rpMižted and djalrfljiitod ndar permit JBo. W6y »nttoflted by the Act of October 8.1917, Ml tP# UBtt Port Office of Hew Tort. H. Y. —* By ofdqf of the FlWUNlif, Ju Pert—on, ^ortmaatcr General
nSiri^l PT A m a rod A f^PlPiil
I« Velja za vae leto... $3.50 jfi	VJ 1 il -i- 1 X XXwV/JL/X JL	M aS^^HoSS^^011^^5 HI
liac^^^i^^czT^^nf^^	List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CORTLA1TDT 4687.	Entered a* Second Claa» Matter, September 11, 1903, at the Poet Office at Mew York, N. Y, under the Act of Congress of Mareb 3» 187».	Telephone: CORTLANDT 4687. -
NO. 218. — ŠTEV. 218.	NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 17, 1918. — TOREK, 17. SEPTEMBRA, 1918.	VOLUMX XXVL — LETNIK XXVL
AMERIŠKI VOJAKI ČISTIJO CHATEAU THIERRY.
^ •......—■■■.. ...... -	—	—a
FP1WCH OFFICIAL, <£>tiI-YRVQ or?'<>UNDKRV/QOr-
Odgovor Wilsona n? Avstrijo !
i
Washington, D. -C.. 16. septembra. — Robert Lans'ng, državni tajnik Združenih držav, je danes xvečer, pol ure po .-prejemu oficijel-n«sga besedila avstrijske mirovne poslanice, izdal naslednje formalno
obvestilo:
_ Predsednik mi je dal polnomoč ugotoviti, da bo naslednje odgovor te vlade na avst o-ogrsko poslanico, ki predlaga neoficije.no konferenco vojskujoč h se držav:
_ Vlada Zdržcn;h držav čuti, da obstaja le en odgovor, ki ga
nore dati na pred og cesarske avstro-ogrske vlade. Ponovno in pov-; se™ odkrito je ugotovi1 pogoje, pod katerimi bi razmišljale Zdurže- j ne rirzaye o miru tdr se ne more te; noče pečati z nobenim: predlogi; za konferenco glede £f ari, o katerih je tako jasno dala izraza svojemu stal šču in namenu.
Odgovor Lansinga
ODGOVOR LANSINGA PREDSTAVLJA POLITIKO VSEH ZAVEZNIKOV. — GOVOR PREDSEDNIKA. WILSONA V MOUNT VERNON SE NAVAJA KOT ZATRDILO. DA SE MORA VARO VATI INTERESE MAJHNIH NARODOV TER DOBAVITI JAM STVA ZA BODOČO VARNOST
Washington D. <\, 17. septembr. K<m j«- bilo v polni mori pričakovati mi Zdrufene države brezpogojno /a vrni h« nemško mirovno touudbo. K«, je sToiila to, je govorila ameirška vlada /a vse za vezni-1
hk> države.	, . .	j
Skoro neposredno po sprejemu avstrijske po-!aniee iz rok Šved-j skega poslanika, Mr. Ekengreeu-a. je izdal državn'. taju k Lansing lormalno ugotovilo v katerem izjavlja, da um je da! predsednik pol-j nonioč izjaviti, da so Združene države že popolnoma jasno označile i >voje sta i išče in da >e vsled tega ne morejo pečati z nobenim predlo-!
m, tikajočim e konference glede zadeve, o katerih je vlada Združenih držav takn jasno dala izraza svojemu >Tal šču in namenu.
Vzroki, ki so dovtdli vlado Združenih držav do tako nagle ak-, j jo. so jasno obrazloženi v govoru, ki ga je imel predsednik \Vi!-j on dne . julija v Mount Vernon, tekom katerega govora je navedel i Wisitdnje štiri pogoj?, med katerimi bi bil** Združene države pr prav-1 jene stopiti v mirovna pogajanja:
] _ Cničene ."sake samovoljne silo vsepovsod. ki je v stani«
saii'ii zase. tajno in na svojo izbiro motiti mir sveta. < V s«* i>a te šile' ne more lakoj un čili. naj se jo vsaj dovede do dejanske brezmoei.
•j _ l ravnava vsakega vprašanja, teritorijalnega ali vladar-j •Uega. ekonomske./,, :,ij onega političnega razme-ja da temelju na prostem sprejemu take uravnave od strani neposredno prizadetega , .troda. ne pa na 'euielju rant eri jaln i h ntieresov ali prednosti kake-^.i drugega naroda. ki bi želel drugaT-no uravnavo z uzirom na svoj lastni zunanji upl»v i li mojstrstvo.	1
Privoljenje vseh narodov.da jih vladajo v njih razmerju proti Vlrugim narodom isti prineipiji časti in upoštevanja skupnih j ostav kot vladajo posamezne državljane v vseh državah v njih raz-nerju drujr proti drugemu n sicer v namenu, da >e vse obljube in dogovore sveto i?|M Injnje, da se ne goji nikakih privatnih zarot, da' se n» vrši nikakih sebičnih krivičnosti nekažnjeno in da >e ustano vi medsebojno zaupanje na lepem temelju medsebojnega upošteva-! nja pravice.
4. -- I'stanoviw organ zaeije miru, ki bo zagotovila, da bo kombinirana ^ila p-ostih narodov ustavila vsako krščen je pravice ler služila v to. da napravi mir in pravico holj varnim potom deficiti vnega tribunala mnenja, kateremu se morajo podvreči vsi In po-f,«m katerega naj I i se odobrilo vsako mednarodno uravnavo, glede 1 a'ere >e ne raoroM prijateljsko domeniti direktno prizadeti na-
I »d—
Strahovlada v Petrogradu.
Stockholm, švedsko. 1<>. sept. — Regime i, ki so dospeli danes iz Petrograda. izjavljajo, da je bilo v zadnjih desetih dneh usmrčenih v Petrogradu nad osemsto oseb.
Nadalje *<■> tudi povedali, da je »i!o v Petrogradu aretiranih nad leset tisoč častnikov.
Italijansko bojišče.
Rim, Italija, 16. septembra. — Severno in severozapadno od Crappe na gorski fronti v severni Italiji je italijanski oddelek dane* zjutraj naskočil sovražno črto in je izboljšal na nekaterih krajih svoje postojanke, katere je že prej zavzel. Italijani so vjeli 321 Avstrijcev in mnogo strojnih pušk Na ostali fronti j« bi'..) artilerij. sko streljanje in boji med stražami.
Stavka policistov.
Cincinnati, Ohio, 16. sept. — Malo po poldanski uri so stavku-joči policisti izjavili, da je stavka končana. Ob tretji uri so se vrnili prvi stražniki na delo. ne da bi dobili od svojih predpostavljenih kako zagotovilo, da se bo ugotovilo njih zahtevam.
"ScET^-
WLVIN llij^
—" 1 .
t-
Sedmo vojno posojilo.
■ ■ j i
Melbourne, Avstralija. 16. sept. ' — Danes se je začela v Avstraliji ' kampanja za sedmo vojno posoji- ' lo. Avstralija je razdeljena na raz- 1 ne okraje. Okraj, v katerem podpišejo ljudje več posojila kat ga je določenega, dobi v zahvalo in ' priznanje zastavo. Upati je, da bo podpisanih v enomesečni kampanji $200.000 posojila.
Zračna pošta.
1). C. Hart, poštni zrakoplovee. • je dospel iz Philadelphije v New York v kratkem času 42 minut. j
In Ker ^heatless ^ Kitchen ^ j
Are you doing yours 7
Iuwnr »»A^F* »on .»»m §<»«' ?s
So/jeti beže 2
i m
Sovjetova vlada bsž iz Moskve. A\ Nemiri v Moskvi so prisilili bolj- M1 še vike, da so se umaknili na varno, tu
Amsterdam, Nizozemsko. 1.Y ni septembra. — P< roča se. da se si»-'iu vjetova vl-iiia seli i/. Moskve.
V .sled narašcujoeih nemirov v j vi ruskem glavnem mestu je postalo m bivanje boijšebikor nevarno.	j p
London, Anglija. 15. septembra Kakor se poroča iz Tien-Tsina. š« vlada v IVauoveščensku anarhija.j U Boljše viki se piepirajo sami s se-jj; boj in pričakuje se, se bo nji- li hova mm'' zrušila, kakorhitro se d približajo zavezniki mestu.	ši
Hlagov(?ščen>k je glavno mesto v amurske provincije v Sibir ji. h I vzhodno Oil Bajkalskega jeza ter m je središče zlatega okrožja. Mesto | i ima :ir> tisoč prebivalcev ter leži V .">00 milj severno od Harbina. s i London, Anglija. 15. septembra, b Pretresujoča poročila o ruski stra- r hovladi je prinesel nek ruski štab- > ni častil.k. ki je pred kratkim pre- š 'oblečen ušel smrti.	r
Ta častnik je polkovnik Duho- h ,nin. ki je bil šef štaba generala ' Brshilova za časa njegovih gaii- š jških zmag. O tem pripoveduje; š j "Rdeče garde so popolnoma iz š i ven konirole svojih vod.teljev. O t k<di se vozijo v oklopuih avtomobilih; preže na ljudstvo ter vlom-ljajo v hiše. kradejo, ropajo in morijo."
i Polkovnik Dtthonin je pred ne kaj tedni odpotoval iz Petrograda. vendar i>a vrjame poročilom iz SKandinavije, da je glavno mesto 1 v plamen h in tla ima najvišji: vlado splošni masaker. Nadaljeval je;
"To je bilo neizogibno in pri šlo bo še slabše. Nobena sila, tem več samo Bog more preprečit* • stradanje več milijonov naroda » 1 prihodnji zimi."	!
Polkovnik Duh on n je brez vsel j sredstev, toda je srečen, ker je < : nekdo kupil od njega red svetega Jurija. To je najvišje rusko odli-
I kovanje za hrabrost. Dobil ga je v 1 bojih proti Nemcem. Da se je o-gnil sovražnikom, se je preoblekel i jin je nastopil 1200 milj dolgo pot . skozi zamrznjene planjave do zavezniške črte.
Križec m druga odlikovanja katerih ni mogel nositi, je skril ^ svojih čevljih, skupno s 15. trakovi. ki pripadajo odlikovanju. Pol kovnik je pravil:
"Ti trakovi so me skoro veljali življenje. Ko sem pred enim mesecem spal z oddelkom boljševi-ških vojakov v nekem hlevu. Je pomotoma vzel boljševik moj čevelj. v kateerm je našel' trakove Tedaj sem spal. O odkritju je po-jvedal svojim tovarišem in so sklenili umoriti me. ker so me smatrali za pobeglega aristokrata. | Ko sem se prebudil, so stali po-'leg mene štirje vojaki z nasajeni:
mo bajoneti, srepo so zrli v me in I in i kaza.i trakove.	I
"Tovariši", sem rekesl, "to so moje trofeje i/, bojev proti buržoa-j ziji. Vzel sem jih s prsi nekega ge j nerala. katerega sem ubil s svojim bajonetom."	^
Dodal sem še nekaj prepričeval- ^ riih podrobnosti ter so mi vrjeli .11 'mi vrnili trakove, j Zdaj pa s.-m tuka; toda kaj jc-, j vredno moje življenje T Imam sa ! ^ nn> eno željo; da umrjem v boji:
I	* - V-	• -	■ 0
I proti Nemcem.	ir
Amsterdani, Nizozemsko. 1 f> ! septembra. — Kijevski poročeva-'t j le berlinskega "Tageblatta" brzo-|t javlja, da je nek češkoslovaški^ list. ki izhaja v Samari, poročal, i .-da so b.le bivša cairea in njene štiri hčere proti volji boljševiškt ( vlade umorjene v bližini Ekaterin-bur ga v guberniji Perm na azijski v strani Urala.
j Rim, Italija. 16. septembra. —, j Vatikan ne vrjame. da je bivša ru- , ska carica mrtva, kajti prejel bi . bil gotovo obvestilo, ako bi se po- . ročilo potrdilo. Po umoru carja j Nikolaja .le Vatikan prosil nem- j ško in avstrijsko vlado, da naj va- 1 rujeta življenje njegove žene in hčera.
Zadnja nepotrjena poročila i.i 1 Španije pravijo, da pričakujejo biv pšo carico in njene hčere v nekem ^ španskem pristanišču na neki jahti pod pa peško z&stavo.
Mirovna ponudba
Nemčija je stavila Belgiji mirov- i no ponudbo. — Nemčija želi, da j bi ji Belgija pomagala dobiti kolonije nazaj.
London, Anglija, 15. sept. —-Kakor se je izvedelo, je stavila ' Nemčija definitivno mirovno po-, nudbo Belgiji. Pogoji te ponudbe
SO: .. i Da bo Belgija do konee vojne'
? ostala nevtralna.	'
1 Da bo potem obnovljena popot-
-	na ekonomna in politična neod-visnost Belgije.
Da naj trgovinske pogodbe, ki 1 so obstajale pred vojno, po vojni t zapet stopijo v veljavo za nedo-
-	ločeno dobo.	j
Da naj Belgija vporabi vse svo-j je urade, da se vrnejo Nemčiji, 'i njene kolonije.
Da se naj razpravlja o flam-skem vprašanju n flamska manjšina, ki je pomagala nemškim
*	vpadnikom, ne sme biti kaznova-" na.	j
Ponudba ne vsebuje niti besede' e glede popravila in vojne odškodnine, niti ne priznava, Ja je Nem-
*	eija storila Belgiji krivico.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA (<OLA8 NARODA", NAJ. »- VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK k V SIIEUtMIH DBUTAO.
Prizori pri torpedi-i; ranju
____r
Torpedo je uničil ele družine. — '' Torpedo je uničil cele družine. — l1 vpili za svojimi stariš"; stariši so iskali svoje otroke.
1
Plymouth, Anglija. IG. sept. — Srce pret rešujoči prizori so se odigrali. ko se je izkrcalo na stotine ^ potnikov torpediranega parhika * l"Gal\va Castle* ob T. uri v četr-jtek zjutraj. PoTn ki so bili veči-inoma ženske in <»troei;'v mnogih jsiiičajih s<> bile uničene cele družine.
Med preživelimi so bili majhni j otroci, ki so komaj shodili; za- ^ manj so vpili za svojimi stariši. . Stariši s(» iskali na vse strani svoje otroke* in žene so brez uspeha iskale svoje može. Storilo se je £ vse. da se da nesrečneznem suha in ( topla obleka, ko so zapustili rešil- 'j no ladjo. Edina njihova misel je j, bila dobiti kako novico o svojih f izgubljenih sorodnikih in prijate- ^ Ijih	'
Nikakega povoda ni. da bi se dvomilo o tem. da je bil parnik ] torpediran brez vsakega svarila. , Razstrelba se je dogodila med T stroji in skladiščem, kar izkljueu- ^ je vsako možnost, da bi bila ladjajt zadela ob mino.	'i
Eksplozija je bila skrajno tiha ■ toda ladja je bi!a zadeta čisto pri ] dnu in razbita, da se je videlo, da mora potopiti vsak čas.	^
Voda je vhajala z veliko naglico. Vrtinec je zgrabil enega stroj- ' In ka in ga odnesel s seboj.	j
Kapitan, boječ se. da se ladja ; nenadoma potopi, je zapovedal iti j \ rešilne čolne in je obenem raz-! tlelil rešilne pasove. En čoln se je prevrnil, drugi se je razbil, ko ga je val vrgel ob steno parnika. tretjega pa je razbil vijak, kamor ga je zanesel val.
i Natančno preiskava je dogbala i ,da je bilo na krovu 749 potnikov. Večinoma so bile žene in otroci: bilo pa je tudi nnogo vojakov, ki so bili odpuščeni rr. službovanja vsled zadobljenih ran. Čolne so po-! brale spremljajoče ladje in rušil ci.
J AMERIŠKE IZGUBE. .
i j	Izgube v armadi:
jrbitih v boju	5497
. Umrlih za ranami	1776
. Umrlih za boleznimi	1739
, Ponesrečenih	1119
. Pogrešanih in ujetih	4362
(Ranjenih	16,775
1	______i_
J	Skupaj____31,26s
J Izgube v mornariškem zboru:
I Ubitih	9471
Ranjenih	1,982;
-'Pogrešanih	t 130 i
i j Ujet i h 10 r' --—
l	Skupaj... .3,069
Vse izgube	34,337
Oficijelna poročila
Francosko poročilo.	j \
Pariz, Franci ja, ■ 16. septembra. = Južno od O.se je sovražnik ži- 1 vahno reagiral potom protinapa-ii dov, katere je vprizarjal. Naše pozicije se je vzdržalo popolnoma. M Tekom dneva smo zavzeli višino 1 iztočno od Vauxauillon. Bolj pro- 1 ti jugu smo prekoračili Menne- . jen farmo ter zavzeli severoiztoč-
110	od Celles-sur-Aisne. Število jot- 1 iiikov. katere se je naštelo od vče- ! raj zjutraj, znaša 3500 mož.
]
Angleško poročilo.
■
..London, Anglija. 16. septembra. Nočno. — Na južnem delu naše ] fronte so privedle naše patrule na zaj večje število jetnikov.
V bližini Ploegsteerf in iztoč-^ no od V p res smo nekoliko potiš- . 11 ili. naprej svoje postojanke.
Z obeh strani je bilo na različnih sektorjih opaziti artilerijsko) akcijo.	j
Dnevno poročilo. — Tekom no- ( či smo izvedli uspešno manjšo o-■ peracijo ob Vpres-Comines kana I
111	ter napredovali na fronti pre-| ko dveh milj. V roke nam je padlo večje število jetnikov ter pai strojnih pušk.
Na bojni fronti so se vršili spopadi med posameznimi oddelki in patmlami v bližini Moeuvres in pri G a vre I le.
Nove postojanke smo zasedli v bližini Sanehy-Gouchy in Oppv.
Nemško poročilo.
Berln, Nemčija. 16. septembra .Nočno. — Med Ailette in Aisne so se izjalovili obnovljeni napadi so-
Roosevelt in Finci
Roosevelt se zavzema za finsko re- 1 publiko te pravi, da je Amerika 1 pripravljena na pomoč.
Montheue Donner, predsednik finske ustavne lige v Ameriki, je objavil pismo. katero je pisal j Theodore Roosevelt J. P. Val- ( keat-u, posebnemu zastopniku finskega seneta v Ameriki. Pismo ki je datirano z dnem 16. septem ( bra. ima rajslednjo vsebino:
—	Verujem v to, da se bo dalo Finski popolno in absolutno neodvisnost, tako da ne bo le po imenu, temveč tudi dejanski prav tako neodvisna od Nemčije in tudi Rusije kot sta Norveška in Švedska.
—	Želim, da bi poslala Amerika svoje lastne zastopnike v finsko glavno mesto, d delujejo proti nemški propagandi ter pokažejo Finem, da jim hočemo stati ob strani ter jim dajati hrano in vse. kar je v naši moči, če se pošteno in v dobi veri zavzemajo za svojo .popolno neodvisnost.
Potop portugalskega parnika.
Neko atlantisko pristanišče, 16.
septembra. — Portugalski parnik "Leixoes" je bil pred petimi dne vi torpediran v severnem Atlanti . ku, soglasno s šestnajstimi člani posadke, ki so dospeli danes semkaj. Ves ta čas so preživeli v odprtem čolnu. Domneva se, da je izgubilo življenje ostalih 35 mož posadke, ki so se nahajali v treh nadaljnih čolnih.
