18. štev. V Ljubljani, nedelja 19. januvarja 1919. 11. leto Uredništy« jt na Sturem trgu štev, 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu fitev. 8. — ~ “ Telefon 4fcv 360 r— . «==== Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja SO vinarjev. Vprašanjem glede inseraiov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Velja V Ljubljftni: celo let« . . K 56-- Jttl leta . . . „ 28-- £otrt leta . . . „ 14-— »-a mesec .... 4-70 Velja po poSti: .ca celo leto naprej K 60-ta pol leta 4 „ 30_ sa četrt leta , „ 15.. ?a en mesec , 5»_ Na pismene narcčbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat • 25 vin., za večkrat popust hudičevi groši pomnožujejejo kapital narodnega in političnega razkrojevanja z obrestmi strankarstva na račun naše svobode? Ali smatrajo gotovi duhovni pas-irji — bivši uradniki „Njegovega apostolskega veličanstva" — za svojo dolžnost, da sejejo med naše priprosto ljudstvo „v božjem imenu“ seme razdora in nepokorščine napram naši vladi? Kdor ne izpolnjuje svojih dolžnosti napram državi, ta nima v njej nobene pravice, pa naj si bo ta ali oni! Minuli so časi protekcije in korupcije. Svobodni državljani smo in kot taki moramo izpolnjevati vestno svoje državljanske dolžnosti. Brez dolžnosti ni pravice! Proč s strankarstvom, proč z rovarenjem proti postavnim oblastim! Naša pokrajinska vlada pa naj se iznebi vsega, kar diši po avstrijskem režimu in njegovih metodah. Le tedaj, če bo naša vlada v vsakem oziru jugoslovanska, bo mogla energično udejstvovati svojo avtoriteto nad ljudstvom in vpostaviti ravnotežje med dolžnostjo in pravico. Kmečko zadružništvo na Slovenskem. Slovenski narod spada med one narode, pri katerih je kmetijsko zadružništvo jako razvito. Slabe gospodarske razmere, obupen položaj kmečkega stanu je povzročil, da se je v samopomoči iskalo rešitve, je pripomogel k živahnemu zadružnemu delu na Slovenskem. Da so igrale pri zadružnem delu naše politične razmere veliko, če ne glavno vlogo, mora priznati vsak — odkrit zadrugar. Prva doba slovenskega zadružništva — na-zivljamo jo lahko Vošnjakova doba — je velikega pomena za osamosvojenje slovenskega naroda; v tej dobi se je položil temelj naše gospodarske organizacije. Posojilnice Vošnjakovega oz. takozvanega mešanega ustroja (ne popolne Schultze-Delitzschevke) so pripomogle k temu, da je naše slovensko ljudstvo, v prvi vrsti naš slovenski kmet, postalo neodvisno od nemškega kapitala, one so pospeševale vse one institucije, kojih namen je bil vzbuditi oz. utrditi narodno zavest, pripomogle so mnogo k temu, da se je moglo razvijati narodno šolstvo, kakor tudi mnogo žrtvovale za odgojo slovenske inteligence. Idealna je bila ta doba in odkrito se mora priznati, da so te po-posojilnice mnogo storile za naš narodni napredek. Bila je pa velika zmota misel, da je s tem vse storjeno in da je gospodarska organizacija slovenskega naroda s tem končana. Pri drugih narodih, omenim naj samo Čehe., so pravočasno spoznali, da treba poleg teh okrajnih posojilnic, sedež istih je bil po večini v kraju, kjer je imelo 0-krajno sodišče svoj sedež, še denarnih zavodovx za posamezne večje občine oz. župnije, da pa treba tudi za pospeševanje trgovine in obrti — bank. Pri drugih narodih so tudi spoznali, da je treba poleg posojilnic še celo vrsto drugih zadrug ustanoviti, ako se hoče doseči vse one cilje, katere si je postavilo kmečko zadružništvo. Posojilnice Vošnjakovega sistema kot protiutež proti nemškim hranilnicam so podeljevale posojila na vknjižbo, le malo na osebno poroštvo in sicer proti menicam; gospodarski razvoj in potrebe kmečkega stanu pa so nujno zahtevale, da se us-tvarijo denarni zavodi, ki bodo gojili osebni, cenen kredit brez menic, denarni zavodi v posameznih občinah oz. župnijah, zahtevale so ustanovitev — Raiffeisenovk. Bil je dr. Krek, ki je začel na Kranjskem z ustanovitvijo Raiffeisenovk in drugih kmečkih zadrug. Našel je le malo zaslombe pri narodnih voditeljih, pač pa mi.ogo nasprotovanja, zato je njegovo delo ostalo omejeno na njegove pristaše — zadružništvo je dobilo strankarsko lice. Boji, ki so nastali radi različnega naziranja glede zadružnega dela, so še vsem v živem spominu, a tudi tukaj se je pokazalo, da so razmere močnejše kot ljudje, ker po preteku dobrih deset let so nekdanji najhujši nasprotniki Raiffeisenovk in drugih kmečkih zadrug začeli na Štajerskem in Kranjskem z veliko vnemo ustanavljati Raiffeisenovke in druge kmečke organizacije. Da to delo ni imelo povsod zaželjenega uspeha in da je več takih zadrug moralo svoje Doižnost in pravica. Koliko se govori in piše o dolžnostih in pravicah in vendar se zdi, da manjka več dolžnosti nego pravic. Naša komaj osvobojena domovina je obdana okoli in okoli od smrtnih sovražnikov, ki bi se hoteli maščevati nad našo svobodo, katero nam je v prvi vrsti priborila demokratična kraljevina Srbija. Pa tudi v notranjosti naše domovine ni vse tako, kakor zahteva dolžnost svobodnega državljana. Vsak se hoče sklicevati na svoje pravice, vsak hoče imeti prav brez obzira na postave, ki jih je dolžen izpolnjevati sleherni državljan od najvišjega do najnižjega. Enaka pravica za vse, pa tudi enaka dolžnost za vse! Svoboda je takorekoč omamila naše ljudstvo, ki je vedno rado izpolnjevalo svoje dolžnosti. Vstali pa so tudi krivi preroki, ki pod krinko svobode in demokracije zapeljujejo mase k nepokorščini. Žalostno, da smejo ti preroki v najnevarnejših trenutkih naše domovine nemoteno izvrševati politični testament enega največjih veleizdajalcev jugoslovanstva, ki je v zadnjem trenutku vrgel med plevel naše domovine seme republike, ki pa ne bo nikdar našlo rodovitnih tal v sr:ih poštenega jugoslovanskega naroda. Dokler nismo imeli svobode, smo si segali v roke in prisegali, da si jo priborimo in branimo v edinstvu proti komurkoli. V