Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 33(1021) Čedad, četrtek, 31. avgusta 2000 Telefon 0432/731190 2py/ /s. 1 Spomin na padle junake pri Bazovici Veliko zavednih Slovencev iz tržaške, goriške in vi-denske pokrajine se vsako leto v začetku septembra zbere ob komemoraciji štirih padlih junakov na gmajni pri Bazovici. Letos poteka 70 let od njihove ustrelitve, ki je bila izvršena ob zori 6. septembra, po obsodbi posebnega fašističnega sodišča z dne 5. septembra 1930. Po osvoboditvi leta 1945 je bil pri Bazovici štirim junakom postavljen spomenik, ob katerem se zbirajo tako Slovenci kot Italijani, neglede na politične ali strankarske razlike, ki so jim skupne vrednote antifašizem, demokratična in pravičnejša družba ter sožitje med narodi. Tako je postal ta spomenik nekakšen simbol, v katerem se prepoznava domala vsa naša skupnost. To so iste, danes še vedno aktualne vrednote, ki so pred sedemdesetimi leti spodbudile štiri slovenske fante, Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Lojzeta Valenčiča, da so se pogumno uprli slepemu nasilju, s katerim je fašistični režim takrat zatiral primorske Slovence. Bili so med prvimi uporniki, ki so napovedali fašizmu neizprosen boj, sadovi njihove zgodnje žrtve pa so prišli šele po koncu druge svetovne vojne, petnajst let pozneje. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so živeli v letih naraščajočega divjanja fašističnega režima. Italiji je, kot je znano, po rapalski pogodbi pripadel velik del slovenskega ozemlja, praktično vsa Primorska, ob tem še Istra in dalmatinski otoki. Prvi, jasno deklariran cilj fašističnih oblasti je bil čimprej asimilirati slovensko in hrvaško prebivalstvo. To je fašizem začel izvajati sistematično, z ukinjanjem društev in organizacij, zapiranjem slovenskih šol, prepovedjo slovenskega jezika in poitalijančevanjem priimkov. Skvadrizem je deloval z uničevanjem in požiganjem, kar je moralo prej ali slej izzvati odgovor. Nastajale so tajne organizacije, med temi tudi orga- Arte per ragazzi sloveni sulle sponde del Natisone Da Austria, Ungheria, Slovenia e FVG per un laboratorio a S. Pietro zenica in Slovenia, dove è nata l’iniziativa trent’anni fa. Hanno collaborato anche il Comune di S. Pietro che ha concesso l’uso del College ed il Centro scolastico bilingue, supporto organizzativo del laboratorio. L’idea che sta alla base dell’iniziativa è tanto semplice quanto impegnativa, ma anche quest’anno - come ha sottolineato la presidente della ZSKD Nives Košuta - è stata per i ragazzi stimolante ed educativa dal punto di vista umano, ricca e fruttuosa dal punto di vista creativo. Ed i 47 ragazzi sloveni, provenienti da Austria, Ungheria e Slovenia, dal Triestino e Goriziano oltre che dalle valli del Natisone hanno trovato nelle bellezze naturali, durante le passeggiate nei paesi, o lungo le sponde del Natisone la fonte d’ispirazione per dedicarsi alle diverse forme d’arte. segue a pagina 3 Matajur an njega praznik Tradicionalni gorski praznik na Matajurju, ki ga or-ganizava Gorska skupnost Nadiških dolin, lietos s pomočjo domače proloko Var-tača, bo v soboto 2. an nedeljo 3. septembra. Začne se v soboto ob 16. uri popudan, ko bodo spet odparli obnovljeno kočo Pelizzo. Za tolo parložnost bo zapieu zbor od CAI iz Čedada. V nedie-jo se praznik začne že zjutra, ko bo možno se sprehajati po stezah ki z vseh strani peljejo do varha, med njimi je tudi “Rommlova”. Na varhu ob 10.30 bo sveta maša, dol za krajam, blizu rifugia bodo kazal an prodajal njih pardielo domači obartniki (artigiani). Od 14.30 napri bo tudi kulturni program. Poslušal bomo z njega ra-moniko Egona Tavčarja, -duo Bertossin-Bront, oktet Odmevi, beneške harmonikarje an godce an prijatelje iz Zage, takuo de bo zaries živuo. Ob 16.30 bo tudi srečanje med administratorji iz Benečije an Posočja. fpUOJE ''l'gtlKiBRfff 2TAKI ne m «učerg VSI "TATA".?... -/Silvio nizacija Borba, ki je začela snovati in izvajati protifašistične akcije. Med temi je bila najodmevnejša nastavitev bombe v tiskarni tržaškega fašističnega glasila II Popolo d’Italia. Režim je dal aretirati mnogo antifašističnih aktivistov, prišlo je do prvega tržaškega procesa, kjer je bilo 12 obtožencev obsojenih na težke zaporne kazni, štirje pa na smrt. Sodba je bila izvršena takoj naslednji dan, s streljanjem v hrbet. Danes živimo v povsem drugačnih razmerah. Od tedanjih dogodkov mineva sedem desetletij, vstopamo pa v novo tisočletje. Demokratični razvoj je šel v povojnem času naprej, čeprav je bilo treba veliko let za to, da se naša skupnost nahaja tik pred pomembnim ciljem, zakonsko zaščito, s katero je država po ustavi dolžna zavarovati manjšine pred asimilacijo. Nevarnosti zastojev demokratičnih procesov pri nas in v svetu pa so še vedno prisotne, zato so nam tudi oddaljeni dogodki iz naše zgodovine lahko še vedno v poduk. Letošnje slovesnosti bodo ob okrogli obletnici ustrelitve še posebej množične, nanjo se pripravljajo številne slovenske organizacije in društva. Na sporedu so spominski pohod, odbojkarski turnir, maša zadušni-ca, bedenje mladih pri spomeniku, osrednja svečanost pa bo v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri, ob spomeniku na bazovski gmajni, (du) Con una breve manifestazione ed un brindisi si è concluso sabato a S. Pietro al Natisone il laboratorio artistico per ragazzi, organizzato da ZSKD - Unione dei circoli culturali sloveni, SPZ, l’or-ganizzazzione sorella di Kla-genfurt in Austria, l’Unione degli sloveni dell’Ungheria e la scuola elementare di Vu- Alcuni dei ragazzi, accanto la presidente della ZSKD Košuta ed il prof. Gobec che ha iniziato gli incontri 30 anni fa Zadnje sbvo v Vidmu od predsednika V svoji rezidenci v Beli Peči je konec prejšnjega tedna umrl Carlo Melzi, in-dustrijec, založnik in predsednik videnske pokrajinske uprave. Bil je gotovo ena najvidnejših osebnosti naše dežele, kjer je imel poleg dolgoletne uspešne podjetniške dejavnosti tudi več funkcij v javnem življenju. Carla Melzija je na začetku poletja obšla slabost, ko se je z jahto nahajal na počitnicah v Turčiji. Od tedaj si ni več opomogel in smrt ga je doletela v starosti 68 let. Melzi je izhajal iz premožne družine industrij-cev, ki so svoje uspehe zgradili predvsem s svojo svetovno znano belopeško tovarno avtomobilskih verig znamke Weissenfells. Njegov oče Guido Segre je bil sicer doma iz Piemonta, kjer je bil pred drugo svetovno vojno eden najvidnejših italijanskih indu-strijcev. Med drugim je bil tudi generalni direktor avtomobilske tovarne Fiat. Ker je bil Zid, se je je moral ob vzpostavitvi rasnih zakonov umakniti, pred Nemci se je za časa vojne skrival v Vatikanu, za svoje otroke pa je od kralja izposloval, da lahko nosijo materin priimek Melzi, ki ni bil Zidovskega izvora. Carlo Melzi je odraščal v Rimu, šolal se je pri Jezuitih, nato pa je na tržaški univerzi diplomiral iz inže-njerije (proti svoji volji, kot je ob več priložnostih dejal). Po nekaj letih sodelovanja na univerzi je prevzel vodstvo jeklarne v Beli Peči in to je bila potem desetletja uspešna dejavnost, pri kateri je jeklarna postala svetovni lider v proizvodnji avtomobilskih verig in specialnih jeklenih izdelkov. beri na strani 2 četrtek, 31. avgusta 2000 s prve strani Carlo Melzi je sicer vedno trdil, da so njegov glavni interes humanistične vede in dejansko je Slo za človeka širokih obzorij in večplastne izobrazbe. Vseskozi je ostal aktiven v industrijskem svetu, ob tem pa je močno posegel v sfero založništva. Dolgo let je bil lastnik videnskega dnevnika II Messaggero Veneto, pred leti pa je za določeno obdobje postal tudi lastnik tržaškega Piccola in solastnik televizijske postaje Telefri-uli. V prvi polovici devetdesetih let je kot zagovornik odpiranja in povezovanja s sosednjo Slovenijo sodeloval tudi pri projektu Primorski dnevnik-Republika. Med njegove javne fun- Carlo Melzi je bil ena najvidnejših osebnosti v deželi Uspešen podjetnik izposojen politiki kcije gre navesti predvsem več let predsedovanja vi-denski Zvezi industrijcev, bil pa je tudi predsednik tržaške hranilnice. Čeprav je Melzi vedno odklanjal neposredno angažiranost v političnem življenju, je pred kratkim presenetil vse s kandidaturo na listi desne sredine za predsednika vi-denske Pokrajine. To fun- kcijo je opravljal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Kot rečeno je bil Carlo Melzi predvsem uspešen in razgledan podjetnik, kot politik povsem atipičen. Življenje v večjezičnem okolju