone City, tekom tamošnje eksplozije dne 13. decembra 1916, in sedmi umrli je John Martinčič. Društvo je.priredilo vsem lep pogreb. Slavna Jednota nam je izplačala v posmrtninah $5.000. NAHOD. V jeseni in spomladi se človek najhitejfc prehladi. Kihanje, silno ščegetanje v no^u in v grlu, liri-pavost in mrzlica so prvi znaki bolezni. Enakomerna topla temperatura v sobi, znuživanje lipovega in vijoličnega ca j a z mlekom ali medom, olajševalno vpliva na bolnika. Nos in ustnice maži z dobrim vazelinom. Po hudem nahodu je izpiranje nosa z mlačno slano vodo priporočljivo. Skoro z vsa-jkim nahodom se navadno pojavi tudi kašelj in hripavost, zato naj s<> bolnik med boleznijo vzdrži ka-denja. Ako povzroča kašelj bolečine v prsih, so dobri mokri o-vitki okrog prsi. Najbolje je seveda, da močno prelilajen človek o-stane par dni v postelji, ker enakomerna toplota, ki je mo«roe:r le v postelji, najbolje vpliva na hitro in tem Ijito ozdravljenje pre-hlajenega človeka. VNETJE V GRLU. Vnetje v grlu ve pokaže z oteklim in vnetim goltancem in bolečinami pri požiranju. Priznano domače sredstvo je grgranje /. mlačno slano vodo, mrzlimi ovitki o-krog vratu in z uživanjem seize-novčevega čaja z mlekom. Če se pridruži mrzlici in se opaž ina hudo bolečih žlezah (bezgavkah )-mala ulesa, potem naj se namesto mrzlih ovitkov okrog vratu polagajo gorki obkladki iz lanene moke, kuhane na mleku. Namesto grgranja je bolje vdihavanje vroče sopare i/, selzenoveevega čaja. • ' -T' KOLIKA. Kolika začne z bolečinami in krči v trebuhu. Gorak-čaj, kaine-ličin, janežev ali borovničji pa tudi ruski, pomiri bolečine. Tudi gorki obkladki na trebuh pomagajo. } DRISKA. Driska je posledica prehlada spodnjega života, še večkrat pa posledica nezdrave, pokvarjene a-li težko prebavljive hrane. Dijeta, prežgana juha. riževa juha in čaji so primerna hrana za bolnika. KRONIČNO ZAPRTJE. Kronično zaprtje je zelo mučno in sitno, ker vpliva zelo neugodno na celo telo. Glavobol, težke noge, splošna utrujenost se polasti človeka. Olajša se bolezen z zauživa-njem zelenjave, rženega kruha in sadja. Ako se je treba vseeno po-služiti odvajalnih sredstev, naj se uporabljajo taka, ki vplivajo dalje časa. Najbolje rse je obrniti na zdravnika za primeren recept. — Odvajalne mineralne vode niso za trajno uporabo priporočljive. Kadar hvalite, navedite tudi vzrok, zakaj ste storili to. V tem se razlikuje odobravanje pametnega moža od prilizovanja zaje-davcev ter občudovanja bedakov. # e • Izposojevanje je vir vseh zadreg. c Kako ^so društva JSKJ. napredovala. IZ URADA DRUŠTVA' VITEZI S V. JURI J A, ŠT. 49, JSKJ, KANSAS CITY, KAN. Ob proslavi peiintlvajsetletnice naše dične JSKJ, »i tudi naše društvo šteje v dolžnost, da poda nekoliko y-ifodqvjpy o tjruštvu in nie-povem pokadi! JU. — Druit vol Vitezi sv. Jurija je bilo ustanovljeno dne 31. maja 1904. Društvo dthije za dobrobit članov rojakov ž«} dolgih 19 let. Ob ustanovitvi drtiltva je bilo komaj 18 inož, ki str »poznali, da je v združenju moč; Kakor večinoma vsako drugo diuštvo tako je imelo tudi naše v zaimku svojega poslova-vanja nsn*.t«-žkoče, posebno v finančnem dbejru. Od ustaaovitve do eentrali^aci-j-» je društvo izplačalo bolniške podpore tloj tisoč dolarjev. Pred desetimi alt petnajstimi leti -je društvo prirejalo veselice in zabave in napredovalo se je boljše v fmančn«^ oziru kot pa sedaj, ko »m oskofo popolnoma mrtvi v t»'in oziru. ITudi veselice še včasih prirejamo, Iti »d i odkar je uveljavljena prohlbieija, nimamo nikakih npo.inih pij ič na veselicah. Da ne pozabim ogniti, naše društvo ne. lastuje s\*|»- tlvorane, pa tudi drugod se ;ne potika, ko ima svoje prireditve, temveč se vse vrši v naši Cerkveni dvorani. Bog pa varuj, mi nobenrfr sila, noben vihar* C'utimo neki notranji klic, ki lam vzbuja željo, da izrazimo rčno čestitko in zahvalo najprej ■e živečim članom ustanovnikom. 'enjeni sobratje, člani ustanov-iiki ' Kličemo vam: Trikratna sla-a.t Bog je b^oslovil vaše,,tru-iafcoln* delo, J$ Je rodilo ObUo plemenitega sadfu. Vi ste bili» oni. carterih klic J^odmeval 'pred1 25 eti po širni Ameriki in temu kli-u se je odzvalo današnje članst-o J. S. K. J. Želimo vam danes, >b času srebrnega jubileja, da »stanete zdravi, čili in krepki ter la doživite zlati jubilej naše dič-le Jednote! Sedanjemu* glavne-nu odboru čestitamo iz dna na-lih src, da bo Jednota p/>d nje-rovim vodstvom praznovala svoj ubilej. Glavni predsednik, sobrat Ur. Rudolf Perdan, precej ste >ddaljeni od nas- ni mogoče, da ram čestitamo osebno, v duhu m vam podajemo danes svoje lesnice ter vam kličemo: da bi :dravi in čili z najboljšimi uspehi predsedovali še dolga leta naši »lavni JednotU« Glavni podpredsednik, sobrat Mr, Louis Ba-ant, že yeč let- vestno izpolnjujete svojo službo p:^alimo Vam še .-ee let zdravo izvrševati svojo lalo-go. Glavni tajnik, sobrat Mr. rosip Pishler, približno že sedem et imate jednotino krmilo v svojih rokah. Trudapolno in naporno lelo: je to, ali t*£no in vestno ste zpolnjevali dosedaj svojo težavno nalogo, zato sfre -danes lahko ponosni, da ravno pod vašim vodstvom praznuje naša skrbna Mati Jednota svoj jubilej. Zato želimo, la bi še več desetletij vodili Jed-loto zdravi in krepki po začrtam poti do najsijijnejaih uspehov. Slavni blagajnik in bivši dolgoletni Jglavni #fpnik, sobrat* Mr. 3eo L. 'BroziCtf,""pod vašim tajni--itvocn smo praznovali desetletni-J e dno t i o eg a obstanka leta 1906 1'pamo, da ste danes še pri isti noči in. ^zdravju kakor ste bili pi^d <15 leti. ZetiiU Vam, da bi kot čvrst korenjak doživeli zlat jabilej naše Jednote ter ostalirše iolga leta njen zvest" in marljiv iradnik. Tudi vsem ostalim glav-iim uradnikom čestitamo, da bi še dolgo vrsto let zdravi in z dobrimi uspehi *4badovali ter izvrševali vsak svojo mu nalogo. — $avna Jugo-Slovanska Katoliška Tdnota, ob priliki tvojega srebr-lega jubileja Ti kličemo: rasti in *azširjaj se z najboljšimi uspehi 7 blagor in prospeh, v napredek n ponos milemu slovenskemu narodu širom Amerike. V to pomo-t^Bog i sreča junaška! ^ . - » • ... feodi pozdravljftrf; naša Jednota in blagoslovljena naj so Ti pota Vse članstvo, zdaj trdno ob tebi stoji, dobrotnici skrbni/vso srečo želi. -1 -» - - ^ • Srebrni praznuješ svečan jubi- lej. Ozri se na nas, v preteklost poglej! Sirotam tešila si v jadu gorje, in brisala jim iz oči si solze. Naše društvo je bilo ustanov-jeno 1. junija 1901, na 147 Lori-ner eor. Meserol ^Sl^Brooklyn, STRAN XXIV Ustanavljanje in napredovanje društev. IZ URADA DRUŠTVA SV. JO ŽEFA, ST. 53. JSKJ, LITTLE FALLS, N. Y. IV*-teklo jf ravno 18 let «d časa, k' st* j«* rojaku Franku Ho-uneu |n»javlla id*-ja ustanovitve pianovittjljii družtva Frank Ro/.anra j»* bila tudi podeljena ra^i prvepa društvenega predsednika. in on j*' predsedoval }>oti*ni društvu neprenehoma skozi š«*;t hit, Deloval je vneto za napr«*drk društva t«-r si stekal nevenljivih zaslug, vsled česar mil bo društvo vedno hvalelno. Plnim tajnikom je bil iz\ • 1 j**n Ivan Sil«-, bla^aj-tiikom Jakob Mlinar. zastopnikom Frank Stržinar. Društvo j«* tak« j od ustanovitve dajalo lepe iwnljx.r«' svojim članom, namreč po $5 na teden •J»slnofa nam je izplačala od us-1 tanovitve pa do 1. julija 192-1., > in rt nine, odpravnine, odškodnine ■ in bolniške podpore v skupnem znesku *"26,:ft)4.22. Društvo pa je plačalo za vm? sklade Jednoti r kupno $35,466.94. Delavske razmere so ves čas precej [»»voljne, posebno sedaj so izvrstna dela in delo dobi vsak. ako >e mu le ljubi delati. V tovarnah izdelujejo pove&ni spodnje obleke, nekaj j«i je tudi drugih, kakor usnjarna, mizama, tovarna za kladiva, tovarna za bicik-!j«-. tovarna za fannarškt* stroje, |tapirnu*a in še par manjših tovarn. Slovenei so zaposleni večinoma v tovarni za u^nje. Ker so dela zelo lahka in varna, zato tudi ni bilo nobene katastrofe, razen na železniški progi, kjer sta bila povožena d<» smrti dva Slovenca. Upati je. t ilo loiter š<* društveno dvorano. — ^ l.\ecai Hi v ozadju dvorane pa da ne po* Havi oder za gledališke igre. — I grad ti jo s«« j«* pričelo še isto le-j l> in vs<* drlo so izvršili »loven-Hu mizarji, med katerimi naj o-Hi<-nim gos|Mjila Frank Masleta, Hi je \< .lil Vse «i» Cela zgradba( H- mtxierna ter je |M.nos društvu., Helo poslopje z zemljiščem in o{>-Hivo vrtil stane društvo $14.738.1 Hi. Od te v, katerim je netaproana smrt B-etrgula . nit življenja. Največ Hi rt n ih slučajev je po vzroela H-ob^tarska bolezen — jetika, ki H brez usmiljenja zajeda met! de-Hvske sloje. Naša slavna Jednota H je vsem tem članom in Mani Rm izkazala kot dobra in skrbna Bati ter takoj izplačala dedičem Hnrtnine. Ravno tako je naša Htvna Jednota priskočila na po- j H \ par članom, ki niso več zmož-I v« delo in katerih bolezen je m temu djiva. ^H^ V N r Nekateri ljudje gotore iz izkušnje. a drugi ne govore — radi izkušenj. ' - ■i e r * Resnica vzdiguje sama zoper sebe vihar, ki raztrosi svoje senee vsenaokoli. k našemu društvu, se mu sedaj nudi lepa prilika, ker je pristopnina prosta. Tebi, slavna J. S. K. Jednota pa kličem k Tvoji 25-letnici: Le naprej po začrtani poti edinstva in demokracije, in uspeh nam je zagotovljen ! Lndwig- Champa. IZ URADA DRUŠTVA SV. BAR BARE, ŠT. 60, JSKJ, CHISHOLM MINN. I Društvo sv. Barbare, št. GO, je bilo ustanovljeno sredi leta 1907. in sicer v hiši Anton Samca na Shenangro Location. Društvo je bilo inctanovljeno s 14 člani, od katerih sta dva že umrla, nekaj jih je odšlo v staro domovino, nekaj starih neomajnih ustanovi-" teljev pa imamo še zmerom v svoji sredi. Društvo je imelo v začetku precej velik«*- težave; ljudje so prihajali iz stare domovine neizkušeni. ker pa železni rudniki zah-< tevajo več izvežbanosti in previdnosti kot pa premogovniki, je bilo vsled neizurjenosti novincev inii<(g<« nesreč in telesnih poškodb tako tla je bila v društveni blagajni vedno kriza in revolucija. Tako je šl«» naprej, dokler 'ni prevzela Jednota vseh obveznosti. Ko se je društvo premestilo v mesto, je pričelo na članstvu dokaj lapredovati, saj pa je bila tudi epa prilika, ker prihajalo je dosti Slovencev, posebno Primorcev. Mnogo teh je pristopilo k društvu in lepo smo napredovali. Prišli so pa slabi uradniki in dogodilo st je. da je bil član po celo leto suspendiran. dasi je ravno tako redno plačeval svoj asesinent, kakot vsak drugi. Nato so prišli boljši in bolj razumni ljudje na krmilo. To sta bila John Erčul. blagajnik in Martin Govednik, tajnik. Ta dva sta upeljala zopet red pri društvu. Toda ]m> katastrofi, ki je zadela društvo, ko je društvo pla-alo .Jednoti zaostali asesment za suspendiranega člana, je število članstva vidno padalo, dasi smo vedno mašili vrzeli z novimi člani. To se vrši še danes, dasi ne v tolikem številu, ker danes je težje dobiti novega člana, kot preti desetimi leti deset* dvajset ali še več članov. Želeti bi bilo. tla bi se starši, ki so člani društva, malo bolj zanimali za mladinski oddelek ter vpisali vanj vse svoje otroke. — Potem nam ne bi bilo treba z leti toliko agitirati, ker bo pri dru-tvu vedno naraščaj in prirastek. Za vzgled naj nam bo družina Samec. Ta družina bi danes štela »est oseb in šest članov društva ;v. liarbare, da ni neizprosna smrt ugrabila njih ljubeče mamice, o-iironia soproge našega sobrata Mr. Saniea. S to pa še druge dru-iine, n. pr. tlovednikova družina. Baragova ima celo sedem otrok v mladinskem oddelku. Društveni ustanovitelji, ki so ;e pri življenju, so sledeči: An-.011 Samec, Anton lvanee, John ■ilmdra, Tonv Bambieh, Anton Panjan, Aiiton Podržaj, Anton iJajec. za katerega se pa ne ve. kje se nahaja sedaj. Nekoč se je slišalo, da je umrl v neki bolnišnici nekje v Montani, ker pa nimamo nobenih podatkov, ga štejemo še za živega in zdravega, pa naj je kjerkoli. Tonej bratje in sestre, na delo, la kadar bomo pisali mi ali drugi za prihodnjo jubilejno izdajo glasila JSKJ, da bo naše društvo imelo res kaj zgodovine, lepe in častne zgodovine ra poročati naši slovenski javnosti. Joseph Bavetz, tajnik. Ne smatraj dneva izgubljenim, če si storil kako uslugo. Življenje je v.večji meri sistem odnošajev kot pa pozitiven ln neodvisen obstoj. Kdor hoče biti srečen ter osrečiti tudi druge, — mora skrbno opazovati te odnoSa je. * a • Izprememba pašnika naprav! teleta debelega. * - Pozdrav Jugoslovanski , . • •• * • - ' i , . » r* t Katoliški Jednoti! *•*.