Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 2312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiiko glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev 1*30 Din. Članstvo „Pov UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Narodna prosveta je obče dobro vseh, zato bi za njo morale skrbeti vse politične stranke. Nedotakljiva in sveta bi morala biti vsem, ne samo šola, temveč tudi njeni de« . lavci — učitelji naroda! Nikakor pa, da jo poedinci ali poedine politične stranke izko« riščajo v svoje strankarske svrhe.
Toda nobena stroka državnih uradnikov
—	izvzemši upravnih in političnih — ni v toliki meri služila v politično«strankarske svr« he v naši državi, kakor učiteljstvo. To je tudi razumljivo!
Politične stranke črpajo pri nas politično silo iz kmetskega dela naroda, a učitelji so
—	ker so v neposrednem stiku z njim — naj« prikladnejše oporišče ¡za politično agitacijo v narodu. Poedine politične stranke zahte« vajo, da so' učitelji njihovi politični ekspo« nenti v selu. A oni — ker jim je razbita nada; da bi na podlagi svojih učnih uspehov in šolskega dela prišli do boljšega mesta — po« stajajo pod silo razmer priganjači političnih strank. Za nje delajo; za nje se izpostavljajo, a pri političnih izpremembah se to maščuje.
Očito je, da pri takih razmerah mora nazadovati in propadati prosveta sama. Po« trebno je iz tega ozira urediti pravne odno« šaje učiteljstva tako — posebno z ozirom na premeščanja — da premeščanje na boljše mesto ne bo odvisno od ničesar drugega, ka« kor edino od strokovne sposobnosti in uspe= ha učnega delovanja učitelja. Vsak politično« strankarski vpliv v tem pogledu mora biti onemogočen! Premeščanje učitelja na boljše mesto je pravzaprav edina dobrina za učite« lja, zato je to zadevo treba osobito vzeti v obzir pri ustvarjanju novega šolskega zako« na, in ne dopustiti ne okenca, kaj šele kaka vratca, za politične vplive. Potrebno je, da se postavi učitelje izven dosegljivosti in ob« močja političarjev. To mora biti deviza na« šega šolskega zakonodajstva in naše pro« svetne uprave. Depolitizacija prosvetnih de« lavcev v popolnem smislu te besede!
Za vsake normalne možgane, ki niso otrovane s partizanstvom, mora biti pravo strašilo misel na tkzv. »partijski ključ« v po« gledu nameščanja državnih uslužbencev. To je specijalni izum državne uprave na Bal« kanu; to je momstrum nasproti obliki mo« dernega kulturnega napredka, nad katerim se mora zgražati upravna znanost zapada. Bodočnost — nadejamo se, da tudi pri nas
—	bo s čudom pomišljala na partijski ključ«.
Sprejemanje »partijskega ključa« v pro«
svetni administraciji za nadzorniško službo
—	ker si ga je za učiteljsko službo nemogoče
* Dr. Sigmund Čajkovac, narodni poslanik (KDK), profesor viš. ped. šole v Za« grebu, bivši načelnik v min. prosvete (pod St. Radičem) je priobčil v »Napredku« zani« mivo razpravo o naši prosvetni upravi. Ker se načelno razprava sklada s stališčem, ki ga je zastopal »Učit. Tov.«, bomo v odlomkih njegova uvaževanja vredna izvajanja pona« tisnili.
zamisliti — bi upropastilo v kratkem času popolnoma osnovno šolstvo.
Pa še vedno se, na žalost, deluje in dela na to, da se nadzorniki zamenjujejo in novi nameščajo, toda ne na podlagi pedagoških in upravnih sposobnostih, nego po partijski pripadnosti!
Politična premeščanja učiteljstva, razre« šavanja in penzioniranja šolskih nadzornikov na podlagi partijskih vplivov so vzrok, da
osnovno šolstvo v državi v kvalitativnem pogledu ne napreduje, pač pa nazaduje.
Kdor želi dobro osnovni prosveti v naši državi, ta mora stremeti za tem, da se depo« litizirajo prosvetni delavci — učitelji.
Njihova osebna politična svoboda, kot državljana, naj ostane nedotakljiva; na nji« hovo prosvetno in administrativno delo ne sme imeti nikakega vpliva, niti njihovo in ne tuje strankarsko politično prepričanje.
Občni zbor Slovenske Šolske Matice.
Na velikonočno sredo dne 4. aprila t. 1. se je vršil na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani po treh letih zopet občni zbor.
Z vprašanjem Slov. Šolske Matice se je pečala že pokrajinska skupščina pov. UJU v Kranju, ki je zavzela sledeče stališče: »De« legacija smatra za uspešno delovanje S. Š. M. potrebno, da se pravila preosnujejo v tem smislu, da bo ves odbor bival na sedežu dru« štva ali v taki bližini, da se lahko redno udeležuje sej, ker si drugače programatič« nega izvrševanja njene naloge ne moremo predstavljati.«
Mnoga naša društva so tudi na svojih zborovanjih razpravljala o Slov. Šolski Ma« tiči in zavzela stališče.
Za premembo pravil je treba navzočno« sti nad polovice članov, kar bi značilo pri 2355 članih 1178 članov. Poverjeništvo je za« tegadelj vztrajalo zgolj na zahtevi,_ da naj bodo člani čimbližje skupaj ter da dobi agi« len odbor, ki bo dal garancijo za širše delo in združitev vsega pedagoškega dela v enotni organizaciji.
Popolnoma tendenciozno so bile razšir« jene vesti, da se hoče Matico ubiti in pre« nesti sedež v Maribor. (Dosedaj sta bila tudi predsednik in tajnik iz Maribora!)
Občni zbor je otvoril predsednik narodni poslanik dr. L j. Pivko, tajniško poročilo je podal tajnik prof. dr. Mak s o Kova« čič, blagajniško pa blagajnik Pavel Ples« n i č a r.
V	debati so se oglasili univ. prof. dr. K. Ozvald, ki je izrazil bojazen, da ne ve, če pomeni sedanja kriza v Matici pot navzdol ali navzgor; izrazil je tudi pomisleke proti »prenosu Slov. Šolske Matice v Maribor« in proti Pedagoški centrali. Dr. Žgeč je razvil program Pedagoške centrale.
Ker je predsednik izrazil željo, naj se sedaj ne debatira o dveh strujah pedag. stremljenja pri nas, ker to nima direktne zveze z občnim zborom, je izostala nadaljna debata.
Pred prehodom k volitvam, je podal po« verjenik Skulj sledečo izjavo:
Z ozirom na važnost današnjih volitev pa tudi na govorico, da se pripravlja boj dveh skupin, od katerih hoče vsaka z majo« rizacijo druge doseči izvolitev svoje liste, po« dajam v imenu ljubljanskega poverjeništva UJU, kojega člani tvorijo večino članstav S. Š. M., sledečo izjavo:
V	S. Š. M. vidimo ono važno kulturno ustanovo, ki je predvsem poklicana, da po« stane skupno torišče pedagoško«didaktičnega,
tako znanstvenega kot praktičnega dela slo« venskega učiteljstva in združi na širokem programu, izključujočem vsak ekskluzivizem, vse kategorije učiteljstva cele Slovenije k skupnemu delu za prospeh slovenskega šol« stva in vzgojstva. Hočemo, da postane S. Š. M. ugledna predstaviteljica vsega slovenske« ga šolstva in da se jo kot tako na vseh me« stih in vsej javnosti uvažuje. Zato hočemo, da so tudi v odboru poleg osnovnošolskega učiteljstva, kot najjačje skupine, zastopane vse glavne kategorije učiteljstva. Merodajna bodi za izvolitev zgolj strokovna usposoblje« nost.
Odločno bi morali odkloniti vsako iz« igravanje ene skupine ali smeri napram dru« gi, pa tudi vsako namero po neki mehanično pojmovani reciprociteti deliti mandate po oblastih. Ne poznamo tu kranjskega ali sta« jerskega, pa tudi ne ljubljanskega ali mari« borskega učiteljstva, ampak samo slovensko. Težišče matičnega delovanja bodi tam, kjer so najboljši pogoji zanj.
