St. 221 MtiHiMBl ^oiifflcnu Številka 20 cent. Letnik XLVIII bhija. Uvseuii iiiikcc« At 20, L te se tpr Ant«a OcrbtcJ —' sa mesec L 2a i—catvo ijitraj. UradaiKvo: ulica w Piaat^ ' •• f»wjaJo ^ i vračaj ladajaU1 - * Edinost. Tlak - ^ pol teta I Teltioa tuadaiarr . ^n H. 11-V- cDINOST Številke v Trsta tn okolid po 20 cent — Oglasi sa raftmsjt f «e kolona (72 jul) — Oglasi togima« ta obrtnikov km po 40 oaal aabvale, puil—lrs is vabila po l 1.—, oglasi denarnih nniof po L S. — MaU oglasi po 20 etat besedo, najmanj pa L X — Oglasi to reklamadja sc poV^cJo isfcljiično spnri Edinosti, v Trsta, alka trn, Pran&ška AsUkaga Im. 201L MirtiojJi. — Ttkfcs artdnUttvi In oprava 1147. Kako nas je Avstrija - ljubila ! Italijani nam često očitajo, kako da je nas, tukajšnje Jugoslovene, ustvarila Avstrija, kako da nas je milovala, nas obsipala z vsemi možnimi milostmi, in vse to — seveda — na škodo Italijanov, naših sodeželanov. Z eno besedo: kako smo bili mi ljubljenci, naravnost Benjamini Avstrije. To so našim novim gospodarjem vtepK v glavo naši prejšnji sodeželani in «prija-telji». Naši gospodarji pa so «popili» še druge stvari, ki so se jim nakopale iz istega izvora. Ker pa ne„ bi radi ostali dolirai ~e enim, ne drugim, podati hočemo danes le nekoliko črtic, iz katerih bo jasno kakor solnce, kako <-.rada» je Avstrija — milovala istrske Jugoslovene. Ko se je pred petdesetimi leti zahtevalo id avstrijskih ministrov, naj pomagajo to?i siromašnemu in zapuščenemu ljudstvu Istre, so odgovorili zanieljivo: Mari so v Istri Hrvatje?. . . Na to neumno in brezohrazno avstrijsko vprašanje je / odgovoril hrvatski narod Istre s tem, da je že leta i873, poslal v dunajski parlament svojega človeka, pokojnega dra. Dinka Vitezica. Ta naš prvi poslanec je branil na Dunaju pravice našega tlačenega naroda tako odločno in neustrašeno, da so Italijani in Nemci napeli vse sile, da bi ga onemogočili. Vitezić pa je bil na radost vseh istrskih Slovanov tudi leta 1879. izvoljen in poslan na Dunaj. Nato je tržaški namestnik Depretis storil vse možno, da bi Vitezica premamil in ga odstranil iz državnega zbora in iz Istre. Ali vse brez uspeha. Toda Vitezić je bil poleg tega tudi višji svetnik in prokurator Dalmacije, torej človek v cesarski državni službi- In avstrijska vlada se je radi njegovega narodnega dela v Istri maščevala nad njim s tem, da ga je leta 1884. vrgla v pokoj ter je s tem najboljše pokazala, kako smo ji mi, mi istrski Jugosloveni, bili prirasli k srcu! Drug primer: V tistem času je imela Istra še enega narodnega delavca, ki je bil poleg tega tudi državni uradnik. To je bil Vekoslav Spinčič, v tisti dobi profesor na učiteljišču v Kopru. V prvi vrsti se je trudil, da je dolžnosti svojega poklica vršil čim točneje in vestneje. Kar pa mu je ostajalo svobodnega časa, ga je porabljal v dobro svojega naroda. Hrvatje m Slovenci so takoj spoznali v njem svojega pravega človeka, pa so ga izvolili v deželni zbor v Poreču. Tu je Spinčič na obrambi pravic svojega naroda nastopal energično. To pa ni bilo po volji ne Italijanom ne dunajski kamarili. Da bi se ga rešili, so ga leta 1866. premestili v Gorico na tamošnje žensko učiteljišče. Računali so, da so mu s tem odtegnili aktivno in pasivno volilno pravico v Istri. Prevarili so se. Spinčič je kot častni občan Kastva užival to pravico čudi nadalje, tako da ga je leta 1891. hvaležni narod izvolil v dunajski parlament, da tam brani njegove prezirane pravice. Toda tržaški namestnik Rinaidini, ki je bil ljut sovražnik vsega, kar je bilo slovansko, ni miroval. Niso mirovali niti dunajski ministri, marveč so le iskali priliko, da se rešijo neljubega jim Spinčiča. Taka prilika se jim je hirro ponudila. Istega leta 1891. je spremil profesor Spinčič nekoliko Istranov na jubibjno razstavo v Zagrebu in je imel tam političen govor. Kot poslanec je užival imunitetno pravico, ali dunajska vlada je kljub temu postopala proti njemu. Ni ga umirovila ka- kor Vitezica, ampak ga je enostavno — odstavila iz službe!! Vidite: tako je Avstrija milovala istrske Jugoslovene! Se en primer, Po ljudskem štetju, ki so ga po veliki večini vršile italijanske in avstrijske oblasti, je bilo Jugoslovenov v Istri okoli dve tretjini napram eni tretjini Italijanov. Ta tretjina Italijanov je imela v Istri več srednjih šol v svojem jeziku, dočim Hrvatje in Slovenci niso imeli-.. niti ene!! Naš pokojni poslanec dr- Vitezić je zahteval že leta 1873., da se za istrske Jugoslovene otvori v Pazinu hrvatska gimnazija- Toda dunajska oblastva,so se srdito upirala proti temu* Od tegaj ni minilo ieto, da ne bi se bila z naše strani dunajska vlada pozivata, naj otvori v Pazinu hrvatsko gimnazijo, ali Nemci so ostajali gluhi na vse prošnje in resolucije naših ljudi. Šele začetkom šolskega leta 1899— 1900. je bil. otvorjen v Pazinu prvi gimna-zijalni razred s hrvatskim učnim jezikom, a to pomeni, da so se morali naši za to naravno in povsem malo pravico boriti polnih 26 let!! Tako je bilo tudi z ljudskimi šolami. Koliko truda, muke in borbe, predno se je cesarsko-kraljeva gospoda uklonila, da je v kaki čisto naši vasi odprla po eno hrvatsko ali slovensko šolo! in koliko pehanja je imela z istimi ljudmi tudi naša « Družba sv. Cirila: in Metoda za Istro*! Koliko natezanja je trebalo, predno so nam dopustili, da s svojim denarjem odpremo kako šolo, kako malo in nedolžno otroško zavetišče! Spominjamo se, kako so nekoč odložili otvoritev neke naše šole samo zato, ker ni prišel iz Trsta pravočasno — pljuval-nik!! A znano je bilo, da v vseh istrskih šolah, italijanskih in hrvatskih, ni bilo v tistem , času (in menda jih ni tudi danes) vsega skupaj niti pet pljuvalnikov. (Mimogrede naj omenimo, da je nekje v devetdesetih letih povzdignil proti naši Družbi svoj glas tedanji italijanski ministrski predsednik — Francesco Crispi! Glej njegove «Memorie»!) A kaj naj rečemo o našem cerkvenem jeziku, ki ga je Franc Jože! tako strašno preganjal! In kaj o uradnem jeziku v uradih?! Koliko muke in protestov je trebalo, dokler je bilo dovoljeno našim ljudem, da so se mogli po uradih posluževati svojega rojstnega jezika! In kje so tisti satrapi, okrajni glavarji j Jetmar ji, Gumeri, Elušeki, Lasciati, ' Melzi in toliki drugi zatiralci našega naroda? Vsa preganjanja, vse strahote — sploh vse, kar so počenjali ti Nemci — vse je bilo po ukazu cesarske in kraljeve vlade na Dunaju. Mi smo biH za te ljudi in za cesarja Franca Jožefa — Slovani, prav za prav panslovani — a poznano je, aa se niso ničesar toliko plašili, kakor panslavizma. Altroche Beniamini deirAustria! vzklika upravičeno «Istarska Riječ*, po katere eni zadnjih številk posnemamo gornje temeljite in umestne zavrnitve takih naravnost nezaslišanih in hinavskih očitanj in podtikanj, ki jih mečejo proti nam naši domači Italijani. Kdor se hoče seznaniti z Benjamini pokojne Avstrije, naj jih išče v krogu bivšega deželnega glavarja, gospoda Ludovika Rizzi in njegovih tovariševi... Vprašati bi utegnil kdo: Kako ste se mogli vi Hrvati in Slovenci Istre, Trsta in Gorice vendar ohraniti? Odgovor je kaj kratek: Pritisnuto jače, sve to više skače... ker je precej angažirana v ruhrskem vprašanju in je treba napram Italiji uravnati stališče Francije. Francija pa želi, da se spor z Italijo mirno reši in izravna. Namestnik zunanjega ministra, minister dr. Ninko Perić je na to prečital vsa zunanjemu ministrstvu došla poročila o delovanju paritetne komisije in o novih italijanskih zahtevah. Med drugim je ugotovil, da jugosL vlada še ni prejela odgovora iz Rima na njen predlog, aa naj se reški problem predloži v razsojo mednarodnemu razsodišču. Splošno razpoloženje v rimskih oficijelnih krogih pa je, da se to vprašanje čimpreje likvidira in spravi z dnevnega reda« Poročilo dalje kratko začrtava italijanske zahteve glede administracije Reke, Baroša in Delte. Ves čas razpok ve se je kralj zelo in intenzivno interesira! za vsako podrobnost. Ta seja ministrskega sveta na dvoru ni donesla nikakih končnoveljavnih sklepov. Sklenjeno je bilo le, da se brzojavnim potom odpošljejo nova navodila poslaniku g. Antonijeviču v Rim- V političnih, dobro informiranih krogih pa zatrjujejo, da je ministrski svet odložil odločitev radi tega, ker je vsak moment pričakovati prijateljskega posredovanja Francije in ostalih velesil. Jugoslovenska vlada še vedno dalje vztraja pri načelih, začrtanih v rapallski pogodbi in v santa-margeritskih konvencijah. Njeno stališče je tudi, da se ima to vprašanje v skrajnem slučaju napetosti rešiti pred mednarodnim razsodiščem pod predsedstvom predsednika Švicarske zvezne republike. Ta spor pa sedaj nikakor ne spada pred forum Društva narodov, ker rapallska pogodba do danes še ni pri njem registrirana in radi tega tudi ne more Društvo brez predhodne registracije posegati v rešitev spora, razen v slučajih, ki so dolo- čeni v statutu, če pride med obema državama do resnega konflikta. Vlada je dalje sklenila, da se odpošljejo zunanjemu ministru v Ženevi dr. Ntnčiću posebna 'navodila, da sondira teren pri Društvu narodov in da prouči razpoloženje raznih zastopnikov, ako je potrebno, da se rapallska pogodba registrira. Ministrski svet je dalje kratko razpravljal o grško-italijanskem konfliktu. To vprašanje je sedaj stopilo v ozadje. Ker se vprašanje nahaja v stanju končne likvidacije, jugosl. vlada sedaj ni v tem vprašanju tako angažirana. Ministrski svet je vzel na znanje poročilo o končni ureditvi solunskega vprašanja. Konvencija