Proletarci vseh zemlja, združite sel
Poštnina plačana v gotovini.
Sl
jlMflfMOS T
JD JD j3J3J3
1MU
p,o.
r  	  hi
Ljubljana, 31./Vlil. 1922. — 11.35.
Emil D. Stefanovič
lastnik in odgovorni urednik.
Delavsko časopisje je važno orožje v razrednem boju!
Zato je dolžnost vsakega sodru-ga, da časopis širi, ga naroči in — plača!
Zbirajte nove naročnike!
Nabirajte za tiskovni sklad!
Širite »Delavske Novice«!
»Delavske Novice", Ljubljana, Turjaški trg 2.
»DELAVSKE NOVICE«:
posamezna številka stane	3 K
za SHS mesečna naročnina	12 K
za inozemstvo meseč, naroč. 20 K Za Ameriko letna naročnina 2 Dol.
Vsled povišanih poštnih stroškov smo morali list za inozemstvo podražiti.	Upravništvo.
POZIV!
Sodrugi in sodružice!
»Delavske Novice« so bile takoj od začetka vezane samo na točno plačevanje svojih naročnikov. S temi prejemki smo tudi izplačevali stroške tiskarne itd.
Ali v zadnjih mesecih je bilo plačevanje netočno in zato smo prisiljeni, da izhajamo toliko časa samo na dveh straneh, dokler dolg, ki sicer ni tako velik, ne poravnamo.
Prosimo sodruge, da takoj poravnajo svoj dolg, da zamoremo zopet redno izhajati.
Zbirajte za tiskovni sklad in prirejajte v ta namen prireditve, da bodo »Delavske Novice« vršile borbo proti kapitalistu naprej.
Razposlali smo vsem dolžnikom poštne čeke, kjer je natančno upisana vsota, ki nam jo dolgujejo ter pričakujemo, da bodo v najkrajšem času svoj dolg poravnali.
Upravništvo.
Rudarska stavka — končana z velikim vspehom.
Šestmesečni mezdni boj rudarjev, ki so morali, ker so merodajni faktorji hodili okoli njihovih zahtev, kakor mačka okoli vrele kaše, poseči po skrajnem sredstvu po stavki — je končan z velikim uspehom. Pridobljena je zopet 8. točka, ki je bila pri jamarskih pogajanjih, ko delavstvo ni imelo svoje razredne organizacije, odpravljena. Priznan je rudarjem eksistenčni minimum. Osnovne plače so zvišane za 55 odstotkov, a akordne plače za 60 odstotkov. — Ta uspeh moramo tembolj ceniti, ker je rudarska razredna organizacija šele pred kratkim zopet osnovana, ker ni imela na razpolago takorekoč nobenih denarnih sredstev in ker se je celo mezdno gibanje odigralo v času izjemnega zakona o zaščiti države. — Uspeh je pred vsem zasluga »Zveze rud. del.«, ki ima v svojem okrilju ogromno večino rudarjev iti ki je stavila zahteve in igrala v celem gibanju vodilno vlogo. Uspeli je pa tudi v tem, da je rudarski proletariat razumel pomen enotne fronte, ter se združil v boju za svoje Pravice. Nekateri politikastri bi radi kovali iz uspeha svoj politični kapi-tal — toda proletariat jih dobro pozna in pokazal jim bo vrata.
En korak je storjen naprej, toda doseženo še ni vse. Moramo se pripraviti na nove boje. Zato vsi v svojo neodvisno strok, organizacijo v »Zvezo rud. delavcev«.
Živela »Zveza rud. delavcev«.
Živela enotna fronta proletariata v boju za pravice delavstva!
Zmasa rudarjev.
Uspešna taktika enotne fronte pod vodstvom neodvisne strokovne organizacije mora služiti za vzgled vsem strokovnim organizacijam.
Po šestmesečnih pogajanjih je stopilo 9000 rudarjev pri Trboveljski družbi v štrajk; zavihtelo je s po-sljednimi orožjem proti brezmejnemu izkoriščevanju kapitalistov. Štrajk je bil popolen v vseh revirjih premogo-kopne družbe. Niti enega štrajkbre-herja!
