KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 9 UVODNIK V septembrski številki boste lahko preb-Matija Brumen in Sonja Svoljšak rali kar tri porocila z letošnje IFLE. Til­predstavljata nadaljevanje projekta EOD, ka Jamnik poroca s predkonference o Tomaž Bešter revijo The reference lib-spodbujanju branja v mladinskih knjižni­rarian, Žiga Vavpotic pa projekt srecno cah, svoje vtise pa sta zapisala tudi Jan branje 2.0. Pisanski in Sabina Fras Popovic. O prireditvah ob dnevih evropske kul-Tilka Jamnik je pripravila tudi porocilo s turne dedišcine pišeta Tatjana Pristolic 16. evropske konference v branju. Moj-in Špela Pahor. Slednja je pripravila tudi ca Kotar je obiskala Kraljevi samostan prispevek o sodelovanju z društvom San Lorenzo de El Escorial in opisuje Ozara. njihovo knjižnico. Nana Turk pa se je udeležila usposabljanja na Univerzi Objavljamo tudi najavo srecanja »Poti do Ludwig Maximillian knjige: spodbujanje družinskega branja«. Tokrat je prispevek za rubriko Vsebinska Vabim vas, da s prispevkom sodelujete v obdelava pripravila Darija Rozman, ki kateri od prihodnjih številk Knjižnicar­prestavlja novo skupino v UDK, bioteh­skih novic. nologijo. Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Poti do knjige Koledar prihajajocih srecanj 60 - biotehnologija ­nova skupina v UDK Vzgajanje mladih bralcev Opomnik IFLA Knjižnice: sticišce preteklosti in prihodnosti Knjižnica Kraljevega samostana San Lorenzo de El Escorial 16. evropska konferenca o branju Usposabljanje v medicinskih knjižnicah Univerze Ludwig Maximillian Mchnu Knjižnicarka na pocitnicah z Ozaro 1 1 2 3 4 5 6 7 12 15 17 21 HITRE INFORMACIJE Poti do knjige: spodbujanje družinskega branja Branje je aktivna dejavnost, ki bi jo morali mladi cim vec prakticirati. Pogosto je zaznati strah, da utegne zanimanje za knjige postopoma izginiti, ce ne bomo k branju vzgajali že najmlajših. A tu se lahko znajdemo pred dilemo, kako mladega cloveka sploh prepri-cati in zapeljati v branje. Poti do knjige je strokovno posvetovanje, ki knjižnicarjem in drugim delavcem z mladi-mi nudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj o nacinih približevanja branja in knjig mladim in najmlajšim. Posvetovanje je zastavljeno kot predstavitev primerov dob-re prakse, ki se izvaja v razlicnih splošnih knjižnicah po Sloveniji, dodatno težo srecanju pa bosta dala še dva prispevka strokovnjakov; dr. Igor Saksida bo predaval o vlogi bral-ca zgodbe, Anja Štefan pa bo poleg interpretacije pravljice ponudila še nekaj koristnih napotkov za pripravo na nastop. Koordinatorki posveta Irena Zadel in Magda Lojk Najavo objavljamo na str. 30 Dnevi evropske kulturne dedišcine tudi letos v MKI Fotografski natecaj Neskoncno potovanje: kulturna dedišcina The reference librarian Koledar prihajajocih srecanj EOD—po treh letih uspešnega delovanja nadaljujemo z novim projektom Najava: Poti do knjige 22 24 26 28 29 30 Projekt Srecno branje 2.0 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 9) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje oktober-november 2009) • 7.-9.10.2009, Washington, ZDA, Association of Bookmobile and Outreach Services, http://www.abos-outreach.org/ annual_conference.htm • 11.-14.10.2009, Xiamen, Kitajska, 9th IEEE International Conferene on Computer and Information Technology (CIT 2009), http://grid.hust.edu.cn/CIT2009 • 12.