"Lelxoes' je vseboval nad 300C ton ter je bil preje parnik "Che F ruskia", Hamburg-Amerika paro-5 brodile družbe. Portugalska vlada J je parnik rekvirirala kakorhitro JI se jep rostovoljno interniral v neukem. portugalskem pristanišču ob 5 času izbruha vojne. Parnik je bil - zgrajen leta 1890 v Newcastle, An-b glija.
7 j Sibirija je napovedala vojno.
2r —
D j Olonvannatyt, Transbajkahja 0 16. septembra. — Sibirska vlada -■y Omsjcu je napovedala Nemčiji 9 ^ vojno in je odredila mobilizacijo 7 letnikov 1918 in 1919.
vražnika.
Dnevno poročilo. .— Na Lvs vi soki ravnini južno od Da Bassce kanala, smo izvedli uspešne operacije.
! Zjutraj se je vršil živahen artilerijski bo j med Havrincourt in Epehv, kateremu so sledili ddn" napadi sovražnika v bližini in južno od Havrincourt.
Sovražnika se je zavrnilo. Hoj na delavnost je ostala tekom <■»•!»■-ga dneva precej smerna.
Severno in iztočno od Vermnint. pri Holnon srozdn ter v bližini 1>-segnv le (irand so se vršili infan-terijski spopadi.
Vršili so se živahni delni spopadi med A lette in Aisne. — 1\> brezuspešnih navalih zgodaj zjutraj je na večer sovražnik zopel vprizoril napad. V glavnem se ga je zavrnilo, vendar pa je nekoliko j razširil pridobitve prejšnih dni ter se nastanil v južnem delu Vaillv. j Med A'sne in Vesle je ostala sovražna infanterija nezaposlena. Izčistilo s« je majhno francosko postojanko, ki je ostala kot posle-jdiea bojev v soboto.
Od Coles Dorraine pa do rek*. Mosel se je na večer obnovilo artilerijski dvoboj. Ob raznih prilikah so se razvili pred naš mi novimi pozicijami živahni infanterij-ski spopadi, tekom katerih nam je padlo v roke precej jetnikov.
Na večer je stal sovražnik približno na črti Fresnes-St. Hilair«'-Haumont-Rembercourt ter v izo-zdn Rappes.
Sovražne napade na lorenski fronti se ie zavrnilo.
Izstrelili sm o štiri sovražne ae-1 roplane ter petnajst privezanih balonov.
Napad na Pariz
Vsled nekega nemškega zračnega napada na Pariz, je bilo zaznamovati nekoliko žrtev.
Pariz, Francija, 16. septembra. Danes zjutraj je poletelo prek«) Pariza več sovražnih zračnih oddelkov. Izpostavljeni so bili ostremu boju zračno-obrambnih topov, vendar pa se jim je posrečilo vreči nekaj bomb. Soglasno z ofici-jelnim poročilom je bilo zaznamovati le malo žrtev in nekaj mate-rijalne škode. Alarm se je dalo ob pol dveh in ob treh je bil dan signal. da je vse varno.
Ofieijelno poročilo glede tega zračnega papada je naslednje:
— Več sovražnih oddelkov jc prišlo tekom noči v smeri proti Parizu. Naše opazovalnice so zasledovale ta gibanja ter poročale
0	njih ter se je aeroplane izpostavilo ostremu ognju iz zračno-obrambnih topov. V operacijo se jc spravilo tudi druge metode obrambe. Poroča se, da se je vrgTo več bomb, k so povzročile gotovo število žrtev ter nekaj materijalne škode.
Alarm je bil oddan ob 1.25 ii. dgnal "Vse čisto" ob 3. uri.
Poziv na stavkaije
Bolni angleški ministrski predsed-. nik je pozval delavce, naj se vrnejo na delo.
1	--
London, Anglija. 16. septembra. ; Zelo vznemirjen radi stavke v predilnicah je izdal ministrski . predsednik, Lloyd George danes t zvečer s svoje bolniške postelje v ) Manehestni poziv na stavkarje, v . katerem jih roti, naj se vrnejo na j delo ter prepuste odločitev zade-]|ve vlade same. Sporna vprašanja
1	se bo rešilo takoj po zaslišanju pred posebnim razsodiščem, katero se bo imenovalo takoj.
Ministrski predsednik je pod-i krepil svoj poziv z izjavo, da bi jnadaljna stavka ogrožala produk-j eijo vojnega materijala.
jI--
B^B^iwss fMS razsaja;
ChAS NAHODA, 1? SEPT. 1918
"GLAS NARODA"
■ ■0X8X11 JCUBEI8HIHQ QOMPjklT ^^___..__ £ PWWI"! Wf»). _
-lU iifF ftrntd aadpeMsbed t* ti* f 4
A #BfpOHt1pMit	_
mm »THm. PvšMmii	% varna juromu,
Place of Business ot the essporattai and addresses of above officers j 82 Portland* Street, Bowwgh at Manhattan, New Torte City, N. Y.
fa selo leto velja list m	Za celo leto m mesto New lock |Mt
* te n*A>__—___t p ill Za pol leta aa »Mate New lati- MU
Se pol leta - - -- -100 Za «etrt leta aa »est* Nesv	U0
ga fcetrt leta __IMZm. Inozemstvo se celo leto----- M0
"GLAS NABODA" lahaja	dan lzvaemgl nedelj h praznikov.
"fiLAB NARODA" ("Voice of the People") MBM fTfcJ day except Sandays and liWm
Bobecrlptiop yearly $3-50.
__Advertisement on acreement.
Dopisi bres podpisa in osebnosti so ne prioMoJeJei Denar naj se blagovoli pošiljati po r— Money Ordsri ffH nnainkl kraja naročnikov prosimo, da se bib todl prggaH IHMSf
w»nir da hitreje najdemo naslovnika. __
»e L A B NARODA" t« jwmtf I M,	New Te»l Pity.
_Telefon; 287« Cortland t.
__Sggg^___
Brezbožno božanstvo
Nemčija željno pričakuje dneva, ko se ji bo posrečilo deloma oprati svoje roke ter stopiti pred svet čistega srca.
To je njena želja, toda vsi narodi že zdaj vedo zanjo in je ne bodo -prav posebno upoštevali.
Nemci mislijo, da zavezniki spijo in jih vsled tega hoče presenetiti z mirovno ponudbo, katero bi sprejeli in sklenili /.njo mir.
Ta mir bi bil pa Nemčiji v brezmerno dobrobit in bi bil le začetek novih vojn in zapietljajev.
Trajen mir ni mogoč, dokler se Nemčija temeljito ne izpre-
iiieiii.
Dokler si bo Nemčija prala svoje okrvavljene roke, je vsak razgovor o miru nemogoč.
Nemci so skovali peklenski načrt za uničenje svobode in pros'osti malih narodov in za povzdigo samega sebe. Ta svoj načrt so ;:tii ideset let teoretično izvajali, pred širimi leti so ga pa skušali j raktičiio izvršiti, toda sedaj vse kaže, da so bili njihovi napori brezuspešni in da bodo tudi brezuspešni ostali.
Proti nji so zavezniki, proti nji je ves civiliziran svet. In zavezniki ne bodo odnehali prej, dokler ne bo Nemčija na svojih kolenih, dokler ne bo pripoznala svoje zmote in prosila milosti za svoje zlbčlne.
Neumno je tuli govoriti, da je samo nemški kajzer povzročil vse zlo. Ne, vse zlo je povzročil nemški narod, ki »e je v preveliki zaslepljenosti dal zavesti od svojih gospodarjev.
lu ta nemški narod se že dozdaj ni iz.pametoval. Saj je še pred kratkim rekel nek vjeti nemški častnik: — Mi smo vsi eno!
Nemci eo na bajonete natikali nedolžne otroke, posiljevali ženske, razstrelje\all zgodovinska poslopja in ko so dovršili vse to svoje malo častno delo, hočejo stopiti pred nas rekoč: — -Mi hočemo fkleniti mir.
Ali hočemo sklepati mir z Nemčijo, katere sree je še vedno tako kot jo bilo pred štiridesetimi leti in tako kot je bilo pred štirimi
ieti. —
Sedaj je začela naraščati zavezniška plima. V štirih letih je tako narastla, da sega Nemcem voda že skoraj do ust.
Mi smo podobni sodniku, ki sodi zločinca, o katerega zločinu je popolnoma prepričan.
šele, ko bo priznal svoj zločin, bo od nas odvisno, če bomo usmiljeni žnjim.
26. septembra bo imel vsak Amerikanec priliko, da bo s svojim delam pomagal premagati nemško brezbožno božanstvo.
Če hočete, da bo kajzer čimprej zaprt v temnici, katero je po
vseli postavah zaslužil, kupujte Liberty Bonde!
Jugslovani se bore na dveh frontah
_ i
Kako se zanima ameriško čas ep is je za jugoslovanska gibanje v obče, kaže naslednji članek, ki je bil v zadnjem času priobčeu v nekaterih največjih ameriških dnevnikih:
Nedavno tega so zavezniški aviatiki bombardirali avstrijske ar- ' n ude na italijanski fronti s propagando. Ta propaganda je bila v | < 1)1 i ki pisma na generala Boroeviča. avstrijskega vrhovnega poveljnika, katero je napisal dr. Ante Trubič, predsednik Jugoslovanskega Odbora. General Boroevič je. kakor se zdi, Srb po svojem pokolje- ! l. ju, in Trumbičevo p'sino pa doiži njegove nezvestobe npram narodu njegove lastne narodnosti. Na tisoče letakov s to proklamaeijo je l iloi stota ko vrženih na mesto Zagreb na Hrvatskem in Ljubljano na Kranjskem. Sedanje delovanje Jugoslovanov pa ni omejeno samo na sipanje letakov iz aeroplanov, temveč se tudi dejansko ude-1« žuji-jo borbe.	5
Jugoslovanske čete se nahajajo sedaj na dveh bojnih frontah ' v K v ropi. Večja sila, sestojoča iz več tisoč prostovoljcev, je zbrana 1 na srbski fronti, blizo Soluna. Nje poveljnik je Aleksander, srbski prestolonaslednik, iii ona deluje v zvezi s srbskimi četami. Ta arma- 1 tla je dobila veliko število rekrntov iz Amerike. Tekom maja, juniju in julija ni odšlo nič manj kot 2">00 nenaturaliziranih Jugoslova- 1 in.v iz Združenih držav v Camp Essex v Kanadi, kjer se zbirajo ju- : goslovanski vojaki iz vseh delov Severne Amerike. Vsi ti prosto--.oijei imajo za svoj cilj Solun. In odkar se je llalija odpovedala 1 Sivopim pretenzijam po jugoslovanskem ozemlju na kongresu v Ri- ' mu, ki se je vršil aprila meseca, se bori manjši oddelek Jugoslovanov 1 tudi z Italijani na Piavi.
Ne sine se mislili, da je to prikaz zapadnih Jugoslovanov na ! bajnih pozoriščih. Že v jeseni leta 1915 se je udeležilo 60,000 Jugo- ' slovanov nesrečnih bojev v Dobrudži. Sodelovali z Rumuni pri nji- 1 hovem prizadevanju, zaustaviti močne Maekenslnive navale. Kljub njihovemu junaškemu odporu so bili vrženi nazaj z zelo velikimi izgubami. Njih izgube so iznašale v tem času 4472 ubitih in 8300 ranjenih. Priznavajoč njihovo pomoč ste ruska in rumunska vlada iazdelili med nje nič manj kot 2347 hrabrostnih medalj. To pomeni i v leMiiei veliko delo, kajti Rusi in Runrani niso bili tako radarni z odlikovanji, kakor kajzer s svojimi železnim križci.
Po rumunsltem porazu se je jugoslovanska divizija razdelila na dva dela. En del se je podal proti severu skozi Rusijo do Arhangel-sk.i ob Belem morju in od tu preko Severnega Ledenega in Atlant- ' skega oceana in Sredozemsko morje nazaj na solunsko fronto. Izku 1 .nje. katere so doživeli na tem svojem potovanju, so istotako romantične, kakor one f'eho Slovakov na pohodu skozi mrzlo Sibirijo, Značilno pri tem je. da so ostanki od teh 60,000 "prišli vsi nazaj Ne strašeč se vseh nesreč, ki so jih zadele, so se vrinli v svojo do-tiovino, pripravljeni, da se bore z novim pogumom za svobodno in atjedinjeno Jugoslavijo.
Politično voi'stvo teh dosedaj tlačenih narodov je v rokah centralne organizacije, ki se imenuje Jugoslovanski Odbor. Njega pred-iscdnik je Dalmatinec, dr. Ante Trumbič, splitski župan in bivši dr-/<*vnozboraki poslanec na Dunaju. Dr. Ante Biankini, predsednik
Jugoslovanskega Narodnega Svet« v Ameriki, je istotako Dalmati-|( nee. Drugi odlični člani tega Odbora so dr. H. Hinkovič, bivši član < hrvatskega in ogrskega parlamenta, ki biva sedaj v tej deželi, dr. B. Vosnjak, urednik slovenske revije 4 Veda', istotako sedaj v Ameriki, in kipar Meštrovič, katearega je označil veliki Rodin za naj-večjega kiparja na svetu v sedanjem času.
Ko je Nemčija onega usodiepolnega avgusta leta 1914 pahnila ; ves zapadni svet v *>ojm vihar, so bili ti jugoslovanski voditelji raz-kro!jeni po raznih deželah v Evropi in Ameriki. Stopili -so takoj v 1 medsebojno zveza ter se zbrali pozimi 1914 v Rimu na konferenci. Ena prvih stvarij. J-atere so napravili, je bila, da so poslali na Jugoslovan^ v Severni in Južni Ameriki proklamaeijo. da naj se organizirajo. Jugoslovanom v Avstriji so poslali manifest, pozivajoč jih, da se vzdignejo in da podvzamejo korake, da vržejo raz sebe avstrijski jarem.
Zgodaj leta 1915 so preselili svoj glavni stan v Pariz, kjer so si osnovali svoj urad in začeli z delom. Vseh teh dvajset mož, ki so sestavljali tedaj odbor, je prišlo iz Avstrije, ki so bili dobro poučeni o avstrijski politiki. Delovanje za organiziranje njihovih rojakov v Severni Amer;ki se je pričelo s klicanjem zborovanja delegatov, ki se je vršilo v Chicagu 10. in 11. marca 1913. Zastopani so vsi deli Amerike in navzočih je bilo 563 delegatov na kongresu. Sprejeta je biia resolucija, v kateri so označili svoje zahteve ter se obrnili za pomoč na vse vlasti trozveze, izrazivši svoje popolno zaupanje v zavezniško zaščito pravic malih narodov.
Nato so poslali svojega organizatorja v Južno Ameriko.* Tu prebiva veliko število Jugoslovanov, od katerih so nekateri zelo premožni. Uspeh prizadevanja Odbora se. razvidi iz dejstva, da pokriva Južna Amerika danes vse izdatke delovanja Jugoslovanskega Odbora.
Danes ima Jugoslovanski Odbor svoje urade po celem svetu. Med važnejšimi mesti, kjer se nahajajo ti uradi, navajamo Pariz, Washington, London. Rirn in Valparaiso. Chile.
Kakor njihovi severni bratje, Ceho-Slovaki so Jugoslovani zvezali svojo usodo z zavezniki. Z zaupanjem pričakujejo osvoboditev cd mirovnega kongresa, prepričani, da je nemogoče, da ne bi u-
vidcl pravičnosti njih zahteve po avtonomiji in neodvisnosti. , -------
Dopisi
Mohawk, K. Y. [<
Ker je že dolgo časa, odkar ni- < sem nič več pisal, z;Lto si štejem v dolžnost, tla pošljem icopet. nekaj vrstic v javnost, ker le s tem «e star človek še marsikaj nauči. Samo to je smet, ko človek nima časa.	i
Naglo je minulo poletje in vse i mi je šlo izvrstno, tako da sem ros ' vsega m no _'o pridelal. Veliko som že poprodal, mnogo bom pa £e. Oves je mlačen; pospraviti imam še krompir, katerega, mislim, bo i zelo veliko. Potem pa bom zopet prijel za plav in bom obračal zem- : Ijo za prihodnje leto.
Ker sem videl, da mi letos vse i tako lepo gre izpod rok in da je 104 akre zemlje malo premalo za) nas. sem šel toliko časa, da sem dobil toliko, da bom prihodnje leto imel 220 akrov. Tako mislim, da bom imel dovolj zemlje in tudi ; upam. da bom imel srečo,, ako me varuje sv. Valentin.
Pred kratkim sem bral v Glasu Naroda dopis iz Forest City, Pa Tu pravi dopisnik, da bo vsak za-vidan, ako nima drugega državljanskega papirja. Tudi jaz ga nimam. pač pa imam že pet let pr- . vega in zdaj se učim, da bom mogel napraviti izpit, kajti, kdor hoče poslati ameriški državljan, mora kaj znati. Nabavil sem si knjigo z različnimi vprašanji ter jah zdaj prebiram. Kadar bom mislil, da dovolj znam, pa se bom , oglaisil za drugi papir Toda, če ga do zdaj Še nimam, sem vseeno dober "državljan", kot tisti, ki ima dva papirja. Izpoluujeiu vse, kar zapoveduje ameriška postava ter Stricu Samu pomagam z denarjem in z vsem, kar je le v moji moči.	i
Pozdrav rojakom in rojakinjim.
Ignacij Šulgaj.
Forest City, Pa.
Zopet se oglašam, čeravno mail o pozno. Ni mi tt*el>a opisovati koncerta ZJPD., kajti o tem smo či-tali že dovolj. Tudi ne boni opevala lepote mesta New Yorka, ker to mi sploh ni mogoče.	,
Vendar pa ne bi bilo prav, ako ne bi opisala vljudnosti in postrežbe new vorskih Slovencev in Slo-\enk, kajti boljšfe nismo mogli biti postrežem in kaj takega tudi ni-t nto pričakovali. Nekateri so se za nas pobrigal: vse preveč. Zato izrekamo zahvalo - vs^pi in tudi ti-f tim, katerih in^ana nam niso znana. Posebno se zahvaljujemo gospodom: Hude, Ribič, Muc, Šu-belj. Štrukelj, Vogrič, Kueler ter vsemu ofctobju t vrdke Fr. Sakser.
Lepa hvala tudi vsem Cleve-landeariom za veselo družbo, posebno pa Mrs. Birk. Mr. in Mrs. P od pa dee in vsem, katerih imen ne vemo.
Še enkrat iskrena hvala in Iskrene pozdrave ter na veselo svidenje prihodnje leto v Forasrt City. -
Mary Spec, Fanny Susman, Fr. Snsman, John Zalar, Sophie Drašler, Angela Zalar.
Ker sem pa ostala sama še nekaj dni v New Yorku pri naših rojakih, zato izrekam zahvalo še sledečim : Mr. in Mrs. Sta rev, Miss L. Stare, Miss Ivanka Šubelj, Miss Kompare, Min Weith, Miss -Pav-j : Ibč, Mr. Hude in Mr. Pire ter vienr
onim, za katerih imena, ne vem. Oprostite, toda vseeno srčna hvala in iskren slovenski pozdrav.
Mary Spec.
Farrell, Pa.
V tukajšnji naselbini še precej napredujemo v vseh stvareh. Tudi delnice Slovenskega Delavskega Doma se precej lepo prodajajo, tudi veselice, se vedno vrše v korist Domove blagajne, toda zawit-movati ne moremo mnogo čistih dohodkov, kajti draginja nani ne dovoljuje, da bi mogli mnogo trositi. Dobro bi ibilo, ko bi se vsta-inovil dramatični klub, ki bi pomagal pri raznih prireditvah.
