Cena V50 din 0 Urednlitvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. 6 . Tol. 2(47 • liha|a vtako »obolo Vol|a letno 16 din, pollatno 11 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno SO din Kokopit! te ne vračajo * Poit ček. rač. 11.707 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Nobena sila tega sveta ne obdrži omikanega plemenitega in hrabrega naroda v podložnosti in suženjstvu. K. Havliček-Borovsky. Proč z malodušjem X zadnjih dneh je moralo tudi naše časopisje odločno zavrniti razne alarmant-uevesti, ki so se pričele širiti med našim ljudstvom in ga begati. Je že bistven znak takih vesti, da jim človek ne pride no korenin in da se razširjajo z bliskovito naglico. In zopet je bilo vse polno klavrnih junakov, ki so že trepetali in zavezovali svoj punkeljček ter premišljevali kam sedaj. Zato je bilo prav, da Se je naše časopisje zganilo in da se je vendarle enkrat izrekla jasna in odločna neseda; kajti skrajni čas je. da se take ®v°nce, ki posebno- tu ob meji silno škodijo, kar najbolj energično preprečijo m zatrejo. Seveda je treba najti zato primerna in kar je glavno, učinkovita sredstva. V na-C1nu, kako se tako zavračanje lažnjivih Prerokovanj vrši. narod ne sme slutiti . ta«*«., - s katerim bi ta ali ona skupina skušala najti potrdilo svoje »h neuspeh tuje politike. Ljudje so za take stvari silno občutljivi in postanejo ta-koj nezaupljivi in najbolj neverni Toma-\ 1 reba se je najprej vprašati po splošnih vzrokih, potem po povzročiteljih teh !ziav, pa tudi raznih povodov ne smemo Pustiti iz vida. Tu doma je treba iskati, zasledovati moramo, kako take govorice nastanejo, pred vsem pa, komu take go v°rice koristijo in kdo jih za svoje namene zrablja, ne pa hoditi bog ve, kam daleč zven naših mej in pripisovati krivdo za jjastanek teh vesti raznim evropskim po-•*tičnim_ centrom; kajti tako bi mogli do neskončnosti kriviti zdaj tega zdaj one-nad katerim nimamo nikakih moči. Le se torej vprašamo za vzroki takih sovoric. jih bomo največ našli v razpo-‘°zenju ljudstva, d p i Ut n 1 < i ji|i f i >1. j n i!, Umu /ij i J i;' 'l /iil illi! S'M Ml 16 f, 1 Piiiif,, itipui ini: L Si ,i ir Hi. ni ! T’ 'l ■' i J lili pni: j i i i\ lil. im v1111 m, i * x i n J Tudi naše časopisje je Qz'ru mn°SO grešilo, kar se s še «ko odločnimi demantiji ne da kar naenkrat popraviti, posebno, če so v njih rnejitve. kakor »v tem trenutku« in po sobne. Razen tega tudi sklicevanje na _esedo nekaterih držav za sedaj, ko so ponekod vero v mednarodno poštenost m v zvestobo izpodkopali, ni posebno ■"'nperno sredstvo za pomirjevanje jav-. osti. če se ljudstvo kljub nekaterim iz-idvani ne čuti dovolj varno, bi bilo treba . so njihove razloge, ki izvirajo iz slabih Dnw-eni drugod, preiskusiti in stvarno „ “iti. ne pa se sklicevati na dobrohotnost. ra^azumljiv° je. če je to ljudstvo kakor •»zorana njiva, ki čaka na seme najbolj nemogočih laži in da imajo ljudje pri ta-razpoloženju množic več kot lahko O semitskih in ariiskih kem velo. Se enega momenta ne smemo pozabiti: ° so razni tuji potniki, ki nenamerno v Prevelikem navdušenju za svojo stvar, ]orda tudi namenoma, kdo bi to presoji razlagajo po vlakih svojo politično oncepcijo evropske velike politike in zpodbujajo ljudi, naj le še nekoliko po-TPiJO. Pri velikem prijateljstvu, ki veže laso vlado z državniki naših sosedov bi se gotovo dalo doseči marsikaj, saj bi sanio ena res nedvomna izjava — ne za nss. ki vemo. da nam nihče nič noče, dmpak za tiste, ki izven naše države de-PJ0 velike načrte — mogla marsikakega Preveč vročega in navdušenega privrženca nekoliko ohladiti. S tem bi bil odjavljen važen povod za take govorice. *.eveda pa se mora tudi pri nas v obtno-CJU naših oblasti takim ljudem stopiti trne na prste. .Kar pa se tiče domačih razširjevalcev rnkih vesti, zdi se, da je tudi teh nekaj P?ed nami. je umestna vsa strogost. Naj-11 Jih pač ne bo težko. Treba se je samo vprašati, komu te vesti in to razpoložene koristijo. Najti je treba tiste ljudi, ki ta način krijejo in zagovarjajo svojo Politično koncepcijo. To so ljudje, ki pravij0. Vidite, da imamo mi prav. Proti »akim aspiracijam je vsaka borba nemo-goca. nam ne preostane nič drugega, kakor da se lepo mirno udarno in da si izprosimo svoj obstoj, M ■‘‘n.v 'tS/APm uti im- vtmim* Potrpeti mo- Te dni je protižidovska borba v Nemčiji dosegla svoj vrhunec. Umor enega svojih svetnikov v Parizu jim je bil povod za ukrepe najstrožje narave. O tem, koliko so ti ukrepi umestni, ne moremo tukaj razpravljati, vendar pa nam dajejo dogodki v Nemčiji mnogokaj premišljati, Mi v Jugoslaviji res nimamo, vsaj pro-centuelno ne, mnogo Židov in zato vsaj za sedaj ne občutimo potrebe za takimi merami, kakor jih je izdala Nemčija, čeprav pa imamo tako malo Židov, naletimo žal tem pogosteje na — krščene, arijske Žide. Pod »židovstvom« in »židovskimi metodami« razumemo danes izkoriščanje delavstva in nameščencev, umazano konkurenco, kopičenje kapitala, nagrabljenega krivičnim, če ne celo protipravnim potem in podobno, če vzamemo to v obzir, potem nam ni treba iti v Nemčijo ali kam drugam iskat Židov, ker jih imamo sami med seboj več kot preveč, čeprav nosijo katoliška krstna imena in jim rodbinsko ime zveni popolnoma slovansko, tako, da jim ni treba šele s krstnimi listi treh rodov nazaj dokazovati, da so našega rodu. Vsi oni, ki so na hiter in čuden način prišli do denarja, pa bili tega ali onega porekla, vsi oni se ne sramujejo, uporabljati takozvanih »židovskih metod«. Pri vsem tem je treba premisliti še to, da ti ljudje izrabljajo in zlorabljajo svoj lastni narod, iz katerega so izšli, čeprav se ob raznih prilikah prav junaško trkajo ob svoja prsa, ponašajoč se s svojim rodom in poreklom, dočim Židje izrabljajo, ako že hočemo generalizirati, tuje narode. Sigurno bi bilo tudi za nemški narod zelo koristno, da bi postopal tudi s svojimi arijskimi Židi tako rigorozno kakor z ostalimi. Dan na dan čitamo o zelo poučnih dogodkih, o sodnih razpravah med delodajalci in delojemalci, o stavkah med delavstvom, ki mečejo na razne nežidovske podjetnike naravnost porazno luč. Ogrom- II ni dobički jim niso dovolj, vse mogoče načine iznajdejo in so v tem res iznajdljivi, samo da morejo prikrajšati svoje nameščence pri njihovem itak tako skopo odmerjenem zaslužku. N. pr. podjetja s stenotipistkami — na poizkušnjo. Dela dva meseca brezplačno in jo potem odslovijo, da da mesta drugi, ki pride spet na poizkušnjo. In veste, kaj se danes zahteva od stenotipistke? Strojepis, nemška in slovenska stenografija, ter korespondenca najmanj v državnem in nemškem jeziku. Koliko je stalo starše šolanje, koliko truda in muke otroka, tega ti gospodje nočejo vedeti, o tem nočejo ničesar slišati. — In kaj pravite k temu slučaju: po oglasu išče podjetje šoferja. Najde ga takoj, saj jih je tudi v tej stroki mnogo brezposelnih. Ker se gospod samo važen, toda mi nimamo poguma, da bi redko peljejo v mesto, očisti šofer tu in tam avto, spravi motor v red, a sicer dela .kot navaden delavec na skladišču ter j dobi za svoje delo kot skladiščni delavec in kot šofer Din 3'— na uro. Ali ni to brezvestno izrabljanje? Ali ni to židov-stvo na kvadrat? Kričimo, da inozemci izrabljajo našo delovno moč, a imamo med seboj lastne ljudi, ki nas na še bolj nesramen način izkoriščajo, pri tem pa uživajo ugled narodnjakov in poštenjakov. Da si 'obdržijo ta sij, odrinejo od svojih nagrabljenih tisočakov tu in tam kakemu društvu ali v dobrodelne namene par jurijev, ki si jih potem kmalu s procenti spet poplačajo. V časopisju se jim poje slava, društva jih proglašajo za narodne dobrotnike. Treba bi bilo najti način, da se ti »Židje« razkrinkajo, da se jim stopi temeljito na prste, 'hiil. Ul tl mul« ifjmJl/i iiEi.Jniimi' u«lutli Je p nuli sinilj fvr" 3' kini i 'jj toiail to ''111 1 '■ I r D'i V tu fiitrt 2i ! iinliVpi avifuftA Mv ■•Ak, Eko. Novim naslovnikom pošiljamo po 5 zaporednih številk »Edinosti« na ogled, ki jih ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej list naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del naročnine s položnico, ki jo prilagamo prvi številki na ogled. Uprava »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. Organizacija zdravstvenega napredka na čeravno je umrljivost v naši državi silno velika v primeri z ostalimi državami, vendar število državljanov ne nazaduje, marveč nasprotno izredno napreduje in lahko računamo, da bo v nekaj letih 20 milijonov jugoslovanskih podanikov. Ta močni prirastek pa nas ne sme zazibati v prijetne sanje, kajti razmere le niso tako rožnate. Res je prirastek prebivalstva v celi državi velik, ali je zato v raznih jugoslovanskih pokrajinah silno različen in se ponekod, kakor na primer v Sloveniji, občutno krči. Ker narašča število smrti iz leta v leto vedno močneje, se na ta račun manjša doslej še precejšnja razlika med prirastkom in umrljivostjo prebivalstva. Vzroki temu velikemu številu smrtnih slučajev so različni. V prvi vrsti so tu neurejene in slabe gospodarske razmere, v katerih živimo, posebno na vasi, kjer je 80% vsega prebivalstva. Razen gospodarske plati igrajo pri tem važno vlogo še neuerejena druž- ramo in dobro paziti, da se prav gotovo nikomur na svetu ne zamerimo, da ne bo po nas. Saj vemo, da smo samo prometna ovira na poti velikih. Proti takim strahopetcem, ki kar takoj vržejo puško v koruzo pa ni dovolj bena razmerja v posameznih delovnih panogah, posebno pa zapostavljanje podeželskega prebivalstva, ki se mu ne da priložnosti, okoristiti se s pridobitvami kulturnega napredka. Naša vas močno občuti pomanjkanje sanitetskih in sanitarnih ustanov, nadalje preslabo razvito mrežo zdravniške pomoči: k temu pa se pridružuje še: slaba prehrana, nezdrava stanovanja, neznosne delovne razmere, pomanjkanje osebne zdravstvene kulture in higiene ter vpliv praznoverja in sličnih zablod. V vseh kulturnih državah je zdravstveni napredek prebivalstva eden najvažnejših problemov celotne socialne in sanitar-no-kulturne delavnosti. Tudi v naši državi je bilo na tem področju že marsikaj storjenega, ali v premiri s potrebami še mnogo premalo. To pomanjkljivost čutijo najbolj široki ljudski sloji, 'ki so uvideli, da si morajo pomagati sami. Zato so začeli ljudje s podeželja ustanavljati zdravstvene zadruge, v katerih kmetje sami vse vodijo, postavljajo zdravnike, skrbijo za zbiranje sredstev, nakup zdravil itd. Te zadruge so nosilke zdravstvenega napredka, zasnovanega na sodelovanju in skupne: i občutenju pomanjkljivosti ter potrebi. V Jugoslaviji je danes i 16 zdravstvenih zadrug, ki so včlanjene v Zvezi zdravstvenih žadrug, ki ima podzvezo v Novem Sadu in podružnico v Zemuniku (Severna Dalmacija). V vseh teh zadrugah je včlanjenih okrog 55.000 zadružnikov, ki predstavljajo skupno s svojimi rodbinami vred približno četrt milijona naših državljanov, število vplačanih deležev pri vseh zadrugah znaša 79.796, kar da 1,374.000 dinarjev. Seveda je to tako mala vsota, da bo ob njej zdravstvena služba na terenu še vedno silno pomanjkljiva. Zatorej bo treba brezpogojno povečati kreditne možnosti. V naših zdravstvenih zadrugah je zaposlenih 88 zdravnikov, 6 veterinarjev, 2 agronoma, 2 bolničarki in 1 lekarnar. To so prav skromne številke, ki prikazujejo, da je zdravstveno zadružništvo šele v začetnem stadiju razvoja. Dejo naših zdravstvenih zadrug je osredotočeno zaenkrat v prvi vrsti na zaščito zdravja mater, dojenčkov in otrok. To je velikega pomena, saj je znano, da je umrljivost dojenčkov pri nas zelo velika, prav številni pa so tudi bolezenski slučaji šolskih otrok. Poleg tega se pečajo zdravstvene zadruge s preprečevanjem in pobijanjem nalezljivih bolezni in pa socialnih bolezni (jetika!) Veliko število teh zadrug ima svoje brezplačne posvetovalnice za matere, zadruge po vaseh pa uvajajo celo otroška zavetišča. Naloga zdravstvenih zadrug je tudi širiti med ljudstvo prosveto in zdravstveno propagando. Kakor pa smo že omenili, so organizirane zdravstvene zadruge najbolj v Srbiji in v Dalmaciji. Pri nas v Sloveniji zaenkrat še nismo prišli do spoznanja o važnosti teh socialnih ustanov, čeprav so nam prokleto potrebne, če upoštevamo, da je umrljivost slovenskega naroda vedno večja. Temu so krive slabe gospodarske in socialne razmere, saj naš mali človek skoraj ni več zmožen oskrbeti si zdravniško pomoč in kupiti zdravila. Zato bo potrebno, da se tudi naši ljudje zavedo, da morajo sami poskrbeti za lastno zdravje in sicer z organiziranjem zdravstvenih zadrug. Er. Na tla so ]o pritisnili Z odcepitvijo sudetskega ozemlja, tje-šinskega okrožja ter pokrajin, ki so pripadle Madžarski, se je češko gospodarstvo v osnovah izpremenilo. Po teh teritorialnih izipremetnbah bo morala pretrpeti Češka ogromne izgube na ekonomskem polju. Največ je izgubila Češka z ozemljem, ki je pripadlo Nemčiji in Poljski. Te izgube se cenijo: v Industriji premoga 51% (delavci 64%), v železarski industriji 39% (del. 21%), v tekstilni ind. 49% (del. 22%), v industriji stekla energičnih ukrepov. Naš narod jih bo koncem koncev, ko mu bo z varstvom socialnega obstoja vrnjena tudi samozavest, izpoljunil kakor zavrelico. Zato pa ne smemo nikoli pozabiti na našo prvo in glavno nalogo, brez katere je vse naše politično ubadanje jalovo in brez koristi: delo za socialno dobrobit ^i«ia£ rsumi. posebno tu na meji. 11 *! 