-16.10.2009, Seul, Koreja, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications (DC-2009): Semantic Interoperability of Linked Data, www.dc2009.kr • 15.-16.10.2009, Melbourne, Avstralija, People in the Infor­ mation Profession, http://www.caval.edu.au/ hrconference.html • 15.-16.10.2009, London, VB, Internet Librarian Internatio­ nal 2009, http://www.internet-librarian.com/index.php • 16.-18.10.2009, Edinburgh, VB, 7th International Conferen­ ce on the Book, http://booksandpublishing.com/conference­ 2009/ • 16.10.2009, Budimpešta, Madžarska, ENTITLE Final Confe­ rence, http://www.entitlelll.eu/eng/Meetings/Final- Conference • 19.-21.10.2009, Bonn, Nemcija,12. Tagung der Deutschen ISKO, http://isko.gesis.org/d-a-ch/Bonn2009/ • 19.-21.10.2009, Haag, Nizozemska, Digitization of Library Material in Europe, http://www.libereurope.eu/node/391 • 20.-22.10.2009, Hanover, Nemcija, 11th Interlending and Document Supply Conference, http://www.ilds2009.de/ • 22.-23.10.2009, Ankara, Turcija, International Symposium on Methodology and Research Methods in Library and Infor­ mation Science, http://bilgibelge.humanity.ankara.edu.tr/ goal_eng.html • 22.-23.10.2009, Bruselj, Belgija, The European Congress on E-Inclusion: 'Technology and Beyond' in Public Libraries, https://www.eventsforce.net/ • 23.-25.10.2009, Leon, Španija, Congreso Nacional de Bibli­oteca Mviles, http://www.bibliobuses.com/ laasoccongresos4congreso.htm • 25.-29.10.2009, Washington, ZDA, 8th International Semantic Web Conference (ISWC 2009), http:// iscw2009.semanticweb.org • 28.-30.10.2009, Madrid, Španija, II. Conferencia Internaci­onal sobre Brecha Digital e Inclusin Social, http:// www.brechadigital2009.net/index.aspx • 29.-30.10.2009, Haag, Nizozemska, International UDC Seminar 2009: Classification at a Crossroads: Multiple Directi­ons to Usability, http://www.udcc.org/seminar2009/ index.htm • 29.-30.10.2009, Nuremberg, Nemcija, Kunst- und Museum-sbibliotheken im Aufbruch, http://www.akmb.de/web/html/ fortbildung/herbst2009.html • 29.-31.10.2009, Praga, Ceška, Water Impact on Library, Archival and Museum Materials, http://www.nkp.cz/ water_impact_2009/index.htm • 1.-4.11. 2009, Ann Arbor, ZDA, 4th International Conferen­ce on Open Repositories, http://www.openrepositories.org/ • 4.-6.11.2009, Prato, Italija, CIRN 2009: Empowering com­munities: learning from community informatics practice, http://www.ccnr.net/prato2009 • 4.-6. 11. 2009, Zagreb, Hrvaška, 2nd INFuture: Digital Resources and Knowledge Sharing, http://infoz.ffzg.hr/ INFuture/index.aspx Se nadaljuje na str. 28 ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA 60 BIOTEHNOLOGIJA – NOVA SKUPINA V UDK Leta 2002 je bila v UDK uvedena skupina 60 Biotehnologija. V slovenskem knjižnicnem sistemu smo nove vrstilce zaceli uporabljati jeseni 2008. Vsebine s podrocja biotehnologije v vzajemnem katalogu zajamemo s predpono UC = 60*, saj vsebuje šifrant 675, ki v katalogu zagotavlja zbirno funkcijo, pet vrstilcev. Katalogizatorje želimo opozoriti na številne nove možnosti izražanja specializiranih biotehnoloških vsebin. Primeri so pogosto tvorjeni z veznim znakom dvopicjem. 