mm
13. JUN. 1970
L. IX. j
ŠT. 22.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Osrednji govor je imel na proslavi član sveta federacije — Edvard Kardelj
V Dolenjskih toplicah je bil v nedeljo, 7. junija t. 1. veličasten zbor nekdanjih aktivistov OF in sedanjih družbeno-političnih organizacij. Zbora se je udeležilo nad 10.000 nekdanjih aktivistov in članov SZDLS.
Vse pomembnejša je dejavnost našega Biroja za avtomatizacijo železnic. Na sliki: avtomatska tirna zavora na ranžirni postaji v Zalogu
Iskra aktivirala prvo avtomatizirano ranžirno postajo v Jugoslaviji
Med gosti, ki so se udeležili slavja v Dolenjskih toplicah so bili predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, člani sveta federacije Vida Tomšič, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar in številni drugi ugledni gostje.
Ob enajsti uri je 550 članov združenih dolenjskih mladinskih pevskih zborov ob spremljavi rudarske godbe iz Velenja zapelo pesem Marijana Kozine »Naša zemlja.. Nato je predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik začel zbo--rovanje in izrazil svoje zadovoljstvo nad tem veličastnim srečanjem nekdanjih in današnjih aktivistov. V prisrčnem pozdravu je zaželel posebno dobrodošlico prvemu aktivistu OF Edvardu Kardelju. Prav tako toplo je pozdravil tudi delegate zvezne konference SZDL pod vodstvom predsednika Veljka Mi-laloviča ter delegacije republiških konferenc Hrvatske, SrV svojem nagovoru je po-
udaril, da je bilo tako v preteklosti kot danes aktivistično delo neprecenljivega pomena in je od tega dela v največji meri odvisen tempo našega razvoja, uresničevanje revolucionarnih smotrov, ki smo si jih zastavili. Ko se spominjamo uspešnega dela OF, povojne graditve in razvijanja naše socialistične stvarnosti, takrat začutimo moč vitalne armade ljudi, armade aktivistov, njihovo požrtvovalnost in napore, da bi na najrazličnejših področjih družbenega dela pritegnili slehernega delovnega človeka k učinkoviti graditvi lepše prihodnosti. Težišče našega političnega dela je na terenu tam kjer se oblikujejo interesi ljudi in oblikuje pot, ki je v določenem trenutku najboljša.
Nato je prevzel besedo Edvard Kardelj, ki ga je množica viharno pozdravila.
Po govoru tovariša Kardelja je več tisoč ljudi odšlo na Rog k otvoritvi obnovljene Baze 20 — tega veličastnega spomenika naše parti-tizanske preeklosti. Tu so po nastopu pevskega zbora Dušan Jereb iz Novega mesta odprli v dveh barakah spominski muzej, ki ga je uredil muzej revolucije iz Ljubljane.
Ljubljansko železniško vozlišče vse bolj dobiva svojo končno moderno obliko. Se dobro leto, pa se bo lahko ponašalo s popolnoma avtomatskim odvijanjem prometa na vseh svojih vpadnih progah. Vlaki si bodo po glavnih vozliščnih limiijah sami postavljali kretnice in signale in vozliščni dispeče*, ki bo imel v komandnem prostoru centralne postavljad-hice na svetlobni kontrolni plošči vse podatke o gibanju vlakov, bo le v izjemnih primerih posegel v avtomatizirani proces prometa.
Med naijimpozantnajše objekte ljubljanskega vozlišča prav gotovo spada nova ranžirna postaja v Zalogu, katere osnovni) namen je, da tovor, ki prispe iz različnih smeri, zbere-in usmeri tja, kamor je namenjen, Bistveno vlogo pni tem ima takoime-novana drča, na kateri se vozovi razvrščajo po posa-
meznih tirih, pr: čemer je vsak od teh tirov namenjen za zbiranje vozov določene smeri. Po najsodobnejših načelih zgrajena drča z 39 smernimi tiri (v sedanji I. etapi je vgrajenih 15 tirov), s pripadajočo prejem.no in izvozno skupino tirov, impozantno m funkcionalno zgradbo — centralno postavljalnico in v njej vgrajenimi elektronskimi napravami za avtomatizacijo procesa razpuščanja vlakov se uvršča med najmodernejše tovrstne naprave na svetu. Njena končna zmogljivost ob izkoriščanju vseh timih kapacitet bo 4500 vozov dnevno.
Kako poteka sestavljanje tovornih vlakov na novi drči v Zalogu? Proces razpuščanja voz vodi en sam uslužbenec — operater na komandni mizi, ki se nahaja v komandnem prostoru centralne po-stavljalnice. Ta dobi za vsak tovorni vilaik, ki ga je potrebno razpustiti preko drvle, od šefa ranžlranja program ranžiiranja, ki podaja številke smernih tirov, na katere se morajo razvrstiti posamezni vozovi, in to že v kodirani obliki na perforiranem traku. Operater vstavi perforira/ni trak v takoimenovani čitalnik perforiranega traku in vklopi napravo za avtomatsko po- stavlijanjc voznih poti. S tem je operater pripravil vse potrebno in proces razpuščanja voz se lahko prične odvijati. Z aktiviranjem ustreznega svetlobnega signala prod vrhom drče odnosno preko radijske zveze dš operater strojevodji v premikalki znak, da naj le-ta prične z rinjenjem voz preko drče. Z vklopom naprave na »avtomatsko delovanje» napravi perforira-ni trak prvi korak (promik) in postavi se po programu predvidena prva vozna pot, istočasno pa se registrirata (pomnita) že naslednji dve
vozni poti. Nadaljnje operacije se odvijajo avtomatsko. Posebna elektronska naprava poskrbi, da se takoj, ko dobi s tirov informacijo, da je voz že zapustil prvo kretnico pod vrhom drče, perforirani trak pomakne spet za en korak naprej ter se tako odčita in postavi nova vozna pot, programirana na perforiranem traku. Operater torej s postavljanjem voznih poti praktično nama nobenega opravka, zato se lahko ves posveti drugi važni nalogi, ki jc povezana s procesom razpuščanja.
Katera je ta naloga? Znano je, da so ranžirne postaje z drčami zgrajene tako, da imajo ranžirni vozovi na temenu drče tolikšno potencialno energijo, da jim to zadošča za gibanje do najbolj oddaljenega mesta kateregakoli enosmernih tirov. To pomeni, da moramo pri sestavljanju vlakov vozove ustrezno zavirati, če želimo preprečiti poškodbo vozov pri naletu na sestavljajočo kompoziciji. Prav tako je treba med sledečimi si vozovi zagotoviti ustrezni prostorski
(Dalje na 5. strani)
Predsednik IS SRS Stane Kavčič v »Avtoelektriki«
Pretekle dni je našo tovarn no avtoclektričnih izdelkov V Šempetru - Novi Gorici obln skal predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, tov. Stane Kavčič. Ogledal si je proizvodnjo in imel razgovor z vodstvom tovarne.	>
Uvajamo novo rubriko
Vsakdanje delo in življenje zahteva od posameznikov, da poznajo tudi določila zakonov in drugih predpisov. Razvijanje sistema samoupravljanja in vključevanja vse večjega števila ljudi v samoupravno odločanje, pa potrebo po poznavanju predpisov še povečuje. Prav zaradi tega pa se na pravnike in druge odgovorne delavce v tovarnah obrača z določenimi vprašanji vse več ljudi. Zanimajo jih pravice pa tudi dolžnosti iz delovnega razmerja, odškodninske odgovornosti, pokojnine in invalidnine, stanovanjske zadeve in še vrsta drugih vprašanj. Ljudje morajo biti čimboije informirani, važno vlogo pri tem lahko odigrajo časopisi. Nekateri časopisi imajo posebne rubrike z vprašanji bralcev in odgovori strokovnjakov. Tudi časopis »Iskra« se pridružuje temu, lahko rečemo izobraževalnemu programu. V našem podjetju imamo dovolj strokovnjakov, ki so sposobni napisati to, kar bralce zanima. Uredništvo se obrača tudi na člane kolektiva, da predlagajo, kaj jih posebej zanima.
V prihodnji številki bomo uvedli posebno rubriko, v kateri bodo naši sodelavci na poljuden način obrazlagali določene zakone in ostale predpise. Najprej bomo pričeli z objavo osnovnih značilnosti pravice do starostne in invalidske upokojitve, izračuna pokojnine ipd., potem bo na vrsti Temeljni zakon o delovnih razmerjih, Seveda pa bodo upoštevana tudi vprašanja naših bralcev.
UREDNIŠTVO
na
BB
BB
KB
BB
K»
BB
«9 BB BB ■ N
BB
Zbor aktivistov v Dolenjskih toplicah
Iz zavoda za avtomatizacijo
O biroju za avtomatizacijo v elektrogospodarstvu
Obširneje spregovorimo o Biroju za avtomatizacijo v energetiki, kakor smo to pred časom storili tudi z BAŽ-birojem za avtomatizacijo 'železnic in z BAI-biro-jem za avtomatizacijo v industriji. Prav njegovi dosedanji delovni rezultati, prizadevanja in perspektive, so tisto, kar nas je obvezalo, da bi že prej morali spregovoriti o njem. No — ker BAE dela, se razvija in bo tako z njim še naprej, menimo, da naša zamuda le ni prehuda pregreha Zato pa danes vse o tem uspešnem kolektivu. Zapis o BAE smo povzeli iz razgovora z njegovim vodjo ing. dr. Antonom Ogorelcem.
Več in tehtnih razlogov je bilo, ki so narekovali ustanovitev Biroja za avtomatizacijo v energetiki. Eden izmed njih je prav gotovo ta da se uporabniki širokega sortimana izdelkov naših tovarn s področja elektro gospodarstva želijo poslovno razgovarjati le z enim, v tem primeru, prav z BAE. K njegovi ustanovitvi — potreba zanj se je pokazala že !. 1967 — so nedvomno pripomogle tudi dobre izkušnje z BAZ in BAI, vsekakor pa ni bila manj zaslužna tudi ugotovi-
4. junija je bil s svojimi sodelavci na obisku v Sloveniji predsednik Export-Import banke Henry Kearns iz Washmgtona. Zaradi odsotnosti predsednika Kavčiča ga je sprejel podpredsednik republiškega IS inž. Tone»Tri-bušon in se z njim pogovarjal o razvijanju vseh oblik ekonomskega sodelovanja med gospodarstvom Slovenije in Export-Import banko, zlasti še pri uvajanju pajso-dobnejše tehnologije, pri investicijskih naložbah za modernizacijo in rekonstrukcijo industrije, na področju turizma in vseh vrst prometa. Henry Kearns je ob koncu razgovora z zadovoljstvom ugotovil uspešno angažiranje njegove banke pri razvijanju
tev, da je bil doslej delež Iskre pri opremi številnih objektov v Jugoslaviji sorazmerno skromen, čeravno njen
proizvodni asortiment po svojem obsegu in kakovosti zasluži, da bi bil v večji meri upoštevan v teh objektih.
BAE ima v svojem okrilju tri razvojne skupine in sicer skupino za razvoj elementov za avtomatiko in zaščito, za telemehaniko oz. tele tehniko in za obdelavo podatkov — za uporabo elektronskih računalnikov. Razen naštetih razvojnih dejavnosti obsega še
pomembnih slovenskih industrijskih objektov.
Razgovoru so prisostvovali z naše strani član republiškega IS inž. Franc Razdevšek in predsednik komiteja IS za ekonomske odnose s tujino dr. Stane Pavlič, z ameriške pa veleposlanik William Leonhart in svetnik za ekonomska vprašanja Raymond Albright.
Henry Kearns sc je v Kranju pogovarjal z generalnim direktorjem združenega podjetja Iskra Vladimirjem Logarjem, na Jesenicah z generalnim direktorjem železarne mr. inž. Petrom Kuncem, na Bledu pa z generalnim direktorjem kreditne banke in hranilnice Ljubljana Nikom Kavčičem.
projektantsko skupino, maloserijsko delavnico in pa prodajni oddelek.
Lahko rečemo, da je BAE nastal na osnovah sodelovanja razvoja, projektive, proiz-vodenje in prodaje oz. z drugimi besedami na osnovi sporazumov med Iskra Commerce, tovarno električnih aparatov in ZZA. Možnost in plasman sodobnih izdelkov in naprav, ki se .porajajo v BAE in nato tudi v sami tovarni, so malone neizčrpne.
Današnji čas na primer narekuje intenzivno uporabo krmiljenja z zvočnimi frekvencami stikal za javno razsvetljavo, za izložbe, za preklop dvotarifnih števcev in dolgo vrsto električnih naprav. Za to so potrebne zamotane in sorazmerno drage sprejemne in oddajne naprave, katere je bilo doslej treba uvažati. V BAE so se lotili izdelave lastnega tovrstnega sprejemnika v elektronski tehniki. Uspel je in na področju Ljubljane so že uspešno v rabi. Vendar pa v BAE z rezultatom na tem področju še niso bili zadovoljni, zato so se lotili nadaljnje naloge in ustvarjajo tudi lasten oddajnik z jakostjo 50 kw, katerega bodo v letošnjem letu montirali pri Elektro Ljubljana.
Segli so tudi na področje ozemljitve zvczdišča srednje-napetostnih omrežij in seveda tudi ustrezne zaščite, kar predstavlja drugo novo tehniko BAE, h kateri so vključili naše elektro gospodarstvo.
Obstajajo realne možnosti, da bodo uspeli tudi pri opremi regionalnih dispečerskih centrov z napravami iz proizvodnje Iskre. Ponudbo za projekt regionalnega dispe-čerskega centra za Slovenijo so izdelali skupno z Elektro-jnstitutom »Milan Vidmar«. V izdelavi pa imajo tudi ponudbo za dispečcrski center Elektrogospodarstva Maribor.
Končno pa ne smemo mimo dobrih rezultatov, ki jih je BAE dosegel tudi na področju zaščitne tehnike, tako po kvaliteti naprav, kakor tudi po obsegu doslej opravljenih poslov s tega področja. Tu naj omenimo, da je BAE sklenil kooperacijsko pogodbo z znano švedsko tovarno ASEA, vsestransko in ugodno, ker gre pri tem za plasman zaščite, ki je ta firma sama ne proizvaja. Tovarna ASEA je po tej pogodbi dala na razpolago tudi potrebna orodja za izdelavo pretokovnih relejev, da bo tako tovarna Aparati zanjo z njimi proizvajala tovrstne izdelke. Pogodba omogoča hkrati plasman pretokovnih relejev tudi na vzhodna in jugoslovansko tržišče. ASEA je pod zelo ugodnimi pogoji dala tudi licenco za tranzistorizirane de-
(Dalje na 6. strani)
Iskra
Tovarna usmerniškib naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOVARNE
Kandidati morajo-poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
a)	visoka ali višja šolska izobrazba z najmanj 5 let ustrezne prakse ali
b)	srednješolska izobrazba z najmanj 10 let ustrezne prakse.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev na gornji naslov v roku 15 dni po objavi v časniku Delo.
Ameriški bančnik Henry Kearns je obiskal Iskro
Razgovor s predsednikom pripravljalnega odbora
Jožetom Pogačnikom
Kako teko priprave za 4. julij?
Doslej je imel pripravljalni odbor za proslavo dneva borca in dneva ISKRE v Mostecu že štiri sestanke, na katerih smo po ogledu terena izdelali konkretni načrt organizacije proslave in zadolžili posamezne člane za izvedbo priprav. Razen tehničnim vprašanjem, smo vso pozornost posvetili izbiri kultumo-zabavnega programa, v želji, da bi vsakemu izmed udeležencev našli kaj ustreznega, želimo z vzorno organizacijo proslave zadovoljiti vsakogar, predvsem pa to prireditev v Ljubljani hkrati uporabiti za čim večjo afirmacijo ZP ISKRA v javnosti. Prav v zvezi s tem smo zastavili široko propagandno dejavnost, v kateri ne bo manjkala niti ustrezna letaska reklama dan pred proslavo. Vse to, upamo, bo pripomoglo h bogati udeležbi tako Iskrašev, kot tudi drugih na proslavi v Mostecu.
Koga pa ste povabili k sodelovanju v kultumo-za-
bavneni programu proslave?
Za praznično razpoloženje nam bo igrala godba na pihala Ljudske milice, pel pa Koroški oktet, medtem ko bo za poskočne viže na plesišču poskrbel plesni orkester Ljudske milice. Pel pa bo tudi Braco Koren. Nadalje bomo kulturni spored obogatili z recitacijami, vajami na gredi in drugim, kar bodo izvajali učenci osnovnih šol »Stane Rozman«, »Valentin Vodnik« in »Rihard Jakopič«. Med nastopajočimi pa bo vsekakor ogleda vreden tudi nastop kulturne skupine Mestnega gledališča Ljubljane. Seveda pa se še dogovarjamo za druge pestre točke sporeda.
Kako bo s prihodi v Mostec in z ureditvijo prostorov
za proslavo?
Tudi temu smo posvetili dovolj pozornosti. Nismo pozabili na ustrezne markacije dohoda v Mostec, niti ustrezne okrasitve ob poti in na samem prostoru za proslavo z zastavami in transparenti. Za avtobuse in osebne avtomobile bo v neposredni bližini zadosten parkmi prostor s čuvajem. Potrudili se bomo, da bo na voljo čimveč, sicer provizoričnih klopi in miz za udeležence, plesalci pa se bodo lahko zavrteli na pokritem plesišču.
Ne bo odveč še »gurmansko« vprašanje o tem, s čim
bodo udeleženci proslave postreženi?
Lahko rečem, da je to vprašanje zelo pomembno, zato smo o njem veliko razpravljali, ker pač ne bi želeli prehude kritike. Zagotovljeno nam je, da nam bodo vrli vojaški kuharji pripravili okusen in izdaten golaž, seveda pa bo vsakdo prejel tudi steklenico dobrega vina. Vse to bodo udeleženci prejeli na ustrezne kupone na stojnicah. Razen tega pa si bo vsakdo lahko kupil na stojnicah tudi številne dobrote z ražnja in drugo pijačo, pri čemer so nam prav tako zagotoviti solidne cene, izbiro in postrežbo.
Kolikšna sodite, da bo udeležba na proslavi?
Po vesteh iz našh organizacij in po predvidevanjih se bo proslave v Mostecu udeležilo okrog 4.000 članov naših delovnih kolektivov. Vabljeni pa so vsi aktivni ilarv kolektivov, kakor tudi upokojenci vseh organizacij. Lc-tcm svetujemo, da se pravočasno prijavijo v Organizacijah, kjer so do upokojitve delali.	-X-
»Eletromehanika« presegla	Upokojenci tovarne
majski proizvodni plan za 6,4 odst. »Aparati« na izletu
Od januarja naprej je tovarna iz meseca v mesec povečevala proizvodnjo tako, da pokazatelji 5-mesečnega obračuna kažejo na 110,4“/» proizvodnjo.
PROIZVODNJA V MAJU
DE	Izvrš. Vo
Rotacijski stroji	m.3
Kinoakustika	126.7
Produkcija	353,8
Elektromeh. izdelki	139.1
Električni števci	995
Stikala	88.8
Telefoni ja	104.1
Merilne naprave	103,4
Umi mehanizmi	890
Orodjarna	106,1
Vzdrževanje	88.9
Skupaj	106,4
DE ROTACIJSKI STROJI
2e vse mesece letošnjega leta nočno presega predvideno proizvodnjo. Potrebe na domačem tržišču so izredno velike. zato izdelkov te panoge ni moč izvažati v predvidenih količinah. Posebne težave nastopajo pri izdelkih UNI družine, kjer je bil predviden velik izvoz.
DE	KINO AKUSTIKA	v
prejšnjem mesecu še ni zaključila s projektorjem za normalni film in bo zato v juniju izdelana zadnja količina. Istočasno se kompletira tudi projektor za 16 in 8 mm film. Glavno vrednost v preteklem mesecu predstavljajo ojačajmo naprave in zvočne Omarice. V preteklem mesecu je bilo izdefctrah tudi 5.600 ve riti lov
DE OBRAT ŠTEVCEV je
v prejšnjem mesecu izdelala več enofaznih števcev kot je . bilo predvideno.
DE STIKALA v maju ni mogla sestaviti vseh stikal. Težave nastopajo zato, Ker ima ta obrat bistveno večji uvoz kot je bilo predvideno.
DE OBRAT TELEFONIJE
je tudi v maju povečala proizvodnjo. Kljub visoki proizvodnji pa ni moč zadovoljili vseh potreb na tržišču.
DE MERILNE NAPRAVE se mora v letošnjem letu močno angažirati za potrebe tovarne m je zato preseganje predvidene eksterne proizvodnje minimalno.
DE URNI MEHANIZMI ni povsem dosegla plana števcev pogovora. Več kot je predvideval gospodarski načrt pa je bilo izdelanih mehanizmov za tahograf.
DE ORODJARNA in VZDRŽEVANJE glede na velike domače potrebe ie v manjši meri lahko opravljala usluge za tržišče.
PETMESEČNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš. '%
Rotacijski stroji	119.3
Kinoakustika	121.5
Produkcija	285,8
Elektromeh. izdelki	136.6
Električni števci	1055
Stikala	95,0
Telefonija	1035
Merilne naprave	105.6
Urhi mehanizmi	19! 5
Orodjarna	129.7
Vzdrževanje	44,4
Skupaj	110,4
Posebno viden jc velik odstotek preseganja pri rotacijskih strojih, vrednostno pa največ pomeni višja proiz-	
vodnja v tolefonijii.	
Najbolj zanimiva je	pri
mei-java letošnje proizvodnje	
z istim obdobjem lani:	
PRIMERJAVA PETMESEČNE PROIZVODNJE (1969-	1970)
DE Izvrš. %	
Rotacijski stroji	130,3
Kinoakitstika	1231
Produkcija	59,0
Elektromeh. izdelki	120,3
Električni števci	90,9
Stikala	99,0
Telefonija	144,1
Merilne naprave	112 2
Umi mehanizmi	29S.7
Orodjarna	79,7
Vzdrževanje	25.4
Druge storitve	S7.7
Skupaj	116,5
(Dalje na 5. strani)
Na 1. zasedanju sveta Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana je bil za predsednika sveta ZZA izvoljen tov. Marko Gliha, dipl. inž. iz sektorja za prenosno tehniko, za namestnika pa tov. Avgust Dacar iz odd. avtoelektrika.
Glede nazivov organov upravljanja, ki jih uporablja zakonodaja. So bili predlagani in sprejeti naslednji izvršilni organi:
1.	Odbor za narodno obrambo in cjvilno zaščito
2.	Odbor za program in poslovno politiko
3.	Komisija za raziskovalno delo
4.	Komisija za varstvo pri delu
5.	Komisija za strokovno
izobraževanje in štipendije
6.	Komisija za stanovanjske zadeve
7.	komisija za sistematizacijo delovnih mest in sistem individualne delitve OD
8.	Komisija za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti.
V razpravi pred volitvami članov v odbor za program in poslovno politiko je obstajalo mnenje, naj bi v ta
Zadnje dni maja je delovni kolektiv tovarne električnih aparatov iz Ljubljane povabil vse svoje upokojence na enodnevni izlet z avtobusi po štajerski. Žal se upokojenci niso mogli v celoti udeležiti tega tovariškega srečanja, vendar pa je večina le prišla na ta dan v tovarno, kjer je bil ob 6. uri zbor in odhod. Tu so se upokojencem pridružili že predstavniki druž-beoo-pol 11 ičn ih	organizacij,
odbor izvolili , člane, ki bi sprejeto poslovno politiko in sklepe izvajali tudi v praksi, hkrati pa bi bili za izvajanje tudi neposredno odgovorni. Izvoljeni so brli: Jože Prezelj, dipl. inž. — predsednik, in člani: Anton Ogorelec, dr., Andrej Fratina, dipl. inž., Mario Jež, dipl. inž., Ljubo Pla-ninšček, inž., Franc Sila, dipl. inž., Marjan Lavrenčič, dipl. inž., Jože Oblak, Stane Jenko, dipl. inž., Borut Gorazd, Dušan Pirc, dipl. inž.
Mandatna doba članov in predsednikov kolektivnih izvršilnih organov je enaka mandatni dobi članov sveta ZZA, to je 4 leta, pri čemer se vsaki dve leti na novo izvoli oz. imenuje polovico njihovih članov.
Svet ZZA je na isti seji odobril v Fond za nagrade pri ETAN 2.000 N din, iz katerega bodo nagrajeni najboljši referati konference ETAN.
Novi predsednik sveta ZZA je ob koncu seje poudaril, da bo le s skupnimi izhodišči delovnega programa moč oblikovati poslovno politiko ZZA.
samoupravnih organov in vodstva tovarne. Seveda ni manjkal tudi harmonikar, ki jc na izletu skrbel za prisrčno tovariško vzdušje in veselo »šli mungo«.
Kmalu po odhodu je direktor tovarne prevzel vodičev mikrofon m v kratkih besedah upokojence seznanil z delom, uspehi in težavami, s katerimi se dames srečujemo pri realizaciji postavljenih planskih obveznosti. Izvajanja direktorja so upokojenci spremljali z velikim zanimanjem, saj so nekoč do svoje upokojitve tudi oni s svojimi žulji m prizadevnostjo soustvarjali vse to, kar danes predstavlja to tovarno. Nato je direktor opisa! Sa program izleta in na splošno prevzel vlogo vodiča Sproti je udeležence seznanjal o krajih, skozi katere ali mirno katerih smo sc vozili, o njihovih zgodovinskih ali pa sedanji ekonomski pomembnosti.
Prvi postanek smo imeli v Rogaški Slatini, kjer smo imeli zajtrk in ogled tega našega pomembnega zdravilišča. Od tu smo se nato odpeljali v starodavni Ptuj in si ogledali dragocene zbirke na ptujskem gradu. V grajski restavraciji je bilo tudi kosilo, po njeni pa ob kozarčku pristne kapljice, pogovorih in obujanju spominov tovariško srečanje. Veseli zvoki harmonike so marsikoga dvignili, da se je kljub letom mladeniško zavrtel.
Na poti domov smo se nato ustavili še v Trojanah, kjer so ram pripravili odlično večerjo. Tudi tukaj je veselo stekel pogovor tako med samimi upokojenci, kot tudi med upokojenci in tistimi člani kolektiva, ki so jfh
(Dalje na 5. strani)
Zavod za avtomatizacijo Ljubljana
Skupna izhodišča delovnega programa
iiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiitiiiimiuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiuuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Priprave na II. kongres samoupravljavcev so v polnem razmahu
IDEJNA ZASNOVA KONGRESA
•	Na osnovi analize dvajsetletnega obdobja in razčlenitve najvažnejših problemov sedanjega razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah, njihovih asociacijah in vsej naši razvejani družbi samoupravljavcev najti in sprejeti pot za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Pri tem naj imajo najvažnejšo vlogo neposredni samoupravljavci sami ob sodelovanju najsposobnejših in najbolj ustvarjalnih znanstvenih in družbenopolitičnih sil.
•	Na osnovi analize dosedanjih izkušenj in na osnovi usmeritve bodočega razvoja samoupravljanja in graditve samoupravne socialistične družbe prispevati k razvoju socialistične družbene misli. Na kongres samo-
upravljavcev sc pripravljamo, ko se v svetu — in to ne samo v industrijsko razvitih deželah — povečuje zanimanje za ideje in prakso samoupravljanja, za neposredno demokracijo. Zato moramo računati na veliko zanimanje tujine za kongres, ki bo brez dvoma pomenil svoj prispevek h krepitvi ugleda naše države v tujini ter k nadaljnji krepitvi ugleda ideje o samoupravljanju.
® Uspeh II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je odvisen od temeljitosti in sistematičnost priprav in od stopnje sodelovanja vseh družbenih činiteljev. Kongres samoupravljavcev zavezuje prav vse tvorce naše samoupravne družbe — od posameznikov, delovnih in družbenopolitičnih organizacij do politično-teritorialnih skupnosti!
ZAKAJ KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV?
Sesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je naložil med drugimi centralnemu svetu ZSJ obveznost ob sodelovanju vseh družbenih sil pripraviti sikiic II. kongresa
samoupravljavcev Jugoslavije proti kocu toga leta, ko bomo praznovali dvajseto obletnico samoupravljanja.
Na prvi seji .odbora za sklic In pripravo kongresa so izbrali tovariša Josipa Broza Tita za častnega predsedni-
ka, Dušana Petroviča Šamsta za predsednika in Bena Zupančiča za sekretar ¡a. Na tej seji in med pripravama se je izoblikoval naslednja koncept II kongresa samoupravljalcev Jugoslavije:
Drugi kongres samouprav-
ljavcev' je naravno nadaljevanje neposrednega dogovora jugoslovanskih samoupravljavcev, ki se je pričel s I. kongresom delavskih svetov. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so se sestala neposredni samoupravljavci in na
kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje v uresničevanju samoupravljanja. Od uvedbe delavskega samo upravljanja pa je preteklo skoroda že dvajset let — to je dve desetletji velikih in globokih revolucionarni h premikov v naši družbi. Samoupravljanje sc je vsestransko uveljavilo in postalo meod-tuljiva revolucionarna pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja delovnega človeka. Zato naj II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije s svojimi pripravami, udeleženci, vsebino iu načinom dela izrazi stopnjo doseženega samoupravnega razvoja. Kongres naj bo delovni dogovor samih samoupravljavcev, na katerem naj se neposredno, z izraznim jezikom vsakdanje prakse uveljavijo vse pozitivne izkušnje sedanjega samoupravnega življenja. Na kongresu naj se
(
Kaj določa pomembnost (mednarodnih) sejmov?
V množici mednarodnih sejemskih prireditev se vedno znova postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar daje takšnemu nastopu videz masovnosti in gospodarske pomembnosti. Ni odveč, če v sejemski sezoni ugotovimo nekatera najnovejša zapažanja na tem področju.
Strokovnjaki in analizatorji mednarodnih sejemskih prireditev ocenjujejo, da tradicionalne oblike teh javnih nastopov ne ustrezajo več potrebam tržišča. Proti pričakovanju velja ta ugotovitev tudi za nekatere inozemske sejme, ki so veljali po klasičnih merilih za vzorec tovrstnih prireditev. Podoba je, da zunanji blišč prenekaterikrat skriva v sebi vsebinsko revščino in pomanjkanje ostro definiranega poslovnega cilja — povečanje prodaje s pomočjo skrbno pripravljenih informacij o proizvodni sposobnosti razstavljalca. To je s pomočjo smotrno izbranih eksponatov, katerih praktično uporabnost je treba prikazati na preprost in bistroumen način: s praktičnimi demonstracijami njihovega delovanja z vsemi sredstvi, ki so v rabi na področju ekonomske propagande.
PROBLEMATIČNE
»REKE OBISKOVALCEV«
še vedno je v veljavi mišljenje, po katerem velikost in pomen sejma merimo po številu razstavljalcev in obiskovalcev. Nedvomno so tudi ti podatki eden od kriterijev za presojo pomembnosti in uspešnosti sejemskih nastopov: vendar samo eden od mnogih pokazateljev, ki dajejo splošno podobo sejma v gospodarskem pogledu. Mimo tega niso primerni za mednarodno vzporejanje, ker so pri tem možne različne manipulacije s številkami. Tako lahko napravi majhno, toda kvalitetno pomembno število obiskovalcev določenega specializiranega sejma velike po-
sle, medtem ko je milijonski obisk lahko ovira za resen komercialen uspeh.
Precej vodilnih strokovnjakov za ekonomsko propagando sodi, da se je ekonomsko-prodajna funkcija sejmov spremenila. Namesto sklepanja pogodb je za njih osnovna zadeva priprava poslov, informiranje tržišča in skrb za kupce. Mimo tega posvečajo na mnogih proizvodnih področjih manj pozornosti neposrednim ponudbam blaga, v korist prizadevanjem v sme-ni prikazovanja 'raznih sistemov in reševanja določenih tehničnih problemov, zlasti na specializiranih sejemskih prireditvah. V smislu teh konstatacij postaja čedalje bolj problematična presoja komercialnega uspeha na podlagi sklenjenih poslov v teku sejma. Velja pripomniti, da so podatki o sklenjenih poslih po končanem sejmu večkrat presplošni in nezadostno - definirani, da bi jih lahko jemali kot stoodstotne.
TEMELJNA NALOGA — INFORMIRANJE TRŽIŠČA
Ce upoštevamo spremenjeno vlogo sejmov, izhaja iz tega spoznanja nov kriterij za pomen in Vlogo te prireditve, ki temelji na razumljivi ponazoritvi tržnih prednosti. Obiskovalcu mora biti področje, ki ga zanima, prikazano v zaokroženi in strnjeni obliki.
Da informiranje tržišča še vedno ne jemljemo kot temeljno nalogo sejma, dokazujejo nešteti sejmi. Informacije za tisk so včasih prav revne in zvečine ne vsebujejo
(Dalje na 6. strani)
iiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiim
zato kritično premotiti našo dosedanjo prakse in izkušnje, bistvene probleme, pojave in težnje samoupravnega razvoja ter posveti največ pozornosti ugotovitvi pogojev, izhodišč in smeri za nadaljevanje samoupravne prakse.
Izhajajoč z osnovnih teženj in programa družbene reforme ter političnih stališč IX. kongresa ZKJ naj kongres samoupravljavcev ne ostane sai-mo pri razglasitvi splošnih načel in zahtev, ampak naj se povsem določeno zavzame za uveljavitev vseh samoupravnih dosežkov in vsega tistega, kar se je pozitivno odrazilo v življenjski praksi. Hkrati naj kongres podvrže vsestranski družbenopoliitični in ekonomski kritiki tudi vse ■poskuse in težnje, ki nasprotujejo splošno sprejetemu samoupravnemu razvoju, torej, birokratizem, tehnokrati-zem, managerstvo, konserva-
tivizer.n itd.
Bogatih izkušenj samoupravne prakse, pomembnih
rezultatov o uspešnih rešitvah najrazličnejših ekonomskih, družbeaiopoiitičnih, organizacijskih m drugih vprašanj je veliko vsepovsod — v delovnih organizacijah, v v družbenopoliit.ičnih skupnostih in sploh v naši družbi. Ker marsikaj širši javnosti niti ni poznano, naj bodo priprave na kongres priložnost za zbiranje takih izkušenj, za njihovo nadrobnejšo politično in teoretično osvetlitev ter za predstavitev javnosti s kongresnimi sjoonočili ali na druge načine.
Kongres bo izrazil procese razvoja samoupravnih družbenih odnosov in razvejano zgradbo samoupravne družbe. Posebno pozornost bo posvetil vprašanjem, kako zagotoviti pogoje za nadaljnjo graditev modeme' samoupravne integrirane družbe, za splošno povečanje učinkovitosti samoupravljanja na vseh področjih združenega dela ter za nadaljnje razvijanje družbenopolitičnih odnosov.
Iskra
55
Metaconta44
TEHNIČNA NOVOST, KI JO BOMO POČASI VPELJALI PRI NAS

V Iskri že vsa leta nove Jugoslavije razvijamo in izdelujemo elektromehanske avtomatske telefonske centrale za javni in za zasebni telefonski promet. Potrebe pa se večajo, saj iz različnih podatkov prav lahko vidimo, da smo v telefonskem oziru dokaj nerazvita dežela. Zraven tega pa moramo vedeti, da svet ne stoji, da nas ne čaka in da nas ne čaka tudi ne naša konkurenca.
še dolgo bodo po svetu in pri nas obratovale elektromehanske avtomatske telefonske centrale, ZDA bodo leta 1985 proizvajale prav toliko elektromehanskih kot elektronskih central, nakar se bo šele tehtnica prevesila v korist elektronike. Zato kar smelo na delo s centralami, ki jih že imamo in ki jih še predvidevamo! Vendar mislimo tudi na jutri!
Elektronika prihaja in ne smemo se ji posmehovati! Elektronika je na videz kaj odlična zadeva! Vendar bo kljub temu z njo precej težav. Gradnja elektronskih telefonskih central je različna od elektromehanskih, tehnologija in konstrukcija sta čisto nove vrste, pa tudi uporabljeni elementi in sestavni deli so drugi. Torej bomo z njo »postavili na glavo« ves obrat za avtomatske telefonske naprave ATN! Zaradi tega se moramo na to novo dobo pripraviti mi vsi, inženirji, tehniki in delavci, razvijalci, konstruktorji in proizvajalci, projektanti, prodajalci in vzdrževalci. Problem ni enostaven, čeprav ni nepremostljiv! Zato je prav, da ga čimprej ogledamo in analiziramo!
Iskra sodeluje z organizacijo ITT, ki je v tehniki s področja telefonije prav go-
tovo pred nami. To pa pomeni, da Iskra sodeluje s tehnično napredno organizacijo, čeprav je tudi res, da velik delež v tehnično naprednih organizacijah Zahoda imajo prav jugoslovanski strokovnjaki. Zato nas bosta gotovo zanimala ti-le dve dejstvi:
»METACONTA«
Izraz »metaconta« zajema telefonske centrale, ki so prirejene za relativno veliko število priključkov in za hitro odvijanje vzpostavljanja zvez. Zato za krmiljenje uporabljajo takšne elemente, ki so zelo hitro gibljivi kot so miniaturni koordinatni stikalni-ki in releji ter hermetični kontaktniki (tudi reedovi releji imenovani).
Na tej osnovi si lahko predstavimo celotno telefonsko posredovalno »družino«, ki jo prodajamo z razpredelnico.
TELEFONSKE CENTRALE »METACONTA«
za potrebe (kapaciteta)		imajo . ! osnovne karakteristike
manjše (do par tisoč priključkov)	večje (za več tisoč priključkov)	
imajo stalni posredovalni program	program se po potrebi vskladišči v računalniku	glede programa registra
vrste	vrste	kontakti relejev so
11 B	11 A	odprti (na prostem v zraku)
10 F	10 C	zaprti (v cevčici) *
Nas najbolj zanimajo prav centrale
—	vrste 10 F za več sto do nekaj tisoč priključkov ter
—	vrste 10 C za več tisoč (npr. 10.000) priključkov.
Menimo, da bi bile prav te centrale primerne pri nas. Centrale vrste 10 C bi bile posebno ugodne za gradnjo tranzitnih telefonskih central, saj gre v takšnih primerih za veliko število priključi kov odn. daljinskih vodov in za velike hitrosti pri vzpostavljanju zvez. Kot iz razpredelnice vidimo, imajo te centrale za krmilno osnova register, kateremu je prigra-
jen računalnik. Le-ta pa omogoča, da se krmilni program po potrebi prav hitro vpisuje odn. tudi spremeni. 7 > ven tega imajo te centrale seveda še niz drugih posebnosti in prednosti, da se lahko nanje priključi telefonske aparate s tastaturo, da se lahko z njimi na kratko izbira z dvema ali tremi številkami naročniške številke, ki so sestavljene iz več štev;lk kot npr. iz devetih, dvanajstih ali petnajstih številk, da se more s posebnim telefonskim pozivom avtomatsko vplivati, da bodoči telefonski pozivi pritekajo na drug pri-
ključek, če bomo mi z doma, da se lahko več različnih priključkov kliče z eno samo naročniško številko itd.
Nekateri naši in prek 50 PTT strokovnjakov Jugoslavije so si že ogledali te vrste centrale in zato je prav možno, da si bo tudi Jugoslavija zaželela takšnih central. Zato ni prav nič čudnega, da si ogledamo še drugo dejstvo!
ELEKTRONSKE ATC !(
IN AVSTRALIJA	\
PTT Uprava Australije je leta 1967 doživela izredno veliko ekspanzijo telefonskega prometa tako, da ji obstoječe elektromehanske centrale niso bile več kos. Avstralija je že imela do tedaj zgrajeno telefonsko omrežje, pa ga je morala hitro povečati. Niso ji odgovarjale centrale, ki jih je imela, zato Avstralija ni pristopila k povečanju teh central, odločila se je za nove, hitrejše!	*
Mi Jugoslovani in člani Iskre poznamo delovanje tranzitnih central vrste ARM 20, ki jih izdeluje tovarna L. M. Ericsson odn. Nikola Tesla. Tudi mi imamo takšne težave in tudi mi • go-tavljamo počasnosti elektro-mehamike. Zato je interesantno, da je PTT uprava Avstralije zapustila firmo Ericsson in se povezala z BTM (t. j. z belgijsko telefonsko t' r-no »Bell« v Antwerpenu) ter septembra 1969 odločila, da bo v modernizacijo telefonskega prometa in tranzitnih zvez vključila prav centrale vrste 10 C. Sprva se je or"o-čila za 6000 dohodnih in 6000 odhodnih zvez, v nekaj letih (do leta 1977) pa bo kapaciteto central povečala na
25.0000	odhodnih in 25.000 dohodnih vodov. Gre za 'titrate v krajih Weymouth, Lonsdale, Br'bane, Sydney, Perth in druge. Zraven teh gre pa še za lokalne t-tel:tiske centrale, kjer bo r a ena centrala v centru zjraje-na sprva za 16.000 priključkov in pripravljena v letu 1974 do 60.000 priključkov. Tako bo firma BTM dob'- 'a Avstraliji v šestih letih elektronske centrale vrste 10 C za skupno 14.000 vodov odn. priključkov.
ZAKLJUČEK
To je kratek uvod v javno elektronsko tehniko, ki jo bomo po vsej verjetnosti uvedli tudi pri nas. Člani PTT Jugoslavije imajo pred seboj v tem oziru kaj lahko odločitev. Mi pa smo s tem člankom podali prvo javno informacijo v tem oziru članom kolektiva ZP Iskra.
'	inju
*
Iskra aktivirala prvo avtomatizirano ranžirno postajo v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
janak, da bi preprečilo do-jievanje voz in bi ostailio Jo. olj časa za prestavljanje letnic. Za opravljanje te [rojne naloge (ciljno in pro-lorsfco zaviranje) so v Za-ipi predvidene elektrohidrav-¡inc tirne zavore, ki so vgra-dic med vrivam drče in kret-iSko zono, in sicer po ena i vsako skupino osmih ¡nemih tiirov. Konstrukcij, io so zgrajene tako, da je .Homa sila direktno propor-¡onalna teži zaviranih voz, ir pomenii, da se zaivoma (a avtomatsko prilagojuje a voz pri njihovem vstopu la zavoro.
Naloga operaterja je, da pri 1 »spuščanju voz določi za sak vaz ustrezno stopnjo za-iranja odnosno ustrezno iz-pdno hitrost voza iz zavora. h bi lahko odredil čim pra-ilnojšo izhodno hitrost, je iredvidena ustrezna elietktron-ka naprava, ki deluje na irincipu merjenja impediancc imih krogov in ki na koloidno mizo posreduje iz mernih tirov podatke, kolikin dolžina tirov je še prosta, erater lahko iz podatka o blžini prostega tira, na katera naj se usmeri voz, ki se t začel gibati niz drče, in podlagi opazovanja aiii po-itkov o njegovih tekalnih losobnosti relativno dovolj "no določi potrebno izhodno lilrost iz zavore. S pritiskom n ustrezno .tipko na tasta-i, ki je vgrajena na ko-ondni mizi, lahko odredi iterokold od izhodnih hitro-'t, k; običajno pridejo v tev: 2,5 — 3 — 3,5 — 4 — 15—5 — 5,5 — 6 — 6,5 i/sek. V samih zavorah so enakomernih presledkih cm vgrajeni magnetni de-lorji, ki omogočajo prak-*>0 kontinuirano merjenje ttrosti vozil vzdolž zavor. “Pulti signalov teh cletek-oriev se preko elektronskih Animatorjev, vgra.jenih ob zavori, prenašajo v kktronsko komandno napra. j> v centralni postavljalniici. “jej se izmerjena hitrost '"'A primerja s predvideno htzno liarostjo. Ko je izmer-^iu hitrost enaka predvideL ,orej tisti, ki jo določi Pcrater, da elektronska na-a zavori povelje za pre-etaje zaviranja. Posluževa-it zaver, ki simo ga opisali, Snujemo polavtomatsko. .-a se operater normalno ■-s-užuje. Poleg polavtomat-*!*a zaviranja obstaja tudi zaviranje s posluževa-!'an Posebnih tipk, ki so v 1 namen predvidene na ko-tan^lv- mizi za vsako zavoro ^ubej. Tudi v primeru pol-^omatskega za v.Vanj a ope-‘1ct še \edr.o lahko poseže ' PiPces zaviranja z ročnim tav'rahjam.
i "pniirna postaja v Zalogu f Prta avtomatizirana ran-^ postaja v Jugoslaviji.
Vse naprave za krmiljenje procesa razpuščanja voz, vgrajene na tej postaji, je projektirala, dobačila in montirata ISKRA, skupaj s svojimi kooperanti — firmo SAXBY, Podjetjem za avtomatizacijo prometa itd! ISKRIN »Biro za avtomatizacijo železnic« je z aktiviranjem avtomatizirane ranžirne postaje Zalog svojim dosedanjim uspehom na področju avtomatizacije železniškega prometa na jugoslovanskih železnicah priključil novo veliko delovno zmago in po-novtno dokazal, kako pravil-Aa je bila odločitev železnice, da se za izvajanje avtomatizacije železniškega prometa angažira domače podjetje.
Pogled na komandno mizo na avtomatizirani ranžirni postaji v Zalogu pri Ljubljani
Avtomatizirana postaja Zidani most predana v obratovanje
Pravkar so bile predane v obratovanje nove signalno -varnostne in telekomunikacijske naprave na železniški postaji Zinadni most. S pričetkom obratovanja te postaje se je število železniških postaj, ki jih je ZP ISKRA predala v pogon, v Sloveniji povzpelo na 14 in v celoti na 40 upoštevajoč tudi postaje na področju BiH ter Hrvatske.
Od vseh postaj je bila ravno postaja Zidani most v tehničnem pogledu najzahtevnejša, kar je posledica vrste okoliščin. Utesnjena v Zasavsko pogorje med stene soteske, kjer se Savinja izliva v Savo, to pa še dodatno omejuje prostor, ki je potreben za razvoj tirnih kapacitet. Promet vlakov je velik, saj vozi na progi Zagreb—Ljubljana cca 64 parov vlakov, na progi, ki se odcepi proti Mariboru. pa cca 32 parov vlakov dnevno. V Zidanem mostu se menja smer vožnje, ker volja za progo Maribor— Ljubljana tevosmerna, za progo protii Zagrebu pa Ue-snosmema vožnja. Tudi to menjanje smeri doprinese k temu, da so pogoji še težji.
če upoštevamo poleg tovornega še intenziven potniški promet in vse prej navedene okoliščine, lahko dobimo vsaj približno sliko o izredno težkih pogojih. Prav zaradi tega je bala naloga, kako zagotoviti varno in učinkovito vodenje prometa, toliko zahtevnejša. že od vsega začetka je bilo povsem jasno, da jo je mogoče rešiti le z najsodobnejšimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami, ki bodo poileg lastne učinkovitosti omogočile tudi največjo učinkovitost razpoložljivih tirnih kapacitet.
Današnje stanje povsem potrjuje takratne ugotovitve. Iz komandne mize en človek vodi promet celotne postaje,
saj ima možnost postaviti 164 vlakovnih vaznih poti ter znatno število p remi kalnih voženj. V ta namen se avtomatsko prestavlja 50 kretnic in prav toliko signalov, ki vse vožnje avtomatsko usmerjajo in ščitijo. Stanje se optično prenaša na komandno mizo,
tako da ima posluževalec stalen pregled nad območjem celotne postaje. Vse to uspešno dopolnjuje telekomunikacijske naprave, s pomočjo katerih lahko vzpostavi zvezo z vsem postajnim področjem, pa tudi s postajami na sosednjih progah.
Celotno dalo je vodil in izvedel ISKRIN »Biro za avtomatizacijo železnic«. ISKRA je proizvedla m dobavila tudi večino naprav, medtem ko .¡e nj ihovo montažo opravi'a skupaj s svojini kooperantom Podjetjem za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane.
»Elektromehanika« presegla majski proizvodni plan za 6,4 odst.
Tov. ANTON ŠEMRL — zaposlen kot voznik elektrokare v obratu »števci«, ki je bil tudi praporščak prostovoljnega gasilskega društva v tovarni »Elektromchanika« v Kranju — je odšel v zasluženi pokoj. Sedemnast let je nosil prapor gasilcev. V gasilski organizaciji je sodeloval štirideset let, za kar je prejel tudi odlikovanje. Vestnemu in delovnemu tovarišu želijo sodelavci v tovarni »Elektromehanika«, da bi zasluženi pokoj užival zdrav in zadovoljen.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pregled kaže, da skoraj vso razliko med letošnjim in Umskim letom prispeva telefonija, ki proizvaja v letošnjem letu kar za 44 */o več kot lani. K višji proizvodnji prispevajo tudi ostale panoge m sicer predvsem rotacijski stroji in umi mehanizmi. Umi mehanizmi so namreč v preteklem letu šele v poznejših mesecih začeli z višjo proizvodnjo števca pogovora. Nižji odstotek v produkciji je le navidezen, ker v letošnjem letu prikazujemo proizvodnjo ventila v panogi kinoakustike. V panogi električnih števcev je proizvodnja enofaznih števcev manjša. Ker pa je v letošnjem Letu prodaja enofaznih števcev višja kakor proizvodnja in se zaloga zmanjšuje, bo treba v jeseni proizvodnjo enofaznih števcev ponovno povečali. Večje potrebe se kažejo tudi pri trifaznem števcu, kjer bo prav tako treba dvigniti dnevno količino. Sukala imajo letos nižjo proizvodnjo zaradti nedoseganja predvidene naloge. Ushig orodjarne, vzdrževanja in drugih storitev je letos manj, ker so kapacitete ¿točneje zasedene za domače potrebe.
Konjunktura na domačih kakor tudi tujih tržiščih je še vedno izredna. Prav je, da se te potrebe skuša v čim večji
meri pokriti, kar posebno velja za telefonijo in rotacijske stroje. Posebno v telefoniji je treba storili vse, da se bo proizvodnja dvigala ustrezno potrebam, pri čemer mora pomagati in sodelovati vsa tovarna, saj mora v letu 1975 telefonija predstavljati 2/3 vse proizvodnje kranjske tovarne.
Upokojenci tovarne »Aparati« na izletu
(Nadaljevanje s 3. strani) spremljali na izletu. Tovariš Mihovec pa se je v imenu upokojencev zahvalil delovnemu kolektivu tovarne, ker ne-pozablja na človeka, ki danes ni več v vrstah aktivnih delavcev, je pa do svoje upokojitve dajal vse od sebe, da bi njegovi nasledniki lahko dosegali tako pomembne delovne uspehe. »Človek!« — kako to veličas.no zvena«.
Ta izrek sc je ponovno potrdil na tem tovariškem srečanju upokojencev'. Kolektiv, ki ne pozablja svoje preteklosti in, ki io zna povezat: s svojo sedanjostjo, ima prav gotovo zagotovljeno tudi dobro prihodnost.
Električne brizgalke Wagner - Iskra
Odslej bomo v našem glasilu redno seznanjali naše bralce, člane delovnih kolektivov ZP ISKRA o izdelkih splošne rabe, ki jih izdelujejo tovarne ZP. Menimo namreč, da je prav, če na la način zagotovimo našim ljudem ustrezne informacije o vsem, kar jih kot potrošnike na tem področju zanima, s tem
pa jih hkrati tudi vzpodbudimo h nakupu izdelkov naše proizvodnje.
Postopno bomo v sliki in besedi bralcem predstavili vse, kar naše tovarne proizvajajo s področja izdelkov za splošno rabo. Za današnjo številko smo v ta namen pripravili informacijo o treh tipih električnih brizgalnih pi-
štol, katere v zadnjem času uspešno proizvaja tovarna »Mikron« v Prilepu, v sodelovanju z nem. firmo Wagner.
Tu so torej trije tipi priprav, ki dandanes malone v vsakem gospodinjstvu lahko najdejo za zmerno ceno svoje mesto in tudi posamezniku-amaterju nudijo koristno pomoč.
ELEKTRIČNE BRIZGALKE WAGNER-ISKRA: TRIUMPH, MISTRAL EX, MISTRAL 300,
MISTRAL BT
so namenjene za brizganje vseh vrst lakov, barv. sredstev za zaščito pred rjo in za odstranjevanje rje, tekočih masti in olj, sredstev za razkuževanje in uničevanje mrčesa, vode, vodnih razstopin itd.
Brizgalka MISTRAL BT pa je namenjena za odstranjevanje madežev iz blaga.
Oznaka	TRIUMPH	MISTRAL EX	MISTRAL 300	MISTRAL BT
Pritisk brizganja	3 ... 10 at	3... 25 at	4... 40 at	3 ... 20 at
Zmogljivost brizganja	120 g/mm	170 g/min	300 g'min	150 g'min
Viskoznost	do 40 DIN/s	do 80 DIN/s	do 100 DIN/s	do 80 DIN/s
Volumen rezervoarja	450 cm*	950 cm1	1150 cm’	900 cm1
Moč	40 W	100 W	80 W	100 W
Teža	1,1 kp .	1,75 kg	1.8 kp	1,8 kp
Brizgalka Mistral 300 stane 1397,52 dinarjev
Brizgalka Triumph stane le 625,75 dinarjev
Brizgalka Mistral Ex stane 1340,65 dinarjev
Električne brizgalke Wagner-ISKRA lahko kupite v prodajalnah ISKRA
RiiiiiiuiiiiinintiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiHiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nagrajeni jubilanti deset in dvajset letnega dela v tovarni
Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta tovarne električnih naprav v Ljubljani so pretekle dni podelili priznanja in nagrade svojim sodelavcem, ki letos že deseto ali pa dvajseto leto nepretrgoma delajo v tovarni. Delavski svet jc s temi nagradami želel hkrati poudariti tudi dejstvo, da lahko pomembne uspehe dosega le dobro uigran in monoliten delovni kolektiv in, da je prav daljše sodelovanje eden izmed pogojev za dosego teh ciljev
Dvajset let nepretrganega dela so proslavili naslednji sodelavci: Marija Novak, referent za osnovna sredstva, Milena Kodba, priučena delavka v montaži, Francka Kobal, priučena delavka v montaži, Terezija Bolte, strošk. knjigovodja, Ladislav Modic, vodja proizvodnje, Alojz Prosen, kontrolor. DS je jubilantom dvajsetletnega dela podelil denarne nagrade v višini po 2.500 din.
Za nepretrgano 10-lctno službovanje pa so bili z ročno uro in enomesečnim
»Aparati«
OD nagrajeni naslednji- sodelavci: Jožefa Tavželj, Antonija Potokar, Vera Natlačen, Ana Mohorčič, Amalija Bijek, Antonija Brulc, Antonija Cvelbar, Francka Pugelj, Nada Kastelic, Draga Pirna-vec, Zvone Fister, Ludvik Bijek, Cecilija Mahkovec, Branko Pečlin, Peter Gorenc, Ivo Klešnik, Marija Kralj, Berta Jančar, Jožefa Smolič, Janez Marinko, Anica Kmetič, Marija Kastelic, Antonija Škulj, Albina Anžlovar, Alojzija Okorn, Terezija Babič, Slavka Radonjič in Fani Starin.
LETOS VEČ ZAPOSLENIH
Na seji zveznega sveta za delo so povedali, da je bila zaposlenost v družbenem sektorju v prvih treh mesecih letos za 4 in pol odstotka večja, kot pred letom dni. Trenutno je v Jugoslaviji 3,760.000 zaposlenih, kar je precej več, kot pa je bilo predvideno z resolucijo zvezne skupščine o gospodarski politiki za letos.
člani sveta so zlasti ugodno ocenili to, da se ob zaposlenosti hkrati povečuje tudi produktivnost. Vseeno pa je v teh zavodih za zaposlovanje še zmeraj prijavljenih okrog 350.000 ljudi, ki se želijo zaposliti. Po najnovejših podatkih je na začasnem delu v tujini zdaj okrog 700.000 Jugoslovanov.
O birofu za avtomatizaci jo v elektrogospodarstvu
(Nadaljevanje z 2. strani) ferenčne releje za zaščito transformatorskih postaj, sporazumeli pa so se tudi za nadaljnji skupni razvoj določenih vrst reje jev. Zelo veliko zanimanje pa povzroča tudi zelo moderna transistorizirana distančna zaščita tovarne ASEA, katere prodajo v naši državi opravlja BAE. Le-ta deluje že v 20 milisekundah, medtem ko je prejšnja delovala v 60 milisekundah.
Ne bo odveč še bežen pogled v doslej uspešno opravljene naloge BAE. Uvajajo UKV zveze za povezavo di-stančnih relejev, za distanč-no zaščito in telekomande. Za Elektro Zagreb so že izdelali za 9 transformatorskih postaj telekomandne naprave, pogodbo pa imajo šc za nadaljnje 4, a kaže, da bodo z, njimi opremili pozneje še 3 postaje. V pripravi je pogodba za kompletno področje južnega dela Zagreba z di-spečerskim centrom, kjer bodo izvedli tudi signalizacijo iz transformatorskih postaj. Ponudili so Elektro Vojvodini projektiranje in opremo dispečerskega centra, razgo-varjajo pa se za iste naloge tudi z Elektro Skopje,
Po izdelavi projekta za UKV zveze na področju Elektro Gorica so že izdelali potrebno opremo za daljinsko krmiljeno postajo v Mostu na Soči iz Tolmina, pripravljajo pa za letos tudi telekomandne naprave za tri transformatorske postaje na področju Kopra. .
Naprave BAE pa medtem delujejo že pri Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Zagreb, Skopje, Dravske elektrarne Maribor, Ljubljana in Kranj.
Pri svojem delu imajo strokovnjaki BAE najtesnejšo povezavo z univerzo, da tako bodoče strokovnjake že med samim študijem sproti seznanjajo z dejavnostjo Iskre. Dali so pobudo za razpis nagrad dr. Vratislava Bedjani-ča, ustanovitelja in prvega direktorja tovarne »TELA«, današnje tovarne električnih aparatov najboljšim študentom elektrotehnike na področju avtomatizacije. Bodoči elektro inženirji naj bi se tako že v času svojega študija spoznali z aparaturami, ki jih proizvaja Iskra, da bi jih tako lahko uporabljali pri bodočem projektiranju na delovnih mestih, ki jih bodo zasedli po diplomi.
Sodelavci BAE pa tesno sodelujejo tudi z mednaroil nima organizacijama IEC in CIGRE tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okvi' ru.	|
Morda vse to, kar smo do slej povedali o delu BAE, ji vse in tudi ne povedano # nekem kronološkem zapore«; ju, vsekakor pa dokazuje, fli ima Biro za avtomatizacijo j1 energetiki zares obseup pomembne in tudi k«' ristne naloge, ki jih a1 svoje ustanovitve sem vsi' bolj uspešno opravlja. Scvd da pa tako kot povsod, tudi v BAE ne gre brez težav, kajll večje težave imajo pač s siro1 kovnim kadrom, ki bi ga prati gotovo potrebovali šc precej' če bi svojo dejavnost hoteli1 razviti do tiste meje, da bii hitro lahko zadovoljev rastoče potrebe. Ob doti potrebnega in zaželenei strokovnega kadra, pa ti prav tako naleteli še na dri problem, namreč na probli delovnih prostorov za ni sodelavce in ne nazadnje ml di na stanovanjske težavtl zaradi pomanjkanja razpok«! Ijivih stanovanj za nove st delavce BAE.	—J—
Kaj določa pomembnost..
(Nadaljevanje s 4. strani) prave informacije. Njihovi ss-stavljalci se zadovoljujejo l splošnimi frazami, ki zve# kot reklama.
PREGLEDNOST
RAZSTAVNEGA
PROSTORA
V sfero informativnosti sej'
»• . ..	« _ .1 c C*
ma sodi tudi preglednost sT jemskega prostora ter raze»
njcnost ponudb. Kar zadevi velikost stojnice, na kateri» zastopanih več proizvodni» panog, je treba priznati, da>» bo komaj našel obiskoval« — razen event, novinarjev -ki si bo ogledal vse blagovne skupine. Skupna velikost sloj nice potemtakem nima posek nega pomena za obiskoval« ker se le-ta giblje samo v nw jah področja, ki ga zanima Navedeni vzroki navaja»; na zaključek, da sta veliko^ in pomen določenega sej m* pogojena s potrebami tržiš» pri čemer imata — razen fl* vila razstavljalcev in obisk'1 valcev — še poseben po®»1 načina prikazovanja ekspooj tov ter informiranje tržiš»
M. f
e
Ugotovitve in sklepi o racio-nalizatorski in novatorski dejavnosti v delovnih organizacijah
» ISKRA — »ELEK TROMEIIANIKA«
SS KRANJ
bo letos občutno povečala in razširila svoj pro-£■ izvodni program, zato želi zaposliti nove sode-55 lavce, in sicer;
' p0 razpravi na razširjeni jj-ji republiškega odbora sin-ilcrta delavcev v industriji j rudarstvu Slovenije (21. 4. ¡1970) je bcilo ugotovljeno in sključeno naslednje:'.
Ugotovitve:
j Republiški odbor ugotavlja, j, je raoianalizatorska in no-«tarska dejavnost pni nas ia zelo nizkem nivoju. To »kazuje majhno število pri-». izboljšav in izumov v od-iosu na število prebivalcev; Bl,ajamo se na dnu evrop-tc lestvice.
Kot vzrok takega stanja ugotavljamo: slabo ongantizai-^jo raclonaiizatorske in no-(atorsike dejavnosti, podo jjevanjc ekonomskega pomeri te dejavnosti, neustrašno it:mulii';u\ie racionalCizatorjev n oovatorjev, siab interes ielcnmuh organizacij za nude-ajc pomoči predlagateljem izboljšav in izumov, odsotnost razpisov nalog za raše-Bnje tehničnih, poslovi no-or-piuzacjskdh in drugih proteinov deSaimoti organizacij» jodoonjevaipje umskih st» »bnosti tistih delavcev, ki liso na vodiifaih pcjožaijh Enx>ma v strokovnih siaž-kih, slaba povezava teorije ti prakse, nerazvito skupinico strokovno delo, zavida-ije doseganja uspehov posa-neamkov, odpor proti donia-lim nosilcem napredka, od-»tnost ali slaba kvalSitota sa-noupravnih aktov, k'i nag bi timudiralfi dejavnost radon a-izatorjev «m nova tor jev, stala povezava z organizacijami ljudske tehnike, društvi izumiteljev iin avtorjev tehničnih izboljšav itd. Izjema so temo nekatera podjetja.
Republiški odbor ugotavlja, la je obstoječe stanje v direktnem nasprotju s samo-tpravljanjom, zato je nujno, da se v vsaki delovni orgam-¡acijj zagotovijo pogoja za aktivnost raci-cmailirza tonske in »ovatorske dejavnosti.
Republiški odbor ugotavlja, la je potrebno vsestransko angažiranje samoupravljanja, »mlik-atov in drugih poKtič-»h organizacij v kddktivili n izven njih, da se pospešeno odstranijo vzroki, ki zavirajo "Mvoj racionabizatorske in lovatoirske dejavnostii. Ravno teko je potrebno pri razreševanju te naloge zagotoviti sodelovanje vseh družbenopolitičnih skupnosti, gospo-, dareke zbornice SRS, raziskovalnih in drugih strokov-oii organizadj.
Sklepi;
Nujno je, da v delovnih or-Ea«iizac:,ah zagotovimo čtm-l^jšnje im obvezno spraje-'’Unie posebnih pravilnikov, ki bojo urejali raciionahiza-torsko im novatersko dejav-n°st. Pravilniki naj bi zaje-"»ia predpise o notranji or-jtenuaeiji dejavnosti raciona-’’tatorstva in novatorsiva, taf-n stimuliranja, zaščito
avtorskih pravic, razpisovat nje nalog za reševanje raznih problemov delovnih organizacij, pomoč pri realizaciji predlogov izboljšav, zagotovitev tekočega spremljanja tehničnih in drugih dosežkov pri nas in v svetu, preprečevanje več-tirnega dela na istih problemih, izobraževanje kadrov za način spremljanja in izkoriščanja tehničnih in drugih dosežkov. Skrajni rok za izdelavo in sprejemanje teh pravilnikov naj bi bil 1. december 1970.
V samoupravnih aktih delovnih orgamnzacij je potrebno predvideti tudi obvezni»
ustanovitev posebnih komisij pri delavskih svetih, ki bodo pospeševale aktivnest na področju racionalizalorske in no-vatorske dejavnosti.
Racionalizatorska dejavnost naj ne bo omejena samo na tehnično področje. Sem spada tudi izpopolnjevanje organizacije poslovanja, administrativnih in ostaih dejavnosti delovnih organizacij. Le tako bomo zagotovila vsestranski in stalni napredek v vsak: delovni organizaciji.
Republiški odbor sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije
Proizvodna gibanja na tržišču »male kuhinjske mehanizacije«
Na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov so v zadnjem času zapažene naslednje tendence: hitre spremembe sortimenta, velik odstotek avtomatizacije, milijonske serije in združevanje proizvodnih grupacij.
Svetovno tržišče električnih aparatov za gospodinjstvo gre v smeri »booma«, ki se je začel že pred nekaj leti. Proizvodnja aparatov in pripomočkov na področju »male kuhinjske mehanizacije« se je povečala v sedmih vodilnih deželah, ki proizvajajo te aparate, v primerjavi z 1968. letom za 5,5 odstotkov ih dosegla vrednost blizu 9,4 milijarde dolarjev.
Najpomembnejši činitelj, ki je stimuliral povpraševanje po teh proizvodih, je nenehni tehnični napredek in uvajanje novih konstrukcij. O tem priča podatek, da je na primer ameriška firma »General Electric« v zadnjih desetih letih zamenjala okrog 90 odstotkov tovrstnega asor-timana. Več kot 80 odstotkov pralnih strojev, ki so v rabi v ameriških gospodinjstvih, je popolnoma avtomatiziranih. Avtomatizacija je potemtakem osnovna tendenca tehničnega napredka, ki naj zagotovi nadaljnji plasma teh proizvodov. Nič manj pomembno vlogo ima pri tem V
tudi industrijsko oblikovanje, ki ima za osnovo čedalje večjo uporabo plastičnih mas. Na tržišče so lansirali na primer hladilnike, ki so izdelani v celoti iz plastičnih mas. Zelo uspešno se razvija tudi prodaja pralnih strojev, kombiniranih z napravami za sušenje.
Največjo rast proizvodnje na tem področju so dosegli Japonci. Povečanje prodaje za celih 19% gre največ na račun zamenjave zastarelih modelov, pa tudi veliko povečanje naročil iz inozemstva. Podoben trend je zapa-žen tudi v Zahodni Nemčiji, ki si prizadeva da bi osnovala svoja podjetja v deželah potencialnih kupcev.
Naši sosedje Italijani povečujejo iz leta v leto obseg proizvodnje gospodinjskih aparatov, predvsem na račun povečanih izvoznih kontingentov. Domača firma »Ignis« je ustanovila skupno z družbo »Philips« mešano podjetje, ki se je specializiralo za proizvodnjo gospodinjskih apara-
(Dalje na 8. strani)
■■
■■
■■
■■
■■
1.	več diplomiranih strojnih inženirjev,
2.	več diplomiranih elektroinženirjev za jaki ali šibki tok,
3.	več diplomiranih ekonomistov,
4.	več strojnih tehnikov,
5.	več elektrotehnikov,
6.	več ekonomskih tehnikov,
7.	več administrativnih tehnikov,
8.	večje število nekvalificiranih delavcev
(moškh in žensk) za opravljanje ročnih
del v montažah ali izvrševanje strojnih del v obdelovalnicah in drugih proizvodnih obratih.
Pogoji: pod točko 1. do 7.: ustrezna izobrazba, kandi-■ ■ dati brez delovnih izkušenj bodo sprejeti na delo kot ¡J pripravniki;
■■ pod točko 8.: najmanj šcsl razredov osnovne šole, za ■■ ženske starost od 15 do 25 let, za moške od 15 do 30 let.
■■
Za program proizvodnje v našem novem oddelku na Blejski Dobravi želimo zaposliti:
9. več elektrotehnikov šibkega toka,
ki bi bili mojstri na montažnih linijah
10.	več telefonskih mehanikov, elektromehanikov in radiomehanikov,
za delo v mehanski in elektro kontroli ter
11.	samostojnega ključavničarja
za vzdrževalna dela.
Pogoji: pod točko 9. do H*: ustrezna izobrazba, zaželena nekajletna praksa.
H
■■
□ H
VEČJE ŠTEVILO DELAVK
bomo sprejeli s širšega jeseniškega območja na tečaj za priučitev raznih montažnih del (justiranjc relejev, izdelovanje žičnih cblik, spajkanje)
Kandidatke, ki bodo uspešno zaključile tečaj, bomo zaposlili v našem proizvodnem oddelku na Blejski Dobravi.
Pogoji: najmanj šest razredov osnovne šole, starost 15 do 25 let.
. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 15. julija 1970, kandidatke za priučevalni tečaj na Jesenicah pa naj se zglasijo pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje — izpostava Jesenice, kjer bodo lahko dobile tudi potrebne informacije.
Poraba dela na znanstveni način
V tovarni transformatorjev zagrebškega podjetja »Rade Končar« delajo priprave za uvedbo takoimenovanega »Work-Factor« sistema. Gre za znanstveno obravnavo porabe dela, ki je že dlje znana v svetu.
Work Factor sistem pomaga izbrati najboljšo delovno metodo že »na papirju«, oz. še preden pripravimo določeno napravo, orodje ati delovno mesto. Vsak delovni gib v določeni delovni operaciji ovrednotijo na podlagi porabe časa. Strokovnjaki določijo na enostaven način potrebne gibe in jih predpišejo,
da bi tako dosegli čim bolj učinkovito stabilizacijo delovnega mesta. Za določitev ustreznega časa za neko delo v tem sistemu ni več v rabi štoparica, ki se je pokazala kot netočna, pa tudi delavci je niso sprejeli s simpatijo. WF sistem kot ga uporabljajo v »Končarju« omogoča realno načrtovanje proizvodnje in precizno preučevanje proizvodnih rokov.
V Združenih državah uporabljajo Work Factor sistem že okrog trideset let. Njegovo točnost in ustreznost dokazujejo preizkusi, ki obsegajo okrog 10 milijard delovnih ur. Ta sistem aktivno uporab-
Ijajo danes v ZDA, Kanadi, Nizozemski, Danski, Švedski, Indiji, Japonski in nedavno tega tudi v ZR Nemčiji. Licenčno pravico za izkoriščanje tega sistema v Jugoslaviji je kupil pred kratkim Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani in sicer od ameriškega podjetja WOFAC Corporation.
Strokovnjaki iz Zavoda iz Ljubljane so razstavili rezultate analiz, ki so jih opravili na delovnih mestih v Tovarni transformatorjev in na konkretnih primerih pokazali, kaj je mogoče doseči z uporabo WF sistema v proizvodnji in vodenju proizvodnje. Rezultati so pokazali, da je
uporaba tega sistema omogočila časovni prihranek celo do 67 odstotkov. Čeravno to številko ni mogoče jemati kot povsem verodostojno — preizkusi so bili namreč opravljeni na komaj 10 delovnih mestih od 200 možnih — so ljubljanski strokovnjaki zagotovili, da bo s pomočjo WF sistema uresničeni prihranek večji od 30 «/o.
Izračuni, ki so jih napravili v »R. Končarju« kažejo, da bi tudi tolikšni odstotek prinesel Tovarni kondenzatorjev prihranek več sto milijonov dinarjev.
M.	L.
Tov. IVANKA AHČIN, ki je bila zaposlena v Iskri 20 let je odšla v zasluženi pokoj. Sodelavci v obdelovalnici obrata »Števci« v kranjski tovarni so ji ob slovesu izročli spominska darila in ji izrekli mnogo dobrih želja za čimboljše počutje v pokoju. Imenovana se je, vidno presenečena nad izredno pozornostjo, zahvalila in jim zaželela čirnveč uspehov in osebnega zadovoljstva
Proizvodna gibanja na tržišču »male kuhinjske mehanizacije«
(Nadaljevanje s 7. strani) tov in krepko prodira na zahodna'tržišča. Kreditne omejitve v Veliki Britaniji in Franciji so nekoliko zavrle proizvodno rast gospodinjskih aparatov: zlasti še, ker sc ravno v teh deželah pojavljajo Ita'"vni s cenami, ki
jim je domača proizvodnja stežka kos. Italijanski uspeh tememlji v prvi vrsti na nizkih cenah in na masovni proizvodnji. Letno povečanje proizvodnje hladilnikov od 200 tisoč na 600 tisoč omogoča zmanjšanje stroškov skoraj za eno tretjino.
IV.	letne športne igre ObSS Kranj
Tudi v letošnjem letu bomo organizirali sindikalne letne športne igre in sicer IV. po vrsti. Pričetek tekmovanja bo v drugi polovici avgusta 1970. Na sindikalnih
IV.	letnih športnih igrah lahko sodelujejo vse sindikalne organizacije, ki jih združuje občinski sindikalni svet Kranj. Sindikalne organizacije, ki same ne morejo sestaviti lastne ekipe za posamezne športne panoge, lahko sestavijo kombinirane ekipe iz manjših sindikalnih organizacij.
Želja komisije za šport je, da bi se v tekmovanje vključile tudi manjše sindikalne organizacije. Zato morajo v svoji prijavi navesti v kateri panogi bodo sodelovali s »kombinirano ekipo« in s katero sindikalno organizacijo bodo ekipo sestavili.
Za IV. letne sindikalne športne igre se lahko prijavite v naslednjih disciplinah:
1.	odbojka
2.	kegljanje
3.	namizni tenis
4.	mali nogomet
5.	streljanje
6.	lahka atletika
7.	tenis
8.	rokomet	*
9.	šah	•
Rok prijav je nepreklicno 30. junij 1970. Prijave pošljite na naslov. Občinski sindikalni svet Kranj — komisija za'šport, Kranj,	p. p. 58.	»	...	.	f
... V prijavi navedite: sindikalno organizacijo in v kateri panogi želite tekmovati. Zaradi možnosti direktne povezave pa tudi priimek in ime tovarišev, ki bodo vodili prijavljene ekipe.
Po prejemu prijav bomo vsem sodelujočim poslali točen razpored tekmovanj. Vse sindikalne organizacije a vabimo, da prijavijo čimvečje število ekip. Prosimo, da se ekipe udeležujejo tekmovanja po razporedu, ker , izostanek posameznih ekip otežkoča reden potek tekmovanja.	.
Vodstva sindikalnih organizacij naj prijave za IV. letne sindikalne športne igre oddajo do omenjenega roka (30. 6. 1970) na naslov: ObSS Kranj. Naknadno n prijavljanje povzroča težave, posebno, če je razpored že napravljen.
Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj
Posledica ostre konkurence na svetovnih tržiščih je zniževanje cen, ki so padle v poprečju za 20 odstotkov, pri sesalnikih za prah pa kar za 40 odstotkov. Zdi pa se, da je tendenca zniževanja cen v tem letu ustavljena in da pride do določene stabilizacije, ponekod pa tudi do zmernega povečanja cen, kar je treba pripisati občasnim inflacijskim tendencam.
Jugoslavijo v nobenem primeru ne moremo prištevati med vodilne industrije na tem področju. Edino kar se lahko naučimo iz tujih izkušenj na tem področju je spoštovanje temeljnih pogo-

DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka TeL 22-221, Int. 331
ttutttttttmuuv
jev za doseganje rentabilnosti: uvajanje najnovejših modelov s čimvečjo udeležbo avtomatizacije ter množična proizvodnja. Nedvomna naloga trgovine na tem področju je vplivati na združevanje precej šibkih proizvodnih kapacitet in ustvarjanje kooperacijskih stikov s firmami, ki imajo nedvomen primat na svetovnih tržiščih. V okviru teh prizadevanj pa je še vedno dovolj prestora za plasma sestavnih elementov, ki jih proizvaja združeno podjetje, po ceni in kvaliteti, ki jo priznavajo tudi naši inozemski kooperanti. Na področju mednarodne delitve dela je opravila veliko nalogo tudi Iskra Commerce, ki je sklenila vrsto ugodnih aranžmajev z italijanskimi proizvajalci »male gospodinjske mehanizacije«; kot vse kaže na obojestransko korist!
M. L.
Í Štiridnevni izlet v (SSR
PRAHA — PLZEN — KARLOVI VARI
Tradicionalni izlet bo 4. 7. in 22. 7. 1970.
Izredna priložnost za ogled znamenitost: češkoslovaške. Zelo ugodno potovanje, cene najnižje.
Prvi izlet od 4. 7. do 8. 7. 1970.
Drugi izlet od 22. 7. do 26. 7. 1970.
Cena izleta z vsemi stroški: celoten prevoz z Mercedes avtobusi, prehrana in prenočišča, vse vstopnine in stroški znašajo samo
360 ND
Prijavijo se lahko tudi drugi, čeprav niso člani Iskre, pod istimi pogoji.
PROGRAM ZA OBA IZLETA
Zborno mesto bo na Trgu revolucije (Kongresni trg), na zgornjem delu. Odhod iz Ljubljane ob 4. uri zjutraj. V Kranju pa izpred Iskrine menze ob 4.30 zjutraj:
Smer PRAHA — 4. julij
Prehod preko meje na Ljubelju, preko cele Avstrije, -smer Linz na češko mejo Dolne Dvorište. Od tu preko Čeških Budjevic na grad Hluboka. Znamenitost tega gradu je svetovno znana in je eden izmed najlepših gradov v češki. Ob 17. uri odhod v Praho, prenočitev in naslednji dan ogled praških znamenitosti. Tretji dan ogled gradu Konopište, popoldan prosto, četrti dan dopoldne prosto, popoldan odhod v domovino.
SMER PRAHA — PLZEN — KARLOVI VARI — 22,
julij	|
Prehod preko meje na Ljubelju, preko cele Avstrije, \ smer Linz na češko mejo Dolne Dvorište. Od tu preko | čeških Budjevic na grad Hluboka. Znamenitost tega J gradu je svetovno znana in je eden izmed najlepših gra- I dov v češki. Ob 17. uri odhod v Praho, prenočitev in \ naslednji dan ogled praških znamenitosti. Naslednji | dan odpotujemo v Karlove Vare, ki so oddaljeni cca \ 120 km, nato v Marijanske Lažne. Prenočili bomo v Plz- | nu. Četrti dan je dopoldne prosto, nato ogled plzenske pivovarne. Popoldne vmtev v Jugoslavijo, preko Du- 1 naja.
člani ZP ISKRA lahko plačajo stroške izleta v treh obrokih. Obvezno je vplačati pri vpisu 160 ND. Vsak udeleženec lahko prejme 350 KČS za osebne potrebe proti dinarskemu plačilu 117 ND.
Počitniška skupnost bo pri vpisu rezervirala sedeže avtobusa, po vrstnem redu prijav. Vsak udeleženec mo- j ra* imeti veljaven polni list.
« Ne zamudite ugodne priložnosti in se takoj prijavi- \ S te na telefonsko številko 55-898.
I	UPRAVA PS ISKRA
S	j
Kratke vesti
ELEKTROMEHANIKA OBVESTILO JUBILANTOM Kadrovska služba je pripravila spisek članov kolektiva, ki bodo do 31. 12. 1979 dopolnili 20 let dt-Iovne dobe v Iskri. Spiski bodo objavljeni na oglasnih deskah. Prosimo vse upravičence, da spiske pregledajo in obvestijo kadrovski oddelek do 1. 7.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
FRANCA C-LAČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v državni kontroli, umerjevaunici, žakovalnici in pakirnici obrata »Števci« v tovarni »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja in izkazano pomoč
Hčerka Zalka Križaj
1970,	če jih ni na spisku Poznejše prijave se ne boli mogle upoštevati.
RAZPIS ZA IZREDNO
ŠOLANJE
Po sklepu odbora za k drovske zadeve bo na oghl nih deskah objavljen razpi šolnin za izredno šolanje n srednjih, višjih in visokih ¿4 lah. Vse kandidate opozarjt mo, da v danem roku vložij* svoje prijave.
IBBBlIBBBaBBaBBlIBcmaMO
ISKRA — glasilo dolovn: ga kolektiva ZP Iskra Kranj industrije za elektromehaniki telekomunikacije, elektronik in avtomatiko — Urejuj uredniški odbor — Glav» urednik: Pavel Gantar — OJ govorni urednik: Janez W — Izhaja tedensko — Rokof sov ne vračamo — Nasi» uredništva: ISKRA Krat-Savska loka 4, telefon 22J-; int. 333 — Tisk in klišej
»CP Gorenjski tisk« Kr®