Iz zgolj stvarnih razlogov se moramo iz« reči za to, da bivaj večina odbornikov čim bližje vkup, in se tako omogoči redko shaja= nje k sejam, brez katerega si programatič« nega delovanja predstavljati ne moremo. Ako uvažujemo ta moment, nimamo vzroka spreminjati status quo«a glede števila man« datov v obeh oblastih. Maribor je prednjačil po inicijativnem, praktičnem pedagoškem delu in je tudi težišče Matičnega dela bilo vedno tam; Ljubljana pa kot sedež najvišjih znanstvenih zavodov ostane središče znan« stvenega raziskavanja in je treba to pri se« stavi Matičnega odbora uvaževati.
To so zrelišča, s katerih želimo, da se novi odbor sestavi. Naša želja je, da se do» seže sporazum glede sestave kandidatne li« ste itd.
Predloženi sta bili dve listi, iz katerih se je sestavila kompromisna lista. Izvoljeni so:
Odborniki: Dr. Poljanec Leopold iz Ma« ribora, dr. Karel Ozvald iz Ljubljane, Senko« vič Matija iz Maribora, dr. £geč Franjo iz Maribora, Plesničar Pavel iz Ljubljane, Osterc Anton iz Maribora, Gabršek Fran iz Ljub« ljane, Zavašnik Albina iz Viča pri Ljubljani, Šilih Gustav iz Celja. Namestniki: Tomažič Ivan iz Maribora, dr. Dolar Simon iz Kranja, Kukovec Eliza iz Šmarja. Pregledovalca ra« čunov: Mazi Vilko in Flere Fran,coba iz Ljub« ljane.
Proti tej listi je glasovalo 13 navzočih, pa ne iz kakega deklaraškega ali antidekla«
Kaj se godi?
Za živčno bolehne je najprimernejše službeno mesto — Maribor. Učiteljska abi-turjentka Jovčič Bruna je lansko leto dobila svoje prvo službeno mesto pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Je to večji kraj v lepih Slov. goricah, kjer je 7 razredov osnovne šole ob glavni cesti, oddaljen dobro uro od Ormoža. Nekega lepega dne pa pride iz Beograda v Maribor prošnja te mlade tovarišice, v kateri iprosi iz zdravstvenih ozirov za premestitev v Maribor, ali vsaj v njegovo neposredno bližino. O prošnji se je bilo treba izjaviti pristojni oblasti. Oblast je uvedla postopek, da more dognati resničnost v prošnji navedenih podatkov. Obenem pa je seveda morala uvesti napram njej disciplinsko postopanje v smislu odloka min. prosvete P. br. 17562 od 26. 12. 1927 ter v smislu raznih prejšnjih odlokov, ki zahtevajo uradno pot vlog uslužbencev na oblast po čl. 93 čin. zak.
In kaj se je zgodilo?
Poizvedbe so dognale, da službeni kraj docela odgovarja zdravstvenem stanju prosilke, ki boleha na živcih. Bolezni si ni nakopala v državni službi, ampak že prejšnja leta, ko je morala radi nje celo študij prekiniti. Torej ni nikakega vzroka za njeno premestitev. Vse to se je seveda moralo sporočiti v Beograd, obenem se je pa tudi navedlo, da se je -proti Jovčič Bruni uvedlo disciplinsko postopanje radi kršitve uradne poti njene vloge.
In Beograd?
Je odgovoril: Disciplinski postopek naj se takoj ustavi, ker je direktno pošiljatev njene prošnje povzročil nekdo drugi. Njeni prošnji je pa ugoditi, ker je to želja vplivnih krogov. — Kakšna je pa želja zakona in odredb — to je drugo!
raškega stališča, kakor je poročalo »Jutro«, kar moramo zavrniti. Pričakujemo, da se bo« do tudi te diference sčasoma likvidirale.
Od novega odbora pričakujemo, da bo likvidiral vprašanje cepitve že itak skromnih sil na pedagoškem poprišču ter bo razširi: svoje delovanje tudi na polja izven izdaje običajnih publikacij. Za tozadevno iniciativ« no delo ima sedanji odbor danes pogoje z delovnimi silami v Mariboru, ni pa v pravilih nikjer rečeno, da bi za delo, posvetovalno, ne smel pritegniti še drugih v svoj krog. Tudi niso oficielne seje celotnega odbora vedno potrebne za izvajanje iniciativnega dela, tem« več zadošča ožji krog delovne zajednice, ki je poverjen v to.
V tem pogledu učiteljstvo z zaupanjem gleda v sedanji odbor in mu bo dajalo po« trebno oporo in podporo.
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, cepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18.
Termin za Mladinsko Matico poteče 15. t. m. Pošljite naročilnice/da razvidimo naklado!
LISTEK
Tovarišu Ivanu Bernotu v slovo!
3. aprila smo ga spremili k večnemu po« čitku na mirodvor k sv. Križu, da se tam odpočije trudno telo.
Pomlad prihaja v deželo in prinaša no« vo življenje, ki brsti iz spočite zemlje, a ista zemlja je sprejela vase, v svoje naročje, nov tribut, ki ga zahteva neizprosna narava dan na dan od človeštva.
Težka atmosfera je polnila ozračje nad belo Ljubljano in Ljubljanskim poljem, nad to lepo pokrajino. S snegom pokriti vrhovi planin so bili zagrnjeni v neprodiren plašč, skozi katerega ni prodrl ni eden žarek; ko se je pomikal žalni izprevod po ljubljanskih ulicah izpred hiše žalosti pokojnikovega do« ma — v Bohoričevi ulici proti sv. Križu. Dolga vrsta dijakov in dijakinj tehniške srednje šole v Ljubljani, kjer je pokojnik daroval na oltar domovine vsa svoja naj= lepša moška leta v procvit in napredek tega zavoda, je spremila pokojnika, svojega od« ličnega vzgojitelja, k večnemu počitku. Ce« lokupen profesorski ¡zbor tehniške srednje šole s svojim direktOTjem g. Jožefom Reis« nerjem na čelu, g. inšpektorjem Mihajlo Preslom, dvornim svetnikom E. Ganglom, mnogimi njegovimi stanovskimi tovariši in tovarišicami, dalje vse osobje Učiteljske ti« skarne in knjigarne, zastopniki Grafike in mnogo drugih znacev je priljubljenega Ivana spremilo poslednjič na zadnji poti. Tožna
so bila srca vseh, ki smo stopali pred in za krsto pokojnikovo.
Ob odprtem grobu se je v imenu vseh navzočih poslovil od pokojnika njegov sta« novski tovariš g. dr. Valentin Rožič, profesor tehniške srednje šole v Ljubljani, s sledečim krasnim govorom:
Dragi, mili tovariš! Spoštovani gospod profesor!
Po težki, budi hoji si dospel na vrt raj« skega miru in večnega pokoja! Oddahni se, prijatelj, kajti trpel si mnogo! Mnogo si trpel, ker si mnogo delal. Z 19. leti si napra« vil že maturo — zrelostni izpit — za stan in poklic, katerega, kakor latinski rek pravi: še celo bogovi sovražijo, in jaz pristavljam: še celo danes mnogi ljudje skoraj mrzijo in omalovažujejo! Polnih 35 let — od leta 1891. pa do leta 1926. — si bil vzgojitelj, učitelj mladini; prvih 15 let v predivni Gorenjski, prijetni Dolenjski in v zeleni Štajerski. Zad« njih 20 let pa si se z vso ljubeznijo posvetil izobrazbi 'našega ■ istnokovno»obrtnega nara« ščaja!
Tudi svetovno mesarsko klanje mišica« stih teles in zlomljenih src Ti ni prizaneslo s svojo Kalvarijo. Videl si krvavo morijo na štirih frontah: na srbski, rumunski, ruski in soški fronti. Kot navaden vojak — prostak — si gledal od blizu vsa 4 leta krvavo Gol« gato!