na Trbiškem mu je izostrilo občutljivost do različnih kultur. Znana so njegova odprta stališča do Slovenije, v kateri je želel videti ekonomskega in vsakršnega partnerja, predvsem pa se je zavzemal za preseganje meje in najboljše sosedstvo. Od dni osamosvajanja je vzdrževal prijateljske stike s predsednikom Milanom Kučanom, kot predsednik videnske pokrajinske uprave pa je podpiral uresničevanje čezmejnega sodelovanja. Pismo iz Kima Stojan SpetiC Predsednik senata Nicola Mancino bo te dni obiskal Ljubljano, kjer se bo med drugim pogovarjal tudi o dokončni potrditvi zaščitnega zakona v senatu. Da bi čim bolje pripravili sicer kratek a pomemben obisk, nas je sredi počitnic sklical v Ljubljano predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Vsi smo soglašali z oceno, da mora senat potrditi besedilo Masellijevega zakona brez najmanjšega popravka in zaključiti zakonodajno proceduro pred začetkom proračunskega zasedanja, ko se ostalo delo prekine. Z novim letom pa bomo itak v polni volilni kampanji. Mancinu gre priznati, da je naš zakon uvrstil na delovni koledar senata že prve dni oktobra, pred obvezujočimi zasedanji o nekaterih pomembnih reformah, med katerimi gre morda omeniti novi volilni zakon. Karikaturist Forattini tega neapeljskega advokata riše kot merjasca. Drugi mož v državi, saj je predsednik senata tudi namestnik predsednika republike, je namreč energičen in odločen, običajno gre naravnost do cilja in se ne ustavi, dokler ga ni dosegel. Upati je, da bo tako tudi z našim zakonom. Mancino ve, kako streti filibustering desnice, saj mu pravilnik daje gotovo večjo moč, kot jo ima naprimer Violante v zbornici. “Slovensko zadevo” predsednik senata dobro pozna, kot tudi ostali senatorji, saj v Palači Madama že četrt stoletja nepretrgoma sedijo slovenski predstavniki, od Jelke Grbec do Volči- ča. Mancino je prijateljeval že z Jelko, v mojem mandatu je bil načelnik krščansko demokratske skupine, pozneje notranji minister. Svojo občutljivost je že pokazal pri sprejemanju zakonov o sodelovanju na mejnih področjih in podporah manjšinskim dejavnostim, o podporah manjšinskemu tisku, spreminjanju poitalijančenih priimkov in tako naprej. Vse smo pač morali sprejeti z odločilnim soglasjem krščanskih demokratov. Kakšne pasti pa čakajo naš zakon v Palači Madama? Tudi tokrat gre za filibustering desnice in nevarnost nesklepčnosti. Zato pa je pomembno, da sicer trdnejša levosredinska večina računa še na podporo dela opozicije, da bo šlo vse kot po olju. V Palači Madama ima Bertinottijeva stranka dejansko samo dva senatorja, ki bosta zakon podprla, vendar to očitno ne zadostuje. V zbornici je bilo pomembno vzdržanje Severne lige, ki pa se v senatu ne more ponoviti, kajti v Palači Madama se vzdržani glasovi prištevajo nasprotnim in če oboji prevladajo, zakon ni sprejet. Severna liga bi torej morala povedati, da se glasovanja sploh ne bo udeležila. V tem primeru bi znižala kvorum in olajšala potrditev. Kaj pa krščansko demokratski sredinci? V Montecitoriu je podpredsednik Giovanardi s prisotnostjo svojih poslancev omogočil sprejetje nekaterih pomembnih členov. V zameno smo mu morali sprejeti nekaj popravkov, ki bi jih raje ne. Pa vendar. Giovanardi je na koncu glasoval proti, vendar je pomenljivo dejal, da bi njegovi pod določenimi pogoji lahko spremenili zadržanje v senatu. Po povratku iz Ljubljane sem še nekaj dni poležaval pri morju, kjer sem kupil za plažo kup časopisov. V gorah me branje ne mika, preveč je čustev, ki poljejo v duši. Med lenarjenjem na soncu pa je branje časopisov skoraj obvezno. Tako sem v “Glasu Istre” prebral dolg članek o obisku podpredsednika zbornice Carla Giovanardija pri italijanski manjšini v Kopru, Rovinju, Puli in Reki. Ko smo ga z Milošem in slovenskim veleposlanikom v Rimu Petrom Bekešem prepričevala, naj zavzame bolj odprto stališče do našega zakona, nam je večkrat ugovarjal z argumenti, ki jih je slišal iz ust tržaškega poslanca Menie, ceš da se Italijanom v Istri godijo strašne stvari. Rekli smo mu, naj si gre vse skupaj ogledat na lastne oči. Rečeno storjeno. Unija Italijanov ga je povabila in Giovanardi se je dodobra seznanil z razmerami na slovenski obali in v hrvatski Istri. Na koncu je dejal, da se bo zavzel za večjo finančno podporo italijanski manjšini ter priznanje dvojnega državljanstva. Priznal je, da je dvojezičnost povsod vzorna, zato pa ni razumel, zakaj je ne spoštujejo na Reki. Ce je Giovanardi v svojih namenih pošten, bi moral podobno stopnjo zaščite zagovarjati tudi za Slovence v Italiji in spremeniti stališče KDC v senatu. Bomo videli. V zaključnih izjavah je Giovanardi podčrtal, da bi morali manjšine v Italiji, Sloveniji in na Hrvatskem zaščititi na podoben način. Pri tem pa se mu je zareklo, ko je med manjšinami omenil “Hrvate v Molizah in videmski pokrajini”. Mu je tako formulacijo sugeriral kdo izmed rovinjskih sogovornikov ali prisotni voditelji ezulskih združenj? Ce ne gre za spodrsljaj in bo Giovanardi na to pozabil, bo vse v redu, Ce ne, bomo spet priča novi razlagi narodnostne pripadnosti beneških Slovencev. Golf, vse bolj priljubljen med Slovenci V hudi poletni pripeki sredi velikošmarnih počitnic je slovensko javnost razburila vest, da je koroški glavar in zagovornik povsem svojstvenih družbenopolitičnih pogledov Jorge Haider preživel prijeten dan na igrišču golfa pri Bledu. Na fotografiji, ki so jo objavili skoraj vsi časopisi, sta se ob Haiderju veselo zabavala bivša smučarska šampjona Avstrijec Klammer in Slovenec Bojan Križaj. Ogorčenost javnega mnenja nad obiskom Haiderja je bila povsem na mestu, saj je težko razumeti, zakaj se vabi človeka na odmevno medijsko pobudo ravno v času, ko ista oseba javno in glasno razglaša, da bo otežkočila vstop Slove-nij v Evropsko Unijo. Ne verjamemo, da bo enodnevna igra golfa spremenila politično logiko koroškega glavarja. Sicer nas je ta dogodek vzpodbudil, da zapišemo nekaj več o igranju golfa, ki je postalo v Sloveniji simbol družbene uspešnosti predvsem na gospodarskem področju. Malo za šalo in malo za res bi lahko rekli, da če dandanes nisi član kakšnega od številnih golf klubov (tisti na Bledu je najeminentnejši), ne sodiš med takozvano “elito”. In če na hitro pobrskamo med imena najvidnejših članov predvsem blejskega in lipi-škega golfa kluba, bomo takoj opazili, da so te naše trditve na mestu. Predsednik štirih tisoč slovenskih (in zamejskih) golfistov je Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada Slovenije. Poleg njegovega imena lahko zapišemo še tista od Bruna Koreliča, direktorja luke Koper, Marka Voljča, prvega moža Nove Ljubljanske banke ter bivšega finančnega ministra Mitje Gasparija. Tudi iz zamejstva se na lipiške golf zelenice podi za belo žogico nekaj eminentnih imen našega zasebnega in družbenega gospodarstva. Resnic na ljubo pa je treba povedati, da se večina slovenskih golfistov ukvarja s tem športom, ker imajo do tega veselje. In kako ne razumeti uživanja v prelepem objemu narave? Z golfom pa gotovo se v tem času ne ukvarjajo slovenski politiki, predvsem tisti iz zdajšnje vladne koalicije. Preveč je zapletov in sprotnih sprememb, da bi našli čas za prijetno in sprostilno lipiško ali blejsko popoldne na pokošenem travniku. Celo dopust so si skrajšali na minimum, da bi lahko izpeljali vsaj najnujnejše. Bajukova vladna koalicija zelo mončno poka po šivih in dogodki zadnjih dni kažejo, da se je znotraj koalicije jasno ustvarila razpoka. Na eni strani stojijo Janševi socialdemokrati in Bajukovi - Peterletovi pristaši Nove Slovenije, na drudi pa zastopniki združene Zagožnove stranke SKD in SLS. Nekateri politični opazovalci ugotavljajo, da se le-vo-sredinskim strankam ni treba posebej angažirati za bližnje parlamentarne volitve, saj za njihovo promocijo skrbijo desno-sredinski politiki, ki s pobudami zadnjih tednov ustvarjajo med volilci precejšnje negodovanje. Sicer je tudi vprašanje, ali so Slovenci v teh vročih počitniških časih sploh kaj sledili političnemu dogajanju. Spričo vse bolj zapletenih in včasih nerazumljiivh političnih potez, je jasno, da se bodo tudi Slovenci vse bolj oddaljili od politike in to se bo bržčas pokazalo na oktobrski volilni preizkušnji, ko se bo skoraj gotovo znižalo število tistih, ki bodo odšli na volišča, (r.p.) A nuoto lungo tutto il Danubio Con gli sci dall'Everest Il 30 agosto è partita per il Nepal una spedizione alpinistica slovena. La guida Davo Karničar, leggendario in Slovenia per le sue ardite imprese di sci alpinismo che ha già partecoipato a diverse spedizioni sull’Hi-malaya. Nei suoi piani c’è ora l’intenzione di scendere dalla cima dell’Everest con gli sci ai piedi. 