Ves proletariat SHS je s pažnjo zasledoval poteze mezdnega gibanja in izjavljal svojo solidarnost z rudarji. Popolni štrajk največjega rudniškega podjetja v SHS je prikoval ne samo pozornost proletarijata SHS, temveč tudi zanimanje širokih potlačenih mas v vasi in v mestih. Razven par bankirjev in industri-jalcev verižnikov in njihovih velika-ških slug, je cela poštena jugoslovanska javnost označevala štrajk rudarjev kot upravičeno sredstvo za zboljšanje bednega njihovega položaja.
Zahvaljujoč se dobremu vodstvu pod okriljem neodvisne rudarske strokovne organizacije »Zveze Rudarskih Delavcev« in kompaktni solidarnosti rudarjev ter moralni in materielni podpori ostalega delavstva, je mezdno gibanje rudarjev za-vršeno z uspehom.
Temeljne plače so povečane za približno 55 odstotkov. Akordni dohodki za 60 odstotkov. To znaša skupaj na mesec okolo pet miijonov kron priboljška.
No tekom teh šest mesecev se je val draginje tako vzdignil, da je zgornje povišanje komaj dohitelo velikansko draginjo.
Navzlic zahtevi za zvišanjem družinskih draginjskih doklad, družba o kakemi zvišanju ni hotela ničesar vedeti. Družbo je v tem enoglasno podpirala Zveza industrijcev in indirektno zastopniki oblasti.
Najvažnejša pridobitev pa je regulacija mezd in dnin vsakih 8 tednov. One se povišujejo, če se draginja zviša nad 5 odstotkov. »Zveza Rudarskih Delavcev« je na ta način zopet priborila 8. točko, priborjeno s predlanskim štrajkom, ki so jo leh-komiselno izdali pri januarskih pogajanjih.
Mezdno gibanje v akutni fazi je končano, ali se ono nadaljuje, ker draginja venomer raste in čez osem tednov bo potrebno zopet povišati v sorazmerju z naraslo draginjo mezde in dnine.
Na to povišanje pa bo družba pristala samo tedaj, če bo »Zveza Rudarskih Delavcev« močna in e-notna. Zato sodrugi rudarji:
Vsi do zadnjega v »Zvezo Rudarskih Delavcev«. Ona vam je priborila miljonske priboljške — te si
boste ohranili in nove priborili samo če se še močneje oklenete svoje »Zveze Rudarskih Delavcev«.
—o—
Predlanski tritedenski in letošnji tedenski štrajk in celokupno mezdno gibanje se je vršilo v znamenju enotne fronte proletariata pod vodstvom »Zveze Rudarskih Delavcev«. Ta dva največja gibanja v Jugoslaviji zadnjih dveh let sta pokazali tudi največji materialni in moralni uspeh. Ona dva jasno kažeta pot proletarske upešne borbe: pod vodstvom razredno zavednih, neodvisnih strokovnih organizacij v enotni bojni fronti proletarcev vseh političnih na-ziranj je zmaga proletariata neizogibna.
Brez neodvisne strokovne platforme in enotne fronte bo buržuazija brezobzirno nadaljevala svojo kruto ofenzivo. To ne gre v glavo pisunom okoli »Napreja«, ki komaj dan po zmagovitem enotnem nastopu izjavlja, da oni niso za skupno delovanje. Agentom reakcije okoli »Napreja« je že drugi dan žal, da so njihovi od njih zavedeni pristaši rudarji, ki pa v vsakem oziru stojijo visoko nad vodstvom svoje stranke, skromno sodelovali v boju zoper lakoto, ki jih davi. Ali te gospode lakota rudarjev malo briga, oni so zadovoljni, da zaščitijo svoje domišljave ambicijozne lačne želodce na račun lačnih proletarcev.
Ti gospodje so mnogo nevarnejši proletariatu kot »Samostojna Unija«, ki odkrito zastopa interese demokratov in podjetnikov, dočim Berno-tovci pod krinko socializma in inter-nacionalizma zai državna imetja in državne službe varajo proletariat in delajo neslogo, samo da ne bi krahi-rale njih bedne, domišljave, ambicijozne puhle glave.
