TE D N I K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 15 Ptuj, 19. aprila 1973 Cena 1 din Slovesnosti v Kidričevem OSREDNJA PROSLAVA V SLOVENIJI OB OBLETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA BO V NEDELJO, 22. APRILA V KIDRIČEVEM. ODKRILI BODO SPOMENIK VELIKEMU REVOLUCIONARJU, PODELI- LI PRIZNANJA OF IN PRIPRAVILI PARTIZANSKI MITING. SLOVESNOSTI SOVPADAJO Z DRUGIM KRAJEVNIM PRAZNIKOM IN TRAJAJO ŽE OD 7. APRILA, ZAKLJUČILE PA SE BODO 26. S PRVO KRAJEVNO KONFERENCO SZDL. Občinska konferenca SZDL Ptuj in krajevna skupnost Kidričevo, ki sta organizatorja osrednje prireditve v Sloveniji ob 20-!etnici smrti Borisa Kidriča, sta za nedeljsko proslavo izdelali natančen program in z njim na novinarski konferenci seznanila javnost. ■ Ob osmih dopoldne bo v dvorani TGA Boris Kidrič v Kidričevem skupna slavnostna seja skupščine občine, družbenopolitičnih organi- zacij občine Ptuj in krajevne skupnosti Kidričevo, na kateri bodo podelili 15 občinskih priznanj OF, Zdravko Tumšek, predsednik OK SZDL, pa bo govoril o pomenu 27. aprila, dneva OF. Ob 9.30 uri bodo pred tovarno prikorakale enote teritorialne obrambe, zveze borcev, zveze mladine, civilne zaščite, gasilcev in tabornikov, ki bodo potem skupno odšle do slavnostnega prostora pred restavracijo v Kidričevem, kjer bodo odkrili spomenik Borisu Kidriču. Spomenik je delo mladega ptujskega umetnika Viktorja Gojkoviča in je kombinacija brona, granita in aluminija. Na dveh granitnih pod- stavkih iz glajenega pohorskega granita bo Kidričev doprsni kip iz brona in aluminijasta skulptura, ki bo simbolično ponazarjala nenehen dvig naše družbe. Spomenik bo odkril Janez Kostanjevec, delavec TGA Kidričevo, ob njem pa bo imel priložnostni govor Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovah učenci osnovne šole Boris Kidrič iz Kidričevega, združen pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka in Kidričevega ter godbi na pihala TGA Boris Kidrič Kidričevo in DPD Svoboda iz Ptuja. Ob 11. uri bodo začeh s partizanskim mitingom in kulturno. zabavnim programom na prostoru pred restavracijo. Za pristno parti- zansko hrano bodo skrbeli pripadni- ki teritorialnih enot in garnizija JLA iz Ptuja. Prireditelji zagotavljajo, da bo golaža in pasulja dovolj, saj ga bodo pripravih za nekaj tisoč obiskovalcev. Predračunska vrednost spomenika je 210.000 din, krajevna skupnost Kidričevo, ki ima za spomenik formiran sklad pa je do sedaj uspela zbrati le 104.000. Svoje prispevke so poslala že številna podjetja in ustanove iz ptujske občine, Sloveni- je in tudi iz sosednjih republik, krajevna skupnost pa pričakuje še več odzivov, tudi posameznikov. Številka sklada pri ptujski banki je 52400-7402-61111. Omenili smo že, da prireditve ob dvajsetletnici smrti Borisa Kidriča in drugem krajevnem prazniku Kidri- čevega potekajo že cel mesec. Ker smo o tisih, ki so mimo, že poročali, naj omenimo pionirski kviz desetih osnovnih šol iz ptujske občine, kije bil predvčerajšnjim v Kidričevem, istega dne je začela z delom tudi nova lekarna, temu prazniku je bila v soboto posvečena tudi 1. krajevna mladinska konferenca, 26. aprila pa bodo na 1. krajevni konferenci SZDL ocenili, kako so uspeli ob krajevnem prazniku in jo posvetili tudi dnevu OF. Istega dne bodo odprU še novo knjižnico in dom upokojencev. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo prireditev v dvorani restavracije v Kidričevem. M.Munda vreme do nedelje, 6. maja 1973 Zadnji krajec bo v sredo, 2 5. aprila ob 18.50. Mlaj bo v sredo, 2. maja ob 21.5 5. Napoved: Do konca aprila bo spremenljivo, hladno in še vetrovno Vreme, 29. in 30. aprila bo izdatnejši dež. in 2. maja bo precej oblačno, delno tudi sončno in toplejše, fatem bo 3., 4. in 5. maja hladneje }n deževno. V nedeljo, 6. maja bo 'epo in toplo. Alojz Cestnik Preveč interesentov za nočni trezor Poslovanje prek nočnega trezorja, ki ga je marca uvedla v svoje poslovanje ptujska podružnica SDK, je dobilo takšen obseg in javilo seje toliko interesentov, da presega dosedanje zmogljivosti trezorja. Zmanjkalo je namreč denarnih kasetic, s katerimi se denar vlaga v trezof. Uprava SDK Ptuj pa hkrati obvešča interesente, da je že naročila dodatne kasete za vse tiste, ki so ostah brez njih. Občinska konferenca SZDL Ptuj in krajevna skupnost Kidričevo VABITA NA ODKRITJE SPOMENIKA VELIKEMU REVOLUCIONARJU BORISU KIDRIČU V NEDELJO, 22. 4. 1973, OB 8. URI V KIDRIČEVEM PROGRAM: ob 8. uri Skupna slavnostna seja skupščine občine in družbeno- političnih organizacij občine Ptuj in krajevne skup- nosti Kidričevo v dvorani TGA »Boris Kidrič« Ki- dričevo; ob 9.30 bo prihod članov ZB, enot JLA, enot teritorialne o- brambe, ekip civilne zaščite, gasilskih enot, mladine in tabornikov; ob 10. uri pozdravni nagovor predsednika občinske konference SZDL Zdravka Turnška — Govor predsednika izvršnega sveta SRS Andreja Marinca; — odkritje spomenika: spomenik odkrije Janez Ko- stanjevec, delavec TGA. — Kulturni program, v katerem sodelujejo: učenci osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo, združen pevski zbor DPD »Svobode« Majšperk in Kidričevo ter godbi na pihala TGA »Boris Kidrič« in DPD »Svoboda« Ptuj; ob 11. uri se prične partizanski miting s kulturno zabavnim pro- gramom na prostoru pred restavracijo v Kidričevem. 2 stran tednik — Četrtek, 19. aprila 1973 Kaj predvideva program razvoja kmetijstva v ptujski občini Občina Ptuj ima 41.487 ha kmetijskih površin, od tega je največ njiv in vrtov (44 %) ter tranikov (327(). Pretežni del zemljišč imajo zasebniki, glavni predstavnik druž- benega sektorja pa je Kmetijski kombinat Ptuj, ki ima v upravljanju 99% vseh kmetijskih' zemljišč družbenega sektorja. Kmečko prebivalstvo, ki se je zaradi industrializacije zmanjševalo iz leta v leto, je bilo 1972. leta od skupnega števila prebivalstva udele- ženo s 42,24 %. V zadnjih desetih letih se je največ znižalo prebival- stvo na Dravskem polju, v zaliodnih Halozah in Slovenskih goricah. Dobre prometne zveze in bližina industrijskih centrov ohranjajo na Ptujskem in deloma Dravskem polju še vedno velik delež kmečkega prebivalstva, Haloze pa se dejansko „praznijo", ker tam kmetovanje nima naravnih pogojev, dohodki iz gozdarstva pa so neznatni. Čistih kmetij je v ptujski občini po zadnjem popisu 4.790, več kot 40 7r gospidinjstev pa ima nad 3 ha zemlje. Po ekoloških pogojih (pod- nebje, reilet", površina in stalne značilnosti (je kmetijstvo v Ptuju usmerjeno v živinorejo, "inogradništvo in sadjarstvo). Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri SO Ptuj je izdelal srednjeročni program razvoja kmetijstva v občini, v katerem predvideva, da se bo do leta 1977 najbolj povečal pridelek koruze (za 63 %), krompirja (za 100%), sončnic (za 100%), buč- nega semena (za 81 %), silažne koruze (za 242 š) in proizvodnja češenj (za 140 %). Med vrtninami predvidevajo naj- večji porast pridelka krompirja. Čeprav je zanimivo, da se površine pod krompirjem v zadnjih letih vztrajno zmanjšujejo, načrtujejo v prihodnje da bo, ob urejenih cenah krompirja in z redno zamenjavo kvalitetnega semena ter s sodobno agrotehniko, pridelek krompirja v zasebnem sektorju vodilna vrtnina za trg. Pridelovanje fižola je zanemaije no. Glede na veliko elastičnost fižola in glede na brutto produkt 25.600 do 30.400 din pri 32 do 35 stotih na ha, bi se vsekakor splačali napori za modernizacijo proizvodnje te kultuft. Pridelovanju krmnih rastlin na njivah, povečanju pridelkov na travnikih in izboljšanju pašnikov bodo posvetih posebno skrb, ker bodo morali za povečano prirejo živine povečati in zagotoviti kako- vostno boljše pridelke. Med glavna merila intenzitete izkoriščanja površin se šteje obreme- njenost kmetijskih površin z živino. V lanskem letu so imeli zasebniki na 1 ha kmetijske površine 0,78 živalske enote, družbeni sektor pa 1,35. Skoraj enako razmerje je pri proizvodnji mleka, ti podatki pa kažejo, da je še mnogo „rezerve", ki jo ob pravilni usmeritvi kmetij in ob izobraževanju zasebnih kmetovalcev lahko izpopolniU in dosegli mnogo višjo raven kmetijske proizvodnje, kot je danes. O programu razvoja kmetijstva bomo še poročali. M. Munda PRED REFERENDUMOM V PTUJU Analiza zborov volivcev z območja KS Ptuj Svet krajevne skupnosti Ptuj in aktiv ZKS tega kolektiva sta analizirala zahteve občanov, izraže- ne na pretekhh zborih volilcev. Predsednik sveta KS je uvodoma povedal, da KS ne sme ostati dolžna niti najmanjšega odgovora na upravičene zahteve občanov za odpravo pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v KS, ne glede na to, v čigavo kompetenco spadajo. Vse zahteve mora krajevna skupnost analizirati, jih posredovati odgovor- nim s pripombo, da se zadeve čimprej rešijo. Da bi se to čimprej zgodilo, je svet krajevne skupnosti imenoval posebno komisijo, katere naloga je podrobno analizirati zapisnike zbo- rov volilcev pa tudi poročila članov sveta krajevne skupnosti, ki so prisostvovali zborom in da ukrepa takoj, da se odpravijo vsi nadostatki. Posamezni člani sveta so kritično ocenili letošnje zbore volilcev. Volilci iz naselja Brstje in Budina so govorili o regulaciji Rogoznice. Občani iz tega območja so že vložili vse sile in si uredili ali pa urejajo sodobna, človeku pristojna stanova- nja in okolico. Tudi vodovod in večji del cest je že asfaltiran, v zadnjem času se je pričela gradnja prepotrebnega otroškega vrtca. Vse to je bilo dosedaj potrebno in denar za krajevni samoprispevek je bil prav gotovo dobro naložen. Resnica pa je tudi, da ta dobro naložen dinar pri mnogih ne ustvarja pravega veselja. Urbanisti so prdoločili poplavno območje za gradnjo novih hiš, toda po ugotovitvah pri vsakem večjem nalivu zaradi neregulirane Rogoz- nice ima cca 150 novih stanovanj- skih hiš v svojih kleteh vodo. Veliko rodovitne zemlje in celo vrtov je ogroženih. Na zboru so volilci povedali, da se raje odpovedo marsikateri dobrini, samo da bi to vprašanje enkrat rešili. Ti problemi so v perspektivnem petletnem načrtu ptujske krajevne skupnosti. Tudi vrstni red poskuša prilagoditi intersom in zahtevam občanov. Vse pa je, seveda, odvisno od finančnih sredstev. Za regulacijo Rogoznice je že pripravljenih nekaj sredstev in dela pri regulaciji se bodo pričela že v tem mesecu. Krajevna skupnost Ptuj se vsekakor zaveda, da bo več mogoče realizirati le, kolikor bo j uspešno izglasovan nov krajevni i samoprispevek za naslednje petletno : obdobje. Krajevna skupnost se moral namreč naslanjati na zavest obča- ■ nov-voUlcev, ker bo le tako lahko izvršila nov plan dela. Ureditev vsega planiranega je torej odvisna, od j odločitev volilcev. i V Budini so volilci govorih, da na i cesti prvega reda cestarji ne čistijo kanalov in da zamašenost povzroča i škodo ob večjem dežju pa tudi o ] ureditvi in premestitvi odlaganja * smeti, odpadkov