časih avstrijskega suženjstva smo izpolnjevali svoje dolžnosti iz strahu pred bičem in vislicami, sedaj pa, ko sije nad nami solnce svobode, po katerem je hrepenela naša domovina cela stoletja, sedaj se je vgnezdila v nas neka nezaupljivost, kateri ni pravega imena. Morda je krivo presenečenje naše svobode, morda celo naša nepripravljenost, katero so izrabili že prve dni naši zunanji in notranji sovražniki v svoje sebične namene. Dovolj hudičevih grošev je razdelila gnila Avstrija med nami, da bi preprečila naše edinstvo in našo svobodo pod demokratičnim žezlom jugoslovanskih Karagjorgjevičev. Ali naj ti VLADIMIR LEVSTIK. Višnjeva repatica. Roman. Prvi del. I. Vzlic zapeljivosti evropskih idej in rogoviljenja Svojih naprednjakov še zmerom pribežališče strahu božjega in spoštovanja do posvetne gosposke, se beli naše mesto sredi pokrajine liki prgišče mravljinčjih jajček v neenaki zeleni lauici, obsta\ljeni s trebuščki gričevja, ki jih semtertja prijazno kosmati vinograd ali gozdič. Vi|uge železnic in cest izginjajo med temi zadovoljnimi vampki diskretno v široki svet, in bistra rečica, ki deli staro mesto od novega, se skriva zanje, kakor bi t< žko čakala, da uide. Morske burje nas varujejo hribi v smrekovih kučmah, na krivčevo stran se razčepajo bele starke planine; malokam vidiš, ako stojiš na starem gradu, ki ga bežijo stoletja ž njegove skale tri streljaje od zadnjih streh; še razlesti se gnezdo skoraj nima kam proti tesnemu obzorju. Nikoli ne bo kdovekaj večje, in prebivavci, ki so povsod otroci svoje zemlje, nikoli dosti pametnejši; Sveti Duh nima oltarja v naših devetih cerkvah. Razen cerkva pokuzujemo tujcem dvorec deželne vlade v Novi ulici, muzej in gledišče na Ilirskem trgu, nekaj starih plemiških domov za vodo, ki so “O malega vsi že v rokah vrlih meščanov, šolska poslopja, katerim prednjači nedavno dograjena gimnazija, novi »Grand H6tel Imperial«, ki je tako moderen, da domačini ne znajo rabiti vseh prostorov, pa gizdavo naselbino vil, ki jo »Rdeči plamen« tolikanj oponaša »v izkoriščanju osivelim buržujem«. Nnjlepši med njimi, vsaka na svojem koncu, sta last zaslužnega odvetnika in politika doktorja SmuČiklasa in Roberta Grabunca, trgovca s špecerijskim in kolonialnim blagom nadrobno in debelo, ki je lani obhajal svoj prvi milijon. V sajasti konec fabrik in med umazano revščino delavskih bajt ne vodimo nikogar; pogubonosna agitacija, ki izpodkopava od-ondot stebre družbe in države, je zadnja leta v »Rdečem plamenu« itak dovolj predrzno opozarjala nase. Ugledno časopisje predstavljajo nemški uradni list, katoliško »Ljudstvo« in prav tako jezuitska »Slovenija«, glasilo brezverskih liberalcev. Pameten človek bi združil vse tri v enega, zakaj naši ljudje prebavijo vse in so zadovoljni, če imajo sploh kako mnenje, da molčim o večini, ki ga niti v sanjah ne pogreša. S tem pa ne tajim obstoječih razlik in nasprotij; lestvica sovražečih se razredov, slojev in stanov je naznnčena tudi med nami od najvišjega do najnižjega klina. Imamo visoko vlado z ekscelenco na čelu; oficirstvo dveh polkov in ene baterije, s poveljujočim generalom, ki je dika in ponos vesoljnega mesta; škofovski dvor z glorijo kanonikov in prelatov; zabubljene krompirjeve barone, ki poleti delovanje že ustaviti, mnogo pa jih samo životari, je bil vzrok ta, da so se ustanavljale zadruge zgolj iz političnih motivov, ne iz gospodarskih potreb. Povdarjati se mora, kar mora potrditi vsak zadružni delavec, da je vseh nesreč in neuspehov v zadružništvu kriva politika, krivo zastopanje strankarskih interesov v zadružništvu, v drugi vrsti pa dejstvo, da so se posojilnice, ki niso imele primerno iz-vežbanih moči na razpolago lotile poslov, ki pripadajo bankam. Dvajset let približno se vrši delo za ustanovitev kmečkih zadrug, v teh letih se je mnogo zadrug ustanovilo, mnogo pa tudi z znatnimi izgubami izginilo iz površja. Ostalo je lepo število dobrih zadrug, katere so vse velike kriz2 pred vojsko, posebno dolgo vrsto let trajajočo denarno draginjo, dobro prestaie, katere so pa tudi sijajno prestale svetovno vojsko, kot največjo preskušnjo, katera je bila do sedaj dana kmečkim zadrugam. Poleg posameznih zadrug so 3e pa tudi u-stanavljale razne Zveze, tako da deluje sedaj na Slovenskem nič manj ko šest Zvez in sicer štiri na celem slovenskem ozemlju, dve pa v deželah, v katerih imajo tudi one štiri Zveze svoje članice. Te Zveze niso vršile zadružnega dela sporazumno, temveč so konkurirale druga z drugo, kar je bilo v škodo zadružništvu. O konkurenčnem delu priča cela vrsta krajev na Štajerskem in Kranjskem, v katerih delujeta po dve zadrugi, Raiffeisenovki ali kmetijski zadrugi. (Konec prih.) Jugoslavija. Razlastitev nemških grajSein. Nemške grajščine se bodo razlastile potom odredbe Narodne vlade, kakor je bilo objavljeno v časopisih. Prepričani smo, da se bodo za to zemljo potegovali zopei razni vojni dobičkarji, žitni komisarji in 'vsi tisti, ki so štiri leta doma na var-iunn sedeli ter delali dobičke. Opozarjamo Narodno vlado na slov. legij o 11 a rje, da so pri odkupu teh zemljišč v prvi vrsti ozirajo najn- kmetujejo in zimujejo v mestu, da jim pleSejo žene in hčerke v vojaški kazini; šodništvo in drugo urad-mštvo, od svetnikov do slug; mogočni štab advokatov, ki množč v veliki meri svojo lastno in v skromnejši tudi narodno korist; nikdar dovolj opitano meščanstvo, zmerom željno zgledov »fine družbe« in vedno polno preziranja do nje, v svesti si bolje nabitega želodca; učiteljstvo srednjih in nižjih šol, med prvim nekaj luči bodoče slovenske univerze, ki jih imamo pri nas za učenjake; par tisoče delavcev, tucat žur-nalistov in prgišče zapitih literatov, da omenim tudi najbednejši proletarijat. iesnoba našega obzorja, ki je tako blizu, in zavarovani pokoj življenja, v katerem se tako redko kaj pripeti, dajeta