Št. 145. V Gorici, dne 14. decembra 1901. Tečaj XXXL Iskala trikrat no tedea r šestih lidanjlh, ic sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pie-jemana ali v Gorioi na dom po&ljana: . Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 •poileia.....-.-. .-*>', 60,». ^.,^„3JIL.„ četrt leta .......3 , 40 . :, , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v OoBpoaki. ulic« Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček ?sak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa ckH 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« ge ne oziramo. MPRIMOBEC"*izHa]a neodvSiK od tSočo» vsak petek in stane vne leto 3 K 30 h ali gld. 1*60. »Soča* in »Primorec* so prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenBič-na-trgu deli* Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. [Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulio\ St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. dO 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo .'»j. uprarniStm. ______ Oglasi In poslanic« ru, Apelovalo se je na moje ^tftdoljubje tflr sem se s težka odločil, nastopiti politične karijero, ker sem bil srečen v sojem stan>' kot sodnik in miren v svoji i družini. Ako sem sprejel takrat ponudbo dr. j Gregorčiča in grofa Goroninija, me ni vodilo drugo nego 'iisto rodoljubje in zaupanje v imenovana gespoda, da me ne bosta zlorabila. Šestletna doba, med katero sem bil zastopnik slovanskih trgov, trudil sem se v prvi vrsti, da pošteno in zvesto vršim svoj posel kot deželni odbornik, in to sem storil. Dne 7. decembra t. 1. ste mi dali pa Vi, volilci, sami svoje glasove. Prišla je iz Vaše srede Zelja, naj sprejmem kandidaturo za slovenske trge; in v prvič, odkar obstoja goriški deželni zbor, oddali ste glasove skupno tržani ajdovski, kanalski, tolminski in bovški. Zato s ponosom sprejemam izvolitev, ker mi služi v poverilo, da priznavate zvesto delo deželi in našemu ljudstvu, in ker s to izvolitvijo izrekate, da ste se zavedni tržani odločno postavili za naše geslo: Vse za omiko, svobodo in napredek. Zahvaljujem se zato iz vsega srca za izkazano zaupanje ter zagotavljam, da hočem zagovarjati koristi svojih volilcev pod prelepim gorenjim geslom in ž željo, da naSi slovenski trgi postanejo .sodišče svobodnejemu gibanju našega ljudstva, prostega vsakoršnih spon, v katere hočejo naše ljudstvo ukovati stoletni nasprotniki vsake prave omike in svobode. Dr, Henrik Tarna. Izjalovljen načrt. Klerikalni listi sicer pišejo, kako da je klerikalna stranka zadovoljna z izidom volitev, toda za kulisami si kažejo klerikalci, pred vsem dr. Gregorčič, kisle obraze, ker se jim je načrt v glavni potezi izjalovil Ta načrt je stre-mil za tem, popolnoma izolirati napredne poslance: Da se jim ne izpolni njihova najsrčnejša želja, da bi sploh nikak na-prednjak no prišel v deželni zbor, o tem so bili že prvega početka popolnoma prepričani; zato pa so stremili z nekaterimi svojimi kandidaturami za tem, ustvariti si tak položaj, da kadar skončajo volitve, zasedejo edino le klerikalci vso pozicijo v deželni hiši, in če že ne prav s svojima kandidatoma, pa z onim svojim in onim drugim, kateri ne stoji v taboru narodno-naprodne stranke. To so Imeli pred očmi, ko so manevrirali s kandidaturama dr. Abrama in dr. Tonklija. Ta načrt pa se jo izjalovil, ker izvoljen ni no eden ne drugi. Neki zaupnik klerikalne stranko je pripovedoval celo, da jo bil stopil dr. Gregorčič glede" omenjenega načrta žo v zvezo z dr. Pajerjem, kateri mu je bil baje že tudi obljubil pomoč proti naprednjakom, da bi šli Lahi na roke klerikalni stranki ter iztisnili napredne poslance popolnoma iz označene pozicije v deželni hiši, tako da bi bili ti izolirani ter bi gospodarili v deželni hiši Lahi in klerikalci. Ponavljamo, da se je tako govorilo s klerikalne strani, kar potrjujo tudi Gregorčičevo manevriranje z izvestnima kandidaturama. Ta klerikalni načrt pa se ni posrečil, in zato vlada v vrstah naših »konservativcev« velika nevolja. Iz zagate, v katero so zašli s svojim načrtom, ni izhoda. Klavžar pač ni mož, da bi bilo misliti, da je sploh mogoče, postaviti ga še na drugo Častno mesto v deželni hiši, ko dela že prvemu ne-čast, torej ostaje edino prof. Berbuč, kateremu se utegne izpolniti tako pre- srčna želja po častnem komodnem življenju, Klavžar jo nemogoč v deželni hiši trn mestu, katero menimo, in vrhu tega treba tam jurista. V zadnji Šestletni dobi n. primer so sedeli na onih mestih, toliko na naši, kolikor na laški strani, samo juristi. Treba bo torej med desotorico naših poslancev poiskati moč, katera bo odgovarjala zahtevam na tisti poziciji. In tu začenja strah klerikalcev. Gregorčič si je mislil, da njegova stranka bo počela v deželni hiši, kar bo hotela, ter da ne bo stala pod ni-kako kontrolo svojih političnih nasprotnikov. Ali prav v tem m je varala, prav v tej glavni potezi načrta je doživel dr. Gregorčič »šah-m a t«. Kaj mu koristijo njegovi poslanci, mod katere šteje tudi dva, o katerih ne more reči, da sta stala doslej v njegovem taboru, kaj mu koristi, ako Životari ob zadnjih ostankih zastarelo naše politike, iz katere se dvigajo počasi pa gotovo novi časi, kar pokaže dogledna bodočnosti ko se je pa izjalovil načrt v glavnem namenu: popolnoma izolirati napredno poslance. Gospodje grizejo.kislo jabolko in grdo so držijo, ker niso mogli toh na-prodnjakov poriniti popolnoma v stran. Razumemo srd, toda vemo tudi, da Klavžar tega srda ne odpravi s klerikalnih lic. Vsi resni politiki v deželi so mnenja, da je kaj takega na sploh nemogoče. — Tukaj se že maščuje nad klerikalno stranko izvolitev Klavžar-jeva, tukaj pa se kaže tudi, da število ni vedno merodajno pri ocenjevanju mož. Včasih izda manjše število več nego večje. Glavna poteza Gregorčičevega načrta je torej padla in ž njo je splavalo po vodi upanje po absolutnem gospodarstvu klerikalne stranke. Zajedno s tem padanjem pa se je dvignila moč narodno-napredne stranke, moč, katero so že občutili občutljivi gg. klerikalci, katero čutijo sedaj in jo bodo tudi v prihodnjosti v vedno večji meri. Dopisi. le Lokavca. — »Ko se kozel nerodno in robato obdrgne ob nekatere glave v zelniku, zakadi se s svojimi slednjimi močmi v nepredorno ograjo ter zamekeče*; »Torej na svidenje v četrto pri obč. volitvah." •— To .meketanje* pa ni bil oni zmagonosni klic, ki vabi tekmeca neustrašno na boj, temveč turobnomilo ječanje, ki prihaja iz nečiste in zapuščene duše, ter izraža oni tako pomenljivi vskli! •. „Moriluri vos salutant"; —• (umirajoči vas pozdravlja.) Tak vtis napravi na cenjenega čitatelja vrle .Soče* dopis v »Gorici" št. 06. iz Lokavca, ki hoče pobiti dopisnika .Soče" z dne 38. novembra 1001. Najprej naj povem, da dopisnik »Gorice* ni iz Lokavca, temveč je dopis skovan v mestu Gorici, kajti psevdodopisnik ni zmožen skovati enega poštenega stavka sam, ako si tudi svoj mastnodebeli trobusok obrne na nasprotno stran. Alt je namišljeni dopisnik »Gorice" pobil kako trditev dopisnika »Soče* 28, nov. P Kratko nikar! V dopisu iz »Gorico« se še