jgad ÄJls-iäraö-iisrat .v SLOVENSKE NOVICE N«odvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen . za oglaševanje. ßj I fc3 i ir*1« 'pv w >'f •>- -w % f% 14 ^ i; / '| |% ‘ Jl JL^- SLOVENIAN NEWS! An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. -^jysT ZA SLOvHINEVE RQ7A AV. GLA51 LO SK. P. DRUŽBE- Letnik IV. CALUMET; MICHIGAN, SEPTEMBER 26 1919. Štev. 27 Gabriele D’Annunzio je se vedno ospitar pa r ■ ■ “Ako se ne dvignete; ako ne vriete ylade, ki vas onecaščuje, niste vredni, da se imenujete Italijane.” D’ Anmmzijeva proklamacija na Benečane. Italijanski vojaki so «drli v jugoslovansko ozemlje. Run, 23. sept. —Giornale D’ [[alia naznanja, da je radi reškega jagod k a moral odstopiti italijanski muanji minister Tomasso Tit- illili • Da je položa j zelo resen doka-jije po mnenju nek torih listov to,da je bila zasedanje državnega zbora preloženo od 24. na 27. sept. London, 23. sopt. — Neko po ročilo, ki se smatra verodostojnim, pravi, da se je Italija obrnila do Breznikov a prošnjo, da naj, pošljejo na Reko zavezniška čete, ki naj bi pregnale D’ Annunzija ir mesta. Ameriške pomorska oblast' ki kontrolirajo operacije v Ja- ■irgnskem inorili, so odklonilo vsako pomoč, dokler ne dobi jo navodil iz Washingtona ali krovne konference. Italija iz je ije se izrazila, da je njej nemo-a obvladati poležaj na Reki »k velike popularnosti D’Anaun-üjeve med narodom ia tudi radi general Badoglio vrgel kordon čet okrog mesta, dočim jugoslo-va,nska delegacija v Parizu trdi, da so D’Aun u nzijeve čete v nedeljo razširile okupacijsko .črto m zasedle jugoslovansko ozemlje. Blokada mesta baje ni zelo vspeš-na, ker se poroča, da je cel vlak z živežem dospel na JReko. Brzo-javke iz Trsta poročajo, da poveljnik francoskih ladij v luki zagrozil D’.Aniiunaju daje bodo bojne ladije takoj odprle ogenj na mesto, ako se njegove čete le dotaknejo sidadišč francosko — srbskih čet. in izdajalce- D’ Annunzio je hibo sklical vojake in častnike in jim pel, da “ deserterji so oni, ki so deserti rali z Reke in izda jalci so oni, ki so bežali iz Kobarida, a ,danes so pemiloščeni.” Dejal je tudi, da on prevzame nase vso odgovornost, obtožbe, slavo in tudi smrt, če je treba. Živ ne pojde kot premaganec z Reke. Ako umre, mora biti njegov grob “na svetih tleh” Reke. Končno je reke!, da se naj pustijo vsi postreliti, namesto da bi se podali, če jih »apade jugoslovanska armada. Reka, 21. sept. — Iz neke hiše v kteri" je baje stanovalo več Hrvatov, so bile na neko patruljo vržene tri bombe: Več vojakov je bilo lahko ranjenih. 'Drugače vlada v mestu mir in je pod popolno kontrolo D’Annunzi jevih čet. Ženeva, 21. sept — Iz Trsta poročajo, da je škvadron letalcev zapustil italijanska tla in odplul na Reko. kjer so se letalci pridružili d’ Annunzi ju. Dalje je prestopilo na d’ Annunzijevo stran deset pomOrkih enot, ki so bile pe-Col. Sibil liani, ktarega je gen- ! alane iz Trsta s poveljem, da pre-«1 Badoglio poslal na Reko, je j ženejo upornik© z Reke. Jugoslovani z D’AnimuizijeiM ter ga 1*skušal pripraviti do tee«H, da bri ker je rešitev reškega vpra *»ja trn v peti italijanskega na Via. srdit, ker je general Gandèilo po-slal eroplan nad Reko', s katerega je letalec metal letake s pozivom da bodo jiodpirali giban je za organiziranje kooperativnih prodajal-nie in zahtevajo podržavljenje na uporne vojake, da se morajo ; hladilnic Za živila. Nadalje zah-podati najkašneje db danes, dru~; tt-ajo, da kongres zavrže predlog gače^bodo smatrani za deserterje » ■••ona torja Myersa,ki je naperjen proti časopisju v jezikih. neangleških O London,22. sept.-—Reuterjev poročevalec javlja iz Trsta, da s« italijanske torpedovke ustavile parnik, ki je bil prej avatrijsk parnik“Knez Hohenlphe’’ in na katerem je bilo 500 prostovoljcev, ki so se mislih pridružiti d’Aii-uunziju. Prostovoljci so se morali vrniti v Itali|0. Sporazum med Italijo in Srbijo. Pariz, 23, sept, — Iz uradnih krogov se poroča, do seje dosegel sporazum med Italijo in Srbijo glede Jadranskega vprašanja in da bodeta ti dve države sami rešili to akutno točko. Kakor je Tittoni izjavil, da Zdr. države ne bodo mogle nasprotovati, ako bodo Jugoslovani zadovoljni. Premier Clemenceau in L1 °}*t George sta se izjavila napram Tittoniju, da Po Wilson moral hiti zadovoljen, katoršen koli Sporazum se bo dosegel. Direktna pogajanja so se ze pričela. Tru m bič zastopa Srbijo in Imnersali JLtaliio. Vsi italijanski 'delavski listi Rim,22,sept. — poroča, pa je bil dosežen v Parizu angleško francosko-italian. a ki sporezum, da postane Reka italijanska, medtem ko bo pristan išče pod kontrolo lige narodov. “Tribuna” piše, da je general Badoglio na Reki podaljšal Zagovarjajo jugoslovanske zahteve Messaggero” in naravnost omenjajo, da si Italija gradi novo pot do vojne, ako bo sovražna Jugoslaviji. Francija in Anglija sta tud j zadovoljne s temi pogajanji. ultimatum za 48 ur in v tem času se morajo vsi d’Annunzijevi z D’Amnonzi jeno ter ga va,aj konetrlrajo svojo čete na "držal samo prostovoljce, redne °jkke pa poslal nazaj k n jiliovim *1»», preduo zapadejo hudim ‘»niiH. D’Annwnzio jo prošnjo dklonil in dejal,, da edino to, da "Dnestu redne italijanske «ete, T,r» zaveznik#, da ne smatrajo est» za uperno mesto inda ga Jl°ne bombardirajo. l’ariz, 23. sept. — Radi stroge ’"zine je nemogoče seznati, kaj “Rodi v Reki. Posebni francoski likarji poslani nà Reko, oddajo svoje brzojavke v Matuljah, 'Sfi)l milj sev« rozapadno od Re- ^opisnik Journala pravi, da jel 'Diski dovolj hrane za dva me Po njegovem poročilu je Annunzio baje dejal: Ko bi ^*1 m,oj vladar, Victor Emanuel ,'1’ v lastni osebi, hi ne priše érto straž, dokler mi ne bi “otovil, da je on kralj ‘‘ltalijan-•Uekeg’ Dostovoljci in grenadirji so začeli že omahovati, toda ^hiüerji pa so še vedno zvesti '*2i Joinu vodjine pustijo nikoga»’ Dva ita- premir3ko črto. |an8ta časnikarja, kir sta sku-, Priti v mesto, sta sedaj zapr-V Apatiji. .Pijanska bojna ladija Dante re— mogovnikov. Po tem načrtu kupi zvezna vlada vse privatne rove »a temelju vrednosti, ki jo določi posebna vladna komisija. Vlada operira rove in uprava rovo^ mora biti v rokah posebnega odbora, v katerem imata vlada in premogar-ji enako število zastopnikov: ravno tako imajo premogar ji enako zastopstvo v odboru, ki bo reguliral mezde in druge pogoje dela. v načrtu je tudi nacionaliziranje premogovnikov v Kanadi-Rudarji se zavezujejo pomagati železničarskim organizacijam, da zadnje dosežejo podržavljanje železnic tk> Plum bo vem načrtu, a v » zameno pomagajo železničarji rudarjem v boju za nacionaliziranje rovov. Konvencija je sprejela načrt soglasno. Mednarodni edkor 0,1.W. of A. je dobil nalogo, da izdela zakonsko osnovo nacionaliz-' iranja in jo spravi pred k®ngr*s. Konvencija je dalje sprejela resolucijo, ki zahteva, da se vrhovnemu sodišču odvzame oblast proglašati zakone neustavnim. Druga resolucija zahteva, da mora generalni poštar Burleson odstopiti- Tretja »asolucija poziva kongres, dà se prekliče začasni vojni zakon proti apionaži in da se izpsrstijo iz zapora Debs, Mooney in ostali politični jetniki. Premogarji so dalje skleuibi Generalne stavke v Bostonu ne bo. Boston, Masa. —Centralna delavska unija je sklenila v nedeljo, da za enkrat odloži general* štrajk iz simpatij do stavkajočih poliuajev. Sklenila pa je, da bo podpirala policaje s finančnimi sredstvi. Slavka jeklarskih delavcev solnem tim. ie v Takoj prvi dan ie zaštrajkalo nad 300,090 jeklarskih uslužbencev. Obe stranki upate na zmago. V več krajiR s® se vršili krvavi izgredi. Kongres je odredil preiskavo stavke. V pondeljek jutro se je pričela splošna stavka jeklarskih in železarskih delavcev po vseli Zdr. Državah, kakor je bilo napovedano zadnji teden od strani linijskih voditeljev. Povod stavki se dali jeklarski magnati, ki ao zavrnili ponudbo delavskih voditeljev za skupen sestanek. To je največja borbo med kapitalom bi delavstvom, kar se jih je kedaj uprizorilo v Ameriki. Obe stranki upate na zmago, toda kako bo stavka iztekla, dosedaj še ne more nihče prorokovati. Uni jski organizatorji so pridno na delu in dovajajo vedno nove člane v svoje vrste, tako da tipajo, da bodo v kratkem času ustavili delo vseh večjih jeklarskih in železarskih tovar-nali. Na drugi strani pa tudi lastniki tovarn ne počivajo. Govori se, da so v mnogih krajih pričeli že uvažat: sbavkolomce. za prepre-čenje nemirov in izgredov pa je organizirana cela armada strašni- n kov, pomožnih šerifov in državne milice. Izcrsdi so se vršili že na več krajih in tudi človeška kri je že tekla. Kolikor zuano, so bile doeedaj štiiri- osebe ubite, večje število je ranjenih in seveda ave-ta#ij0 so na dnevnem redu, Vseh jeklarskih in železarskih delavcev je v Združenih Državah okrog 513,893 največ jih dela za United States Steel korporacijo, namreč 263,710. drugi njegovi oprodje, kakor tndi S.Goingers,predsednik Amer delavske federacije. Bolgarska dobi pogodbo. miroyn» Črnogorska vlada poslala protest. London.—Sir Roper Barking-ton, generalni konzul za čruogoro, je bil uradno obveščen, da je črno gorska vlada poslala protest na mirovno konferenco,ker je bila izključena pri podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Pittsburgh, L’a. 22. sept. — W-Z. Forest, tajnik osrednjega odbora unije jeklarskih delavcev poroča, da so v pondeljek delavci zaštrajkali v sledečem številu: Chicago in okolica 60,000; Cleveland 30,i00; Youngstown in okolica 65,000; Pittsburgh 15,000; Buffalo 12,000; pitts-burška okolica 57,000; Wheeling 15,000: Steubenville 6,000; Pariz, 19. sept. — Danes pred,-poldne so bolgarski mirovni delegatje prejeli iz rok zaveznikov mirovno pogodbo. Ceremonije s«» se izvršile v prostorih francoskega zunanjega ministrstva in navzoč je bil po eden zastopnik iz vseh— zavezniških in asociranih držav^ Predsedoval je Clemenceau in na. njegovi desnici je sedel Frank L. Polk, načelnik ameriške delegacije, na levici pa Eye Rowe, angleški pooblaščenec. Clemen— cea u je otvori! ceremonije s kratkim govorom in njemu je sledit general Teodorov, načelnih bolgarske delegacije, ki je dejal, da bolgarsko ljudstvo ni odgovorno*' da je bivši kralj Ferdinand napovedal vojno zaveznikom, vendar pa je voljHo prevzeti .delež odgovornosti . Dal je je rekel, da bolgarsko ljudstvo ni izvršilo takega, zločina, da bi moralo biti kaznovano s ostrostjo- Diugi bolgarski delegatje so?. Ganev, tìakesov, Stambiilivski in Aarzov. Bolgarska mora odgovoriti » 25. dneh, da li sprejme pogoje ali ne. Oficijelni sumarij pogode,: ki je bil objavljen še sinoči, se glasi, da mora Bolgarska plačati 2,250, 000,000 frankov v zlatu]|odškodni—. ne in obroki plačevanja se ratezaje na 37 let. Dalje mora Bolgarska povrniti Srbiji. Grški in Kumu-niji vse vplenjene arhive in predmete zgodovinske in umetniške važnosti, ki jih jo vzela tekou»-vojne: vplenjeno živino mora povrniti glavo za Vlavo v fšestilfc “Flue” nas ne sme prehiteti. / Povernitev influence je skoro gotova stvar to jesen in zimo. Laui je pouzročiia toliko smrtnih žrtev da vse grozote vojne bi ne bile strašnejev.ato je važnega pomena letos dvigniti bojni klic; Una nas no sine prehiteti ! Zdravstveni komisarji po velikih mestih se že dali alarm proti tej bolezwi-Bližate se lahko prihajajočemu sovražniku brez skrbi, ak» ščitite vaše zdravje s tem da imate odprto črevesje in lahko prebavo. Trinerjevo Grenko Vino je naj-zanesljivejše zdravilo v ta namen. Ono ohrani odprto črevesje, urejuj® prebavo in ščiti celo telo-Imejte ga pri rokah, kakor tudi Trinerjevo Grenko Tonike, ki je izvrstna v slučaja vročic« in okrevanju po influenzi- Ta zdravila dobite po vsib leharnnh Joseph Trinar Company 1333 — 43S. Aalt land Àve,óhieago III: Pueblo 6,000; Johnstownl5,000,L .j Državi Srbov Hrvatov , • j .. una mi» r skupaj prvi dan čez 300,000 in ta silna armada se dan za dnem množi. Washington, D. C.— tu se je sezualo, da se je predsed-ii i k Wilson trudil na vse mogoče načine, da bi^odvrnil stavko v jeklarski industri ji.Poslal je svojega zastopnika ki E.il.Garyj» predsedniku jeklarskega trusta, da ga pregovori za sestanek z zastopniki jeklarskih unij, ali poskus je bil brez uspeh«: Gary se ni dal pregovoriti. Washington,23. sept. — Kongres je dane* posegel v stavko. Sprejeta je bila resolucijs, da začne kongresni delavski odsek z preiskavo, da ae iznajde, ali bi bilo mogoče opomoči nevar»enau položaju z zvezinim posredovanjem. Preiskava se prične v Četrtek in bodo zaslišan vodje delavcev kakor tudi jeklarski magnati. Najprej bosta poklicana J. .J.Fitzpatrick in W. Z. Foster, predsednik ozir. tajnik jeklarske unije. Zatem bodo pozvani G»ry, (ÖopyrighLiylä by Joseph j besednik jeklarskega iTriaer Company) trubta m in Slovencev mora dajati sIcoek pet let 50,006 toujpremoga vsak« leto. Bolgarska se mora odpovedati vsem koristim mirovnih pogodb* v Brest Litovska in Bukarešto« V treh mesecih mora znižati svoj» armado na 20,000 wiož in dat» mora enteuti vse bojne ladje, sub-*-mariake in eroplane. Nove meje Bolgarske so določene takole: Meja z Rumunska-ostane kot pred vojno. Vprašanje»,, da li hoče Kumuuija {-odstoDiti Bolgarski del DobruIže, ki j»« naseljen z Bolgari, se bo obravna— vaio pozneje. Meja s Srbijo s'e spremeni na štirih krajih v korist Srbije. Na— «everu r dolini Timok dobi Srbija*-koš ozemlja, po katerem tečft. važna srbska železnjca. V okolici ' prelaza Dragoman odstopi Bolgarska koc ozemlja, ki ima varo* vati Srbijo pred napadom na Niš. Dalju pfoid jugu v,okolici Varanje dobi Srbija drugi kos strate-gičnega teritorija. Na jugu odstop Bolgarska Srbiji dvanajst milj* širok kos ozemlja, po katerem»-zopet taco železnica. Vesti iz Domovine. Izgredi v Mariboru in Varaždinu lilija ob 2l. uri ]ö Ba’ Dne S 2 staj* pobuna v dopolnil ne «n oddelku 47. ui a n'bo is koga pešpolka. Pri »poru so sodelovali tudi posamezni meščani, Nomai, a predvsem železničarji. Vsled posredo. vanja čete karlovškega polka te je vzpostavil se ista noč «koli ^4 »re i>d. Četa je imela 3 ranjence, »pomiki 6 mrtvili in uekolik-o ranjenih. Del upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporu ki Vaje nezadostno oprem«, kakor «blek* in obutev, ter malori Dne 23. julija se je uprl savski konjeniški polk v Varaždinu. Vojaki pod poveljstvom so razbili 'skladišča se polastili »rošja in strojnic tef odšli k vojašnici, v kateri so bile «astanjene pebotae čete. Pešči, en in pol čete, s« takoj nastopili podoroje ter se pastavili aas noti «pomikom. Ti se se raz. delili v skupine, izognili se sneč an j u s pešci, zavzeli poäteo zgradbo na Trgu Slobode, kjer so postavili strojnice. Poizkus upornikov, lia bi se jim pridružili topničarji, ni uspel. Ker je pehota aavzela park., je bil odrejen napad «a u-pornike, ki pa so se razkropili v skupinah po nekolike ljudi ter zasedli pesainezne hiš* Okoli 15 are ni bilo več boj«. Del «pomikov so za Časa gibanja pekete stre Ijafi iz svojih hiš. Okoli 15 ure n-i bilo več boja. Del upornikov so prijeli, en del je pobegnil. Podvzet» so odredbe, da se vsi poslednji primejo. Iz-g«be pehote znašajo 2 mrtva, 1 častnik in 10 vojakov ranjenih Izgube med uporniki dosedaj še niso znane. Niti v enem alti drugem poizkusu nporanš soüelo-val siti eden Častnik. Obstoje dokazi, da je do upora došlo agitacije od zunaj. si bomo to postopamo, če pride I Gregorcu, a zaniKali krivdo pre ta Žebot zopet »a lutk shod med stopka poneverbe. Nato je pred - sodnik deželnega sodišča razglasil, o'wodbo, ki obsodi Stanislava J. na 15 mesecev težke ječe, dopoln» jene z 1. Udini ležiščem vaškega Četrt leta in poravnavo Kazenskih stroškov. SHS žena za siročad v Ljubljani. je imel svojo sejo dne 30. junija popoldne* ob 3. uri ' mestni posvetovale'). Udeležba je bila zelo skiomna. Predsednica je pozdravila navzoče. Nato je poročal na kratko društveni tajnik o društvenem delovanju. Blagajni čarka je predložila natančno in eatno izdelan obračun dohodkov in izdatkov. Nabralo se je vsega r m 1^ Vestno zdravilo dela čudeže v Sodraž ici je obhajal dne 28. julija g. župnik Franc Traven srobtnomašniški jubilej. Na predvečer se priredili pred župniščem med potrkavanjem čarobno bakljado. G. jubilantu se je po-klonilo pevsko društvo, mladem- skupaj 253,573, K 82 vin, - Ta Uka in dekliški» Marijina družba denar je namenjen za stradajočo J„ odsek Orel. Po petju pevskega Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. T*da povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bra». . . . , alrl(MT, rnateriialu-Toda vojni davki so nas pri-ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materij» -X nriiateli Trinerievih zdravil gotov* razume silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj .. * * a- i tafflflr. To ie povsem neovrgljiva resnica, loda vse da mora vsledtega olačevati več tudi lekarnar »o J P Trin. tekov „«.„c kakor i. bil«, v rotovo „dovo.j.os. odiom.k«- abliar j» — -- " , . in učečo se mladino. Vsled skle-Uora se govorili voditol i pos in UWW ---- ” . r>. • J , M adborove seje So dobile podpo- mestnih organizacij. Drugi ua J . . »c ' :i___ 1 : ..i. affthrno SV Trin. Elix. of Bitter Wine. re dijaške kuhinje v Mariboru Celju, Kranju n Novem mestu terza stradajočo deco v lrbov- g. jubilant daroval srebrno sv. mašo sicer slovesno, a vendar pre-Popoldne so priredili prosto. torza auaunjvvv ------ r . . . hab, Hrastniku, Zagorju ob Sa- fantje dve zelo kratkočasni in ua J 5 t. . m v - ¥I i J..L granatavi U"lfi VI na Jesenicah- Savi, v Tržiču ravnost duhoviti predstavi, i , \ „m,,.,; Tlnvetdeset odstotkov bolezni izba ja iz. lina najboljše uspehe, ker ozdrav ja ; , nabirajoče se strupe, ki So lodca. Trioarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz preLvnih organov .Trinar, ■vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni pov nK* zelišča in naravno rdeče in jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego .amo leena gre sto vino dahe društvo za otroško varstvo in I ao pokazali nekateri znaten na- mladinsko oskrb v skupnem znes- predek. Prireditev je olepšalo pet-■_____________________ . iil « ____i„:i. » r» Ki'vaia'til) nemili. llJlRaiDBKO übmü - ku 64 tis. Ó kron. Za nakup oble-, je slovenskih m hrvatskih pesmi, ke, “t V 1 -- * 1 O - merila iniobuvala siromašni ki je pel pod vodstvom g. -t . . ♦ !.. v. •!_ L» «nnr>a n desi se je izdalo 736.617 K vin. — ka številen vu Stroški za preskrbo in spremstvo zbor Terci župni-inočan moški na jezo nekaterih „ , „ Trineneva’ zdravila se dobijo od danes naprej edino le po Trmerjevo Grenko Vino, Inn J Trinecie» labretoiij preobložen do s k raj n ekarnahin trgovinah ki predavajo z iati a, . . DrenonalÜ z naročili dražih moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonal Cc i» ..k» » ge„r teli kupiti Irt«*««* stradajočih otrok, ki jih je odbor pesisi na Hrvatsko, je skupso 5992 K 88 vin. Skupni izdatki so torej 412.810 K 11 vm. — Prebitek znaša 111.263 K 71 vin. Od te vsote je plačati še ra*un tvrdke Peter Kozina & Comp, za obuvala, ki jih je društvo poslalo v Srbijo. Ilazun 1782 parov žen Novice iz Maribora. ne spimo. Orozne posledice pijančevanja. Na Jesenicah v občini St. Lu« pert je v nedeljo 27. t. m. popivalo pri Komarju več fatnov, večin-orna premegarskih delavcev iz Kr mela. Ker jun gostilničar zve čer ni hotel več dati pijače, so navalili nanj, ga pobili na tla ter trinerjev 1L1NIMENT do sedela bo.eèin, »to hitro p. P-ratoiii putiki; otrpn jeuih udih 'td, hitro it, goloso. Nadat,e J. it. rs«! li i,pùhoe„,h, pretegojetiju,oteklinah ,td„ ,o H*«. po kopLju nog odvzame utrudljivo«!. Naprodaj po vseh lekarn,h. v orui ju. uL.k.,0. t-- i navalili nauij y škili čevljev, 592 parov dekliških |pretepavali. Gostilničar je v silo- v i ... „ rutilai <7 »U anmnkrsfi. 