na ,.birih", kateri i smrad in večkrat črn dim povzroča j neprijeten vonj celi okolici. Ta i primer je že bil večkrat postavljen j pred skupščinske organe in je treba ! čimprej najti novo lokacijo za i centralno smetišče, saj imamo v' okolici veliko gramoznih jam, zelo ] primernih za odlaganje smeti in j drugih odpadkov. Večja podjetja bi ■ morala imeti „kesone" za odvoz. smeti in odpadnega materiala. , Na Turnišču so bila dela, za' katera so plačevali krajevni samo-j prispevek, izvršena v najlepšem redu^ in ob pravem času. Tudi predvideva-j nje o perspektivi za bodočih pet let \ ni oporekanja, saj vedo, da bo tudi | to uresničeno. Posebno jih veseli j pomoč pri gradnji novega otroškega ■ vrtca, saj družine res nimajo kam z , otroci. Imajo še več želja. Borba za : njihovo prosvetno dvorano, ki so jo ; zgradiU sami, je roka pravice ; prisodila občanom v nadaljnje ^ upravljanje in uporabo. Vendar je i sedaj v zelo slabem stanju. Sredstev; za obnovo ni, zato občani predlaga-; jo, da se v novi perspektivni program vključi adaptacija te dvorane. Ker je svet KS Ptuj j analiziral posamezne primere in i predloge, prav gotovo ni mogel! odgoditi zahtev občanov iz Turnišča" iz okolice in je bilo sklenjeno, da se • pomoč za obnovo prosvetne dvora-j ne v Turnišču da v program! bodočega petletnega razvoja krajev- ne skupnosti Ptuj. Svet krajevne skupnosti je do tega sklepa vodila; dosedanja aktivnost tega vohbiegai okohša, ki je ob preteklem; referendumu z vso zavzetostjo; glasoval za krajevni samoprispevek, i Se nadaljuje : Proslava 500-LETNICE PRVIH SLOVENSKIH KMEČKIH UPOROV IN 400-LETNICE SLOVENSKO-HRVAŠKEGA KMEČKEGA UPO- RA V VIDMU OB ŠČAVNICI PROGRAM: 23. aprila do 4. maja 197 3 Kiparska kolonija .,od Gubca do Lacka" 23. aprila 1973 ob 10. uri odkritje spomenika tolminskim puntarjem, odprle razstave del Kiparske kolonije in osnutek jubilejnih plakatov o kmečkih uporih šole za oblikovanje v Ljubljani. 23. aprila 1973 ob 11. uri odkritje spominske plošče prvoborcu Karlu Korošcu na njegovi rojstni hiši na Čakovi 3. maja 1973 ob 10. uri tekmovanje v znanju o kmečkih uporih 4. maja 1973 ob 10. uri predavanje o kmečkih uporih 4. maja 1973 ob 11. uri otvoritev razstave kmetijske mehanizacije 4. maja 1973 ob 19. uri hterarni večer s koncertom 5. maja 197 3 ob 9. uri otvoritev razstave otroških likovnih del o kmečkUi uporih in šolskega igrišča v popoldanskih urah 5. maja 1973 ob 19. uri slavnostna predstava B. Krefta: „Velika Puntarija" 6. maja 1973 ob 10.30 slavnostni govor akademika dr. Bratka Krefta, medobčinski festival mladinskih pevskih zborov, povorka do Blaguškega jezera in srečanje nekdanjih članov DK1'D. BRAZDE in NJIVE. Prireditveni odbor OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, PTUJ prireja v počastitev delavskega praznika 1. maja prvomajsko proslavo in zaključek delavskih športnih iger 1972-73 v četrtek, dne 26. aprila 1973, ob 19. uri v ptujskem gledališču. PROGRAM IZVAJAJO: DPD »SVOBODA« PTUJ KOMORNI MOŠKI ZBOR PTUJ FOLKLORNA SKUPINA »VINKO KORZE« CIRKOVCE Na proslavi bodo na svečan način podeljena prizna- nja, pokali in prehodni pokal občinskega sveta ZSS Ptuj najboljšim ekipam osnovnih organizacij sindi- katov, ki so sodelovali v delavskih športnih igrah 1972—1973. VABLJENI! TEDNIK — ČETRTEK, 19. aprila 1973 STRAN 3 PETEK, 13. APRILA dan železničarjev in začetelc tedna bratstva v petek, 13. aprila, je bila v Ptuju dvojna slovesnost. Praznovali so dan železničarjev in začetek 12. tedna bratstva in prijateljstva sedmih slovenskih in hrvaških občin. Najprej je bila v Podjetju za popravilo železniških voz žiUna svečanost. Na njej so se železničarji in številni Ptujčani poklonili spomi- nu na padle železničarje med NOB. Mirko Bezjak, sekretar podjetja, je ob spomeniku poudaril velik delež železničarjev v revoluciji in v letih stare Jugoslavije, ko so bili v prvih vrstah naprednega gibanja. V želez- niških delavnicah so na pobudo dr. Jožeta Potrča konec dvajsetih let ustanovih prvo ilegalno partijsko cehco v Ptuju. Iz njihovih vrst je izšel tudi velik revolucionar Franc Krambcrger, ki je 1942. leta padel kot borec slovenjegoriške čete. Ob zvokih žalostinke, ki jo je zaigrala godba DPD Svoboda iz Ptuja, so ob spomenik položili vence, nato pa so se udeleženci skupno napotili na železni.ško postajo, kjer je bila komemoracija ob spominski plošči na peronu. Ob 18. uri se je svečanost nadaljevala v ptujskem gledališču. Andrej Grahor, predsednik republi- škega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, je uvodoma spregovoril o dnevu železničarjev. Govoril je o več desetletni organizirani borbi železni- čarjev za odpravo socialnih razUk in Za pravičnejšo družbo, ki je svoj tragičen vrh doživela med dvanajst- dnevno stavko v Ljubljani, ko so krogle na Zaloški cesti zaustavile stavkajoče in ubile 13 ljudi. Železničarji so bili organizirani že 1898. leta in ideje partije ter njena borba je bila vedno tudi akcija železničarjev. Dr. Stjepan Mihalič iz Varaždina, kjer so letos gostitelji že tradicional- nega tedna bratstva, je govoril o pomenu te manifestacije, nabito polna dvorana gledališča pa mu je prisrčno zaploskala, ko je gledalce pozdravil in se poslovil od njih v slovenskem jeziku. Petkova prireditev, na njej so nastopih člani DPD Svoboda iz Varaždina, je bila začetek praznova- nja bratstva in prijateljstva v Sloveniji. Umetniki iz Hrvatske so se Ptujčanom predstavili s folklorno skupino, tamburaškim orkestrom in mešanim pevskim zborom. S skup-"" nim naslovom: „Večer pesmi, glasbe' in plesov" so številne gledalce navdušili, \'zdušje v dvorani in komentarji udeležencev pa so potrjevali osnovno zamisel in smoter te manifestacije: zbliževanje delav- cev iz sosednjih republik, kovanje bratstva in enotnosti. In vse bolj se bliža čas, ko bomo „vsi jugoslovan- ski narodi, vsi ljudje imeli eno samo srce, ki bo bilo v bratstvu in enotnosti". Sedem bratskih občin to idejo na najboljši možni način neguje in oživlja. M. Munda Komemoracija na železniški postaji ZRVS ORMOŽ ZA DOM V KUMROVCU Rezervni vojaški starešine občine : Ormož so te dni končali zbiranje j prispevkov za gradnjo doma borcev i in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. 2 akcijo so pričeli takoj, ko so prejeli vse potrebno. Od nekaj manj •^ot 300 rezervnih vojaških starešin, koliko jih šteje občinska organizaci- ja ZRVS,so nabrali nekaj nad 6.000 dinarjev. S tem so rezervni starešine presegli zamisel, da bi naj vsak občan prispeval vsaj 10,00 din. Najboljši uspeh so dosegli v •^ajevni organizaciji ZRVS Središče. kjer je 37 starešin prispevalo 1.500 dinarjev ali poprečno vsak po 40,54 din. Druga je krajevna organi- zacija ZRVS Ormož. Tu je 61 članov prispevalo 2.260 dinarjev ali poprečno vsak po 37,05 din. Zbrani zenesek je najboljši dokaz, da je akcija lepo uspela. Omeniti velja še, da 30 rezervnih starešin začasno biva zunaj občine, zato so drugi prispevali toliko več. Akcijo so podprh vsi rezervni vojaški starešine. Tisti, ki so bili pri zbiranju denarja neposredno angaži- rani, niso imeli nikakršnih težav. jr XIX. PRAZNIK KS SREDIŠČE OB DRAVI Boj ne sme v pozabo življenje je največ kar lahko da človek od svojega. V času naše narodnoosvobodilne vojne je bilo mnogo naših rodoljubov, ki so za svobodo in neodvisnost dali največ. Tudi Središče ob Dravi z okolico je v naši revoluciji zgubilo približno 80 človeških življenj. V spomin na te dragocene žrtve praznujejo tamkajš- nji občani vsako leto 11. aprila svoj krajevni praznik. Tudi letos smo bili priča oživljanja spominov na velike žrtve, ki jih je dalo Središče za svobodno Slovenijo in Jugoslavijo. Prireditve so trajale tri dni. Pričele so se z občinskim tekmovanjem v streljanju z zračno puško in telovadno akademijo TVD Partizan. Na predvečer praznika je mladina zakurila velik kres, ob katerem se je zbralo mnogo ljudi. Sodelovala je tudi središka godba na pihala, ob katere zvokih so prisotni zaplesali kolo in se veselili. 11. aprila so se prireditve pričele s svečanostjo pri spomeniku padlih. Tu je predsednik krajevne organiza- cije zveze borcev Anton Marčec obudil spomin na težke dni vojne ter orisal velik uspeh naše partizan- ske vojske nad nacisti. Tudi tu je sodelovala godba pionirski pevski zbor in recitatorji. Potem, ko so predstavniki krajev- ne organizacije zveze borcev položili na spomenik venec, je krenila povorka proti osnovni šoli, kjer se je po prihodu domačinov in gostov pričela slavnostna seja. V lepo okrašeni avli osnovne šole je najprej pozdravil vse zbrane predsednik KS Središče Franc Forstnerič. Nato je zapel pionirski pevski zbor, recita- torji - učenci osnovne šole pa so recitirali nekaj pesmi. O pomenu in vsebini srcdiškega krajevnega prazni- ka je prisotnim spregovoril podpred- sednik krajevne organizacije SZDL Edvard Pajek. Najprej je orisal težko pot vseh tistih, ki so padli v borbi, umrli v koncentracijskih taboriščih ali bih ustreljeni kot talci. Mnogi so takrat izgubili vse, kar imenujemo danes srečo vsake družine: očete, matere, sestre in brate. Takratni težki časi so prinesli zmago in uspehe, da smo danes cenjena in spoštovana država. Pri tem je nedvomno največje priznanje name- njeno tovarišu Titu, ki je uspešno vodil in vodi naše narode v vojni in v miru. „Zahvaljujoč njemu je danes v svetu močno zaživela politika neuvrščenosti in miroljubnega sožit- ja med narodi. Tito je velik borec za človeške pravice, globok mislec, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov med narodi. S svojim pismom nas je lansko leto opozoril, da moramo tudi doma delati boljše, da moramo vse slabosti, ki so se kakorkoli pri nas vgnezdile, odpra- viti. Mi, ki sedaj uživamo sadove žrtev NOV, moramo s svojim delom dokazati, da smo jih vredni," je med drugim dejal Edvard Pajek. Potem je govoril o pomenu prenašanja revolucionarnih tradicij na mlade. . Vse kar je bilo v letih 1941/45, mora naša mladina sprejeti za svoje. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi naša herojska borba, vse hudo in lepo iz obdobja revolucije ostalo pozabljeno. Prena- šanje revolucionarnih tradicij mora postati naša vsakdanja delovna praksa naših ljudi, zlasti še naše mladine - tistih, ki doraščajo". Na svečani seji je član sekretariata republiškega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Bojan Fertin izročil krajevnemu združenju ZRVS Središče pokal, ki si ga je ta organizacija priborila v tekmovanju za najboljšo krajevno organizacijo te vrste v Sloveniji. Vsem članom te organizacije je sočasno čestital k tako velikemu uspehu, zmagi nad vsemi drugimi. S tem je bila slavnostna seja končana. Nato se je pričelo zasedanje sekcije za družbeno aktivnost žensk, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Ormož, rezervni starešine pa so odšli na strelišče, kjer so se pomerili v streljanju. O obeh dejavnostih poročamo na drugcrri mestu. Žene in dekleta s področja krajevne skupnosti Središče so na dan krajevnega praznika pripravile bogato kulinarično razstavo, združe- no z ročnimi izdelki (vezenje, pletenje ip.), ki je požela vsa priznanja obiskovalcev. Gostjam iz Ljubljane in drugih mest je bilo predvsem všeč, da so lahko videle zdravo kmečko hrano, predvsem vse vrste izdelkov iz koruze. Središki praznik je bil končan v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne, ko so se občani utrujeni vračali iz zabave, kjer so se ob zvokih ansambla ELITE pošteno naveselili. jr Središčani so vsem, ki so dali svoja življenja za svobodo, takoj po vojni postavili spomenik iz granitnih kock, ob katerem se vsako leto II. aprila spomnijo svojih žrtev. Foto: Verica Lazar 4 stran tednik — Četrtek, 19. apnla 1973 Kakšen je položaj kmečke žene? Letošnji krajevni praznik v Sredi- šču je bil v veliki meri posvečen kmečki ženi in njenemu položaju v naši družbi. To je bila tudi tema razgovora na konferenci sekcije za družbeno aktivnost žensk, ki je bila na dan praznika v Središču. Zbrale so se predstavnice vseh sekcij za družbeno aktivnost žensk s področja občine Ormož, gostje iz Ptuja in Slovenske Bistrice, sekcije za družbeno aktivnost žensk pri RK SZDL Slovenije, predstavnice slo- venske zadružne zveze iz Ljubljane, republiškega centra za napredek gospodinjstva in drugi gostje. Prisotne je najprej pozdravila predsednica sekcije za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Ormož Anica Geč nato pa še predsednica sekcije pri KO SZDL Središče Marija Viher in vsem zaželela dobro počutje. Uvodne misli v problemsko razpravo je podala Marjeta Petek iz Trgovišča. ^ Žene so spregovorile o svojih konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo vsak dan. V naših načrtih za' napredek kmetijstva moramo računati na trdno kmečko družino kot osnovno proizvodno enoto v zasebnem kmetijstvu. To je h nuja današnjega časa. Ob tem pa lahko postavimo kopico vprašanj in problemov. Kako je z našo kmečko ženo, kako je z njeno vključitvijo v delovni proces kot zasebnega proizvajalca, kako je z njeno družbenopolitično aktivnostjo, ka- ko z njenim izobraževanjem itd. Odgovore na zastavljena vprašanja moramo iskati v družini in pri delovni ženi sami. Vsaka žena mora del svojega življenja posvetiti sebi in svojim otrokom, morala pa bi biti seznanjena tudi s problemi kraja in pri reševanju teh tudi aktivno sodelovati. Njena skrb bi morala biti vzgoja in izobraževanje, zdravstveno varstvo in ne nazadnje aktivno j sodelovanje v enoti kooperacije. Sedaj na primer v enoti kooperacije (pri SVL - obrat Jeruzalem Ormož) med 19 člani sveta kooperantov ni nobene ženske, tudi v posameznih obratih na terenu je podoba enaka. Nosilec kooperacijske pogodbe je glavar družine, čeprav 60 odstotkov kmečke proizvodnje leži na ramenih žene, v primerih, kjer je mož zaposlen pa je njen delež mnogo večji. Zene sedaj prištevamo med vzdrževane družinske člane, samo gospodinje so. Žena je popolnoma odvisna od moža, zavarovana je po možu tudi vsa teža vzgoje otrok in veliko drobnih del gospodinjstva je prepuščeno njej sami. Ženskam ne dajemo možnosti, da bi se strokov- no izobraževale, čeprav same čutijo potrebo po izobraževanju in znanju. Nismo je zavarovali kot mater ter vključili v samoupravno in družbeno življenje na vasi. !z povedanega izhaja, da njen osebni in družbeni položaj ni v skladu z njenim deležem v družbenem delu. Posledi- ca takšnega odnosa je razpadanje kmečkih družin kot osnovne celice reprodukcije kmečkega prebivalstva. Obstoječe stanje narekuje večjo skrb in pozornost ženam in materam, zlasti še tistim v oddalje- nih vaseh. Kmečka žena se bo morala počutiti enakovredna in enakopravna vsem drugim in med vsemi drugimi. Na zborovanju v Središču je prišel do izraza predvsem problem porodniškega dopusta oziroma počitka, ki ga je v primeru rojstva novega družinskega člana potrebna tudi kmečka žena. Doslej so bile ob takih primerih kmečke žene - razen skromne babiške pomoči - prepuščene same sebi. Ne morejo si privoščiti niti nujnega počitka, kije za vsako ženo ob takem dogodku nujen. Kmečko delo zahteva stalno prisotnost vseh družinskih članov, zato so žene predlagale ustanovitev nekakšne zadružne vzajemne pomoči. Takrat, ko pride mati z novorojenčkom domov ah rodi doma, bi morala biti vsaj nekaj, tednov prosta vsakega dela na polju in se povsem posvetiti otroku in sebi ter si dobro spočiti. V tem času bi naj družini pri vsakdanjih opraviUh pomagale čla- nice vzajemne (zadružne) pomoči. Bilo je načetih še mnogo problemov naše kmečke žene, ki so dobili svoje mesto na seji konferen- ce sekcije za družbeno aktivnost žensk v Središču. Tamkajšnji krajev- ni praznik je s to konferenco dobil novo vsebino, ki pomeni resnično skrb za izboljšanje položaja naše kmečke žene. jr Udeleženke konference sekcije za družbeno aktivnost žensk Foto: V. Lazar Zadnji čas je! Na skupni seji sveta KS in aktiva komunistov krajevne skupnosti Ptuj, ki je bila v sredo, 11. aprila 1973, so obširneje razpravljali o pripravah na referendum za krajev- ni samoprispevek v naslednjem petletnem obdobju. Soglasno so sprejeh petletni program dela krajevne skupnosti Ptuj, ki je bil v javni razpravi na 32 zborih volivcev na območju ptujske KS. Program je bil sprejet v celoti tak, kot je bil predložen volivcem, saj so ga povsod z odobravanjem podprli; dodatno so vključih v program še dva predloga volivcev, to je modernizacijo Tomši- čeve 'ulice na Vičavi in obnovo kulturnega doma na Turnišču. Dogovorih so se tudi o imenova- nju posebnega štaba iz predstav- nikov vseh družbeno-političnih or- ganizacij in dejavnosti na območju krajevne skupnosti, ki bi vodil celotno akcijo za referendum. Naloga ne bo lalika, čeprav občani program odobravajo, ker je treba upoštevati, da je občanov žep spričo raznih podražitev in stagnacije osebnih dohodkov že itak močno obremenjen. Prav zato bo od načrtnih političnih priprav in njihove izvedbe odvisen uspeh akcije za krajevni samoprispevek. V razpravi so kritično obravnavali premalo zainteresiranost občinskih vodstev, zlasti pristojnih organov občinske skupščine, ki so doslej premalo štorih za enotnost priprav in akcije v občini. Poleg ptujske krajevne skupnosti, se 30. junija letos izteče krajevni samoprispevek še v 10 drugih KS, in sicer: Cirkulane, Desternik, Doma- va, Juršinci, Majšperk, Polenšak, Ptujska gora, Rogoznica, Trnovska vas in Zavrč. Nujno je, da se za vse te krajevne skupnosti določi enoten dan referenduma pa tudi enotna stopnja prispevka. Nujno je, da se čimprej imenuje občinski pohtični štab in podobno kot v Ptuju, tudi krajevni štabi v vseh drugih KS. Pred dobrim Ičtom je na predlog občinske konference ZKS Ptuj skupščina občine Ptuj imenovala posebno komisijo za koordinacijo dela krajevnih skupnosti. Ta komi- sija je doslej pokazala premalo iniciative in so krajevne skupnosti še vedno preveč prepuščene samim sebi. V razpravi so menili, da je referendum za krajevni samoprispe- vek za novo petletno obdobje najpomembnejša družbena akcija v občini, zato mora najti v občinskih vodstvih tudi ustrezno mesto. Zadnji čas je, da se skliče predstavnike vseh zainteresiranih krajevnih skupnosti in se dogovori za enotno akcijo v občini. Tako se bodo lahko učinkovito vključila tudi sredstva obveščanja, ki bodo imela nedvomno pomemben delež pri seznanjanju občanov s programi in ustvarjanju pozitivnega javnega mnenja med ljudmi. F. Fideršek DOBRA SINDIKALNA ORGANIZACIJA V OBRATU JERUZALEM Glede na številne delovne enote, ki so raztresene po raznih predelih občine, je v okviru SVL, obrata Jeruzalem Ormož organiziranih več sindikalnih organizacij. Le-te se povezujejo v enotno - centralno sindikalno organizacijo, ki ima tudi svojo centralno konferenco. Člani tega sindikalnega ,,vrha" so se minulo soboto zbrali v stekleni dvorani nad vinsko kletjo v Ormožu ter razčlenili svoje dveletno delo. V zadnjem času so dosegli izjem- ne rezultate. Ob močnejšem angaži- ranju osnovnili sindikalnih organi- zacij je bilo moč realizirati nekatere oblike izobraževanja, s katerim je nad 100 delavcev pridobilo interno kvalifikacijo. Tudi politično delo sindikalnih delavcev je pomemben delež v družbenopolitičnem življe- nju obrata. Osebni dohodki še vedno zaostajajo za republiškimi' poprečji. Delovna organizacija je poslovala obe leti nazaj uspešno, vendar se delavci odpovedujejo večjim osebnim dohodkom zato, da si izboljšajo pogoje dela. Osebni dohodki so kljub temu prejšnje leto narasli za 24 odstotkov in v poprečju znašajo 1.552 dinarjev. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.023 din. Razpon med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom je tudi v znosnih mejah 1:4,5. Delavci so na svojih sindikalnih sestankih razmišljah tudi o bodoči organiziranosti svoje delovne organi- zacije. Razvijanje samoupravnih, družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov v smislu temeljnih orgaiu- zacij združenega dela in ustavnih dopohiil je vodilo k mnogim raz- mišljanjem. Za sedaj so odločili imeti dve TOZD: eno v lastni proizvodnji in eno v enoti koopera- cije. Na področju obveščanja delavcev so zaznamovah lep premik. Sami so izdajali ciklostirana obvestila, ki so na kratko poročala delavcem o spremembali, pomanjkljivostih in uspehih znotraj obrata. Uspešno je delala tudi blagajna vzajemne pomoči. V soboto so se delavci odločili v ta svoj sklad prispevati vsak po 10 din. Ugotovih so namreč, da je dosedanji prispevek 5 dinarjev preskromen, blagajna pa je že marsikoga rešila iz Uenutne finančne krize. Rekreacija in šport sta v zadnjem obdobju v delu vseh osnovnih sindikalnih organizacij obrata Jeru- zalema dosegla občuten napredek. V počitniššških domovih v Selcah in Piranu so povečah število svojih mest na 50. Zanimivo je tudi, da se takih počitnic poslužuje vedno več tistih delavcev, ki so jih najbolj potrebni. Dostopne cene privabljajo tudi živinorejce, sadjarje in vino- gradnike. Nikjer v nobeni delovni ali drugi organizaciji na območju občine ni tako razvit TRIM - šport za vsakogar. Lansko leto so organizirali peš izlet na Cerovec in tam obiskali rojstno hišo Stanka Vraza. Imajo 20 navdušenih igralcev namiznega teni- sa. Tu je tudi 38 organiziranih šahistov. Obe skupini sta pripravili že več tekmovanj v okviru obrata (med enotami) in tudi izven njega. Lahko bi rekli, da je obrat SVL Jeruzalem edini, ki se je pričel na vehko ukvarjati s športom. Sedaj imajo v načrtu organizirati strelske skupine, postaviti rusko kegljišče, mogoče tudi nogometno igrišče, na vsak način pa manjšo TRIM stezo. Upajo, da bo pri tej poslednji želji sodeloval še kdo drug. Lansko leto je obrat Jeruzalem Ormož uvedel osemurni delavnik za vse delavce, kar so delavci z veseljem sprejeh in tudi pozitivno ocenili. Sedaj se je pojavilo nekaj pomanj- kljivosti. Prej so žene in matere laliko med delom (opoldne so imeli prosto uro) odšle domov in nahra- nile otroke ipd. Sedaj tega več ne morejo, zato so zalitevah delavci doslednješo uveljavitev družbene prehrane. Le-ta je v obratu organizi- rana, vendar še ne pride do vsakega delavca. Na sobotni konferenci, ki je bila mnogo predolga (od 8. do 15. ure) _je bilo tudi mnogo govora o dehtvi čistega dohodka, uspehu obrata in drugo. O tem bomo spregovorih prihodnjič. tednik — Četrtek, 19. aprila 1973 stran 5 Pred podelitvijo priznanj OF o delu žirij za podeljevanje priznanj OF v Ptuju in Slovenski Bistrici smo že poročali. Ptujska komisija se je prejšnji teden sestala še enkrat in sestavila dokončno listo odlikovancev, kije nekoliko drugač- na od tiste, ki smo jo že objavili. 