19 ■ ‘1, H lil i T /lil J tl tol «,i .lil vi* sv ' \i M, ir« ml mul rip V«-*. ! n >i »n mil' VI jad. Iz vsebi Židovsko vprašanje - Kolonije - Nadprodnkcua inteligence ? Stanovanjsko vprašanje - Monborski muzej Zunanjepolitični in notranjepolitični pregledi ▼ 7 dni domačih vesti £ Nj. Vel. kraljica Marija, ki je deli časa trpela za kamni in vnetjem slepiča, se je v Curihu podvrgla operaciji, ki je dobro uspela. c ♦ Pisatelj Engelbert Gangi, prvi pod-starosta Sokola kraljevine Jugoslavije, je v soboto proslavil svojo 65-letnico. •Jfc- Senator ustreljen. V Skoplju je bil te dni na cesti ustreljen senator Spira Hadži-ristič. Napadalec je naseljenik Josip Mladen. Gre za osebne razprtije. + Železniški ravnatelj v Ljubljani dr. Fran Bončina je bil upokojen. Njegov naslednik je inž. Rudolf Kavčič, njegov pomočnik pa dosedanji načelnik prometno- ♦ V Italiji na smrt obsojen in pri nas oproščen je bil pretekli teden v Ljubljani 29letni posestnik Vinko Baraga iz okolice Starega trga, ker je baje kot tihotapec ustrelil finančnega vojaka Manca. Ljubljansko sodišče ga je oprostilo, ker je prinesel svoj alibi in ker tudi jugoslovenski in italijanski priči nista mogla v njem z vso zanesljivostjo spoznati storilca. Tribuna na sokolskem telovadišču v Ljudskem vrtu v Mariboru je te dni pogorela. škode je okrog 80.000 dinarjev. Policija preiskuje vzrok požara. + Novo šolo postavi Družba sv. Cirila in Metoda pri Sv. Treh kraljih nad Maren-bergom. $ Zlatarska šola v Sarajevu slavi te dni svojo SOIetnico. šola je izdelala razne dragocenosti tudi za nekatere evropske dvore. železniška nesreča se je pripetila v Dupljah pri Tržiču, pri čemer Je osebni vlak zadel ob tovorni voz. En vajenec, ki je v usodnem trenotku prekoračil tir, ie bil ubit. *■ Novo želzniško postajališče so preteklo nedeljo otvorili v Dravski dolini pri Sv. Ožboltu med postajami Sv. Lovrenc in Brezno-Ribnica. ♦ Nova meščanska šola se začne v kratkem graditi v predmestju Viču v Ljubljani. Nova šola bo stala poleg dosedanje, ki je že zdavnaj postala premajhna. Dela bodo gotova prihodnje leto in bodo stala več milijonov din. ♦ Nov občinski dom je bil te dni dograjen v Tržiču. Gre za preuredbo in dozidavo bivše tvornice čevljev. Stroški znašajo skoraj 2 milijona dinarjev. Razen občinskih uradov bo nameščenih v velikem poslopju še več drugih pisarn in uradov. ♦ Novo cesto otvorijo prihodnjo nedeljo na severnovzhodnem robu Slov. goric. Gre za par kilometrov dolgo zvezo med banovinsko cesto Št. lij - Apače s slovito božjo potjo Marijo Snežno na Velki. Cesta ima več serpentin in se povzpne visoko nad mursko ravan. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je imela v sredo plenarno sejo, na kateri je imel predsednik Jelačin daljši govor, v katerem je orisal razvoj gospodarstva v Sloveniji v preteklih 20 letih Jugoslavije. Zbornica je sprejela proračun, ki znaša 3,783.499 din. Zbornična doklada znaša še nadalje 8% davka. ♦ Dvoje novih šol so te dni otvorili. Gre za štirirazrednico v Retečah pri Škofji Loki in za trirazrednico na črnem vrhu pri Polhovem gradcu. 55/o (del. 63%), v keramični industriji 74% (del. 64%), v iud. bakra 30% (del. 26/»), v papirni ind. 37% (del. 21%) in v kemični industriji 35%. Tereni z lignitom, kaolinoni, grafitom, radijem ter ogromni gozdni kompleksi so pripadli skoraj v celoti Nemčiji, ki je dobila s tem levji del železni industriji potrebnih rud. Premogokope na tješin-škeni ozemlju je dobila Poljska. Škodine tovarne v Plznu bodo odslej onemogočene, ker so popolnoma na meji. Radi izgub gozdov, bo zmanjšana lesna industrija na minimum; enako bo pa z industrijo umetne svile. Popolnoma je treba reorganizirati ves promet! V poljedelski panogi je dobila Nemčija pkrog- 20% površine, na kateri rastejo žitarice in okrog 60% zemlje, ki daje seno. Glede tujskega prometa je izgubila češka ogromno, kajti v nemške roke so prešla znamenita kopališča Karlovy Va-ry, Marianske Lažne, Františkovy Lažne in še druga. Mnogo je bilo odvzeto Češki tudi z ozemljem, ki je pripadlo Madžarski. Vse,kosanje je okrnilo bivšo češkoslovaško republiko tako, da so današnje tri avtonomične pokrajine nezmožne za samostojno gospodarsko življenje in so v tem pogledu popolnoma odvisne od močnejših držav. J/H ,li -UAi »j Ii i.i » ir. (!Cl,i i* .ie' J i i i Miii1 I Hi i da prišlo je presenečenje: Chamberlain je postal odločen. Izjavil je v parlamentu, da britanska vlada ne namerava odstopiti ozemlja, ki ga je dobila od Zveze narodov. Skliceval se je na izjavo, ki jo je dal njegov prednik Stanley Baldwin 18. dec. 1937: »Noben j britanski teritorij, ki je sedaj pod britansko mandatarno upravo, se ne bo nikoli odstopil kaki drugi velesili, preden se želje in koristi prizadetega ljudstva kar najbolj vestno ne preizkusijo.« Tudi Francozi so nepopustljivi. Daladier in Bonnet sta imela 16. novem-ora sestanek, po katerem je Bonnet izjavil: »Mi ne odstopimo nobenih kolonij«. Ta izjava se je potem še nekajkrat odločno ponovila. Razpoloženje ljudstva, ki se ga to vprašanje najbolj tiče, se na take daljave pač ne da popolnoma sigurno ugotoviti. Poročila, ki prihajajo iz Tanganjike, pa tudi iz drugih delov angleških kolonij, pričajo o velikem odporu proti iz-premembf nadvlade. Videti je, da so Angleži povsem sigurni, ker se je polavil celo predlog, da se izvedejo v doti*nih ozemljih glasovanja. Pri vsem tem igra neko vlogo tudi židovsko vprašanje. Angleški listi namreč povdarjajo, da narod, ki je pokazal v zadnjem času prav svojstveno pojmovanje enakopravnosti človeštva in ki proglaša rasizem kot svoj svetovni nazor, kot kolonijalna velesila ne pride v poštev, kajti bati se je, da bi se skušale metode, ki jih uporabljajo doma proti Židom, uvajati tudi v kolonijah. Tako se zdi, da Nemci vkljub svoji odločnosti vendarle ne bodo na tako lahek način prišli do toliko zaželienih kolonij. Seveda pa tudi tu presenečenja niso izključena. jad. Zidovsko vpr&šanie Nastop nemškega ljudstva proti Židom je vzbudil po vsem svetu velikansko pozornost. Nešteto izjav raznih vodilnih državnikov se nanaša na to postopanje z Židi. Naj-odločnejše med njimi so bile izjave, ki so jih podali bivši predsednik Združenih držav Hover, sedanji predsednik Združenih držav Rosevelt in predsednik Mednarodnega pisateljskega združenja Jules Romain. Hoover je povdarjal, da njemu, ki je priskočil nemškemu narodu v njegovem najtežjem času, ko je namreč gladoval, na pomoč, pač nihče ne more očitati kake pristranosti ,ampak mu mora vsak priznati, da je eden izmed najodkritosrčnejših prijateljev Nemcev. To prijateljstvo pa ga ne more zadržati, da ne oi sedaj povedal tistih misli, ki navdajajo ie le vsakega civiliziranega Američana in Evropejca, ampak prav gotovo tudi veliko večino nemškega naroda, ki se s takim postopanjem ne strinja, pa ne more radi izrednih prilik, v katerih živi, tega svojega prepričanja izgovoriti. Roosevelt je s svojo izjavo čakal tako dolgo, da se je o položaju lahko osebno poučil iz poročila ameriškega veleposlanca v Berlinu, ki ga je bil samo zato poklical v Washing- ton. On sam prvim vestem še verjeti ni mogel, ko vendar živimo v 20. stoletju. Odločen je, da za vsako ceno zaščiti imetje svojih državljanov v Nemčiji. Izjava Julesa Romaina je bila podobna, samo še neprimerno ostrejša. Pozival je vse pisatelje sveta, da se za Žide zavzamejo. Nemški uradni krogi so dali v tisku več izjav, kjer so postopanje razjarjene množice opravičevali. Povdarja'.i pa so, da so vesti pretirane in da se Židom v Nemčiji še od daleč ne godi tako slabo, kakor se trdi in piše. Razumljivo oa je, da se mora politični umor poslaniškega svetnika vnn Ratha maščevati.. Zato so naložili Židom denarno kazen v znesku ene milijarde RM, to je več kakor 20.000 Din na vsakega Žida. Nadalje naglašajo nemški uradni krogi, da to za Žide ne bo težko, saj posedujejo 7 milijard RM narodnega premoženja v Nemčiji. Tudi vsi ti ukrepi ne predstavljajo težkih socialnih udarcev, kajti Zidom je še vedno dovoljeno, da se kje na samem naselijo in živijo od svoje rente. Nacionalno-socialistična vlada stremi samo po ostri ločitvi med nemškim in židovskim narodom. Zato tudi ne more dovolejvati Židom poseta v nemških šolah, gledališčih, kinih, kavarnah, parkih in kopališčih. 7 dni * 40.000 Slovencev je po zadnjih ugotovitvah na Vestfalskem. Od teh jih je kakih 18.000 nemških državljanov. * Novi topilnici za cink in svinec se bosta v kratkem začeli graditi v šabcu in Zvečanu. Delniška glavnica te dni ustanovljenih družb znaša 30 oz. 60 milijonov din. Družbi je ustanovilo podjetje angleškega rudnika v Trepči, ki bo v teh topilnicah pridobivalo cink in svinec iz rud, nakopanih v njenem rudniku v Trepči v Srbiji. Cestna železnica v Ljubljani se izpopolnjuje. Nova proga do pokopališča pri Sv. Križu je bila gotova nekaj dni pred Vsemi svetimi. Sedaj končuje popravilo dolenjske proge, ki se podaljša do Rakovnika. Stroški za ureditev dolenjske proge znašajo nad 600.000 dinarjev, kamercialnega oddelka Fran Hojs. ^ Milijonsko tožbo je naperila francoska gradbena družba Battignoles proti jugoslovanski državi, ker je ta zadržala 14 milijonov dinarjev od zneska, ki ga ie imela plačati družbi za dela, izvršena pn regulaciji Donave pri Pančevu in za izsuševanje tamošnjega močvirja. Država je znesek zadržala, ker družba ni izvršila del, kakor domenjeno. Posebno sodišče je izreklo, da država ni dolžna plačati podjetju 14.7 milijonov dinarjev, država pa ni uspela s tožbo, naj družba plača 5 milijonov penala, ker ni pravočasno končala del. Zadeva se vleče dalje, ker bo družba naperila še druge tožbe proti državi. ^Mesto Zagreb ima po izvršenih popravkih volilnih imenikov sedaj 79.579 volilcev. □ V Londonu so se zbrali štirje kralji: romunski kralj Karol, grški kralj Jurij, norveški kralj Haakon in kot gostitelj angleški kralj Jurij, Toliko kronanih glav že dolgo ni bilo v enem kraju, če odštejemo izredne prilike ob porokah in smrtih članov vladarskih hiš. p© sveti* □ V Turčiji so izvolili Izmeta Inonijt-kot Atatfirkov.i.gn n.is';U fki za jiriisea-nika turške republike. V spomin na Ata-tunca bo ostalo poslansko mesto presjo-lice nezasedeno. Poslanec bo za večne čase Ataturk. □ V Španiji se boji še vedno nadaljujejo. Kakor vse kaže, se Španci ne dado kar tako. Kljub silnemu pritisku nacionalistov Španci mestoma celo napredujejo. □ Novo turško vlado je sestavil Dželal Bajar. Zunanji minister Ruždi Aras je postal poslanik v Londonu. Kljub temu bodo ostale zunanje politične smernice stare. □ Ko so Madžari vkorakali v Košiče, jc večina uradništva, ki je bilo komaj v zadnjem času postavljeno na mestu tistih, ki so služili do katastrofe, ostala v Kožicah, kar je vzbudilo pri ostalih precej trpkosti. Košiški župan je regenta Horthvia pozdravil v slovaščini, regent pa mu je najprej madžarsko, potem pa hrvaško odgovoril in obžaloval, da ne zna slovaško. Dejstvo, da je govoril Horthy v hrvaščini, tolmačijo ne le kot prijaznost podvrženim, ampak kot izredno spretno politično gesto. □ Iz Kitajske, ki so jo žc davno obglavili in izročili Japoncem, prihajajo v zadnjem času poročila, da Kitajci resno ogrožajo pred kratkim izgubljeni Kanton. Videti’ je, da vendarle ne gre vse kakor namazano. □ Proti zasilnim gospodarskim ukrepom, ki jih je sklenila francoska vlada, da uravnovesi svoj proračun, je nastal med delavci precejšen odpor, ker so prepričani, da zadevajo ti ukrepi zgolj nižje sloje. □ Na češkoslovaškem si urejajo svoj dom. Razen moravske katoliške stranke pod vodstvom msgr. šrameka, češke fašistične stranke, socialnih demokratov, ki ustanavljajo svojo stranko delovnega ljudstva in seveda prepovedanih komunistov, so se združile vse češkoslovaške