Amerikanski Slovenec : List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S’ K. Jednote, 30. številka Joliut. Illinois, RO. junija leta 1905. Imetnik XIA GLAVNA BITKA SE SE NI BILA, Japonci pač skušajo prodirati in Ruse zajeti, ampak doslej zaman. Mirovna podajanja sredi avg. Petrograd, 22. jun. — Japonci polagoma prodirajo severno, a Rusi se umikajo, da se izognejo zajetju od strani. Soteska Gunšu, 23. junija. — Upanje na skoraj šen sklep miru pojema. Vročina je neznosna. Japonci več ne stiskajo Rusov od juga. Soteska Gunšu, 24. jun. — Vse je ob ruskih in japonskih legah mirno. Tokio, 25. jun. — Sovražnik, ki je zasedal severozapadne višine pri Mančensu, je bil popoludne22. jun. napaden in pregnan, a oddelek sovražnikov se je trdovratno upiral, dokler nismo'vzeli višin z veliko silo. Petrograd, 26. jun. — Mirovna konferenca bo zborovala v \Vash-ingtonu šele po prvem tednu avgusta meseca. Japonska armada večja. Petrograd, 26. jun. — Car Nikolaj je prejel danes dve brzojavki gen. Linjeviča z dne 24. in 25. jun., ki se nanašajo na dogodke 21.in 22. jun. Zadnjega dne jeQbil japonski poskus, zavrniti ruske predstraže v dolini reke Kao, odbit, dočim so Rusi v okraju Hajlunčen pri Nan-šančengu prepodili japonske predstraže. Proti Ufanglu prodirajoči Rusi so se umaknili, ko so razkrinkali znatne japonske oddelke. Zadnji so zasledovali Ruse in zasedli Julangcu v okraju Hajlunčen. Japonci so spet jeli prodirati blizu Šimiaoca in napravili energičen obhod. Vsled tega so se Rusi umaknili, da ne bi bili prestriženi. Brez bojazni za Llujeviča. Petrograd, 27. jun. -- Vojaški veščaki smatrajo položaj generala Linjeviča za upapoln. Ne verjamejo, da bi mogel biti zajet, a računajo pa tudi ne z možnostjo ruske zmage. Po njihovih mislih se bo Linjevič, če maršal Ojama udari, umaknil proti Harbinu, a Vladivostok bo moral prepustiti usodi. Po zadnjih poročilih z vzhodnega bojišča, ki so 36 ur stara, je Ojama desno rusko krilo in središče potiš nil nazaj in se potem zagnal proti levemu krilu, ki se je tudi moralo umakniti. (Pri tem se gre za čvte daleč v ospredju armade.) Vruskem generalštabu mislijo, da se Linjevič prav lahko ubrani zajetja ali nenadnega napada. Mirovni pooblaščenci. Petrograd, 27. jun. —Pogajanja o konferenci v Washingtonu se bližajo svojemu koncu. Ko se je sklenilo, da se imajo pooblaščenci sestati v prvih desetih dneh meseca avgusta, preostaje samo še, imenovati zastopnike obeh vlad, kar se zgodi v bližnjem času. Ko Japonija imenuje svoje pooblaščence, bo Rusija imenovala nemudoma svoje. Kuropatkin usmrčen? Petrograd, 28. jun. (2. ura zj.) — Po mestu se je sinoči raznašala govorica, da je bil general Kuropatkin usmrčen. S to govorico je bila v zvezi druga, da je armada Nogi-jeva prestrigla 70,000 Rusov in da je bil Kuropatkin ujet. Niti iz poročil na generalštab niti iz casni-skih brzojavk se ne more ta vest potrditi. Člani generalštaba pravijo, da niso dospela nobena poročila posebne važnosti. Neko poročilo generala Linjeviča pravi, da Japonci neprestano prodirajo in da se ruske predstraže pod pritiskom umikajo. Govorica nepotrjena. Petrograd, 28. jun. — Generalštab naznanja, da ni prav nobene vesti, ki bi potrdila divjo govorico, da je general usmrčen in del ruske armade obkoljen. Nasprotno po-loča generalštab, da so Rusi dobili bistveno zmago. Po generalštabu dospelih poročilih so bile vse operacije doslej samo priprave za glavno bitko, ki se še ni začela. Japonska gibanja v Koreji smatra za jako resna in misli, da nameravajo Vladivostok prestriči in oblegati. Rusi pa se jim hočejo zoperstaviti ob reki Tumen. Cigani kot ljudožeri. Dunaj, 28. jun. — Pod strašno obtožbo, da so več ukradenih otrok usmrtili in pojedli, je bilo prijetih 20 ciganov pri mestu Jaszbereny na Ogrskem. Vodja teh rokovnjačev je baje sam pojedel 18 otrok. Osleparil za $1,000,000. Philadelphia, 26. jun.— Podrobnosti o ponarejanju, ki je povzročilo izgubo od $750,000 do $1,000,-000 gotovim bankam in trustom v tem mestu, so se odkrile, ko se je zaključila zapuščina Benjamina H. Gaskilla, ki je bil nedavno odlična osebnost v finančnih krogih in je pred štirimi tedni umrl. Preiskovalci njegovih finančnih zadev so danes izjavili, da so se certifikati, glaseči se na malo število delnic, v premnogih slučajih sleparskim potom zvišali na stotine delnic, nakar je Gaskill na ponarejeue certifikate dobil skupnih posojil v omenjenem znesku. Odkritje vzbuja velikansko senzacijo. VIHRAJO NUUSKEM. Socialisti in jmlje so povzročili krvave spopade v Lodzu in drugod. Upor na bojni ladiji v Odesi. Čuden vzrok samomoru. Hamburg, 26. jun.'— Gospa Liza Schenk, ki se je po poklicu postila, je izvršila samomor s tem, da se je obesila, ker ni hotela umirati gla^u, a s postom se ni mogla več preživljati. Ogromno priseljevanje. New York, 25. jun. — Priseljevanje je še vedno ogromno in prekaša vse prejšnje rekorde. Več nego 72,000 priseljencev se je izkrcalo na Ellis Islandu izza 1. junija in do konec meseca jih uradniki računajo na 84,085, dočim jih je došlo lanskega junija 51,631. Cerkev gradili 1,600 let. Pariz, 24. jun.— V mestu Troyes je bila ta teden slovesno posvečena cerkev, ki se je gradila šestnajst stoletij, kajti zaceli so jo graditi v tretjem stoletju in dovršili so jo zadnjič. To je cerkev sv. Urbana, zgrajena na ukaz papeža Urbana IV. tik hiše, v kateri je bil on rojen. Cerkev jezidana v gotskem slogu. 11 letna junakinja. Aslieville, N. C., 26. jun. — Enajst let stara Nannie Gibson je mahala z rdečo kikljo in -rešila vlak, da ni zadrdral na zrušen most in se prekucnil več sto čevljev navzdol po strmini. Southern železnica je deklico vprašala, kaj želi v nagrado. Zaželela je .pohajati šolo. Železnica ji je poslala ček in odgovorila, da bo skrbela za njeno vzgojo in pozneje tudi doto Slučaj kriv železniške nesreče. Painesville, O., 26. jun. — Da je bilo odprto ogibališče, ki je razdejalo Twentieth Century Limited vlak v Mentorju dne 21. t. m., slučaj, je izjavil danes “coroner” York, ki je danes tu začel tozadevno preiskavo. Paderewski dobil $7,000.- New York, 25. jun. — Sedemti-soč dolarjev, niti toliko, kolikor zasluži na en večer, je dobil slavni igralec na klavir I. Jan Paderewski od New York Central | železnice-za poškodbe, ki jih je zadobil dne 22 aprila, da je še sedaj bolan. Tožil je železnico za $25,000. Lodz, 24. jun.—Včerajšnji “črni petek” v Lodzu zatemnjuje vse strahote petrograjske “krvave nedelje”. Število žrtev se še ni mpglo natančno določiti, a govori se, da je bilo kakih 2,000 ljudij usmrčenih in ranjenih. Nemire so povzročili socialni demokratje in člani zveze zvane “Juedischer Bund”, ki so hoteli maščevati svoje v sredo usmrčene prijatelje. V četrtek so zače.li delavci napadati vojaške patrulje. Ob spopadih je bilo usmrčenih devet oseb, 2 častnika in 7 kozakov. Eden izmed zadnjih je padel na strel, ki ga je sprožila neka 13letna j udinja. Ob jutranjem zoru se je začela groza. Vsepovsod po mestu je vladala anarhija. Proti večeru so gradili barikade v judovskem predmestju. Možje so plezali po strehah, rezali brzojavne žice in jih metali čez ceste v zaviro. Navsezgodaj sta bili vrženi dve v vojašnice. Ob eksplozijah je bilo dvajset vojakov usmrčenih ali ranjenih. To je dalo znamenje za prelivanje krvi, ki je trajalo do večera. Ob 11. uri so vsi delavci v tovarnah ustavili delo, nakar so prirejali demonstracije po ulicah. Kozaki, dragonci in pešci so razganjali množice. Ponekod so se čete polivale z vitri-jolom. Žgoča kiselina je prizadete vzpndbadala do besnosti in povzročanje strašne prizore. Judje beže iz Lodza. Lodz, 25. jun. —Najresnejši boji med Vojaštvom in štrajkarjiso končani, a v predmestjih so še tupatam praske. Judje beže iz mesta. Nad 12,000 oseb je že zapustilo Lodz in vlaki so prenapolnjeni. Med izgredi je drhal razdejala 35 vladnih žga-njarn in pobrala ves denar ter ga dala v blagajno sociališke stranke Izgredi v Varšavi. Varšava, 26. jun. — Mesto je slično taborišču. Pešci in kozaki tabore po trgih. Patrulje marširajo po cestah. Prodajalne so večinoma zaprte. Ponekod so napravljene barikade. Štrajkarji streljajo na ljudi, ki hočejo iti delat. V judovskih predmestjih je vse razburjeno. Kri bi že tekla v potokih, ko ne bi bilo v mestu štiriintridesetih batalijonov pehote. Sinoči je bila vržena bomba, in ranjen je bil policijski načelnik Pavlov iz Czentochowe poleg sedmih drugih oseb. Obležiio stanje. Lodz, 26. jun. — Generalni guverner je proglasil obležno stanje čez Lodz. Število žrtev zadnjete denskih nemirov presega 1200. Doslej so bila pokopana trupla 348 judov in 218 kristijanov. Nad 700 ljudi leži ranjenih. Vlada kos položaju. Petrograd, 27. jun. — Jz Lodza je dospela kar cela butara poročil, a malo je čuti o zboljšanju položaja na ruskem Poljskem. Po poročilih iz Varšave je imel proglas štrajka le malo uspeha in oblasti so dokaj kos položaju. Vodje in agitatorji so že večinoma v zaporih. Vsega skupaj je zaprtih nad tisoč oseb. Upor na bojni ladiji. Odesa, 28. jun. — Moštvo neke bojne ladije se je uprlo in je umorilo častnike. Uporniki baje pretijo me stu z bombardiranjem. V luki miruje ves promet. Petrogra'd, 28. jun. — Upor na vojni ladiji “Knjaz Potemkin” se je dogodil, ker je bil neki mornar na ukaz poveljnikov kar ustreljen. Ta mornar je v imenu svojih tovarišev izročil prošnjo, v kateri se je prosilo za boljšo jed. Da so vsi častnijc ali večinoma njih umorjeni, še ni potrjeno. Mornarji so nesli truplo svojega ustreljenega tovariša na suho, in temu dogodku je sledila velikanska razburjenost. Na tisoče štrajkarjev se je bralo, ogiedavajoč truplo. Ko je hotel oddelek vojakov razgnati delavce, so se ti postavili krog krste kakor zid in so krepko kljubovali kozakom. Pri tem je bilo več ranjenih. London, 28. jan. — Brzojavka iz Odese pravi, da gorijo vse ladije v luki iu da so uporni mornarji na bojni ladiji “Knjaz Potemkin” ustreli1 i iz topa, vsled cesar so bili štirje kozaki usmrčeni in sedemnajst jih je bilo ranjenih. ’Uporniki so se polastili neke ladije s premogom. Vsa skladišča na obrežju baje gore. Izgredi vsepovsod. Petrograd, 28. jun. — V mestih Minsk in Kovno je drhal napadla po ulicah policaje in jih krvavo pretepla. V Kovnu so bili jetniki osvobojeni iz ječ. V.Kijevu je demonstriralo 200 judov z rdečimi zastavami in kričalo: “Doli z vojno stranko”. Razgrajače so pregnali žandarji in kozaki. V Odesi se je štrajkov položaj poslabšal. Straj-kärji paradirajo po ulicah in silijo dejavne voljne delati ng štrajk. V Varšavi se je štrajk grozno razširil. 60,00'- rezervistov je sklicanih k orožju radi nemirov po Ruskepi. Štrajk v Steeltomi. Harrisburg, Pa., 27. jun. — Ker ni hotela “Pennsylvania Steel Com pany” priznati krajevne zveze zvane Association of Housesmiths and Structural Steel Workers”, je bil proglašen štrajk v kompanijski tovarni v Steeltonu. Štrajk bo prizadel več velikih pogodb za mostove, ki jih izdeluje kompanija. NEMEC IN FRANCOZ SE NE BOSTA BILA, Radi sultanata Moroko nastal prepir, da se pisarilo že o vojni- V poravnavo rajši konferenca. Berolin, 27. jun. — Nemški od govor na francosko noto glede konference v rešitev morokanskega vprašanja se je odposlal v Pariz. Nemški kancelar,zastopa stališče,da je vprašanje glede sultanata Moroko mednarodna zadeva, ki se mora rešiti na posebni konferenci. Kar se tiče vpitja o vojni med Nemčijo ter Francijo in Anglijo v inozem skem časopisju, je opomnil kance lar: “V dejstvu, da predlagamo konferenco, leži jasen dokaz za to,-da ne želimo vojne s Francijo. , Ce hoče kak narod vojno, pač ne išče poravnave na konferenci.” INemci svarijo. “National-Zeitung” svari Francoze v očividno navdihnjenem članku,naj se ne prenaglijo, in izjavlja, da se Nemčija ne bi bala vsiljene ji vojne tud danes ne,kakor leta 1870, vkljub svoji miroljubnosti, če se gre za narodno čast in svetovno stališče nemško. Francpzi odjenjavajo. Pariški poročevalec “Tagelblat tov” piše o mišljenju v francoskem glavnem mestu: “Očividno je, da zadobiva veljavo po razburjenosti zadnjih dnij sedaj žedasi polagoma “druga trezna misel”. Uradni krogi itak niso mislih na vojno že od začetka, a časopisje je neprestano slikalo krvav spopad kot neizogi ben.” Izgubili tožbo za $.J,ÛOÛ.Uü0. New York,'27. jun. — Odškodninsko tožbo za $3,000,000 so izgubili preživeli od parnika “La Bour gogne”, ki se je ponesrečil pred sedmimi leti. Združ. držav okrožno sodišče je danes izdalo tak razso-dek. Dobili bodo samo $22,664, kojo svoto jim mora izplačati “Compagnie Generale Transatlantique” z