22. aprila bodo na slavnostni seji skupščine občine in družbenopoli- tičnih organizacij Ptuja v Kidriče- vem podelili priznanja OF 4 organizacijam in 11 posameznikom: ENOTAM JLA PTUJSKE GAR- NIZIJE za družbeno aktivnost enot in njenega komandnega kadra v socialistični graditvi v bivšem ptujskem okraju in nato v občini Ptuj. Enote ptujske gamizije so sodelovale pri gradnji mostov prek Pesnice, pri reševanju imovine in ljudi ob poplavah na Ptujskem polju, pri zavarovanju farme brojler- jev na Dravskem polju, izkazali so se na športnih in kulturnih prireditvah in sodelujejo pri obrambni vzgoji in pripravah na SLO; OBČINSKEMU ODBORU RK za vestno opravljanje svojih humanih, vzgojnih in zdravstvenih nalog. 00 RK ima 26 osnovnih organizacij in s svojo dejavnostjo sega v vsako vas, šolo in družbeno skupnost, kjer povsod izraža veliko skrb za človeka, njegovo zdravje in socialno varstvo: PIONIRSKEMU ODREDU OS- NOVNE ŠOLE BORIS KIDRiC, Kidričevo za veliko prizadevnost in uspehe pri vseh prireditvah v Kidričevem in v občini. Odred seje odlikoval v gimnastiki, atletiki, rokometu, košarki in šaliu, prireja kviz oddaje, sodeluje s 15 .šolami izven občine in republike in se uveljavlja s svojo folklorno skupino; FOLKLORNA SKUPINA VINKO KORŽE, Cirkovce, ker ohranja izročilo ljudskih plesov, pesmi in noše. Sodelovala je na številnih prireditvah v občini, republiki in v zamejstvu in povsod je žela velika priznanja; MAKSU ČIIIAL iz Hajdine za udeležbo v delavskem gibanju pred vojno, za udeležbo v NOB od 1941 in za uspešno povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; ALOJZU CUCKU iz Ptuja za uspešno in nenehno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah v občini od 195 1. leta dalje; ZORI I LOV AR iz Ptuja za družbenopolitično aktivnost v obči- ni in za usjx"he pri vzgoji za napredno gospodinjstvo; FRANCU KLEMENČlCU iz TGA Kidričevo za dolgoletno, požrtvoval- no in uspešno delo v krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju in v občini Ptuj; MATIJI OPARA z Vičave za uspešno, požrtvovalno in nesebično družbenopolitično delovanje v ptuj- skem okraju in občim v vseh povojnih letih do danes; SIMONU PEŠCU iz Ptuja za družbenopolitično delovanje po osvoboditvi in za uspešen razvoj proizvodnega podjetja Olga Meglic pod njegovim vodstvom; ALOJZU RIJAVCU iz Ptuja za povojno požrtvovalno družbeno- politično aktivnost pri socialistič- nem razvoju v občini Ptuj; FRANCU VAMBERGERJU iz Rogoznice za družbenopolitično aktivnost v krajevni organizaciji ZZB NOV in krajevni skupnosti Rogoznica ter v občini Ptuj; FANIKI VAUDA iz Ptuja za vneto in hrabro sodelovanje v NOB ter za požrtvovalno družbenopoli- tično delo ob socialističnem razvoju občine Ptuj; JANKU VICARJU s Polen.šaka za družbenopolitično delo na območju Polenšaka; VINKU ŽIGMANU iz Ptuja za udeležbo v NOB in odgovorno opravljanje številnih družbenopoli- tičnih nalog v ptujski občini. M. Munda Bistriški sindikati v boju za ustavna dopolnila Na zadnji razširjeni seji Občinske- ga sveta zveze sindikatov Slovenije Slov. Bistrica so obravnavah uveljav- ljanje ustavnih dopolnil v bistriški občini, sklepah so o ustanovitvi medobčinskega jjveta ZS Podravskih občin, formirali so aktiv ZK pri občinskem sindikalnem svetu in izvolili novega predsednika. Poročilo komisije za samouprav- ljanje pri OSS Slov. Bistrica in komisie za DE O pri komiteju O K ZKS Slov. Bistrica poudarjata, da še zdaj niso vsi delavci v občini seznanjeni z dopolnili. Zato bodo bistriški sindikati natisnili brošuro v 6000 izvodih, v kateri bo v preprostih besedaii razloženo bistvo ustavnih ■ sprememb. Brošuro bodo razdelili med vse delavce v občini. Ob ustanavljanju TOZD v občini je treba poudariti tudi to, da je bilo v delovniii organizacijah, kjer bodo imeli več TOZD, nekaj le napravlje- nega, y tistih, kjer imajo pogoje za samo eno TOZD pa še praktično nič. Zato lx)do člani komisije za samoupravljanje pri OSS v kratkem obiskali vse najbolj kritične delovne Organizacije in jim pomagali z nasveti, kako bi hitreje uskladili svoje akte z ustavnimi dopolnili. Ob soglasju o ustanovitvi medob- činskega SZS podravskih občin so poudarili, da je tak družbeni dogovor pomemben prav sedaj, ko predvidevajo reorganizacijo sindika- tov in bo medsebojno dogovarjanje in usklajevanje stališč še posebno potrebno. Po temeljiti razpravi v vseh osnovnih organizacijah sindikatov, kjer je dobil popolno podporo, so za novega pred.sednika občinskega sve- ta ZSS Slov. Bistrica izvolili delavca iz Impola St;uika Robnika. M. Munda NAPAČNO PREHITEVALA Prejšnji teden se je v Mihovcili pri Veliki "Nedelji na cesti I. reda pripetila prometna nesreča ziuudi nepravilnega prehitevanja tovornja- ka. Voznica osebnega avtomobila An- gela Vrač ko iz Maribora, je peljala po cesti iz Ormoža proti Ptuju. Pri vožnji po hribu navzdol v Miliovcih je nameravala preiiitevati tovornjak s prikolico (cisterna), ki ga je vozil Franc Lovinjak iz Lendave. Voznica je nepravilno prehitevala in zadela s prednjim desnim delom osebnega avtomobila v zadnje kolo prikolice. Telesnih poškodb ni bilo, mate- rialne škode pa je za pol milijona starih dinarjev. jr OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORU OBJAVLJA DVE PROSTI DELOVNI MESTI Strojepisk Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: Imeti srednjo ali srednjo nepopolno izobrazbo in do- segati 200 obračunanih udarcev na minuto. Prijavo z listinami, s katerimi se dokazujejo izpolnje- ni pogoji, je treba poslati Okrožnemu sodišču v Ma- riboru, Sodna 14, ali pa oddati v predsedstveni pisar- ni sodišča, soba štev. 311 III. nadstropje, v 15 dneh po tej objavi. Mladi bistriške občine na delu v Starem gradu v soboto, 7. aprila 197 3 seje v SStarem gradu pri Makolah zbralo okoli 50 mladih iz več mladinskih aktivov iz občine, ki so se odločili olepšati kraj. To je torej akcija vseh mladih v občini. .Vlladinci so v dolžini 4 km čistili odvodne kanale, utrjevali cestišče, nasipavali gramoz in opravljali druga potrebna popravila. Opravili so nad 400 udarniških ur. Ob tem pa niso stali ob strani starejši prebivalci, ki so se vključili v akcijo. Za mladince so pripravili tudi malico. S to akcijo cesta še ni popolnoma obnovljena, zato bodo z deli nadaljevali. Foto in tekst: Viktor Horvat Ena od skupin, ki je prijela za delo na cesti od Jelovca do Starega grada KAKO NAPREDUJE GRADNJA PTUJSKE BOLNIŠNICE Prizidek h kirurškemu oddelku, ki je v gradnji, predstavlja z adaptacijo stare kirurgije prvo fazo gradbene izgradnje bolnišnice. Samoupravni sporazum o gradnji in financiranju ptujske in mariborske bolnišnice omogoča nabavo medicinske in druge opreme, kije potrebna za dolo oddelka, sredstva pa niso bila predvidena v odloku o financiranju gradnje bolnišnice, ki ga je sprejela občinska skupščina. Omogoča pa tudi nadaljnjo gradnjo. Naobjektu kirurškega oddelka so v teku še zaostala instalacijska dela v kletnih prostorih, v zadnji in ostalih ctažali že delajo keramičarji, v teku pa so tudi slikopleskarska dela. Predvidevamo, da bo objekt gradbeno zaključen že čez nekaj mesecev, ne bo pa še v celoti povezan s starim delom kirurgije, ki jo bo potrebno do konca leta adaptirati. Adaptacija se lahko začne šele, ko bo nova stavba toliko usposobljena za delo. da lahko sprejme v zgornji etažrpjve bolnike. Program predvideva, da bodo vsa ilela na kirurškem oddelku končana do konca letošnjega leta, če bodo na razpolago sredstva in če ho dobava medicinske opreme sledila načrtu. V letu 1973 nadaljujemo z gradnjo naslednje etape, to je gradnja in adaptacija prostorov za potrebe specialistične ambulantne dejavnosti. V programu je pridobitev prostorov za internistično, psihiatrično, okulistično, otološko in laboratorijsko dejavnost. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 19. aprila 1973 O življenju in delu dr. Jožeta Potrča (9. NADALJF.VANJi;) PTUJSKI OKROŽNI KOMITE KPS Leta 1939 so na partijski konferenci za severnovzhodno Slo- venijo, ki jo je vodil Tone Tomšič pri Lackovih v novi vasi pri Ptuju - ustanovili okrožne korniteje in razmejili okrožja koniitejev v severnovzhodni Sloveniji. Ptujsko okrožje je zajemalo tedanji ptujski in ljutomerski okraj. Za sekretarja je bil imenovan dr. Jože Potrč, za člane pa Mirko Koželj, trgovski pomočnik: Olga Meghč, pletarska delavka: Tudi Uec, bivši dijak ptujske gimnazije nato pa prilož-. nostni delavec po izključitvi iz šole leta 1934: Rudi Žnidarič, delavec v ptujskih železniških delavnicah; Jože Lacko in Zvonko Sagadin. Jože Lacko je v komiteju odgovarjal za delovanje komunistične partije med kmeti, Zvonko Sagadin pa med mladino. Prvič so se sestali člani okrožnega komiteja pri Avgustu Hlupiču v Mestnem vrhu kmalu po ustanovitvi komiteja. Na prvi sestanek je prispel delegat iz Ljublj;ine ali Miu^ibora. Tov. Hlupič meni, daje bil sestanek leta 1938, kar pa je seveda v spominu napačno ohranjeno, saj je bil okrožni komite ustanovljen leta 1939. V času. ko je dr. Potrč vodil ptujski orkožni komite KP, so se politične razmere v svetu in doma naglo zaostrovale. Fašistične države so z oboroženo silo ali z diplomatskmi pritiskom pridobivale deželo za deželo v Lvropi. Okrog Jugoslavije se je sklepal fašistični obroč. Nemčija je leta 1938 z zasedbo Avstrije pomaknila svojo mejo na severozahod naše države. Italija je aprila 1939 zasedla Albanijo. ■ Maja je sklenil Hitler z MusoUinijcm v Berlinu jekleno zvezo med Nemčijo in lt;ilijo. Po napadu Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939 so Nemci aprila 194U prcgazili Dansko, pokrili Norveško. Maja 1940 .so Nemci zasedli Nizozemsko in Belgijo. Francijo pa junija. Novembra 1940 so pregnani Italijani iz Cirčijc, pač' pa pristopijo novembra 1940 k trojenmu paktu Madžarska, Romu- nija in Slovaška. Le Bolgarija in Jugoslavija stojita na Balkanu še izven sil osi. Hitler pritiska na Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarija prisopi k trojni pogodbi 1. marca 1941, Jugoslavija pa 25. marca. V času od 12. januarja 1941 do aprila 1941 so člani okrožnega komiteja razen Zvonka Sagadina, Olge Mcgličeve in Rudija Žnidariča v koncentracijskem delovnem tabo- rišču v Medjurečju v Srbiji. Oblasti se bojijo vpliva komunistov na množice v času, ko se pripravljajo, da se uklonijo Hitlerju, zato jih od množic, odtegnejo. Vemo pa, da tudi odtegnitev večine komunistov od množic ni preprečila ogorčenih manifestacij proti pristopu Jugosla- vije k silam osi 25. marca 1941. Val demonstracij je prcpravil Jugoslavijo in segel tudi v Ptuj in druge kraje. 