Že v aprilu sem vabil rojake, da bi se učili kako igro, pa je bil glas vpijočega v puščavi. Eni se izgovarjajo, da je igra preveč brezverska, drugi, da je preveč s\cta, tretji zahteva, da se vzame igra iz kmetskega življenja, četrti želi igro iz delavskega sveta itd.
Poživljam vse delničarje, kateri imate veselje do dramatike, da na prihodnji seji določite eno igro, pa naj bo potem taka aJi taka. Pridite tedaj vsi brez razlike stranke 22. sept. na sejo, da se bomo domenili, kaj nam je storiti, da priponioremo Domu do večje blagajne.
29. sept. priredi slovenski dramatični klub Prešeren krasno igro * Kako nastanejo zločinci?"7 Igra se vrši v dvorani Slovenskega Narodnega Doma v Girardu, Ohio. Pridite vsi, ki čutite še kaj slovensko, ako vam je ljub Slovenski Dom.
Ubogi trpin, ki se mučiš od zore do mraka, da borno preživiš sebe in svojo družino, "pridi na to za-jbavo, da pozabiš za nekaj časa na vse težave vsakdanjega življenja. Torej, Slovenci in Slovenke, pridite v nedeljo 29. sept. ob dveh poipoldne v Slovenski Narodni Dom v CJirard, Ohio. Hrvatsko tamburaško društvo vam bo svi-ralo lepe poskočniee, pevsko društvo Strossmayer pa vam bo zapelo nekaj lepih pesmi. , Na veselo svidenje!
Frank Kramar.
Portland, Oregon.
Pred kratkim časom sem pisal dopis iz tukajšnjega mesta. Omenil sem tudi nekoliko radi stavke v Oregon City in Camas, Wash Vem. da čitateljem iz tega l^raja se bo čudno zdelo, aakaj poročam o stavki, da je končana s popino zmago delavcev. Povem v pojasnilo, da to ni bila resnica, ampak gola laž od dveh. kompanijskih hlapcev. Kompauija noče prav nič slišati radi unije. Kakor sem pa pozneje poizvedel od rojakov iz Oregon City, se delavci pod starimi pogoji ne povrnejo nazaj na delo. Resnica je, da so druibe in delavci imeli sestanek v San Fran-ciscu, Cal., radi stavke, da bi se spravno vse v pravi tir. Dela.er so zahtevali svoje, družbe pa svoje ; torej imajo vsak svoje, stavka se pa še nadaljuje. *
Z vojaškim pozdravom
Mihael Stražnik.
.E^IBBa BBS BBS BgS
Stavka'prem ogarjev
Shamokin, Pa., 16. sept. —. Kurilni administrator Garfield je Izjavil. da se bodo štra j kujoči pre m o ga rji prej vrnili na delo, pred-no se bo vršilo pozvetovanje glede zvišanja plač. Zastopniki delavcev so pa izjavili nocoj, da bodo s stavko nadaljevali in sicer J toliko časa, dokler se ne ugodil vsem njihovim zahtevam.
Samo v tem okraju stavka nad 10.000 delavcev.
Zaštrajkali so vsled tega- ker hočejo imeti povianje plač.
Tukajšnji premogarji hočejo biti ravno tako plačani kot so plav čani premogarji v raznih majnah ' v zapadni Pen nsyl van i j i.
Washington, D. C., 16. sept. — Stavkujoči premogarji v Shamo-. kin okraju, Pa., ki zahtevajo večjo plačo, se morajo vrniti prej na l delo, predno l>o o cell zaCevi od- -. ločil kurivni administrator dr. f Garfield.	j
Dr. Garfield je poslal Jafesu!
-	Matnewsu, predsedniku 9. okraja! sledečo brzojavko: Prosim vas,!
i obvestite vse svoje ljudi, ki so na
-	stavki, da jaz toliko časa ne bom !
-	razpravljal žnjimi, dokler bodo stavkali. Povejte jim tudi, da ne
j bom napravil v tejzadevi nobene-jga koraka. Na stavkujoče bo pad-ila velika osebna odgovornost.
Kurivni administrator je nada-lj« izjavil, da bodq njegove od-* redbe skrajno drastične. 5 Hazleton, Pa., 16. sept. — Let-j na konvencija sedmega okraja: United Mine Workers je izjavila j sprejeti resolucijo, da je organi- j j žaeija sedaj proti vsakemu, ki za- j i stavka, ne da bi se posvetoval z j i vlado.	J
j Washington, D. C., 16. sept. —-Kurivni administrator je izjavil, 1 da vlada vsled tega precejšnje po-; manjkanje premoga, ker je po-(
-	stalo zadnji čas povpraševanje po ^
-	premogu veliko večje.
j Kardinal Farley umira.
r Mamaroneck. N. Y., 16. sept. — ^ Po mnenju zdravnikov, duhovni-% kov m drugih, ki so se nahajali v
-	njegovi bližini tekom njegove zadnje bolezni se nahaja kardinal
-	Farlev neposredno pred smrtjo. t Tekom zadnjih treh dni je postalo zdravstveno stanje kardinala vedno bolj in bolj vznefhirljivo'
e in danes na večer so oni krog nje-1 _ ga opustili vsako upanje na okrc-1 vanje visokega dostojanstvenika, j ? Kardinal sam spoznava najbrž,' da je blizu smrti in včeraj zjutraj t . je dal izraza želji, naj se ga pre-! ) vede v New York, i- ----
Jugoslovanska ^^m Katol. Jednota
. ^MBaoamUMMB
Ustanovljena leta 189S — *nkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L: BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:	i
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn.	v
JOHN RUPNIK, S. R. box 2*, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clai? Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAREC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 4^7-šth Ave., Johnstown, Pa.
Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do £1,500.000 fen miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Milijon pušk.
Washington, D. C'., 16. sept, — Danes je Eddvstone naprava Mid-vale Steel and Ordinance Company izdelala zadnjo izmeti miljon ameriških pušk. ravno eno leto potem, ko je izdelala naprava svojo prvo ameriško puško. Tozadevno objavo je podal poslujoči vojni tajnik Crowell.
Naprava je za približno dva i meseca pred časom svoje prve po-, šiljatve. — je rekel tajnik Cro-jwell z ozirom na izdelovanje iz-! Ipremenjene Enfield infanterijskei i puške, katero uporabljajo sedaj! ^ameriške čete v Franciji.
Em ^ ms "Ms] ^ rwsši
VOJNA! VOJNA! VOJNA!
Izgleda, kakor da bo to usoda tega naroda.
Ali bo bolgarski narod vzdržal vse j težke udarce, ki padajo nanj? Ako ni vojna, ki ogroža njegovo zdravje in varnost, tedaj je smrtiiouevarna bole-! zen ali po strašna lakota. In čudno je, j Bolgari so danes najbolj trdni narod t v Evropi. Xaj bo kriza kakoršnakoli, tedaj se sinovi Bolgarije — in h<"h*r<* tudi — dvignejo, da se ji postavijo v bran z vso silo in odločnostjo, da svet strmi.
Mi pa se ne čudimo vet? žilavnosti liolgarskegu naroda. Vemo, kaj jim daje mir. «Ia ztuagujo vse zabri>trir> aa-pade vojne, k«ye in lakote. Xi vet-nobene tajnosti. ve<lno imajo čisto kri. ker pijo zeliSvni čaj. to je zanesljivo j družinsko zdravilo, katerega ima logarska mati vedn.) na |M»liei pripravljeno sni takojšnjo poralK>.
Prvotni zeliščtd čaj B< >1 en r« >v se
zdaj izdeluje v tej deželi In je da S /.«• ■ tisočim popolno zdravje. To j«* snil- | j stvo proti zaprtju, slabeti, slabemu j prebavi ja n ju. proti bfdečinam v žeb»d- 1 | eu, jetrab, obistih in pri krvnih nn- j pravilnostih. Von Seliliekov Itoljrar ki Krvni Čaj v tem nima sebi para. Ako se ga vzame vročega prvtlno	^r«*
sj>at. takt»j in iKi|M>Inoma odpravi prehlad in prepreči, da se ne razvijV -n flueiK-a aH pa jetika.
BOrXSAK.SK! KRVNI ČAJ sf : d old v zavoju, ki zadostuje za '•eb« i družim^ celih jiet mesecev. Po pošti velja $1.2-1; 5 zavitkov i»o in»šti $3.00 7 zavitkov po iK*šti $<5.2."». Pošilja se j po pošt nem povzetju in zavarovano I jw> sjirejemu zneska, ali pa nm "•<>- i 51 jemo po C. O. I*. Naslov: H. H. von Srhlirk. President Marvel Products Co„ 9 .Marvel Bid*., Pittsburgh, Pa.
Dr. LORENZfjV 644'Penn
EDINI SLOVENSKO jTF GOVOREČI ZDRAVNIK ^^ &V6M16 ,
■OČKIH BOLEZNI .y ^ Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je Bdravljc«)* akntntb In krtmlčnlh bolesnL Jas mm Xe adravia nad 23 let ter Imam. akafiaje ▼ vaeh boleznih la ker ata slovensko^ sate ras marcn popolnoma razumeti In spotted vafio bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln sdrarje. Skozi 23 let eem pridobil posebno skninjo pri zdravljenju moSklh knlrml Zato ee morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa K da vaz poopohnaae eadravta. Me odlaiajte, ampak pridite fla pnjz
Jaa Minila —liapljia« M, masni j« ln lise po telesa. Jbo-Isenl t grla* Izpadanje laz. bolečine v kosteh. sUre rane, ilrčns li»iil, ee»abeloet. botesal ▼ mehurja, ledlcah, Jetrab ln ielodca. rmenW), rermatlaeaa, katar, riato tllo, navduho Itd.
Uradae ara aa: ▼ ponedeljkih, čredah ln petkih od 9. me Sfatraj da B. popoldan. V torkih, Četrtkih in sobotah od 9. nre aJatzaJ do & ore wrier, ob nedeUeh pa do 2. are popoldne. — Vm poitl ne zdravim. Pridite oaibaa Ne pozabite ime in naslov?
Dr. L0RENZ, 644 Pan iti., PittsKf^ Pa.
Ifskefrt dtaK aArzvalkl taMJo tolmač* da m n^omejo. ftt mmm kmttto M le afeanga kraja, sato ras laSJe sdravtm.
NAZNANILO IN VABILO.
Tem potoni naznanjam vsem članom in članicam S. 1). P. Z veers, J. 8. K. .Jednote, S. X. I*. .ledno-te in S. S. P. Zveze, da smo prejeli od ir. Ivana Pajka naročeno zastavo in drugo.
Vpošievajoe sklep zadnje izvan-redne seje poživljam vse elane in elaniee {iori omenjenih društev na i/.vanredno s« j<j v soboto dm* 21. i sejvtembi-a ob uri zvečer v j ran i Mrs. Mary Milieve na Hay-jdenville. Ker imamo rešiti vse zadeve urlede nove za-stave in rastvi-tja isle, vam poživljam, da pridete vsi.
Za odbor: F. Novak, li. F. D. 7, Box 40 A,
(■reensburif, Pa. —-----— . j
Kje se nahaja ANTON' RIB K' ' Pr«'d nekako enim letom je bil v West Newt on u, J'a., potem pa v nibliiiiirn, Minn. <*e k«lo izmed rojakov ve /.n njegov na-naj *_'a mi naznani, a!i »raj pa >;.m oj^Lasi iui iia-il<rV: A.
j L. Kil*. liuth. NVv. (17-l!i—il' i _____ _
VABILO
na veselico m vinsteo trgatev, ka-
i tt-ro pritedi društvo Sinovi Slave št	j Conetnangii Pa.,
v soboto 5. oktobra v dvorani dr sv. Alojzija. Pi ičetek ob 7. uri l/ve.c. r«—eliea se bo priredila prav po stamkranjski šei»i s truat-ivijo grfi/dja. igrala bo kr.in.|ska I liurmoiiika. tako da t>o dosti pri jjeti*e zabave vsakovrstne IjiKii. Tem ptdoui vabimo vsa tlrušbva in i>osjimezn< rojake iz < ottemausrb in okoliee da nas posetijo na c-menjeni večer. Za dobro pivo in okusen prierrizek '»«» 'iljilno preskrbi je!io. Vstt»pniee za moške '{a , emtov. dame ]<» eentov. K t»bilni vdeležbi vabi <lr. Sinovi Skrve.
.John Zupaneii" tajnik. fl7.20.26—! »43—10)
^ NAZNANILO.
Rojakom v državah M if hitman in Minnesota naznanjamo, tla jih bo obiska! naš zifstnpnik
Blr. OTTO PEZDIB,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Pri spahnegjtt in tdfoirfjcnjo
▼drgnit« takoj s Dr. Ucktcr-fevca
PAIN-EXPEUER
jabljm kot	nr«St«o.
Jediao pravi ■ varstveno znamke sMra
KrJaOe. v ltkintk ia «»w?nn«t «4
p> Aa-wawai* co». |4-M WaaMsgtse SMS, Nnr Yet, HL b.
COS NAnOPX IT. SEPT. 1918 ,
SLAVKA "USTAfeBKE MEUSE" HA FRONTI PEI ST. MIHIXL.
Tte, FAMOUS"WOUTH oT iht^ MEUSE*iru FRONT oF 5T*MlHIEi-<*
-__•_© UHOeKWOOP Cr~_ Ultg£R,WOQP <»-_
H	- 1 ."'J'!-1- 111 ,	^——wmm
■Ugotovilo Avstrije in nejna poslanica
■	na velesile
R Amsterdam, Holandsko, 15. septembra, -r- Oficijelno ugotovik Mivstro-ogrske vlade in besedilo nje poslanice na vojskujoče se in Htevt ralne sile, v kateri se predlaga sestanek za neobvezno i*i nvod-HiO razpravljanje glede vojnih ciljev v namenu, da se eventualno 'Bk'iee mirovno konferenco, je naslednje-.
Bs POROČILO.
—	Objektivno »n vestno preraotrenje položaja v vseh vojskujočih Hsi- deželah ne pripušča nobenega dvoma, da hrepene vsi narodi i* Hnn.i se bore na katerikoli strani, po hitrem koncu krvavega boja. ■K'jab temu naravnemu in umlj.vemu hrepenenju po miru ni bilo ■mogoče ustvariti onih uvodnih pogojev, ki bi spravili mirovne na-■pore bližje k uresničenju ter premestili zev, ki sedaj še vedno loči ■v o> kujoče se drug od drugega.	_____
Vsled tega je treba vzeti vpoštev bolj uspešna sredstva, potom
■	katerih je mogoče nuditi odgovornim faktorjem v vseh deželah pri-lliko, da raziskujejo sedanje možnosti sporazuma.
Prvi korak, katerega je vprizorila Avstro-Ogrska v soglasju s Iv.ojimi zavezniki dne 12. decembra 1916 v namenu, da se dovede do Brnim, ni dovedel do cilja, katerega se je pričakovalo.
Vjroki za to so brez. dvoma tičali v položaju onega časa. V na-
■	menu, da vzdrže v svojih narodih vojno razpoloženje, ki je vedno
■	'»olj pojemalo, so zavezniške vlade z najbolj strogimi sredstvi zatr-
■	I" celo vsako razpravo o mirovni ideji. Tako je prišlo, da niso bila
■	tla za mirovni sporazum primerno pripravljena. Manjkalo je narav
■	nega prehoda od najbolj divje vojne agitacije do spravljivega sta Mlišča. —
Napačno pa bs bilo domnevati, da je ostal mirovni korak, ka-
■	terega .^mo storili ♦ekrat, popolnoma brez posledic. Njega sadovi ob I staja jo v stvari, katere se ne sme prezreti, — da namreč mirovno I vprašanje od onega časa ni izginilo z dnevnega razreda. Razprave I:*; so se vršile pred tribunalom javnega mnenja, so nudile dokaz c. I nemajnih diferencah, ki še danes ločijo vojskujoče se sile v njih I pojmovanjih glede mirovnih pogojev.
Kljub temu pa .;e je ustvarilo ozračje, ki ne izključuje še nada H Ije razpravo glede mirovnega problema.
Brez optimizma re vsaj lahko izvaja iz izjav odgovoru.h držav I lukov, da želja uriti do sporazuma, ne pa odločiti vojno izključne I potom siie orožja počasi prodira v zavezniške države, razven par iz I jem v slučaju zaslepljenih vojnih agitatorjev, katerih se seveda ne I Miie vzeti prelahko.
Avstro-ogrska vlada «e zaveda, da ne bo mogoče v majajočem I se svetu z enim ndircem ustanoviti red in sicer po glabokosegajočib I kcnvulzijah. kater? se je povzročilo v življenju narodov potom uni I čevalnih učinkov svetovne vojne. Steza, ki vodi k zopetni ustanovi-I t vi miroljubnega razmerja med narodi, je odrezana od sovrašt va in I ogorčenosti. Težko .ie in laporno. vendar pa je naša dolžnost ho I 11 i ♦ i po tej stezo. — stezi pogajanj in če so še kaki odgovorni fak I torji, ki hočejo premagati nasprotnika z vojaškimi sredstvi ter mu I vsiliti voljo do zmage, ne more biti kljub temu nobenega nadaljne I ga dvoma, da bi potreboval ta cilj, če bi bil dosegljiv, nadaljnega I krvavega in podaljšanega boja.
A celo poznejši zmagoslavni mir bi ne bil v stanu popraviti po I sledie take politik«, — posledice, ki bi bile fatalne za vse države ir I evropske narode. Edini mir, ki bi mogel pravično uravnati še vedn« I nasprotne si nazore sovražnikov, bi bil mir kot si ga žele vsi narodi I V tej zavesti in v neprestanem naporu, da dela v interesu miru I pr ihaja sedaj avstro ogrska vlada zopet s predlogom, kojega cilj j« I dovesti-do direktnih razprav med sovražnimi si silami.
Resna volja do miru v širokih krogih prebivalstva v vseh drža I v.:h, ki trpe skupno vsled vojne ter tudi bolj spravljivo ozračje, k I prevladuje v splošnem, se je zdelo avstro-ogrski vladi kot nekako I jamstvo, da bi mogel svež korak v interesu miru, ki bi vzel vpoštev I pretekle skušnje na tem polju, v sedanjem trenutku nuditi možnost I 'ispeha.
Avstro-ogrska vlada je vsled tega sklenila pokazati vsem voj-I .'.'itijočim se, prijateljem in sovražnikom pot. katero smatra za prak I i v no ter predlagati njim skupno prosto izmenjavo nazorov, če nam I reč obstajajo taki predpogoji, ki bi delali vrjetnira skorajšni priče I tek mirovnih pogajanj.
O tem koraku se je s posebno poslanico obv'estilo sveto stolico Nadalje se je obvestilo o storjenem koraku tudi vlade nevtralnih I dežel.
.Stalno tesno soglasje, ki obstaja med štirimi centralnimi sila mi, jamči domnevanje, da delijo zavezniki Avstro-Ogrske, katerim se je istotako doposlalo predlog, nazore kot so objavljeni v posla-
I niči. p—
BESEDILO POSLANICE:	\
—	Mirovna ponudba, katero so naslovili centralni zavezniki na svoje nasprotnike dne 12. decembra 1916 in spravljive temeljne ideje, katerih se ni nikdar opustilo, predstavljajo kljub zavrnenju važen odstavek v zgodovini te vojne. V nasprotju s prvima dvema le-1' ma in pol vojne je bilo vprašanje miru od onega trenutka naprej središče e\ ropske, te ne svetovne razprave ter. obvladuje svet v vedno rastoči meri.