Vrnil si se domov k ljubljeni družini! Prinesel si kal bolezni že s seboj. Toda kljub temu si šel takoj na delo — v šolo — med svojo drago Ti mladino. In bil si zopet ob« likovalec mladinskih duš in src, bil si iz« vrsten učitelj svojim narodnim umetnikom: kiparjem, klesarjem, zidarjem itd. A nam
— svojim tovarišem — si bil več: dober, zvest, zanesljiv prijatelj in tovariš ter mo« der svetovalec! Radi in z užitkom smo po« slušali v Tvoji družbi Tvoje modre in resne besede ter nasvete.
Vsaj jaz sem Ti za marsikak dober na« svet v šoli in zunaj šole hvaležen iz srca, kajti Ti nisi bil samo delaven v šoli, tem« več tudi zunaj nje. (Pred prevratom je bil načelnik Učiteljske hranilnice in posojilni« ce.) Celih osem let od prevrata 1918. do svoje krute bolezni si bil predsednik Učiteljske ti« skarne — in slovensko učiteljstvo Ti bo na veke hvaležno za Tvoje delo, trud in požrt« vovalnost, ki si jo daroval na oltar osamo« svojitve in izboljšanja položaja učiteljskega stanu.
Še več.
Bil si ne le vestni, skrbni in delavni predsednik Učiteljske tiskarne, bil si tudi mnogo let marljiv odbornik — blagajnik obeh tiskarskih organizacij »Društva« in »Gremija« tiskarnarjev za Slovenijo — in tako si vneto deloval tudi na polju črne umetnosti. Marsikatera slovenska knjiga je zagledali beli dan v prid slovenske kulture po prevratu le po Tvoji mecenski naklonje« nosti. Slovenski tiskarnarji in tiskarji pa se Ti danes tukaj ob grobu nemo klanjajo s hvaležnim srcem in Ti ohranijo časten spo« min.
Dragi, mili tovariš!
Poslavljam se od Tebe, poslavljam se v imenu cele Tehniške srednje šole, na kateri si 20 let neumorno, vztrajno in smotreno de« loval, poslavljam se v imenu celega učitelj« skega zbora z g. direktorjem na čelu, poslav« ljam se v imenu vseh Tvojih bivših in seda«
njih učencev in učenk ter Ti v imenu vseh zakličem: hvala Ti večna za vse, kar si nam dobrega storil. Mi Te ne bomo pozabili.
Ne izapuščaš samo nas, ki smo Te lju« bili in spoštovali, temveč zapuščaš tudi svojo nežno deco' in skrbno vdovelo soprogo! Težko si se ločil od njih! Kajti skrb Te je morila za njih bodočnost! Toda Tvoj ne« smrtni genij je sedaj prost in vodil jih bo tem lažje po pravem, srečnem potu življenja do zopetnega svidenja!
Dovršil si svoje življensko dognanje. Dičile so Te prelepe lastnosti: bil si kreme« nit, odkrit značaj in velik, a tih delavec na kulturnem in narodnem polju. Toda ena lastnost Te je predvsem krasila: potrpežlji« vost in vztrajnost. Z njeno pomočjo podprt si nosil pezo življenja stoično v šoli, zunaj šole med vojno, ko si bil preganjan in na fronti — in nazadnje v bolezni. Nosil si mo« ško svojo usodo, dokler Te ni zmagala zad« nja ljubica — bela smrt.
Storil si več kot svojo življensko dolž« nost, zato počivaj v sladkem miru — zlata, plemenita duša — tih, neznan junak!«
Marsikatero oko se je orosilo, saj je sle« herno srce vedelo, da je legel v prezgodnji grob mož dela, mož ustvarjanja in udejstvo« vanja.
Še zadnje slovo! Turobna pesem na« grobnica pevskega zbora Grafike je zadonela v težkih akordih preko mirnega pokopališča pod sivo nebo ter izlila vsa čuvstva poslav« ljajočih se tovarišev v eno samo tiho bol — slovesa za večno!
Tudi nebo je blagoslovilo ta svečani moment slovesa s par kapljicami vode, a zemlja je sprejela vase enega od dobrih, od«
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
INTENZIVNI NAPOR NAŠE ZVEZE, DA SE IZBOLJŠA GMOTNI IN MORALNI
POLOŽAJ DRŽ. NAMEŠČENCEV.
II.
Vstavi naj se:
1.	kot nov člen: »Ukinja se zakon z dne 25. julija 1926 o izpremembi člena 234. urad* niškega zakona o podaljšanju nestalnosti dr* žavnih uslužbencev (»Služb. Nov.« br. 172 — XLVIII. z dne 21. julija 1926)«.
Razlog: Manjša inesreča za državo^ je, ako se podeli stalnost enemu event. ne po* polnoma kvalificiranemu delu državnega na* meščenstva, nego ako se vsled političnih pri* lik stalno izmenjavajo državni 'uslužbenci, kar je ogromno škodo kontinuiteti in dobre* mu opravljanju državne službe.
Dalje naj se vstavi:
•
2.	kot nov člen: »Člen 164. fin. zakona za leto 1927./28. se črta s pristavkom, da velja odločba ministrskega sveta DR ibr. 107.201 1924 o draginjskih dokladah državnih up oko* jencev in upokojenk tudi za orožnike, upo* kojene po zakonu z dne 1. aprila 1922;
3.	kot nov člen: »V členu 326., točka 1. finančnega zakona za leto 1927./28. se črta
besedilo: »....... krediti, odobreni s
proračunom za te izdatke pa se ne smejo prekoračiti«. — Ministru za finance se na* roča, da preskrbi za kritje poviška, nastalega vsled revizije zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, potrebni kre* dit«.
Razlog: Revizija uradniškega zakona ima le takrat kakšen zmisel, ako se z njo gmotno stanje drž. nameščenstva izboljša.
Dalje naj se vstavi:
4.	kot nov člen: »Postavke členov 35. in 36. zakona o civilnih uradnikih in ostalih dr* žavnih uslužbencih se zvišujejo petkratno«.
Razlog: Ukinitev stanovanjske zaščite s 1. majem 1928 in dejstvo, da se člen 37. urad* niškega zakona glede 10, 20 in 30% zvišanja redne stanarine niti doslej še ni izvršil.
(Dalje prihodnjič.)
Splošne vesti.
VABILO
na sejo širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana, ki se bo vršila 15. aprila 1928 v telovadnici državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Začetek ob 10. uri.
Dnevni red:
1.	Otvoritev seje in poročilo poverjenika tov. A. Skulja.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo o delu v odsekih.
5.	Naš tisk.
6.	Določitev kraja in časa in dnevnega reda pokrajinske skupščine.
7.	Predlogi in nasveti okrajnih učiteljskih društev.
Opomba: Predloge in nasvete naj pošljejo okrajna učiteljska društva vsaj tri dni pred sejo. Na seji oddani predlogi se ne bodo upoštevali. Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in vsi člani ožjega sosveta.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 4. aprila 1928.
Andrej Skulj,
poverjenik.
Josip Kobal,
tajnik.
— Na zdravstveno*pedagoški kongres v Leipzig, kjer se bo razpravljalo o zdravstve* ni pedagogiki z ozirom na defektno deco, t. i. slepo, gluhonemo, manjnadarjeno, sta odšla s pomožne šole ¡¡v Mariboru tov. Anton Skala, iz Ljubljane pa tov. Anica Lebarjeva.
ličnih naših tovarišev in prijateljev. -Njegov duh pa ostane med nami kot vzor, kot vodnik!
Pokojni tovariš Ivan Bernot je bil rojen v Ljubljani 28. januarja 1872, kjer je 15. ju* lija 1891 položil tudi maturo na tukajšnjem učiteljišču. Nato je nastopil prvo službeno mesto isto leto v Radovljici kot začasni uči* telj. Leta 1894. je nastopil kot stalni učitelj službo v Srednji vasi. Njegov duh je hrepe* nel kvišku po izobrazbi in popolnosti ter je leta 1895. položil strokovni izpit za meščan* ske šole iz prirodoznanske skupine, pozneje še iz prve jezikovne skupine. Toda ni se še mogel udejstvovati v svoji stroki, saj je služ* boval še nadalje na osnovni šoli v Sv. Križu pri Ljutomeru in kot nadučitelj v Veliki Do* lini. Svoje zmožnosti in energijo je pričel šele popolnoma razvijati, ko je leta 1906. nastopil novo mesto na umetno*obrtni stro* kovni šoli v Ljubljani, kjer je deloval nato po'nih 20 let. Upokojen je bil 31. decembra 1926, a je svoj zasluženi mir in pokoj užival malo, malo časa.
Vse njegovo življenje je bilo posvečeno organizatoričnemu delu za procvit in pro* speh šolstva ter vseh onih institucij, ki so v neposrednji zvezi z idealnim učiteljskim sta* nom. Sedaj uživa mir in pokoj tam, kjer ni viharjev, kjer ni bojev. Spomin nanj pa naj nam bo vodnik, kakšno bodi delo sloven* skega vzgojitelja, da vodi do cilja in resnic* nega uspeha.
Tako delo je najlepši spomenik, ki ga morejo postaviti v svojem srcu vsi oni, ki so šli skozi kovačnico nepozabnega, odkritega tovariša, kremenitega Ivana.
Spomin nanj nam, njegovim tovarišem, ostane trajen in svet!	J. L.
—	Na internacionalni kongres v Berlinu
so odšli iz mariborske oblasti tovariša Er* nest Vrane in Franjo Kavčič, iz ljubljanske pa Stanislav Žagar. Poleg zadnjič objavljenih so odšli iz Beograda tudi tov. Milutin btan* kovic, Luka Jevremovič, Dragiša Mihajlovič in Milan Popovič. Iz Zagreba je odšel tov. Milan Popovič.
—	Podeljevanje državljanstva. Kakor poročajo listi je ministrstvo notranjih zadev pričelo reševati prošnje za podelitev aržav* ljanstva. Odsek za kontraktualce pri pover* jeništvu UJU je izdelal celoten seznani in vlogo, ki jo je poverništvo v tej zadevi pred* ložiiO notranjemu ministru g. dr. Korošcu. S podelitvijo državljanstva se bo v naši pro* svetni upravi lahko znatno izboljšal in sta* biliziral položaj, ker bodo kontraktualni uči* telj i lahko prosili za stalno razpisana srnž* bena mesta. Vse one tovariše, ki dobe držav* ljanstvo opozarjamo, da takoj ob prejemu dekreta vlože prošnjo za stalnost v državni službi. Podatke dobe v Ročnem katalogu.
—	Z. L. v C. premestitev iz III. v VI. razred. »Učiteljski Tovariš« se je že dvakrat pobavil s tem fantom, in sicer v svojima le* tošnjima štev. 37. in 38. Prosim, gospod ured* nik, dovolite sedaj pa iz usmiljenja do, me* ne, nesrečnega razbojnika na »modernem« pedagoškem polju, da se pobavi še v tretje. V imenu §§ in pravic učiteljskega zbora imata oba pisca predhodnih zadevnih čian* kov v »Učit. Tov.« čisto prav, če jima nam* reč ni znan historijat te zadeve več kot v toliko, v kolikor ga prinaša predmetna oterož* niča. V tem slučaju sem drage volje na raz* polago, da ga jima pojasnim v vseh podrob* nostih od kraja do konca. Toda stvar je pre* delikatna in ne spada v javnost; že zaradi tega ne, ker je eno poglavje v zvezi z že iz* rečeno sodbo ter obsodbo po sodišču. Ko bi pisca vse točno vedela, bi se ne zgražala. Nasprotno, prepričan sem, da bi pozdravila v okrožnici izraženo načelo kot dobro ter umestno, saj napredujemo, hvala Bogu, tudi pri nas v znamenju moderne pedagogike, človekoljubja in poslušnosti. To je ravno, kar je izzvalo predmetno okrožnico in ne kršenje §§ ter pravic učiteljskega zbora. In ni najmanj ne gre tukaj za kake nagrade moralno pokvarjenim učencem, katerim vrhu vsega tudi ni do učenja, temveč gre za vzvi* šene cilje učiteljskega poklica, da ne zapuste učenci osnovne šole samo ^z mračnimi spo* mini. Prihaja mi na misel evangeljski junak, ki je bil toliko in tolikokrat za uho udarjen, v jamo vržen itd. Če torej želita gospoda pisca podrobnejših pojasnil, jima jih rad dam, a ne pred forumom javnosti, temveč samo njima ter v kolikor smem in morem z ozirom na paragraf. — Fran Merljak, sreski šolski nadzornik v Logatcu.
—	Objava napredovanj v »Učit. Tov.«. Z ozirom na zadevne urgence javljamo, da napredovanj ne moremo priobčiti v listu", ker bi zavzela cele kolone, so važna le za dotične poedince, ki itak dobe dekrete o na* predovanju. Ako hi ne bila napredovanja avtomatična, bi bilo važneje izstavljati na* predovanja javnosti, tako pa pristranosti pri tem biti ne more. To je načelno stališče, ki se ga drži uredništvo in le zaradi prostora ne more priobčevati napredovanj v listu.
—	Študijska potovanja učiteljev. Mini* ster za prosveto je dovolil 1 mesečni študij* ski dopust Ernestu Vrancu, učitelju v Studencih pri Mariboru in Franu Kavči* č u, šolskemu upravitelju v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Oba se udeležita pedagoškega kongresa v Berlinu in bosta obiskala Ham* burg, Bremen, Harz, Miinchen, Leipzig, Dres* den, Prago in Dunaj v svrho proučevanja osnovnega šolstva. Oblastni odbor maribor* ske oblasti je to potrebno akcijo v procvit našega šolstva hvalevredno podprl z gmotno podporo v zhesku 5000 Din. S tem je pač do* kazano, da naša samouprava skrbi požrtvo* valno tudi za dvig šolstva v prid širšim pla* stem našega naroda.
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri* like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri "nakupu in naročilih na tvrdke ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po* greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana.
—	Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
Naporno duševno delo ubija! Varujte zato iivce! Pijte rženo žitno kavo
ŽIKO.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenj©. —
Mladinska Matica.
MLADINSKA MATICA prosi vse tovarišice in tovariše, da s 15. t. m. zaključijo nabiranje naročnikov ter jih od* dajo upraviteljem. Upraviteljstva prosimo, da nam čim prej javijo število naročnikov oziroma da nam pošljejo naročilne liste.
Odbor Mladinske Matice mora biti na jasnem glede števila naročnikov v najbliž* jem času, da ve, koliko izvodov knjig bo moglo tiskati.
Stavili smo rok 15. t. m., ker računamo, da se bodo knjige tiskale več tednov. Ugo* toviti moramo sedaj, koliko izvodov bo šlo med mladino. To je nujno potrebno, zato apeliramo na vse, da se ravnajo po današ* njem pozivu.
Mladinska Matica je došla v odločilni stadij: na učiteljstvu je, da stori vse, kar je potrebno, da stopi ustanova v življenje!
Osebne zadeve.
—i Nameščanja na osnovnih šolah. (Kra* tiče: Stalni upravitelj = 1, upraviteljica = 2, učitelj = 3, učiteljica = 4). V Senovem Ljud* mila Hofbek*Kokot (4), v Kastavu Bruno Ju* rinčič (1), v Kastavu Ante Čikovič (3), v Gr* caricah Ivan Loser (1), v Sori Andrej Likar (1), v Leskovcu Rudolf Žnideršič (1), v Le* skovcu Angela Žnideršič (4), v Škocijanu Je* rica Žebre*Žen (4), v Vačah Ivan Stegovec (1), na III. deški osnovni šoli v Ljubljani Ivan Štrekelj (3), v Trbovljah Oskar Mo 1 (3), Tr* bovljesVode Ivana Preželj (4), v Št. Vidu Ma* rija Žirovnik (4), v Cerknici Leopold Hlad* nik (1).
Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za
specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
IVI. Podkrajšek frizer za dame in gospode, Ljubljena
Sv. Petra cesta 12.
Pokret učiteljic.
—ž Za dekliško šolo v Zagorju. (Dopis.) V Zagorju smo pred zgradbo nove šole. Na* črtov za ustroj smo imeli že dokaj. Nobeden pa se ni oziral na moderne zahteve vzgoje, t. 1. ločitev vzgoje po spolu, dasi so oblasLi to že svoj čas zahtevale, kar se je pa za* vrnilo z motivacijo, da tega ni mogoče izve* sti zaradi pomanjkanja prostorov. Razmere v naši dolini pa živo kličejo po reformi šole v tem smislu. Pri nameščanju učnih oseb se sicer vedno povdarja: »Za industrijske kraje treba moških«. Pozablja pa se pri tem po* polnoma na vzgojo ženske mladine, ki je v industrijskih krajih pač vsaj toliko važna, kot vzgoja moške mladine. Naša dolina je v tem oziru unikum, kajti vsi industrijski kraji kakor Trbovlje, Hrastnik, Jesenice itd. ima» jo že dolgo dobo ločeno šolstvo v samostojne deške in dekliške šole, ki odgovarjajo za* htevam sedanjega časa. Edino primerno za naše razmere je, da se pri zgradbi novega šolskega poslopja ugodi zahtevi časa ter se loči šolo na samostojno deško in dekliško. — Ker bo šolsko vprašanje z ¡zgradbo no* vega poslopja rešeno za dolgo dobo, treba rešiti to v modernem smislu, ki zahteva vzgojo deklic v ženske roke.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
= RADEŠKI KROŽEK zboruje dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v šoli. Tema: Družboslovje. Delavna šola. — Sklicatelj.
—oio Ekspedicija prve brošure »O libe* ralizmu« se ni mogla izvršiti povsod narav* nost na sklicatelje krožkov, ker nam takrat še niso bili javljeni niti vsi krožki, niti nji* hovi sklicatelji. Zato so ponekod dobili pred* sedniki društev primerno število brošur v razdelitev med Sklicatelje dotičnega okraja ali pa naravnost članom učiteljskega društva. Zato prosimo vse razdeljevalce skupno poslanih brošur, da nam javijo imena skli* cateljev, katerim so oddali brošure in število izročenih izvodov. Pri ekspediciji druge bro* šure smo naslovili pa brez izjeme vse pošilj* ke na sklicatelje krožkov. Brošure se naj torej zdaj razdele povsod samo med člane dotičnega krožka, za katerega je bila pošilj* ka oddana. To v izogib konfuziji, ki bi lahko nastala, če bi hotel kdo, ki je pri prvi ekspe* diciji prejel brošure za celo društvo in bi mogoče mislil, da je tudi druga pošiljka do* ločena v razdelitev vsemu društvu.
—oio Nekoliko statistike. Vsa Slovenija je razdeljena sedaj na 128 krožkov. Od teh stoji 21 popolnoma apatično ob strani in se niso sestali še niti enkrat. Poročajo nam, da so komunikacijske zveze skrajno neugodne, ali da nimajo prostih četrtkov, ali da so krož* ki neprimerno sestavljeni itd. Ne dvomimo niti najmanje, da so ta poročila točna; trdimo pa, da dobra volja premaga vse ovire, in da bi lahko vsi krožki pokazali na take in slične težkoče. Tudi prehajamo sedaj v boljša vre* mena, ki bodo omogočila vsem krožkom, ki so sicer dobre volje, da nadoknadijo zamu* jeno. Prosili bi pa, da se vsi oni krožki, ki so v resnici preobširni, razdele na manjše,
bolje koncentrirane delovne zajednice. Od ostalih krožkov jih je zborovalo do sedaj 32 samo po enkrat. 75 krožkov se je pa sestalo po dvakrat in tudi še več. (19 po trikrat, 11 po štirikrat, 8 po petkrat, 1 [Ptuj] šestkrat, 1 [Radovljica] devetkrat in Ljubljana osem* krat). Pregled po okrajnih društvih nudi sle* dečo sliko: Maribor (1 krožek) 0, Kozje (3 kr.) IX; Gornji grad (3 kr.) IX; Murska Sobota (3 kr.) 2 X; Brežice (5 kr.) 3X; Slov. Bistrica (3 kr.) 4 X; Konjice (5 kr.) 4 X; Sv. Lenart (4 kr.) 6X; Dol. Lendava (3 kr.) 5X; Ormož (4 kr.) 5 X; Savinjsko*Vransko (2 kr.) 5X; Slovenjgradec (3 kr.) 5 X; Šmarje*Ro* gatec (2 kr.) 5 X; Kočevje (3 kr.) 7 X; Krško (7 kr.) 6 X; Laško (4 kr) 6X; Kranj (5 kr.) 7'X; Marenberg (3 kr.) 7X; Novo mesto (4 kr.) 7 X; Ljubljana (1 kr.) 8X; Maribor*oko* lica (6 kr.) 8 X; Litija (4 kr.) 9X; Šoštanj (2 kr.) 9 X; Kamnik (5 kr.) 11 X; Ptuj (6 kr.)
11	X; Črnomelj (5 kr.) 12 X; Mežica (3 kr.)
12	X; Radovljica (2 kr.) 14 X; Ljutomer (5 kr.) 13 X; Logatec (4 kr.) 14 X; Celje (7 kr.) 16 X; Ljubljana*okolica (8 kr.) 23 X.
Naša gospodarska organizacija.
— Društvo za zgradbo Učiteljskega kon» vikta v Ljubljani. Prvi izkaz prispevkov in daril: Zdravko Mikuž 'z Brezovice 20 D n, učiteljstvo osnovne šole v Dobu 60 Din, GU zela in Mara Ušeničnik, Domžale 80 Din, učiteljstvo v Cerkljah pri Kranju na račun deležev 80 Din, Josip Reichman iz Brežic 100 Din, Vendelin Sadar iz Ljubljane 40 Din, Slava Rogl, učiteljica na gospodinjski šoli 20 Din, Pavla Remic*Vrabič iz Mirne peči 150 Din, Lojze Novak iz Ljubljane 20 Din, Los gaško učiteljsko društvo na račun deležev 910 Din, Janja Miklavčičeva iz Kranja 100 Din. Ivan Štefe iz Tržiča 20 Din, Josip Ma* carol iz Šmartnega 20 Din, Julij Klein, trgo* vec s steklom v Ljubljani, namesto venca na grob Ivanu Bernotu 500 Din, Mejak Roza s Trebelnega 1 obveznico 7% invest. posojila a 100 Din; skupaj 2220 Din. — Josip Kobal, blagajnik.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
OBČNI ZBOR PEVSKEGA ZBORA UČIT.
UJU.
(Konec.)
Odbor je imel 26 sej, na katerih je raz* pravljal tekoče zadeve: priprave za pevske tečaje, koncerte, pridobivanje novih članov, materijalne podpore. Dosegel je mesečno podporo 1 Din od vsakega organiziranega člana, 10% popusta pri koncertnem davku. Enega zastopnika poverjeništva v odboru zbora in enega zastopnika zbora pri pover* jeništvu. Vršila sta se tudi dva izredna ob* čna zbora, na katerih se je izkazalo članstvo kot celota, ki je ne morejo razbiti še tci^o močni sunki. Zbor je ostal in se je povzpel do lepe višine, ki je v čast in ponos sloven* skemu uč'teljstvu.
Iz blagajnikovega poročila posnemamo: Dohodki 58.419-60 Din. Izdatki 58.04274 Din. Ostane v blagajni 376'86 Din. Izdatki: Pre* nočišče 6869'85 Din. Potnina h koncertom 6851 Din. Note 2474-50 Din. Prostori za pev* ske tečaje: kurjava, čiščenje itd. 1475'20 Din. Okrožnice, oglasi, notice, kolki, razpošiljanje not 1441 Din. Obresti dolga 568 Din. Amor* tizacija dolga 2000 Din. Stroški za prireditve koncertov 36.363"24 Din. Stroški: 58.042*79 Din. Koncert v Trbovljah: Dohodki 4798 Din. Stroški 4309 Din. Ostane 489 Din. Koncerta na Viču in v Št. Vidu: Dohodki v Št. Vidu 1518-50 Din. Dohodki na Viču 2510 Din. Skupni dohodki 4028*50 Din. Stroški 4457*80 Din. Izguba 429'30 Din. Koncert v Kranju: Dohodki 2958 Din. Izdatki 209250 Din. Ostane 865'50 Din. Koncert v Zagrebu: Do* hedki 14.700 Din. Izdatki 18.044"50 Din. iz* guba 3343'50 Din. Koncert v Ljubljani: Do* hodki 14.699-50 Din. Izdatki 12.57831 Din. Ostane 212P19 Din.
Ako pregledamo v koliko smo se vzdr* žali sami in v koliko so nas podprli organi* zirani tovariši dobimo sledečo sliko: Učitelj* stvo 13.967 Din. Zbor sam 44.45260 Din. Skupni dohodki 58.419'60 Din.
Iz tega lahko uvidimo, da se je pevski zbor vzdržal sam v tem letu z 77%, učitelj* stvo pa ga je podprlo s 23%.
Pomnožil se je tudi arhiv not, tako da predstavlja že lepo zbirko in veliko vsoto.
Odbor je dobil absolutorij in je bil po* novno enoglasno izvoljen s predsednikom Bajukom na čelu.
Občni zbor sklene na predlog pevovodje Kumra, da prične študirati nov hrvaški pro* gram in da se bo začetkom velikih počitnic vršil 10*dnevni pevski tečaj v Ljubljani.
Predsednik se zahvali v svojem in odbo* rovem imenu članstvu za zaupanje, požrtvo* valnost in disciplino. Naprosi jih, naj pripe* ljejo v zbor dobrih pevcev in da vztrajajo vsi na začrtani poti. Z vzklikom »Na svi* denje 14. aprila ob 10. uri v Glasbeni Ma* tiči« zaključi občni zbor.
MODNI ATELIJE M.ŠARC
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4
Sprejema naročila cenj gg.učiteljic po izjemno zmernih cenah. / Zadnje pariške novosti vedno na razpolago.
Sveže, najfinejše norveško ribje Olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se
priporoča bledim, slabotnim osebam.
Naročila točno po povzetju.
MrtHrtP nlolotiitia Moderni kostumi in kompleti
muune pletenine po merl iz kahsa vome.
-: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.

Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= KONJIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje v sredo, dne 18. aprila ob 10. uri v Konjicah. Na dnevnem redu so vse obligatne točke. Poleg tega še: 1. Krožki, po« roča tov. Friedel. 2. Oddaljenost uče-ica in njegov napredek, poroča tov. predsedn'K. Pred zborovanjem odborova seja.
= ORMOŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje dne 21. aprila t. 1. v ormoški osnovni šoli. Začetek ob Kil. uri. Poleg obi« čajnih točk je na dnevnem redu: ai Kako smo ustanovili gospodarski svet; poroča tov. Venigerholz. b) Potovanje k mednarodnemu pedagoškemu kongresu v Locarno; poroča tov. O. Šijančeva. — Eno uro pred zborova« njem je pevska vaja v sokolski društveni sobi v Veseličevi gostilni.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOL« NJELENDAVSKI SREZ bo zborovalo v so« boto, dne 21. aprila 1928 v Črenšovcih. Za« četek točno ob 9. uri. Poleg običajnega spo« reda bo učni nastop in (»Ocene Jančičeve knjige — Risanje«, katero bo podal tovariš Kontler.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PO« LITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v soboto, dne 21. aprila t. 1. z začetkom ob 10. uri v Gornji Radgoni po običajnem dnevnem redu. Predavanja: 1. Tov. nadzornik Karbaš: »Nekaj o našem delu v šoli«. 2. Tov. Tratar: »O mladinski književnosti«. Udeležba ob« vezna. — Predsednik.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v petek 20. aprila t. 1. ob 10. uri na Gomilskem po običajnem dnevnem redu. Udeležba vseh članov stanovska dolžnost! — B. Zdolšek, predsednik.
Poročila:
+ LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo dne 10. marca t. 1. Od 212 čla« nov je bilo navzočih 121.
Samoizobraziba. Tov. Petrove točita v zanimivem in izčrpnem referatu A. Praprot« nikovo literarno delovanje in njegovo dobo, ki nam zlasti jasno osvetljuje tedanji položaj učiteljstva. Zal, da je vsled kratko odmerje« nega časa moral odpasti drugi del referata. Predavanje bi se moralo vršiti že na prejš« njem zborovanju, a je odpadlo, ker je bil ostali program zelo obširen in po1 mnenju nekaterih članov tako aktualen in izčrpen, da je moralo za takrat odpasti predavanje tov. Petrovca.
Situacijsko poročilo poda tov. predsed« nik. Prošnja za brezplačno stanovanje in ku« rivo učiteljstvu je bila s strani mestne občine negativno rešena. — Likvidacija »Edinstva« se bo končnoveljavno izvršila na občnem zboru. — Vršila se je anketa upraviteljev ljubljanskih osnovnih šol, kjer se je razprav« ljalo o potrebi adaptacije in v obče ureditve šolskih prostorov. Sestavila se je tozadevna spomenica in poslala mestnemu šolskemu od« boru. — Priporoča agitacijo za »Mladinsko Matico«.
Tov. Kobal poroča o učiteljskem kon« viktu; da bo akcija za konvikt uspešnejša, naj se društvo U. K. pretvori v zadrugo». Ker je za to treba sporazumnega pristanka vsega učiteljstva, predlaga, naj se vrši skupno zbo« rovanje več učiteljskih društev. Predlog sprejet.
Iz b'agajn;kovega poročila je razvidno, da razen 12 članov plačujejo članarino vsi redno.
O samoizobraževalnih krožkih poda tov. Polak kratek pregled z ozirom na število udeležencev ter snov razgovorov.
Reforma šole. Tov. Vode poroča o se« stanku ;za delovno šolo v Mariboru. Poročilo je bilo priobčeno v »Učit. Tovarišu«.
+ LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 10. marca 1928 v Dolenjem Logatcu.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 96; število članstva 92; udeležencev 36.
Situacijsko poročilo: Predsednik tovairiš Štravs otvori zborovanje in pozdravi 2 novi članici. Tov. tajnik Šuštaršič prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in došle dopise. Predlog pov. UJU za skupno zborovanje v Ljubljani se sprejme. Odobri se dogovor, ki je bil sklenjen med pov. UJU in »Edin« stvom«. Tov. kontraktualce je pozval pred« sednik, da se prijavijo ¡zadevnemu odseku •pov. UJU. Odborov sklep, da prispevamo iz društvene blagajne mesečno po 100 Din kot podpioro Moderndorferjevi družini, je član« stvo odobrilo. Priporočalo se je zbiranje na« ročnikov za »Mladinsko Matico«. Ob tej pri« liki je bila izražena želja pio izpopolnitvi »Zvončka«.
Samoizobrazba: Tov,. Medvešček je podal informativno poročilo o samoiziobraževalnem delu v našem okraju. Poročal je o nujni po« trebi samoizobraževalne akcije in omenil, da Obstojata glede vsebine naše samoizobrazbe dve struji — sociološka in pedagoška. Borba med obema strujama se je v zadnjem času zanesla tudi v naše strokovno časopisje (»Po« ^potnik« štev. 6.). Priporoča sistematično go« jitev samoizobrazibe v sociološkem pravcu.
Število krožkov v okraju: 4. Krožek v Logatcu je imel 5 sestankov, v Cerknici 3, v Starem trgu 4 in v Zireh 1.
Logaški in žiroviski krožek sta obiravna« vala izključno sociologijo, cerkniški in loški deloma sociologijo in deloma ipedagogiko.
Šole Sv. Vid, Sv. Trojica in Sv. Duh se priključijo krožku na Rakitni. K našemu uči« teljskemu društvu ¡se pritegne šola Log«Za« plana.