obrestmi vred. Boj za vdovo. Poplar Bluff, Mo., 25. jun. — Mr. in Mrs. Booth, Mr. Vandepool in Mr. Parrett ter neka mlada vdova so šli sinoči ribarit v tukajšnjo okolico. Gg. Booth in Vanderpool sta se jela prepirati, oba občudovalca mlade vdove. Booth je bil ustreljen v glavo in usmrčen v hipu. Vanderpool je prejel dve kroglji in umrl danes. Parrett je bil ustreljen in usmrčen, ko je hotel miriti. Pogumni roparici. Denver, Colo., 24. jun. — Dve našemljeni ženski sta davi vstopili v neko grocerijo in, dvignivši revolverje do glave poslovodje Brum-bacha, rekli: “Roke kvišku, mladenič!” Brumbach je pograbil vrečico z $350 in skočil po stopnicah v klet. Ženski sta se prestrašili in sta zbežali. Ujeti še nista. Grda malomarnost. Philadelphia, Pa., 25. jun. — Ostanki mnogih žrtev, ki so storile smrt na izletnem parniku “Gen. Slocum” junija meseca 1904, ko se je ponesrečilo skupaj 1,031 oseb,so bili danes najdeni v trupu tega parnika, ki je ležal v nekem zakotju. Doslej se ni nihče brigal,da bi se preiskal do dna parnik. Štrajk premogarjev odvrnjeu. Chicago, 111., 29. jun. — Včeraj se je dosegla poravnava med zvezo “Illinois Coal Operators’ Association” in uradniki združenih rudarjev iilinoiskih (United Mine Workers of the Illinois District), vsled katere bo razporna vprašanja rešil® razsodišče v mesecu dnij. Premo-garskega štrajka, kije imel napotiti dne 1. julija, potemtakem ne ho v državi Illinois. Delavski trust. Chicago, lil.j 27. jun. — Ustanoviti obrtno organizacijo, ki bo obsegala sleherni razred rokodelcev v Ameriki in ki bo konečno nadzorovala gospodarske moči v tej deželice bo jioskušalo na konferenci, ki so jo otvorili obrtni unijci (Indu-strial Fnionists) danes dopoludne v Brandovi dvorani na North Clark cesti. Socialisti m delavski voditelji iz vseh delov dežele se udeležujejo konference kot dUegatje. Hudo maščevanje. Slaunton, lil,, 26. jun, —Jakoba Bepler, starega 43 let, ki je živel blizu \ irden a, je danes smrtno ustrelila Mrs. Mattie Biedermann, v prepiru, ker je natepel njenega sina. Mrs. Biedermann se jutri odvede v okrajno ječo v Carlilville. Našel zlato ua igrišču. Rhyolite, Nev.-, 26. jun. — Med igro z žogo je včeraj Wm.Griffiths, rudarski veščak iz Salt Lake City, odkril na polju skalo, nosečo zlato. Zvečer se je vrnil na igrišče s svetilko in je odkopal 10 funtov skale. Po preiskavi je spoznal, da je tona iste vredna $927. Gfiffiths je najdbo zaupal par prijateljem, ki so brž kupili velik del zemljišča od kom-pauije, ki je lastuje. Grifiithsu se je že ponudilo za njegov delež $25,000. 22 kadetov utonilo. Kodanj (Copenhagen), Dansko, 26. jun. — Ob dansko vežbalno la-dijo “Georg Stage” je zadel sinoči britanski parnik “Ancona” in jo pogreznil v samo poldrugi minuti. Dvaindvajset kadetov je utonilo in sedeminpetdeset se jih je rešilo. Nesreča se je pripetila, ker je “Ancona” nenadno premenila smer svoje vožnje. Poljska slavnost v Chicagi. Chicago, 111., 26. jun. — Včeraj dopoludne je b'l najslovesneje položen vogelnik nove poljske katoliške cerkve sv. Trojice, ob Noble in Chopin cestah. Obrede je vodil nadškof Quigley s ppmočjonadškofa A. F. Symona iz Rima, papeževega delegata za poljske kat. cerkve v Združ. drždvah. Nad 50,000 Poljakov se je udeležilo slavnosti. Princ prodaja naslove. San Francisco, 28. jun. — Sledeči oglas je bil objavljen v krajevnih časopisih: “Starikav plemenitaš najvišjega dostojanstva brez potomcev hoče prenesti svoje naslove na bogatega otroka brez očeta. Ženitev “de convenieuce” ni izključena. Strogo zaupljivo.” Preiskava je dognala, da se “starikavi plemenitaš” imenuje “Prince' EdwArd Gustave Emile Lamberg” iz Avstrije s poltucatom drugih naslovov avstrij skega in nemškega izvora. Mož hoče baje $15,'000 v gotovini in $150 na mesec podpore. Naslov “princ Lamberg” je pristen, a pripada grofu Hubertu Antonu Emilu, ki še živi. Nad 50 žensk še je odzvalo oglasvr. 18 ur bo spet vozil vlak. Chicago, 111., 26. jun. —“Twentieth Century Limited”-vlak “Lake Shore”-železuice bo danes naprej spet vozil osemnajst ur med New Yorkom in Chicago. Preiskava zadnje nesreče v Mentorju, O., je dognala, da se nesreča ni dogodila vsled prehitre vožnje. Šle v Loudon zapravljat. London, 27. jun. — Mrs. Potter Palmer in Mrs. Frank Mackey iz Chioage ostaneta čez poletje v Lon-donu. Obe sta najeli najlepša stanovanja v najbogatejšemdelumesta. Letovišče in “postavljaški” izdatki bodo stali vsako po $150,000 do $200,000. Seveda jima ne bo dolgčas, ker bo ameriških bogatink letovišče letos sploh London. Priklenjen kot pes. Pittsburg, 23. jun. — Stanley Michalski, 2826 PiusSt., je svojega 10 let starega sinčka priklenil prav kakor psa k pesnjaku in šel ribarit. Zvečer so sosedje rešili dečka, napol mrtvega vsled grozne vročine, gladu in žeje. Bržkone umre. Michalski, uposlen v jeklarni, je bil aretira», pod obtožbo skrajne sirovosti. Grof Lonyay norveški vladar? Pariz, 26. jun. — Sledečo brzojavko je prejela evropska izdaja New York Heralda: “Norveška krona se je!ponudila grofu Lonyay, zetu belgijskega kralja in soprogu Štefanije, bivše avstrijske kron-princezinje in žene Rudolfove.” Brzojavka nosi podpis “Baron Li-lienkron, Frankfurterbof, Frankfurt am Main.” Dve leli trpljenja. “Želim spričati dejstvo”, je pisala Mrs. Ana Januš, žena g. Jos. Januša, odličnega farmarja iz Fayettercountyja v Teiasu, “da me je Trinjnerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdravilo grozovite ne-prebavnosti, ki me je mučila več nego dve leti. Poskušala sem mnogotera zdravila in mnogo zdravnikov, a najti nisem mogla olajšbe. Nazadnje mi je moj mož prinesel tri steklenice Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki me je popolnoma ozdiavilo te bolestne nadloge. Želim priporočiti ta čudoviti pripravek vsem bolnikom.’’ Neprebavnost je ameriška narodna bolezen, ki jo povzroča preohila hrana, preobilo popivanje kave, čaja in žganja, nezadostna hoja pod milim nebom. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je vzorno zdravilo zoper isto, ter olajšava prebavo, krepi vsa prebavila in prenavlja in čisti kri. Otrok je isto-tako lahko uživa kakor ded. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 28. iun.—V torek 1 — Med zopetnim preštevanjem bo največji narodni” praznik ame-l falotov ali glasovnic, oddanih ob ,v,. „ . , , zadnji županski volitvi, so se zašle- riški. Dne 4. jul. 1776 je bil pod- J r pisan proglas neodvisnosti Združ. držav ameriških, in spomin na ta preslavni dan se obhaja vsako leto šumno in hrumno, da je veselje. To bodo spet pokali “firecrackers”! — “Slov. pevsko društvo” pri-rfidi to nedeljo svoj zasebni piknik. Po prvi sv. maši bodo naši pevci zasedli pripravljene buggyje in izleteli v zeleno hosto, seveda v spremstvu prijateljev in prijateljic ubranega petja in sladke zabave pod milim nebom. — Hrvatsko tamburaško društvo “Gorska Vila” ima to soboto ob 7. uri zvečer v Golobičevi dvorani glavno skupščino, na katero so vabljeni tudi vsi Slovenci, ki se zanimajo za tamburanje in hočejo pristopiti k društvu kot sodelujoči ali podpirajoči elani. Tamburica je tako miloglasno glasbilo, da je res želeti, ako bi se uvedlo tudi v naši sredi. Ob raznih koncertih bi gotovo odlično pripomogla do dobrega uspeha. Zato na noge, kdor imaš muzikalično dušo! — Hrvat Alojz Ostrogonac, star 48 let, ki je delal pri tvrdki Lorimer na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte! .10011! (Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah. THE PMiirPHAIlMACY 104 Ottawa 8^., Joliet. Poleg Spot Cash prodajalne R. C. Bertnik. L. B. Bertnil BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Našabosebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403CassSt.. nadstr. JOLIET. Dan 4. julija. Tiketi se bodo prodajali za eno voznino za pot naokoli, več petindvajset centov, iz Cbicage, dne 1., 2., 3. in 4. julija, do vsake postaje na Nickel Plate železnici. Povratek veljaven do dne 5. jul. Chicaški kolodvor, La Salle in Van Buren Sts. Mestne prodaj^lnice tiketov, 111 Adams St. in Auditorium Annex. 11—27t3 G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., J0LIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) 8e priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke etoe. 104 Jefferson St., blizo mosta. IZ STARE DOMOVINE. — Miliarija na Dolenjskem po-nehuje. — Umrl je v Dornbergu 27 let Btari Rajmund Golja. • — Nevarno je obolel č. g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem. — Umrl je 1 j ubij. odvetnik dr. Karol Abazhizh, star 71 let. — Obesil se je 03 let stari posestnik Jožef Podlogar iz Podloga. Otemnel mu je um. —Radi detomora je bila pred novomeškimi porotniki obsojena Marija Kuhar iz Pristave na triletno ječo. — Velikan. 1!) let stari steklar Ant. Hofman v Zagorju je 187 cm visok. Predstavljal se bo po Kranjskem. — V Toplice na Dolenjskem so pričeli že dohajati gostje, ker je bolezen miliarija malodane povsod že ponehala. —V Dragatušu so zaprli trgovino Marincelj in jo deloma že tudi razprodali. Njega samega je pa vzela noč v Ameriko. — Nesreča na oesti. Fr. Smolič iz Dobrniča je v soboto 3. t. m. padel z voza, ki mu je sel preko obeh nog. Obe nogi ima zlomljeni. — Pri okrajnem sodišču v Litiji je v zaporu cigan Jovo Hrovat iz Varaždina, član tatinske družbe, ki «edaj krade po kočevskem okraju. — Izgubil se je deček Fr. Vovk. Služil je blizu Št. Jerneja ter radi neke male nezgode prestrašen pobegnil. Žalostni starši ga zastonj iščejo. — Pešpolk št. 27 odide iz Ljubljane dne 19. jul. na Notranjsko in dalje na Primorsko, odkoder se vrne šele po dokončanih vajah dne 10. septembra. — Divji petelin je napravil v gozdu pri Bukovici veliko škode. Poščipal je mladim jelkam vrhove. Posestniki pravijo, da je škode nad 1600 kron. — Mestna hranilnica v Črnomlju dobro napreduje. Nasprotstvo med “Posojilnico” in tem zavodom pa raste vedno bolj. Kdo in kaj je temu vzrok, ne vemo. — V ljubljanskem občinskem svetu sta župan Hribar in dr. Triller hudo govorila zoper avstrijsko politiko, ki je zakrivila zadnjo vse-nemško demonstracijo v Domžalah. — Poročil se je'živinozdravnik g. Viktor Zajc z gdč. Elizo Žitkovo na Vrhniki. —G. Adolf Guštin ml. v Novem mestu se je poročil z gdč. Marico Remžgar iz Žirovnice pri Grahovem. — Odličen gost. V Ljubljani se mudi gdč. Emilija Greene Balch, profesorica narodne ekonomije na vseučilišču Welesley. Dama potuje na državne stroške ter proučuje slovanske razmere. — Samomor. V sredo 7. t. m. okoli 11. ure dopoldne je moštvo ene domobranske stotnije v gozdu zraven Zrelca pri Celovcu našlo častniškega slugo Matija Žagarja od 17. pešpolka ustreljenega. —Hranilnica in posojilnica v Žužemberku je razposlala računski zaključek za tretje upravno leto 1904. Prejemki so znašali 225,836, izdatki 222,031 kron. čisti dobiček je znašal 1493 kron. članov šteje 288. — Častni občan. Občinski odbor županstva Sušje je v zadnji seji svojega deželnega poslanca g. Primoža Pakiža zaradi premnogih zaslug za občino, zlasti glede naprave prepotrebnega vodovoda soglasno izvolil častnim občanom. __Radi vloma v neko planinsko kočo, iz katere so odnesli nad 500 cigar in mnogo cigaret, je orožni-štvo prijelo na Gor. Štajerskem pe kovska pomožnika s Kranjskega St. Krasinca in Martina Knafelca ter hrvaškega delavca Pavla Kovača. — Kje bo stal Prešernov sporne oik? Na Marijinem trgu v Ljub- Ijani. In cesarjev spomenik pred justično (sodno) palačo. Tako je sklenil ljublj. obč. svet dne 6. t. m. Ob odkritju Prešernovega spomenika bo v Ljubljani velika narodna slavnost. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Star potepuh. Urban Martinčič, star 46 let, že dvakrat radi posilstva kaznovan, bil je v tajni seji radi nenravnostnih činov obsojen na šest let težke ječe, poostrene s postom. Obsojenec je iz črnomaljskega okraja. — Ljubljanski grad. V seji 6. t. m. obč. sveta je bila odobrena kupna pogodba za ljublj. Grad. Občina dobi Grad za 60,000 K, katere plača po obrokih po 10,000 K. Vse naprave in poprave se morajo izvršiti po dogovoru s centralno komisijo za umetne in zgodovinske spomenike. — Poslanec Pakiž ponesrečil. Iz Sodražice se poroča: V torek 6.t.m. so se med Sodražico in Ribnico konji s poštnim vozom ustrašili nekega otročjega vozička in odskočili s ceste na stran, nakar se je voz prevrnil. Med potniki, ki so bili v zaprtem vozu, se je najbolj poškodoval g. poslanec Primož Pakiž, vendar je upanje, da poškodba ni smrtno nevarna. Sopotniki so le neznatno poškodovani. — Nemški revolverji. Dognalo se je, da so v Domžalah nemčurske dame pričele kamenjati Slovence, da so kamenji deževali iz nemškega vrta in od Faiderja, da se je vladno poročilo “aus dem Hinterhalte wurde geschossen”, ki je merilo na Slovenee, razkrinkalo na ta način, da so streli padli iz nemške šole, da se je na Slovence streljalo iz nemškega lokala, da so torej Nemci streljali na Slovence. — Nesreča vsled res velikanske neprevidnosti s puško. Dne 31. maja je šel mlad gospodar s Suhe pri Predosljih na njivo orat. Rekel je: Vzel bom seboj puško, da bom kavke streljal. Res je vtaknil nabasano puško v plug. Pri prvem oranju se mu puška sproži, ker je bila cev proti njemu obrnjena. Strel mu vzleti ravno v glavo, da mu jo kar raznese. Ob njegovem grobu žaluje mlada vdova s štirimi otroci. — Mrtva oživela. Nekaj nenavadnega se je te dni zgodilo v Vipavi. Stara vdova Marija Ceneška je že dolgo bolehala in na videz — umrla. Njena sestra jokaje to sporoči ljudem, da ji pripravijo mrtvaški oder. Poklicali so mizarja, da naredi krsto. Ko se mizar približa “mrliču”, da bi vzel mero, kar naenkrat na videz mrtva sede v postelji ter vpraša: “Kakšno vreme je zunaj?” Sestra in mizar se ustrašita in zbežita proti vratom. Ženska pa še danes živi. Pač redek slučaj — V Domžalah. Nemci položaj prav vztrajno poostrujejo. Po tovarnah Tirolcev psujejo Slovenke in Slovence, kar se da. Pri Lad-staetterju je vpila “debela Lojza”: “Ali ste prišli kranjski berači pe-klat? Kranjci niso druzega, kakor same barabe in berači”. Posebno surovo se obnašajo take ženske, ki so.ponemčurjene. Take ženske, ki imajo nemškega očeta in slovensko mater, so naravnost besne. Po tovarnah so odpustili že več slovenskih delavcev, ki niso bili z demonstracijo nič v zvezi in so bili tačas doma. — Uboj. Posestnik Janez Kerč iz Zgor. Kokre je vsled pijančevanja in zapravljivosti pod kuratelo. Kakor predkazni svedočijo, je obdolženec silovite narave. Leta 1894 je celo svojo ženo brez vsakega vzroka obdelaval in bil zato na šestmesečno težko ječo obsojen. Tudi dne 25. apr. t. 1. je rabil proti Nacetu Štros brez vsake potrebe nož s tako silo, da je ta na mestu mrtev obležal. Kerč pravi, da ni imel jeze na Štrosa, zagovarja pa se, da je bil pijan. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Porotniki so krivdo soglasno potrdili. — Južni kolodvor v Ljubljani. V seji dne 7. t. m. odseka za splošne zadeve državnega železniškega sveta so razpravljali o predlogu ljublj. župana Hribarja, naj se nujno pre-osnuje ljublj. kolodvor. Zastopnik južne železnice, višji nadzornik Neesler, je izjavil, da bi stala prenovitev ljubljanskega kolodvora 6 milijonov kron, a da še niso izde lani podrobni načrti. Samoobsebi je umevno, da se mora misliti na prenaredbo ljublj. kolodvora, a prej se morajo narediti podrobni načrti. Ko so načrti gotovi, se prične z delom. V principu je odsek projekt in predlog vsprejel, — Premeten tat. Kočarju Mat. Prijatelju v Dol. Retjih se je tat podnevu skozi okno priplazil v vežo in odnesel 160 K denarja in uro. Popihal jo je proti Blokam. Posestnik Jožef Gruden je z vozom uaglo sledil tatu in ga dohitel na Blokah v gostilni. Ovadil ga je žandarmeriji. Tat je trdovratno tajil. Pri preiskavi niso našli pri njem nič denarja. Naposled zapazi žandarm v pasu, katerega mu je tat dal sam v roke še pred preiskavo denar, a ga je bilo premalo. Ko je tat to videl, je baje vzdihnil: “Zdaj sem izgubljen”, in sel je s prstom v usta ter privlekel iz ust zmečkan bankovec za 50 K in ga vrgel od sebe. Tička imajo sedaj v Novem mestu. —Žalostni nasledki ženske lahko-mišljenosti. Dne 26. marca t. 1. dopoludne okoli 11. ure, so naš i trije trgovski vajenci iz Ljubljane, sprehajaje se po šišenskem gozdu za zidom Kozlerjeve graščine, oči-vidno šele par tednov starega, v cunje zavitega mrtvega otroka. Kmalu potem so poizvedbe dognale, da je mrtvi najdenec nezakonski otrok 18letne služkinje Marije Pod-lipec iz Matene in da je ona sama otroka umorila. Obdolženka priznava, da je dne 12. marca v deželni bolnišnici porodila nezakonskega otroka. Po preteku devetih dni so jo iz bolnišnice že izganjali. Dne 22. marca popoldne je zapustila bolnišnico; otroka pa je še isto popoldne umorila tam, kjer je bil najden. Ona pravi, da se je hotela otroka iznebiti. Ni imela namreč niti denarja, niti službe, in- tudi otrokov oče, sedaj vojak, ni hotel skrbeti zanjo. Ker so porotniki zanikali glavno vprašanje, jebila obdolženka oproščena in se je zato porotnikom očitno zahvalila. — Radi poizkušenega ropa oproščen. France Pungerčar iz Jev-ševca pri Trebelnem, 21 let star, posestnikov sin, dvakrat radi prestopka tatvine kaznovan, zagovarjati se je imel radi poizkušenega ropa. Katarina Vaietič je pri sosedih znana, da ima vedno več ali manj denarja doma. Toženemu so se baje sline cedile po bankovcih, da bi mogel pred pustom dobro živeti. Šel je torej v noči 26. febr. okoli 11. ure v hišo Katarine Vaietič, tam začel to pestiti in z zatajenim glasom kričati: “Baba, denar sem!” Vlekel jo je nato k skrinji, a tam je našel razun nekaj kron le dvoje davkarskih bukvic. Žena je vsa prestrašena šla klicat soseda Trlepa. Ta je v družbi brata vzel svetilko in našla sta sled, ki je držala naravnost v hlev, kjer je obtoženi tudi ležal. Zraven postelje dobila sta mokre škornje, na kojih se je še držal sneg. Sum je bil opravičen, da je poizkušenega ropa ravno on kriv, zato je bil prijet in pripeljan v Mokronog. Preiskava je ta sum potrdila in priče so razun matere govorile slabo za njega. Sam ne prizna ničesar, dasi se mu pove, da bo mileje sojen, ako prizna. Porotniki so glavno vprašanje zanikali s 6 proti 6 glasovom, sodišče je za-toženca obtožbe oprostilo. — Ustrelil se je v Trstu 28letni Andrej Jarc. — Umrl je na Opčinah posestnik Edvard Drašček, star 57 let. — Slovenska šola v Trstu. Po razsodbi upravnega sodišča na Du naju in odloku naučnega minister-stva, je v soboto 3. t. m. razpravljala na mestnem magistratu poizvedovalna komisija, ki ima nalogo, da razvidi, so li okoličanske šole prikladne za slovensko mestno deco. Šolski nadzornik g. Nederman je podpiral izjave dr. Gregorina in pri- « * * ¿va, c/5) USTANOVLJENO LETA 1893. GLAVNA PISARNA: 109 GREENWICH STREET, NEW YORK ß TELEFON 3798 CORTUA.NDT. A Podružnica : 1778 St. Glair Sl„ Cleveland, 0. ZASTOPNIK- VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. j* Pošilja denarje v sta«> —----------- domovi- no najceneje in najhitreje- ' Parobrodne listke prodaja ------------— j) o izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York —......— je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem Vsakdo naj pazi na hláno številko 109! FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. tés ______________ ^4 * * + * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunajn. f stavil, da je v Trstu potrebna slov. šola tudi iz pedagoško-moralnega stališča. V obče je bila razprava komisije resna in stvarna in tako je sedaj odvisno zgolj od namestništva, ali ustreže slovenski zahtevi ali ne. — Umrla je v Celju mati tamoš-njega odvetnika g. dr. Jos. Karlovška. — Nečuven škandal. Laški *kr. zastop je v jako burni seji dovolil v pokritje stroškov slavnosti nemškega “Schulvereina” 200 kron prispevka. Škandalozno! — Z Višarij se poroča: Ob lepem vremenu se je otvorila božja pot dne 1. junija. Takoj prvi dan je prišlo do 250 romarjev. Naredili so novo lečo, lepo delo g. Progarja in Voglarja v Celovcu. Snega je ob potu na nekaterih krajih še meter visoko, a ga toplo solnce hitro topi. HRVATSKO. — Tragičen samoumor. V Vodicah v Dalmaciji se je ustrelila kmetica M. Kranjec, ker ji je trtna uš uničila vinograd. — Naročbe torpedov. Iz Reke poročajo, da je dobila zadnje dni tvornica torped Whitehead zopet mnogo novih naročil. Sedaj izdelujejo torpede za Avstrijo, Italijo, Francosko, Holandsko in Bolgarsko. Rusija je naročila 140, Japonska pa 200 torped. —Stavka kurjačev na izselniškem parniku. Reka, 5. jun. Sem je došel parnik za izseljence “Ultonia”. Ko je parnik vozil iaNew Yorka v Evropo, je na njem vžbruhnila stavka kurjačev. Kapitan je zapovedal mornarjem, da morajo prevzeti službo pri strojih, ti so se pa uprli. Častniki so mornarje prisilili z revolverji, da so nastopili službe. Nekaj častnikov so mornarji pretepli. Na Reki so vse uporne mornarje takoj izpustili. Mornariška oblast je uvedla strogo preiskavo. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih odznakov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetn, ki izdeluje najboljše pivo- Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Nerver! To je Bauer-jev znameniti krepčilec. človeka, zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. KAJ JE TO? Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Jedini lastniki n ra/.pošUjavci. tvn l/catt A. BAUER & CO. prOUaj PO VSCil 142-148 E. Iluron St., Chicago. slovenskih gostilnah. stvora: in tu je tudi vzrok, zakaj poljski rodoljubi obtožujejo stvar kot za\ iro na poti kaj, rajih o v ega na- PRIPRAVI se;za CETRTIIJULIJ. iMEMAfflSLOVElG. Ustanovljen 1. 1891. '?rvi in naj starejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jeanote. Izdaja ga vsaki petek 8L0MSK0-AI. TISKOVNA DRUŽBA. Karoinina za Združene države le proti predplaiM $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. ©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. 111. Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ®ie first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. O. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet. 111. Advertising rates sent on application. €TRAPESIrB)COUNCIL^ 4 CERKVENI KOLEDAR. 2., julij nedelja 3. pobink. 3. “ pondeljek Hijacent. 4. “ torek Proglašenje neod. 5. sreda Numidian 6. “ četrtek Izaia, prerok. 7. “ petek Vilibald. 8. “ sobota Kilian, škof. Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. L. Ali se je kdo kdaj vrnil iz otte-ga sveta? Svetniki in učenjaki katoliške cerkve nam strašno opisujejo pekel. Pravijo nam o mukab pogubljencev, ki so tako grozovite, da nas samo misel nanje pretresa. A kako vemo, da je tako? Nihče se ni nikoli vrnil iz onega sveta, pravi zasmehovalec zmagonosno; kajti “iz pekla ni rešitve”. Ravno to dejstvo, ki se včasi navaja kot ugovor zoper uk o peklu, naj bi svarilo grešnika. Če ni nihče nikoli utekel iz pekla, ako ni možno vrniti se iz tega kraja groze m trpljenja, zakaj ne skrbiš namoč, da ne padeš vanj? Pa recimo, da ni nihče nikoli prišel iz onega sveta povedat nam, kako stvar stoji, ali nam to odvzame vse znanje o peklu? Nihče ni nikoli prišel z meseca ali lune, in vendar vemo marsikaj o luni. A nekdo je prišel iz onega sveta, o če-gar besedi ne moremo dvomiti: Je-'sus Kristus, nezmotljiva Resnica »ama, Taisti, ki je ustvaril pekel in vrgel uporne duhove vanj, je prišel iz onega sveta, povedat nam o njem. Un prišel je samo zato, da nas reši peklenskega ognja. Iz tega vzroka je prišel, in se je ukvarjal in je učil in trpel in umrl. On je gotovo vedel vse o tistem prostoru in kdor se drzne ugovarjati Mu,ne bo odrešen. Čitaj tisto priliko o Divu in Lazarju iSv. Luka XVI. 19 — 31), v kateri je naš GoBpod poklical glas iz pekla, da nam pove o kakovosti večne kazni, ki je zadela brezbožnega in brezsrčnega Diva. “Dvigajoč svoje oči, ko je bil v mukab, je milo prosil Abrahama, naj ima usmiljenje ž njim in naj mu pošlje Lazarja,da bi pomočil konec svojega prsta v vodo in mu ohladil goreči jezik; kajti, je dostavil, trpinči me ta plamen.” Celo ta mala usluga, ki ne bi pravzaprav nič olajšala — kaj pomaga kapljica vode na ognjenem plavžu? — se ne izkaže pogubljencem. V istej priliki ovrgava bedasto ¡besedičenje mlačnih kristijanov: Če pojdem v pekel, ne bodem tam čisto sam; imel bom dovolj druščine. Mnogo mojih znancev bo tam, ki so Shudobnejši nego sem jaz sedaj. Div prosi za sla, da ga pošlje k bratom na svet posvarit jih. Njihov pri kod mu ne bi donesel olajšbe, nego novo muko. Tu na zemlji rodi trpljenje dejstvo, da -drugi trpe isto-tako, nesrečnika tolaži; a v peklu ¡bo ravno nasprotno. Druščina v peklu pomuožuje obup. Sin bo proklinjal ia mučil očeta, ki ga ie ivodil v greh po slabem vzgledu. Hči bo proklinjala malopridno ma- ter, ki jo je napravila mcemurno tn posvetno ter je ni posvarila pred zlom. Žena bo preklinjala svojega pijanega moža itd. Druščina ne bo lajšala, ampak višala peklensko trpljenje. Če verjameš v to, kar smo ravnokar povedali, ali ne, če moreš videti ali ne, da bo Bog kaznoval hudobneže z večnim ognjem v peklu, ne spremeni najmanj resnice tega. Prosi Boga, da ti odpre oči in dade videti, kaj te čaka, če se braniš ljubiti Ga in služiti Mu. Prosi Ga, če je potreba, da te reši pekla, da ti pošlje v Svoji milosti kakršnokoli trpljenje,da te napravi siromašnega in zaničevanega, da te udari znaj-hujšo boleznijo,da ti da najstrašnejšo smrt, rajši nego da Njega izgubiš in boš gorel v peklu na vekomaj. O krvavih izgredih tia ruskem Poljskem. ‘The Sunday Record - Herald’ z dne 25. t. m. je objavil nekaj vrst, ki res jasno £in resnično opisujejo vzroke pogostih krvavih izgredov na ruskem Poljskem. V slovenskem prevodu slovejo tiste vrste takole: “Vsi poljski domoljubi bodo obžalovali izgrede v Lodzu,” je izjavil sinoči Modest Maryanski, odličen ameriški Poljak. “Tako s politične kakor človekoljubne strani je to jako nesrečna reč, in nijeden,ki ima najboljše želje za Poljsko v srcu, ni imel roke v tem. Sledila ne bo splošna vstaja, ker si vsakdo predstavlja, da čas, ko ima Poljsko odvreči jarem in sprejeti svojo neodvisnost, še ni zrel.” G. Maryanski,sam pruski Poljak, lahko govori kot izvedenec o pomenu sedanje krize v obrtnem središču Poljskega, ker je v tesni zvezi s svojo domovino. Po poklicu je mož rudarski inženir, svoje uke je dovršil na kraljevski akademiji za rudarstvo v Berolinu 1. 1878. in je doma v evropskih zadevah tako kakor v znanstvu. “Judje in nezadovoljni socialisti med delavci so,” je rekel “ki so odgovorni za upor. Vzroka ni, zakaj bi se Poljaki upirali proti ruski vladi, odkar se dobro ravna ž njimi in jim dovoljujejo mnoge zahteve. Judovsko sovraštVo do Rusije, delajoče po judovski zvezi (Juedischer Bund), in nemški agitatorji, igrajoči na predsodkih delavskih slojev, so resnični vzroki sedanje homatije. Ta nima narodnega pomena za Poljake in ne predstavlja njihovega mišljenja. “Poskusil bom pojasniti položaj nakratko. Delitev Poljskega je razdelila njegov narod v tri dele, pod rusko, prusko in avstrijsko vlado; večja množica prebivalstva in obširnejši obseg ozemlja, skupno z najvažnejšimi mesti, sta prišla pod rusko žezlo. Ruski Poljaki pa, nasprotno ameriškemu mišljenju, ne žele pričkati se z rusko vlado. Izkušnja prošlih vstankov jih je naučila, da bi bilo tako dejanje samoumor, ki bi mu sledilo popolno uničenje njihove narodnosti, ki je uspevala pod prijazno rusko vlado. Petrograjska birokracija je res marsikaj zakrivila, ampak v celoti so ruski Poljaki zadovoljni za sedaj z rusko vlado, ki je bila prijazna, odkar je bil vstanek 1. leta 1863. zatrt. “Ampak na pruskem Poljskem je zatiranje kruto. Vkljub obljubam ob delitvi Poljskega, je vlada Prusije in nemškega cesarstva sistematično ali po gotovem načrtu poskušala, oropati Poljake njihove narodnosti in napraviti iz prisvojenega ozemlja nemško po značaju. To je neznosnejše za Poljake vsled podedovanega sovraštva, ki obstaja med njimi in Nemci. Z Rusi jih spaja vez skupnega slavjanskega po-kolenja; z Nemci pa žive v prepiru že stoletja. “Ker si Nemčija predstavlja nevarnost združenega Slavjanstva, je bila politika njenih voditeljev izza Bismarcka, ogovarjati in črniti rusko vlado v očeh njenih poljskih podanikov. Odposlanci so se odpravljali čez granico podpihovat upor; denar iz nemških blagajnicse je plačeval revolucijonarnim družbam. To pojasnuje ljudski vstanek v Lodzu — nemška agitacija v zvezi z judovskim plemenskim sovra- predka do osamosvojitve in popolne neodvisnosti. “Toda Poljaki ne žele škodovati Rusiji ali storiti kar bi pripomoglo vreči to vlado. To je deloma politika in skrb za njihove najboljše koristi; in deloma tudi sočutje z bratskim narodom. Cesar Viljem in njegovi zastopniki naj store kar hočejo, ampak nikdar ne bodo dobili Poljakov, da bi čutili z Nemci in ne z Rusi. Seveda je pa Poljsko najprej in vedno zase — za rusko, prusko in avstrijsko Poljsko zjedi-njeno pod eno zastavo; in sčasoT ma se to zgodi. Pomikamo se do cilja.” — Tako “Record-Herald”, ozir. g. Marvanski. Kolikor so nam znane razmere na Poljskem, moramo samo pritrditi besedam, ki jih je tu govoril trezaomisleč ameriški Poljak. Ameriško časopisje bi pač potrebovalo več takihle poukov glede evropskih in zlasti slovanskih zadev. “Firecrackers”. Kitaj izvaža na leto 27,000,000 funtov “firecrackerjev” ali ognjenih pokalnic, vrednih okoli 11,600,000. Od tega ogromnega zneska hrup proizvajajoče tvarine prihaja večina v Združ. države. Nekoliko je gre na Angleško. Druge dežele je kupujejo neskončno malo. Izvozi predstavljajo samo mal odlomek zneska, ki se izdeluje »n rabi na Kitajskem. Velikih izdelovalnic ni. “Crackerji” ali pokalnice se izdelujejo v malih hišah in v prostorih, kjer se prodajajo. Tu jih izdelujejo prodajalec, njegova žena (ali žene) in deca. Število narejenih in prodanih se ne zapisuje, in zato ni možno ceniti stroškov zanje. Raba “crackerjev” je splošna v Kitaju in je bila od pamtiveka. Začetkom so se bržkone rabili v ostraševanje zlih duhov. Sedaj pa večinoma izražajo dobro mišljenje ali obredni pozdrav. Rabijo se ob ženitovanju, rojstvu in pogrebu, ob slavnostih, verskih, civilnih in vojaških obredih, ob Novem letu, v pozdrav od-potujočim in sploh ob vseh izven-rednih prilikah. Pri izdelavi “crackerjev” se rabi za telo istih samo najcenejša vrsta slamnega papirja, ki se lahko izdeluje v taistem kraju, kjer se delajo “ciackerji”. Malo boljši papir se rabi za ovitek. Kos slamnega papirja 30 palcev dolg in 9 palcev širok da edenindvajset “crackerjev”, poldrugi palec dolgih in četrt palca v premeru. Smodnik je tudi najcenejše stopnje in se dela v kraju, kjer se rabi. Stane 6 do 7c funt. Za užigalo se rabi papir (zvan “usnje” v Šanghaju), ki se uvaža iz Japonije in dela te notranjega obod-ka bambusovega. Drugod se rabi lep rižev papir, navadno lahno oskrobljen s testom ajdove moke, kar povečava, pravijo Kitajci, njegovo vnetljivost. Kos tega papirja tretjino palca širok in štirinajst palcev (kitajski čevelj) dolg,se dene na mizo in jako malo smodnika na sredo istega z otlo bambusovo palico. Papir se hitro zvije in pokalnica je go tova. Ni lahko pregovoriti Kitajca, da razkaže svoj način izdelovanja ino-zemcu, a Mr. Williams, Združ. držav podkonzul v Šanghaju, takole opisuje delo, kot je isto videl: “Slamni papir se najprej ovije z roko okrog železne palice, ki je različna k debelosti po velikosti “orao-kerja”, ki se ima izdelati. t)a se ovijanje dovrši, se rabi preprost stroj. Ta obstoji iz dveh navpičnih podpernic na osi, s katero je spojen po dveh ročajih težak kos lesa, lahno izbočen na spodnji strani. Tu je ravno prostora med vihtečim porun-geljnom in miznim površjem, da se položi “cracker”. Ko se vsak papirni odrezek postavi z roko, se “cracker” dene na mizo in vzvišena teža se potegne čez zvitek, tako zadrgajočga, dokler se da še količkaj zviti. Za najmanjše “whip crackerje” rabi delavec zastiskanjemesto tega stroja težak kos lesa, opremljen z držalom, kakor mizarski oblic ali strugalnik. Pri napolnjanju “crackerjev” jih je 200 do 300 zvezanih trdno skupaj v šop. Rdeča ilovica se namaže čez konec šopa in potisne s šilom v konec vsakega “crackerja”. Najprej se ilovica razmoči, potem se šele maže ž njo, vsled česar se teBneje sprime. Smodnik se vsiplje na drugem koncu “crackerja”. S pomočjo šila se tob papirja obrne noter na gorenjem koncu “crackerja”, in užigalo je vloženo takisto.” Delavci v tem obrtu prejemajo povprečno iste plače, kot se dajejo tukaj za navadno delo. A ta obrt se smatra za nezdrav in nevaren m zatorej nezaželjen. Švedija 1« Norvegija. Zveza med Švedijo in Norvegijo ni bila nikdar priljubljena od strani Norvegije. Ko je meseca januarja 1814 danski kralj pogodbeno odstopil Norvegijo kralju švedskemu, Norvežani niso hoteli priznati nove vlade in so se proglasili za neodvis-ne. Izvolili so ustaven zbor, ki je sprejel ustavo in izbral danskega princa Christiana Fredrika za kralja norveškega. Toda švedske čete so preplavile Norvegijo, in vnanje velesile niso hotele pripoznati Fcedrika kot kralja. Potem so Norvežani sprejeli zvezo, s pogodbenimi pridržki za krajevno neodvisnost, in sklicali izven-reden “storthing” ali državni zbor, ki je novembra meseca sprejel spremembe v ustavi, kot so bile potrebne vsled zveze, in izvolil švedskega kralja kraljem norveškim. L. 1815. je “storthing” razglasil listino, v kateri je izrekel, da je zveza obeh kraljestev “neločljiva in nepreklicna, brez ozira na posebno vlado, ustavo in zakonodajstvo bodisi Šve-dije ali Nosvegije.” Švedija in Norvegija nista nikoli živeli v soglasju, a odprto prelomili nista zveve vsled strahu pred Rusijo. Ruski sedanji položaj se je pa oci-vidnosmatral za najlepšo priliko za Norvegijo. Norvegija ima kacib 8,900,000 prebivalcev, a Švedija pa 5,200,000. $12.25 v Buffalo, N. Y., in nazaj, po Nickel Plate železnici, iz Chioage, dne 8., 9. in 10. julija, s skrajnim povratkom dne 4. avgusta, če se da tiket shraniti. Prestop dovoljen na postajah ob Chautauqua Lake (jezeru). Tudi najnižje cene v Fort Wayne, Cleveland, Erie in druge vzhodne kraje. Trije vlaki na dan, s prvorazredno opravo. Z jedmi tse postreže v Nickel Plate obednih vagonih, po American Club Meal načrtu, cena znaša od 35c do $1.00; tudi postrežba a la carte. Nič preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Ce nameravate potovati na vzhod, pišite na: John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, 111. Chicaški kolodvor na voglu Van Buren in La Salle cest, — edina osebna postaja v Chicagi na Elevated Railroad Loopu. 13—27t4 Mikroskop ali drobnogled je bil iznajden približno isti čas kakor daljnogled, med 1590 in 1610; iznajditelja sta bila Hans in Caharija Jansen v nizozemskem mestu Middelburg; navadna večala ali povekšalna stekla so pa bila znana že v sivi starodavnosti. Kače ropotače so po sodbi veščakov julija meseca najnevarnejše. Njih ugriz je v tem času škodljivejši nego kdaj. Burjaki, neko sibirsko pleme, nosijo svoje obleke tako dolgo, dokler jim takorekoč v cunjah ne odpadejo s telesa. Iz ječe v Wilmington u, N. C., je uteklo več črnih jetnikov, med njimi “Jimmy” Burns, ki je obtožen ponarejanja poštnih nakaznic. V sneženih kočah stanujejo pozimi prebivalci ob reki Mackenzie, Kanada. V kočah je tako toplo, da se njihovi prebivalci dostikrat popolnoma slečejo. Strela je udarila zadnji teden v Limi, Ohio, v kladez, v katerem je bilo 35,000 barlov (sodcev) nafte ali kamenenega olja. Napravljena škoda znaša $200,000. Sitnih polžev po kleteh se iznebiš gotovo, če natrosiš na mesta, kjer se živalce navadno pojavljajo, nekoliko kuhinjske Soli, tudi mešane z lesnim pepelom. To polže takoj umori. Krik nobene druge ž i-vali ni tako sličen zvoku človeškega glasu, kakor krik tulnjev ali morskih psov, če obžalujejo izgubo ali odvzetje svojih mladičev. Tedaj isto-tako bolestno javkajo, kakor ihteče in res žalujoče žene. Drvar Murray iz Shick shinny, Pa., je zadnjič pil iz nekega studenca in pri tem pogoltnil živega martinčka. Murray se je potem postil toliko časa, da je glad prisilil tudi martinčka, skoz usta izlezti spet na dan. \ Mehiki so zadnjič delavci, ki vrtajo preduhe za podzemski kabel j, zadeli ob tempeljske razvaline, lončene piskre opremljene s hieroglifi ali podobopisjem in španske peneze izza časa Cortezo-vega. Tudi so razkrili s hieroglifi oaaljšan zid, ki se na videz dviga nad ruševinami pogreznjenega me -sta. Neki vojaški dostojanstvenik avstrijski je aadnjič izdal na Dunaju knjigo “Mazedonien” v kateri dokazuje, da mora Avstrija prodreti v Makedonijo, a ne skozi Bosno in Novi Pazar, ampak skozi Srbijo. K sklepu priporoča pisatelj ustauovitev jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. V o s redn j i Afr i k i, zlasti v kraljestvu Uganda, se pojavlja nova bolezen, takozvana dremalnost ali mrtvičnost, kot poročajo afriški misijonarji ameriški oblasti vnanjih misijonov. Po teh poročilih je v imenovanem kraljestvu umrlo 49,-081 oseb za rečeno boleznijo. Pravijo, da je bolezen v zvezi s prisotnostjo takozvane tsetse-muhe, o kateri se je doslej mislilo,da ne škoduje človeku, dasi je usodonosna živini in konjem. —- Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Nad 30 let je obnašal ICHTERJ roVNI, PRENOVXJENX SIDRO” Pain Expelí kot najboljši lek zoper RETJMATIS P0KÓSTNI PODAGRO in razne reumatične neprilike. SAHO: 2Sct. in 50ct. v vseh lekarne»* ali pri F. At Richter 215 Pearl Street, New York. Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto 121 N-. Chicago St., v Werner Hall poslopje, kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu. Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete. R0BT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek' vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od po rias- vino po 55c Tudi razpošiljam pristen in fino slivovko. Fino vino tevanje pošjem Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. ZASTONJ ! Da se naši občeznani “JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v oue kraj« in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jedne^a Zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, Če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” oa-dravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskuau in uporabi tudi drugim tolniuora priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, feo vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pasme je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Cnicago, IlL Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to tor nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zravwn znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov : Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York, N. Y, Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz ion po rti ran ega brinja, je najvspešnejše zdravil» za vs» želodčne bolezni, posebno pa za ledvica» napake. Cena zaboju (12 steklenic) Je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker. 1199 St. Cia ir Street, CLB7EUII OHIO. K. S. K. JEDNOT, Nadzor- J niki: 1 Finančni J odbor: ) Pravni odbor: Prizivni odbcr: M ¡I inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, '2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Bos R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc,- 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb. Jos. Sitar, 805 N. Chicigo St., Joliet, 111. Jos. Sitar» 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudole Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. JosephDunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, III. Prošnja: Novo društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. — Imena: Matija Grdesič, roj 1885, Ant. Mušič, roj 1885, Janez Štajer, roj 1885, Jakob Pajnič, roj 1885, Jožef N. Rožič, roj 1885, Janez M. Puhek, roj 1885, Peter Fink, roj 1881, Karol Lau-rič, roj 1880, Jožet Knaus, roj 1880, Martin Gregorčič, roj 1879, Jure Vranešič, roj 1879, Franc Papež, roj 1874, Jure Frankovič, roj 1872, Jožef O. Rožič, roj 1869, Matija Jakša, roj 1867, Peter Križan, roj 1864, Stefan Svetič, roj 1862. Dr. s. 17 članov. Pristopili: K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 8351 Hribar Franc, roj 1866, spr. 23. jun. 1905. Dr. š. 39 članov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 8352 Kuznak Vojtek, roj 1870, 8353 Jurešič Andrej, roj 1869, 8354 Rački Luka, roj 1860, spr. 26. jun. 1905. Dr. s. 31 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8355 Maurin Jožef, roj 1885, 8356 Wardjan Peter, roj 1869, spr. 27. jun. 1905. Dr. š. 34 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8357 Marinčič Anton, roj 1883, 8358 Meteljko Alojz, roj 1879, 8359 Senica Janez, roj 1875, spr. 27. jun. 1905. Dr. š. 92 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8360 Novak Anton, roj 1884, 8361 Golobič Matija, roj i880, spr. 27. jun. 1905. Dr. š. 19 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 8362 Režek Janez, roj 1886, spr. 28. jun. 1905. Dr. š. 36 članov. Snspendovana člana zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3885 Kos Janez, 5533 Blažič Janea, 22. jun. 1905. Dr. š. 91 članov. Prestopila: Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y. k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 7030 Pengov Franc, 23. jun. 1905. I. dr. š. 73 članov. II. dr. š. 111 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7734 Cerovšek Aleks., 23. jun. 1905. I. dr. š. 2 19 članov. II. dr. š. 48 članov. Odstopili: Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7729 Rogel Jernej, 19. jun. 1905. Dr. š. 218 članov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5578 Šute Jožef, 20. jun.1905. Dr. š. 89 članov. Od društva V. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4171 Režek Jure, 26. jun. 1905. Dr. s. 52 članov. Suspendovani: Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3020 Intihar Anton, 12. junija 1905. Dr. š. 217 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 7848 Krašovec Jan., 1512 Verbas Matija, 1560 Bajt Gregor, 22. jun. 1905. Dr. š. 189 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 4449 Dobravec Janez, 6848 Mežnar Martin, 7098 Sefnar Matija, 16. jun. 1905. Dr. š. 54 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7498 Ferjan Mihael, 7028 Vaupotič Ferdinand, 7677 Nahtigal Franc, 24. jun. 1905. Dr. š. 70 članov. Od društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 8160 Šeme Janez, 21. jun. 1905. Dr. š. 71 članov. Od društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kana.,6410 Derčar Alojz, 7096 Loške Alojz, 26. jun. 1905. Dr. s. 57 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5239 Milovič Gregor, 19. jun. 1905. Dr. š. 19 članov. - Izločeni: Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7246 Valenčič Peter, 6487 Nemec Anton, 20. jun. 1905. Dr. š. 89 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 6342 Šifrar Luka, 24.jun. 1905. Dr. š. 35 članov. Pristopile članice: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2525 Kompare Marija, roj 1885, spr. 12. jun. 1905. Dr. š. 103 članice. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2526 Maurin Marija, roj 1887, spr. 27. jun. 1905. Dr. š, 17 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 2527 Girant Ana, roj 1881, spr. 27. jun. 19C5. Dr. š. 1 članico. Prestopila članica: Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 1423 Kumar Terezija, 27. jun. 1905, I. dr. š. 32 članic. II. dr. š. 24 članic. Odstopili članici: Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1335 Kambič Gabriela, 1346 Rozman Ana, 24. jun. 1905. Dr. š. 31 članic. Suspendovane članice: Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 47 Zoran Franca, 151 Stanfel Ana, 22. jun, 1905. Or. š. 102 članici. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1060 Vančina Pavla, 1068 Bajt Helena, 1049 Verbos Barbara, >2. jun. 1905. Dr. š. 58 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1669 Jerman Marija, 26. jun. 1905. Dr. š. 6 članic. Od drustya Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1928 Dobravec Zofija, 16. jun. 1905. Dr. š. 26 članic. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 2151 Bojc Ana, 19. jun. 1905. . Dr. š. 7 članic. OPOM1NEK. Pristojbino v znesku 25c za pregledanje zdravniškega spričevala, ki jo mora plačati vsak novopristopivši član, naj društva pošiljajo, kakor že nekoč povedano, naravnost na vrhovnega zdravnika Jednote, pod naslovom: Dr. Martin Ivec, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. Joliet, III., 27. jun. — Naznanjam vsem članom društva sv. Jo-, žefa št. 2 K. S. K. Jednote, da se udeležijo prihodnje mesečne seje dne 2. julija kar v največjem številu mogoče. Ta seja je polletna seja, in se bo v istej predložil račun o preteklih 8 mesecih in razpravljalo o premembi društvenih pravil. Zato je želeti, da se te seje udeleže vsi člani — da ne bo potem nobeden izpraševal, kaj da je društvo sklenilo, in potem rekel, da ni prav. Dolžnost kliče vsakega na sejo, zato pridi vsak, odločevat in glasovat. S pozdravom Anton Fritz, predsednik. Pittsburg, Pa., 24. jun. — Članom podpornega društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. Jednote naznanjam, da je naš sobrat in predsednik, g. John Nachtigall, pred 14. dnevi opasno obolel in da se nahaja v “St. Francis Hospitalu” v tukajšnjem mestu, a vendar je upati, da kmalu ozdravi, kar mu želimo vsi tur bivajoči rojaki. Člane omenjenega društva opozarjam, da se točno udeležujejo društvenih sej vsako drugo nedeljo ob 2. uri, kar se je že tolikrat poudarjalo; upam, da se bode od sedaj nadalje vsak točno odzval. Bratski pozdrav članom K. S. K. Jednote širom Združ. držav! John Bojanec, podpredsednik. s slovensko pesmico prav krasno Ančka Snedec, nato angleški Angelica Jaklič; potem udje šolskega pevskega društva; slednjič je tudi cerkveni pevski zbor ievrstno zapel dve narodni pesmici. Domači in tujci so bili močno zadovoljni s pogo-stenjem. p. Talley, Wash., 25. jun.—Dragi mi “A. S.”, prosim za sprejem par vrstic v tvoje predale,ker imam poročati veselo novico, namreč, da se je zdaj uresničila naša želja: vkrat-kem bomo imeli službo božjo v naši cerkvi, katera se že marljivo gradi. Zal, da se dolgo nismo mogli zediniti. Nekateri so cerkev hoteli imeti v mestu, drugi pa vsredi naše naselbine. No, sedaj je upanje, da bomo, če naša naselbina še nekoliko naraste, imeli še svojega slovenskega duhovnika, na kar bi v mestu še misliti ne bilo, ker živi naokoli nekaj Nemcev in Angležev, tako da se slovenskih obredov ne bi bilo nadejati. Zato pa vsa čast našemu rojaku Andreju Peternel, ki nam je dal stavbišče za cerkev! To je zopet lep dokaz napredka Slovencev v Ameriki. K sklepu pozdravljam vse rojake po Ameriki. A. S. Calumet, Mich., 23. jun. — Piknik “Zveze slovenskih fantov” na Tamarack parku zadnjo nedeljo, se je obnesel tako sijajno, kakor ni nihče pričakoval. Udeležba rojakov in druzega ljudstva je bila ogromna. — V torek sta se poročila v slovenski cerkvi g. Frank Pavlin in go-spica Marjeta Muhič. — Rojak Frank Benčič, stanujoč na 6. cesti je zadnjo soboto, ko je bila plača, v bližini Tamarack rudnika našel zavitek, v katerem je bil ček za 50 dolarjev. G. Benčič se je pa izkazal vrlega moža in je takoj odnesel tuje blago, v glavni rudarski urad, kjer se bo gotovo oglasil prvi lastnik. — Gospica Annie Svetič je v torek, dne 20. jun., izvstno prestala vse izpite na “Sacred Heart High School”, in je bila odlikovana z mnogimi in krasnimi darili. Gospica Svetič je prva in edina Slovenka v Calumetu, katera je pohajala višje šole. — Društvo sv. Petra, štev. 80 K. S. K. Jednote priredi dne 2. jul. piknik na Tamarack parku. Ker se gre za cerkvene namene, se rojaki vabijo k mnogobrojni udeležbi . < — V torek, dne 20. jun., so zaprli rudnik na Phoenixu, Keweenaw county, in poslali delavce domov. Samo par mož je vposlenih pri strojih za vodo pumpati. Koliko delavcev je izgubilo zaslužek,še ni znano. ____________ Gl. Pucblo Colo., 21. jun. — Slovesnost v nedeljo 18. junija se je izvršila v vsakem ozira zelo povolj-no. Duhovnikov je bilo pri altarju s č. g. novomašnikom Brunnerjem deset, med njimi njegov sošolec č. g. Kipp iz Glenwood Springsa, Colo., ki tudi ume naš jezik dosti dobro. Nevestica je bila Ančka Blatnik, tovarišice Marica Rojc, Katka Geršič, Clara Nettinger in Mary Clark. Razven teh sta spremljevali mladega svečenika tudi deklici s cvetlicami, Ana Snedec in Angelica Jaklič. Že pol ure pred opravilom se je ljudstva nabralo polno cerkev. Naš č. g. župnik P. Ciril Zupan je imel slavnostni govor in potem je nagovoril kratko novomašnik sam občinstvo v treh jezikih ter se vsem zah valil za prijazno udeležitev. Po cerkveni slavnosti je bil izvrsten obed v dvorani pod cerkvijo. Nevestica Ančka Blatnik je najprvo pozdravila č.g. novomašnika,potem Brazil, Iowa, 25. jun. — V tukajšnjem premogovem rovu tako-zvanem Hookey nas dela približno sto premogarjev, med katerimi je okoli 40Hrvatov, vštevši sKranjcev. Kakorznano vsakemu premogarju. so ‘ nekatere plače višje in druge nižje, po prostoru, kjer se dela; kdor dela na višjem mestu, ima boljše delo in pa zaslužek. Ali to ni motilo našega slovenskega rojaka J. D., ki je v tej deželi okoli štiri mesece. Njegova bistra glava si je kmalu izmislila, kaj je narediti. On je nalagal male vozove, dočim je njegov sosed velike. Pred par dnevi je šel ter začel številke (čeke) premenjavati: svoje na veliki voz in sosedove na svoj mali voz, misleč, da se mu ne pride na sled. Toda spekel se je. Dobili so ga ravno, ko je izvrševal svoje “zviseno” delo. In tako je naredil sramoto nam vsem, Slovencem in Hrvatom, največjo pa sam sebi. Kajti sedaj vse vpije: Kakršen je ta, takšni so vsi “Avstrijani”! Da, prišlo je do velikega sovraštva med tem in onim zaradi tega obžalovanja vrednega dogodka. Nočem rečenega rojaka preveč obrekovati, kajti usmiljenja je vreden v nekem oziru, in prepri čan sem, da ni tako hudoben, in teh mislij je ves tukaj živeči hrvaški narod. Kolikorkrat sem bil ž njim, sem mu sam povedal to in ono, kako se mora zadržati, in dal sem mu brati ta ali oni slovenski list, misleč, da bo fant pobral kako dobro besedo iz njega, pa vse zaman. Fantu je bila vsaka dobra beseda deveta briga, tako dolgo da je sedaj v kaluži. Ta dogodek sem opisal in želim, da se uvrsti v “A. S.” Naj bi ga dragi čitatelji prebrali in povedali svojim mlajšim sodrugom, kako se imajo vesti med tujim svetom, da ne bodo delali sramote svojim rojakom, posebno pa samim sebi. Z bratskim pozdravom G. H. Boldraščan. Pijanstvo pri živalih. Mnogo večjih živalij, kakoropice sloni, medvedi, konji in psi zelo radi pijejo opojne pijače. Že v knjigi Makabejcev čitamo, da so opijanili slone z novim vinom; a ta običaj se je obdržal do danes, z edino razliko, da se jim daje danes ruma namesto vina. V obče znajo vsi gospodarji menežerij, kakor tudi uslužbenci v zoologičnih vrtih, da porabljajo sloni vsako priliko, da seopijejo; so tudi taki, ki se delajo bolne, samo da dobijo porcijo žganja. Medvedje in opice pijejo radi pivo. Črnci v Afriki znajo to ter se poslužujejo teh pijač, da jih love. Tako n. pri polagajo ob vhodu v kak gozd odprto posodo s pivom. Takoj prihajajo opice, pijejo ter se tako opij. jejo, da ne razločijo več črnca od opice. Ko prihaja črnec, vzame roko eni opici, da jo odvaja seboj v vas, a druga se prijemlje za drugo njegovo roko, tretja zagrablja roko druge, četrta tretje itd. Na ta način se dogaja večkrat, da en sam črnec vlovi po celo tropo opic. L. ŠTERN & SON <005 Collins St., Joliet, 111. ia 903 N. Chicago St. ¿».«a«» "" t Banka in ► parobrodna poslovnica. Denar prijamo priSias za-nesljivo. ceneno in hitro v staro domovino. Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta. Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi. Izvršujejo se tudi vsa notarska dela. $14.00 v Chautauqua Lake, N. Y., in nazaj, iz Chicage, po Nickel Plate železnici, dne 7. julija, s skrajnim povratkom do dne 8.avg., če se da tiket shraniti. Nič preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Cenene voznine v druge vzhodne kraje. Trije vlaki na dan, spalni vagoni s preddurji. Individual Club jedi, cena od 35c do 81 v Nickel Plate obednih vagonih; tudi postrežba a la carte, in opoldanski luncheon 50c. Pišite na: John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room298,Chicago, 111., za podrobnosti. Chicaške mestne prodajalne tiketov, 111 Adams St. in Auditorium Annex. Chicaški kolodvor, La Salle in Van Buren Sts., na Elevated Railroad Loopu. 12—27tS Hi je bila voljna? “Želim, da bi se mogla poročiti,” je rekel. “Ampak, zaslužim ne soli.” “Well,” je zajecljala krasna de-vojka, “m-morda bi se lahko brez soli.” KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v nfišem listu,k{ vedno prinašajo uspeh: Cena za jedno uvrščenje, še oglas ne obsega veš ko 7 vrst, B5c, za 4kratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. OLIKAN SAMSKI TRGOVSKI pomočnik, 2 leti v Ameriki,išče stalne službe v večji trgovini ali drugem podjetju. Govori m piše slovenski, nemški in precej angleški. Ima 15-letno skušnjo. Zamore položiti tudi poroštvo (bond). Več pove upravni -štvo tega lista. p29t2 CHAS. A. NOBLE. Idite k njem če želite zemljišča in hiše po ceni, denar na posojilo, zavarovanje proti ognju, zavarovanje proti nezgodam in drugim neprilikam. Urad je v Barber Bldg., Joliet. Več pove tudi poslovodja tega lista. d26tfn IŠČEJO SE DOBRI DRVARJI, da pridejo v Morris, Lil. Več pove Joseph Norvina, care of B. Baldwin. Morris, Illinois. p29t4 PRODA SE LEPO POSESTVO Z gostilno in zemljiščem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. —Odda se tudi sama hiša s staro, dobro obiskovano gostilno. Hiša je tudi pripravna za napravo prodajalnice. Več pove lastnik Anton Vidmar v A.mbrusu, P. Zagradeo, IT. Krain. Austria. d20tl0 NAPRODAJ HIŠA S5. SOBAMI lepim vrtom, poraščenim s sadnim drevjem in trtjem. Lep vodnjak. Več pove Martin Kambič, 1204 Gora' St., Joliet, 111. p27t4 NA PRODAJ HIŠA S PET SO- bami blizo slovaške oerkve na Landau ave. Cena $1000. Plača se $50 na roko in po $10 na mesec vštevši obresti. To je bolje ko plačevati rent. Čemu ne kupite jedno takih posestev. Več pove Chas. A. Noble, Barber Bldg., Joliet; ali pa poslovodja tega lista. d29tl KJE JE MIKO BRINC? PRED 13 leti je prišel v Joliet, 111. Za njega bi rad zvedel njegov brat John Brine, Upper 57th in Keystone sts./ Pittsburg, Pa. * d27t4 NA PRODAJ HIŠA Z DESET sobami na Herkimer st., blizo Columbia Street za samo $1200. Tudi jedna petsobna hiša v istem bloku za samo-$950. Več pove Chas.' A. Noble, Barber Bldg., Joliet, ali pa poslovodja tega lista. d29tl IŠČEMO SLOVENCE, DA NAS zastopajo v različnih mestih in krajih širom Združenih držav in prodajajo naše zlate, srebrne in nikljaste ure. V kratkem bomo tudi rabili več Slovencev, da bodo spremljali na potovanju našega ameriškega prodajalca, nosili njegov kovčeg z uzorci ter mu pomagali in tolmačili pri prodaji. Mi-plačamo po $20 na iteden rodne plače ali pa popust našim rednim agentom ter $15 na teden pomočnikom in toL mačem. Pišejo naj nam le oni ki s® poštenega in treznega značaja. Zapišite razločno svoje ime in naslov. Adresujte vsa pisma: North American Watch Co., Dept. 11, Box 1563, New York City. p27t4 NA PRODAJ HIŠA S PET SO- bami na Clement St., ne daleč od St. Francis akademije. Cena $1000. Plača se $50 na roko in po $10 ali več na mesec dokler ni vse splačano. To je boljše ko plačevati rent. Kupovalce popeljem, sam, da si ogledajo hišo. Ako vas ta ne zadovolji, imam še več drugih ugodnih prostorov. Več pove Chas. A. Noble, Barber Bldg., Joliet, ali pa poslovodja tega lista. d29tl PRVI NARODNI IZLET vseli združenih slovenskih društev v Chicagi, katerega prirede društva: sv. Štefan, Slavija, sv. Jurij, sv. Alojzij, Slovenija, Vit. sv. Martina itd. v nedeljo dne 23. julija 1905 v Thornton Park, IH. z dvema posebnima vlakom a na Chicago Terminal železnici Odhod s postaje Grand Central, Fifth Ave. in Harrison zjutraj ob 8:30 in 9:30. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., , Ashland Ave., Western Ave. in 26. ulici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem dečki , kasneje odraščene ženske, za njimi odraščeni moški, nazadnje pa debeli moški. Listek za osebo: 50 centov. Praški Judek. Spisal Spillmann, prevel J. Vole. (Dalje.) I Toda več kot enkrat me je spet iz- , , . o» a begala misel na sanje. -Kaj vendar razbijata? vnašal ^ ^ ^ gi dyo. dekla. In tisti hip se mi je posvetilo, in kriknila sem: “O Bog Abrahamov — križata gaj” in kot v dokaz moji strahotni slutnji je jelo kapljati skozi deske na stropu,skraja počasno, potem pa vedno hitreje, dol v izbo tik nama pred noge. Dekla posveti, ostrmi in zakliče: “To je kri — rdeča, gorka kri!”------ Kaj je bilo potem, ne vem povedati. Ko se mi je vrnila zavest, je bil svetel dan. Ležala sem na postelji, in moj mož je stal pred menoj.Njegov obraz je bil strahovito bled, njegovo oko p® nemirno in motno, da sem menila, ob pamet je. Ne da bi se ozrl vame, mi pove, da je lan tič umrl danes ponoči. S studom sem se obrnila od njega v stran in sem zakričala: “Morivec!” Tedaj se je pa stresnil in mi je pritisnil levico na usta, z desnico pa me je zgrabil za vrat in me pogreznil v blazine; v silnem smrtnem strahu sem mu obljubila, da bom molčala, in silovitež je odnehal. Ukaže mi,naj vstanem in oblečem žalno obleko. Storila sem vse, kakor je hotel. Videla sem otroka; amili so ga že in oblekli v dolgo mrliško oblačilo, ki mu je zakrivalo krvave noge, in široki rokavi njegove roke. Lice mu je bilo milo in pokojno. Jokavke so prihajale, in sosedje in prijatelji so prihajali, a nihče ni vprašal, za čem je umrl otrok; slutili so resnico,pa so se bali jeze mojega moža. Grobar mu je 'izkopal grob pod zeleno lipov ko na na starem (judovskem pokopališču; z okna sem ga videla, kako je kopal. In potem smo nesli mrlička vun in smo ga tam pokopali pozno popoludne, uro prej, preden je napočila sobota. Moj nesrečni mož je pač menil, da ga ni, ki bi si upal črhniti zoper bogatega Abela; pa Gospodova beseda je imela obveljati tudi tu: “Kri tvojega brata Abela — oj, tvojega otroka Abela — vpije k meni po maščevanju!” Tako mi je včeraj dopovedovala mati Sara, in ji gre vera; pa sem tudi jaz tako zapisal, kakor sem njene besede obdržal na umu. V resnici je bil mali Abele križan kot njegov nebeški mojster. Jaz sam sem bil zadnjič z bratom Kuniber-tom v Abelovi hiši, gori v podstrešni izbi, pa sem videl velike krvave lise po steni, posebno pa še na tleh, pa sem j ih kleče polj ubil in počastil. Kaj se je pa godilo še druzega ob njegovem križanju, pa ni bilo mogoče z gotovostjo dognati, in zato tudi ne morem sem zapisati zadnjih genljivih besedi, ki jih je bržkone govoril otrok svojemu očetu in stricu. Le toliko je dal rabinec malo pred svojo smrtjo na vedenje, da sta fantiču, ko je bil že pribit, se enkrat ponudila življenje, če zataji Kristusa; da je pa odločno zatrdil, da rajši umrje s Kristusom, kakor pa živi brez Kristusa. Tako je šla torej njegova poveličana, v lastni krvi oprana dušica po ne dolgem smrtnem boju v večno nebeško ve-stlje, in si lahko misliš, kako je ljuba Mati božja veselo in dobrotljivo sprejela svojega otroka, pa ga je ob svoji roki peljala pred prestol svojega božjega Sina, s katerim bo odslej kraljeval na vekov veke. Amen. O ti nedolžni, sveti mučenček, prosi za nas! Je pa ta sveti fantiček prav tisto noč, ko je trpel, tudi mene počastil in se mi prikazal v sanjah. Oblečen je bil v sila bleščeče oblačilce, bog-»igavedi iz kakega blaga je bilo, pa šopek rdečih rož je imel v rokah, pa mi je požugal z njimi in se mi lju-bo nasmehnil, pa dejal: “Pater Sebalde, zakaj ste dvomili o meni?” — in nato sem se zbudil. Zalovska ara je udarila dve čez polnoč. Po-mencal sem si oči, pa sem čez čudo ostrmel zaradi teh skrivnostnih sanj. In sem vstal s postelje. Jasno je sijala luna, da so se dobro videle velike črke v mojem brevirju. Pa sem začul matutin ali jutranjice na čast svetemu mučencu Pankraciju. mil? Pa še nisem verjel, ampak sem si delal take ume, da so sanje pač le— prazne sanje. V. Kako setu se vrnil v Prago, in kako je prišlo vse na dan. Take sanje sem imel tisto noč od četrtka na petek pred nedeljo “Ju-bilate” (to je tretja nedelja po Ve liki noči), ko se bere tisti evange lij: “Le še malo, in me več ne bodete videli; in spet malo, in me bodete spet videli,” (tako pri sv Janezu v 18. poglavju.) In ko sem razložil na pridigi ljudem te besede, in je bila jutranja maša pri, kraji, pa je prišel fantič, s pismom poslan od očeta gvardijana, in v pismu je stalo: “Pridite jutri nazaj v Prago,” tako da so mislili zalovski možaki, da sem pridigoval samosebi, ko Jsem dejal: “Še malo in me več ne bodete videli.” No, to moram reči, da si nisem gnal dosti k srcu, kar je govorilo tisto pisanje, ker sem bival svoj živ dan rajši med brati v samostanu kakor pa na taki ekspozituri; pa sem vzel drugo jutro za vida pot pod noge, in hajdi proti domu. Sicer mi je dal oče župan, ki ga poznam že dokaj let sem, voziček na ponudbo; pa je bilo tako lepo spomladan sko vreme, da sem hvaležno odklonil in sem poprosil očeta župana, naj rajši zapreže po zahvaljeni nedelji, pa naj nam pripelje, če bi morda kmetje hoteli kaj darovati iz ljubezni do Boga našemu samo stančku. Tega je bil mož prav zadovoljen, pa sem šel svojo pot. Če grem pa takole sam po polju, ne dirjam, ampak grem lepo počasi in opazujem to in ono in pojim svoje misli; pa je taka pot že večkrat moji duši bolje godila kot dolgo premišljevanje, kakor se je tudi naš sveti oče Frančišek včasih zamaknil v božjo ljubezen, če je opazoval le revno cvetko na polju. No seveda, tako daleč pri meni še ni bilo. Lepo počasi sem stopal skozi prelepi dan, pa ogledoval cvetoče drevje in jas nozelena žitna polja,,pa poslušal kako veselo gostole in cvrče nad mano ljubi ptički pod milim, mo drim nebom. In vedisibog, kako je to, da mi je zdaj vesela vigred vse rajši le na tiho žalost, pa sem je bil vendar vselej tako vesel svojih mladih dneh. Pa si mislim le čaj te, ve cvetke in drevesa, vi travniki in polja, ne bo več dolgo pa bo vse odcvetelo in obletelo in pusto in prazno! Ah, kako marši kaj sem že videl v svojih dneh, da je zvenelo brez sadu — in v mojem lastnem srcu, kako je nekoč klile in cvetelo, in je zdaj le še golo strni šče — Bog daj, da je žrtev sprav Ijena v nebeških žitnicah, ne pa morda v vicah, da gori kedaj z me noj vred! Tako mi je sredi veselih pomladnih dni žalost bliže pri srcu kot pa radost; pa ne vem, ljubi moj, ki prebiraš zdaj tole moje pisanje, če si ti narejen po ravno takem kopitu — zmoli en očenašek zame! Ob teh in takih mislih sem prišel do tam, kjer pada aumetiški potok v Veltavo, in je tudi prevoz. Tam sem naletel brodnika, ki se je za hudo prerekal s precej postarnim Judom in ga ni maral prepeljati, ne vem zakaj. Pa mi je počilo v gla vo, da bo gotovo prepira kraj, če mene prepelje; saj pridem še pred poldnem lahko na Hradsin, na; izstopim že na tem ali na onem kraju: pa mi je res kakor sol v oči, če vidim, da se dva preklata in zmerjata in tako hudiču strežeta roke. Zato sem stopil vmes in sem vprašal starega Mihača, ki sem ga dobro poznal, če bi me ne hotel prepeljati v suho, to je vbogajme In je privolil, in ko sem stopil brodič, sem mignil še Judu, na; skoči za menoj, pa ni Mihač žugnil nobene, četudi ga je klalo v duši samo to se je vsajal, da mora Jud plačati. “Poštena je ta,” sem dejal jaz “in da bodete imeli tudi od mene kaj hasna, vam povem lepo zgodbo iz svetega evangelija.” In sem mu jel razkladati zgodbo o usmiljenem Samarijanu, pa jo je Jud skoro zvesteje poslušal kakor kristijan. In ko smo pribrodili na onostranski breg, se mi je Jud pridružil, pa sva šla tako oba proti Pragi. Medtem sva pa zašla v pogovor, pa sem moža vprašal kakšnih rok da je. Pove mi—dasi malo nerad — da je grobar. Pri Judih so namreč grobarji zaničevani, kar sovraženi. Pasem poizvedoval, če jih je zadnji čas spet dosti umrlo med Judi; nedavno je bilo namreč med njimi veliko mreuje.In mi pove da ne; čez teden da so pokopali samo staro ženšče in fantiča pri dvanajstih letih. “In kako je bilo fantiču ime?” vprašam, ker so me leta spominjala nesrečnega Abela. “To je postranska stvar,”. — mi odvrne, “če le počiva v Abrahamovem naročju.” ‘Če počiva v Abrahamovem naročju, mi ni to postranska stvar, ampak prav važna. Sicer pa poznam nekaj judovskih fantičev, ki so prav te starosti.” “I no, bogatega Abela otrok je bil —” “Bogatega Abela fantič?” ostrmim jaz in postojim. “Ja, bogatega Abela Abel —ste ga poznali?” “Veste mari, da je želel postati kristijan?” “Sem nekaj slišal — pa se je skesal in se je povrnil k očetu.” “Se je vrnil iz lastne volje?” “I, kdo bi ga mogel pa siliti?” “In zdaj je mrtev; mislim, če je svoje smrti umrl?” ‘Lejte, kakšne naj pa umrje? Stari, bogati Abele vendar ne bo pobijal svojega edinca!” Grobar je izgovoril te besede kar malo s koncem jezika. Jaz sena pa le tiščal vanj in ga izpraševal v čisto, pa ni bilo iž moža spraviti kaj več Pa sem mu jaz jel razkladati, kar sem vedel o fantiču, in tudi čudne sanje sem ma povedal, ki so se mi pritek-nile zadnji četrtek ponoči. Te so ga precej pretresle, kakor je bila podoba, in morda bi bil priznal še tisti večer. Pa je prišlo po poti trop tujcev, in Jud je pretrgal razgovor, se mi je zahvalil za izkazano prijaznost in jo zavil urno na stransko stezo. “Pater Sebalde, zakaj ste dvomili o meni?” To vprašanje mi kar ni slo več iz glave,odkar mi je razodel ta Jud tako nepričakovano, da je že ljubi fantič res zamrl. Za svojo osebo sem bil že tedaj prepričan v dno duše, da je umrl mladi Abele muče-niške smrti. Ko Bern došel v naš samostane Hradšinu,sem pohitel takoj v celico k patru gvardijanu. Pa so me z veliko ljubeznijo objeli, in so mi dali svoj sveti blagoslov in so me izpraševali kako je kaj bilo te zad nje tedne. In sem jim dopovedal vse in sem dal Bogu hvalo, da sem mogel jaz, njegov nevredni služabnik, kaj malega storiti v nje govo čast v občini rostoški in za lovski. Potlej je pa pogovor nanesel na malega Abela, pa sem jim povedal, kako se mi je sanjalo in kako sva se menila z judovskim grobarjem. Pa nisem dobro naletel; kar malo nevoljni so bili pater gvandijan in so mi rekli: “Pater Sebalde, pustite zdaj v miru to reč s tem pobeglim judovskim fantom! Kar pa «anj tiče, mislim, da so le prazna nočna obsena, in vas trapi z njo vaša gosta kri ali pa zvijačni vrag, saj pravite sami, da vas je motilo pri brevirju. Kar pa se zadene tisti«pogovor z judovskim grobarjem, mi pa ni prav nič všeč, da pohajate po veliki cesti s takimi ljudmi in se zaupno razgovarjate z njimi, ki še med Judi niso na dobrem glasu;zato upam, da bodete v prihodnje malo bolj previdni v tej reči!” Tako so mi oskubili mojo vero na fantičevo mučeniško smrt, in sem sklenil, da te misli več nikomur ne razodenem-, ker ni bilo po moji bradi, da bi se mi kdo še smejal. Pa sem vendar padel, s tem mojim trdnim sklepom vred, še takoj naslednjo uro in sem potožil vsoto zadevo staremu bratu Kunibeitu. In mi je verjel, ta priprostljiva duša, in mi je rekel, da bo prišteval odslej v svojih molitvah tudi tega fantiča dražbi svetih mučencev. toavrm m is Bit's STOJ IN POMISLI! ! fOk Cesa potrebuješ za življenje? ! OP ter v/*1 REGISTERED ZRAK IN HRANO!! Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra. TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU—«***, Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. — Ono spravlja*zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, • lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je živjjenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic. Trinerjevo zdra- SSSSSgESt Vilno grenko vino zavaruje Tvoje življenje za več let. Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu. Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. StV A TŽ.TT ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ■ ■ ■ kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA! Trinoriou hriniflUOO postaja z vsakim dnem bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-lllllulJuV UIIIIJuIuU deli, da je najmočnejši in najčistejsi. * Anton Terdič * 300 RDBY STREET, JOLIET, ILL. N. W. Phone 825. Rojakom priporočam svojo SLOVENSKO GOSTILNO kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. i Prodaj am trd in mehak premog po O nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. 5o*o**oeoooo*d USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše “Tiie D. S.” lOc. in ‘'Meerschanm” 5e. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. (Nadaljevanje na 7. strani.) Matifa Dnrrnrolr prodajalec ur, verižic, uhanov, iVldliJu rU&UlCll prstanov In droge zlatnine. 4$l B0GATA ZALOGA RAZNIH~KNjiG~|tj» Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamui.........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni ............$11.00 Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00 . , , „ Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim išL* pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si ..... j kdo izbere Elgin ali Waltham. HRT «k v 'OffSrM-mmmm Pošteno blago po zmerni ceni \ i m M ' je moje geslo. Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizorov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šentlouiške razstave ena za 15 centov. Velikonočne razglednice 3 za lOc 12 za 35c. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: Naročila za ure in zlatnino: *• '.iT*“ “6> w*k‘- M' S field, Mich. Chicago, III. JOHN UMEK toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi seiloon., kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. ANTON NEMANIČU, 205-207 OHIO ST., JOUET. ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. ff Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 913 IV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Le amonija pomaga J The Pennsylvania Soap Le amonija, ki je v MILLERJEVEM PRAŠNEM MILU POWERINE pomaga, da se vsaka stvar tako lepo osnaži. Navadna amonija, ki jo kupite v steklenicah, ima morda še kaj moči v sebi, takrat ko jo prinesete domov, a dostikrat je pa nima. V Miller-jevem Powerine, pa je amonija v vsaki drobtinici, in ko jo stresete v vodo, imate celo moč koj pri roki, —da vspešno osnaži kar je umazanega. Pa ne samo dobro, ampak tudi zelo hitro osnažite vse s to zmesjo. Ni vam treba drgniti, da se sveti, to stori za vas Miller-jev Powerine, Obsegajoč amonijo. Velik pakeljc za 5c. 2 THE PENNSYLVANIA SOAP CO. Tovarne: Lancaster,Pa., in Buffalo. N.Y. (Nadaljevanje s ff. strani.) In pri tem bi bilo najbrže tudi ostalo, namreč da bi bila midva sama na vsem božjem svetu izkazovala fantiču to visoko čast. Pa je poskrbel Bog sam, da je prišla na videz belega dne v Pragi in po vsem Češkem slava njegovega služabnika. Pozno na večer še tistega dne me pokliče brat Kunibert čez vratarsko sobico, češ, da me čaka tam tisti Jud, s katerim sem se bil prepeljal danes zjutraj pri RostokuvVel-tavo. «Bost vendar, in res je bil v sobici stari grobar in je kuzmal ves v zadregi svojo rumenobelo brado. Odkašljeval se. je in mi je potem razkril, da ga nekaj tare, pa da mi hoče vse razodeti, če sem porok za njegovo kožo. Mislil sem si precej, kaj da je, pa sem mu obljubil pomoč in zagovor, kolikor bo v moji moči. Potem se mi je pa polagoma odpiral, kako pozna starega Abela že dokaj let, pa koliko jo že prestal od njegove trdobe in zlobe, in kako je bil mladi Abele, o katerem sva govorila, vse drugačne čudi. “Pred letom dni,5' mi je pravil, “sem bil bolan, da sem ležal; pa je prinesel kako jabolko ali karsibodi. Od laBtnih ust si je pritrgal, zato me je tako zaskelelo v srcu danes zjutraj, ko ste mi pravili tiste sa-nje. Pa sem danes v soseščini malo poizvedoval, kak glas gre o fantičevi smrti, in sem našel, da je vse ene misli, namreč te, da ni umrl fantič svoje smrti, da pa nihče ne upa ziniti o tem iz strahu pred starim Abelom. To pa vem zatrdno, da so zvedli fantiča po zvijači v očetovo hišo, odtam so ga odpeljali na dpm strica, ki je rabinec v Staro-novi šoli, in tam je otrokistradal tri tedne ob črnem kruhu in ob vodi. Pa fantič je ostal pri svoji pameti; zato so ga zvlekli ponoči spet nazaj k staremu Abelu, in mislim, da jih ne vlečem čez zobe, če rečem, da so ga kmalu zatem križali. Neki moj znanec je šel namreč tisto noč slu-t čajno mimo Abelove hiše, pa je sli šal glasen krik in prav razločne udarce kladiva, in drugo jutro so mene poklicali k Abelu in mi kar ca celem veleli, naj bržbrž izkopljem za fantiča grob.” Tako je pravil grobar. Jaz sem mu pa prigovarjal na moč, kako je dolžan že blaženemu fantiču, da to reč izpriča naglas in neustrašeno tudi pred sodnijo; pa o tem ni maral nič slišati in šele po dolgem premišljevanju se je vdal, da razloži to zadevo tudi patru gvardi-janu. In brat Kunibert^ ih je poklical; stari Jud jim je dopovedal vse natančno, pa so ga tudi sami vse izpraševali vmes, če bi se morda kako ujel; kajti dosti vere mu niso dali. Konečno so se pater Honorius zamislili za nekaj trenotij, pa so vzeli Počasi par sunkov tobaka, vrtili med prsti tobakiro pa rekli: “Ali je vaša pripoved po resnici ali ni, to bo lahko dognati. Vso reč ovadim na pristojnem mestu, pa naj odpro grob mladega Abela, in če ga je res oče umoril ali,kakor vi sodite, celo križal,se mora ua ranah vendar poznati.” ’ Tem besedam sem vesel pritrdil tudi jaz,in po dolgem prigovarjanju se je zadovolil tudi grobar, posebno že zategadelj, ker so mu ponudili pater gvardijan za prvo silo zavetje v samostanu, pa obljubili, da mu bodo že kako oskrbeli preužitek tudi za poznejši čas v kakem drugem mestu, če se izpričajo njegove besede zatrdno. In so mu odkazali tisto malo sobico, ki je za tujce, pa vendar naročili še bratu Kunibentu, naj ima Juda na očeh; kajti četudi mi kapucini nimamo cvenka, pa imamo shranjeno v zakristiji — razen druzih dragih posod — tudi tisto imenitno monštranco iz svete hišice, ki ima 6666 diamantov. Pa ter gvardijan možicu vseeno niso čisto zaupali. Potlej so pa še meni veleli, naj jih takoj spremim v Šent-Klemen. Kakor namreč že skraja niso hoteli prevzeti te zadeve z malim Abelom čisto na svojo in na kapucinsko odgovornost, tako so menili, da bo tudi zdaj prav, če povprašajo predvsem rektorja jezuitov za njih misel in svet. Pa sva vrgla urno čez pleča vsak svoj plašček in sva odhitela k jezuitom. Četudi je bilo že malo. pozno] |in se je držal brat vratar nekam kislo, so vendar prišli prečastiti pater rektor takoj v razgovorno sobo ali alokutorij, kakor pravijo tisti vratarski izbici, pa so poslušali najino čudno zgodbo, in se jim marsikaj ni zdelo prav verjetno, vendar4nič ne-mogoče. Potlej so naju vprašali, če sva o tej reči že tudi drugod kaj govorila, tako da bi bilo prišlo lahko med ljudi, in sem moral jaz priznati, da ve razen naju še tudi brat Kunibert o tem — so pa presodili, da bo vseeno boljše, če še nocoj to zadevo sporoče višji dubovski gosposki. In v dir sta se odpeljala pater rektor in pater gvardijan naravnost k nadškofu. Jaz sem pa odhitel domov, pa zabičal bratu Kunibertu in vsem drugim, naj molče zaenkrat kakor zid. Potlej sem pa čakal na porti, kdaj se vrnejo pater gvardijan. In je bilo že pozno ponoči, ko so prišli pa niso hoteli nič razodeti, ampak so mi,veleli, naj grem počivat,jutri že zvem vse. Sem pa potrpel. Toliko sem pa zvedel pozneje, da so nadškof sprejeli oba patra kaj prijazno, in da sta jim morala razložiti prav do pičice vso to čudno zgodbo. Potlej so se pa vsi trije takoj odpeljali v škofovi kočiji h grofu Turnu, ki so mestni poglavar. Tam so nadškof zahtevali, da poseže vmes “bracHium saeculare”, to je: po- svetna gosposka. In ko je bila pojasnjena vsa ta obtožba — ali kakor pravijo: causa criminalis — so se pa posvetovali vsi štirje, in sta bila nazadnje nadškof in gospod grof Turn oba te- misli, naj se počaka do jutra; čez noč naj se pa dobro zastražijo mestna vrata„ po-sobno še v Judovskem mestu. Zjutraj za vida naj gre pa en oddelek mestne straže do hiše starega Abela inx rabinca, drugi oddelek pa odkopat grob fantičev, hkrati naj pa cel regiment obkoli Judovsko mesto. Vse to je bilo zaukazano z veliko skrivnjavo in modrostjo, pa ravno-tako s pridom izvršeno. Jaz sem komaj izbral jutranjo sv'eto mašo, ko je prišel en oddelek mestne straže pred naš samostan, in so veleli meni in grobarju, naj greva z njimi h grobu 'mladega Abela. Ko smo ravno primarširali v Judovsko mesto, nas je srečala druga kompanija, ki je peljala starega Abela, njegovo ženo in deklo v svoji sredi; tirali so jih v mestno ječo. Po ulicah se je nagnalo čuda ljudi. Ko so ugledali Juda in zraven kapucina, pa še nekaj sodnijskih gospodov in beričev,vse obdano od oboroženih vojakov, so menili, da peljemo razbojnika na vislice, pa so se nam trumoma pridružili. Tako smo prišli—na stotine nas je bilo pri—Staro-novi šoli na veliko judovsko pokopališče. Pod lipovko sredi starih spomenikov smo našli novonametan grob. Vojaški poveljnik ga obstopi z vojaki, in takoj začne grobar na zapoved sodnijskih gospodov razkopavati in izmetavati grudo. (Konec prih.) Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-dar Kapids,Iowa. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Harass? Chicago telet. 279-4 JL/x. W. telet. 927 122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros. ay Bar Gooas. and Porter. o J. Ö SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 Tie Joliet JeM M Razpošilja denar na vse kraje sveta. fiL KAPITAL $100,00 0. T.A. MASON. predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Naš vvilmingtonski oprani premog v kepah po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo. F. A. Barthelme, Urad: 114 E. Washington St. Oba telefona 198 / Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, 111. CITaJTE novo izšlo knjigo ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način —- zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko’ koristila za celo njegovo življenje. * Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in špohiem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh'mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju Lolezni. kako se moremo najhitreje in-najradikalneje ozdraviti. kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa. Wto il ztiravi ali Bolni pišite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. *, Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: 30 tisoč liliji«' zastonj razdeli med naš nai*oOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ! Kje je najbolj varno naložen denar? | Rezervnega zaklada je 700,000 kron. Hranilnih »log je: 20 milijonov kron Mestna hranilnica ljubljanska je najveeji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. ^prejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, llentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgnbe. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo* priporočamo na novo došlim rojakom. H. Vi. TELEFON ŠTEV. 1257 AMEM&ÀNSKÏ SLÔVËNËC 30. JUN. 1905. PRVA GOSTILN A V ROCKDALE. Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. -1 JeTiiej Marentič. MALI SAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno m-enočišče. katero zlasti VI. Voda. DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 905^ N. Hickory St. Urad v Fargo Building. 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telet, v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. mihoCemotvoj pena», TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij .mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Kas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupifi Lumbe ¿glasi se pri nas, in oglej si na8o zalogo! Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LJYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. Vprašajte svoj ega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet FRANK MED0SH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en hlok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111. G ostilničar.. Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šif karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHOtJE: SOUTH CHICAGO 123. C. W. Brown, p reds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind. (Konec.) Kadarkoli se zahteva velika množina vode za bodočo rabo, se mora voda nabrati in hraniti v primernih shrambah, narejenih v to svrho. Vodnjaki in vodoshrambe (rezervoarji) se grade iz opeke, kamena ali cementa, če so veliki, in iz železa ali lesa, če sp majhni. V se posode za vodo so podvržene omadeževanju zato se mora skrbeti za čistilna sredstva. Kjer je vir vodne zaloge oddaljen od prostora oddaje, treba oskrbeti sredstev za dovajanje vode v vasi, | mesta itd., kjer se ima rabiti. Toše napravlja po vodovodih in ceveh iz kamena in opeke, ali železa in svinca. Nekaterniki ugovarjajo, tako železnim kakor svinčenim cevem. Železo zarjavi sčasom, a svinec je nagnjen podeljevati vodi nekoliko svoje rude in tako utegne povzročiti zastrupljenje. So pa posteklene železne cevi in cevi prevlečen*; z raznimi nesrkajočimi tvarinami, tako da ugovori nimajo več veljave. Popolnoma čisto vodo je najti samo v laboratoriju ali kemijski delavnici v obliki destilirale ali pre-kapljane vode, nemudoma po njenem zgoščenju; drugače voda, kot močno topilo, sprejema vase vnanje tvarine in pline, s katerimi pride v dotiko. Nečistosti, ki se nahajajo v vodi, so rudninske, rastlinske, živalske, bakterijske in plinaste. Vsled dejstva, da voda jemlje vase premnoge neorganske tvarine, je cesto omadežana po raznih strupe-ninah, rudah, organskih nečistostih in patogenskih bakterijah, s katerimi pride v dotiko prehajajoč iz raznih virov skozi tla, površni zrak, podzemno vodo itd. Viri vodne zaloge zlasti v tleh in tudi na površju, kot so reke in jezera, se radi omadežujejo po smeteh, izvržkih, bakterijah in drugih nečistostih, in voda, dobivana iz teh virov, lahko vzame vase nekatere ali vse te nečistosti. Poleg zraka je voda najbolj ne-obhodno potrebna za življenje in zdravje; in nedostatek vode ali vodna zaloga omadežana po nečistostih, zelo upliva na zdravje. Nezadostna zaloga pitne vode povzroča upadanje zdravja, in pomanjkanje vode za umivanje in kopanje telesa slabi zdravje in pripravlja razne bolezni. Nečistosti, nahajajoče se v vodi, lahko povzročijo vsakovrstne bolezni, po značaju nečistosti in ko-likosti iste. Na milijone kalij, znanih pod imenom bacili ali bakterije, je v vodi; nekatere šo patogenične, druge nepatogenične, nevidne golemu očesu. Razni patogenični mikroorganizmi povzročajo razne bolezni. Med boleznimi, ki jih povzroča nečista voda, so sledeče: Driska, vročica, kolera, rmena mrzlica, neprebavnost, malarija, kožne bo lezni itd. Da boš zdrav in krepak, pij čisto vodo in večkrat na dan. Dobra voda ti ne bo nikdar škodila, čim več je piješ, tem bolje za tvoj ustroj. Voda dostikrat prepreči bolezni želodca, obistij,jeter in scalnega žleba. Stru-penine v ustroju zmehča in jih z znojem izpere. Studenčnica in voda iz vodnjakov sta najokusnejši in najvarnejši za pitje. Površna voda iz obdelane zemlje, rečnica omadežana z nesnago, nabrana deževnica in voda iz plitvih vodnjakov, če se rabi za pitje, naj se vedno prekuha, da se zamore bakterije in prepreči bolezen. Sobe 201 in 202 Barber bldg. J O L I E T , ILLINOIS. .TVNI INOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. 'V Na prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali na se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljge smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. John« Petrič 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703 Slovenska » gosti lna. Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro poznano gostilno ter se priporočam vsem v obilen obisk. Rešitelj- — »tiorilec. Resnična tragedija se je dogodila te dni v Parizu. Marij Portot, Lastnik ene ladije, je mirno sedel na ladiji, ki je bila že dva dni usidrana v kanalu Saint Martin v Parizu, mirno pušeč pipico. Njegova soproga je odšla v mesto nakupovat. Mož je mislil na svojo zakonsko srečo in bi bil polagoma zaspal, da ga ni naenkrat zdramilo klicanje na pomoč. Dve trupli sta padli v vodo čisto dobro je slišal. Hitro sleče suknjo in telovnik in skoči v vodo. Večkrat se je potopil v valove, a slednjič se mu je le posrečilo, privesti do brega neko žensko in može. Pogledal ju je: bila je njegova žena in njegov pomočnik, ki ga je bil prejšnji dan odpustil, ker gaje vi. del klečati pred svojo ženo. Ljubimca sta takoj priznala svojo krivdo: roko v roki sta se sprehajala ob reki, pri tem pa je spodrsnila ženi noga in oba sta zdrknila v vodo. Rešitelj je z rastočo besnostjo poslušal izpoved. “Storil sem svojo dolžnost in vama rešil življenje”, zakliče, “sedaj pa hočem maščevanje!” Pri teh besedah je zadrl ženi svoje bodalo dvakrat v srce; prenesli so jo umirajočo v bolnišnico. Morilca je policija pustila na svobodi. Porotniki ga bodo skoro gotbvo oprostili. ti Aiitt* m da sem fl| e dobro-priporo- ® W. C. Bishop Frank Bishop BISHOP BROTHERS popravljajo kočije in ter tlevajo gumnate obroče (rubber itires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111. IM. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. eter zavaruje poslopja in življenj KAŠE SLOVEXSKE GOSPODUJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, lil. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske-vožne listke - Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Cor. Fr. Rosenstein 2627 W. Michigan St; Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od Sl do $3. kakor tudi vsakovrstne moške spodnje in zgornje obleke po najnižji ceni. Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo vajih lastno korist. SVOJI K SVOJIM. Ste-li videli opomin cestnega nadzornika? Preskrbeti si morate posodo za odmečke ako je še nimate, tako pravi on. A mi pravimo, da bi morali imeti Witt ovo posodo za odmečke, ki je najboljša. Napravljena iz močnega pleha, ter je ne samo jako trpežna ampak tudi ne pretežka za vzdigovanje. Pokrovi na posodi preprečijo, da psi in mačke ne razbrskajo odmečke, ter tudi, da se slab duh ne razširja. Premoženje pridobila od otrok je gospa Karolina Gaul v Bridgetonu, N. Y., ki je umrla te dni. Do 35 let je v malem trgovala s sladkarijami in zapustila premoženje v znesku $25,000, dasi je imela skoraj izključno šolske otroke kot odjemalce, ki so izdali redkokdaj več’nego en cent naenkrat. 'Njeni sosedje in celo njeni sorodniki so jo smatrali za revDO. Malo pred svojo smrtjo je ženka izjavila, da bo svoje prihranke volila svoji netjakinji in svojemu netjaku na Nemškem, - ampak oporoka se ni mogla najti in zadeva je morala priti pred sodišče. Premoženje sedaj pripade bratu in dvema sestrama pokojnice, stanujočim v Philadelphiji. Večje posode po $3.25, $3.75, $4.75. Manjše posode po $1.25, $1.50. Barrett Hardware Co. letnih otrok in varovancev lev hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki: Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ¡STREET, NEW YORK, IN NJEGOYA BA NON A P0-DRU/NICA 1778 ST.CLAIR ST.. CLEVELAND, 0. looooooooocxxxmmscxxioooooi FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telef. 26. F. KORBEL & BROS. prodajalec v iiiïv od trte in ž&rania Sonorna Oo. Caliiornia. Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. TELBFON: Itn CANAL. Ali se zanimate za južne kraje? Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogat«? E.PORTER BREWING COMPANY Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY *** Izdelovalci PAL ALE IN LONDON PORTER *** Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogeji ? Ali ihorda o živinoreji v krajih kjertraja zimsko krmljenje kratkih šest 16) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugod-