Posamezna številka po 10 vin. UHKDN1ŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Šelenburgova ulica M. 6, H. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Hokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : i : sprejemajo. : : : NAKOČNiNA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 10-40, polletna K 520, Četrtletna K 2'fiO, mesečna K —90; za Nemčijo celoletno K 12—; za 5 : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : Ste v. 821. H Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. V Ljubljani, v soboto dne 21. marca 1914. „ ZARJA* izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Itev. 6. IL nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. doli! poldne in od 4. do 7. zvečer. ^ Inserati: cnostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslane in reklame 30 vin. — Lnserate sprejema npravnffitva. ;;; Nefrankirana ali premalo frankirana pisma te ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so po&luine proste. ............ Leto IV. Absolutizem je zmagal. Državni zbor je zadavljen in njegovi krvniki — nemški in češki nacionalisti in grof Stiirgkh — triumfirajo. Zlasti grof Stiirgkh je zadovoljen, ker sedaj bo dokončal brez poslanske zbornice delo, ki bo ljudstvu v največjo škodo. Državni zbor že eno leto ni bil več zakonodajen zastop. Vlada ga je sklicavala, pa ga takoj zopet pošiljala domu, pretvezo za svoj zločin je našla vedno: Enkrat je bilo treba poravnave v Galiciji, drugič na Češkem, državni 7.bor je bil vedno odveč, nikdar ni imel časa za resno delo. Kadarkoli pa je hotela poslanska zbornica preprečiti in onemogočiti obstrukcijo, tedaj je prišel grof Stiirgkh in je zaviral. Pri tem delu so mu zvesto pomagali vladni mameluki, nemški nacionalci in krščanski social-ci. Vlada jc uganjala pasivno rezistenco, ko so hoteli treznejši elementi v državnem zboru reformirati opravilnik tako, da bi bil parlament varen pred izsiljevanjem katerekoli obstrukcije. Ali ne samo to: Tudi predsednika državnega zbora dr. Sylvestra je pripravila do tega, da je mirno gledal, kako^so teptali češki obstrukcionisti opravilnik in če so si ti izmislili novo šalo, je dr. Sylvester bil nasproti njim pravi lipov bog. Ali kdor bi mislil, da je manjkalo predsedniku poguma za odločen nastop proti obstrukciji, bi se močno motil. Dr. Sylvester je bil Stiirgkliov zaveznik, nalog je dobi! od njega, da naj opusti vsak korak proti obstrukciji. Grof Stiirgkh je ves srečen, če more ugoditi vsaki želji dunajske vojaške kamarile, ki goni našo državo k vedno večjim izdatkom za vojaštvo in kateri so ljudske potrebe stvar, za katero se ni vredno brigati. In tako je bilo tudi sedaj. Kakor hitro je izvedel grof Stiirgkh da pride brambna predloga na dnevni red, takoj je zahteval, da se izroči brambna predloga bre^ prvega čitanja odseku in da mora biti rešena do konca tedna, če ne... Pred tem, če ne, so popadali vladni mameluki v prah, namesto da bi bili zaklicali Stiirgkhu: »Dovelj!« Pa z vladnimi strankami se igra grof Stiirgkh kakor otroci s cinkastimi vojaki, meče jih sem-intje, pa ne zinejo. Ker ima pri teh strankah oporo, zato lehko žrtvuje ljudske interese željam vojaške kamarile. In kako lepo so gladili nemški .nacionalci pot § 14. 2e nekaj dni pred odgoditvijo so kričali po svoji!) listih, da je edina rešitev iz zamotanih državnih razmer — absolutistična vlada. Cc bi bilo med vladnimi strankami le nekaj mož, ki nimajo testene hrbtenice in ne glave na konopcu, v tem tre-notku bi bili lehko prisilili Stiirgkha, da bi zlezel kakor polit pes v kot ali pa šel za vedno. Takih mož ni bilo in zato imamo sedaj absolutistično vlado. § 14. bo zavladal v nekaj dneh. Prvo, kar bo naprtil ž njim Stiirgkh avstrijskemu ljudstvu bo povišam rekrutni kontingent za 31.000 mož na leto. Sele pred dvemi leti je bil povišan letni rekrutni kontingent za 100.000 mož in v tako kratki dobi novo, težko breme. Vse, kar leze ino gre, bodo vteknili v vojaško suknjo in ljudstvo bo plačevalo, da bo obupalo. In drugo, kar bo prinesel § 14, bo pol mil jarde novega posojila. Dolgov ima že Avstrija čez kiavo, zdaj se hoče zadušiti v njih. Ko sc je sešel leta 1911. državni zbor. v Katerega je poslalo šest miljonov volilcev zastopnike z nalogo, da delujejo tam za ljudski biagor, za koristi vseh narodov in slojev, je hi! otvorjen s prestol, govorom, v katerem so bile med drugim tudi te besede: »Prebivalstvo pričakuje plodonosno delo zakonodaje na mnogih poljih. Zato bodo v tekočem zasedanju stavljene velike zahteve na vašo vnetost in vašo uvidevnost.« Kje. je ono plodonosno delo? Kako se je izkazala uvidevnost večine poslancev? Kakor zasmeh mora občutiti avstrijsko ljudstvo one besede prestolnega nagovora, ko gleda take uspehe zakonodaje. Kadarkoli se je sešel državni zbor, je bila prva beseda vlade: »Več vojaštva, nove topove, višje davke.« Delavstvo naj resno premisli sedanji položaj. Ima čedno število zastopnikov v državnem zboru, ali tolpa ljudskih izdajalcev je močnejša. Ima v državnem zboru kremenite može, ki ne spregledajo nobene prilike, če morejo koristiti svojim volilcem, ali mevže so številnejše. Ima v državnem zboru značajne branitelje svojih pravic, ali klečeplazci so v večini, in vlada ima dispozicijski iond, ima časti in službe, s katerim kupuje podle duše. Delavci, povejte svojim nezavednim tovarišem, ki so pomagali ob volitvah ljudskim izdajalcem, mevžam in klečeplazcem do mandatov, da škodujejo sebi, svojnu družinam, skupnosti, če še nadalje ve-l lijejo liberalnim in klerikalnim sleparjem. Privedite lili v naše organizacije — strokovne, gospodarske, politične in izobraževalne — da Jim padejo luskine z oči, da bodo znali razločevati med navideznimi in resničnimi prijatelji delavstva. Organizirani moramo biti čvrsto, da preprečimo v bodoče zločine, kakršni se dogajajo sedaj. Samo organizirano delavstvo bo napravilo konec lopovščinam, ki jih uganjajo na račun nagega napredka vlada in njeni podrepniki. Združimo se v četo, kr bo stala trdno na braniku za potrebe in koristi ljudstva, ki bo onemogočila delo hlapcem Rima in frazerjeni za narodov blagor. Politična polemika slovenske narodno-napredne stranke. Iz gnilega mozga se ne more izcejati dru-zega nego gnojnica! In gnojnica se cedi po predalih »Slovenskega Naroda« v št. 60 od 14. marca t. I. Izredno »talentirani« voditelji napredne stranke bi radi koga s tako gnojnico udušili. Če bi se to kar tako dalo? »Slovenski Narod« je že leta 1905, kot centralni organ napredne stranke na Slovenskem poizkušal isto. Od takrat naprej me je ubival v druščini goriške »Soče«, ter me je konečno odličen zastopnik te stranke v »Zadrugi« položil v hladni grob. Sedaj sem čisto mrtev: Ležim globoko pokopan pod kamenjem obrekovanja naprednih talentiranih politikov in pod trobimo naprednega učenjaštva. Res je. da sem bil deželni odbornik In deželni poslanec brezprogramne slovenske politične stranke na Goriškem od leta 1895. pa do spomladi 1899. Res jc tudi, da sem takrat proti naraščajočemu vplivu duhovščine na Goriškem ustanovil slovensko napredno stranko in isto vodil do konca 1901, ko sem vsled znanih razmer na Gcriškern prostovoljno odstopil od vodstv*a. Res jc tudi. da sem bil še deželni poslanec in zastopal napredno stranko v Goriškem deželnem zboru od 'eta 1902 do leta 1907. Res je pa tudi, da je bilo že takrat vodstvo narodno napredne stranke ia Goriškem in Kranjskem nezadovoljno z mojim samostojnim obnašanjem. Spomladi 1905 sem se nameraval preseliti iz Gorice v Trst, ustanoviti demokratično stranko, z lastnim listom. To je bil razlog, da je centralno glasilo stranke zavihtelo glavno svoje orožje, golido gnojnice, proti meni. Uredniki listov »Edinost«. »Soče« in »Slovenskega Naroda« so dogovorili vse potrebno v Opatiji, kako me politično ubiti. Dotični dišeči pamflet so predložili, v odobritev velikemu voditelju narodno napredne stranke dr. Ivanu Tavčarju. Ker je stranka takrat že čutila gnilobo v svojem mozgu, se pač drugače, ni mogla braniti nego z gnojnico. Kedar se od tistega časa naprej giblje kje politično življenje — in to ni po godu marazmatični napredni stranki — pa zopet seže po golidi. Ne pišem, da bf se ^zagovarjal proti napadu v »Slovenskem Narodu«, marveč prinašam ves pamflet z namenom, da delavstvo, ki ne bere naprednih listov, po vsebini sami sodi na kvaliteto redaktorjev in voditeljev stranke, ki sem in tje iščejo pomoči proti »farjem«. Članek se glasi: »Henrik Tuma v rdečem zavitku. — V Gorici živi! In ko je prebrozgal že vse grape političnega pogorja, obtičal je sedaj v kotlu social-no-demokratične stranke! To je njegova pravica in radi tega bi mu ničesar ne očitali! Mož veliko čita, prebavi pa malo, tako se mii včasih mešajo vsi pojmi v drobni glavici. Tudi to jc njegova pravica! Mož igra prav rad čistilca našega pismenega jezika, ali slog. ki ga piše, je podoben kravji poti, ki vodi s pašnika do luže, kjer se živinče napaja. Tudi to je njegova pravica, katere mu nočemo kratiti! Mož v rdečem zavitku ie srdit nasprotnik kapitala. Ali to nasprotstvo ni posebno nevarno, ker se njegova srditost druži s tako dolgočasnostjo, da se okrog Henrika Tume v hipu izpreineni v ledenik, če odpre svoja ustica! Mi pa bi bili popolnoma v miru puščali sodruga Henrika Tumo, če bi sam miroval, ter se ne vtikal v reči, ki ga sedaj, ko je socijalni demokrat in dokler ostane socijalni demokrat, pri ljubem bogu čisto nič ne brigajo! Ali napuh breztalentnosti ne dopušča, da bi mirovala njegova rdečepikasta žilica. V taknil se je tudi v zadnje deželnozborske volitve in hudo se je raztogotil nad socijalno -demokratično stranko v Idriji, ki ie pri ožji volitvi oddala glasove naprednemu kandidatu. Tudi tukaj je bil v pravici, ker kot socialno-demokra-tičen voditelj lahko opsuje svoje somišljenike kakor mu drago. Stvar sodrugov je, če ga hočejo poslušati! Henrik Tuma pa se je pri isti priliki poslužil gorjanske psovke, ter je zalučal naši stranki v obraz; izpregovoril je oblastno, da je naša napredna stranka do mozga gnila. S tem je sicer vzbudil gavdij pri »Slovencu«, ali naravno je, da tako ostudnega žaljenja naše stranke po ti koščeni ničli mirno ne moremo trpeti. Mi se ne dotikamo socialno-demokratič-ne stranke in zatorej zahtevamo, da so njeni voditelji nasproti naši stranki dostojni. Naj še tako ostro kritizirajo, prenesli bomo tako kritiko! Vse kaj druzega pa je, če se hoče našo stranko pavšalno, pobalinsko blatiti. Kaj takega od nikogar nismo prenašali in tudi v bodoče ne bomo prenašali! Najmanj pa od človeka, ki sam ne ve,^ kolikokrat ie že menjal svoje politično prepričanje. Da bi nam tak klaverni junak očital, da smo gnjili do mozga, to presega vse meje! Le mimogrede bodi še omenjeno, da Henrik Tuma pri socijalnih demokratih na Kranjskem nima dosti vpliva. Le je njegova želja, da naj bi socijalni demokratje kranjski pri volitvah podpirali kranjsko klerikalstvo, se mu bo težko izpolnila. Poznamo namreč obilo poštenih socijalnih demokratov, ki bi nikdar ne hoteli pripomoči klerikalcem do zmage in naj bi jih k temu silile boljše kapacitete nego je dr. Henrik Tuma! Kaj pa, ko bi gospoda doktorja zopet enkrat sr- , bela kožica, da bi se prelevil kakor kača spomladi? Morda ga kmalu vidimo, ko bo romal z rožnim vencem na Sv. Goro; med potjo pa bo na ves glas drobil očenaš za očenašem, da bo ves svet opazil, da se je socialno-demokratični voditelj zopet izpremenil, in sicer z a sedaj v goriškega novostrujarja! Pri dr. Henriku Tumi je pač vse mogoče! Svojim somišljenikom pa rdeče zapiske primerno priporočamo!« Ta napad ni morda slučajen izbruh umazanega žurnalista. Enak pamflet je bil objavljen leta 1905.. po prejšnem dogovoru, zato smemo dolžiti stranko zaradi vsebine pamfletov in načina žurnalističnega boja. Vsak priprost delavec ki čita gorenji pamflet, mora instinktivno vzklikniti: »Iz gnilega mozga ne more teči drugo nego gnojnica!« Seveda »Slovenski Narod« ni osamljen, dokler je živela v Gorici njegova radikalno napredna sestra »Soča«, služilo ji je enako nepošteno orožje proti meni: Izpodkopavanja osebnega ugleda, moralno iii politično ubivanje. Če je gorenji napad karakterističen po svoji gnilobi, pa so bili sporcdni napadi v »Soči« karakteristični za za-vratnost in cinizem. Par primerov! Svoj čas sem bil menda edini ustanovnik »Hrvaške matice« v Gorici. Naprosili so me. naj prevzamem poverjeništvo, ker se s tem nihče od navdušenih Jugoslovanov ni hotel baviti. Nerad sem prevzel nalogo. Naročil sem iz svojega vsako leto po 30 iztisov izdai Hrvatske matice in pridobil toliko naročnikov. Vabil sem k pristopu potom listov. »Edinost« v Trstu je vabilo prinesla, klerikalna »Gorica« je vabilo vrgla v koš, »Soča« pa je moje zgoli kulturno delo porabila za najpodlejši napad. Prinesla ni mojega vabila za pristop v Hrvatsko Matico, ampak trdila, da kot odvetnik vabim ljudi pod pretvezo poverjeništva v svojo pisarno vedoč, da se že itak vsak človek iste ogiblje. Ponovno je »Soča« ali namigavala ali pa kar naravnost povedala, da kot advokat ničesar ne znam, in da sem ob enem najdražji advokat na Goriškem. (Glej 17. 11. 1908.) Ko. sem nagovarjal sodruga A. N. iz Štandreža zaradi umora in je bil isti obsojen, me je »Soča« naravnost dolžila, da sem obsodbo zakrivil jaz kot zagovornik, dasi je dobro vedela, da so štirje napredni porotniki pri razpravi dremali, 8 klerikalnih porotnikov pa je vsled pomote izreklo obsodbo, četudi so sami priznali, da so se zmotili. Tak je torej boi najodličnejših naprednih političnih elementov na Slovenskem, proti onemu političnemu nasprotniku, ki se ga boie. Kedar zagrozi razpadajoči napredni stranki kaka večja ali manjša nevarnost, takrat sežejo po najgnusnejših psovkah. Dobro jim je vsako sredstvo, da blatijo in izpodjedajo nasprotnika. ^ Ko je napredna stranka stopila ob zadnjih deželnozborskih volitvah v boj s prevladujočim klerikalizmom, jim je bilo glavno orožje Tliai-merica, sram jih je bilo konečno šele takrat, ko jim tudi žensko krilo ni pomagalo, in mahnilo tudi po njih. Delavska socijalno demokratična stranka danes nima one moči na Slovenskem, kakor bi jo lahko imela, ima pa vsaj zdravo jedro. Nar,-napredna stranka pa po svojem razumništvu, kateremu je poverila politično vodstvo kaže, da je gnila do mozga. Dr. Henrik Tuma. Atentat ministrove soproge. V pondeljek zvečer je ustrelila soproga francoskega finančnega ministra Caillauxa izdajatelja pariškega lista »Figaro«, Calmetta. Pet strelov je oddala nanj v uredništvu lista. Ponoči je Calmette umrl. Soprogo finančnega ministra so takoj aretirali. Vzroki atentata. Finančni minister Caillaux, ki je bil pravzaprav voditelj vsega sedanjega ministrstva, je imel ljute sovražnike pri političnih strankah, ki bi rade upostavile na Francoskem zopet kraljestvo. Vsi konservativni listi, zlasti pa »Figaro« so ga zadnje tedne grdo napadali in ga dolžili vseh mogočih in nemogočih stvari. Izdajatelj »Figara« Colmette ga je hotel na vsak način uničiti. Slednjič je pričel priobčevati intimna pisma, ki jih je bil pisal Caillaux 1. 1901. ženi nekega državnega uradnika. Na njegovo prigovarjanje se je ločila ta od svojega soproga in se poročila s Caillauxem. Zakon pa ni bil srečen in Caillaux se je kmalu ločil. S pismom, ki ga je bil sedaj priobčil »Figaro«, je izsilila ločena žena, da jej je plačeval Caillaux na leto 15.000 frankov. Ločena žena je pa imela tudi fotografijo tega pisma in s to fotografijo je hotela izsiliti od Caillauxa 50.000 frankov na leto. Caillaux jc odbil to zahtevo in nato je izšlo pismo v »Figaru«. Ker je naznanjal list, da priobči še druga intimna pisma finančnega ministra, je spravilo to soprogo ministrovo v tako razburljivo razpoloženje, da je izvršila ono grozno dejanje. Takoj po umoru so raztrobili nekateri listi, da se je hotela soproga ministra maščevati nad umazano gonjo lista »Figaro« in nad povzročiteljem te gonje Calmet-tom, o katerem trdijo, da je bil zelo podkupljiv, 1 proti svojemu soprogu. Ali sedaj se je izvedelo sledeče: Ko »Figaro« Ie ni prenehal z grdim natolcevanjem, je dejal Caillaux: »Če bo Calmette še blatil moje zasebno življenje, tedaj mu zdrobim kosti.« Te besede so spravile gospo Caillaux popolnoma iz se in dejala je proti svojim prijateljicam: »Tako daleč ne sme priti. Tako nasilno dejanje uniči politično karijero mojega moža.« Naslednji dan je izvedel Cail-laux, da priobči Calmette v torek zopet intimno pismo. In nato je izvršila ministrova soproga ono usodepolno dejanje. Caillaux je deinisioniral. Takoj po atentatu je podal Caillaux svojo demisijo. Ministrski svet se je takoj sešel na posvet in ministrski predsednik je na vso mo5 pregovarjal Caillauxa, naj ne odstopi. Ta pa je vztrajal na deinisiji, češ, ko se prvič prikažem v zbornici, mi zakličejo nasprotniki: »Morilec.« Nato je bila sprejeta njegova demisija. Domnevajo pa, da odstopi vse ministrstvo. Izgredi. Pripadniki kraljestva, takozvani rojalisti, so uprizorili v torek zvečer proti Caillauxu velike izgrede. Demonstrantje so se zbrali v neki kavarni in žalili s klici Caillauxa. Policija je razgnala najhujše demonstrante, prišlo je do pretepa, pri katerem so razbili vso kavarniško opravo. Nato so šli demonstrantje na cesto in klicali: »Proč s Caillauxem! Proč z republiko! Živel kralj! oc Policija je zopet razgnala kričače, ki so se pa pozno ponoči zbrali še enkrat. Policija je aretirala 15 oseb. Gospa Caillaux. Gospa Caillaux jc stara 40 let in rojena Parižanka. Prvič je -bila poročena z odvetnikom Claretie, ki je bil obenem tudi sodnijski poročevalec »Figara«. Od tega se je pa ločila in se poročila leta 1911. s sedanjim finančnim ministrom. Pri zaslišanju je izpovedala, da ni imela namena usmrtiti Calmetta, temveč da mu ie hotela dati le lekcijo. Pravi, da obžaluje svoje dejanje. Njen zagovornik je odvetnik Labor i. Ko je izvedel Caillaux o dejanju svoje soproge, ie bil ves potrt, ker ni v njenem obnašanju prav ničesar opazil, iz česar bi lehko sklepal na njene namene. Pri državnem pravd-niku je dejal Caillaux: »Kaj hočete; obžalujem, da je Calmette tako težko ranjen, ali tega dejanja he; štejem svoji soprogi v zlo.« Dva podobna atentata. V zadnjih 20. letili sta se pripetila v Parizu dva podobna atentata. Gospa Clovis Hug-ues, pesnikova in poslančeva soproga, je ustrelila nekega možkega, ki jej je pisaril leta in leta sramotilna pisma. Žena poslanca Paulmiera je ranila urednika lista »Petite Republigue« zaradi nekega članka. Obe sta bili pred pariško poroto oproščeni. Politični pregled. — § 14. Vlada bo uveljavila v najkrajšem času, najbrže še tekom tega tedna, ali pa v pričetku prihodnjega, predlogo o povišanem re-krutnem kontingentu in pa predlogo za posojilo pol miljarde kron. — Kdaj bo zopet deloval državni zbor? Ko jc bil državni zbor odgoden, so nekateri prerokovali, da bo prihodnje zasedanje v maju Sedaj pa poročajo z Dunaja, da bodo zasedal nižjeavstrijski, gališki, saleburški in tirolski de želhi zbori po Veliki noči. Zasedanje bo trajale najbrže še čez Binkošti. Obenem z deželnimi zbori bo pa zasedanje delegacij v Budimpešti, torej je popolnoma izključeno, da bi se sešel državni zbor v maju. Vlada pa bo sklicala državni zbor Ie tedaj, če bo njegova delazmožuost popolnoma zajamčena. = Občinske volitve na Dunaju. V četrtel so bile na Dunaju občinske volitve za tretji volilni razred. Zmagali so po vseh okrajih krščan ski socialci. Njihova »zmaga« je posledica sil nega terorizma; da so vstajala tudi mrtvi zv krščansko socialne kandidate, tega ni reba šf posebej naglašati. Voliti je bilo 48. obč. svetovalcev, od katerih je bilo prej 47 krščanskih socialcev in 1 socialni demokrat v OtUkringu Socialisti so izgubili sedaj tudi ta manda\ ki sc ga bili pridobili pred dvemi leti z najve^jo težavo. = Češko-nemška spravna pogajanja. Nemški agrarci so se odločili, da požive češko-rem-ška spravna pogajanja. = Dispozicijski fond in mladočeška stranka. V »Češkem Slovu«, glasilu narodnih socialcev, priobčuje Prokop Gregr članek z naslovom »Resnica o denarju iz dispozicijskega fonda.« V članku vztraja na trditvi, da je dobivala-mladočeška stranka denar iz dispozicijskega fonda. Pravi, da ne more nihče utajiti dejstva, da sta on in rajni poslanec Anyž sporočila voditeljem mladočeške stranke — Kramafu, For-stu in Rašinu — da ne gresta s stranko, ki je dobivala od vlade denar za volilne namene. Mladočehi niso dobili denar le za »Deu«, temveč tudi za državnozborske volitve I. 1907. —> Na ta način je boj meščanskih strank proti socialni demokraciji res lahek. = Svlha ne toži. Kakor znano, je bil vloži! dr. Šviha proti »Narodnim listom« kazensko ovadbo zaradi razžaljenja časti. Kazensko so- dišče mu je dalo 14dnevni rok za vložitev tožbe. Rok je sedaj potekel, ne da bi bil Sviha podal tožbo. — Politične organizacije volilnega okraja Zamberk so predlagale pri višjem sodišču uvedbo disciplinarnega postopanja proti Svihi. = Procesi proti vohunom so v Avstriji ze kar na dnevnem redu. V torek se je pričel vohunski proces na Dunaju proti devetim ruskim vohunom. Trajal bo teden dni. = Posledice atentata ministrove soproge. Francoski mornariški minister Monis je demi-sioniral. Njegov odstop je v zyezi z gonjo proti odslopivšemu finačnemu ministru Caillauxu. Ko je bil namreč Caillaux leta 1911. ministrski predsednik, je bil Monis justični minister. V cisti dobi so se razkrile velike sleparije bankirja Rochetta in upostavljena je bila tudi parla-mentarična komisija, ki naj bi bila preiskala Rochettovo zadevo. Sedaj pa so očitali Cail-lauxu. da je 1. 1911. prisilil višjega državnega pravdnika Fabre, da je zavlekel preiskavo proti Rochettu toliko časa, da je Rochette pobegnil. V zadevo je bil zapleten tudi Monis, takratni justični minister in sedanji mornariški. Po atentatu gospe Cai!aux so spravili Caillauxovi nasprotniki vso Rochettovo zadevo v zbornici, zopet na dan. Komisija, ki je bila že pred tremi leti preiskavala Rochettovo zadevo, se je v torek iztiova konstituirala. Predsednik te komisije je sodrug Jaures. Monis je sedaj odstopil, da bo imel popolno svobodo izpovedi pred to komisijo. — Novo italijansko ministrstvo je sestavljeno. Ministrski predsednik je Salandra. Bivši ministrski predsednik Giuliano je prevzel zunanje zadeve. Splošno sodijo, da novo ministrstvo ne ostane dolgo na krmilu in da pride prav kmalu zopet Giuliano do vlade. Novi ministrski predsednik bo v kratkem obrazložil svoj program, ki pa najbrže ne bo tako demokratičen kakor je bil Giulianov. Vendar pa priznava tudi Salandra prednost civilne poroke pred cerkveno in zavzemal se bo za demokratično davčno reformo. _ = Albanski ministri. Albanski ministrski kabinet je sestavljen takole: Turkan paša je predsednik in minister za zunanje zadeve, Esad paša je vojni minister in za notranje zadeve, (ta bo še pošteno zmešal oboje), Aziz paša je poljedelski minister, Hasan Beg Priština je poštni minister. Prink Bib Doda ima javna dela, Tur-tulis jc naučni minister in Adamides finančni minister. = Albanija postaja »država«. Najprej so prišli orožniki v Albanijo, da je dobilo prebivalstvo prvi pojem moderne države. Kakor poročajo sedaj iz Drača, bodo čez tri mesece pričeli z nabiranjem vojaških novincev. Vlada upa, da se prebivalstvo ne bo upiralo vojaški dolžnosti. Ko bo to končano, bodo pričeli z zgradbo cest. Iz domačih krajev. — Kandidat S, L. 8. za državnozborsko nadomestno volitev na Notranjskem je dr. Lov-fo Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani.^ — Kakor bojazljiv pes za plotom laja »Slovenec« na socialne demokrate. Po enkrat na teden ve prav gotovo povedati o nazadovanju scialnih demokratov in s tem misli, da odvrača delavstvo od socialne demokracije. Enkrat nazadujejo na Francoskem, drugič na Dunaju, potem zopet v Nemčiji itd. Zakaj pa katoliški, resnicoljubni in pravični »Slovenec« raje ne pove, kako da nazadujejo klerikalni delavci v ljubljanski tobačni tovarni? Ko so bile 23. februarja v ljubljanski tobačni tovarni volitve v obratno bolniško blagajno, je pisal »Slovenec« o veliki zmagi klerikalnega delavstva. To veliko zmago hočemo nekoliko ilustrirati: Leta 1912. So dobili klerikalni kandidatie v tobačni tovarni ad 1667 do 1639 glasov, leta 1913. od 1576 do 1577 glasov in letos od 1387 do 1348 glasov. Kaj, ko bi »Slovenec« enkrat povedal svojim bralcem tudi o porazili v lastni stranki? Pa za kaj takega nima poguma in tudi nima poguma, da bi šel v odkrit boj proti socialni demokraciji, ampak samo bevska za plotom. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) fu v njem je sedaj živelo nekako hrepenenje nih, med katere je prišteval i sam sebe. To se je oglašalo v njem i sedaj pri poroki. Vse te misli so se ponavljale v njegovi duši in ga napolnjevale z neko melanholijo. In ko je tu v cerkvi videl te črne frake, dolge vlečke svilenih oblek, Otilko v atlasu in v oblakih belega pajčolana — in nasproti temu Hanuševega očeta, tega preprosteg.a kmečkega moža v kmečki obleki. Tu mu je prihajal zopet pred oči dvojni svet in lastni položaj v njem, tu se mu je zopet utrjal sklep, iztrgati se iz vrste srečnejših, iztrgati se in stopiti doli.. med te miljone. Pridno zahajajoč sedaj na predavanja v bolnišnico, videč bolnike na posteljah in klopeh po hodnikih, se je često in često spominjal tega. Tu mu je povsodi bilo v oči trpljenje, ki mu je postalo skoro vsakdanje, ko je je gledal dah za dnem. Toda njemu, ki jc znova začenjal medicinsko študije ne toliko za življenje kakor iz hrepenenja, da bi bolje, izdatnejše uveljavil svojo osebo, je bilo neprenehoma glas, kličoč po odpomoči. Iz bolnišnice je odhajal v trudnih, najtrudnejših mislili, kajti tu se mu je usilje-valo neko nerazrešeno in takorekoč nerazrešljivo vprašanje, Tu se mu je vsiljevala resnica, da življenje nikdar ni bilo za ljudi majeva veselica. Tu v okolici splošne bolnišnice, kjer je stalo toliko poslopij za bolnike na duši in na telesu, v okolici, ki jo je pogosto obiskaval in ,v kateri je videval mestne držke in kmečke vozove z bolniki in pogrebne vozove z rakva-mi, tu se mu je človeško življenje kazalo popolnoma drugače nego tam na Žofinu, kjer so sc okrog smaragdovih trat izprehajale vzduš- — »Slovenskemu Narodu« odgovarja v današnji številki sodrug dr. Tuma. Opozarjamo naše delavstvo na ta odgovor in potem naj presodijo sami, kako prav je imel dr. Tuma s svojo kritiko. »Slovenskemu Narodu« pa povemo, da je bilo naše delavstvo ogorčeno nad sirovim tonom »Narodovega« zagovora. Naše delavstvo je vedno in povsod rado in vneto poslušalo govore sodruga Tume in liberalcev pa nihče ne sili, da bi jih pslušali. Kaj mar liberalni govorniki vsi tako sladko govore, da bi jih poslušali še ptički kakor sv. Frančiška Asiškega? — Deželni poslanec Franc Košak je umrl v ponedeljek zvečer po daljšem bolehanju na Grosupljem. Na Grosupljem je bil 37 let župan in skoraj 20 let je bi! deželni poslanec. Od klerikalnih poslancev je bil eden od najbolj simpatičnih. Star je bil 68 let. — Samomor. V torek zjutraj si je prerezal vrat Josip Rape, vratar v ljubljanski predilnici. Star je bil 44 let. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Najbrže se mu je omračil um. — Zanesljiv varuh imetja je bil vsekakor ljubljanski stražnik Gustav Mandič, ki so ga aretirali v torek. Aretirali so ga zato, ker je bil baje spravljal reči, ki jih je nakradel znani vlomilec Jereb. Jereb je bil pobegnil v soboto ponoči iz zapora v ljubljanskem deželnem sodišču. A že drugi dan so ga dobili v Borovnici in potem je priznal, da je bil Mandič njegov pomagač. Po Ljubljani pripovedujejo, da je bil Mandič v zvezi z Jerebom še tedaj, ko je bil stražnik v Trstu. Baje je tudi nek paznik v deželnih zaporih pomagal Jerebu pri begu. Če je vse-to res, tedaj je to prav zaimiva trojica — stražnik, paznik in tat. — Ljubljanski srednješolski dijaki in dijakinje so v sredo stavkali. V sredo je bila namreč petstoletnica ustoličenja koroških vojvod in dijaki so pričakovali, da bo ta dan prost pouka. Ker pa tega ni bilo, so si sami napravili prost dan. Ljubljanska državna policija je bila pa zopet enkrat po nepotrebnem razburjena. Na Marijinem trgu je stal zjutraj precej močan oddelek stražnikov, ker so imeli dijaki mašo v frančiškanski cerkvi. Ljudje, ki niso vedeli za kaj gre, so mislili, da se bo privalila iz frančiškanskega samostana tolpa zločincev. Šolske oblasti bodo pač toliko pametne, da ne bodo kaznovale štrajkarjev., — Zabavni večer »Prijateljev prirode". V soboto, dne 14. t. m. je priredila tukajšnja podružnica planinskega društva »Prijateljev prirode" svoj I. zabavni večer, ki je prav dobro uspel. Večer je otvorilo petje kvarteta ss. Dachs, Florijančič, Hiibscher in Matičič, ki je zapel nekaj prav lepih, večeru primernih pesmi. Nato je naš vrli deklamator sodrug Vehovec z globokim pojmovanjem prednašal E. Kristanovo »Na planine" in A. Aškerčevo »Veter žvižga". Za krasni recitaciji je žel burno pritrjevanje. Za smeh so skrbeli sodrugi Vehovec, Kralj, Rabič in Krombhalz, ki so prednažalj kupleje in slednja dva sta s karakterističnimi maskami zbnjala mnogo zabave. Prodajo prvih pomladnih cvetk je prevzela sodružica Pillerjeva, ki se je pri tem izkazala kot jako požrtvovalno in pridno. Po končanem sporedu so se pa veseli pari zavrteli ob zvokih tamburaškega zbora glinške podružnice »Svobode", ki je ves večer neumorno igral vesele komade. Do pozne jutranje ure je trajala vesela zabava turistov — proletarcev. — Podružnica Ljubljana, planinskega društva »Prijateljev prirode" priredi tekom letošnje letne sezono več izletov. Iskreno želimo, da bi se udeležili izletov vsi, katerim je pri srcu emancipacija delavstva na vseh poljih in ki smatrajo nedeljsko posedanje po gostilnah in kvartanje za moralno in gmotno škodo delavstva. V nedeljo dne 22. se viši prvi poldnevni izlet v Kozarje; sestanek ob pol 2. popoldne pred hišo v Šelenburgovi ul. 6. »V naravo" bodi geslo vseh res zavednih delavcev'. — Celodnevni izlet h sv. Katarini in na Grmado priredi na praznik dne 25. marca mladinski odsek »Svobode« na Glincah. Zbirališče pred gostilno »Amerika« točno ob pol 7. zjutraj. ne gospice in kjer se je zimske večere veselo plesalo. Tu se mu je videlo čisto drugačno življenje nego v glediščih, nego v sijajnih koncertnih dvoranah in nego na ti svatbi. In baš to je bilo, kar je napolnjevalo njegovo notranjost z jako važnimi mislimi — to splošno trpljenje, nad katerim je on nekako stal, ne da bi ga kaj zadevalo. In v njem je sedj živelo nekako hrepenenje in nekaka neizogibna nujnost, da bi vstopil v sredo tega trpljenja, da bi sam — realno spoznal. Videl je ta razpor in čim dalje neizogib-v kateri je videval mestne drožke in kmečke Obredi pa niso vzbujali v njem nobenih misli, videl je, kako sc vse vrši mehanično, naučeno, kako se svatje prestopajo z noge na nogo, pričakujoč konca. Bilo mu je tesno. Pravil si je: »Glej, te frake, vlečke, toalete družic — v dnu stopnic altarjevih njena postava in njegova postava in pred njima duhovnik čemu je to vse? In čemu ti ljudje, ki so pridrli v cerkev in zijajo nevesto in ženina? Kaj se godi tu in zaka] se godi to? Od tega trcnotka imata torej pravico drug do drugega? To je pomen te poroke? To jc tista zveza ljubezni?« In baš tu mu -je prihajala misel, kako je to slučajno, kdo koga jemlje, kdo Ima s kom preživeti življenje. Tu mu jc prihajala misel, kaj je ta ljubezen, kaj je sploh ljubezen ? Duhovnik je končal obrede in začel moliti za srečo novoporočcuccv. »Torej končano!« si je dejal Ivan. Zrl je tla strop visoke cerkve, dihaie vonjavo kadila, katerega belkasti oblački so plavali v višavo. Mislil je tudi na srečo Otilke. In potem, ko sta stopala zaročcnca.od oltarja in ko so se svatje drenjali okrog, da bi znova čestitali mu je izginiio vse izpred oči. Naglo se je obrnil in prav pod presbiteri-jem zagledal v črni obleki gospo Součkovo. Ustrašil se ie. Prišla ie torej tudi na Hanuševo Tovariše In prijatelje mladine prijazno vabimo na udeležbo. — Uporaba svetilnega plina v kuhinji. Pri ognjiščih v kuhinji rabimo kot kurivo drva ali premog ali pa oboje obenem. To kurivo pa postaja od leta do leta dražje, in ga tudi ne moremo ekonomično izrabiti. Dobra četrtina tega kuriva uhaja neizrabljena skozi dimnik. Pepel, žlindra in neizgoreli ostanki pa delajo nesnago. Če hočeš kaj malega skuhati, potrebuješ mnogo časa ter moraš narediti precej močan ogenj, pri čemer ti pojde malo ne polovica materijala v nič. V novejšem času se je tehnikom posrečilo izumiti aparate, pri katerih uporabljamo svetilni plin za prirejanje jedi, kuhanih, pečenih ali praženih. Pri plinu moremo kurilno silo izrabiti do 90°/« boljše kakor pri kateremkoli drugem kurivu. Pri kuhanju s plinom se prihrani mnogo časa, ker ga je treba le vžgati, da daje takoj zadosti močno vročino. Ko nehaš kuhati, ga ugasneš ter ti tako ne gre nič kurilnega materijala v izgubo. Jedila, ki so pripravljena s plinom, niso glede okusa ali tečnosti v nobenem oziru slabejša, kakor jedila, pripravljena na navadnih ognjiščih. Nasprotno! Mnoga se dajo pripraviti še bolj okusno. Dostikrat se ugovarja, da je kuhanje s plinom dražje nego kuhanje z drvmi in premogom. Pa ta ugovor ne velja splošno. Res je, da se s plinom lahko potratno dela kakor z vsakim drugim kurivom; s plinom pa tudi lahko varčujemo, kakor z nobenim drugim kurivom. To velja posebno takrat, če je treba manjša jedila hitro skuhati: Zajutrek, južino ali manjšo večerjo. Velika udobnost, ki se doseže z uporabo plina v kuhinji glede snage, prihranitve časa in troškov, je bila v raznih mestih povod, da so ljudje od due do dne v večji množini začeli v kuhinji rabiti svetilni plin kot kurivo, in to povsod z največjim uspehom. Tudi v Ljubljani si je že mnogo gospodinj omislilo plinska kuhala; vendar veliko kuharic pri tem ni tako izurjenih, da bi plin uporabljale štedljivo in z najugodnejšim uspehom. Drugod, n. pr. na Dunaju, se pospešuje uporaba plina v kuhinjske namene s tem, da se nalašč prirejajo posebni tečaji s teoretičnim in praktičnim poukom za porabo plina pri kuhanju, pečenju in praženju. Tudi ljubljanska plinarna je pridobila z Dunaja damo, ki je izučena kuharica s plinom, da bo v Ljubljani še ta mesec dva dneva zaporedoma poljudno predavala o uporabi plina v kuhinjske namene, istočasno pa na raznih plinskih aparatih prirejala razna jedila ter tako praktično pokazala, kako se s plinom praktično in kolikor moči po ceni kuha, peče in praži. Na koncu vsakega predavanja se bodo dajala udeležencem jedila na pokušnjo. Dan in kraj predavanja objavimo pravočasno. V interesu občinstva, posebno gospodinj, pa je, da se teh brezplačnih predavanj udeleže mnogoštevilno. —■ Glasbena Matica javlja svojim članom, prijateljem slov. narodne pesmi in Slovencem sploh, da še tekom meseca marca izide 60 najlepših koroških slovenskin narodnih pesmi, ka-1 tere je nabral in zapisal ter peteroglasno postavil gosp. Zdravko Švikaršič. Delo izide v 2 zvezkih, katerih vsak obsega 30 pesmi. — Kino -Ideal. Od danes naprej do četrtka 26. marca Življenje In trpljenje Jezusa Kristusa. Ta film je izdelek znane svetovne tvrdke Pathe freres in je nainovejša popolnoma koloiirana upri zoritev pasionskih iger. Ta film je velezanimiv ne le po svojem zadržanju marveč tudi po umetniški inscenaciji, mojstrski igri, uzorni fotografiji in oča-rujočo koloracijo, tako da bode gotovo vsakega obiskovalca zadovoljil. — Bahovčev »Transporthaus« na Duplici pri Kamniku je dobil vnetega zagovornika pri največjem prijatelju in zaščitniku delavstva pri »Slovencu«. Gospodov okolo »Slovenca« ni bilo sram, da so priobčili v listu izsiljeno izjavo delavstva, izsiljeno z grožnjami ravnatelja, paše PečeniCa. Ta človek, ki gospodari ne le nad delavci, temveč tudi nad svojim Sefcm g. Bahovcem tako, da bi si ga jemal lehko za zgled vsak srednjeveški graščinski valpt, je toliko predrzen, da zavaja svoje delavce v laž, da jih ponižuje same pred seboj, kakor bi delav- poroko. Ustnice so se mu napele. Niti štirinajst dni ni bilo, kar je Katinka umrla. In pri tem spominu se je vzbudil v njegovi duši drug spoinia, pri tein spominu je zopet začutil neko očitanje, katero ga je prešinjalo od zimskega žofinskega plesa, na-katerem je bil srečal mlado deklico, katera je bila sestra Blaženkc. In premišljuje o tem. kaj je ljubezen, kaj je ljubezen sploh, mu je bila zelo blizu misel, da je ljubezen stvar dobre volje in ozke življenjske dotike. Zelo blizu mu je bila misel, da bi bil dolžan in da bi tudi znal ljubiti brez ozira na osebne lastnosti, da bi mogel ljubiti v vseh okoliščinah, ljubiti zaradi dobrih lastnosti in zaradi napak, sploh ljubiti konkretno. Skoro bi se bil odločil, da bi moral in da bi mogel ljubiti zopet Blaženko. Seveda spomin na Katinko je napolnjeval njegovo notranjost z neko svetlobo, ali prav zaradi tega, ker se je ta svetloba žarela v njegovem srcu, ga je nekaj vzpodbujalo premišljati, kako bi popravil krivdo, storjeno Blaženki. XIV. Ta misel mu je po Hanuševi svatbi nekaj časa skoro stalno obtičala v glavi. Skoro bolestno je hrepenel videti svojo preteklost brez madeža. Meneč, da bi trdneje in varneje šel v bodočnost, se je hotel popolnoma poravnati s preteklostjo. In tu ie za seboj videl še to senco, svojo ljubezen, svojo bivšo dotiko z Blaženko. Ugovarjal si je seveda, da je v tem neka prenapetost. če si dela skrbi zaradi tega, a ni imel pokoja, in neki drugi, boljši glas, ki mu je zaeno govoril, mu je pravil, da baš s prenapetostjo, z neko detinskostjo, da. s tem da se povrne k iz-vestnim ciljem in izvestnemu načinu mišljenja otroških let, se približa idealih za katerim stremi in za kate.rim njegova pot še doslej ni dovršena. ' ci ne oni ljudje ampak neumna živina. Z zobpil so škripali delavci in stiskali pesti, ko so morali podpisati ono izjavo, s katero so prišli tudi v naše uredništvo, pa smo jih zavrnili, dobro vedoč, da ni izjava sestavljena in povzročena po delavcih, temveč od nesramnega priganjača Pečeniča. Bahovčeva tovarna na Duplici, od« nosno ravnatelj Pečenic, vabi delavce z veli« kanskimi obljubami z Moravskega in Ogrskega, Delavci verujejo tem obljubam, odpovedo svoj je službe, pošljejo delavske knjižice Pečeni,1'.., da bi jim ta poslal denar za pot. Ko so br^z službe in denarja, jim pa vrne knjižne, k.r iud ne more, vsled suše v blagajni, poslati denarja, In potem so ti zapeljani reveži brez službe, k a tiso izstopili s prejšnjih služb, na Duplici jih pa ne sprejmejo. Tako sc je pred kratkim zgodila Eduardu Staryju iz Pankote na južnem Ogr-i skein in še nekaterim drugim. To pa vse za 10, ker je gospod Eahovcc iz luščanske ljubezni ustanovil tovarno na Duplici. In krščanska lju« bežen podjetništva se kaže tudi v tem, da morajo delavke, ki so v drugem stanu, delati do 11. ponoči in še dlje. Pečenič, ki bi letel tudi za kravo, če bi imela »birtoli«, se namreč po« čuti v ženski družbi silno dobro. Gospod ravnatelj, kakšna je tista igra z vžigalicami, ki jo tako radi uprizarjate? In kako je z mezdami v tovarni? Kako je s tistimi delavkami, ki niso dobile mezde za nekaj mesecev? In kako j« to, da vsakemu delavcu, ki ima tovarniško stanovanje, pridržujete plačo od štirih tednov? Kje je zakon, ik daje take pravice? Pojasni'e tudi zadevo z mojstrom Matzenauerjcm, ki s'e ga izvabili z Ogrskega in ki ste ga v začetk i meseca vrgli na cesto! Mož je sedaj brez dok in jela in proklinja uro, ko je stopil v dupliškc tovarno. Matzenauerja ie vzel Pečenič le zate v službo, da bi mu služil za reklamo pri preos-i novi tovarne v akcijsko družbo. Ker se pa ti akcija ni posrečila, saj ni nihče toliko zaslepljer. da bi postal akcijonar takega svinjaka, ie moral pa Matzeuauer na cesto. Sedaj- opravlja Peče>; nič mojstrovo delo sam: morda porabi denar, ki si ga prihrani na ta način, za plačevanje svo; jih umazanih dolgov, katere mu je bila neka časa plačevala njegova kuharica. S svojim sov raštvom zasleduie Pečenič vskogar, ki se nč ukloni njegovi pašovski volji. Delavcem ie prepovedal obisk gostilne poleg tovarne samo zi to, ker ga v tej .gostilni nočejo zastonj krmiti Za hujskanje k bojkotu bo že še dobi! Primerni nagrado. — Gosp. Bahovec, če ste mož, naprai vite red v tovarni. Pa zdi se nam, da je ta po ziv zaman, saj si gospod Bahovec ne upa vpo gledati v knjige v navzočnosti ravnateljevi. Pečenič naj si pa zapomni, da kdor seje veter žanje vihar. — Redni letni občni zhor podružnic' »Unije* avstrijskih rudarjev v Idriji bo v nedelj* dne 22. marca ob 9. dopoldne v društvenih pro štorih v Idriji z dnevnim redom: 1. Pozdrav nat čelnika. 2. Poročilo odbora: a) čitanje zapisnik zadnjega občnega zbora, b) poročilo tajnika. <; poročilo blagajnika, d) poročilo revizorjev. 3. Vo litev novega odbora. 4. Slučajnosti. Člane vljudn vabimo, da pridejo na zbor vsi. Odbor. — Obrtniška bolniška blagajna v Idrl, naznanja svojim članom tem potom, da se vrš nje občni zbor v nedeljo dne 29. marca 1914 ol 1. popoldne v gostilni pri »Hani* s sledeči^ dnevnim redom: 1. Načelnikovo poročilo. 2. Bla gajnikovo poročilo. 3. Poročilo nadzorstva, 4 Vo litev načelstva in nadzorstva. 5. Volitev razso dišča. 6. Razni predlogi, nasveti in pritožbe Člane prosimo, da se udeleže zbora vsi. Načelstvo. — Rudarski dramatični odsek v Hrastniki uprizori v nedeljo, dne 22. marca 1914 ob 6. zve čer v dvorani kons. društva dratno treh dejanjih »Zvestoba". Spisal Etbin Kristan Režiser P. Balog. Cene sedežev: Od prve vrst* do druge 1 K, od tretje vrste do šeste 80 v, o( sedme vrste do desete 60 v, stojišče 40 v. — Nabrežina. »Dan“ od 14. marca pravi da je ,Zarjin“ nabrežinski dopismk lažniv človek ker je pisal, da zaslužijo delavci pri Caharij kvečjemu po 3 do 4 K na dan. »Dnevov* do, pisnik pa dokazuje, da plačuje Caharija svojin Končno se je odločil, da piše Blaženki. Vedel je, da se ie usoda Blažetike znatno izpreme-uila, da ji je v tem oče umrl, in da jo razmere, okoliščine silijo, iskati si samostojne ekzistence.' Vedel je, da se je poprijela učenja francoščine, da bi lahko postala učiteljica. I druge podrobnosti je zvedel, in torej ji je pisal. Omenil je, da bi se pravzaprav moral in mogel z njo pogovoriti ustmeno, pa da ji jc nekoč tudi v pismu naznanil, kar jc imel na srcu, zato da si tudi danes izbere to pot. Pa ne samo zato, ampak i iz tega razloga, da v pismu ložje vse zbere, vse naenkrat bolje izrazi, nego bi to bilo mogoče v ustnem razgovoru. In pisal ji je, kakšne evolucije, kakšne izpremembe in boje je preživel v svojem življenju. Pisal ie obširno,' mirno in krepko — to pismo mu je bilo nekaka sinteza vsega dosedanjega življenja, nekaka nova, vestna spoved, iz katere pa že ni več, govorila malodušnost, slabost in razdvojenost, ampak zavest trdnega stališča, ki ga ie krepčala in vodila višje in dalje po njegovi poti. Potem je pisal, da ji nikakor ne ponuja svoje roke v tem smislu, kot to delajo možje, da nikakor ne ve, če ga že davno ni zavrgla in če ga ue prezira, in če bi ji preje ne bilo trpko in bolestno nego radostno, ako bi se mu zopet približala, da ga pa ta pretekla dotika sili reči: »Hotel bi in mogel bi biti nekoč v bodočnosh, ko mi življenjska pozicijh omogoči. Vaš mož,, ako bi Vi hoteli in mogli biti moja žena! Dejal je, da bi jo hotel in mogel ljubiti in. če bi ga morda i ona hotela in mogla — »torej se lahko vidi v tem višja določitev«. • In v teh mislih svojih, v svojem sklepu, ki ga je napotil, da le pisal, je bil i prepričan, d* je določitev taka, da ga ni brez vzroka ved'9 do tega koraka. (Dalje.) Kavarna stšaterv. "V. celo noč odprta Župnik Knelpp, plemeniti ■ Človekoljub Gostilna Florijanska ulica štev. 6. ^ Pristna vina. Domača kuhinja, Vedno sveže pivo najfinejše dvojno marčno belo In črno (Bock-bier), belo litra vrček po 20 vin., .steklenice V* Ut. čez ulico ravno tako 20 vin. Črno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiika št. 26. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna krila, kostume, plašče, domače obleke, perilo mo-derce in vse modno blafo. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. O. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških obleke?h in krstni Opravi. Solldjaa tvTrdJrs.. 1 1 - Bluze Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, Kino-Ideal. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-l\cwyork, Buenos Aires-Itlo de Janeiro najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel) Itd. delavcem še več, kakor določa pogodba. O velikanska dobrota slovenskih podjetnikov, še na kant jih bo spravila 1 Samo zato, ker so delavci pri N. D. O., jim plačuje Caharija še več kakor je treba. Preblaga duša! Lansko leto je naložilo glavarstvo v Sežani vsem nabrežinskim klesarjem' da moraio plačevati osebnodohodninski davek. Ampak kleparji so dokazali, da ne zasluži nihče 1200 K na leto. Letos se bo na lahko okrajno glavarstvo kar sklicevalo na „Dan“, kjer je črno ha belem, da zaslužijo klesarji po 9 K na dan. Delavci se bodo .Dnevu” kar najlepše zahvalili Za to uslugo. „Dan* ima posebno veselje, da napada socialne demokrate v Nabrežini. Ker je »neodvisen" list, se je pa udinjal N. D, O. in njegova glavna naloga je, da napravlja razkol med delavstvom v korist delodajalcem. Nismo še čitali v .Dnevu" enega stvarnega dopisa iz Nabrežine, ampak vedno le najgrše hujskanje. Tudi stvarnega odgovora še ni bilo v „Dnevu“ na naše dopise, ampak zato zvrhan kup žalitev. Seveda, kjer nič ni, tam še cesar izgubi pravico in /a stvarno polemiko je treba, da je človek dobro mebliran v zgornjem nadstropju. Ne bomo tekmovali z „Dnevovim“ Makakovičem v obrekovanju, natolcevanju in zavijanju, temveč pro-kimo le nekoliko potrpljenja, pa boste videli, kako dela — ne kriči — socialno demokratično delavstvo. Zakaj ne priobči N. D. O. nikdar števila svojih članov, zakaj ne polaga javno računov 0 prodanih znamkah? Pridite enkrat s suhoparnimi številkami, da bo ves svet prepričan o vašem delu. Širokoustiti se znate, drugega pa nič. Pa še kUtib temu gre tako malo delavcev na vaš lim. Razširite vendar vaš delokrog. Nikar se pe mešajte vedno v enem kraju kakor jesenska muha v močniku. Kaj ko^bi poizkusili enkrat še kje drugje, na primer v Ščednem? Krajna organizacija jugosl. soc. demokratične stranke vNabrežlnl vabi na okrajno konferenco, ki bo v Gorjanskem 22. marca 1914 ob 10. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev oredsednika in tajnika. 2. Politični položaj na Krasu, poroča sodr. A. Furlan. 3. Delovanje deželnega zbora, poroča sodr. dr. Henrik Tuma. 4 Delovanje državnega zbora, poroča sodr. Josip Kopač. 5. Sklepi k 2., 3. in 4. točki. 6. Slučajnosti. Odbor, Ljudski shod v Gorjanskem. Krajna organizacija jugosl. soc. demokratične stranke v Nabrežini vabi na javen shod, ki bo v Gorjanskem v nedeljo dne 22. marca ob 3. popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarstvo in politika. 2. Delovanje deželnega in državnega zbora. K obilni uedležbi vabi Odbor. — Politična organizacija socijalno demokratične stranke v Solkanu sklicuje za nedeljo dne 22. t. m. ob 9. predpoldne v prostore Del. izob. društva zaupni sestanek vseh sodru-gov v Solkanu. Dnevni red: 1. „Zarja.“ 2. Prvi tnainik. Ker je dnevni red važen, pričakujemo Obilo udeležbo. Odbor. — Pulj. Delavsko izobraževalno in podporno društvo za Pulj in okolico vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 22. marca ob 3. popoldne v zadnji sobi Brateževe kavarne. Dnevni red: Otvoritev in volitev predsednika; odborovo poročilo; izobraževalno delovanje; razprava o podporah društvenih članov; volitev .upravnega odbora; raznoterosti. Sodrugi! Udeležite se občnega zbora v kar največjem številu, ker je dnevni red zelo važen. Na občnem zboru bomo sklepali tudi o ustanovitvi posebnega fonda jz katerega bi podpirali člane ob različnih nezgodah. _ Odbor. — Železniška nezgoda na državnem kolodvoru v Trstu. Osebni vlak št. 13, ki prihaja Pjutraj iz Gorice v Trst, je tako močno zadel na Državnem kolodvoru v Trstu ob sklepe tira, da jee je poškodovalo več železniških voz. Ranjenih !e 46 oseb, med temi več železniških delavcev in rije sprevodniki. Poškodbe k sreči niso nevarne. Od ranjencev so prepeljali 7 oseb v bolnišnico. Nujno potrebno je, da se obvaruje vsako jranjenje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično obvezno sredstvo, ki deluje proti bolečini, proti vnetju in ki pospešuje zaceljenje, je Praško domače mazilo iz lekarne B. rragner v Pragi. (Glej oglas.) n Socialni in strokovni pregled. * Mesečni shod podružnice tesarjev se vrši na praznik dne 25. marca točno ob pol 10. dopoldne v gostilni pri »Levu« na Mar. Terezije cesti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno tega shoda! 1 * Mesečni shod zidarjev se vrši dne 25. marca ob 10. dop. v gostilni pri »Levu« na Mar. (Terezije cesti. Polna udeležba potrebna. Ref e irent sodr. Petejan iz Trsta. Koncentracija strokovnih organizacij. ,1. rnarca je biia na Dunaju konferenca centralnih zvez čevljarjev, usnjarskih delavcev, sedlarjev, usnjarskih galenterijskih dclavcev in usnjarskih delavcev za pohištvo. Konferenca se ie pečala z ustanovitvijo industrijske zveze. 'Vsi delegatje so priznavali važnost spojitve ivseli delavcev z usnjem. Izvoljen je bil poseben jodbor, ki se bo bavil z nadaljnim delom spojitve teh organizacij. * Oskrba za brezposelne potom konsum-nega društva. Iz Monakovega poročajo: V ponedeljek 23. februarja so dobili vsi brezposelni družinski očetje v Monakovem od konsumnega društva Sendling-Monakovo hleb črnega kruha težak pet funtov. Vsak oženjeni brezposelni delavec je dobil pri izplačevanju brezposelne podpore nakaznico za kruh in proti tej izkaznici je dobil v najbližji prodajalni konsumnega društva hleb kruha. Konsumno društvo je razdelilo 4192 hlebov, vsak hleb je vreden 70 fe-nigov. Pri tem pa niso vštete mezde pekovskih delavcev, ker so se odrekli pekovski pomočniki v korist brezposelnim mezdam. Vrednost razdanega kruha jo 2934 mark 90 fe-nigov, Isto konsumno društvo je dalo mona-kovskeinu magistratu tudi 1000 mark v gotovini, da jih razdeli med brezposelne. Za podporo svojim brezposelnim članom je izdalo isto konsumno društvo od oktobra 1913 pa doslej 9000 mark, tako da znaša skupna vsota tega konsumnega društva za podpore brezposelnim 12934 mark 40 fenigov. Lep čin delavske solidarnosti. »Zgodovina.« Na ruskih gimnazijah rabijo zgodovinsko učno knjigo, ki jo je spisal zgodovinar Ilojawski. Pariški listi priobčujejo sedaj iz te učne knjige opis dobe francoske revolucije in dobe Napoleonovega cesarstva. »Zgodovinar« Ilojawski opisuje ti dve dobi takole: Ludovik XVI. je bil miroljuben in mil vladar, ki je znal poiskati v svoji dolgi vladarski dobi z izredno spretnostjo dobre finančne ministre. Njegovo ljudstvo ga je spoštovalo in ljubilo in mirno je zaspal vsled kapi v visaki starosti po veleslavnem vladanju...Njegov naslednik je bil njegov sin Ludovik XVII., ki je bil zapleten v več vojn. V teh vojnah je njegov vojskovodja kraljevi maršal Napoleon Bonaparte pridobil velik del Evrope svojemu kralju. Napoleon je pa zlorabil svojo moč in zaman je poiskušal, da bi se uprl pravoveljavni vladi in da bi izvedel svoje častihlepne načrte. Pod vodstvom Aleksandra I., cesarja in kralja in samoviadarja vseh Rusov, je bil general odstavljen, vzeli so mu vsa dostojanstva in vse časti, kakor tudi vse pravice do pokojnine (!!) in pregnali so ga na otok sv. Helene, kjer je končal svoje 'zločinsko življenje v popolni osamelosti, pozabljen in osramočen.« — To ie »zgodovina« po okusu ruskega absolutizma. Ruska mladina ne sme poznati besede revolucija. Odgovorni urednik: I v a n T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. /Tiska vHMfeljska tiskarna* v Ljubljani. Izjava. Hrastniški dopisnik je v »Slovenskem Narodu" od 17. marca dejal ob koncu polemike s .Slovencem": „Ali mislite, da ni demokrat Malovrh dobil plačilo, ker je oddal prazno glasovnico?* Dopisnik me torej sumniči, da sem bil pod-cupljen od Nemcev. Izjavljam na to podlost, da e dopisnik „SIov. Naroda" čisto navaden falot n obrekovalec, dokler ne dokaže svoje umazane, nesramne trditve. V Hrastniku, dne 19. marca 1914. Karl Malovrh. Gostilniška zadruga „ International" v Trstu r. z. z o. p. vabi svoje člane na redni občni zbor * ✓ * • *.. ki bo v ponedeljek dne 30. marca 1914 ob 8. zvečer v prostorih zadružne gostilne, ulica G. Boccaccio štev. 25, DNEVNI RED: 1. PreČitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo in poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti. V Trstu, dne 21. marca 1914. Vodstvo. DaaDaaanaaaaaDaaaaDDaDaaaaaoaaaDaaaB d a | Kmečko delavska gospodarska g g zadlUgav Dobravljah na Goriškem g O D ■ r. z. z o. z. □ □ a g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g a žino dobrega in naravnega vina svojih za- □ g družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g g :-: vina se jamči. g g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g a nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, a □ n a d otioaaliDcmaDoaaaoDDaaaDoaaaoaaDnvnoDD 4« letni uspeh, tisoče priznanj. Želodčna =l/| = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je _odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Jema lekarna G. PiCCOli, Ljubljana. TtežUro celjive rane in = ciraje sc lahko iz vsake tudi iz najmanjše rane razvijejo, če se jo ne zavaruje z zanesljivo obvezo proti onečiščenju. Bolečine blažujoce, hladeče, proti vnetju delujoče in zaceljenje pospešujoče, mehčilno vlačno mazilo je tudi |tra£Uo domače iuH7.ilo iz lekarne B. FRAGNER v Pragi 203-111. — Ena doza 70 vin. Zaloga v vseh lekarnah. Raznoterosti. Strašna nesreča v Benetkah. V četrtek okolo pol šestih zvečer se je primerila v Benetkah strašna pomorska nesreča, pri kateri je utonilo okolo 50 oseb. Parni čoln, last mestnega podjetja, je priplul od Lidu. Na čolnu je bilo okolo 80 oseb. Naenkrat je trčil čoln ob torpedo, ki je prerezal čoln. Sprednji del čolna se je pričel potapljati, in vse osebe, ki so bile v sobicah, so bile pod vodo. Doslej so rešili le 10 oseb. Baje se je nezgoda pripetila vsled tega, ker so opazovali kapitan in potniki neko letalo, pa niso opazili torpeda. Strankin zbor holandske socialno demokratične stranke bo letos v času od 12. do 14. aprila. Glavna točka zelo obširnega dnevnega reda je revizija strankinega programa, zlasti kar se tiče njegovih političnih zahtev. Leta in leta je ostal strankin pregram neizpre-menjen, sedaj ga je treba napraviti bolj aktu-elnega, zlasti'še, ker je vtem času zakonodaja izpolnila nekatere njegove zahteve. Stranka je pripravila tudi temeljito revizijo strankinega organizacijskega štatuta. Revizija je potrebna zato, ker se je zadnja štiri leta potrojilo število strankinih pristašev in ne more odlašati stranka nič več z decentralizacijo. Podeželni odseki dobe obširnejše pravice. Dalje nameravajo ustanoviti strankin svet, v katerem bodo zastopniki parlamentarne frakcije, časopisja in pode-želnih organizacij; ta strankin svet bo skupno s strankinim vodstvom vodil stranko. Najvišja inštanca ostane strankin zbor, ki se shaja vsako leto. Pisma, kt žare. Te dni je prišla v promet nova iznajdba, ki je zlasti važna za pisma, kt jih dostavljajo potom letal. Doslej so metali pisma iz zrakoplovov in letal v navadnem ovitku in dostikrat so se pisma izgubila, kar je zlasti za važna poročila neprijetno Izumitelj nove metode pa odeva pisma v ovoj, ki imžjo obliko projektila in kjer so varna pred vsemi vremenskimi nezgodami. Bivstvo nove iznajdbe je pa v tem, da se pisma lahko najdejo tudi ponoči. Sprednji del ovoja je namreč napolnjen s snovjo, ki se užge, ko udari na zemljo in žari prav močno približno pol ure. Morilec kaplan Schmled. Kakor je znano našim čitateljem je bil obsojen kaplan Schmied iz Novega Jorka na smrt, ker je bil umoril svojo ljubico AumUUetjevo. Smrtna obsodba bi se morala izvršiti koncem meseca marca. Schmiedovi zagovorniki pa zahtevajo sedaj revizijo procesa in tako je izvršitev smrtne obsodbe odgodena. Jubileji angleškega strankinega lista. Iz Londona poročajo: 10. marca so praznovali angleški sodrugi 30letni obstoj socialno demokratičnega lista »Justice«. Malo je socialno demokratičnih listov, ki bi leliko zrli na tako bojevito preteklost kakor glasilo angleške socialno demokratične stranke. Pred tridesetimi leti so ustanovili z neznatnim kapitalom prvi organizirani angleški sodrugi svoj list. Sodrug Jack VVilliams, ki je bil med ustanovitelji, je v svojem govoru opisal vse težkoče, ki so jih morali premagati sodrugi. Vsi so krepko sodelovali pri tiskanju in razpečavanju lista. Nekateri so pisali, drugi so se naučili staviti, zopet drugi so upravljali list. Dostikrat so prišli težki časi za obstoj lista, ali požrtvovalnost sodru-gov je vedno preprečila nesrečo. Vsi govorniki so se spominjali že mrtvega sodruga Ouelcha, ki je z neprimerno požrtvovalnostjo urejal mnoga let list. Harry Ouelch je bil poljedelski delavec, a z žilavo vztrajnostjo se je izobraževal, tako da je postal izrazita osebnost. Danes je list na trdni gmotni podlagi in angleški sodrugi upajo, da bo postal kmalu dnevnik. 200 delavcev je odplavila voda. V kazaški vasi Ahtirskaja ob Azovskem morju je spalo 200 delavcev ob morskem obrežju. Ponoči je nastal na morju silen vihar, voda se je dvignila in odplula delavce. Vseh 200 delavcev je ob življenje. ---------- Odliod parnikov: i.....■■■■■ — v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna America, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ——— Kolodvorska ulica štev. 26. Izvrstna eksistenca. za prodajo nove izvrstne kave, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za poskušnjo brezplačni! Franc Maršner, Kr. Vlnohrady, 1573. DDDDnDDQDDDDDDDIlDDDDDDDCIBDnDDDDaDDDBI3DBDODDODDEIDDDDODODDDODDDOnDDDDS3E]EIC!£>tl dd UB ga ag d Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko a A. & E. Skaberne g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g n Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g g nn en DD ESD Q0QDDBnODIDn0nDBBBBaBnBO BBBnnnOnDOnOBDDnBlIDDDBBDBBDBOBBBBDBnOnDDBBDnnCESDCta Ljubljana, Mestni trg št. 19. Krasne novosti spomladanskih i« polletnih oblek, površnikov domačega f%cijski t’£d generalni zaetop in prodaja veznih listo-« . .Dalinatle delniške družbe v Trstu brzo-vozne proge TrstBen»tke inobrttno ter Tist-Arcona para\-?odne družbe D. ?.iipcovih & Co, Trst i’fiiljskega I.!oyda Cunard-Lme za I. m II. razred. Natočila sprejema tudi blagovni oddelek ^Jadranske banke.“ Snaeraa.© cen©- Točna, pcatre' Rajvečja zaloga za vsakovrstna moška oblačila, izvrstne kvalitete po WSF brezkonkurenčnih cenah priporoma manufakturna trgovina J. Grobelnik, Ljubljan Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. iniBasi