3004 km a nuoto É entrato nel Guiness dei primati lo sloveno Martin Strel che ha percorso a nuoto tutto il corso del Danubio. Un’impresa straordinaria che ha impegnato il 46.enne maratoneta sloveno per ben 56 giorni. Ha nuotato in media 10,12 ore al giorno. Per primo ha percorso a nuoto tutto il Danubio, partendo dalla cittadina tedesca Donaueschingen il 25 giugno. Il suo traguardo, dopo 2860 km, è stata la città romena di Sulina. Poi Strel ha proseguito sempre a nuoto fino a Costanza. Il suo obiettivo era quello di battere il record precedente, stabilito dall’atleta a-mericano Dave Thomson che aveva nuotato per 2938 km lungo tutto il Missisipi. In volo per l’Australia É già in Australia il primo gruppo di atleti sloveni che parteciperanno alle o-limpiadi di Sidney e saranno in questi giorni alle prese con alcune competizioni che serviranno a perfezionare la forma. La compagine slovena che parteciperà alle Olimpiadi è la più agguerrita e numerosa finora come ha dichiarato il presidente del Comitato olimpico Kocjančič. Dall’indipendenza la Slovenia ha conquistato sette medaglie o-limpiche, oltre a numerosissimi premi e trofei, vinti in importanti competizioni intemazionali. La prima donna Maja Weiss entrerà nella storia della cinematografia slovena. Proprio in questi giorni, dopo due mesi, ha portato a temine le riprese del film Varuh meje (Il custode del confine) il suo pri- mo lungometraggio. La Weiss è dunque la prima regista donna slovena, ha al suo attivo però molti cortometraggi e la partecipazione ad una quarantina di festival. Ora ha fatto il suo primo film, una coproduzione slovena e tedesca. Danni miliardari Il ministero dell’agricoltura sloveno ha valutato in ben 25 miliardi di talleri i danni provocati dalla siccità all’agricoltura. A causa del gran caldo e della mancan- za di precipitazioni il danno già a giugno ammontava a 17 miliardi, nei due mesi successivi la situazione è ulteriormente peggiorata. Ultimi scampoli I parlamentari sloveni non hanno riposato a lungo quest’estate, l’interruzione dei lavori in Patimento è stata infatti brevissima a causa degli impegni derivanti dal processo di integrazione europea e dalle incipienti elezioni politiche. Dovranno comunque portare a termine il loro lavoro entro il 15 settembre. Da quel momento in poi sarà campagna elettorale. Kultura novi matajur četrtek, 31. avgusta 2000 Na njej mladi Slovenci iz Avstrije, Madžarske, Slovenije in FJK 30. likovna kolonija je bila letos v Špetru s prve strani S prisrčno prireditvijo, na kateri so mladi Slovenci nastopili s pesmijo in plesom ter predvsem pokazali, kaj so v enem tedenu bivanja v Nadiški dolini ustvarili s čopiči, barvami in glino, se je v soboto 26. avgusta zaključila v prostorih Spetrskega Collegeja likovna kolonija. Na njej smo najprej poslušali lepe besede Davida Tomasetig, ki je pozdravil v imenu beneških otrok, ki so se pobude udeležili - bilo jih je 9 od skupnih 47- ter v imenu beneških prirediteljev. Izbira Benečije za likovno kolonijo je bila posrečena, je zatem dejala Nives Košuta, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bila skupaj s SPZ iz Celovca, Zveze Slovencev iz Madžarske in šole iz Vuzenice no-siteljica pobude. Približali smo se tistemu delu manjšinske realnosti v Furlani-ji-Juljiski krajini, ki je deležen najnižje stopnje priznanja, a je lahko s svojim delom z mladino, s svojo zanimivo in uspešno izkušnjo na šolskem področju vzgled za manjšino in vso deželno skupnost. Prelepa narava, sončno vreme in prijetno vzdušje so ob tem ustvarili idealen okvir za S s Spominska slika z vzgojitelji in mentorji uspešen in bogat likovni teden, je poudarila. Vsako leto se likovna kolonija, ki je pridobila potujoči značaj, opira na krajevne mentorje. Tako je bilo tudi letos. Na njihovem enotedenskem bivanju v Spetru so z otroci delali Giacinto lussa, Luisa Tomasetig, Sandra Manzini ter Spela Kotnik. Nives Košuta se je nato zahvalila njim, vzgojiteljem, predstavnikom krajevnih oblasti in seveda v prvi vrsti mladim Slovencem iz Av- strije, Madžarske, Slovenije in naše dežele, ki so bili pravi akterji kolonije. V imenu beneških upraviteljev je nato spregovoril Davide Clodig, ki je tudi sicer s skupino Beneške korenine sodeloval na koloniji in je poudaril pomen, ki ga imajo take pobude za beneške otroke. V imenu slovenske vlade je pozdravil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Ivan Pal. Precej ganjen je nato nastopil prof. Lojze Gobec, bivši profesor likovne vzgoje in ravnatelj šole v Vuzenici, iniciator likovne kolonije pred tridesetimi leti. Zamisel likovne kolonije, ki je letos tretjič potekala v deželi F-JK, je v bistvu preprosta, postavlja pa si pomembne cilje. Gre za pomembno prireditev prvič, ker je namenjena mladim med 11. in 15. letom starosti torej se obrača na tisto plast slovenske manjšine za katero je kulturna ponudba skromna in vsekakor premajhna ponudba. Drug važen aspekt je, da spodbuja pri mladih ustvarjalnost na likovnem področju. Mimo tega povezuje mladino iz treh sosednjih držav, iz Slovenije, Koroške in Porabja in prispeva k uveljavitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora. Dejstvo, da se čeprav le za teden dni srečujejo otroci iz različnih držav, da govorijo isti jezik in sodelujejo na istem kulturnem projektu, prav gotovo predstavlja pomemben vzgojni moment, ki tudi človeško bogati mlade udeležence kolonije. “Smo zlo veseli, de ste se zmislili na Benečijo” je dejal Davide Tomasetig. In res je lepo, da smo se tudi mi aktivno vključili v ta zanimiv projekt. 3 Na Opčinah se je žačela 35. Draga S predavanjem na temo “Kako smo se Slovenci ohranili do danes?” se začne danes ob 16.30 uri v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah pri Trstu 10. Draga mladih. Na tem trodnevnem srečanju za mladine iz zamejstva, zdomstva in Slovenije bodo letos obravnavali ključno temo za našo kot za vse druge manjšine in sicer vprašanje narodne identitete, kako se je oblikovala skozi čas in kako se v spremenjenih razmerah spreminja in preoblikuje. Jutri petek 1. septembra ob 10. uri bo okrogla miza z naslovom “Ali ima danes še smisel biti Slovenec?”. V soboto 2. sepetmbra ob 10. uri bo druga razprava, na kateri bodo ogovarjali na vprašanje “Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj?”. Vzporedno, v petek 1. septembra, se začnejo Studijski dnevi Draga 2000, ki potekajo tokrat že 35. leto. “Manjšinci v Italiji smo bili dolgo časa prisiljeni v nekakšno neboleče in brezdušno stanje, ki se je v zadnjih letih tako drastično spremenilo, da smo ostali brez sape. Presenetilo nas ni samo dogajanje v manjšini sami, kolikor morda še bolj dogajanje zunaj nas, ki nas je pahnilo v novo stanje, v katerem smo se naenkrat znašli še bistveno manj močni, ker smo odkrili, da naenkrat ne veljajo ne obljube ne pravila ne ustaljeni odnosi” so napisali prireditelji in ponudili tri momente razmišljanja in poglabljanja, ki naj bi prispevali k oblikovanju novih koordinat, znotraj katerih naj se slovenska manjšina v naši deželi premika. Najprej bo v središču pozornosti vprašanje šole za slovensko manjšino. O tem bo tekla beseda na okrogli mizi, ki se začne ob 17. uri, na njej pa bodo sodelovali Marta Iva-šič, Vojko Kocjančič in Marjan Kravos. V soboto 2. septembra ob 16.30 uri bo predaval Aleksander Zorn na temo “Težave s slovensko identiteto”. Dva sta momenta razmišljanja v nedeljo 3. septembra. Najprej ob 10.30 bo Tone Jamnik govoril o Spravi - procesu osvobajanja in znamenje poguma, ob 16. uri pa Tone Granda o Združeni Sloveniji in slovenski državi. L’Inquisizione nella Slavia Martino Duriavigh sospetto di eresia - 16 Faustino Nazzi Rifulgono in questa tragica circostanza le doti caritative e pastorali del patriarca e del canonico Michele Mis-sio, suo degno interprete nel capitolo cividalese, i due protagonisti (solitari) della riforma in chiave pastorale della chiesa cividalese. Della peste nel processo non vi è che un cenno indiretto per un intervento dell’avv. di Zucco a favore di Martino. L’8 giugno 1599, circa un mese prima della sospensione della semiclausura della città, l’avvocato scrive all’inquisitore: «Quel pover homo di Martino, già tanto tempo rinchiuso in questa città per o-bedire a V.S. molto rev.da, già mai non è partito, ben che