Reforma šole: (Poročevalec toV. Dolgan). Omenja sestanek ¡odseka delovne šole v Ma« riboru. Odsek se bavi z reformo pouka v smi« slu delovne šole in prilagoditvi ¡pouka seda« njim razmeram. Daljša debata se je razvila o »Šolskem listu«, ki naj bi v bodoče inado« mestil sedanje šolske čitanke.
Izvenšolsko delo: Tov. Dolgan je podal statistiko o izvenšolskem delu v našem okra« ju. Priporočat je v svojem iporočilu reformo iizvenšolskega deta. Kritično se je dotaknil uspehov sedanjega izvenšolskega dela po trgih in malih mestih in želi, da bi se posve« tilo izvenšolsko delo kmetskemu ljudstvu. Priporoča ustanavljanje fantovskih in dekli« ških krožkov, kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol.
O kmetijski ¡nadaljevalni šoli je obširneje poročal tov. Fr. Mercina, o dekliških krožkih pa tov. Danica Mercina. Pri debati o izven« šolskem delu se je ugotovilo, da niso visi kraji enako primerni za ustanavljanje fantovskih in dekliških krožkov. Debate so se udeležili tov. Štravs, Mercina, Dcllgan, Doljalk. Ribičič, Medvešček, Dolenec, Urbančič in Šuštaršič.
Slučajnosti: Učiteljstvo je izrazilo željo po prireditvi poskusnega nastopa v smislu delovne šole v 1. razredu. Sklene se v ta na« men naprositi tov. Pibrovca.
Na predlog tov. Ribičiča se poziva odsek za kontraktualce, da ponovno urgira prošnje za državljanstvo pri notranjem ministru v ¡ob« liki objave javnega pisma v dnevnih časo« pisih.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KAM« NIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 11. febru« ar j a v Kamniku.
1.	Situacijsko poročilo. Tovariš predsed« nik prečita odlok glede zborovalnih dni. To« variš Trpin poroča o skupščini v Skoplju in poda svoje vtise iz Hrvatske in Srbije. Ome« nja tudi učiteljske razmere v južni Srbiji.
2.	Samoizobrazba. Tovariš Iglič poda na krščanskem svetovnem naziranju svoja raz« motrivanja o Pahor jevem referatu.
3.	Izvenšolsko delo. Gospa tovarišica Rupnikova poroča o izvenšolskem delu uči« teljic. Zahteva samoizobrazbo, da bo delo učiteljic mogoče. Omenja ljud. vis. šole na Danskem in dekliške krožke pri nas. Sama vodi tak krožek. Vse tovarišice naj delujejo na dvigu splošnega kulturnega nivoja in pod« lage za nadaljnjo naobrazbo. Poda tudi snov, ki naj se obravnava in vire.
4.	Slučajnosti. Za tov. Moderndorferja prispeva društvo 500 Din. Sklene se osnova« nje obrambnega sklada, vsak član prispeva letno 10 Din. Ta predlog se pošlje potom pov. UJU na vse sreze.
Tov. predsednik poroča o sklicanju 5 sreskih učiteljskih društev v Ljubljano. Od« bor bo vprašal o čem se namerava razprav« ljati, potem bi se določilo, če ¡se društvo ude« leži.
Tov. Mayer predlaga, naj posreduje UJU, da se v nadalje knjige ne bodo silile v nakup.
Tov. Arrigler predlaga, naj posreduje pov. UJU pri oblastnem odboru, da dobi vse učiteljstvo brezplačno zdravljenje in oskrbo v II. razredu bolnišnic, ki so prišle v last oblasti.
Tov. Trp in predlaga, naj se doseže od merodajnih činiteljev, da smejo ¡zopet sreski šolski nadzorniki nameščati in premeščati začasne učne moči, ker se dogajajo slučaji, da na nekaterih šolah suplirajo, medtem ko so na drugih učne moči na razpoloženju, ker traja rešitev pri ministrstvu več mesecev.
Šolska reforma. ? ?.
+ MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 18. februarja 1928 v yuhredu.
Statistika: V okraju je 44 učiteljev; včla« njenih je 44 in trije upokojeni. Udeležencev 24 = 51%.
Situacijsko porodilo: Zedinjenje pov. UJU Ljubljana z učit. org. »Edinstvo« se vzame z zadovoljstvom na znanje.
Reforma šole: Tov. Jurančič je razprav« ljal o svojih uspehih v lepopisju, ki jih je dosegel z metodo »Kuhlmann«. Pokazal je pismene izdelke. Proste diskusije so se ude« ležili domala vsi udeleženci, bodisi z zago« vori ali ugovori.
O delovanju krožkov poročajo sklicate« lji. Edini so si v tem, da so krožki sicer zbo« rovali kakor je bilo ob ustanovitvi sklenjeno, a s prepičlo udeležbo in ¡z nezadostnim zani« manjem za študij liberalizma. Da se krožke otme životarjenja, se sklene, da naj si pri prvem prihodnjem sestanku snov razprave določijo udeleženci sami, bodisi iz te ali one panoge znanstvenega ali gospodarskega sve« ta. Zanimanje posameznikov dajaj delu v krožkih smer in šele preko te faze naj se po« izkuša s sistematičnim študijem, n. pr. so« ciologije.
Volitve: Po poročilu funkcijonarjev se je izvolil sledeči odbor: predsednik Oskar Hudales, upravitelj na Kapli; odborniki: Jo« sip Golob, upravitelj v Vuzenici; He da Hu«
dalesova, učiteljica na Kapli; Mirko Lešnik, upravitelj v Marenbergu; Drago Kogelnik, upravitelj v Breznu; Danica Altova, učite« Ijica v Vuhredu; Pavla Frasova, učiteljica v Marenbergu. Namestniki: Stane Hrovat, uči« telj v Marenbergu; Leopoldina Jurančičeva, učiteljica na Remšniku; Grobinova, učitelji« ca v Vuhredu. Računska preglednika sta to« variša Ermenc in Čončeva.
O izvenšolskem delu članstva se ni raz« pravljalo.
Obrambni sklad. Osvoji se predlog tov. Goloba, da si društvo osnuje svoj obrambni sklad, s katerim priskoči na pomoč preganja« nim tovarišem, ki so v sili.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOL« NJELENDAVSKI SREZ je zborovalo v so« boto 17. marca 1928 na meščanski šoli v Dol« nji Lendavi.
Statistika. Od 71 včlanjenih tovarišev in tovarišic je bilo navzočih '? ?. Na novo so pristopili tov. Belovič Vilma, Cvetko Ivan, Horvat Izidor, Kamel Jožica, Križ Tilka, Škerget Karel.
Situacijsko poročilo je podal tov. Pe« ternel.
Po kratki utemeljitvi Aste Šinigoj je bil sprejet predlog, naj organizacija ukrene vse potrebno, da ne bo sprejeta uvedba celibata za učiteljice, katero predvideva novi načrt zakona o osnovnih šolah.
Istotalko sta bila sprejeta predloga tov. Kontlerja o bolezenskih dopustih in učitelj« skih stanovanjih.
Namesto blagajničarja, ki je bil zadržan, je podal blagajniško poročilo tov. Šinigoj. — Sledilo je čitanje dopisov, pri katerem skic« nejo člani, da bodo dali v fond upokojencev a 2 Din. Za tov. Moderndorferja naj nabira vsak upravitelj pri domačem učiteljstvu.
Z odobravanjem je bila izražena zahvala tov. Peternelu za njegov globoko zamišljen referat o jugoslovanski psihi.
Samoizobraževalna krožka v Dol. Lenda« vi in v Črenšovcih se dobro razvijata.
Šolske reforme: Tov. Peternel je imel pred zborovanjem računski nastop, kjer je pokazal način koncentracije z drugimi pred« meti.
Izvenšolsko delovanje. Referentinja pro« si navzoče, naj ji pošiljajo tozadevne poroči« la, da ji bo mogoče poročati.
Slučajnosti. Debatiralo se je o šolskih razmerah v Prekmurju z ozirom na dopis v »Učit. Tov.« in »Večerniku«.
Prihodnje zborovanje bo aprila meseca v Črenšovcih.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« ŽIŠKO DOLINO je zborovalo 10. marca 1928.
I.	Situacijsko poročilo. Tajnik je prečital zapisnik zadnjega zborovanja. Število uči« teljstva v okraju 55. Društvo šteje 55 članov. Zborovanja se je udeležilo 45 članov.
II.	Samoizobrazba. (Poročal tov. Gačnik). Poroča, da je imel ped. krožek Prevalje 5 sestankov, ped. krožek Guštanj 4 sestanke, ped. krožek Mežica«Černo 3 sestanke. Krožki bodo formalno ¡zadostili sklepu pokrajinske skupščine, ki predpisujejo 5 sestankov.
Pri naslednji debati, v katero so posezali tov. Kopriva, Kokolj, Močnik, Gačnik, Feinig in Doberšek, se. je pojavilo glede usmerjanja dela v krožkih in društvu toliko različnih mnenj, da bo treba zadevo staviti v razjasni« tev na dnevni red prihodnjega društvenega zborovanja v majniku. Do tega časa naj krož« ki in posamezni člani pripravijo svoje pred« loge, ki se ¡bodo potem predložili (kot izkuš« nje) poverjeništvu.
III.	Šolska reforma. (Poročal tov. Dober« šek). Predavali so tovariši: Franc Kogelnik o »Delovni šoli«, Miloš Ledinek. o »Zgodovin« skem pouku na srednji stopnji v koncentra« ciji domoznanstva« ter Karel Doberšek, ki je podal nekaj misli in izkušenj pionirjev slo« venskih učiteljev o delovni šoli in polemizi« ral z izvajanji tov. Flereta v »Popotniku« glede samoizobraževalnega dela učiteljstva.
Nato se je vršila zelo burna debata p različnem pojmovanju delovne šole ter njenih dobrih in slabih uspehih z ozirom na časo« pisno polemiko »O slabih uspehih na sred« njih šolah«.
IV.	Izvenšolsko delo. (Tov. Alojzija Vre« ček). Statistika se izpopolnjuje.
V.	Slučajnosti. Tovariš predsednik je razobesil tabele »Sadnega izbora« za Slove« nijo ter ga priporočal šolskim upraviteljem v nabavo,	f
Na predlog tovarišev Doberšeka in Ko« prive sta bili sprejeti dve resoluciji, ki se ob« javita posebej na primernem mestu.
Najugodnejši nakup
oblačil lastnega izdelka nudi
tvrdka J. Rojina, Ljubljana
in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev*! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1.
Nove knjige.
—k Jelica Belovičeva. Po vsej Jugoslaviji razkazujejo izložbe knjigotržcev obširno knjigo »Die Sitten der Sudslawen«. Nemški napis je nemara vzrok, da se naša publika ne zanima za njo. Toda nemško besedilo je le lupina, ki oklepa zlato jedro izrednega ju« goslovenskega rodoljubja; kajti spisala je to navidezno nemšiko knjigo odlična srbska fol« kloristinja Jelica Belovičeva, ki si je s svo« jimi mnogoštevilnimi znanstvenimi spisi že v predvojni dobi pridobila svetovni sloves. Zares čudno je, da jo slovenski literarni svet ne pozna in ¡prav nič ¡ne upošteva. Znanstve« no stvarno ter hkratu pesniško mično in na« zorno razklada J. Belovičeva dolgo vrsto ju« goslovenskih običajev, kakor: vrbice, uranak. slavo, badnjak, varice, materice, teferič, ber« be, hatmo, omaho, dodale, ¡lazarice, velik den i. dr. Z dražestno iskrenostjo se poglablja v erotiko in materinstvo Jugoslovenke. Z mnogoštevilnimi fotografijami predoouje nje« no svojevrstno lepoto tako umetniško, da se nam prikazuje zares očarljiva, kakor princesa Olga v skopljanski narodni noši, Srbkiinja iz Vojvodine, deklica iz Ogulina, hercegovska kafezlija, Bosanka v ¡narodni noši in končno Štefica Vidačičeva v modnem ¡kostumu. V Ameriki spisi Jelice Belovičeve tako zelo ugajajo, da je kongres leta 1914. sklenil,' da se v Zjedinjenih ¡državah vsalko leto drugo nedeljo mesgca maja morajo obhajati »ma« terice« kot državni praznik. Odveč je pri« pomba, da so se minulo leto 1927. vse ku!« turne države udeležile tega praznovanja. Ako smo toliko ponosni na ¡našo jugoslovein« sko mis Evropo, še bolj moramo biti ponosni na našo veleviplivno folkloristinjo Jelico Be« lovičevo. —•____eva.
—¡k Četrdeset godina književnog rada Jelice Belovič=Bernardikovske. Pod tem na« slovom je opisal vse dotedanje književno delovanje Jelice Belovič, Dušan Jelkič, uči« telj v St. Bečeju. Brošura je izšla v tiskarni »Obod« v Sarajevu 1925.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5-—.
VSEH VRST SVILE
za letne obleke — za reklamo — že od Din 28 naprej. I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.
PREMOG, DRVA. KOKS D. Cebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
lA if i iT n-^nr-"^^!
trgovina|dežnikov LJUBlUjANA.
lin
Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk.
■ ___' kJL^ k.L-'---' «Ji^ ¡.._J kJU1 __1
i ..Pri lil na Gin i
vedno
* izborne pijače, dobra kuhinja. ■
m	■
S Na vrtu lep prostor za balincanje. i
if:
KROJAŠKI ATELJE"
Fran Iglii
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 28
Nova knjiga!
Zdravje mladine.
HIGIJENA DOMA IN V ŠOLI Spisal dr. MAVRICiJ RUS, mestni fizik.
Z 18 podobami in 4 prilogami. Cena 40 Din, s poštnino 42 Din.
Neogibno potrebna knjiga za vsako šolo in vsako rodovino.
Naročila sprejema i n izvršuje „Učiteljska knjigarna" v Ljubljani.

Obnavljamo naš0 akci^° cene prod^e's- ka_ter° sm°
imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. ^^^^ za damske plašče s I a podlogo po
in to na šestmesečne obroke.
Nudimo Vam; Bm modernega blaga ^nQ njzki	J)^ ggg-.
Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, L nadstropje.« Telefon štev. 2825.
Učiteljskim društvom
se obeta lep, lahek in časten zaslužek Po informacije pišite takoj
Učiteljski tiskarni v Ljubljani
Zadošča dopisnica
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriran.je, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & M8KEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
¥
Orožje
Brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F. K. Kaiser, puškar
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
Selitian
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
^^U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/kl/U/V^
1 Pomladanske plašče |
modeme, v krasni izvršitvi najlepših modernih £ ^	vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki Ec
Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. |

******************************* K	*
* A.NOVAK:	t
I*	----*
i* *
I* S*
I* g*
I* Î* 1* 1* s* i* i*
RISANJE
s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šol. let
Cena proti takojšnjemu plačilu
znižana na 250 dinarjev
Naročila na „Učiteljsko tiskarno" j v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6
Vaša obleka
iS)
i ******************************\
bode izgledala
zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni JOS. REICH
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ulica 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah.
(S*—----
Največja izbira
moških, ženskih in otroških čevljev domačega izdelka in inozemskih svetovnih tovarn se dobijo v trgovini
ŽIBERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA

Modni atelje Martin Pevec
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo.
Najcenejše in najmodernejše
damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila
Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Pletilne stroje
vseh vrst na ročni in pletilni pogon in strokovni pouk nudi
Fran Kos
Ljubljana, Židovska ulica št. 5.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
mmm?
Kri čistilni in I kri osvežujoči zdravilni čaj |
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Mestni trg štev- 10
Priporoča se
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
LJUBLJANA
Dobra domača hrana. Dobra postrežba, štaj. in dolenjska vina. — Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporoča BUČAR FR. restavrater.
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, konvikta v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum t Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.