27. marca 1941 je demonstrirala mladina po ptujskih ulicah proti paktu. Tega dne je padla tudi vlada Cvetkovič-Maček, ki je pakt skelnila in tega dne so se odprla vrata političnim jetnikom v Medju- rečju. Ptujski komunisti na čelu z dr. Potrčem so se vrnili v domači okraj čez nekaj dni. Dr. Potrč je po vrnitvi domov takoj sklical sestanek okrožnega komiteja, na katerega je prispel iz Maribora član mariborskega okrož- nega komiteja Maks Gašperšič. Prinesel je sporočilo CK KPS, naj se komunisti prijavijo v jugoslovansko vojsko kot prostovoljci. DR. JOŽE POTRC v VOJNEM UJETNIŠTVU Ko se je zgrnil nad Jugoslavijo vojni vihar, so bili komunisti pod vodstvom di. Jožeta Potrča priprav- ljeni med prostovoljci JV, da branijo domovino pred fašističnim agresor- jem. Dne 7. aprila so krenih z Brega pri Ptuju proti Rogaški Slatini. Poveljevala sta jim kmet Jože Lacko in Janko Šegula, ptujski odvetnik. Komunistom so se pridružih še drugi prostovoljci iz vrst narodno- zavedne mladine in nekaj hitlerjev- cev z namenom pete kolone. Dalje prihodnjič V. R. Popravek tiskovne pomote gornje- ga članka v prejšnji številki: V zadnjem odstavku prvega stolpca čitaj „Ljudska pravica (1934-1936)" in ne 1925 -1936, kakor je pomotoma natiskano. KAKO DOLGO ŠE PODPRTI STROPI, »BUNKER« IN ZMRZOVANJE UČENCEV V DORNAVI? Dornavo največkrat omenjamo po dveh značilnostih: imajo najlepši baročni grad v Sloveniji, poleg tega pa je tudi edina gručasta vas na Ptujskem polju, kjer so sicer vasi panonskega tipa, raztegnjene ob cesti tudi po več kilometrov daleč. Žal največkrat pozabljamo ali pa nam sploh ni znano, kaj Dornavčane najbolj tare: ŠOLA. Poglejmo nekaj dejstev: Šolsko poslopje v Dornavi so zgradili 1 824. leta. ga okoli 1900 obnoviU, od takrat pa je bila zgradba deležna bolj malo pozornosti. Po drugi svetovni vojni so ji nekohko popravili samo okna in vrata. Stopedeset let pa je napravilo svoje. V stavbno pohištvo se je nasehi drevesni črv, od starosti in dotrajanosti so okna in vrata še komaj vredna svojega imena, saj se komaj držijo podbojev, slabo zapirajo, tako da imajo vetrovi in tudi dež ob slabem vremenu skoraj prosto pot v učilnice, stropovi pa so podprti, sicer bi se zruših na glave učencev in učiteljev. Stranišča so suha. premala in skupnos kuhinjo, ki je v stanovanjski stavbi prek ceste v kletnih prostorih, v katere pa kdaj pa kdaj vdre tudi gnojnica, pravo leglo nalezljivih bolezni. Omenili smo že stanovanjsko stavbo. V njej imajo iz stanovanj preurejeno učilnico, " kleti, tako imenovanem „bunkerju", pa prav tako učilnico in kuhinjo. V .,bunkerju", kjer je na tleh cement in mora ves dan goreti luč. imajo pouk v zares nemogočih razmerah. Pozimi tisti prostor ogrejejo največ do 10 stopinj, otroci prezebajo, pi kvarijo vid in naravnost privabljajo nase revmo in druge bolezni. Pouk imajo tudi v zadružnem domu, kjer imajo dve učilnici. Tako dornavskih 350 učencev zaradi pomanjkanja prostorov hodi v „tri šole' hkrati. Pa to ne bi bilo najhuje, če bi bili primerni prostori, poleg vsega imajo še popolni triizmenski pouk. Začnejo ob 7., končajo pa ob 19. uri. Razumljivo, je, da ob takih pogojih dela ni misliti na kakršnoko- li sistematično in posebej učinkovi- to izvenšolsko dejavnost, o podaljša- nem bivanju pa lahko le sanjajo. Dodatno pomoč imajo ob pol sedmih zjutraj, krožke in svobodni aktivnosti pa največkrat ob sobotah in nedeljah. Kljub temu pa so uspelii še kar dobri. Ob polletju so imeh 80 % uspeh, ob športnih tekmovanjih pa se dornavski šolarji kljub takim pogojem še kar uspešno kosajo s svojimi vrstniki iz drugih šol. Dornava je znana še po tem, da ima ogromno zdomcev. PribUžno polovico učencev ima oba starša ali enega v inozemstvu. Tako so otroci, ki bi bili potrebni toplega doma, ali pri sorodnikih ali celo tujih ljudeh. Kako jim naj šola ob takih razmerah nudi dovolj domačnosti in vzgoje, za katero so prikrajšani ne po svoji krivdi? Res je veliko Dornavčanov v inozemstvu prineslo kraju napredek, ki ga sicer še ne bi bilo, toda večji standard ne more odtehtati tistega, kar otroci izgubijo. In kako bo novo šolo? Že 1971. leta se je iz Ljubljane pripeljala delegacija IS, ki je ugotovila, da je nova šola nujno potrebna. Tudi načrti so že narejeni. Z novogradnjo bi morali začeti že marca letos, toda danes menda še nihče ne ve, kdaj jo bodo začeli graditi. Zamrznitev negospodarskih investicij je podalj- šala negotovost. Ne bomo spraševah. ah je to upravičeno. Ob nemoči trenutno karkoli spremeniti pa nam vendar ostaja grenak priokus in spoznanje, da takega stanja, podpr- tih stropov, kletnih učilnic s cementnim podom in mrzlih prosto- rov ne bi smelo biti. Tudi zato ne, ker smo družba, ki tolikokrat poudarja enakopravnost in enak start v življenje za vse. M. Munda Jutri sprejem kurirčkove pošte v Ptuju Jutri ob 10. uri bodo ormoški pionirji na forminskem mostu predali republiško kurirčkovo pošto pionirjem osnovne šole Ciorišnica, ki jo bodo do 16. ure prinesli v Ptuj, kjer bo ob tisti uri velik pionirski miting, ki se ga bodo udeležile vse Osnovne šole ptujske občine. Istega dne ob 16. uri bo sprejem vseh lokalnih kurirčkovih pošt: - Vitomarci. Trnovska vas, Desternik in OŠ F. Osojnik: Juršinci, Polenšak in Dornava; Zavrč, Cirkulane, Markovci in OŠ T. Znid;aič: - Žetale. Rodni vrh. Gruškovje, Leskovec, Podlehnik, Videm, OŠ 1. Spolenjak in POŠ Ptuj: - Stoperce. Naraplje. Majšperk, Ptujska gora. Lovrenc. Kidričevo in Ilajdina: - Grajena. Kurirčkova pošta bo prenočila v Ptuju. V ponedeljek, 23. aprila bo ob 6. uri zjutraj nadaljevala pot skozi Kidričevo. Ciikovce do Pragerskega, kjer jo bodo ob 10. uri prevzeli pionirji občine Slovenska Bistrica. Sprejem kurirčkove pošte v Ptuju bo na litovem trgu (Živilski trg). Pionirji kurirji so letos odšli na pot iz petih sjx)minskih krajev: VZHODNA SLOVFNIJA - z Osankance od spomenika pri Treh žebljih, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon (pred tridesetimi leti): DOLFNJSKA - iz Kočevja, kjer se letos proslavlja tridesetletni- ca Kočevskega zbora: GORFNJSKA - izpod skakalnice v Planici, kjer je. bila ustanovljena OF za Gorenjsko; KOROŠKA - iz Mežice, kjer slavijo tridesetletnico napada na mesto; PRIMORSKA - iz Ilirske Bistrice, kjer so ustanovili pred tridesetimi leti prvi kurirski postaji P1 in P2. Republiški odbor kurirčkove po- šte je razpisal nagrado za najboljše spise na temo . Kako sodelujem v kurirčkovi pošti", spise za naše območje sprejema Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj. Predstav- nike kurirčkove pošte, kakor vse prisotne na mitingu v Ptuju bodo sprejeli in pozdravili predstavniki družbeno političnih organizacij ob- čine Ptuj. LES, LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE PTUJ. Rogozniška št. 4 razglaša prosto delovno mesto BLAGAJNIKA — KNJIGOVODJA OSEBNIH DO- HODKOV POGOJI: Ekonomska srednja šola in 2 leti prakse Posebni pogoj je poskusno delo. Pismene ponudbe pošljite do 26. aprila 1973 na gor- nji naslov. tednik — Četrtek, 19. aprlla 1973 stran 11 Pred koncertom ptujskega komornega moškega zbora Za ptujski komorni moški zbor je bila sezona 1972/73 med najuspeš- nejšimi. Od 21. do 24. septembra 1972 se je udeležil mednarodnega tekmovanja moških, ženskih in mešanih pevskih zborov v Gorici, kjer je v narodnem programu dosegel drugo, " obveznem pa četrto mesto. V primerjavi z nastopom v istem kraju pred šestimi leti je bil uspeh enak, vendar je bila takrat konkurenca mnogo slabša, saj \ so nastopih le italijanski in | jugoslovanski zbori. 1 Ptujski pevci so 6. januarja 1973 j gostovali v Globasnici, majhni slovenski vasici pod Peco onkraj meje. Zapeli so deset slovenskih narodnih, ki so pri domačinih, naših zamejskih rojakih, požele navdušen aplavz. Nikjer še Ptujčani niso srečah tako hvaležnih poslušalcev kot v tem oddaljenem, vendar narodno zelo zavednem kraju. Naša pesem jim ni pomenila samo glasbenega užitka, ampak mnogo več. Prav gotovo jim je tudi bila v moralno spodbudo, da bodo še trdneje vztrajali v neenakem boju za svoje, za mednarodnimi pogodbami določene narodnostne pravice. Program, ki ga bo občinstvo sUšalo na koncertu, v petek, 20. aprila 1973 ob 19.30 uri v narodnem domu, je v vseh vidikih zelo pester. Razen tistih pesmi, s katerimi se je zbor tako dobro uveljavil v Gorici, bodo na programu še umetne pesmi jugoslovanskih avtorjev. V drugem delu se bodo zvrstile slovenske, hrvatske, make- donske ter ena ruska in črnska duhovna pesem. Pripravljeni spored je zahteval ogromno vaj, saj je zelo zahteven, in bo v resnici dokazal, da se ga vsak zbor ne more lotiti. S tem koncertom bo zbor tudi proslavil pomembno obletnico, de- setletno dirigentsko delo prof. Branka Rajšterja. Leta 1963, ko je prevzel to zahtevno dolžnost, pa do danes, je zbor pod njegovo taktirko kvalitetno tako zrastel, da sedaj lahko pjvsod nastopi. Občina Ptuj tako dobrega in mednarodno afirmiranega zbora še ni imela. -e- Kulturna dejavnost v Studenlcah Studenice pri Poljčanah, nekdaj živahna vas s pestrim kulturnim in družabnim življenjem, je zadnja leta vse iKilj mirovala. Odhajanje ljudi na delo v mesto, slaba povezava s centri in razslojevanje prebivalcev je pokazalo tudi v Studenicah neubež- ne posledice. Le kdaj pa kdaj se krajani uspejo prebuditi in pripraviti kaj tistega, jK) čemer so rijckdaj sloveli. Tako je bilo tudi letošnjo zimo. Kulturno umetniško društvo, ki svojega poslanstva že več let ne opravlja, nekaj zaradi olijektivnih. še bolj pa subjektivnih vzrokov, je nudilo tokrat streho mladim drama- tikom, predvsem iz vrst tabornikov, [•ripravih so komedijo Dva para se ženita ali gonja za srečo, ki jo je režiral upokojenec Karel Medvedič. l*rejšnjo nedeljo so se mladi igralci, ''■fčinoma so bili na odru prvič, predstavili domačim gledalcem. Studeniški dom kulture jc bil nabito poln in obiskovalci so nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. To jim je dalo še več poguma in že čez teden dni so gostovali v Makolah. Tudi tam je bilo mnogo obiskoval- cev, kar priča, da so ljudje v vaseh lačni" domače, neposredne kultu- re. iX)sebno dramatike, da so v njih še vedno spomini na čase. ko so imeli amatersko gledališko skupino skoraj v vsaki vasi. Mladi studeniški igralci namerava- jo obiskati še nekaj okoliških vasi in prepričani so, da lxido povsod naleteli na topel sprejem in velik obisk. ' M. Munda Veliko zanimanje za Potrčevo življenje in delo med mladino Številni ptujski in okoliški pionirji in mladinci so si ogledali razstavo, posvečeno ptujskemu rojaku, dr. Jožetu Potrču, ki je odprta v prostorih študijske knjižnice in v Razstavnem paviljonu. Večina ptujskih osemletk in srednjih šol je pripravila organizirane obiske omenjenih razstav za vsak letnik posebej ob strokovnem vodstvu predavateljev, ki so dopolnili to in ono, kar razstava ni mogla prikazati in razjasniti. Razstava Portčevih del in njegove življenjske poti je ena najbolj obiskanih v zadnjih letih v Ptuju. Vitrine odkrivajo preteklost in razjasnujejo sedanjost. !'oto: OZMEC osebna kroniha RODILE SO: Marjana Simonič, (Jrajena — Fredija; Cirila Folak, Ivanjkovci 50 - Darjo; Katarina I osnarič, Prešernova 1 - Natašo; Albina Selinšek, Ob železnici 2 - dečka; Vida Beranič, Straž^ojnca 14 - Zvonka; Kristina Lašic, Budina 17 ~ Borisa; Elizabeta Zorko, Tibolci 18 - deklico; Ivanka Škrabl, Staro.šinci 44 - Ivana; Vlašta Vučak, Škrabarjeva 1 — Urško; Zdenka Vuzem, I.iebknechtova 40, Maribor — Marjana; Marija Me.ško, Hajndl 5 - Alojza; Mihaela 1'laninšek, Kidričevo 10 - dečka; Marija Klorjanič, Mezgovci 44 — Renato; Marija Majar, Bukovci 104 - Dragana; lerezija Žuran, Ciradišče 143 - Mileno; Marija Krajnc. Vel. Varnica 37 - Srečka; Danica Potrč, Zg. Hajdina 108 - deklico; Neža Makovec. Kicar 114 - Suzano; Marija Kojc, Zg. Pristava 47 — Janka; Ivanka Trbuc, Muzejski trg 1 ~ dva dečka; Jožica Horvat, Svetinci 2 3 - dečka; Veronika Moran, Dra- ženci 10 - Aleksandra; Angela Junger, Na obrežju 1 8 Lidijo; Ana Gavez, Prešernova 8 Bojano; Marija Srdinšek, Rodni vrh 9 - Marijo; Marija Križanec, Cjrdina 24 — Jožico; Ana Dobnik, Prepolje 61 - Anito; Marija Vidovič, Pohorje 46 - Irančeka; Jožica Vuk, Dragonja vas 29 — dečka; .Tustina Prejac. Kidričevo 13 - deklico; Matilda Ostroško, Lancova vas n.h. — dečka. Anica Klemenčič, Zg. Hajdina 1 - dečka; /Vna Šmigoc, Bodkovci 48 - deklico; Marija Berghaus, Žabjnk 37 - dečka; Angela Kolarič, Stanka Osterca 6, Ljutomer - Du.šana; Vera Ferš, Cankarjeva 10, Ljutomer — Natašo; Antonija Fideršek, Podleh- nik 60 - dečka; Albina Žerak, Žetale 15/a - Frida; Marta Pintarič, Bratislave! 38 - Milana; Martina Raj h, Reševa 23 — Bojana; Kristina Karneža, Stogovci 5 7 - Roberta; Mirjana Borovnik, Ciril Metodov drevored 11 - Aleksandro; Terezija Valentan, Šeronova 4 — Darka; Angela Zelenko. Dornava 112 - deklico; Anica Kosec, Sakušak 16 - deklico; Marija Žmavc, Jenkova 6 - Natašo; Marija Matjašič, Slovenja vas 48 — deklico; Marija Polak. Zvab 13 — Jožico; Ana Štuhec, Senik 10 - Borisa; Breda Mirič, Srbski trg 2 - Zorana; Ana Vučak, Bratislavci 55 - dečka; Milena Gobec, Ekartova _ 34/b, Maribor — Vasilija; Ema Šafarič, Vitornarci 86 - Valerijo; Stanka Muhič, Cvetkovci 57 — deklico; Jožica Šeruga, Zagrebška 79 - Borisa; Katarina Stošič, Hajdoše 41 — deklico; Anica Turkuš. Dolena 62 — deklico; Vlasta Krapec. Lackova 5 — Natašo; Slavica Vaupotič, Gru- škovje 1 32 - dečka; Ana Sagadin, Varož 1 1 — Hildo; Anica Verlak, Dornava 108 - Renato; Terezij^ Zebec, Medvece 2 — dve deklici; Marija (iaiser. Dravinjski vrh 58/b — deklico in dečka; Majda Belak, Boračeva 35/a - Mitja; Viktorija Lebar, Prešernova 12 - Natašo; Ana Luci, Vodrani 11 — dečka. POROKE: Dragoslav Vukojevič, Grajska 1 in Sonja Golob, Prešerno\a 4; Jožef Murko, Gorca 57 in Katarina Krček, Sela 32; Kari Bonibek, Budina 34 in Ljudmila Bombek, Budina 34. Dragutin Svržnjak, Žalec, Vrbi 80 in Danica Kuri, Gabernik 52; Janez Lesjak, Kicar 81 in Barbara Hojč, Reševa 27; Rupert Španer, Nova cesta 1 in Angela Podgrajšek, Vrtnarska 8, Maribor. UMRLI SO: Ivan Sušeč, Vodnikova 3, roj. 19 13.. umrl 31. marca 1 97 3; Marjeta Potočnik Spuhlja 140, roj. 1930., umrla 2. aprila 1973; Jožef Roškar. I-ormin 32, roj. 19 20., umrl 3. aprila 197 3; Drago Križan, Krčevina pri Ptuju, '2. 1954.. umrl 7. aprila 1973. Jožefa Voglar, Žetale 18, roj. 1922., umrla 8. 4. 1973.; Elizabeta (ierečnik. Jadranska 10, roj. 1904.. umrla 12. 4. 1972.; Matija Štrhal. Jurovci 16, roj. 1898., umrl 12. 4. 1973.; Roza loplak, Spuhlja 52, roj. 1894., umrla 12. 4. 1973. PRISTAN ZA BRODARJE Te dni je Brodarski klub končal buldožerska dela pri ureditvi prista- na. Izvedel jih je ptujski „Agrotrans- port". Omogočen je pristop k Dravi za vse vrste čolnov. Te dni je že bilo videti prve brodarje s čolni na Dravi. V petek, 20. 4. 197 3 bo ob 18. uri v ptujskem hotelu sestanek brodarjev. Dogovorili se bodo, kako še bolje usposobiti pristan. Med drugim bodo postavili dvigalo za čolne, okrepili bir, betonirali spustno stezo ... V soboto bo delovna akcija. Na sestanku se bodo dogovorili tudi o organizaciji Titove štafete po Dravi. V petek bodo sprejeli tudi prijave za enotedensko plovbo s čolni in šotori po Dravi do Donave. Brocfarji vabijo tudi druge ljubite- lje vodnih športov, da pridejo na sestanek. Vse informacije dobite v sedežu kluba: Narodni dom—pisarna OZTK. Roman Zavec NESREČA NE POČIVA Pretekli teden so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji lažje poškodovani ponesre- čenci: Martin Sesula, Hlaponci 45; Stanko Jagušic, Ritmerk 6; Matevž Kos, Hajdina 12; Janez Bezjak, prvenci 7/a; Andrej Pušaver, Maj- šperk; .Drago Kanič, Središče 38; Viktor Ciajser, Stogovci 56; .\na Hvaleč, Velika Varnica 19; i:)arko Lovrec, Zagorci 2 6; Ivan Zaje, '^Pače 15 1; Franc Horvat, Dravci 11; Matija Cimerman, Obrez 89. 12 stran tednik — Četrtek, 19. aprila 1973 Dr. Fran Brumen: Priščavost Acne vulgaris - mozoljavost in acne rosacea - mozoljavica - sta na zunaj podobni tcožni obolenji, ven- dar je druga mnogo trdovratnejša in bolj komplicirana. ACNi; VUI.GARIS navadna pri.ščavost ni nevarno kožno obole- nje in sc pojavlja v največji meri v pubertetni dobi spolnega dozoreva- nja. Pogosteje in močneje pri dečkih in manj pri ženskem spolu, Največje število izpuščajev se nascje po obrazu, nekaj manj po hrbtu in prsih. Osnovna značilnost in neke vrste pogoj je takoimenovani zaje- davček - comedo. To je lojav strdek v kožnem mešičku, nastal iz zastalega loja in odkrušeniii otrdelih celic povrhnice. Zajedav^jc deluje kot zaniitšek v izvodilu žlezice lojnice. Nekateri teh sc prisadijo z gnojavimi klicami. Tako nastane lokalizirano gnojenje v obliki mo- zoljčka. Vrhnji deli zajedavčkov se včasih napojijo od zunaj z umaza- nijo in postanejo črnkaste barve ter so neznatno privzdignjeni nad povr- šino kože. Ker so lepo vidni in celo otipljivi, jih je lahko iztisniti, iztiskanje s prsti ni priporočljivo, doi)iti jc za to posebno napravo. Zagnojeni mešički včasih spremeni- jo strukturo globljih plasti kože. Po zacclitvi zapuščajo stalno vidne brazgotinice, ki ostanejo posebno opazne na obrazu in so podobne lažji kozavosti kože na licih. Podobno kožno obolenje po- znamo TUDI KOT POKLICNO 0B0LI:NJI-; pri delavcih, ki imajo opravka z mazilnimi olji, terom, smolami in kloriranimi ogljikovodi- ki. Ker se to poklicno obolenje pojavlja na vseh delili telesa, ki prihajajo v dotik z naštetimi snovmi, spada v skupino kontaktnih obolenj kože. Po zunanjosti enako ali pa vsaj podobno sliko kažejo tuijj specifični sifilitični in tuberkulozni prišči. Vendar se ti rjzlikujcjo od navadnih po tem, da nimajo opisanih zaje- davčkov. Ker sc navadna priščavost pojavlja v dobi spolnega dozorevanja v največji meri - okrog 90 7^, je opravičena domneva, da je glavni dejavnik PORUŠLNO Di:LOVANJE SPOLNIH HORMONOV. Zato pre- vladuje mnenje, da gre tudi pri spolno že dozorelih osebah navadna priščavost na račun porušenega hormonskega ravnotežja in je zato potrebno zadevo premisliti tudi še v tej smeri. Verjetnost vpliva spolnih hormonov potrjuje opazovanje, da NAVADNA PRIŠČAVOST IZGINE TLKOM NOSEČNOSTI. Pomembno vlogo pripisujemo pri tem obolenju MOTNJAM PRE- BAVI'. Ne glede na to, ali se skrivajo motnje višje v želodcu, ah pa kjerkoli drugje na dolžini 8 m črevesii. Radi tega je poOebno uvesti zdravljenje v obeh smereh: ZUNA- NJE IN NOTRANJE^ ZDRAVLJE- NJE. L'poštevati je potrebno pred- vsem HIGIENO: TELESNO, OKO- LJA IN DELOVNEGA MESTA V poštev prihajajoče notranje bolezni (npr. sladkorno, bolezni krvi ipd.) predvsem pa obolenja prebavnih organov je treba posebej pozdraviti. Tako smotrno kombinirano zdrav- ljenje, pri katerem je potrebna usmeritev v smeri osnovnega obole- nja, vodi navadno do zadovoljivih uspehov. Primerno DlElALNO ZDRAVLJENJE je dosedaj poželo še največ in najbolj uajne uspehe: OPUSTITI ŽIVALSKE MAŠČOBE - posebno škodljiva se je pokazala go.sja maščoba in tudi čokolada. Po potrebi uvede zdravnik še dodatno zdravljenje z ženskimi spolnimi hormoni in vitamini A in 1-.. Pri zdravljenju tc nadloge je najbolje prepustiti glavni del zuna- njemu načinu zdravljenja s pridruže- no higieno in dieto - kolikor ne gre za ugotovljena notranja obolenja. SVETLOBA, ZRAK, SONCE IN VODA bodo najuspešnejši zdravni- ki. Umivanje z dobrimi mili kožo razmaščuje in tako obenem razku- žuje. Nadaljevanje in konec prihodnjič. Koga lahko imenujemo alkoholik? Verjetno si je to vprašanje zastavil že marsikdo od vas, če pa ste se ukvarjaU s problematiko alkoholiz- ma, "-.o vam ja nedvomno zastaviH tudi drugi. Če so od vas zahtevah odgovor na podobno vprašanje, boste lažje razumeh težavo, kako dati zadovoljiv odgovor. Vsekakor je na voljo zadosti podatkov, na podlagi katerih lahko poskušamo odgovoriti tudi na to vprašanje. Teža tega vprašanja je pogojena s subjektivnimi in objektivnimi dejav- niki. Subjektivnimi zato, ker sleher- ni od nas avtomatično zastavlja vprašanje: , No, saj pijem tudi jaz, pa mislim, da nisem alkoholik. Ali pa morda vendarle sem? " Takšna subjektivna presoja znatno otežuje objektivno obravnavanje alkohohz- ma. Vsak se boji, da bi ga zaradi kozarca vina, ki ga popije, ne imeli morda za alkoholika. To je najpomembnejši vzrok odpora, ki ga ima mnogo ljudi proti prepreče- vanju alkoholizma. Sleherni od nas je nagnjen k temu, da šteje tisto kohčino alkoholnih pijač, kijih sam popije, za normalno, ne glede na to, kohkšna je ta količina. Objektivne raziskave kažejo, da posamezni ljudje mnogo bolje prenašajo al- kohol v primeru z drugimi. Ni vseeno, ah določeno količino alkohola popije človek nežne rasti z majhno težo, ali vehkan z nad 100 kg telesne teže. Prav tako lahko vphva na stopnjo pijanstva, kasnejšega obolenja, ki ga povzroči alkohol, mdi način potroš- nje in vrsta alkoholnih pijač. Ni vseeno, ali kdo pije lahke ali močne alkoholne pijače. Nekateri ljudje pijejo samo po jedi, med tem ko drugi pijejo celi dim, pa tudi na tešče. Na tešče deluje alkohol zelo hitro in škodljivo. Posamezniki pijejo počasi in ves dan, tako da niso nikoli pijani pa so vendar neprenehoma pod vplivom alkohola, med tem ko drugi pijejo hitro, pa se pogosto tudi opijejo. Mogoče je,:a postane alkohohk kdo, čeprav nikoli v življenju ni bil pijan. Na to možnost pozabljamo, mnogi pa mislijo celo, da sploh ni mogoče, da bi kdo postal alkohohk, če se ne opije. Ze iz tega vidimo, kako je včasih težko določiti, kje preneha meja normalne porabe alkoholnih pijač, kje pa se začenja bolezen alko^ holizem. Veliko vprašanje je, ali sploh obstoja normalna potrošnja alkoholnih pijač ali pa bi morali vsako uporabo alkoholnih pijač šteti za nekaj nepotrebnega, nenormal- nega. Na vprašanje, ali je kdo alkohohk, če popije na dan kozarec, dva, tri ali več, lahko odgovorimo šele tedaj, ko določimo definicijo, ki bi nam jasno in nedvomno povedala, kaj je alkoholizem. Definicija skupine izvedencev svetovne zdravstvene organizacije se glasi: ZA KRONIČNEGA ALKOHO- LIKA VELJA, KDOR TRAJNO IN ČEZ MERO UŽIVA ALKOHOLNE PIJAČE IN PRI KOMER JE ODVISNOST OD ALKOHOLA TOLIKŠNA, DA GA PRIVEDE DO DUŠEVNIH MOTENJ ALI OKVAR NJEGOVEGA LASTNEGA PSI- HIČNEGA IN FIZIČNEGA ZDRAVJA. MED ALKOHOLIKE SE ŠTEJEJO TUDI ŽE TISTI KI KAŽEJO ZAČETNA ZNAMENJA MOTENJ VTEM SMISLU. Zelo pogosto je alkoholik po svojem značaju spremenjen, družbe- no izgubljen, zdravstveno uničen, od družbe zavržen - skratka težak zdravstveni in družbeni invalid. Vsakega posameznika, ki pije redno in čez mero ter postane odvisen od alkohola pa zaradi tega trpi njegovo zdravje, blaginja, njegov ugled in ugled njegove družine ipd. lahko štejemo za alkoholika. Alkoholik po navadi ni zmožen ugotoviti, ali je pri njem že nastopil alkoholizem, toda njegova okolica opaža to zelo dobro. Vendar si je alkoholik vselej v svesti, da je njegov odnos do alkoholne pijače drugačen, kakor pri drugih ljudeh. Alkoholik si bo v največ primerih prizadeval, da najde kako opravičilo sam pred sabo, pred svojo družino in družbo. V družbi začne zatrjevati, da nikakor ni pijan, čeprav so tc razlage za njegovo okolico ponavadi najzanesljivejše znamenje, da se je opil. Odgovor- nost družbe, da pravočasno oceni stanje in da takemu bolniku pomaga, je še večja, kakor v primeru akutnega pijanstva, ker alkoholik sam sebi ne more pomagati. Odgovornost za zdravje ni samo stvar posameznika, temveč vse skupnosti. Dejstvo je, da listi, ki ne pije, najverjetneje ne bo nikoli postal alkohohk, medtem ko za tistega, ki pije čeprav še tako majhne količine, nc vemo zanes- ljivo. Prvi kozarec alkoholne pijače dobi otrok že v hiši staršev. Starši, ki mu ga po navadi dajo, napravijo to s trdnim prepričanjem, da nisO storili ničesar, kar bi moglo škodovati njihovemu otroku. Težco je takšen odnos do alkoholne pijače, kot ga je dobil že doma pri starših, spremeniti kasneje v šoh, ah v življenju. To je še toliko težje, ker nimamo sistematičnega pouka o alkoholu in alkoholizmu niti v programih osemletk, niti pozneje S srednjih, višjih in visokih šolah. Prihodnjič: ALI SO UKREPI PROTI ALKOHOLIZMU POTREBNI iN KAKŠNI BI MORALI BITI? KOLESARJENJE JE PRIPOROČLJIVO Kljub nenehnemu razvoju tehni- ke, predvsem motornih in električ- nih vozil, ki so za nekaj časa zavrla razvoj kolesarjenja, se to v zadnjih letih ponovno močno razvija in ima vedno več privržencev. Po izjavi, ki jo je dal nekdaj osebni zdravnik pokojnega predsednika Eiscnhouer- ja, se je število tovrstnih športnikov kar potrojilo. Kolesarski izleti v naravo ali v mestno okohco so najboljše sredstvo za preprečevanje srčnih infarktov, ;u-tcriosklcroze, najboljši način za krepitev srčne mišice, krvnega obtoka in psihično sprostitev. Ne kolesarijo samo po- prečni občani, temveč tudi držav- niki. Nemški kancler \Vili Brandt skoraj vsak dan najde toliko proste- ga časa. da se popelje s kolesom na krajšo vožnjo. Kolesarji so tudi ameriški predsedniki in skoraj vsi zdravniki so mnenja, daje rekreacij- sko kolesarjenje za človeka zelo priporočljivo, predvsem zato, ker zahteva malo fizičnega napora, vendar se človek kljub temu razgib- Ije. Izleti v naravo koristijo tudi dihalom, v prvi vrsti dihalom tistih, ki živijo v zakajenih mestih in zastrupljenem mestnem zraku. . Partizan iz Markove - občinsici prvalc v lorišnice, Grajene ter Stojncev. Domače društvo, ki slavi letos 40-!etnico delovanja, je kros odlično pripravilo in s tem dokazalo, da so take prireditve možne tudi na vasi. Tekmovalci so tekmovali posa- mezno, ekipno in pa tudi za občinski pokal ObZTK Ptuj v konkurenci društev in sekcij. Rezul- tati so naslednji: Med pionirkami je zmagala Marija Horvat pred Anico Kovačič in Angelo Obran, vse iz Markovec. Pri pionirjih je osvojil naslov Jože Maicenovič. Markovci, drugi je bil Zeljko Petrovič iz Stojnc, tretji pa Jože Janžekovič. Markovci. Med mladinkami sestre Vrabl iz Ptuja niso imele konkuren- ce in so premočno zmagale. Prva je bila Marjana, druga Anka in tretja Nada. Pri mladincih se je najbolje odre/al Iztok Matjašič, ki je zmagal pred Črtom Solinom in Mikijem Prstecem, vsi iz Partizana Ptuj. Pri članicah je osvojila prvo mesto Nežika Vrabl, Ptuj, druga je bila Marija Zemljarič, tretja pa Lizika Vršič, obe iz Markovec. V najbolj zanimivi kategoriji članov je zmagal Stanko Habjanic, Partizan Ptuj, pred .Alojzem Vršičem iz Markovec in Romanom Plancem iz Grajene. I.kipno so se tekmovalci zvrstili takole: Pionirke: 1. Markovci 6.. 2. Ptuj 22 toč.; pionirji: 1. Markovci 13. toč., 2. Stojnci 35 toč.; Mladinke: 1.. Ptuj 6 toc, 2. Markovci 18 toč.; Članice: 1. Markovci 9 toč.; Mladinci: 1. Ptuj 16 toč.; 2. Markovci 32 toč., 3. Gorišnica 41 toč.. 4. Stojnci 56 toč.; člani: 1. Markovci 27 toč.; 2. Ptuj 29 točkami . V konkurenci društev so osvojili ■ ibčinski naslov tekmovalci Partiza- na Markovci 1 1 točkami. Drugi je Ptuj z 8 točkami. Tretje mesto pa si delita Partizan Gorišnicea in sekcija Stojnci. OP tednik — ČETRTEK, 19. aprila 1973j STRAN 13 KOMPLEKSNA REŠITEV OSNOVNEGA IN POSEBNEGA ŠOLSTVA V PTUJU Na zadnji skupni seji sveta za šolstvo in telesno vzgojo SO Ptuj ter izvršnega odbora TISa so obravnava- li demografski razvoj in projekcijo prebivalstva v ptujski občini, v zvezi s tem prihodnjo organizacijo osnov- nih šol v občini ter program razvoja posebnega šolstva v Ptuju. Gradivo za obe vprašanji je pripravil Ekonomski center v Marilx)ru in udeleženci so program brez večjih pripomb podprli. Ko so pripravljali študijo o organizaciji osnovnih šol v ptujski občini v prihodnje, '■.o načrtovalci izhajali iz demografskih podatkov, pri katerih so upoštevali naravna in selitvena gibanja prebivalcev. Obči- no so razdelili na šolske okoliše in na širše teritorialne celote. Sedanje stanje kaže, da ima občina Ptuj 65.934 prebivalcev, ki so koncentri- rani v mestu in v šolskih okoliših, ki mejijo na Ptuj. Tudi migracijski podatki kažejo, daje največji pritisk na občinsko središče, število prebi- valcev v krajih, kjer ni dobrih povezav s središči in ni industrije pa se je zmanjšalo. Taka gibanja se seveda odražajo tudi pri številu otrok. Na Rodnem vrhu, v Ptujski gori, Zavrču in Cirkulanah se je v zadnjih letih število otrok najbolj zmanjšalo, to pa bo narekovalo nekoliko spremenjeno organizacij- sko mrežo osnovnih šol v občini. Predlog Ekonomskega centra v Mariboru predvideva v šolskem letu 1978/1979 6 samostojnih osnovnih šol (Hajdina, Cirkovce, Juršinci, Gorišnica, Markovci in Desternik) in 9 osrednjih s 14 podružnicami. Zaradi manjšega števila otrok v posameznih šolskih okoliših se bo povečalo število oddelkov s kombi- niranim poukom, sicer pa bo skupno število šoloobveznih otrok padlo na približno 8600. Po predvideni projekciji bodo stanje šol še posebej obdelali in na podlagi dodatne študije tudi izdelali priori- tetni vrstni red potrebne obnove ali razširitve šolskega prostora. Obsežen program razvoja posebne osnovne šole v občini Ptuj obravna- va sedanje stanje in predlog za gradnjo nove šole. Ker smo o stanju posebne osnovne šole v Tedniku pred kratkim že obširno pisali, povzemamo iz programa -samo tisti del, ki govori o novogradnji. Ker so delovne razmere na posebni osnovni šoli v Ptuju nemogoče in zaradi pomanjkanja prostorov sploh ne morejo več sprejemati novih učen- cev, čeprav bi bilo to nujno, ker gre za otrokov razvoj, program predvi- deva izgradnjo posebne šole kot kombiniranega zavoda, ki bo laliko sprejel v šolo 280 učencev, v internat pa 100 gojencev. Po grobih izračunih bi znašala vrednost investicije približno 11 milijonov dinarjev. O tem bomo podrobno Še poročali. M. Munda Zakaj sem postala »lahka ženska« (4. NADALJEVANJE) Koliko je stara, ni hotela povedati, vendar jih kaj več, kakor osemnajst ni imela. Končala je osemletko in, po njej se je nekaj zadrževala doma, kamor se sedaj večkrat hodi prespat, ncer pa jo lahko srečamo v družbi raznih priložnostnih partnerjev, s katerimi se zadrži dan ali dva, nato pa z avto-stopom za nekaj dni menja kraj. Druži se s takšnimi kolegi- cami" in partnerji, pri katerih lahko tudi prespi in dobi kaj za pod zob. Je visoka, prijetnega zunanjega videza, .Telo nezaupljiva, vendar hkrati zelo popustljiva. Ne zanima se, kaj bo jutri in živi brez vsakršnih idealov. Zaradi njene prijetne zunanjosti in zaradi tega, ker se le malo časa zadržuje v isti družbi in na istem mestu, jo lahko srečamo v krogu preprostih ljudi ali pa tudi meščanov iz „višjih" slojev. Mnogi, ki jo poznajo, pravijo, da pri njej več dosežeš s silo kakor z mihno, ker je čustveno privržena grobi, skoraj brutalni ljubezni. Zadnje dni je bilo celo shšati: ..