assediato dalla peste come ben sa, che ha afflitto questo loco, desidera per guadagnarsi il vivere col trit-turare certo grano ricercato da certi gentili huomini, trasferirsi fuori un quarto di miglio (circa 360 m.) in loco detto Vath». Chiede licenza per 30 giorni coll’impegno di stare relegato là come prima in città. «E ridotto in sì lungo tempo in termini poverissimi. Qui le cose vanno bene et rihavuto la libertà in persona venirò a far riverenza a V.S. alla quale mi offero et baccio le mani di V.S.». Quant’è lontana l’umiltà del poverello di Assisi dal ruolo minaccioso di questo suo presunto discepolo, ma certamente fedele e fanatico servitore del “dogma” cattolico. La tempesta continua Dopo tanta “pausa juris”, e come se la giustizia divina, pur essa parziale, non avesse agito da par suo, si rimette in moto, quasi nulla fosse accaduto, quella del suo gastaldo, onde completare «ea quae desunt passionis Christi» (Col. 1.24.). Il 31 ottobre 1599 l’avv. Enrico de Zucco, a nome di Martino, fa presente all’in-quisitore che, «reproductis omnibus et singulis favorem et defensionem suam con-cementibus», si degni «pubblicari processum ad de-fensam, et exemplum te-stium sibi exibiti»; dichiara di non voler indicare altr i testi sopra i capitoli presentati a sua difesa. Tuttavia, «quo-niam opinatur Franciscum Sclabum et Francischinam eius uxorem fuisse in hoc s. Offitio contra eumdem exa-minatos», cioè contro Martino, produce, come documento, un mandato contro gli stessi da parte della ga-staldia capitolare che li licen-tia dall’ufficio di sagrestani e da altre incombenze al santuario con una multa di lire 100 a favore della chiesa, per controversie assai gravi nei confronti del cappellano Giovanni Battista Picecho. É una specie di gioco a mosca cieca. Martino ed il suo avvocato non sanno da che parte e chi sia a colpirli, magari con calunnie, per cui sono costretti a intuire ed a parare più colpi possibile magari a vanvera col pericolo, ben calcolato dal sadico giudice, di scoprire carte e a-spetti inopportuni. Ad ogni buon conto anche su questa presunta falla si è messa una toppa. Il 24 dicembre le copie sono pronte; s’impone a Martino di accettarle entro due giorni ed entro altri dieci «dicat, producat vel alleget quidquid et aliter...». Ma passano quasi tre mesi (42). Il 15 di marzo del 1600 l’avvocato «habuit copiam defensionum requisitalo, se-cundum stilum s. Officii». Ancora il 18 marzo l’avvocato dichiara di non voler aggiungere nulla al già prodotto, ma solo di ritornare sulla contraddizione in cui è caduto Martino nell’interrogatorio del 26 luglio 1598 -già era passato tanto tempo! - «ubi Martinus cum jura-mento interrogatus de facto quod erat probatum per te-stes dixit non recordari et po-stea die sequenti comparuit et dixit recordari». Che ciò si debba considerare un’ «obli-vio excusabilis.. me remitto prudentissimo admodum rev.di Patris Inquisitoris judi-cio», che dovrebbe tener presente «naturam rusticam et litterae ignarum» dell’imputato. All’avvocato fa preoccupazione il rischio di insistere nel difendere uno spergiuro, ciò che gli procurerebbe un’accusa di favoreggiamento. Per cui «in hoc casu me remitto et in toto isto negotio devotioni Sanctae Matris Romanae Ecclesiae Catholi-cae et Apostolicae». Questa volta non ha trascurato nessun termine, o almeno spera: l’inquisitore udinese Gerolamo Asteo, che lo stava processando, aveva da poco spedito al rogo Domenico Scandella detto Menocchio, il mugnaio di Montereale Val Cellina; a Roma, nel Campo dei Fiori, da appena un mese, aveva esalato l’ultima favilla Giordano Bruno e chissà altrove quanti fuochi epifanici. Il nuovo secolo ha dato nuovo spirito alle istituzioni; la peste ha purgato il mondo, ancora qualche vagliatura ed una nuova era sorgerà di ordine e di pace... Il 18 marzo tutta la troupe inquisitoriale è in seduta generale e «inceptus fuit legi presens processus per me Antonium Missium cancel-larium s. Officii cum continuatione usque ad debi-tum finem». Sono nel solito Palazzo Pretorio e precisa-mente: l’inquisitore Asteo, il commissario decano Nicolò Riccio, il provveditore veneto Andrea Bragadino, il canonista Giacomo Savio di Bologna, il dottore in utro-que Alessandro Parelio vicentino, i due dottori in utro-que di Cividale Michele Ni-coletto e Giovanni Battista De Rossi consultori. (42) Nel frattempo la Mene-ga e la figlia Dorothea vengono sorprese nel solito bosco, rivendicato dal capitolo, a tagliare «moduli». Un teste, fra gli altri, indicato come «putazzo mendico che va cercando del pane», a-vrebbe visto la madre e la figlia, «putta schiava». Menica rivendica il diritto di tagliar legna come sempre ha fatto e come fanno tutti. In solidum devono pagare lire 25 di multa (ACC, Circa Ju-risditionem Capituli in S. Maria de Monte, 9-4-1600). Četrtek, 31. avgusta 2000 4 Nuovo catalogo per l’associazione ‘Bed & breakfast’ frinii Ben otto percorsi (Cividale, Valli del Natisone, Colli o-rientali, lungo il Ta-gliamento, Udine e dintorni, dalla pianura friulana all’Adriatico, dal Collio a Trieste, i dintorni di Pordenone) compongono il nuovo catalogo dell’associazione “Bed & breakfast in Italy” creata da Silvia Rac-caro. Un nutritissimo fascicolo, impaginato con cura ma soprattutto contenente le descrizioni e le fotografie di molte delle abitazioni messe a disposizione da privati ai turisti attraverso la formula del pernottamento e della colazione. Il nuovo catalogo - con descrizioni in italiano e inglese comprendenti anche le lingue parlate dai proprietari delle case, e nella quasi totalità dei casi, nelle Valli del Natisone e del Torre, è stata specificata la conoscenza dello sloveno - servirà a lanciare definitivamente l’associazione sul mercato turistico regionale, nazionale e internazionale. Un passo a-vanti significativo, di recente, è stato però già fatto grazie al contatto stabilito con un grande tour operator tedesco che, spiega la Racca-ro, opera attraverso oltre 6 mila agenzie in Germania, Olanda, Svizzera e Austria. Una rappresentante del tour operator è entrata in contatto, quindi è venuta a VtmcwQiuUa/COW Aftuija in Italy OSPITALITÀ JV. NELLE CASE IN FRIULI .». VENEZIA GIULIA vedere di persona quali sono le possibilità offerte nel Ci-vidalese e nelle Valli del Natisone, rimanendo favorevolmente colpita dalle abitazioni nelle quali il turista può trovare accoglienza, una camera da letto e la colazione. C’è anche da dire che, rispetto alle offerte della pianura, le Valli del Natisone e le zone montane in genere mettono a disposizione e-sclusivamente i cosiddetti appartamenti vacanza. “Non c’è alternativa - spiega la presidente - perché nei piccoli paesi dove si mettono a disposizione le camere raramente ci sono anche ristoranti o trattorie per pranzi e cene”. Il contatto con il tour operator apre ora molte porte per quanto riguarda un mercato enorme, quello dei Paesi di lingua tedesca che sono abituati a trascorrere le vacanze usufruendo del bed & breakfast, (m.o.) ------------------- Anche il canto delle Valli entra in rete con Lintver Il sito internet realizzato a Ponteacco Ogni settimana sul sito www.lintver.it è inserito un canto delle Valli, che si può ascoltare aprendo semplice-mente la relativa pagina sulla quale sono scritti il testo e la sua traduzione in italiano. Le melodie sono elaborate in chiave moderno-giovanile; cioè mentre la melodia è mantenuta integra, l’accompagnamento orchestrale è a-dattato di volta in volta liberamente secondo il carattere del canto, in uno stile piuttosto vivace e allegro. Il fine che queste elaborazioni si prefiggono è destare l’attenzione dei giovani verso la nostra cultura musicale perché queste melodie siano divulgate, sempre più amate, non dimenticate. In poche settimane il nuovo sito di Lintver è stato visitato da oltre 700 persone anche estere (Belgio, Canada, USA, Australia, ecc.). La media giornaliera attuale è di 20 persone al giorno, che non è poco se si pensa che tale quota è stata raggiunta senza nessuna pubblicità. Ogni due settimane sono pure pubblicate 12 foto del fotografo popolare Pizo di Mersino. Il sito è strutturato nei seguenti argomenti: news e informazioni, fotografie, cultura, ambiente, ricette delle Valli, le due guerre. Non tutti gli argomenti sono stati sviluppati. Alcuni, infatti, sono in via di preparazione, altri dovranno attendere qualche appassionato collaboratore. Lintver, infatti, chiede la collaborazio- ne di tutte le persone disponibili ad aiutare a rendere il sito sempre più ricco e interessante. Importanti anche i servizi che il sito offre: le cartoline (la possibilità cioè di scegliere una cartolina fra quelle disponibili e spedirla automaticamente via E-mail ad un conoscente), la chat (il luogo d’incontro su Internet; per conoscere l’ora degli incontri, iscriversi alla mailing list), il mercatino dell’usato (è possibile inserire automaticamente nel mercatino l’annuncio per vendere o acquistare materiale usato), i messaggi (è possibile inserire automaticamente nel sito un messaggio d’auguri o di qualunque genere, visibile naturalmente sul sito da tutti), meteo (vedere le previsioni del tempo dell’Ersa, in tempo reale), contattaci (inviare critiche, suggerimenti, apprezzamenti, ecc.), link (possibilità di aggiungere il proprio link in pochi secondi), suggerire il sito ad un a-mico (suggerire facilmente via E-mail ad un amico di visitare il sito), il tuo cognome (viene visualizzata su u-na cartina geografica dell’Italia la distribuzione del cognome richiesto), mailing list (per ottenere notizie del sito e delle Valli del Natisone). Il sito è aperto alla collaborazione di tutti e ad ogni genere d’intervento: dalla fornitura di materiale come foto o immagini, scritti d’o-gni genere, alla segnalazione di materiale interessante, www.lintver.it SERVIZI CE CHAT AREA MESSAGGI MERCATINO PREVISIONI METEO CONTATTACI LINK Iscriviti alla nostra newsletter per ottenere notizie riguardanti il sito: §> Iscriviti Q Cancellati tua@mail Iscriviti j ecc. Il materiale utilizzato sarà restituito ai proprietari e tutti i lavori saranno firmati col nome dell’autore. Spedire all’indirizzo: lintver@lintver.it oppure per posta a: Associazione Lintver - Via Ponteacco 35 -33049 San Pietro al Natisone (UD). Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo', nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo oontesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. TORREANO villetta su due piani con ampio scoperto. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedasi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificateli urbanizzati di varie metrature. CORMONS zona residenziale, recente villa indipendente CORMONS centralissimo nuovo bicamere ampia metratura con garage. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere autonomo. CIVIDALE cedesi avviatissimo bar-caffè, trattative riservate. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattaive riservate. CIVIDALE Centro storico, casa ristrutturata su tre piani con garage. Proposte in affitto: S. GIOVANNI AL NAT. villa completamente arredata oon ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superfid. CIVIDALE ufficio di 180 mq. circa in zona con buona viabilità. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli orientali e Collio. Uno dei bandi di concorso previsto nel Piano di azione locale Centri sociali telematici, il computer sarà di casa Avvicinare alle moderne tecnologie un elevato numero di persone che vivono nell’area delle Valli del Natisone, in particolare nelle zone più marginali. E quanto si prefigge il progetto di realizzazione di Centri sociali telematici previsto dalla società consortile Natisone Gal in uno dei quattro bandi di concorso inseriti all’interno del Piano di azione locale. Come saranno organizzati questi Centri? Secondo il bando dovranno essere dotati di strumenti informatici diversificati per tipo di fruizione, essere in grado di esprimere quotidianamente corsi formativi di supporto ad attività scolastiche, corsi di alfabetizza- zione informatica, corsi a-vanzati di navigazione su Internet, essere in grado di fornire assistenza all’uso del linguaggio telematico a chi entrerà nel Centro. 1-noltre dovranno svolgere attività di animazione periodiche e poter funzionare come terminali operativi per l’acquisizione di informazioni e di servizi, interagendo con le reti e con altri servizi esistenti sul territorio. A beneficiare dell’azione saranno i soli enti pubblici, le cui spese ammissibili riguarderanno l’acquisizione di hardware e software, la realizzazione di collegamenti in rete con altri Centri e con altre reti e servizi, l’assistenza tecnica allo start-up. Le risorse disponibili sono di 160 milioni, chiamati a ricoprire fino all’80% delle spese ammissibili. É prevista una compartecipazione finanziaria per l’adeguamento dei locali e degli arredi che non sia inferiore al 20% dell’intervento. Le domande di contributo vanno presentate o inviate alla società Natisone Gal entro il prossimo 31 ottobre. Entro 30 giorni, poi, il consiglio di amministrazione della società a-dotterà la graduatoria dei progetti presentati. L’avvio delle iniziative dovrà avvenire indicativamente entro 60 giorni dalla data di approvazione del progetto presentato. ìy T novi matajur £ vsJOYldKd četrtek, 31. avgusta 2000 k ) Izlet Planinske družine Benečije, ki je biu napovedan za nediejo 3. setemberja na Slavnik odpade, ker je trieba iti napri z dielani na kod na Matajurju! Vigi an Lina Kocajnarjova dobar uzgled za te mlade Takuo so šle reči, de za imiet čedno blizu poti gor na Liesah sta se muorla zavi-hniti gor rokave te narstariš v vasi, če ne v cielim kamune. Takuo Lina Baldova go mez Bardo, ki je paršla za neviesto v Kocajnarjovo družino na Liesah an nje kunjad Luigi - Vigi Kocajnarju, so presiekli kjer je bluo za presieč, za de na puode arbida na ciesto, so lepuo vepliel, kjer je bluo za vepliet an takuo dal, se troštamo, dobar uzgled te mladim. Ja, ankrat smo bli takuo vajeni - nam je jau Vigi - kar je bluo za narest kako dielo an kjer je bluo kamunske, se nie čakalo, de pridejo dieluci od kamuna, smo sami va-snjani počedli... seda vsi čakajo, de pride kak drug na pomuoč an takuo garbida rase, pokrive pokrivajo vse... Za kronako, muormo še doluožt, de Lina ima 86 liet, Vigi - ki živi tam v Kanadi pa zlo pogostu pokuka v rojstne kraje - jih ima pa 78. Buoh jim di učakat še puno liet v zdravju an mieru. Tudi ona dva sta jala “ja” Tu saboto 12. vošta sta se oženila Michele Ippolito iz Vidma an Michela Vogrig iz Hlo-cja. Tata od noviče je naš parjateu Ugo Vogirg iz Hlocja, ki se ga ušafa tudi v Remanzage, kjer kupe z bratram Fredyjam sta nastavla an salon vsakih sort avtu. Mama od noviče je pa Eliana. Tata an mama od novica sta Alberto an Danila iz Vidma. Noviča sta jala “ja” v karakteristični cierkvi S. Gervasio v Nimis, ker v bližnjim miestace Tar-cento bota tudi živiela. Puno Zlahte je paršlo od njih kraju jim dajat uo-ščila za srečno an veselo življenje in posebno Patrizia, Odilla, Rinaldo, Nila, Egidio, Mario, Sara, Davide, Daniele, Emanuela, Luigino, Elia, Annalisa, Lorenzo an še kolegi dieia od noviča an noviče an puno parjatelju. Občutljivo božanje sta pošjala novicam tudi nono Ernesto an nona Ida gor iz nebesih. Veliko sreče an pu- no veseja vam željo tudi Novi Matajur an Gui-dac. Sabato 12 agosto si sono uniti in matrimonio Michele Ippolito di Udine e Michela Vogrig di Clo-dig. Il papà della sposa è Ugo Vogrig di Clodig, che assieme al fratello Fredy gestisce un salone di auto a Remanzacco. La mamma è invece Eliana. Il padre e la madre dello sposo sono Alberto e Danila di Udine. Michela e Michele si sono uniti in matrimonio nella chiesetta di San Gervasio a Nimis e vivranno a Tarcento. Molti parenti sono arrivati da tutte le parti per augurare loro tanta felicità e particolarmente: Patrizia, Odilla, Rinaldo, Nila, Egidio, Mario, Sara, Davide, Daniele, Emanuela, Luigino, Elia, Annalisa, Lorenzo, i colleghi di lavoro e gli amici. Pure i nonni Ernesto e Ida hanno mandato loro una tenera carezza da lassù, dal paradiso. Fortuna e felicità anche dal Novi Matajur e da Guidac DoriC, Stier lieta od tegà si nas za-pustu. Zgodilo se je v Matajur e, na 11. voSta. Gor je biu senjam vsieh Slovie-nju an ti Se ankrat si imeu za nam povi-edat, po kateri pot hodit za ohranit kar je naSega, kar naši te stari so nam zapustili: izik, navade, kulturo. Pa niesi uCaku tegà, kak magnjen priet toje veliko sarce je genjalo tue. Te niemamo vic med nam, pa v naSih spomini si ni-mar živ. Z ljubeznijo an žalostjo se spominjajo na te Adele, Vladi an Marko, Antonella an Adriana, tuoj navuod Nicola, vsa družina an žlahta, vsi tisti, ki so te poznal, spoStoval an imiel radi, v parvi varsti mi, od Novega Matajurja. 