1191141’** I/ Antiputrin. Draginja v Mariboru je vedno hujša Mestni magistrat pa se nič ne briga za cene na tigu. Mleko se prodaja liter po 2K 40 vin. m Ä 60 vin., solata, kumare, krom pii- se prodaja po različnih cenah, seveda tudi po zalo visokih. Mesarji kupujejo govejo živino po 4 K oo 4K 40 vin. živo vago me-to pa prodajajo kg po 16 K. Ured kratkim ni bilo mesto Maribor tako v obsednem stanju. Filtrili je peš in na konjih s o korakale po mestu, tako so se gotovi krogi hali stavkujošega delavstva. Posebno most j« bil dobro zastražen. Tam jo opravljal službo celo nek višji oblastveni k, ki je naganjal ljudi, da morajo hoditi na le vi strani, ter pri tem kričal nemške: ‘Teh lasse se erschiessen, dia -se‘soeialistÌ8cbe Ba«de!” Tako ob-»ašanje »i lepo niti za pijanega človeka, še man j pa za dotični-ka. Če prideš pozno zvečer v gotovo gostilno ali kavarno, najdeš gotovo tam več zvezarskih železničarjev, kt hazaradirajo za visoke svate. Neki odlični zvezar je izgubil v par «rab 500K. Od kod dahe fci ljudje denar, sam se vprašal. Mogoče j’e to pošten zaslužek tihotapstva? Nedavno se je vršila v topniški vojašnici prodaja zaplenjenih ko«j. Ker je bilo te -razglašeno po Kstii» s pripombo, da 36 konji od-dajn v prvi vrsti onim posestni-kssiH, kojim so se meseca f-ebitiar-ja odvzeli za vejaške potrebe, prišlo nas je čez 100 kmetov. Na oddajo je prišlo kakih 18 konj, in Bicer tako malo vrednih, da jih «i kmetje niti marali nismo., k* «rednik takajšnjih klerikalnih lis-.ov, Zebet, je kupil dva (mi kmet je smo dobili le po enega). Žebot je ta dva naiboljša in najlepša ru-javca dobil za 500 K, dečitn smo morali nai Dlačati za stara kljuseta 500 do 1000 K. To na-a je kmete zel* razburilo. Zapomnili čevljev, je odbor poslal v Belgrad 51 zabojev obleke, perila in dru gib predmetov, v skupni vredno sii 126.870 iv. Bo tri zaboje raznega blaga se je poslalo v kabac iu Valjeva, v skupno vrednosti 05.900 K. — Blagajničarki se je izreklo zahvalo za tako ogromno njeno sestno in delo, Izpred sodišča v Ljubljani Dne 5. jul. se je vršila pred ljubljansko poroto razprava proti Mariji Brodar, rojeni 1882. leta, stanujoči v okolici Zagorja, radi hudodelstva detomora. Obdolženim mož je že sedem let v Ameriki branu zagrabil za samokres, usmrtil enega teh fantov, tri druge pa težko telesno poškodoval. Orožniki so druge nasilneže prijeli in ]'h zročilisodišču. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseh lekarnah. . j razstavi v San Francisco 1915 in V najvlšje priznanje na zadnji mednarodni razsta 1916 so bila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo Panai» Vremenska kartsstrofa- Slovensko Bistrico in okolico je požrtvovalno j v soboto in nedeljo zadela vremenska katastrofa. — v sobot* med 13. iu 1.4, je od Bohorja pri-hrula nevihta s točo iu je na poljih, travnikih in mestoma pe vinogradih naredila nepregledno škodo. Posebno prizadeti kraji so: Tinje, Tinska gora, Vižole, SpodnjaLoŽenca, Cegelnica, Nova vas, Lokanja vas in spodnji del JOSEPH TRINER, izdelovalec U33 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL mu/-» wv j VRŠ, IjOKrill Jft ' t*» 111 aruuu.l Lansko leto pa je imela intimno čjent0V0B. Najhuje ja divjala ne- * . • __1__I? Mat »«ril -» Üma/Im ii i /-.rr rt V Sèi 1 tl lik lil 1 razmerja s svojim Brodarjem, ki pa svakom Franc ni ostalo lirtMs vihta v Spodnji Ložnici in okoli nove vasi. Koruza in žito je p» £5 rodar jem, »c V* ^Jnolnou.arazbito.Namnogihnli- poaledic. 29. marca t. 1 zjutiaj j ^ krompir kar zn.»«'. (>- porodila zdravega, krepkega dečka 1 . „„A. Ker se je bala moža ob času vrni- tve in splošne sramote, ga je še isto jutro vtopila v loneu vede z glavo naprej. N ato ga je zakopala v kotu na vrtu: O t*tn pa je izvedel orožnik Kosi in in odkril zakopanega otroisa. Porotnem« sodišču je predsedoval podpredsednik dež. sodišča Regally, obtožbo je zastopal dr-žavni pravilnik Modic, obtoženko je zagovarjal dr. Tominšek. Bo, predsedniKovem razumeju so po rotniki enoglasno stavljeno jiei vprašanje o knydi Brodarjeve hu-dedelstva detomosa zanikali j6 glasov n«, 8 da.) Nato se je izrekla oprostilna razsodba. Sad današnje družbe. Stanislav J., 17 letni mladenič je 27. aprila po noči vlomil v delavnico Kašika v Židovski ulici ter odnesel različne kožuhovine v, skupni vrednosti — cenjeno po lastniku — na okoli 8500 K. V delavnico je prišel tem pote« da je razbil v veži okno delavnice Dne 25. maja t. 1. pa je vlomil pri svojem gospodarju, čevl jarju Greo-oicu v Tržiču ni ukradel več O usnjenih kož in polplatov. Usoda je pa tudi hotela, da je že isto ju-tio bil izsleden in prijet. V Tržiču je pa tudi na računi svojega gospodarja pri dveh gostilničarjih skozi šest dni jedel ter ga oškodoval za 48 K. V soboto se je vsled teh prestopkov hudodelstva tatvine moral zagovarjati pred ljubljansko p*-,roto-. Zagovarjal ga je dr, Kle-pec. Ot*ženec je odkrito priznal, porotniki ao potrdili krivdo hud. edelstva tatvine pri Kašiku in sar ni uničila toča, je poškodoval sjni naliv, ki je odplavil žito in seno daleč odtod. Toče je ležalo ©o »ekod do pol mettra visoko. Najhuje pa je trpela Slovenska Bistrica po orkanu in nalivu v nedoljo. Nevihta se je pričela okoli 17 ure in je divjala do'pozne noči. Vihar je prišel od dveh strani in utrgal se je oblak. Tedaj je že oi sobotne nevihte močno narastla Bistrica in prestopila bregove, razrušila jezove in oh stranskem vodotk» nad mestom prestopila na okrajno cesto Bistrica Tinje. Na otraln Sterbergove tvornice je iz-kopa'a 3 metre globoko in več metrov ž-ireko jamo v cesto. Od tu se jo 3 do 4 metra visok naliv valil proti mestu samem, Pri Urbanovem jezu se je voda za jezdila deloma ob drevju deloma ob napravi jenem tramovju in tudi tukaj izkopala veliko jamo v cesto poleg struge. Pritisk ja bil tako si len, da je nekoliko niže odneslo železno opremljeni Prhanov most, ki je 5 metrov nad strugo. Voda je narasla že za 5 do 6 metrov, tako da je tesjala «ez prvo nadstropje Prlianove hiše. Ta trenotek je bil za vse mesto usodepoln. Voda je izpodrušila vse dele betonske škarpe ob strugi, podila dobiš in narastte v nižjih krajih nad 1 meter visoko. V mestu je nastala sjdoitad paDjka. Voda je podrla v nižja poslopja, tako pri steklarju in sedlarju E. Scherhu. V na«, protni sobi denarnega zavoda je premaknila celo težko pohištvo. Pri Stigerjavi tovrnici za olje je voda izpodnesla težke betonske podstavke za stroje. Ako bi se bil izvršil glavni naval nevihte šele ponoči, bi bila danes Slovenska Bistrica mesto mrtvih, ker se v obenem strahu nihče ne bi bil moJJ gel rešiti. Izstopila sta tudi potoka Devina in Ložnica; v bližini so še danes jezera. Škoda se ceni «s 3 «lili j one kron. Baje pogrešajo 2 esebi TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Nasa tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM ! IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. Selanov Zet- povest! spisal Slavoljul» Dobra- vec. eDi kako jo ozdravel, kako so ga fZ6li k vojakom.(Ime*a, kdo ga Y izdal, ui jima povedala.) Dečka sta 1° poslušala z očmi in ošesi. giinnu se je izprva nekake omilila lepa vdova, a kmalu je videl, j, je tu več kako odveč. Samo kalil bi jim tiho srečo. Oim dalje ;e opazoval ta lepi prizor, tem belje je čfl neki notranji glas; •>Simen, pusti jih!” Zdel se mu je prijateljski opomin z onega jveta. Oklepaje se mamioe sta šla deč-Cj % njo v'hišo, Solnce je zabliš-5,loiv oknih Selanovega poslopja. fŠimnovom srcu se je pa tedaj podiIanevihta.Zroko.se je krčevito prijel ograje in zrl naravnost lia dvorišče in v .hišo, kamor je nekdaj zahajal tako rad. Dolgo, dolgo je stal tu in gledal kako mu je vstajala v ni istih slika. liažoča mu mlado ž.vljenje. ah njimi so se vrstile poznei-ših let, in sedaj je on sam tnkaj; njegove nade so izginile zn onimi trami, a ne v Selanovo hišo, marveč v prazne pene, v nič. Jh vendar ne! Njegovo življenje ni bilo prazno, ni bilo prazno ni bilo neuspešno. Simon se vzdrami, udari s palico ob tla in stopa mimo hiše na ievo k —Selanovim. Dobro uro pozneje se je solnce adujikrat za ta dan ozrlo v fišenjske raoove, pjoelednji« je pozdravilo vrhjj Nanosov in prvi knjt po dolgih letih posijalo v za dovolini obraz, Šiiniia Bajca. Ša j seje—tako se mu zdi—spravil seelitn sveto*). Ze dolgo mu niso lila noge tako lahke, kakor nocoj, ko je stopal med obema dečkoma po cesti uroti domu. Attica mu je pripovedovala o raznih težavah in nesrečah, pa tndj «srečnih letih svojeg.a zakona, povedala mil je svojo zadovoljnost z ljubeznivima otrokoma' Tudi o ledauiem stanu mu v niložila- Prenašati nesrečo zadovoljno, to je tudi sreč« Bes ji - je prezgodaj umrl dobri mož, toda s čim. Anica je odšla na možev do-m, slovo od, V:šenj je bilo težko,,a prestala je tudi to. Kmalu je na prejšnjem kmečkem domu vzrastia lična, na polgospos-ka 'hiša, domovanje ' gospoda Siniiia, Stari gospod je bil Kakor oče v celem selu. Vse ga je ljubilo in spoštovalo, pa tudi vedelo, zakaj: nihče ni prišel v potrebi njemu, da ne bi bit izprosil pomoči . l’o njegovi smrti je zapuščina pripadla Bajšuem.u gospodarju. "Selana”—ni več,kakor ni več àuiwnega vozarjen|a—mimo nek-danje Selanove gostilne Tudi tihotapstva že davno ni več; le kaka mati straši jokajoče otroke; češ,molči, molči, če ne pride pole, rokomah! Kdo bi si mislil,da se jo v burnem nekdanjem življenju ob cesti pletla taka rahla zgodovina človeških src! ( Konec.) Vojvoda. Zapojmo!” In predno minejo tri trenutja, začne se krdelo pomikati, ih ker nihče ni vedel in ' znal prave pesmi, ureže vojvoda sam naprej: Ko v jasnem pasu pri miglja. Kam zvezdlca d»ničica------— Vse krdelo udari za n jim. in glasna pesem se razlega v mlado jutro, da odmeva od gor in reber Izprva se glasovi nis« nič kaj vjemali, toda čim dalje So peli, tem »olj so se privadili drug je hotel vedeti. prigrizuje; ogleduje si nove romarje, toda oko min šine le pre večkrat po, Mrakovi Katrici. drugega ter so si ustrezali z glas- Menisi! ji je otroka, ki sta ji vse veselje in vsa nada-Šimen je spoznal, kako malo modre so bile n jegove mladoletne želje, videl je, da bi Anie« ž njim m monla biti tako srečna- Radost- O ji je segel v roko, rekoč: “Sedaj vidim, daje bilo res bolje talco, kakor si ti hotela.” “Torej si vendar spoznal, a pozip, pozno, Simen! Lahko bi bii poskesil srečo v našem stanu.. Marsikatera bi se te ne bila bran-ila.” 0,tega pa že ne!Večj\ del svojega življenja sem hrepenel biti Selanov zet, 3edaj vibim, da sem želel v srcu, nikdar pa ne dovolj pomislil, ali bodeva ves obadva srečna, ali ne. No, Jmč ne dene; fialogo svojega življenja sem dokončal., delal sem za domovino '® za narod m tudi Boga nisem bil nezvest. Da sem bil tebi zvest, Anica, to veš dobro, in prav se mj «di- Oe sem se pa motil, tolažim Se s tem, da nisem ne prvi, ne ^slednji.” Auiea si je š predpasnikom obrisala solzne oči in spremila 'Gaclostnega znancu na cesto, ^ekaj mehkega, blažilnega je čutila nocoj okolu srca, 'kakor da ®o šele danes poravnani vsi računi burnih prosi in časov. Anica je sicer želela poprej °hra*iti očetov dom jednenou 'timed svojih sinov- Kmaln pa se 1« prepričala, da je bolje prodati posestvo. Najemnina se dobiva le težke,in malo verjetno je bilo, bi n je-n sin, navajen Bele Kra- jine. hotel bivati v Višnjah- hjpec se je kmalu našel, bil je imen, ki je vdovi prav dobro L šal don» Selanov,—3aj je iinei Povest. Spisal eodgoričan. 