stranke v eno stranko, ki bo stremela po avtoritarni demokraciji. Zanimivo je, da so se tej stranki pridrtjžili tudi narodni socialisti, h katerim se je svoj čas prišteval tudi dr. Beneš. □ Chamberlain, Halifax in poslanik Združenih držav bodo izdelali načrt za pomoč preganjanim Židom. □ Milanski nadškof je v pridigi ostro nastopil proti rasističnim zmotam. □ Nobelovo nagrado za mir bodo po sklepu norveškega parlamenta podelili Nansenovemu odboru za politične begunce. □ Finančne oblasti v Nemčiji so dobile naročilo, da ne dado nobenemu Židu potr dila o plačanih davkih, dokler ne bo plačana milijarda, ki jo morajo plačati Židje kot kazen za umor poslaniškega svetnika von Ratha. Ta potrdila so potrebna tistim, ki hočejo odpotovati v inozemstvo. □ V Sudetih bodo 4. decembra volitve v nemški parlament. □ Bolgarska vladna kriza se je rešila ras=. novo vlado je prevzel Kju-seivanov. □ Južnoafriški vojni minister Pirrow, ki potuje po Evropi, da se domeni z merodajnimi državniki o kolonialnem vprašanju je prišel v Berlin, kjer so ga zelo slavnostno sprejeli. □ V Monakovem so bile, kakor poroča »Osservatore Romano«, vatikanski uradni list, 11. novembra pred nadškofijsko palačo velike demonstracije. Iz množice, ki so jo pripeljali na avtomobilih, je padlo nešteto kamnov v okna palače. Hong - Kong in volna na vzhodu Pred začetkom kitajsko-japonske vojne je bilo kitajsko mesto Hong-Kong »manjša« luka s 60.000 prebivalcev,, delno tujcev (največ Angležev) in Kitajcev. V zadnjem času pa je narastlo v tem mestu število prebivalstva na 1 milijon. Gospodarsko stanje meščanov se neverjetno boljša tako za kapitaliste kot za kulije, ki delajo v pristanišču. Z vseh strani so se natepli semkaj najrazličnejši ljudje; največ jih je s severa, z vojnega področja. Tu je našlo zatočišče bedno kitajsko ljudstvo, v varno zavetje pa so pritekli semkaj tudi kitajski bogataši z vsem svojim premoženjem, ki ga sedaj kot ko-njunkturisti s pridom uporabljajo. Hong-Kong je zafenkrat varno mesto, saj ga ščiti močna angleška mornarica, ki je združila tu svoje najboljše moči. Angleži namreč predobro vedo, da ne mika Japoncev samo na zapad, marveč tudi na jug, kjer ima japonski imperializem na piki Filipinsko otočje. Japonski kapital hoče dobiti v svoje roke dobra pomorska oporišča in s tem premoč v Tihem oceanu, da bi mogel na ta način obvladati vso trgovino na vzhodu. Pri tem vprašanju pa prihaja japonska napadalnost v navskrižje z angleškimi in a- meriškimi interesi, kajti po Tihem oceanu vodijo najvažnejše poti svetovne trgovine. Japonsko prodiranje proti jugu se bo sigurno končalo z veliko pomorsko bitko na valovih Tihega oceana. Japonc: se bodo morali udariti ali z Angleži, ali z Američani, ali pa z obojimi hkratu. Če bi japonska vojna mornarica nenadoma zapustila svojo bazo na Formozi * namenom, da napade Manilo na Filipi* nih, bo z boka treščila v njo angleškz vojna mornarica, vsidrana v Hong-Kong^ ter tako preprečila Japoncem napad jedro vojne mornarice Združenih amer:*, ških držav. Ako bi pa poskušala japonska mornarica vojaško akcijo proti Sin-gapuru (angleška trdnjava južno ■ oci Hong-Konga), bi jo Angleži temeljito potroštali za hrbtom iz Hong-Konga. Sedaj vidimo, kakšnega pomena je lu* ka Hong-Kong, kjer je danes osredotočena »kitajska« trgovina in proti knten stremijo Japonci, ki so z zavzetjem Kantona napravili korak bližje k cilju, ki jc trenutno v tem: iztrgati Angležem važn<; obmorsko oporišče. Kakšen bo nadaljnj1 imperialistični pohod Japoncev, to nart1 bo pokazala bližnja bodočnost. Dcs- Tedensko zrcalo Češka orientacija če je bila politika Masaryka in Beneša zgrajena na naivnosti in nerealnem presojanju prijateljskih in neprijateljskih narodov, kakor meni Stanislav Yester (znani vojaški politični publicist), tedaj se vprašujemo, kakšno ideologijo naj bi češkoslovaška politika zavzela nasproti ideologiji totalitarnih držav? Ali naj bi se takoj postavila na sedanje stališče »katastrofalnih občutij?« češkoslovaška je zrastla iz antiteze, ki jo je svet postavil imperializmu Nemčije in je morala pri vseh svojih političnih računih vpoštevati stalni količnik zapadnih interesov na neokrnjenem obstoju češkoslovaške. Preobrat v zadržanju narodov, ki še vedno predstavljajo zapadno demokracijo, je presenetil celo njihove vodilne ljudi. Realistična politika je politika verjetnostnih računov, ne pa preroške doglednosti. (B. Borko: »Odhod dr. Edvarda Beneša« —Misel in delo«. 10—11). Občudovanja vredna obzirnost »Slovenski delavec«, ki je zadnjič o dr. Benešu napisal nekaj »resnice«, da je namreč odpotoval v Švico in spravil svoje premoženje na varno (dr. Benešje v Londonu), je v zadnji številki pripisal se nekaj »resnic«; dr. Beneš je svojo državo pripeljal v katastrofo 'stf Ul IX 'I • tivi ii4,iju «i HiViifi -ktfLti«! mb v M Mirtu m vrnil iMjrt.*.1 -M seMAVml Ji rti. to u c n j i\i umii i *»iji jAajftN * »j#1 %. štVm #q im) 0« Saj je že sedanja ureditev pri dunajski razdelitvi Slova-kam toliko pomagala. 4uU &an.ikK i.vjidu uatt*n uair«'-I* «|' «ii w; i 15I*t|i i’ tjMVVU iti- u j "tl. iii is /ii i ft tiwiftitr«r *o! \m «m* vimfau Sicer po »Slovenski delavec« samo iz obzirnosti do Cehov ni objavil še več »resnic«. Ob koncu svoje notice nam je napravil nezaslužen poklon, ko nas je primerjal z dr. Benešem. O takozvani hmem^oduktisi naše inteligeme Prosveta le prvi pogoj politične zrelosti V vseh naprednih državah vidimo, da so politične stranke sestavljene večji del iz le po enega sloja. Tako je v Angliji v labou-ristični stranki organizirana večina delavstva, v konservativni pa višji sloji, posebno višje uradništvo in plemstvo. V Franciji je ta slika še jasnejša: veliki kapital predstavlja t. zv. »desnico«, mali posestniki in mali rentniki radikalnosociali-stično stranko, delavstvo pa je organizirano v obeh delavskih strankah. Pri nas vidimo živo nasprotje tega. Stranke zbirajo svoje pristaše med najrazličnejšimi družbenimi sloji, če bi taka stranka hotela zadovoljiti žlvljenske koristi vseh svojih članov, bi prišla često v nemogoč položaj. N. pr., če hoče z uvedbo socialnih zakonov olajšati položaj delavstva, je jasno, da morajo delodajalci pretrpeti precejšnje žrtve. Prav tako, če se s carinami zaščiti industrija, ima od tega škodo poljedelstvo itd. Naravna posledica tega bi morala biti, da se taka stranka razbije. Pravilnik o občinskih turističnih odporih je predpisal ban dravske banovine 'n ga že objavil. Pravilnik določa* delokrog in naloge teh odborov, ki bodo gotovo mnogo pripomogli k dvigu tujskega Prmeta v naših krajih. Zahtevi po višji izobrazbeni stopnji našega kmeta se pridružuje tudi zahteva po preosnovi našega Šolstva, zlasti tistemu, ki je našemu kmetu najbolj blizu in najbolj potrebno. Na drugi strani pa sočasno nastaja zateva po ustanovitvi posebnih zavodov, v katerih bo pole_ obče naša kmetska generacja dobivala tahšno posebno izobrazbo, ki bo prodi raia v vsa področja, katera se kakor koli dotikajo kmetskega delovnega kroga ir, ki bo hkratu vodila tudi k jstaiim ki'! turnim življenjskim oblikam. Zahteva po kultiviranju človeka namreč ne Velja le za višje, temveč za vse sloje. Vsak človek, ki hoče postati koristen član svoje zajednice, naj se razvija v osebnost, ki predstavlja najvišjo dosegljivo obliko sodobnih vzgojnih ter izobrazbenih stremljenj. Kdo pa je torej osebnost? človek, v katerem se razvije posebna sposobnost do najvišje možnosti, ostali nastavki pa prav tako, seveda moči nastavka primerno; človek, ki ne bo zgolj specialist, niti zgolj vsestranski razvit tako, da bo »povsod doma in nikjer«, temveč človek, ki bo v svojem področju strokovnjak, vendar pa bo imel v ostale kulturne panoge toliko vpogleda, da bo znal z njimi primemo poglabljati svoje posebno področje; človek, ki ne bo kulturnih vrednot sprejemal le pasivno, tem .več jih bo tudi sam množil ter predaja! naprej. Osebnost je torej pravilno razvit človek, kakršen mora prevzeti v družbenem življenju vlogo delavca in vodnika. Mar so take osebnosti potrebne le izvoljenim slojem? In, ali mar zadošča, če v nekem sloju deluje le nekaj takih osebnosti? Ne eno in ne drugo ne velja! Zato so osebnosti potrebne tudi v kmetskem sloju in sicer v tem smislu, da naj bo vsak poedini član nekega sloja razvit sebi primerno. Z zahtevo po osebnosti v kmetskem sloju ne mislimo morda, da bi naj bila dva poedinca'dveh različnih slojev enako razvita. Ne, tako pojmovanje bi bilo že v temelju zmotno in bi odgovarjalo nekakšni totalitarni ideologiji, ki je hvala Bogu ostala le v teoriji, ker za praktično življenje nima nobenih pogojev. Že v posameznem sloju samem si dva poedinca ne moreta biti enaka, ker ju ločijo različni nastanki, diferencira-nost istega sloja in podobno; še manj je ta enakost možna med poedincema dveh različnih slojev, ki ju poleg že omenjenih različnosti ločijo še socialne, t. j. razredne razlike, ki zapuščajo v duševnosti pripadnika nekega sloja svojske in zelo pomembne vplive. Zato sicer moremo postaviti nek obči smoter za vse, vendar ga moramo razumeti kot relativen pojem: vsakdo naj se razvija svojim spo sobnostim ter mejam primerno; pogoji pa naj bodo takšni, da omogočijo vsakomur razvoj do najvišje dosegljive možnosti. Samo tako moremo razumeti, zakaj vsi ne moremo biti znanstveniki, II. več mogel. Doseganju tega smotra pa mora služiti šolstvo. Zato nastaja potreba po reformi naših šol, ki producirajo tkzv. inteligenco kot rezervo za uradniške poklice. S primerno ureditvijo pa bo n. pr. absolvent srednje šole s pomočjo posebne izobrazbe mogel prav tako koristno preiti v kmetski poklic kot na univerzo, kjer se mora za svoj določen poklic tudi primerno strokovno pripravljat]. Matura torej ne bo meja v tem smislu kot danes, ko absolvent ni sposoben ne za praktični poklic in marsikedaj, kakor trdijo često vseučiliški profesorji, tudi ne za akademski študij. Matura v orisanem smislu predstavlja tolikšno stopnjo obče izobraženosti, kolikšno potrebuje mteligent, da more plodno preiti v strokovno izobraževališče ter odtod v kateri koli poklic: akademski, kmetski... Tako so mislili in v glavnem tudi izvedli svoj vzgojni sistem Danci in želeti bi bilo, da bi podobno začeli misliti tudi mi, ki toliko poudarjamo potrebo gospodarskega dviga in pojemo slavo nekaki slovenski kmetski inteligenci, katere v resnici še nimamo in je v takih razmerah tudi kmalu še ne bomo imeli. Prikazani vidik pravi, da nam manjka tako prave »kmetske inteligence« kakor tudi inteligence najrazličnejših drugih, doslej zanemarjenih poklicev; pravo torišče bi naj tudi tej inteligenci bila pravilno reformirana srednja šola, ki v novj obliki ne bi bila več pripravnica za univerzo, temveč obče izobraževalni zavod, iz katerega vodi pot v vse poklice. V smislu takšnega pojmovanja dobi problem tkzv. hiperprodukcjje povsem drugačen obraz. Potrebujemo inteligence v vseh slojih! N. pr. v kmetskem je vobče nimamo, pa tudi v uradniških bi je ob izpolnitvi gospodarskih pogojev primanjkovalo. Kako je torej s hiperpro-dukcijo? Da, hiperprodukcija je, ampak le hiperprodukcija takšne inteligence, ki ji daje pravico do zlorabe tega pojma le šolsko izpričevalo. Prave inteligence pa potrebujemo v vseh poklicih od kmetskega do uradniškega! S tega vidika, ki si bo prej ali slej upravičeno pridobil veljavo, pri nas objektivno »problema hi-perprodukčije inteligence« ni, pač pa se vedno bolj živo pojavlja mnogo važnejši »problem pomanjkanja inteligence«, dc.