Skoro vse vojskujoče države so se zopet in zopet izrazile glede vprašanja miru, glede njegovih predpogojev in pogojev. Črta razvoja teh razprav pa ni bila enakomerna in stalna. Temeljno stališče se je izpremenilo pod uplivom vojaškega in političnega položaja ter vseld tega ni prišlo do splošnih posledic, katera bi se lahko izrabilo.
Res je, da se neodvisno od 1eh omahovanj lahko ugotovi, da je postala razdalja med pojmovanji obeh strani v eelem manjša. Kljub neoporečnemu obstoju nepremostljivih diferenc je zapaziti opust skrajnih vojnih ciljev ter se kaže splošen sporazum glede osnovnih principijev svetovnega miru. V obeh taboriščih je v širših krogih prebivalstva opaziti naraščanje volje do miru in sporazuma.
DoČim se je naprimer v odgovoru zaveznikov na poslanico predsednika Wilsona stavilo zahteve, ki so pomenile dejansko razkosanje Avstro-Ogrske, zmanjšanje in globoko notranje preosnovanje nemškega cesarstva ter uničenje Turčije v Evropi se je te zahteve, 1-ojih uresničenje je temeljilo na domnevanju nadkriljujoče zmage, pozneje modificiralo v številnih izjavah iz oficijelnih zavezniških krogov ali jih pa sploh opustilo.
Tako se je v i/javi. ketero je preteklo leto podal v angleški po-slansk izbornici minister Balfour izTeeno priznalo, da mora Avstro-Ogrska sama rešiti svoie notranje probleme in da ne more nihče usiHti Nemčiji od iunaj ustave. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v pričet ku ttga leta. da razdelitev Avstro-Ogrske ni eden izmed vojmh ciljev zaveznikov, da se noče oropati otomanske-va esarstva njega t.irških provinc in da se noče reformirati Nemčije v notranjem. Za smptomatično se tudi lahko smatra, da je v decembru 1917 Mr. Balfour odločno odklonil domnevo, da je bila angleška politika kedaj zaposlena z ustvarjenjem neodvisne države in o-zcmlja na levem bregu Rena.
Centralne sile ne dopuščajo nobenega dvoma, da vojujejo vojno brambe za integriteto in varnost svojega ozemlja.
Bolj odločno kot na polju konkretnih vojnih ciljev je zbližanjt i azorov napredovalo z ozirom na one vodilne črte, na temelju katerih naj se zgradt mir in bodoči red v Evropi in po svetu. V tej smeri je predsednik Wilson v svojih govorih z dne 12. februarja in 4. julija tega leta formuliral principije, ki niso naleteli na noben od-
por s strani njegovih zavezn kov in koji dalekosežna uporaba ne bo naletela na noben < dpor s strani centralnih zaveznikov za slučaj.I !a bi bila poraba splošna in spravljiva z življenskimi interesi priza Je" ih držav.
Res je. da j«1 treba pri tem pr pomniti, da je dogovor glede splo-:nih principijev nezadosten, temveč da se obstaja nadaljna zadeva sporazuma gled - ra/.lage teh principijev in njih uporabe glede posa n-eznih vojnih in mirovnih vprašanj.
Nepristranski Opazovalec ne more dvomiti, da se je v vseli vojskujočih se državah zHo jačila želja po miru potom sporazuma,- da ^e vedno bolj širi prepričanje, da bo nadaljevanje krvavega boja pre-'vorilo Evropo v razvaline ter v stanje izrčrpanja, ki bo ustavilo .lien razvoj v bodočih desetletjih in to brez jamstva, da bi se s tem to vedlo do odločitve potom orožja, za katero odločitev sta se obe »trani pehali skozi Miri leta, polna velikanskih žrtev, trpljenja in n,uke.
Na kak način pf« je mogoče ugladiti pot 1- sporazumu ter sled-ijega konečno doseči? Ali obstaja kako resno upanje, da se doseže a cilj z nadaljevanjem razprav glede mirovnega problema na način kot se j h je vodile dosedaj?
Nimamo poguma pritrjevalno odgovoriti na zadnje vprašanje. Razpravljanje z ja^'iega »Hira na naslov dmgega kot so se vršila se-i; j med državniki ra/lif-nih dežel, so bila dejanski le serija sani o govorov. Predvsem jim je manjkalo direktnosti. Govori in odgovori se niso skladali, (iovoniki so govorili drug drugemu preko glave.
Nadalje pa sta bila javnost in temelj teh razprav <>no, kar jih je oropalo možnost' uspešnega napredovanja. V vseh javnih ugoto-• ilih te vrste se porablja obliko zgovornosti, ki računa z učinkovanjem na velike razdalje in mase. Zavestno ali nezavestno pa se s tem poveča razdaljo n.iziranja nasprotnika, proizved ■ nesporazume, ki ^ vkorenijo ter j h ni mogoča odstraniti ter otežkoč prosto izmenja-.0 nazorov. Vsaka izjava vodilnih državnikov poslane, neposredno »o objavljenju in še predno more avtoritativna nasprotne stranic odgovoriti na to, predmet strastnih a'i pretiranih razprav od strani odgovornih elementov.
Strah, da ne bi ogrožali interesov svojega orožja potom neugodnega uplivanja na razpoloženje doma in da ne bi prezgodaj izdali svojih konečnih namenov, povzroča pri odgovornih državnikih tudi ru, na udarijo višji gla< ter trdovratno >toje im ekstremnem sta-iišču. —
Le se torej vprizori poskus, d« se vidi, če obstaja kak temelj za porazum, kojega namen je oprostiti Evropo katastrofe samomorilnega nadaljevanja vojne, potein je treba na vsak način izbrati dru-2o mesto, ki omogočil je direktno, ustmeno razpra\o med zastopniki "lad in edinole med njimi.
Kakorhitro bi se dospelo do sporazuma glede osnovnih principijev. bi se moralo vp?-izoriti poskus tekom razprav, da se te principije konkretno porab; glede posameznih mirovnih vprašanj ler dovede s tem do njih rešitve.
I "parno, da ne bo nobenega nasprotovanja otl stran: vojskujočih se / ozirom na tako izmenjavo nazorov. Vojne delavnosti naj bi ra-Ciitega ne prenehale. Razprave naj bi se razventega vršile le tako daleč kot bi se jih smatralo s strani vdeleženeev, da nudijo upanje
uspeli. Nobene n.-prilike bi vsled lega ne nastale za zastopane dr-/uvo. Mesto da bi škodovala bi b.la taka izmenjava nazorov le ko-:istra za stvar miru.
Kar ni bilo uspešno prvikrat, se lahko ponovi ter je mogoče že vsaj pripomoglo k izbislrenju nazorov. Uore starih nesporazumov se lahko odstrani ter izprevidi vel ko novih stvari, t ele potoke zadavljene človeške milosrčnosti bi se izpustilo, v koji h gorkoti bi o-stalo vse, kar je bistvenega ter na drugi strani izsinilo vse. kar je nasprotnega in čemur se sedaj še vedno pripisuje preveliko važ nosi.
Soglasno z našim predočanjem so vsi vojskujoči se dolžni člo-večanstvu preiskati, če je sedaj, po številnih letih dragocenega, a neo, I ločilnega boja. kojega celi tek kaže v smeri proti sporazumu, mogoče napraviti konec temu strašnemu boju.
Cesarska in kraljeva vlada bi vsled tega rada stavila vladam vseh vojskujočih se držav, naj odpošiljejo delegate na zaupno in ne-< bvezno razpravljanje glede temeljnih principov za sklenjt-nje mini. na gotovem me tu v kaki nevtralni deželi ter ob času. katerega bi f-e že določilo — delegate, ki bi imeli nalog pojasniti drug drugemu pojmovanje njih vlad glede teh principijev ter sprejeti analogna sporočila ter tu li prositi in dajati odkrita pojasnila glede vseh toC-k. katero potrebujejo natančr.ea pojasnila.
To je m:rov-a ofenziva avstrijske vlade, na katero bodo zavez-i niŠke sile odgovorile le z eno besedo: Ne! — Po Štirih letih vojne, katero je zanetila Avstrija po naročilu Nemčije in ki je prinesla svetu toliko goRja in še več nepotrebnega, zločinsko ustvarjenega gorja, ima sedaj Avstrija drzno in nesramno Čelo. da prihaja s takimi ponudbami na lan! Spomin na one. ki so pretrpeli smrtne muke1 na vislicah, v ječah m na bojnem polju in to le ralitega. ker so lju-l bili svoj narod t-r .nu skušali pripomoči do svobode, bi bil onečaš-' č.-u in milijoni roal.ov bi umrli zastonj, če bi šli zavezniki v to nemško past ter se spustili v pogajanja s centralnimi zavezniki. Za sedaj1 pa sta dva. ki se pogajata z Nemci in Avstrijci: Pershin" in Foch ' >.e za zeleno mizo temveč na bojnem polju!
1 EEMEMBER Tm T^^l I SUNnfflT-^^ THDKMT-^SS .
tima-tgsgg itmff-^ i TDESMf-ffiSS mvm-s&gg
I VEMITSM-ššiSSSg ^
i Vojaška sila Pangermanije
DASIRAVNO VODI BERLIN ŠE VEDNO ARMADE, KI ŠTEJEJO 22,000,000 MOŽ. VSEBUJEJO SLEDNJE. 7,000,000 MOŽ, KI SO SOVRAŽNI NEMČIJI. — PIŠE ANDRE CHERADAME. —
-- i
Nemčija sama se gotovo ne nio-iv meriti z zavezniki. T«» more.sto riT. le > pomočjo svojih zaveznikov. — Avstro-Ogrske, Bolgarske in Turčije, kojih armade dobivajo poveljai z Berlina. Ker imajo avstro-ogrske. bolgarske in turške čete zasedeno centralno Evropo. Balkan, otomansko eesarsavo, iuž-no Rusijo, je Nemčija v stanu dobivati z iztoka svojo hrano tei potrebni materijal za svojo vojno industr jo.
Kadi dejstva, da je ekonomsko rekrutiranje zajamčeno vsled se danjega položaj i v iztočni Evropi, je sedaj jasno, da je sedaj Nemčt ja v stanu koncentrirati na zapadli i fronti vso silo, ki ji je na razpolago. I);| se dobi natančno idejo glf*d<* skupnih s I, ki so na razpolago generalnemu štabu v Berlinu za nadaljevanje vojne..je neobhodno potrebno preštudirat*, kaka je v sedanjem času vojaška *>ila Pan-Germanije. to je Nemčije in njenih zaveznikov.
K gotovi l sf-m dejstvo, da se pn štirih letih vojne sedanja mobilizi-rana is|H Nemčije. — na podlag" 20 na sto prebivalcev, — po od štftjn stalnih izgub do 1. junija 1918, nekako 11 000.000 mož.
Nadalje je dokazano, da so bile pristne stalne izgube Nemčije v t.'h štirih letih vojne 2,400.000 mož. Te številke tvorijo podlago, na kateri >e bo ocenilo sedanje stanje vojaških sil zaveznikov Nemčije na način. <la se pride čim bolj mogoče blizu dejanski resni«-!.
Leta 1914 je imela Avstro-Ogrska nekako 50.000.000 prebivalcev. nevštevši inozemce; Bolgarska o.(KK).000 in Turčija 20 milijonov. .lasno dejstvo pa je. da se turška mobilizacija ni mogla raztezati na Arabijo, ki se je ali uprla ali pa oila izolirana od turške administraenje v Carigradu vsieo zasedenja Bagdada in Jeruzalema od strani Angležev. Razventega so Turki masakrirali veliko število Armencev in Grkov in teh se vsled tega ne morev ključiti v šte vilke glede turške mobilizacije.
Iz teh vzrokov in da se izogne vsakemu pretiravanju moramo domnevati. da ni obsegala mobilizacija v Turčiji več cot polovico prebivalstva, to je 1,000.000 mož.
Na drugi strani pa obstaja dejstvo, da je prisilila Nemčija svoje zaveznike k temu, da so dali na razpolago največjo množino mož-jke sile, ki jim je bila na razpolago in sicer v isti meri kot je delala to Nemčija sama. Vsled tega lahko domnevamo, da se je izvedlo mobilizacijo pri zaveznikih I Nemčije na istem temelju kot nemško mobilizacijo, ali z drugimi besedami v razmerju 20* mož-kih izmed sto prebivalcev.
Na tem temelju je mobilizirala Avstro-Ogrska 10,000.000 vojakov-Bolgarska en miljou in Turčija 2,000.000.
Pri teh t»-eh državah so bile stalne izgube v štirih letih vojne po značaju slične izgubam, katere je trpela Nemčija. Bolgari so bili izpostavljeni istim splošnim vojaškim razmeram kot Nemci. Avstrijci niso bili prisiljeni izvojeva-ti tako velike bitke kot Nemci vendar pa so izgubili veliko več mož, ki so prišli v ujetništvo. Kot vemo, so se Čehi in Jugoslovani katere se je mobiliziralo v avstrij-
ske armade, udajali v obsegu sto tih tisočev Rusom in Srbom. Kal se toče Turkov niso bili slednj zaposleni v tako krvavih bitkah kot Nemci, a so izgubili veliko inož vsled bolezni, ki so bile posledica pomanjkanja zdravstvenih odredb.
f- t'e odštejemo splošne Izgune. bimo naslednja števila:
Avstro-Oirrska ima še 8.240,000 mož; Bolgarska 824.000 in Turčija l.t»4S.OOO mož, kar znaša sku pa j 10.712,000. 0e se prišteje k temu 11.000.0(H), katere ima na razzpolago Nemčija ter zaokroži prvo število, se lahko ceni silo. ki je na razpolago Berlina. >a osro, glo 22.000.000 mož.
Te številke pa je treba podvreči razpredelbi. ki je največje važnosti za zaveznike Te številke ne predstavljajo le elementov sile za Nernč jo, temveč vsebujejo tudi elemente velike slabosti za panger mane. — elemente, katere bi morali zavezniki izrabljati v veliki meri. To skupno število 22.000.000 vojakov vključuje upoštevanja vredno število Slovanov, Italija nov in Zidov, katere se je mobiliziralo proti njih prepričanju, kajti oni globoko sovražijo Nemce Madžare in Turke.
Razmišljajmo sedaj v luči številk iz leta 1914 kaka je proporei-ja proti-nemških elementov v armadah Pangermanije.
Naslednja tabela osvetljuje položaj :
Skupno prebivalstvo:
Nemčija	r>8.000.000
Avstro-Ogrska	."»0.000,000
Turčija	10.000,000
Skupaj____128.000.00T
Proneniški:
Nemci	01.000.000
Nemci v Avstriji	12.000.000
Madžari	10.000,000
Turki	G.000.000
Skupaj____b9,000.00(;
Protinemški:
Poijaki, Danci. Alzača-
ni-Lore ne i	7.000.000
Slovani in Italijani 28.000.000 Židje	4,000.000
t .. . ■ .....
Skupaj. —39.000.000
Razmerje je torej proti 89 ali izmed 22.000.000 vojakov Pan-g-rmanij- j h je 7.000.000 odločno protinemških. Vslctl novega dogovora med Nemčijo in Avstrijo se je pomešalo nemške in avstrijske čete in tako je med desetimi nem škimi vojaki naiti tri, ki korakajo v klavnico za stvar, katero zaničujejo. kajti dobro vedo. da bi Irajen uspeh pangermanskih ambicij neizogibno pomenjal njih suženjstvo in narodno smrt.
Za
vezniki se dosedaj niso okoristili s položajem, ki jim je iz dveh vzrokov prav posebno ugoden. Prvič niso dolgo časa priznali važnosti etničnega ali plemen-skegv značaja te vojne. &ele koncem četrtega leta boja pričenjajo ljudje spoznavati vrednost čeho-, slovaškega in jugoslovanskega prebivalstva, ki obsega skoro 2o' milijonov prebivalcev Centralne]
Evrope. V drugi vrsti uporablja*
jo zavezniki bistveno vojaško strateg jo. koje sila je koncentrirana na zapadni fronti, dočim uporab Ijajo Nemci politično strategijo, ki jim dovoljuje razbitje nasprotujočih jim sil z drugimi sredstvi kot so izključno vojaške operacije, ki so ob gotovih prilikah bolj u-spešna za izvojevanje zmage kot so vojaške operacije.
1'spehi. katere je dosegla Nemčija s pomočjo politične strategije so presenetljivi ter je nemogočo oporekati iim. Tej politični stra^ 'egiji in ne sili orožja se ima zahvaliti Nem'"»i ji. da se ji je posrečil vojaški polom Rusije. Bila je paeifična propaganda, ki je do-vedla do predaje italijanskih d'-vizij pri Kobaridu, katere pozicije se je smatralo za nezavzetne ? vojaškega stališča.
Oe bi se nahajali Nemci na me» stu zaveznikov, ali ne bi izigrali velike karte, ki bi obstajala iz 7,000.000 proti-germanskih vojakov pangermanski armadi?
Med zavezniki jih je najti mnogo, k. smatrajo za povsem naravno, da intrigirajo Nemci v Združenih državah, na Irskem, v Maroku. na Kitajskem, v Indiji in Afganistanu. Nikdo pa ne pride na misel, da bi mogli uplivati na slovanske in italijanski' vojake, katere se je proti njih volji in prepričanju utaknilo v panger-manske armade. Mogočni argu-'ment takih ljudi obstaja v naslednjem : — Te vojake so mobilizirali Nemci ali Madžari. Oni ne morejo storiti ničesar, i V prvi vrsti ne poznajo zavez-\ niki. ki govore tako. narodov centralne Evrope. Drugič pa obstaja i vprašanje, če so zavezniki sploh poskusili polit.čno strategijo v centralni Evropi? Sploh ne! Nasprotno pa je žila skozi dolgo ča-; sa politična smer vojne pi zaveznikih taka. da je onemogočala in ovirala vsako akcijo v njih pri-lotj od strani slovanskih in itali-, janskih vojakov, katere se je mo-i biliziralo proti njih volji od ^tra-j ni Nemčije in nje zaveznikov. Ti vojaki pa so storili iz svoje lastne volje vse, kar jim je h lo mogoče storiti za zaveznike. Kot že o-menjeno se je v pričet ku vojne na , stitisoče vojakov avstro-ogrske ar , made prostovoljno udalo Srbom in j Rusom. Maja 1917 so se poljski, češki in jnoslovanski poslanci v avstrijskem državnem zboru n»\ ; odločen način izrekli za zaveznike j in proti pangermanom. Kaj so mo^ ( gli storiti več in kaj smo mi odgovorili na to? Lloyd Oeorge je imel pod pritiskom angleških pa-eif >tov v novembru leta 1917 govor. v katerem se .je proglasil za pristaša "status <|Uo ante" z ozirom na Avstro-Ogrsko.
Kopije tega govora je dunajska vlada razsiri'a v milijonih odtisov po celi Avstro-Ogrski v namenu, da odvrne slovanske in italijanske podanike od mi«!i .da jim bodo pomagali zavezniki. Ta propaganda je dovedla do splošne potrtosti med Slovani in Italijani v I centralni Evropi, kar je bilo po-I vsem naravno. — Ali smo mogli I vspričo takih razmer resnično pričakovati. da bodo vprizorili uspeš-, no ustajo proti svojim tlačile-ijem ?