60 Biotehnologija 60-7 Tovarniška oprema in proizvodna postavitev za biotehnološke procese 601 Osnove biotehnologije 601.2 Biološke osnove 601.4 Genetske osnove Primeri: 601.4:577.21 Molekularna genetika 602 Procesi in tehnike v biotehnologiji 602.1 Procesna kontrola Primeri: 602.1:004.891 Uporaba ekspertnih sistemov 602.1:519.673 Uporaba matematicnega modeliranja 602.1:53.082.9 Uporaba biosenzorjev 602.3 Tehnološko pomembni mikroorganizmi in drugi organizmi Primeri: 602.3:578.347 Bakteriofagi 602.3:58.086.83 Rastlinske celicne kulture 602.4 Biotehnološki procesi Primeri: 602.42:577.152.3 Fermentacija 602.6 Gensko inženirstvo. Vstavljanje modificiranih genov. Priprava gensko spremenjenih organizmov Primeri: 602.6:579.8 Modifikacije bakterij 602.6:582.28 Modifikacije gliv 602.7 Kloniranje Primeri: 602.72:612.646:602.9 Raziskovanje kloniranja cloveš­kih zarodkov z maticnimi celicami 602.8 Onesposabljanje okvarjenih genov. Interference z RNA; utišanje genov 602.9 Ekstrakcija in manipulacija potencialnih celic. Raziskovanje maticnih celic Primeri: 602.9:611.018 Raziskovanje cloveških maticnih celic 602.9:591.81 Raziskovanje živalskih maticnih celic 604 Produkti v biotehnologiji 604.2 Produkti primarnih metabolizmov. Produkti mikroorganizmov Primeri: 604.2:547.458 Polisaharidi 604.2:577.113.3 Nukleotidi in sorodne spojine 604.4 Produkti sekundarnih metabolizmov Primeri: 604.4:577.15 Encimi 604.4:577.16 Vitamini 604.4:615.33 Antibiotiki. Protimikrobne snovi 604.6 Gensko spremenjeni organizmi (GMO) Primeri: 604.6:635.64 Gensko spremenjen paradižnik 604.7 Klonirani organizmi Primeri: 604.7:636.4 Klonirani prašici, svinje 606 Aplikacije v biotehnologiji Primeri: 606:632 Biotehnološke metode za zašcito rastlin 608 Posledice 608.1 Eticni vidiki. Bioetika Primeri: 608.1:575:612.6.05 Bioetika in genetika cloveka 608.3 Varnostni vidiki. Biološka varnost 608.5 Biotehnologija in intelektualna lastnina 608.7 Informacijski vidiki Darija Rozman, Narodna in univerzitetna knjižnica VZGAJANJE MLADIH BRALCEV pred-konferenca IFLA, Rim, 19. in 20. avgust 2009: http://www.ifla.org/IV/ifla75/satellite-en.htm Pred letošnjim 75. kongresom IFLA v Milanu (23.-27. avgust 2009) je bila v Rimu pred­konferenca IFLA o spodbujanju branja v mladinskih knjižnicah (Costruire un paese di lettori/Raising a nation of readers). Organizirali sta jo dve sekciji IFLA, za mladinske knji­žnice ter za branje in pismenost (IFLA Libraries for Children and Young Adults Section, IFLA Literacy and Reading Section) sku­paj z Goethejevim inštitutom v Rimu (Goethe-Institut Italien), Združenjem knjižnic v Rimu in Zvezo italijanskih splošnih knjižnic (Bibliotheche del Comune di Roma in Associazione Italiana Bibliotec-he). Konferenca je zbrala okrog 150 mladinskih knjižnicarjev in strokov­njakov s podrocja branja z vseh koncev sveta. Ingrid Bon, predse­dnica IFLA sekcije za mladinske knjižnice (http://www.ifla.org/en/ libraries-for-children-and-ya), in Ivanka Stricevic, predsednica IFLA sekcije za branje in pismenost (http://www.ifla.org/en/literacy­ and-reading), sta nam predstavili delo obeh sekcij ter predvsem nju­na skupna prizadevanja ter projek­te. Paolo Traniello z Univerze v Rimu je v svojem referatu sprego­voril o branju kot zasebnem užitku (razvedrilu) in kot orodju za usvaja­nje informacij in znanja, kar omo­goca posamezniku sodelovanje v ekonomski, politicni in v drugih družbenih sferah. Rogelio Blanco Martínez s španskega Ministrstva za kulturo je v referatu z naslovom Brati ali ne brati, to je zdaj vprašanje opredelil branje kot ekskluzivno clovekovo dejavnost. Kultura je antropološki odgovor na vse, kar je clovek v svojem razvoju izgubil naravnega (biološkega); branje