1 Napočilo je krasno jutro-Meglo, katera je la pokrivala krajinske dole, rastopili so skoraj topli žarki jesenskega solnua. Obetat se je jasen in gorak sabotui dan. Za Dobjem pri znamenju z Devico Marijo lla presto]» je čakalo krdelo ženskih. Nekatere so imele uaročne koške z brešnom, druge cule, večinoma so bile hose, s čevlji čez ramo obešenimi, goloroke in oborožena s palicami,na katerih so bili privezani veliki šopi pestrobojnih jesenskih rož. Ozirale so so pogosto v vas, od koder so prihajale še vedno ženske, odpravljene na pot- Nekatere so bile posebno nemirne, postajale so prste, nestrpno stopicale sem tje in vzdihovale pogostoma; “Dolgo ga ni! Kje se mudi neki?” Naposled vendar vzklikne neka: “Vojvoda gre!” “Kes je”, pritrde vse-,, Le glejte, kako ubira pot, kakor bi vedel, da ga pričaku]eino težko!” In čez nekaj časa pride med nje visok,precej strliel možak z do Igo popotno palico in majhno vrečo čez ramo. “Ali ste vsi skupaj?” vpraša v naglici • “Vse te že čaicamo.” Takrat zapoje cerkveni zvon. Zvonilo je sedem. Možak se naglo spusti na koleaa pred znamenje, prikloni se globoko, udari na prsi, prekriža in moli glasno. Z njun moli iskreno vse krdelo, upirajoč oči v nebeško kraljico. Ti pobožni ljud je so. bili romarji na potu na Strmo goro, prosit in častit Mater Bož jo, zahvalit Se ji za milosti in jpriperočit se ji zakaj človeška poželjivost je> nenasitna. V tem pobožnem krdo-so bile v veliki večini ženske, skoraj vse bolj priletne,le dve ali tri so bile mlade. Od moških je bilo nekaj dečkov do petnajstih let, kateri so šli s svojimi materami ali tetami, in pa možak, kateri je prišel zadn ji na mesto. N a videz ni pil ne mlad, ne star.'štiri-mesto. Na star; štirideset 'leti bi mu ne prisojal nihče. Ta moz jebil Gregor Sraka. Bob.aen jjudje so ga pa imenoval “vojvodo.” Marsikomu s» zdi morda čudno, zakaj so mu rekli ljudje “vojvoda” Vidite,to častitljivo ime v naši Krajini ni tako redko, kakor si kdo misli . Vojvoda j« pri nas mož, ki ve voditi, zabaviti, pa tudi brzdati sv.ojo romarsko vojsko. Romarji so molili precej dolgo; prišlo je celo nekaj vaščanov, da se udeleže skupne molitve- Ko opravijo pobožnost, vzdignejo se brž,vojvoda se še jedenkrat pazljivo oz Te z izk-nšenitn očesom. “Sedaj ste pripravljeni?” ovi- Odkriti in molče, s sklenjenimi rokami so gledali za ri j i mi vaščanje, dokler niso romarji zavili v gozd. Marsikateri .bi bil šel iad ž njimi, teda kaj, ker ni mogel pustiti dela. Naročili so pač romarjem, toda taka obljuba se izpolni ali pa tudi ne, ko vendar zaupa vsak sebi največ, a .drugemu nerad verjame. Komarji so speli čez hrib in dol k Materi Božji na Strmo goro. Erepevali so Marijine pesmi iti molili rožni venec. Tako je trajalo kake r.ri ure; odgovarjali so vedno bolj tiho in nekateri slabejši so zaostajali- Bred n o se spuste v strmi breg, preneha vojvopa moliti. Postoji in vpraša: “Ali se hočete odpočiti?” > “Kajpak, saj te dohajamo ’ z komaj! Vroče je tudi.” “Veste, daleč je še.” “1, pridemo že kako. Pa stopimo čvršteje.” Trudnejši so sedeli žo v kra j pota . “Na, oddahnimo se!” Tako je sam sedel pod bukev - V hipu jo utihnilo govorjenje; načenjalo se je brašno, zakaj po na j triurni hoji se oglaša želodec kaj in j rad . Vojvoda je lomil ržen kruh I ter je prigrizoval kuhana jajca Ko se nekoliko uteši, ozre se po vsojem krdelu, da si je ogleda, zakaj doslej še ni imel prilike, niti časa toliko pomuditi se. Ko je prešteval, našteje nekaj nad dvajset oseb, katere so bile razven nekaj dečkov in deklic vsi .stari znanci, prav' za prav znanke, petične samice v boljših letih iri vdove. S temi je že romal dostik- ‘Kdo ve. kdo ve , kaj jo že- ne; Komarice so bile kmalu zvovov-nejše. Najprej so .se pomenile, kaj so si spekle za po potnico, ugibale kaj je najbolje. — In nu! — naposled so se začele izpraševati, za® kaj gre ta in ona na božjo pot. Roparica je pravila glasno: “Sanjalo se mi je, da se mi je pripetila huda nesreča; sedaj mi J pa to kar ne da miru. Bila sem že pri mašah nalašč zato, pa še vodno se bojim. Na Strmo goro moram iti, de.jala sem, i.n zalo grem, da mi Marija pomaga.”. “Ej, ej, seve. seve.” “Oh, medve s Pavlovko sva se hudo sporekli,” pripovedovala je II udmova Jera. “Veste, moje kokoši zahajajo vsak dan na Bav-lovkina gnezda in tam tudi neso. Ona pa trdi da ne, in tako je bilo nekaj prepira. Jaz pa bi rada ljubi mir'in zato sem se zaobljubila *.na Strmo goro.” “Ej, da, na Strmi gori se dobi i t j AH ste že zavarovanj proti ognju? J potem senci pomoč.” gosto S i Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zava rovalnijia za Avtomobile. t t l S. G. Ghvnoweth Insurance Agencv % i Sedajje treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar rta najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton Nat’1 Bank; N- --ri- ■ • ij ' ; ; ;v • Houghton, Michigan, rat, jioznal je Vse njihovo posebnosti, zakaj ni je več bo j slove.ee božje poti kjer bi ne bi! ž njimi molil. Ko se je take oziral po posameznih romarjih, obvisi njegovo oko na mladi romanci, Mrakovi Katrici. Nikdar še ni bila ž njim na božji poti, za ,o 3i je mislil: “Kdo ve. kaj jo je spravilo na dolgo pot na Strmo goro ” ‘Razne misli so mu .apolliile dušo; mučila ga je radovednosti toda ni-mu dopuščalo do tojanstvo vprašati jo kar naravnost. Sklenil je joočakati, saj je ved©!, da skoraj Tako se si dopovedovale romance, vojvoda se je pa stegoval po zelenem malin, poslušal molomar-no in od strani pogledoval svoje krdelo. a “lvatrica, kaj imaš pa ti ? — Kaj to šene?” vpraša-naposleč Koš. parica. “Ti menda nisi bila še nobeukrat na božji poti. Slabo skrbiš za svojo dušo.” Deklica zaradi zarrdi očitanja. Ko vsi lipro van jo oči, ' oživi tudi vojvoda ter jo pogleda radovedno. “Bog ve? Bog ve?” “Zahvaljevati grem Mater Božjo za materino zdravje. Saj veste, i pomladi so bili oboleli kaj nevarno; takrat sem se zaobljubila na božjo pot in — potem so ozdraveli.” Sosede prikimajo, kaj naj bi •pač de jale? Vojvoda je sedaj zvedel, česar je želel. " •“Vzdignimo, se daleč je še!” Vstane, in celo krdelo je bilo v hipu n» nogah. “Bod«mo*li molili ali peli?” “Bojmo! —• Litanije pojmo!”’ “Torej na vrlin!” Na vrhu: se vojvoda odkrije, prekriža in zakroži; “Gospod, usmili se nas!” Gospod n s mi 11 se nas!” odpojejo romarji iskreno. Sedaj .se prejšnji red toliko premeni, da vzamej'o romarji vojvodo ki ;epel litanije, na sredo, in šli so navzdol če« polja, mimo vrtov, vasij, pojoč: Marija k Telai uboge reve — (Dalje prihodnjič.) r Gillette Brijaća Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Nàpremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Com- o in a t ion Gillette. Vse vrste teli brijač je vedno pri nas na razpolago. KECKONEN HARDWARE GO. Telefon: 163. Feta cesta, Calumet, Mich, %,, GALBRAITH & MflGORMIGK Odvetnika iztirjüjeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske H stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BL.0CK Calumet, Mich. Tel. 169; “Smo—Le pojdimo!” Torej Bogu v čast, nam pa izvelioaaje! WS S. ‘VAR SAVINGS HÄMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*-- Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. np vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi premo v tem do skrajne meje, samo da jih gobimo. Sincerity Clothes so povsod znane S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vaš poštar, yaša banka, vai \ st in m ioga druga trgovška zas topstvf; vam povedo, kako in kaj. ZGLAS tE SE PRI LETEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO 30 RESILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO QJNOV: Obleke od $18.00 do $45.00 VERTIN BROS. & CO. Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih bor.te potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki»so obveznice vlade flZdr- držav vrm- nki prinašajo štiriodsA»tne**ob- estil Lahko zančete e bil odprtju raznih d**^h na. SLOVENSKI JOVIČE”. j dnit.ov v baK-rsmaa* okrožju. Kote» ! je bil v Rovtah p id kranjski j Gori na Gor«« J »tete i» kil jo v resnici pravi g«rokjsi?i kor»« jak: Vi-soke, močne postaje m v zadnjih 25 letih-j« nosil dolo» ùasti-tejivo, sivo brado, ki mn je dajala vprav patrijarhalačen izraz. Njegovo življenje ki bi k.&» latak» zelo udobno, je radi nezvestobe a jegove isi /a Slflwnce v sevarasapadu Ziedmjeniti LHzav. Izhaja vsaki petek. Izdaja f SLOVENSKO TISKOVNO DBUŠT8V na Oašumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Z>a celo Let^ ........................ 5 2 0 Ca po! leta............... ........... $ L 00 Za EVßWPft IN DUWGO inozemstvo: Za celo leto .............$ 3.00J ali 15 K: «5a pol leti .....-........... g 1.50 ali 8 Ki' PosHunewil Iztlfli po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po degovoru. «OKOPI Sl ae ne vxacAio. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.; V slučajiu preselitve ia jednega v dru'gl kraj Aj se nam blagovoli naznaniti staro bivali a eeiinar in naročftalnaj se depošiija^o pod «slovom : Slovenian Publishing Co.,. 211-7th Street. CäJumet, Atčch» ii SLOVENIAN NEWS.” Published eveqy Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” PubMebing Co., 211 7th St alumet, Mich. The only Slavonic paper U the Northwestern part of the tl, S. of America. SUBSCRIE M,ON $2.00 pe^year. i’he beet advertising medium for Michigan Inneeota and other Western Stette». Advertising rates s*nt on application. Entered at the Poet Offiee at Calumet, Mich m flec^nd class matter. Telefow fjM. I GAL0MET IN OKOLICA. J <0Smmmm win wii;ìi— mmwwìk — Krščena je bila v slovenski «cerkvi Theresia Anna, hčerka Mihaela in Marije Filip vs ICear-sarge. — Poročena sta bila v eerkvi *v. Jožefa v četrtek jutro Mr. Joei J. Riehe iz Lake Lindena in Miss Bertha Smith, hčerka Leop. In Wilhelmine Smith iz sedme ceste. N.evesta je k»nvertitka. Poroki sta prisostovala kot priči Henry Piche in Miss Annie Raz-yaka- — Mr. John Lack »er, ki je feil tu nekaj tednov na obisku sVojili seste/, Mi’s. Louis Srebr-iiak in Mrs. Mary Mežnar je v pondeljek odrinil proti New Tor-ku, kjer bo posetil še druge svoje sorodnike predno se ukrca na parnik za odhod v domovino. Njegov dom je v Špeharjih, fara Vrh. kjer ga žel|no pričakujejo žena in otroci. Zelmi» mu srečno poto-tovanje in veselo združenje z družin o! .— Mre. Ainanja Ovniček iz Tama račka je o dipo tova ia z družimo proti Detroitu, kjer biva njen najstareji sin. —Mrs. Ana Schneller iz Ray m-haul tow na je Šla na obisk svojega soproga, sina in hčere v Detroit. — Mr. Jos. Butala ia Rayin-baultowna je dospel iz Detroit naj •Calumet. Prišel si je po nevesto Mias Frances Klobučar, ktera bo drugi beden po poroki vzel sebo v Detroit. — Mr. Jos. Kečevar iz New Town se je vrnil iz Detroita. — Mr. Anton Prelesnik iz 'Ttayinbaultowna se je s sep rogo •^n otroci vrnil iz Detroita na svoj stari dom. — Galumetska slovenska naselbina je izgubila svojega naj-starejega člaia. Jakob Rabič je po’85 letih trndapolnega življenja zatitnil svoje trudne oči v nedeljo v bolnišnici sv. Jožefa na Jlan-«ockuj Bil je najstareji po letih kakor tudi po dolgosti časa bivan. ja na Calmnétu. ‘Kajti prišel je sem še v letu 1864, ko je til Calumet šu v povojih, Videl je hitro rast 0. & JEI. družbe, priča la to pot »lanuo zastonj šakali. 1 DNE 28. Sept, točno ob 2 uri Zakaj prišlo jiii je precej iz Dalu-jpopbldne v navadni dvorani. Na .... • ; Jo:. M iho'ich z še“1 e c-'0”: dnevnem redu je -pol v.Vin.L Lade Gorieh, ki je nekdaj prevažal I tod k tudi volitev d&ieptóev •:*» pivo za Cal »met Brew, Go., dalje 'pr.ihedno konvencije S- K. R. D žene postal» težko ba»me, kter® pa je ved.no nosil tiho in potrpelžjivo. Odal se je popolnoma v bridko li-sod». Zgubil je premoženje in dom »l tak» je potem životari in sam®-taril skozi dolgo vrsto let .Delal je vedno v rudniku, dokler hi-u pred nekaj leti niso opekal» m »Si in da ne bi bil v nadlego ljudem, se je podal v »krajni z»w»d za oštarele ia onemogle »a H®«giitonu. Redno po dvakrat na leto, na spomlad in jese» j« prišel naj Galu met, da je prejel sv. zakramente in obiskal sta>'e znaaee. Vsak, kdo ga je poznal, ga je lju. bil ker je bil tih in miran. Roko-ni, Rabič je bil eden izmed «sta-fceljev društva sr. J»ž#£si* prvega slovenskega j)odp«r.»ega društva r Ameriki. Ko se ja to drnžtvo v letu 1915 razdvojil» se je priklopil društvi sv. Družine S. li. B. Družbe, kojega brusiva j« bri član ob smrti. Ker ne zapušča tu niitaitovik ssrodn-ikov, mr. je družtvo proskrbe!» «lastqg«n pogreb, ki se je vršit’ v »-«d® zjutraj iz slovenske cera v« sr. Jožefa. Rogrebne obrede in peto sv. mašo zadušnico je opravil za ranjcega domači g. župnik Rev. L. F. Klopčič, s katerim je bil pokojni vedno dober prijatelj in se je jako rad z njim pogovarjal o divni krasoti gorenjskih hribov in gora, kterili se je tak» rad spominjal iz svojih mladostnik let, Ro dolgoletne™ dušni n» in telesnim zemeljskim trpljenju naj pokojnikovo truplo taira® počiva v hladni zemlji, dorin-i naj njegova duša uživa večni raj! —Zadnjo soboto sta dalnmet-in okolica okusila »eko'iko grozote strašnega viharja, ki je nenavaden v tam kraja, pač pa je dobro znan po jušnih in zapadnih državah, kjer ga zovejo tornado. Okoli šeste ure s» je nebo naenkrat stemnilo, začel» je treskati in g-rmeti, vlila se je silna ploha, vmes pa je tulil vihar, ki ja podrl vse, kar mu je prišlo na pot. Najhuje je hazsajaj o„b obrežju. Gorenjega Jezera v bližini Calumet Watel1 Work Station. Visoka mògocwa drevesa v novem parku ob «kali so vsa m koreninami izruvana ia ležijo razmetana sem i» tja kat priče silovitosti viharja. Mnog® hiše letoviščarjev ob bregu s» ali popolnoma ali pa delo*mu razrušene in tudi finski ribiči s» utrpeli mnogo škede na svojih poslopjih in na polju. Gesta od Je-zer» do Galumeta je itar naspana z po-rušemmi drevesi. V mestu vihar si.cer ni napravil šk«d# »a poslopjih, pač pa je popol»oma spravil iz reda telefonski sistem. Več kot polovica teiefenav »a Red Jacket» m Laurinimi še sedaj ne deluje. 130 nog visoki zastavni drog na vtu poleg kodedvera se je prelo-mil prav pri tleh in ako bi ga ne bile telefonske in 'električne žice zaustavile, bi 3e bil zrušil ravno 9 na streho naše cerkve. Le sreča je bila da v tem silnem viharju ni nihče ponesrečil, le nekaj krav na pašnikih je bilo od strele zadetih in »bitih. Dopis. Detroit, 21. sept. 1919. Cenjenio uredništvo Slov. N»vic: Naj Vam sporočim par novic iz našega avtomobilskega mesta. Kakor vsako nedeljo, tako siko se tudi danes tukajšai »l«venoi zbrali na kolodvoru, da pričakamo vlak, ki pride iz Galumeta, da vidim», če jo je še kdo priromal za nam . Mrs. Ana Scimeli er s sinom iz Raymba!towna,ki ja prišla na obisk svojega soproga, hčere in sisa, iz Osceola pa sta prišla Jack O’ Neil in Nie. N a n ker vi s. la dva ste bila že prej enkrat v Detroitu. Danes', smo imeli tu jako slabo vratne- Deževalo je celo popoldne in nisem še nikoli videl, da bi padlo toliko vode naenkrat kot danes. Ro cestah je Vse plavalo, ker se voda ni mogla dosti hitro odtekati. Bivši Cals-metčani so si ustanovili tu Ca*1 limet Dance Club, svoj® plesno zabavo imajo vsaki drugi četrtek_ Toliko za danes, drugič kaj več Pozdrav do vseh Calumetčanov. Naročnik N ovie. Naznanilo. Či&ustvo Samostojnega Podpornega družtva sv. Mihaela se tem potem opozarja, da se udeleži. poln «Itevi Ino prihodnje seje, ki se be vršila v nedeljo, DNE 28. t. m. Sfa dnevnem redu so važne stvari tikajoče ae društvi., zatorej naj se vsak član udeleži te važne seje. Z bratskim pozdravom Tajnik1 Naznanilo. S tem se poživljajo .vsi člani dr. sv. Jakoba št. 2 8- K. R. Družbe na Lanrium da se v polnem številu udeleže pribpdne redne mesečne seje v nedeljo ki se bo vršila v začetku sieseca •nevemlwa t. i. Z biatskim pozdravom Joseph R. Sedlar Tajnik- $8zb« dobi Število deklet, v tovarni aa pletenje nogavic (knitting faeton) Oglasite se pri Siiglieli Knitting Werks. 3-45 Osceola St., Lanrium, Micia. V. Denar se lahko posije v staro domovino. Naš inozemski Exchange Department Vam hoče z ves^j, kvotirati veljavo «a iaoäiki si bodi sroti, ki jo želite poslati Vam zamoranao jamčiti točna izplačila. Ml fia prodaj. WHISKeV - IN VINSKI SODI P#lavice in četrtinke. KRELL BROTHERS, TRGOVCI S SODI. Ritk & Antoinette Str. Detroit. Mich Posluje ob sobotah od 6 do S ure zvečer Prva Naredna Banka NA LAURIUM Važno Naznani e! Denar je sedaj mogoče slati v stari t kraj »o stalni ceni, hitra in sigurno. Da pošiljam denar točno po Kuža vnem Zakin» svcdoèi mal Registration Certifikat, Jzdanj pò državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali m&nite oditi v staro do.no vino? sedaj j« čas da se odio» čite,preden idete,ojjasite se o.<žf>b= no ali pismeno v moj urad za važ* na pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. lÄ5pl«|a-w SLAVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČiil MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovence» in blatom Hrvatom v slučajih „po^neba Točna in jsravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. PETER MADRONJCH. 415 Šesta ceste Phone Štev. 313. Calumet. Pozor, Sebo - Slova The State ^aak____________ ^ Vam daje~priIožno5t kupiti si veliko svoto ceš-] 100 kron za .... 1 3.95 500. “ “ 19.75 1000 “ “ 3.95® 2000 “ “ . .... 78,5(0 '5000 “ .... 194.'0ß 10000 “ 179.0# Pošljite bo morda cen» ž« vKia. N e od- danes, ne jutri. J litri — - , ™ i^,klada jte! V aši svojci v domovini s® v potrebiBosljita jiniTO Jtjleiiar skozi nas in boste napravili door® kupčijo. Fošljite na.mj| ^^waslov, denar nam pa pošljite ali v registrovane*! pisma, ad f '*i>\ •».nag^arv,-»g-ag« ■ ws»~a si.iv. urin. i H!sS»i,S poop, om Vstanovljeiia 3. marca 5915 na Calumet, Aticji. GLAVNI URADNIKI: Bredsednik: John Spreitzer, SIS Oak St___Calumet, Mich. Pcdprefe.: Jdhn Gazveda, 509 Tam, St____Laurini», Tajnik: Math F. Kebe, 420 7th St........Calumet, ” 11. tajj.: Jos li. Sedlar, Lindi» LakeAveSt.Laurini,m ’ Bjag*j»4!c : Jos. Sčheringer. Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: liev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORNIKI: Joh» •. ITtihek, 2140 LogSt...... ......Calumet, Mich. Jehu •točeiaca, 4055 Lim St.............. ” ” Matt fnssto-rieh, Osceola St.........Laurini» ’ ■ FOROTM1 ODBOR. Joh» S ti s bars ich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Straus, 2409 .B St. Calumet ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA. pie*>* tikaječa se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE 9 ir» •amie pošilja tv« pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani. Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbi-n® glissilo so‘‘Slov Novice.’ Ta mož, |ki smo si ga sauni izvolili ta mož od ločuje, kakšne bodo naše postave: bodrili za «iülavce de;,r<’ in-'poštene, ali naspreCn*. Ali voliš ti? Oe voilš, »»ii po svoj' vesti, ne daj se podkupiti ne ti. »e tvoj sodelavec, ne nihče izmed deluvter; vsi delavei volimo ket en mož a,a pravičnega svojih delavskih pravic. Ali ti n* v«li,ši Ne voHš« pa si že toliko let v Ameriki ? Sram naj te bo ! Molil in tiho bedi, ti tuiec v ameriki, beii kot tujec zadovoljen z zadnje drobtino in če ti ni všeč, vzemi šila in kopita in poidi — dom®v in doma komandiraj! Tujec pod t-»jo streho nima 26 IVI» A ÄKWTč,,, p i n n, fei’ $ \ V»e n» à K ì 11 r u S 1 L ù sl fì i frfifO 1 U LM 0 i» Slo». M Kat, Br. Sv, Oružint K. P. D. c, nu OALUIVIETCJ. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilieh-. Oak «t. Podpredsednik, Joj>n G-nzvod-ä Tam, St. Taj in »st, Louis Gasw»da403C Oak St Podtajnik, Frank Vesel.2311 Co Road Blagajnik, John Shutte Odličnik! zn 2 leti: Math Strauss Mihael Klobučar i» Jos. L*. Grahek, Od im tmiki za »no leto: Jofen Gostinca. John Pechauer, Math Pipan. ' Bolniški -ohiškevalci se-Za Red Jacket in Newtow» Matk F. pravice zabavljati, še manj pa trna pravic® komandirati!! iWcialna rev®lhei)a— čemu? J®*30’ ®*ue Jacket Albiots--. Joe Pamet rman pravi, da ima vsak človek pravigo živeti in jè opra- viČen, da pošteno preživi sebe in svojo d ražino, da si poleg tega. še nekaj prihrani za stara Jet*, Ali se ne dn tega doseči brez revolucije? Ali se ne da rzlepa dose-či postava, koliko na največ naj človek dela na dar' Mnogo deh,v-cev že denes dela sumo I ir dan. Ali se ne da i-zlepa doseči postava, tolik® mora ria-i manj hiti plača na dan sa delavce v. današnjih razmerah? Ali se ne da i zlepa doseči pestava, da bi vsaka kompanija vsako leto najmani enkrat j •frufeel, Yellow Jacket, John (üosenca Za Laurium: J#hu Gazvoda. Za Osceola: J®s. Bahor. Za Rayurfbauitown: Matt Strauss, Za Swedstown:Math Likovich, Za Stari Tamarack in TamaraelrNo.5. John D.Clrahek, Ža North Tamarack, Tamarack Jir. ki Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslaw’e'c M. F. Kobe. I V slučaju boiezm plača 'V ! društvo svojim Ihmcuan $2#.§4) me sečne ped pore za dobo 6 mesecev, a-ko bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe » »«daljnih $ mesecev pe$20A)Ö na messe Vsak čl ari se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertsmo za Sfovejssko - katoliško društvo -il*. *»-xwiK*e podporno slovensko neodvisno podporno društvo zdravniško bre.iškala svoje de- 8400.00 ali 800.00 »b enem je za- j « lavce, da jih iznozma, ali SV. JAKOBA. št- 2- S. K. P. Družbe. Ls s ri um. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druätyc na Laurium. In» svoje reine mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob ž uri popoldne » dvorani Gosp. Jo h r Sustarlo’na na Osceola cesti. Društveni odbor za feto 1919 Jakob Vei fein, predsednik. Jssjp Režek podpredsednik Jos !t. Sedlar tajnik Joh.» Šuštarič. blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-daviè, Peter Hrebec. OBP,ORNIKI ZA 2 LETO:' John Gršič, Jos, Vogrin, J s «ob Zira-■rerrnan Matt Stabler Maršal: ASt tj j a htuhler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bel niški obiskovalci: John Šuštarič za Laurini»; zn Ray in bard town m oko-dico Al artiii Štravs za Red Jacket in okolico Jos. R. Sadler Vslnčaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpor« po M.00 ira dan za dobo fi mésccev in nadahiih 6 mesecev plačuje Družba po’ 8?0.0tì na mesec Cela startnina je $800,00 oziroma $400 kakor sé hoée kdo zavaravati ISndai- so sposo- SHa afi pamet? Delavcem v razmišljevanie. Amer. Slovenec je prinesel v eni udi pii številk p®d tem naslovom članek, ki se nam zdi zelo umest-V sedan jih časih rekexistruksiji in delavskih nemirov. Zato ga inaiarne jStotoljem dobesedno). FredkratktiM ja imela ameriška socialistfròria sto**«a svo j« ko»ven-:ijo v Chicagu. Rezultat te konfe-ti]6 je bil, da sè ameeiška socialistična s trn * Ita - v »ačelih pop«lnoma strinja s-priü*i{)i ruskega bolj betama in da veruje v radikalni, Milini prevrat sedanje ameriške vlade, te se pera vi, da veruje v krmo revalueij®, češ, ker lo ta more preusWeji-M «lovefko družbo is dolavessm pridobiti njihove pravice. — V Ameriki je prav kliko delavcev, ki tako mislijo in istijo, kakor se glad resolucija, šscialistiene stranke. O -tem nam prči njej o mnogoštevilni »trajki, obavljanje ée* dwtgwijo in sploš ^niezadoroljBssrt «sed ljudstvom, dhsti med delavskim stanom. Naj •t torej krvavi s voto v« i vojni •ledi nova socialna reveluci- id v' Prede» »e v sedasjih časih, ^8 Ogreva za gscialno revolucijo ">j »ajpref debre preudari posle-zadnje svetovne vojne, ki v 8 v o j l premoči zgraljlja deiavon, mu krati pravioe, obtečnje mu življenje — m treba je samo huj-skajooega pocestnega govornika, ki zavpije: Delavec, krivica se ti godi, udarit —i» delavec še stiska pesti in komaj čaka, kdaj l»o po ceH državi zaoril glas. Udarimo! Ali je to pametno? Pomislimo veadar: A ko bi socialisti pobili vse kapitaliste in zažgali vse njihove palače, in če hi porušili vse cerkve in vse duhovnike, ki bi ljudstvo mirili, in če bi se vojaki in socialisti spustili v kravi boj, kaj bi bila pQsledica? Ostal» bi vam mrtva ruda, zadehli rudokopi napol podrte tovarne — toplin?«» m druge tovarne: tovarne za jioljedelske stroj«, napol uničene, tovarne xa izdelovanje oble,k napol uničene, vladni zavodi: pošte in sodišča porušena itd. Kaj bi ostal« od rdečkaste revolucije? Reo-imenti lačnili delavcev brez r~> kruha, brez tovaren, brez gespo- v. t darja .... Ge hočeš živeti, pestavi najprej tovarno, katero si sam porušil, pozovi inasiniste in tehnike, da ti postavijo mašine; katere sb-zdrobil, in ko bo zopet vse postavljene tako, kakor je bilo pred revolucijo, pot®»i naj pa aavlada namesto umorjenih kapitalistov stan Leninov iti Trotzki-jev; nekateri izmed naprednih zdravi, ali bolehajo, ali so bm še za ono delo, ali ne? Ali «i mogoče pregovoriti vlado, da bi farmarjem še bel; pomagala, kakor jim 'peuiagal Koliko je m: pr. v Ameriki lepe, rodevitve in popolnoma »jobdela- , n,e zemlje! V Ameriki ||v Ždružo-! ^BDJEBNOST: Za dobo mh državahjj ziv. nad 10# milijo meseC6v vej,a pristopni^ sam n«v ljudi, prostora m zemlje paje Rojak; paa]ljži[e R6 te prilike in v inei se za ato m stokrat vis.fe ■ . .v ___; število prebiyai«ev. hi ta rodovit- 1 r — - - - - na zemlja bi preživila vse.Delajmo nato, naj država.vsakemu delavcu varovan za izgubo-roke, ali nege za | D načuje drnzba tod! razne peSkodbe „r, - ■■ - , . i zan'bo r-ci:, nog tokofes i. 1. d òoOd, za izgubo esega oka, treh prstov na roki ali »a nogi $150.00 in Hiesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70e do $4.10 na me-5c. Za natančnejša 'po ) a s n ila se je j iberniti ria pr&ds..*ajn. ali blag. K obilnsM'* rvristopu v alfi Eiruìiveii Odbor. K obilnem n pristop* vroI Odbor- Sv. Mihaela na Calumet. Mieli. Ustanovljeno dne 17. avg. 1*12. Mesečne seje se vrše vsako četrto sedel jo po prvi maži v cerkveni dvóxan URADNIKI. Predsedwik, John Klol^echar Podpredsednik, Jos. Drnjpnan Tajthk, )n zapisnikar. And.Gombač!* Klagamik. Jos. Gazvoda ODBORNIKI. Louis Gazvoda. Jrs. B^hte, Atojs Jenič, Frame Šuštaršič, Job, Klobučar in Jos. Nevak. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Red, Blue in Véllow ..Tacket, lama-rack, in za okolico, jj s. Novak Lanrimri, Bayiobauli own .In Osceola in okolico; Aloje Jenič. mai'! poslanca, Frank- Brezovar. To društvo je samostojne, tor plača v slučaju bolezni 20.00 «a m^seo bolniške podpore. Vsmrtnine plača ver član 1.00 za pokojnikom, toraj c' več članov tem bolje. Društvo je §edaj za nedp.lofem cas znižalo pristopnino na »3.08 I Dglus se te prilike ter pristo))ite k društvo K obihiem pristopu vabi UR- tu ki ga veseli in danes stoka v mestih, omogoči že^jenje Ti a svoji lastni farmi! Ali je nemogoče ukrotiti Imate in monopol©? Danas država nbše suženj kapitalistov. Naj država-stroge pas», da sa izpelnuje dohod, ninski davek.! Najdržava napravi tak d«hodniaski davek, da kadar pride trust «o neke gotove visoke meje letnih dobičkov, da sodi alesi a j ves dobiček od te gotova .meje kot dohodninski davek v državno blagajne. Ali ne more zahtevati, drža-va, JOÜ pravzaprav ni še končana, naj se socialistov bodo gospodarili: bodo (b?ita »ajei jVkrvi. ki n L še possše-■lia; linj najprvo izkuša zaceliti 'ttfevnedin teles»« rane, ki jih je '°.]na zadala človeštvu in potem :*aj žele goveri • novi preknciji-skličemo vse narode celega lv<4a s k u pa| pred razsodbo člove-^painedi, a»j narodi po svoji Nsti odgovorijo, ali je bilo bolje, ^ je kita, ?«j»aj ali bi bilo bolje, je ne bile, slišal bi glas, ki s« razlegal do neba: Take vuj-1,9 v bodočnosti reši nas, o Gos-: Ni. Tudi če vzamemo naš sloven-narod, kakršen je po vojni, ^ če študiramo našo mlado >4u -Plavijo, vendar ne sinemo reci :b' vojna jp bila naša rešitev! vidi v bodočnost? Bog zna, 'a'" nas bo dovedla naša lastna "e«l°oa, naša verska needinost itd. Ji V. '“ćl smemo toliko: ^ politiki je vojna zadnje, ^strain© j se in najmanj zanes- ^1'’° sredstvo" v dosego političnih jitavifi, kajti najnedolžaejši in '4]2atiraneiši narod je v vojni «1,1 J ‘ . pra-aMfcgiftM in 8i z vojno Odmaku s tla za svoj obstanek. ^ l'ako je tudi pri socijalnom, ^‘riškem vprašanju. Lapit.ližem begateli, postali bodo zapevedu joči kapitalisti, večina vas delavcev h« pa delajo prav tako kakor jired revolacijo, samo taka dela, za ravio tako ali še slabšo plačo « Zakaj? Zato ker niso socialist« boljševik!, kadar pri koritu, prav niš boljši od današnjih kapitalistov. Človek brez vesti je — zverina. Zato j*b ker je boljševizem breaobsežen nauk, nauk nasilja in ne ljubezni, uauk krivice in „e pravice. zato boljševizem nima bodočnosti. Kdor se je z mečem al: z besedo bo-ril za obstoj boljševizma, bo kmalu iz-pozimi, da je bil v napačnem taboru. Socialna revolucija bi bila sto krat bolj grozna in krvava, nego j6 SVötOVDä vojna » • • • •» Sploh pa je velikanski nesmisel v Ameriki govoriti o kaki socialni revoluciji. Amerika je demokratska dežela. Fr; volitvah vsak državljan in vsaka državljanka voli poslance. Vsak posameznik ima en glas: tvoj glas ne šteje niš več in mo nmnfkakor glas največjega boga- lina..Kogar izvolimo, tega imamo. vplivati ali ira j vsaka .