•• * . i T i -j ' 1 - * A ' V r » » —. ■ , j ' ' ' i . • i t • . Tre dni se zbirajo Slovenci iz vseh krajiv Amerike, da obhajajo slavnost petin-dvajsetletnice Jugoslovanske Katoliste Jednote v Ely, Minnesota. Iz skromnih početkov se je ta slovenska organizacija razvila do sedanje mogočnosti in vestno špremljevala usode slovenskega ljudstva v novi domovini, Rodoljubi, ki so s svojo plemenito podvzetnostjo ustanovili Jedno'o, so postali voditelji našega narodnega napredka, Jednota pa je danes največja zaifomba in najodličnejši uspeh Slovencev. Dolgoletne prijateljske veze vezejo našo banko z Jednoto, kajti ustanovi-teljflaše banke, gospod FRANK SAKSER je bi! tudi eden izmed očetov Jednote. V litih njenega razvoja je Jednota postala središče slovenske društvene delavnosti, naša banka pa je danes najstarejša in najbolj priznana slovenska bančna poslovni-ca v tej deželi. "Služiti Narodu" je geslo, ki je Jednoti ia nam pomagalo do nspq-ha, Med naše stranke štejemo stotine člaiov Jednote. Bodisi za naložitev denarja, za denarne pošiljatve, ali za potniške in druge bančne posle, zavedali smo se vedno da je najboljša služba edina pot do splošnega zaupanja med narodom. §f Jugoslovanski Katoliški Jedno ti izrekamo naše iskrena čestitke k petindvajsetletnemu obstanku. Naj se izpolnij-) želje naših rojakov za. procvit Jednote. ' . .. iT j.*-' 'i . V • ] - - • r- ■ 4.1 - " r ~ \ -si.I • ■ - ' "-'r • " '" - »■ .it Aoi- <* s. t: iri't . • f ... >: J Frank Sakser State Bank .j,— ; . • . 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK UJ J Lil v- . .• Vi? _ m r - -4- r — mŠšjmmi* -jK • 191- * fr-Ui mm jZač»*tnemu odboru, kakor tudi vsem njih naslednikom gre vsa ča>t in hvala za njih trud in delo. katero so žrtvovali za napredek društva. Posebno priznanje in pohvalo pa zaslužita .Jernej l*«-r in Frank Masle. ki sta kot tajnika društva delovala prvi t let, drugi pa tri leta ter vodila svoj posel pošteno in natančno. Pozabiti tudi ne smemo na člana Alojzij M a rov šk a, ki je kot bla-gajnik >»kozi sest let zvesto opravljal svoje posle, iskrena hvala torej vsem, ki ste Morili v kakršnemkoli oziru kaj koristnega zi društvo! Ostanimo zvesti svoj nalogi t«T delujmo za liajirwlel društva še nadalje roko v roki in obstanek nam je zagotovljen. John Purnat, tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. STE FANA, ŠT. 58. J. S. K. J. BEAR CREEK, MONT. Ko praznujemo 2."i letnico naše slavne Jednote. naj obkratkem opišem zgodovino našega društva Društvo je bilo ustanovljeno v — Coekedale, Mont.. leta 19Go. — Kmalu potem so zaprli par tamo-šnjih premogovih rovov in član so >e razšli za kruhom širom A-no-rike. Društveno premoženje in , knji»»H bile p»»slan»' na teilan jega pre*lsednika Jetlnote O. M Sunlcha. ki je upravljal društve i do leta llKiS. R;ivno i>tega leta so culprli a Bear Creeku in okolici nove pre mogovnike. kjer se je naselile precej Slovencev, nie; pcJslanee Matija Gregorie. Nadzorniki: Frank Špehar, Matija alo v društvo, je bilo vendar mnogo bolnikov da blagajna ni hotela rasti. Veselice niso prinašale vedno dobrih dobičkov, vendar pa so imele te prireditve velik moralen uspeh. Kmalu je društvo zaslovelo v Re-ailmgu in okolici, in novi člani so pridno pristopali. Prišla pa je leto 1907, in to je bila huda doba za društvo. Kakor/liano, je bila takrat splošna kriza po vsej Amerik L ('lani niso nič delali in tako tudi niso mogli plačevati ovojih a*e*»entov; društvo je zalagalo zanje, dokler je bilo mogoče, ko pa ai moglo več, jih je bilo mnogo suspendiranih. Eni so pozneje, ko so se delavske razmere izboljšale, pristopili nazaj, drugi pa so odšli « trebuhom za kruhom dalje, in take je bilo naš*' društvo zelo prizadeto. Toda za dežjem pride vedno aolnce, in tako so se tudi pri nas delavske razmere izboljšale. Članstvo je posvetilo tedaj Vse svoje moči, da bi društvo zopet napredovalo. Staro članstvo je pri stopalo nazaj in istotako so pristopati tudi novi člani, nakar se je zaš* lo zopet živahno društveno gibanje in delovanje. Tedamji odborniki so se truliAi na vse mogoče načine, da se blagajna vzdigne in m opomore, kajti bolnikov je bilo čimdalje več, tako da ie bilo treba večkrat poseči po zadnji c« nt v blagajno. Prirejalo se je piknike, veselice, žrebanje in tako dalje, tako da je zaČ*ela blagajna vidno rasti. Kakor je razvidno iz knjig, je prišlo vsak me-•ee po $100 čistega *v blagajno. — Meseca avgusta leta 1911 je društvo priredilo izlet na kake štiri milje *oddaljen prostor in tam je im«4o piknik. Pričakovalo se je od teta piknika velikih uspehov, to- Frank Zeman s svojo družino. — Vsi so č!a»ii Juposlov. Katoliške Jednote. d en. to je Frank jJZeman z vso svojo družino. Smrtnih slučajev ni bilo ravno mnogo. Kolikor je meni znano, je umrlo okoli deset članov irj članic in ena deklica mladinskega oddelka. Iskreno pozdravljeni še živeči ustanovitelji naše napredne J. S. K. Jednote. in kličem Vam: — Živeli! Nepozaben spomin pa tudi vsem že umrlim ustanoviteljem JSKJ! Pozdravljen sedanji gl. odbor in vsa krajevna društva! John Jurečič, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV JANEZA KRSTNIKA, ŠT. 71, — J. S. K. J. GOLLINWOOD, O. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 16. avgusta 1903. Ustanovili so ga sledeči rojaki: Josip Kolenc, John Rošelj. John Mrvar, Anton Jakoš, Frank Brian. Chas Kotnik in še par drugih zavednih mož. Kdo je pravzaprav sklical ustanovni shod .tega zapisnik ne pove; gotovo pa je to storil eden zgoraj navedenih mož. Zapisnik dalje pove. da se je navzočim v lepih besedah omenil namen shoda in v živih potezah se je orisalo namen shoda in korist, osnovati si domače društvo, ki naj bi bilo podporno. Takoj se je izvolil odbor, ki je bil potrjen za tekoče leto 1903. Josip Kolenc. predsednik: John Rošelj, podpredsednik ; John Mrvar, tajnik; Frank Brian, blagajnik. — Obenem se je dalo novemu društvu zgoraj navedeno ime. Namen tega društva je bil — zbližanje tukajšnjih Slovencev, gojitev bratske sloge in ljubezni in medsebojno podpiranje v slučaju bolezni in smrti. Geslo pa mu je bilo staro,slovansko: — Vsi za enega, eden za vse! To .načelo ima društvo še dandanes. Zares lepa in blaga je bila misel. teh zavednih mož. ki so se hoteli s tem zavarovati pred raznimi nadlogami in neprilikami. katerih nikjer in nikoli ne manjka. Obetali so si bogate žetve, kajti sejali so kleno seme! Ali kakor že sv. pismo pravi, da se je sejalcu, ki je sejal dobro seme, pojavila med vzklilim žitom ljulika. je to veljalo tudi na tej njivi. 0 tem ni potreba več pisati; omeniti moram le. da je bilo potreba ljuliko odstraniti, kar pa je dalo mnogo težavnega dela ter je tudi škodovalo rasti društva. — -Sploh je imelo društvo dokaj burne čase v svojih mladih letih. Dne 2. decembra 1906. je društvo sklenilo, da se priklopi kakšni slovenski Jednoti. In res, 22. februarja 190?.. je bilo to društvo sprejeto v slavno Jugo-Slov. Katoliško Jednoto. Društvo kljub temu ni tako napredovalo kot je naselbina rasla: temu smo mogoče krivi sami, ker smo premalo za društvo agitira-li, misleč: vsako dobro blago se samo hvali! Dne 16. avgusta 1908 je društvo blagoslovilo novo zastavo. katere boter je bil brat Alojzij Kolenc, in botra Mrs. A-logzija Kolenc. Izmed prvih ustanoviteljev društva je samo še hrat.John Rošelj pri temu društvu; ehi so umr-»li, drugi so se preselili drugam, tako da je samo še ta ostal pri nas. Cast njemu! Danes šteje naše društvo 137 dobrih članov in članic v odra-tlera oddelku. V mladinskem oddelku je 42 članov, imamo torej skupaj 179 članov in članic. Društvo je izplačalo do danes smrtnine v znesku — bolniške podpore sino izplačali Jr-4.43l.7S. za operacije in odškodnine £1,200.75, skupaj sino tmvj izplačali $20.501.93. Društvena blagajna premore $333.78.1 V Collinwoodu imamo svoj lastni Slovenski Dom, katerega delničar je tudi naše društvo: stoji na Holmes avenue, sredi slovenske naselbine. l)om je bil zidan leta 1919. in nanj je lahko ponosen vsak tukajšnji Slovenec. Torej, dragi rojaki in rojakinje, čeprav je v tej naselbini nad 20 podpornih društev, ki so priklop- la žal, vse se 'je drugače izteklo.' v'edno se najde nasprotnikov, pa ih ni manjkalo tudi pri tej prire-iitvi. Ko je bila zabava v najboljšem teku, je bilo društvo ovadeno, la prodaja pivo brez dovoljenja. -*rišli so 'možje postave"' ter nam prekrižali načrte. Vsi tedanji odborniki so bili odvedeni v zapore, n to po zaslugi zlobnega jerika. Društvo je imelo takrat nekaj nad ft C0 v blagajni, in je moralo pla-' •ati nad $600 globe. Ko bi se bilo a k nit posrečilo, sem prepričan, la bi imelo danes-društvo svojo la ;tno dvorano, v kateri bi sedaj '.borovalo. Kmalu potem so prišli veljavi zakoni, da se ne sme »rirejati nobenih piknikov, ne Irugih »ličnih stvari, in tako na-<» društvo po malenkostnih pri-.pevkili ne more priti do česa bo-, jšega. Začetek je bil težak, a ven-lar je društvo vršilo svojo nalogo, takor jo vrši še danes. Geslo na-iega društva je bilo in je še danes la pomaga sirotam v bolezni m lotrebi. Dokaz temu je, da se po-naga članu, ako je brez dela ter ;e ga na noben način ne suspen-lira. To geslo je sicer težko za izpolnjevati. a druitfvo stoji na tem (tališču, da kdor je dober člaai v lobrih čf\sih, želi biti tudi v s/a->ih. ) Ob ustanovitvi je imelo naše Iruštvo 33 članov, danes jih pa iteje 74, m 75 otrok; skupno šte-ilo 149. Ko bi bilo stalno delo in la nas ne bi obiskovala kriza, — ;im prepričan, da bi štelo danes iruštvonad dvesto članov odraslega oddelka. Certifikati društvene števil, povedo, da ima zad-lji pristopli član številko 273. — [Iruštvo je v svojem sedemnajst-etnem obstanku storilo marsikaj lobrega za svoje člane,kajti še predno je začela Jednota izplačevati podporo, je izplačalo društvo svojim članom nad $1042.S8 podpor« . V 17 letih smo imeli pri društvu osem smrtnih slučajev. Prvi umrl John Jakofčle, vzrok smrti jetika; zavarova nza $1000. — John Križe, vzrok smrti jetika; zavarovan za $1000. John Matetič, vzrok smrti jetika; zavarovan za.-, $1000. Frančiška Jaklič, vzrok; smrti iaftuenea; zavarovana za ^500. Ljudmila Simec, vzrok smrti pljučnica: zavarovana za $500. — Marija Fraeol. članica otročjega oddelka, v*rok smrti opeklina. — Helena Vardjan. članica otročjega odelka, vzrok smrti pretres možganov. John Križan, vzrok smrti jetika; zavarovan za $1000. Po-kojnisobrat Blaž Oernič je bil tudi bolan za jetiko ter si je želel oditi v staro domovino, nakar mu je Jednota izplačala $200 odpravnine. Po nekaj mesecih je v stari domovini umrl. Ob petindvajset letnici obstanka naše slavne Jugo-Slovanske Katoliške" Jednote. ter 17-letnega obstanka našega društva se spominjamo tudi onih. ki jih krije hladna zemlja; njih dobra dela pa bodo vedno ostala zapisana v naših srcih. Veliko se jih je podalo v staro domovino še pred izbruhom svetovne vojne. Ti so Šli večinoma v svojo lastno škodo, kaj-tieni že davno počivajo v večnem miru. ker so bili "pnmorani »bojevati se za Avstrijo. Doba sedemnajstih let je dolga, oko pa zopet mislimo drugače, je kratka. V dobijteh let se je marsikaj izpremenilo. Ako bi o vseh okelšvinah razmišljali, bi vzele to preveč prostora, obenem pa bi se tndi preveč zavleklo. Začetno poslovanje. društva se razlikuje od sedanjega, s čemer je dokazano, da ljudstvo izpregleduje. Velike je razlogov, ki me vodijo, da priporočam. da pridno pristopajte k društvu in JSKJ, katera stoji danes, ob 25letniei njenega obstanka trdno na stališču pravičnosti napram vsakemu članu in članici, da lahko vsakdo svobodno deluje po svoji vesti in prepričanju, Danes šffje naše društvo lepo število člamttva, in da bo to članstve še naraslo, nam dokazujejo vedne novi prosilci in kandidat je za društvo. Cenjeni sobratje društva av. tvo je v dobrem stanju, toda ni- j takih novih elanov ne dobivamo, j Naša slavna Jednota skrbi za ! Las kakor najboljša mati. Veti no tam pomaga v nesreči in potrebi, j arto naj bi vsak upošteval, kaj je I Iruštvo in Jednota, posebno pa i »ni, ki niso, še pri nobenem drufi- i vu. Pristopajte "torej k društvdm laše Jednote, in tako tudi mladi- i ta, ki ima sedaj lepo priložnost. Naše društvo je bilo ustanov-jeno leta 1906. Prvi trije člani so iripadali društvu sv. Cirila in detoda v Calumet. Mich. Imena eh sc.: Jcu. Livrin.Mike (Muh-! rich in Rok Tomac. Ti trije člani 1 o začeli razmotrivati. da bi bilo j >rav. če ustanove tukaj novo pod-xirno društvo, ki naj bi pripa-ialo JSKJ. Šli so torej od hiše do liše ter so dobili 22 rojako-v, ki »o bili pripravljeni pristopiti k Iruštvu. Dne 26. julija 1906.. so meli prvo zborovanje v hiši Geo. ■»chutteta. ustanovili so društvo :er izbrali prvi odbor, ki je bil sledeči: Mike Muhvieh. predsed-iik; Jos. Lovrin. podpredsednik; Mike Florijančič, tajnik; John Barich, blagajnik. Tem možem se mamo zahvaliti, da obstoji danes jaše društvo, ki je že marsikateremu »pomagalo. Kar "društvo obstoji. smo imeli tri smrtne slučaje, in sicer sta umrla dva brata n njena sestra. Prvi je bil Anton Mihelcich, drugi Pavel Mavrin in Alojzija Klobučar. Trije so odšli k večnemu počit-iu; bodi jim lahka tuja žemljica! Naši slavni Jednoti želimo rano-?o uspeha v bodočnosti ter ji iskreno čestitamo od njeni 25-letni-?i! Joseph Mukavec, tajnik. \Z URADA DRUŠT. SV. PETRA IN PAVLA, ST. 66, J. S. K. J, J0XJZT, "ILL. Društvo sv. Petra in Pavla je bilo ustanovljene dne 26. avgusta 1906, v stari šolski dvorani. Ustanovitelji društva so bili sledeči rojaki: Anton Košiček, Mi-tiael Wardjan, Frank Blatnik, Fr. Škulj, Josip Černe, Frank Kocjan, Albert Less, Anton Kostelc, Frank Russ in Math Kralj. Omenjeni rojaki so prišli do prepričanja, da čeprav je bilo v onem času že precej različnih društev, vendar ne zadostujejo zahtevam in okolščinam v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Zaradi tega so omenjeni občespoštovani in na društvenem polju delavni rojaki sklenili, da ustanove novo društvo. Kakor so sklenili, tako so tudi storili ter ustanovili novo društvjp pod imenom sv. Petra in Pavla ter ga priklopili k J. S. K, Jednoti. Na ustanovnem shodu je bilo navzočih 16^rogakov. Prvi društveni odborniki so bili: Anton Košiček, predsednik; Frank Blatnik, podpredsednik; Mihael Wardjan, tajnik; John Butala, Zapisnikar; Anton Kostelc, blagajnik; Mihael Wardjan, zastopnik. Nadzorniki: Anton Jurjevic in John Butala. Ravnatelj Frank Kocjan. -Društvo je od časa ustanovitve prav lepo napredovalo v članstvu kakor tudi v finančnem oziru. — Od ustanovitve pa do 1. januarja 1923., je društvo izplačalo za pogrebne stroške umrlih sobratov $700.00. Bolniške- podpore je društvo izplačalo do 1. januarja 1914. $670.00. S 1. januarjem 1914. je prftela Jednota izplačevati bolniško podporo. ■ Od 1. januarja 1914 do 1. januarja 1923. je članstvo prejelo od Jednote $4,044.00 centralne bolniške podpore. V -tem času pa je članstvo vplačalo v centralni bolniški sklad $5,783.00. Razvidno je torej, da smo $1,739. 80 več vplačali v centralni bolniški sklad, kakor pa prejeli podpore. Za časa društvenega obstanka se je vsega skupaj plačalo Jednoti $24,731.99. Prejelo pa je naše društvo od Jednote $17,244.00. Smo torej $7,487.99 več plačali kot prejeli. To naj služi za vzgled, da obstoji društvo iz zdravih in čvrstih elanov, na kar smo ponosni u veseli. Izmed ustanoviteljev Jih je da-aes še 8 pri življenju. D vi sta u-■urla. Skupaj je umrlo 14 elanov >draslega in 2 člana mladinskega oddelka. Dru3tvo_ šteje TT čia-aov in članic odraslega in 82 članov (ic) mladinskega oddelka. Društveno premoženje je zna-; ialo 1. januarja 1923 $865.85. Uradniki sedanjega poslovnega leta so: Jožef Jurjevic, predsednik: — Mihael Wardjan, -podpredsednik; Anton Barbich, tajnik; »Jožef Wolf, zapisnikar; John Jerman, blagajnik. Nadzorniki: Math Go-lobich, John Živec in John Russ. Zastavonoše: Joe Škaree, John Bifel in Math Kralj. Maršal: M. Koiič, reditelj Jožef Ausec, organizator Anton Barbich, društveni zdravnik dr. Wm. Struzvpski. K praznovanj u 25-1 et nice obstanka J. S. K. Jednote kličem celokupnemu članstvu: — Delujmo vsi skupaj za napredek Jednote! Anton JBarbioh, tajnik in orga-rtiasat«*. IZ URADA DRUfiTVA SV. PET- RA, #T. 69, JSKJ, THOMAS, V - » WiV%. v—•—■— Tudi društvo sv. Petra št. 69. JSKJ se pridružuje slavnosti 25-letnice obstanka JSKJ. Bilo je dne 27. novembra 1-ta 1906. 'ko se je v^tsub. z«; pristop 18 članov v JSKJ. Iz gl. urada so dobili številko 69. in društvu sj dali ime Sv. Peter. Društvo je od takrat naprej napredovalo kaj povoljno, ker danes šteje 29 enakopravnih elanov in ilani«.1!, J čia-niee samo za posmrtntno ;n 19 članov vic) iulad«n-kcga oddelka. Skupaj je torej hI članov P.olvlš-kc podnore smo izplačali zadnje leto $370. Letos sme že .me'i dva smrtna slnčaja, za kar smo ž« izplačali $1.500 po-,m»tnine. pa smo komaj prekoračili prvn polovico leta 1923. S tem naj zaklj i':tt,emo pregled naše male vej? teg.i mogočnega drevesa JSKJ, k! /.e 25 b;t svo-i jega obstanka lajša gorje vdovam in sirotam. Jugo-Slov. *Ka: iiš .n Jednota. živela še mnogokrat petindvajset let! Društvo Sv. Per'v. et. 69, Thumbs. W. Va. t IZ URADA DRUfiTVA ZVON, fiT. 70, J, S. K. J. CHICAGO, ILLINOIS. Ker pVed 16 leti mesto Chicago še ni št^lo toliko podpornih društev kakor sedaj, se je porodila misel med rojaki za ustanovitev novega društva. Dne 29. decembra 1906.. so se zbrali ter ustanovili društvo Zvon št. 70 ter ga priklopili k JSKJ. . Ustanovni člani so bili: Karol Gorup, John Stržina, Joe Medic. Nikola Pezdir, Frank Zeman. — Viktor Klodič, Franl^ Rotar, Martin Laurich. Peter Kvalič in Peter Jaklič. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni: John Stržina. preti-sodnik; Nikola Pezdire, podpredsednik : Joe Medic, tajnik; Martin Laurich, blagajnik; Kornel Gorup, zastopnik; Frank Zeman. gspisnikar. ; .Društvo je 1'epo napredovalo dobrih sedem let; -tako d« je štelo Okoli 80 elanov in članic. Denarja v blagajni je bilo 800 dalarjev. Nenadoma pa je-prišlo.do razdora -v društvu leta 1913., in člani so se- razdelili v dve stranki. — Eni so odstopili, drogi ostali, in terti so je velikim trudom in žrtvami preprečili razpad društva. —■ Čeprav je ostalo društvo ->z maloštevilnimi člani in brez vsega premoženja, je vendar v kratkem easu dobro napredovalo. Tako smo imeli leta 1918 £e precej le |K» vsoto denarja v blagajtoi ter. kupili tudi društveno zastavo. — . Društvo vidno napreduje »n da-j n«s šteje ie J18 članov m članic, imamo -tndi otročji eddetak; ki iSrje 42 otrok; obeta se nam to-teg lepa bodočnost. ' ££ar se tiče ustanovnih članov, je; pri našem društva Miso je e-. JOHN ROŠKI, ustanovitelj društva. Ijena k različnim organizacijam, ako še niste člani nobenega društva. pristopite k našemu društvu če pa ste že pri enem ali dveh, pa vseeno pristopite še k temu. Nikoli nismo preveč zavarovani. — I\i tudi otroke zavarujte! Mesečnimi za'otroke "je samo 1." fceutov. Zavarujmo se. keV ne vemo ne ure, ne diitlvjL Posebno tu v A-meriki nesreče na dnevnem redu. Avtomobili pobijajo ljudi kot nulhe: mogoče pride prihodnjič vr»ta name. mogoče nate, ali na kakega naših otrok. Zato je treba, da se preskrbfniOj, dokler sm«j še zdravi, da nam ne bo žal potem, ko bo prepozno! S tem pokažemo, da smo skrbeli zase in za svojce, dokler smo bili zdravi. Naše društvo je na svoji mesečni seji dne S. aprila sklenilo, da bo v mesecih maj. juni in julij prosta pristopnina v društvo. — Cenjeni rojaki, izkoristite to priliko ter pristopite k društvu, ker bi sedaj lahko nekaj prihranite. Dragi rojak, ako si Vprečital to ter se odločil, da hočeš tudi ti postati član tega društva, obrni se na kateregakoli hočeš odbornikov, ali pa na posamezne člane društva, in dobil boš nadaljna pojasnila. Naši slavni K. S. K. Jednoti pa želim najboljšega napredka, da bo štela, kadar bo praznovala svojo petdesetletnico, vsaj 20.000 članov in članic in en uiilijon dolarjev premoženja. Bog te ohrani še mnogo let! Karol Kral, predsednik. Frank Trepal, tajnik. A Frank Tskavc«; blagajnik/ I John Črne, zapisnifcarv / jj < t __Ii__ Jurija!! Druitvo je nsle in čim* bolj bomo agitirali zanj, tem ve£ i koristi bomo imeli. Danes so časiy da ni izbire pri tem. Vsak je dobrodošel, da je le zdrav. Danes se več ne oziramo na to ali ono prepričanje, ka>jti vrfako prepričanje je vredno spoštovanja, če je iskreno. Danes gre le za to, da vsak ! izpolnipje pravila, ki so izdelana" po željah večine članstva. Ti do-' sedanji uspehi niso prišli sami od sebe, temveč je moral vsak žrtvovati bodisi finančno ali dejansko. Pozabljeno pa je vse, pozabljen ves napor, pozabljene vse finanč-| ne žrtve. Vse nekdanje težkoče so pozabljene, kot da jih ni nikdar bilo. Mi imamo jasno in Čisto zavest, da smo nekaj dosegli, in da imamo nekaj, s čemur se lahko ponašamo, to je naša slavna J. S. K. Jednota. Ip posamezna društva! Delujmo za prospeh dalje! Stori-'mo vse, kar je v naši moči, da bo bodočnost naša. napredek temveč-jji in popolnejši, ko bo naša Jednota praznovala oOletnieo _ svoje-. ga obstanka. Delujmo, da bodo rekli oni, ki pridejo za nami: Do-(segli so vse, po čemer so^ hrepeneli! JSKJ je košato drevo, pod ka-U ro se zbiramo vsi utrujeni in potrebni počitka; pod tem drevesom naberemo zopet novih moči. Jednota je studenec, ki nas ok-repčuje, ko smo okrepčila potrebni. Ona je naša dobra mati, in kje najdemo več usmiljenja kot pri materi? Vse to je J. S. K. Jednota! Otrok ni Se nikoli odšel od } svoje matere praznih rok, četudi bi imela mati dati otroku s?»*č-no kri! Vse to nam je JSKJ. j Kolikor sem mogel razbrati izj knjog, ki se branijo v društvenem: arhivu, je društvo sv. Jurija št. I 61 poslalo Jednoti tekom svojega -171etnega obstanka vsoto $19,971. j 57. To je vsota asesmentov in vseh, drugih potrebščin. Prejeli pa smo; sledečo vsoto: ! Posmrtni ne prejeli $5,234.00 Odpravnine prejeli $ 400.00 Poškodbe, operacije in j bolniške podpore 6,093.67; Skupno prejeli za dobo ; ■ 177 let $11,527.67: To so številke, ki dokazujejo,! koliko dobrega se da narediti afogi. Največjega .pomena je se-' daj, ko praznuje Jednota 251etni-eo svojega obstanka; ona je ena' največjih slovenskih organizacij. in je lahko ponosna na svojo last nino. Ob 25 letnici njenega ob-{stanka so lahko vsi njeni ustano-; vitelji, glavni uradniki, krajevni odborniki in člani lahk^ ponaosni| na njen uspeh. Petindvajseti dan' njenega rojstva naj bo dan počit-1 ka in slave, potem pa zopet na de-' lo s podvojenimi močmi! Vsak naj delujfc neutrudno za procvit in na-' predek naše slavne J. S. K. Jedno-J te! i i Jaz menim,da najdostojnejše proslavimo petindvajsetletnico na | še Jednote na ta natfln, da ji pridobimo čim več novih članov. S tem bomo ojačili našo Jedinoto,1 da bo še bolj delovala za dobrobit svojega članstva. Živela J. S. K. Jednota ob tvoji petindvajsetletnici! Zahvaljuje-' mo se ti za tvoja dobra dela od ; početka svojega obstanka pa do današnjega dne. • j V imenu društva kličem: Žive-' la naša zasčitnica in naša tolažni- ■ ca! Da bi se nadalje procvitala v 1 pomoč društvom ; in posameznim > članom! Slava vsem ustanovitelj ljem J. S.«. Jednote! 't J6hn~Yesdirc, tajnik drušva. ii - i * Hi » IZ URADA DRUfiTVA SV. FLO- - RUANA, fiT 64, JSKJ, SOUTH t > ' RAJVOZ, MIOH. & « ,,. . . } t Dolžnost mi je, da izpregovorim - nekoliko o društvu sv. Florjan^, št. 64, v South Range, Mich. — -j O ustanovitvi našega društva ne ■! morem mnogo povedati, ker me -1 tačas ni bilo tukaj, toda tedaj je i bilo tu več Slovencev kakor jift i >; je danes, ker jih je mnogo odšlo • • m -] v staro domovino. Sedaj nas je tu tmhn main d« a« ki andi nrfuiA. - GLAS NARODA.; X£ JI^. 1323, • STRAN XXIII j Kratka zgodovina in dopisi društev Jugoslovanske Katoliške Jednote. lojzija ali St. Loufc Hali. Društvo ima tudi krasno zastavo: na eni strani je sv. Alojzij, na drugi strani pa grb Združenih držav, in menim, da je ni na zapadu zastave, ki bi se dala primerjati nail. Prilagam tudi mal\; sliko dvorane ter želim, da bi jo priobčili v slavnostni številki glasila. Na sli. ki je videti našega najstarejšega in najmlajiega člana, stoječa ob zastavi. IZ URADA DRUŠTVA SV. BARBARI, iT. 72, JSKJ TAYLOR, WASH. / Piiel je čas, ko bo praznovala slavna J. S. K. Jednota 251etuico hvojega obstanka. V imena vsega društva izrekam najprisrčnejše če siitke um Jednoti ob njenem srebrnem jubileju. Naša Jednota bo podpirala in podpira vie članstvo, kakor je tudi nas podpirala. V dok; * naj navedem, da smo bili na štrajku celi dve leti in dva meseca. Samb ob sebi je rafumljivo, . ' Umrle članice t Rozalija Smrt mk, umrl januarja leta 1919; — vsrftk smrti — za^trupljenje; — zavarovana za $500. Neža Skedel umria nwrea m«iwi leta 1920; -vzrok mrrtr porod; zavarovan« n M" Društvo le poraslem na|>reduje V naši naaelbini bi morali imeti I članov- nt Hanie, »»d« da ni teMiu tako, je vzrok, ker imamo % [lasfibtm preveč dnikef, —— ¥ MT*- i^irL dasi bi zadostovali Naše društvo šteje 74 enako-' ptavnih in neenakopravnih članov in elanie ter 41 otrok v otroškem oddelku. O društveni blagajni ne morpm ničesar poročati, ker se triko nabere še fo za pokritje društvenih strofikov. Odkar je bila u-vel javi jena prohibicija, se ne iz-, plača več prirejati veselic ali.piknik o v. V imenu vseh naših članov kličem : ŽiveLa naša slavna Jednota, naša zaftčitniea in tolažniea! Da bij ft» vnadalje proevitala, v ponos^ sebi in svojih članov! Društveni odbor. j IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 76, JSKJ, OREGON CITY, ORE. Jugo - Slovanska Katoliška Jednota. to danes krasno in mo- j gočno drevo, ki razprostira svoje j veje po vseh združenih državah Severne Amerike, koder so nase-j ljeni Slovenci, bo obhajala dne | 18. julija 192;!., svoj srebrni ju-j btlej, 25-letnieo svojega obstanka, j Petindvajset let je sicer krat- , ka doba, velepemembna pa je za JSKJ in njene člane. Vsak, kdor je s paznim očesom zasledoval delovanje in razvoj te prekoristne organizacije, ve, da je ta slavna Jednota storila obilo za svoje člane in članice ter njih dediče od svojega začetka pa do sedaj. Jedrn ta je ob času nesreče lajšala ponesrečenim in potrebnim bedni položaj; veliko je žena in otrok, katerim je otrla solze. In ker smo tudi mi pod številko 76 veja te slavne Jednote, hočem na kratko opisati zgodrvžno našega društva. Ustanovitelj tega društva je bil Mr. Matija Justin; ustanovil ga je dne 23. julija 1907. Bil je vedno dober član in vedno je skrbel, da je društvo napredovalo. Žal, danes ni več med nami; dvignila se je nevidna roka Vsemogočnega. in Njemu je do pad Id. poklicati ga k «ebi po zasluženo plačilo: umrl je dne 2. julija 1921. Težko ga pogrešamo, ker ga ni več med nami, ali tolaži nas zavest, da je pokojni Mr. Justin dobro in pošteno izvršil svojo težkn nalogo, katere si je nadel. znkaj njegovo delo je obrodilo cvilen sad. Zato mu vsi člani in članice zakličemo: — Slava njegovemu spominu! Naše društvo je prime/.