Delajo se revolucionarce in kličejo »na korajžo«, kakor vaški strahopetec ob času, ko ve da ga nikdo ne bo čul.
Ali razredno zavedne rudarje ne bo premotilo njihovo bedno javkanje in njihova revolucionarna fraza.
Rudarji Vas gospode »Naprejev-ce« ne poznamo samo po besedah, temveč tudi po dejanjih. V trehlet-nih bojih, je vedno bila vaša uloga padati odkrito in prikrito za hrbet poštenim proletarcem. Od pomenkov z družbo in skupnih voženj, besed »socialističnega« ministra, »delat pojte smrkavci« denunciacij, ovadu-štva, terorja in nasilstva, ogromnega strahopetstva in podlega izdajalstva vsakega in vsega kar se je pošteno borilo za rudarske in proletarske pravice ter svobodo in napredek — rudarji ne bodo nikdar pozabili.
Enotna fronta proletariata je nujna zahteva današnje situacije. Kdor je proti njej, je najemnik današnje reakcije. Proletariat bo ustvaril to enotno fronto tudi preko glav teh in vsakih drugih najemnikov in slug belega terorja.
—o—
Mezdno gibanje rudarjev.
Dne 25. t. m. do 27. t. trt. do pol
2.	ure ponoči so trajala pogajanja glede mezdnih rudarskih delavcev trb. premogokopne družbe pod pred-
sedstvom pokrajinskega namestnika Hribarja. Pri pogajanjih so bile zastopane vse organizacije po svojih delegatih in kot pooblaščenec vseh je funkcioniral s. E. Stefanovič.
Pogajanja so v začetku potekala mirno. Ali ko se je ugotovil eksistenčni minimum in so prišle v debato družinska doklada in tržne cene se je debata jako zaostrila, ker se je postavila trb. družba in z njo tudi vlada na stališče, da se družinske doklade ne smejo povišati, temveč, da je v državnem smislu, da se družinske doklade odpravijo. Vsi protesti in razlaganje od strani s. Stefanoviča, da so ravno družinske doklade velikanske važnosti v teh gospodarsko še neurejenih razmerah, niso pomagali nič; od koga naj živijo številne žene in otroci, ali ni v državnem interesu, da se skrbi tudi za otroke, od katerih ima ravno država največji dobiček? Nastala so ostra prerekanja in burni prizori. Pretilo se je s silo, namigovalo z aretacijami, vojaštvom itd. Delavski zastopniki so sicer protestirali, da nimajo z obema aretiranima omladincema, pri katerih so baje našli pisma kompromi-tirajoče vsebine, ničesar za opraviti, ali teror se je le še poostril.
Pod tem pritiskom so organizar cije bile prisiljene sprejeti posredovalni predlog vlade, da se družinske doklade ne povečajo in da se svota, za katero se bi imele te povečati všteje delno v minimalne plače.
S. Stefanovič je proti temu vložil odločen protest, da on take pogodbe ne podpiše, kjer se ne skrbi tudi za družine, prepušča pa organizacijam, ki stoje pod pritiskom terorja prosto voljo.
Organizacije upoštevajoč reakci-jonarne prilike, v katerih se nahaja delavstvo in svojo nalogo, da imajo tudi v naprej veliko dolžnost skrbeti in ščititi trpinčeni proletarijat so končno podpisale sledečo pogodbo:
1. Kategorije delavstva ostanejo iste, kot je to določeno od komisije z dne 19. januarja 1921.
Od 28. avgusta 1922 naprej veljajo sledeče minimalne mezde:
Kategorija a) 92 kron;
kategorija b) 83 kron;
kategorija c) 70 kron;
kategorija d) 57 kron;
2. Nadalje ostanejo v veljavi: Osebna draginjska doklada 27 kron na storjeni šilit, nabavni prispevki za delavstvo in družinske člane v dosedanji višini in dosedaj veljavne rodbinske draginjske doklade. Istotako stanarine. v
3. Od 28. t. m. naprej se povišajo event. obstoječe višje stalne plače, v istem razmerju, kakor so se povišale minimalne plače. Pred 29. julijem obstoječi akordi se povišajo za nadalj-nih 30 odstotkov (skupaj s poviškom od 29. julija 60 odstotkov).
4. Pred potekom vsakih dveh. računskih period (a štiri tedne) pokliče rudarsko glavarstvo v Ljubljani pravočasno zastopnike delavstva in družbe V svrho določitve novjh minimalnih mezd na podlagi priložene tabele, ki tvori bistveni del pogodbe. Za toliko, kolikor se cene zivljenskih potrebščin zvišajo, oziroma znižajo.
Če se potrebščine ne zvišajo ali ne znižajo za manj kot 5 odstotkov,
Stran 2.
»DELAVSKE NOVICE" dne 31. avgusta 1922.
35. štev.
ostanejo minimalne mezde nespremenjene.
Za podlago za določanje cen naj služi: a) pri živilih povprečna cena rudniškega konzuma v Trbovljah in splošnega konsumnega društva v Posavju; b) pri manutakturnih potrebščinah povprečna cena, katero določita dva od rudarskega glavarstva po prostem preudarku zaslišana izvedenca.
5.	V kolikor s to pogodbo niso spremenjena določila komisije za določitev mezd od dne 19. januarja 1921, ostanejo še nadalje nespremenjena v veljavi.
Podpisani: zastopniki vlade, delavstva in trb. družbe.
V	zapisniku se je tudi zasiguralo, da imajo rudarski delavci, ki so se selili na kmete 8 dni časa, da pridejo na delo nazaj in da se vsled stavke ne bo nikomur nič zgodilo.
Ako mi to pogodbo resno razmo-trivamo, moramo reči, da smo dosegli precej — a ne še vsega.
Dobro v pogodbi je to, da se je zasigural eksistenčni minimum, ki sicer ni najboljši ali je le podana podlaga za njegovo izkoriščanje. Velikanska pridobitev pa je to, da se je pridobila nazaj potoni 4 točke izboljšana 8 točka, katero so pri januarskih pogajanjih odpravili. Ta točka zasi-gurava, da se bodo plače vsaki drugi mesec draginji sorazmerno regulirale, da torej ne bo potrebno novih pogajanj. To je velika pridobitev tega mezdnega boja.
Slaba stran pogodbe pa je to, da se niso povečale družinske doklade.
Nastane sedaj vprašanje, ali je organizacija storila prav, da je podpisala pogodbo! Ako premislimo, da je pretila opasnost, da nastane teror in da se povrhu organizacija razpusti, moramo reči, organizacija je pravilno ravnala, kajti ako bi organizacija pogodbe ne podpisala, bi bila najbrž razpuščena in povrhu bi sledil diktat vlade, ki bi mezd gotovo ne izboljšal.
Organizacija je ravnala pravilno, ker njena naloga je trajno ščititi delavstvo.
Dolžnost proletariata pa je, svojo organizacijo podpirati, da bo v ponovnem boju dosegla še večjo zmago. Boj proletariata proti kapitalistu ni momentanega značaja, temveč mora trajati tako dolgo, da bode kapitalistični družabni red nadomeščen z boljšim, socialističnim.
Treba bo še vstrajnostl in odločnosti.
Spregovoriti moramo še par besedi o enotni fronti.
»Zveza rudarskih delavcev«, ki ima v svojem okrilju pretežno večino rudarjev je pokazala v tem boju poštenost napram drugim, malim organizacijam; priznati moramo tudi, da so ostale organizacije skušale se zadržati pravilno. Pribiti pa moramo to, da hočeta »Naprej« in »Jugoslavija« po sklenjeni pogodbi pasti nam za vrat in vleči svoj politični profit.
Mi se moramo takim otročjim poskusom le smejati, ker proletariat pozna tiste, ki so sprejemali domove in premoženje delavstva iz policijskih rok in tiste tiče, ki so glasovali za zakon o zaščiti države, gre se jim le za njihov strankarski profit, ne pa za trpinčeno delavstvo.
Uspeh šestmesečnega mezdnega gibanja, v katerem je konečno, vsled malomarnosti poklicanih faktorjev, odločilo skrajno sredstvo — stavka, je uspeh enotne fronte proletariata. Vedno smo to povdarjali in zanjo agitirali in nasprotovali so ravno tisti gospodje, ki imajo pri »Napreju« glavno besedo. Proletariat je to enotno fronto stvoril v boju, brez in proti volji teh gospodov, ki bi sedaj radi kovali kapital za svoje politične namene. Toda proletariat ve, da je uspeh posledica njegove organizacije, njegove požrtvovalnosti in njegove edinosti.
Ce hočete zasigurati uspehe tega mezdnega gibanja, 55—60 % zvišanje osnovnih mezd, priznanje eksistenčnega minimuma ter predvsem zopet pridobljeno 8. točko, se morate še bolj okleniti svoje organizacije in delovati za njen razmah, ter
le potem bodete v stanu doseči še to, kar zaenkrat nismo mogli doseči.
Živela enotna fronta proletariata.
Živela Neodvisna »Zveza rud. de lavcev!«
—o—
Rudarska armada.
(Ob priliki stavke.)
Stavka, ki je spontano izbruhnila se je v najkrajšem času spremenila v redno disciplinirano rudarsko armado.
Cela jugoslovanska javnost se je čudila nad redom in prostovoljno disciplino, ki so jo držali rudarji za časa stavke.
Parol, ki so bile izdane se je držalo dobesedno.
Ni bilo podtikanja po revirjih, ni bilo stavkokazov, ni bilo tatvin na kmetih, ni se popilo niti kaplje alkohola, ni bilo konflikta niti z oblastmi niti z krščanskim in kmečkim prebivalstvom. Patrule rudarjev, ki so pazile na red niso imele prilike v nobenem slučaju intervenirati.
Rudar se je pokazal v svoji borbi za velikega borca za svoje pravice.
Zmaga ki se je dosegla, je zasluga te disciplinirane rudarske armade in ta uspeh je dosežen brez vsake žrtve.
Ali pa bi bilo pravilno to armado pošiljati še v ostrejši boj, da bi padale žrtve?
Nepravilno in neodgovorno bi bilo vsako tako početje, ker bi bila sigurna posledica popolna katastrofa teh armad, ker bi posegla državna oblast vmes s silo na eni strani in na drugi strani pa ne bi bil uspeh niti za vinar večji.
Tisti, ki govori, da je bilo potrebno nastopati s skrajnimi sredstvi je slab taktik, ki bi hotel močno disci-pliniranorudarsko armado razbiti in jo tako uničiti za vsak nadaljni boj.
Take ljudi, ki kaj takega trdijo vodi le koristolovstvo, da bi prišli na podlagi zaprtih rudarjev in razbitih organizacij, do svojih strankarskih koristi.
Rudarska armada je izšla iz tega boja osvežena, mogočna in si je pridobila veliko novih izkušenj.
Ona je pripravljena zopet vsaki moment na zakoniti udar proti kapitalistu.
Borba proletarca proti izkoriščevalcu mora trajati toliko časa, dokler ne bo kapitalist popolnoma poražen.
C.
—o—
Razno.
Rudarski shodi.
V	nedeljo so se vršili shodi v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Kočevju pred 6000 rudarji. Poročale so* organizacije o poteku mezdnega gibanja in o sklenjeni pogodbi. Masa je bila prvotno nezadovoljna ali ko se ji je razložilo, kake dobrine in kake slabosti ima pogodba ter ko se je povdarjalo, da je stala v nevarnosti »Zveza rudarskih delavcev« najmogočnejša rudarska organizacija, da jo razpuste, je široka masa izrekla enoglasno zaupnico' »Zvezi rudarskih delavcev« in zaključila, da gre na delo s klici: Živela naša organizacija.
»Napre].«
Zmešane glave, njim na čelu Ber-not pišejo v »Napreju«, da je bilo potrebno radikalnejše nastopati. »Naprej« bi imel apetit da bi »Zvezo rudarskih delavcev« razpustili in da bi zmešani Bernot lahko v kalnem ribaril.	.	,	,	„
Mi Vas poznamo dobro! Kradli ste po Srbiji domove in premoženje pri nas pa ne bo šlo.
Krvi se jim je zahotelo.