Čuvaj se, ker je bolna!" Verjetno največ časa preživi na poti iz kraja v kraj in v lokalih, katerih ne izbira. Srečati jo je že bilo mogoče v ptujskem hotelu, v l^avarni Evropa, Pri gozdu in druge. Zahaja tudi v mariborsko Astorijo, ■^lavijo, ormoški hotel in morda ni 'okala ha tem območju, ki ga ne bi poznala. Ni znano, kaj je njen ^'vljenjski cilj, vendar, če jo nekdo '^alj časa opazuje, ugotovi to, da je Pri njej važno le to, da je sita. Tudi "a obleko ne da vehko. ALI SI MORDA ŽE KDAJ RAZMIŠLJALA O TEM, DA BI SE ZAPOSLILA IN USTALILA, DA BI SI USTVARILA SVOJ DOM? „Zakaj pa? Pri nas z osemletko nič ne zaslužiš in več dobiš, če sedeš zkarte v kakšni gostilni če imaš srečo. Šla bi v tujino, vendar ne znam jezika. Nekoč sem imela to željo, vendar mi je odhod preprečilo socialno skrbstvo. Danes mi pa tukaj tudi ne gre slabo, ker imam mnogo prijateljev in kolegic. Ena me je celo povabila, naj grem z njo na morje. Denar imam in ga nimam; zelo liitro ga namreč potrošim. Poročila se ne bom pa tudi za otroke nimam živcev. Ne morem jih poslušati, ko jočejo. Doma imamo posestvo in dostikrat doma pomagam, stalno bivališče imam še vedno pri svojih starših." MOŠKI, PREDVSEM VINJENI MNOGOKRAT VELIKO ZAPRA-. VIJO V ŽENSKI DRUŽBI, KAKŠ- NE VSOTE SO TO? „Odvisno je, s kom si. Tujci zapravijo in izdajo veliko zato, ker je njihov denar več vreden. Pri nas pa z večjim denarjem razpolagajo, ali res zelo bogati, ali pa podeželani, ki takrat, ko se za kaj odločijo, ne štedijo z denarjem. Podeželanu denar pomeni veliko in nič, kajti dnevno prehrano mu daje posestvo, medtem ko povprečni meščan mora štediti denar za prehrano. Ce zapravi preveč, potem je lahko cel mesec lačen.' TO POMENI, DA SO ZA ZABAVE Z ŽENSKAMI NAJBOLJ PRIMERNI PODEŽELANI IN DI- REKTORJI? „To ravno ne, vendar od njih najlaže dobiš denar, oziroma ti ga sami dajo. Na primer, če stojiš pred dvorano, kjer so mladinski plesi, takoj opaziš, kako si mladi meščani medsebojno posojajo in zbirajo denar za vstopnino. Na podeželju pa , na vesehci posamezniki zapravijo tudi po petdeset jurjev. IN KAKO BOS ŽIVELA, KO BOŠ STARA? ,,Mene vedno spremlja smola in ne vem, če bom sploh kdaj stara, vendar neko sobico si bom že našla, morda tudi zaposlitev. Rada bi delala v hotelu kot receptorka." ALI SO TE TVOJI PARTNERJI ŽE KDAJ IZIGRALI? Večkrat. Nekoč so me štirje peljah k neki svoji znanki, kjer so me sihh k spolnim odnosom, vendar, ker so bih zelo pijani, umazani in stari, sem se branila. Preteph so me in nato so opravih s silo. Januarja letos so me neki znanci, ki delajo v Nemčiji tako opih in omamih, da dva dni nisem vedela za sebe. niti, kaj so storili z menoj. Imajo celo moje fotografije in so me želeli izsiljevati. En sam moški ni nikoh nevaren, nevarni so moški takrat, ko so v skupini in hočejo skupno kaj doseči pri eni ženski." ALI SI JIH PRIJAVILA? ,,Saj nisem neumna, kaj bi šele potem bilo? Pravzaprav pa vseh sploh ne poznam." Nadaljevanje štirih izpovedi deklet in žena, ki so padle v takb imenovano ,.lahko'' življenje, je končano. Prihodnjič bomo objavili, kaj vse lahko doleti žensko, ki se poda na takšno življenjsko pot in kako tragično konča večina teh žena in deklet. i Mladinski aktiv »Franc Kramberger«, Rogoznica, sku- paj s krajevnimi organizacijami SZDL, ZZB NOV, odborom za splošni ljudski odpor krajevne skupnosti Rogoznica ter drugimi organizacijami prireja pod pokroviteljstvom občinskega sveto Zveze sindikatov Slovenije, Ptuj IV. TRADICIONALNI PARTIZANSKI POHOD »PO POTEH SLOVENSKOGORIŠKE ČETE« v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pohod bo v petek, dne 27. aprila 1973, ob vsakem vremenu. Zbor vseh udeležencev pohoda je ob 8. uri zjutraj v Ptuju v Ljudskem vrtu pri osnovni šoli »Franc Osoj- nik« Ptuj. Zadnji rok prijav za udeležbo na pohodu je do 23. aprila 1973 na Občinski konferenci ZMS Ptuj, Trg MDB l/II., kjer dobite tudi vse potrebne informacije in navodila. ŠTAB PARTIZANSKEGA POHODA ROGOZNICA ZAPELJAL V OBCESTNI KAMEN v Trgovišču pri Veliki Nedelji se je na cesti I. reda pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil voznik osebnega avtomobila Danilo Bela iz Ptuja lažje telesno poškodovan. Imenovani se je peljal iz Ormoža proti Ptuju. V Trgovišču je zapeljal v obcestni kamen, odkoder ga je odbilo v zidano ograjo mostu. Voznik je avtomobil pustil na cesti in odšel proti Podgorcem, odkoder so ga odpeljali v ormoško bolnišni- co. Materialne škodr je za milijon starih dinarjev. jr Zdravstveni dom Ptuj proda 1 rabljeni avtomobil znamke IMV-combi Interesenti naj se zglasijo na javni dražbi, ki bo v po- nedeljek, 23. 4. 1973, ob 8. uri na dvorišču Reševalne postaje Ptuj. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 19. aprila 1973 ANTON IN FRANC CESTNIK Anton in Franc sta rojena 17. januarja 1943 v Dražencih pri Ptuju, kjer še sedaj stanujeta na hišni številki 19, skupno s svojimi starši in brati. V družini so bili štirje otroci - štirje brati. Anton je zaposlen v TGA Kidričevo, kjer dela kot poklicni voznik. Sedaj se pripravlja, da bo opravil izpit za voznika inštruktorja. Franc je včasih vodil domačo gostilno, ki so jo pred nedavnim sami zaprli in Franc sedaj dela skupno s svojim očetom v domači lesni delavnici. Izučen je za lesnega strugarja. Ta teden je na orožnih vajah. Kot otroka sta imela zelo rada glasbo in večkrat sta si tudi zapela. Hodila sta v glasbeno šolo, v kateri se je Anton učil klarinet, Franci harmoniko. Občasno si še danes katero doma zaigrata, čeravno za muziko ni več časa, kot ga je bilo nekoč. Anton je že poročen. Kot otroka.sta se vedno družila skupaj., klub temu, da imata še dva brata. Kot otroka sta si bila mnogo bolj podobna, bolj kot sedaj. Oblačih so" ju največkrat enako. Franci je nekohko manjši od brata Antona, vendar imata še danes izrazito podobne poteze obraza. V šoH sta se učila enako in sedela sta skupaj. Prvič soju za dalj časa razdvojih, ko sta morala služiti kadrovski rok. Kar trije bratje so istočasno romali v vojsko. Anton je služil sam, medtem ko je Franci služil vojsko skupno z bratom Alojzem. Njun stric, Alojz Cestnik Tedniku napoveduje vreme in ob priložnosti je rekel: „Skoraj vsi štirje nečaki so si med seboj podobni, imajo skupne poteze, so družabni in vedre narave, zelo preudarni in delavni. Star sem,' laliko bi me kateri nadomestil; z vremenom je križ, še huje pa je,'ker me muči starost. Našea dvojčka sta fanta od fare, zelo rad bi bil v njunih letih". naša pisma MAME NI BILO DOMA Ko sva bila z očetom sama doma, sva morala tudi kuhati. Zajtrk in ve- čerjo je bilo lažje pripraviti, kosilo pa ni tako enostavno. Iz hladilnika sva vzela meso, malo sva ga skuhala za juho, drugo sva pekla. Hotela sva napraviti rezance za juho: vzela sva malo moke, jajce in dolivala mleko, ker je bilo preveč moke. Potem je ata začel valjati testo. Potiskal je va- ljar sem ter tja, toda testo ni hotelo postati tanko; prilepilo se je na va- ljar in takšno je vse skupaj vrgel v posodo za svinje. ,,Kaj bova pa zdaj dala v juho? " je vprašal oče. „Do- mislil sem se, da bi lahko skušala skuhati špagete." V lonec sva nalo- mila špagetov, dolilavodo in naročil mi je, naj jih mešam, dokler se ne omehčajo. Medtem je pripravljal so- lato, ki je bila mnogo preslana. Ko so špageti tričetrt ure vreli, sem jih odstavila, bili so mehki, prijeli so se v maso, podobno močniku. Nazadnje sva z očetom jedla samo meso in solato; tako je, kadar mame ni doma. .Dragica Dominko, 7. raz. , OŠ ,,Tone Žnidarič" Ptuj POSTAL SEM OBČINSKI ŠA- HOVSKI PRVAK 26. marca 197 3 je bilo v Slovenski Bistrici občinsko prvenstvo v šahu. Na tem tekmovanju sem sodeloval tudi jaz. Tekmoval sem pri starejših pionirjih. Tekmovalo je 12 pionir- jev. Vsak tekmovalec je moral od- igrati enajst iger. Vsaka igraje traja- la 15 minut. Ce se ni ob določenem času igra končala, je prišla komisija in ocenila igro. Od enajstih iger sem dobil osem, izgubil dve, eno pa sem igral remi. Na koncu tekmovanja sem zvedel, da sem prvi. Vsi so mi čestitali. Tudi sam sem bil zelo vesel uspeha, ki sem ga dosegel. SAMO TRLEP, 7. b razred OŠ Sp. Polskava PUNT NAJ REŠI NAS TLA- ČANSKIH MUK Bili so hudi časi, ko še graščak je bil na vasi. Kmet bil je tlačan kot pes zaničevan. V Zagorju v neki vasi bil je hraber mož. Matija Gubec, so mu rekli: ,,Ti nas vodil boš!" Kmete je skupaj zbral in jim takole d'jal: ,,Dragi kmetje, nič več tlake, preženimo iz gradov graščake!" Kmetje so se skupaj zbrali kose, kije sina rame dali. V boj jih vodil je Matija, da pregnali bi trinoga Tahija. Kmetje hrabro so se borili a niso bili kos plemiški sili. Graščaki Matijo so ujeli in grozote z njim počeli. Matija Gubec je v Zagrebu končal. Tam so ga mučili in s štir'mi konji raz četverih. Marta Mohorko, 6. a raz., OŠ Poljčane V NAŠO VAS JE PRIŠLA POMLAD Nekega dne, nisem ravno pomislil, da je bil prvi pomladni dan, no, ne- kega dne sem odšel v šolo kakor vsak drug navaden dan. V šoli sem nehote pogledal na datum: 21/3-73. Nič se mi ni zdelo nenavadnega. Toda, ko sem prišel domov, se mi je naenkrat poblisnilo. Vedel sem, da 21/3 katerokoli leto že, no tisti 21/3. ni navaden dan in sem pomi- slil, da bi to bila lahko pomlad. Res, toda dokaza, da je res pomlad, ni- sem imel. Zato hitro torbo v kot in v nara- vo! Res je nekam nenavadno dišalo, povsod poganja trava in tu in tam zacinglja zvonček ali zatrobi trobet- nica. v zraku je dišeči vonj vijolic, včasih tudi ptičku uide kakšna pes- mica, ki naredi nate tak vtis, da bi najraje legel v žametno travo in po- slušal in sanjaril o tem in onem, kar bi ti pač prišlo na misel. Plaval in sanjaril bi, a sonce bi te grelo kot zrelo hruško aH jabolko. Zatapljal bi se najraje v večne sanje in da bi ti te nikoli ne zbežale. Toda to je hitro minilo. Že je na zernljo legel truden mrak, za njim pa črna tema. Res, posloviti sem se moral od zvončkov, trobentic, vijolic, mačic, zlatega sonca. Toda obljubil sem jim, da pri- dem še kdaj drugič in tudi sanjarili bomo skupaj kot najboljši prijatelji. DARKO INGOLIČ, 6. a razred OSNOVNA ŠOLA SPODNJA POLSKAVA KMETJE V NAŠI VASI V naši vasi je veliko kmetov. Delajo od zore do mraka. Življenje kmetov v naši vasi je takole: Ob 4. uri zjutraj morajo vstati, predvsem poleti. Ko vstanejo grejo opravljat živino. Potem gredo zajtrkovat. Nato pa že gredo na polje. Od svojega življenja nimajo drugega kakor delo in garanje. Delajo od jutra do večera. Takšno je kmetovo življenje. Irena Horvat, 7. b, OŠ , Tone Žnidarič", Ptuj PRVAK PTUIA V ŠAHU Na šahovskem prvenstvu Ptuja je sodelovalo 36 tekmovalcev, ki so odigrali turnir po švicarskem siste- mu. Zasluženo je zmagal Janez Podkrajšek, ki je v enajstih kolih zbral 10,5 točke, pred Majcenovi- čem z 9 in Bohakom z 8,5 točke. Četrto mesto je presenetljivo zase- del Markovič s 7,5 točkami. Kar osem tekmovalcev si je delilo 5. do 12. mesto s 6,5 točke^^ in sicer Sesula, Fridl, Zupančič, Bakuš, Acimovič, Rojic, Gajser in edina tekmovalka Silca Razlag. Razlagova je v moški konkurenci dosegla zavidljiv rezultat, ki obeta, da se bo razvila v zelo dobro igralko. Mladin- ci Šegula, Acimovič, Rojic in Gajser bodo igrali četveroboj za naslov mladinskega prvaka Ptuja. Turnirja v Klubu mladih v Ptuju se je udeležilo veliko število mladin- cev, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v dobre šahiste. Na turnirju so tretjo kategorijo dosegli Markovič, Šegula^^ Fridl, Zupančič, Bakuš, Ačimovic, Rojic, Gajser, Razlag, Prelog, Miran in Srečko Selinšek, Omolec, Gaspari, Glažar in Trplan, četrto kategorijo pa Klajdarič, Šoemen, Majnik, Mik- sa,^ Majcen, Gajser, Podgoršek, Ko- vač, Srečkovič, Bezjak, Kokol in Čeh. Na prvem mladinskem brzo- turnirju za prehodni pokal Trgov- skega podjetja „1 ZBIRA" Ptuj. kjer lahko tekmujsjo igralci, stari do 20 let, so bih doseženi naslednji rezultati: Mikša 8,5; Srečkovič 6,5;., Kovač in Polajžar 5\ Klajdarič in Rojic 4,5; Acimovič in Šoemen 3,5 točk itd. Prehodni pokal bo osvojil tekmovalec, ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat s presledki. Turnir bo vsak prvi petek v mesecu s pričetkom ob 18,30. uri v prostorih kluba mladih v Ptuju. Mladinci vabljeni! -bj- Razpisna komisija Doma upokojencev in osl