Medtem pa so se stvari neizmer« no predrugačile. j Zavezniki so spoznali, da bi h"l j vsak separaten mir z Avstro-Ogr-( sko le bajka. Kongres zatiranih narodov v Rimu, ki se je vršil pre teklega aprila, je dovedel do itali-. jansko-jugoslovanskega zbližanja. Poslanica Lansinga, s katero se j.-odobrilo asp racije narodov, centralne Evrope ter slična izjava vojnega sveta v Versailles sta spra ( vili politiko zaveznikov na pot ! pravičnosti, ker se je spravilo v j soglasje politično vodstvo vojne z.
demokratičnimi principi, katere se ,, navaja kot opravičilo za vojaške akcije.
Vsled tega je zopet ugoden tre-nutek za organiziranje uspešne propagande po celi centralni Evropi. Ta propaganda, smotreno vodena, naj bi ne netila prezgodnjih ustaj. katere bi se lahko zatrlo. temveč splošno gibanje, ki bi bilo skrbno premišljeno v vsakem oziru. Propaganda naj hi ne dosegla le vojakov, ki so proti svoji volji v pangermanskih armadah, temveč tudi zatirano civilno prebivalstvo.
•Taz sem študiral centralno Evropo skozi 25 let ter izjavljam, da vsebuje različne in mogočne elemente. ki bi, uporabljeni od zrele politične strategije, izvedli velik evropski strategični manever, potom katerego bi bila zaveznikom popolna zmaga hitreje zagotovlje-'na kot s katerimkoli drugim sred-jstvom.
- GtžS^ABOtOL 17. SEPT. 1913
-
SLOV. DELAVSKA ffi« PODPORNA ZVEZA
UsfeMvljana dne 16. ivfncia ;	Inkofporirana 22. aprila IfOt
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI UBADNDBl ritfMdaff: IVAH PBOSTOK, >066 Norwood B*<L, GUfOaaC, OH*
Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. iT. D. 2, Bok 118, W«* N«Wl—. ft* 41 lovni Ujnlk: BLAŽ NOVAK, 634 Main St. Jofanstown, Fl 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 034 Main St., Johnstowa, Vfe« A Po«, tajnik: ANDREJ VTDRICH, 20 Main Street, Oooenaetfk. 1* Blagajnik: JOSIP ŽELH. 0002 BL Clalr An, Cleveland, Oblo. Ml blagajnik; ANTON HOČBTAR, & r. O. 2. Baz 29 Bridgeport, Oftfe
NADZORNI ODBOBf
PraOaoOBlk nadoor. odbora: JOSIP PBTERN*L, Bok M, Willed, H.
1. nadzornik: NIKOLAJ POVSE, 1128 Fabyan St., City View, N. S.
Plttshurfb, Pa.
I. Uilaonvlk: IVUi «R0SHLJ, M B. U7tk Bt, Gltvaiaaf, OSU. ^
ramama odbob:
PnMalt porot odbora: MARTIN OBKR£aN, Bok Tt. Bast MlsWl Kana.
L porotnik: VRANO TEROPCiC, R F. D. 8, Bok 14d, Fort Stalt*. Azft. 1 porotnik: JOSIP OOLOB. lfllO So. 14tb St, Springfield. BL
▼KROVNI ZDRAVNIKI	____
D> JOflIP V. BBAHBK, 843 B. Oblo Bt, Pittsburg*, Pit
ttaval arait IS4 Mala Bt, Jthmlaaa. Pa.	r *
URADNO GLASILO 1 "•LAB BABODA". 82 Oortlandt Street New Tacfl CMf«
Oepjeaa druitve, oalroana njih uradniki, ao uljndno proSeal, poKlJall tee dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragaga. Denar naj aa polije edino potoaa Pofttnib, Erpresnlb. ali Bančnih aakamlr, nikakor pa ne potom privatnih tokov. Nakasalee naj aa
UDsliiVtjaJo: Blaž Novak, Tittle TrusC & Guarantee Co. In tako nastov-Ueae pošiljajo a newjnlm poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaju. da opaaljo drafttvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma na ana ni Jo cradv glavaege cajnlka, da aa v prihodnje popravi
V odgovor Glas Narodu!
Cleveland, O., Si-pt. 14. 1M1S. |
1
K t r si- nirtim vzaljencga m raz-burjeueira, ko sem r- i t«! že parkrat ju i«, h •"••■it nesramni napad na mojo' osebo, in to i/. vsakega najmanj-' šega vzroka, sem prisiljen d« tudi
I H* lJI0lf-il!). *	j
Težko se mi j«' podajati v prepir, pa ko pisec v (Jlas naroda za-' hteva prepira, pa naj se začne. J Se nikdar v niojeiu življenju me,
ni napadal kdo > kako z&hrbtnost-'
• t
jo, kot me ra\!»o sedaj v časopisu <;ias Narodu. Sem že \eč let gl.f otib. S i). I*. Z., in a k o meni kdo •dokaže da sem jaz d<> danes kaj j zahrbt nega napravil ali da mislim' kaj enakega napraviti. sem zato da me članstvo takoj odpokliče, 'pri naši organizaciji ne poznam še tlo danes nobene zahrbtnosti, ako pa se mogoče kje naliaja, zahte-\ ami tla se takoj odpravi!
A ko se pa Glas Naroda čuti da se dela kje kakšna zahrbtntssr sej pa dela najbrž samo proti tllas Narotiu. tin danes sem moK-ai o glasilu na^e organizacije, ker me j«' pa začel tako surovinsko napadati, ni' bodcin pričel pa še jaz. pa ne na škodo organizacije, pač pa na škodo njemu.	^
Kvo ga V;!m. obrekljivimi prepirljivega kalibra hočete prepir zanesti pri naši organizaciji, pa vpam da se jako motite, ako prav |»ojetc Vašo slavo, z Vašim obrekljivim komentarjem, napram meni, ako pa vidite, da je kaj nereda v gl. uradu tajnika pa glejte v pravila naše organizacije kam se imate najprej za pritožiti ne pa mehi predbacivati. jaz sem do danes še ves čas mojega službovanja pri S. D. I*. Z. vestno spulnoval pravila, kar se mojega službova-j lija tiče, in botlein iste vpošteval.1 nikakor pa ne po vkaiu gospodov, pri (J. N.
Torej kot je razvidno se hočejo direktno polastiti dlktatorsrt va pri: naši organizaciji, očita ga pa me-! ni, ne razumem »ni kje to prihaja
Ali sem morda jaz kriv. ko je dr. št. -J., naše organizacije se^ta-j vilo resolucijo napram sedanjemu gla.si'u? Ali mislite da bodem jaz nasprotoval ozir. diktiral, skle-j pom gl. odfa. in sklepom društva,! saj ima vendar organizacija -toLikoj prostosti da se lahko posluži za razne izpremenifje, potoni ineja-j tiv, katere se «mnajo vpošt»-\ati potom referenduma po Zveziuih! pravilih.
Niti slutil nisem, dabi se moglo raivno eno glasilo ene org. posluževati talcih brutalnih napadov, in! to brez vsakega Vzroka, pa kaj sej bodem mislil in jezil, busines je, bussines, to j« ž<1 prirojen izgovor, j ako ima človek le kaj pojma o' kupčiji, ktipčija je danes za nekatere tvrdke bolj pičla, toraj le po njih morda pa zmagamo, ako ravno neopravičenim potom, malo vec dohodkov pa le bode, ako zmagamo!	i
Laxsiji^i napad t uda t>d pisca v G. N. glede dn«vnika Ertakoprav-nasti. dokaze jaz hočem, di\ mi jih navedite, da imam jaz kake inte-YG9k pri omen jenom listu, <*em go-
Ispodar ravno toliko vsakega dni--jg>»ga^I. lista, kot Kn a k op ravnosti, ako sem pa šel na pottovanje za o-menjeui list ipa s tem še mi rečeno da imam kakšne interese zraven, j laži.jivci in ob reki jivei, z resnico .na dan '
Glas Narodu so danes v«i na-predni časopisi, trn v želodcu, pa 'si misli, ta ko je še mlad le pe | njem da ga vničimo, kot se raz-jvidi ne prav lahko, z sedanjo p«>tl jla»o ni za pričakovati, mogoče jc le, ako okolščiue tako nanesejo. ! jaz ne bodem prav nič o«iškodo-J van, ako takoj propade. ; Iz navedene izjave naj "toraj 'članstvo naše od&f«nizae.ije sodi čemu toliko intrig in l»!amiranjr. potom komentiA-jev v Glas Na-iihIU.
.Jaz nc izagovarjam najboljšega prijatelja nič kdor tiaredi ozir. da dela škodo organizaciji proč ž njim, kdor se pa varuje gospodarstva. naj se v miru pusti, krivca naj se napada, ne ipa požrt voval-' uc{_ i človeka na Zvexinem tpolju.!
Glede glasil naše organizacije tmii strašansko predlmc-ivanje. tlanes sta menda dva, eden kot uradno glasilo, drugi potem kot ■pomožno glasilo, ker se pa G. N. sklicuje da je tudi list Enakopravnost glasilo naše organizacije, se strašno moti za sebe v dobro, za članstvo pa prepir. Enakopravnost jaz smatram kot oglaševalni list na podlagi pravil naše organizacije. kar se pa drugih uradnih stvari tiče naj si bode iz gl." urada ali krajevnih društev, pa imamo pr<„stor za vsako priobčitev, brezplačno, tako je pa nič drugače, brez vsakega najmanjšega zavijanja.
Apeliram na članstvo naše orga-•nizaeije, naj j-ciizno preeitajo moj I odgovor napram G. N.. ter potem naj članstvo sodi. zakaj toliko laskavega blainirtmja na članstvo.
Toraj iz polne afere od strani J Glas Naroda se razvidi, da je G. N. vložil peticijo napram gl. odb. \s. i). I*. Z. ravno tako, kot je vložil i^nani dr. Bogomil Vodnjak 1 za bodočo Srbsko ozir. Jugoslovansko monarhistino državo, pa J ne vpam da bi kje dosegli, kaj ! vspeha
Toliko v prijazno naznanilo,
vsi m članom Ln članicam naše vrle
1 organizacije. I
Vas sobratsko pozdravlja !	John 1 Vosi or
p reds. S. D. P. Z.
1
I IZREKI ZNAMENITIH MOŽ.
i
Za svoje stare pravice stojte vedno trdno, nenodajno in zapomnite si, da kdor svoje pravice sam prostovoljno zanemarja, ne škodi le sebi, ampak tudi drugim. — Tudi kadar se vašemu soobeanu godi krivica, oglasite se irf zavze-. |mite se zanj, — kajti mislite si: Danes meni — jutri tebi.
Rojaki, naročajte ae m "Otai Naroda", največji slovenski dnar-1
nak ▼ Zdrni. dritevBk.	J
h urada glavnega tajnika S. D. P, L
dne 14. af lamin i. 1918. (POD PR8TE JIM GLEJTE!)
Kaj se vendar godi pri S. D. P. Z., da se v idi glasilu potrebno prd-f poročati članstvu, da naj gleda ; pod prste nekaterim gl. odborni-| kom.
' Sluti li mogoče gospoda pri Glas Naroda kakšno nepoštenosti v uradu S. D. P. Z.? Želel bi, da se direktno izrt*zi. ker smatramo tako izi-ažanje v .nasprotnem slučaju le za uitrigarstvo katerega bi rad kot glasilo zatresel v organizacijo.
Glasom izvajanja glasila je po I krivdi par gl. odbornikov S. D. P. | Z. prišlo do zaključka da Ji^^o-slovani ne bomo imeti Republike •če bo G. N. iše nadalje glasilo S. D. IT Z.
V resnici se to ni nikjer trdilo m se ne more trditi ker smo .prepričani da ne bode formo jugoslovanske države določil list ki je le jx imenu Glas Naroda.
Neredni-na trditev je <la se je tem par ^1. odbornikom posrečilo s pomočjo tir. štev. spraviti zadevo glede glasila na splošno glasi »vanje. omenjeno društvo se je poslužilo inicijative brez navzočnosti katerega gl. odbornika.
Po mnenju «:. X. (v eni prejšnili izdaj) ne bode imel nobeden lisrt. ■posebnega dobička ako je glasilo iS. D. P. Z., v tem članku pa piše, da se hoče s spremembo glasila podpreti dva brezpomembna lista katera je potreba moralno in li-nancijeluo podpreti, da ne bosta umrla nagle jai previdene smrti. Kako pa to soglaša Mi pač vemo, da ni eksistenca enega ali drugtv' ga ILsia odvisna od S. D. P. Z. Brazdvoinno tudi tista dva brezpomembna lista to vesta za kar se ne potegujeta za glasilo, pač pa se G. N. d asi tega direktno ne izrazi.
Ker je pri zadnjem splošnem glasovanju dobil G, N. večino glasov, z gotovostjo računa — ze naprej ve — da jo bode tudi to pot ako pride na splošuo glasovanje. Nesmiselno je že v naprej soditi ali !»ode ali ne, odvisno je pač od simpatij članstva. Dandanes se razmrrje hitro spreminja, kar je <i. N. gotovo znano.
Nekateri ljudje ki izrabljajo za-upr je članstva, delajo z važnimi zvezinimi zadevami kot svinja z mehom. To velja seveda gi. tajniku -menda zaradi pisana gl. predsedniku v katerem so bili navede-j ni le resnični podatki. Ako kedoj dela z zvezinimi zadevami kot svi-j nja ti mehom dela glasilo.
Tudi jaz ne tožim rad, ali ako j se mi predbaciva laži sem vedno na mestu zadeve dognati S vest sem si. da ne uknjižujem v zvezi-ne knjige neresničnih pošiljatev.
Nersnična je trditev G. N.. da je bilo 10 septembra poročilo o spre-membali tajnikov ^društvenih odborov) Šeie tretjič uposlano od kar je tajnik tako trdno na svojem mestu: to poročilo je bilo uposlano in pt iobčeno dne 10. septembra FEDMIČ. prvič pa k or. cem man a (to seveda v G. N. > torej koliko mesecev je izpuščenih j
Nersnična je trditev, da je po-j možuo glasilo več po«ročil priobčil krtt glasilo in razlog ker jih je več prejel. Proletaree ni od časa ko je prenehal biti glasilo prejel nobenih uradnih poročil iz gl. urada za pt iobčitev i-azun zadnjih, katerih G. N. sploh ni priobčil ali pa ne-umljivo priolieil.
Neresnično ie izvajanje, da mi je bilo pred nedavno eno glasilo preveč, za kar sera točil krododi-love solze. Jaz sem še vedno zavzemal stališče, jdia se organizacija oglaša kolikor mogoče in da ima za glasilo list kateri članstvu najbolj ugaja, nikdar pa še nisem in upam da ne bodem pretakal solze vsled kakovosti glasila organizacije rad izrazim mnenje, odločuje pa naj članstvo. — Pretakanje krokodilovih solz spada bolj ljudem monarhističnega kalibra.
G. N. "se joka. da ni dobil veliko poročil --le vsakih par mesecev kakšno poročilce —. Za teh par poročile in oglas (za kar pomnite da G. N. ne računa nič dragega kot faktične stroške delavcev) je S. D. P. Z. plaewla za dobo 6 me-secev samo $170.00.
■Seveda C. X. vidi vse le iz last-noaa trgovskega stališča, gotovo bi G. X. bolj ugajalo ako bi se dvakrat ali trikrat toliko priob-čalo na račun organizacije.
Upravnik G. N. me je v resnici. nekoč opomnil kako da ne upo-j ; šljemo več poročil v glasilo, ob j enem se je tudi pritožil, <da ne do- J J biva tiskarna naročil tiskovin. To| i
seveda ni nobena pogreska od atrani glasila, a ne nit)rem videti v čem bi.jaz kaj pregrešil, ako nisem temu obvestilu posvetil posebne važnosti.
V Enakopravnosti priobčenih : poročilih je vse polno pomot za . kar Enakopravnost zasluži, da se i jo Že predno postane glasilo od-j stavi — gotovo saj je tudi odstav-. Ijena in bode ako bode članstvo tako želelo ali ako bi se glasilo odstavilo zaradi tiskovnih pomot, bi. , mogel biti G. X. odstavljen že prvi mesce, kajti popolnoma gotov sem, da se ni v gl. uradu prestavljeno celih vrstic v jKWočilih iai tako zamenjalo onega dr. odbornika z drugim. V drugih stvareh bi mi seveda zamogli zopet reči da je ■bilo tako uposlano. Zadostni uzrok za odstranitev G. N. kot glasilo bi| pa bil ž- v teran ker ni priobčil, inicijative dr. štev. 3 kot je bila uposlana iz gl. urada.
Kdo bode plačal račun t'leve-landskega dnevnika ••Enakopravnost". Po nvnenju G. N. članstvo. Jaz pa zagotavljam članstvo, da ni in ne bode organizacija plačala nobenega centa za kakšno neopravičeno priobčanje. Ako sva le Iz gl. predsednikom priobčila ta poročila v pomožnem glasilu in v Enakopravnosti brez potrebe bodeva tudi sama stroši;e ti:|>Ha. Organizacija bode plačala le kar je obvezna plačati.
G. N. tudi indirektno potika gl. tajniku nezmožnost svojega tlela. | Nezmožnega se ne smatram dokler 'me le slični element i iz gole so-j vražnosti prištevajo .nezmožnim,;
0	tej zadevi naj sodijo ljudje ki imajo ožji upogled v organizacijo' in odločujejo, ostalemu gl. odboru ali članstvu potom splošnega glasovanja je vedno na razpolago. [ Ako se kateremu društvu uvidi potrebno odstaviti gl. tajnika naj' poduzame potrebne korake v smislu pravil in izvršilo se bode; prizadetim zagotavljam znatno . za-slombo od strani G N.
G. N mi tudi predbaciva, da nisem hotel sporočiti o resnici, da je šle v. 12"» iuieijativo katero jc sprejelo dne .">. augusta z dne 2. septembrom preklicalo. Od društva štev. l'J."> do sedaj še .nisem prejel tozadevnega preklica za kar tudi nisem dal v javnost.j Sploh pa ne smatram za potrebno' jpriobčati toe.adevno poročilo ako' I pride v k' urad. zadostuje rla sej j v gl. uradu poročilo upošteva, j Del poročil glede spremembe ^la-| (sila sem dal v javnost le kot od-\ govor G. N. kateri je predbaciva'j diktatorstvo dr. .štev. :{ (oziroma! društvenim odbornikom katerim se je neopravičeno podtikalo,.
Obžalujem nesramno taktiko (i. N. kot glasilo S. I). 1». Z. katere se poslužuje. Nasvet da naj m* o zadevah boljšo prepriča predno pokaže diktatorske roge. naj bi veljal glasilu kateri vsaj v zadnjem času skuša diktirati gl. odbornikom in društvom kaj smejo in kaj ne smejo delati, kot da bi •glasilo vt>dilo (posle organizacije, i Ako zahtevamo priobčenje inici-Jjativ izdanih od društev smo diktatorji.
Tudi jaz svetujem članstvu da zasleduje delo gi. odbornikov (ali jim podprste gfeda Iciakor se nekateri izražajo), ob onem pa tudi glasilu in kjer koli se kaj nepravilnega vrši naj se prizadetega takoj po prstih udari da se ibode zapomnil zavedno.
tital sem tudi prote«5t proti spremembi glesiša od dr. štev. 50 (a ne 30 kot je v glavi protesrta --ne vem kedo je napako napravi! — označeno).