^ma še pre«cj napredovalo v zadnjih 15 letih, kar se razvidi po članih, posebno če pri tem vpoštevamo še dejstvo, da sta v tukajšnji mali slovenski naselbini Še dve drugi slovenski podporni društvi kat"-ri spadata k drugim organizacijam. Pred 15 ieti je bilo 14 članov in od tistega časa so še trije člani: Frank Sekne, Matevž Poia;i:ar iu Jos. Ki vrtnar. Vsega skupaj je zdaj. leta 1923.. 47 članov in članic v odraslem in 24 člane v v mladinskem oddelka. V 15 letih sta umrla dva "lana: Frank Pogačnik in Matija Jnstin. ustanovitelj, in obeiu izgubo še vedno čut i m Veselie je bilo primeroma malo v tem času. Želeli bi, da bi se /h-naprej v tem oziru kaj bolj zanimali. Tebi, slavna J. S. Ks Jelr.<*a, kličemo vsi člani in člani'}*- Slava Ti ob Tvoji petind^aj»et!etm-ei! Slava ustanoviteljem, Članom m Članicam do konea dni! Frank Viteimk, tajnik • IZ URADA DRUŠT. SV ALOJZIJA, it. 78, JSKJ, GAZIPA. CO IJORABO. ' ' l'1 Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1907. Od takrat je bilo pri društvu mnogo ie preme mb. Takrat je bilo mnogo Slovencev v nafti naselbini in tudi društvo je j bolj napredovalo, ker «o priliaja-Sedaj ptc jt marsikaj drugače. Slovenska mladina, to je tisti, ki so' tukaj rojeni, se ne menijo mnogo za slovenska društva, pač pa se bolj oni, ki pridejo iz stare domovine. Tukaj imamo svojo lastno dvorano, ki nosi ime Dvorana Sv. A- VaJ-farej-i »"lan. zastava in najmlajši fl*n draštva sv. Alojzija št. 78. Naše društvo želi. da bi vsi člani našega društva vpisali svoje otroke v našo slavno Jednoto* — sedaj imamo 31 otrok. Upam in želim, da ko izide slavnostna številki! našega glasila, da se članstvo otrok pomnoži vsaj za dve tretjini. Prosim vas, člani, ne glejte na tistih 15 centov, ki jih boste plačali na mesec od svojega otroka. Ako se zgodi slučaj smrti, vam bo v veliko pomoč. Ne mislite, da bodo zmerom t? o slabi časi, kakor so bili zadnjih par let. Vse se obrne na boljše in želimo, da bo ob tridesetletnici naše Jednote mnogo več članstva odraslega in mladinskega oddelka pod okriljem iste. Čast vam, ustanovniki, čast pa tudi vam, sedanji odborniki in glavni uradniki naše slavne J. S. K. Jednote! Živela naša slovenska naselbina! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, kakor tudi naši slov. mladini! Jacob Evans, tajnik. rastio in se Razvijalo, mladinski odelt*k pa' naj se potroji. Društ v o je od junija meseca le-t;i 1910 že.toliko napredovalo, da si je kupilo društveno in deželno zastavo. Dasiravno je društvo štelo malo članov, med katerimi je vladala lepa sloga, smo vendar prišli do tega, da smo si leta 1912 zgradili lastno dvorano, v kateri sedaj zborujemo in prirejamo svoje domače zabave. Kakcr ysako društvo, tako ima tudi društvo sv. Jerneja zaznamovati svoje žalostne čase. Izgubili smo .namreč štiri* člane. — Zato moramo bit i "hvaležni Jednoti, ki tako točno izplačuje snirt-|Bine dedičem. ' Nase društvo je prejelo od Jednote od leta 1914. to je m] časa. ko j j<» pričela Jednota plačevati bolniško pod poro.sin lečo vkoto: I I Za smrtnine $1,250.00 !za poškedbe - * 350.00 z a onemogle $ 100.00 za bolniško pdporo $3,853.20 Skupaj $5,553.20 | Finančno poročilo društ a. Skupna vsota v blagajni dne 31 maja 1923 $3,274.18 Društvo ima v prometu $1,000.09 Last. društ. vrednosti $3.000.00 K sklepu dopisa želim in upam. da bi vsi današnji člani doživeli 251etnieo našega društva v slo^i in napredku. Pri tej priliki se zahvaljujem tudi gl. tajniku Mr. Jos. Pr-lilerju z h njegovo točno ■poslovanje in uradovanje. Pozdravljam vse člane JSKJ! Anton: A. Verbic, tajnik rn orjr. IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 85, J S. K. J. AURORA, MINN. Društvo sv Jožefa, št. 35, je bilo ustanovljeno v avgustu leta 1908. Prvi društveni odborniki so bili: Matt Levstik, predsednik; Steve Pavlišič. tajnik: Andrej Kiun. blagajnik. Ti odborniki, so imeli izprva zelo naporno delo pri agitaciji za nove člane. Toda niso se strašili dela in truda in tako so polagoma dobili zadostno Število članov in članie. Danes šteje naše društvo 91 enakopravnih članov. 25 neenakopravnih in 36 otrok v mladinskem oddelku; v društveni blagajni imamo $300. Rojaki, pristopajte k našemu društvu. ki deluje brez prepira v najlepši slogi. Slavna Jugo-Slov. Katoliška Jednota bo praznovala 25-letnieo svojega obstanka v Ameriki. Naša Jednota je že mnogo pomagala vdovam in sirotam, bodisi z bolniškimi podporami, odškodninami ali po smrt n ina m i in vse izplačuje točil ) in nagli* ter ne zavlačuje izplačevanja cele mesece. Dragi bratje in sestre, zavarujte svoje otroke pri naši Jednoti ter se ne ozirajte na različne zavarovala i nske družbe, ki vam obljubljajo vse, ko pa zavarovane" zboli ali umre, imajo pa vse polno izgovorov, samo tla ne plačajo aii da vas .čimbolj prikrajšajo. Zato-, bratje in sestre, agiti-rajmo za našo slavno Jednoto. — Čim več nas bo. tem boljša bo njena podlaga. V slogi je moč! Pozdrav vsem članom in člani; earn naše slavne JSKJ! John Petnih, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 86, jskj, MIDWA-LE, UTAH. Doživeli smo sijajni dan 25-let-nice obstanka naše slavne Jednoti in zaščitnike. Čas hitro mine. Ko mi::> prazn. vujli 20-U Ulico njenega obstanka. j»' prešlo skoro kar čez n č. V času Jednotinega poslovanja se je ukrenilo marsikaj naprednega, v čas; pa je prišlo tudi kaj. kar ni ugajalo vsemu članstvu. Toda tako je bilo že od začetka pri v>eh organizacijah. ( asi se tzpreuiinjajo in -- časi se lahko tudi marsikaj izprtoieni in predrugači - v korist JeJncte. — Kakor so poslovali v začetku naši napredm in zavedni ustanovitelji, tako mi danes ne moremo |h>-slovati. V zadnjih petih letih jt I naša slavna Jednota lepo napre ' dovala. ako p- mislimo, kakšne ča ' se smo im«li: ->vet »vna vojna in ! drugo, in pa še veliko hujša za nas tista strašna bolezen influen s ca, ki je tako težko prizadela naše Jednote ter pobrala toliko njenih zvestih članov, očetov, mater j in otrok. Toda vse to je prestane in za nami in Jednota je prebolela udarec iz let 1915—19. K vsemu temu pa še omejeno prišelje-' vanje, tako da ni našim rojakom omogočen prihod i/, domovine, , kakor je bilo to pred leti, da bi pristopili v naša društva ter poti ' okrilje naše slavne Jednote. j Kljub vsemu pa je Jednota na predovala za lepo število članov ! Poleg tega smo dobili tudi našo j mladino, ki bo opora naše orga IZ urada društva sv. jerneja, zt. 8i, jskj, Aurora, ill. nizacije. ko mi obneiuoremo. — »Stejetti si v ča>t in ponosni smemo biti. da smo elani take Jednote. kot je naša slavna JSKJ. — Njena pravila so vzoa-na, njeno poslovanje pošteno, kar pa je še nad vse. ona je stoproeentno sol-ventna. To je dobro za nas. ker smo vedno starejši in prišel bo čas. ko nas bodo odnesli tja. odkoder ni povratka. in takrat bodo nasi dediči spoznali, da so bili njih roditelji člani, dobre in poštene organizacije. Zato kličem našim organizatorjem, da kjer še polje ni preorano in žetev še ne-vsejana. pojdite in preorjite ter vse ja j te. da bo kar najboljše obrodilo naši slavni Jednoti. Hvala Uradnikom za delo, ki so ga storili v preteklosti, kajti nekateri si. posvetili res dosti časa. da dobe čimveč novih in mladih.članov. Društvo - v. Jočefa. št. 86. je -edaj staro približno 16 let. ud-kai-je samostojno in odkar >e je odcepilo od društva s v. Petra m Pavla. Naše članstvo je. kar smelo trdim. željno napredka ter je razen par izjem v naselbini tudi v resnici napredno. * \ sedanjem času in v sedanjih razmerah naše društvu še dokaj dobro napreduje in dobro obstoji. Kar društvo obstoji. Smo pokopali sedem članov in dve članici. Influenca nam je samo dve vzela. ostali so, pa umrli za različnimi boleznimi. Končno se obračam do vsega članstva, da bi še vnaprej v slogi in miru delovalo, kakor'doslej, da bi naša Jednota čira uspešnejše napredovala. Vsa čast in hvala našim glav. uradnikom, ki skrbel za napredek in gledajo, da se' članstvu ne godi krivica. Ravno | tsir:* najlepša hvala vsemu član- [ *tvu. ki prenaša z Jednoto vse ve-1 selje in trpljenje. Mi. cenjeni člani! pa nikar ne obupavajmo. ker morda plačujemo visoke asesmen-te. Naša organizacija bo le tedaj inečna. če bo na dobri finančni; podlagi. Želim tudi, da bi dobili kar največ rojakov po naših slovenskih naselbinah za našo organizacijo. posebno onih. ki nis<» še člani nobene organizacije. — H koncu dopisa pozdravljam vse članstvo naše slavne JSKJ. Jednoti pa želim, da bi s kar največjo sijajnostjo praznovala svojo petdesetletnico. Feter Blatnik. IZ URADA DRUŠT. SV. ALOJZIJA, ŠT. 87, JSKJ, ST. LOUIS, MO. BI16 je 27. decembra leta 1908, ko se je zbrala skupina mož, *i so uvideli potrebo društva. Sklenili so. da je ustanove in priklopi-jo k JSKJ. Društvu so dali ime s.v„ Alojzija in je dobilo številko 87. i Prva seja sc je vršila dne 10. januarja 1909. Tega dne je do-j bilo društvo svoj čarter in je Ste- [ lo 16 ustanovnih članov. Društvo se lepo razvija in šteje danes 43 enakopravnih članov in članic in štiri članice, ki so zavarovarfe samo za smrtn-ino. Otroški oddelek šteje 14 članov in članic. To je j vsekakor lep napredek za društvo ako se vpošteva dejstvo, da ima-, mo v naši majhni naselbini še tri druga društva. Društveno premožen jč znaša nad $500, kar je mnogo ža tukajšnje razmere. Smrtne slučaje smo tmeii štiri. IŠolmdfce podpore smo dobili od Jednotinega sklada približno $3.200, za ppsmrtnine pa $2.000. S tem bodi podan pregled naše male veje mogočnega drevesa J. S. 1L Jednote, ki nam že 25 let Isjša gorje ter briše solze vdovam in sirotam. Živela še mnogokrat 25 let! Društvo sv. Alcjsija, it. 87. j. a K. Jednote. u i t • IZ UBADA DRUŠTVA SV. MI- Vff Jt-^R^L*. in i*. vAna i^^^^hms^^ HA Wig? ST. 88, JSKJ ROUNDUP, MONT. . Prigodom slavnost i 25-Ietnice naše slavne JSKJ, naj podamo nadednje podatke 0 našem Čefa-vaaiu v nreteSli dobi: Ob priliki petnajstletnega ob-sianka našega društva si štejemg dolžnost. «la priobčimo imena vseh onih naprednih članov, ki so se dne 32. aprila 1908 toliko potrudili. da so ustanovili društvo >v. Jerneja, št. 81. JSKJ, od kate-re prejemamo sedaj dobrote, ki jih deli. * Ustanovitelji so bili sledeči: Fran k Praprot ni k, Jerry Verbic Albert Praprotnik, Alf. Kesler,^ Louis Rndman. Anton Rudman, los. Kolenc. Jos. Berbak. Frank Praprotnik. Joseph Barbieh. V imčhU društva izrekam tnkaj imenovanim znhvalo za njih dobro delo. Od ustanovitve našega društva po do danes se j t toliko oredrugačilo, da sta pri našem društvu samo še dva ustanovitelja namreč Jerry Verbic in Fr. Pra- Društvo sv. Mihaela, št. 88. je bilo ustanovljeno dne 11. januarja Društvo s«, ustanovili in bili potem prvi 15 do $2196 f. O. B. Adamš Nash Motor Sales, Inc. Mohawk: Herkimer - • f* Little Fall«: C*r' llKM'tF * ' Ar"anD % \ Mili et. • _ V ZALOGI IMAM DOCK ASH PEČI Prodajam vsakovrstne druge peči. Kleparska dela W. H. AVERY 10ft W. Main Street Little Falls, N. Y. PEČI, KUHINJSKE PEČI IN GRELCI. — ZIDANE PEČI. John Waldvogel 'in Sin 556 Main Street, Little F alb, N. Y Little Falls National Bank plačuje 4% obresti na uloge. CUNNINGHAM SALES GO. armadne in mornariške potrebščine. 103. W. Mam Street little falls, n. y. DOBNIK & PETKQVSEK Prodajalna raznovrstnih grocerij ter svežega in suhega mesa po najnižjih cenah. Priporočava se rojakom Slovencem. 512 E. JOHN ST. Telefon: 45C West. O'ROURKE & HURLEY Cista zdravila in ZDRAVNIŠKI RECEPTI. B. E. CHAPMAN PRODAJALNA PAPIRJA IX ŠOLSKIH KNJIG Z. E. JONES Izdelovalci spomenikov 226 EAST MAIN STREET ""TrrfVt FATLLŠ; N. v." ~ Priporoča so J. M. Electric Co ~Little Falls, N/Y. ROY WEAVER VSE ZA ELEKTRIKO Zaloga električnih potrebščin leleplione 312 J. Opremite svoj dom z elektriko USTANOVLJENO 1867. G. A. OPPEL 6 SON Zanesljiva zlatarja. : i Obiščite nat! . T..: NOLAN & FITZGERALD Raznovrstne peči in kuhinjske potrebščine. E. MAIN STREET Little Falls, N. Y. Julijska razprodaja je sedaj v polnem razmahu. Velikanska zaloga o-bleke in opreme za fante in moške. Pridite in dobite svoj delež pri razprodaji. . M. L Goldstone NASPROTI HOTELA RICHMOND. Willcox Walts & Co. j Vsakovrstna ZAVAROVALNINA PROTI POŽARTT. 16 - 18 W. Main Street LITTLE FALLS. N. V T«. 11» J Rogers Ask Inc. ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA Kadar hočete kupiti hišo, pridite ter se oglasite pri nas v Burrell poslopju. Little Falls, X. Y. ' J O 8 E P H FURLAN 259 Flint Avenue SLOVEISKA MESNICA'ia 6MCEMJA Predaj« na vse kraje doma tu -ieno meso m klobaa*. ČE POTREBUJETE DOBRO VINSKO GROZDJE se obrnite na: FRANK c^WASLE 33 DANUBE ST. TELEFON: 290 J. FRANK GREGORKA < KODAK FINISHING) Razvijam Kodak-filme in malt alike. Slovencem ie uljudno priporočam. Vt Dougiaa St. Tel. 269 M. ROJAKI POVEJTE SVOJEMU TRGOVCU, DA NAJ OGLAŠUJE V LISTU "G LAS NARODA". Rojaki v Joliet, Illinois,podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu. - Frank Bambich, zastopnik t . . f r • * * • 1 - - r - -- - — ----T - t Kadar ste žejni, " phones 372 Zahtevajte NAŠE IZDELKE . f I"«*uily Tonic IJ«M»t B«ht Zetu »m V/IQ Lafi[6r '-ine^r Ale S|«*armint IN'0 I HARRISON v.m L111L \*«U A:sl s ] »EAHBORN ST. EN TISOČ IN ŠTIRI STO DOLARJEV IZPLAČANIH V DESETIH 3VONUTAH p/i: The Globe Mutual Life Insurance Company, Chicago, za življenje Sa-muel-a Corodan, Templeton Court in ŠTIRI STO za življenje Matevža Laurich, 1010 N. Broadway, Joliet, BI. Zavarovalnina je bila plačana po: ,n • .,. —- • S. Scalpelli, manager in N. J. Vranichar, agent * :fIff • A?*® sa po smrti takoj izplafa gotov denar, potem se zavahijte^pif MITI*AL Llf-T; INSURANCE CO-, ki izmed vsHi na svetu najhitreje izplačuje smrt nine. RABITE NOVO LIBERTY ELEKTRIČNO PRALNICO TRS NEW LIBERTY ELBO. CO. »t VAlt BUREN aT^ ' . JOLIET. ILL. American Shoe Bwyitll Popravljam vsake vrste eevlje. A MISIUREWICZ 307 Ruby St.. Joliet. m. Section Four - Page 25-28 GLAS NARODA Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote Četrti del - Stran 25-28 NEW YORK. THURSDAY, JULY 12, 1923. — ČETRTEK, 12. JULIJA, 1923. Kratka zgodovina društev Jugoslovanske Katoliške Jednote. cijsko mizo; nekaj je bilo dolgotrajno bolnih, in tako bolna sta dva sobrata tudi zdaj, ko to pisem. Vsem te*n je naša dobra Mati, naša slavna Jednota, katere 25-letnieo praznujemo sedaj, točno in sigurno pomagala. Resnica je, da je med nami nekaj tako srečnih, ki so že več let člani in plačujejo redno svoj asesment, toda podpor še niso potrebovali. Ali nihče ne ve danes, kaj ga čaka jutri. Koliko jih gre zjutraj zdravih na delo, čez nekaj časa pa je že pohabljen za nedoločen čas. Koliko jih je bilo že med nami ki so čutili bolečine v telesu, in geslom : vsi za enega, ed«*n za vse. Mi se ne oziramo na prepričanje posameznih članov, vsled česar vlada pri druitvu najlepša sloga. Odkar je bila uveljavljena centra I izar i j« bolniške podpore, — smo prejeli od Jednote $5,008.06 bolniške podpore in $8.200 posmrt-nine ter $600 za prušfvo vps izvz**niši — vojni čas, lepo napredovalo in šteje danes, to je po preteku 14 let. KI članov in članic ter 14 otrok. Umrlo je i>et članov in dve članici. Od časa ustanovitve, to je od 31. januarja 1909. pa do 31. maja 1923, jc imelo društvo skupnih denarnih dohodke^- $16,484.96. — Izdatkov $16,249.94. V društveni blagajni imamo sedaj $232-15. — Jednoti smo plačali $15,144.20,; od Jednote smo pa prejeli za po- j smrtnine $6.000, za operacije $600 in za bolniške podere $2.521.00. Skupaj smo" prejeli od Jednote $9,121.00. Društvo je plačalo bolniških podpor, predno je bila ustanovljena centralna blagajna — $3,838.89. Kot razvidno, smo plačali Jednoti samo $6,023.20 več, kakor smo od nje prejeli. Kot sem ie omenil, šteje društvi 81 članov in članic, katerih posmrtnina sa- i ma znaša okroglih $61,025.00, a 1 podpor aa operacije, poškodnine, odpravnine in bolniških podpoi ne moremp tu ocenjevati, kajti težko je povedati vnaprej, koliko istih bo naše članstvo deležno. Sicer pa, bratje in sestre, ozrimo ae nazaj v pretekli dve ali tri leta, in vide)i bomo. koliko naših •obratov je moralo leči na opera- ko so sli k zdravniku, jim je sled-nji povedal, da imajo vnetje slepiča ter jim kar hitro svetoval, naj se dajo operirati. Toda ti so srečno prestali, nas pa morda to še vse čaka. Zato delujmo še nadalje po geslu: vsi za enega, eden za vse! Bodimo zvesti sinovi in hčere naše slavne Jednote, te naše dobre Matere, ki praznuje zdaj svoj srebrni jubilej! Slavna Jednota, rasti in procvitaj do zlatega jubileja! Kari Strniša, 21-letni član, tajnik in organizator. IZ URADA DRUŠT. SV. FRANČIŠKA, ŠT. 99, JSKJ, MOON RUN, PA. Društvo sv. Frančiška v M«*>n Run. Pa., je bilo ustanovljeno dne 19. junija 1910. Ob ustanovitvi je bilo 12 članov in vedno smo počasi napredovali; eni ko jemali prestopne liste, druge je pobrala miirt iz naše srede, tako da šteje društvo danes k<*maj 59 članov in članic. V mladinskem oddelku pa društvo lepo napreduje; sedaj št**je mladinski oddelek 60 članov \eliko pa jih je že prestopilo iz mladinskega v od rasli, oddelek V naši naselbini imamo tudi društvo, ki spada k SXPJ. Mnogo je tukaj rojakov, ki so pri dveh ali treh društvih, m prav malo jih jo. ki ne bi bili \>ri nobenem društvu. Vsak se toliko zanima, da je vsaj pri enem društvu, če pride bolezen, da priskoči v takem slučaju Jednota na-pomoč. — Zato mjaki, kdor ni še pri nobenem podpornem društvu, sedaj je še čas, kajti nihče ne ve, kdaj se mu lahko primeri nezgoda. Pozdravljam vse člane JSKJ! Društveni tajnik. IZ URADA DRUfiTVA MATERE BOŽJE, ST. 100, JSKJ, M0N0N-G AH, W. VA. Naše društvo je bilo sprejeto v JSKJ dne 11. avgusta 1910. — Društvo je bilo ustanovljeno s 25 člani. Od teh so sedaj še samo štirje pri društvu. Vsled nestanovitnih razmer v tukajšnjem kraju ni naše društvo moglo posebno napredovati. — Pristopilo je veliko novih članov, ali nekateri od njih so odstopili in odšli v staro domovino, mnogo pa jih je prestopilo tudi k drugim društvom. Društvo šteje sedaj šestnajst članov, in vsi se medsebojno dobro razumemo. Povodom 25-letnice obstanka JSKJ, pozdravljamo našo slavn« Jednoto ter vse brate in sestre širom Združenih držav! Anton Hrvatin, tajnik. IZ URADA DRUfiTVA MARIJE VNEBOVZETE, fiT. 103, JSKJ, CLEVELAND - C0LUNW00D. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 23. aprila 19U, s 23 članicami. Prve uradnice društva so bile sledeče članice: Agnes Krall, predsednica; Louise Čampa, tajnica; Mary Ivančič, blagajnica. Tri izmed ustanovitelje društva i niso več med nami, kajti že ne-: kaj let počivajo v hladnem grobu; — naj v miru počivajo! Da-si tudi niste več v naši sredi, drage mi sosestre, vaš spomin še živi, med nami. Spominjamo se vas kot prvih boriteljic za < 1 stoj in napredek našega društ\... Kakor vsako društvo, tako je imelo tudi naše ob ustanovitvi svoje težave, ali z vztrajnostjo in slogo se dosti doseže. Leta 1914 si je naše društvo nabavilo krasno zastavo s podobo Matere Božje. Pri blagoslovljnju sta bila kot boter in botra Mr. Frank Ivančič in Mrs. Mary Ivan-čič; po blagoslovitvi je sledila lepa veselica. Ob tej priliki si je društvo tudi gmotno opomoglo. Danes, ob dvanajstletnici šteje naše društvo 90 članic in 22 članov mladinskega oddelka. * V teku dvanajstletnega poslovanja je društvo plačalo Jednoti $14,226.45. od Jednote smo pa prejeli $8,142.00. Umrlo je deset članic; naj v miru počivajo! Društvo zboruje vsako tretjo O bodočnosti naše Jednote. Veliko elanov inamp. v haši —«■ JSKJ, ki so živeli ii njo od prvega začetka. Ti bodo gotovo vedeli povedati več iz preteklosti naše slavne Jednote kot n. nr. jaz, ki sem sicer tudi že precejšnje število let njen član, vendar pa kolikor toliko med mlajšimi. In čisto pravilno se mi zdi, da se na gotove dobe, kot je postavim ob petindvajsetlenici naše slavne Jednote. ozremo nazaj in pregledamo vse boje težave, ki jih je imela naša Jednota. Iz vsega tega se učimo in vemo, kako je treba urejevati naša pota za bodočnost. In glede bodočnosti hočem nekoliko pisati, saj je bodočnost naše Jednote za vse, nas živeče člane, veliko večjega pomena kot preteklost. Kar je bilo, to smo že rešili, bolj važno za nas je, kaj in kako bo, če hočemo, da bomo v bodoče prav tako napredovali, -— kot smo do sedaj. Predno hočem navesti nekaj nasvetov, se mi zdi umostno, celo važno, da navedem nekaj zanimivih podatkov, ki sem jih nedavno čital v nekem listu. In dobro je, da te podatke spravi vsak član, ker se mi zdi, da bo to največje agitacijsko sredstvo za našo slavno Jednoto. Navajam članek dobesedno : — Zadnje ameriško štetje je odkrilo nekatera dejstva, ki so nad vse zanimiva. V koloni, kjer so bili odgovori na vprašanja, kako se naj gospodari po ameriških domovih, /no čitali odgovore, ki niso več lahkomiselnost, ampak že hudodelstvo. Ti odgovori se ne nanašajo na tiste družine, ki imajo zdrave očete, da morejo še služiti vsakdanji kruh. ampak na tiste. katerim t>o očetje pomrli in so navezani na to, kar jim bodo za-! pustili bodjsi v posmrtninah ali v premoženju. In kar je najbolj j zanimivega iz te statistike, so sle-; deči podatki: Izmed vsakih dvajsetih oženje-nih mož in družinskih očetov je samo eden, kateri poskrbi za družino toliko, da ima od česa živeti po njegovi smrti. Pomislite, izmed dvajsetih oženjenih mož skrbi e-den tako, kot bi moral skrbeti, i devetnajst pa ne. Radi tega mor3 delati v Ameriki osem milijonov žen, da preskrbi sebe in svoje otroke. Izmed sto družinskih očetov in mož jih je de .etinšestdeset, kateri dožive sedemdeseto leto brez vsakega denarja. Osemdeset odstotkov otrok mora zapustiti šole. predno jih dokon ča, da gre Ba delo, ker mora iti. Tako zahtevajo razmere doma. V bogati Ameriki je samo deset od vsakih sto tako srečnih, da zapuste svojim družinam kako premoženje ali posestvo. Izmed vseh vdov v naših državah jih je petintrideset odstotkov ki morajo takorekoč živeti od jav ne milosti, ker niso njihovi možje dovrtlj poskrbeli za nje, ko so bili le živi. Piše M. Mladič. V zadnjih štiridesetih letih š< take organizacije, ki zavarujejo ljudi za slučaje smrti, znižale revščino in bedo za triintrideset odstotkov. To se pravi: v zadnjem letu je bilo povprečno toliko — manj revežev, in to radi tega, ker so se možje zavarovali za večje vsote v življenju. V Ameriki imamo samo sedem ljudi od vsakih sto, kateri imajo poskrbljeno za kako posmrtnino za slučaj smrti ali nesreče. Triindevetdeset jih nima. Ce čitate vse te državne podatke, kaj mislite, ali boste tudi vi spadali med tistih devetnajst, ki se ne zavarujejo dovolj v življenju, ali pa boste spadali med tistega eneg^ izmed dvajsetih, ki je vsak mesec dajal nekaj iz svojega zaslužka in se zavaroval za smrt? — Tako torej uradna statistika. Mislim, da je malo gradiva, ki bi moglo na človeka vplivati tako. kot te grozne številke. Treba ni drugega, kot prebrati jih večkrat, vprašati se potem in si tako odgovoriti, da ima človek lahko dobro vest in čist račun sam s sabo. No, in v tem kratkem članku, v ti kratki statistiki, leži vse orodje na članstvo naše slavne Jednote. Treba ni drugega, kot iti ž njim od rojaka do roiaka, povedati mu, in kdor ima kaj ljubezni do svojih ljudi, do žene in otrok, bo gotovo postal član naše slavne Jednote. Prišli boste do nekaterih, ki bodo rekli: — Jaz sem že zavarovan tukaj za toliko, in tam za toliko. - Ce vse tisto seštejete skupaj in potem odštejete pogrebne stroške, ki so od leta do leta višji po vseh krajih, koliko še ostane? — Če bi preračunal za vse zavarovane člane, koliko bodo dobili dediči po njihovi smrti, pa bi dobil gotovo vsoto, ki bi bila precej mž-ja od tisoča. In potem pride drugo vprašanje: — kaj pa je danes tisoe dolarjev za družino, ki je izgubila očeta in ž njim vse dohodke? — Kaj pravite, koliko časa živi lahko družina, recimo štirih ali petih oseb od tisoč dolarjev? Vzemimo največjo dobo eno leto. — Kaj pa potem? Ali si bodo zamašili usta ? AH bodo zaprli vrata za sabo in hodili od hiše do hiše? -r-Ali bodo ostali prepuščeni na milost in nemilost tistim dobrodelnim družbam, ki puščajo človeka med življenjem in smrtjo? Ali si morete misliti boljše sredstvo za agitacijo _za nove člane kot so ti podatki? Treba ni drugega, kot porabiti jih, iti ž jirai <~d hiše do hiše, pa bomo imeli v kratkem času ne stotine, ampak tisoče članov več. Nihče izmed nas ni .tako visoko zavarovan, da bi mu ne bilo post otakov pri naši slavni Jednoti. Ni res tisto, da -je človek dovolj zavarovan, če je pri eni Jednoti ali dveh, — kdor hoče biti dobei Ireba zavarovati se še za nekaj mož svoji Ženi m dober oče svojim otrokom, se bo gotovo še zavaroval. Ni treba torej vpraševati samo tistih, ki še niso zavarovani, pojdite do takih, ki so že, pe bo-ste opravili veliko več. Kdor namreč še do danes ni spoznal velike vrednosti naše slavne Jednote, kdor ni mogoče še pri nobenem društvu, tisti bo najbrž tudi za naprej ostal tako. Naša slavna Jednota daje take ugodnosti kot malokatera slovenska ali angleška Jednota. Pomisli e, petindvajset let je zbiralo članstvo in dajalo in prispevalo, predno smo postavili našo Jednoto na stoprocentno podlago. In ..iaiiti- pride lahko vsak in se oro-li mali pristopnini vpiše, pa je tieležen vseh pravic in dobror, zm katere smo se mi dni£i borili celo »rsto let. Ne zdi se mi umestno, da posvetimo svoje društveno delo in skrb za kaj drugega kot za rast in novo članstvo naše Jednote. Po mojem prepričanju je najboljše, :la ostane vse, kot j*j bilo, kajti to garantira nizke stroške, ki morajo pomenjati naš uspeh pre^ ali slej. Pustimo tisto spiošne ?-o lezen o zdl-uženju, ki ne pomenja v gospodarskem oziru nil, praktično pa kvečjemu visoke številke, ki ostanejo zopet bre'i pomena. Kaj pogostonia se navado j r^-govor:/v slogi je moč, kar je mogoč*? res, kjer se gre za politiko kake ideje. Kjer se gr-» pa za sroi-ncdarslvo, vlja pregovor: — dobro gospodarstvi je m»>č! — In pri naši slavni Jednoti se dol-ro gospodari! Kar se njenih upravnih stroškov tiče, so, ee nt najnižji, kar imamo organizacij, pa med najnižjimi. In to šteje. Bratje, stopimo na nogt! V teku enega leta lahko podvojimo naše članstvo. Svet fe dovolj velik za vse ljudi in dovolj je prostora med nami za vse naše organizacije. In prav posebno velja to za našo slavno JSKJ, katera je v svojih petindvajsetih letih prebila vse začetne bolezni takih organizacij in je danes velika in močna, da lahko z mirnim očesom zre v bodočnost. Na nas, članih, pa je zopet velika naloga, da jt dvignemo, pomnožimo število njenega članstva, tako, da bo štela ne v bodočih petindvajsetih letih ampak v bodočih par letih, še enkrat toliko članov, kot jih štejt danes. Na noge, torej bratje, in na delo! Z delom opravimo vse, brez dela nič! Ne jutri, ne drugi teden, ampak takoj! In mislim, da ne moremo dati naši slavni Jednoti boljega in lepšega darila ob njeni petindvajset letnici, kot to, da ji pridobimo vsak po enega člana. Veže nas v to dolžnost do naše slavne Jednote, veže eut in usmiljenje do tistih, ki lahko ostanejo zapuščeni v nesreči ali smrti Na delo torej, brat je,, za n^o slavno JSKJ! ' nedeljo v Slovenskem Domu, čigar delničar je. Tudi naše društvo ne pozablja živih in mrtvih ustanoviteljev naše slavne Jednote. S hvaležnostjo se spominjamo tudi vseh naših glavnih uradnikov ki so privedli Jednoto do tako lepega uspeha. Jednoti iskreno čestitam ob njenem srebrnem jubileju ter želim, da dočaka podvojena po članstvu zlatega! Sestrski pozdrav vsem članom in članicam naše slavne Jugoslovanske Katoliške Jednote! Anna Pierce. IZ URADA DRUŠT. JUGOSLOVAN, ST. 104, JSKJ, CHICAGO, ILLINOIS. Društvo je bilo ustanovljeno dne 30. maja 1911 s 25 člani in eno članico. Izmed ustanoviteljev so še pri našem društvu sledeči bratje: John Košiček, Joseph Bliš, John Pičman, Lovrenc Ve-ber in Anton PeloSa. Ostali ustanovitelji društva so prestopili k drugim društvom, umrli, odšli v staro domovino (štirje so padli na bojnem polju zadnje svetovne vojne) ali nas kako drugače zapustili. Sedaj šteje društvo 54 članov in članic ter 31 elanov mladinskega oddelka. Kljub temu, da smo imeli nasprotnike, ki bi radi društvo uničili. preprečili celo ustanovitev, se je društvo lepo razvijalo in napredovalo. V preteklih 12 letih smo izplačali bolniške podpore v skupni vsoti $3,112.00, od katere smo — $2,876.00 prejeli od Jednote. — Za časa obslanka našega društva sta nam Umrla dva sobrata. Od Jednote smo prejeli $2,876 v bolniški podpori in $1,500 za 2 smrtnini. V Jednotino Jblagajno som v času obstanka plačali — $8,597.76. To naj bo moje kratko poročilo o našem društvu, v upanju, da bo v bodočnosti še uspešnejše kot je bilo dosedaj, kar želim tudi naši dični J. S. K. Jednoti. Joseph Blish, tajnik. IZ URADA DRUŠT. SV. MARTINA, fiT. 105, J. S. K. J. BUTTE, MONT. la Anton in John Hren. Carter o-dobren dne 28. maja 1912, na prošnjo C. Jakopiča, John Gonika in Joe Šuštaršiča. Tisti čas je bil g. John Gem glav. predsednik, g. Geo. Brozich, glavni tajnik pri J. S. K. J. Društvo je dajalo $5,00 tedenske podpore za bolne člaue, :n sicer dotlej, dokler ni prevzela Jednota centralizacij. Izza ustnovitve našega društva, to je pred trinajstimi leti, je umrlo 16 članov. Naša Jednota je bila vsem v potrebi v pomoč in otrla je marsikateri siroti solze. Društvo šteje sedaj z mladinskim oddelkom 67 članov. Društvo bi moglo šteti večje število članov, toda ^feled slabih delavskih razmer je mnogo čla nov vzelo prestopne liste in odpotovali so drugam. Društvo ima kljub slabim razmeram $436,00 v svoji blagajni in obdržava svoje mesečne seje dne 15. v mesecu v dvorani brata Antona Koroschca na W. Chestnut St. Ob sklepu se spominjamo vseh živih in mtvih ustanoviteljev naše slavne Jednote, in našemu sedanjemu odboru kličemo: Živel! — Sedaj pa vsi na delo, da prido bimo čim večje število novih Članov, da bomo še z večjim sijajem »raznovali petdesetletnico naše J. S. K Jednote! Anton Koroschetz, tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. ANB, ŠT. 119, JSKJ, AURORA, ILL. Člani društva sv. Martina, št. 105, JSKJ želimo naši dični Jednoti ob njeni 25-letnici veliko napredka ter ji kličemo: Slava Ti, naša dobra mati! Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 15. oktobra 1911 ter je jako lepo napredovalo do meseca novembra 1913. Takrat je prišlo do razdora radi tega, ker se je na konvenciji sprejelo centralizacijo bolniške podpore. Nad 100 članov je pustilo društvo: ->dnesli so blagajno in si ustanovili novo društvo, katerega sedaj ni več. Pri našem društvu pa je ostalo takrat samo osem člaov ki so se morali znova truditi, da ?e je obdržalo društvo in da je začelo spet napredovati. Naše društvo šteje sedaj 11 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. Vsi član: našega društva smo z Jednoto povsem zadovoljni. Hvaležni sme tudi vsem uradnikom naše slavne JSKJ, ker svoje dolžnosti točiK in pošteno izvršujejo, tako, da prejemamo vse podpore, kadar smo do istih upravičeni. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ! John Petzitz, tajnik. —» —" IZ URADA DRUŠTVA SV. JURIJA, fiT. Ill, JSKJ, LADVILLE COLO. Naše duštvo je bilo ustanovljeno dne 12. maja 1912, z enajstimi člani. Ustanovitelja duštva sta bi- Društvo sv. Ane, št. 119, pričakuje z velikim veseljem 25-letnice naše slavne Jednote ter se čuti obenem zelo srečno, ker ni imelo hvalabogu še nobenega smrtnega slučaja, kljub temu, da obstoja že devet let. Društvo je bilo ustanovljeno 25. marca leta 1914. Drevesce, katero smo vsadili pred 9 le»ti z osmimi Članicami, lepo uspeva v primeri z naselbinof kajti-sedaj šteje 13 članic odrastlega in 13 članic — mladinskega oddelka, skupaj 41 članic. Tu navajam delovanje med društvom in Jednoto izza časa ustanovitve društva: Jednoti smo poslali vsega skupaj $3,793.86, od Jednote pa smo prejele $883.88. — Društvenega premdfen^ja je 440 dolarjev. Društvo želi, da bi bila sleherna Slovenka v Aurori njega članica. Tebi pa, naša dobra mati, J. S. K. Jednota, poklada društvo v duhu venec k Tvojemu jubileju v znak hvaležnosti za neumorno delovanje in dobrohotnosti in poštenosti napram članstvu. Ako nisi dočakala, da bi praznovala 25-letnieo v združenju, naj bi se to zgodilo čtmpreje, — vsaj ob tvoji SO-letnlci. Bodi v vseh ozrrih tako močna, nepristranska ter zaščit niča slehernega, ki spada pod Tvoje okrilje. Antoni« Aister, tajnica. OB PETINDVAJSETLETNICI. V naročje svoje vedno kliče Jadnota 'brate in sestre ter njih nedolžne otroijiče, da jih pomanjkanja otme. V bolezni, smrti in nezgodi, Jednota vsem pomoč deli s tolažbo vedno ž njimi hodi, jim lije uteho v solzne dni. Ohrani vero, jezik rodni jn ljubi svojce'. — nas uči. Naj vsak v deželi tej svobodni svoj narod čisla, ž njim živi. Povej nam, kakšno naj darilo bi dali ti v hvaležni dar in kakšno bi bilo voščilo spodobno za tvoj svet altar. Vesoljno članstvo naj priseže zvestobo jI do zadnjih dni, prisega sveta naj nas veže njej naj pa novih.da moči. Louis Balant. IZ URADA DRUŠTVA SV. ROKA, ŠT. M, JSKJ, WAUKEGAN, ILLINOIS. Društvo sv. Roka, Št. 94. JSKJ je bilo ustanovljeno dne 26. septembra 1909 z člani. Društvo 2 <"«* lcjx> napredovalo v od-rastlem kakor tudi v mladinskem oddelku in šteje danes 108 enakopravnih članov in članic, 34 soprog in 95 otrok. I>ruštvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob deveti uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu, katerega delničar je tudi. — Društvo posluje na demokratski jtodlagi z SLOVENSKI NAKODNI DOM V WAUKEGAN, ILL .. ' ® • -.V- ^ ■ r - ■■m- ■■■-■■ r ? A STRAN XXVI GliAS NAKOPA. 12. JUL 1923. I ——: Kjako jnik; John Mila-vec, blagajnik; Alojzij Intihar, zastopnik. Vi, prvi ustanovitelji, ki ste še živi, in ki vas krije hladna zemlja, dosti ste storili ter nam zapustili krasni ideal ljubezni in bratstva. Vsem, ki ste še med živimi, vam kličem sedaj ob 2olet-niei: Slava vam! Morda si bo kdo mislil, kako to, da smo v prvem letu tako na* predovali, potem pa ne več? — Odgovor je lahak. Tisti čas so bile dobre delavske razmere in — ljudje so prihajali iz starega kraja. Vsi so bili krepki in zdravi in imeli so vse poštene lastnosti. Ali potem se je obrnilo na slabše. Pred vojno je odšlo nekoliko članov v domovino, nato se je pričela vojna. Dragi sobrat je, vsi pa veste, kako je bilo v vojnem času. Človek ni mogel, kamor bi hotel, ker mu je bil takoj policaj za petami. Na kak napredek tedaj še misliti ni bilo! —» Kar nas pa je bilo tukaj krepkih in stalnih, smo pa itak skoro vsi pri dveh, treh društvih. Čakali smo lepše in boljše prihodnosti. Mesto boljše, pa nam je prinesla influenco, potem stavko na Stavko. Namesto da bi kaj napredovali, nam je pobrala flu nekaj dobrih elanov, nekaj pa se jih je moralo suspendirati, ker i*so mogli plačevati asesmentov. Tako bi se nam zgodilo vsem, da nam niso priskočili nekateri člani na pomoč. Eni moralno, drugi ma-terijalno, ker so v skrajni sili pomagali z asesmentom. V dolžnost si štejem, da se zahvalim gl. tajniku Josipu Pishlerju za njegov trud in apelacijo, ki nas je pomagal rešiti iz stiske, tako da smo še danes člani te slavne organizacije. Zato izrekam na tem mestu, da 'bomo delovali skupno in z vsemi močmi za napredek in trudili se bomo, da vzgojimo našo mladino v tem duhu bratske ljubezni in napredka. Dragi ustanovitelji, vaš trud je in bo zasiguran, vi pa, dragd rojaki, kar vas še ni pri tej organizaciji ali celo še pri nobenem društvu, pristopite še ta mesec, da bomo skupno praznovali 25-13 tni-co! Dragi rojaki, vsi, ki mislit« pristopiti, bodite uverjeni, da se vam bo točno in hitro izplačalo v slučaju poškodb in smrti. Govorim iz izkušnje, ker sem že šest let v uradu. Kakorh;tro pošlješ bolniško nakaznico na glavni u-rad, takoj prejmes podporo. V našem glavnem uradu ne poznajo zavlačevanj! V našem glasilu ni nikakega prerekanja in sploh ničesar, kar ne spada noter. Nikdar ne vidite, da bi sobratje žalili drug drugega. Kakor pri glasilu, tako je red tudi pri postajah ali društvih. Seveda, pravila pa mora vsak upoštevati! Zato, dragi rojaki, pristopite, dokler je čas! Kdor enkrat pristopi, ne pusti več te organizacije. Saj vidite, kaj je z našim človekom, pa bil oženjen ali samec, če ni pri nobenem društvu. Najbolj ve oni, ki izkusi! H koncu kličem: Slava organizaciji, naši J. S. K. Jednoti in njenim ustanoviteljem! Za društvo sv. Treh kraljev št. 121, Jernej Intihar, tajnik. JZ URADA DRUŠT. SV. FRAN-RČIŠKA, ŠT. 122, JSKJ, HOMER CITY, PA. naša slavna Jednota, sebi v čast. nam v korist! Povodom Jed not ine ;25-fle>tndce pa ne smem pozabiti omeniti lista "Glas Naroda**, ki je veliko pripomogel k veličini in moči naše Jednote. Glas Naroda je tukaj zelo priljubljen in zanimiv list in ga rojakom toplo priporočam, — kakor tudi vsemu članstvu JSKJ. Ob petindvajsetletttici Jednote naše najprisrčnejše čestrtke naši dični organizaciji in pozdrav vsemu članstvu in naši mladini, ki jo za Bogom ljubim najbolj. Frank Farenchak, tajnik. JZ URADA DRUŠTVA SEVERNA ZVEZDA, ŠT. 129, JSKJ, — ELY, MINN. od jednote, kot pa dobi jednota od nas. To je kratka zgodovina našega društva. Z bratskim pozdravom ! Ignacij Benkše, tajnik. JZ URADA DRUŠTVA SV. ANTONA, ŠT. 131, JSKJ, GREAT FALLS, MONT. Društvo sv. Antona št. 1:11. je bilo ustanovljeno dne 20. julija 1920. V Jednoto smo bili sprejeti dne 30. julija istega leta. Ustanovitelj društva je John Ponik-var. Prvi člani so bili: John Po-nikvar, A. S. Ponikvar, Frank Hochevar, Marv Hochevar. Anton Slemberger, Helen Slember-ger, Mihael Gliko in Ignacij T. Trunhle. Dva je vrhovni zdravnik odklonil. Bilo nas je torej samo osem članov, komaj toliko, kolikor zahtevajo pravila JSKJ. Prva seja se je vršila dne 10. avgusta in postali smo člani te imenitne naše Jednote. Glavni tajnik nam je dal številko 131. Nato je bilo treba izbrati društvu ime. Predlagano in sprejeto je bilo, da se da društvu ime kakega svetnika. Nismo se mogli ze-diniti, katerega svetnika naj si izberemo. Nato je bilo sprejeto, da se da društvu ime kakega društvenega odbornika, in kdor pride ven, tisto ime ostane. Prišel je "brat predsednik Anton Slemberger, Jn tako je dobilo društvo ime sv. Antona. Prvi društveni odbor je sestr/ jal iz sledečih članov: Anton Slemberger, predsednik; John Ponikvar, tajnik; Frank Hočevar, blagajnik. Društveni odbor jc delal in agitiral, kolikor je bilo v njegovi moči, 4»jda uspeh ni bil velik. Res /e, delavske razmeri so slabe, zelo slabe in narod je bi! večinoma brez dela in denarja. — Tako smo ostali s prvotnimi osmi mi člani precej dolgo. Nasprotnikov ni manjkalo; imeli smo jih vedno dovolj. Večkrat se je sli šalo, da bo naše mlado društvr kmalu propadlo. Vsi tisti, ki sc na«ii napovedovali pogin, so ost a-li krivični in zmotljivi preroki (Jim se je delo odprlo, sino začel agitirati in šli smo naprej, ne na zaj, kakor so nam napovedovali Kjer narod upa in dela. tam t ud doseže, ne glede na to, kako tr njeva je pot. ki vodi do uspeha Nekaterim ni bilo nič kaj pr volji naše društvo, in izrazili sc se. da nikoli ne pristopijo k nam Mi pa smo sklenili, da jih pusti mo na miru. Ko so videli, da ni česar ne opravijo, so polagoms utihnili. Če pogledamo našo naselbino moramo biti ponosni na naše dru Štvo, ki je skoraj največje v na selbini, dasi je najmlajše. Druš tvo šteje v članskem oddelku 3(i in v mladinskem 15, skupaj 51 članov, a v naši naselbini je koma, 35 Slovencev. Vseh Jugoslovano\ je tukaj kakih 300, mesto pa šteje 24.000 prebivalcev. Naš narod ie zaposlen največ v rudotopilnic ali plavžu, kjer producirajo cink in baker. V Great Falls imamo troje podpornih društev. Pevskega društva nimamo nobenega, ker doslej ni bilo še nobenega takega rojaka tu, ki bi poučeval petje, dasi je tukaj dosti dobrih pevcev. Naše društvo želi, da bi se prirejale veselice, ker so večinoma satni veseljaki. Kjer je veselje, je napredek. Jednoti smo poslali od 20. ,|u-lija 1920. do 30. maja 1923 $1,746. 