28.8.97 - 28.8.2000: tri lieta od tegà nas je zapustu naš Danilo Drescig -Moholju po domače iz Dreke. Z žalostjo an ljubeznijo se ga spominjajo žena Lucia, otroc Marino, Sofia an Monika, zeta Elia an lìdi, navuodi Daniel an Letizia an vsa žlahta. Sveta maša v njega spomin bo v torak 12. setemberja, v ka-pelci britofa v Leproso ob 19.30 uri. Caro Danilo, nel 3. anniversario della tua scomparsa ti ricordano la moglie Lucia, i figli Marino, Sofia e Monica, i generi Elia ed Edi, i nipoti Daniel e Letizia ed i parenti tutti. In memoria verrà celebrata una messa presso la cappella del cimitero di Leproso martedì 12 settembre, alle ore 19.30. Veseu rojstni dan... ai tempi supplementari Pauli je imeu samuo mudante na sebe, kadar je veleteu von s casinò v Novi Gorici. - Hejla Pauli - mu je jau parjateu Toni - a ti je šlo slavo donas? - Oh ja - je odguoriu Pauli - pa še bruozar, de sem imeu nomalo pamet se ustavt par caj-tu!!! V kasarni: - Gaspuod generai, teli rančjo je pun zemlje an kamanu! - Al si tle za se ku-mrat al za služit darža-vi? - Za ji služit ja, pa nezajosniest!!! - Gaspodična uči-teljca, ste pru ’na liepa figona! - Perinac - ga je po-kregala meštra -al vieš, de ist bi mogia bit toja marna!? - Oh, pomislite, ka-kuo bi biu veseu muoj tata!!! Dvie matera sta hvalile njih sinuove. - Muoj sin ima samuo ’no lieto an zna Ze hodit, guorit an plesat čačača! - Kaj je tuole! Muoj sin ima samuo šest mi-escu an vie že vse gor mez politiko, ki pridga Haider! - Kuo more bit, če na zna še brat an pisat? - Oh ja, brat an pisat na zna, pa ben se cieu dan joče!!! - Halo? Pronto? A guori družina Baraka? - Ne, tle guori družina Barakon! - Oh vse sajete, ka’ sta se ingrandii? - Vieš, dragi muoj, potlè, ki borna mož an Zena spartirti s tabo vse toje zmote an težave! -je jala muroza murozu. - Saj ist, čast Bogu, niemam obedne zmote an še manj težave, draga moja ljuba! - ji je odguoriu muroz. - Sada ne, pa jih boš imeu, dragi muoj, jih boš imeu!!! Naš Caffi je partapu do 50 liet! Pruzapru jih je do-punu Ze 3. junija, pa smo čakal torto, za mu narest uoščila. Torta je paršla vošta, kar iz Francije je paršla damu tudi njega sestra z družino. Med adnim šen-kam an drugim je Paolino ušafu tudi ’no pesem, ki mi, za ga na diet “completamente” v špot jo publika-mo nomalo “censurano” (!!!). Paolo, napri takuo še kakih petdeset liet! “Era una giornata di primavera - il sole ancora sorto non era - ma il cielo di stelle risplendeva - perchè il nostro Paolo nasceva. Stretta è la foglia lunga è la via - Paolo ne ha cinquanta - ma non è da buttar via. - Vemasso è il luogo fortunato - ma Paolo ben presto lo ha lasciato - in cerca di fortuna si è incamminato e a Cividale è sbarcato.... ( censura) ... Alla fine degli anni ruggenti - come per un mal di denti - il vero Paolo si è sbloccato - ed al giornalismo si è dedicato -... censura ... - Ogni mattina come un soldato -sull’attenti è richiamato - e al Giardino è convocato - per la brioche col decaffeinato - Dopo un saltino alla redazione -urge una piccola ricreazione -e assieme alle sue damigelle si avvia - sperando in un temo da Santamaria - Tutti lo vogliono, tutti lo chiamano - per foto interviste e dargli la mano - ma il cuore del nostro Caffo- ne (nel senso di grande Caffi!) - batte solo per i ragzzi della Valnatisone - ... censura ... -Del Novi Matajur la redazione - riunitasi per questa grande occasione - ti offre questa modesta composizione - in cambio della tua insostituibile collaborazione!” Paolo, ancora tanti auguri da tutti noi (e tutti vuol dire proprio tutti delle Valli e non soltanto!) novi mata j ur četrtek, 31, avgusta 2000 6 Tacito illustra la dura vita del soldato romano in marcia - 46 L’occupazione romana dell’attuale Slovenia Minimatajur «Prestano in servizio per trenta o quarantanni in spedizioni belliche già vecchi e per di più con il corpo cosparso di ferite. Nemmeno alla conclusione della ferma sono liberi dal sevizio militare, ma devono rimanere sotto le insegne dell’esercito e sopportare, sotto altro nome, quelle stesse fatiche. E nel caso che a qualcuno accada qualcosa che lo renda inabile, questi viene trascinato sempre in qualche regione lontana, dove si vede assegnato, invece di una campagna, un terreno acquitrinoso o un pezzo di terra arido in mezzo alle montagne. E poi veramente il servizio nell’esercito è di per sè pesante e infruttuoso: dieci assi al giorno è il valore del corpo e della vita. Con questi dieci assi il soldato deve comprarsi il vestire, le armi, la tenda, e con gli stessi mitigare la crudeltà dei centurioni o comprarsi l’esenzione da qualche servizio. Ma allora, per Ercole - sferzate e ferite, inverni rigidi, estati estenuanti, guerre spaventose e una pace sterile, non finiscono mai». Così parla del soldato dell’esercito romano lo storico Tacito negli Annali. Eppure l’esercito romano fu un’espressione molto caratteristica nella storia. Era sorto come milizia in difesa dell’autonomia di un piccolo territorio sul Tevere, ma dal V secolo in poi fu pron- «f-v.v; 1 Monumento funebre di centurione romano a Poetovium (I secolo) to a marciare avanti come invasore. Più avanti assunse i caratteri del genio militare. Il numero dei soldati riguardo alla strategia militare era commisurato al potenziale del nemico e suddiviso in reparti: la legione composta di sessanta centurie di cento uomini, a loro volta riunite in trenta manipoli e dieci coorti: le effettive unità operative. C’era poi un sistema di reclutamento, di avanzamento di grado, di punizioni e di comando che funzionava come un orologio. Ecco l’invincibile soldato romano: gli elmi leggeri e mobili proteggevano il capo, le fascie metalliche della corazza, elastiche, il torso, le lance nella mano destra e il fodero con la spada e lo scudo al lato sinistro. Le armi potevano essere u-sate su diverse distanze del combattimento. Il soldato assumeva un ruolo che da misero contadino non a-vrebbe mai avuto. Sintonizzato agli altri nelle marce con le calzature ferrate, se ne esaltava e mirava al bottino e ad una vecchiaia rassicurante. Secondo Tacito non se la passava tuttavia proprio secondo le sue attese. «Poetovionem in hibema tertiae decumae legionis convenerant...», è ancora Tacito - nelle Storie: «Si a-dunarono a Poetovio nella guarnigione invernale della tredicesima legione e discussero se non fosse meglio le Alpi Pannoniche, finché non avessero organizzato le forze alle loro spalle, oppure prendere opportunamente la spada e battersi in Italia». Ecco allora l’occupazione romana del territorio dell’attuale Slovenia, testimoniata dalla storia ma più suggestivame-ne ancora dall’archeologia: Ajdovščina (Fluvio Frigido - Mutatio Castra), Hrušica (Ad Pirurn), Logatec (Lon-gaticum), Vrhnika (Naupor-tus), Ljubljana (Emona), Trojane (Ad Atrans), Trebnje (Praetorium Lato-bicorum), Celje (Celeia), Drnovo (Neviodunum), P-tuj (Poetovium) e tanti siti senza o con poche tracce del nome romano, ma edifici, monumenti, ripostigli di monete, muraglie, fortificazioni, tombe, che attestano la capillare conquista e la colonizzazione. La marcia del soldato era alimentata dall’aspirazione di concludere la sua vecchiaia in serenità. Nei dominatori del mondo, la ferrea legge Kotič dan l jazek ta-lete ■ Matej Šekli 8 G’enitivo an ni rispun-dawa koj na baranjé kiraga (človeka)? alibòj na baranjé kire rače?, ko verbinavi tej videt, čot, met, jest, pet, špe-gat, pušlušat, ... ni stujijo ta-za bisidico ni. To pride ričet, da ga doparamò, ko mamo no negacjun. An stuji pa ta-za prepozicjuni anu bisidi z; od, Čenče, za wojo; sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran; karjè, tnalu, nu malu. Isi vijač čemo se postavit nu malu več ta-na iséhm prepozicjunah. 1. Prepozicjun z Skod an je paršal? - An je paršal z Vidna - z Rezije - z Korita. Ziz prepozicjuno z rumunimo od mesta. Biside ta-za iso prepozicjuno ni stujijo riidi tu-w g’enitivu. Z njimi rispundawamò na baranjé skod?. To pridè ričet, da rumunimo od »tet wkrej z noga mesta« (po laškin »moto da luogo«). 2. Biside sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran K e an je? - An je blizu mira - blizu hiše - blizu poja. Pa ziz bisidi sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran rumunimo od mèsta. Biside ta-za isèmi bisidi ni so rùdi tu-w g’enitivu. Z njimi rispundawamò na baranjé kè?. To pridè ričet, da rumunimo od »bet ta-na nin mèste« (po laškin »stato in luogo«). 3. Prepozicjuni nu biside od, čenče, za wojo Od kire rače an je romunil? - An je romunil od prog’èta - od tražmišjuni - od vina. Pa ta-za prepozicjuni anu bisidi od, čenče, za wojo biside ni se nalažajo tu-w g’enitivu. 