celo potrjujejo umazana dejanja, ki so se vršila na dan volitev vol. mož. Dopisnik govori o propadanju naprednjakov v L. in o velikanski agitaciji istih 1P — Laž, korupcija, strah, napivanje, žuganje, nevarnost sv. vere, spovednica, prižnica, je orožje, ki drži »naše dobro ljudstvo" v klerikalnih krempljih. — Tega pač ne zmorejo naprednjaki, zato je jako čudno, da se sploh dobe tako energični značaji, ki se upajo upreti svetlosti županovi in svetosti vikarjevi. — In teh je — na grozo — vsak dan več. Propadanje naprednjakov v Lokavcu vidi te županova »fatamorgana*, a sam svitli župan ve, da »odpadajo* od njega, kakor zrele hruške od drevesa. Zastonj sirenski glasovi: »to naše dobro ljudstvo* — »zavedni Gorjani* — vse za vero, dom, cesarja! — Ha, ha, oče Jožek — le počasi. — Število: 16 »mandelcev* proti 56 odločnih mož!? — Odločnih?! — Kajpak; bolje rečeno: vkovanih v peklenske verige-Županove in nunčeve. — Vse za vero, dom, cesarja! — Število 16 — tako računajo klerikalci. Prvi podžupan iz podobčine Dol-Otlica s štirimi napred. možmi sramoval se je voliti, ko je videl škandalozni manever. Drugi podžupan iste občine je moral zaostati doma, boda se je razlivala skupno z vonjavo vijolic po dvo-l rani. Gostje, vhajajoči v sobe, so čutili, da tu ne visf| nad njimi kakšna sila niti grožnja, kakor je to bilo navadno pri cesarju, kjer je nezadostna pohvala^ njegovih stihov ali njegovega petja mogla nakopati jim smrt. In pri pogledu na vse te svetilnice, na vinske vrče, ovenčane z bršljanom, ki so se hladili v snegu in ledu, ter na različne jedi, Širile sg se orsi vsem gostom. Kmalu se je razpredel razgovor, shčen brenčanju roja čebel nad jablano, pokrito s cvetjem. Samo časih ga je pretrgal "val veselega smeha, časih šum pohvale, časih nekoliko preglasen poljub, pritisnjen na belo ramo. Gostje, pijoči vino, so odlivali iz čaš po nekoliko kapljic v žrtvo neumrljivim bogovom, da si izprosijo njihovo varstvo ter njih naklonjenost do gospodarja. Niti to jih .ni oviralo, da večina njih ni verovala v bogove. Tako je sahteval običaj in vraža. Petronij, ležeč poleg Eunike, se je razgovarjal ž njimi o rimskih novicah, o najnovejših dogodkih, o ljubezni in ljubavnih spletkah, o dirkah, o Spikulu, ki se je v poslednjem času proslavil na pozorišču, o najnovejših knjigah, ki so se pojavile pri Sociju in Atraktu. Odlivaje vino so dejali, da ga prolivajo samo na čast vladarici Cipra, katera je starejša in večja nego vsi bogovi, jedina neumrljiva, vstrajna in mogočna. Njegov razgovor je bil podoben solnčnim žarkom, ki vsaki čas osvetljujejo drugi predmet, ali poletnemu vetriču, ki giblje cvetlice na vrtu. Naposled je namignil pevovodji, in na to znamenje so se tiho oglasile citre, spremljane z mladeniškimi glasovi. Na to so zaplesale plesalke z otoka Kiosa, Eunikine rojakinje, in za prozornimi zastori so se čudovito zvijala njih rožnata telesa. Naposled je egiptovski vedež začel napo-' vedo vati gostom prihodnje reči. Eo je bilo teh zabav že dovolj, dvigne se Petronij nekoliko s svojega sirij-skega vzglavja ter spregovori malomarno: »Prijatelji, odpustite mi, da vas na tej gostiji nečesa poprosim, in sicer za to, da vsakteri sprejme od mene v dar kozarec, iz katerega je najpoprej pil na čast bogovom in na mojo srečo.« Petronijeve čase so se lesketale od zlata in dra-gotin ter so bile zares mojstersko delo, in radi tega, dasi je bilo razdavanje dani nekaj navadnega v Rimu, je vendar veliko veselje prevzelo vse goste. Nekateri so jeli zahvaljevati ga in glasno proslavljati; drugi so govorili, da niti sam Jupiter ni nikdar počastil bogov s takimi darovi, nekateri pa so se celo obotavljali, sprejeti ponujene darove, ker je njih vrednost presegala vsako ceno. Petronij pa dvigne kviško mirensko vazo, leske-tajočo se nalik mavrici, ki je bila zares neprecenljive vrednosti, ter reče: . ¦¦ »Evo, to je kupa, iz katere sem izid jaz na čast boginje Cipra! Naj se je od tega trenutka nobena usta več ne dotaknejo ter na čast katere druge boginje iz nje ne izlivajo vina.« Po teh besedah vrže dragoceno posodo na pod, posut z žefranom in lilijami, in ko se je razletela na tisoč koscev, reče, zagledavši naokrog začudene po- * »Moji dragi, ne čudite se, marveč bodite veseli. Starost, onemoglost in žalost bodo vaši tovariši v poslednjih letih življenja. Toda jaz vam dam dober vzgled in dober svet. Glejte, ni treba čakati na nje, marveč bolje je, oditi prostovoljno prej nego pridejo, kakor tudi faz odidem.« (Dalje |>ride.) — 1SI - t Quo vadis? Roman. -.-ftžf* * Polfski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. p . (Dalje.) Iliioglm je bilo seveda znano, da so se nad duhovitim arbitrom nagnali črni oblaki cesarjeve nemilosti, toda to se je dogodilo že večkrat, a Petronij jih je zmerom znal gibčno razpršiti bodisi z drzno besedo ali enako drznim činom; nihče pa ni dopuščal, da mu res grozi kaka resna nevarnost. Njegovo veselo lice in navaden malomaren nasmeh sta jih še potrjevala v tem mnenju. Zala Eunika, kateri je dejal, da hoče imeti prijetno smrt in za katero je vsaka njegova beseda bila prijetno povelje, je imela vse božanstvene črte popolnoma mirne in oči so se ji tako čudno svetile, da si je vsakdo lahko mislil, da je zelo vesela. Nad vratmi triklina so dečki, z zlatimi mrežicami | na svojih laseh, devali prišlecem vence cvetlic na glave, i opozarjajoči jih ob enem na običaj, naj prestopijo prag z desno nogo. V dvorani se je širila prijetna vonjava vijolic in luči so gorele v raznobarvnih alek-sandrijskih steklih. Poleg klopij ^o stale mlade grške deklice, da z duhtečimi mazili namažejo noge gostom. Ob stenah so stali atenski pevci in citraši ter pričakovali znamenja svojega vodje. Razprostrte mize so se odlikovale z razkošjem, toda to razkošje ni bilo pretirano, ni nikogar oviralo, in zdelo se je nekako povsem naravno. Radost in svo-1 ker je imel svatovščino; tu so bili Se 4 na-prednjaki. Le slučaju se zahvalite za zmago. Da je pripeljal gorjanski »pop« — .zavedne! !" — o, jerum ! Gorjane na volišče* je znamenito. Od kje so bili ? Kakor pravijo Gorjani, volilci, ki stanujejo v bližini cerkve, da mladi je napravil na ta način med tamošnjim ljudstvom, tako zdražbo, da Se nikoli takega. Gorjani pravijo, da se nasledki že kažejo. Vse za v. d. cl ¦ Napad na naSega g. učitelja je pa uže Čuden; saj je bil g. županu skoro 5 let desna roka, a ker baje ne trobi več v njegov rog, taka zamera. Tako svet plačuje! Trditev, da je bil prejšnji učitelj radi nevspehov v šoli vpokojen, je neresnična, kajti ta g. še danes uciteljuje. Zaradi Česa je bil vpokojen, pa ve najbolj naš prme župan, Recimo naravnost — zaradi nj*ga. Ko ga je postavil (oziroma pomagal) na županski prestol, vrgel ga je ta ob tla, kakor hoče storiti i sedanjemu g. učit. Ali, ne boš, Joža, pihal kaše! Oni dan o volitvi je pravil prvi pod* repnik županov, da so pisali po ministra na Dunaj, da bo zlasal učitelja, a ta je menda odgovoril, da je še premalo „Nemcev" v Loki in pa, da »lukamatija" ne vozi še do Bri-tofa. — Zagovarjati vikarja se pnvi — prati zamorca. Kadar opusti vikar net unno agi-tiranje, bode .