Danes ko je rudarska stavka mirna in za ta kratek čas ugodno končana, ne da bi pri tein bila okr-hana proletarska armada piše meščansko časopisje, med katerim je na prvem mestu »Jutro«, da iz velikih pretenj ni nastalo nič. Jasno je to, ker rudarji niso bili v politični borbi temveč v gospodarski in ko so dosegli prvi ugoden uspeh, so šli disci-
plinirano na delo. V tem ravno tiči velikanska moč rudarske armade, da ko je uvidela, da ne more dalje, se je zadovoljila s doseženim uspehom dobro vedoč, da bi pri vsakem na-daljnem koraku razbila svoje organizacije.
Ali meščanskemu časopisju to ne zadostuje, oni so hoteli krvi in razpust organizacij, da bi potem lahko na proletarskih razvalinali uganjali svoje politične orgije.
Ne bojte se gospodje, Stefanovič zna šta radi.
Časopisje meščanskih slojev se za-letuje v Stefanoviča, češ da ni bil sposoben in slabo pripravljen, ravno to neutemeljeno kihanje nevoščljivih ma-lomeščanov dokazuje, da je s. Emil jako trd oreh za meščane. Jasno je, da se sedaj bojijo, da se ne bi njihovi pristaši ločili iz njihovih organizacij, ki do danes še niso pokazali nobenega uspeha.
Progresivni davek. O. »poslanec« Zvonimir Bernot, je dal od svojih bornih dijet (180 Din dnevno) po progre-siji za stavkujoče mizarje 0,75 Din. Stavkujoči so se gospodu poslancu lepo zahvalili, priznali njegovo dobro voljo ter mu, ker bi se mu pri njegovih bornih dijetah to ogromno darilo preveč poznalo, vrnili 0,75 Din + 0,75 za obresti = 1,50 Din. Živel progresivni davek in njegov eksekutor!
Zadnji klic obupancev!
Mnogokrat sem se že oglasil v »Del. Novicah« in rotil vladajoče, naj se vendar enkrat spomnijo nižjih uslužbencev, a vse je bilo brezuspešno. Gospoda pri polnih jaslih v Beogradu je ostala trdovratna in je odločna nasprotnica delovnega ljudstva. Zato bo treba poiskati drugih sredstev za izboljšanje našega bednega položaja. Moram pa tudi povedati to bridko resnico, da smo te bede sami krivi, ker stojimo pod uplivom buržujske ideologije in poslušamo svoje tajnike in predsednike, da nam oni diktirajo. Ali tega se pa ne spomnimo, da so oni pohlevni, plačani psi kapitala. Namesto, da bi te ljudi vrgli ven iz svojih organizacij in se združiti v veliko bojno falango z ostalim razredno zavednim proletariatom, molčimo'. A zapomnite si dobro te vrstice, da dokler ne bomo tega storili je vsako naše delo brez uspeha. Zato kličem vsemu sestradanemu uradniškemu proletariatu:
Naj živi razredna bojna organizacija vsega delavnega ljudstva v Jugoslaviji! Dol s kapitalistom! Živela vlada delavcev in kmetov.
Zaveden državni uslužbenec.
Železničarji.
»Neodvisna Strokovna Železničarska Organizacija za Slovenijo« sklicuje na dan 8. septembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne javen shod železničarjev v »Železničarskem domu« (na dvorišču), Turjaški trg št. 2.
Društv. vodstvo »Neodvisno Strokovne Železničarske Organizacije za Slovenijo« naznanja vsem odbornikom, odbornikom kontrole in namestnikom, da se redne seje Društvenega vodstva vrše vsako soboto ob 8. zvečer v društvenih prostorih.
Sodrugi železničarji!
Strokovni tečaji pri »Neodvisni Strokovni Železničarski Organizaciji za Slovenijo« se glasom sklepa Društvenega vodstva te organizacije začnejo začetkom septembra t. 1., in sicer vsak pondeljek in sredo od pol 8. do 9. ure zvečer v prostorih »Železničarskega Doma«, Turjaški trg št. 2.
Prva ura je 4. septembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer.
Sodrugi, ki Vam je mar strokovna izobrazba, pridite točno in zanesljivo!
Železničarski koledar izda za leto 1923 »Neodvisna Strokovna Železničarska Organizacija za Slovenijo« v obliki dosedanjih železničarskih koledarjev, a z bogatejšo vsebino. Koledar izide koncem novembra t. 1. Kdor ga želi, naj se
že sedaj takoj zanj prijavi.
Zrecu tiskam« v L)obl)anl.
Kje je 15 milijonov?
Znano je, da je začela bolniška blagajna itd. graditi palačo na Miklošičevi cesti, katera je bila od centrale v Zagrebu zaustavljena. Za to palačo se je porabil fond rudarjev penzionistov v znesku 15 milijonov. Ta fond se je nabral na ta način, ker se ni izplačalo rudarjem penzionistom 2 milijona mesečno, kakor je to določeno, temveč samo 600 tisoč kron.
Na ta način so rudarji penzionisti ne samo globoko prikrajšani, temveč postoji opasnost, da fond, ki je zazidan v hišo, sploh izgubijo.
Za tako postopanje odgovarja gospod Ribnikar kot načelnik oddelka za socialno skrbstvo.
Zahtevamo, da nam gospod Ribnikar pojasni po /čigavi naredbi se je vtaknil ta denar v zgradbo te palače in kake korake misli poduzeti, da dobijo penzionisti, ki imajo mesečno beraških 30 kron ta denar nazaj.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1922.
Stefanovič.
SODRUGI!
Na vseh občinskih uradih so razpoloženi volilni imeniki. Poglejte, če ste vpisani. Za občinsko volilno pravico je treba le polletno bivanje v občini. Pazite tudi, da niso neupravičenci vne-šeni v imenike. Povsod takoj na delo!
SODRUGI!
Čitajte znanstveno socijalistično literaturo. Pri našem upravništvu lahko naročite:
Engels: Razvoj socijalizma (v slovenskem jeziku, 5 Din brez poštnine). Knjižnico M. S. D. v Beogradu (v cirilici):
Zv. 2. Minimalna mezda ali plača ročnega in duševnega delavca (3 Din brez poštnine).
Savreinena radnička biblioteka (v latinici):
Zv. 1. Istorija se ponavlja (2 Din brez poštnine).
Sodrugi segajte po teh knjigah!
Knjige se naročajo pri naši upravi.
Uprava »Del. Novic«, Ljubljana, Turjaški trg št. 2.
Zmaga bo naša.
Vsak človek mora spoznati pravično borbo delavstva za svoj kruh. Zato je tembolj čudno^ da se »Jutro«, demokratično »Jutro« bije ob borna prsa in kriči, da je le njegova pot prava, dasi obenem priznava, da je osamljen v proti-borbi; da želi delavcem vse dobro, obenem pa nanje kliče bajonete in smrt in pogin. Znano je, zakaj to. Vemo, da je dr. Žerjav in njegova grupa zainteresiran pri celi stvari in da bo on, vsaj kolikor bo mogel, skušal izpeljati vse na delavčevo škodo. Vemo da je »Jti-trov« dčnarni vodnik Praprotnik in da mora »Jutro« plesati, kot on žvižga. A kljub vsemu se moramo vprašati: Kaj delavec, boš naredil s takim, ki naganja nate bajonete? Nič drugega, kot maščuj se! In upajmo, da bo kmalu prišel tisti dan, ko bode spoznal sam gospod minister svojo zmoto — pa prepozno! In to maščevanje naj bode: posmeh bankokratom in trdno vztrajanje na Vaših zahtevah! Eno imejte vi pred očmi, da so vsi odvisni od nas, od našega dela in da se morajo prejkosioj udati! Živela solidarnost, živela samozavest rudarjev!	S.	K.
za družinsko hišo.
Parcela na mirnem In lepem kraju. Natančnejše se Izve pri upravništvu x ..Delavskih Novlc“.
Pevsko društvo »Cankar« Ljubljana priredi veliko ljudsko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 3. septembra 1922
na vrtu g. Mirko Gradišeka v Zalogu. V slučaju slabega vremena se preloži na 8. septembra. — Spored: Petje, ples, prosta zabava in drugo. Sodeluje godba na lok. Začetek ob 3. popoldne. — Vstopnina za osebo 3 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gla-sovirja vabi vse prijatelje delavske pesmi k obilni udeležbi odbor.