4. Biside tej karje, malu, nu malu Muč riza, čukulade, masti nu misa an ji? - Anji karje riza - malu čukulade, malu masti - karje misa. Biside ta-za bisidi tej karje, malu, nu malu ni so rùdi tu-w g’enitivu. Z njimi rispundawamò na ba-ranjè muč?. G’enitivo an rispundawa na baranjé kiraga (č-lovèka)? alibòj na baranjé kire rače?. (Kiraga jelo veka) an ni vidi? - An ni vidi ninaga lipaga niina -nine lipe niine. Kire rače an nima? -An nima ninaga zrelaga kostanja - nine zrele hruške - ninaga zrelaga jabulka.) An stuji' pa ta-za prepozicjuni anu bisidi z; od, čenče, za wojo; sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran; karje, malu, nu malu. Ziz prepozicjuno z rumunimo od mèsta anu rispundawamò na baranjé skod?. (Skod an je parSdl? - An je parSdl z Vidna - z Rezije - z Korita.) Pa ziz bisidi sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran rumunimo od mèsta, ma rispundawamò na baranjé ké?. (Kè an jè? - An jè blizu mira - blizu hiše - blizu poja.) Ziz bisidi karjè, malu, nu malu rispundawamò na baranjé muč?. (Muč riza, čukulade, masti nu misa an ji? -An ji karje riza - malu čukulade. malu masti - karjè misa.) Za paračat isò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. deH’imperialismo romano aspirava a ben più importanti risultati: ricchezza, schiavi, trionfi, archi di marmo - ed il divino potere imperiale. (Venezia, 46) Paolo Petricig Foto di gruppo dal centro estivo Ecco, in una foto davanti alla chiesa di S. Bartolomeo, a Vernasso, i bambini che hanno partecipato al centro estivo organizzato lo scorso mese dalla scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. É stata una delle tante iniziative, in alcuni casi organizzate anche da amministrazioni comunali, che hanno interessato bambini e ragazzi della Benecia, che hanno tra l’altro avuto modo di scoprire i segreti della propria terra e della propria cultura POBARVANKA Pobarvaj polja v obliki trikotnika in zvedel boš kaj je v loncu. ^ novi mata jur H jj H fj J J" četrtek, 31. avgusta 2000 j Un combattuto Giro ciclistico delle Valli del Natisone per Allievi Lo sloveno Bole primo a Solarje Domenica 13 agosto si è disputato il 12s Giro ciclistico delle Valli del Natisone per Allievi. La manifestazione, partita da San Pietro al Natisone ed organizzata dal Veloclub Cividale-Valna-tisone del presidente Ivano Cont, è risultata combattuta ed avvincente. Trionfo per i ciclisti sloveni. All’arrivo a Casoni Solarje ha tagliato per primo il traguardo lo sloveno Grege Bole (Kk Bled) che ha percorso i 57 km del per- corso in Ih 47’ precedendo in volata il connazionale Leon Makarovič (Hit Casino Caneva). Al terzo posto Denis I-mano (Kk Joviland), seguito da Janez Rožman (Kk Sava), Jan Skerpin (Hit Casino Caneva), quindi Emanuel Kjser-lavski (Kk Rjeka) assieme a Mike Svab (Kk Sava). Il primo ciclista regionale, Paolo Gallo (V. C. Latisana), è arrivato al traguardo in ottava posizione con un distacco di 1 ’40” dal vincitore. Tra venerdì e sabato sulle strade delle Valli del Natisone e del Torre Alpi orientali, trionfa Longhi Il pilota Piero Longhi su Toyota Corolla, affiancato dal navigatore Lucio Baggio, ha vinto sabato la 36® edizione del Rally delle Alpi orientali. Sono state ben 14 le prove speciali corse lungo le Valli del Natisone e del Torre. Il migliore dei friulani è stato Fabrizio Mar-tinis, di Cordenons, giunto decimo seguito dal cividalese Gianni Chiorboli. Buone le prestazioni dei piloti sloveni: Darko Pelikan ha ottenuto l’ottavo po- sto, Andrej Jereb l’undicesimo. Molta curiosità, sabato mattina, in piazza Duomo a Cividale, per il riordino delle vetture. “Senza dimenticare l’importanza della Cividale-Castelmon-te - ha affermato l’assessore comunale allo sport Elia Miani - penso che questa sia stata un’ottima opportunità per far conoscere Cividale, e la collaborazione dell’amministrazione comunale con gli organizzatori va quindi mantenuta”. La formazione sconfigge il Pulfero nella finale del torneo dei Comuni che si è giocato a Scrutto I senior di S. Pietro fanno il bis La riconferma grazie ad un autogol e alla rete di Mottes, gli avversari hanno replicato solo con Chiuch Terzo posto per la squadra junior che nella finalina ha avuto la meglio sull’esperta formazione di Stregna Anche quest’anno il torneo dei Comuni, organizzato dall’Audace durante i festeggiamenti di S. Rocco, ha visto prevalere la rappresentanza di San Pietro al Natisone. Ha vinto la squadra più esperta, quella Senior che in semifinale si era sbarazzata degli Junior con il risultato di 3-1. Sorpresi dal gol realizzato dal giovane Maurizio Suber, i “senatori” si sono riportati in parità con Erik Tuan e hanno accellerato con le segnature di Luca Mottes e Cristian Mulloni. Grazie alla rete messa a segno nella prima frazione di gioco da Davide Del Gallo alla formazione di Stregna, il Pulfero ha conquistato il diritto di giocare la finalissima. Nella finalina S. Pietro Junior ha rimontato lo svantaggio nei confronti di Stregna passata a condurre con la doppietta di Adriano Chiabai. La rimonta san-pietrina, partita dalla rete messa a segno da Paolo Beuzer, si è concretizzata nella ripresa grazie alla doppietta realizzata da Daniele Bastiancig. Per la finalissima sono quindi scesi in campo per S. Pietro Senjor Michele Venuti, Simone Vogrig, Michele Osgnach, Emiliano Dorbolò, Cristian Mul- Sabato 2 ad Aztida la Crono b Sabato 2 settembre, alle 15, si correrà la quinta edizione della Crono baby Bike Valli del Natisone, organizzata dal Comitato per Azzida. Le iscrizioni sono gratuite e si ricevono presso il bar Centrale di Azzida. Le gare sono riservate ai bambini da 6 a 15 anni non compiuti. Al termine della manifestazione ci saranno un rinfresco e le premiazioni. In caso di maltempo la manifestazione sarà rinviata a sabato 9 settembre. A Cosizza in corso i tornei di calcio a 5 Ha preso il via lunedì 28 agosto a Cosizza di S. Leonardo la terza edizione del torneo di calcio a 5 riservato agli Over 40. Per questa manifestazione il trofeo biennale offerto dal bar Centrale di Scrutto, dopo la momentanea sosta a Ponteacco, sarà rimesso in palio. Il programma prevede altri due tornei: il primo è riservato alle Donne ed il secondo ai Pulcini. Le gare si disputano nel piccolo "Wembley” sul retro della Chiesa. Il tutto si concluderà nella giornata di domenica 3 settembre. La consegna della coppa alla squadra vincitrice Ioni, Nicola Sturam, Daniele Cappello, Luca Mottes ed Erik Tuan, mentre per il Pulfero hanno giocato Alberto Birtig, Elmir Tiro, Cristian Specogna, Roberto Clarig, Patrick Chiuch, Davide Del Gallo, Almer Tiro. La gara è stata equilibrata ed a sbloccarla, a favore dei sanpietrini, è stato l’autogol di Elmir Tiro che ha deviato con la punta del piede il pallone calciato da Mulloni. Il secondo tempo è stato caratterizzato da u-na traversa centrata da Michele Osgnach e dalla seconda segnatura sanpietri-na di Luca Mottes. Accorciava le distanze per il Pulfero, a cinque minuti dal termine, Patrick Chiuch. Negli ultimi minuti i pult'e-resi spingevano senza riuscire ad agguantare la parità. 11 “factotum" dell’Audace Giuseppe Qualizza ha consegnato la coppa ai ri-confermati vincitori. (Paolo Caffi) Nogometna reprezentanca bo igrala za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo Slovenija proti Ferskim otokom Slovenska nogometna reprezentanca se vneto pripravlja na nedeljsko tekmo proti Ferskim otokom, veljavno za kvalifikacije na svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Sredi avgusta je slovenska reprezentanca dosegla prestižno zmago na prijateljski tekmi s Češko, ki je nič manj kot Četrta na lestvici FIFA. Slovenski igralci so zmagali v Ostravi na Če- škem z rezultatom 1:0, gol pa je po seriji napadov dosegel Pavlin. Slovenska ekipa je imela ves Cas pobudo v svojih rokah in je dokazala, da ima po uspešno opravljenem evropskem prvenstvu moralo na višku. Kaže pa, da so igralci reprezentance tudi kondicijsko precej dobro pripravljeni. Selektor SreCko Katanec je svoje varovance sklical za priprave na Brdo pri Kranju, poklical pa je tudi najboljšega igralca Zahoviča, s katerim je bil za- dni Cas v polemiki. Tako izgleda, da bo v nedeljo Slovenija nastopila v najboljši postavi. Reprezentanca Ferskih otokov je bila še do pred kratkim povsem nepoznana ekipa, vendar je zaradi tega nikakor ne gre podcenjevati, kar je podčrtal tudi slovenski