vsem tem ljudem nekaj globoko skupnega: če se napotiš k reki, postojiš na katerem njenih treh kamenitih mostov in zapičiš pogled nepremično v bajne valove, je mahoma črno gledavcev okoli tebe: ni ga zanesljivejšega sredstva, sklicati mesto na kup. Vsi strme za teboj, iščei’ v zelenkasti vodi utopljenke z razpletenimi lasmi, zakladov kralja Atile, morske kače ali vsaj velikanskega sulca v intimnem razgovoru z močeradom. Odkar pomnijo, hrepene po nečem izrednem, da stori njih domačijo kraj velikega dogodka in dušo stresajočih občutij; zato so radoverni, vselej složni v malikovavski strasti do nenavadnih in kurjepoltnih istorij, kakršna bo tudi naša. Lehko si mislimo, da je ves ta zvedavi svet z uakc slov. legije, v nobenem slučaju pa ne na tiste, ki bi imeli sedaj priliko pokazati svoje rodoljubje iu braniti našo jugoslovansko domovino, pa se pozivu niso odzvali. Krivično bi bilo, če bi se taki ljudje za svojo brezprimerno sebičnost šo nagradili. Opozarjamo tudi poveljstvo slov. legije, da ima to stvar v evidenci in na ta način poskrbi, da se slovenski legijonarji za svojo domovinsko požrtvovalnost iu junaštvo dostojno nagradijo. Uvedba gregorijanskega koledarja v Srbiji. Ministrski svet v Belgradu je v seji dne 20. decembra 1918 sklenil, da se v kraljevini SHS izenači koledar s tem, da se uvede gcegorijanski koledar. Izenačenje se izvrši 15. januvarja t. 1. po starem koledarju na ta način, da se šteje ta dan kot 28. ja-nuvar. Železniški promet v Banatu ot-vorjen. Belgrad, 18. januvarja. (Lj.k. u.) V Banatu je zopet otvorjen reden železniški promet. Kako je izgledala nemška „Nibe-lungentrcue"? Belgrajska „Samouprava“ poroča, da je Nemčija leta 1904 ponudila Srbiji razdelitev Avstrije. Srbija bi dobila Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo. Nemčija pa vse ostale v državnem zboru zastopane dežele s Slovenijo, Trstom in Istro. Srbija pa je ta predlog odklonila. Slovanski svet. Vrhovno poveljstvo čeho-slovaške armade. Belgrad, 18. jan. (Lj. k. u.) Vrhovno poveljstvo čeho-človaške armade bo, kakor poroča srbski tisk. urad, v kratkem prestavljeno na ozemlje bivše Ogrske, najbrže v Bistrico. Veliko politično zborovanje v Varšavi. Varšava, 18. januarja. (Lj. k. u.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Danes se tukaj vrši veliko zborovanje, ki se ga udeležujejo vse politične stranke razen socijalnih demokratov. Ministrski predsednik Paderevvski bo podal politično izjavo. Prisostvovali bodo zastopniki entente. Vojaški vpoklici na Poljskem. Varšava, 18. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čeho-slovaškega tisk. urada objavlja poljski uradni list naredbo, ki določa novačenje rojstnega letnika 1898. Lvov, 18. januarja. (Lj. k. u.) Poljska brzojavna agentura poroča, da je lvovski mestni svet sklenil, na lvovski gimnaziji uvesti poljski jezik. Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo"! Mirovna konferenca. Vprašanje zveze narodov stoji ugodno. Pariz, 17. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Wil-son je brzojavil v Ameriko, da stoji stvar za sporazum o ustanovitvi zveze narodov sedaj zelo ugodno. Zadnja medzavezniška konferenca. Pariz, 17. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Medzavezniška konferenca je imela danes popoldne sejo, ki je trajala dve in pol uri in ki je bila zadnja pred mirovno konferenco, ki se prične jutri. Pod italijanskim jarmom. Italijanska kultura in svoboda. Tu pa tam vendarle zaide v naše uredništvo kaka številka zaderskega ..Narodnega lista", edinega jugoslo-slovanskega lista iz okupiranega o-zemlja. Tako smo dobili te dni številko od 11. t. m. Podlistek „Napoleon I. i pobjeda demokracije" ima dve in pol koloni, a sedem in pol kolon je pobeljenih. Od petiirkolon na prvi strani sta pobeljeni dve koloni. Bele lise so tudi na drugi in tretji strani. Samo in-seratom je cenzura prizanesla. Kako se počuti uredništvo se razvidi iz notice: Gospodom cenzorjem, kjer pravi u-redništvo, da kriterji, ki vladajo v okupirani Dalmaciji, niso ni malo angleški, pa tudi ne italijanski. Kriterji cenzure, ki nas tlači — pravi zadarski list — so mali, popolnoma zaderski in ne presegajo muernega horizonta Široke ulice v Zadru. V neki drugi notici toži „N. L.“, da imajo v Zadru grenak kruh. Eni pravijo, da so krivi peki, drugi, da je kriva moka, tretji, da kvas, „N. L.“ pa ptavi: Krivi niso ne naši peki, ne moka, ne kvas, ampak krivi so — Kitajci, ali bolje rečeno kitajski zid, s katerim je obdan odrešen Zader. V neki notici toži „N. L.“, da ne dobiva ne časopisov, ne pisem ter pristavlja: Ko bi bil Torkvemada še živ, ne bi mogel iznajti hujšega mučila. Onega, ki se ga tiče prosimo — pravi ,,N. L.“ — naj ne bo tako slab pa-trijot, da nas bi silil, da si želimo nazaj starih časov. Dopisi. Z dežele. Podjetje in zasnova podjetja na Koroškem izziva upravičeno kritiko. Zasedli smo s početka vse doline, v katerih prebivajo Slovenci, nastavili smo že uradnike in deloma učitelje, čez noč smo bili nazaj potisnjeni. Posel sovražnika je bil lahek, ker smo zasedli važne in Izpostavljene postojanke s šibkimi in deloma tudi neizvežbanimi četami, vihu tega v razdalju do 40 km brez zadostne opreme. Ni treba omeniti, da trpi pri takih umikih duh bojevitosti. Koroški Nemci, pomnoženi z brezposelnimi elementi iz Dunaja in sploh vse Nemške Avstrije, imajo lahko delo, ker tvori njih operacijsko bazo Celovec, ki se je pri umiku bivše avstrijske armade bogato založil z vsem potrebnim tehničnim inaterijaiom. Ako hočemo Koroško zasesti, moramo zavojevati srce Koroške, Celovec in potem nam pride cela spodnja Koroška v naročje kot zrelo jabolko brez vsa-cega nadaljnega krvoprelitja. Po mnenju v vojskah preiskušeriega stratega bi potrebovali za tako podjetje dve dobro opremljeni diviziji s potrebnim trenom in zasigurano