čislan", a danes je »nečislan". Da so došli nekateri naprednjaki .prepadlih* in .bledih" lic na volišče, to ni čudo, kajti vsakemu poštenemu človeku je morala za-ostati slednja kapljica krvi, ko je videl pijano, (rudeCe larfarje) razdivjano druhal, tulečo in vrvečo se okoli obeh .fakirjev" v dražbi novodobnega Nerona. — Kaj komu mar, Ce župan povabi koga v svojo hišo na kozarec vina?!! — Za danes dovolj. V prihodnje opišem naše vaščane, župana, županovanje — v dveh dobah in duhovščino. Lokavec. — Spoštovani gosp. urednik I Na dopis v cenjenem listu »SoCa*, kateri je bil bridka istina, se je oglasil nesramni do-pisun v »Gorici", kateri hoče postavljati resnico na glavo. Hoj namen ni, odgovarjati onemu do-pisuriu, bodi li v Črni suknji ali »grofčevi" pelegrini. Kajti to, upam stori bolj spretna roka. Le na zadnjo točko hočem opozoriti naše Lokavčane. Menda su jim vendar oči odprejo, da bodo videli, kam jadramo. Dopisnik v »Gorici" pravi: na dan volitve pride nekaj bledo-ličnih ljudij. Tu jo je pa zadel, ne bom se prepiral, so bili li napredni volilci bledi ali ne, ali to sem videl, da sta bila »grofic* in »pomidora* tako napihnjeno rudeča s lemno-višnjevima nosoma, da se jima je poznalo, da nista zabila kukati polne kozarce. Pokazati pa hočem, kaki stebri vzdržujejo pri nas sv. vero. Prvo mesto zavzema znani »grofic*, katerega naše ljudstvo dobro pozna kot nekdanjega voditelja pustnih norcev. Saj si ga mora še vsak Lokavčan predstaviti jahajočega na suhem klevsetu v izposojeni vojaški obleki. Ta mož, ki se piše za Vidmarja, je veljal nekdaj sedanjemu g. vikarju za brezverca« tako da ga ni hotel za birmanskega botra sprejeti, češ, da je brezverec. Pa ne mislite, da se je kaj poboljšal. Ne, postal je samo župan in po milosti »Centrifuge" vroC pristaš dr. Gregorčiča, in s tem je postal najboljši kristjan, dasi mu je marsikaj deveta briga l Ob časa volitev se je izrazil, da raje pusti kupčijo nego agitacijo. Ker ga pa poznamo, da je denar njegov Bog, sklepamo iz tega, da mu več nese agitacija nego kupčija, in to je njegova vera. Drugi steber je g. vikar ali »pomidora", kateremu je bila v mladosti vera menda malo mar, ker hotel se je izogniti tej sitni s'ažhi in najdi v Krnica za Čavnom kot gozdni pomočnik. Ali tu se mu je storila skomina po onih loncih mesa, katerega imajo naši nunci vedno veC kot preveč, in šel je ter oblekel črno suknjo. Sedaj pase v Lokavcu, pa ne vernih ovCic, ampak svoj trebuh in nekaj Vidmarjevih vstrahovancev. In s tem rešuje sv. vero, da dela razpor v občini. Pozabiti tu^i ne smemo župnega upravitelja na Dol-Otlici, Mežnaršiča, kateri je s svojimi analfabeti z Otlice pridrl rešit vero. Na Dol mu ni dišalo; tam so ljudje bolj izobraženi in so tako rekoč sto let pred Otli-Cani; na Dolu so bili vsi za narodno-napredno stranko, tja ni dišalo g. Mežnaršiču. Na dan volitve je bil spravil 12 trdincev skup ter jih nagovoril tako: Predragi kristjani, danes imamo voliti volilne može, kateri bojo i volili poslanca za deželni zbor. Torej Ce imata T še kaj sv. vere v sebi do sv. cerkve, papeža, I in nas duhovnov, pojdimo vsi skupaj v Lo- j kavec do župana, ki je naš mož in katoliškega J mišljenja, in postavimo se s korajžo na vo- I lišče, da tako hude duhove premagamo. — I Navdušeni po teh besedah vprašajo: — j Gospod! Ali hočemo vzeti gnojne I vile s seboj? Nune jim to odsvetuje, paC I pa naprosi petoliznika Lahajnarja, naj jih I [ popelje po skrivnih potih do svetega župana, I I ker drugače je nevarnost, da kako pohlevno I ovčico hudoba premoti. To je bilo veselje | za katoliškega župana, ko je zagledal to I bando! Menda jih je bil še bolj vese! kakor | rudečih in bledoHčnib kelnarfc ob svojem j času pri ,Juljusu". Ali n: res, Jožca ? In I : ravno ta Jožca ima zaslugo, da je nam na- t sprotna stranka zmagala, ker je s svojim te- I rorizmom prisilil g. vikarja, da je od hiše do j hiše la/il skoraj proti svoji volji agitirat. Ker I i je pa on provzročil vso to zdražbo, mu sve> t tujemo, da naj prepove stranki, nas dražiti, I drugače odkrijemo stvari, ki mu ne bojo ljube, i Sedaj pa, g. župan, smemo vas vpra- 1 sati, kako je z občinsko volitvijo? Štiri leta j že bode kmalo, odkar so bile zadnjikrat. Je—li j se spominjate, kaj ste vse obljubovali takrat: I cesto itd., in kaj imamo od vaših obljub ? I Prazen nič! PaC pa razdor med obcinarji, j katerega ste napravili pri sedanjih voiitvah I z agitiranjem. Se spominjate, kako bi lahko I pripomogli staremu očetu oprostiti sina od I vojakov, pa ste se rajši izrazili pri naborni I komisiji, da je oče sam dovolj mlad, samo [ zato menda, ker je na »Sočo* naročen. j Apelujemo na vas g. župan, da skličete I občinske volitve, v zimskem Času, ko imajo J obcinarji čas, ne pa spomladi kakor name-1 rujete, ker s tem bi napravili posebno polje-1 delcem občutno škodo. Upoštevajte: Ljudstva j glas, božji glas! j Nil Krasa, 9. dec. (Brez žrtve ni I spasa!) — Glavno trobilo »Sloge-krivo-1 fcalcev" se zaganja v svoji zadnji številki rta J »dobro* a žal zaslepljeno kraško ljudstvo, j ker je zavzemalo 5. t. m. napram gosp. dr. I Abramu drugo stališče nego po mandatih I sline cedeča .Sloga*. — čas in skrajni čas j je bil, da je to dobro kraško ljudstvo v ce- J loti pokazalo barvo in napravilo konec poli- j tičnemu laviranju. Razmere na Goriškem in j sploh na Krasu so danes take, da mora vsak politik, kt hoče stopiti v javnost, jadrati z I odprto zastavo. Ne cigomiganje, ampak krepko i odločnost zahtevamo od mož, kateri hočejo zagovarjati in ščititi naše koristi, ker le ne- I omahljiva odločnost in odprt nastop zajam- Cita vspehe. — G. dr. Abram — imenujemo ga z vsem spoštovanjem — je pač toliko I izkušen politik, da je mogel na prvi mah sprevideti, kaj ga čaka, Ce ne dementuje jasno in glasno .SoCine" trditve. G. doktor tega ni storil, ampak je tiho in mirno Čakal zaupaje na svojo dobro zvezdo in na »roogoCen" I upliv uda Trojice propadajočih Bogov. Znano j brezbrižno postopanje dr. Abrama za časa I volilne borbe in očividno koketiranje s kie- I rikalci so nam v dokaz, da bi se ne iden- I tificiral g. dr. Abram z zahtevami volilcev. I I Da je napočila zora napredka in sa- I mozavesti na Krasu, to opažati g. dr. Abramu I seveda ni bilo dano, ker v dolgi dobi 37 let j I svojega poslanstva niti enkrat ni bil v dotiki I . s svojimi volilci. — Brezbrižnost, zaprt vizir j I in slepo zaupanje do mož, ki so zgubili tudi I I najmanjši upliv pri obcinarjib, so taki kardi- I I nalni politični grehi, ki so spravili celo enega I I dr. Abrama s političnega obzorja. j I Temu je dokazilo briljantna zmaga na- t I prednih kandidatov v Sežani dne 5. decembra j I 1901. In ta dan je za Kraševce velepomem- I J ben, ker s tem dnevom koraka Kras v prvi | I vrsti cele Slovenije, s tem dnevom postal je I j Kras dika celoskupne Slovenije, kajti otrese! j I se je prvi črne, neznosne teme in se dvignil j I poprijemši se napredka v vrste samozavednih j I mest in trgov, ki se že davno bojujejo za I i napredek, blagor in omiko našega ljudstva, j I Slava volilcem, slava dičnima poslancema dr. I I Treotu in Štrekelju! j Iz Oseka. —- Torej izvoljen jr dež. J I poslancem GrCa. Ali mislite, da je ka,— za-I radi tega kaj zadovoljen in vesel? N ikor I j ne; ^r nimajo povoda veseliti se, nit; nje- j I gova stranka ni zadovoljna, in zakaj ne Ker I I ni njih koristi zastopal že kot bivši deželni I poslanec. Ker on sam ve, da ni vreden la- i I vorikavega venca za svoj? zasluge; to je I t sam jasno sprevidel v dan volitve vol. mož I I dne 19. nov. v svoji občini v Sempasu, ker I I zmagal je s 3, pravilno z 1 glasom večine. j In to v svoji občini. j r Da je njegova stranka nečastno prodrla, 1 I se ima zahvaliti oseskemu vik. g. Franketu, j kateri se je tako nevtralno potegoval za I GrCevo stranko, da je šel isto noč pred vo-I litvijo s sv. vero agitirat po vsi Vitovski ob-I čini ter može od svojega prepričanja in dane I besede odvračat, in to čez pol noči. Tako I je bil vdan in toliko opravila je imel z agi-I Hranjeni, da tudi pri njem so se spolnile I Knstove besede. Dvema gospodoma je ne-I mogoče služiti. S tem gotovo je zanemarjal I vzvišeni poklic, ker seveda ni imel časa j takrat pregledovati ter je poročil dva, ka-I tem sta si bila v sorodstva in sicer brez vi-I šega cerkvenega privoljenja. I Drogi Grčev glavni agitator je bil oseški I podžupan Vinko Kožuh, kateri se hlini, z vi-I šoki/a lavami rad posebno občuje, da si f na svoji strani nima nobenega občinarja I razun mesnarja. On je isto jutro pregovoril I tista dva oseška volilca od moško dane t besede in svojega prepričanja, za kar se že [ sedaj kesata, da sta se dala pregovoriti. S I tem ran izreCe nezaupnico obt.na z lahkim i in pravdnim srcem: da, on gleda le za svojo | korist ter prav nič za blagor občine Osek, [ za katero je postavljen: da le pod njim smo I doživeli tako ogromne občinske naklade na j izrav. davke, nasoreč 110 pri 100. Drugega [ nam ni napravil za časa svojega podžupano-I vanja kot da je eno »paradano" v farovžu I razdrl, za katero je bil dobro plačen. Kako I skrbi za občinske poti, katere so vse raz-[ grapane in razdrte, dasi vendar jih moramo i tudi pri davku plačevati ! Grahovo, dne 9. dec. 1901. — Od I prijatelja sem poizvedel, da me je neki do-I pisnik v »Gorici* napadel že dvakrat radi I sedanjih volitev, da pa ni navedel nič stvar-I nega, edino da me je imenoval zasivelega I starega lisjaka. I Ker jaz umazanih listov, kakor je »Go- I rica*, ne Citam, marveč le čiste, to je »SoCo* i I in »Rodoljuba", ne morem odgovoriti tistemu I dopisniku* Tudi se ne splača, ker verjamem j prijatelju, da ni nič stvarnega. Svetujem mu I edino po pregovoru da naj starost spoštuje, j da lo starost včakal. Morebiti bi bilo prav ! povedati tnu tudi to, da gospodinje pri nas I skopuaijo tiste petelinčke, ki prezgodaj pojejo. | Ako ve tisti dopisnik še kaj povedati, naj se v prihodnje podpiše, kakor jaz, da bom vedel, s kom imam opraviti, ter ne bom j le sumil, da smo najbrže sosedje. I M. Burger 1. r. | Zagccl), 1. prosinca. — (Črtice iz Hrvatske). — Krasna se črna četica koči na desnoj strani sabora (naime u večini), I krasna četa još krasnijib naših duhovnih I pastira, njih S na broju E Ima u njo) biskupa, j kanonika zagrebackih i raznih drugih aspi- [ ranata, koji aspiriraju na podjeljenje kakvog I lijepog i kotnodnog najesta. — Njima nije ni j j najmanje stalo, dali je narodu dobro ili zlu, I j njima je stalo samo za Um, da sjede na vi- j I sokim stolicama te da jedu žuljeve onoga ' I naroda, proti čijoj samostalnosti rade. I I Za ovakve duhovne pastire čovjek mora I da izgubi svako poslovanje. — Nema u I I njima nista idealnega, u njima je samo krti- I j hoborstvo, te nista drugo. — Ne znamo J I cega radi se ovi ljudi daju birati u sabor; I I m narodnoin voljorn »eč nasiljem?! Ta oni J j kroz Citave saborske periode ne progovore I I ama nista; oni sjede na svojim mjestima I I kao arlektni, pa se samo ustaju ili sjedaju, I I na poziv presjednika. ' j Ovafeih ban ima kod nas duhovnih j I pastira I (Ne reflektiram na svih, jer ima j | raedju njima takodjer česlitih ljndi). — Zato I J ban hrvatski rijetko kada dolazi u kazalište I I ~ ta ne treba mu, ima i onako krasnu za- j j bavu sa svojim raarijonetama u sabora. I j Sabor se sastaje u ponedeljak. Govora t de biti o adresama. — Presjednik sabora I I predložio je, da on želi, da se saborska I sjednica abdržava u sobetu; jer da mu je I j jedan javni organ predbacio, da je sabor na j oknpu 8 dana, a da nista ne radi. Opozicija t je na to zabtjevala, da se po poslovnika ima j obdržavatt 3 dana poslije zadnje sjednice. j Presjednik se izpričava te kaže, da on kraji i poslovnik samo za to, jer se tuj radi za I dobro zemlje i naroda. Lukav li ti je taj I saborski presjednik, ali i on se više puta j uhvati u stupicu, iz koje ne može da pobjegne 1 ! j Presjednik dakle hrv. sabora htio je, da I kraji onaj poslovnik, koga je on i slavna I večina stvorila — s druge strane je reko u I svom presjednickom govora, da če se on I I poslovnika strogo držati!? Krasna li kon-I trasta — njemu je dozvoljeno predlagati, da I 1 se kraji poslovnik, kada dolazi njemu u prilogi I Ali ipak predlogu opozicije morade presjednik j popustiti, jer se on bazira na zakonu. — I Večini je svejedno, kada bi se obdržavala sjed-I niča, ta njoj su njezinu adresu več njezini I poglavice izradili, koju če samo morati gla-I soviti govornici samo podpisati. I Izbor nar. zastup. dr. Brestyensky-a I proglasila je vlada prijepornim! Bio sam j očevidac, kako se je tamo postupalo sa lju-I dima, koji su glasovali za g. dr. Brestyensky-a; I činovnički stališ upravo se natjecao, koji če j bolje i vjernije raditi za sistem i njegova j zastopnika; siromašni kruhoborci, mi ovu j siiomašnu kastu v Hrvatskoj samo sažalju-I jemo, jer su pravom riječju: carne venduts! I Ovako evo hrvatska vlada radi, hoče Ida se riješLonih zastupnika,koji su na diku-I sabora, a mjesto njih hoče da ima čim više I raameluka na njibovoj strani, jer to dolazi J vladi u prilog, jer s onakvim Ijudima ona I ima malo posla. 