selektor. Večina njenih igralcev igra na tujem, tudi v prestižnih klubih, vsi so nadpovprečno atletsko pripravljeni in so doslej uspeli premagati tudi znana moštva. La Valnatisone verso l’esordio Continua la preparazione della Valnatisone che sabato 26 ha esordito in a-michevole a Torneano, dove si è imposta per 2-1 grazie alle reti messe a segno da Alessandro Ber-gnach e Marco Domeniš. Domenica 3 settembre, alle 16, a Savogna d’Isonzo ci sarà l’esordio in Coppa Regione. Per mercoledì 6 settembre, alle 21, è in programma la seconda interna con il Mladost di Do-berdò del Lago. L’ultimo impegno dei sanpietrini prima dell’inizio del campionato è fissato per domenica 10 settembre a Reana. In Terza categoria per la Savognese l’appuntamento per la presentazione della squadra è previsto sul rinnovato terreno di gioco per domenica 3 settembre alle 9. Nell’occasione il presidente dei gialloblu Fedele Cantoni, assieme al nuovo mister Walter Bar-biani, darà il via all’attività stagionale. La Valnatisone che ha disputato la stagione 1999/2000 La neoricostituita G.S.L. Audace di S. Leonardo del presidente Claudio Duria-vig inizierà la preparazione martedì 5 settembre alle 19.30. Hanno iniziato gli alle- namenti gli Juniores della Valnatisone allenati da Gianfranco Armellini. Il via agli allenamenti anche per le squadre degli Allievi allenati da Luciano Bellida, dei Giovanissimi guidati da Chiarandini e degli Esordienti preparati dal mister Nereo Vida. I Pulcini dell’Audace i-nizieranno gli allenamenti martedì 5 settembre alle 17.30. (P.C.) Četrtek, 31. avgusta 2000 SVET LENART Hrastovi je Elisa ima te dva miesca Romano Dus - Tamažu iz Duža an Claudia Chiuch -Tin Dolenjih iz Hrastovijega sta ratala tata an mama. Njih Cičica, Elisa, se je rodila junija an je pamesla puno veseja vsiem v družini. Cičici, ki se je parložla velikemu Številu otruok, ki žive v Hrastovijem Zelmo, de bi rasla zdrava an vesela. S0V0DNJE Duš Smo imiel noviče V saboto 19. vošta smo i-miel v nasi vasici novice. Oženila se je adna naša CeCa, Monica Loszach -Tonhova po domaCe. “Ukra-du” nam jo je an puob iz Čedada, Andrea Scrignaro. Poročila sta se na TarCmune an puno žlahte an parjatelju se je zbralo okuole njih. Andreu an Monichi, ki bota Ziviela v Spietre, želmo vse narbuojše. Ložac - F. Veneto Zapustu nas je Agostino Loszach Umaru je Agostino Loszach. UCaku je 85 liet. Agostino se je rodiu go par Ložce, v Manzinovi hisi. Puno liet je preživeu v Belgiji. Kar se je vamu da-mu je šu živet v Fiume Veneto. VenCni mier bo poCi-vu v domaci zemlji, v Ma-tajure, kjer so ga podkopal. V žalost je pustu ženo Marijo PiStovo iz MaSere, kunjade, navuode, prana-vuode an vso Zlahto. SPETER Purton za noviče V nediejo 27. voSta, v cierkvi v Spietre, sta se oženila Arianna Trusgnach an Giulio Bon. Arianna je živiela v Spietre, nje tata je Valentino Ceku iz Malega Garmikà, novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotoslavek in tisk PENTAORAPH srt Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine SP Včlanjen v USPI/Assoeiato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale dì Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331_____________ Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% mama je pa Paola iz Petar-niela. Giulio je iz Čedada, pa tudi on ima koranine v Nediških dolinah, saj ima mamo iz Kozce. Za pozdravit novice, ki sedà bota živiela v Cedade, so v Spietre napravli purton. Zelmo jim veselo an sreCno življenje. Ažla Žalostna novica Boliezan je ukradla hčeram Marijo Zaza, uduovo Ballalite. Imiela je 68 liet. Maria je bla iz kraja blizu Napoli, nje mož pa je biu gor od Koliesu. Ziviela sta v Ažli. Z nje smartjo je v žalost pustila hCere Danielo an Sabrino, zeta Piera an vso drugo žlahto. VenCni mier bo počivala v Landarje, kjer je podko-pan tudi nje mož an kjer je biu nje pogreb 22. vošta. Spietar Umaru je Enore Fior Po hudi boliezni nas je za nimar zapustu Enore Fior. Umaru je v videmskem Spitale an je imeu 71 liet. Enore je biu zlo poznan, posebno miez naše mladine, sa’ je puno liet dielu kot “bi-del” na uCiteljiSCu (magistrali) v Spietre. Za njim joCejo žena Mariucci, hci Rosaria an vsa Z-lahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Spietre v pan-diejak 14. vošta zjutra. Barnas Pogreb v vasi V Cedajskem Spitale je u-marla Rina Manzini uduova Borghese. Imiela je 86 liet. Na telim svietu je zapustila sina Elia, neviesto, navuode, sestre an Zlahto. H zadnjemu počitku smo jo spremljali v pandiejak 14. vošta popudan. PODBONESEC Carnivarh Zbuogam Giovanna V Spitale v San Daniele CERCO ragazza o signora seria, amante bambini, per ore pomeridiane, dal mese di settembre. Telefonare ore serali 0432/727208 CEDO due caprette nane a chi ama gli animali. Solo se veramente interessati, telefonare allo 0433 / 53132 Per i vostri piccoli annunci sul Novi Matajur telefonate dal lunedì al venerdì allo 0432/731190 je za nimar zaspala Giovanna Zantovino - Juanova po domaCe. Bla je Se mlada Zena, saj je imiela 63 liet. Huda boliezan jo je ukradla vsiem tistim, ki so jo imiel radi. Na telim svietu je zapustila sina Alvara, sestre Ninco an Rino, ki žive v Carnimvarhu, Milko, ki je na Stupci, an še Marijo pa v Ameriki, navuode Marzio an Nadio, vso žlahto an parjatelje. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Carnimvarhu v Cetartak 17. vošta. V telim žalostnim momentu so blizu Alvaru Planinska družina Benečije, Dvojezična Suola iz Spietra an vsi parjatelji. DREKA Laze Zazvonila je Avemarija Giuseppe Cicigoi - Fli-pou po domače je imeu 81 liet. Odkar mu je umarla žena je biu sam na duomu na Lažeh kupe s sinam Li-viam. Zadnje cajte je biu Su živet h hCeri Vanni. V rojstno vas se je biu vamu za preživiet kak dan v domaci atmosferi. V nediejo 14. so ga ušafal martvega, obupu je na življenje. V žalost je pustu sina, hCere, zete an navuode. VenCni mier bo poCivu par Devici Mariji na Krasu. SREDNJE Cernečje Zapustila nas je Onorino Šmonova 14. vošta je tan doma u-marla Onorina Cemetig, u- duova Cernetig. Imiela je 79 liet. Onorina se je rodila v Budrinovi družini go par CerneC, oženila je Perina Smonovega, le iz tiste vasi. Imiela sta dva otroka, Normo, ki je oženjena v Puoš-take, an Remigia, ki je ostu na duomu. Obadva sta le-puo varvala njih mamo, ki tele zadnje lieta je imiela velike težave z zdravjam. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, zeta Vittorina, navuode, pranavuode, sestre Paolino, Sofijo an Giu-seppino, kunjado an vso drugo žlahto. Onorina poCiva venCni mier go par svetim Pavle (CerneCje), kjer je biu nje pogreb glih na dan Rožin-ce, na 15. vošta. Gorenj Tarbi Smart mladega puoba V ciestni nasreCi blizu Priešnjega, kjer je živeu, je ponoC med nediejo 20. an pandiejkam 21. vošta umaru Renato Dugaro. Povozu ga je an avto. Je imeu samuo 43 liet, a v njega kratkem življenju je biu že puno pretarpeu. Je biu Sele otrok, kar mu je u-maru tata, ki je biu Bridcju iz Gorenjega Tarbja. Ostu je sam z mamo, ki je bla Alma PoliCnjakova taz Du-zega. Ziviela sta v Gorenjim Tarbju. Kako lieto potlè mu je umarla tudi mama an Renato je ostu sam. Žalostno novico so sporočili edina tetà, ki mu je o-stala an ki živi v Milane, kužini an parjatelji. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Gorenjim Tarbju v sriedo 23. voSta popudan. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. SETEMBERJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Čedad); do 3. setemberja Fomasaro (Čedad); od 4. do 10. setembeija Suh\hter oh dance disco estate Gli appuntamenti ven. 8.09: Bottenicco, "Festa di fine estate" In consolle: > Alberto Maria della Rosa > Louchie Lo > David dj Powerplay. la classifica dance a Rete Nord Est INTERPRETE TITOLO INTERPRETE TITOLO 7 UNCONDITIONAL Computer love 11 SOUNDLOVERS Wonderlul lile 2 BILUE MORE Up&down 12 BAMBLE B. Crime ol passion 3 MAURO RICOTTO Komodo 13 PAPSN'SKAR Tumaround 4 DJ DADO Whereareyou 14 THE LOVE BITE Take your Urne 5 MABEL Bum bum 15 HOUSE OFGLASS Disco down e LOVE CONNECTION The bomb 16 TOM NOVY leal. LIMA Now or never 7 GAYA' Nevermeet 17 GIGI D'AGOSTINO L'amourtoujours 8 ALEX PARTY U gotta be 18 AT.C. Around thè worid 9 WEB Like an angel 19 SUPER ÈVA Thinking ol you 10 FRAGMA Toca's mirade 20 GITTA No more tuming Sabato dalle 19.30 alle 20.30 Fm 104.6 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Òarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. ZaCedad:tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281