o svobodni *coni v Solunu se ima takoj po povratku prometnega ministra dr. Velizarja Jankoviča in trgovinskega ministra dr. Kojiča iz Soluna podpisati in predložiti narodni skupščini v odobrenje. Notranji minister Vujičič je za tem poročal o notranjepolitični situaciji. Kralj se je zelo zanimal za sedanji parlamentarni položaj, za nadaljni program parlamentarnega dela ter je izrekel željo, da se ima invalidski zakon predložiti narodni skup' ščini v najkrajšem času v razpravo. Razgovor je bil tudi o hrvatskih prilikah ter se je ugotovilo, da Radičeva akcija v inozemstvu ni uspela. Notranji minister je končno naznanil poročilo o javni varnosti v južnih krajih. Po nekaterih vesteh je makedonski revolucionarni komite pripravljal nove vpade v Južno Srbijo. Sedaj pa prihajajo poročila, da je makedonski komite začasno to akcijo ustavil, ker pričakuje končnega rezultata volitev v bolgarsko narodno sobranje. Makedonski komite pričakuje, da bo pri teh volitvah dobil med bolgarskim narodom znatno moralno podporo in večino- Kralj Alfonz odobrava pokret uojaM krogov ftorita pod predsestvom gen Sestava vojaškega cttrek-Da Rivera MADRID, 15. Kralj je poveril generalu Primo de Rivera nalog, da sestavi novo vlado. De Rivera j»; predlagal vojaški direktorij; kralj je predlog tudi sprejel. Direktorij je sestav.jen iz generalov De Rivera (predsednik), Daban, Darro, Caval-canti in Bereuguer. Obsedno stanje bo Er oglas eno po vsem Španskem, a le za ratek čas. y, ___ Zunanji minister se zatekel na* Francosko PARIZ, 15L Španski minister za zunanje zadeve Alba je zapustil S. Sebastiano sinoči popolnoma preoblečen« Tamošnjim listom je podal izjave o vzroku svoje ostavke. Minister je prispel v Biaritz, ki je že na francoskih tleh, kjer so ga spoznali. Sprejeti ni hotel nikogar. GIBANJE NIMA SEPARATISTIČNEGA ZNAČAJA MADRID, 15. Spor med vlado in vojaškimi krogi je trajal že dolgo. Dobrega poznavalca političnih razmer na Španskem zadnji dogodki niso mogli torej presenetiti- Vlada je bila na nogah komaj 10 dni. Ta čas ni zadostoval niti za konsolidacijo vlade same, kaj šele za rešitev maroškega vprašanja, ki je povzročilo demisijo prejšnje vlade. Tako so vojaški oblastveniki očitali tudi tej vladi, da ne zna odločno nastopiti za končnoveljavno rešitev maroške krize ter da se je postavila kljub nasprotnim svetom Glavnega stana v popolno defenzivo. Vojaški krogi so dolžiH ministrskega predsednika Alhu-cenasa, da v zadnjem času nalašč cinca in se dela, kakor da je že sprejel načrt Glavnega stana za ofenzivo v Maroku, samo da bi tako prišel čas za sklicanje «Cortes», katerim bi on lahko prikazal svojo kolonijalno politiko kot politiko šte-denja. Vojaškim krogom je bilo tudi znano, da namerava finančni minister še skrčiti fonde za akcijo v Maroku. Nezadovoljstvu, ki ga je povzročilo večno odlašanje rešitve maroškega vprašanja, pri katerem je bila v igri narodna čast, so se pridružile še razne spletkarije domače ožje politike; med temi je bilo n. pr. vprašanje imenovanja novega civilnega guvernerja ▼ Barcelloni. Na to mesto je imel priti baje mož, ki ni bil po volji generalnemu kapitanu De Rivera; in ravno v torek, pred izbruhom vstaje, se je De Rivera povrnil iz Madrida s to vestjo, ki ga je tako razkačila, da je prišla njegova potrpežljivost do vrhunca in da je naslednjega dne dal znamenje za vstajo. Radi tega bi sodil popolnoma napačno, kdor bi smatral novo gibanje za gibanje, ki ima separatistične cilje pred seboj, t. j- ločitev katalonskih pokrajin od Madrida; nasprotno, vojaki so se hoteli upreti politiki, ki je bila po njihovem mnenju preveč popustljiva napram separatističnemu gibanju in komunizmu, in ohraniti s silo edinstvenost monarhije, o kateri so sodili, da je bila kompromitirana po politiki popustljivosti s strani liberalne koalicije. V bistvu je gibanje protiliberalno, protikomunistično in protiseparatistično, torej militarističiio-monarhistično in na vsak način precej podobno fašistovskemu pohodu na Rim. Seveda je zelo dvomljivo, ali se bo ta prevrat tako zaključil kakor ▼ Italiji Po zadnjih vesteh lahko sklepamo, da je raz* voj gibanja popolnoma analogen razvoju pohoda na Rim: kralj se je vdal uporni- Konradi je v tem pismu poaai prav kom, jim poveril sestavo nove vlade, vse | jasno sliko o samem sebi« o Reki se bodo nadaljevalo Jugoslovanski člani paritetne komisije so še vrnili v Rim. — Napetost sa je znatno polegla. — Podrobnosti o kronskem svetu v fielgradu RIM, 15. Včeraj so se vrnili v Rim jugo-slovenski člani paritetne komisije, katera je sklicana za danes k plenarni seji. Kakor se zatrjuje, bo dr. Rybar sporočil odgovor jugoslovenske vlade na zadnja italijanske predloge. Danes je imelo jugoslovensko odposlanstvo posvetovanje v palači Chigi, katero je trajalo okoli eno uro. Kakor se zagotavlja v obveščenih krogih, je dr. Rybar sporočil komisiji pojasnila svoje vlade, iz katerih da je razvidno, da je jugosloven-•Ua vlada pripravljena nadaljevati pogajanja. BEOGRAD, 15. Agencija Avala poroča: Italijanski poslanik je obvestil jugoslovensko vlado, da je rimski kabinet glede reškega vprašanja pripravljen obnoviti direktna pogajanja med obema državama. V političnih krogih vlada glede reškega vprašanja optimizem, vendar se drže sklepi vlade v največji tajnosti. «Poiitika» javlja: Vlada je prepričana, da zaenkrat na Reki ne pride do nikakih sprememb, kar znači, da Italija ne namerava sedaj predvzemati nobene akcije, ki bi vodila k aneksiji Reke. 15. september, tako se trdi v vladnih krogih — ne znači nikakršno prekinjen je z Italijo. Definitivna rešitev o usodi Reke se odloži in 15. septembra se ima samo konstatirati, da pogajanja med Jugoslavijo in Italijo niso prekinjena. Čuje se, da so tudi jugosl. poslaniku v Rimu poslane instrukcije v tem smislu. Pogajanja bi se imela nadaljevati šele čez ne-kai časa. kadar se duhovi nekoliko pomi- rijo. Z druge strani pa je treba pripomniti, da je dobil dr. Ninčič instrukcijo, da čim preje registrira rapallsko pogodbo pri Zvezi narodov. Včeraj opoldne je jugosl, vlada izdala nastopni komunike: «Vse vesti, ki so zadnje dni bile dane v javnost o napetem položaju med kraljevino SHS in Italijo kot posledica prekinjenja dela paritetne komisije, so neosnovane. Razpoloženje za sporazum, ki vlada pri obeh državah, je ostalo neizpremenjeno*. Snoči je brezžična postaja sprejela nastopni radio iz Londona: Danes je razpoloženje glede vprašanja Reke mnogo ugodnejše. Zdi se, da je v tem vprašanju doseženo popolno soglasje med Anglijo in Francijo ter da je s tem odklonjena nevarnost vsake težje komplikacije radi Reke. BEOGRAD, 15. Že dopoldne ob 9. je kralj izrazil željo, da naj se skliče seja ministrskega sveta pod njegovim predsedstvom. Na dvor so bili tekom dopoldneva takoj pozvani vsi ministri. Na seji je bila najbolj živahna debata o Reki. Po vsem je sedaj opažati, da stopa reško vprašanje v končno odločilno fazo.! Ministrski predsednik Nikola Pašić je kralju na seji poročal zelo obširno o svojem potovanju v Pariz, o razgovorih s francoskim ministrskim predsednikom Poinca-rejem, italijanskim poslanikom grofom Avezzanom in angleškim poslovnim odpravnikom Crewe-jem. V svojem poročilu je g. Pašić omenil tudi stališče Francije, lri sa ne bi rada do skrainosti eksoonirala. vojaštvo je na njihovi strani, gibanje se širi z velikansko naglico po vsej državi. Tu nastaja pa vprašanje, ali bo znala nova vlada izpeljati svoj načrt tako, da ne bo pri tem trpela državna ustava. In ravno v tej točki se bosta značaja gibanj na Španskem in v Italiji bržkone vsaj deloma križala. Tako imamo sedaj v Madridu vlado direktorija, v kateri so zastopani sami>generali. In kdo bi mogel danes tr-» diti, da ne pride na Španskem lahko do prave vojaške diktature? Ako smemo verjeti generalu De Rivera, ki je zatrdil, da je direktorij samo začasen, lahko u-pamo, da ne pride do tega. De Rivera je gibanje tako-Ie označil: «To gibanje stremi za izčiščenjem politike, da postane na ta način poštena, za natančno uporabo zakona; dalje ima gibanje namen ustaviti zapravljanje, zagotoviti delavstvu varnost in doseči, da se takoj ugotovi odgovornost za dogodke v Maroku Pred razpravo o umoru uoroukesa Morilec Mauricij Conradi LAUSANNE, 15. Razprava proti morilcu Vorovskega, ruskega zastopnika na lausannski konferenci, bo pričela 5. novembra. Morilec Mauricij Conradi mirno čaka v tukajšnji ječi trenutka, ko bo stopil pred sodnika. Ta hladnokrvnost se izraža v pismu, ki ga je pred kratkim poslal Conradi preiskovalnemu sodniku; v tem pismu je Conradi tudi podal glavne podatke o svojem življenju. Conradi je švicarski državljan; a rojen in vzgojen je bil v Petrogradu. Ko je dokončal srednje šole, se je vpisal na tehnično visoko šolo. Toda vojska ga je prehitela, predno je dokončal študije. Dasi je bil švicarski državljan, je prostovoljno vstopil v rusko armado. Dovršil je častniško šolo v Petrogradu z zelo dobrim uspehom, tako da je ostal v šoli za inštruktorja, dokler ni odšel s posebnim carjevim dovoljenjem na bojišče. Po izbruhu revolucije je prešel s kakimi 500 Častniki, ki so ostali še nadalje zavezniški grijatelji, rusko mejo ter se v Jassyju na jomunskem pripravljal, da s svojimi tovariši udari preko Besarabije proti Kavkazu, da se tam pridruži protiboljševiški armadi pod poveljstvom Kornilova. To se mu je po hudih bojih z bolševiškimi četami tudi posrečilo. Tri leta pozneje se je zatekel s svojo ženo v Turčjio, odkoder |e odšel v Švico. Svoj čin utemeljuje Conradi tako-le: Moj oče je umrl zalezovan od bolševikov, brata so ustrelili L 1918. Jaz ne pripadam nobeni stranki, ne v Švici, ne v kaki drugi državi; kar sem storil, sem storil iz pre- Sričanja, da bo umor enega samega člana olševiške vlade V pomenil korak naprej proti človeški blaginji, iz prepričanja, da bo moj čin služil kot zgled drugim možem vzvišenih misli in da bo to prva resna akcija, ki bo spravila to medn. kriminalno kliko k čuječnosti. Ako bi bilo tu v Švici več takih internacijonaHstov, bi jih takoj uničil vse. Mogoče, da bodo edino naši potomci mogli razumeti moj Čin in mi bodo hvaležni« da sem pričel boj proti «onim». Zadovoljen sem, dasi sem storil s tem le malo za splošno blaginjo človeštva. In tako mi Bog pomagaj l* Conradi je v tem pismu podal Hossoilnljev obisk o Torina Uspeh italijanske razstave v Moskvi. RIM, 15. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včeraj poplodne ob 18. uri turinskeg« prefekta kom. PaWierija in prefekturnega komisarja iz istega mesta kom. La Via. Razgo^ voru je prisostvoval tudi notranji podminister Finzi. Kom. Via je ponovil ministrskemu predi sedniku uradno povabilo turinskega mesta, da ga obišče dne 20. septembra. Ministrski predi sednik je izjavil, da sprejema z veseljem pon vabilo in nato je bil določen razpored. Musso-. linijevega obiska v glavnem mestu Piemonla. Ministrski predsednik odpotuje iz Rima dn« 19. t m. zvečer in pride v Turin 20. t. m. zjutraj. Spremljali ga bodo prav gotovo podminister za notranje zadeve Finzi in glavni ravnatelj varstvene službe general De Bono ter najbrže tudi finančni minister Dc Štefani in mornariški minister Thaon de Reve!. Dne 20. t. m. se udeleži ministrski predsednik otvoritve prehoda skozi- kr. vrt. Nato se bo vršil njemu v čast svečan sprejem v mcslni hiši, potem bo sledila parada narodne milicije, zaseben obisk v krožku Wistt odkritje spominske plošče zlatosvetinjcem pokrajine z otvoritvenim govorom Bosellija, uradna pojedina v Hotel d'Europa in končno defiliranje delavskih sindikatov in oakijada. Razpored za 21. t. m. obsega sledeče točke: Otvoritev mednarodne razstave za iznajdbe In napredek v industriji, odkritje spominske plošče v tobačni tovarni v počastitev spomina delavcev, ki so padli v vojni, obisk v tvornicah «Fiat», sprejem političnih tajnikov fašjev pokrajine v prefekturi, obisk državne papirnice in končno svečan sprejem v sedežu turinskega fašja. Ministrski predsednik se povrne v Rim dne 2. t. m. predpoldne. Ob 19. uri je potem sprejel ministrski pred-; sednik predsednika društva za industrijo in zunanjo trgovino kom. Gavazzi-ja in g. iMa-vrinottija. ' G. Marinotti ee je pred kratkim povrnil iz Moskve, kamor je bil šel, da pri-; sostvuje otvoritvi italijanskega oddelka na veliki vseruski razstavi. Ministrskemu svetu je podrobno poročal o razstavi s posebnim jjzlrom na ital. oddelek. Naglasil jc, da vihra na italijanskem paviljonu italijanska zastava in da je italijanska izložba napravila najboljši ytis. Razstavljeni so izdelki mnogih tvrdk, med katerimi Fiat, Pirelli, Tosi, MarelH, Rossi, Rosa-Camella, Pavesi-Talotti, Codevilla-Cc-. riani, Martini e Rossi, Florio, La Perugina, Bonatti itd. Velik motor neke italijanske tvrdk e proizvaja energijo za razsvetljavo ne samo italijanskega, temveč tudi vseh drugih inozemskih paviljonov. Italijanski paviljon je največji med inozemskimi in razstavni odbor ga je enoglasno priznal za najboljšega. Paviljon so obiskale najvišje osebe iz krogov ruske vlade. Skratka — je zaključil g. Marinotti svoje poročilo — italijanski oddelek na vseruski razstavi je imel popoln uspeh. Ministrski predsednik se je zahvalil koin. Gavazziju in Alarinottiju za njun obisk in za /ijun trud, s katerim sta pripomogla k uspehu italijanske izložbe v Moskvi. Italija —< |e izjavil Mussolini — nima nikakih gospodarstvenih sporov z Rusijo. Gospodarstveno zbliževanje med obema državama bi se lahko nadalje razvijalo — brez vsakega političnega vmešavanja — na. način, da bi bili zavarovani interesi obeh dežel. Povišanje železniških tarifov odobreno od minisierskoga sveta RIM, 15. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet odobril odlok za povišanja železniških tarifov, ki bo stopil v veljavo z dnem, ko bo objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale». Na podlagi predvojnih cen iznašajo poviški za osebni promet 220% za prvi in drugi razred in 200 % za tretji razred. Naročnikom se cene zvišajo za 230% v prvem in drugem razredu, za 210% v tretjem razredu. V izogib napačnega umevanja tega odloka poroča visoki komisar za železnice, da gre tu za poviške na podlagi sedanjih železniških tarifov v meri 15 £ za tretji razred in 6.6% za drugi razred, medtem ko ostanejo cen« za prvi razred neizpreme-njene. Za promet med središči posameznih pokrajin na eni in glavnim mestom dotične dežele na drugi strani se bodo med postajami v polumeru 100 kilometrov zopet uvedli listki «tour-retour» s 15% znižanjem na srednje cene osebnih in brzo-vlakov. Ravnodušnost francoskega tiska po rešitvi italijansko-grškega spora PARIZ, 15. Veliki listi se le na kratko bavijo z znano noto poslaniške konference, ki je bila včeraj odposlana Grčiji in Društvu narodov. Oba pogoja, na podlagi katerih je bil dosežen sporazum ne brea odpora angleškega poslanika, dajata po mnenju «Matlna» polno zadoščenje Italiji, akoravno izključujeta vsak dvom glede dneva izpraznitve Krfa, kar pomeni, da je tudi stališče Anglije prišlo do gotove veljave. Poslaniška konferenca je torej znala hoditi srednjo pot ter tako definitivno rešila nevaren konflikt, «Petit Journal« pravi, da pomeni rj«* šitev konference popuščanje, kojega stro* ške nosi Grčija. Italija bo dobila za ško^ do, ki jo je utrpela, moralno in materi* jalno zadoščenje, ne da bi pri tem pove« čala svoje ozemlje, niti dosegla kake po* latične koristi. Grki se na drugi strani n* morejo pritoževati, ker ne morejo tajiti, da se je zločin izvršil na njihovih tleh in morajo nositi tedaj vso odgovornost, ker niso izvršili svoje dolžnosti glede zaščite medzavezniške razmejitvene komisije. Rešitev spora vzpostavlja prejšnji dejanski stan ter izključuje vsako možnost me dna a rodnih komplikacij. Tako je srečno zaklj* čena zadeva, ki bi lahko škodila miru J Evropi. 'EDINOST* Italijanska Mraje pripravljeno < iBcw«it m bdsuo h Bomo ji j r- « 'iRmlia CiiKfen «a«fAi&>iiic> r»At mnr* « za odhod v Faleron TARANTO, 15. V tukajšnjem pristanišča je zasidranih več enot vojnega bro-dovja, med drugimi vojne ladje «Conte |Cavour», «Giulio Cesare», «Andrea Doria» In «Caio IXriKo». Sinoči je prispela iz Spe-fcije oklopnica « Dante Abghieri» z neka-lerimi manjšimi enotami* Brodovje je pripravljeno za odhod v Faleron. Priključile se mu bodo še francoske in angleške vojne ladje. Italijanske ladje bodo odplule po počeščenju italijanske pastave v grškem pristanišču v Preveso za počastitev žrtev, ki so padle y pokolju |»ri Janini. Zavezniški zastopniki na poti ▼ Grčijo MILAN, 15. Sinoči sta odpotovala z ekspresnim vlakom v Brindisi dva člana med-zavezniške komisije za nadzorovanje preiskave radi zločina nad italijansko misijo pri Janini, in sicer zastopnika Japonske in Francije, Vprašanje preuredbe vseučilišč pred ministrskim svetom RIM, 15. Na začetku današnje seje mi-: nistrškega sveta je Mussolini poročal zunanjem položaju. Nato je na predlog f>redsednika ministrski svet Čestitat kraju radi prestolonaslednikovega rojstnega dne. Sledila je razprava o načrtu za pre-uredbo vseučiliščmh študijev, katerega je pripravil minister za prosveto Gentile. Načrt je bil odobren. V Trstu, dne 16. septembra 192Z. Rusija zahteva zadoščenje radi člana ruskega Rude čega križa. MOSKVA. 14. Cičerin je poslal bolgarski vladi noto, v kateri naglaša, da Bolgarska ni še dala Rusiji zadostnega zadoščenja radi umora nekega člana ruskega Rudečega križa, ter zahteva odškodnino za družino žrtve. Ruska vlada zahteva obenem natančno obvestilo, ali so bili ruski protirevolucionarji in bolgarski uradniki, ki so se udeležili umora, izročeni sodnemu ob las t vu. Nota naglaša dalje, da upa sovjetska vlada, da bo Bolgarska, čim bodo ugotovljeni krivci, razpustila vse vojaške organizacije, ki se nahajajo na njenem ozemlju in so sovražne sovjetski vladi. Rusija je pripravljena poslati v Bolgarijo komisijo za vračanje ruskih državljanov le pod pogojem, da bo tej komisiji zajamčena diplomatična nedotakljivost - Pod tem pogojem je Rusija tudi pripravljena poskrbeti za povrnitev bolgarskih državljanov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju. Vse obtožbe na naslov misije ruskega Rudečega križa ruska vlada odločno zavrača. Kralj v tvornici avtomobilov «Fiat» TURIN, 15. Včeraj je obiskal kralj tukajšnjo tvornico avtomobilov «Fiat». Ž njim st» bila tudi belgijski kralj in kraljica. Delo se je tekom obiska nadaljevalo. Ko so visoki gostje odhajali, jih je delavstvo navdušeno pozdravljalo. Italijarske čete zapuščajo Carigrad TARANTO, 15. Včeraj je prispel v tukajšnje pristanišče parnik z italijanskimi četami iz Carigrada. Pričakujejo se v kratkem času še nadaljni dohodi italijanskega vojaštva, ki zapušča Carigrad v smislu lausannske mirovne pogodbe. Pcrurski premog za Italijo BERLIN, 15. WoIfova agencija poroča, da so zasedbena oblastva dovolila izvoz premoga iz Porurja v Italijo, Demonstracije preti draginji v Beuthenu BERLIN, 15. V . Beuthenu je ljudska množica priredila hrupne demonstracije