A* gl. urad je -tudi došlo nekaj ličnega, a kasneje pa t udu poro-' čilo, da najbrže ne bo pri temu ottaio in da je to delo tamkajšne-ga zastopnika G. N.
Kar se tiče dr. štev. 118 bi želel malo več pojasnila kateri tprotest proti gl. odbornikom društvo odobrava ker nam ni zaiano o kakšnem uradnem protestu. V odobravanju zadev naj se omenja od kodi je zadeva izšla.
Glede podpore za katero ae druži vo pritožuje naj omenim, da se pinlpoia vedno točno nakaszuje na v redu uposlane listine, ako pa raso listine v redu mpostene se pa naravno izplačilo zakasni do zadostnega pojasnila ali pronajdbe o zadevi: v skrajnih slučajih pa tu-j jdi ustavi, to pa le ako ke izkaže |<ia ni bolnik na podlagi pravil o-| pravičen do podpore.
IS sobratskjm pozdravom
1	_ Bias Novak, taj. '.
• '	L
Članom S. D. P. Zveze ▼ premislek
- i
Ker je skoro getovo. da bo zadeva glasila S. D. P. Zveze končno
prišla %pred članstvo, da izreče svojo obsodbo potom glasovanja, si štejem v dolžnost kot Član S. D. P. Zveze, izreči nekoliko misli ce-L njenemu članstvu i premislek:
i Predno izrečemo svojo obsodbo, je potrebno, da doženemo. kdo - jc pravzaprav pravi krivec, da zamoremo izreči pravično sodbo.
Glavno ijrad S. D. P. Zveze je obsodil list "Glas Naroda", da ni vreden biti še nadalje naše glasilo, i Zdaj pa poglejmo, kaj je G. X. zakrivil kot naše glasilo? t Ali je G. K. ked&j pisal proti S. D. P. Zvezi?
>	Aa je kdaj res pisal proti interesom delavskega razreda?
AH ni vestno pnofičal poročila :x glavnega urada, ali iz uradov . krajevnih društev?
>	Ali vemo, da je G. X. vedno vršil svojo nalogo kakor naše gla-. silo, mi nadalje vemo. da G. X. ni nikdar pisal, da bi škodovalo in-i teresom organizacije.
i j Mi tudi .vemo, da je Glas Naroda vedno zagovarjal interese de-lavstva in se postavil za njegove pravice, kjer je bilo treba. Da, slo-,
, vensko delavstvo ve ceniti njegove zasluge v svoji borbi za vsakda-. nji kruh. Za to so po»ok številni naročniki, ki ga podpirajo. Da pa to r niso miljonarji. ampak navadni delavci trpini, je menda znano. I i Evident no je torej, na niso vzrok koristi organizacije, ki so za^* ; htevale, da je gl. odbor nastopil proti glasilu S. D P. Zveze. :K Vzrok je nekje rtrogje, in ta je političen.
i j Nekateri gl. uradniki so se zadnji čas z vso silo vrgli v politiko, [ £0 šli tako daleč, da hočejo diktirati celemu Članstvu kakšno politike. L mora zastopati z oz.vom na jugoslovansko vprašanje. •
Poslali -o celo dva zastopnika v eksekutivo S. R. Z.
Kdo ju je izvolil? Ali mogoče članstvo?
Kaj še, njega niso niti vprašali, če hoče biti zastopano v S. B. Z. j l ali ne.
i Iavolil jih je glavni odbor, ali sta se pa imenovala sama.
Pa naj bo že e:io ali drugo fakt je, da nimata nobene pravice za-stopati članstva, dokler ju članstvo ne pooblasti potom glasovanja ali . konvencije.
Ill to je tudi vzrok, zakaj je glavni odbor videl potrebo, da se l ^edaijje glasilo nadomesti z drugim neznatnim lističem, ki i um morda ali še celo ne tretjino toliko naročnikov oziromo eitateljev kot pa sedanje glasilo G. X.
Za vzrok navedli da je oni listič delavski in da je naša dolž-rošr, da ga podpiramo.
Kes. da je naša. dolžnost, kakor delavcev, da podpiramo delav-. sko l <te. ampak pri tem ne potrebujemo nobenih diktatorjev, da bi nam ukazovali, kateri list moramo podpirati.
j.. Slovenski delavec ni več toliko nespameten, da bi ne znal so jditi kdo v resnici (Ha za njegovo korist.
J Sicer je pa že ,-opisana postava taka da ljudstvo podpira vse, j i kar je dobrega in zavrže vse. kar je slabega.
Zakaj potem treba siliti ljudstvu nekaj, česar noče. I Ako je dotični listič vreden podpore, jo bo tudi dobil brez naše organizacije, ako je pa ni vreden, ga pa ne potrebujemo, j Pa bodimo v političnih vprašanjih nepristranski in sodimo, za kateri list govorijo razlogi, da je primernejši za naše glasilo.
Glas Naroda je najbolj razširjen list med ameriškimi Slovenci, torej tudi najbolj zmožen za agitacijo.
"Proletaree" i.> le malo razširjen list in torej tudi manj zmožen pri agitaciji. Prvi ni glasilo nobene politične stranke in je zavzemal kolikor mogoče nepristransko stališče v političnih vprašanjih, med -m j^ drugi glasilo slovenskih soeijalistov. torej strogo strankarski list. Zato je pa tudi priljubljen le med gotovim številom ljudi, namreč med sucijali^ti.
Da so pa v S. I), p. Zvezi ljudje vseh političnih mnenj, ne samo oocijalist:. mi menda ni treba šele dokazovati, ke*- to že itak dobro
Innano.
| Ni še dolgo, komaj par mesecev, ko se je na vso moč kričalo po jrlovenskih listih: proč s politiko, proč z vero iz podpornih organi-
.zaeij •
' i
Poglejmo danes izpremembo!
Ravno tisti gospodje, ki so bili svoj čas menda njbolj glasni pn jtr-m kričanju, hočejo danes vpeljati politiko v organizacijo, vsiliti ;nai^ hočejo isto politiko kot jo zasledujejo sami.
Jaz pa ponavljam: proč s politiko in to z vsako, tudi tisto, ki jo propagirajo glavni odborniki oziroma slovenski republikanci.
S. 1). p. Zveza je bila v stanovi jena, da tleli podporo v bolezni m -mrtmno za * lučaj smrti, torej je podporna organizacija.
In za tako smo jo tudi smatrali, ko smo k njej pristopili. , . Slovenci v Ameriki imamo razen podnornih ustanov tudi poli-jtiene <y našem slučaju S. R. Z. in S. X. Z.) torej lahko vsak. kdor zeh biti z eno alt drugo, pristopi h kateri hoče.
Pusti naj se pa skupine, ki so organizirane v drug namen, da sa-t-o : s temu namenu služijo.
S tem, da se hoče v take skupine vpeljati eno gotovo politiko, se seje prepir in sovraštvo^ med članstvo.
Drugače je z onimi organizacijami, katere imajo že v svoji te-meijni ustav, določeno, kakšnega političnega ali verskega prepričanja mora b.ti oseba, katera želi postati njen član, in se ,amo take tudi sprejema.
Sobratje, glavni odborniki, naj raje posvetijo več svojih moči ekonomskemu vpraraeju, namesto politiki
Od časa do časa bi tudi nič ne škodovalo, ko bi se kateri od njih potrudil, da bi napisal kaj primernega v tem oziru v naše glasilo.
Ne politika, ampak ekonomija je tisto, kar povzdiguje podporne orgamzaije. Le od gospodarstva je odvisen napredek.
O je prvo revno, je tudi drugo.
Glasovanje ni važno samo zato, da se nadomesti sedanje glasilo z drugim slabejšim. važno bode tudi zaraditega. ker. ako boste glasovali za izpremembo glasila, boste s tem tudi pripoznali, da ima po-i iitiKa mesto v naši organizaciji.
Toraj, od glasovanja je odvisno, ali bomo odprli pot politiki v zvezo in s tem ustregli iskreni želji nekaterih političnih diktatorjev ali bomo pa se nadalje ohranili mir in slogo med članstvom
i Jaz ponovno povdarjam, kakor že zadnjič, da ni glasilo, ampak ' da je glavni odbor krivec.
Če hočemo biti pravični sodniki, moramo soditi le nje^a
„ .	j™	nočemo v glavnem uradu diktatorjev, am-!
pak da hočemo le delavcev.
[
__L » član dr. "Delavec", št. 25, S. D. P. Z.
Japonci zavzeli rusko mornariško bazo.
L	-
Tokio, Japonsko, 16. sept. — . Dne 7. septembra se je posrečilo , zavzeti japonski kavaleriji in tie-i kemu japonskemu infaterijskemu i bataljonu sovražniško mornariško i bazo v Kaborovsku.
Japonci so zaplenili: Sedem-> najst kanonskih čolnov, Štiri dru--jge ladje, neko brezžično postajo, j stodvajset topov, osem municij-skih skladišč, sedem navadnih skladišč, sedemdeset konj, sedem ' avtomobilov, precej bodeče žice j \ln veliko drugega materijala.
Polarni raziskovalec.
Vancouver, Kanada, 16. sept. — Danes se je vrnil sem iz polarnih krajev Vilhjalmur Stefanson. Nje govo potovanje je trajalo pet let.
-T---
300 jetnikov.
Washington, D. C., 16. sept. — Tekom tedna, ki se končal dne 13. septembra so vjeli belgijske čete 300 nemških vojakov ter zaplenile j 25 strojnih pušk. Tozadevno po-irooilo je dobilo danes belgijsko-
Slabotni ljudje
potrebujejo večkrat kako krepiilo, predno se jih ne prime bolezen za I trdno m predno ie ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila ves vai telesni sestav. Ne I odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite
Severa's
Balsam of Life i
(Severov Življenski balzam). To C zdravilo je znano, kot izborna toni- P ka in pravo zdravilo v slučaju če ■ ste zabasani, če ne morete preba- C vljati. če vas tare mrziica, če ste v P obče slabotni ali če imate neprilike ■ na jetrih. Mi priporočamo to zdra- C vilo vsem, osobito postaranim in P slabotnim osebam. Poskusite ga. p 2 Cena 85 centov v vseh lekarnah. C
Z balkanske fronte
Na balkanski fronti so zavzeli zavezniki fronto desetih milj. — V roke jim je padlo 800 jetnikov in 10 topov.
London, Anglija, Iti. septembra. A. J. Balfour. angleški ministei za zunanje zadeve, tlanes zvečer
pri nekem sprejemu v grškem poslaništvu objavil, da ^ je od ne. tlelje naprej zavzelo prvo in drn-«o vrstu bolgarskih pozicij na fronti desetih milj med l>oiran. Vardar. Pri tem se j,- ujelo 800 mož ter zaplenilo 10 topov. Akcija je uvod k važni ofenzivi, "ki bo prinesla veT-jc triumfe, katerih bodo deležne tako angleške kot grške čete."
Penajst sto jetnikov skupno z velikim številom topov ter veliko množino vojnega materijala je padlo včeraj v roke francosko-srb-skim četam, ko so naskočile mogočne bolgarske pozicije na fion-ti desetih milj v Macedoniji.
Tako se glasi v poročilu, katero se je sprejelo daues tukaj.
Washington, D. C., 16. sept. — Vprizoritev ofenzive proti Bolgarom na solunski fronti od strani reorganizirane srbske armade skupno s francoskimi četami ter zavzetje treh močno utrjenih l>o}-garskih postojank >e javlja v ofi-cijelneiu srbskem poročilu, katero se je sprejelo danes tukaj Soluna.
Ofieijelno poročilo je naslennjf. Solun, 1 ti. septembra. — l*o potrebnih artilerijskih pripravah, ki so se pričele dne 14. septembra. je srbska armada s sodelovanjem francoskih čet napadla dne l.~». sepembra močno organiziran*, bolgarske pozicije na fronti Teak-Vetrenik ' 47lM čevljev). Dobro Polje -3o77 čevljev i in Sokol f 46:17 .
—	Te pozicija predstavljajo najbolj važne točke, katere je držal sovražnik na solunski fronti in Bolgari so te pozicije utrjevali skozi zadnjih trideset mesecev.
—	Xaš napad je bil popolnoma uspešen. Sovražna fronta je sedaj predrta in vse tri omenjen*' pozicije se nahajajo v naših rokah. Xadaljnjemo s svojimi operacijami.
Izkušenost
Father Mollingera.
Znameniti pittsburski duhovnik-zdravnik je za celo stoletje presegel svojo dobo kar se tiče medicinske znanosti
Father Mol limber, zdravnik 200.000 pacientov je za časa svojega službovanja v Plttsburgbu, razkril vzrok bolezni. predno je predpisal zdravilo. Za svoje Čudovite u.«pehe je Imel 20.000 prič. Časopisi so j>oročall o njegovih mediciriskh uspehih. Ka tisoče jih uživa njegova zdravila ter pijejo o zdravju in o novodobljeni sreči. Njegovo poglavitno zdravilo je bilo FATHER MOL-LIXGERJEV RASTLINSKI ČAJ. Oo odstranjuje strupe iz telesa, je brez fikode ter pomaga mladim in starim. Sestavljen je iz dragocenih zdravilnih zeli>č. katerih sokovi zdravijo jetrne neprilike, zaprtje, bolezni želodca in bolezni ledie. Oni. ki imajo revmatlzem in oni, ki imajo glavobol ali nečisto kri slave to zdravo, starodavno naravno zdravilo.
Zavoj, za en dolar, ki zadostuje za r»et mesecev, se posije garantiran. Ost in svež proti gotovemu denarju, znamkam ali money orderu.
Pofilji Se posebej deset centov za poStnino ln zavarovalnino. Če pa n očeti tako naročiti, ga lahko plačaj na peStl, ker ti ga pofiljemo C, O. D.
HOLUNGE& MEDICINE CO.
21 lMHager RuUdfaag 14 East Park War (M. &)
ritfkurth,	^
0LA3 KAKOPA. 17 SEPT. 131E OPUSTOŠENJE VOJNE
» —— Snujem novo društvo
H Tzprelmjal ju: i n se pi Zvezdi v| Bjubljani. Vendar se pravim po j H^ezdi, ne sme misliti kar vsa Hviv.Ua. temvpi* samo majhen njen H'I na i.ireč ti^ta srnin ja (ji*»t, ki H<j«ti sredica pmti SfJenbur-Hovi ulici. Ta pot je moje najijub-H izprehajališee ptvimt in pcrieti. H'-vetla jKileti imam pri. svojem ou-1 Hotnem izprehajaoju veauah teža ' He; namre«' ie*laj. kadar se v Zvez-Hi I; unč« H nje. Tedaj morata biti Hripravljen na sunke od desne ki Hcve ter na žunV-e pojjlode, ki j»a Heljajo drugim, ne rneni.
Pozimi }*a imam mir na tej poti. H'očasi jiostavljam nogo pred no-H'o. /daj naprej in nazaj, zdaj na Hlesiio in levo, z rokami na hrbtu Hn / glavo navzdol, kakor tisti, ki Hi'e, kaj da nosi v njej. ter se ne-Huoten (vlaj^ni premišljevanju o Hvojih vrlinah in tujih napakah. ,
■	n snovi imam vedno dovolj. Ka-Hko ne .' Saj veliko je število vrlin, H<i jih čutim v s« bi, .s«* večje pa j Hštovilo napak, ki jih vidim na
H t ru gih.
Tako nem se i/prehajal tudi si-Hiot-i ter mislfl in mislil. In te moje Hiiisli od kraja niso bile nevšečne.
■	'•»glej. moj ljubi Jesih, sem si de-' ( ■al, ne »>odi s«- ti ne ravno slabo
■	'lačo ti zvišujejo tako naglo, da
■	e niti mesarji ne morejo dohajati , Hi svojimi mesnimi cenami. l.ep Hkut[M-ek dobivaš na mesec in j»o-
■	reluio bi bilo. da bi ti dali prvi Hlan vsakeira meseca dopust, da bi ! ■mogel 1 a trot no pr^tet i projeto me-Hsečnino. Le odkritosrčen bodi ter ■priznaj, da dobivaš mnogo več kot li zasluži«!	. !
Kako je že zadnjič sodil o urad-Inikih tvoj prijatelj, hišni in zeru-BljLŠčni posestnik iz Krakovega ko H*va sedela pred njegovo hišo na
■	klopi.' Modroval je tako-lc: t*rad Hiiikov je sama delomrznost, je re- ' Ikri. Ka j pa je to. če presedajo j>o I osem ur po uradih* To vendar ni Inie. Moj drvar mi razsekava drva lipo deset ur na dan. In kako dela! ' I Da mu curkoma teče pot s čela; K pa za to dobiva samo .po štiri I kronee. Kdaj se je pa še kak urad- :
Hnik potil? In če s«' je, je sam kriv;'1 I naj pa bolj varčuje s kurjavo! T Potem pa kako so objestni! Vsej; I premalo po/rt vovaln<»st i je v 11 jih. j! I Ocro naj se na dmge stanove, in!1 I ni treba, da ravno na nas hiša rje j I in zeml jake. (»udi bodo videli, kaj 11 I je požrtvovalnost in patriotizem i I Tu se pravi simouro in hudo deiati I za nič ali pa celo za izgubo. Zato I je pa tudi tako: 1'radniki boga-I tijo in postajajo Imai ji ter vilarji. : I drujfi stanovi pa prihajajo na H kant.
I. In denar, ki se trosi /si uradni-I ke, je v dvojnem oziru vržen skozi • I okno. Prvič je uradniški stan ne-I produktiven: Ne proizvaja niti < I /ela. niti pila. delo in ipilo je pa I vendar glavna stvar za življenje. I Od jela in pila se ti redi trebu-I >ček, ki je vendar središče života, I oil učenostii te pki boli glava. Da, I ko bi po šolah teleta redili in buče I sadili j>o pisarnah, bi bilo kaj dru-I gega! Tako te pa po šolali pitajo I / neko. kakor pravijo, dušno lira-I no, ki je pa slabša od neslane čo-bodre. Z njo si še ni nihče napasel želodčka, s čobodro pa že. lic, Je sili! Li ne?
Po pisarnah te pa sodijo in obsojajo. a Ko si skušaš na lahek in izdaten način pomagati iz revščine. Pa pravijo, da skrbe za red. Ceniu neki? Vsaj meni se zdi v krčmi na žegnansko nedel;o najbolj f let no, kadar frvo stoli po sobi kot žoge pri 1 anten is u ter se bliskajo noži kot zvezdni utrinki. Pa reci, da tedaj ni fletno!
Nadalje pa, ali misliš, da pusti uradnik kaj svoje plače v kraju, kjer služi" Niti patakona ne! Tam po Švici in Niči ti božjake zapravlja Ti davkoplačevalce pa skrbi, da se ti pritrkljajo iz inU'.emstva nazaj v mošnji če k.
j Pa bi že ne rekel tolikanj, ko bij i bili uradniki li*U naših gora. Bodi, ? i si mislil. Saj so satiovi našega naroda, in če jih že moram rediti redim vsaj domačine. Toda tujci so po rojstvu in mišljenja. Le poglej. kn4iko jih. je pa iz Krtikove-ga! Nič. Sam; Gorenjci Dolenjci in Nortranjci; da še celo kak štajerree je vmes — in pri tej zadnji besedi je zlobno pomežiknil in me grdo izpod obrvi pogledal. — In te pritepeiKe naj pitamo mi davkoplačevalci, zato ker nam. ne ■pridelujejo niti jela, niti pila! Ali smo nori!