prehrano, ki bi pomikajoč se čez Jezersko, Podkoren, Čajna, Podrož, Labudsko dolino koncentrično operirale proti Celovcu. Vprašanje nastane, jeli pokličemo lahko pod orožje dve diviziji, opremljeni z vsem drugim tehničnim materijalom. Lahko, ako odredimo splošno mobilizacijo brez tistih oprostitev iz gospodarskih ozirov, ki jih navaja zakon. Na deželi ni sedaj nikakega nujnega dela, fantje pohajkujejo in pijančujejo in do začetka aprila se bodo lahko domov vrnili. Kajti uspeh mobilizacije letnikov 1895 do 1899 je malenkosten, ker je 80% oproščenih iz gospodarskih ozirov, 10% bo pa potreba s silo v vojašnice prignati. Ako ni mogoče take armade sestaviti, so nepotrebne vse nadaljne žrtve, ker so ne-vspešne, vzbujajo malodušnost, razburljivost, pri sovražnikih učinkujejo nasprotno. Ako torej hočemo tisti del Koroške zasesti, ki nam pripada, moramo potom splošne mobilizacije do 42. leta starosti brez vsakojakih oprostitev iz gospodarskih ozirov sestaviti v to potrebno armado dveh divizij v najkrajšem času. Z legijonarji, ki se po 14 dni vežbajo pa ne bomo prav ničesar opravili. Mladeniči dijaki so nam vzvišen zgled plamtečega ro-doljubja. Da pa ž njimi, ki so povsem neizvežbani, ki so premladostni in neutrjeni ne bodemo zamogli Koroške zavojevati, leži na dlani. Odločiti se moramo toraj ali za močno armado — ah pa . . . Velikovec. Nemci, ki so se približali mestu na nekaj kilometrov, strašansko divjajo v okolici. Včeraj so se pripeljali v Vovbre in Trušnje na vozovih oboroženi civilisti iz Grebinja. Šli so od hiše do hiše in zahtevali, da se jim pod smrtno kaznijo mora pridružiti vsak možki. Celo invalide, slepe in brez roke so prisilili, da so se jim pridružili. Mnogo zavednih fantov je pribežalo v Velikovec, ker so se branili iti z Nemci. Vse zavedne Slovence so odtirali v zapore. Prete-pavali so jih, pljuvali nanje, jih mazali z blatom iu zasramovali. Židovska sodrga! Tako so aretirali v Gre-binju župnika Goleča, v Grebinjskem kloštru župnika Kindlmana, v Vovhrah župnika Ebnerja, v Rudi župnika Ivana Volavčnika in še mnogo drugih Slovencev. Najhuje so divjali v Vovbrah Pavel Glantschnifjg. Hans Morak ter Anton Lopar in Morak Jože iz Kleč. Ljudstvo prihaja v gručah prosit po- moči zoper Nemce, ki ropajo, plenijo in požigajo, kakor divje turške tolpe. Celje. Ko so pri nekaterih predmetih cene nekoliko padle, smo imeli upanje, da se bodo tudi cene manu-fakturnega blaga nekoliko znižale, a to upanje je do danes prazno. Trgovci, kateri so znali porabiti priliko ko so se cene dvigale ter si z ogromnimi dobički nakupili gradove ter veleposestva, sedaj ne poznajo tiste od katerih žuljev so postali bogataši, a revno ljudstvo pa skoraj nago hodi, ker si za take cene kot so sedaj ne more niti najpotrebnejše obleke kupiti. Najbolj žalostno pa je to, da so med temi sesalci tudi trgovci, kateri hočejo biti narodni. Cas bi že bil, če bi tudi pri teh trgovcih Narodna vlada kaj primernega ukrenila. Mislimo, da če jim pregleda račune, bo opazila, da se niso ravnali po predpisih ter delali z več sto procentnim dobičkom. Radi bi tudi vedeli od kod je naenkrat sortirana zaloga, katero inserira neki trgovec, kateri pa še pred nedavnim časom ni imel skoraj nobene zaloge. Najbrže je dobil s tistimi vlaki, katere je svoječasno pustil slikati v raznih koledarjih za reklamo ostankov. Šmarje pri Jelšah. Po širni Sloveniji govore in zatrjujejo, da je Šmarje pri Jelšah vzoren slovenski trg. Seveda — bil je — in ni več. Vsak hip vidiš tukaj letake, ki so po vsebini Jugoslaviji sovražni. Drugače si tega ne moremo tolmačiti, kakor da je v trgu neinškutarska sodrga z Nemci v /.vezi. Temu se pa odpomore le tako, da zasleduje vsak Jugoslovan v Šmarju dejanja neinčurjev podpihovalcev in prisluškuje njihovim besedam v trgovini, trafiki itd. Narodno vlado pa prosimo, naj malo pomete po trgu, da odda glavno trafiko Slovencu, nastavi Slovenca za finančnega komisarja in trgovcem, ki delujejo ali so delovali krivično, podpihovali naš narod, odvzame koncesije — ter jim da vse potrebno za srečno pot v Nemško Avstrijo. Dnevne vesti. Gospodu poverjeniku za notranje zadeve. Govori se, da je dopolnilno poveljstvo naprosilo bivšega poverjenika za notranje zadeve in poverjenika za narodno obrano, naj naročita orožniškim postajam, da morejo s silo pritirati vse one, ki se niso odzvali mobilizacijskemu pozivu. Oba odstopivša poverjenika pa sta se branila izdnti tak ukaz. Ker je sedi«j poverjeništvo za narodno obrano odpadlo, spada torej ta zadeva sedaj izključno v kompetenco poverjeništva za notranje zadeve. Zalo opo/.arjamo gospoda poverjenika za notranje zadeve na to ter priporočamo, da javnosti pojasni, v koliko odgovarjajo vse te govorice resnici. Vprašanje. Govori se, da je pri zadnji seji višjega šolskega sveta nastopil zastopnik učiteljstva energično proti temu, da sta še danes v višjem šol. svetu bivša nadzornika dr. Opeka napetostjo prisluhnil lanjsko pomlad, ko je politika razvila gesla bližnjih državnozborskih volitev, kar pomeni vedno tudi žehto umazanega perila. Naši listi so začeli gostiti bravce z impozantno statistiko fa-rovških otrok, liberalnih poneverjenj, strankarskih korit, podkupljenj, lažnih bilanc ter podobnih javnih in zasebnih grehov. Pot na tribuno vodi zmerom skozi to smradno kopel; izbruhnila je prava ljudska veselica opravljanja in obrestovanja, tem bolj, ker je bil slučaj nakopičil obilo gradiva; samozvani varihi kreposti niso prizanašali niti veterancem, stoječim že izven bojnih vrat. Pikanten srbež se je polastil občinstva, ko je izkupil tudi naš dični SmuČiklas svoj umazani pljusk. Doktor Smučiklas je eden najuglednejših očetov domovine. Predsedniška stola v upravnem svetu »Meščanske posojilnice« in »Narodne banke« sta, rekel bi, samo še odtiska njegove vztrajnosti; odvetniška pisarna mu