Sroti draginji ter oplenila več trgovin, demonstranti so skušali napasti poslopje policije, a tu se jim je postavilo v bran moštvo javnega varstva, ki je bilo prisiljeno rabiti orožje. Ubite so bile tri osebe, več jih je bilo ranjenih, Dva nadaljni ameriški torpeflovRI ponesreči PARIZ, 15. Iz San Diega brzo javljajo, da ste dve ameriški torpedovki zadeli na skalovje ob nabrežju v bližini Ponte di Arguello, tako da ste radi poškodb komaj inogli dospeti v pristanišče. GospoSsrsiveso- ilnmlM posledice potresa m JnDonsKein LONDON, 15. Na podlagi vesti, ki prihajajo semkaj iz uradnih virov, se je začelo ogibati in predvidevati v morebitnih posledicah, ki jih bo imel potres na Japonskem za trgovino in finance te države. Treba je na-glašati, da najvažnejših industrijskih središč potres ni zadel in da bo obnovitveno delo zaposlilo mnogo delavcev in bo na ta način ublaženo vprašanje brezposelnosti, ki se je do sedaj le s težavo leševalo z izseljevanjem. Osaka, ki je središče industrije bombaža, in Kobe, ki je pristanišče z najraznovrstnejšimi trgovinskimi zvezami z inozemstvom, sta ostali nedotaknjeni. V izvozu, ki znaša 1,400.000.000 jenov, zavzema izvoz bombaža, svile, čaja, premoga, železa, strojev, sladkorja in porcelana okoli ene milijarde jenov. Potres je imel za vse te industrije prav neznatne poledice. Velike tvrdke za trgovino s svilo iz /Tokija in Yokohatne bodo prav lahko prenesle svoj sedež v Kobe, kar bo razvoju njihovih podjetij v bodoče le koristilo. Borza za svilo bo tudi preložena. Japonskih industrijskih družb s kapitalom nad 50 milijonov jenov je tilo v Tokiju okoli 2600 in so predstavljale kakih 1COO milijonov jenov, od katerih 1650 milijonov vplačanih. V O&aki je 1300 delniških družb s kapitalom 900 milijonov jenov, v Kobe 1400 s kapitalom 400 milijonov in v Yo-kohami 650 z 2G0 milijoni jenov, od katerih 140 vplačanih. Po teh številkah je razvidna velika nadmočnost Tokija v industrijskem pogledu, toda kljub temu so industrije na jugu dežele mnogo bolj žilave in sposobnejše za razvoj. Glede državnih financ naj se omeni, da je znašala zlata rezerva Japonske v 1914. letu 3mil. jenov, a je narastla v I. 1918. na 1598 milijonov in je presegala ob koncu vojne le 2 milijardi, in sicer 452 milijonov na Japonskem, a ostalo naloženo v Angliji in v Ameriki. • Japonska zunanja trgovina je narastla na 3600 milijonov jenov, a uvoz prekaša izvoz za 394 milijonovf junij 1923). Državni dolg znaša 2500 milijonov jenov, od teh 1400 v inozemstvu, toda ob času vojne je Japonska posodila zaveznikom tudi 1400 milijonov jenov, tako da je njen dolg v inozemstvu s tem izravnan. Mesto Tokio ima 120 milijonov dolga, od teh 100 mil. v inozemstvu. Občina fe imela okoli 45 milijonov jenov izdatkov, medtem ko so znašali dohodki 50 milijonov. Dohodki yokohamske občine so znašali 4,110.000 jenov, stroški okoli 4 milijone. Mesto je imelo 12 milijonov dolga, najetega skoraj v celoti v inozemstvu. Na splošno se sodi, da bodo gospodarstveno-finančne posledice omejene, tako da jih bo 57-miliionski narod lahko nrestaL Dr. Ljudevit Pfvkos Z Italijo proti Avstmi Slike iz borbe Jugoslovanov na ifaHjcaaU fronti proti Avstriji. j 12. Politične zapreke ^ Po rimskem kongresu so ostali zastop- niki Jugoslovanske Politično ozračje a Odbora v Italiji, lovanom ni bilo več borii&h ujetim «Avstrijcem* prisego kralju Petru! Ko smo izven taborišč, bo uvidela pomagati. Poslal sem nazadnje sam tem 1- r- 7 . aai" LCill| rrtivun — m io je aanes moje trdno T* 1" J T i----—r-' » -------Oddelkom nekaj svojih oficirjev ter-jih vo-j prepričaiije, ko ctoazufem s historično oer« vitiSt e^miiffc^ i? V ozi™' zadnje semlspektivo ^rašanfe prižge ^ da jugo^lo viti iste metode, koje se je poslužila pn jih pa enostavno pritegnil v svoj odred. * 4 y ~ - ' } B Cehoslovakih, ki so dobili italijanske ko- Smatral sem za svojo narodno dolžnost, mandante bataljonov in vseb višjih mest. da poskrbim za te svobodne rojake, zapu-Jugoslovan tega se prenese. Na katerem čene ovčice. Nekaterim delegatom niti to bojišču ostanemo, je v vojni vse eno. Od- ni bilo po volji. — Ali so hoteli, da naj ti-le loči naj sporazum s srbskim in italijanskim dobrovoljci ostanejo brez vodstva ali jih poveljstvom. Ko smo enkrat izven tabo- pa naj Italijani zopet porinejo v taborišče, rišč in formirani, lahko stavimo pogoje ofi- odkoder so jih prignali? cijelni Italiji, prej pa ne. Če jih Italija ne Vprašanje prisege je igralo pri teh od-sprejme, dobro, odidemo. Italija nas ne bo delkih veliko vlogo. Jugslovanski Odbor več internirala in naži ljudje bi se tudi ne jim je naložil, da se ne smejo nikamor prepustili internirati. Pustila nas bo, naj gre- makniti, dokler ne polože prisege kralju mo v božjem imenu na Solun ali kamor- Petru. In pustil jih je čakati, ker nikogar koli. Ado tega ne pride. "L----1—< - n_t___• - . r Dobro je, če ostanemo baš na italijanskem tiosus! ni bilo, da bi jih zaprisegel, Circulus vi- bojišču. Eden junaški čin, izveden proti Avstriji na italijanskih tleh, nam ustvaril «Ali jih smem jaz sam zapriseči?» Baje ne, ker nisem srbski oficir. Priti drugo razpoloženje nego vsi naši slabotni mora srbski oficir, diplomatski napori. In mi smo element^ «Pošljite torej gospoda majorja Rističa ustvarjen za delo. Jugoslovanom se od|iz_Padove!» tega momenta dalje ne bo treba bati za dobro reputacijo in naše želje bodo bolj zalegle pri sklepanju miru, ako so podkrepljene s čini na fronflL__ Tega baje on ne sme storiti brez naredbe. Naredbe pa nikoli ne bo. Srbska vrhovna komanda je poslala s solunske fronte 20 oficirjev v Italijo, do- absolutno neprijazno. Najbolj so izkoristili nov položaj Čehoslovaki, ki so koncem aprila že imeli dovoljenje za ustvaritev čehoslovaške vojske v Italiji, Da smo rešitev čehoslovaškega vprašanja izdatno pospešili baš dobrovoljci na fronti (Reparto czeco-jugoslavo), omenjam samo. Stvar se še itak pojasni, koliko zaslug ima pri čeških političnih uspehih v Italiji carzanska afera in delo Carzancev na fronti. (Čehoslovaške publikacije in vojni spomini poedinih legijonarjev ne vedo o tem poglavju ničesar.) Preden je bila podpisana pogodba glede čehoslovaške vojske v Italiji, smo vežbaii že v vojni zoni prve čehoslovaške bata ljone, oficirje in moštvo, ki je prišlo iz ta borišč in bilo namenjeno za izvidniško službo na fronti, po receptu in metodah našega odreda. K tem čehoslovaškim no vim formacijam sem poslal svoje čehoslo vaške oficirje in moštvo in tako je prišlo do delitve mojega češko-jugoslovanskega odreda. Iz čeških izvidniških čet je bi formiran 39. pešadijski polk («Vyzvedm») ti je bil razdeljen na vso fronto kakor moje jugoslovanske čete na fronto VII.f I, in VT. armade. Taktično smo delovali s Čehoslovaki roko v roki in večinoma skupno ali vsaj paralelno, administrativno smo pa bili Jugoslovani autonomni, s Meseca maja sem izpopolnil v vojni zoni svoj odred z novima dvema stotinama ljudi. Tudi oficirski zbor mi je zrastel kar preko fronte. Jugoslovanski oficirji, ki so dezertirali iz avstrijske vojske z namenom, da vstopijo v vojsko proti Avstriji, so kar ostajali v odredu in po kratki vežbi odhajali kot dobrovoljci na fronto. Teh oficirjev in mož nismo niti javljali, tako da jih italijanska komisija vojnih ujetnikov vob-če nima v evidenci. Zadostovalo je, da sem prijavil generalnemu kvartirju imena in število mož in oficirjev, ki so zaposleni pri mojih četah. V tem oziru so nam kazali italijanski vojni uradi popolno zaupanje. — Priznavam pa, da fe tudi komisija vojnih ujetnikov upoštevala naše želje. Poedinci Jugoslovani, nahajajoči se v taboriščih, so pisali, naj jih pritegnem k svojemu odredu. Zadostovala je običajna depeša in za nekaj dni je bil prosilec pri nas. Od avgusta dalje se pa na prošnje iz taborišč nisem smel več ozirati. — Borbe željni Jugoslovani so se morali gnjaviti po taboriščih s sovražnimi elementi in so hirali ob nezadostni hrani v neugodnem podnebju. Pravim, da bi bil z veseljem osvobodil tisoče Jugoslovanov, ako bi bil imel oficirjev na razpolago za nove formacije dobro vol jcev (zlasti višjih srbskih! oficirjev kot komandantov večjih enot) in dovoljenja, ne italijanskega dovoljenja, kajti tistega smo imeli in nam ga niso nikdar odrekli, temveč dovoljenja Jugoslovanskega Odbora. Kar so dosegli Čehoslovaki potom težavne *in dolgotrajne diplomatske borbe, smo imeli Jugoslovani že davno prej via facti potom absolutnega zaupanja in oblasti, katero smo si izvojevali in pridobili Carzanci na italijanski fr9nti — tiste oblasti, ki je nekateri v-Italiji bivajoči člani Jugoslovanskega Odbora niso ume vali, zaradi katere so nas rajši sumničili nego bi se zanimali, odkod jo imamo. Število jugoslovanskih ujetnikov v Italiji smo cenili začetkom 1918 na 35.000; med njimi je bilo seveda 15.000 še avstrijakantov, dobrih 20.000 je pa bilo revolucijonarcev, med njimi mnogo prosilcev za svobodo in vstop v srbsko vojsko. Njihove prošnje so uradi zametavali in jih večinoma vobče niso reševali in nihče se ni brigal zanje. Jugoslovanski oficirji dobrovoljci smo imeli možnost priti do njih in jih rešiti, a nam je Jugoslovanski Odbor to delo onemogočil in zabranil. Imel je svoje motive, dobre in lepe motive in je v domišljiji, da pozna Italijo, vztrajal na začrtani poti ter menil, da prodre... Pri tem je zavozil, kakor so zavozili že mnogo drugi (vsi, tudi mi). Naša ideja, s katero smo se pečali« je bila drugačna, naivna in preprosta: S trdoglavim, neuklonljivim ministrom Sonninom nič posla! Brez njegovega znanja in makar proti njegovi volji je treba osvoboditi Jugoslovane iz taborišč, oficirje in moštvo. To možnost sem imel in sem jo tudi javil Odboru kakor dvema stotinama interniranih oficirjev v Noceri Umbri. Vsi Jugoslovani venf Ko smo svobodni, prisezimo šele svojemu kralju in ne zahte- Naša ideja je bila seveda naivna, naivna brovoljcev iz jugoslavenske divizije. Pro-zato, ker jo je za tako proglasil dr. J., de- sili smo namreč za oficirje. Jugoslovanski egat Jugo slovenskega odbora v Padovi. Odbor je v Rimu sprejel te oficirje, neko-A poiskusil sem kljub temu, ali bi se liko jih je prišlo tudi k mojim četam v dala ideja oživotvoriti Ko sem zvedel, da fronto, toda — imeli so instrukeje, da ne je v taborišču Nocera Umbra 200 jugoslov. I smejo prevzeti svojih funkcij, dokler čete oficirjev, med njimi podpolkovnik Turu-1 niso zaprisežene. dja in več majorjev in starejših kapeta- j «Ali jih smete zapriseči vi, ki prihajate nov, ki so vložili vsi prošnje za osvobodi- iz srbske vojske ?» tev in sprejem v srbsko vojsko, sem bil prepričan, da komisija vojnih ujetnikov nji- «Ne, ne smemo. Nismo pooblaščeni!« Člani Jugoslovenskega Odbora pa obe- hovih prošenj ne bo vobče rešila. Edina 1 tajo, da se prisega kmalu izvrši. Imajo že možnost, da dobe oficirji svobodo in prili- baje formalno dovoljenje. Od koga? — Pri-ko udejstviti se v borbi zoper Avstrijo, bi sego je treba izvršiti, kakor zahteva «probila, ako jih potegnemo potom ital. vrhov- pis», to je ob navzočnosti katoliškega, prane komande iz taborišč. In peljal sem se v voslavnega in muslimanskega svečenika Breganze k majorju Finzliu ter mu razlo- Poslali smo, pravijo, kurirja v Rim po žil načrt, da bi ustvarili pod okriljem svečenika. urada I, T. O. VI. armade Jugoslovan- Dobro. Čakajmo, da se vrne kurir s sve-sko brigado 2—3 polkov z 200 ofi- čeniki! Kurirja pa predolgo ni in četa v cirji in 10.000 možmi. Za nekaj dni mi je VHI. armadi se že brani prisege. Kurir pa dal Finzi zagotovilo, da sprejema projekt menda ne more najti v Rimu ne svečenika, ter mi je naložil, naj pripravim pogoje z ne popa, ne hodže. Čakajte! naše strani. V to s vrbo sem si vzel 10 J Meni je stvar sumljiva in Vidmar pravi, dnevni dopust in se peljal v Rim, da po- da je vse humbug, češ, delegat v Padovi na-iskusim dobiti pooblastilo in dovoljenje lašč zavlačuje to vprašanje, ki ga je brez Jugoslovanskega odbora za tako forma- potrebe vrgel med ljudi, ker hoče onemc-cijo ter da obiščem oficirje v Noceri Um- gočiti naše gibanje v Italiji. bri in jih informiram. Polkovnika Smagniotto in Dupont in Dr. Trumbića tedaj ni bilo v Rimu. Pe- major Finzi mi trdč, da ital. vrhovno po-ljal sem se za njim v kopališče Fiuggi in veljstvo nima ničesar proti naši prisegi, vzel na znanje njegovj>oIitični program, Italijani se v to stvar nočejo mešati. Finzi ki ni dopuščal izvršitve mojega projekta J dostavlja drastično: «Prisezite Petru ali kar sem javil nato tudi zboru jugoslanskih oficirjev v Noceri Umbri. Dr. Trumbič je odobril referat glede mojih čet in ni nasprotoval nadaljevanju našega delovanja na italijanski fronti, odločno je pa zahteval, naj opustim ustvarjanje novih formacij. Kot discipliniran Jugoslovan sem se Pavlu, samo to vas prosim, naj vaši odborniki («signori del Comitato») ne delajo s prisego komedij.'^ Pravim — in to je danes moje trdn jem s historično pei . 4 . , »?ege —( da jugoslo vanskim delegatom v Padovi nf bilo resna za to stvar. Ajso bi jim bilo do prisege, bi bili storili inače, na. pr. bi bili izdali nalog: «Pivko, zaprisezi svoje oficirje fn vse dobrovoljce in pošlji podpisane prisege v Padovo!» Par mesecev sem pri tem i^gubij, miri} čete in obilo energije se je stolklo ob prazt nem reševanju tega vprašanja, dokler uri ni postala komedija preneumna. Tedaj pem pa postavil četo za četo v zbor, prečitaH smo jim predpisano besedilo prisege, go* vorili sipo od besede do besede besediro, podpisan po redu in zapeli- srbsko himpo. Podpise smo poslali vojnemu izaslaniku Srbije, italijanskemu vojnemu ministrstvu sem pa enostavno javil dovršen akt in odgovorili so, da je dobro — «va bene U Prepričan sem, da je Jugoslovanski Odbor pravilno postopal, ko je pred tvorbo jugoslovanskega dobrovoljrskega zbora v Italiji zahteval dovoljenje prisege kralju Srbije. Toda vnanji minister je vztrajno nasprotoval i tvorbi «legije*, kakor tudi prisegi, tudi tedaj, ko so jugoslovanski delegat je sprejeli Ojettijev predlog, naj se od naborov izključijo Jugoslovani iz dežel, koje prisoja londonski pakt Italiji, predlog, ki sta ga sprejela tudi predsednik Orlando in Bissolati. Nesprejemljiv je pa bil Bissolatijev predlog, naj Jugoslovani prisežejo namesto srbskemu kralju zvestobo jugoslovanskemu narodu. Mojih čet se vsa ta pogajanja niso tikala. Bili smo že dobrovoljci in bili smo v tem oziru popolnoma neodvisni od rezultata pogajanj med Odborom in italijanskimi zastopniki. samo da se svojega prava predolgo nismo zavedali in smo po nepotrebnem čakali dar Jugoslov, Odbora. Iz primorskih krajev sem imel nad'100 dobro-voljcev in nikomur ni prihajalo na um, da bi nam zaradi njih delali težave. Pred odhodom iz Italije sem se srečal s podpolkovnikom Turudjo, kojemu sem se potožil o tem in onem. Možak me je gledal prezirljivo, ko sem ga informiral o borbi za prisego ter mi rekel laskavo po slovensko; «Kapitan, oprosti, ti si bedak! Ako si čakal, da stori Odbor kaj za tebe in tvoj odred, si kompleten bedak! Osel si, da nisi sam zaprisegel svojih ljudi že leto poprej — saj ti ni nihče branil! Bil bi storil tako in presekan bi bil gordijski vozel. A oni magarci bi ne bili imeli v Italiji nobenega posla, kojega bi kvarili.» Turudja ni naznaćil, koga misli z besedo cmagarci DNEVNE VESTI PEVSKI ZBOR ZVEZE. Pevska pro-J Rojstni dan prestolonaslednika. Vč« j— i—j ji*. . p? : «negri», avanturisti itd. Tako? Mi, ki smo tisočkrat riskirali ■življenje in ki živimo tako skromno, da si ne moremo izlahka dovoliti nobenega užit-ca, mi, ki smo poleg običajne vojaške plaće, oziroma gaze prejeli eno edino podporo 23.000 lir in Še to od srbske, ne od alijanske vlade, torej največ po 30 lir vojaku (oficirju niči) na glavo, mi smo «plaćenici»? — Ali vedo gospodje, ki s tako ponosno gesto karakterizira jo napram truli oficirje, kaj delajo in kako breme nala-jajo komandantom, da si ohranijo disciplino in si pridobe zopet izgubljeni ugled? — Dovolj o tem! — — Zdaj še nekoliko komedije! Slišali so vam italijanski izveščajni uradi v HL, VIII. in IV. armadi (ob Piavi in do Brente), kako uspešno delujejo jugoslovanske čete na planinah s svojo propagando, tfaj jim baje tudi dam nekaj svojih ljudi. Tega ne morem. Polkovnik Smagniotto, podpolk. Dupont in Vigevano so se vozili gledat Vidmarjevo četo. Nekako koncem junija pa nam prihaja vest, da so si Italijani pomagali sami in da so zbrali eno jugoslovansko četo (blizu 100 ljudi) v Cusinatah, drugo (blizu 100) v Re-sani in kakih 25 ljudi v Moglianu. Moštvo je tukaj, a oficirjev ni. K takim formacijam ludi nihče ne mara itL Umlfivo je, da so ugoslovenski oficirji v taborišču Nocera Jmbra ostali solidarni ter izjavili na ital. vabilo, da pojdejo bodisi vsi ali pa nobeden. — Moštvo je pa tukaj — osvobojeno — in nima posle, ne oficirjev. Pililo je Dvojezlčaa smotra na Jalnem Tirolskem ^ V Bozenu bo začela v kratkem izhajati smotra «L'Italiana», ki bo pisana v italijanščini in nemščini. Namen smotre je, kakor pravijo poročila, da pokaže tirolskim Nemcem veličino Italije m jih približa Italijanom, skratka duševno prodiranje italijanstva med Nemce. Glavno besedo pri smotri bo imel Ettore Tolomei, ki je znan po svojem brezobzirnem programu za poitaiijančevanjc tirolskih Nemcev. Ta okolnost smotri gotovo ne bo v reklamo in bo pri Nemcih takoj od začetka vzbudila nezaupanje. Kov fcratnlk za vejns odškodnino ^Tukajšnja finačna intendanca nam je poslala sledeče obvestilo, ki ga je prejela iz oddelka za vojno odškodnino v finačnem ministrstvu: «Z odlokom ministrstva za javna dela od 26. avgusta 1923. je bil določen nov kratnik za pomnožitev vrednosti stavb porušenih po vojni, vštevii tudi kraje kraške planote, ki so omenjeni pod št. 3) ministrskega odloka od 8. novembra 1921., št. 13426. Kratnik bo znašal od 11. oktobra 1923. do nove naredbe 323 odstotkov. __ Vojaške vaje. Kakor poročajo tržaški listi in naie ljudstvo na Krasu in v vipavski dolini vidi na lastne oči, se vršijo letos v naši pokrajini obsežne vojaške vaje, ki imajo v prvi vrsti značaj artilerijskih vaj. Vodi jih general Castagnola. ___________ Mestni svet je proti volji Jugoslovanskega Odbora v vojnoj sklenil pretekli četrtek, da se sedanja carinska I M« ^a«*«« .. _ ■ . A .Ja A ^ k. A 2 A ___ * . « tr — vi- C _MI_t ----A Ama A AA m* m vajmo. da naj oficijelna Italija dovoli v ta* zono. Tu ni orugega izhoda nego treba je meia v tržaški občini znatno razširi Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se loči! Mi spremljamo te žalujoči Saj ti na veke greš od tod. Te gloDoke besede našega nesmrtnega Gregorčiča so mi prišle na um, ko smo v pondc< ljek spremljali k večnemu počitku našega nepozabnega Mirkota Strusiewicza. Težke nam je bilo vsem, posebno pa nam «Koiašem», da se — pod silo razmer — ni mogla Ti glasiti v zadnji pozdrav naša mila slovenska beseda, in še milejša naša pesem, katero si v življenju tako vroče ljubili Še sedaj Te vidim v duhu, ko si pred dolgo vrsto let prišel k našemu omizju v društveni gostilni pri Sv. Jakobu, kjer si nam bil predstavljen kot Poljak in izvrsten tenorist. In silili smo vsi v Tebe, da nam kaj zapoješ *po poljski® in zapel si divno tudi nam znano... V dolini tihi... In bil si takoj naš! S tistim večerom si vstopil v naše «Kolo», kjer si vneto deloval in kjer si našel tudi < zvezdo življenja* ljubeče srce, kojc Tc jc zvesto spremljalo — do groba... Imel si zlato srce in pravo mehl'o slovansko dušo! In zato bodi Ti lahka, če ne Tvoja rodna, pa vsaj naša slovenska zemlja! Vcčnaja Ti pamjat! Fran Malic. Počitniška oskrba. Počitnice se bližajo h koncu in moramo začeti vračati otroke domov. StariŠi, ki mislijo iti sami po deco, naj nam sporoče, ostali pa naj prinesejo prispevke zu vrnitev in sicer iz šentjakobskega okrožja v tečaj za ročna dela pri Sv. Jakobu (stara policija) v pondeljek ali četrtek popoldne cd3. do 6., iz škedenjskega okrožja v tečaj za. ročna dela v Skednju (otroški vrtec) v sredo ali ali petek popoldne od 3. do 6., iz svetcivan-skega okrožja v tečaj za ročna dela pri Sv. Ivanu {otroški vrtec) v sredo ali soboto popoldne od 3, do 6., iz rojanskego okrožja in ostali na društveni urad (Torre bianca) 39, I.) v pondeljek ali četrtek od 4. do 7. popoldne. Stariše, katerih otroci so že doma, sc* prosi, da to naznanijo. Društvena pisarna bo odprta prihodnji teden v pondeljek, sredo, četrtek in petek (17., 19., 20. in 21. t. m.) od 5.-7. pop. Šola za občinske tajnike Objavljamo sledeče podrobne informacije glede te šole, kakor smo jih prejeli vsled ustnega vprašanja: S 1. oktobrom se otvori v Trstu tečaj za občinske tajnike. Izpiti so določeni s kr. odlokom 2. avg. 1923. za dneve: 18., 19. in 20. decembra. Kot slušatelji se sprejmejo uradniki, ki so že dve leti v službi kakega občinskega urada v Italiji; sprejmejo se tudi zasebniki, ki pa morajo imeti izpit (maturo) ene srednje šole. Slušatelji morajo biti vešči italijanščine. Učna taksa znaša skupno 300 lir. Od tega se mora plačati polovica takoj ob vpisu, a druga poloviča 1. novembra. Prijave sc sprejemajo tudi pismeno, a treba je nakazati obenem tudi prvi obrok takse 150 lir na naslov tajnika tega tečaja g. rag. Giusta Fusi, Trieste, via S. Nicold 32, III, nakar priglašenec dobi izkaznico. Za vsa navodila se je treba obrniti ravne-tam. Učni pripomočki se dobiio radi enotnosti pouka v Soli V Trstu, dne 16. septembra 192% m. Rešitev vprašanja južne železnice. Avstrijski genialni konpsar pri Društvu narodov V Ženevi Zimmermann je bil v imenu avstrijske prihajale množice v nepretrganih vrstah iz vipavskih občin skozi Vipavo, oziroma preko Ajdovščine od goriške strani. Pro- vlade priglasil razne pomisleke glede ratifi- met z vozovi in avtomobili je bil — rekli kacije dogovora za ureditev vprašnja južne železnice, o katerem smo svoječasno poročali. •Te dni je imel generalni komisar Zimmermann več pogovorov z italijanskim delegatom Bro-schijem, v katerih je prišlo do popolne razjasnitve vseh že odprtih postranskih vprašanj. Generalni korhisar Žunmermann je nato brzo- bi — velikomesten ... vse usmerjeno k starodavni božjepotni cerkvi Matere Božje v Logu. Vso noč so se tu vršila cerkvena ime, a tiste kolce z rdečimi cunjami so nesli po vipavskem trgu kot — trofeje. Efekt je bil, seveda, velikanski? Ljudje so zmajevali z glavo in si mislili — svoje! Nova doba ob mejah Italije, V nedeljo dne 2. t. m. se je vršilo v Kanalu slovesno ustoličenje vladnega komisarja g. Peter- ŠIVILJA Angela Bizjak se priporoča cenjenim damam. Gre tudi na dom. Šalita di Gretta 4. 1233 KUPUJEM cunje in vrvi. Plačam od 30—50. Molino Grande 20. 1275 opravila. Od 6. ure dalje pa priliki pri- • nel-a, imenovanega na mesto dosedanjega merni govori in petje ob vedno nabito pol- župana g. Baudaža, ki je bil, kakor znano, ni cerkvi, ki more sprejeti najmanje dva- javii vladi na Dunaj, da se ratifikacija rim- j lju, VABILO ki se bo vršil dne 2. oktobra 1923., ob 7. uri zvečer v lastnih prostorih (ulica S. Fran* cesco d'Assisl št. 20, I.) ■i' 'A j DNEVNI RED: 1.) Predložitev letnih računov; 2.) Predlogi o razdelitvi čistega dobičke-in sklepanje o tem; 3.) Volitev načelništva in nadzorništva^, 4.) Slučajnosti. iS*- ~ ' NAĆELNIŠTVO. Z DNEM 20. SEPTEMBRA začne prevažanje blaga z brzimi kamjoni, in sicer vsaki pon-deljek in četrtek iz Trsta v Postojno in obratno. V Trstu, Via Rossini št. 10, v Postojni špediter Vio. Sprejemajo se razda-čenja in pošiljatve za Jugoslavijo, Avstrijo, notranjo Istro in Dalmacijo, 1282 nesreči Gospodična, ki je predvčerajšnjim na tragičen način prišla ob življenje pri avtomobilski nesreči pri Sv. Križu, je bila spoznana za 23-teino Matildo Pross, stanujočo v ulici Tigor 5. Majhen požar. Včeraj zjutraj okoli 7. je iz neznanih vzrokov izbruhnil ogenj v skladišču cunj v ulici Molino a vento št. 35, katerega je lastnik neki Ivan Mezgec. Gorelo je par bal cunj Mestni gasilci, ki so bili telefonično poklicani na lice mesta, so ogenj kmalu pugasili. Škoda je neznatna. Vesti z Goriikesa Evharistični shod v Vipavi. 11, in 12 dan septembra leta 1923 sta bila — posebno še spričo razmer, v katerih živini, dneva, ki ostaneta častno zabeležena v zgodovini ne le cerkvenega, ampak tudi splošnega našega življenja, in pa neizbrisno zarisana v duši in spominu našega ljudstva. Vršil se je evharistični shod«. Takoj popoldne v soboto je jelo prihajati ljudstvo od raznih strani. Vse praznično odičeno in obrazov, ki so očitovali, kaj mu je v duši. Vse popoldne so se vršila zborovanja odsekov in raznih organizacij, toda vse — v zaprtih prostorih! Celo govornik-Jajik je moral govoriti v cerkvi. Posebno je bilo zabranjeno veliko zborovanje v razsežni in lepi Hrvatinovi dvorani. Modrost in — previdnost čuvarjev javnega miru in reda sta hotela tako ...! Ljudstvo je zmajevalo z glavo ,.. čutilo je in melčalo je. Pametno je to naše ljudstvo. Zaveda se — kako naj rečemo? — čudnosti časov. V soboto popoldne je dospel knezonad-škof Sedej iz Gorice. Pravi — veliki dan pa je bil v nedeljo. Ponoči so postavili Vipavci kaj lična slavoloka iz zelenja in cvetja na trgu «Gari-baldi» in pred cerkvenimi vrati, toda brez napisa, brez besede v pozdrav. So taki časi zdaj...! Vso božjo noč so prihajali voz za vozom — zlasti s Pivke —, ki so ki je tam delal in skoro da dovažali po 30 in 40 udeležencev. Od zgod- rali, češ: tu nismo v Rusiji! njih jutranjih ur in vse predpoldne pa so zadovoljili s tem, da so zapisali grešnikovo hrepenenja. Da bi le naši gospodarji hoteli razumeti in prav spoznati to naše ljudstvo! Želeli bi, da bi bili videli to ljudstvo, da bi ga ob tej priliki — toda z bistrim, od gotovih «informacij» nekaljenim očesom —, motrili in sodili ter da bi jim tisti domači činitelji, ki imajo danes še kaj besede, govorili Čisto, neskaljeno resnico ter jih svarili: razumite vendar to naše ljifdstvo! Kajti: ravno ob tej priliki so zopet pokazali, da ga ne razumejo in da ga krivično sodijo. Poslali so v Vipavo celo četo orožnikov in kakih 60 mož milice. Prišlo pa ni do nobenega, niti najmanjšega - incidenta kljub izvestnim dogodkom, ki bi bili mogli izzvati nepriličnosti, ko bi ne'bilo naše ljudstvo element miru in pameti. V Vipavi so morali biti — kakor že omenjeno — slavoloki brez napisa in pozdrava, ker bi bil ta napis — slovenski v jeziku tisočev zbranega ljudstva. V Logu pa so ponoči — neznani storilci porušili oba slavoloka: na cesti proti Ajdovščini in na križpotju glavne ceste in one v Vrhpolje. Vzrok je bil... isti! Mi nismo videli napisov, ker smo videli le... ruševine. Vemo pa, da lasil vaj so bili napisi priliki primerni — nabožni. Ali — bili so slovenski. Kakor so nam pravili ljudje, se je eden napisov gle nekako tako: Usmiljeni Gospod — ču naš rod! Naše ljudstvo pa je prebolelo tudi to — ljubeznivost v polni zavesti poštenja svoje duše in čistosti svojega hotenja. Kaj so dosegli s porušenjem teh par napisov spričo tisočev, ki so govorili, molili in manifestirali — slovenski?! Kakor da je kdo v potok čiste vode kanil — kapljo nečistote. Potok teče dalje čist in bister...) Še nekaj, pa bolj za — smeh! Na neki njivi je bilo nataknjeno na kolce par rdečih cunj, kakor so v navadi v strašilo ptičem in vranam. Alo — tu je boljše viški upor! Neznanci so udrli na njivo, prijeli človeka, ia niso areti-lednjič so se Zofija Šimenc Josip Ivančič poročena Trst, 16. septembra 1923. KOZA« molzna, Opčine 418. švicarske pasme, se proda. 1283 SOBA, meblirana, ner 9, I. se odda via Guido Brun-1284 Šarita, Tla Mm\ 7/1. Lastno m\w. Bri!iMMzy-a Najstarejši slov. zavod v Gorici Ustanovljen I. 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po 57c» Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekočI račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menjice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekočI račun. &a> Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. Ob prazstkili ia »tetah pecaldaa se ne uradoje. 509 Borzna coroćfla, • ' Trst, dne 15. septembra Valuta mm tržaškem trga. ogrske krone* •••••••••• 0*10 avstrijske krone ..••••«• .0.0316 češkoslovaške krene ••••••• 67.60 dinarji « * • • • • sM-20.— lejl • •• •••••••••• 10.25 marke« ••••••••••••• 0S0 dolarji 22.SO francoski franki 181*75 švicarski franki 401*— angleški funti papirnati 103.40 1923. 0-12 0.0325 68.10 24 «0 10.75 040 JŽ2.60 132.70 404.— 102.70 Mali oglasi računajo po 26 slot beseda. — Najaaoila L 2«—, Dekle črk« 40 stol. NatBofb priatojbiM L 4.—< liče aiuzbo, plača polovično ceno* KOZA, zadnji mesec breja, švicarske pasme, se proda radi selitve. Viccolo Fortunato 2, (Gretta), Gregorich. 1285 ODDAM sobo s hrano najrajSe dijaku. Sreboi, Campo S. Giacomo 16, I. 1286 PISEMSKI papir in ovitki se L 10 za tisoč. Napolitano Udine 10. prodajo Giulio« fu O ia 1287 POLPODPLATI, pete in poplati po zmernih cenah. Napolitano Giulio, Via Udine 10. 1288 i Obratni In poslovni prostori za industrijsko ali trgovsko podjetje v Mariboru takoj na razpolago. D. d. „OrientM v Mariboru prodaja svoje nepremičnine v Mariboru, tik glavnega kolodvora, obstoječe iz ene 2-nadstropne hiše z obširnimi no-vozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropni novi zgradbi, z obširnimi novimi suhimi skladišči, z velikim hlevom, in senikom, avtogaraže in novim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino na debelo ali industrijsko podjetje. Na razpolago popolna pisarniška oprema. — Ponudbe na d. d. „Orient" Maribor, Meljska cesta 12. TESTENINE in skvarjena moka za živino Via Udine 10. BRILJ AN TE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) DVE POSTELJI in dve omari v dobrem stanju se prodajo v ulici Cereria 13, desno, pritličje. 1271 BABICA« diplomirana, sprejema noseče, ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena, govori slovensko. Corso Garibaldi 23, I. 1291 BABICA« avtorisirarna, sprejema noseče, jazna postrežba. Govori slovensko. Giulia 29. DVE POSTELJI in dve omari v dobrem stanju se prodajo v ulici Cereria 13« desno, pritličje. 1271 ZOBOTEHNIK S GBGUELHO TOSCHER sprejema od 0—18 VIA XXX OTTOBRE 13/11 Vrtnar!! In kmetovalci pozor! 507 Špinač* širokolistnata . , . 1 L 6-ftO kg Radič zelen ........ „ 18*— „ Solatina .......... m iS'— „ Repa jesenska....... a 14'— , Motovileč......... »■ 18*— „ Detelja inkamatka (rdeča) . * „ „ 6*— n kakor tudi vsa draga semena, trave in cvetje, največje kalj ivoiti in čistoče se dobijo pri Kmc-tijsli Zadrugi v Trstu, via Rafftaaria Stev. " KAROL 5ISKOVIČ iiče zrn trgovino raznovrstnega blaga ▼ Herpeljah-Kozini-Črnikal sposobno, polteno knjigovodkinjo ali knjigovodjo, kakor tudi sposobnega neoženjenega trgvskega sotrudnika. Hrana In prenočišče pri družini. Plača po dogovoru. 1261 NOVA ENONADSTR0PNA hiša z devetimi prostori z gostilniško koncesijo in gostilniškim inventarjem, ob glavni cesti v bližini Gorice, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravnlStvu. 1265 POUK. Diplomiran abiturijent poučuje; gre tudi na deželo. Naslov pri upravništvu. PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano manufakturistinjo, katera j« že več let ser* virala v večjih trgovinah, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, z dobrimi referencami, za takojšnji ali poznejši nastop, sprejme V. Šket, manufakturna trgovina, ll. Bistrica. 1274 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša nad vse ljubljena mati, stara mati in tašča Antonija vtiteva Ukmar roj. Ze@a danes, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala Pogreb draee pokojnice so bo vršil v pondeljek, 17. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiie žalost« na domače pokopališče. AVBER, 15. septembra 1923. Maks« Rudel?, sina Zofija vdova RcnftlJ, dltela por. Pa£rS?v Ernesia Pagcn, hčere Fran PetrISi Fran Pagon« zeta » vnuki in vnukinje. Brez posebnega obvestila. PODLISTEK (47) ANNIE VT/ANTI; fCiflKU Roman Marije Tarnovske. * Poslovenila G. B. Izpod trepalnic sem ju opazovala. 'Mislila sem na smrtonosno spletko, ki se je snovala okolu tega dobrega in velikoduSnega moža, ki je neveden korakal zločinskemu izdajstvu na&proti; in mislila sem na kruto prisego, ki je obdajala s krvjo ono zlatolaso drobno glavico... Stokajoč sem se zravnala in raztegnila roki proU obema... • m m Bilo je enajst zvečer. Eliza je ugasnila hiči' in mi pripravila na mizici zdravilo. Pritokov«' Je krožil, kadeč cigareto, po sobi in salonu. cFKza!.,.» sem Šepetala. «Eliza... kcdaj?.,.» «Tiho, gospaL, pozneje, proti jutru...« (Z gibom glave je pokazala na Prilukova}; «Ko bo on ?paL» «Pa on ne spi nikdar —» «-Nocoj bo spaL» Glas Elize je bil mrzel, trd, ko ga nisem slišala nikdar. «Zakaj bo spal? Kako znaš to?» prikazal Prilukov kozare vodke. na pragu. Držal je v roki A predno mi ie zamogla odgovoriti, se je dvignil. »Prekleto grio,x> pravi, vrže preč cigareto in se prijemlje za grlo. »Karkoli zaužijem, me peče in me praska.» Kašlj al je, da bi ti izči-stil grlo. «Lahko greš, Eliza. Ostanem jaz pri gospe.* Eliza ni odgovorila. S trdim in zaprtim obrazom je vlivala vodo v moj kozarec in ie rastopila v njem bromurove kroglice. Obrnila je hrbet proti Prilukovu in neprestano me motreč, je gibala z ustnicami. «Ne pijte,» so govorile ustne razločno. Gledala sem jo začudeno in ona je zopet gibala ustnice: «Ne pijte ničesar.« Ko je opazila, da sem razumela kljub mojemu začudenju, mi je rekla spoštljivo: «Lahko noč, gospa,» m se je oddaljila. Izšla je skozi vrata kopalne sobe, od katerih je imela vedno ona ključ. Prihikov se je vrgel na naslanjač in je zehal; «prokleto grlo,» je ponavljal. Nalil si je iz moje steklenice kozarec vode in jo izpil v enem požirku. Potem je z vso silo kašljal. «Za boga!* je za vpil, «tndi tal Zdi se mi, kakor da bi pil klorur.„» In znova je pil in zehaL Potem je naalonil ^lavo na flK>jo po- steljo, Nekaj trenutkov si je makoma «Za boga!»... j« ponavljal. Videl sem, kako je stopal proti mizici, na kateri je bil strojček s špiritom z ie pripravljeno kavo kakor vsak večer. Prižgal je in moje oči so sledile valovanju višnjevega, plamena. Medtem ko se je grela kava, se je Prilukov neprestano odka-šljeval, mrmraje: «Zsi boga.» Vlil je dišečo kavo v čašo in jo požiral. «Za boga, za boga, za bogata je vpil in me gledal neprestano. Rada bi bila zaprla oči, a s« nisem upala. Približal se je moji postelji, se sklonil nad menoj in zrl neprestano v mi. Potem se je dotaknil moje «Reci mi.'» Privzdigovala sem trepalnice, kakor da bi bila zaspana. «Kaj je, dragi?» •Pokusi malo to kavo —» in je nagnil čašo proti mojim ustom. «Peče,» sem rekla, pokusivši le z ustnico, ter sem skremžila obraz. «Pij,» je rekel on s priprtimi očmi in z groznim glasom. Pokosila sem požirek. Stiskalo me je v grlu, Jcakor da bi me tiščali kremplji. Mislila sem aa Elizo in sem razumela... Kakor blisk mi je šinila misel v glavo, naj mu rečem, da ne najdem v kavi ali nenavadnega... Potem sem spremenila idejo. «UsmiJjcnje!» sem za vpila. «Kaj je v tej kavi?... Saj je strup!« Prilukov se je sklonil še nižje k meni: •Če bi rekla, da je dobra, bi te zadavi!.* Stiskala sem zobe, vsled strahu pred Prilu-kovim in vsled okusa po kloruru... «Si-li mnogo?» sem šepetala. «Kliči, kliči na pomoč...» Toda Prilukov se je spustil na naslanjač. Takoj je zaspal z glavo nazaj in z odprtimi usti. XXXV. Kako smo se izmuznili ono noč iz hotela vsi trije slabotni, revni, prestrašeni? T joka, še ves zaspan, je lajal kakor majhen psiček: «Kam gremo? Strah me je! Hočem k očetu Pavlu! Pokliči očeta Pavla N Ponoćni strežaj, ki je ležal stegnjen na klopi, je vstal, videč nas prihajati po stopni- cah in nam je prišel ves začuden nasproti. Našla sem laz prva besedo: «Cutim J" / skla. «Aji se rem k zdravniku. Pokli- az slabo,» aem rekla. Čite izvoščeka!« •Dovolite gospa,» je mrmral mož, «mislim, da bi bilo bolje telefonirati zdravniku, da pride semkaj?« Nezaupno je pogledoval zdaj mene, zdaj jokajočega Tjoko, zdaj Elizo, ki je bila obložena s šali in zdravili — vsa naša prtljaga. Eliza je rekla, odločno: »Odprite vrata in pokličite izvoščeka. Pa nagloU Mož je stresel z glavo. Tedaj sem videla, kako ie nagrmadila €Hza vse šale na levo roko in se naglo in premišljeno prekrižala z dcsnico. Nato je iskala nekaj pod plaščem in po kratkem presledku je izvlekla izpod njega papir in ga ponudila možu. Bil je tisočrubeljski bankovec. Mož je vzel list in ga ogledoval. Bil je vi-dežno osupnjen. Obračal ga je na vse strani in pogledoval Elizo. »Odprite vrata in pokličite izvoščeka,» jo ponovila Eliza z jasnim glasom. Tedaj je mož ubogal. Bila-je že zora. Zvonovi so naznanjali praznik. Eliza se je zopet prekrižala. Načela jc svoto belega slona! Oh! Eliza Perrier! Nisi zadnja med onimi, ki mi vzbujajo kesanje — ki stoje kakor an-gelji z ognjenim mečem ob grobu moje preteklosti — Med Čakanjem se mi je zdelo, da čujem, kako so se zgoraj odprla vrata. Zdrznila sem se. «Prilukov?» sem zašepetala Elizi. Zmajala je z glavo. «Kaj si mu naredila?* «Denila sem klorolij — v vse, vse!» Eliza je vztrepetala. «In če bi umrl?» Eliza ni odgovorila. «In Če bi nas vrgli v ječo7» Zvonovi so nadolgo zvonili v jutranjo, vell-J konoeno zario. V Trsio, dne 16« septembre 1923. Pismo iz JugoslavlJe Ljubljana, dne 13. septembra 1923. V ospredju vsega javnega zanimanja je ddnos brez dvoma reško vprašanje. Ker pa pojmujemo to vprašanje mi v Jugoslaviji malo drugače, ko vi v Italiji, ne bom govoril o tem delikatnem vprašanju, temveč ga uporabil le kot izhodišče za par političnih f*k>3. . j Z ozirom na reško vprašanje pise današnji «Slovenec», da se «hoče nasi državi zabiti vse dohode in izhode k morju*, hi dalje pravi «Slovenec», da so ob prevratu govorili Hrvati z neKO slastjo o tem, da nain Slovencem Trsta in Gorice pravzaprav nič treba ni in da je glavna rec Ke-ka* in Dalmacija. Mesto podpore od strani bratov da smo doživeli Slovenci posmehljivo, škodoželjno skomigavanje z rameni: rezultat je danes, da tudi Hrvati nimajo Reke. Tako razlaga, recimo pravilno, «Slovenec položaj, potem pa pride do zaključka, da so vsega krivi beograjski vlasto- držci. j Gospod urednik! Ali se Vam ne zdi, da je ta zaključek nad vse značilen za našo politiko? U videvamo, da nam hiša gori. Naš za_ ključek pa je: Beograd je kriv! Recimo, da je to res, toda kaj nam pomaga konstatacija. kdo da je hišo zažgal tedaj, ko hiša gori, ko se da z združenimi močmi še ne- k?.j rešiti? Pa se nekaj! Reško vprašanje še nikakor ni rešeno in mogoče je, da bo preteklo še celo leto, preden bo doživelo svojo definitivno rešitev. Saj se vendar še vedno govori o italijanskem predlogu eno-letnega provizorija. V °današnjem < Slovencu* pa čitam o < katastrofi*, ker da je «poraz v reškem vprašanju že gotova stvar;>. Kdo je tako naiven, da bi mislil, da taka konstatacija v prezgodnjem času utrjuje stališče naše vlade! Na ostrini noža je danes reško vprašanje, kakor pišejo opizicijonalni listi, in reško vprašanje je predvsem hrvatsko vprašanje, kakor se iz gotovih vzrokov tudi rado povdarja. Sedaj pa poglejmo, kako pišejo hrvatski listi in sicer oni, ki pravijo, da predstavljajo večino hrvatskega naroda. Omenjam predvsem «Jutarnji !ist», ed-nsga glavnih, gotovo pa najbolj razširjenih radičevskih dnevnikov. V debeiem tisku poroča «Jutarnji list* na uvodnem mestu, da je Pašič po svojem povratku iz Pariza obolel, kar da je vedno znak slabega političnega položaja. Pašič da je postal tak avtokrat, da se dviguje proti njemu opozicija v lastnem klubu in deloma celo tudi med člani vlade. V reškem vprašanju pa da je bilo Pašičevo stališče popolnoma nerazumljivo. Iz Pariza da prinaša Pašič za Beograd seveda samo nepovoljne vesti, kajti Radič da v Londonu uspeva. Pri pregovorih je dostikrat odločilnega pomena avtoriteta, ki jo uživa tisti, ki se pregovarja. V kak namen manjša «Jutarnji list> avtoriteto Pašiča? In vrhu tega po neresnici! V kak namen se naglaša pomen Pašičeve bolezni, ki pa vrhu tega niti ne obstoji? Saj je Pašič po svojem povratku iz Pariza konferiral celo dopoldne z najrazličnejšimi osebami in ćsaj pišejoi beograjski listi, da se je s prihodom Pašiča politično življenje kar oživelo. Toda od zagrizenih hrvatskih blokašev tudi drugega ni za pričakovati, poreče morda kdo. Žal ni stvar niti pri takozvanih državotvornih strankah boljša. Saj skuša celo žuhovina, perilo, cerkveni paramenti 12) klobuki, slamniki, ko-šarstvo, vezenine, čipke 13) lončena roba, majolika, fayence, steklo 14) galanterija, bijouterija draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji 15) kemična industrija 16) industrija živil 17) stavbarstvo 18) godala Din. 88,000.000 » 30,000.000 » 8,500.000 » 52,000.000 » 8,000.000 » 13,000.000 » 1,400.000 » 20,000.000 11,000.000 20,000.000 18,000.000 4,000.000 3,500.000 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU m hsa rosa! bL lazM — Lastna palača. Delallka glavnica In r«z«rvnl zaklad K č. SI. 225.000.00i lOTSBjt Marin 9si batču a aeajalBifiu tnuakcfr. m Ml »-13 = Ura Postojna (vite Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 In 16-19. 52 l v Trstu registrovanift zadr. % neomejenim jamstvom Ulica Pler L11I9I tfa Mesnino fL 4»L 6Hresf oje satadse braollae vloge po vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5%f/. ako znašajo 20-30.000 Ut po 6% ako znašajo 30-40.000 » po 67//. ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih paplijev aH dragocenosti Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04 TeL št 16-04. 7,700.000 22,300.000 32,000.000 1,700.000 Skupno Din 341,100.000 Število oseb, ki so posetile ves čas trajanja sejma razstavni prostor, se ceni na okrog 140.000. Sejmski urad objavlja dalje, da je bilo 98 odst. razstavljalcev zadovoljnih z organizacijo letošnje prireditve. Ostala 2 odst. se pritožujeta le glede dodelitve prostora, drugače pa sta tudi zadovoljna. Po večini so to tvrdke, ki so se prijavile v zadnjem hipu pred otvoritvijo in velesejemski urad njihovim zahtevam ni mogel več v polni meri ugoditi ter jim dodelil prostore, ki so pač še bili na razpolago. 99 odstotkov razstavljalcev je izjavilo, da se sigurno udeleži prihodnjega velesejma v jeseni 1. 1924. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ustanovljena dne 16. maja 1894. si je pridobila na narodnem in gospodarskem polju neprecenljivih zaslug. Takoj ob začetku svojega obstoja je pričela nad vse marljivo delovati. Prirejala je kmetijska poučna predavanja, poape* sevala kmetijski pouk, posredovala za svoje člane brez dobička nakup in oddajo gospodarskih potrebščin in pridelkov, podeljevala nagrade in priznanja osebam zaslužnim za kmetijstvo, sodelovala pri razdeljevanju podpor iz javnih zakladov v korist kmetijstva, se pečala z vsem, kar more pospeševati kmetijstvo vobče in skrbela za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja kmetovalcev. Tako neumorno in nesebično je delovala družba do izbruha ss-etovne vojne. Kakor vse druge ustanove, tako je tudi Kmetijsko družbo zadela v živo svetovna vojna. Vpoklican je bil družbin zaslužni strok, delavec g. inž. Rado Lah, družbin strokovni tajnik in skoro vsi odborniki pod orožje. S tem je bil zadan družbi občuten udarec. Kljub temu družba ni prenehala s svojim delovanjem. Brez uradnikov, brez strokovnih moči je deloval skrčeni odbor zvest svojim idejam nesebično tudi med vojno v blagor oašega naroda in kmetijskega napredka. V pisarni družbinega podpredsednika, kamor se jc preselil družbin urad, so se neprestano sestavljale razne prošnje za dopuste in oprostitev naših kmetskih mož od vojaške službe. Nabavljala in razdeljevala je tudi v tem težkem času kmetijske potrebščine In pridelke svojim članom in smelo lahko trdimo, da je izvrše- ETERNIT- EMUUHIO TORECK i CO. TRST (8) ■ Via Sanlta 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci Thomas-ove žlindre sterr^^jtarie 510 Varujte se pred drugimi izdelki manjše vrednosti. 300 ton na razpolago v našem skladišču. hnia prilika! Šivalni strofi,Šlager' s petletnim jamstvom poL 350.—, s centralno ladjico 500.—,za-klopni stroji, najfinejše vrste L 700.—. Pošiljatve na deželo. , (57 Delavnica Cervelini, Trst. Via vasarl 17. nnZNHNILO. Tvrdi!« Žagar * PlesnICar se je preselila iz ulice G. Donlzetti 5 v ulico Sm Francesco ia vogal via Palestrina (poleg tiskarne „Edinosti".) Med tem ko obveščamo ugl. klijentelo, se toplo priporočamo za nadaljno naklonjenost. Izdelujejo se vsakovrstni likerji. — Direktni uvoz ruma in konjaka. Specijaliteta: domaČi troplnovec, brinje-vec in slivovka. Velika izbera domačih vin. Skladišče testenin „PEKATETE" in olja. Telefon 38-72. (483 jl JL Ji. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na de belo in drobno. — Postrežba na doni. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 3l Zrn soriška Ha Eliju M n Gorici Piazza Cavour prejela zastopstvo 2 o* m Z * «* h. u. o rt 3:« o w Sa oŠ) ^ » ^ a^ai g^ž N « 2 3 »V IS. 9 naznanja tem najboljših in svetov. « S* « S* 5 m ■ if .. EJL- potom slav. občinstvu, da ie šivalnih stojev , aj isa ^ CJ __ o Ji - o. ^ oj rt m -X n Se toplo pripoitfa UL a* S a. m tU ilijajukirt S £ o a ££ N > o c. w £> % E c > - a « iž > « u. 41 H1 1- ... u V CcTOc!- 5i= « ^ r— I-! VTJ ^ S g St« £LM > izve&EBi Piana toni Sfei. 9. Zaloga prej Piazza Vittorio Veneto 4 sedaj via Milano 12. 467 bjfflrtf imU temi anl Tržuikn posojilnica in Milica regictrovAot udruga s omejenim poroštvom uradu|e v svoji lastni hiSI ulica Torrebiaoca Štev. 19, L s. Sprejema knjižice, vloge za Čekovni hranilne vloga na tekoči račun in vloga ter iih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Dale posojila na vknfBbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Mm m a mm a s a 13. Ob sedečih ia praznikih je urad zaprt, štt telet 25-€7. I S i i i Podružnica v Trstu. Vogal via UalM 27 — Uia 30 11 IzvrSuie vse banšvte posle. Kupuje In prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje W*r po 3 ^ °lo neti® ^m Vloge na tekoče račune po 41|2°|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJU3L3HNA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkov!6 Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split. ~~ ~~ Delniška glavnica Dinarjev 25,000.000,- Rezerve: Dinarjev 20,000.000.-TeL št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16. Znana slovenska tvrdka Josip Kefseooni GORICA - Stolni tri Sten. 9 (lesno) - GORICA mehanik, puškar in trgovec se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Origiaal Mundlos nein_ Skita tovaren, katere jamčim za dobo 25 let — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju ia iivaqju. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Columbia ameriških tovaren, za katere jamčim 2 leti. ter vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. (5<») — Dtlavnica in popravij£lnicaa Gorica* Stolni trg Siav. 5 — BAHCA BDBlATICfl CENTRALA TRIESTE (l Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazla« Zar a. Afillranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-. vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. APR1ATISCHE BANK, WiEM Frank Sakser State Bank: new-york Vugoslavo de Chile: valparaiso Izvriule vse banine posle. PREJEMA VLOGE iuvlofte KnH2Ice ter Ob obrestuje 90 3 Vi , vloge na žlro-racon do 4% UtL odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dale v najem varnostne predale (safes) == Zavodov! uradi, Trieste: I Rlsparmio a — Via S. Nicolb 9. (Lastna palača) \tm & m m m. . pisan m § 31 u o m M m no is.