____korporacij* gstovimi pogo]i in na gotov način svoje lastne delava© smatra za nekake svoje sode-ln ičarje, da bodo skopni interesi ustavili meö kapitalom in delom Beko zbližan je, neke simpatije? Da, rse te in še marsikaj drugega se di doseči ! V »mrsikaterem oziru imajo druge države boljše pestane kot naša. Zakaj? Delavec, ij-udstvos« je predramilo, lzobra-zelo se je, študiralo je svoj lasten ■položaj, citalo je knjige,-Vi so učile, kako priti do boljšega kruha — in kadar je prišla volitev, s® v ljudski zastop poslali poštene, zanesljive može, ki s« se berili za zmago ljudskih pravi«. Ofl so driigod to dosegli, je pri nas t« š© veliko laže. Z revolucijo žugati Ameriki je - nesmisel. Res je, naše razeiere niso nermalne, je pri nas res marsikaj gnilega in bolnega. Toda abo je človek balah, ali ga boš šel ubijat? Z lepo,modro besedo mu 8/ettuj k zdravju, predpiši mu ako si zdravaik, primerna zdravila, in okreval bo! in kakor ne maramo zdravniiiov z revolverji v rokah, tako zamotavajmo tudi z gnevom v srcu take časnike, ki nas tolažijo s krvavo isecialno revolucijo'. American Yugoslav Relief. F- L. O. I- S- Mrs. E. II. Il ammari, pred-sedniea American Jugo-Slav Re-isf se je zavezala, da bo prisjie-vala vsak mestec deset tisoč dolarjev za p«moo otrokom v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je 20®,0(X) potrebnih otrok, ki dobivajo pe eno dodatno jelo na dan od American Relief Administracije. Clovekol-1 jubrii dar blagodejne Amerikanke, ki tako nesebično deluje v {olajšanje trpljenja med našim ' narodom v strnem kraju, pomuja , • I torej, da bodo vsi jootrebni otroci v Jugoslavi ji hranjeni radi njenega prispevka po en dan v vsakem mesecu. American Jugoslav Relief se je ta koj priglasil,ko je Hoover prikaza potrebo, ameriškega komiteja, ki bi deloval v pr.id; jugoslovanskemu naraščaju. Pomoč American. Jugoslav Reliefa je omogočila, da ae je Major (Jebhart pod«1! v J ugoslavijo in takn organiziral poinoajno akcijo, ki je de lanski rešila ded prebivalstva v tej zemlji, toliko trepeči nađi vojne. Ameriean Tugo -Slav Relief obstaja od decefnbra 1918. Njegov namen je prejemati in dediti de name prispevke za pomoč trpečemu človeštvu v novi Jugoslovan-‘ ski drža.vi brez ozira »a versko, iiolitično ali strankarsko naziranje. Deloval je v popolnem skladu z j Ameriškim Rudeciwi Krftem in poslal je tja «eie kope oblačila jio-tom te organizaci je. Nabral je do-sedaj $295,272.05 in izročil Mr. rioever-ju 230,000. Vsak oen-nabra» gre za direktno pom®č. Sveje uradne stroške pokriva a-wrerican Yugo-Slav Relief ie gredt štev, izvirajačih iz privatnega d.a-, ru. Nejplačuje ni kake na jemnice, kajti Dr. Harris iz New Torka j« blagodarno prejmstU urad» brez-jilaeno vporabo pirostorev nh IS. laastropju v 511 Fifth Avenue, N ew York City. Odbor A merican-J ugoslav Re-lief-a je sest-avlje» od Amerikancev, ki del »jejo nesebično v po-* moč jugoslovanski») otroko»i.Tier ’e 1) najbolj nujna p®treria danes v Jugoslaviji-posebna hrana zal normalni razvoj katero lira no je mogoče dobivati sedaj le s pomočjo p»sebne pomožne orga-i n Racije, in 2' ker je American j Relief administration Efuopean Children's Relief, pod vodstvom Mr lloover-je najbolj merodajna organizacij* m prehrano otrok, zato American T ugo-BIa v Relief pezi vije vse svo je pri jatelje in vse drug« organizacije interesirane v pomožni akciji za Jugoslavijo, naj ga podpirajo v tem njegovem bh-gedarnem delovanju. N'jegèv us, pek pemenja rešitev naraščaja v Jugoslaviji. Njegov neuspeh hi pomenjal bolezni in trpljenje mod tisočimi bednimi si» venskimi, hrvaUkitni ia srbskimi otroci, od katerih ja odvisna Dodo-ča sila i» uspeli nove države, za ustanovitev katere so aa borili Mio venel, Hrvati m Srbi. Darovi za Children’s Relief naj vpožiljajo na American DRÜSIV0 S V, PETBi. št. 30 K. S. K. J- v Calumet*. ima svoje redne mesečne seje vsako d-rrigo nedelj-o v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske ear-lcve sv. Jožefa. Uradniki za feto 1919. Breižsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zu»ich. Tajnik ira zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajsik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA, LETO. Geor.geKotze. John Turk in Jos Wars® OD'BOÄNiRI ZA 2. LETL John Music, Ifrank Vesel John LamiÄ Porotni odbor iebael Sterk Nick Mrak in. Frank BentSd. Poslanec, Math F. Kob«, maršal, Peter Hrehec. Vralrar. Math Schwaiger. Bolniški obiskovalo!. Za Red Jacket, Yellow Jacket; Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5t.h. St. v prodajalni). Za Lau-rinanc Joe. Widosh. Za Raymbaul-town Osceola S weds to wn :: John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle K obilnemu .pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Giriia i*n Metoda št* 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. K. J. tpia svote redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prosperili dvorane slovenske «erkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1-919 so Pred. Jos. Plan tz Podpred. Math Strauss Prvi taj. in zastop. John 0, Zunlch Zapisnikar: John Ilenich. piaftaiuik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Su nič Jr,John Gbžfeiea in John Ilenieh Odborniki za DVBAeti Frank Paulich Martin St»a)i£<. John Startz Maršal in Poslanec: Matti Kobe ml. V slučaju bolezni so najprej oglasite, pri tajniku John D.ZuniehM098C.one.8f.. Jednota plačuje v slučaj« bolezni $3 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za’ izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti N‘bil jlfmmu (icanij prvesa razreda *1500, druge?® Iftisired» 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $2S0, Vsi eddaljeni elani pa /amoral j bVO je bolezen pismeno naznaniti isti das ke zbalijo. K obilnem pristopu vabi O D BOH, _L . ITOTM©VIJ W1XA LETA^VS. lirelaots k liners Bank CALUMET, MICH. Glavnica * $150,000.00 Prebitek im nerazdeljen dobiček 250#00.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del -vaših PRa trenutek prejšnji pry pir, slušajoG nedolžno besedičenje spremljevalko. Gospa se je kmalu postorila z izgovorom. «Ja jo beli giava. kmalu nat^ se je'poslovil tudi Janko z Alfredom. Pri od h a «Ir je re k itti Helena ljubeznivo; "Prosili vas, gospod Stanič, ne zamerite mami, ako vas ja Mtažali-la, Moja mama je tak® čudna; jaz pa m ialini tak«, kakor vi” in slis— »Ša lim je roko z ljubeznivim aas-meboHi. •‘O, prosim, gospica, meni ge spodobi, da se opravičim, ker sem govoril morda huda jo name. Veseli me pa, da se vjemate z manoj.” "Podite breg skrbi, inaino potolažim jaz. ti ploh pa niste "m,ogli drugače govoriti. Ob- gospod Stanič, že dolgo mi je nekaj de-l| l«lo v srcu, «la ae dela mama prav ua grešim jaz, ko govorim tuji jezik dogi n; bi lahko svojega rodnega . Iz tega dvoma »to me rešiSi Jj vi,-ko ste oni včeer, take «dlečno Bgevo-rpli. — Lepa hvala vam za K to!” Se jedan krat ga je ljubo po-f. gledala potem pa šla. V. - Odslej je vstajala v Jankovi I duš« pogost» neka podoba. Ni se , je branil,ako »iti je prrpjavala nad : jknjjgo, v kateri je cibai.Da imela te je toliki) moč da se je pridu i ei-ggtateìj sklonil od knjige in se k' zamislil.• A taka zamišljenost ni brez polh iMsna. Ako se je Janko izpfehajal |||po wtn, zanesle so ga noge nehote pred o»o lopo, kjer je sedela He-ffileaa, in Janko je stopil tedaj na-' vadim vanjo ter sedel v kot. Minuli so bedni, in s Sela ni bilo nikogar na Gabrovec. Janku jw potekal čas jednakomorno: sedaj je čital gaspej dauones-i iz “Haussehatz-a,” sedaj je napravih z učencem izlet na majhnem vozu •edaj zopet sedel v znani lopi in ital ia premišljeval. IN e ko go ju-,!>ra prinese pot iz trga mnogo pi. lem on Gabrovec. Ko odda baroni, kar je bile nanj “naslovljeno vpraša, ali ni tukaj v gradu tndi »«ki gospod Stiuič?' Baron mu jntrdi in ga pošlje v drugo nadstropje. Mret, prileten, dobrovoljan možiček H.botrka na vrata Staničeva. Janko mH ni bi i.odšel k Alfredu in se je Bdvzal iz sobe. Začudil se je, vi. znanega moža s pismom v ro-To mora biti kaj p»seb»ega, ser je doma naročil, da naj mu žejo, ako se prigodi kaj nen-a-ega. |I.biBtno odpra pismo, eegfu- naslov b bil nerodno napisan. letala mu o mala sestrioa neekrotno, da se tama bolni in da ga prosijo, naj nde takoj v Ljubljano. Na kou-si pisma je bila napisana bedi,"at-a”, toda 'ostrica jo je pne-! ala; najbrže je'mama hotela podati nekaj o atia se je skesela, S kudo elu-11 jo v s.ou seje .uko oipejjal na postajo še tis-dopoldne. Oim biJfie Jje privai Ljublani, tem tesneje mu je lo pri srcu. Mama ja belna — ata — — ? Ooi piečrban.i “ata’ u ni dal miru. --- Brišedši v Ljubljano je od-'hitel na stanovanje stariŠev. Prod hiše je videl, da so lesena okna zatvorjena. Hita-» je stopil v liuto s trepetajočim arcean . Tiho je odprl vrata in jih zopet lahno zatrl . V sobi je bilo temno da od začetka ni ničesar razločil, urišedši s svetle ceste. Postal je pri «Ilirih in počakal, da se oči privadijo teme. V tem pa zakliče sestric» ob postelji matere: “Mama, ej, Ivan je prišeP.” Materina postelja je bila tako postavljena, da je imela bolnica .obraz od du rij proč obrnjen in te rej ni mogla videti prišleca. V tem trenutku je dremala. Janko stopi hitro k postelji "» stisne roko bolnici- Bila je koščena in bleda, Ustrašil se je, vi deč materin obraz, kako je bled in upadel.Mati njegova je bila lepa v mladosti in še tedaj k» jo je videl zadnjikrat ni bi obrez brez lepote, dasijo bil vel in riaguban.Ssdaj pa so bili .laća popolnoma upadla. Kosti so se povečale, hos se je poostril. Na obraz ni bilo videti kap ljice krvi, tako je bil bled. Na čelu,pa |6 bila dolga p.praska s strjeno krvjo, ki je podajala obrazu grozno podobo. Janko je odrevenel, videč materini obraz, v srcu, ko je čital pi-1 smo in oni prečrtani “aita”, pre vzela mu je sree. Grozna misel! Na obrazu bolnice se je pokazal lahen nasmeh, kakor pade v pozni jeseni za hip solnimi žarek na umirajočo prirodo. Stisnila je roko sinu 111 ga pogledala v oči. In ko ga je neka-j časa zria, zalesketali sta se dve solzi v medih, velikih očeh. “Ali si zdrav?” izpregovorila je tiho. “Maina, kaj vprašujete za moje zdravje, ko sana» tako trpi t»?'” Janko je sedaj dobro videl. In čim bolj sej e navadi! teme, tein blodejši in slabejši se mu je zdel materini obraz. Hvala ti, *noj Jank®, da s;i me uslišal in si prišel. Meni je tako hudo — oh teko budo!” iz težko sopečih prsij se je izvil globok vzdih. “ Mama, kaj vas boli? — ' Kje vam je slabo? —*Ali imate zdrav, mka? vprašal je . inehko Janko- “Ni treba zdravnika! Db, dohtar stane, —• jaz pa — —”, bolnica ni končala stavka. Janko pa je razumel, kaj hoče reči. Obrnil se je do sestrice, ki je med tem sedela na stolu ol» vzgla-vju in držala v roki dolg mušnik Na obrazu je ležala žalost, ker so mama balin vTudi ji je bilo tesno, ko je sedela ves čas talco v pol -temi. in je us anni ca dremala. Tak-ò je bilo tiho, ltfeiira, ta stara tira, o kateri ji je mama pripovedovala da je starejša, mnogo starejša nego ona, je jednakomerno ; nihala. Gledala je pozno na brata Janka Mušnilc ji je zdrčal iz ročice na tla. Janko jo je vpraša«!, ali bi znala pot k doktorju N., kar mn je živahno pritrdila. Mati je uganila, kaj namerja sit». Hotela je zabraniti. “Ne, Janko, pusti! Anica, ne hodi!” dejala je hitro. “Mama, čemu bi.ne poslal 1 po zdravnika? On vam bo vendar pomagal.” “Ne, sin, ne bo nič pogal, jaz čutim tulijaj notri v prsih, da ne mone pomagati. Z mojim življenjem —” ni hotela izustiti besedij “pri koncu”, ko so ji padale oči tia hčerko. Janko pa je v sej ad 11 o naročil Anici, kam naj gre in ’.kako naj reče. Brno je odskakljala, za-vezavšasi nobec na glavico. "AH imaš ruto na glavi lepo zavezanoT’ *praša jo mati. “Imam, imam. Sa j znam sama zavezati!” ogla=w se Anica pai v»a- SLOVENMvE NOVICE SEPTEMBRE 26 1.919 tih ih odide. “Rajša bi videla, da bi ga ne, klical; ker pa lioées po vsej sik' naj se zgodi tvoja volja) .Pomagati ne more nič;” Janko je pomaknil stol tako da je mogel gledati materi v obraz “Tudi zaradi neka druge stvar i bi ga ne hotela4. — Moj Janko!’ — ob tem je stisnila roko mladeničevo — “to je skrivnost, katero povem le tebi. Anica ne ve in ne sme vedeti ničesar o tem. Tebi zaupam, ker si odrastel in boš tako sodil, kator.je treba, ker 91 sin. Toda obljubi mi, da pozabiš, ali vsaj storiš, kakor bi pozabil!” ‘’Obetan vam.” Jankojje hlastno poslušal, obraz mu je obledel od črnih sluten-], ki so imele sedaj postati resnične. “Janko jaz ne bom živela več dblgo. Ko bi bila sama in bi vaju ne bilo umrla bi srčno rada.Oh,tukaj -m svetu nisem imela nikdar dobro.Odkar sem ®može»a, trpim. Ti poznaš očeta, on je aesrečtm -človek. Ko sem ga vzela, nisem vedela, da rad pije. la to je bila m'oja Mesreča. On ja sicer dober človek, ako je trezen ; če pa se ga napije, tedaj je ls»kor divji. Ko si bil še ti doma, ni si upal z menoj grdo ravnati, bal se je tobe. Po tvojem odtodu pa je postal hujši. Koliko sem jaz pretrpela v tem času!” bolnica je prenehala z globokim vzdihom. “Ba kako je to, da mi niste nič •pisali, da se vam slabo godi?’'’ 0-pomnil je sin. ”Kaj bi ti pisala, ko ne moreš pomoči in si le skrbi delaš! bolje da sama trpim in zakopljem svojo žalost v svoje srce! Kako je včasih razgraja! in vpil, ko je p ušel o polnoči domov! Oh, ta sramota, katero sei» uživala ob ljudi, kako me*je bolela! Proti koncu pasem se privadila, in sedaj rni je vse-j.eiino, naj reko ljudje, kar hočejo. Jaz ne moremo prav nič za to da je oče tak pijanec, jaz sem nedoločna.“ ,.Vi ste nedolžni! Janku je prišla solza v oko. Uboga mati, koliko sije prizadevaja, da bi odvrnila očeta od pijančevanja, koliko je pretrpela, koliko noči j je premila, wa vzglavju, s solzami napojenem, koliko strahu je prestala: ljudje pa ii očitajo, da je mož pijanee kakor bi bila sama to zakrivila! “Zadnjo nedeljo pa je prišel domov, ko je polnoč že odbila. Bila sem še po koncu, brala sem iz bukev Tomaža Kempčana, ki so mi najljubše ker se ž njuni tolažim, kadar sem sama. Ba oče pride močno pijan domov in Jjstrašno razjarjen. Jaz mu prinesem z ognjišča kavo in mu jo postavim na mizo. Oh pa se je ne dotakne; nekaj časa je drema! “v kotu potem pa sem mn rekla, naj izpije. Nato je poiskal zajca in se začel sezuvati-Jaz mu rečeni zopet naj izpije kavo, tedaj pa zavpije, prime zajca in ■— me udari semkaj na čeio potem pa me začne grozno tolči po hrbtu, da sem padla na tla, in čudim se, da nisem izdihnila Bog je dal, da se ni Anica vzbudila nad kričanjem in da ni videla, kako oče tepe mater. Ltekletoe je bistroumno in ne bi pozabilo tega in očeta bi sovražilo. Jaz sem mu se onesvestila. Ko sem se vzbndi-d 1 la, je smrčal oče na postelji. — Od onega večera čutim grozne bolečine po celem životu in strašno sem slaba. Nisem mogla drugače, da sem legla. Čutim, da se mi bliža konec, zato je pisala Anica, da pridi. — Sedaj veš, ljubi moj Janko, kako j» to, da sem bolna — , tod,a prosim te ne reči očetu hesed'oe o tem, da veš. On je sioer dober človek, — le pijača, to žganje je peklenske. Jaz sein mu odpustila da bi mu še .Bog odpuskl!” Bolna MiaL je bila upehana po pripovedovanju. Zamižala je in se oddahnila. J anko je gledal bledo materino obličje in črno prasko na | njem. Torej je ros, kar je slutil! Njegovo se —ni si upal misliti besede: ubijalec! To je 4bila grozno misel. Čez nekaj časa odpre mati oči, pogleda okrog sebe in pravi; “Kje pa>je Anica?” f “Ne veste, da je šla po zdrav- j sika?” Opazil je, da so ji oči zmedene. “Bo dohtarja? Saj sem ti reicht, da ni treba!” Tu priteče Anica, in pove, / da zdravnik kmalu pride. čez kake pol ure je res prišel. Pogledal ]d bolnipo in vprašal, kje je dobila prasko na čelu. Mesto nje je odgovoril hitro Janko, da se je ponesrečila, na kar je zdravnik zmajal z glavo. Zapisal je prašek, kar pa je bilo le na videz kakor je takoj spoznal Janke. Ko je spremil zdravnika pred vrata, le ta znaajal še jed en k nat z glavo in se po ovinkih izrazil da 111 nič upanja. V ono ponesrečenje ni ve rovai, kakor je bilo spoznati iz govorjenja. Oni večer je dal Janko priuest-iz gostilne močne juhe in mesa. Anica je z veseljem jedla, «božica ni od nedelje sem xbila sita. Prinašala je vsak dan iz gostilne za par krajcarjev borno kosiloe za bolno mater iss za sebe. Mati pa ni mnogo jedla, le juhe je malo pila. Potem j’e pristavil luč na mizi. co poleg postelje in čital materi iz njene priljubljene’knjige! Anica p? je na nizkem stolcu poslušala in gledala velikega brata. Očeta ni biio, od nedelje sem je prihajal le spat domov, j ekla ga je menda vest, in ni mogel zreti žene v po, stelji. Drugi dan sta sc menila Janko in mati še o različnih stvareh. Med drugim je naročala mati : “Prosim te. da skrbi za svojo sestro. Oddaj jo meji sestri na deželo; ko pa boš sam svoj gos-spod, vzemi jo k sohi! UborJca-še tako mlada m mora že mater izgubiti! — Oh, kako življenje bi imeli lahko, še bi bil oče moder in pameten I — A nam m ' vsoje- IjO.” “Ne govorite v »udar še smrti ko se vam lahko na boljHe obrne!” tolažlkje Janko. Toda bo lotica ga ni poslušala. “Kako sera se veselila, da boš ti gosped n« se m.i bo kdaj boljše godi1!»' Komaj 3eui čakala, a bog-nečte, da bi dočakala, Bog ti daj srečo, moj Janko, ne pozabi sestre in tudi očeta ne, slišiš, tudi' očeta nepoaabilOn je siromak, veliK siromak.” Tako je še gov.orila popolJue. Poljubila jej večaat Janka ir, Anico, katero jo moral Jànko privzdigniti, ker se bolnica ni mogla skloniti. Proti več&rn istega dne pa jxistalo bolnici Slabo. Janko je prržgal blago slovijo»« svečo, katero je poiskala Anic« v omari, in privzdignil vzglavjo. Anica pa je pokleknila ob postelji 111 začela moliti očenaš, dočibi ji je jok hotel zadušiti nežni glas v grlu. Bolnica je odpn 1 oči in dejala komaj razumljivo; hKje pa je ata?” Na očete je Jani o skoraj pozabil. Prejšnjo noč ? a ni bilo domov. Najbrže je zvedel, da je sin doma, zato se ni upal domov. “Anica teci pc ata v tovarno, saj vaš, kje je! Rt i, naj pridejo takoj, da mama žel' jo! — Pa hitro morajo priti, prav litro!” dejal je Anici. Glasno jok ;e je od šla. Bolnica pa je Jela hujše hro-peti. Janko .je gl no molil Ceš-Öen am arijo. Še jec n krat je odprla oel in pogledal Janka, kater-Hiu je trepetalo src» v^prašli «d ža. Jošti. Izkušala je nekaj izgovoriti) toda glas ji je zastal v grlu. Glo-ibok vzdih in- bila je mrtva.Janino je omahnil na atol in uprl pogled 'tete-..', f’ jte •> ■■: - ■ L. ,-f te; ;j ■;/ Denarno Stanje j First National Bank of Calumet Ob sklepu pestovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Đa prihranite del svojega zaslužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prkiesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Dalumetu. Celotni Stan i Finske vza jemne Znvarovalnice v Calumet, Mich. Ali potrebuete očala? Ak° p.h da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno »zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres im raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fablen k Oo. 32 peta cesta;- Calumet, -Mich ua smrtpobledi obraz. Nato je zatisnil oči svoji blagi., ubogi materi. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev. ... 0,297.00 •Sedanja rizika zavaroval- nine Dividenda izplačana eia- nom . , Požarne izgube -.1311,250.42 Vrednost v gotovini. .. 2§(5.263.48 Naraščaj denarja v zadnjih sed- mih »edh. 1912 '..... .... 127.284.81 1913 . 1219,067,45 1914 . 140,991.97 1915 156,150.60 1916 159,020.74 1917 179,829..% 1918 206,263.48 DIREKTORJI:; Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John: Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom- blagajniki- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, dborn ika. Kmalu je pritekla Anica, za aio pa je stopal oče. Janko je stopil na straa, oče pa je šel k po stelji, ne d; bi pogledal sina. Videč mrtvi obraz svoje žene ja zajokala ob mrtvi mamici, proseč jo, da naj jo pogleda. A Tibožice je zaman prosila. (Dalje prSiodnič.) Nesreüa se prigodi — bodite pripravljeni. Pain-Expelkr pomaga takoj^pri pah-, nenju, udarcu ali opeklinah. Pazite na znak SIP RO-T^Èpseli lekarnah po 3fce " w>5c ali pa na F. AD. RICHTER & CO.. 386-330 Broadway, New liork Richterjev Pain Expeller sidrom z