cvete, da bolj ne more. Tik do zadnjega je bil dolgo vrsto let državni poslanec; pravijo, da je hasnil več navzgor nego navzdol ter gojil toliko političnega hrupa, kolikor ga potrebuje duša ljudstva v svoje uspavanje, in toliko dobrodejne tihote, kolikor je zahteva vlada v nemoteni obrat svojih špekulacij. Umel je navduševati sebe in druge ne da bi izgubil zdravi smisel za vsakdanje dobro, ♦fli* OStal nAAmoinn ona ♦iofJK dkaXh!U *» „ j ?i_ ter ostal neomajno ena tistih srečnih in zdravih natur, ki gradi brez notranje borbe ves račun svoje morale na žep. Narod se začenja pri tolikih ljudeh, kolikor jih šteje; ta občepriljubljena filozofija je dala Smučiklasu ponosno hišo nedaleč od sodnijskega dvorca, krasno vilo za mestom in drugo na Bledu, ne vštevši zemljišč ter denarja v delnicah in gotovini. Po bednih študentovskih letih kmetskega sinu je bila njegova zrelejša mladost hudo vesela in polna pustolovščin, o katerih ne mislijo vsi enako; nasprotniki pa skriti opozicijonalci naštevajo marsikako razbrzdanost, ki so jo menjavaje zasipali snegovi let in odkopavali viharji naših političnih preporodov. Toda javnost je vajena teh reči; bogve ali najdeš kje veljaka brez rozin v življenjepis'«. Nihče ni resno obsojal vrlega Smučiklasa radi galantnih junaštev njegovih mladih let, in živ krst si ne bi bil mislil, daje katero izmed njih kljub doktorjevi javni delavnosti še danes neznano kakor skrivnosti padišahovih blazin. Ali vendar se je našlo odkritje, ki je Smučiklasa nemalo vznejevoljilo in osramotilo . . . Pred osemindvajsetimi leti se je zableščala v našem gledišču ter ugasnila po slavi prvih dveh sezij nadebudna mlada zvezda Nele Veselkove. Ljubka sloka črnolaska si je bila osvojila s svojim blagoslovljenim talentom, še bolj pa s svežo lepoto devetnajstih pomladi v prvem mahu navdušenje gledavstva, srca mladeničev in pozornost izkušenih hotljivcev. Med tistimi, ki so jo prihajali gledat s ščemečimi naklepi o lastni sli, je bil tudi Smučiklas, tačas še koncipient pri šefu, od katerega je kmalu prevzel pisarno. Toda Nela ja neizprosno odrekala svoje ženstvo vsem častivcem, bodisi ker jo je držala ljubezen do umetnosti s premočnimi vezmi, bodisi v naravni sebičnosti krasotice, ki se je voljna vdati št le onkraj poročnega oltarja. Drug za drugim so odleteli naši dandanes že osiveli donjuani, razen Smučiklasa, ki se je znal s potrpežljivo hlirnbo vtihotapiti v njeno prijateljstvo. Šele krepostnemu tovarišu na vsakdanjih izpre* hodih se je posrečilo zvabiti dekle v zadnjo sobico prespodobne gostilne ter jo napojiti s šampanjcem. Kaj se je zgodilo tam, da je Nela mahoma onemogla, ne ve nihče z gotovostjo; »Ljudstvo« je zdaj namignilo, da je bil šampanjec nalit z zločinsko roko. . . • Če verjamemo razkrinkovavcu in potrdilom sodobnikov, se je odpeljala Veselkova s Smučiklasom v izvoščku na njegovo stanovanje ter ga zapustila drugi dan, ograbljena vsega, kar more ohranti ubogo dekle tudi v največjem siromaštvu. Vztrajni lju-binec je bil dosegel svoj namen. Dotod je pomnilo zgodbo več naših starejših gospodov, izvzemši seveda kočjivo podrobnost o šampanjcu ; novo pa je bilo nadaljevanje, ki je ležalo vseh sedemindvajset let pokopano v doktorjevi vesti in v molčanju enega, dveh pomagačev. . . Nela Veselkova je morda pričakovala, da odkupi Smučiklas svoje dejanje z edinim korakom, ki bi bil vsaj nekoliko olepšal njegovo brezvestnost; doktor pa, videč, da si njene pokorščine ni pridobil, je molčal, nikar pa da bi bil prosil zapeljanko roke' (Dalje.) in dr. Bizjak. Izjavil je, da slov. učiteljstvo ne more sedeti skupno s tema dvema gospodoma, katerih grehi so dovolj znani. To so priznavali tudi drugi. Naenkrat pa se je zavzel za ta dva avstrijska junaka zastopnik slov. profesorjev prof. S. Dolar in ju je baje rešil. Le je to res, mora slov. profe-sorstvo rešiti svojo čast. Državni poslanci JDS. Za „Dr-zavno veče“ v Belgradu so izvoljeni od Jugoslovanske demokratske stranke naslednji poslanci: Josip Breznik, tajnik JDS. (nam. dr. Tomo Zarnik, zdravnik v Zagorju), Ivan Kejžar, strokovni organizator (nam. dr. Fran iiešic), dr. Albert Kramer, minister za konstituanto (nam. Ernest Kalan, predsednik N. S. v Celju), dr. Vekoslav Kukovec, bivši poverjenik za finance (nam. Miloš Stibler, zadružni tajnik na Dunaju), dr. Danilo Majaron, bivši deželni poslanec (nam. dr. Milko Bre-?J8ar> tajnik N. S. v Ljubljani), dr. Fran Novak, bivši deželni poslanec (nam. dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtne zbornice), dr. Pavel Pe-stotnik, bivši poverjenik za promet (nam. dr. Rudolf Ravnik, odv. kandidat v Celovcu), dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici (nam. dr. Drago Marušič, Član Jugoslovanskega odbora v Wa-Shingtonu), Adolf Ribnikar, bivši deželni poslanec (nam. dr. Gregor Žerjav, podpredsednik deželne vlade v Ljubljani), dr. Karel Triller, ljubljanski podžupan (nam. dr. Boguinil vošnjak, član jugoslovanskega odbora v Londonu), Fran Voglar, profesor v Mariboru (nam. dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju. Zbiranje orožja in municije. Posamezniki imajo še vedno orožje in streljivo doma skrito ter ga doslej niso oddali kljub večkratnim pozivom. Pričakujemo, da bo vsakdo resnost našega položaja na naših mejah razumel ter oddal orožje in streljivo vojaškim oblastem. To zahteva narodna dolžnost od vsakega posameznika! Orožje in municija za puške, tudi posamezne patrone, naj se oddaja na deželi pri najbližji orožniški postaji, v Ljubljani pa v belgijski, šentpeterski, stari domobranski in topničarski vojašnici. — Kdorkoli pa izve, kje se nahaja mu-nicija in orožje, ki ni pod vojaškim nadzorstvom in na pravem mestu spravljeno, naj to javi poveljstvu II. vojnega okrožja v Ljubljani (Kazino, topniški rejerat). Šolski pouk. Vse one šole, na katerih je bil radi