In vrhu vsega tega hočejo imeti še svoje prepričanje! Ta je pa lepa' 1'radnik imej prepričanje tistega. ki ga plačuje! V nu»ji hiši velja že odnekdaj tako načelo, in zakaj bi ne veljalo tudi v državi! •laz naprimer verujem v eoornice: j in moja služinčad tudi. In tako je jpra v.
Pa pravijo, da <o si tekom štu-j , »lij i>ridol'ili prepričanje, ki iim je sveto, ter da si po tem uravnajo svoje mišljenje in življenje. Poj dite, poj Ijte! Ali vprašam ;az vola, kakšno prepričanje si je pridobil, ko se je učil voziti.' Kaj takega mi še na misel nc pride. Vleči mora, kakor jaz hočem. In če sem jaz pijan, da smatram jarek za cesto, mora tudi vol vanj, čeprav morebiti misli v svoji goved- ' ji i»ameti, da sr lažje in bolje vozi po cesti kot po jarku.
Sicer je pa tudi grd auahroni-. zem, v dobi enake volilne pravice govoriti o prepričanju. Enaka volilna pra\ ica pouienja vendar, da naj volijo vsi enako, namreč tako. ' kakor hočemo mi hišarji in zem-ljaki. ki spadamo k produktivnim stanovom in miki zato okostje države.
Tako je modroval moj prijatelj,2 iz K rak o vena. ko sva sedela .pred njegovo hišo na klopi. -Jaz sem mu • nicer navidez burno ugovarjal, tako da bi se bila skoraj resno spo-rekla. In sporekla bi so bila v resnici, 'pa v tistem trenotku, ko sva Inajživahncjše klatila z rokami. ( ; stopi na prag njegova zastavna . j soprojra ter mu zaklič". da si je sinček Franeek zmočil pieuice, I naj ga gre hitro previjat. ! Pa kakor ret-eun. ugovarjal sem trnu samo navidez; zakaj na tihem sem prixtaj:il njegovemu mnenju.
In da je imel prav, sem se vnovič prepričal, Ko sem prišel domov. Na pisalni mizi me je namreč poleg mesočnine čakal še tudi doposlani honorar za moje knji- : iže-vno delovanje. tlu kak visol:' I kupček denan a je Ivil to I Četudi sem takoj sedel k mizi ter začel preštevati cekine in kronee, vendar tistega dne nisem bi! s štetjem gotov, liog bodi zahvaljen — sem dejal. —- da imam tako vsestranske zmožnosti! Visoka plača ■ in se višji honorarji, ni vrag, da bi se mi ne godilo dobro!
Seveda zaradi teh-Io honorarjev sem si nakopal že tudi mnogo jeze in zavisti. Zadnjič mi je neki list celo javno očital, da pišent po štiri vinarje vrsto, meneč, da se od samega sramu pogrebnem v zemljo, -laz sem pa tako nesramen, da ine ni bilo čisto nič srtnn. Pač pa sem mu poslal popravek, glaseč se: "Ni res, da pišem vrsto po štiri vinarje, ampak res je, da pišem vrsto po kroni." Sicer pa bodi med nau|i povedano, da sem se erdo zlagal v tem popravku; todu misli! sem si: V onem listu je že tako vse polno laži; torej je vse-• no. ali je še ena več ali manj Poznalo se rie bo nič. S tem argumentom sem si potolažil vest in upam. da sem se povoljno opravičil tudi pred občinstvom.
Vendar pa. če hočem bili odkritosrčen, moram prit ciati, da ni nikakor lepo pisati za nagrade. Prvič, ker je to književno delovanje
In Who's Cup ?
■-----—--
i nekaj tal'o vzvišenega, da se ne da nikdar poplačati z denarjem, vsaj moji proizvodi fie; drugi«*- pa 'tudi, ker so izdajatelji, založniki in tiskarnarji veliki reveži in stradalci. Sicer pa tudi s kuHur-rmzgmlovinskega stališča ne gre. da bi se otresli lepih starih navad slovenskih. Taka lepa stara navada slovenska pa ie bila tlaka. In če je že kmet tak sebi'"než. <!a [noče več tlačaniti bogatincem. naj bi se je držali še v^j naši književniki. ki so zastopniki idealizma. —
Toda jaz sem že \/ takega testa, da malo maram za vse to. kar je staro, in da izmed raznih starin ljubim edino le vino starino, iz tegra vzroka in pa. ker sem mnenja, da je na neobdelanem slovstvenem polju našem še mnogo ne-dvisnjeiiih zakladov, dvigujem jiii san- in prigovarjam tudi drugim. da !v:ij jih dvigujejo. • Tako naprimor, ko mi je zadnjič tožil neki oče, ki na je Bog blagoslovil z muogobrojno otro-čadjo, kako težktt <la izhaja s svo ,ii:ni redkimi dohodki. Juli s* ;n mu kratkoinalo reKcl: "Prijatelj, vzemi jiero v roko in pivi, pa nc po geslu: "nulla dies sine liuea" , (noben dan brez vrste), ampak ]>o geslu: "uulla dies sine gladili?" (nobenega dneva brez plankanja). Bodi Smiros de-'l.i Papiros. kal-.or sem jaz, in dobro boš živel ti in tvoji otroci."5
In res. nekaj t<*d<nov pozneje sem ga srečal, ko je peljal svojo rodbino na Posavje. Že oddaleč mi je hitel naproti, mi stiskal roko in me zahvaljeval: "Lepa hvala ti! Tvoj nasvet se je izborilo obnesel. Lepe denaree služim za svoje pisateljevanje. Dobro sem si oddahnil. Prej nisem nikdar mogel tako-ie ob nedeljah popoldne izleteti v kako okoliško gostilno. C'e sem pa kdaj. sme tam sedeli pri latviei kislega mleka in otepali krajer črnega kruha. In ko je postalo otrokom dolgčas, sem migal z ušesi da sem jih kratkočasi!. Zdaj si pa že lahko kaj privoščim, pikfaju pečenko in tistega z fiadove pe'-i. Za otroke sem pa elal napraviti^ugainico na gostilniškem vrtu. da mi ne bo treba migati z ušesi njim v zabavo. In za vse to initfun tebe zahvaliti. Zato pa še enkrat - Lepa hvala ti! Prav lepa hvala!"
In v istiiii, videti so bili čisto drugačni kot prej, dokler oče ni pisatelje val. On je bil lepo rejen ter trebušček mu je bil zaokrožen, da so se mu kar gumbi trgali na hlačah, gospa je imela klobuk, ki je bil širok kot poveznjena rehta in okrašen s pristnim nojevim repom, »»tročički so bili *pa rdeči kot črešuje ln to vse so zlati sa-eovi njegovega književnega delovanja.	»
Tako se godi tudi mani dobro, piav dobro, namreč kar se tičo gmot nosil, denarčkov. Pa tezi me nekaj drugega; ker nas eden, ki se gibljemo v višjih sferah, hoče imeti še tudi kaj drugega, ne samo pečenko in (Gadovo peč; užival bi rad tudi nekaj časti te** malte ugleda. Tega po ni in ga ni. V tem oziru so ljudje tako skopi, da bi mi rajši privoščili s\etel cekin kot polivalo. V javnosti ne š-tejem prti v nič: mnogo manj kot moja stara služahniea Mica, ki naprej moii pri večernieah v cerkvi. Pa kako tudi ? Saj nisem predsednik nobenega društva, kot književnik pa zaslovim šele po smrti. Za posmrtno slavo kajpada nisem v ^irahu: toda jar bi rati že tudi sedaj kaj veljal. In ne pomaga nie, ako se še tako silim v ospredje. Zadnje ease se udeležujem vsa-
kega pogreba, da bi me opazil kak' časnikar in natisnil moje ime medj so^alniki. Pa mrcina me uoče opa-J žiti, četudi stopam na prste, da bi me lažje zagledal. Ko bi bil pred-! sednik kakega društva, seve. te-' daj bi bilo drugače. Pisalo in bra- . lo bi se; Med mnogobrojnimi so-žalniki smo op.izili tudi predsed- < nika tega in onega društva, pre-blagorodnega gosjioda tajnika Je-siha. Slišite! Preblagoroden bi bil pi*ei»Iaj»orodeu .jaz, ki seoii j>rvK-zavekal pod raztrgamo slamnato streho! In meni bi d -lo kaj dobro. .
Zato j»a že vidim, da bo treba osnovati kako društvo. Saj v tem , oziru se da pri nas še marsikaj ko-ristnega storiti. To je še z^lo neobdelano polje, ker društev imamo res še premalo. Pravijo, da' jih imamo samo nekaj nad sto v ' Ljubljani. Ali je to kako število
za štirideset ti s« h- prebivalcev?
- '
Mislim, da ne. Sele na vsakega!; Štiristotega prebivalca prihaja en , predsednik. Kd:?j torej pride vsak posameznik na vrsto: Nikdar, ker I»rej umrje.	]
In če imamo enkrat društvece, t potem tudi ni teži .o osnovati nove j, politično stranko. In moja gospo- . da! Teh nam je šele. tr» ba. teh;', kakor ribicam vode. Lc pomi-lite:' 1 Marsikdo je skregan s pristašem'] te. s pristašem one stranke. Ali;-, more »potemtakem sedeti j>ri skup-1-ni mizi svoje stranke, ko seda k!] njej tudi njegov neprijatelj l l'-'. aieMto, da ne. In zato je neobliod-j, no potrobno, da si novo osnuje. | Jaz napnmer imam sovražnike v vseh slovenskih strankah. Ali mi', je potemtakem mogoče pripadati j h kateri teh strank' Kakor vi-j dite, ne; in že t/, tega vzroka je potrebno, da kaj pamet noga ukrenem. Ker divjak vendar ne maram biti; nikakršen, tudi politični ne.
No. in če imao enkrat društvo in stranko, potem je samo še za petelinji :;obal do ustanovitve novega 'lista. In listov nam krvavo primanjkuje. V tem pogledu smo silno zaostali. Poldrugi mil j on Slovencev bi imelo lahko na tisoče listov, tako jih imamo pa samo na stotine. Jaz vedno trdim: Dokler ne bo Kur* vas imela svojega dnevnika ii ie svojega Kravja dolina, bo zijala v našem kulturnem in političnem življenju vrzel, ki bo nje posledico ves narod bridko občutil.
In pa tak-le književno delavni človek, kakršen sem naprimer jaz, pride večkrat v neljubo zadrego ker ne ve, kam bi dal tiskat svoje proizvode. Prvič, ker so vsi listi z izbornim gradivom dobro založeni. drugič pa, ker se tvoj spis kaj lahko razlikuje za kako piko od struje. ki jo zastopa vsak že 1 izhajajoči časopis. Navedem naj samo en slučaj, da ne bo kdo rekel. da se le širokoustim.
Zadnjič sem sestavil poročilo o ' občnem zboru društva Fragata. ki ima prekoristni namen pospeše ' vati plovljenje po Ljubljanici. Pa 1 mislite, da je hotel kak list moje poročilo sprejeti? Kaj še i ln .sicer zato ne, ker sem naš-tel udeležen-J ' cev pri občnem zboru, kolikor jih ■ije v resnici bilo. listov vsak pa je hotel imeti drugačno «te\ilo; eder j 1 je hotel, da bi jih biio tristo, dm-, 1 gi pa. da bi jih bilo trideset, in; 1 tako naprej. Pa ni nie pomagalo, | da sem prisegal: toliko jih je bilo I in zatrjeval, da znam šteti do sto. j 1 Urednik z« urednikom je sfcodiz-j : gnil z rameni ter mi hrbet obrnil. • : tako da še do danes nisem >»pravil
-	svojega }>oročila v javnost, in de-r nar. —
ln ravno., ko sem se hotel izv.e-, biti prav hude kletvice, ki mi jo je ptHOfliki na je* i k uj*ravičena nejc
-	volji uradi teh uredniških ka-
jnrii, zaslišim -za -vojitu hrbtom:
"Sevs. -lesih: Kaj pa tako z.:-mi-šlien korakaš po Zvezdi gor in I doli ?" In nek<Io me potrka po ra mi.
"A, prijatelj Lešnik! Ti si! Na •zdravje, na zdravje! Veš, ravnokar sem sklenil, da osnujem novo društvo/"
"Pojdi no! Saj jih imamo že uko desetkrat preveč. Jaz sam som pri tolikih, da si že ne morem zapomniti vseh njihovih imen."
"Ker imaš slab spomin. -- ln pa novo stranko .si tudi ustvarim."
"P.i^g te prekrižaj! Ali jih že ni dovolj;' Saj v Ljubljani ima /e vsaka uli;;a svojo."
"Vidiš, da nie ne veš. Krakovski nasip napHmer že še nima svo-ije. — Za stranko jm. začnem iz- ' dajati novo glasilo.''
" Jesih! Tebe pa trka. Ali ne jV.di-, da bomo imeli kmalu več li-jstov. kakor je čitanja veščih Slovencev !'J
"Se ni bati. An alfa beti, ki so svoje nasprotnike v jezi in pijanosti pobijali s kolom ter klali z ;«iožem, izumirajo, hvala Hogu; na I njih mesto pa stopa nov zarod, ki želi. da sc isti raheljski posel o-J ,pravija na finejši, pa za prizadetega nemanj mučen način,* nant-.reč s pcres-oiu in tinto. — Sicer pa
•	pojdi z menoj z menoj v gostilno ■ "k Pod recall i Metki": ondi imam
j nocoj z or j hn i somišljeniki o tej j stvari pomenek. In ko pojasnim I svoj naklep ter ga po^lprem & razlogi in nameni, mi z drugimi vred .pritrdiš tudi ti, da je novo društvo živa potr"ba."
I
Slovenske novice«
Calumet, Mich.
-Mrs. Mary Iiutala je odpotovala C. sept. v Camp Custer, kjer se je pridružila svojemu soprogu Jako bu IVutsla, ki je član vojaške godbe.
M is« Cecilia Rade} se je po 2-j mesečnem obisku pri svojem bra-j tu F. J. Radev-u vrnila nazaj vi Chit-ago, 111.
- John J. Siinič iz 6. ceste je odpotoval v Detroit, Mich., kjer so , misli za stalno naseliti. Družina mu bo v kratkem sledila.
Anton in Aleš Kralj, ki sta pri-I Šla iz Milwaukee, Wis., na pogret:* svojega brata Johna, sta se vrnila nazaj na svoj doni. , Peter Jonke, občeznan i posest-; nik in trgovec iz Evoletha, Minn., nas je počastil z obiskom. Prišel . je sem potoma iz Dulutha, Minn., | kjer je bil po trgovskih poslih, z , nameaioni obiskati stiire znance, j med njimi nekatere., ki jih ni vide! čez JO let Veselilo nas je videti vrlega moža, ki ga poznamo } kot rojaka star,* korenine. Dne J. I sept. se je vrnil zopet proti domu.
\	Z italijanske fronte.
j Rim, Italija, 15. septembra. — J V uspešnem napadu na avstrijske 4 postojanke pri Grovelli, južno od ^.Corte in dolini Brente so Italija-ini vjeli 400 Ax'strijeev. Zavzete j |so bile vse sovržne utrdbe v tem o krapu: zaplenjenih je bilo mno-7 o strojnih pušk in vojnega materi jala. Napad je bil vprizorjen [včeraj zjutraj.
"i Pri Conealachi in Posini, so bi-i J li avstrijski oddelki, ki so se pripravljali na napad, z velikimi izgubami odbiti.
Včeraj so italijanski letalci iz-
*	strelili pet avstrijskih aeroplanov.
- fifcsl BOB l^-.HiSEl
t r'..;
Torpediran p^ik
Podmorski čoln je torpediral ladjo blizu prstanišča. — 80 milj od
obrežja. — 189 jih pogrešajo.
Neko atlantsko pristanišče, 15.
j sept-. — Že drugič v 24. urah je (prišla v to pristanišče ladja s poročilom. da ob obrežju severnega i Atlantika operira nemški pod mor- \ ski coin.
Nek kanadski transport, ki se j je danes vrnil s 96 angleškima j; častniki in vojaki, ve o iem po-o-' čati iz k>tne iskušnje. Kmalu po-polnoči je zadonel močan strel in takoj je bilo jasno, da je nemški podmorski čoln napadel ladjo.
"Sovražnik napada", je za klical častnik iz mostiča.
Kapitan je dal povelje, da se| ladja takoj obrne in drugi strel je šel nad krovom. Nato je pričela ladja bežati. Ker je bila temna noč. kapitan ni niti dal poveija. da s*- strelja na napadalca, da ne bi videl bežeče ladje. Podmorski čoln je oddal še tri strele, ki pa ! niso zadeli. Parnik je brez vsake j nezgode čez 7 ur priplnl v pristanišče.
London, Anglija. 15. sept. —■ V četrtek je bil torpediran in potopljen angleški parnik ftahvav Castle. 79HS ton. Na krovu je imel 960 oseb.
Med potniki je bilo 300 žen in otrok. Truple treh otrok, ki so utonili, je voda vrgla na suho. Kapitan in mnogi častniki so bili še na ladji, ko so jo nazadnje videli potapljati se.
Oalway Castle je odplul v torek iz neketra pristanišča v južni Afriki in je bil torpediran na razburkanem morju. Pogreša se 1 oseb; med njimi je 120 potnikov, trije mornariški častniki in
mož posadke.
-
10 miljenov strelov.
i
London, An^jija, !.">. sept. — Londonski vojaški kritik lista Observer piše:
"Y\ štirih tednih so oddali topovi Hornejevc- Byngove in Ran*-linsonove armade 10 miljonov strelov, ki so raztrgali žične naprave bolj učinkovito kot kdaj poprej. Majhni in težki topovi so bili potisnjeni tik bojne črte in postojanke sovražnih baterij so bile razbite s presenetljivim učinkom.
Potrebuje se
125 PREMOGARJEV IN 25 KOKSARJEV
pri New River Company, ki obratuje 15 min v New River preino-garskem polju, kjer se koplje slavni brezdimni premog, ki je bistven za uspešno izvojevanje vojne.
Premog je od 4 do S čevljev visok. Mehki premog.
Želi se predvsem prejšne pre-mogarje. ki so zaposleni v nebistvenih podjetjih. Stem bodo pomagali sebi in svoji vladi, i Prve vrste življenski pogoji. ! Dobre šole in cerkve. Imamo C. j & O. ter Virginian Ry Car zalogo j ter delamo vsaki dan.
Pišite ali se oglasite takoj pri:
THE NEW RIVER COMPANY, McDonald, W. Va.
i
ali kateremkoli IT. S.Employ men t j uradu.	j
Ali je vaše zdravje
vredno 3 cente?
jfe, ' ^
Ako trpite na slabili živcih, na i>-!m]rnih :i!i <^.istr.iti lK>lee4natl. na
5ni -!:iU'Ml. *ie|.ret.avi, imate -lat« tele, zapiranje. ^i:iV'ilM»L ne spite, uko zjutraj izmueeni vstajate, ako imate Im» leeine v lirl>;u. :ik<» je vaša kri ueeista, j ii k<» iu.;it«* izpuha je in ui<>z<-le na ol>r:»-I zti. ak..	te starejši kot -te. tetlaj
je »"tis. iht začnete uživati
JUVITO
zilra vilo.
Pošljite cam pi-mo z znamko za ^ <"ente iu s svojim naslovom iti mi vam . I m iino jMKtall z obratno |ioštot popolno*
■	mi prosto, brez kak« obveznosti od I va>e strani popolno tridnevno zdrsv-i Ijtiijr iz tega, iz ,'istih, ziiravilnili trav ! s«»stavljenega prtrodne^i zdravila.
Naslov: JI'VITO I. \B«HAT01£Y. South Kill Hratirb 3, PITTS1CCK4-1I, PA.
Had '-i i/vede] /;, n dva prijatelja n:\NKA M'=TUUJ; in P'.'ANK A .M II A It '. Nahajata se ne! je v «li->avi P.-nnsy!va-liia. O'm str: doma i/ Žiio -ske«a vrha. i'.-va Si vni -a i-.i Sj>. S!:». jerskej <»«_»ia. it;i se naj na na-> i o v : John Sal.-'inon,	il»">
Mso.U^r. W'.^h	14 -20 0)
OPOMIN IN PROŠNJA.
Tem pi tom opominjam v-e one, ki -.o ostali dol/iii iii»»j''mu ranj-ken.u n;o".u Mak-.i Ilai-.žie. kateri mi je zapustil n::.le otroi'iei? in pa prav.eo »»pomit: jati vnc, U i so mu kaj «i« lŽ:.i ostali. Prosim vas t»»-rej. l;atei: Š-- niste vrnili ranjke-nr.i, <ia to stol ite moni i;i iij»r/e-v;m <•{i-1 ■ :'•!!! v tej veliki dragin ji. M rs. A llies Ilanži«"*, )Iox ]fi-"». Sublet. Wyo.	(1 !-20—
Dr. Kolerj
SLOVENSKI ZDRAVNIC
638 Pena Ave., Pittsbcrgfa. Pa (
Dr. Rotor t« naj- { ^SIV^—>	iioTnuU
\ »draTnlk, »p+altm.- j
• * " "-"»i ^PjBv.-fe', <\ prakso -v	t
htjr^iU.	j
i	»r rl . i • IU- J
( SJVlKSt it*, ki fi IMUM1 iT »N(. | I KrU.h. < i imtie MoiuU« tU rt«*«?- j
' M« )»•* Mue. v »ris.	l&a, ]
t	v knkt«>>. »rtmt* '=	j
iTmm tooan krt. Kc	t«j H- j
!•*«■ 9n JtltM.
• To* Monk* fceI«*Bl «4rmrtK 9* Mn»J- j j tka! 12. o t'.tli Iskof hitro o>m.ial«. C« I < tui	adrarfe, um (ik^fu, <
, ItHfM yrl41t« ta Jmt vmjm w~ Wm J
*<;;•* nil *«4a4 kUa tietTM w M ursk ia sl»*r Lr«a ormtil*
n*kur|». £t	k«-
i»«Can ▼ rrtia ln l-ftoli: 1*	MU
■	pri milUnfv t*<i, ntrtil-a 3 «ota-
i>|tn j«, failMlM«, UkbM, i.-bniii«, Uvi-flt m
W-)l««nl, ld iuUii^d ralefi u»-4lato km eilnTta t krtUoa tui ta ai »otrvfta« M&a.
UraCas am: mMu m*. I. ar« 1 traj <c 5. n«hr; ▼ i4tktt I. ■)*■ traj *m I.	•>	«e M.
I KfatnkJ It 1. f^llit. 1 e posno M	— p*t«i94 mtma
— N« »euklto lai* la j '	mam*	Mlk<
i ------
Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zrfstavo, regalje, fddbene inStramente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete ure, verlilce, priveske; prstane Itd-, ne kupite prej nikjer, da tndl nas za cene vprašate. Cpra£anje tu stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje, i flMlke »rt vrst pošiljamo brezplačna PlSlte ponj.
_ _ IVAN PAJK & CO, 420 ChHtnixt StTMt^ w ; _	Conemaugh, Pa,
GLAS NARODA, 17. SKPT. 1918
t
Magdalenina kita ;
_ i
Francoski ipisal JEAN RAMEAU.
- i
24	(Nadaljevanje, j	'
Emilov obraz je posinel. — Malo se je opo*ekel ter rekel z zamolklim glasom :
—	Noža nimam.	I
—	O moj Bog! — je zajecal Silvere. — Ti ga nimaš? — Tn plat-' nenih hlač ter platnenega jopica tudi menda nimaš več? Tisto obleko mislim, katero si nosil prejšnji teden?
Emile ni odgovoril. Na široko je odprl usia ter začel z jati v Silve va.
—	Nesrečnež torej je res! — Ti si umoril Larouqa !	I
—	Molči! — je siknil Emile ter mu zaprl /"roko usta.	I
Stala sta si nasproti in si gledala v oči ter oba trepetala.
Toda Silvere ni mogel dolgo prenašati fanatičnega pogleda ?vo-' jf ga bolnega brala. — Obrnil se je vstran in zajecal:
O, moj Bog, kaj bi dal. da bi bil mrtev! — Zakaj nisi rajš1' mene umoril ?
Sel je v najtemnejši kot hleva iti začel bridko jokati.
Tedaj >e pa čjtil. tla se je Emile sklonil »»reko njega io mu začel' govoriti z mehkim glasom-
—	Brat, nikar ne bodi hud name. — Jaz. nisem slab človek, vrje-rni, da nisem. — -laz sem dokončal delo pravice in umoril onega, ki je mene moril. — To j*' vse.
- Kaj praviš T —
—	Umoril sem ga zato, ker mi je želel smrt.
—	Kako misliš tet
—	Naredil mi j«- Silvere. — < v bi mu jaz ne bil vzel življenja,
bi ga »>n meni.
—	To so v rave . _ Nisem »i mislil, da vrjameš \ kaj takega. Človek mora vrjeti ono, kar vidi s svojimi lastnimi očmi. —
Laro<pie me je že dv»» !eti poskušal unič ti. Ce bi ga ne bil umoril, bi bilo po meni. - Saj vendar veš, kako sem bil bolan prejšnji teden? — Pa me sedaj poglej! — Boljši sem in bolj krepak. — To je pa samo vsled teira. k«»r je moj sovražnik mrtev. — V osmih dneh bom zopet pel pri maši v Aigues Vives in po preteku štirinajsi h dni bom že začel delati \ kamnolomu. Hudega sem odrešen in bom o-stal pri življenju.
Ko je to govoril je ves trepetal v prijetnem razpoloženju in ma-hal / rokami naokoli. In svoje dokazovanj«- j.- zaključil z besedami:
—	Kaj me br «»a. če v»-do, ali če ne vedo! — Jaz nisem storil ničesar slabega. Okolico sem oprostil zlobnega psoglavea. Noben rodnik me ne bo obsodil!
—	Molči, nesrečnež molči! Nikar s«- ne proslavljaj s svojim zločinom. Nikdo bn imel usmiljenja teboj Videli so te namreč, da --i umoril Lamina in da -i ^kril nož z obleko vred. — Že danes ali jutri te lahko zapre, in tek svojega življenja boš dokončal na vi-sli ah. - Tvoj oče bo umr! same sramote. mi bomo onečaščeni. — K a j nam je storili? --Moj Hog. moj Bog. .loiiena pot nam ne preostaja.... V Španijo poht siliti'____ Ne. oblasti bi takoj kaj slu-'
tile. Obleko odk-.pati*--Zakaj?--Saj m, te vendar videli.j
—	K Jo me ie videl " (■os)K>d Itouniigas.
—	Ah !
Emile se je zr>m slil
silv.-re t'a o.-iro pagledal in uganil, kaj se odigrava v nje^o-duši. Nj.»eova duša je bila čista kot duša otroka in ni prizna-| vaia zločina za krivdo.	■
O. sedaj pa v. m Sedaj mi je pa ja-no. Rouinigas je vsega1
|l:r;v. — On te je prepričal, da si začaran in te prepričal, da te je' začaral Laroque.
—	Nikar ne govori tako! — je zapretil Emile — To ni res! — lioumigas ni ničesar napravil. — Niti besede ne smeš črhniti o tem! |
t Ali mi morda želiš smrt?
—	Ne. moj ubogi brat. jaz nočem tvoje smrti. — .Taz bi te le rad rešil. — Priznaj! — Rotim te pri spominu na najino pokojno mater!
'Ali si bil zadnje dni kaj pri Roumigasu? — Ali si ga vprašal za svet glede tvoje bolezni? — Poglej, na kolenih klečim pred teboj. — O. I.mile, govori, govori!	j
| — Na, pojdi stran! — TI nisi moj brat.	|
< — Ti si bil torej pri vračarjn? Tvoj glas mi razodeva, da si bil. — ! j — Ne. lazeš' Poumigas mi ni ničesar rekel. — Pri vsem peklu so i.i h ko zakolnem. da mi ni. — Pojdi! Ne vprašaj me več kaj takega, drugače ti bo gorje!	J I — Potem smo pa izgubljeni! — je vzklikni] Silvere obupno. — I Vsi smo v rokah te^a človeka: ti, jaz, oče in Jakobina! — O, moj I»og moj Bog!
Opotekal se je ob zidu in dospel v sobo svojega brata. — Tam j- sedel na skrinjo in milo zajokal.
I Na zemljo p* začel padati mrak. — Silvere je dvignil glavo in pogledal skozi okno. V vasi je bilo vse tiho, slišalo se je samo šumenje vode.
1 Silvere je stopil iz hiše ter začel stopati med mirnimi kočami. Noge so ga same od sebe nesle proti jami. — Ne. saj ni hotel. — Bog ve, če ga Jakobina ne pričakuje tam? V tem razpoloženju je pa ne !-mem videti Izogniti se ji mocara in je ne smem več ljubiti. — Moj Bog. kje bo vzel moč. iia bo doprinesel to v« Itko ž.rtev? Vsak sestanek bi bil nevaren Najmanjša besedica bi lahko prinesla res iiico na dan.
—	O. — je misl i sam pri sebi — pobegniti moram. — Skrivati ii ne bom mogel, kaj se je zgodilo. — Ali naj i; povem, kaj naju loči in naj pri tem umreni same sramote? — Da, pobegniti moram. Kaj bi se zgodilo, če bi zvedela, da sem brat morilca? Morda bi >e hotela vseeno poro« iti z menoj in v tem slučaju bi Rouinigas naznanil mojega brata. — Pobegniti moram in sicer za vedno. — Ona me bo smatrala za nezvestega človeka ali pa za norca. - In danes zjutraj sva se zaročila! O moj Bog, usmili se me!
Zdelo se mu j«', da je pogreznjen v brezno bridkosti. Življenje se mu je zdelo p:is1a brezupna steza skozi puščavo.
—	O. moj Bog, usmili se me! — je ponavljal od časa do časa ter si vil roke.
Zatem se je d« 'go časn klatil po okolici. L'e je bil slučajno tru-di n, je sedel na kamen ter si podprl z rokama glavo. — Noč je bila mrzla, ker ni imel plašča, ga je včasih mraz pretresel. — Toda, kaj bi mu škodoval mraz in utrujenost ?
V votlino se ni vrnil, boječ se. da bi ne srečal tam Jakohine Počasi so vstajale zvezde, muren je čvrčal v travi. — Pred njim je Mabi smreka. O. pod to smreko sta sedela z Jakobino! — Tedaj je upal in je bil trdno prepričan, da bo po štirih letih njegova!
O. in vendar je čutil njen poljub, njen sladak poljub na svojih i-smicah. In ustnice, ki so se dotaknile njegovih, bodo poljubovale iir.igega. — Ta misei ga je tako zarezala v srce. da je vstal in se cdpravil.
—	Da. Jakobino hoče še enkrat videti! — Da. videti jo hoče. j r. jegova mora biti. za vedno njegova! — Kaj staga brigala Roumi-
iras in Emile! — Jrvi jo hoče izročiti svojemu sinu. drugi bo pa ,umrl na vislicah.
—	Jaz dobro vem. da me bo Jakobina kljub temu ljubila — je r- ke! Silvere. — In .e bi bila slučajno ona sestra morilca, ali bi jo
jja/ kaj manj ljubi'. ' — Da. vse ji moram povedati. Na vsak način ' jo moram videt i!
t — Toda. ibbe mo ne bo hotel videti. — je nadaljeval sam prt
sebi. — Družina Bordesov ne bo nikdar dovolila, da bi bil morilcev il»r-it Jakobinin mo*. — In pa tudi. če bi bila Jakobina pripravljena sprejeti njegovo ime, ali bi se ji ne moral on odpovedati t
—	Da. — je pomislil Silvere — jaz jo preveč ljubim, da bi jo |spravil v tako nesrečo. — Pod noben m pogojem ne morem dovoliti, da bi postala inoja žena. — Ona bi imela pravico sovražiti moža. ki je brat moriica. — Ne, ne. Jakobina. midva se ne smeva ljubili. — Tudi ti boš trpela, toda to tvoje trpljenje bo le začasno. _
Dobila boš pošteenga nrladen.ča iz poštene družine, katerega boš j lahko vzela za moža. ne da bi zardela.
O tem je premišljeval in jokal. — Tn jokal je tako dolgo, da se začeli žareti vrhunci gora v jutranji zori.
! — Ne, jaz ne smem več misliti nanjo, ne smem in ne smem.
Odpravil se je na vrh Gargosa. kjer je hotel Še enkrat preživeti par ur v s adkih spomin h.
Po dolgotrajnem premišljevanju je sklenil, da mu ni v vasi več obstanka, da ne sme več stopiti Jakobini pred oči in <la mora izginiti za vedno.
Protoi večeru se je vrnil in začel sedlati svojega o*la
—	Le pogasi s žejo, Moussn — je mrmral in dohro s* nnjej. Zdaj naju čakajo hudi časi
Naenkrat *e je na ozrl. V mraku je opazil belr. postavo _ Pt-i-
h.^jala je Jakobina v brli obieki, ravnotako kot onega večera.
Silvere se j,- zravnal in je čutil, kako ga je pretreslo po všen. t.desn.
j
'Dalje prihodnjič.^
T<ad bi izvedel za moje sosede in t«, za ANTONA LOK N AR, SLAVKA i n ANTONA KRIŽ iz seja Loknarjf, občina t'abar na Hrvatskem, ter za ŠTEFANA POJE ali pa Mernjavčev šteTan iz Vrabča. podoinače Berbon, nastanjen v T ro peta h občina l abar. Ne iščoin jih zartfeli kake j stvari, rad bi le vedel, kje se nahajajo, zato prosim rojake, da mi javijo, kdor za nje ve. ali se ni i naj -pa sami ja-vijo. — Frank Ožbolt Križman, Staves (amp, P. O. M it el line r. La. (17-1!J—9) i--:--
Prav rad bi izvedel za svojega svaka JOHNA KRALJ, doma iz vasi Podzemelj, ter od mojega soproga bratranca JOSEPH A (.LSI! H. doma i/ Št. Jurja pri Grosupljem na Dolenjskem. Pred letom dni sta se nahajala v ( levelandu- Ohio. Prav rad bi zvedel za nju naslov: John Gre-bentz. Box 904. Ely, .Minn. 1 (17-10— 9>	■
WŠS1 iWsS (WsSl !WŠ3 jwss] jwsgl "vvššl |W55| jWŠŠ] !W53 [WIS] [WsS
Rad bi izvedel za naslov svojih •prijateljev JOHN ECIMOVK , ki se nahaja nekje v Henpil, Te*as. SIMON in MARKO LIKER. Vs-i trije so i/ Ravne gore in naj se javijo na ta naslov:' Simon Janes. Htll E. ('••). St..
Cleveland, Ohio, j __
Kje je FRANK LACHNIKAR ' Dne 4. septembra je odšel z doma proti New Yorku in sedaj sem v skrbeh, če so mu je kaj pripetilo, ker ne dobim nobenega glasu ml njega. Mi dva sva bila skupaj na 2-">l K. -trd St., Chester. Pa. Prosim sa. da se mi javi, ali pa če kilo ve naj naznani njegovi ženi: Mrs Mary La eh ni k ar. 154 Fayette St., Pbillinsbnrg. N.J. (17-10—9)
SVARILO.
Varujte se, rojaki v W enatehee, W.Mwh., in oS-.oliei tička, ki sliši in ime Anton Jurkovieh in ki živi v. (Monitorju. Wash. Zdaj se bliža' |čas za obiranje jabolk. Kamor. pride, olnekuje in laže ter gleda,' da se skrega tpkrat. ko je treba plačati. On ne pust.i v miru nobenega. pofem najsi bo že Slovenec ali r>n f vjee — John Salamon. Monitor, Wash.	(14-17—0)
Spodaj podpisani bi rad izvedel I za naslov MAKSA OSTRELItV Svoječasno je bival na Breezy Hill. Kansas, kjer ima svojo hi- I šo. in od tu je šel v Snebovgan. j Wis. Kje se sedaj nahaja, nc 1 vem. slišal sem pt. da je v Ohio j ali pa 1'eunsvlvaniji. Če kdo ve, naj mi nazuaaii, ali če sam čita, naj mi piše. ker imam kupca za njegovo hišo, da se potrebno uredi. — John Dohraue. Box 40, Franklin, Kansas. (14-17—0}
Želim izvedeti za naslov JOHNA GASSER, doma iz vasi Ravna, fara Sorica. Preti 4. leti sva bila skupaj v Minnesoti. sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sani trglasi. Geo. Rejc, Box 485, Thomas. | W. Va.	(14-17—0)
Iščem svojega brata ANDREJA j VIDER G AR, doma iz vasi Zgornji Kašelj it. 2, občina Devica Marija v Polju pri Zalogu na Kranjskem. Prosim, "e kdo ve, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oslasi svoji se-siri. Mrs. Ivanka Kotnik, 1800 Menard St., Saint Louis Mo. (14-17—0)
Iščem v italjanskem, francoskem ali ruske in ujetništvu svoja dva sina FRANCETA in JANEZA ŠUSTER. doma iz Komenda pri Kamniku Živela sta. v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Prosim rojake v raznih ujetJiištvih, če kdo kaj ve, da mi javi, ker bi njima raa kaj pomagal. Za u-slugo se že vnaprej zahvaljujem in tudi primerno nagrado mu bom dal. — Frank Šuster (krojač), 5351 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio, XL S. America. (12-25—iD
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal
j Mr. JANKO PLEfiKO
teT pobiral naročnino, zato ga ro-| jakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi «ikon.
Upravništvo Glasa Naroda.
Varčevanje -- poglavitna naloga...
Voditelji naše velike republike in njim na *e lu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno- * ;	sti, privesti to deželo h končni zmagi.
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	' f ('
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da im amo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.
;	EVROPA JE IZČRPANA.
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	'	' ' '»'i
!	Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo Izpre vi deli, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Sttelite in kupujte vojno-varčevalne znamkel
Sedaj lahko kupi	Leta 1923 bo vsaka
vsakdo	posamezna
w.s. s. BUY W. S. S. w.s. s.
za nizko ceno:	vredna:
$4.20	$5.00
i ■ »
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevatL Ce sledite in kuiraiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.
ME SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi ZO VOJNO. Toda ali ste še pomislili, kaj bi se zgodilo, CE BI JO IZGUBILI?
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem ozira	'
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —	'^'V _ * * ' T
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?	~	^ ' J
Nekdo je rekel: Ce bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli.