Letnik VIII. V Gorici, dne 23. avgusta 1900. Številka 35. Pourljiv list zn slovansko ljudstvo na Primorskem. I 'se an vero, dom, cesarja ! Izhaja \Stiki čeli Irk ob |>ii|i. Itokopisi sc m- vračajo. ,\r|'rankovana pisina sc im sprejemajo. Cena /a triu li-ii> (i kron, /a pol leta !( krom1. /.;i manj pi<*11><>/.ni1 i kroni' za trlo Irlo l/.dajalrlj m odgovorni urednik: IVAN BAJT. I isk. ^Narodna tiskarna< v Moriti. N a i'o 0 n i H o in oznanila, sprejema upra vništvo v Gorici, Srnici i ;ka ulica Sl. i). Posamezne Številke se prodajajo v tobakarna.li v Šolski ulici. Nunski uilici in na Korenjskem bregu (Kiva (.orno) Sl. 14 po 1(1 vin. Rokopise sprejema uredništvo v (Sorici, dvoriSče sv. Ililarija Sl. 7 Shod v Vrtojbi. V/, o prod 14. 1111: • v i je dr. Tuma pisal Maražu v Dol. Vrlnjl»i, da lii imel rad shod — a ker ,j<‘ krčmar v ,.Gradu" odpovedal, sprejel ga jo v svoj;* okrilje Maraž ter preskrbel dr. Tumi prostor. Shod je liil napovedan še-le dan poprej ter se vršil v nedeljo I!). I. m. oh 4' popoldne. Zhralo se je iz ladovednosti precej občinstva, prišlo je poleg Dol. Vr-iojbencev ludi več i/. Gor. Vrtojbe, nekaj i/. Št. Petra in i/. Bilj. Na shodu je bil navzoč ludi domači veleč. g. vikar Kd. Šlrekelj*), g. kaplan Jožef Ličan in gosp. kurat Ivan Kojee. Opazili smo ludi nekateri' gg. učitelje iz okolice in nekaj gostov iz Gorice. Shod otvori sklicatelj dr. Tuma, predstavi vladnega komisarja ler predlaga predsednikom shoda g. i, ocatel-lija, kateri je bil enoglasno izvoljen. Predsednik da besedo dr. Tumi. Govoril je o osnovi konstitueijonalne države ter o stanju naše avstrijske politike: bije se boj mej Nemci in Slovani. Poročal je dalje o političnem položaju go-riške dežele: faktični gospodarji v deželi so Italijani. Opomogli bi se lahko Slovenci, ko id imeli več poslancev, zato je treba I r g o v c e p odpirali iu množiti, da si ti priborijo več poslancev. — Zavzeli smo se, ko je dr. Tuma izjavil, da morda v celem okraju ni najti pravega, spretnega trgovca, češ, kakor „poeta nascilur”, tako se tudi trgovec še le rodi. (Kaj so vsi drugi trgovci kra- *) Zadnja »Soča« pravi o gosji, vikarju Štreklju, »da "a je povabil sam g. dr. Tuma, da zna ločili vero od politike, da ne zlorablja cerkve in lete za druge namene, da je pravi duhovnik, in da se je dostojno udeležil shoda, lir kakor drugi duhovniki'«. Ali sr jr smejal gosp. vikar Šlrrkrlj Irm besedam! I.rt potolažiti* sr gospodje okolu »Soče«! (i. vikar Šlrrkrlj vas ravno tako obsoja, kakor drugi duhovniki! Pozna vas dobro in obžaluje, da hodite drla! sramoto Vrtojbi z liberalnimi zmotami. Na njr ovo povabilo sla sr shoda udeležila g. kaplan Ličan in gosp. kurat ttojec. Črtice iz življenja našega presveti, cesarja Franca Jožefa I. (O priliki Njegove 70-lHiiico). 1. Presvetli cesar se je vedno ležko odločil, ko so mu predložili ktero smrtno obsodbo, da jo podpiše Pripoveduje se, da je visoki vladar nekega dne dolgo, dolgo se pomišljal, ko mu je bilo podpisali neko smrtno obsodbo. Komaj je zvršil prvo črto svojega podpisa, kar kane svitla solza iz. cesarjevega očesu na papir in premagan od žalosti poda presvetli vladar dokument v roke svojemu tajniku rekoč: „Solze vsako krivdo zbrišejo! Te obsodbe ne morem podpisati. Tu poglejte, moje ime je od solze zbrisano, pisava nima nobene inoči. ..Temu obsojencu darujem življenje4’! II. Kmalu, ko je cesar nastopil vladanje, je nekoč bolel obiskali bolnišnico za kolerozne. Na poli je imel spremljevalca, ki je bil oče mnogoštevilnih otrok, (lesar je tega gospoda skušal pregovorili, da in' hi šel v bolnišnici), da bi ne dobil nalezljive bolezni, in bi uc morebiti smrt ugrabila otrokom potrebnega očela. • iospod jo pa začel ugovarjali, kako da on, cesar, oče I oliko milijonov, sc ne boji niti kužne bolezni, niti smrti ! A mar ji V Op. slav.) Govornik jo predel na lo na zadruge ler je izrekel načelo, da se zadruga nima Jmvili z razpečavanjem pridelkov, da se ne dela konkurence trgovcem. (Kaj pa dr. Tumova ..čevljarska zadruga?" i Ni mu dišalo sodelovanje duhovnikov pri raznih zadružnih napravah. — Tu so se slišali iz občinstva klici: ,.Cast duhovniku, ki se žrlvuje!” Dregnil ji1 na lahno govornik v krojaško zadrugo, češ, da bi morali v njej bili sami krojači! Nadaljna točka govora je bila Vi- pavska že I <* z n i ca. Da se je železnica zavlekla — meni dr. Tuma ni krivda ne njegova, ne kakega drugega poslanca, ampak krivda države. Skozi Vrtojbo in Bilje pa ne leče železnica po njegovem prizadevanju, ker se je potegoval za Ajdovščino. (Lop poklon Vrloj-bencem!) — Govor je; zaključil z raz- pravo o pobiranju užitni ne. Do sedaj je zasebnik imel slvar v zakupu. Sedaj hoče stvar dežela prevzeli. Dr. Tuma temu ni nasproten, a zahteva poprej natančni račun, ali se izplača ta način ali ne. iV vseh deželah se je do sedaj i/,plačal, čemu odlaganje.) (Ju sam pa je za krčmarske zadruge'1. Težko so ljudje poslušali ta 2 uri dolgi in zato precej dolgočasni govor. Mej prostim ljudstvom se ni kazalo posebnega zanimanja. Mnogo smo jih videli odhajali, češ: „jaz sem šluf!” Drugi so kar lam v ozadju svoje pogovore imeli. Več kmetov smo slišali odhajaje mrmrati: „n i nič za nas, govori le za h o-t ega rje in oštirje!-1 — Po dr. Tumovem govoru je prosil za par besedij Št. Pelerski kaplan Josip Ličan. Zavrnil je trditev, da se zadruge poslavljajo trgovcem v konkurenco. Snujejo se le proti izkoriščanju od slani velikega židovskega kapitala, prot i kateremu se morala zadruga in trgovec skupno boriti. „liospodarska Zveza" v Ljubljani ima zalo v svojem okrilju ne le zadruge, ampak Ludi trgovce! Zadruga je ludi nekak regulator cen in preprečuje nevarne spe- cesar odvrne : ...laz sem deželni oče za zdrave in bolne: spodobi se torej, da obiščem ludi bolnike. Ako bi Vaši otroci bili v bolnišnici, bi je Vi gotovo tudi obiskali.” III. O priliki, ko je cesar bival v Lombardiji I. I8f>(‘>, se pripoveduje sledeči dogodek : Za rudi žalostnih homalij I. I848 W je nek major c. k. mornarnice, imenom Tura, zgubil svojo penzijo z gld. SIM) — iu živel v veliki, a neznani revščini. Naposled je imel ta major priliko nekega dne, da je cesarju vročil neko prošnjo, ktero je vladar prijazno sprejel Prečitavši prošnjo namigne cesar majorju. da naj pride k njemu v avdijenco, naslednjega dne. A major omeni, da ne upa, ali ga pripuste k avdijenei, ali ne. ,.No, dobro,” nadaljuje cesar in si sleče eno rokavico, „to rokavico uzemile in mi jo jutri v moje stanovanje prinesite. To Vam bodi za znamenje iu s tem dospele celo v moj kabinet !" Druzega dne se prikaže vojaški dostojanstvenik s cesarjevo rokavico in takoj so ga k cesarju pripustili. IV. Dne S. grudna ls.’>8 je bilo, ko |e nek duhovnik v „Praterjtr na Dunaju nesel nekemu bolniku Najsvetejši sak ra-inent. Ona cesta je vedno zelo oživljena, luilacije od strani Židov. S tem, da zadruga kmetu p unaga, je pomngano tudi trgovcu. Kjer je večje blagostanje mej kmetskim ljudstvom, tam so tudi večje trgovine. 11 koncu je izrekel še te besede: ,.Shod je ,.Soča” napovedala kot shod liberalne stranke, na shodu je bil glavni govornik dr. Tuma, vodja liberalne stranke — tiste stranke, ki v svojih glasilih v ..Soči" iu ,.Primorcu” (Klici: Živio „Soča!” Še več pa: Živio ..Primorski list11, ..Gregorčič1'!! udarja ostudno po duhovščini in proli veri (Klic: Proti veri ne!) Prosim, poveličaviila je krivoverca Ilusa (Klic: .Živio llus”. - (!. kurat Boječ: ,.Sram vas bodi, da se za krivoverca navdušujete!'1), poveličevala odpadnika Smetano, grdi lacerkev kol trinoško, nazadnjaško! (Nemir). Da bi se torej nas vseh skupaj tukaj navzočih ne smatralo za I i h e-r a I c e, i n d a s e n o ho la s h o d proglašal kol shod liberalce v, poživljam navzoče, da se izrečejo za krščansko narodno stranko, ler, da se hočejo pod njeno zastavo boriti za krščansko idejo!’1 — Na to je ogromna večina zborovalcev navdušeno zaklicala: „Živio’1! ,.Živio krščanska idea'1 ! „Živio „Primorski List"! — To je bila edina resolucija na dr. T u m o ve m sli od u, sprejeta z nepopisnim odobravanjem zrelih, razsodnih mož. Čast Vrlojbencem, katere diči taka katoliška zavest! Do drugih resolucij ni prišlo vsled razgrajanja peščice golobradih nahujskanih mladeničev. Pred shodom zbrala sta namreč Maražev sin in mešetar svojo „bando’1, plačala jim piti, da so se tako sramotno obnašali. Shod je vladni komisar zaključil. Zanimiv je odmev po sklepu shoda. Dr. Tuma se je pritoževal, da bi se ga moralo poprej vprašati, kaki) stališče zavzema on v le.u boju, a se mu je odgovorilo, da je lo dovolj jasno iz javnih njegovih glasil. Slišali smo tudi, da je se g. bila je tudi takrat in ko so nekleri se spoštljivo odkrili, se jih je mnogo ne- voljno v stran umikalo, brez pozdrava. A ne! Nek dvorni voz se vstavi in iz njega ne slopi nihče drug nego — sam cesar. Vladar se odkrije, poklekne brez obotavljanja in prejme mašnikov blagoslov. Veliko ljudstva se je pridružilo iu molilo Boga na kolenih a v sredi njih — presvetli cesar — zares vredni naslednik Biidolla Habsburškega. V. I, I8()9 je cesar prihajal z daljnega potovanja po morji zopet v Trst. Badi neprevidnega in drznega kretanja se je nekemu mornarju ponesrečilo, da je revež cepnil v morje. A plaval je brž zopet k ladji in se po stopnicah vspel na ladijo. Cesar Prane Jožef se je skrbno zanimal za mornarja ter prašal, ali seje kaj prehladil, ker je bil ves premočen. „A, to ni nič, Veličanstvo'1, odvrne mornar. „i\li mornarji se za take malenkosti niti ne zmenimo". Toda vsiniljeni vladar se ni dal prej pomirili, dokler ni svojeročno ogrnil mornarja s svojini dragocenim cesarskim plaščem, da bi se mož ne prehladil. VI. • Na dvorni ples na Dunaju h i I je tudi nek poročnik od vozništva iFuhnve-senj povabljen. Mladi, a skromni častnik kurat iz Bilj proti dr. Tumi izrazil: „Ko nas duhovnike rubite v svoje namene, nas vabile, ko ste dosegli, kar sle hoteli, pa z nami pometate! Brez hvale rečem, če se kdo žrtvuje, se duhovnik, če kdo dela za ljudstvo, dela gotovo tudi duhovnik”. Kolovodja liberalne „bande” je klical: „Jaz sem tudi — katoličan, hodim k velikonočni spovedi!” Drugi so mirili: „Kaj se če, eni tako, drugi drugače!” „Besnica je le ena” povdarjal je tam navzoč duhovnik. „Da, pa verske resnice se sp rem i u jaj o“, drznil seje vpričo ljudstva trditi zapisnikar shoda. Ko je bil pozvan, naj pove le eno, katera se je spremenila, ni vedel nobene in ljudstvo se mu je smejalo. Nekdo je še dejal Tumi, katerega so obdajali le nekateri fantalini: „G. doktor! Dajte jim po 2 krajcarja za tobak! Saj vidite, da so vsi možje Vam nasprotni”. Tako je končal Tumov shod, no katerem se ni hotelo od nasprotne strani pokazati ljudstvu barve, da bi mu postal le — vaba za liberalno ;Jt ra n k o. Videli smo v gručah odhajajoče može, ki so izražali svojo nevoljo nad predrznimi fantalini ter dejali: „Naša vera ima le štiri evangelije, li pa bi nam radi vsilili še svoj peli evangelij”. Nekateri zapeljani fantje so dan po shodu govorili: „Ni bilo prav, kar smo včeraj delali, sramujemo se, da smo se tako obnašali — a včeraj smo pili na račun Maražov in Tumov!“ Toliko o tem shodu, na katerem se je pokazalo, da so v Vrtojbi slaba tla za liberalno oblodo, da ostane (Jor. in Dol. Vrtojba na strani krščansko narodne stranke! Živela Dol. in Gor. Vrtojba! Politični pregled. Razpor med Rumunijo in Bolgarijo. Kakor znano deluje v Bolgariji „macedonska zveza” na to, da bi se čim prej osvobodila Macedonija iz turškega je gojil srčno željo, da bi smel zaplesati z neko mlado bogato grofico. Bliža se jej, poprosi jo plesa. A grofica se preširno obrne proč vskliknivši zasmehljivo : „Ne plešem z nobenim od vozništva!” Častnikovo obličje spreleti globoka otožnost, že radi sramote. Tu ga zapazi sam presvetli cesar, se mu približa in praša, kaj da mu je. Poročnik, brez ovinkov odkrije srce svojemu vladarju. Cesarjevo milo obličje hipoma zatemni, potem se pa častniku nasmehlja in veli mu : „Pojte zmenoj !“ Presvetli cesar pelje ubornega častnika k svoji hčeri, nad vojvodinji Mariji Valeriji, jej ga predstavi in jo prosi, da zapleše ž njim. Ko jame cesarjeva hči plesati s častnikom, se ona grofica zelo prestraši, obledi in hipoma zapusti plesišče. VII. Cesar Franc Jožef seje na zunanje postaral. Lasje in brada sta mu snež-nobela, obličje je razorano, a ni pri tem prav nič zgubilo onega prijaznega, milega izraza. Smrt nepozabne cesarice jo cesarjevo vitko, ravno postavo nekoliko upognila. Toda nadloge in težave človeške starosti niso vladarju do dandanes nič še škodile. Nedavno ga je revmatizem posilil, da jo moral bili v postelji leden dni, vendar je ta bolehnost sedaj odnehala. Do takrat ni bil presvetli jarma. To delovanje ji' gotovo vse hvale vredno, ker ni prav, da !>i teptal še v 21. stoletju Turčin krisljana. A našel se je tudi tani nasprotnik blagemu delu Bolgarov. Rumu ni, ki niso samo v sorodu z Italijani, ampak jim po značaju jako podobni, so Bolgarom že dolgo ne-vošljivi. Ker hočejo v svoji nevošljivosti zabraniti raztezanje bolgarskih mej, razglasili so „macedonsko zvezo11 krivo raznih anarhiških atentatov na Rumunskem, in zahtevali, da se društvo razpusti. Bolgarska vlada pa se je temu uprla iu zavrnila sumničenje Rumunov. A Kumuni ne mirujejo. Sedaj hujskajo turškega Sultana proti Bolgariji, h* da bi preprečili politični razvoj Bolgarije. Vojska na Kitajskem. — V preteklem tednu so prišle evropejske čete v Peking, v glavno mesto kitajskega cesarstva. Po hudih bojili so prišli Angleži, Amerikanci, Husi in Japonci v glavno mesto. Italijani in Nemci so ostali namreč pri morju iu se niso udeležili bojev. Pri vratih mesta Peking niso našli mnogo Kitajcev, le ena vrata in sicer ona, ki peljejo do cesarske palače, so bila dobro zastražena. Tu so imeli Japonci celih 12 ur strašen boj, da so mogli v mesto. V mestu je vladala strašna zmešnjava. Evropejski vojaki so osvobodili še žive poslance velesil. A začetno veselje se je kmalu skadilo. Vseh Angležev, Amerikan-cev, Kusov iu Japoncev je komaj deset .tisoč, in to je menda navdušilo Kitajce k novemu boju. Začel je hud boj po ulicah Pekinga, en del mesta je bil v ognju. Skoraj gotovo so Kitajci sami mesto zažgali. Ni še znan konec teh strašnih bojev, ki trajajo že tri dni po ulicah Pekinga. Ce pomislimo, da je v Pekingu in okolici nad 600 tisoč oboroženih Kitajcev, se moramo sedaj bati, ne samo za poslance, ampak tudi za evropejske čete. Busi, ki poznajo bolje kakor mi Kitajsko, 40 že od začetka prerokovali, da ne bodo videli več vojaki, ki gredo v Peking, svoje domovine. Ali se uresniči to prerokovanje ne vemo še, a neverjetno ni. — Husija, ki se bojuje v Mandžuriji na svojo roko, ima že dosti lepih uspehov, tako, da se je začela kitajska vlada ž njo pogajati za mir. A Kitajci zahtevajo od Rusov Mandžurijo, pa skoraj gotovo je ne dobijo nikda>* več. — Hud poraz je zadel Anglijo v kitajski politiki. Hotela je posnemati Rusijo in pridobiti sama zase Šanghai. A ni šlo. Prišle so tje francoske in japonske čele in so zasedle skupno z Angleži mesto. Vojska v južni Afriki. Burski general Devet je srečno ušel zasledovanju angleškega generala Kitschenerja, ki je imel nalogo, da ga zajme. Ves spehan se je vrnil Kitscliener k Bullerju, seveda se znatno manjšim številom vojakov. Angležem huda prede. Celo v okolici Pretorije niso več varni, ker so Buri zasedli mesto Spring, ki je le 20 kilometrov oddaljeno od glavnega taborja Angležev. Zadnja vest govori o groznem porazu Angležev, po katerem se je udalo Burom 4.000 Angležev na milost in nemilost. Ako pojde tako dalje, ho vojska sicer končana v kratkem, a nikakor ne v korist Angležem. Novice. Prihod N, j. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. na Goriško. Goriška dežela st* pripravlja, da bo dostojno slavila 400-letnico združenja s slavno habsburško hišo. Slavnost bo v drugi polovici meseca septembra in bržkone imeli bomo v svoji sredi ljubljenega vladarja Franca Jožefa. Nj. Km. kardinal je izdal zu slučaj Njegovega prihoda na duhovščino sledeči oglas: a) V nedeljo po prihodu naj se obhaja v vseh kuralnih cerkvah slovesna sv. maša s zahvalno pesnijo. Predga budi slavnosti primerna, b) V stolni cerkvi v Gorici bo slovesna sv. maša s zahvalno pesmijo na dan prihoda Nj. Veličanstva (v Njegovi navzočnosti), c) Ob prihodu iu odhodu zvonenje po vseh cerkvah. To velja tudi za duhovnije, ki so blizu železniških postaj. C. kr. namestnik grof (JoPss v Gorici. V torek je prišel v Gorico c. kr. namestnik grof Goess. Ta njegov prihod jo veljal pripravam za vsprejem Nj. Vel. našega cesarja, ki pride baje 18. ali IU. sept. v Gorico. Binnovanje. — Nj. Em. kardinal bo delil sakrament sv. birme: I. sept. \ Fari, 2. sept. v Gradiški, 3. sept. v Hrumi, 4. sept. v Zagradu, sept. v Vi-le.su, ti. sept. v Bomansu, 7. sept. v Versi in Topoljanii, 8. sept. v Campolongu, !>. sept v Ajdu, 10. sept. v Kravlju iu Sv. Vidu, II. sept. v Višku, 12. sept. v Joa-nicu, 13. sept. v Strasoldu in II. sept. v Perleolu. Duhovske vesti. G. gosp. župnik v Št. Petru ob Soči Jožef Peteani pride v Kormin za dekana. Na njegovo mesto pride kot upravitelj č. g. Jožef Parineg-giani, kaplan v Flumičelu. V Flumičel pride za kaplana č. g. Jan. Gratlon, do sedaj kaplan v Ogleju. V Uglej pride za kaplana novomašnik Gvido Russian. --Razpisani sti župniji sv. Ignacija v Gorici in v Št. Petru ob Soči. Prošnje treba vložili do 15. sepl. Provinci,jalom kapucinskega reda je imenovan P. Eduurd. Goriški gvardjan P. Odilo, je imenovan delinitorjem. Viktor grof Attems, sin goriškim Slovencem dobro znane rodovine grofov Attems v Podgori, je izvršil vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu ter je imenovan poročnikom pri 14. dragonskem polku. Premeščen,ja. Voditelj okrajnega sodišča v Kanalu deželnosodni svetnik gosp. Matej Rutarje premeščen k okrožni sodniji v Gorici. Sklep šolskega leta na tnkaj-šnem zavodu gluhonemih. V torek 1 i. t. m. je končalo šolsko leto na tukajšuem zavodu gluhonemih. Dečkov in deklic je bilo v zavodu 8i- in sicer dečkov 40, deklic 34. Zgradita novega poslopja c. kr. okrožnega sodišča v Gorici, dospela ji' sedaj do strehe. V soboto dne IS. t. m. bila je zgradba primerno ozaljšana in delavci so imeli svoj „likof,‘. Iz Trsta. — (K a z n o t e r o s I i.) Mej venci, ki so jih položili na krsto laškemu kralju IJnibertu, bil je tudi venec z napisom: Trst svojemu kralju. — Pri sv. maši ob 70-letnici Njog. Vel. cesarja, je bil magistrat zastopan po županu in ravnatelju Artico, mestni z h o r p a p o e d i n e m svetovalcu Dolencu! Oh pogrebu kralja Umberta se jo mestni zbor polnoštevilno udeležil sv. maše. Omeniti je tudi, da je letos slavnostni obhod na predvečer popolnoma izostal, menda radi žalovanja v kraljevi hiši italijanski. Ljudske šol e v T r s tu. — I/. statistike, katero je izdal magistrat, posnemamo, daje obiskovalo italijanske ljudske šole v mestu I0.73f> učencev. v okolici pa f)4 > učencev. Slovenske ljudske šole v nkolici je obiskovalo 2318 učencev. Ako prištejemo k temu številu še one slov. učence, ki so obiskovali v mestu zasebne ljudske šole. tedaj vidimo, da jt' bila v Trstu iu okolici dobra četr-tinka slov. otrok! — „Kdinost“ noče preklicati neresnico, da smo mi kaj pisali o pogrebu srbsko - pravoslavnega župnika. To se zdi morda visokim gospodom urednikom imenitno! Kako so mičkeni! Plemenit človek je vselej pripravljen preklicati neresnico, zlasti ako je razžaljiva. To bi bili pričakovali zlasti od gospodov okoli „lvli-noslr‘, kateri so voditelji tržaških Slovencev. V torkovi št. 15)0. hoče se „lOilinost*4 sicer ,.v naglici“ izvili i/. klešč, v katere smo jo stisnili. Ne bo nič ! Pravi namreč, da smo mi v šl. 32 replicirali na nek njih dopis, v katerem zagovarjajo one duhovnike, ki so se udeležili pogrebu srbsko-pravoslavnega župnika. Na to odgovarjamo, Iirna. — Pretečeno soboto zjutraj, vzbudil pas je iz spanja glas zvona, ki je naznanjal, da nekje gori. (iorel je neki hlev, oziroma seno in slama, ki je bilo notri spravljeno. Sreča, da so še o pravem času zapazili ogenj, ker lahko In se bil razširil na vse strani ter provzročil ogromno škode. Tako pa se-je posrečilo ljudem, da so ogenj kmalu pogasili. Kakor se splošno sodi, zažgali so najbrž ponočnjaki, ki so se ua hlevu zbirali ter seve »cigarete-- pušili. — Za lastnika naj bo la nesreča, ki jo kolikor | toliko občutljiva, opomin, da bo zanaprej bolj previden, ako misli hlev še v najem dati. Gulili pa smo ob tej priliki pomanjkanje gasilnega orodja. Tako velika občina, kakor je Miren, bi si pa že lahko preskrbela vsaj jedno brizgalnico! 1/, Kobariškega, lo. aVg. — Znano je vsem, da prodaja g. Andrej Kramarjev, ki je vzel v zakup vso modrost, vse delo iu zasluge za narodno blaginjo, kramo svojo po sorodnikih. Tako sta za zadnjo volitve v državni zbor naj hujše udelovala dva sorodnika, ki sta v navadnem življenju, ko ju ne kliče Gab. tromba na politično polje v boj, izdelovalca obutal, ali po domače: črevljarja. Seveda, da sla žalostno pogorela. Je že smola tako hotela! One dni je pa zopet drug sorodnik, ki pa pripada nežnemu spolu ter kupčuje z maslom, prodajal po naših krajih tudi Gal), maslo. Uže veste, gosp. urednik, da imamo tu v mislili Gabršče-kovo knjižuro: »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško. V Gorici 1900.“ — Škodar pa, da je to maslo sila žaltavo! Uboga prodajalka ga je morala razpečavati pol za denar in pol zastonj. Mi bi tega »umotvoru'1, ki smo ga našli pozabljenega v kotičku, niti z besedico ne omenjali; pa g. Gali. ga hvalisa na vse grlo (prav kot pristen žid, ki poštenemu človeku hoče vsilili svojo »poflrobo-1), pišoč v 92. št. „Soče'1 to-le besede: „Ona knjižica o trgov, društvu nema v sebi nič napačnega in pretiranega". Torej tako! Poglejmo! Najbrž misli g. Gab., da je vse slepo, z glavo v mehu. Mi hočemo tukaj samo zavrniti Gab. zadnjo trditev iu pribiti, da ima njegova knji-žura za obrtnike na jeziku med, za duhovnike pa in sv. vero pod istim jezikom led. Smo še pod vtiskom slavnosti prvega Slovenca, nesmrtnega A. M. Slom-šeka, ki nam naroča: ..Škodljivih bukev, zapeljivih knjig iu novin, se varno izogibaj in kakor strupeno zel jih pokon-čavaj.... Peklu služi, kdor jih ne pokonča, kadar bi lahko-*. Odprimo torej knjižuro na strani i!7. in berimo dopis, ponatisnjen iz „SI. Naroda": S Spodnjega Šlajerja 12. novembra. Na dveh straneh in pol tega dopisa najdeš, ljubi bralec, vse psovke, ves strup, vse laži, kar jih je „Slov. N.* skuhal in izbruhal proti konsumnim društvom in proti častiti duhovščini, teh društev začetnici in podpirateljiei. Besede, ki jih najdeš v tem dopisu kot: ..Črna trojica", ali pa: ,.Uboga žrtev v | lem boju hode zopet naš slov. kmet. ki | pa seved.t slepo verjame brezvestnim obljubam k.ipelanov hujskačev, ne vedoč, da bode za svojo zaslepljenost moral konečno plačati z izgubo svojega premo ženja. Kriza koiisumnega društva v Kašlju... (tega društva sploh ni, kakor je ob svojem času dokazal ,.Slovenec11!) Kako dolgo bode našim kapelanov dovoljeno slepili ljudi s tem, da nastopajo v ulogi odrešenika* našega kmeta, radi katere uloge celo svoje duhovniške dolžnosti zanemarjajo, to nam pokaže bo-bočnost... .■* Te besede naj rabijo „Slov. Nar/1 in ..Soči" in njiju zaslepljenim privržencem. Naš kmet pa, ki srne še rabiti svoj domači razum, vidi v duhovnikih namestnike božje ter je spoštuje kol nesebične vodnike h časni in večni blaginji. Še to, ko bi duhovščina hujskala s takimi lažmi stan proli stanu, bi že davno čepela v hladu pod ključem ! — Kdor vidi v duhovnikih same sleparji1, sposobne za vsako lumparijo, se tudi Boga ne boji ter meče od Boga razodete in temeljne nauke sv. vere mej staro šaro. Tako delajo vsi narodno-napredni, torej tudi g. Gab. Saj nosi mej njimi burovž! Odprimo knjižuro na strani 183: »Domača obrt ima svoj pričetek s prvimi znamenji človeške omike. V sv. pismu beremo, da sta si Adam iu Eva naj poprej s figovim drevesom (sic?) pokrila grešno Ido; zunaj raja pa sta bila že malce drugače opravljena, a za ži vije nje ,.v trudu in znoju" sla si morala marsikaj oskrbeli, ker iz ,.raja" nista mogla nič odnesti — evo domačo obrt, ki se je podedovala od rodu do rodu. ..Brezverni-1 učenjaki pripovedujejo o domači obrtniji raznih Ijn Istev iu o premnogih deželah, ki sega mnogo dalje nazaj pred Adamovo dobo..." Buzarona! Ta pa zna! Danvinovo descendenčno podmeno so vže vsi pravi učenjaki in prirodo-slovci — tudi nekatoličani — proglasili za neumnost. Vsak otrok ve iz malega katekizma, da je bilo prvima človekoma ime Adam in Eva, ki sla prva roditelja človeškega rodu. Kdo so torej ti domači obrtniki pred Adamom? Aha, zdaj smo se spomnili! Gospe Katarine t. j. ozko-nose opice (simiae eatarrhinae) so izdelovale gospodarjem svojim bezala za zobe, sebi pa celo cul de Pariš. In z isto predrzno brezobirnostjo bi smeli mi trditi: »Izkopanine, katere je našel pred leti dr. Marchesetti na polju pod Kobaridom, so ogromne pipe, iz katerih so o davnini Gabrščekovi pra-pradedi žgali bogovom svoje žgalne darove, — t. j. po domače: tobak so pili-1. — In res, gosp. Gabršček ima od leju še sedaj vse polno dima v glavi ! Potrjena postava. — Nj. Vel. cesar je potrdil postavo, katero je sklenil v zadnjem zasedanju naš deželni zbor glede ločitve kataslralne občine Prvačine od okrajne občine Dornberg. Prvačina postane sama za se krajna občina. Za drugo železniško zvezo med Trstom in notranjimi deželami. — Finančni minister je dal železniškemu ministerstvu na razpolago potrebnih denarnih sredstev, s katerimi je omogočeno, da se prične z izdelovanjem podrobnih načrtov in sicer na bohinjski progi in pa na progi Gorica-Trst. V treh tednih se prično taka potrebna dela glede predorov med Podbrdom in Bistrico in pa pri Opčinah. I)eputaeija vipavskih županov pri deželnem glavarju. V četrtek 10. t. m. so se podali nekateri vipavski župani kot deputacija k gosp. deželn. glavarju ter ga prosili, da bi deželni odbor zadevo glede uplačila onih 100.000 gl. za Vipavsko železnico čim prej rešil. Gosp. deželni glavar je depulaciji obljubil, da bode vse priskrbel, da se to v najkrajšem času in celo že te dni zgodi. IMMI-letnico krščanstva so na sijajen način praznovali dne 15. t. m. v Ostrogonu na Ogerskem, kjer je bil pred 900 leti po svetniku Aslriku krščen ogerski kralj Štefan. Na slavnosti je bil navzoč nadvojvoda Friderik kot zastopnik cesarjev, dalje ogerski ministerski predsednik Szell iu mnogo drugih ministrov. Na slavnostnem obedu je živo govoril kardinal-primas Vaszary in Szell, ki pa je prej še izdajal tajna povelja proti udeležbi te slavnosti. Izjava. Na ponovne napade na našega prečastitega dušnega pastirja, vikarja Simona Gregorčiča v listu „Soča“, in da bi svet ne mislil, da se Občinarji sedelske občine strinjajo s temi ostudnimi in laž-njivimi napadi, spoznalo je podpisano starešinstvo za svojo dolžnost, zavrniti vse te napade kot popolnoma neutemeljene in lažnjive, ter izjaviti, da uživa prečastiti gospod vikar S. Gregorčič v občini popolno spoštovanje in da je v vsakem oziru unet za dušno in telesno srečo svojih vikarijanov. V Sedlu, dne 16. avgusta 1900. Jos. Gašper u t, župan. Jožef Kramar, Anton Baloh, Valentin Čebokli, podžupani; Anton Kramar, Ivan Kramar, Andrej Kosrnačin, Jožef Čušin, Ivan Čušin in Valentin Kramar, starešine. Socijalne drobtinice. Koliko žganja se popije na Ruskem? Kusom sovražni nemški in drugi listi navadno trdijo, da so Busi preveč udani žganjepitju, a to je samo podlo obrekovanje. Na Buškem deluje sedaj 45 društev treznosti, katera so poslala na pariško razstavo statistične podatke o žganjepitju na Buškem. Po teh podatkih porabi jeden ruski prebivalec na leto samo 7 in pol litra žganja, dočim na Francoskem 10 litrov, na Nemškem 10.9, na Angleškem II, na Belgijskem ll-3, na Laškem 28-4 litra. Ako pomislimo, da se v zahodnji Evropi izpije c»do morje piva in vina, česar na Buškem ni, je poraba žganja na Buškem dosti majhna. Prnktično-socijalnega tečaja na Dunaju letos ne bo, ker je govornik vseučiliški profesor dr. Beck obolel in drug govornik dobil nalog, znanstveno prepotovati Francozko in Angleško. Naša društva. Patrijntični gospeni oddelek društva rudečega križa v Sežani priredi v nedeljo dnč 26. avgusta t. I.v hotelu „Pri treh kronah11 povodom 400-letnega jubileja združene poknežene grofije Go-riško-Gradiščanske z Najvišo Cesarsko hišo in v slovesno praznovanje 7 0-1 e t-nega rojstnega d n ti Njih c. in ApostolskegaVeličastva, presvit-lega cesarja Frančiška Jožefa I. veselico. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom čč. sester redovnic prične nov tečaj 1. oktobra t. I. Pouk, ki je slovenski, traja 1 leto. Gojenke stanujejo v zavodu ter je njih število omejeno na 12. Pouk zavzema vse stroke gospodinjstva: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo itd., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V šolo se sprejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo potrebno. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ktere hočejo vstopiti v go-spodinsko šolo, morajo : 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk ; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spriččvalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške ; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševaie vsa dela, ki se jim na-lože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti šolsko iu zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. se p tem- bra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospo-dinsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; nko pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Za kratek Čas. Zarekel so je: „Kaj ne. gospod, to je dobro vince?“ Gost : ,.l)a. res. Nje-. gova barva mi posebno dopada.“ Krčmar: „L)a ; tudi dosti časa je bilo treba, preden sem mu dal tako lice." — Poštenjak. Prijatelj, jutri se bom oženil; veseli z menoj.-* -• ,.Ne boš, dragi; jaz se ne veselim tuje nesreče11. Štiri učence sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano, — Za postranski poduk skrbi družina sama brezplačno. Naslov pove upravništvo „i>rim. Lista-1. V Mirnu pod Gradom se odpre nova krčma v poslopju gosp. Mihaela Šinigoja, v kateri bodo romarji, potujoči na božjo pot k sv. stopnicam na Grad, postreženi z dobrim vipavskim vinom in z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili po hajnižji ceni. Pripravljeno je prenočišče za 100 -150 oseb ; ohranijo se tudi vozovi in konji. Priporoča se za obilen obisk EMIL BUDIN, krčmar. Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča sc za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila ae izvršujejo hitro. Št. 661 Op. Naznanja se, ua JAVNA DRAŽBA zastavil II. č etrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1899. začne v pondeljek 10. septembra 1900, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavilniee in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 7. avgusta 1900. TOOOOOOOOOOOOOOC Ženska pridna in poštena, pod 40. letom, ki zna kuhali, peči kruh. gladiti perilo in v red spravljati hišo in vrtič, sprejme se v službo pri c. kr. gozdni in domenski upravi na Trnovem pri Gorici. Navedeni pogoji so neobhodno potrebni. — Hlača dostojna, XXXX30000000000C Artur M akut z, klepar v Ozki ulici (Via Stretta). se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparski! dela. Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizkih ceni. — Stare reči popravi, po-srebri iu pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je pripra ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto. Mirodilnica v Tržni ulici poleg kritego trga (poslopje c. kr. okrož. sodišča) ima veliko zalogo nafinejega žvepla v kosih, katero prodaja po naijnižji ceni. Ima ludi vsakovrstnih najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa Priporoča se p. n. občinstvu Ant Jeretič. •NHMHH Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (MIKICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela iMrv briških, dal-in črna vina matinskih i i is vipavskih, T®; isterskih v i furlanskih, « nogradov. Dostavlja na iloin in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhije v soilih oil 5(1 litrov naprej. Na / ' ‘evo pošilja tudi n/.orce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Objava. Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana lirma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsko obrt, katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom Bratu Zupan, orgljarja v Kamnigorici. Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježim velespoštovanem udani za lirino Brata Z n |> ;< n Ignacij Zupan, orgljarski mojster. jfarctorc JFon. klobučar iu gostilničar v Semeniški ulici, ima bodalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže ludi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Nil/ol/a ^ Olžf lil K d l\ d W W w w w ## skrivnost ni več napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najlineje likerje po irancozkem zistenm s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut. Ruski pelinovec, oeški liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošilja Ivi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via IJelvedere št. 23 Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (Mizu lok.irno Glronnoll). Im i v zalogi vsakovrstno pohištvo /a vsak slan. Oprava po naj n iodi -mejili slogih, posebno za ? palm*, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Rogala zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz slrune, alriške Irave, z ži-ni a ni i iu platnom na izbiro ler razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —* Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se ludi izven (iorice po železnici in parobrodih. V zalogi Ima najelegatnejso sobno opravo, na katero st; sr posebej opozarja p. n. občinstvo! r TwTnrTvT^/vjr_-« /*rr'sr. Centralna posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zave70, v Gorici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom). Sprejema denar: 1. od udov m- deleže -m a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. 20P Lastniki glavnih deležev plačajo vpisnine i- K, lastniki opravilnih deležev plačajo vpisnine I K. Deležne knjižnice veljajo HO helerjev. 2. od udov in IlCIHloV hranilne vloge '** katere obrestuje po 4 V, in plača sama rentni davek. Obresti se računijo le za cole mesece, za vloge vložene po l.eill dnevu meseca ali vzdignene preil zadnjim dnem meseca se ne računi obresti za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdigneno. Hranilne vloge st* izplača va jo tistemu, ki prinese knjižico. Če pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se snu* izplačali le njemu, bode ravnateljsko laki pridržek (\inciiliiin) zaznamovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K brez napovedi, do <>00 K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po Iriinesečni odpovedi, večji zneski po šestmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgo-vornosl imajo izključno lastniki deležev. mr Centralna Posojilnica daje posojila. 1. na vknjižbo po 5’ 3; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6' 3. na tekoči račun po pogodbi. Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih zadrug na (»oriškem iu je kol laka vredna podpore in priporočila od strani vseli goriških Slovencev. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uardne ure vsaki dan, razun nedelj in prazni