žigosanja bankovcev pouk od 13' t. m. prekinjen, imajo od 21. januarja t. I. pričenši zopet reden pouk. Žigosanje bankovcev. Občinstvo se opozarja, da se bodo v nedeljo žigosali bankovci samo od 9. do 12. ure dopoldne. Od torka dne 21. januarja do vštetega 2. svečana se bo žigosalo samo pri osmih komisijah od 9. do 1. ure in se občinstvo opozarja na tozadevni razglas. Prosimo občinstvo, da bankovce prinaša h komisijam pravočasno, ker s tem samemu sebi omogoči hitrejši odpravek. Bankovce je prinesti 1. zložene vsake vrednote posebej skupaj, 2. obrnjene tako, da je nemška (ne madjarska) stran spredaj, 3. in da ne stoje na „glavi“ t. j. da je pisava prav obrnjena. Če so bankovci narobe, se lahko prezre, ni li že štempljana prva, t. j. nemška stran. Dalje se poživlja občinstvo, da se drži komisij svojega okraja v mestu. Vnanje prebivalstvo pa naj nese bankovce izključno le k svojim županstvom na deželi. Dogodilo se je, da je prišla stranka s Štajerskega, češ denar^ naše hiše so že štempljali in zdaj naš župan noče od te hiše vzeti nič več v štemp-Ijanje. Tako ravnanje županstev je nedopustno in naj glavarstva to preprečijo. Tudi eden. Policijski komisar dr. Mlekuž je tudi eden onih, ki je našel varno zavetje v državni službi SHS. Ta mož je napravil nešteto krivic tržaškim, puljskim in goriškim Slovencem in Hrvatom in edino mesto, ki bi ga temu človeku smela dati naša drž.ava, je — ječa, kamor je on poslal toliko naših ljudi. v Policijski zdravnik dr. Derč je niož, ki nikakor ne spada na svoje i mesto. Čujemo, da bolnikov, ki se pri- javijo, niti ne preiskuje, ampak kar proglaša vse za simulante. Reveži so posebno redarji, ki so bolni. Za bolnega ne spozna sploh nikogar. Mož menda nima časa, da bi se brigal za bolnike, ker mu vzame preveč časa skrb za konje. Sprejemanje častnikov v skupno vojsko kraljevine SHS. Gospod vojni minister kraljevine SHS je odredil, da se bodo vsi aktivni in neaktivni častniki, vojaški duhovniki, zdravniki, računovodje itd., vojaški uradniki ter vsi dotični aspiranti bivše avstro-ogrske armade, kateri žele vstopiti v vojsko kraljevine SHS, zamogli sprejeti v to z isto šaržo, katero so imeli v bivši avstro-ogrski vojski. Aspiranti se sprejemajo kot podporočniki, a kapetani, ki so bili v tej šarži več kot dve leti, se sprejmejo kot kapetani 1. razreda. Vsak tak častnik itd. naj vloži prošnjo v dveh izvodih. Izdajo se za to določeni formularji z navodilom na vsa poveljstva. Te tiskovine naj se natančno in lastnoročno po obrazcih izpolnijo. Vsi podatki morajo biti dokumentirani (krstni list, domovnica, poročni list, spričevala, povelja, dekreti). V slučaju, da kdo nima dokumentov za podatke, naj te lastnoročne napisane podatke potrdita pri štacijskem ali policijskem poveljstvu dva častnika ali dva ugledna meščana, ki jamčita s svojim podpisom za resničnost podatkov dotičnega častnika. Štacijski oziroma policijski poveljnik mora potrditi s svojim podpisom in službenim (okroglim) pečatom istinitost podpisov prič. Vse te prošnje (za vsako osebo v dveh izvodih) naj se do 30. januarja 1919 skupno predložijo poveljstvu II. vojnega okrožja (pers. oddelek). Neaktivni častniki itd., ki se ne nahajajo več v vojaški službi, se tem potom pozivajo, da takoj izpolnijo gori imenovane prošnje pri štacijskih poveljstvih v Ljubljani, Mariboru, Celju ali Ptuju, pri vojaškem poverjeniku SHS na Dunaju ali pri dopolnilnih poveljstvih Celje, Maribor in Ljubljana. Te prošnje morajo biti predložene najkasneje do 25. februarja 1919. Opominja se, da proti vsem častnikom itd., katerih prošnji ne bodeta točno izpolnjeni in pravočasno predloženi, nevarnost, da se kot častniki itd. ne bodo sprejeli v skupno vojsko SHS. S tem seveda ne bodo isti nikakor odvezani vojaških dolžnosti v naši državi. Prijava zdravnikov. Vsi na Kranjskem stalno bivajoči neaktivni zdravniki — tudi oni, ki še opravljajo aktivno službo, ki pripadajo evidenci prejšnje skupne vojske, domobranstva in črne vojske, naj takoj pismeno javijo vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani sledeče podatke: Ime, šarže, čin in naredbeni list zadnjega imenovanja, polk, (bolnice), kjer so bili do-sedaj dodeljeni, leto nabora oziroma prebiranja, rojstno leto, rojstni kraj in okraj, pristojnost, stalno bivališče, civilni poklic, znanje jezikov, stan in Število otrok. — Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. Vseučiliška komisija ima svojo šesto redno sejo v torek, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v Narodni palači, Bleiweisova cesta 10/11. Posebna vabila ne bodo razposlana. Veterinarjem. Vkljub sklepu ju-I goslovanskih veterinarjev na njih se-j stanku, dne 14. decembra 1918, da se ; ne sme noben tovariš vpisati na ži-vinozdravniški visoki šoli na Dunaju, so se vendar nekateri skušali na omenjeni šoli inskribirati. — V zvezi s tem opozarjamo tovariše, da se slovenski slušatelji na dunajski šoli sploh ne sprejemajo. Kedaj se otvori češka živinozdravniška visoka šola v Pragi, bo pravočasno objavljeno po vseh dnevnikih. — Akcijski odbor jugoslovanskih veterinarjev. Beguncem, ki so dobivali sedaj begunsko podporo na plačilne pole okrajnega glavarstva, odd: skrb za vojne begunce v Ljubljani, seje begunska podpora vsem brez izjeme na podlagi naredbe št. 267 uradnega lista s 15. ja-nuvarjem 1919 ustavila. Ker bo begunski oddelek podpore po določilih naredbe št. 260 uradnega lista na novo odmeril, se morajo begunci tega okoliša, ki imajo po novi naredbi pravico do podpore, če jo hočejo še dobiti, na novo zglasiti, in sicer v Ljubljani pri policiji oziroma pri policijskih stražnicah dotičnega mestnega okraja kjer stanujejo, v okolici in v vrhniškem okraju pa pri županstvih. Begunski urad do konca februvarja ne bode sprejemal nobenih prijav, da zamore hitreje izvršiti odmero. Poziv na naše