95, ker je ostalo še $118.31 društvenih izdatkov od 20. julija do 30. maja 1923 $21.86. Charter — $3.50, darovali za nesreče brate v Pueblo, Colo., $20.50. Ko smo imeli zabavo, smo naredili izgube $48.47, v blagajni je $23.98. Od Jednote smo prejeli za bolniško podporo in odškodnino od 30. julija 1920. do 30. maja 1923., — $233.00. Sedaj pa, dragi bratje in sestre, vsi na delo, da bo še več bratov in sester v naši slavni Jednoti in pri društvu sv. Antona jrt. 13L- ; John Ponikvar. Kot 19-letni član ter ustanovitelj društva sv. Frančiška št. 122 v Homer City, Pa., in večletni tajnik in organizator, želim malo sporočiti o napredku našega društva. Leta 1916., se mi je posrečilo pridobiti oseim novih kandidatov za JSKJ. Imena teli so: Peter Be-kina, Frank Babich. John Babich, John Hrovat. Frank Milozech, Fr. Omejc, Frank Felicjan in Frank Zorko. Sprejeti so bili dne 30. septembra, V društveni odbor so bili izvoljeni: John Hrovat. predsednik ; Frank Oraejc, tajnik; Frank Milozich, zaistopnik. Naše društvo je tako napredovalo, tla šteje danes iz osmih članov 120 članov in članie ter 74 otrok. Skupaj — 194 članov in članic, kar je gotovo lep napredek v tako mali naselbini. Dasi je tukaj več društev lahko rečem, da je naše društvo prvo med ostalimi. Tudi mi pri našem društvu smo leto za letom nestrpno pričakovali veselega dne, in končno smo le pričakali 25-letrrico naše slavne Jednote. Že nam jc ta dan dan veselja, kako more biti šele ustanoviteljem, ki so ustanovili našo vrlo Jednoto! Le-tem se v prvi vrsti zahvaljujem, ker naša Jednota je najpožstenejša in najbolj demokratična, vsled čeisar se ji obeta tudi velik uspeh. Jednota nam je že veliko pripomogla pri umrlih in največ pa pri bolnikih. Zato pristopajmo k Jednoti, ker nihče ne ve, kje ga nesreča zaloti. — Naša Jednota se sama hvali, in maje mnenje je, da v Združenih državah mi nobene slovenske organizacije. ki bi se mogla primerjati naši slavni Jednoti. Ona nam je to, kar je ljubeča mati svojim otrokom. Posebno se zahvaljujemo ustanoviteljem, ki so se toliko trudili, da je postala danes naša Jednota tako mogočna podporna organizacija. jZato kličem v imenu vsega našega članstva: Živeli ustanovitelji naše slavne J. S. K. Jednote! Naj bi v slogi ■n napredku še dolgo obstojala Ko se je leta 1919., ponovno o-budila ideja za ustanovitev organizacije Narodnega doma v tej naselbini, je med ljudstvom v splošnem zavladalo veselje in vse je bilo pripravljeno na delo, da se uresniči ta plemenita akcija. Kmalu po ustanovitvi organizacije, je ista kupila primerno poslopje, kaitero bi vsaj deloma odgovarjalo potrebama naših druš-štev in klubov. Seveda si je organizacija s tem, da je kupila poslopje, tudi utrdila upanje pri delavstvu, ki je tako hrepenelo po »svojem domu, da je ravno se-aj napočil ugoden čas za tako ustanovo, in navdušenje je bilo veliko. Društvo za društvom, kakor tudi posamezniki so pričeli pristopati v to organizacijo, pobirati prostovoljne prispevke kakor tudi plačevati^redne mesečne prispevke brez vsake opozicije. — Vprašanje, ali naj se tudi članice društva Marije Čistega Spočetja i št. 120, pridružimo k organizaciji JND, je prišlo na dnevni red tudi na redni seji .tega društva in predlog za pridružitev je dobil večino, ali na žalost nekaterih članic se je pri drugi seji zahtevala ponovna volitev o tem predlogu, ki pa je iz neznanega vzroka propadel. Nekaterim izmed mlajših članic pa zaključek društva v tem oziru ni bil popolnoma po volji, da pa ostane prijateljstvo med nami, se je pridobilo nekaj novih članic, nekaj pa nas je odstopilo od omenjenega društva ter smo organizirale meseca novembra 1919., novo društvo, katero smo priklopile JSKJ. Da s tistim korakom nismo storile napake, niti ne škode društvu, od katerega smo odstopile, o tem smo danes prepričane. Naše društvo Severna Zvezda zelo ugodno napreduje ter šteje danes že nad 70 članic; imamo prilično blagajno in smo tudi solastnice imetja organizacije JND., katero ima danes že tudi precej lepo vrednost. Hotele smo, da zborujemo v svoji lastni dvorani, in — dosegle smo. Sedaj nam ni po- treba več zmrzovati po tujih dvoranah, kakor smo poprej, marveč lepo udobno na toplem sedimo v mrzlem zimskem času, kakoršen je v Minnesoti, kdor pa rad zmr-zuje, naj le; me mu nismo nevoščljive. Da se napredka ne da ustaviti ali uničiti, je jasen dokaz ravno pri zgodovini našega društva. -— j Napredek gre svojo pot, četudi! počasi, vsi tisti pa. ki se mu na- j stavljajo ali zastavljajo, ostane-, jo zadaj strti in povoženi, sled o j njih ostane izbrisana za večno. Zeleč vsem bratom in sestram J. S. K. J. boljih časov in boljih dni, vas pozdravljamo! Odbornice društva Severna Zvez-da, št. 129 JSKJ. (Frances Vider, tajnica.) IZ URADA DRUŠTVA "SLOVENSKI BRATJE", ŠT. 130, DE PIJE, ILL. Naše društvo Slovenski Bratje št. 130, v De Pue, 111., je biio ustanovljeno dne 27. januaija 1.120. Ustanovitelj društva je bil Ignacij Jane. On je bil prvi ki je dobil informacije od glavnega tajnika, nakar nas je sklical k seji, ki se je vr/ila dne 15. junija ■•920.. na kateri seji s^ 'i- skkni-lo, da se ustanovi novo društvo, katero naj nosi ime "Slovenski T>rarje". Dne 27, januarja j<; l ilo torej naše društvo spr v i:-so slavno JSKJ. Društvo Slovenski Brn*»; i-r b:-i lo ustanovljeno s petnajstimi čla-| ni, katerih imena so: — Ignacij ' Jane, Ignacij Benkše. Mark Vol čanšek, John Žagar. John Žunt.i. Martin Žibert, Frank Grilc, John Žugich, Joseph Blut, Jakob Bliit, Anton Makovec, Math Zoran, J. | Blatnik, Anton Jerman in John Pangerčič. — Prvi uradniki našega društva so bili: Ignac Jane ustanovitelj in prvi predsednik našega društva, Jakob Blut. podpredsednik; Mark Voleanšek. — tajnik; John Pangerčič, zapisni-I kar; Ignacij Benkše, {blagajnik. Nadzorni odbor: John Žugich, M. Zoran in John Zunta. — Frank Grilc, vratar; in dr. Blanchard, društveni zdravnik. Naše društvo šteje danes 20 članov. Od ustanovitve našega društva pa do danes je pristopilo k društvu 13 članov in članic. S prestopnim listom sta prestopila i k društvu 2 člana in 1 članica, ta-! ko da bi naše društvo, če bi bili j vsi skupaj, štelo danes 31 članov, j kar bi bil gotovo lep napredek za I društvo in našo naselbino. Da ni dozdaj večjega števila članov, so temu največ krive slabe razmere po naselbinah, radi česar je moralo tudi več naših članov pustiti društvo. Drugič je zopet to, ker so nekateri člani odšli v staro domovino, dočim so bili drugi vsled slabih delavskih razmer prisiljeni, izseliti se iz naselbine ter si iskati dela drugod. Trije člani našega društva so vze-[ li prestopne liste, osem članov pa j je pustilo društvo vsled kakih drugih vzrokov, tako da naše dru-j štvo ne šteje danes več nego 20 članov in članic. — Vendar kljub raznim napadom še dosti dobro napredujemo. Nekateri so nam prerokovali, da bo naše društvo prej razpalo kot poteče leto dni. Njihove pobožne želje se niso uresničile, kajti letos bodo pretekla že tri leta našega društvenega delovanja in bojevanja, društvo še vedno obstoja in marsikateri je danes že izpregledal in pristopil v naše društvo in jednoto. Omeniti moram, da nas je danes še samo sedem izmed onih članov, ki smo ustanovili društvo. Mi smo trdno držali in agitirali, da smo obdržali društvo na površini. Imeli smo veliko sovražnikov, toda vse njihove napade smo srečno odbili in letos se nadjf.mo boljšega uspeha. Tukaj so tri slovenska društva, zato je tudi bolj težko pridobivanje novih društvenikov. O napredku napram jednoti se ne moremo preveč pohvaliti, ker imamo več bolnikov, med temi enega, kj je bilan že 16 mesecev. Razvidno je-torej, da vedno več prejemamo ———--——--------a i Ob petindvajsetletnici J. S. K. J. Naše društvo je bilo ustanovljeno meseca januarja 1916, in sicer s trinajstimi člani. Bilo je nekoliko članov s prestopnimi listi, ki so se priselili v to naselbino iz Thomas, W. Va. Ker so izprevi-deli, da jim je težko v društvenih zadevah tako daleč poslovati, so sklenili, da ustanove novo društvo. Ti marljivi pijonirji so se trudili in agitirali, tako da je štelo društvo koncem leta že 48 članov in članic in 9 otrok. To je bil krasen napredek v tako majhni naselbini. Največja zasluga in hvala gre sobrat u 3fr. John Vau-kenu. On je bil ustanovitelj in prvi agitator kakor tndi tajnik. Svoje posle je upravljal točno in Napisal Frank Zorich, tretji porotnik J. S. K. Jednote. Kot neizkušen, devetnajstletni mladenič sem se podal iz svoje domovine dne 10. junija 1907, z namenom, da si izboljšam svoj obstanek v prihodnosti. Dospel sem v Cleveland, Ohio, največjo slovensko naselbino v Združenih državah, kjer sem ostal do danes. Kakor vsak drugi, tako sem moral tudi jaz najprej se ogledati za delom, katero sem dobil v primeroma kratkem času, seveda kot navaden delavec, ker drugega nisem bil izučen. Ko sem pričel delati, so me moji prijatelji in tovariši nagovarjali, da bi bilo dobro, če stopim v kako slovensko podporno, -društvo, ker tukaj nihče ne ve, kdaj nesreča zadene človeka. Že drugi mesec po prihodu v to obljubljeno deželo, sem stopil v društvo. Takoj na prvi seji sem izprevidel, da je koristno za člana, če hodi redno k sejam, ker se pri tem lah-marsičesa nauči ter-obenem tu- di veliko pomaga pri društvu za njegov boljši napredek. Ko sem prišel malo "k sapi", ko sem si gmotno nekoliko opomogel, sem ta k pristopil še k par društvom, in tako tudi k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37. JSKJ. Pristopil sem k temu društvu leta 1913. Kakor pri drugih društvih, tako sem tudi pri tem društvu redno zahajal k sejam ter dedoval na društvenem polju, kolikor sem pač mogel, ker mi je bil vedno pred očmi napredek društva in Jednote. Leta 1920., me je društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37. izvolilo «a delegata 9. redne konvencije, ki se je vršila v mesecu septembru 1920., v Chieago, DI. Na tej konvenciji sem bil izvoljen tudi brez vsake agitacije tretjim porotnikom z večino glasovi. Vedel sem, da me čaka težka naloga, če ni članstvo složno in če je preveč napeto. Ker pa mi je še vedno pred očmi napredek naših podpor-j nih organizacij, sem prevzel to nalogo. — Danes, ko poslujem že skoro tri leta v tem uradu, pa trdim. da je ni slovenske Jednote ali Zveze v tej novi domovini, pri kateri bi se članstvo tako razumelo in ljubilo kot se pri naši JSKJ. Evo vam dokaza: V treh letih sem prejel samo eno razpravo od predsednika porotnega odbora! V tem se vidi, da naša slavna Jednota posluje na pravi in demokratski podlagi ter da ji je mar edinole sloga in napredek^ vsled česar se naše članstvo tudi tako lepo razume. Zato, bratje in sestre, danes lahko z mirno vestjo čestitamo naši slavni Jednoti ob priliki njenega srebrnega jubileja: Živi in proevitaj še mnoga leta ter vodi svoje člane in članice po začrtani poti enakopravnosti in svobode do še lepšega in boljšega napredka! sčMismjMs&m i ■■ STRAN XXV11 Ustanavljanje Irk napredovanje društev Delegat je 11. redne konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote v Chicago, 111. IZ URADA DRUŠTVA JUTRANJA ZVEZDA, ŠT. 136, JSKJ. DUNLO, Pa. IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 45, J. S. K. J., INDIANAPOLIS, IND. (Nadaljevanje z XIX. strar. Ob tej priliki hočem podati tudi nekoliko zgodovine našega dni štva sv. Jožefa, št. 45, v Indianapolis, Ind., ker ravno letos praznujemo tudi mi dvajsetletnico našega društva. Že nad 33 let je preteklo, odkar so se naselili v Indianapolisu prvi Slovenci. Takoj v pričet k u naseljevanja se niso mnogo menili za podporna društva, toda s časom so prišli do spoznanja, da so ista potrebna. Ko je leta 1903. prišel rojak Anton Struna iz Aldrieh, Mont., je nosil na suknjiču znak J. S. K. J. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 17 v .Aldrieh. Ko smo ga nekateri rojaki spraševali, h kateri jednoti spada, nam je on drage volje vse razložil ter nas pričel nagovarjati, da bi bilo dobro, ustanoviti tako društvo tudi v Indianapolisu ter pa priklo-piti J JSKJ. In res so vzeli nekateri njegove nasvete za dobro ter se začeli jMJsvetovati o tem. Društvo se je „ začelo snovati proti koncu leta 1903. Naš rojak Anton Struna je dal potrebna navodila, in določilo se je, da se ustanovi društvo sv. Jožefa ter ga priklopi k JSKJ, kar se je tudi zgodilo. Društvo je bilo sprejeto v Jednoto dne 1. januarja 19(H. fstanovni člani so bili sledeči: Anton Struna, Matevž Franko, Louis Rudman, Louis Lebbn, Janez Mausar. Jožef Zagorc, Jožef ^eunik, Jožef Faletič, Jožef Cier-bek, Anton Ivančič, Jožef Puš-nar, Štefan Klemenčič, Frank Cr-irovič, Janez Sturera, Peter Namer in Frank Hus. Prv i odborniki so bili; Anton Struna, predsednik ; Jožef Faletič tajnik, in Louis Leban, zastopnik. žal, da m-:ramo omeniti, da je društvo že v prvih mesecih svojega obstanka dobilo sovražnike, in to med lastnimi člani, ki so hoteli društvo uničiti, in to raditega, ker nekemu članu ni bilo po volji društveno in jednotino delovanje. Dor*da*o»lljatv« al-Sr S?« MU1 "MS* -- «>tt«vala nuj s« po*llja na vrhovnega »dravnlke. Juin.lovan.ka Katolllka Jednota -e prtporo^a vsern J"«^«"« - ot, z,......... Kdor T^—^vo*~ ■ » «anl aH Clan.camL Vabilo. {Starim in agilnim članom Jugoslovanske Katoliške Jednote >e j«' zdelo potrebno, da čim najbolj sijajno proslave Jednotin srebrni jubilej. V to svrho je osnoval na Ely, Minil., pripravljalni odb<»i\ ki bo stoiil vse, da b<> ta proslava res izraz ljubezni in zaupanja članstva napram Jugoslovanski Katoliški J ednoti. Slavnost se bo vršila dne 21. in 22. julija na Ely, Minn. V soboto zvečer dne 21. julija bo svečcui banket v obširni šolski dvorani. Banket bo namenjen sa- I' nio slovanskemu občinstvu. Pripravljalni odbor je raz- : poslal veliko vabil, vsem jih j pa ni mogel dostaviti, kljub j! temu je pa uverjen, da se bo j udeležil proslave vsak član, , kateremu dopuščajo sred- | j stva in čas. (»lavni odborniki bodo večinoma vsi navzoči. Dne 22. julija bo piknik, i Pri tej priliki bo govoril;* ameriški senator Hon. Henrik Slnpstead. Nastopila bodo razna pevska iti zabavna društva. Na banketu bo razen glavnih uradnikov govoril tudi Frank Sakser. Umrli brat, John Žalec, cert. št. 7071, član društva Sv. Janeza Krstnika, št. 75, Meadow Lands, Pa. Umrl dne 16. aprila 1923. Vzrok smrti: mrtvoud. Zavarovan je bil za $500.00. Pristopil k Jednoti dne 23. julija 1907. Umrla sestra, Mary Avsec, cert. at. 10119, članica društva Sv. Resnega Telesa, št. 77, Greensburg, Pa. Vmrla dne 8. junija 1923. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti dne 23. aprila 1906. Umrli brat, Matt Golobich, cert. št. 5199, član društva Sv. Srca Jezusa, št. 2, Ely, Minn. Umrl dne 15. junija 1923. Vzrok smrti: vnetje ledvic. Zavarovan jp bil za $500.00. Pristopil k Jednoti dne 13. junija 1906. Tekom meseca junija ae Je izplačalo kakor sledi: Za posmrtnine članov in članic ......................$.2000.00 Za bolniško podporo, operacije in odškodnine ..........$7,455.62 jZa izredno podporo iz sklada onemoglih .............. $ 50.00 Z bratskim pozdravom Skupaj____$9,505.62 Joseph Pishler, gl. tajnik. Zgodovina društev J. S. K. J. (Nadaljevanje s 27. strani.) Iz urada glavnega tajnika. Ass. it. 300. Za mesec julij 1923. Poročilo umrlih članov in članic, katerih posmrtnine so bile nakazane tekom meseca junija 1923. ■ . * • t mrla sestra. Mary Kosliak, eert. št. 34422. članica društva "Zvon", *t. 70. Chicago. TU. Vmrla dne 11. maja 1923. Vzrok smr li: mrtvoud. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti dne 19. julija 1911. imenuje, je nastal nesporazum; predlagala so se najrazličnejša i-mena in nekdo je celo omenil, da če mora društvo ravno imeti ime kakega svetnika, naj bo društvo sv. Jožefa, ker je bilo društvo ustanovljeno ravno na dan sv. Jožefa, dne 19. marca. Članstvo je ailo s tem zadovoljno in tako je pri tem ostalo. Društvo dobro napreduje in upanje imamo, da bo kmalu doseglo lepo število članov. Tukaj je namreč še nekaj rojakov, ki ne pripadajo k nobenemu društvu oziroma k nobeni večji organizaciji, zato upamo, da bodo sčasoma izprevideli, da jc dobro podporno društvo velike vrednosti, pa naj bo ime društva kakršnokoli. Dragi rojaki, kdor ne pripada še nobenemu društvu, bi mu priporočal, da stori to čimprej tease vpiše, ker nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. V časopisih vidimo premnogokrat dopise in notice, kjer je ponočano, da je tega in tega zadela nesreča, a pripadal ni k nobenemu društvu. Pomislite, dragi rojaki, v kako obupnem stanju se morajo nahajati talki nesrečneži, zato upam, da boste kmalu prišli vsi do pravega spoznanja. Z bratskim pozdravom na vse Člane in članice JSKJ! Joseph P. Grahek, tajnik. JZ URADA DRUŠTVA *T. 140, JSKJ, MORLEY, C0L0. jalno nekaj iskat. Ko se je Mrs. Pirsich vrnila, je videla, da so vrata hiše zaklenjena. Nič dobrega sluteč je poklicala na pomoč znanega rojaka John Englebyja Ta je vdrl vrata, in ko so prišli v stanovanje, se jim je nudil žalosten pogled. Dve hčerki, Marica stara osem let, in Dina, stara v leta, sta ležali mrtvi, poleg njiju pa mali bratec v mlaki krvi. Ob streljen malček je dobil dve krog li: eno v lice, ki mu je samo op rasnila kožo, drugo v ramo, a tu d i ta ni bila smrtonosna. Ubogi otrok se nahaja sedaj v bolnišni ci in bo kmalu okreval. Mati ne srečnih otrok je ležala na tleh prestreljeno glavo. Predno je iz vršila umor in samomor, je napi sala pismo, v katerem pravi, da je obljubila zvestobo svojemu možu ter da jo je tudi izpolnila in o drugih stvareh, kako naj se pogreb vrši itd. — Obžalujem, da nimam za poročati veselih novic. Naši slavni Jednoti želim, da bi štela pri svojem prihodnjem jubileju podvojeno število članstva. Istotako želim tudi našemu društvu boljšo bodočnost, kot je bila njegova preteklost. Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne J. S. K. Jednote! Anton Marinčiž, tajnik. nr.—~~ Naše društvo je bilo ustanov Ijeno dne 12. januarja 1903, in kakor je razvidno, posluje šele šest mesecev, torej nimam mnogo za poročati. Društvo je bilo ustanov ljeno s trinajstimi člani, a danes šteje že 35 članov in 13 otrok. — V par mesecih smo precej dobro napredovali v članstvu in blagajni. Pri članstvu smo nazadovali za dva člana oziroma članico m 2 otroka. Vzrok tej izgubi je sledeč : Dne 25. maja zvečer je šel John Jauk zdrav in vesel na delo nič slabega sluteč, ob osmih pa se je utrgala plast kamenja ter ga tako poškodovala, da je eno uro zatem za večno zaspal. Pokojnik je bil blaga duša in zelo priljubljen pri tukajšnjih rojakih, kar je bilo razvidno ob pogrebu Pokojni Jauk je bil član in usta noviteij našega društva in dober oče svojih otrok. — Drugi udarec je bil še hujši za naše mlado društvo. Dne 31. maja se je pripetila v tukajšnji naselbini grozna žalo-igra. Zjutraj ob poldevetih se je soproga pokojnega Jauka, Marica Jauk, članica našega društva, ustrelila, kakor tudi svoji dve hčer ki, najmlajšega sinčka pa ranila ' Dotičnega jutra, ko se je pri petila ta tragedija, je bila pri Jaukovi soprogi Mrs. Mary Pir sich; Jankovi otroci so ie spali Jankova soproga je naprosila — Mrs. Piraieby *iaj ji gre v proda- Glasovi posameznih članov. BAZm&UAHJE OB PETDT-DVAJSETLETNICI. Pittsburgh, Pa. Naznanjam članoiu društva sv. Štefana št. 26 JSKJ., da je v nedeljo 15. julija glavna polletna seja. Začetek točno ob 2. uri pop. v navadnih prostorih Slov. Doma ua 57. cesti. Kdor se te ^eje ne u-deleži, plača 25^ v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in nad 10 milj oddaljeni član!. Na tej eji se bo podrobno pofročalo o stanju in uaprodku društva. Torej vsi, ki se 'zanimate za društvo, pridite, naj nobeden ne izostane. Videli boste, kako se napreduje, ako je dobra agitacija pri društvu. To moremo doseomioremo doseči, če agitiraono vsi člani ra članice društva. Ob zaključku 6mesečnega poslovanja \ tem letu me dolžnost veze kot organizatorja, da se vam zahvalim za tako uspešno agitacijo za nove člane. Bratje in sestre! Sedaj imamo priliko za zopetno pridobitev novih elanov. Ta mesec pride veliko naših rojakov in roja km j iz stare domovine. Torej povejte vsem, da društvo sv. Štefana plača $8.00 na teden bolniške podpore, iu za mesec julij ima vsak, kateri pristopa k društvu sv. Štefana, prosto vstopnino v društvo in Jednoto. Torej na delo vsi člani in članice za pridobitev novega članstva društva sv. Štefana št. 26 JSKJ.! Z bratskim pozdravom in na-svidenje 15. julija ob ~ 2. mi pop. Jos. Pogačar, tajnik. (Opomba ured. Zadnjič nismo mogli priobčiti, ker smo sprejeli naznanilo za stran praznika «ele 5. julija *jutraj, ker je bil list že v tisku.) , Vse nas člane navdaja radost, co proslavljamo petindvajsetletni obstoj naše vrle podporne organizacije. Najbolj veseli so brez-dvomno njeni ustanovitelji, ker je njih delo obrodilo precej po volj en sad. Faktorji, ki so ustanovili JSKJ, so bili namreč prva skupina insurgentov v gibanju slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Odcepili so se od KSKJ z namenom, da s časom uvedejo več demokracije in več svobode v novoustanovljeno organizacijo, da s tem odprejo vrata č>n širšim krogom jugoslovanskega življa v Združenih državah. V prvi dobi svojega poslovanja je bila JSKJ na katoliški podlagi, toda naprednejši element je že na osmi konvenciji v Denver-ju dosegel, da je bila prisiljena spoved odpravljena. Po tej konvenciji sem pristopil k društvu št. 18, m .mnogo drugih, ki si žele svobode glede verskega prepričanja v podporni organizaciji, se je pridružilo. Takrat se je povsod plačevalo le en dolar dnevno bolniške podpore, kar je za delavca premalo, zato je skoraj vsak spadal k več organizacijam, da je bil zadostno zavarovan. Na deveti redni konvenciji, ki se je vršila v Pittsburgh, Pa., sem bil sodelegat z Jos. Pishlerjenn, sedanjim gl. tajnikom, kjer smo ponovno dosegli lepe uspehe v boju za svobodo v organizaciji. — Jednota je postala versko popol noma neodvisna in svobodna, le ime ji je še ostalo, ki pa nazadnje ni tolike važnosti kot so druge gospodarske in upravne izpre-membe v sistemu organizacije. — jZelo važna in koristna predloga, sprejeta na tej konvenciji, je bila — centralizacija bolniške podpore. G-lede tega smo imeli živahne debate v glasilu pred konvencijo, še bolj gorke pa na zborovanju. Velika večina delegatov je glasovala za predlogo. Stvar se je iz kazala za jako dobro,, in danes so gotovo vsi člani in članice zadovoljni s skupnim skladom za bol niško podporo, ker je veliko bolj zasigurana, kot pa bi bila, če bi društva sama plačevala iz svojih blagajn. To je dokaz, da je v slogi in večji organizaciji večja moč! Nadalje je bilo na tej konvenciji sprejeto tudi pravo direktne zakonodaje, to je, da članstvo med konvencijami lahko predlaga in voli s splošnim glasovanjem spremembe pravil, ter odstavlja in voli nove uradnike, če je potrebno. S tem je bil napravljen zopet velik korak v demokracijo. Pravila imamo torej precej dobra in upravo tudi po volji Članstva. Ime ne dela Škode, če je uprava in gospodarstvo Jednote na podlagi bratstva in svobode. Ime '' Jugoslovanska"* se meni celo bolj dopade kot pa "Slovenska*', ker že ime samo vključuje vse Jugoslovane, katere naša organizacija tudi sprejema. Kaj naj bi bilo torej vzrok, da ob naši petindvajsetletnih ne moremo beležiti večjih uspehov bodisi v članstvu ali financah f Kot znano, smo morali zvišati asesment, da smo postali solventni. Naše glasilo i-ma tudi vefliko cirkulacijo, ki je pripomoglo, da so bili Slovenci in Jugoslovani sploh dobro poučeni, da JSKU kot bratska organizacija vrši svoje posle in sprejema nove člane. V marsičem so nas prekosili drugi, ki še ne obhajajo petindrvajsetletnice, pa poročajo o rezultatih, ki naše daleč nad-kriljujejo1. To so stvari, la\no»tnera banketu dne 21. julija. Frank Sakser je dosti pri-k ustanovitvi J. 8. K. Jednote. t'stanovitrljem je dajal koristne nasvete, na prvih konvencijah je pisal vse zapisnike ter vodil v listu Glas Naroda veliko agitacijo v korist J. S. K. J. Dopis.