0 u Veliko - Goričkom I kotam vlada nek si pjeva elegije, jer joj je I tamo odzvonilo; narod je svojetan, pa če na I novo dati svoje povjerenje mužu, koji to i I zaslužuje; a to je njihov sadanji zastopnik I g. dr. Brestyensky. I Našoj vladi a i onima, koji je zastupaju, kličemo onako, kao što je Jugurth nad pod-I mitljivim Rimom uskliknu: »O urbem ve-I nalem, et mature perituram, si emptorem I invenerit*. I V Gradcu, tO. decembra. — »Miklavžev I večer", kateri je priredilo 8. t. m. tukajšnje i slovensko zabavno-izobraževalno I društvo »Naprej", se jeobneselnad vse t pričakovanje sijajno. Zbralo se je toliko občinstva, nas Slo-I vencev, bratov Hrvatov, Cehov, Bolgarov ter I Rusov, da je moralo radi pomanjkanja pro-I štorov na stotine ljudi odhajati. Dvorana I hotela »Stadt Triest* je bila do zadnjega ko-I tička tako zasedena, da se je prav težko gibalo v njej. Ne pretiravam, ako trdim, da je bilo najmanj 400 oseb navzočih. Ves večer je vladala vesela živahnost in navdušenost ; in zakaj bi tudi ne ? Saj je bil spored I veselici Jako mnogovrstno in srečno sestavljen. Dasi še mladi a vendar že točno in ubrano udarjajoči društveni tatnburaški zbor, I kakor tudi z našimi vrlimi akademiki Tri-I glavani pomnoženi pevski zbor sta I neutrudno naslajala nas vse ter izzivala burno i ploskanje in vikanje v zahvalo. Ne malo sta I tudi jako dobro in bogato urejeni srečolov in I Šaljiva pošta pospešila vso zabavo. A spre-I govorilo se je tudi nekaj resnih a ce!6 umest-I nih besed. Gospod cand. iur. Kukovec je z njemu prirojeno spretnostjo ter temeljitostjo I razpravljal o narodnem gospodarstvu j z ozirom na Slovence, Povedal nam je [ veliko zlatih resnic in navodil, ki so za vse Slovenstvo neprecenljive važnosti. — Jedro tega izbornega govora bilo je, da moramo I Slovenci, ki se sedaj pečamo skoraj izključljivo le s kmetijstvom, z vso resnostjo pričeti de-! iovati i na drugih gospodarskih poljih. Naše žalostne gospodarske in socijalne razmere in osobito še naša ugodna geografična lega vabijo, da silijo nas, da se moramo baviti i z obrtjo in trgovino, ki sta sedaj žal skoraj popolnoma v tujih rokah. S tem bi se I naše gospodarsko stanje znatno zboljšalo. Kaj I bi to za nas pomenilo, ve vsakdo. Saj te I gospodarsko močni narod lahko I bije boj za svoj obstanek in si pridobi I povsod veljavo. Da bi le-ti krasni nauki ' preširili vse naše ljudstvo ter obrodili obilega I sadu! — Isti govornik je v vznesenih bese-I dah poživljal nas vse, da moramo povsod I vztrajno delovati, dokler se ne vresnici naša I sedanja kardinalna zahteva »sloven-I sko vseučilišče". I To vprašanje ne sme nikdar I več zginiti z dnevnega reda naših j najpotrebnejših postulatov. Tem J nam vsem iz srca izrečenim besedam je sle-I dilo gromovito ploskanje, ki se je »poleglo | šele po dolgem času. V tem velikanskem I navdušenju si je vsakdo vtrdil zavest, da mo-I ramo vsi složno neumorno delati za j ta naš sveti narodni ideal. j Da se je razvil ta večer v tako svečano j manifestacijo vsega graškega Slovenstva, gre J v prvi vrsti zahvala sedanjemu m arij i v emu I odboru ,Naprej-a", osobito pa njega [vrlemu predsedniku, preblagorodnemu go-j spodu doktorju Žižek-u, ki z obCu-I dovanja vredno vztrajnostjo deluje v vseh I krogih za prospeh tega znamenitega društva. I Vse graško Slovenstvo mu izreka najtoplejšo I zahvalo in želi prisrčno, da bi mu bil ta I steber se mnogo let ohranjen, na katerega sme biti po vsej pravici ponosno in se nanj ozira z mirno vestjo in najlepšimi upi za boljšo bodočnost. Zato smo tudi osvedočeni, da bo društvo .Naprej* pod tako vrlim vodstvom na tej započeti poti, ki je edino prava, nadaljevalo svoje koristonosno delo in s tem zvesto ostane svojemu pomenljivemu imenu, da bo res;postalo.toi„,kjic mpr$ biti: središče ter kulturno ognjišče" vseh narodno zavednih In za narodni napredek vnetih graškth Slovencev brez razlike stanu! F. K. Domate in >aine novice. Izjava. — »Goriška ljudska posojilnica* izjavlja tem potom da g. Filip Štubelj iz Šmarij ni isti ničesar dolžan. -----------To v popolnilo njegovega zadnjifobjaW ijenega dopisa v »Soči*. Deželni zbor goriški je sklican na 28. dan t. m. Imel bo par običajnih sej in bo potem odložen na spomlad. — Splošno zanimanje vlada, ali bo E. E1 a v l a r potrjen. Ljudje z navadnim razumom menijo, da de-fravdant in slepar ne tiče v deželni zbor, kjer so sklepajo zakoni, nalagajo davki ter delijo podpore. Človek z umazano preteklostjo in umazanimi rokami ne more imeti dotike z — denarnimi posli cele dežele! »Kažipot* s koledarjem za 1. 1902. dobenaročniki »Soče* brezplačno takoj po novem letu, ko ga dobimo iz knjigoveznice. L*pa in ročna je ta knjižica ter jako porabna. Na Slovenskem je ta edini pojav enake vrste. Laika .Guide" se pa ne morejo meriti z našim .Kažipotom". — Zadnje oglase sprejmemo do 20. t. m. — Gena v razprodaji bo 80 kr. Kot prikladno božično »II novoletno darilo priporoča »Goriška Tiskarna* A. Gabršček elegantno vezano »Vstajenje*, roman v treh delih, spisal grof Lev Nik. Tolstoj, izdano v snopičih 94—105 »Slovanske knjižnice*. Cena kron 4*60, po pošti 30 vin. več. Pošilja se proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. — Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdanj zastonj in franko. Govor dr- Treota po izvolitvi v Sežani je ponatisnil »Slov. Narod" v celoti; »Edinost* je ponatisnila večji del ter se posebno veseli onega odstavka, ki naglasa politične pravice — duhovščine, češ; s tem se jo precej oddaljil od »liberalnega* stališča. Ves komentar je docela nepotreben. Kar pravi »Ed.*, vemo in priznavamo vsi, ali naš boj gre proti zlorabam, proti terorizmu iz farovža in cerkve I Ofer, ofer! — Nunci so mnogo potrosili ob volitvah. Kupovali so glasove, plačevali vozove, vino, Žganje in jedačo, da so riasamarili naprednjake! — Zdaj za Božič in N o vo leto bodo imeli — o f r e! Na-prednjaki 1 Zdaj pa vsi k ofra, nesite goldi-narške in tojarčke, da poplačate Vi vse one troške, a nunci dobe svitlih kronic za — nove zaušnice Vam! Torej vsi k ofru! V Črnlčah so dobili poleg pošte tudi brzojavni urad z omejeno dnevno službo. — Gredolčič, Grča in Berbuč bi utegnili reči, da so oni dosegli to pridobitev. Zahvala in prošnja. — Prisrčna prošnja je našla odmev v srcih nekaterih rodoljubov. Šolski knjižnici v »Šolskem domu* so namreč darovali razne za mladino primerne knjige: g. svetnik Vodopivec, g. na-dučitelj Abram, g. Vernic, podarivši knjižnici letošnje knjige družbe sv. Hohora, g. Dugar, g. A. Šinigoj in trije neimenovani darovalci; jeden izmed neimenovanih gospodov je podaril tudi več metodičnih knjig za učiteljsko knjižnico. Plemenitim darovalcem prisrčna hvala! ¦— Število mladih bralk in bralcev v »Šolskem domu* je jako veliko in šolska knjižnica še vedno borna. C. rodoljubi In rodoljubkinjc! posnemajte vrle darovalce in obogatite šolsko knjižnico! L. Koršič knjižničarka. Erncst Klavžar je bil ali je še pod kazensko preiskavo radi poneverjenja in goljufije. Mi imamo še gradiva, katerega nismo dali sodniji na razpolago. Saj je skoro nevarno, dajati Klavžarju na razpolago ves dokazni malerjai. Mož namreč se bliža našim pričam ter hoče na nje — vplivati. Celo pisariti se upa. — Povsod denejo take ljudi pod ključ, da ne morejo preiskave ovirati, njemu pa je prosto, da obdeluje priče predno so poklicane na sodnijo. le pač tako: Die kleinen Diebe hftngt man auf, die grossen l&sst man laufen. — Mi pa povemo danes: v »Soči* priobčimo vse dokazno gradivo, ki se je nagromadilo v sodnih aktih. To bo naš odgovor! Svet pa bo — sodil! Zdi se, da E. Klavžar ne misli vložiti obtožnice proti »Soči*. Ako to stori, je že obsojen! Po Tolltvi v veleposeatvn. — »Prim. List* sam pripozna, da je zmagal g. Klanč ič vsled lokalnega pattijotizma B r i c e v, ker so hoteli imeli dva poslanca. — To je res, ali le deloma. Gosp. Klančič je zmagal tudi s pomočjo sorodnikov in osebnih prijateljev, ki so sicer naprednjaki. Zanj in edino zanj so bili glasovi veleposestnikov, bivajočih v podgorski županiji; pridobil jih je tudi sam on. Volil je tudi samega sebe, česar drugi niso storili. Storil je prav; tako mora biti v enakem boju! — Gosp. Klančič ni zmagal, ker je klerikalec, marveč ker je to, kar je sam iz sebe, ~ in ker j so napredni volilci izostali pri drugi volitvi. Nikdo se ni zanesel, da bo še ena volitev, in to takoj po končani prvi. Ako bo treba še enkrat voliti, mislil je vsakdo, bo volitev ob 3. popoldne. Naprednjaki smo bili naravnost opeharjeni za mandat g. Muhe! Kierik^ci so imeli ves čaš volitev pasjo sreče! Nič za tol Zanaprej se bomo naprednjaki borili tudi proti taki |~sre*i4- —»**»* »Prira, List* je dejal tudi, da g. Bol ko je — »Slogin* pristaš. Čudno, da tega poprej niso vedeli in so napeli vse sile, da bi ne bil izvoljen ta »pristaš«. Ko je pa vkljub njihovemu naporu dobil 76 glasov in bil izvoljen, so pa takoj našli, da je... njihov pristaš. Ali se hočejo klerikalci tako nedostojno norčevati z novim poslancem ? Gospod Bolko je bil vedno liberalen mož, na kar je ponosen. Tudi laški listi in uradna poročila ga označujejo za narodno-liberalnega moža, in oni ga dobro poznajo. Seveda je g. B o 1 k o mož, ki se ni udeležil razkola zadnjih let. Zato so klerikalci lahko bolj zadovoljni ž njim nego s kom drugim, ki bi bil izvoljen, ako bi bila naša stranka samostojno nastopila. Ker so šli laški aristokratje in klerikalci na volišče za klerikalno listo, so se laški liberalci sami oglašali, da hočejo voliti pa za ¦— napredno..., ako jih pokličemo. Odgovorilo se jim je, da — tega ne storimo. In nismo storili! Zadostovali so nam naši volilci, ako bi se volitev ne bila vršila tako naglo, česar nikdo ni mogel vedeti, »Eco del Litorale" (farovšk! list za Furlane) je le imenoma naštela italjan-ske poslance; o politiški barvi niti črke! — Pri Slovencih pa je imenovala štiri liberalce in šest konservativcev, vštevši med nje tudi g, Jakončiča. S kakošno pravico je to storiia, ne vemo, slutimo pa! Dovolili pa bi si dvomiti, da oni mogočni upliv, kateri ima »Eco* pred očmi, mora povsod zmagati in zlomiti vsak značaj. Na g. Jakončiču je, da dokaže neresničnost te slutnje. Po volitvi na Krasa. —• Naša stranka je zmagala na Krasu po vročem boju s 37 volilnimi možmi proti 2§, Vkljub temu se »Gorica* jezi, da jo bil izvoljen dr. Tre o, in pravi, da bi bila morala biti izvoljena dr. Abram in Štrekelj, — ako bi bili razni volilni možje držali besedo l — Kako to P Evo I Po ugodnem izidu prvotnih volitev so klerikalci začeli spletkarki po Krasu okoli volilnih mož naše stranke. Oblctali so mnogo občin ter rotili volilne može, naj volijo dr. i A b r a m a in S t r e k 1 j a. Najprcdrznejši agitator je bil bivši komenski magnat Kovačič. — In res je ujel dva volilna moža: jednega v Temnici in drugega v Brestovici, vsi drugi pa so se odkrižali, nekateri s kako frazo, ki se lahko dvoumno tolmači, da so se le iz-nebili sitneža. Dne 5. maja pa so volili tako, kakor so jim naložili volilci ob izvolitvi, t. j. volili so dr. Treota in ŠtrekJja. Ostali so značajni možje in ne — kukavice, ne izdajice! In zaradi te lepe lastnosti divja »Gorica* proti Kraševcem ter jih napada na tako ostuden način, da se bomo morali še pečati s tem sramotnim dejstvom v obrambo poštenih naših Kraševcev. Glejte nov dokaz o nesramnosti klerikalne stranke. Ko so volilni možje že izvoljeni po trdem boju za našo stranko, še ne dajo miru ter jih hočejo zapeljati v — i z-dajstvo. In ako nočejo biti izdajalci, jih sramotijo po svojih umazanih listih! Kra-ševci — zapomnite si to! O cerkvenih obrestih, cerkveni miloščini, ključarjih, proti beri, proti »ofrom*. — Pišejo nam : Rečeno je že bilo v tem cenj. listu, da cerkve od svojih glavnie, posojenih privatnim ljudem navadno po 6%, primejo po pretečenih toliko letih od obresti veliko več, kakor je glavnica, ki je bila izposojena. V pojasnilo samo ta primer: Cerkveno oskrbništvo A. je posodilo pred 25 leti posestniku B. 1000 gld. po 6*. V 25 letih je prijela cerkev od te glavnice 1500 gld. obresti; in ker je treba vpoštevati tudi obresti od obresti, torej skupno okroglih 2000 gld., to je dvakrat več nego je glavnica. Kaj pa, ako kdo plačuje 50 ali še več let take obresti cerkvi ? Tukaj bo treba, da bi škofje to vprašanje začeli pretresovati; lepo priliko imajo, kedar so zbrani v konferenciji na Dunaju. Tam naj bi se vkrenilo, kar je pravično. Cerkev nima potrebe oderuštva. (Pri bankah in hranilnicah se plačuje do 5l]9% obresti in odplačilo dolga. Cerkev je tu oderuhi) Tu pa tam se sliši, da zidajo nove farovže ali da stare predelavajo in olepšavajo; kje je potrebno storiti kaj v tem oziru, ali marsikje se trosi tisoče brez vsake potrebe. Kje vdobiti denar, ako ga občina ne dovoli? Pri cerkvi. Tudi cerkvena miloščina ne grč povsod v pravo malho. Tam nekje ima. cerkev svojega premoženja; tudi od miloščine pride na leto lepa svotica; pa glej I napravili so nove zvonove; namesto, da bi bil duhoven stavil miloščino vsakega leta skupaj in s tem nove zvonove plačal, so jih morali plačati občinarji, vsaka hiša po toliko. Ravno tam imajo tudi stare orgije; pa ako si bodo nove omislili, zopet bo treba, da občinarji sežejo v žep. Sili se vprašanje; kam pa gredd cerkveni dohodki in za kaj se porabljajo? Cerkveno oskrbništvo obstoji iz župnika in iz ključarjev. Navadno pa ti ubogi ključarji ne ved6 nič, ne za dohodke, ne za stroške cerkvene; niti za peto kolo se jih nima. (Enkrat na leto jih nunci vabijo na kosilo v farovž, da račune podpišejo!) Noče se sumničiti nobenega, toda najnovejše skušnje učč, da tudi gospodje nunci niso vsi poštenjaki! In pa na vse zadnje naj se dela postavno. Škofom pa naj bo veča skrb, da bi se postava izvrševala.^ .,_______ Za danes samo še to. Kjer so plače duhovniške v naturi, naj županstva delajo na to, da prejmejo duhovniki svoje plačilo v denarjih iz občinske blagajne. Proste bere in enake »peklerije* pa naj županstva naravnost prepovedč. To ni častno za duhovnike, da letajo po hišah kakor berači. Tudi tiste »ofre* bi se moralo odpraviti. Duhoven ima svoj »ofer*, kedar prejme svojo plačo. Namesto stvarnega odgovora suinnl-čenjc in napadanje. .— Ker je podpisal prof. Šantel kot predsednik čitalnice tisto jalovo izgovarjanje na poročilo v »Soči* o postopanju čitalniškega odbora proti pevskemu in glasbenemu društvu, je umevno, da smo polemizirali ž njim. Prof, Šantel in druge kapacitete v čitalnici niso vedeli na to kaj odgovoriti, kar bi bilo stvarno ter bi pobijalo trditve in izvajanja v »Soči*. Zato so se poslužili znanega klerikalnega recepta v takih slučajih: ako ne veš nič stvarnega v odgovor, udari po osebi! No, glede* oseb imajo navadno smolo, tudi, kadar si pomagajo z »morda*. Zato je tim podlejša pisava o strastnežu v profesorski suknji, o politični strasti, katera je zamorila čut za čast lastnega stanu in blaginjo šolske mladine. Gospodje so kopirali sami sebe, kajti o naSih klerikalnih profesorjih in učiteljih v mestu se prav lahko trdi, da so strastneži (ali si morete misliti večjega strastneža od MrcineP), katerim je politična strast že popolnoma zamorila čut za čast lastnega stanu in za blaginjo Šolske mladine, Le prercf atajto • »delovanje* Mrcino, dr. Kosa, prof, Berbuča itd, v zadnjih dveh letih proti naprednjakom, in primerjajte isto s častjo lastnega stanu in z blaginjo Šolske mladine, Celo za »Centrifugo* je delal nekdo reklamo v šoli, Rezultat primere je za to gospodo jako žalosten. Ali rečeni ti, da mi ne porečeš, po tem pregovoru so se začeli zaletavati v nekega drugega gospoda, kateri pa stoji nad temi možmi tako visoko, da ga take lopovščine v »Gorici* ne dosegajo. - Pa ker že govore o blaginji šolske mladine, bi vprašali prof. Šantelna, koliko zaslug ima on za blaginjo naše šolske mladine? Ali ima nasproti njej popolnoma čisto vest on, znan študentovski tiran? Kak ,von", kak mestni deček z mlečnim obrazkom v obleki »zadnje novosti*, tak mu ugaja, našega kmečkega študenta pa gleda grdo, in nekoč se je ta tiran pospel do smele trditve, da mestni sinovi naj študirajo, ne pa kmečki! Marsikateri naš kmečki dijak se z bridkostjo v srcu spominja tega »zaslužnega* profesorja, ki se je pa rodil tudi pod krovom kmečke hiše. Podoben je tistim nemškim profesorjem, ki so tuintam odrivali svoj čas na znani kruti in brezobzirni način naše dijake s kmetov od Študij. Tu imajo zdaj osobno sliko, ker že hočejo vedno le udrihati po osebah! Izzvani smo povedali za danes to. — Gospodje v klerikalnem taborju so zmerjali v zadnjem času, neopravičeno, nekega gospoda s Štajercem. Naj si ogledajo za enkrat svojega Štajerca! složno in čaka brez strahu zagrožene posledice. r Ni še prav gotovo, ali bo na Dunaju sprejeta deputacija, ki bo zahtevala obnovitev svoječasno ustavljenih slovenskih predavanj. Ta teden že ni nič! — Dunajski slovenski dijaki so se izrekli jednih mislij z -graškimi tovariši. Zadnje vesti. — Minister Kčrber je zatrjeval češkim veleposestnikom, da je položaj jako resen. Poljski poslanec Kozlov/ski je izstopil iz parlamentarne komisije poljskega kluba. Minister KOrber je izjavil, da se mitnice ne odpravijo dokler ne bo dovoljen davek na vozne listke. Z dežja pod kap. Vrešonska atfra pred avstrijskim in* nemškim parlamentom. — Poljski poslanec knez Radziwill je interpeliral nemškega kancelarja radi nasilnega, brutalnega germa-nizovanja Poljakov na Pruskem ter radi vre-šenske afere. Kancelar grof Bulow je na to ¦odgovoril, da afera ne spada pred parlament, ker je čisto pruska notranja zadeva. Potem se je spominjal demonstracij na Ruskem in v Avstro-Ogerski ter raznih pojavov izven Nemčije ob priliki vreSonske ofere. Bu!o\v je zagotavljal, da nimajo te Prusiji sovražne demonstracije na razmerje med Nemčijo ter Rusijo in Avstro-Ogersko prav nobenega vpliva, kajti odločilni politični krogi te demonstracije obsojajo ter sta grof Goluclio\vski in grof Lambsdorf velikonemški vladi izrekla obžalovanje radi dogodkov v Galiciji in Varšavi. Zveza in prijateljstvo med sosednjimi državami se radi vrešenske afere ni prav nič zmanjšala, Ker pa so Poljaki nemški narodnosti nevarni (I), bode grof Bulow skrbel še za bodoče, da Nemec na vshodu ne pride pod kolesa. Ko se je začela debata, so Bulov/ in ministri zapustili parlament, Slišali bi bili sicer, da je celo nemški centrum, v čegar imenu je govoril poslanec Roeren, proti gerraanizovanju Poljakov. Grof Bulow se tolaži torej s so-mišljenstvom samo dveh zunanjih ministrov, GoIuchowskega in Lambsdorfa, zato se bode zatiranje poljske narodnosti nadaljevalo tudi proti volji vseh slovanskih narodov. Književnost I Razgled po sveta. i Slovenski vlsokošolcl v Gradcu so imeli I 11. t, m. shod, na katerem so sklenili izročiti rektorju spomenico, s katero zahtevajo, da se na graškem in na dunajskem vseučilišču uvedejo slovenska predavanja. Zajedno so pozvali slovenske državne poslance, naj v tem smislu in-terpelirajo vlado. 12. t. m. je to spomenico in te sklepe izročila posebna deputacija rektorju. Rektor je govoril sarkastično in grozil s posledicami. Imenoval je zahtevo provokacijo. Deputacija je energično protestirala zoper grožnje in zoper trditev, da je tirjatev naših pravic provokacija, Dijaštvo je popolnoma Quo Vadlsf - Ta veliki Sienkio\vičov roman izide v »Goriški tiskarni* A, Gabršček za novo leto. Obsega nad 40 tiskanih pol. Gena 3 krone, po pošti SO vin. več. — Življenje prvih kristijanov in njih muke pod okrutnim Neronom je pisatelj naslikal tako živo, da čitatelj sledi pripoved >. ,u z največjo napetostjo do konca. — T man je jako pripraven za novoletna darila. »Knjižnica za mladino*. — Urejuje Engelbert Gangl, izdaja »Goriške tiskarna* A. Gabršček v Gorici. —Snopič 25, Prodajna cena 1 krona. Pred novim letom izide ta nova knjiga | za našo mladino. Obsežna bo 14 tiskanih t pol na lepem papirju in bo trdno vezana. Vsebina: i. Pesmi Marice Strnadove (tri). — 2. Kratke povesti. Poljski spisala Te-reza Jadvviga. (Vseh je 25). —3. Pesmi Frana Žgurja (osem). — 4. Črtice. Češki spisala E. Krasnohorska*. — 5, Pesmi Engel-berta Gangla (šestnajst). — 6. Črtice iz življenja cesarja Jožefa II. (vseh je 42). To jako bogato, zanimivo, poučno berilo je izbrano za mladino do — desetega leta. Knjiga je jako primerna'za — novoletno darilo. Cena posamičnim iztisom po 1 krono je tako nizka, da si ne moremo misliti niže. Podobne knjige celo večjih narodov so veliko draže. Ako bo vsaj 800 naročnikov, bo izhajala ta naša »K. za m.* štirikrat na leto za samih 1 gld. 60 kr.. da bo stala tako vsaka knjiga le 40 kr. Prosimo vse gg. učitelje, da naroče za vsako šolo vsaj toliko iztisov, kolikor je razredov. Pa tudi med stariši naj pridobivajo naročnikov. — Ako založnik tudi v tej obliki ne bo mogel nadaljevati, ne vemo, ali pridemo še kdaj do take »K. za m/, ki nam bo v čast ter bo skrbela za dovoljno množico mladini primernih knjijr Vabilo na izvanredni občni zbor JrievsliMBrtne rcijstrflvane zadruge" z neomejenim jamstven v Gorici kateri bode V petek, dne 27. decembra 1901. ob 6. uri zVečer y zadružnih prostorih v Semeniškl ulici št. 1. -----—*»»««*------- Dnovnl rod: Prememba pravil. Ker za petek dne* 13. decembra 1901. sklicani izvanredni občni zbor -ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe, sklepal bode glasom § 21. društvenih pravil drugi občni pravoveljavno ne glede" na število -prisotnih zadružnikov. Ravnateljstvo, Mlin v Dornhergu. Uljudno naznanjamo slav. občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Dornbergu, ki je z vsem preskrbljen tako, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. ~-Prodajali boderao raznovrstno moko, žito in tolčeno čreslo po primerni ceni. Pri mlinu so potrebni hlevi za živino, ki dovaža žito v mlin. Svojim rojakom ne glede strankarstva se toplo priporočamo Golja & Budim. Fran Čufer & Bajt (prej Fran Cufer), krojaška mojstra h Gonci, ulica S*. Antona šte?. 7 (vhišigosp. KopaCa, svočarja). Priporočata svojim rojakom v meslu in na deželi svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih krojih za vsak letni čas po jako zmernih cenah. — V zalogi i mata hnveloke priprostega in finega izdelka. Postrežba točna, cene zmerne. jLeta 1881. y Sorid ustanovljena tardka i (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, ? iščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. CristoMetti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Amona Padovanskega. Zdravilna nioS teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavijanje, Se se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Vkrspe po- (Varstrena znamka). kVOrjeti Želodee storč, da zgine v kratkem easu omotica in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Gena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CMstofoletti v Gorici. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 j„ priporoča pristna bel« in Črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na tlom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogeiske monarhije v sodih od fi6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zm«rit« Postorita polten«. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvo^l razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarn« ur ter lar*% al*tnlne| ¦Mt (Češko). Dobra ara Rem. iz niklja fl. 3-75 J srebrna tura Ram. fl. 5*80; srebrnaf verižica fl. 1 20; budilmk iz nikb>| fl. im. Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče primalnibl pisani. - Iluatrovan cenik zastoBJl_______ Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo N» lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tmnn umik Mmfoib pripre* JOS. UTNDYŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Viaohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In Solsfcih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoča-jočib spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogu Ceniki, proračuni in načrti za r.opoln« telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —* Poprave izvršuje po najnl^ih cenah. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšamo sredstvo za kožo, lase in zobe! Najneeistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina*. •Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno anglešl-o milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte ua obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosa itd. »Feeolin« je najbojjše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—-. Poštnina pri 1 komada 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošuja glavna zaloga M. Fsiffi, Dunaj, VH., Mariahilferstrasse 38,1. Važno za premožne trgovce! V nekem deželnem mestu Štajerskega se oddš v najem stara, dobro vpeljana trgovina na debelo z drognanri, raznim materijalom in barvami, združena z malimi obrtnijami te stroke ter s starimi in stalnimi odjemalci cele države. — Zahteva se kapitala približno 20—25000 gld. — Ponudbe pod šifro »gotov obstanekc 2000 na upravništvo »Soče«. Manje nepreklicno 16. januvarja 1902. Loterija za gerto zalla glavni dobitek 60.000 kron v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: G. GirnUSI, V. A. Jona, Michelstadter & Comp. In A. Pincherlo v Gorici. Gostilna „Alla citta ili Gorizia" v Gosposki ulici št 19. toči izvrstna bala In črna vina vsah vrat kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani ^ Fric Šimenc. registmana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. -----------mm------------ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4Vt % • Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo Članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vt%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštno-hran. račun št 837.315. Ali ste gluh ? Vsaka gluhota ali nagluha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. PreiSČe in sporo "i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje uSes (Internationale Ohrenhefl-anstatt), 596 La Salle A ve., Chfcago, 111. IDO de 300 gld. mesečne lahko zaBlužfjo osebe vpeh stanov in v v«eh krajih s prodajo z /f.onito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvvlg Oitorreloher, VIII Deutsche gasse 8 Badapest. Seidel & Naumannov pisalni stroj „ IDE Al/ 'j&y Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjai-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-eeptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: M. Scliott 4 Doimi Dunaj 111.3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. • Jaz Ana Csillag • Gospa Ana Gsillag! Prosim, da takoj pošljete Sest lončkov Vašega presknSenega mazila za raščo las na naslov; Gospa grofica Cavriani - Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag; gospa Ana Gsillag! Izvolite mi kretom pošte poslali s povsecjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za raščo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Gsillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte posnete en lonček Vaše izvrstne pomade, Ludv. vit pl. Ljebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček. Grof Srečka Conrev, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L Schweng pl. Reinrforf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Gsillag! D naj. Od Vas poslana mi Csiiiagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem dopostaia en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kiipasd. Blag. gospa Ana Gsillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Gtrardi pl. Ebenstefn, Trient. Blag. go?pa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenc« gospe pl. Sz6gyeni-Marich prosim, da mi pošljete en lonSek Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Gieaa, komorna gospa Njene ekselence. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley -lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje satnoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka t gld. 2 gld., 3 gld , 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s pošt** .7 povzetjem po vsem »vetu in ipvarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj I., Sttilergasse S. Blag. gospa Ana Gsillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Motternih, Grad Rubein p Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillovega mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hoheniohe roj. kneg. Solm. Blag gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasna pomade pošljete Še en lonček. Mejnigrof A. Paliavicini, Abanj Szenvre. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno poši^atev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cbthen, (Anhall). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi p> poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baaelli, Enn«, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno prosim da mi kretom pošte pošljete dv* lončka. Vas lepo pozdtavlja Antonija We!onter, Gorica. Bekonj-Sz. Saszlč. Gospa Ana Csillag! Postite mi po poštnem ppvzetju dva lonika Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi. Grofica pl. VVurmbrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulu-e 6. 3 lončke pomade po 2 gld za t hranjenje lasij, k tera je izkazala dobre \ spelie. Spoštovanjem Irma Pietzl, komorna gospe Njen. ekseltrco,