industrijalce! V bivši Avstriji smo bili industrijalci na slovenskem ozemlju člani avstrijske državne zveze industrijalcev. Za nas ta zveza več ne obstoja: padli so politični okovi, osamosvojiti se hočemo tudi v gospodarskem pogledu. V varstvo in pospeševanje skupnih interesov naše industrije osnujemo v naši Jugoslaviji zvezo industrijalcev in sicer za slovensko ozemlje S. H. S. Pripravljalnemu odboru je došlo že odlično število prijav slovenskih industrijalcev za vstop k zvezi, ki se v najkrajšem času osnuje. V imenu pripravljalnega odbora, ki si je nadel nalogo organizirati tako zvezo, poživljam podpisani tem potom vse naše industrijalce, da mi blagovolijo breč odloga sporočiti svojo izjavo, je-li pristopijo k nameravani organizaciji: Zvezi industrijalcev na slovenskem ozemlju države SHS. Dan in kraj ustanovnega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani se posebej naznani. — Predsednik pripravljalnega odbora: Vinko Majdič, veleindustri-jalec, Kranj. Slovenske knjige za šolsko knjižnico potrebuje štirirazredna ljuds- ‘ ka šola v Črni na Koroškem. Nimamo i niti ene slovenske knjige. Zavedni Slo- 1 venci pomagajte! Knjige ali darove v denarju je poslati na naslov: „Šolsko vodstvo v Črni na Koroškem11. Išče se begunska rodbina obstoječa iz dveh do štirih članov, ki je vajena obdelovanja vinogradov na zelo dobro posetvo pod zelo ugodnimi po- I goji. Rodbina je lahko tudi invalidska. Natančnejša pojasnila daje „ Posredovalni urad za begunce v Ljubljani," Dunajska cesta 38/1. Kdo kaj ve izmed vračajočih se ruskih vojnih vjetnikov o Jakobu Grk iz Slivja, p. Materija, Istra, zadnji čas bivajočemu v Taškentu, Turkestan, Rusua. Služil je pri lovskem baonu. št. 20 v Galiciji. Zadnjič je pisal meseca junija 1918. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov ge. Frančiški Grk, postaja Rožmdol, Dolenjsko. Naročniki v Ljubljani dobijo danes zadnjikrat ,.Jugoslavijo“ po pošti. Od jutri naprej bodo dostavljali naš list ljubljanskim naročnikom raznušalci. Prosimo, blagovolite raznašalcem (raz-našalkam) povedati, kje in kam naj oddajajo list, da ne pride v mprave roke. Razna poročila. Ameriška misija v Gradcu, da prouči jezikovne razmere prepornih ozemelj. Gradec, 17. januvarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Davi sta dospela semkaj polkovnik Sherman Miles in poročnik King, člana ameriške komisije, ki ima nalogo ugotoviti jezikovne in gospodarske razmere prepornih vmejmh ozemelj na Koroškem in na Štajerskem. Gospoda sta prišla k deželnemu glavarju dr. von Kaanu. Deželni glavar dr. von Kaan je gospoda poučil o težkočah, nastalih vsled zasedbe spodnje- in srednještajerskih ozemelj po Jugoslovanih. Izrazil je »ado, da bo preiskava jezikovnih razmer popolnoma objektivna in nepristranska, kar sta oba gospoda ljubez-njivo obljuaila. Deželni glavar ju je potem spremil v grad, kjer sta prisostvovala pogajanjim med odposlanstvom koroške deželne vlade in jugoslovanske vlade SHS. 179 milijard papirnatega denarja v Rusiji. Belgrad, 18. januvarja. (Lj.k. u.) Srbski tisk. urad javlja: Kakor poročajo iz Rusije, kroži v Rusiji sedaj 179 milijard bankovcev, Od teh so izdali samo boljševiki 123 milijard. Zadnje vesti. Italijanske intrige. Reka, 18. januvarja. (Izv. por.) „Giornale d’ Italia" omenja poročilo londonskega lista „Radical“, da so i-menovani podprisedniki jugoslovanskim mirovnim delegatom Pašiču, dr. Trumbiču in dr. Žoigerju in sicer dr. Smodlaka in dr. RibaF. Ribar je bil poslanec Trsta v dunajskem parlamentu in je eden najintenzivnejših jugoslovanskih politikov. Dr. Smodlaka je predstavnik Dalmacije in še danes predsednik splitskega Nar. Veča, ki je največ kriv vseh krivic, ki se godijo Italijanom v Dalmaciji. „Giornale d’ Italia" naglaša: Jugoslavija še vedno ni priznana kot bojujoča se sila in upa, da zavezniki ne bodo mogli pripustiti, da bi se udeležili konference taki agitatorji. Njihova prisotnost bi ovirala redno delo na mirovni konferenci, ker bi poskušali spraviti na dnevni red vedno svoje lokalne zadeve. Če pa se Jugoslovanom posreči njihova nakana — končava „Giornale d’ Italia" — potem mora zahtevati tudi Italija, da se udeležijo mirovne konference zastopniki osvobojenih italijanskih pokrajin. Premalo zavednosti. Reka, 18. jan. (Izv. por.) Reška okupacijska uprava še vedno vrši strogo kontrolo nad izvozom blaga z Reke. Pošteni jugoslovanski krogi z žalostjo opazujejo, da se je našlo tudi mnogo jugoslovanskih izdajic, ki tihotapijo blago iz Hrvatske na Reko in tako zmanjšujejo pritisk blokado, katero izvajajo jugoslovanske oblasti kot protiukrep proti italijanski izvozni prepovedi. Italijanska nasilstva v Dalmaciji. Split, 18. jan. (Izv. por.) Položaj v okupiranem ozemlju postaja vedno bolj neznosen. Italijani aretirajo kar križem. Zadostuje denuncijacija vsakega • pouličnega fanta in Italijani uklenejo in odpeljejo nauglednejše jugoslovanske prebivalce. Zbirajo jih v Zadru, odkoder jih prepeljejo v večjih množinah v Italijo. Velika nezadovoljnost v Trstu. Ves promet počiva. Reka, 18. jan. (Izv. por.) Potniki, ki prihajajo iz Trsta na Reko. pripo- vedujejo, da vlada v Trstu med prebivalci, posebno med delavstvom velika nezadovoljnost. Za prihodnji teden se pripravlja generalni štrajk, katerega se bodo udeležili tudi železničarji. Ves promet v Trstu počiva. Ljudje ne morejo dobiti zaslužke, dočirn narašča vedno bolj splošna draginja. Najširši ljudski krogi stradajo. Italijani proti Francozom in Angležem. Italijanski pesimizem. Split, 18. jan. (Izv. por.) Spliska Tribuna se jezi radi strankarske borbe v Italiji. Pritožuje se posebno nad Francozi, da so preveliki prijatelji Jugoslovanov in da zasledujejo povsod svoje lastne koristi. I udi z Angleži „Tribuna" ni zadovoljna, ker nočejo preprečiti rovarenja od strani Jugoslovanov proti Italiji. Članek končuje: Ali je bilo vredno, da smo razvili svoje zastave in povzročili toliko italijanskega gorja, da pridemo do take propasti ? Potvorjena Izjava ministra Pribi-čeviča. — Fantazije italijanskega časnikarja. Belgrad, 17. januarja. (Lj. k. u.) Milanski „Secolo“ je priobčil repliko publicista Magrinija na popravek ministra za notranje stvari Svetozara Pri-bičeviča glede znanega interv ema. Magrini se trudi še sedaj, da podtakne ministru izjave in trditve, ki jih je baje minister dal v svojem razgovoru. Na vprašanje urednika jugoslovanskega dopisnega urada v Belgradu je odgovoril minister Pribicevič z naslednjo iz/avo: „Na popravek gospoda Ma-gnnija v „Secoiu“ moreni odgovor ti samo to-le: Gospod Magrini ima a'i zelo bujno fantazijo, ali" pa je i el dutični intervviev s kom drugim, ki ga zamenjuje z menoj. Da v železno-ploče-NolUlU vinastih zabojih, v vsaki množini, razpošilja točno proti predplačilu „Tvornica za dušik (d. dr) v Rušah pri Mariboru". — Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago. 10—1 Cini c-nkfinnp P° 40° in 1000 vatlov na rini dUKdllUb jesenih špulah priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15. 10—1 Ui6o 7 urtnm v Ljubljani se proda. Poizve IlluU L illUIIS se Cesta na Rožnik št. 41. Zahvala. Vsem, ki so se me spominjali ob Času žalosti, ko je odšel v boljši svet moj mož, gospod Anton Svetina posebno gg. pevcem in prijateljem, se iskreno zahvaljuje Anica Svetinova. »Narodna knjižnica11. Snopič 1. Uatentina Hodnika Trgovski j z delavnico se išče za Čokolada, 34 leten mož, spisi. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! Naročite takoj I sveže baterije ima v zalogi 223 3—i F. K. KAISER, puškar Šelenburgova ulica 6. Trgovska hiša v Celju, Kolodvorska ulica št. 7 je na prodaj. Dalje se proda vinograd-sko posestvo v Liscih, 40 minut od i Celja oddaljeno, obstoječe iz okoli | 2 oralov gozda za sekati, 3 oralov vinograda in sadonosnika. Natančneje se poizve v Celju, Kolodvorska ulica 7. 221 3—1 takoj na prometnem prostoru. Naslov pove upravnlštvo. 10—1 GnennrliAno se sprejme na hrano. Istotam uUojjUulMiu je skladišče za oddati. Naslov se poizve v upravništvu lista. Dicolni etrnii raznih sistemov na prodaj, ridullll ollUJI Marije Terezije cesta št. 6 pritličje, od 11.—12. ure dopoldan in' od 3.—4. ure popoldan.________________________ Iščem majhen lokal krajin Ponudbe pod »Slaščičarna" na upravništvo. 3—1 čaj, kava, kavni nadomestek, izboren esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, trpežni čevlji, srajce, blago za moške in ženske, perilo in drugo se ceno proda v skladišču »Balkan", I. nadstropje, levo. 224 3—1 MnČItn knlfl skoro novo. s staro pnev-UlUokU IvUlU matiko, se proda. Proda se tudi kopalna banja iz cinaste pločevine. — Naslov pove upravništvo. 222 2—1 oženjen in trezen, tačas -l narednik pri vojakih, išče službe kot: bančni sluga, skladiščnik ali in-kasant pri kakem večjem podjetju. Prevzame tudi zalogo pohištva. Zmožen je slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter nekoliko laščine. Prijazne ponudbe pod »Poštenost" 32 na upravništvo. 225 3—1 Kava In sladkor upravništvo. P 219 Dalo mflkn več kilogramov, se radi se-DdIu IIIUKU| litve takoj proda. Ponudbe na upravništvo pod „0". 218 1/inel/ft cnrio transportne in hramne, ku-VIlibKU oUlle p im. Ponudbe z navedbo kakovosti, velikosti sodov in cene na upravništvo pod »Vinski sodi". 7flllhil le °b testih sinoči 8 leten de-/AJUUli ček eden copat od Nar. doma do Frančiškanske ulice v Ljubljani. Sel je od telovadbe sokolskega naraščaja. Kdor je našel copat naj ga blagovoli oddati v upravništvu »Jugoslavije". Gostilna pri ,Jurju‘ Poljanska cesta št. 11. Posrečilo se mi je kupiti večjo množino pristnega belega štajerskega vina. Čez ulico se bo točilo po 7 K 60 vin., v gostilni pa belo in rdeče po 8 K. — Dobi se tudi vedno svete pivo Goss v steklenicah. Za obilen obisk se priporočata Anton in Marija Jalen. fOSiP JUG stavb, in pohištveni pleskar in ličar v Ljubljani, Rimska cesta 16 izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom. Izvršitev točna. Cene primerne. Na prodaj je posestvo obsegajoče 10 oralov jako rodovitnih njiv in 20 oralov gozda. Na posestvu je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji (2 velika svinjaka, hlev, pod itd.) in z vodovodom. Posestvo je arondi-rano. Vse skupaj s hišnim in gospodarskim inventarjem se takoj proda za ceno K 90 000-—. Natančneje se izve v Dobrodelni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. Vabilo na sobskripciio. V kratkem se ustanovi Delniška družba „TRIGLAV“ za izdelavo žitne kave in sadnih konserv. Delnice so po K 500*—. Vabite se, da se udeležite sub-skripcije in da prijavljeni znesek takoj vplačate po poštni nakaznici na podružnico »Jadranske banke" ali pri »Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. Subskripcijski rok konča z dnem 31. januvarjem 1919. Za pripravljalni odbor Delniške družbe „TR1GLAV“ Fr. Cerar. M. Gostinčar. V. Jeretlna. Razglas. V nedeljo, dne 26. t. m., ob 2« uri popoldne se bo prodajalo potom javne prostovoljne dražbe na licu mesta poleg pivovarne in orožniške postaje na Vrhniki posestvo, obstoječe iz velike, močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti ali podjetja. Za poslopjem prostorno dvorišče in krasen sadni vrt, ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši, tudi električna razsvetljava bo na razpolago. Poleg tega parcela 4 njive posejane s pšenico v izmeri cca 4000 m2. Cenjeno v skupnem K 70.000, proda pa se tudi na željo kupcev njive posebej. Resni kupci se vljudno vabijo na lice mesta. Priporoča se tvrdka: JOS. PETELINC Ljubljani!, Sv. Petra nasip št.7 ffl&T ob Ljubljanici. Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X'84, 63X184, 20 59X184 in eno rabljeno 90> -o a l ^ -S 'ti S ti “V 'C K h OJ