- Radiievih deset zapovedi ali nauk gospodarju za vse živliente Treba je hoditi med kmečko ljudstvo in z njim doživljati vesele in žalostne ure, da spoznaš njegovo dušo, njegovo pravo misel: kako kmečki narod misli o svoji grudi, o domu, o družini, o vasi, o občini, o okraju, o deželi, o domovini, o človečan-stvu, o svetu. Tega ti ne pove nobena knjiga in ne razloži noben učenjak, ki ne črpa svojih izsledkov iz resničnega življenja podeželja. Samo na kmetih slišiš ne-•spačeni glas kmečkega ljudstva iz živega vrelca njegove poštene duše: ako in dokler ti narod svojo misel zaupa in jo ti tudi prav razumeš. Tako srečnih ljudi je malo na svetu. Med nje prištevamo pokojna brata Antona in Stjepana Radiča, ki sta zavednemu hrvatskemu seljaku toliko oboževana, nesmrtna duhovna učitelja in voditelja. Zlasti Stjepan Radič je bil tako rekoč večni podeželski popotnik, najbolj v predvojni dobi. Posečal je vasi in kmečke hiše. Povsod so ga poznali in spoštovali. Vse so mu zaupali. Stjepan Radič je tako slišal res pravi glas kmečko-delavskega človeka in ga tudi pravilno doumel. Stjepan Radič je poslušal in tudi upošteval, kaj narod veli in misli. Mnogo tega si je zapisal, da je ob priložnosti o tem razpravljal drugod, tudi v novinah, torej za javnost. Marsikateri zapisek pa ni prišel v javnost, ker pač ni bil objavlien. Tako tudi, kakor je pred tedni poročal ^Kre-šemir Devčič v zagrebškem »Seljačkem Domu«, ni' znano javnosti Radičevih deset zakaj vsi ne moremo biti znanstveniki, zap0vedi, ki so vredne, da ta »nauk go-umetniki, gospodarstveniki itd., temveč spodarju za vse življenje« priobčimo v eno ali drugo. Sočasno pa vemo tudi to. da so velike izobrazbene razlike nastale vsled različnih pogojev, ne pa zavoljo različnih zmogljivosti; nastavkov za pravilen razvoj ima namreč tudi četrti sloj dovolj. Tudi kmetu moramo torej poskrbeti pravilni izobrazbeni razvoj; iz njega ne bomo delali gospodarskega znanstvenika, ne umetniškega tvorca. Zadostovalo bi, če se bo razvil do tiste stopnje, ki jo dovoljujejo njegove sposobnosti ter se bo s tem izobrazil za poklic, v katerem bo sodeloval z ljubeznijo in veseljem ter v njem doprinesel, kar bo naj- 2. Ne misli, da si gospodar svoji ženi in svoji deci tako, kakor si gospodar svojemu blagu! 3. Ne boj se gospode, ne mrzi je, pa se ji tudi ne klanjaj: bodi človek in vedi, da so tudi gospoda ljudje! 4. Ne želi si mnogo denarja, toda priskrbi si ga za potrebo in ne troši po nepotrebnem niti novčiča! 5. Vzgajaj deco za Boga in za narod, ne samo za sebe! 6. Ne želi si niti dolgega življenja, zat« pa računaj s časom še bolj nego z denarjem! 7. Ne živi v sovraštvu z nikomer, v prijateljstvu pa bodi samo s pravim človekom! 8. Misli večkrat na to, da ti je! hiša v selu, selo v občini, občina v okraju, okraf v županiji, županija v domovini in da je vse to povezano s skupščino, ki jo prekinjaj volja naroda! 9. Ako si v krvni zadrugi (družini), ostani v njej čim bolj dolgo moreš; ako sl samec, pristopi h kmečki gospodarski za-iedniei: kdor je sam, tistemu je zlo in ga je strah! 10. Uči se vse življenje od ljudi in iz knjige in bodi vsak čas pripravljen na krščansko smrt! Take in podobne misli je Stjepan Radič že davno pred svetovno vojno zbiral in širil v seljakih ter jih končno zlil v enotno misel celokupnega hrvat-skega seljaštva, ' 1 S' J i .1 ] i <«i,| V, i i i j i i i > • ( tl i' j k -UtH-v ^ . Počkov. »Edinosti«. Te zapovedi so: 1. Bodi oospodar najprej sam sebi! _________ Stanovanjske hiše - skupna lastnina Samopomoč stanovalcev - Načrt zakona o etažni lastnini - Če nimamo sredstev za celo hišo, lahko posedujemo vsaj eno nadstropje ali pa sfanovanfe lje, ki so uvedle sistem zidanja stanovanjskih hiš z denarnimi sredstvi večjega šte- V današnjem težkem gospodarskem in socialnem položaju postaja vedno hujša tudi stanovanjska beda. Na periferijah mest se pomikajo po barakah brezposelni in oni, katerih dohodki so »boljši kot nič«. V vlažnih, zatohlih in nezdravih stanovanjih, nadstropnih, pritličnih in kletnih, živijo v mestu in na deželi ljudje, ki sl ne morejo privoščiti suhih, svetlih in zračnih sob ter kuhinj. Skrhano zdravje teh ljudi glasno vpije: Dajte nam boljših stanovanj! Takšno je stanje pri tako zvanih širokih ljudskih plasteh, ki nosijo na svojih ramenih gospodarski in kulturni napredek. Tudi srednjemu sloju, ki Je po svojem položaju vedno bližji širokim množicam, se godi glede stanovanj zmlraj slabše. Pripadnikom tega sloja so se dohodki tako skrčili, da obupujejo ravno pri vprašanju preskrbe s streho. Kako le ne bi tožil in ves zaskrbljen zrl v bodočnost n. pr. uradnik, ki mora mesečno odriniti za stanovanje polovico ali še več svojih skromnih dohodkov?! Stanovanjska beda! Draginja stanovanj potiska ljudi na periferijo in v kleti. Potrebna je pomoč! Ze zdavnaj to se v nekaterih državah zavedli tega klica. Francija, Anglija, Belgija, Italija, Bolgarija in Rumunija imajo danes že dokaj dobro urejeno stanovanjsko skrbstvo. Pri nas smo glede tega precej zaostali in.se šele pripravlja zakon, ki vila lastnikov, katerim je dana zakonito določena možnost, da porazdele sezidano stavbo v nadstropja, stanovanja in lokale. Z zakonom o etažni lastnini naj bi se omogočilo tudi siromašnejšim meščanom in drugim, da si oskrbe lastno streho nad glavo. Po tem sistemu bodo mogli v bodoče 'Stanovalci, ki so doslej trošili dobršen del svojih dohodkov za stanarino, vlagati ves ta denar za nakup lastnega stanovanja Tako se bo izdatek za naiem-nino izpremenil v produktivno Sledljivost, ko bo mogoče postopama odkupiti stanovanje. Poleg tega bodo mogli mali varčevalci oživiti svoje skromne prihranke, ki ležijo sedaj brezplodni; s tem se bo na obenem povečala gradbena delavnost. Po tem sistemu pa se lahko rešijo prezadolženi h^ni posestniki svojih obveznosti, kajti omogočeno jim bo prodati poedina stanovanja in nadstropja. . Delovanje v smeri pridobivnnia cenenih stanovanj bi torej naj omogočil zakon, čigar načrt sedaj pretresuiejo. Pri celi stvari ie namreč majhna reakcionarna zapreka v Zakonu o ustanavljanju zemljiških knjig. Ta prepoveduje vknjiženje ločenih stanovanj. nadstropij in lokalov. To zapreko pa bo novi zakon zlahka odpravil, saj je takšen akt v interesu tisočev,.stanovalcev In ink-resu gradbenega napredka. naj bi vsaj malo pripomogel k omiljeniu t Bodimo torei pripravljeni na trenutek, Mmrn ti i U.-, J .. 1K _ 1 ! t A X«! 1 „ J,—! . Proslava dneva miru v Londonu. stanovanjske bede. Najprimernejši način reševanja stanovanjskega vprašanja so vpeljale one zem- ko bo dobil zakon o etažni lastnini polno moč, da bomo potem šli takoj na delo za zgradbo lastnih in cenenih streh. Er. Gospodarstvo Dnevi in tedni grozdja dajo premalo grozd a za zobanje Redni grozdni trg nai urediio in vodilo vinari Jmo stari zagovorniki zobanja grozdja. Tudi letos smo se bili za stvar zavzeli, ko smo slišali, da so se naše pridne gospodinje odločile za samostalno sodelovanje pri preskrbi Maribora in Ljubljane — samo teh mest — s sladkim grozdjem. Želeli smo jim zadovoljivih uspehov in pa dobrih izkustev za prihodnost. Prvi slovenski dnevi ali tedni grozdja so za nami. Danes lahko povemo, kaj so nam prinesli. Da se kaj naučimo od tega, moramo biti odkritosrčni! Morebitne zmotne trditve bomo preklicali, ko jih kdo ovrže z dokazi. Torej: letošnji dnevi in tedni grozdja so po našem mnenju prinesli: 1. Vrlim prirediteljicam mnogo nehvaležnega dela in razočaranja; 2. mariborski in ljubljanski šolski decf, ki ima kaj pod palcem, nekoliko cenejšega grozdja za kakšen dan; 3. posameznim vinarjem nekaj izkupička za grozdje. Obžalujemo, da slovenska gospodinja, ki smo ji za plemenita prizadevanja slej ko prej hvaležni, ni dosegla pravega zadovoljstva ob tolikšnem trudu, šola tudi ni prikladna za razpečavo grozdja iz več razlogov. O tem ima odločilno besedo učitelj in vzgojitelj. Morda je kaj odpadlo tudi na branjevce, ki jim grozdje ni bilo namenjeno. Množica meščanstva, ki je tako željna in lačna najžlahtnejšega sadu sončnih goric po Krščanski ceni, ni imela j prav za prav ničesar od vsega tega. Sam dan ali teden grozdja v Mariboru in Ljub- j ijani^ je za prirediteljice velika žrtev, za j splošnost pa neznatna, skoraj brez-pomembna korist. Niti pridelovalec niti potrošnik grozdja ni prišel na svoj račun. Nič ni prezgodaj, da že danes priporočamo za drugo leto in za naprej sledeče: Kmečki vinarji sami naj vzamejo ureditev slovenskega grozdnega trga v svoje roke! Samo dnevi in tedni grozdja ne pomenijo mnogo več, ko tiste veselice, ki jim pravijo »trgatev«. Grozdni trg pri nas traja lahko vsako leto približno tri mesece — brez posebnih, dragih naprav za ohranitev grozdja. Potem bi se nazobali grozdja prav vsi, tudi tujci, ki prihajajo in bi potem še rajši prihajali k nam. še danes dobiš na mestnem trgu lepega grozdja, pa ne domačega. Pač, tudi domačega grozdja ie nekaj, vendar v glavnem samo sramežljive izabele, kot da b: naša zemlja ne rodila nič boljšega. Nujno potreben nam je prav vsako leto zdržema večmesečni grozdni trg, ki ga naj uredijo in vodijo vinarji sami! Zima je pravi čas za zadevne priprave. A. ž. Sreia in ipekulaeiie Borza je središče gospodarskega življenja vsake države ali predela, v katerem de luje in za katerega je namenjena. Borza določa cene v veletrgovini, ta pa je zopet merodajna za cene v maloprodaji. Na temelju ponudbe in povpraševanja se vsak dan na borznih sestankih zastopnikov velikih podjetij določajo cene dotičnega blaga ali denarne vrednosti. Pravimo, da se določajo t eč a j i, ki so merodajni za po-raounavanje ali za trgovinske sklepe do prihodnjega borznega sestanka. Velike važnosti za določanje cen je poleg drugih okolnosti množina razpoložljivega blaga, čim več blaga je na trgu, tem cenejše je, čim manj ga je, tem bolj se draži ali tem bolj se dviga cena. Zato se veletrgovina tako zelo zanima za stanje posevkov žita, krompirja, sladkorne pese, bombaža itd. Posebna podjetja, ki so v tesni zvezi z borzami, od časa do časa objavljajo poročila o rasti in dozorevanju važnih rastlin, in sicer na podlagi poročil, ki jih prejemajo od raznih strani. Če prihajajo neugodna poročila, ki vedo povedati, da suša zelo ovira razvoj rastlin, potem je računati s slabo letino. Blago bo prihodnje leto dražje, ker ga bo primanjkovalo, in to seveda močno vpliva na določevanje cen. Nasprotno pa cene padajo, kadar se poročila glase ugodno in naznanjajo, da bo, sodeč po razvoju posevkov, letina zelo dobra in bo mnogo blaga na razpolago, morda ga bo še preveč in ne bodo vedeli, kam z njim. Potem seveda cene padajo ali nazadujejo, kakor se glasi trgovinski izraz. Periodično. t. j. ob gotovem času, se tudi objavljajo poročila o stanju zalog, t. j. o množini dotičnega blaga v poedinih državah ali krajih, čim bolj se zaloge zmanj-■Šujejo ali krčijo, tem bolj se dviga cena blagu in obratno. Skoraj na vseh borzah so za gotove vrste blaga uvedene terminske kup-č i j e, t. j. blago se kupjc ne za takojšnjo, marveč za dobavo ob gotovem času ali v izvestncm roku. Kupim n. pr. vagon pšenice v novembru za marec prihodnjega leta. Takrat bo cena seveda drugačna. Ce bo višja, bom nekaj zaslužil, če pa bo nižja, bom imel izgubo. Na podlagi znanih množin dotične vsote blaga (zalog) in razvoja vremena ali domnevanega poteka prodaje do dotičnega časa se določa cena, ki jo bo blago verjetno imelo ob dotičnem času, t. j. v dveh, treh, petih mesecih. Terminska kupčija je več ali manj špekulacija, mnogokrat pa ima tudi namen, kupiti pravočasno zaželjeno količino blaga v domnevi, da ga bo takrat, ko ga trgovec potrebuje, morda zmanjkalo. V terminski kupčiji se po tečaju, ki je tisti dan, veljaven, kupljeno blago mnogokrat proda dalje drugemu interesentu, z dobičkom ali pa tudi z izgubo. Trgovec, ki ima v določenem roku, t. j. ob dospelosti, poslati.blago, ga mora često izročiti popolnoma drugemu interesentu. Podobno je tudi t r g o v a a j e z denarjem, vrednostnimi papirji in denarnimi nadomestki (surogati). Vrednost tujega denarja se določa s tečaji deviz. Kaj je d e v i z a? Vrednost menice, izstavljene na tržišča dotične države, upoštevajoč es-komptne obresti in izračunane za dotični dan. Ker se v poslovnem življenju tudi med državami vedno bolj plačuje z menicami, ker so naravnost idealno plačilno sredstvo in naglo iztožljive, so se menice že povsod udomačile in veletrgovci raje segajo po njih kot po denarju. Pravi ali efektivni denar, t. j. bankovci in novci, zlasti zlatniki, se imenujejo valute in se ravno tako trgujejo na borzah, če je z nakazovanjem denarja v drugo državo več težave kakor z menicami, potem je tečaj valute nižji in obratno, seveda če ne vplivajo na določevanje tečaja druge okoliščine, kot n. pr. velika ponudba dotične devize ali valute, ali pa prekonormalno povpraševanje. Borzijanec mora vpoštevati vse okoino-);ti, ki vplivajo na vrednost denarja dotične države ob dotičnem času. in že v naprej izračunati približno tečai. Potem bo zaslužil ali pa se bo urezal. Dober nos, temeljito poznavanje tržišča, sposobnost hitre in zanesliive kombinacije, zraven pa precej s r e č e, to ie vsa umetnost trgovanja na borzi — to pa tudi zelo, zelo mnogo, često zaslužiš v oar minutah premoženje ali pa ga izgubiš. Petrovcem v središču. Zanimanje je začelo zadnje dni nekaj rasti, vsled česar so se tudi cene nekoliko učvrstile. Za letošnji hmelj plačujejo po 15 do 16 dinarjev za kilogram za prvovrstno, po 13 do 15 dinarjev za srednje in po 6 do 10 dinarjev za slabše blago. Boljše blago se nakupuje večinoma za ameriški račun, slabše pa za angleški. Češkoslovaška je z odstopom Sudetov izgubila dobro polovico hmeljskih nasadov in je večji del žateškega okoliša pripadel Nemčiji. Središče češkega dela je sedaj mestece Louny, dočim leži sam Žatec sedaj onstran nove meje. Pridelek letos ni bil obilen, in temu primerne so tudi cene. V Lounvh plačujejo sedaj, ko gre trgovina s hmeljem h kraju, blago po kakovosti od 25 do 32 dinarjev za kilogram. Povpraševanje je še vedno zelo veliko, ponudbe pa so malenkostne, ker pač zadržujejo kmetje blago, računajoč na še boljše cene, kar se jim bo nemara posrečilo. V Nemčiji je položaj nekoliko nejasen. Pivovarne ne kupuiejo mnogo, ker so se ie že precej založile. V glavnem se opaža zanimanje za letošnji žateški hmeli. kolikor ie okoliša pripadlo Nemčiji. Tudi v tem delu žateškega okrožja se onaža isti pojav kot na češki strani, namreč da kmetje ne dajo radi blaga iz rok, ker hočejo izkoristiti usodni položai in zvišati Cene. Gene se več ali manj giblieio le na-koliko nad najnižjo uradno določeno višino. V Nemčiji se glede zemeljskih pridelkov o kakem razvoju cen skoraj ne da govoriti, ker so za vse važnejše predmete določene cene, ki se jih morata strogo držati i prodajalec i kupec. Ta dotočba pa ne velja za ono blago, in to tudi za hmelj, ki se nakupuje za izvoz. Za eksport ne veljajo uradne cene. ki se zato ravnajo po konkurenci v drugih državah. V Nemčiji so zato za vse važnejše pridelke dvoi-ne cene: za domačo porabo nizke in stalne, za izvoz pa višje, ki se dvigajo in padalo kakor drugod. V F r a n c i j i, Belgiji, Poljski in Angliji se zadnje čase cene hmelju niso mnogo spremenile. Več ali manj se povsod opaža živahno' povpraševanje, blaga pa je le malo, vsled česar so cene čvrste. Tsto velia tudi za Z e d i n J e ne države severnoameriške,' kjer ponujajo za domače blago do 25. za inozemsko, ocakinieno, pa do 52 dinarjev za kilogram; Onstran oceana so zaloge orecei velike, vsled česar kupčija ni ravno živahna; ■ Hmellsko ■ Slovenija je z letošnjo hmeljsko letino lahko precej zadovoljna, ker je dobro uspela. Donos je sicer za pričakovanje nekoliko zaostal, ker so kmetovalci računali, da bo ratslina bolje obrodila, vendar so več ali manj z letino zadovoljni. Merodajen za razvoj cen ni toliko pridelek doma, kot v inozemstvu, saj se skoraj ves pridelek Savinjske doline, kjer se v Jugoslaviji prideluje največ hmelja in najboljše kakovosti, izvaža In je torej za nas skoraj važnejše inozemsko tržišče kot domače. Z malimi izjemami je hmelj letos v Inozemstvu bolj slabo obrodil, vsled česar so bile pri nas takoj v začetku prodaje cene pfecgj visoke. Kot vedno, so tudi tokrat obletavali kmete razni mešetari! in prekupčevalci in iih strašili, naj nikar ne nastavljajo visokih cen. ker bodo le težko prodali blago, ali pa ga sploh ne bodo mogli, ker da ga inozemstvo ima dovolj. Res je v začetku nekaj kmetov nasedlo in prodalo blago po nizkih cenah. Že v nekaj dneh se je pokazalo, da bojazen za prodajo pridelka ni bila na mestu. Jeli so prihajati inozemski trgovci in ponujati boljše cene. Blago je šli hitro iz rok in je sedaj že skoraj vse pošlo. Na razpolago ga je le še nekaj malega. Cene hmelju so se, čim so se pojavili trgovci, hitro začele dvigati in ponujajo sedaj za dobro in najboljše blago gladke in lepo zelene barve že po 33 dinarjev za kilogram, pa ga takorekoč ni dobiti. Ker je'povpraševanje še vedno veliko in ponudb skoraj ni, je računati s tein, da se bodo cene še nekoliko povzpele navzgor in nemara dosegle skrajno njejo 35 dinarjev za kilogram. Manj zadovoliivo ie drhgo hmeljsko tržišče v Jugoslaviji, v Vojvodini s S*»dha 'efitia v SSv. ooricah Z veseljem smo pričakovali letošnje sadno leto, ki je nudilo nekaterim našim kmetom lep doprinos v sicer nerentabilnem narodnem gospodarstvu. Posebno so se veselili naši zadolženi kmetje, ker bodo z izkupičkom jabolk lahko vsaj delno poplačali svoje obveznosti. Letina je bila na splošno zadovoljiva v naših krajih. Prav lepo so obrodile pozne sorte, ker niso bile tako izpostavljene spomladanskemu mrazu. Zgodnja jabolka so bila draga. Sadjarji so dobili zanj lepe denarje. Po jabolka so prišli Nemci sami ali pa prekupci, ki so jih izvozili na stotine vagonov. Povpraševanje je blo samo za prvovrstno robo, ki je bilo od 5 cm dalje v premeru. Ta jabolka so se plačevala pri kmetu po 3—4 din. Pozna jabolka so letos obdržala lepo ceno. Za izvoz je bilo povpraševanja največ po kanadkah in voščenkah, ki so v premeru od 6 do 7 cm. Ta vrsta jabolk ima bodočnost v Slovenskih goricah, kar naj bi upoštevali naši sadjarji. Teh sort je namreč v primeru z drugimi sortami še zelo malo. Šele v poznejšem času se je jela uveljavljati v Maše tržišče In cene Goveja živina: Slinavka in parkljevka še vedno močno ovirata trgovino z živino. V krajih kjer sejmi niso prepovedani so dosegli te-le cene: voli 3.75—6.25 din, krave 2.25—5.50 din, teleta 5—7.50 din telice. 3—6 din. Svinje: pršutarji 6—10 din, Špeharji 8.50— 10,50 din; mladi pujski 100—200 din komad. Konji: 660—4800 din komad, žrebeta 800 — 1750 din. Podrobna prodaja. Meso: Goveje meso 15—16 din, slanina 14—15 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10 din, reberca 10—12 din, svinjsko meso 13—14 din, ribe 15—17din, morske ribe 10—34 din, zajec 13—14 din za 1 kg. — Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, čebula 2—4 din, česen 5—8 din kg, zelje glava 0.50—3 din, kislo zelje kg 3 din, repa 1 din, 6 komadov zelene paprike 1 din, karfijola komad 1—7 din, ohrovt komad 0.50—2 din, hren kg. 8—0 din, zelena ko niad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kg. 4—5 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, glavnata solata 0.50—1.50 din, endivija 0-25—1 din, kup motovilca, radiča, špinače, vrtnega korenja in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerabe 1 din, luščen grah liter 7—12 din, 2—3 komade edkve 1 din. šopek majorana 0.50—1 din. — Sadje: jabolka 3—6 din, hruške 6—8 din. naših sauovujaA.u ia laboiKa se plačujejo po 3 do 3.50 din in še več. Pri nas so najbolj razširjene mošancgari. to se odlikujejo kot bobovci po svoji trpezno-sti. Zato uživajo v mednarodnem svetu velik sloves in stoje na prvem mestu v našem sortimentu. Plačujejo se do 3 din in še več. Naše sadje je bilo razstavljeno na sadjarski razstavi. Mnogo sadja je bilo tudi iz okolice. Najlepše pa je bilo sadje iz banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cene so bile zelo visoke in so plačevali za nekatere vrste jabolk tudi 10 din za kg. Sadje je bilo pakovano v ameriških in holandskih zabojih, kar dokazuje velik napredek pri naših sadjarjih. S 1. novembrom se je za Nemčijo znižala carina pri industrijskih jabolkah. Povpraševanje zanj je precejšnje, zato bodo še cene poskočile. Do sedaj smo izvozili že okoli 1000 vagonov jabolk iz dravske banovine. Po večini smo jih prodali v Nemčijo, za kat smo dobili okrog 35 milijonov dinarjev. S tem denarjem se bo že malo opomogel naš kmet, ki je še vedno zadolžen. Za izvoz pa jih imamo še nekaj sto vagonov, ki bodo v zvezi z izkupičkom vina, ki izkazuje letos prav zadovoljivo letino, mnogo pripomogli k splošnemu zboljšanju gospodarskega stanja naših kmetovalcev. Pri kupčiji sadja se je letos vnovič po kazalo, da primanjkuje našim sadjarjenf marsikaj. Predvsem jim je potrebno znanje o sortiranju in pakovanju jabolk. Potrebno bi bilo v naših Slovenskih goricah nekaj tozadevnih tečajev, da bi se seznanili ljudje z delom, ki ga nujno morajo opravljati. Pa še nekaj, kar je zelo važno: Odstraniti bi bilo potrebno razne špekulante ali mešetarje bodisi za kupčijo sadja ali vina. Ti ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo več zaslužil. Večinoma so sami nestrokovnjaki, ki kupčiji več škodijo, kakor koristijo. Povečini nimajo pojma o sadjarstvu. Njim gre samo za obilen dobiček. Dogodilo se je, d3 so ti ljudje včasih pokupili popolnoma nezrelo sadje, kar je bilo v škodo kmetu, kakor tudi slovesu naših jabolk v inozemstvu. Sedaj je to brezvestno početje onemogočila nova uredba o kontroli sadja pri izvozu. Za nas sadjarje velja načelo.: proč s posrednik! — mešetaril in nelegalnimi trgovci, ki odtegujejo kmetom zaslužek in ga spravljajo v svoj žep. Na mesto njih postavimo gospodarske zadruge, ki bodo delale brez egoističnih namenov. Pri otvoritvenem govoru sadjarske razstave je obljubil g. ban vso podporo sadjarstvu. Banska uprava bo nastavila več potrebnih potovalnih učiteljev,^ ki bodo imeli nalogo poučiti naše podeželske sadjarje o vseh tekočih tozadevnih vprašanjih in s tem smotrno dvigati naše sadjarstvo. Nadalje je bilo zagotovljeno, da bodo morale občine v sadnih krajih postavljati potrebne sušilnice k čemer bo pomagala tudi banovina, ljudstvo se bo poučevalo o konserviranju sadja in napravljanju sladosoka itd. V banovinski proračun se bo vnesla višja postavka za povzdigo sadjarstva, ki je zelo koristna in rentabilna panoga kmetijstva v dravski banovini. ^ Premogovnik v Zagorju se sedaj raz širja. Odkrili so nova ležišča dobrega premoga, mestoma dva do tri metre pod zemljo. Trboveljska premogokopna družba izvršuje sedaj razna velika dela za pri dobivanje tega premoga. Odslej bo mogoče zaposliti še večje število delavcev in s tem manjšati bedo v revirju. suhe slite 8—12 din, grozdje 5—12 din, ceh orehi 10 din, luščeni orehi 26—32 din, kostanj 4—5 din za 1 kg, liter 1.50—2.50 din, pečen kostanj liter 6 din, šipek liter 3 din. — Žito: pšenica 1.50—1.75 din, rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki: mleko liter 1.50—2 din, čajno maslo 28—30 din, domači sir 10 din, smetana liter 10 din, surovo maslo kg 24 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din. — Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—60 din, gos 30—45 din, puran 30—70 din, raca 15—20 din. — Krma: sladko seno kg 0.75—0.80 din,-pšenična slama 0.40—0.45 din. SEJMI 20. novembra: Rajhenburg; 21. novembra: Šoštanj, Podčetrtek, Sv. Jurij ob Taboru; 22 novembra: Kamnik, Ormož, Ljutomer, Maribor; 23. novembra: Št. Lovrenc na Temnici, Celje, Ptuj, Trbovlje, Slovenska Bistrica; 24. novembra: Teharje; 25. novembra: Cistercijanski samostan v Stični, Domžale, Dobje, Gradac, Krško, Škofja Loka, Maribor, Guštanj, Lemberg; 26. novembra: Brežice, Celie. Trbovlje Mariborski grad - zakladnica naše preteklosti Mariborski muze] dobi v mariborskem gradu dostojen dom loge in pomen prenovljenega muzeja Na- V decembru se bo odprl prvi del mariborskega muzeja, ki se je preselil v grad. Razumljivo je, da vlada med našo javnostjo za ta veliki kulturni dogodek pre-ceišnje zanimanje. Napotil sem se torej »na lice mesta«, da si zadevo ogledam in s tem zadostim svoji in svojih čitateljev radovednosti. Skozi vhod, ki vede pod ponosnim levom skozi dvorišče, sem prišel preko starinskih in zavitih stopnic v prvo nadstropje, kjer vlada sedaj pravi vrvež. Po lepih parketih hitijo ljudje, ki vsak hip prihajajo, zahtevajo gospoda profesorja, ki mu imajo nekaj edinstvenega nekaj čisto posebnega prodati, za kar bi dobili drugod trikrat več, a se zgolj iz občutka dolžnosti do domačega muzeja in iz pietete do stvari obračajo na gospoda profesorja, ki ima s tem edinstveno prilikč, da nabavi ja otročjo ceno stvari, brez katerih bi našemu muzeju glavno, zaradi česar se sploh sme imenovati muzej, manjkalo. Od časa do časa prihaja sluga, ki prinaša gospodu profesorju tovorne liste, pošto in bog vedi, kaj še vse. Jaz, ki sem bolj nervozne narave, bi že davno ušel. Toda, kogar so bogovi postavili na tako mesto, so opremili tudi s potrebnimi živci. Sreča, da bo po otvoritvi muzeja zavladal, v teh prostorih menda večji mir. Gospod profesor upa, da ta mir le ne bo preveč — stanoviten. Izprehod po gradu. Gospod profesor prijazno razlaga: Ta’ prostor je določen za historično topografijo Maribora. Na stenah visijo podobe županov in znaki mestnih sodnikov. V obeh kotih sta dva mestna reliefa, eden sodoben in eden zgodovinski. Potem, ko sem poiskal svoje stanovanje in s tem ugotovil točnost ter so nas med tem kakih šest do sedem krat motili, sva šla v drugo dvorano, v dvorano zgodovinskih osebnosti. Tu v senci starih političnih in kulturnih veljakov bodo tudi seje Muzejskega in Zgodovinskega društva ter razna interna predavanja. Morebiti tudi razstave naših umetnikov — seveda v nepreveli-kem obsegu. Tretja dvorana nam predstavlja meščansko obrtniško kulturo. Tu stojijo ob zidu lepe stare skrinje, y katerih so naše babice shranjevale svojo balo, Potem različne svetilke, votivne podobe, ki dopolnjujejo zbirko pohištva in oblek, izbor kovinastega, večjidel kositrnega pri- 5V£. a m 111 \ m « « v * < i bora z lepimi krožniki — človek se ne hote spomni, da bo poldan, in fajanse. Posebno spoštovanje so mi vzbudile blagajne mariborskih cehov s krasnimi kovanimi, litimi, stisnjenimi ključavnicami. Rad bi videl tatu, ki ga ne bi te umetnine tako prevzele, da bi pozabil na svojo obrt. Sicer pa, da odkrito priznam: jaz bi kaki trezni verthajmerici vendarle bolj zaupal kakor estetskemu čutu tatu. Imenitne so tudi stare pipe. če je človek takole zadevo prižgal, je moral gotovo preje opozoriti požarno brambo, kajti v naglici gasilcev bi se moglo zgoditi, da ga ne bi pustili v miru pokaditi do konca. V naslednjih prostorih že vidimo stremljenje po nivelizaciji kulture, ki jo je prinesla doba potujočih pomočnikov, ki so prinašali k nam že polno »modnega blaga«. Razstavljene so »najnovejše novosti«, ki si jih je naš meščan naročil »naravnost« iz Benetk i. dr., kjer »zdaj sploh ne uporabljajo ni- kulturo druge polovice 19. stoletja. Pred posteljo še ležijo moški škornji in čedni ženski čevlji — toda dokaj solidni: mirno si lahko stopil v blato ali vodo, ne da bi jih moral drugi dan zavreči, kakor . . . no da, saj se razumemo . . . Toda plesati se je vendarle dalo v njih. Predstavljal sem si lepo mlado ženo, pa me je zmotil gospod profesor: »Vse to je le prerez preko naše kulture brez olepšav. Tu-niso kaki vrhunci dvor-janske kulture, s katero narod ni imel ni-kakih stikov, kakor jih kažejo po drugih muzejih. Takšni smo pač in takšen je naš provincialni muzej. Brez bahavih in Iaž-njivih okraskov naj bo to slika naše prave dejanske kulture. Zato so prišle v ta muzej samo stvari, ki so ali tukajšnje provenience, torej tu izdelane, ali pa, ki so česar drugega kakor to«. V zadnji sobi je . Rvnc >>« )if in der SldU gtJiUu KonGl nameščena spalnica, ki nam predstavlja tu vršile svojo funkcijo, ki so jih tu uporabljali. Pomen muzeja je trojen«, je nadaljeval, »1. so muzejski predmeti ponazorilo teh dokumentov, ki so le opis dogodkov, oz. kuiturnega sta nja; 2. muzej je organsko dopolnilo Studijski knjižnici ;3. dopolnjuje muzej celotno šolsko vzgojo in pouk. Prirodopisci, zgodovinarji, literarni zgodovinarji, pa tudi učitelji verouka imajo v muzeju možnosti za nazorni pouk, posebno danes, ko so zbirke po šolah tako slabo opremljene. Naloga muzeja pa je, da budi med prebivalstvom domačinsko zavest, dviga in vzdržuje kulturno raven javnega mišljenja v zvezi z lastno preteklostjo in daje pobude umetnikom m obrtnikom za ustvarjanje.«. Med tem, ko naglo pišem, kar gospod profesor razlaga, se na tihem spominjam časov, ko sem prav tako kakor sedaj pisal profesorjevo razlago, le s to razliko, da mi tega do prihodnjič ni več treba znati, ampak da smem tokrat celo jaz sam voraševati. Hitro se poslužim te svoje pravice. Je le prijetno, če je človek novinar! »Kedaj in kje so prišli na misel, da se vseli mariborski muzej v grad?« »To je bilo že v zraku, že dolgo. Spomnili pa so se na to različni ljudje precej istočasno«, odgovarja gospod profesor, toda meni se vse to zdi kakor skromnost. »In kedaj bodo celotni muzei odprli?« »Prvi del, ta, ki sta ga videli, se odpre že v decembru. Ostalo pa bo sledilo po vrsti: meščanska zbirka, numizmatika, orožje, cerkvena umetnost, izkopanine, prirodonisna in etnografska zbirka in nazadnje 1941. arhiv.« »In zasluge? Kdo ima največ zaslug, da je prišlo do te vselitve?« »Tu je treba zabeležit dve imeni: dr. Lipold, ki je kot župan grad v imenu mestne občine kupil, in dr. Juvan, ki je spravil akcijo, da dobi muzej svoj primerni prostor, v tek. Obema morajo biti Mariborčani hvaležni, kajti, kaj je muzej za Maribor in njegovo okolico, se bo spoznalo šele čez nekaj let. Tedaj se bo izkazalo, da niso imeli prav tisti, ki so deloma v svojem defetizmu in strahu pred dogodki, ki nas utegnejo presenetiti, deloma pa v šovinizmu, ki je videl v tem proslavljanje naših starih gospodarjev, tej mjsli nasprotovali. Grad je stal sredi naše slovenske pokrajine, bil je javna zgradba, ki so Jo postavili stari gospodarji z rokami Slovencev in z žulji tukajšnjega prebivalstva. jad. |I«<|IWI1HMIIIIWIIHWIII1H»MIW11 '■■■lilM I i I IM Kulturna PEARL BUCK življenjepis letošnje nagrajenke z Noblo-vo nagrado. Letošnjo nagrado za najboljše literarno delo je dobila Američanka Pearl Buck. Kakor posnemamo, ima imenovana pisa-teljica prav neobičajno življenje za seboj. L. 1882, baš ko se je njen oče, ki je bil Pastor v USA, pripravljal na misijonsko potovanje v Kino, se je rodila Pearl. Oče je odložil potovanje za nekaj mesecev in potem krenila vsa družina na Kitajsko. *'a je ostala vsa družina celih sedemnajst fet ter prepotovala mnogo krajev Kitajske. ■ Ko je Pearl dovršila 17 let, si je zaželela videti svojo domovino in je sama odpotovala v Ameriko. Tu je ostala in hodita v šole. L. 1916 se je vrnila spet na Kitajsko in se je poročila s misijonarjem Johnom Losingom Buckom. Od tedaj sta oba predavala na neki kitajski univerzi. tej dobi se je udejstvovala tudi literarno. — Njeno delo »Dobra zemlja« so v Lfollywoodu filmali in film je žel velik uspeh. Pred nekoliko leti je Pearl Buck definitivno zapustila Kitajsko in se naselila v bli z Kako si ohranimo lepoto Navajamo nekaj domačih sredstev, ki temeljijo na starih izkušnjah. Pravijo, da pomagajo — seveda pa je treba vztrajati. Lice si umivajte po možnosti s postano vodo, nikdar ne z mrzlo. Najboljša voda za negovanje je deževnica in to si lahko prav vsaka preskrbi. Ko dežuje, si lahko z deževnico napolnite več steklenic, ki jih potem shranite. Posebno sedaj v mrzlem času pazite, da Vam koža na lice ne razpoka, zato si še vlažno kožo namažite najprej s par kapljicami citronovega soka in potem še z glicerinom, ali pa s citro-novim sokom in par kapljicami mleka, ali pa s pomarančnim sokom in glicerinom, kar imate pač pri roki. Mrazu so izpostavljene tudi roke, zato jih po umivanju namažite z zmesjo meda in glicerina. Zmes si pripravite na ta način, da segrevate ločeno glicerin in med, potem pa zmešate. Čudile se boste, kako kmalu vam bo koža postala mehka in voljna. Zapomnite si tudi, da morate glicerin ali pa kreme, v katerih je glicerin, namazati vedno na vlažno kožo. Tudi koža na nogah rada pozimi razpoka, posebno tistim, ki nosijo tanke nogavice, zato si noge zvečer temeljito operite v vroči vodi in potem namažite z mandljevim oljem. Koža bo olje vpila in postala mehka. Ako ste zelo utrujene, umivajte si obraz vsako jutro fn vsak večer z laneno vodo, v ta namen kuhajte laneno seme četrt ure v vodi. Mehko kožo dobite tudi, če si lice namažete s pomarančnim sokom, zmešanim s kolonjsko vodo in s prekuhano vodo. Sedaj nozimi radi tudi pečejo oči, ker delamo večinoma pri svetiliki, zato si več krat izoirajte oči z , mlačnim kamiličnim čajem, ki ga Imate gotovo vedno pri roki. Ocvrti svinjski jezik. Kuhaj prav do mehkega 2 sveža svinjska jezika v slani vodi, kateri si prldejala vso jušno zelenjavo. Potegni kožo z jezikov, zreži ju na poševne rezine, ki jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah in jih ocvri na masti. Serviraj jezike s kakršno koli solato. Juho, v kateri sta se jezika kuhala, porabi za smetanovo čorbo, ali zelenjadno juho. Ocvirkovo pecivo. Četrt kilograma ocvirkov od svinjske masti drobno sesekljaj, primešaj 30 do 35 dkg pšenične moke, 15 dkg sladkorja, poldrugo jajce — polovico jajca pa porabiš za mazanje povrhu — nekoliko cimeta in nastrganega limonovega olupka, 2—3 žlice sladke ali kisle smetane, mleka ali belega vina ter ščep soli; zgneti v testo, ki naj počiva pol ure na hladu. Ako ■bi bilo testo premehko, dodaj še malo moke. Razvaljaj ga za nožev rob debelo, izreži kolačke ali kifeljčke, ki jih složi na pekač, pomaži z raztepenim jajcem in speci zlatorumeno v pečici. Polovico kolačkov ali kifeljcev namaži z marmelado in stisni po dva in dva skupaj. Ako daš pečico gorko na mizo, pa ga lahko posipaš na obeh straneh samo s s sladkorjem. Slano pecivo. Zgneti v precej trdo testo 20 dkg moke, 12 dkg kuhanega, nastrganega krompirja, 12 dkg presnega masla, celo jajce in ščep soli. Razvaljaj potem, ko je testo počivalo pol ure, prereži testo na dva enaka dela, položi ju na pekač, posipan z moko. En del pomaži z jajcem in potresi s soljo, drugega pa pusti praznega. Speci pecivo zlatorumeno. Ko se ohladi, namaži prazni del s presnim mas- lom in položi nanj s soljo posipani del tako, da bo sol na vrhnji strani; potem razreži na štirioglate koščke. Zeljnate klobasice. Kuhaj v slani vodi 10 minut 12 večjih zeljnatih listov, katerim si nekoliko porezala rebra. Kuhane liste stresi na rešeto, da se odcede, in jih nadevaj s sledečim nadevom: zmešaj prav dobro • jajce, */» kg napol praženega riža, dve žlici drobno zrezanega kuhanega ali pečenega mesa (po možnosti košček šunke), velik ščep popra, nekoliko soli in žličico drobno zrezane, v masti precvrte čebule. Vsak nadevan list zvij v klobasico in ga položi v pomazano posodo drugega poleg drugega. Polij te klobasice z žlico razbeljene masti in jih postavi za četrt ure v pečico, da se zarumene. Postavi jih kot samostojno jed na mizo. Zapečen krompirjev pire. Olupi 8—10 krompirjev, jih operi in skuhaj v slani vodi. Kuhane odcedi ir, jih dobro stlači. Prideni krompirju za jajce surovega masla, nekaj žlic vročega mleka, ščep popra in eden rumenjak. Ko si vse dobro zmešala, naloži krompir v obliki hribčka v skledo, pomazano s surovim maslom, in ga postavi v pečico, da se nekoliko zapeče. Krompir postavi s kiselkasto ali drugo omako na mizo. Želje v solati s slanino. Zeljnati glavi odtrgaj posamezne listke, izreži stebelca, zvij po dva lista trdno skupaj in jih nareži v kolikor mogoče tanke rezance. Stresi jih v skledo, osolf in potresi s kumno. V kozo nareži svežo ali prekajeno slanino in jo razgrej, v razgreto prilij kisa in pusti, da prevre. Potem jo zlij na pripravljeno solato, premešaj, odlij tekočino in zopet prevri ter zlij na solato. PRAKTIČNI MASVISTI Izvrstno čistilno sredstvo. Zmešaj pol grama krede in pol kilograma v prah za ljenega plovca (Bimsstein) in hram suhem v pločevinasti zaklopnici ali v koz cu, kakršnega uporabljaš za sadje. _ 1 a me nica lepo oznaši štedilnikovo ploščo, ne kadi", vse pločevinaste posode, nože, 'I*1 in tudi aluminijasto ter bakreno posodo. Up rahljaj kar suh prah • Živila, ki so zadehnela in so dobila vonj po plesnivosti, izpostavi solncu in zraku jih večkrat premešaj, pa bodo zopet dopr in okusna. To velja zlasti za ješprenček, i'z°> grah, riž, zdrob, kašo, posušeno sadje in suno zelenjavo. Vendar pomni, da je vedno bolje pravočasno preprečiti, kakor potem poprav-ljati. Zato hrani vsa ta in podobna živila na 7 raku in na suhem mestu ter jih včasih tud pretresi v drugo posodo, oziroma vrečo. Preostali beljaki. Včasih nam ostane 0C1 sladic več beljakov. Ker smo jih že nekaj p°' rabili, ne vemo, koliko je še preostalih beljakov, kar otežuje prirejanje sladic iz beljakov, kjer je treba natančne mere. V resnici račun ni težak, kakor hitro vemo, da da pet srednje' velikih jajc eno osmino litra jajčne beljakovine; ena osmina litra rumenjakov pa je dobro merjeno 9, slabo merjeno 8 jajčnih rumenjakov. Ena osmina litra jajec-beljakovm rumenjakov skupaj pa je natančno toliko kakor tri jajc«. Dno lonca pred uporabo vsakokrat namaži na vnanji strani z oljem: saje se ne primejo potem tako zelo oz Hli hitreje odstraniš. Dopfff *.Edinosti Pohorje: Zabava! - Kozjak: Narodna dolžnost! »Pohorski dan« v Mariboru — uprizorjen ob času zlasti za nas obmejne Slovence važnih dogodkov — je bil poleg svojih priznanja vrednih zanimivosti tudi rešen opomin, da se odslej bolj ko dotlej stvarno zavedamo o važnosti Pohorja in Kozjaka. Ljubiti bi ju morali oba enako! Usoda, ki že nad tisočletje tam od severa riše in piše zgodovino posebno nam obmejnim Slovencem, vzbuja zlasti sedaj spomin nazaj na 20 let ... . spomin, s kakim trudom in žrtvami smo si komaj rešili vsaj večino Kobanskega in le gotovi del tudi radeljskega Kozjaka. Ta svoj-čas ves naš (slovenski) zdaj le še v odkrha-nem obsegu pridobljeni Kozjak je postal k°t naša državna predstraža narodno obmejni čuvar tudi za celo našo severno mejo. Zato pa: kakor je za vsakega vojskovodjo prva skrb njegova predstraža, tako bi morala biti tudi naša glavna skrb obrnjena na naš Kozjak! Tako bi moralo biti! Pa ni! Že deset let je, odkar je ravno Kozjak postal pastorek tudi za oficijelno naše planinstvo. Kakor bi nasproti Pohorja sploh ne bilo več tudi Koz- jaka, se vse osredotočuje edinole na Pohorju-Le semtertja se zateče na Kozjak kak posamezni slovenski planinec, še bolj redko pa tudi kakšna slovenska družba ali društvo. AH je potem še čudno, če se Kozjačanov, zlasti pa nam bližnjih Kobaneev čimdalje bolj loteva občutek, kakor da smo že odrekli Kozjaku na ljubo onim tam, ki ga radi obiskujejo z® kot svojo zopetno narodnointeresno posest. Napravimo konec vsaj temu — pred tujci ze preočitemu — našemu narodnemu grehu! Konec, zdaj ob 20. letnici nam vrnjenega našega Kozjaka! Zdaj še ni prepozno. Saj privoščimo našim Pohorcem blagoslovljeni sad tujskega prometa. Ampak pomislimo, da niti ni gospodarsko, še manj pa narodno bratsko, če dajemo le enemu vse, drugemu — v našem obstojnem interesu še bolj potrebnemu pa toliko kot —- nič! Držimo se odslej gesla ozir. odločnega sklepa: na Pohorje nas vabi naša osebna zabava, toda na naš obmejni Kozjak nas ob 12. uri kliče naša skupna tia-1 rodna dolžnost! Murska Sobota Nov, kino. Po sklepu občinske uprave bo .-»Zimski vrt« v gradu preurejen v moderno kino-dvorano, ki Soboti v zadnjem času posebno primanjkuje. Tozadevna dela so že v polnem teku; v doglednem času (najbrže okrog Božiča t. 1.) je pričakovati prvo predstavo. Ob tem bi bilo želeti, da bi »Grajski kino« posvečal več pažnje kvalitetnim češkim in francoskim filmom, ki včasih v mnogočem odtehtajo druge, našopirjene filme. Sezonski delavci s prekmurskih vasi se v zadnjih jesenskih dneh trumoma vračajo po končanem delo v svoje domove. — Tudi oni iz Francije in Nemčije tu in tam v presledku prihajajo nazaj. Št. Peter v Sav. dol. Tukajšnje Sokolsko društvo se pripravlja z igro »Gospa ministrova« in jo bo uprizorilo v nedeljo, 27. novembra v Sokolskem domu. Vse vloge so dobro razdeljene in je upati, da bo odigrana v zadovaljstvo publike. Št. Juri/ ob I. i. Trg št. Jurij dobi vodovod. Pred kratkim so se pričela prva gradbena dela vodovoda za trg št. Jurij ob j. žel. Pod vodstvom inž. Bidovca, ki je zaposlen pri kr. banski upravi na hidrotehmčnem oddelku, so začeli zajemati vrelce. Nastale pa so takoj prve ovire. Ugotovilo se je namreč, da množina vode ni dovolj velika, poleg tega pa je včasih tudi kalna, zlasti v deževnem vremenu. Vsi ti nedostatki se bodo seveda odpravili in je upati, da bomo dobili v najkrajšem času prepotrebni vodovod, za katerega se dajemo že mnogo let po vojni. Z vodovodom se bo dvignil pri nas tujski promet, kar bo v splošno korist tržanov. Sprememba pri tukajšnji kmetijski Soli. Strokovni Učitelj g. Franjo Vardjan na kmetijski šoli v št. Juriju ob j. žel. je premeščen po Odloku ,kr. banske uprave v Krško, kjer bo prevzel posle sreskega kmetijskega referenta. G. Vardjan je znan daleč naokoli kot izboren sadjarski strokovnjak, ki ima mnogo zaslug, da se je dvignilo naše sadjarstvo na sedanjo raven. Poznajo ga skoraj vse podružnice za sadjarstvo, kjer je neštetokrat predaval o vseh sadjarskih vprašanjih. Sam se je mnogo zanimal za strokovno izpopolnitev ter je v ta namen proučeval sadjarstvo v Nemčiji, Madžarskem, CSR, Švici, Italiji itd. Raihenburg škoda zaradi slinavke In parkljevke. Po naših okoliških vaseh' se je v poslednjem času precej razvila slinavka in parkljevka, ki je napravila precej škode po naših hlevih. Posebno veliko Škode je napravila v okolici Sv. Pejrfi pod Sy.„ goramj. Radeče Občinski Martinov sejem. Pretekli ponedeljek je bil pri nas običajni občinski Martinov sejem, ki je bil izredno dobro obiskan. Prignane je bilo okoli 300 glav živine, ki so jo postavili še na staro živinjsko sejmišče poleg Vrankarjeve hiše. — Letošnjo pomlad je bil kupljen prostor za radeškim sodiščem, ki nai bi služil kot novo živinjsko in svinjsko sejmišče. Temu so nekateri ugovarjali in napravili celo pritožbo, ki je sedaj na kr. banski upravi. Rečeno je bilo, da bo poleg živinskega sejma tudi prašičji, kar je tudi nujno potrebno. Naši kmetovalci morajo namreč hoditi po prašiče še vedno v Sevnico ali v Krško, kar je zamudno. Zato bi bil že čas, da se vprašanje novega živinskega in prašičjega jejma reši v prid naših živinorejcev. — Martinov sejem je bil kot rečeno zelo dobro obiskan. Kramarji so pripeljali svoje prodajno blago iz bližnih in daljnih krajev ter ga razstavili sredi trga. Kupčije so bile razmeroma dobre. Trgovci so se le pritoževali, da ni šlo v denar zimsko blago, za kar pripisujejo krivdo — lepemu sončnemu vremenu. Živina se je zelo pocenila. Lepi voli so se prodajali po 4 din, bili so pa tudi še cenejši. Krave in teleta pa kar po čez, Tudi perutnine je bilo zelo veliko. Pripeljali so jo Bosanci. Purice so bile po 35 do 40 din kortiad, purmani od 40, kure pa od 20.— djn navzgor. Zidani most Pocenitev mesa. Odkar je izdalo sresko načelstvo v Laškem odlok, se je pri nas pocenilo meso. Goveje se dobi pri g. Juvančiču po 10.— din kg, telečje pa po 12,— din kg-Vsi, zlasti železničarji pozdravljajo pocenitev mesa, saj je to važen del njihove prehrane. Želeli bi, da bi se tudi pocenilo meso v Radečah, kamor je tudi prišel odlok sreskega načeltsva glede pocenitve, a imamo goveje meso žal še vedno po 12.— din. V kratkem pride v Radeče neki mesar iz Ljubljane. Pretekli torek si je že delal mesnico sredi mesta. Gotovo se bo pa sedaj po prihodu novega mesarja v Radeče meso pocenilo, kar že vsi tako težko pričakujemo. Martinova nedelja je bila izredno lepa. Son Čno vreme je privabilo nešieto izletnikov, ki so pohiteli v razne vinorodne kraje. Zidanice so zopet po kratkem presledku oživele zlasti na Dolenjskem, kjer so ljubitelji cvička jemali slovo od --- mošta. Na Martinovo se šele namreč krsti vino in dobi ime cviček, .ki je letos, izredno dober, Cena je od 4 do 4.50 din za liter na debelo, najboljši pa je po 5.— d'1?-ki pa mora biti‘že z Gadove peči. Hotel Juvančič prenovljen. Hotelir Franc Juvančič je dal pred kratkim prenoviti svoj hotel od zunaj. Vsa dela so ppvečini že končana, tako, da ima hotel prav prikupno lice# že od daleč. Britanska kraljevska dvojica se pelje k otvoritvi parlamenta. Bil je mož izrednega poguma — dvakrat se je prebil preoblečen skozi sovražne vrste — velike odločnosti in silne volje, pa tudi brez popustljivosti in usmiljenja napram osvrazmkom svojih reform. Svetovna razstava v Newyorku 1959 Ker se je svetovni položaj zopet nekoliko pomiril, če ne računamo zaplet-kov s kolonijami, ki jih bodo po Hitlerjevem mnenju rešili brez vojne, se je delo za svetovno razstavo v Newyorku zopet s polno paro pričelo. Kakor se da do sedaj presoditi se je bodo udeležile vse pomembnejše države razen — Nemčije, ki je užaljena, ker so ji Amerikanci odklonili dobavo helija za zrakoplove in ker je newyorški župan La Guardia pred lagal protifašističen oddelek na razstavi. Tudi Češkoslovaška bo — seveda v omejenem obsegu razstavila, a? .-tesssšs Geslo razstave se glasi: »S sredstvi od danes gradimo svet od jutri«. To geslo bo vidno posebno v umetnosti in arhitekturi. Razpisali so velike nagrade za najboljša arhitektonska pa tudi druga umetniška dela, kakor so to: kipi, reliefi, freske, načrti za trge in vrtove ter podobno. Sam Ford je dal 10.000 dolarjev za ogromen fresko: »Znanosti«, ki bo na palači prevoznih sredstev. Osrednja točka vse razstave bo 22 m visok kip Wa-shingtona. Pred vhodom bodo štirje veliki kipi, ki bodo predstavljali: »Svobodo tiska. vere. govora in zborovanj«. Znak razstave bo tenak obelisk z ogromno kroglo, ki bo tako grajena, da bo' videti, kakor da plava sama v zraku. Vse razstavišče bo zgrajeno po enotnem načrtu,,. ki se mu bodo morale posamezne stavbe brezpogojno podrediti. Za to Skrbi posebna komisija, ki mora vse delo nadzorovati, seveda ne v smislu kake cenzure, ampak v smislu estetike kritike. Umetnost, ki jo bodo prihodnje leto pokazali v Newyorku, bo izraz stremljenj, ki se v zadnjem času uveljavljajo pod vplivom tehnike in naraščajočega sodelovanja najširših množic, ki ne stojijo več mrtvo ob strani. Posebno arhitektura mora pokazati, da je postala splošna last vsega človeštva, ne pa igrača nekaterih bogatih posameznikov. Poletr te sodobne umetnosti pa bo tudi velika razstava evropske umetnosti od Perikleja pa do današnjih dni, ki bo pokazala neprekinjenost kulturnih in umetniških prizadevanj. Upati je, da bo tudi naša država dostojno zastopana. Židovstvo v luči statistike Danes, ko je stopilo židovsko vprašanje popolnoma v ospredje posebno v Nemčiji in Italiji, kjer se proti njim vrše celo pogromi, je zelo na mestu, ako si malo pogledamo, kje je največ Židov, katera mesta jih imajo največ in kje tvorijo največji odstotek celokupnega prebivalstva. Kakor posnemamo po neki statistiki, objavljeni pred kratkim, ima največ Židov, računajoč v odstotkih celokupnega prebivalstva Poljska 9.75%, Rumunija 5.5%, Madžarska 5%, Sovjetska Rusija 1.75%, Velika Britanija 0.75%, Francija 0.75%, Nemčija 0.7% in Italija 0.25%. Res je, da ima Nemčija sedaj za malenkost višji odstotek, odkar je priključila Avstrijo, ki je imela sama po tej statistiki 2.5%, vendar se je odstotek sedanje Nemčije minimalno dvigni lpri ogromnem številu prebivalstva, kakor ga Nemčija ima. Zanimalo bo tudi naše bravce sledeče: vsega prebivalstva na svetu je 2 milijarde 50 milijonov, a Židov ca. 17 milijonov, torej procentualno komaj 0.83%. Evropa ima nekaj preko 500 milijonov prebivalcev, od katerih odpade na Žide komaj nekaj več od 2%. — Od mest ima največ Zidov Newyork, namreč 2,500.000, potem slede Varšava s 353.000 Židi, tikago s 325.009, Filadelfija s 275.000, London s 234.000, Budimpešta s 230.000, Lodž s 202.000 in Dunaj s 178.000 Židi. Židje teh osmerih mest tvorijo četrtino vsega ži-dovstva. Začudeni se bodo vpraševali bravei tega članka, kako da lavno Nemčija in Italija, ki jih imata procentuelno najmanj, Žide najbolj preganjata. Res je, da sta tudi Madžarska in Rumunija izdala neke ukrepe proti njim, vendar so ti ukrepi da-leko milejši 3 od nemških in italijanskih. Ukrepi ,izdani pred dnevi v Nemčiji, dado misliti, da bo Židom v Nemčiji zelo trda predla, ^ .■=«=- Zgodba iz svetovne vofne O skoraj neverjetnem dogodku piše neki pilot, ki je bil tovariš slavnega pilc.ta-lovca Richthofena, najboljšega in najuspešnejšega nemškega aviatika. Nekega dne se je vrnil vedno uspešni Richthofen na letališče. Ostali piloti njegove eskadrile, ki so se že vrnili s poleta, so mu šli nasproti, da izvejo, kakšne uspehe je imel tega dne, saj ni bilo dneva, da ne bi zabeležil po vsaj eno sovražno letalo, k>i ga je uničil. Richthofen se izmotava iz letala, vendar njegov obraz izraža nekaj čudnega, neavadnega. Obsujejo ga s vprašanji in končno jim pove svoj dogodek. V zraku je srečal francosko letalo in se je spustil z njim v boj. Lovila sta dolgo drug drugega, krožila in se skušala približati tako, da bi eden drugega ujel na muho svoje strojnice. Končno uspe Richt-hofenu, da pride v ugoden položaj. Pritisne na gumb svoje strojnice, a ta mu v tem odločilnem trenutku odpove. Za hip se ne more odločiti', kaj naj stori ter v svojem obupu začne z obema rokama tolči po strojnici, v nadi, da bo mogoče to pomagalo. Ta trenutek izrabi Francoz, se dvigne nad njega tako, da ga ima pred seboj in ima priliko napasti. V istem trenutku opazi početje svojega nasprotnika, ki je brezmočen skušal spraviti svojo strojnico v red. Na največje Richthofnovo začudenje, ki ie pričakoval svoj sigurni konec, se spusti francosko letalo na par metrov od niega-, pilot mu pomaha v pozdrav in odleti proti svoiim bornim linijam, pustivši Rirhthofna nedotaknjenega. Na vsak način je to dokaz pravega in resničnem viteštva, ki ga je dandanes pač težko najti. Na sodišču. Sodnik: »Poročeni?« Ženska priča: »Da, dvakrat.« Sodnik: »Stari?« ženska priča: »štiri in dvajset let.« Sodnik: »Tudi dvakrat?« Nova bolniška sestra. »Se je med tem, ko sem bil odsoten, kaj zgodilo, sestra?« »Nič, gospod doktor, samo pacient vz sobe št. 27 nima niti vročine, niti krvnega tlaka, niti mu ne bije žila.« Jedilni list. »Kaj res niste mogli rešiti svojih tova-Išev iz krempljev ljudožrcev?« »Nemogoče. Ko smo prišli tja, so jih že črtali iz jedilnega listam Rogslfta Slatina Literarni večer, ki ga je kot enega prvih priredil v Rog. Slatini preteklo soboto -Umetniški klub iz Maribora, je nad vse pričakovanje dobro uspel. V oči je padla prav lepa udeležba občinstva — znak, da je tudi podeželje sprejemljivo za lepo slovensko literaturo in umetnost. Med prisotnimi je bilo opaziti šo-lance, obrtnike, delavce, kmete i. sl. Po nagovoru domačina so čitali Miško Kranjec '•»Grlici«, Anton Ingolič »Ugasle oči«, mesto odsotnega Frana Roša je čitala gdč. Ahtikova Roševo črtico »Vnuk«, Ivan Potrč »Klanfar« in Albin Podjavoršek »Sedež na soncu«. Večer je potekel v najlepši duhovni zbranosti in končal s splošno željo, da naj sledi večeru slo venske proze še večer naše sodobne pesmi. Sedlarjevo pri Kozjem Preteklo sredo je vložil kandidaturo na listi Slovenske združene opozicije v srezu Šmarje pri Jelšah posestnik g. Franz Nejedly iz Prelazka ob SotlL li j «Ay jj nn*ni ni» .sliz MjliK.it v Ufrrtli IpV' ----------— - fjg u, *r* Ui »u.v .— .. — Martinovanje v na- jem vinskem okolišu je bilo tudi letos zelo žalostno. Trsje, katerega je lanska toča v širni poljski občini docela zbila, je letos malo rodilo. Običajno veselo razpoloženje po naših gorcah na Martinovo nedeljo je bilo tudi to teto trpko. 1*1(1 Preseljevanje naše viničarske armade V teh mrzlih, meglenih novemberskih dneh se zaključuje splošno preseljevanje — menda na celem svetu, najbolj svojevrstne proletarske armade: naših viničarskih družin na celem vinogradnem ozemlju mariborskega okrožja. Posebnost naših viničarjev je že v njihovem letu: viničarsko koledarsko leto pridne s 1. novembrom in konča s 31. oktobrom. Svojevrstna je tudi službena, ozir pogodbena odpoved, samo entkrat v letu: od 15. do 31. avgusta. Kar se v tem roku odpove, se v času od 1. do 11. novembra preseli in zamenja. Kar po sv. Martinu ostane na starem mestu, to prevzame novi naslednik (navadno le revščino). Letos je bilo ponekod (n. pr. na Kozjaku) izredno veliko odpovedi. Ker pa je šel yelik del teh odpovedi na račun nameravane izselitve preko meje, pa se je ta namera ve-ejidel izjalovila, je nastal v sicer precej rednem preseljevanju in izmenjavanju ponekod občuten zastoj, ki se še le polagoma in na škodo vseh prizadetih izravna. Naše viničarstvo je že iz socialnega stališča tako svojevrsten problem izključno našega vinogradniškega gospodarstva in pri tem *ako tesno povezano tudi zf našim meščanstvom, da se na to vprašanje še povrnemo. Zanimivo šflvo Zmotnje in zmešnjave Počil je strel. Prihiteli so stražniki, ki so našli na tleh zabodenega človeka. Ta dakoz leži na ustih ljudi, ki so glavo izgubili. Oglas v listu: Na tifusu oboleli ozdravijo v desetih dneh in celo, če vzamejo zdravilo le šest ur pred smrtjo. ... in pred njim sta se pojavili dve dami istega spola . . . V vasi, kamor še ni stopila človeška noga, si vedno dobro sprejet. Povedali so z gestami, da so rojeni ®panci. Iz policijskega raporta: Dvojčka, ki sta ®>1a rojena v istem kraju in v istem času... Slepo vas bom ubogal in bom imel vedno odprte oči. Naši predniki so običajno vsak dan potovali dva dni. Končno vendarle! »Dobili smo poročilo, da je naš stric v Ameriki, ki nam 20 let ni pisal, umrl.« »Končno vendarle znak življenja!« Oče Turkov Malo je državnikov, ki bi živeli tako burno življenje kakor umrli turški revolucionar in reformator, če človek bere njegov životopis, se mu marsikedaj zdi, da bere zanimiv, romantičen in napet pustolovski roman ne pa živo marsikedaj tudi zelo krvavo resnico. Že v imenu, ali v imenih se razlikuje od drugih. Mi, kar nas je dvanajst na ducat, smatramo ime kot nekaj stalnega, nekaj neizpremenljivega. Kemal Atatiirk ni imel takih predsodkov; kakor toliko svetih in na videz neizpremenljivih stvari je brez pomislekov izpreminjal v raznih razdobjih svojega življenja tudi svoje ime. V teh njegovih različnih imenih se prav za prav zrcali vse njegovo življenje. Pri rojstvu (1879.) — bil je sin visokega carinskega uradnika v Solunu — je dobil ime Mustafa. Še prav mlad je vstopil v vojaško šolo, kjer so ga v razliko od učitelja kapitana Mustafe imenovali Mu-stava Kemal — mali Mustafa. No prav kmalu se je izkazalo, da Mustafa ni tako majhen... Toda ime Kemal si je obdržal do smrti. Ko je izbruhnila 1908 mlado-turška' revolucija se je kot mlad častnik pridružil upornikom in prisilil sultana Abdul Hamida, da se je odpovedal prestolu v prid svojemu bratu Mohamedu V. Svetovna vojna ga je zatekla kot vojaškega poslanika v Sofiji. Mustafa je takoj brzojavil v Carigrad, da hoče na fronto. Toda v Carigradu so si pomišljali. Drugi telegram je bil pretnja: če ga ne odpustijo, bo šel sam. Postavili so ga za komandanta polka v Dardanelih. V bojih na Galipoliju je postal zelo priljubljen in postavili so ga za generala — odslej se je imenoval: Kemal paša. Po vojni, ki je izpadla za Turčijo neugodno, so hotele zavezniške sile tudi Turčijo spraviti v čim večjo odvisnost. Sultan se jim je popolnoma predal — tedaj pa je nastal v Anatoliji upor proti tej za Turke poniževalni politiki. Vlada je poslala Ke-mala pašo, da upor energično uduši, toda Kemal je poznal samo eno zvestobo: zvestobo Turčiji. Pridružil se je upornikom, sklical zborovanje najprej v Erzerum potem parlament v Ankaro, ki ga je izvolil za predsednika. Kot predsednik nove turške vlade je vodil vojno na treh frontah: proti Francozom v Silikiji, proti Armencem in proti Grkom. V bitki pri Sakariji je premagal Grke in dobil nov naziv: Ghazi — Zmagoviti. Po tej zmagi nad Grki so tudi Francozi sklenili mir, ki je bil ža Turke ugoden. 20. oktobra' 1923. so proglasili republiko in izvolili njega za prvega predsednika (1. nov. 1927. in 4. maja 1931. so ga ponovno izvolili). — Staremu sultanu je kmalu po tem odvzel tudi cerkveno kalifsko oblast in ga izgnal iz Turčije. Odstavil je torej dva vladarja, ki ju je, baje določil sam Alah. Začela se je' doba, ki jo lahko imenujemo začetek nove sodobne Turčije. — Uvedel je poedinski zakon, prepovedal ženam nošnjo zagrinjal, moškim nošnjo fesov (dejal je, da je frak znamenje nove Turčije in se je dal v njem tudi najraje fotografirati) uvedel je latinico in rodbinska imena za vsakega Turka. Pri tej priliki si je nadel novo ime: Atatiirk (Oče Turkov). Tudi zunanje politično je hodil svoja pota: stopil je v prijateljske odnošaie s sovjetsko Rusijo in z balkanskimi državami, posebno z Jugoslavijo. (Ko je izvedel za smrt kralja Aleksandra je telegrafira! v Beograd: Ali naj mobiliziram?) Proslava dneva miru v Parizu Zamenjava nepremičnin med posestniki v Nemčiji in Jugoslaviji! obznite se na T R I G L A V realitetni biro MARIBOR, Aleksandrova 12 Telefon 25-34 Legalni prenos imovine raznih blokiranih dobroimetij, vrednostnih papirjev, itd. iz Nemčije v Jugoslavijo! Prijavite se (samo jugoslov. državliani!) nemudoma na EKONOMIST D. Z O. Z. Financiranje in naložbo kapitala obavi strokovno in uspešno ekonomsko - komerc jalni biro MARIBOR Aleksandova c. 12 TELEFON 25-54 izvršuje ukusno, solidno in po ceni Mariborska tiskarna MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 6 TEL. 25-67 25-68, 25-69 /rečke državne razredne loterije Hranilne kniiiice raznih denarnih zavodov Valute vseh držav Vrednostne papirje akcije, obligacije, srečke itd. kulantno kupuje in prodaja: Inkaso menic, čekov, faktur in drugih tudi dubioznih terjatev Poso iia posestnikom Naloihe kapitala v obliki posojil na realitete, z vknjižbo na 1. mesto, maksimalnimi obrestmi, kakor tudi v industrijo in trgovino Finansiranja m družabništva vestno izvršuje: Banino kom. zavod« Maribor. Aleksandrova cesta 40 V a pojasnila brezplačno 2984 N**VO! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo NOVO t največjih italijanskih tvornic harmonik .»EIETTRA" - Castelffidardo Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik. Generalno zastopstvo za Jugoslavlio V. weixl In sinova Maribor, Jurčičeva ul. S, telefon 26-18 Šiviljam raznovrstno svilo p o c e n i po 8, 10, 12 din meter se priporoča Pr‘ imm** I- Trpin-u lll^^ Maribor. Vetrinlska ul. 15 Kupujte ori tvrdkah ki osla$i£'ejo v FdX Pasta Kvalitetno Ustilo za* čevlje In usn/e Im naillneišlh noskov In originalnega francoskega balzam terpentina Zahtevajte in uporabljajte samo FORremo Dobi se v vsaki boljši trgovini Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo! AUGUST GAIL1T: IS Potepuhovi letni časi Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS Ptice so izčrpane ždele v goščavi, loveč s pol odprtimi rumenimi kljuni razbeljen zrak. Tu in tam je žejno začivkal ptiček, zažvrgolela nemirna vodna kokoška, vzletela iz razžganega močvirja kričeča sloka. Nekje daleč v gozdu je bilo slišati kukavičje klice; omamljena od solnca in močnega vonja po smoli je počivala in srkala zrak. Včasih je pogumno začela in iz njenega kluna je spolzel prvi del pesmi — kuk —, drugi »ku« pa je izostal. Ko je prišel večer, je bil zrak poln grenkega dima in prahu. Voda v jezeru jepobledela in bila brez barve. Zahajajoče solnce je sijalo rjasto rjavo. Po nekaj hipih kalnega žarenja je izginilo za gozdovi, vendar pa luč še dolgo ni ugasnila. Daljn; oboki neba so se rožnato blesketali, posamezni oblaki so pluli pod njimi kakor jadrnice. Na obrobku neba se je pojavil bakreno rjav mesec, ki je kmalu pobledel in hitro zašel. Nebo se je razsvetlilo in oznanjalo prihajajoči dan. Noči so bile kratke kakor tren oči, mlečno blede, dušeče vroče, polne vonja po detelji, smoli in cvetju. Ne rose ne megle ni bilo, le tu in tam se je dvignil iz mlak droben oblaček in se razpršii hitro ko dim iz puške. Začel se je nov dan, še soparnejši ko prejšnji. Nič se ni ganilo, le srebrni lističi pepelnate vrbe so trepetali v strahu pred dvigajočim se solncem. Drevesni ptič je začivkal, potem pa je tudi on izginil v sencah močvar. Toomas Nipernaadi je ostavil za seboj terikeške gozdove. Pot je padala strmo navzdol. Pred njim so ležala široka maar-laška močvirja. Na desni strani je iz jaa-nihanskih gozdov šumeče lil široki potok Kaava v barje. Ob. slapu je stala prevoznikova hišica. Z drugega brega se je lesketala rdeča streha krčme kakor svetal stolp. Nenaden sunek vetra je udaril v Niper-naadiieva prsa. Veter je zacvilil kakor pes. Dvakrat, trikrat. Drevje in grmovje je začelo ostro vršeti, cestni prah je letel v vrtinčastih stebrih proti mlakam. Gozd je trepetal. Najprej komaj opazno v svoji nevidni sredini, v srcu, potem pa je začel pošumevati in valovati. Vrhovi borovcev so se zvijali kakor trstičje. Onstran močvirij se je dvignil ogljeno črn oblak. Kakor grozeča stena se je dvigal iz zemlje. Rasel je naglo, enakomerno. Ob robovih je bil svetal in sijoč, že se je čulo daljno grmenje in plašno donenje, kakor da bi bilo zaprto za debelimi, obloženimi vrati. Mož je zavzet obstal. Oblak je delil v višinah krajino na dva neenaka dela. Pod temnim zidom je bilo vse črno ko gavranje perje, kakor da bi se bila zavalila čez poljane zimska noč Gozdovi, polja in človeški domovi so izginili kakor v breznu. Povsod drugod pa je še vse sijalo in hleščalo. Solnce je obsevalo mlake in livade, in žolti stebri prahu so veselo plesali drug za drugim v močvirje. Veter ie molčal in tiho, napeto prisluškoval. Gozdovi so v dalji ječali in stali v tesnobnem pričakovanju vzravnani ko sveče. Nobeno stebelce se ni ganilo. Ptice so čakale z bijočimi srci. čulo se ni niti najmanjšega piska, žvrgeta, čivkanja. Tudi kobilice so prenehale s svojim cvrčanjem. Le zapoznela vrana je letela s prestrašenim krakanjem v gozd. čudna tišina, svečano pričakovanje in vznemirjenje po grožnji, ki ne more samo o-stati pri njej. V trenutku rezek žvižg vetra. Kakor podivjani konj se je vzpel na zadnje noge, udarjal v drevje, se zaletaval v grmovje, nato pa se je nenadoma pognal kvišku do oblakov in zdirjal besneče čez močvare in gozdove. Drevje je tulilo, grmovje divjalo. Vsaka veja, vsako travnato steblo se je vilo, brnelo, žvižgalo. Na razžgano zemljo so že padle prve velike, težke kaplje. Smolnato črna oblačna stena se je premaknila do sredine neba. široki rob je sijal in se blesketal v rumeno ognjenih plamenih. Potem je tudi solnce izginilo za črnim zidom in temačen večerni mrak je obdal zemljo. Samo najbolj oddaljeni holmi v ozadju so še kratek čas žareli. Grom je postajal glasnejši. Začelo je deževati. Toomas Nipernaadi je še vedno stal. Nenadoma zagleda nekega moža, kako beži iz gozda. Težko, nerodno veslajoč z rokami je tekel proti gostilni ob potoku. Njegove kratke noge v težkih škornjih so se negotovo opletale./ Bil je kratek in debel. Majhna glava je sedela na plečih brez vratu. Ne daleč za njim je teklo dekle, držeč rob krila v rokah. »KUUp, KllUp!« je kričalo dekle, »ne puščaj me same!« Toda KUlip ni mislil na to, da bi se ozrl. Brzel je navzdol kakor konj pred naloženim vozom. »Tak počakaj me no, zgaga!« je klicalo dekle in položilo dlani krog ust. Med