Crni oblaki pod Storžičem in grmenje ni moglo skaliti prijetnega razpoloženja na pikniku v Preddvoru, ki ga je mladinska organizacija tovarne, IBI pripravila za goste iz Oldhama. - Foto Perdan , . / /i Leto XXVIII. Številka-80" Ustanovitelji: obč. konference S2DL Ve»enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »»> Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične z u d s t Kranj, 4*»refer4Žr 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah i h sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjiko Naše krajevne skupnosti Kranj, 14, avgusta — V novem stanovanjskem naselju na Planini so danes dopoldne spet oddali sedem stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Moderna in sodobno opremljena stanovanja so dobile tri aruzine z nizkimi osebnimi dohodki, ena mlada družina in tri matere samo-nfanilke. Konec meseca bodo na Planini razdelili še 12 solidarnostnih stanovanj in septembra še pet. Tako bo v dveh letih vseljenih 182 solidarnostnih stanovanj. Hkrati bodo prihodnji mesec objavili razpis za nove kandidate z& stanovanja zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. — A. Ž. r Foto: F. Perdan ■ *d približno mesecem dni je Cestno podjetje iz Kranja dokončno uredilo in vJr ral° odsek bohinjske ceste v Soteski. Pred dnevi pa so začeli nadalje-4 1 z rekonstrukcijo v smeri proti Bledu. Vrednost del bo znašala okrog ^iolnic a Iranja * cesta II. roda (jlavne smeri dostopa --- (Km prt 17.H.W7n d<> It. ur<< Skica za cestni promet v soboto, 16. avgusta, in v nedeljo, 17. avgusta, ob proslavi v Jesenici in na Poreznu. ^°£°šmmamm^^r Industrijski kombinat JtLANIKA. kranj razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije: Za TOZD Kranj: 4 stipendije na tehnični čevljarski Soli (od tega je 1 za Breznico) Za delovno skupnost skupnih služb: 3 stipendije na ekonomski srednji soli 1 štipendija na upravno administrativni Soli 1 Stipendija na administrativni Soli Za TOZD trgovska mreža: 1 Stipendija na ekonomski srednji Soli 1 Stipendija na ekonomski fakulteti Kandidat mora k prošnji /a št ipendi jo prilozi« i: — točno izpolnjen obrazec 1,65 (proinjo /.< štipendijo) — zadnje šolsko spričevalo, diplomo ali potrdilo o opravljenih izpitih — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju Poleg navedenih štipendij ,,. /A TOZD Kranj prostih še nekaj učnih mest, m sicer: — za poklic preSivalka (za Kranj in Breznico) — za poklic prikrojevalec (za Bre/nico) — za poklic navlačevalec (za Kranj) ProSnje, h katerim priložite zadnje Šolsko spričevalo in izpisek i/, matične knjige rojenih, posredujte v 15 dneh kadrovski oddelek. ljubljanska banka Na Plavškem travniku grade delavci SGP Sava z Jesenic veliko pokrito skladišče in upravno zgradbo za trgovsko podjetje Universal. Universal bo povečal tudi industrijski tir. — Foto: B. B. Po poteh slovenske delegacije v Jajce »Ponosni ste lahko, da ste udeleženci letošnjega pohoda, da ste v vrstah brigade AVNOJ 1975. Zato se °b tej poti učite poguma, odločnosti, volje, zvestobe človeku, ljubezni do domovine! Saj to je socializem! Prenašajte svoje pozitivne izkušnje na svoje tovariše, s katerimi živite v Soli, po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugod. To niora postati revolucionarno sporočilo sedanjim in doraščajočim rodovom. Vedite, da po tej poti ne hodite sami. Vsi mladi ljudje v naši domovini smo z vami. Zato srečno!« Tako je dejal udeležencem več sto kilometrov dolgega avnojskega pohoda v Dražgošah na osrednji slovenski proslavi ob dnevu vstaje 22. julija ter ob 30-letnici osvoboditve sekretar republiške konference ZSMS Zdenko Mali. Brigada Avnoja je namreč na pot proti Jajcu krenila iz Dražgoš. »Na pohod me je poslala občinska •konferenca ZSMS Škofja Loka,« pripoveduje Jernej Tolar, delavec iz skre v Železnikih. »Za razveseljivo n°vico, to je bilo zame pravo presenečenje, sem zvedel dober mesec pred začetkom pohoda. V mladinski organizaciji delam že vrsto let. Sem tudi predsednik komisije za SLO pri občinski konferenci ZSMS. V podjetju nisem imel nikakršnih težav. Brez vsakih pomislekov so mi odobrili izredni plačani dopust. Še posebna čast zame pa je bilo dejstvo, da je brigada na 14-dnevno pot krenila prav iz legendarnih Dražgoš. Naša brigada pa je bila prvič izvedena tudi v zveznem merilu.« »Akcija — pohod brigade AVNOJ — združuje več vsebinskih elementov,« je zapisal v posebnem biltenu komandant brigade AVNOJ Ludvik Filo. »Spoznavamo pomembne dogodke iz NOB, krepimo bratstvo in enotnost, akcija pa pomeni obenem tudi politično šolo v praksi.« Brigada Avnoja se je zbrala v torek, 22. julija, zjutraj, na dan vstaje slovenskega naroda, v Ljubljani. Brigadirji so nato odpotovali na osrednjo slovensko proslavo ob dnevu osvoboditve v Dražgoše. Od tu pa so krenili po poteh slovenske delegacije na 14-dnevno pot proti Jajcu. »Celoten pohod mi je bil neverjetno všeč,« pravi Jernej Tolar. »Še posebno so me navdušila predavanja, ki smo jih imeli ob postankih med potjo. Pa tudi domačini so nas povsod z navdušenjem sprejemali. Izjema je bil morda le Drvar, kjer ne vem iz kakšnih razlogov nikakor nismo uspeli vzpostaviti - stikov z domačo mladino. Kaj mi je ostalo najbolj v spominu? Težko bi se odločil! Vtisov je veliko! In ni mi še uspelo vseh urediti. Toda morda bi se vseeno odločil za 'čudovite trenutke, ki smo jih člani brigade doživeli na Kozari. Dva dni smo delali tam gor. Ali pa morda za Livno. Domačini so nam tam pripovedovali, kako so se pred tremi leti spopadli z ustaško skupino in kako so jo uničili. Ze v kratkem bom za člane naše mladinske organizacije pripravil predavanje, na katerem bom prijateljem natančno do podrobnosti orisal letošnjo pot brigade Avnoja.« J. Govekar Spoštovani! Olimpijski srebrniki, prekrasen spomin na enkraten dogodek in darilo, ki ga bo vsakdo cenil. Za absolutno kvaliteto jamčita Kraljeva kovnica v Hullu, Ouebeck in kanadska vlada. Prvo serijo že lahko kupite v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke. Ohranjajmo olimpijsko idejo! Čas, v katerem živimo, nam ne daje veliko priložnosti, da bi se lahko pogosto srečevali s stvarmi, ki jih krasi lastnost trajno lepega in vrednega. V priganjajočem ritmu vsakdanjih osebnih in poslovnih skrbi dostikrat niti ne utegnemo, da bi se tega zavedeli, toda pridejo trenutki, ko se v nas oglasi tudi taka potreba. Pa čeprav morda samo takrat, ko želimo koga obdarovati ... Olimpijski srebrniki, ki jih je i2dala kanadska vlada v spomin na XXI. olimpijske igre leta 1 976 v Montrealu, so redek primer izjemno lepega spominskega denarja, na katerem so vodilni svetovni umetniki upodobili olimpijskega duha in idejo bratstva med narodi. Kovani so v posebnih stiskalnicah s počasnim hodom. Vse odkovke prijemajo izključno z mehkimi, belimi rokavicami, in vsak posebej mora skozi izredno strogo kontrolo kvalitete. Celotno izdajo olimpijskih srebrnikov sestavlja sedem serij z naslednjimi motivi: geografski motivi, olimpijski motivi, prvi kanadski športi, olimpijske atletske discipline, olimpijske navtične discipline, olimpijski moštveni športi, spominska izdaja. Vsako serijo sestavljajo dva kovanca za 10 in dva kovanca za 5 kanadskih dolarjev nominalne vrednosti. Desetdolarski ko-.vanci imajo premer 45 mm in vsebujejo 39,75 g čistega srebra; petdolarski kovanci imajo premer 38 mm in vsebujejo 19,875 g čistega srebra. Vsi kovanci so izdelani iz sterlinške-ga srebra čistoče 92,5 %. Na zadnji strani vseh kovancev je podoba kraljice Elizabete II. Srebrniki XXI. olimpijskih iger imajo poleg numizmatične in dejanske vrednosti tudi izredno veliko umetniško vrednost in predstavljajo eno od najzanimivejših in najlepših do sedaj izdanih tovrstnih zbirk. Olimpijski srebrniki bodo vsakemu numizmatiku in ljubitelju dragocene umetnosti nepogrešljiva obogatitev njegove zbirke. Izredno primerni pa so tudi kot osebno ali reprezentančno darilo poslovnim partnerjem in sodelavcem ob raznih jubilejih. Z nakupom olimpijskih srebrnikov pa podpirate tudi razvoj našega amaterskega športa, kajti del nominalne vrednosti vsakega pri nas prodanega kovanca pripada Jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju. Poslovne enote Ljubljanske banke že sprejemajo naročila za naslednje serije. Ljubljanska banka Skupne službe interesnih skupnosti V torek, 12. avgusta, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so razpravljali o kadrovskih predlogih organov predsedstva, o polletnem obračunu finančnega poslovanja občinske konference, o predlogu za imenovanje samoupravnega pravobranilca občine ter o predlogu za oblikovanje skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji so se strinjali s predlogi za sestavo vseh svetov pri predsedstvu ter nekaterih koordinacijskih odborov. Sprejeli so tudi predlog za spremembo predračuna dohodkov in izdatkov občinske konference SZDL za leto 1975. Največ časa pa so govorili o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Na Jesenicah so že pred časom ustanovili iniciativni odbor za pripravo predloga o ustanovitvi skupnih služb. Domenili so se, da bi v okviru skupnih služb delovale vse interesne skupnosti, ker bi le tako lahko racionalno poslovali. Za delovanje skupnih služb so na Jesenicah zagotovljeni primerni prostori v stavbi SGP Gorica, tako da prostorskih zadržkov ni. Pri občinski kon- Politična ocena Na Jesenicah so izdelali predlog politične ocene o usmerjanju družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. V skladu s programom republiškega in občinskega koordinacijskega odbora, so seKretarji osnovnih organizacij ZK v občini dobili več konkretnih nalog. Večina osnovnih organizacij ZK se je sestala tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih. V delovnih organizacijah so večinoma obravnavali tudi lastni gospodarski položaj in govorili o ukrepih, ki jih bo treba storiti. V politični oceni so vsi potrdili, da so ukrepi zelo konkretni in učinkoviti in da bodo prispevali k izboljšanju gospodarskega položaja. Najbolj so se zavzemali za nadomeščanje uvoženih materialov z domačimi, za preverjanje posameznikov za izvrševanje nalog in njihovo usposabljanje, za povečanje produktivnosti, za varčevanje, za boljšo organizacijo dela in za večjo delovno disciplino ter za izboljšanje varstva pri delu. Vendar pa so delovne organizacije še vedno premalo razmišljale o ukrepih zunaj lastnega proizvodnega procesa: o združevanju dela in sredstev itd. Večina delovnih kolektivov se zaveda stalnosti akcije, saj so že prej začeli z uresničevanjem stabilizacijskih, sanacijskih in varčevalnih programov. Zelo resno razpravljajo o odgovornosti za sedanji gospodarski položaj in o boljših rezultatih prihodnosti. Veliko manj je glasov o sistemskih rešitvah in o odgovornosti višjih organov, dosti več pa je konkretnih predlogov in treznih ocen, da mora vsak na svojem področju dosledno uresničevati delovne naloge in prevzemati odgovornost za rezultate. D. S. ferenci SZDL pa si bodo prizadevali da čimprej izdelajo, primeren predlog združitve vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Septembra bo na Jesenicah tud krvodajalska akcija, ki naj bi potekala vsaj tako uspešno kot minule leta. Krajevne konference SZDL bodo poskrbele, da se je bo udeležile čimveč ljudi. Na seji so odobrili fi nančno pomoč tudi za srečanjt težjih invalidov Gorenjske, saj je nt Jesenicah vključenih kar 300 inva lidov. D. S. Prisrčno srečanje mladih Med večdnevnim bivanjem predsednika LR Mongolije Cedenebah na Bledu sta se njegova sinov* 25-letni Vladislav (diplomatski pred stavnik LR Mongolije v OZN) ir 19-letni Zoring (študent biologije srečala z radovljiškimi mladinci Predstavniki občinske konferenet ZSMS Radovljica so ju seznanil: z razvojem ter turističnimi in drugimi zanimivostmi ter posebnostmi radovljiške občine. JR Kopica nalog tudi v poletnih mesecih Na tretji seji občinske konference ZSMS Jesenice so člani med drugim sprejeli tudi operativni plan dela do meseca oktobra. Tako predsedstvo kot ostale organe zveze socialistične mladine čaka v tem obdobju vrsta pomembnih nalog, ki stojijo zapisane v operativnem planu. Tudi za avgust, ki je sicer navadno bolj počitniško obarvan, je pri jeseniški mladinski organizaciji predvidenih več akcij. Tako bo v tem mesecu predsedstvo občinske konference razpravljalo o oceni gospodarskih gibanj v občini Jesenice ter ocenilo aktivnost posameznih osnovnih organizacij ZSMS pri spremljanju ure- sničevanja ekonomske politike ' letu 1975. Pri občinski konferenc mladih delavcev pa v tem meseci pripravljajo obravnavo progranr^ srednjeročnega razvoja v posamez nih TOZD in OZD. Konferenca h krajevnih skupnosti bo pripravili vse potrebno za ustanovitev osnov ne organizacije ZSMS v krajevn skupnosti Sava, komisija.za idejno politično delo in kulturo pa namerava ustanoviti več komisij v večji! osnovnih organizacijah ZSMS. Tud ostali organi imajo v načrtu razn« akcije, tako da bodo morali vsi resne prijeti za delo, da bo operativni plar za avgust uspešno realiziran. J. R. Spominsko obeležje V javorniškem kulturnem domu ima že nekaj mesecev svojo začasno delavnico akademski slikar Jaka Torkar. Za spominsko obeležje padlim talcem v Mostah pri Žirovnici ustvarja skulpturo talca. Skulptura talca, v trenutku med življenjem in smrtjo, je visoka več kot dva metra. Do septembra bo delo pripravljeno za vlivanje v bron. S postavitvijo in urejanjem bližnje okolice bo spominsko obeležje v Mostah dokončno urejeno in bo zares dostojen spomenik žrtvam. D. S. Osrednja proslava Pevski zbori in pihalni orkester jeseniških železarjev se pospešeno pripravljajo na centralno proslavo 25-letnice samoupravljanja v Železarni, na kateri bodo nastopili s posebnim programom. D. S. Živi šah Amatersko gledališče Tone Cufar se pripravlja na prireditev Živi šah v Podmežakli na Jesenicah. Režiser je Marjan Stare, ki s sedanjimi in nekdanjimi igralci jeseniškega odra pripravlja tudi novo premiero ob 70-ietnici rojstva pisatelja Toneta Cufarja in ob 30-letnici osvoboditve in ob 30-letnici delovanja jeseniškega gledališča. Predstavili se bodo v Čufarjevem delu Polom. D. S. Program kulturne skupnosti Po družbenem dogovoru je bila dogovorjena prispevna stopnja za jeseniško občinsko skupnost kulture in kulturno skupnost Slovenije letos 0,59 odstotka od bruto osebnega dohodka. Od te skupne stopnje ostane v občini 0,42 odstotka sredstev, za program skupnih nalog v okviru kulturne skupnosti Slovenije pa 0,17 odstotka tako zbranih sredstev. Na ta način bi se v prvem polletju moralo zbrati 2,190.000 dinarjev oziroma polovica vseh sredstev. Dejansko so na Jesenicah zbrali 1,952.000 dinarjev ali 44,7 odstotka sredstev. Po dovoljenem gibanju porabe bi v prvem polletju lahko porabili 45,2 odstotka sredstev letnega finančnega načrta. Od skupno zbranih sredstev je v občini ostalo 1,310.000 dinarjev ali 42,2 odstotka sredstev, za kulturno skupnost Slovenije pa 531.000 dinarjev. Od zbranih sredstev so porabili 1,351.000 dinarjev, skupno z lastnimi dohodki pa 1,360.510 dinarjev. Financiranje tekočih programov je v skladu z zbranimi sredstvi in z dovoljeno porabo sredstev v prvem polletju. Kulturna skupnost je z vsemi izvajalci sklenila pogodbe. Programe torej uresničujejo po predvidenem načrtu in dogovoru: število prireditev se je povečalo, povečal pa se je tudi obisk na prireditvah. Večina izvajalcev se je uspešno vključila v praznovanje letošnjih pomembnih jubilejev in povečala svojo aktivnost. Tromeseč-na poročila so poslali vsi izvajalci razen Tehničnega muzeja Železarne. Občinska knjižnica na Jesenicah je nakupila 785 knjig, stroški nakupa pa so se povečali za 80 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V vseh oddelkih so si izposodili 31.423 knjig, od tega v podružnicah le 2926 knjig. Dokončno so uredili podružnico na Koroški Beli ter adaptirali knjižnico v Žirovnici. Matična knjižnica tudi redno organizira literarne večere in ure pravljic ter jih povezuje z ogledom knjig. Amatersko gledališče Tone Cufar je imelo v prvi polovici leta tri premiere od petih načrtovanih. Skupno je imelo 35 predstav, gostovanj pa šest. Občinska zveza kulturno-pro-svetnih organizacij je od predvidenih štirih gostovanj izvedla oziroma pripravila dve gostovanji, od treh seminarjev pa je organizirala občinski zborovodski seminar. Organizirali so tudi vsa. tri načrtovana srečanja, od desetih koncertov pa jih je bilo na Jesenicah devet, ogledalo pa si jih je 1446 gledalcev ali poprečno 160 na koncert. Odbor za ustanovitev Muzeja revolucije na Gorenjskem si je prizadeval za ureditev Kosove graščine in v njej že odprl prvo razstavo. Uredniški odbor zbornika Jeklo in ljudje je zbral ves material za tretjo knjigo, ki bo izšla, Tehnični muzej Železarne pa je vložil večino sredstev v adaptacijo muzeja. Zgodovinski arhiv Ljubljana je zbral podatke arhivskega gradiva za enajst ustvarjalcev v jeseniški občini in opravil še več drugih nalog, oddelek za delavsko gibanje je zaključil popis predvojnega delavskega gibanja na Gorenjskem, Gorenjski muzej Kranj pa bo v prihodnji akciji izmeril in izrisal pastirske zgradbe na Bažci nad Srednjim vrhom. Akcija bo končana do jeseni. Ugotovili so tudi, da Radio Jesenice redno, sprotno in dovolj široko obvešča občane o kulturni dejav- Petek, 15. avgusta 1975 nosti. Glas, ki ga sofinancirajo s 6,3 odstotka, kar ustreza 6 odstotkom naročnikov iz jeseniške občine, po poročilu kulturne skupnosti Jesenice namenja dovolj prostora kulturnim dogajanjem jeseniške občine, vendar so obenem tudi mnenja, da bi brez podrobne analize težko ocenili, če je Glas v tem obdobju redno, sprotno in dosti široko informiral občane o družbenopolitičnih dogajanjih občine. Poteka tudi akcija za odkup in obnovo Liznekove domačije v Kranjski gori. Akcijo izvaja Zavod za spomeniško varstvo Kranj, financira pa kulturna skupnost z udeležbo kulturne skupnosti Slovenije. Občinska konferenca SZDL Jesenice in kulturna skupnost Jesenice ter Radovljica financirajo raziskavo pokrajinskega odbora OF »Monografija jeseniškega okrožja OF od leta 1941 do 1945«. Pokrajinski odbor aktivistov OF za Gorenjsko začenja popis nekdanjih aktivistov KP, OF, organizacij in zbira gradivo o delu pokrajinskih političnih vodstev. Akcije financirajo vse kulturne skupnosti Gorenjske. Vsaka prispeva po 10.479 dinarjev. V okviru medrepubliškega sodelovanja so izmenjali tudi kulturne skupine Va-ljeva in Jesenic. Gostovanja so uspela. Usposabljanje delegatov poteka po programu seminarjev, ki ga je potrdil izvršni odbor. Darinka Sedej Program gorenjskih delavskih univerz Tako kot že nekaj let so tudi letos julija vse gorenjske delavske univerze (vključno z domžalsko in kamniško) izdale skupni izobraževalni program za odrasle za šolsko leto 1975/76. Razposlale so ga občanom, delovnim kolektivom in organizacijam. Poleg nekaterih rednih izobraževalnih oblik program vsebuje družbenopolitično, ekonomsko, strokovno, splošno in estetsko usposabljanje odraslih. Delavske univerze bodo letos posvetile posebno skrb usposabljanju delegatov, samoupravljavcev, članom družbenopolitičnih organizacij, aktivistom in vodstvom samoupravnih organov. Precejšnje možnosti imajo tudi tisti, ki želijo študirati na višjih in visokih šolah. Se naprej pa nameravajo delavske univerze organizirati tudi šole za življenje za mladino in starše. Bogat je prav tako. program kulturno-estetskih in vzgojnih dejavnosti ter sodelovanje pri organiziranju proslav in drugih prireditev. JR Kovinoservis Jesenice prodaja po sklepu delavskega sveta na javni dražbi tovorni avto TAM 2000 letnik 1967 z enoosno prikolico v voznem stanju, izklicna cena 23.000 din. Dražba bo 25. 8. 1975 ob 11. uri na dvorišču podjetja, Jesenice, Prešernova 15. Kandidati za nakup morajo pred začetkom dražbe pri blagajni podjetja vplačati 10 % varščino. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. enota Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Na Gorenjskem sejmu v Kranju do 18. avgusta lahko kupite vse priključke in traktorje našega prodajnega programa s posebnim sejemskim popustom. Posebej opozarjamo na naslednje priključke in traktorje: . - samonakladalne prikolice 15, 17 in 22 kub. m - traktorje DEUTZ 42 KM - traktorje URSUS 35 in 42 KM - traktorje TOMO VINKOVIČ s priključki - obračalnike sena FAVORIT, MARATON itd. - škropilnice v štirinajstih izvedbah - razne druge priključke kot so plugi, brane, kultivatorji itd. Možen je tudi kredit. Popust za priključke je od 1 do 5 %, za traktorje pa do 1 %. Na sejmu je razstavljen nov tip traktorja TV 30 KM Popust velja za plačilo v gotovini. Povezovanje s krajevnimi skupnostmi Po sprejetju nove ustave in z novo samoupravno organiziranostjo se je lani konstituirala tudi TOZD PTT Radovljica. Sporedno s tem so organizirali tudi osnovne organizacije zveze komunistov, sindikata in mladine ter delavski svet in druge samoupravne organe. Nova organiziranost pa je omogočila tudi tesnejše sodelovanje med podjetjem PTT z občino, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, kjer so poslovne enote pošte. TOZD PTT Radovljica pokriva celotno radovljiško občino. Ima 12 poslovnih enot s 76 zaposlenimi. V primeri z drugimi delovnimi skupnostmi 80 delovni pogoji v kolektivu pošte precej drugačni. Poštni uradi so odprti od 7. do 19. ure, na Bledu pa v sezoni do 20. ure. Nekateri dežurni delavci delajo tudi ponoči. Vseeno pa poštni delavci najdejo čas za sestanke. Le-ti so izven delovnega časa. V zadnjem letvi so še posebej okrepili disciplino, odgovornost in storilnost. Vsak mesec obravnavajo rezultate poslovanja, odnos do strank in aktivnost delegatov v delegacijah krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah; posebno v socialistični zvezi, kjer imajo delegate v domala vseh krajevnih konferencah SZDL. Glavno skrb pa posvečajo zadovoljevanju potreb občanov pri poštnih in telefonskih storitvah. Lani so na primer začeli z večjo akcijo za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v občini. V radovljiškem naselju Predtrg so priključili 115 novih naročnikov. Tako je zdaj na omrežju radovljiške poslovne enote, ki vključuje tudi Lesce, že nad 700 telefonskih naročnikov. V Lescah pa zaključujejo gradnjo sekundarnega telefonskega omrežja za 170 novih naročnikov. Celotna investicija znaša 2,4 milijona dinarjev. Prebivalci krajevne skupnosti Lesce bodo prispevali 820.000 dinarjev, ostalo pa bo krilo PTT podjetje. Na Bledu, kjer načrtujejo razširitev omrežja proti Zasipu in (iorjam, je prek 600 naročnikov. Razen tega v srednjeročnem načrtu predvidevajo na Bledu postavitev nove avtomatske telefonske centrale. V načrtih pa imajo tudi izgradnjo omrežja v Bohinju, na Brezjah, v Kropi in Podnartu. JR Nova lekarna V soboto so v Medvodah odprli novo lekarniško postajo Lekarne Miklošič. Pritlična zgradba v novem stanovanjskem naselju je sodobno urejena ter je veljala nekaj nad milijon dinarjev. Odprta je vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa do 15. ure. Stare prostore lekarniške postaje v zdravstvenem domu bodo preuredili za potrebe splošne ambulant«', -fr Razpisne komisije posameznih TOZD, ki so v sestavi delovne organizacije SLOVENIJALES ALPLES Železniki razpisujejo na podlagi 26. člena statutarnega sklepa in 17. člena samoupravnega sporazuma vodilna delovna mesta 1. direktorja TOZD tovarne pohištva 2. direktorja TOZD tovarne RTV ohišij 3. direktorja TOZD žaga in stavbno pohištvo 4. direktorja TOZD storitvene dejavnosti Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za vsa razpisana delovna mesta izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — imeti morajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in pri visoki izobrazbi 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih operativno strokovnih delovnih mestih, pn višji 4 leta in pri srednji 6 let; — poleg strokovne usposobljenosti mora biti direktor TOZD družbenopolitično razgledan, imeti mora ustvarjalni odnos do samoupravljanja ter organizacijsko-vodstvene izkušnje in sposobnosti; — obvladati mora pasivno vsaj en svetovni jezik. Pismene prijave z vsemi dokazili je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Organizacijsko-kadrovski sektor SLOVENIJALES ALPLES, 64228 Železniki, z oznako »za razpisno komisijo«. Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka Za šolsko leto 1975/76 razpisujemo kadrovske štipendije za naslednje šole: — vzgojiteljska šola, — pedagoška gimnazija, — pedagoška akademija: razredni pouk — predmetni pouk, — višja šola za socialne delavce, — visoka šola za telesno kulturo, — filozofska fakulteta: psihologija, pedagogika, bio-ke, si. jezik, angl. jezik, ma-fi Prošnjo na obrazcu 1,65, kolkovano z 2 din ter s pripadajočimi potrdili, je treba poslati do 18. avgusta 1975 na Občinsko izobraževalno skupnost Skofja Loka. Savske elektrarne — TOZD Elektrarna Moste razpisuje vodstveno delovno mesto obratnega inženirja — namestnika vodje TOZD. Pogoji: — višja izobrazba elektro smeri - jaki tok in 3 leta prakse v stroki ali — srednja izobrazba elektro smeri - jaki tok in 5 let praks« v stroki. Prijave I dokazilom o strokovnosti naj kandidati pošljejo na naslov: Savske elektrarne - TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica, v 15 dneh od objave v časopisu. Ob prazniku krajevne skupnosti Ljubno i. Bila je pomlad, vreme pa deževno in hladno. V soboto zvečer, 6. maja 1944, je posebno močno deževalo. Reflektor z nemškega opazovalnega stolpa na Ambrožičevi gostilni je metal snop svetlobe zdaj v to, zdaj v ono smer. Matevžov Gustelj se je tisti večer bril — s čevlji na nogah. Nestrpno je pogledoval na uro. Bodo prišli ali ne? Terenec Ljubo mu je kot članu gospodarske komisije zaupal, kaj se bo zgodilo nocoj v Ljubnem. Medtem pa so se po vasi od hiše do hiše že pomikale sence — partizani. Nemce bo treba držati v šahu, sicer bo težko mobilizirati. Trije partizani 2 mitraljezom in bombami so legli za Ahčev pod, trije ob vhod cerkvenega obzidja in trije h gasilskemu domu. Za vsak primer, če bi nemški žandar j i hoteli iz svoje postojanke. Gustelj, aktivist od začetka vojne, bi odšel v partizane že prej, vendar so se ga kot invalida brez dveh Prstov na roki in polovice dlani nekako branili. Sedaj pa je končno Prišla vrsta tudi nanj. Potrkalo je na vrata in v veži pri Bičku, dobrih 20 korakov pod nemško postojanko, so se začuli koraki. V sobo je stopil Partizan Tomaž-Kajžen Tonček. Partizanski rekruti iz Ljub ne ga Kakor v mnogih krajih naše domovine tudi v Ljubnem stoji spomenik borcem in talcem. Leta 1961 so ga postavili, za 20-letnico vstaje. Na mestu, kjer so izkrvaveli prvi talci domačini. Omenjenega leta na krajevni praznik, 27. avgusta, pa je bil slovesno odkrit. Ko je spregovoril poslanec dr. Miha Potočnik, je v jeku vojaških salv in ob zvokih godbe zdrknila z obeliska zastava, razgalila so se kamnita pleča in 38 imen padlih vaščanov je zable-stelo v soncu. 38 mož in fantov iz vasi s komaj 400 prebivalci se je vrnilo iz grobov od daleč in blizu v svoj domači kraj. To so talci, to so borci, terenci in kurirji. Nasmejanih in vedrih obrazov kot nekoč stopajo še posebno vsako leto za krajevni praznik zopet med svoje drage in vaščanijim v duhu prisrčno stiskajo roko — v zahvalo. Mrtvi so, a vendar živijo. Živijo v spominu domačinov, živijo v pripovedovanjih o njih. Vsako izmed 38 imen, vklesano v kamen, je poglavje resnične, težke, a tudi ponosne povesti vasi na griču. Mrzli kamen jo nemo pripoveduje vsakomur, ki »tam mimo gre« ... Za letošnji krajevni praznik sem zabeležil dve zgodbi, košček ljubenskc zgo-. dovine, v kateri nastopajo mrtvi in še živi ljubenskipartizani. koči jih je sprejela skupina starih partizanov. Bili so dobre volje. Ure-zali so partizansko pesem in marsi-kak kisel obraz partizanskega re-kruta je dobil bolj veder izraz. Ko se je zdanilo, so novincem za dobrodošlico skuhali še partizansko ju-žino. Tako je z drugimi vred Gustelj dobil prvo partizansko kosilo na Dobrči, naslednjo noč na Planinci — uši, kasneje kot politdelegat prve čete prvega bataljona — dve ročni bombi, puške pa še ne ... II. Seveda, pušk je primanjkovalo. Toda dobiti jih bo treba. In padlo je povelje, da je treba ponje, v Martinj vrh v škofjeloške hribe. To je izpod Stola debel dan hoda. Kaj pa je to za partizana! Najteže bo čez Savo! t&Bp^ sP°menika padlim za svobodo v Ljubnem ob krajevnem prazniku »Gustelj, čas je prišel. V petih minutah odhod!« Gustelj je imel nahrbtnik že pripravljen in kmalu je bil spodaj na vasi. Dež je lil kot iz škafa, a v svojem Sumotu ni mogel skriti nemira, ki je begal po vasi, od hiše do hiše. Psi so ,aJali, zaškripala so vrata in sem ter ^a je zadel okovan čevelj ob kamen, ptaj zdaj bodo Nemci užgali iz betonskih bunkerjev, je pomislil Gu-8t.elj. Gotovo vedo, da se v vasi okrog JJJjn dogaja nekaj nenavadnega. loda njihovo orožje je molčalo in rnolčalo je tudi partizansko, »Re-Rruti« so se v 8premstvu dveh, treh Partizanov pomikali skozi vas in 8koraj pri VSaki hiši jih je bilo več: dunratov Francelj, Spanov Joža in ^nček, Lenartov Tine, Matevžkov Jfancel ^tanko' , ln drugi. 1 .^rva partizanska mobilizacija v in K m' m°bilizacija novih borcev a nrane za partizane. Pri Matevžku, ^starcu, Pezdičku, Vahu, Pepelu in rneju ter (jrugoc| so partizani nalo- 2 ! Polne nahrbtnike hrane - moke, at)ele, suhega mesa in drugo. V pol . e Je bilo vse opravljeno. V zvoniku £ udarilo deset. Odhajali so fantje sol m°žJe> marsikatero oko je bilo p lZno in marsikatero srce junaško. artiZani z mobilizirana so se zbrali a robu vasi, na Cegunci. Tudi par-. zanska zaseda se je umaknila Jancelj, Zefranov Lojz, Kajžen Ciril, Vrbčov Lovrenc izpred nemške postojanke. Komisar *ta.ljona je ukazal pohod skozi Ci nad !pČez Savo- Ko S() bili že v Lazih bunk 08avcem' »e je šele oglasil iz ljez kerJa v Ljubnem nemški mitra-p0 . ln minometalec je za partizani Pra? nekaJ min' ki 80 udar"e v obv?\°imed skal°vje. Toda prišlo je ta>« 2 °* (,a Je pot čez otoški most in l na ToreJ naza>! Pertizani 8» vekruti »o vzeli pot pod noge. Ni svitalo, ko so 'Penjali iz Drage i Vl^>koDobrčo. v l višjih legah se je dež sprevrgel *itni f Me<11° Je kakor v najhujši na se Ljubenčani 1600 metrov nič i ^azin so sneg že do gležnjev in celi ?ne?a ni' da Je Juhrato I »J stopil tako tov Franck "i"},u iaKO nerodno, da si je *arie *OVal no8a Tuk ni za v parti-(J0rn' Ze čez nekaj dni so ga poslali v nauVi Y8e Franceljnovo breme dru "rbtniku, »uho svinjsko pleče in Je prevzel Gustelj. V pastirski e'e*, 15. aVgUSta 1975 dnem Tisto junijsko popoldne so odšli Ropotavov Janče z Lancovega in Bogatinov Polda z Begunj ter še dva druga partizana do Save. Fuksovo visečo brv, ki so jo Nemci razdejali, je treba popraviti, da bodo fantje mogli čez vodo. A kako, za vraga, ko sta od brvi ostali samo še nosilni jekleni vrvi? Leto 1944 je bilo izredno deževno. Nič čudnega torej, če je deževalo tudi tisto noč. Ob devetih zvečer se je izpod Stola spustilo 30 partizanskih rekrutov, vsi brez pušk. Kaj, ali je res, da je Fuksova brv že popravljena? Seveda, Janče in Polda sta nekje iztaknila škripčevo kolo, ga montirala na jekleno vrv, nanj privezala poleno za sedež in Gustelj se je že zibal nad deročo reko. Bogatinov onstran Save ga je vlekel z nekakšno vrvjo k sebi. Prazen škripec je Ropotavov brž potegnil s svojim konopcem nazaj in že se je gugal nad Savo drugi rekrut. Vseh trideset se je srečno prepeljalo na drugi breg, medtem ko so nemške patrulje verno stražile most v Otočah in Globokem. Potem dež in hoja vso noč ter naslednje dopoldne, navkreber — navzdol, naravnost — naokrog, čez ceste in poti — brez odmora do Martinj vrha. Tam sredi gozda so jih že čakali terenci. Koliko municije in pušk za oborožitev partizanov pod Stolom! Gustelj ni vedel, kakšno puško naj si izbere. Zaloge razpadle italijanske vojske na Primorskem še niso pošle, razen tega so pa pri Cerknem odvrgla municijo tudi angleška letala. Partizani izpod Stola so za oddih ostali v Martinj vrhu en dan. Potem pa nazaj, oboroženi dobesedno do zob, vsak s tremi puškami ter polnim nahrbtnikom nabojev in angleškega ekrazita. V Zabukovici v Selški dolini pa jih je dohitela vest, da so Nemci sprožili hajko na Prešernovo brigado, ki je operirala na tem območju. Zato prešemovci partizanov izpod Stola niso pustili v dolino. Priključiti so se jim morali in skupno z njimi vzdržati hajko. Toda »za-hajkali« niso nobenega nahrbtnika in nobene puške. Cesto so plezali s težkim bremenom v strmino po vseh štirih, da so jim viseli jeziki iz ust. Sredi Jelovice je pokanje ponehalo in partizani izpod Stola so se poslovili od prešernovcev. Vodstvo nazaj pod Stol je prevzel Spanov Janček. Kot lovec je sicer dobro poznal Jelovico, vendar so skozi širne jelovške hoste komaj našli pravo pot. Vreme se namreč nič ni uneslo. Deževalo je dan za in Jelovica je bila venomer zavita v meglo, ko da je jesen. Sredi noči so se znašli v dolini med Lip-nico in Lancovim, v Voščah. Tridesetim partizanom, upognjenim pod težkim bremenom, je zopet zapirala pot narasla Sava. Grozeče je butala ob breg. Kako čeznjo? Mostovi da so vsi zastraženi, jim je povedal aktivist. Škripca na Fuksovi brvi tudi več ni bilo. Ali imajo kje kako dolgo lestev? Saj res. Pri eni bližnjih hiš so si jo izposodili, 12 metrov dolgo. Naslonili so jo na ostanek brvi in jo potiskali čez vodo. Deset se jih je mučilo, desetim so se na čelu znojne kaplje mešale z dežnimi. Horuk, še nekaj metrov! Tedaj je onstran Save zaropotal mitraljez in roj svetlečih se krogel je zasikal nad partizani. Će je potem lastnik našel lestev, je težko reči. Partizani so se v gosjem redu hitro umikali skozi goščavo ob Savi navzdol. Pred Mišačami so se ustavili. Pred Komarjevo hišo, tiho in zapuščeno — saj so Nemci Ko-marjeve izselili — so premišljevali, kam bi. Odprt Komarjev skedenj pa je vabil do kože premočene partizane. Vstopili so, Španov Janček kot vodnik pa brž k Boštjanovcu po pomoč. Prva je prišla na pod Zakov-škovca, za njo pa še nekaj žensk. Hitro je bilo zmenjeno. Žene domov zakurit v peči, partizani pa vsi obleko s sebe do nagega in na kup. Kljub resnosti položaja je Gusteljnu ušlo: »Fantje, zanimivo bi bilo, če bi zdaj prišli Nemci!« Ko so prišle ženske po obleko, je trideset nasmejanih obrazov kukalo iz slame in sena. Gusteljnu še danes ni jasno, kako so se mogle mišaške ženske v dobrih dveh urah vrniti — s popolnoma suho obleko. Zjutraj so jim na skednju postregle še s toplimi žganci in mlekom. Kar štiri dni so bili v gosteh na Mišačah, dokler se ni odprl prehod čez Savo. Grobovškova Cilka iz Otoč jih je sredi noči pospremila čez otoški most. Tako so vse, kar so si naložili v Martinj vrhu, prinesli pod Stol. Od tedaj so Gustelj in tovariši imeli vse, kar partizan mora imeti. France Cvenkel Bunker pred nemško postojanko — Ambrožičevo gostilno v Ljubnem 1944. leta Na Gorenjskem sejmu pri KZ SLOGA KRANJ posebno ugodno lahko kupite — 22-kubične samo nakladalne prikolice SENATOR — traktorje SAME 35 KS, pogon na vse štiri kolesa — krompirjeve kombajne »GRIMME« — molzne stroje Westfalija po 9800 din s še posebnim popustom — razne druge traktorje in traktorske priključke ter vse ostale kmetijske stroje NIKOLI NISTE KUPIH KVALITETE TAKO POCENI ZNIŽANJE 5-40 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19. ure. RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE m DO 31.VIII.1975 ■ KREDIT ■ DOSTAVA IMA DOM spalnice - regali - kombinirane omare — vitrine — otroške posteljice — s0otvSokp00h^th;0tvo ko KRANJ - PRIMSKOUO Za obisk se priporočamo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju — Hala A JžO Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, telefon 21-611 Pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) »Inles« vam nudimo 7 % popusta Poleg rednega popusta, ki ga nudimo pri- nakupu stavbnega pohištva, pa smo znižali cene vsem kompletnim sobnim vratom v povprečju za 9 %. Nudimo vam tudi ostali gradbeni material: PARKET HIDRIRANO APNO ,BETONSKO ŽELEZO BETONSKE MEŠALCE - 100 1 Izkoristite ugoden nakup. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Na Gorenjskem sejmu v Kra nju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Tržič Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Obiščite nas na XXV. gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. avgusta 1975. Nudimo vse vrste nosilnih, pregradnih, oblož-nih in stropnih opečnih izdelkov. Posebno priporočamo novost NORMA montažni strop, s katerim se hitro in poceni gradi. Priporočamo se Kranjske opekarne Kranj Obiščite naš paviljon — prepričajte se - zadovoljni boste. Na mednarodnem Gorenjskem sejmu od H. do 18. avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah v hali A. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Ažurna obala Vzporedno z obalo se vije lepa tranzitna cesta, višje v skalah nad njo pa se po pobočjih prebija skozi številne predore železnica, ki so jo zgradili že sredi prejšnjega stoletja. Cesta in železnica povezuje francoska obalna mesta z znanimi italijanskimi ligurijskimi letovišči San Remo, Impera, Savona in dalje z Genovo. Za to nekdanjo močno kneževino veže francosko riviero stoletja dolga skupna usoda. Od Monaca do Genove je dobra tretjina sodobne avtomobilske ceste pod zemljo. Vklesana v strma kraška pobočja nad morjem ima kar 113 predorov in 114 viaduktov, kar predstavlja svojevrsten gradbeni objekt, ki nima primerjave v svetu. Vzeto v celoti, človek težko presodi, kaj je bolj zanimivo na tej dobrih HM) kilometrov dolgi rivieri od Monaca do San Tropeza: moderna mesta s hoteli najbolj drznih arhitekturnih oblik, stara ribiška naselja, ki spričo vse večjega turizma že močno zgubljajo prvotno idi-liko; kilometre dolge peščene in z raznobarvnimi objekti okinčane plaže ali pristanišča s tisoči zibajočimi jahtami in ladjedelnicami ter objekti za popravila in vzdrževanje teh luksuznih plovil. Navadnim zemljanom kot smo mi, kar ne more v glavo, kaj vse so si iznajdljivi turistični magnati izmislili za zabavo in odmor gostov, da bi jih čim več sprejeli in obdržali. Tu ne manjka hipodromov, igrišč za golf in tenis, zabaviščnih prostorov, zooloških vrtov, odprtih in zaprtih akvarijev z dresiranirni delfini in najbolj nenavadnimi ribami iz vseh oceanov sveta. Na vsakem koraku vabi raznobarvna reklama na različne prireditve, seveda samo z enim edinim ciljem, da izmami čim več denarja iz žepov turistov. Verjetno ažurna obala za zdaj nima po urejenosti resne konkurence na evropskem kontinentu, le Florida v Ameriki naj bi ji bila približno enakovredna. V zadoščenje smo si nenehno dopovedovali, da je naša jadranska obala veliko bolj naravna in naše morje bolj čisto. Slaba tolažba sicer, če upoštevamo, kako zaostajamo v elementarnih zadevah urejenosti obale in naselij, še bolj pa, kako slabo prodajanio naše zares enkratne naravne lepote. Navsezadnje pa je prav, da se v nekaterih koristnih stvareh tudi zgledujemo po podjetnih Francozih. NIČA Po nekaj kilometrih vožnje z letališča smo se ustavili v Niči. Niča je že zelo stara naselbina, kar pričajo še dobro ohranjeni sledovi grške in rimske kulture — ruševine antičnih palač, hramov, obzidij ter razmeroma ohranjen rimski amfiteater. Mesto je dobilo ime po grški besedi nika, kar po naše pomeni — zmaga. Kot druge starodavne mestne naselbine na pomembnih strateških točkah je tudi Niča v svoji preteklosti večkrat menjala gospodarje. Podobno usodo je imela tudi današnja kneževina Monaco, ki je bila po zgodovinskem izročilu najprej grško, nato feničansko in pozneje rimsko naselje. Območje Niče je bilo v 4. in 5. stoletju še domala zapuščena priobalna pokrajina. Najdalj je bila v posesti znamenite genovske družine Grimal-di. Zgodovinarji trdijo, da je ta velika družina spričo nenehnih spletk in medsebojnih obračunov slovela po skrivnostnih in čudnih odnosih, ki jim še danes niso prišli do dna. Mesto se deli na dva dela — priobalno letoviško in na staro, ozkih ulic in strnjenih visokih hiš. To je značilno sredozemsko trgovsko in turistično središče, v katerem cvete mala trgovina z bolj ali manj uporabnim blagom, spominki in cvetjem v starem delu in sodobnih hotelov, kavarn in blagovnic ob širokih cestah in trgih v novem delu. Vsepovsod je polno cvetnih nasadov, palm in urejenih sprehajalnih poti /. ličnimi klopmi in stoli za polivanje. Na pročeljih domala vsakega starejšega hotela ob obali, je spominska plošča, ki pove, kdaj je ta ali oni veliki mož živel ali ustvarjal v označeni stavbi. Med drugimi je na zidu nekega hotela na angleški obali plošča z napisom ruskega klasika Dostojevskega, na drugem Cehova pa kompozitorja Cajkovskega in drugih. V starem delu mesta v visoki stavbi v ulici Profekture je zadnje dni življenja dočakal tudi slavni Paga-nini. Napis na plošči, ki je vzidana nad velikimi vrati te zakotne hiše, opozarja, da je v njej Paganin! umrl 27. maja 1840. leta. Široke ulice, obdane z gostimi drevoredi, sekajo mesto po dolgem in počez, po njih pa teče nepregledna reka avtomobilov in kar je bilo za nas nenavadno, tudi veliko motornih koles. Posebnost Niče je stari cvetlični trg, ki mu gotovo ni para nikjer v svetu, takoj za prvimi priobalnimi hišami v starem delu. Človek komaj verjame očem, da so cvetlice, predvsem nageljni in vrtnice pa tudi druge nam manj znane rože lahko tako čudovitih in nenavadnih barv in odtenkov. Kar načuditi se nismo mogli, ko smo videli modre, vijoličaste, oranžne in še drugih barv nageljne. Razen cvetic so tu na izbiro najkvalitetnejše vrste različnega sadja in povrtnin. Najbolj mikavne za turiste so seveda majhne prodajalne s spominki, ki po kakovosti in obliki precej prekašajo podobno blago v drugih državah ob Sredozemlju. Po mestu je vse polno dobro založenih delikatesnih in drugih trgovinic, pizerij, modnih butikov in vabljivih parfumerij. Pri jeten duh po značilnih francoskih parfumih se širi po ulicah in tako nevtralizira z izpušnimi plini zasičen zrak. Ob tem velja omeniti, da so trgovci in gostinci izredno korektni ih dostojanstveni. V nobenem primeru jih ne bi mogli primerjati z vsiljivimi italijanskimi in drugimi sredozem skimi sosedi Tudi reklama in napisi niso tako kičasti in zoprni kot v sosednji Italiji. Vse je nekam /menici še in s tem tudi vabljivejše Čeprav so prebivalci Niče pravzaprav potomci italijanskega ljudstva, ki je tu /- -> V prejšnjem zapisu se podpis pod desno sliko zgoraj pravilno glasi: Kneževina Monako, Katedrala 5H KOVINOTEHNA Bk jttt EXPORT - IMPORT blagovnica FUŽINAR Jesenice NAJCENEJE BOSTE KUPILI V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU OD 8. DO 18. AVGUSTA -UGODNI SEJEMSKI POPUSTI BREZPLAČNA DOSTAVA MOŽEN NAKUP Ažurna obala — Cannes, avenija Croisette in plaža živelo pod oblastjo Genove m skoraj vsi znajo govoriti italijanski jezik, se imajo /a zveste Francoze. Njihova govorici je stara italijanščina z bolj malo francoščine. Italija si je že v prejšnjem stoletni prizadevala dobiti ta lepi del ažurne Obale z Nico, vendar ji to ni uspelo Na plebiscitu 1860. leta, ki je odločal, ali naj Niča z okolico pripade Italiji ali Franciji, se je od takratnih M0O.OOO volivcev za Italijo izreklo le 160, V spomin na ta dogodek so postavili v središču Albertovega parka na angleški obali ogromen spomenik, ki ponazarja združitev Niče s Francijo. je bil Posebno lakomen na N't-() \ pl»' Mussolini. Ta je kot mrhov»'^„„Sk' nil na južni del Francije PP^Pr zmagi 1940. leta in za kiaU'k ,etft je ključi] Nico k Italiji. llM* Dival-bilo osovraženi h fašistov P*. zacelil teh krajev dovolj. Se tJ»W£ »o mezniki, ki so se čutili itattj se odrekli tej časti. I-ivr*enI Da so bili meščani Niče F£u in pravičnemu boju proti rtp0-nacizmu. dokazujejo še aru* meniki in obeležja po nu-si i. od lepših bulvarov nosi cei Stalingrad. , (g- na(1aljevajoj Bohinjska kresna noč Bohinjski turistični delavci so letos s turistično sezono kar zadovoljni. Hoteli so zasedeni in tudi v zasebnih turističnih sobah ter v kampu ne manjka turistov. Doslej so pripravili tudi že več različnih prireditev. Jutri pa bo zadnja večja prireditev pred letošnjim tradicionalnim kravjim balom, ki bo letos 21. septembra. Za jutri zvečer pripravljajo kresno noč na jezeru. Ob 20. uri bo od Ukanca proti hotelu Jezero na splavu krenila gorjanska godba na pihala. Na čolnih bosta godbenike spremljali folklorni skupini Srednje vasi in Bohinjske Bistrice, na jezeru pa bo 2000 »kresnic« in plavajoči kres. Tudi obala bo razsvetljena z baklami. Ko bo sprevod prispel do hotela Jezero, se bo prireditev nadaljevala na prireditvenem prostoru Pod skalco. Tam pripravljajo ognjemet in folklorni nastop. Po končanem programu pa bo veselo rajanje trajalo do enih ponoči. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel Gorenjci, za osvežitev in okrepčilo pa hoteli. Za jutrišnjo kresno noč (za katero turistični delavci zatrjujejo, da je zagotovo ne bo zmotil dež) je med turisti že zdaj veliko zanimanje. Pričakujejo tudi številne domače goste in izletnike. Tisti, ki bodo prišli z osebnimi avtomobili, bodo lahko parkirali na parkirnem prostoru pred turističnim birojem in pred hotelom Jezero. Poleg kresne noči, ki sodi med večje tradicionalne prireditve v Bohinju, velja omeniti tudi dreviš-nji nastop ansambla Vilija Petriča s pevko Majdo Renko. Tudi ta prireditev bo na prireditvenem prostoru Pod skalco. V nedeljo popoldne pa bo v Nemškem rovtu tradicionalna gasilska veselica, na kateri bo igral ansambel Murka. Tudi to zabavno prireditev si tuji turisti vsako leto zelo radi ogledajo. A. Z. Folklorna prireditev v Kranjski gori Kranjska gora v teh dneh doživlja vrhunec turistične sezone. Gostov je rta pretek, tako domačih kot tujih, ki v tem prijetnem kraju preživljajo svoje dopust-niške dneve. Turistični delavci se trudijo, da bi gosti imeli v času dopusta tudi kulturno razvedrilo. Za danes, 15. avgusta, je napovedana folklorna prireditev, ki jo organizira hotel Prisank. Pred hotelskim poslopjem bo od 17. ure dalje igral ansambel Nika Kreiger-ja, nastopila pa bo tudi folklorna skupina iz Podkorena, ki bo predstavila več starih gorenjskih plesov. J. R. Večer mehiške folklore Ljubiteljem mehiške narodne glasbe in folklore se drevi obeta prijeten večer. V festivalni dvorani na Bledu bo namreč nastopil ženski orkester Las Chic's iz Mehike. Mlada dekleta, ki plešejo, pojejo in igrajo, pri nas sicer niso najbolj poznana. Da pa jim povsod radi prisluhnejo, priča njihova letošnja turneja po Evropi. Na Bled prihajajo iz Zahodne Nemčije, kjer so imele več nastopov. Drevišnjo prireditev, ki se bo začela ob 20.30, organizira tako kot večino letošnjih poletnih prireditev na Bledu Zavod za napredek in razvoj turizma na Bledu. A. Z. Planinski piknik na Zatrniku Vsak ponedeljek popoldan zaživi na Zatrniku pred restavracijo podjetja Vrator — hoteli Bled pikniško razpoloženje. Park hotel Bled skupaj z agencijama Generalturist in Putnik namreč tamkaj redno prireja za svoje goste planinski piknik. Za prijetno razpoloženje gostov, med katerimi je za piknik še posebno zanimanje med Nizozemci, skrbijo redno folklorna skupina Predoslje, glasbeni trio Grčar, kuharska in natakarska skupina Park hotela in Pristov Joža, ki vedno pripravi kakšno presenečenje in vrsto narodnih iger. Glasbeni trio spravi na noge staro in mlado. Z odojkom, spec. ilitetami na žaru, slivovko in drugo dobro kapljico pa vedno zadovoljijo še tako zahtevnega gosta. Seveda ne manjka tudi licitacije svinjskih glav in tudi lojtrski voz pripeljejo. Za turiste je to prava paša za oči in razumljivo, da amaterske filmske kamere neumerno brnijo. Čeprav na Bledu med glavno letošnjo sezono ne manjka različnih zabavnih in kulturnih prireditev, je planinski piknik na Zatrniku ob ponedeljkih popoldne vseeno prijetna osvežitev. A. Ž. Kmečki dan na Bledu Turistično društvo Bled, klub za konjski šport Bled in kmetijske zadruge bodo tudi letos pripravili kmečki dan na Bledu. Letos bodo to prireditev, ki bo 7. septembra, pripravili že četrtič. Glavni poudarek bo na dopoldanskem kmetijskem delu, ko bo razstava plemenske živine ter razstava in prodaja sodobne kmetijske mehanizacije. Pripravljajo tudi sejem drobne kmečke in gospodinjske opreme. Sicer pa se bo letošnja prireditev, ki bo prvič na bodočem hipodromu kluba za konjski šport Bled ob cesti Lesce — Bled, začela že v soboto, 6. septembra, popoldne, ko bo revija izvirne domače folklore in domačih godcev s sodelovanjem zamejskih folklornih skupin. V nedeljo popoldne pa bo potem po ulicah Bleda tradicionalna kmečka povorka, v kateri bodo prikazali kmetijsko mehanizacijo in stare kmečke običaje. Kaže, da bo organizatorjem letos uspelo, da bodo na tej prireditvi sodelovale skupine z domala vse Gorenjske. Prav tako pa so se za organizacijo zavzele kmetijske zadruge. Prireditev pripravlja poseben odbor, ki vabi posameznike in skupine z Gorenjske, da se prijavijo k sodelovanju in da tudi z nasveti pomagajo, da bo prireditev čimbolj zanimiva. Prijave sprejema Turistično društvo Bled. V nedeljo bo v Železnikih v Selški dolini že 13. tradicionalni čipkarski dan, ki ga pripravlja domače turistično društvo. Prireditev se bo začela že ob 8. uri zjutraj z otvoritvijo razstave čipk. Obiskovalci si bodo lahko prek celega dne ogledovali izdelke, mojstrovine, ki so jih izdelale izurjene roke čipkaric v Železnikih in okolici. Obenem pa bodo imeli priložnost, da si izdelke čipkaric tudi kupijo. Dve uri kasneje se bo začelo tekmovanje čipkaric. Predstavniki turističnega društva iz Železnikov so na tekmovanje povabili spretne klekljarice iz desetih krajev. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Železnikov pod vodstvom Lojzeta Šmida, folklorna skupina osnovne šole Železniki domačini pa bodo na prireditvi pokazali tudi nekatere stare običaje. Slavja v Železnikih se bodo že po tradiciji udeležili tudi naši rojaki iz zamejstva. Dopoldne bo v Železnikih obiskovalce zabaval ansambel »Mladi«, popoldne pa se bodo plesalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla »Fantje Selške doline«. -jg Tokrat za spremembo objavljamo tale posnetek iz Park bara na Bledu. A da ne boste mislili, da avgustovski mednarodni artistični program v kazini Park hotela na Bledu ni zanimiv. Če redno vsak mesec sledite programu, vam lahko zaupamo, da je ta mesec prav poseben. Nedvomno boste navdušeni nad zares vrhunsko akrobatiko dua Spartak iz Bolgarije in nad moderno magijo Velikega Lale. Prav tako vas ne bo razočarala Helena s plesoma romatični večer in narkomanka; ali pa Elizabet z indijskim plesom in plesom z divjega zahoda. Za ples in razvedrilo pa ta mesec skrbi ansambel Trileksi. Tako kot prejšnji mesec je tudi avgusta Park bar odprt vsak dan (razen ob torkih) od 22. do 3. ure. Program pa se začne ob polnoči. Stalna ekipa Park bara vas vabi, da si tudi ta mesec ne zamudite ogledati zanimivega programa in da si vzamete čas za prijetno urico ali dve oddiha. __________________ K razvoju gorenjske kulturne in turistične dejavnosti veliko pripomorejo tudi folklorne skupine v različnih krajih. Pogosto na prireditvah srečamo folklorne skupine iz bohinjske Srednje vasi, z Bleda, Gorij, Podkorena, z Dov-jega, Preddvora, Škofje Loke in iz drugih krajev. Na sliki: člani folklornih skupin iz radovljiške občine, ki so se udeležili povorke na proslavi ob 30-letnici osvoboditve v Begunjah 4. julija letos. — B. Blenkuš A. Z. Čipkarski dan v Železnikih nagradna križanka o O tO 5 a s I jj Z i UJ cc o (D X X < 2 LU O UJ Z UJ (/) LU CC LU O < cc 03 C TJ C CD CD co > z: lz* o Qj < 2 cc —i j- 4-* O X o h? •—* L. «■* 2 CO (d (d N (c c LU CD o —j 0 — -o co co O E CO O "U LO O > CNI -co iz — 03 E N (d O O N N co C J* o co C co k_ — N I- - £ C/5 ca ° 3 .E o Q_ h- r- 0 I CL -C o a o c (d > cd CO O ca <> *-> co O O r- O a . 20.35 Vzpon človeka, 21.25 24 ur, 21.30 Vojska brez vojašnice. 21.55 Dubrovniške poletne prireditveTS (BGD) Oddajnik Sljeme 19.30 TV dnevnik. 20.00 Portret slikarja Bore Steva-noviča. 20.45 Mikrobi in ljudje, 21.35 Kultura danes. 22.05 TV dnev mk sreda 20. AVGUSTA 18.00 Obzornik. 18.10 Vrančeve dogodivščine. 18.40 Mozaik, 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.00 Malteški sokol — film. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Miniature. 21.50 TV dnevnik (LJ) MALTEŠKI SOKOL - ameriški film. 1941, režiser: John Huston, v gl. vlogah: Humphrev Bogart, Marv Astor, Peter Lorre. Sidnev Gre-enstreet, Gladvs George. Malteški sokol je klasičen »thriller«. ki ga je 1941. leta posnel John Huston. Njegov debut — prvi film je bil več kot uspešen Že literarna predloga romana Dashiella Hammetta. — značilna kriminalka, napisana 1930. leta je nadpovprečna zato so jo večkrat prirejali za film. Huston je bil tretji in najuspešnejši. Gre za dragoceno, redko figuro, kipec Malteškega sokola ki nenadoma izgine. Iskanje tega kipca spremljajo umori. Glavni junak, privatni detektiv, ki se hoče maščevati zaradi smrti prijatelja pride na sled skrivnosti... UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila, 17.30 Daljnogled. 18.00 Kronika 18.15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Montreaux 75. 21.00 24 ur. 21.05 Feljton. 21.35 Vidocque. 22.25 Glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 19.30 TV dnevnik. 20.00 Skrivnost - film. 21.25 Življenje filma 21.55 TV dnevnik. 22.15 Dokumentarna oddaja četrtek 21. AVGUSTA 18.05 Obzornik. 18.20 Napoleon in ljubezen. 19.15 Risanka 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.00 Nevarni ovinek — nadaljevanje in konec. 21.10 Kam in kako na oddih. 21.20 Diagonale. 21.50 Ročk koncert - Eagles. 22.20 TV dnev nik (LJ) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Ulica Sezam. 18.00 Kronika Splita. 18.15 Zabavna glasba. 18.35 Aktualna oddaja. 19.05 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Krog. 20.45 Profesor Baltazar, 21.00 24 ur. 21.10 Stare bajte Oddajnik Sljeme 20.00 Nenavaden večer. 20.40 Stop. 21 25 TV dnevnik. 21.45 Dokumentarni film. 21.55 Dubrovniške poletne prireditve petek 22. AVGUSTA »Srečanje oktetov«. (1. del) v gostoljubnem Šentjerneju na Dolenjskem je postalo že tradicionalna manifestacija pevske dejavnosti na Slovenskem, ki doživlja zadnja leta pravcati preporod Največji optimisti ne bi napovedali pred leti tolikšnega števila zborov in pevcev kot se jih sedaj zvrsti na raznih srečanjih. Ce izvzamemo mariborsko in celjsko srečanje najboljših zborov, je dovolj, če dodamo za primer »Pevski tabor« v Šentvidu pri Stični, kjer se je letos zbralo blizu 2.500 pevcev. Sentjernejsko srečanje pa zbere v prijetnem gozdiču ob hipodromu vsako leto okrog 30 oktetov. Res je sicer, da okteti s svojo komorno obliko in interpretacijo le težko zazvene na prostem, toda srečanje nima tekmovalnega značaja marveč je bolj srečanje in namenjeno stikom, izmenjavi, primerjavi, dopolnjevanju repertoarjev in medsebojnih srečanj preko celega leta. letošnje Srečanje je kot druga leta doslej posnela tudi naša TV. tokrat v barvni tehniki. Iz celotnega, posnetega gradiva smo oblikovali 4 oddaje, ki se bodo zvrstile v mesečnih presledkih vso jesen. Po vrstnem redu nastopa se bodo tako zvrstili okteti: Sentjernejski. Boštanjski fantje, oktet iz Crne. »Tosama« Domžale. Gorenjevaški. Gasilski iz Gornje Radgone, iz Iga. bratje Pirnat iz Jarš. Karlovački. Kostanjeviški. Svoboda iz Britofa. »Gallus«. Koroški akademski oktet. Logaški. Oktet iz Loke pri Zidanem mostu. »Marles« iz Maribora. »J. Flander« iz Maribora. Dolenjski. Piranski. »Javor« iz Pivke. Podpeški. »TRO« iz Prevalj. Koroški iz Crne. Slovenjgraški. Lovski iz Sodražice. Senčurski. »Jelovica« iz Škofje Loke. Trboveljski, iz Breznice oz. Žirovnice pa moški in kot edini tudi ženski oktet. \8.00 ObiorrvvV, \% \o Morda vas xaruma. 18.40 Mozaik. 18.45 Srečanje cki»Aov 75, \9.\5 Risanka. 19.20 Cikcak, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 19.55 3-2-1, 20.00 Edini izhod je zaprt — kanadski film. 21 25 625. 21.45 TV dnevnik (LJ | EDINI IZHOD JE ZAPRT - kanadski barv. film. Kanadski film nam ni najbolj znan — vsaj ne v vseh značilnostih. Poznamo nekaj del iz francosko govorečega območja očitno inspiriranih po matični francoski kinematografiji - ter kratke -predvsem animirane filme Mc Lareba in nekaj zanimivih dokumentarcev Edini izhod je zaprt pa nam predstavlja lahkotnejšo. »konfekcijsko« plat kanadske produkcije, ki je izrazito pod vplivom podobnih ameriških filmov. Film je napeta pustolovska zgodba zdravnika ki ga najame ekscentrični bogataš. Zdravnik kmalu ugotovi, da njegov delodajalec pri tem nima čistih računov — da ima v načrtu celo umor. S prijateljico, prav tako zdravnico, odkrijeta skrivnost delodajalčeve srčne bolezni, ki bi ga lahko ugodno ozdravila le zapletena operacija s pomočjo tujega življenja Zato je bogataš zbral zdrave, nadpovprečne ljudi s krvno skupino B kot jo je imel on. da bi bili v primeru potrebe pri roki. Načrt bogataša in njegovega osebnega zdravnika je bil res peklenski, in naša dva glavna junaka sta sklenila pobegniti iz bogataševega sanatorija na divjem kanadskem severu. Beg na smučeh, lov s helikopterjem v stilu Jamesa Bonda lepe barve kanadskih ledenikov tvorijo ozadje te akcijske pripovedi. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Reke. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Reportaža 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dolgo, dolgo ječanje — TV drama. 21.30 24 ur. 21.35 Gost urednik — Frane Jurič. 22.45 Zabavno glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 19.30 TV dnevnik. 1955 Argument 75. 20.45 Staro in novo. 21.35 Kojak. 22.25 Leta minevajo, čas teče. 22.50 TV dnev nik. 23.10 Harlem poročili so se V KRANJU Uranič Zdenko in Hafner Manja. Pauletić Stanislav in Avman Ivanka. Škrabar Jože in Slebir Marija. Volč-jak Marijan in Križaj Marija. Stare Viljem in Ster Anica. Dolinar Janko in Grassi Milena umrli so V KRANJU Kejžar Frančiška roj. 1911. Cimerman Ivan. roj. 1924. Parte Franc. roj. 1899, Okorn Andrej, roj. 1900. Jenkole Franc. roj. 1896, Zabret Ljudmila, roj. 1897. Grošelj Franc, roj 1887. Hribar Helena, roj. 1905. Marolt Andrej, roj 1897. Kosajnc Jožef. roj. 1907. Gliha Ignac, roj. 1915 tržni pregled JESENICE Solata 12,50 din. špinača 12 din. cvetača 15.50 din. korenček 7.50 din. česen 24 din. čebula 6.20 din. fižol 10 din, pesa 6.20 din. kumare 5,20 din. paradižnik 10,50 din, paprika 13 din, slive 10 din. jabolka 14.50 din. hruške 14.50 din. grozdje 15 din. pomaranče 16.50 din. limone 13.80 din. ajdova moka 19 din. koruzna moka 5,65 din, kaša 13 din. surovo maslo 61,70 din. smetana 27,85 din. skuta 18.10 din. sladko zelje 4.50 din, kislo zelje 7,50 din, orehi 102 din. jajčka 1.40 do 1,45 din. krompir 4 din KRANJ Solata 8 din. špinača 12 din, cvetača 15 din. korenček 8 din. česen 22 din. čebula 8 din. fižol 10 din. pesa 6 din. kumare 6 din. paradižnik 10 din. paprika 14 din. slive 16 din. jabolka 12 din. hruške IS din. grozdje 18 din. breskve 20 din. pomaranče 12 din. limone 12.80 din. ajdova moka 15 din. koruzna moka 4.50 din, kaša 15 din. surovo maslo 28 din. smetana 20 din. skuta 16 din. sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din. kisla repa 6 din, klobase 14 din, orehi 80 din. jajčka 1,60 din. krompir 4 din, lubenice 6 din TRZIC Solata 8 do 10 din, korenček 10 din. česen 25 din, čebula 6 do 7 din, fižol 10 do 12 din. pesa 8 din, kumare 7 din, paprika 10 do 12 din. paradižnik 8 do 10 din. slive 12 din, jabolka 10 do 15 din. hruške 14 din, grozdje 14 do 16 din. marelice 20 din, pomaranče 20 din. limone 14 din. ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din. kaša 15 din, surovo maslo 14 din. smetana 6 din. sladko zelje 5 do 6 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.40 do 1.50 din. krompir 5 din r • Du/i po mladi čebuli, ki smo jo grizli po mesu. pečenemu na žaru, bo milejši, če bomo takoj po jedi dobro zgrizli skorjico kruha s svežim peter- šiljem. • Če načnemo kozarec gorčice, se leta začne rada na vrhu sušiti. To preprečimo, če kozarec gorčice pokrijemo z rezino limone. • Paradižnikova omaka bo boljša, če ji poleg sladkorja dodamo še malo gorčice. • Svinjska zarebrnica bo okusnejša. če jo pred pečenjem za pol minute potopimo v vrelo vodo. • Krtačko za roke bomo temeljiteje očistili, če jo namočimo v mešanico kisa in vode: le tako bodo odstopili vsi ostanki mila. • Ne preveč zastarane rjaste madeže na perilu poskusimo odstraniti tako: madež pokapamo z limoninim sokom in prelikamo z vročim likalni-kom. Po potrebi postopek ponovimo. nuirtd itf/ji/tj/ ur/a Dobro žvečenje 5>e nikoli se ni ljudem tako strašno mudilo. Vse morajo opraviti v kar najmanj časa. Hitimo kot za stavo celo pri jedi. Posledica take naglice pa se rada kaže v prebavnih motnjah hujših ali blažjih. Kadar sedemo k mizi. imejmo vedno dovolj časa. Sprostimo se in se veselimo ponujenih jedi. Slabe strani naglice pri jedi se pokažejo rade tudi na naši zunanjosti. Pre-nitro pogoltnjen grižljaj hrane se v telesu ne bo asimiliral popolnoma, slaba prebava pa bo imela sliko na našem obrazu in koži telesa. Temeljito in pravilno žvečenje je zato dvakrat potrebno. Hrano z zobmi zdrobimo in premešamo s slino in kasneje z želodčnimi sokovi. Snovi, ki so v slini, pa se ne morejo dovolj premešati s hrano, če jo prehitro pogoltnemo. Drobno zgrizeno hrano pa nasprotno prebavni sokovi lažje »obdelajo«, kar je posebno važno pri sadju in zelenjavi. Premalo prežvečena hrana pa zahteva od želodca daljše in težavnejše delo. kar sčasoma pusti neugodne posledice. Pravilno in temeljito žvečenje pa je seveda odvisno od dobrega zobovja. Po obrokih si zobe umijemo z dobro ščetko in zobno pasto, na to pa sploh ne smemo pozabiti zvečer. Vsaj dvakrat na leto obi-ščimo zobozdravnika, da bo takoj odkril najmanjše okvare na zobeh. Gnili in okvarjeni zobje namreč ne morejo opravljati svoje osnovne dolžnosti — grizenja, da o tem, kako niso prav nič prijetni na pogled, sploh ne govorimo. Veronika iz Kranja — Prosim za nasvet, kaj naj naredim iz blaga. katerega vzorec vam pošiljam v pismu. Nosim predvsem hlače. Stara sem 16 let, visoka 164 cm. tehtam pa 52 kg. Marta — Narisala sem tuniko, ki bo prav primerna za vroče poletne dni kot dopolnilo hlačam. Ob vratu je zaprta, ob šivu čez ramena nagubana in se zapenja zadaj z gumbom. Rokavi so kratki in razširjeni kot tunika. V sezoni gob Kjer je pri hiši dosti navdušenih gobarjev, je gospodinja včasih že kar obupana, kaj naj naredi z goro dišečih gobanov, rumenih lisičk, bisernic, golobic in vsega drugega mogočega, kar sedajle raste v senčnih gozdovih. Gobe so vsekakor dobra jed, ki pa se je tudi lahko naveličamo, če jih znamo pripravljati le na dva ali tri načine: pražene, v rižoti in v juhi. Poskusite enkrat gobe pripraviti kot sarme. Za to ne potrebujemo kisle zeljne liste, pač pa vzamemo kar sveže. Seveda« listom odrežemo debele žile, jih denemo v vrelo slano vodo za nekaj minut, da se zmehčajo in nato odcedimo. Za nadev uporabimo na maslu prepra-ženo čebulo, ki ji dodamo vodo, sol in približno lOdkg riža. Dušimo pet minut. Gobe očistimo, jih prepražimo na maslu in na koncu dodamo paradižnikovo mezgo in peteršilj. Tako pripravljene gobe- dodamo rižu, premešamo, malo še prepražimo, nato odstavimo in ohladimo. S to zmesjo nadevamo zeljne liste, dobro zavijemo in spne-mo z zobotrebcem. Zavitke zdevamo v po-maščeno kozico, polijemo z razredčeno paradižnikovo mezgo in potisnemo za četrt ure v pečico. Ponudimo s solato. Potrebujemo: pol kg telečjih prsi, sol, žlico olja, 4 rezine prekajene slanine, čebulo, česen, 3 do 4 gobe, malo paradižnikove mezge. Telečje prsi z gobami Telečjim prsim odstranimo rebra, meso v olju popečemo, solimo in nato pokrito dušimo. Položimo jih na topel krožnik. V ostalem olju opečemo tanke rezine prekajene slanine, prepražimo čebulo, nato strt česen in očiščene, oprane in drobno zrezane gobe, dodamo paradižnikovo mezgo in dolijemo nekaj vode. V tako pripravljeno omako vložimo na pol dušeno meso in vse skupaj dušimo do mehkega. Za mlade ni treba veliko, da so zadovoljni. Zelo originalen obesek oo> če na vrvico navežemo velik zelo lep gumb ali pa zaponko za pas. Če je potrebno, zaponkoprelakirajte. Robidnice Ob marsikateri poti rastejo robidnice: njihov temni plod še utrgamo in se posladkamo s sladko kislim plodom, za ostalo rastlino pa se navadno ne zmenimo, še nejevoljni smo. ker ob iskanju plodov često primemo za bodeča stebelca. Robidnica je trajnica, poznamo pa jih več vrst, saj se med seboj ločijo po obliki listov, po trnavosti in drugem. Vendar pa je vsem vrstam skupna zdravilna lastnost. Nabirajo se listi, ki jih posušimo v senci in na zračnem prostoru. Med zdravilnimi snovmi v listih omenimo tanin, pektin ter kisline in vitamin C. Čaj iz listov deluje blažilno pri vnetjih črevesja in pri driskah. V ljudski medicini se rastlina uporablja v najrazličnejše namene, sama ali pa kot mešanica z raznimi drugimi bilkami. Čaj iz listov robidnic je zelo zdrav in ga lahko uporabljamo kot nadomestek za »ruski« čaj, pripravlja pa se kot čajna mešanica. Zelo dober čaj lahko pripravimo iz mešanice enakih delov listov robidnic, listov malin in listov gozdnih jagod ter šipkovih plodov. Čaja ne kuhamo, pač pa žličko mešanice le poparimo z vročo vodo in pustimo stati najmanj pet minut; sladkamo po okusu. Iz trdnejšega blaga kot je platno si sešijemo imenitno pregrado za balkon ali za vrt. Blago napnemo na tri lesene ali kovinske palice, s koničastim koncem, da jih lahko potisnemo v mehka tla. Se prej pa na blago lahko našijemo večje ali manjše žepe ali samo trakove, za katere zatikamo časopise, brisače, očala in drugo drobnarijo. Ko pregrade ne potrebujemo, jo enostavno zvijemo in shranimo, saj ne zavzema veliko prostora. izbrali smo za ras_gori'MJsht h raj i POMENKI 0 GORICAH, G0\m\l. ISTEMU Za tiste, ki imajo veselje za pripravljanje jedi na žaru, so pri Drogi pripravili komplet začimb; sol, poper, česen in papriko dobite v lični kartonasti škatli. V Centra-lovi DELIKATESI v Kranju se dobe. Cena: 25,74 din Konfekciji so v GLOBUSU občutno znižali cene. Predstavljamo vam lahko podloženo svileno obleko; v modri, rdeči, rjavi in zeleni barvi ter v velikostih od 36 do 42 jih dobite na Kokrinem oddelku ženske konfekcije. Cena: od 250 do 350 din Če se odločate za nakup zamrzovalne skrinje, se odločite hitro. Te dni daje Murka pri prodaji na Gorenjskem sejmu ali v njihovi prodajalni ELGO v Lescah 10 do 15 % popust. Kaže, da je »jeans« vedno bolj priljubljen. Lepe ženske hlačne komplete v modri in drap barvi z rdečimi šivi prodaja Zarjina prodajalna NOVOST na Jesenicah. Velikosti: od 36 do 44. Cena: 570 din in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje) (17. zapis) Ne moremo se zapustiti Letenic, ne da bi prej omenili dvoje drobcenih zaselkov: Kamnjeka in Zavode. Prvemu so včasih rekli »Kamenik«, drugemu pa »Za vodo«. Katero od imen je bolj ljubo sluhu domačinov, nisem mogel zvedeti. Seveda pa sta zaselka res majhna: Kamnjek je sklep le šestih starih kmetij (blizu 30 prebivalcev). Zavoda je še manjša: le štiri domačije s 17 prebivalci, če sem — seveda — prav poučen. IVAN VRHOVNIK Kako to, da v zapis o Goricah vstavljam ime slovitega slovenskega kra-jepisca in zaslužnega zgodovinarja, dolgoletnega trnovskega župnika v Ljubljani — Ivana Vrhovnika? Rojen 24. junija 1854 v Ljubljani je materi na ljubo po končani gimnaziji vstopil v bogoslovje. Studij pa je iznenada prekinil in se vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze — seveda na oddelek za zgodovino. Potem pa se je iz ljubezni do staršev, morda tudi zaradi tihe nagnjenosti za duhovni poklic, vrnil v lemenat. Po obveznih kapelanskih postajah se je ustalil v Trnovem kot prednik pisatelja Finžgarja. Saj je Trnovo skoro veljalo kot najbolj kulturna ljubljanska župnija. Ne bo napak, če še to omenimo, da je prav v trnovski župni cerkvi tudi naš Prešeren prvič uzrl lice svojega pesniškega ideala — -Julije Primčeve. Bd veliki teden je; v soboto sveto, ki vabi molit božji grob kristjana, po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana, v Trnovo, tja sem uro šel deseto. Trnovo, kraj nesrečnega imena; tam meni je gorje bilo rojeno od dveh očesov čistega plamena! Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v srce mi padla iskra je ognjena, ki vgasnit' se ne da z močjo nobeno. Bilo je to leta 1833. . . Odtlej je v Prešernu tlel nemir, sen brez upa zmage . .. No, ta vrli trnovski fajmošter je bil v mladosti nekaj časa tesno navezan na Gorice. Tako močno se mu je kraj priljubil, da je leta 1885 napisal zgodovino goriške fare. tedaj še kapelan ... Ivan Vrhovnik je umrl 8. marca 1918. Da. (po Gregorčiču): »umrl je mož značajem načel jeklenih, neomajen; mož pravice in resnice, umrl plamteč je narodnjak, učenjak . . .« VISOKA PESEM GORICAM Res, pridejo v neke kraje službovat ljudje doma od drugod, pa naj bodo to duhovniki, učitelji ali katerikoli svetni uslužbenci — le redkokdaj pa se zgodi, da bi ti »prišleki« kraj svojega začasnega (ali pa dosmrtnega bivanja) iskreno vzljubili, o njem pisali, se zanj navduševali. Kot npr. pisatelj Ivan Pregelj za kraje pod Storžičem. Pa čeprav je bil tolminsKi rojak in le nekajletni gimnazijski profesor v Kranju: »Saj nisem od tam doma. Pa odkar svoje domačije nimam več, lepo Storžičevo deželico mi je Bog dal v zameno in v tolažbo za izgubljeni dom. Tja morem hoditi, hoditi in tudi hodim kakor domov. Hodim, ljubim, trpim . . .da, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo Člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli se knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Organizacija poslovnega združenja modna hiša sZOZD blagovnimi hišami Ljubljana Maribor Osijek Smederevo 'Pred nakupom prehodne in jesenske garderobe ne pozabite obiskati Modno hišo, kjer vam je na voljo zelo bogat asortiment aktualne ženske, moške in otroške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli za vse starosti in postave. Za kvali-teto, modne kroje in desene so poskrbeli vsi flaši renomirani proizvajalci oblačilnih strok, ki so člani Organizacije poslovnega združenja Modna hiša. Sladoled ne zasluži veliko hvale Sladoled je vredno poživilo — Stalna kontrola preganja bakterije — Zaključek: lahko bi bil boljši V vročih poletnih dneh se nam noga kar sama zaustavi pred vabljivim izveskom z narisanim sladole- dom; okusna sladka in mrzla zmes nam steče po grlu, pa imamo občutek, da smo se osvežili in ohladili, če pa je bil sladoled tudi biološko kvaliteten, smo se pa tudi najedli. Sladoled se namreč v zadnjem času tudi pri nas ne ima več za biološko manj vreden posladek, pač pa kot dopolnilo prehrani. Največ sladoleda pojemo prav poleti, ko se nam zdi, da nas osvežuje in hladi ter odžeja; marsikje drugje pa sladoled tako cenijo v prehrani, da je na mizi prav vse leto. Kaj je sladoled? V priročniku o kvaliteti prehrambenih proizvodov preberemo, da je sladoled proizvod dobljen z mešanjem in zmrzovanjem mase raztopljenih in emulgiranih snovi, po svojih lastnostih pa se prodaja kot mlečni sladoled, krem sladoled brez jajc ali z jajci in kot sadni sladoled. Prav zaradi takih sestavin je sladoled kot vsako drugo živilo, včasih še bolj, lahko gojišče za najrazličnejše bakterije, vanj zaidejo tudi virusi in še marsikaj, od česar bi se laiku naježili lasje, če bi vedel, kaj vse lahko poliže s sladke ledene kepice. »Sladoled med živili ni nobena izjema,« pravi Peter Belehar, vodja oddelka za higieno na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. »Zato sanitarne občinske inšpekcije redno jemljejo vzorce sladoleda, prav tako pa tudi naša služba. Z redno kontrolo vzorcev sladoleda ugotavljamo bakteriološko neoporečnost in pa seveda biološko vrednost, to je kemijsko sestavo tega živila.« r KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM Sejemska hala Savski log Kranj v času XXV. Gorenjskega sejma od 8. do 18. avgusta 1975 J Na leto se v vseh petih gorenjskih občinah pregleda okoli 150 vzorcev sladoleda, včasih tudi več kot je to bilo pred dvema letoma, ko so pregledali v laboratoriju Zavoda 230 vzorcev sladoleda. »Bakteriološka slika je bila pri teh pregledih večinoma dokaj čista, če pa smo že našli bakterije, so bile v tolikem številu, da zdravju niso bile škodljive; oporečnih je poprečno okoli 20 odstotkov odvzetih vzorcev. Kemične analize delamo redkeje: lani smo kemijsko na primer pregledali 41 vzorcev sladoleda, od tega jih je bilo več kot polovica, kar 23, neprimernih. Leto poprej je kemijska analiza sladoleda pokazala še slabšo sliko: to pomeni, da se proizvajalcem trese roka, ko dodajajo sladoledu sladkor, jajca, mleko in ostale suhe snovi, ki jih sladoled mora vsebovati, če naj bo primerno živilo. To pa seveda ne velja za industrijsko izdelan sladoled, ki ga lahko kupite pakiranega v lučke, kornete in družinske zavitke v trgovinah z živili. Za te velja, da so zelo kvalitetni. In kakšen je na splošno sladoled letos? To je zanimalo redakcijo Glasa; v povezavi s službo zavoda smo v enem dnevu obletali vse gorenjske občine in skupaj s prijazno Danico Rotovo, referentko za prehrano, poskusili kar 25 vrst sladoleda. Seveda je okus zatajil že po petih ali šestih sladoledih. Če bi analize opravljali le po osebnem okusu, ne bi daleč prišli, da posledic zaradi kalorične prehrane in ledenega občutka v prebavnem traktu niti ne omenjamo. Zato je bolje, da verjamemo laboratorijskim analizam, ki natančno pokažejo odstopanja od sprejetih standardov. Sladoled še zdaleč ne sme biti samo sladka voda, ko se stopi. V laboratoriju mora po sušenju vzorca ostati na dnu pri mlečnem in krem sladoledu 32 odstotkov suhe snovi, pri sadnem prav toliko, pri krem sladoledu z jajci pa celo 40 odstotkov suhe snovi. V tem sladoledu mora biti na primer 10 odstotkov svežih rumenjakov, 12 odstotkov mlečne maščobe, in 16 odstotkov sladkorja. Sladoled ne sme imeti kristalov ledu, ne sme imeti grudic, ki bi nastale zaradi veziva, mora imeti lep vonj, barva mora biti naravna, brez umetnih dodatkov in še in še bi lahko naštevali. Vse te različne sestavine proizvajalci po takih ali drugačnih receptih spreminjajo v sladoled; drugi pa spet po lažjem postopku kupujejo že tovarniško pripravljeno suho snov, ki mora prav tako vsebovati vse zgoraj naštete snovi, dodajo vodo, vse ostalo pa naredi avtomat. Običajno so ti sladoledi dokaj dobri, le če dodajamo preveč vode, so biološko manj vredni, vodeni, pridobi pa se seveda količina. Laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo je delal tri dni, da je pregledal vseh 25 vrst vzorcev sladoleda, napraviti pa je bilo treba za vsakega 5 kemičnih in 4 bakteriološke preiskave. V petih primerih so našli bakterije, vendar sladoled ni bil zdravju škodljiv, v desetih vzorcih pa je kemična analiza pokazala, da je sladoled revnejši s suhimi snovmi, to je biološko manjvredno živilo. Le enajst vzorcev sladoleda je bilo popolnoma v redu, to je bakteriološko neoporečnih, kakovost pa je bila v mejah standarda. To pomeni, da mirne duše lahko ližemo sladoled, ne da bi se bali črevesnih obolenj ali česa podobnega. »Le s kakovostjo sladoleda še ne moremo biti povsem zadovoljni,« pravijo na zavodu. »Če pa še vemo, Kemična čistilnica in pralnica BISTRA Škofja Loka, Spodnji trg 12, objavlja javno licitacijo prodaje stroja za barvanje oblačil dne 22.8. 1975 ob 10. uri v prostorih podjetja. Ogled stroja je možen vsak dan od 6. do 14. ure. da veliko več sladoleda pojedo otroci in mladi ljudje kot pa odrasli in torej sladoled v prehrani mladih poleti včasih zavzema že kar pomembno količino, lahko od ugotovljene kakovosti odštejemo še nekaj točk. Mirno lahko rečemo, da je industrijsko pripravljen sladoled kvalitetnejši, čeprav tudi pri proizvajalcih, ki sami vsak dan pripravljajo sladoled, lahko naštejemo nekaj izjem.« Na Zavodu so ocenili, da je bilo šest vzorcev sladoleda izredno slabih; slabi kemijski sestavi se je včasih pridružila še slaba bakterijska slika, čeprav ne zdravju škodljiva; na kratko, takega sladoleda ni vredno uživati. Takšno oceno je dobil sladoled slaščičarne Zečiri v Škofji Loki: oba vzorca sladoleda vanilijev in jagodov sta imela premalo suhe snovi, od 21,7 do 26,2 odstotka, vanilijev sladoled pa je bil tudi oporečen. Preveč vode so dodali tudi sladoledu v slaščičarni Vrba v Radovljici, ker je imel le 28,8 odstotka suhe snovi, en vzorec pa je bil tudi bakteriološko oporečen. Tako analizo je imel tudi sladoled v slaščičarni rfoman v Škofji Loki; skratka skoraj povsod tam, kjer sladoled pripravljajo na avtomatu. Seveda pa moramo ža vse izbirč-neže in sladokusce našteti tudi slaščičarne, kjer pa je bila analiza sladoleda zelo ugodna. Najboljši sladoled v avgusta je bil med 25 vzorci v tehle slaščičarnah: v hotelu Park, slaščičarni Džaferi Tržič, slaščičarni Pri jezeru Bled, slaščičarni Ke-kec Jesenice, slaščičarni Šmon Bled, slaščičarni Šink Kranj in slaščičarni Sadiku Satki Jesenice (bananin). Nekateri proizvajalci so imeli eno vrsto sladoleda zelo dobro, drugo vrsto pa spet slabšo, tako da jih ne gre šteti ne med slabe niti med boljše sladoledarske proizvajalce. »Čeprav ne moremo biti popolnoma zadovoljni s kvaliteto sladoleda, saj bi bil lahko boljši, pa smo vendarle mnenja, da se od slabe kvalitete ne zboli, od okuženega sladoleda pa lahko. To pomeni, da je za nas skorajda bi rekli bakteriološka oporečnost sladoleda važnejša od kemične sestave. Se pa kemična sestava iz leta v leto boljša, čeprav bi raje videli, da bi namesto več kot polovice neprimernega sladoleda, kot so pokazale preiskave, lahko zapisali, da ga je bilo neprimernega le kakih 15 odstotkov.« Tak zaključek so napravili na Zavodu in ni mu kaj dodati. ^ 11 avgusta 1975 0 Gozdna šola v Bohinju POZNAJO GA PO VSEJ EVROPI — Turistično društvo Naklo je med dobro poznanimi in tudi med najbolj delavnimi turističnimi društvi na Gorenjskem. Ob glavni cesti Kranj—Jesenice, blizu avtobusne postaje oziroma bencinske črpalke v Naklem imajo recepcijsko pisarno z bifejem, ki je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Za pisarno imajo tudi majhen gostinski vrt, kjer v poletni sezoni vsako sredo popoldne postrežejo z ribami. Ribe peče domačin in znani ribič ter član kranjske ribiške družine Peter Komovec, pomaga pa mu žena. Ko smo napravili tale posnetek, je bil gostinski vrt poln do zadnjega kotička, med gosti pa so bili v glavnem tujci, ki se po vožnji iz* različnih držav radi ustavijo v Naklem, da se »posladkajo« z ribami. Povedali so, da so ribe in Peter poznani po domala vsej Zahodni Evropi. Med njimi niso redki, ki pot v našo državo in na dopust na Jadran ali drugam ter ob vrnitvi celo planirajo, da skozi Naklo potujejo na sredo popoldne, ko lahko dobijo ribe. Peter (na sliki) pa pravi, da ima s turističnim društvom pogodbo in da že štiri leta streže s to poslastico. Seveda pa rad postreže tudi domačim gostom, ki jih ob sredah popoldne tudi ni malo. — A. Zalar Prireditev za turiste v Radovljici Turistično društvo Radovljica bo jutri ob 20. uri na terasi letnega kopališča v Radovljici prvič priredilo večer slovenskih narodnih in umetnih pesmi za turiste, ki so v teh dneh v hotelu, zasebnih turističnih sobah in v kampu v Radovljici. V programu bo nastopil moški pevski zbor Antona Tomaža Linharta, člani fotokino kluba Radovljica pa bodo predvajali barvne diapozitive o lepotah Gorenjske. Na eni najlepših jas na Naklovi glavi v Bohinju, ob neposredni bližini jezera in ob cesti Ki pelje ob jezeru do hotela Zlatorog (nekako na pol poti med hotelom Pod Voglom in Zlatorog), leži tabor s prek 20 šotori. Postavili so ga že v začetku julija. Sredi prostora, ki ga obkrožajo šotori, stoji visok drog, na katerem ves dan plapola zastava. Zvečer, ko zagori taborni ogenj in se oglasi pesem ali melodična in rimana beseda, jo snamejo. Tako je iz dneva v dan, tako je bilo cel mesec julij in tako bo tja do konca tega meseca. To je Gozdna šola zveze tabornikov Slovenije, ki je bila ustanovljena že 1957. leta. Ustanovili so jo za vzgojo vodilnih kadrov v taborniški organizaciji. S takšno obliko izobraževanja kadrov v naravi zveza tabornikov Slovenije skuša zagotoviti zadostno število vodstev odredov, občinskih in področnih zvez. V tečajih se izobražujejo načelniki enot in čet, vodje družin medvedkov in čebelic, načelniki občinskih zvez in mentorji organizacije. Razen tega prirejajo tečaje za taborniški mnogoboj, za orientacijske pohode, pionirska dela, gorsko stražo, splošni ljudski odpor in druge. Po vsakem tečaju, ki traja običajno teden dni ali več, prirejajo različne akcije, na katerih preskušajo pridobljeno znanje. Skratka, namen Gozdne šole je, da si vodstveni kadri taborniških organizacij razširijo in utrdijo znanje, ki so ga pridobili na tečajih v odredih, v občinskih ali področnih zvezah in da izmenjajo izkušnje. Ko smo se pred dnevi oglasili v taboru Gozdne šole, je bilo nekako sredi popoldneva vse mirno. Načelniki odredov so imeli ravno predavanje, nekateri gostje, ki jih taborniki tudi radi sprejmejo in jim nudijo hrano in zavetišče, pa so bili razkropljeni ob obali jezera. Vendar nisva bila dolgo sama. Čutil sem, da nisva neopazno prišla v tabor. Ze naslednji hip sva se znašla pred upravnikom šole Kranjem Jurakom in starešino tabora Tončkom Juriševičem. Prijazno sta povedala, da je Gozdna šola letos dobro obiskana, da je bilo doslej že sedem različnih tečajev in da so imeli tudi že nekaj akcij. Med najuspešnejšimi so bile iskanje in reševanje ponesrečenca, obramba tabora in zastave in druge. »Spominjam se, kako smo se nasmejali, ko so dekleta-tečajnice ponoči morale najti in rešiti ponesrečenca. Ko so se že skoraj približale kraju, kjer je bil eden od namišljenih ponesrečencev, so naletele na neke- ga turista, ki je malo preveč pogledal v kozarec. Ker ga noge niso držale, so bile dekleta prepričane, da je pravi in so ga hotele prenesti v tabor. Ko je videl obveze in drugo opremo za prenos ranjencev, je bil mož pri priči trezen in nazadnje je bil ves obupan, potem pa še bolj vesel, ker mu je le uspelo prepričati vnete reševalke, da ni pravi. Podobna pa je bila akcija, ko smo ponesrečenca že obvezali in ga dali na nosila. Takrat se pripelje domači turist, ki ga je na vsak način hotel zaradi hitrejše zdravniške pomoči prepeljati do ambulante. Šele ko smo mu vse podrobno razložili, da gre za akcijo, se je vdal, čeprav ni bil povsem prepričan, da nima prav.« Tako nama je o smešnih in tudi resnih zgodah pripovedoval upravnik Franjo Jurak. Povedal je tudi, da so doživeli nekaj poštenih neviht, da se je dež, ki ima v Bohinju najraje mlade, letos nekajkrat pošteno izkazal, da so imeli v gosteh tabornike različnih odredov in da se z domačini prav dobro razumejo. Sicer pa tabor naenkrat lahko sprejme okrog 120 tečajnikov. Imajo svojo kuharico, in kot so kasneje povedali nekateri načelniki odredov v tej izmeni, je hrana zares odlična. V taboru imajo ■ svoj električni agregat in kadar ne gori taborni ogenj, predvajajo filme ali diapozitive. In tudi različnih športnih rekvizitov imajo dovolj. Gozdna šola je torej nekako podobna šoli v naravi, vendar jo taborniki radi imenujejo tudi taborniška univerza. V vseh teh letih odkar deluje, se je izkazalo, da je za uspešno vodenje okrog 16.000 članov zveze tabornikov Slovenije in za okrog 160 enot po vsej Sloveniji še kako koristna. Trajala bo do konca meseca, ko se bo v taboru srečalo okrog 400 tabornikov skupaj s predsednikom zveze tabornikov Slovenije Zdravkom Krvino. Takrat bodo na svečanosti odkrili tudi kip ob 30-letnici osvoboditve, ki ga bo izdelal Peter Jovano-vič. Prihodnje leto nameravajo delo v Gozdni šoli še bolj popestriti. Jelka Pire, članica komisije za vzgojo kadra pri republiški konferenci zveze tabornikov Slovenije, je povedala, da bodo skušali organizirati tudi srečanja z borci in prebivalci ter turisti v Bohinju. Pred leti so pripravili zelo uspešno srečanje z borci Cankarjevega bataljona, zdaj pa ga bi lahko s prešernovci. Še skrbneje pa bodo pripravili tudi različne akcije in še bolj popestrili zabavno življenje. A. Zalar Tabor Gozdne šole leži na jasi na Naklovi glavi blizu jezera V teh dneh imajo v taboru tečaj načelniki odredov iz Slovenije Sedanje vodstvo Gozdne šole (z leve proti desni): kuharica Marija iz Jelka Pire, članica komisije za vzgojo kadrov pri republiški konferenci tabornikov Slovenije, Tonček Juriševič, starešina tabora, v sedanji s tečajnikov in Franjo Jurak, upravnik šole. Vse slike F. Perdan Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom, strokovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ZARJA JESENICE Na XXV. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo: • POHIŠTVO • GOSPODINJSKE APARATE • AKUSTIKO • GRADBENI MATERIAL • PISARNIŠKO OPREMO IN BIRO STROJE • PREPROGE • ZAVESE • POSTELJNINO • KONFEKCIJO • OBUTEV VMuul v avgustu • VjsUjul v avgustu • VtsUjul Prodam Prodam otroški KOŠEK in CERADO za zastavo 750. Simerl Jože, M°&a Pij ade 9, Kranj 4301 Prodam MAGNETOFON STEreo 2 x 16 W. Snemanje možno z °dmevi in eho efektom. Verlič, Gol-n*ka 95, Kokrica 4331 .. Prodam HLEVSKI GNOJ. Tupave 11 4364 Prodam 10 novih, nezasteklenih, Uasičnih, dvodelnih OKEN z dvoj-n° zapiro, prirejenih na zavese, mi-^rske mere 700 x 950, zidarske mere f0xil50. Tavčar, Dolenja vas 8, ^227 Selca nad Skofjo Loko 4367 .Prodam HLADILNIK EKA. "raksler, C. Kokrškega odreda 25, ^anj 4399 Prodam IZRUVAĆ za krompir, J* in 16-colski GUMI VOZ. Traven 'rane, Valburga 23, Smlednik 4400 , Prodam ŠTEDILNIK - namizni, pe in pol plošče, nerjaveč, na drva. b°renja Sava 28, Kranj 4401 jProdam dobro ohranjeno DNEV-pfo SOBO po nizki ceni. Avguštin eter, Groharjevo naselje 5, Škofja L°ka 4402 Prodam KRAVO simentalko tik 5^ed telitvijo. Markun Janez, Bašelj ^.Preddvor 4403 .Poceni prodam ČEBULICE nar-„18- Fern Marija, Šempetrska 15, ^razišče, Kranj 4404 T£rodarn SLAMOREZNICO KON-1 *A 3 z motorjem. Trboje 70 4405 prodam KRAVO po teletu in vasica, težkega 50 kg. Dolar, Vl2a 9. Žirovnica 4406 prodam 8 tednov stare PUJSKE, ?M težke. Hribar Franc, Šobčeva TJ Ce 4407 p Prodam NAKLADALKO za seno UTINGER 10, primerno za hribo-Tltf Predele. Tušek, Rovt 10, Škofja ^ka 4408 Prodam desni vzidljiv ŠTEDI L na dve in pol plošči, nerjaveč, 4409 nik Halo rabljen. Jama 35, Kranj . Prodam TELICO, 8 mesecev bre-J0- Tancar, Mevkuž 9, Zg. Gorje 4411 prodam BCS 127 KOSILNICO in JftAVO s teletom, starim 14 dni. rtfej, Višelnica 4, Zg. Gorje 4412 Na morje in hribe vzemite gJJpGESAN MLEKO ZA SONČENJE in '*"Sn 8red8tvo proti komai:- Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 t Prodam KRAVO, ki bo v kratkem ,el'la.Voklo 20, Šenčur 4413 i/rodam staro OSTREŠJE za kurivo. perčič> Povlje 9 Golnik 4414 prodam 5 kub. m PESKA za x' iz Sostra. Šmartno 33, Cerklje p^renjskem 4415 lifudam KRAVO simentalko s te-f J°m ali po izbiri. Voglje 61, Šen- 4416 Van'°dam PEC za centralno ogre-PEO Za 2500 din in kombinirano trik \Za koPalnico (kurjenje - elek-iS' za 400 din. Beleharjeva 39, ^čUr 4417 (^r°dam STREŠNO OPEKO špi-3000 kosov. Drinovec, Pod-^3, Duplje 4418 Kfiru,am 1500 kg semenskega p^MPlHJA vesna. Sp. Lipnica 36 In Jl1 k* ^al>dski voz iček, motorni, znam- adoviJlc, Ke J^idBki - Mak UMGS, malo vožen, prodam 26 v Cater, C. Kokrškega odreda p^nj 4420 UerSJkm nov HLADILNIK. Haf-Sptane, Zg. Bela 6, Preddvor 4421 Ogod ICO - kompletno -«ka,?°tProdam. Makuc, Gosposvet-p^- Kranj, tel. 24-006 4422 °c*ni prodam TELEVIZOR RR slavina, Sorlijeva 3, Kranj rV u 442:5 ^tt"1 voz ZAPRAVLJ1VČEK. p;c pavel, Luže 20, Šenčur 4424 l5,to,am težkega KONJA. Pivka K»Wo K 4425 frVoni Prodam SOBNO POHI-Ik* ^ukič Marija, Komenskega Kanj 4426 5lfifem otroško ZIBELKO in K VOZIČEK. Zasavska 50, Jn' 4427 ji Nam KRAVO, 9 mesecev brejo, V druK«c telila. Jezerska 92, 4428 Prodam PAPIGE in KANARČKE. Bukovica 54, Vodice nad Ljubljano 4429 Prodam KRAVO po teletu in KOBILO. Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 4430 Prodam KONJA za vsa kmečka dela, starega 10 let. Pivka 5, Naklo 4431 Poceni prodam STEREO RADIO sprejemnik 2 x 15 W. Demšar, Zg. Bitnje 132 4432 Prodam TELICO, 5 ali 7 mesecev brejo, po izbiri. Suha 25, Škofja Loka 4433 Prodam KRAVO po izbiri . Po-vodje 3, Šmartno pod Šmarno goro 4455 Prodam TELEVIZOR RR NIŠ in lončeno PEČ. Šenčur, Štefetova ul. 25, tel. 41-056 4456 Prodam SKOBELJNI PORAVNALNI STROJ, kombiniran s krožno žago in vrtalnim strojem. Štras-ner Jože, Demšarjeva 14, Škofja Loka 4457 Prodam BIKCA simentalca za pleme, 7 tednov starega. Šifrer, Zab-nica 23 4458 Prodam 25 kv. m izdelanega smrekovega »POBJONA«. Suha 34, .Kranj 4459 Prodam BIKCA, osem mesecev starega. Šenturska gora 19, Cerklje 4460 Prodam nov GNOJNIČNI SOD. Grad 13, Cerklje 4461 Prodam BIKCA za rejo in orehova DRVA. Dvorje 17, Cerklje 4462 Prodam macesnove PLOHE in SONCE 4. Grad 43, Cerklje 4463 Prodam šest mesecev brejo KRAVO. Poženik 20, Cerklje 4464 Ugodno prodam PUNTE in BAN-KINE. Apno 11, Cerklje 4465 Prodam PRAŠIČKE za pitanje. Zg. Brnik 23, Cerklje 4466 Ugodno prodam malo rabljeno SPALNICO. Cesta na Klanec 26 L, Kranj 4467 Prodam CEMENT. Lahovče 6, Cerklje 4468 SPALNICO, dobro ohranjeno z dvojnimi vložki, čisto poceni prodam. Kranj, Planina 35, II. nadstropje levo 4469 Prodam čistokrvne ŠKOTSKE OVČARJE - mladiče. Rus Irena, Puštal 101, Škofja Loka 4484 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRV, PUNTE, BAN-KINE in DESKE, enkrat rabljene. Po dogovoru dostava kupcu. Jelene, Golica 2, Selca nad Šk. Loko 4485 kupim Kupim konjski IZRUVAČ za krompir. Kalan, Breg 19, Krani 4445 HARF CITRE in KLAVIRSKE CITRE kupim ali dam v zameno koncertne. Rado Kokalj, Kranj,. Nazorjeva 8 4446 Kupim delovnega VOLA in nerjaveč levi vzidljiv ŠTEDILNIK. Tavčar, Stirpnik 7, Selca nad Škofjo Loko 4486 Kupim dvokrilno ČRPALKO za vodo št. 2. Žagar Franc, Planina pod Golico 37, 64270 Jesenice 4480 Kupim rabljena GARAŽNA VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 4481 Kupim enofazni električni MOTOR, dve konjski sili. Vopolje 13, Cerklje 4482 feH račun pri SDK v Kra-l»|C«vilka 51500-601-12594 - Te-%mz! Klavni urednik, odgovorni *tv„i, "» uprava 21-100, uredni "KUh N:,lv. novinarji 21-800, malo Wi? in naroeniaki oddelek N|w Naročnina: letna 140 din, '.So S}" 7« dir), cena /a 1 Itevilko ^K« , "i" - Oproščeno promet« ""vka p,i prlatpjnem mnenju 421-1/72. veletrgovsko podjetje Izkoristite ugoden nakup spalnic E NOVI — 5-delna spalnic Triglav — 5-delna spalnic Dragica — 5-delna spalnic F Garant — 5-delna kuhinj orhideja L sistem — dolžine 4 m kuhinj magnolija — dolžine 4 m kuhinj Gracija — dolžine 5 m 11.704 din 11.258 din 9.099 din 7.154 din 12.987 din 11.566 din 9.938 din v veleblagovnici GLOBUS in salonu kuhinj DEKOR Kranj, Koroška cesta VnUjvou v avgustu • KoUjul v avgustu • VdUjul Prodam razne dele za FIAT 1300, motor huskvarna za motocros ter prikolico za osebni avto. Dobre Janko, Paloviče 18, Tržič 4471 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, 10.000 km, ali zamenjam za večji avto. Ponudbe pod »Doplačilo« 4472 Ugodno prodam MOPED 14 TSL. Ogled vsak dan. Medvešček, Zupančičeva 3, Kranj 4473 Prodam OPEL KADET 65 in NSU 1200 C, vse po delih. Lahovče 30, Cerklje 4474 Prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi. Sp. Duplje 74 4475 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Čirčiče 13, Kranj 4476 Poceni prodam PONY EXPRESS PUCH. Šmartno 24, Cerklje 4477 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 in 1972. Zalog 78, Cerklje 4478 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1963. Pintarje-va 2, Kranj, Cirčiče 4479 stanovanja Študentka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šilak, Ronkova 16, Celje 4483 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO ali veliko sobo s souporabo kopalnice. Čemas Milena, Market, Stražišče 4484 Dekle išče opremljeno SOBO od Kranja do Visokega ali Kranj, Šenčur, Srednja vas. Javite se pod šifro »Za kratek čas« 4485 is/lercator MERCATOR na Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta v hali C preproge • za-motorji • kole- pohištvo • akustika • bela tehnika • vese • tekstil • mali kmetijski stroji • sa • mopedi • betonski mešalci bife s kavo MERCATOR • alkoholne in brezalkoholne pijače UGODNOSTI NAKUPA PRI MERCATORJU V HALI C • konkurenčne cene • občutni sejemski popusti • dostava na dom • možnost nakupa na potrošniška posojila NA SVIDENJE PRI MERCATORJU V HALI C vozi/a Prodam MOPED TOMOS COLI-BRI T 12 na tri prestave, v dobrem stanju, prevoženih 8000 km. Jama 35, Kranj 4434 Obrtno podjetje KOMUNALNI SERVIS JESENICE oglaša prodajo KOMBIJA CITROEN, letnik 1968. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor do 20. 8. 1975 4135 Prodam FIAT 850, letnik 1967, po ugodni ceni. Trboje 34 4436 Prodam nov KIPER za F A P. Strgar, Kolodvorska 7, Bled 4437 Ugodno prodam NSU PRINZ. Fister, Zg. Gorje 1 4439 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 — september. Mohorič Marjan, Šenčur, Kranjska 2 4439 Prodam ZASTAVO 750 in STROJ ter dele za katreo. Božič, Novi svet 8, Škofja Loka 4440 Prodam FIAT 850, sport coupe, letnik 1970 in 850 special, letnik 1970. Informacije: Britof 152, telefon 24-891 4441 Kupim VOLKSV7AGEN, KA-DET ali FIAT 890, mlajši letnik. Rogelj Franc, Zabije 2, Golnik 4442 Za ŠKODO 1000 MB prodani rezervne dele. vrata, blatnike in kompletni stroj. Moša Pijade 3, stano vanje 2, Kranj 4443 Prodam MAGIRUS DEUTZ TRAMHUS, letnik 1969, 150 PS. 7 do 9 ton keson, 6,20 x 2,35 m, gume miehelin 10 x 20 MS radial, volan hidravličen. Tel. 064-67-067 1170 Za zdravstveno delavko (3-članska mlada družina) iščemo dvosobno ali enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici za dobo dveh do treh let. Ponudbe poslati: Zdravstveni dom Kranj. VOJVODINA - SLOVENIJA. Menjam dvosobno komfortno STANOVANJE v novogradnji — družbeni sektor v centru Bečeja za odgovarjajoče v Sloveniji. Tatic Milo-bran, Bečej, Titova 42/III, telefon 021-80-279 dopoldne ali 021-80-110 popoldne. 4388 Oddam opremljeno SOBO ali neopremljeno dvema fantoma poleg avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku 4447 Nujno potrebujem SOBO v Škofji Loki, Zmincu ali Poljanah. Za uslugo lahko nudim pomoč v gospodinjstvu, oskrbi starejših ljudi, gostinstvu ali drugem delu. Sporočite'na telefon 21-612, Kranj, Zevnikova 3 a 4448 Študenta, zakonca z enoletnim otrokom, iščeta neopremljeno enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »September« 4487 zaposlitve Strojni tehnik sprejme honorarno delo v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 4479 Sprejmem samostojnega MIZARJA. Jare, Grmičeva 1, Kranj 4335 KUD IVAN CANKAR, SVETI DUH razpisuje prosto delovno mesto USLUŽBENCA v bifeju, delovni čas od 15. do 22. ure, plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite v petnajstih dneh na gornji naslov. 4395 Takoj zaposlim DELAVCA za pomoč pri tesarskem delu. Zavrl, Lahovče 73, Cerklje 4450 Dosmrtno oskrbo nudim starejši ženski za pomoč v GOSPODINJSTVU. Robič, Dobrava 130 pri Ljubljani, telefon 061-75-585 4451 FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj. Frizerski salon KUNSTELJ, Kranj, Prešernova 4 4452 obvestila ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ objavlja vpis v VEČERNO ŠOLO za strokovno izobraževanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije in prijave do 5. septembra pri Mravlje Vinko, Kranj, Staneta Rozmana 5, tel. 23-623 4480 ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113 posesti Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO, zgrajeno do prve faze v bližini Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 4102 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v'okolici Škofje Loke. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Do 600 kv. m« 4390 V centru Tržiča oddam PROSTOR za mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 4392 Prodam dobro zaraščen GOZD v Smledniku. Naslov v oglasnem oddelku. 4449 GARAŽO v Kranju dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 4486 Prodam novo HIŠO v Kranju ali zamenjam kjerkoli na Gorenjskem. St ražiška 39 a, Vari 4478 izgubljeno V Čirčičah pred trgovino sem izgubila ROČNO TORBICO z denarnico in dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Kern-Pintar Pavla, Kebe-tova 35, Kranj 4454 V torek, 12. avgusta, sem izgubil POTOVALKO od Kranja do Radovljice. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v Gostišče na Posavcu 4483 prireditve RK HRASTJE-PREBAČEVO priredi v nedeljo, 17. 8. 1975, ob 15. uri VRTNO VESELICO. Velik srečelov ter kegljanje za dobitke. Pridite, ne boste ne lačni, ne žejni. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Vabljeni! RK Hrastje-PrebaČevo 4482 MA OTALEZ pri Cerknem priredi v soboto, 16. 8. 1975, ob 20. uri VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK 4481 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENČUR prireja v nedeljo, 17. 8. 1975, TRADICIONALNO VINSKO TRGATEV s srečelovom, kegljanje za koštruna. Zabavali vas bodo veseli TRGOVCI. Vabljeni! 4488 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v nedeljo, 17. avgusta, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna. Ob pristni domači kapljici vas bo zabaval ansambel MODRINA. Vabljeni! 4396 GASILSKO DRUŠTVO MOŠNJE priredi v nedeljo, 17.8. 1975, s pričetkom ob 15. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Igral bo BLEJSKI KVINTET. Vabljeni! 4453 loterija 41 Z "Z* "D i/ ms e o D t3 600 1.000 5.000 5.000 10 600 800 10.000 10 600 800 1.000 150.000 20 20 200 500 600 800 800 800 1.000 5.000 20 50 300 5.000 5.000 40 800 5.000 c 1 ■5 'i r * m ■ : -* || .- T3 i/ S M c N 2 v 5 u 0 C o k. s 'Ji J* • ■O X jr 70 20 53634 22270 600 25164 36240 600 369714 85050 1.000 497494 000220 5.000 440770 10.000 5 29075 36401 600 32295 33181 800 320075 44231 800 11561 1.000 6 64781 ' 1.000 33256 205271 10.000 86546 45396 72 20 067986 282 60 37 852 60 792 80 47 07902 600 1877 30902 800 2297 49332 800 51277 97552 1.000 16727 465892 5.000 83467 102642 10.000 21997 50367 13 30 587137 63 30 133 80 48 43123 600 58 95473 1.000 0798 061483 10.000 325168 098468 34 30 29 24 40 374 100 82989 13264 000 346689 13 Petek, 15. avgusta W75 tftU Zahvala Za vedno n tiho nas je zapustila mama, stara mama in sestra Frančiška Gorenc V globol* i žalosti se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali <\a njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ali kakorkoli izrazili sožalje. Žalujoči: sinovi Albin ter Slavko in Jožef z družinama, hč jrke Marija, Pavla ter Frančiška z družinami in ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 12. avgusta 1975 Zahvala Ob izgubi nepozabnega očeta in starega očeta Jožeta Košanca kovača v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo bolniškemu osebju na Golniku za dolgotrajno zdravljenje, duhovniku za cerkveni obred, pevskemu zboru upokojencev in sodelavcem Exo terma. Žalujoča hčerka Vera Jeromel s sinom. Kranj, 12. avgusta 1975 Verižno trčenje V ponedeljek, 11. avgusta, ob 11.30 se je na cesti prvega reda na Jeprci pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franc Kosetz (roj. 1949) je peljal proti Kranju; na Jeprci je zmanjšal hitrost, ker je nameraval zaviti levo na počivališče. Za njim je vozil v osebnem avtomobilu Franc Godec iz Ljubljane, ki je tudi zaviral, za njim pa je v osebnem avtomobilu Janez Kosmatin iz Ljubljane kljub zaviranju trčil od zadaj v njegov avtomobil, tako da ga je odbilo naprej v avtomobil Franc Kosetza. V avtomobil Janeza Kosmatina pa je od zadaj kljub zaviranju rahlo trčil še voznik osebnega avtomobila Lado Grdadolik iz Ljubljane. V nesreči sta bili dve sopotnici laže ranjeni, škode na avtomobilih pa je za okoli 61.000 dinarjev. Nezgoda na prehodu V torek, 12. avgusta, dopoldne se je v križišču Ceste maršala Tita in Ceste Toneta Tomšiča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Stanislav Krašovec (roj. 1945) z Jesenic je peljal proti Javorniku in v križišču zavijal levo na Tomšičevo. Po prehodu za pešce je tedaj prečkal cesto Franc Fornezzi (roj. 1907) z Jesenic. Bil je na sredini prehoda, ko je opazil tovornjak, se zmedel in stekel nazaj tako nepričakovano, da voznik tovornjaka kljub majhni hitrosti in takojšnjemu zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjenega Franca Fornezzija so prepeljali v bolnišnico. Trčil v avtomobil V torek, 12. avgusta, ob 5.45 se je na regionalni cesti na Ćešnjici pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Anton Talar (roj. 1959) iz Železnikov je pripeljal z lokalne na regionalno cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta, pri tem pa je trčil v osebni avtomobil Janka Bertonclja (roj. 1935) iz Lajš, ki je pripeljal po prednostni cesti in zaradi kratke razdalje nesreče ni mogel preprečiti. V nesreči si je Anton Talar zlomil ključnico. Trčenje v ovinku V sredo, 13. avgusta, ob 19.20 sta na cesti med Podvinom in Begunjami trčila voznik motornega kolesa Lovro Lukan (roj. 1932) z Brezij in pa 13-letni kolesar Albert Šuštaršič iz Mošenj, ki je v ovinku pripeljal motoristu nasproti po sredini ceste. V nesreči se je Albert Šuštaršič laže ranil in se zdravi v jeseniški bolnišnici. L. M. Bogati dobitki na tomboli Za tombolo v Trebiji v Poljanski dolini je vse pripravljeno. V nedeljo, 17. avgusta, ob 14. uri se bodo lovci na srečo potegovali za vrsto bogatih dobitkov. Na voljo bodo: osebni avto »škoda«, motorna žaga, zamrzovalna skrinja, televizor, marmornata miza ter še prek 100 drugih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 din. Prireditelji tombole, trebijsko gasilsko društvo, pričakuje velik obisk. Prav zato domačini pričakujejo, da bodo obiskovalci prišli na tombolo pravočasno, vsaj uro pred začetkom prireditve, saj bodo tako olajšali delo domačinom ter organom UJV. Prireditelji trebijske tombole so nam tudi sporočili, da bodo zaradi prenatrpanosti avtobusov na rednih progah med Škofjo Loko in Trebijo pri Alpetouru poskrbeli za dodatne avtobuse. V primeru slabega vremena bo tombola prestavljena na prihodnjo nedeljo, na nedeljo, 24. avgusta. O prestavitvi bo odločala tombolska komisija v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah, obiskovalci pa bodo o tem obveščeni v nedeljo dopoldne prek ljubljanskega radia s posebnim obvestilom. _jg Gasilci v Dupljah pred jubilejem Gasilci v Dupljah v kranjski občini bodo prihodnje leto praznovali 70-letnico delovanja. Da bi ta jubilej čimbolj slovesno proslavili, nameravajo izpopolniti opremo. Zdaj že imajo moderno motorno brizgalno in nov gasilski avtomobil. Doslej so s požrtvovalnostjo že preprečevali širjenje požarov in uspešno posredovali, s sodobnejšo opremo pa bodo v prihodnje lahko še hitreje priskočili na pomoč. Da bi zbrali potreben denar za opremo, bodo v nedeljo, 1 7. avgusta, priredili veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom in kegljanjem za jarca pred gasilskim domom v Dupljah. Za ples in razvedrilo bo igral Tržiški instrumentalni kvintel J. Kuhar Uspel tekmovalno-rekreacijski pohod na Vodice V nedeljo, 10. avgusta, je v okviru praznovanja občinskega praznika občine Radovljica priredil TVD Partizan Kamna gorica tekmovalno rekreacijski pohod s startom v Kamni gorici in ciljem na Vodicah. Tekmovanja se je udeležilo 130 tekmovalcev vseh starostnih skupin. Konkurenca je bila izredno močna, saj so se tekmovanja udeležili trije državni reprezentantje v tekih, in sicer: Kordež, Tajnikar, Kotnik. Proga je bila izredno naporna, dolga 7 km z višinsko razliko 640 m. Rezultati: 1. Kordež, Plamen Kropa - 33,38; 2. Tajnikar, JLA -34,47; 3. Kotnik, Plamen Kropa' — 35,07. Pohvaliti moramo izredna pionirja Mikoliča, Plamen Kropa — 42,11* in Smrekarja, Kamna gorica — 47,19. Pred razglasitvijo rezultatov je predsednik TVD Partizan Kržišnik podal nekaj zgodovinskih podatkov o Vodicah, katerim na čast je bil pohod, ter pozval prisotne, ki se jih je nabralo prek 200, da se v prihodnjem letu še bolj množično udeležijo pohoda. Prisotnim je nekaj besed spregovoril tudi predsednik ZZB občine Radovljica predvojni komunist ter udeleženec predvojnih dogodkov na Vodicah Srgovšek. Pohvalil je tovrstna tekmovanja in pohode, ki imajo poleg krepitve telesnih zmogljivosti namen tudi obujanje spominov na NOB. Po podelitvi pokalov in priznanj je delegacija tekmovalcev odnesla venec na spomenik Cankarjevega bataljona, nakar so bili vsi udeleženci pogoščeni z malico, za kar je poskrbel pokrovitelj tekmovanja sindikat tovarne Plamen iz Krope. inž. J. Pogačnik Asfalt na žirovskih cestah »Ne bomo več požirali prahu,« pravijo Zirovci. Prebivalci kraja .so se namreč odločili, da položijo asfaltno prevleko na večino cest na njihovem področju. In za katere »prometne žile« gre? Naj jih kar naštejemo! To so: Zupan—J. Peternelj—most, J. Peter-nelj—Johan, most—J. Kavčič, Mrovc — M. Novak, A. Šink —J. Ci-gale, R. Jurca —Kastelec, Noč —An-žonov most! Zemeljska dela in ureditev kanalizacije bodo Zirovci opravili s prostovoljnim delom. Asfaltno prevleko pa bo položilo Cestno podjetje iz Kranja. Za asfaltiranje cest na Dobračevi in v Stari vasi je žirovska krajevna skupnost že v mesecu maju s Cestnim podjetjem v Kranju sklenila pogodbo, ki predvideva, da bodo vsa dela veljala 862.164 din. Cestno podjetje iz Kranja naj bi z deli na žirovskih cestah začelo že v teh dneh, končana pa naj bi bila v sredini septembra. Precejšnji del sredstev za asfaltiranje žirovskih cest so prispevale organizacije združenega dela v kraju, veliko prostovoljnih delovnih ur pa so pripravljeni prispevati tudi sami prebivalci. Potrebno je pripomniti, da sredstev za asfaltiranje žirovskih cest še vedno primanjkuje. Zato se, domača krajevna skupnost na vse načine prizadeva, da si priskrbi tudi manjkajoči denar. —jg Predzadnja etapa kolesarjev Kolesarski klub Sava in ŠD Kokrica sta se letos odločili za kolesarsko Trim akcijo, ki je bila v štirih etapah dobro obiskana. Jutri je na sporedu predzadnja. Vsi ljubitelji kolesarstva imajo spet možnost, da si jutri od 8. do 10. ure utrdijo svoje noge. Od tega časa bo namreč v Stražišču posamični ali skupinski start na progi Stražišče-Škofja Loka-Reteče-Goričane-Sora-Šk. Loka-Stražišče. Organizatorja pričakujeta dobro udeležbo, saj se je dosedanjih štirih etap udeležilo že nad 600 ljubiteljev kolesarjenja. -dh Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEC KOT STANE POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 KI A IPCMC IOISO betonsk' mešalci LIV v paviljonu w M J Vj> C IM C J O I blagovnice FUZINAR na sejmu v Kranju Zupan petnajsti, Jenkole devetnajsti V nedeljo je bila na novozgrajenem kartodromu v Hajdosah pri Ptuju pred 7000 gledalci tretja dirka za državno prvenstvo v kartingu. V kategoriji do 100 ccm brez menjalnika sta nastopila tudi dva Gorenjca, in sicer Jenkole Matevž iz Tržiča (član AMD Škofja Loka), ki je zasedel devetnajsto mesto, in Zupan Janez z. Bleda, ki je bil petnajsti. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz. 11 društev, tekmovanje pa je končalo 34 tekmovalcev. Do konca prvenstva so ostale le tri dirke. Na dirkališču \ Vrhniki pa bo 24. avgusta republiško prvenst VO Rezultati: mladinci do KM) ccm: 1 Milller (Križevci pri Ljutomeru |; člani dO 100 ccm: 1. Langerholc (Ptuj), 2. Novak (Vrhnika), 3. Rada kovic (Zagreb),... 15. Zupan (Bled), . . . 19. Jenkole (AMD Škofja Loka), filaili do 125 ccm: 1. Bužan (Pottoj* ni i; Ekipno: 1. Ptuj 11H točk, 2, Postojna 118, 3. Ljubljana Moste 113. F. P. t--—> ATLETIKA: Novozelandec Walker j" dosegel nov svetovni rekord v teku na eno miljo z izrednim časom 3.49,4. Prejšnji rekord je imel Tanzanijec Bayi s časom 3.51,8. Walker je tako prvi atlet, ki je p»* tekel eno miljo pod 3 minutami in 50 se-kundami. — Adamova je dosegla nov svetovni rekord v metu krogle z metom 21,60 m. PrejSnji rekord je imela Fibenge-rova z rezultatom 21,57 m. - Američan Jenner pa je dosegel nov svetovni rekord v deseteroboju. Zbral je 8524 točk, kar je 80 točk več od prejšnjega rekorda Avilova (SZ). - Stecherjeva (NDR) je dosegla letošnji najboljši rezultat na svetu v teku na 200 m s časom 22,44. - V Bukarešti so se končale 34. balkanske atletske igre. Oslabljena reprezentanca Jugoslavije je v obeh konkurencah zasedla tretje mesto. Rezultati: moški: 1. Romunija 164 točk, 2. GrČiJ« 122, 3. Jugoslavija 118, 4. Bolgarija 11» 5. Turčija 7; ženske: 1. Romunija 113',., Bolgarija 110,5, 3. Jugoslavija 67,5, 4. GrčiJ« | 33,5, 5. Turčija brez točke. Od naših 80 balkanski prvaki postali: moški: Alebic" teku na 400 m (46,09), Sušanj na 800» (1.47,4), Pisič na 110 m ovire (H.04; Galušič v hoji na 20 km (1:33.07,6), štafet1 4 x 400 m (3.08,4); ženske: Pavličičeva teku na 400 m (52,4) in Fočičeva v petero-boju (4.342). . KOŠARKA: na XIII. balkanskem mladinskem košarkarskem prvenstvu je Jugoslavija prepričljivo zmagala pred GrčU0' Turčijo, Bolgarijo, Romunijo. — Na* mlada reprezentanca ki nastopa v m&c* linskem pokalu, je najprej izgubila srečanj proti Braziliji, nato pa premagala Mehi* in Kanado. Rezultat dvoboja Evropa Amerika je zdaj 13:12 za Evropo. MOTORISTIKA: na dirkališču v Imat? je bila dirka za »Grand Prix Finske«. To J. bila letošnja deseta dirka, ki je veljala tuo ža svetovno prvenstvo. Rezultati: 50 ccm: 1. Nieto (Španija, kreidler), 2. LaZ' zarini (Italija, provaticci); za SP: N'. pred Lazzarinijem; do 250 ccm: 1. Rougeri (Francija, harlev-davidson), 2. Cecott (Venezuela, vamaha); za SP: Villa (ItajU* harlev-davidson) 85 točk pred Rougerie"1 76; do 350 ccm: 1. Cecotto (Venezuela yamaha), 2. Agostini (Italija, vamaha);* SP: Cecotto 78 točk pred Agostinijem do 500 ccm: 1. Agostini (Italija, vamaha1; 2. Lansivouri (Finska, suzuki); za R| Agostini 72 točk pred Readom (Irska, M agusta) 78; Dve dirki pred koncem PrveJ! stva so si naslov svetovnega prvaka že t&^\ tovili: Nieto (Španija, kreidler) v razred do 50 ccm, Pileri (Italija, morbidelli) v razredu do 125 ccm, Villa (Italija, harley-d* vidson) v razredu do 250 ccm, Gecot (Venezuela, .vamaha) v razredu do 350 ccm Sheene (Velika Britanija, suzuki) v razreo^ do 750 ccm in Nemca Steinhausen in Hu med prikoličarji. V razredu do 500ccrnJJ| imata Agostini in Read skoraj enake m nosti za osvojitev naslova. Odločitev P\^f padla 24. t. m. na dirki za »Grand ™ CSSR«, ki bo na dirkališču v Brnu. .„ VATERPOLO: na balkanskem PrV*"& je prvo mesto osvojila reprezentanca t'r pred Bolgarijo in Romunijo. Jugoslovan' • tem prvenstvu niso nastopili. Na Šveda* se je začelo IV. mladinsko evropsko Prv ■ :a stvo v vaterpolu. Po dveh kolih Jugusla* v svoji skupini vodi še brez poraza. ««1 TENIS: Argentinec Vilas je še P<>v!,rj, svoje vodstvo v tekmovanju za Graf"1 75. Sedaj ima že 520 točk, kar 200 t»fk w od drugouvrščenega Španca Orantesa. NOGOMET: rezultati prijateljskih k kem: Partizan : Crvena zvezda 2:1, "aKj.j, : Arsenal 2:0, Borac : Budućnost *•*! Madžarska : Kanada 3:2, Molenbei* , Ajax 5:2, Argentina Venezuelu 1 12 Brazilija : Argentina 2:1, Avstralijo : tajska 1:0, Servetta : Basel 3:0, Boru««1 (M.) : Benifica 1:1. ..„. NAMIZNI TENIS: v Zagrebu se je Wg čalo XVIII. mladinsko evropsko PrvelJjjj v namiznem tenisu. Po velikem U*J3| naših mladink v ekipnem delu (evrt»P-,( prvakinje) je pionirka Perkueinova p"s evropska prvakinja med posameznic*^ Palatinuševa in Fabrijeva pa sta si razo bronasto medaljo. .A- AVTOMOBILIZEM: končalo se je nje tekmovanje za svetovno prvenstvo ,■, struktorjev. Svetovni prvak je postala "Tjjjj janska firma Alfa Romeo, ki je osvoji'8.^ točk pred Porschejem 118 in ^lp ^ Renaultom 54. - V nedeljo (17. t. tO-Tl v Zeltvvegu 12. dirka za svetovno prven- , avtomobilov »formule 1«. Kranjca'11 ^ ostali Gorenjci pridejo do Zeltvvega ""jgH treje po naslednji poti. Iz Kranja P**! Ljubelja do Celovca, potem pa P° ji številka 17 (mimo vojvodskega prestol« Šentvida (St. Veit) skozi Friesarn Neumarkt in čez Perchauer satte" Judenburga. Od Judenburga pa Je Zeltvvega le Se »i km. Od Krama do Zflt* u pa je okoli 170 km. Dirko je naj ^ zasledovati s tribune št. 2, na zunanji • šikane Texac<>, pri Boschovem in vSr vem ovinku. Prvi favorit za zmago Jt" kakor trenutno vodeči v tekmovanju jj Avstrijec Niki Lauda, ki bo vozil ■"JjJJji ferrarija s startno številko 12. M«*""9 V|j visoko uvrstitev imajo tudi lanski sV?^|ji prvak Emerson Fittipaldi v rdeie "Jj mclarenu s Številko 1, potem lanski ^. govalec Reuteman v belem brabhani"j 1'eterson v predlanski zmagovale« lotuau JPS ... Ilu (3). mladi Hunt v belem lesket n" Scheckter v modrem 1 ^4. Regazom V ferrariju (11), Pace v mu (H) in Se nekateri dirkači, ki prebijajo v svetov no elito l,P' Odlična Jugovičev# V Vevčah je bilo republ^jfi venstvo v plavanju najudar1 m valeev Slovenije, t.j. mlfljr1 :e 1 nirjev skupine C. Nastopi'0.^ M plavalk in plavalcev iz sedi11 trn1, venskih klubov. Doseženih J $ nekaj izvrstnih rezultatom .^fi*' katerimi je bil najboljši Ki'*"1-' Leje Jugovic na 50 m hrbtno- ^ 50 m V; 10) laV) Rezultati: pionirji: - 1. Kenda (Ljubljen"^* 50 m prano 1. Dolenc ( \ot^ 49,8 (rekord SRS mlaja« V £ C, 2. Knap (Triglav) 55,7, (Triglav) 56,0, 50 m hrbtn0 lene (Triglav) 50,3. l# pionirke: 50 m kravi j il<> z Delfinom, k|*r so Triglavani zmagali z 9:4. Rezultati: 1. kolo Triglav : Radovljica 19:2, Delfin : Kamnik 8:4, 2. kolo Triglav : Delfin 9:4, Neptun : Kamnik 6:3, Koper : Radovljica 21:3, 3. kolo Triglav : Koper 10:4, Kamnik : Radovljica 16:4, 4. kolo Triglav : Neptun 1, Delfin : Radovljica 24:4, Kamnik 9:2, 5. kolo Tri-Kamnik 16:5, Neptun : Radovljica 9:3. 21 Koper glav Lestvica: Triglav Delfin Koper Neptun Kamnik Radovljica 75:16 58:23 55:26 22:59 30:43 16:89 J. J 10 8 6 4 2 0 II. zvezna vaterpolska liga Šest »zlata« vrednih točk V nadaljevanju druge zvezne vaterpolske lige je kranjski drugoligaš iz težkega gostovanja v Zadru, na Hvaru in v Djeno-vicih v borbi za prvaka prinesel šest zlata vrednih točk. To jim daje tudi lepo zagotovilo, da se končno po nekaj letih spet uvrstijo v naše največje vaterpolsko tekmovanje — prvo zvezno ligo. REVIERA : TRIGLAV 4:10 Djenoviči, letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga Reviera : Triglav 4:10 (1:0, 1:2, 0:4, 2:4), gledalcev 600, sodnik Jugovic (Beograd). Strelci za Triglav: T. Balderman 3, Švegelj, Švarc po 2, Mohorič, Kodek in Velikanje vsi po 1. Triglav: Vidic, Kodek, Mohorič, Z. Malavašič, T. Balderman, Švarc, Švegelj, Stariha, M. Malavašič, Velikanje, Nadižar. Lepa in zaslužena zmaga kranjskega Triglava, ki je plod dobre igre celotnega moštva. Uspeh je še toliko večji, saj Kranjčanom že dolgo časa v Djenovičih ni uspelo, da si zagotove obe točki. Domačini so sicer v prvi četrtini povedli, toda gostje so v drugi nadoknadili zamujeno in jih v tretji popolnoma razbili. Res je, da so Revierčani v zadnji še enkrat poskušali izgubljeno tekmo preobrniti sebi v korist, a jim ni uspelo. JEDINSTVO : TRIGLAV 7:8 Zadar, letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Jedinstvo : Triglav 7:8 (1:3, 2:2, 3:0, 1:3), gledalcev 400, sodnik Krekovič (Split). Strelci za Triglav: Mohorič, T. Balderman ter Švarc po 2, Stariha in Z. Malavašič po 1. Tako kot v Djenovičih tudi v Zadru Triglav že lep čas ni osvojil točk. Tokrat so že v prvi četrtini presenetili domačine, ki so v preostalih dveh skušali nadoknaditi zamujeno. Triglavani so kljub težavam v tretji prebrodili krizo in v četrti brez težav zmagali in osvojili obe točki. HVAR : TRIGLAV 4:6 Hvar, zimski bazen hotela Amfora, II. zvezna vaterpolska liga Hvar : Triglav 4:6 (1:1, 1:2, 2:1, 0:2), gledalcev 500, sodnik Lubarda (Kotor). Strelci za Triglav: Kodek, Švarc po 2 ter Nadižar in Z. Malavašič po 1. Težka in zaslužena zmaga Kranjčanov nad novincem v ligi. Domačini so bili skozi vse tri četrtine enakovreden nasprotnik. Le v zadnji jim je zmanjkalo sape. To so izkoristili fovorizirani gostje in z lepo in dobro igro osvojili še tretji par točk. Drevi in jutri zvečer bo kranjski letni bazen spet oživel, saj kranjskega drugoligaš a čakata še dve srečanji. V prvi se bodo ob 20. uri pomerili z Reviero, jutri pa jih čaka še neporaženo moštvo Mladosti iz Bijele. Vsekakor sta srečanji pomembni in triglavani pričakujejo, da jim bo k zmagama pripomoglo tudi občinstvo, saj so prepričani, da jih bodo k osvojitvi prvega mesta bodrili kot v preteklih letih. D. Humer Mladinci nogometnega kluba Medvode so bili pod vodstvom trenerja Pavleta Kotarca zmagovalci pokala letošnjega tekmovanja na področju Gorenjske. — Foto: F. Rozman Elanovci tokrat slabši V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru prvo mednarodno tekmovanje v smučanju na vodi za pokal »Zbilje 75«, na katerem je nastopilo 35 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Grčije, Avstrije, Češkoslovaške, in Jugoslavije. V hudi mednarodni konkurenci sta od naših tekmovalcev največ uspeha dosegla Zagrebčan Bašič z zmago v slalomu in Ljubljančan Mušič z zmago v skokih. Od gorenjskih predstavnikov, tekmovalcev in tekmovalk Elana iz Begunj, je bil najboljši pionir Jani Valant z zmago v kombinaciji in skokih, drugim mestom v slalomu in tretjim mestom v figurah. V ženski konkurenci je bila Andreja Porenta tretja v kombinaciji in skokih, druga v figurah in četrta v slalomu. Med moškimi pa je Blaž Finžgar bil najuspešnejši s četrtim mestom v skokih, sedmim mestom v kombinaciji in devetim mestom v figurah, Marko Petretič pa je osvojil trinajsto mesto v slalomu. Elanovcem se je poznalo, da niso dovolj trenirali, zato se lahko nadejamo boljših rezultatov na republiškem prvenstvu, ki bo 23. in 24. avgusta v Mostah. -fr B. Petrič in Linhart v Sofiji Jutri in v nedeljo bo v Sofiji tekmovanje plavalcev za evropski pokal — B skupina. V ekipi bosta dva Kranjčana Borut Petrič in Božo Linhart. Jugoslovanske plavalke letos ne bodo sodelovale v evropskem pokalu. J. J. Republiško prvenstvo v smučanju na vodi 23. in Z4. avgusta bo v Mostah pri Žirovnici republiško prvenstvo v smučanju na vodi. Prvenstvo organizira Smučarski klub Elan iz Begunj. Člani kluba se na prvenstvo in na njegovo organizacijo že pripravljajo, urejajo vodne naprave in okolico. Prvi dan tekmovanja bo na vrsti slalom in vodne figure, drugi dan pa skoki. Po dosedanjih prijavah se bodo tekmovanja udeležili najboljši smučarji na vodi iz vse Jugoslavije. Po končanem tekmovanju bo atraktivna revija vseh najboljših, ki so že pokazali svoje znanje na podobnih prireditvah v drugih krajih. Ob tej priložnosti bodo prodajali tudi posebne značke. D. S. Alpinistične novice V TRIGLAVSKEM POGORJU Nekaj članov AO Kranj se je v soboto zbralo v dolini Krme. Podali so se v severno steno Velikega Draškega vrha. Dve navezi sta plezali poševno zajedo, dve navezi pa smer Herlec — Kodran. Dva člana AO Medvode pa sta plezala Centralno smer. Smeri so dokaj zahtevne, skala je čvrsta. Igor Bele in Matjaž Dolenc pa sta v soboto plezala Skalaško smer z Ladjo v severni triglavski steni. PRI ČEŠKI KOCI Češko kočo na spodnjih Ravneh varujejo mogočne stene. V njih so člani AO Kranj tudi zadnjo soboto in nedeljo opravili skupaj enajst vzponov. Od pomembnejših velja omeniti, da sta Luka Krničar in Nande Kern ponovila smer Šimenc— Škar-ja, imenovano tudi Platenšus, v Dolgem Hrbtu (VI, Al). Plezala sta 6 ur. Mojca Za I ar, Sladžana Mumirovič in Franci Ster pa Zajedo Ekar— Jamnik v Dolških Škrbinah (V..A1). KATEGORIZACIJA ALPINISTOV V SOVJETSKI ZVEZI Razne Športne in alpinistične komisije pri nas se že dalj časa ukvarjajo s problemom vrednotenja uspehov v alpinizmu. Alpinističnih dosežkov ni mogoče izmeriti s Časom, niti z metri in kilometri. Uspeh predstavlja težina opravljenega vzpona. Predlog za kategorizacijo alpinistov pri nas se zgleduje po sovjetskem sistemu. Težava je v tem, ker se vzponi v naših gorah precej razlikujejo od tistih v ZSSR. V Kavkazu smo se seznanili z njihovo klasifikacijo. Preden se novinec poda v gore, mora končati strogo alpinistično šolo. Z gorami Kavkaza se ni šaliti, zato mora poprej vedeti vse o gorstvu, o nevarnostih, ki ga lahko doletijo, predvsem pa mora dobro obvladati plezalno tehniko. Noben vzpon in tudi normalni pristop ni dovoljen, če ga poprej ne odobri posebna komisija. Po prvem vzponu sledi slovesen sprejem V taboru — v društvu prijateljev. Gornik je krščen. Nato sledi napredovanje po razredih — od III. do I. razreda. Za vsak razred se zahteva določeno število vzponov različnih težavnosti. Visoko priznanje v sovjetskem alpinizmu je naziv »mojster športa«. Za ta naziv mora alpinist opraviti vzpone najvišje težavnosti, mora pa tudi samostojno voditi navezo. Najvišji naziv je »mednarodni mojster športa«. Za ta naziv so potrebni vzponi mednarodnih kvalitet — prvenstveni vzponi ali vzponi v tujih gorstvih. Franci Šter Nogometni turnir v spomin na Staneta Perca dale Deiman in Marko Petretič na letošnjem prvem mednarodnem tek movanju v smučanju na vodi za pokal Zhdje 75. — Foto: Franc Rozman Vsako leto za občinski praznik Radovljice prireja nogometni klub Lesce pod pokroviteljstvom mestnega odbora ZZB NOV Radovljica nogometni turnir v spomin na znanega predvojnega športnika, partizanskega borca in povojnega družbenopolitičnega delavca Staneta Perca, ki je kot predsednik radovljiške občine umrl 1951. leta. Ekipe nogometašev se borijo za prehodni pokal, ki ga osvojijo po treh zaporednih zmagah. Lani je to uspelo igralcem nogometnega kluba Triglav Kranj. Letošnjega turnirja, ki je bil v soboto dopoldne na igrišču NK Lesce, so se udeležile ekipe NK Triglav iz Kranja, NK LTH iz Škofje Loke, NK Tržič in ekipa domačega nogometnega kluba. Po zanimivih in dokaj izenačenih srečanjih je nepričakovano najprej Tržič premagal Triglav, v finalnem srečanju pa je Tržič zasluženo premagal domačine, ki so pred tem dobili srečanje z ekipo LTH. Letošnji zmagovalec turnirja in dobitnik pokala Staneta Perca je tako ekipa NK Tržič pred NK Lesce in NK LTH. Lanski zmagovalec NK Triglav pa je tokrat presenetljivo zasedel zadnje mesto. JR Košarkarji za praznik občine Košarkarji Radovljice so v soboto, 9. avgusta, v počastitev 30-letnice osvoboditve in občinskega praznika organizirali košarkarski turnir v radovljiškem športnem parku. Pomerile so se ekipe Velenja, Krope in domačega kluba iz Radovljice. Prvo mesto in pokal je osvojila ekipa K K Kropa pred KK Velenje in domačo ekipo. V prihodnje bodo košarkarski turnir pripravili vsako leto za občinski praznik. JR m A mm a** 15 ^Up Mmšii JMk *o Petek, 15. avgusta 1975 pa naj bi se nadaljevala tudi kasneje. Rad bi še ostal pri vas, vsaj še enkrat dlje kot je v programu.« Najbrž vedo vsi Kranjčani, kako tradicionalno je že prijateljstvo z angleškim mestom Oldhamom; letos poteka že trinajsto leto, odkar so bili navezani prvi stiki. Odtlej se ti stiki vsako leto poglabljajo bodisi s srečanji ali kako drugače. Skratka, pobratimstvo kot prvo tako v naši državi se potrjuje in ohranja še naprej. Prav sedaj je na obisku v Kranju skupina 20 Oldhamča-nov; v treh tednih, kolikor bo trajalo bivanje pri nas, se bodo mladi Angleži različnih poklicev in v starosti od 18 do 30 let spoznali ne le s Kranjem, pač pa tudi s precejšnjim delom Slovenije, saj je gostitelj in pokrovitelj občinska konferenca ZSM Kranj zanje pripravila dokaj obširen program. Ogledali si bodo tudi skoraj vse večje kranjske delovne organizacije in se srečali z njihovimi mladimi predstavniki. Za boljše spoznavanje so pripravili doslej več piknikov, v programu pa je še nekaj takih srečanj z mladino iz kranjskih delovnih organizacij. Na enem od takih srečanj, organizirala ga je mladinska organizacija tovarne IBI Kranj, smo prijatelje iz Oldhama povprašali kakšne vtise so po nekajdnevnem bivanju pri nas dobili. Jack Shepherd, vodja delegacije: »Kar težko je zbrati vtise po šele nekaj dneh bivanja pri vas. Moram pa takoj reči, da sem presenečen tako nad slovensko pokrajino kot tudi nad mesti. Povsod, kjer smo doslej bili, smo videli, da ljudje pridno delajo, tudi na kmetijah smo to videli. Ljudje pri vas so prijetni, lepo so nas povsod sprejeli. Upamo, da vam bomo lahko gostoljubje tudi vrnili in utrdili prijateljstvo med dvema mest c. na Stanujemo v Dijaškem domu v Kranju, kamor so nas prišli pozdravit znanci in prijatelji, s katerimi smo se spoznali ob njihovem obisku v Oldhamu. Upamo tudi, da sedaj sklenjena prijateljstva ne bodo trajala le v času našega obiska, pač Peggv Clarke, učiteljica: »V Jugoslaviji sem že četrtič, vendar pa v takšnile delegaciji drugič. Med svojim prvim obiskom pri vas sem se namreč spoprijateljila z vašo prevajalko; dvakrat sem bila že na njenem domu na Črnivcu. K vam prihajam zelo rada: zame ' je Slovenija čudovita dežela, s prav sanjsko pokrajino, če lahko tako rečem. Oldham je industrijsko mesto, zato je bilo zame pravo doživetje, ko sem lani s prijateljico bivala na kmetiji in spoznala tudi tako življenje. Ob vsakem obisku pri vas se naučim nekaj novih slovenskih besed in lahko rečem, da že kar dobro razumem vaš jezik.« Steven Ecrovd, uslužbenec: »Tudi jaz nisem prvič pri vas, pač pa je to že moj tretji obisk. Program našega bivanja tukaj je tako sestavljen, da bomo res spoznali in videli veliko; niti v rodnem Oldhamu nisem obiskal še toliko tovarn kot jih bom tukaj v kratkih treh tednih. Navdušen sem nad mestom, ki je bolj mirno in povsem drugačno od Oldhama Sklepamo nova prijateljstva, spoznavamo deželo in ljudi, vtise pa bomo prenesli v Oldham.« L. M. Področno tekmovanje traktoristov -oračev Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske Kranj in zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj bosta v nedeljo pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata Kranj organizirala področno tekmovanje traktoristov — oračev, Tekmovanje se bo začelo ob 7, uri v prostorih osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, kjer bodo člani tričlanskih ekip najprej opravili teoretični preskus znanja (reševali bodo teste iz strojništva, prometne varnosti in kmetijske zakonodaje), sledila bo spretnostna vožnja članov ekip na igrišču pri osnovni šoli, nato pa se bodo tekmovalci preskusili še v oranju na zemljišču na Zlatem polju pri vrtnariji. Na letošnjem gorenjskem tekmovanju bodo ekipe razdeljene v tri kategorije. Prvo kategorijo bodo sestavljali starejši traktoristi, in sicer zasebni kmetovalci in poklicni traktoristi, v drugi kategoriji se bodo pomerili mladi zadružniki, v tretji, ki je letos ob mednarodnem letu žensk novost, pa se bodo pomerile ženske traktoristke. Najboljše ekipe se bodo potem udeležile republiškega tekmovanja, ki bo v začetku septembra v Jablah pri Mengšu. Organizatorji so povedali, da se je za letošnje tekmovanje, ki je sicer tradicionalno, prijavilo rekordno število ekip oziroma tekmovalcev. Prijavljenih je namreč okrog 35 tekmovalcev, kar je več kot prejšnja leta. Traktoristi - orači bodo iz kmetijskih zadrug Sloga (3 ekipe), Naklo (2), Cerklje (2), po eno ekipo pa so prijavile kmetijske zadruge Škofja Loka, Kmetijsko živilski kombinat Kranj in kmetijsko posestvo Škofja Loka pri Ljubljanskih mlekarnah. A. 2. Pobratenje Dobrave s primorskimi vasmi Pred nedavnim je krajevna skupnost Blejska Dobrava pri Jesenicah podpisala listino pobratenja s tremi primorskimi vasmi: Grgarjem, Ba-tami in Ravnami, kjer je med vojno padlo več partizanov z Blejske Dobrave in kjer imajo tudi spominsko obeležje. Prebivalci Blejske Dobrave in predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij so bili v teh vaseh, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem. Domenili so se za nadaljnje medsebojno sodelovanje vseh društev in organizacij, še najbolj pa sodelovanje med mladimi. Prebivalci Raven, Grgarja in Bat bodo vrnili obisk 31. avgusta, ko bo na Blejski Dobravi slavnostna seja krajevne skupnosti, kulturni program in tovariško srečanje. Na Blejski Dobravi pričakujejo okoli 200 prebivalcev pobratenih vasi in 40 mladincev, ki bodo prispeli v nedeljo. Za to priložnost bodo razdelili 2000 spominskih značk, na sprejem pa se že pripravljajo. Želijo, da bi se gostje kar najbolje počutili na Blejski Dobravi, da bi jih sprejeli vsaj tako prisrčno in slovesno kot so bili nedavno tega sami pri njih sprejeti D. S. Prostovoljno gasilsko društvo Zabreznica šteje 41 članov, 3 članice, H mladin jm in 11 pionirjev. Člani so opravili 965 prostovoljnih ur, ko so napeljevali vodovod do gasilskega doma. Za letos so si začrtali obsežen program svojega dela. Na sliki: pionirji gasilci iz Zabreznice, ki so letos dosegli prvo mesto na občinskem tekmovanju. — Foto: B, B, V Kranju spet kvalitetna košarka Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju se v soboto in nedeljo spet obeta kvaliteten košarkarski turnir. Košarkarski klub Triglav je namreč v počastitev občinskega praznika organizator turnirja, na katerem bodo nastopile košarkarske vrste ljubljanske Olimpije in Slovana ter Velenja in domačega moštva. Ze oba ljubljanska, prvoligaš Olimpija ter drugoligaš Slovan, sta lepa spodbuda, da bodo ljubitelji košarke prav gotovo prišli na svoj račun. Ce k temu dodamo Se Velenjčane in kranjskega republiškega ligaša, se torej za kvaliteto košarkarske igre ni treba bati. Spored srečanj - sobota Ob 18. uri Triglav : Velenje, ob 20. uri Olimpija : Slovan; nedelja ob 8. uri poraženca ter ob 10. uri zmagovalca ter srečanje za prvo V mesto. _-jih_ vvseh šolah Se/rcr šolsko nalivno pero — s prijemnim sedlom — za lepo in lahko pisanje — z drsečim peresom in z rezervnim tankom — A-pero v načelu za začetnike Se/rcr flomaster (tanek) — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje in risanje — svetlih barv — piše vedno tanko Se/icr flomaster za risanje s široko konico — s patentiranim oblikovalcem konice — za črtanje in risanje — v različnih in svetlih barvah 9e/tcr »Tinten-Sheriff« — odstrani vse napake — točno in brez sledu — s patentiranim oblikovalcem konice t 1 I si Presenečenje na našem razstavnem prostoru! VELIKO žrebanje - Udeležijo se ga lahko šolarji od 12. do 14. leta Izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in naslov, dajte kupon v kuverto ter ga pošljite o° 14 avgusta 1 975 na naslov: HERMES, zastopstvo inozemskih f»r'n: 61000 Ljubljana. Moše Pijadeja 27 — oddajte na Gorenjskem sejmu v našef paviljonu, hala A Žrebanje bo 18. avgust« 1 975 ob 16 uri na sejmu NAGRADNI KUPON za veliko žrebanje na Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta 1975 na razstavnem prostoru Hermesa Ime in priimek starost naslov n Q HERMES J U Otrok na progi V torek, 12. avgusta, ob 18.25 je potniški motorni vlak, ki ga je vozil motorovodja Jože Kon iz Šempetra pred železniško postajo Kočna povozil 2-letnega Haj-rudina Muminoviča, ki se je brez nadzorstva igral na progi. p rovodja je otroka zagledal na 1" o metrov in vlaka ni mogel VrA*-ei časno ustaviti. Otroka so hjtf ranjenega po glavi prepelja*1 bolnišnico. Ilipbled TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 VELIKO ZNIŽANJE CEN pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredi* brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14 ob torkih do 18. ure in sobotah dol2 uf8 lip bled LIP BLED lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064 77 384