pa je nujna dejavnost, ki cloveku omogo-ca dostop do kulture. Predstavil je španski nacionalni program za pos­peševanje branja. En sklop referatov in predstavitev je bil namenjen bralni vzgoji otrok od ranega otroštva oz. spodbujanju njihovih staršev k branju; ti progra-mi so nastali potem, ko je medna­rodna raziskava PISA pokazala alar­mantne rezultate o bralni pismeno­sti. Kerstin Keller-Loibl (Nemcija) nam je pod naslovom Potreba po promociji jezikovnega in bralnega razvoja v zgodnjem otroštvu predstavila priza­devanja splošnih knjižnic v Nemciji po letu 2000; projekt vodi ustanova Stiftung Lesen in razvija posebne programe tudi za otroke priseljen­cev. Giovanna Malgaroli in Stefania Manetti (Italija): nacionalni pro­gram »Nati per Leggere« (Rojeni za branje) od leta 1999 dalje promovira glasno branje kot nujno potrebno za otrokov zdrav razvoj. Obsega 370 lokalnih projektov, kjer sodelu­jejo splošne knjižnice in razlicne otroške ustanove ter združuje ogro­mno prostovoljcev. S programom dosežejo 94 % vseh otrok v starosti od 6. mesecev do 6. leta in jim v tem obdobju tri krat razdeljujejo knjige ter opogumljajo starše, da bi jim brali. Zubaidah Mohsen (Singapur): s podobnim programom v Singapuru »Born to Read, Read to Bond« (Rojeni za branje, branje za povezovanje) starše osvešcajo o pomenu branja že v casu, ko pricakujejo otroke (nosecnice v ambulantah in v mate-rinskih šolah). Poudarjajo jim, da branje povezuje otroke in starše, poglablja custvene vezi med njimi. Barbara A. Genco (ZDA): v ZDA sta dva nacionalna programa, ki skrbita, da pridejo knjige do pred­šolskih otrok, to sta »Reading is fun-demental« (Branje je osnova) in »First Books« (Prve knjige). Viv Bird, sodelavka podobnega programa Booktrust iz Velike Brita-nije je poudarila, kako pomembno je vkljucevanje in sodelovanje pedi­atrov in drugega zdravstvenega ose­bja v programe, ki spodbujajo glas-no branje otrokom v ranem otroš­tvu oz. družinsko branje. Vsi starši namrec vodijo otroke na obvezne zdravstvene preglede in cepljenja; in starši praviloma upoštevajo nasvete zdravstvenega osebja. Terry Robertson iz ZDA pa je predstavila rezultate raziskave o tem, da poucne slikanice veliko bolj kot leposlovne slikanice izzovejo med predšolskimi otroki odziv, vkljucevanje in pogovor. Pri tem niso ugotovili nobenih razlik med odzivi deckov in deklic. Drugi sklop pa je bil namenjen predstavitvi bralnih projektov, ki spodbujajo branje osnovnošolske mladine in vsega prebivalstva. H. Inci Önal (Turcija) je predsta­vila bralne izkušnje iz šolskih knjiž­nic v Nemciji, Iranu in Turciji; Til­ka Jamnik (Slovenija) Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz, nacionalni projekt, ki spodbuja raz­voj sodobnih pismenosti in spozna­vanje kulturne dedišcine, Josiane Polidori in Lainne Fortin (Kanada) pa sta predstavili bralni klub, ki v poletnih pocitnicah spod­budi k branju 499.000 otrok širom po vsej Kanadi; projekt kot spon­zor podpira združenje bank Bank Financial Group. Flavia Cristiano (Italija) je pred­stavila bralno kampanjo »Oktobra dežujejo knjige«, Henk Kraima in Marieke Verhoeven (Nizozemska) nacionalne dneve branja, Gerald Leithner (Avstrija) avstrijsko drža­vno kampanjo »Avstrija bere«, Takeshi Sakabe in Kazuko Yoda (Japonska) nacionalne bralne kam­panje, Ahmed Ksibi (Tunizija) skrb za pismenost in branje v arab­skem svetu, Elizabeth D´Angelo Serra (Brazilija) pa delo Brazilske sekcije IBBY, katere predsednica je. Vsem bralnim projektom in progra-mom je skupno, da nastajajo v sodelovanju številnih strokovnja­kov in dejavnikov na podrocju bra-nja, s financno podporo ministrstev in številnih sponzorjev, ob pozor­nosti množicnih medijev idr., s stra­tegijo, ki doseže tako posameznike kot dolocene ciljne skupine in naj­širšo javnost. Potrebni so strokov-no znanje, državna odlocitev, namenska sredstva, sodelovanje in procesno ciljno naravnano delovan­je v daljšem obdobju (permanentno delovanje!), vkljucevanje sodobnega managementa, podpora medijev, veliko promocijskega gradiva idr. Med drugim smo si ogledali med-narodno razstavo knjig za otroke do 3 let, ki jih je zbrala Italijanska sekcija IBBY prav za to konferen-co. Vstopili pa smo tudi v prostore Evropske splošne knjižnice, ki je v isti stavbi kot Goethejev inštitut na ulici Savoia 13. Nudi gradivo v vec evropskih jezikih in organizira prireditve v razlicnih jezikih, sicer pa je vkljucena je v Zvezo italijan­skih splošnih knjižnic. Osrednji družabni dogodek pa je bil v velicastni razstavni palaci Palazzo delle Esposizioni na rimski Via Nazionale, kjer smo si pred vecerjo ogledali razstavo nakita družinskega podjetja Bulgari, ki letos praznuje 125 - letnico svojega delovanja. Vse o konferenci na: http://www.comune.roma.it/was/wps/ portal/!ut/p/_s.7_0_A/7_0_21L? menuPage=/Area_di_navigazione/ Sezioni_del _portale/ Il_comune_per_argomenti/ Arte,_Cultura_e_Sport/ Biblioteche_di_Roma/&targetPage=/ Area_di_navigazione/Sezioni_del_portale/ Il_comune_per_argomenti/ Arte,_Cultura_e_Sport/ Biblioteche_di_Roma/Homepage/ canale_destro/info356362325.jsp Tilka Jamnik Mestna knjižnica Ljubljana Center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo Ljubljana, 31. avgust 2009 OPOMNIK Do 31. 10. 2009 je potrebno oddati prijavno dokumentacijo za Bill & Melinda Gates Foundation's 2010 Access to Learning Award. Vec informacij tukaj: http://www.gatesfoundation.org/ATLA/Pages/access-to-learning-award­ overview.aspx [sic] IFLA Milano je bil letos za slab teden zbirališce knjižnicarjev z vseh koncev sveta. Sam sem se kongresa Mednarod­ne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) udeležil prvic, a aktivno. Nasploh je bila slovensko knjižnicarstvo dobro zastopano. V tem prispevku nameravam na kratko predstaviti tri slovenske prispe­vke na konferenci IFLA, pa tudi nekatere aktivnosti delovnih skupin, ki velikokrat ostanejo skrite. (Celoten program z besedili referatov je na voljo na spletni stra­ni: http://www.ifla.org/annual-conference/ifla75/ programme2009-en.php). Imel sem cast priceti slovenske nastope na konferenci s prispevkom Frbrisation: towards a bright future for national bibliographies, ki je nastal v soavtorstvu z dr. Majo Žumer (Univerza v Ljubljani) in dr. Trondom Aalbergom (NTNU, Trondheim, Norveška). V njem predstavljamo pojem frbrizacije (ki sem ga v tej rubriki že predstavil) in ga povežemo z aplikacijo pri nacio­nalnih bibliografijah. V teoriji bi morala biti nacional­ne bibliografije posebej primerne za frbrizacijo iz vec razlogov: ker vsebujejo vecje kolicine podatkov (tudi o delih z vec izdajami, prevodi itd.), ker vsebujejo (skoraj) popolne bibliografske družine in ker naj bi bila raven katalogizacije v nacionalnih bibliografijah višja (s tem pa so uporabniku bolj prijazni tudi rezulta-ti frbrizacije). Predstavil sem tudi vsebini primerne rezultate naše frbrizacije treh bibliografskih zbirk: Slo­venske bibliografije ter dveh vzajemnih katalogov: Bibsys (Norveška) in BURK (Švedska). Ti so npr. pokazali, da je v slovenski bibliografiji mogoce identi­ficirati dvakrat vec oseb kot pri ostalih dveh zbirkah, saj so konsistentno vneseni tudi avtorji pregovorov, ilustracij in to na nacin, ki omogoca jasno identifikaci­jo vseh oz. vecine izraznih oblik v doloceni pojavni obliki. Odziv na prestavitev je bil pozitiven, vprašanja pa so zadevala predvsem razlago pojma granularnosti (razdrobljenost izraznih oblik v pojavni obliki), priho­dnost naših raziskav oz. uporabe v praksi, omogocanje kompatibilnosti med frbriziranimi podatki in biblio­grafskimi podatki, ki bodo že v osnovi temeljili na konceptualnem modelu FZBZ. Veliko zanimanja je spodbudila tudi omemba rezultatov raziskave v okviru mojega doktorskega dela, ki so bili na teh straneh predstavljeni pred kratkim in ki kažejo, da je, v pov­precju, FZBZ intuitiven. O odmevnosti prica tudi podatek, da so se za te rezultate zanimali svetovno priznani strokovnjaki iz OCLC in Library of Congress ter vodilni iz DDC in FRBR Review Group. Iz OCLC je prišla celo želja po sodelovanju z menoj. Dr. Maja Žumer je imela precej naporen zadnji dan konference, saj je imela kar dve predstavitvi. Najprej je skupaj z dr. Marcio Zeng (Kent State University) predstavila razvoj modela FRSAD v prezentaciji Introducing FRSAD and Mapping with SKOS and Other Models. FRSAD je model, ki se, grobo receno, ukvarja s temami del in je v zakljucni fazi razvoja. Na videz je model precej enostaven, v bistvu pa gre za visoko raven abstrakcije, ki ne prejudicira namena uporabe. Tema, ki se v trenutnem predlogu imenuje thema ima naziv, ki se trenutno imenuje nomen. To nekoliko neortodoksno poimenovanje je potrebno zaradi nejasnosti, do katerih prihaja pri razumevanju tematskosti bibliografskega sveta. Namrec nomen so lahko tako imena kot npr. tudi identifikatorji. (Trenutni osnutek modela FRSAD je dostopen na spletni strani: http://nkos.slis.kent.edu/FRSAR/ index.html) Kasneje je dr. Žumrova predstavila še novo publikaci­jo National Bibliographies in the Digital Age: Guidan­ce and New Directions, pri kateri je sodelovala kot urednica in vodja delovne skupine. Gre za publikacijo, ki je bila v današnjih casih nujno potrebna. Po drugi strani pa nekateri odzivi kažejo, da je prepad med »razvitimi« in »nerazvitimi« na podrocju nacionalnih bibliografij prevelik, za kar je v veliki meri kriva slaba informiranost odgovornih v bibliografsko manj razvi­tih državah. Vsekakor so moji vtisi s konference IFLA pozitivni. Ne le, da je to idealna priložnost za navezovanje novih stikov ter seznanitev z nacinom dela in storitvami dru-god po svetu v okviru referatov znotraj posameznih sekcij, prica si lahko tudi sestankom, ki usmerjajo glo­balen razvoj bibliotekarstva. Sam sem bil kot opazova­lec prisoten na sestankih FRBR Review Group, kjer so vecino casa porabili za formalnosti, ter skupin za agre-gate in FRSAD. Pri skupini za agregate je bilo cutiti napetost med dve-ma strujama: tistimi, ki so zagovarjali, da lahko agrega­te vedno modeliramo kot dela s sestavnimi deli, in tistimi, ki so menili, da gre pri agregatih za združevan­je izraznih oblik v pojavnih oblikah. Ceprav se to ob burnem zacetku diskusije ni zdelo mogoce, je na kon-cu prišlo do dogovora, ki je dal prav slednjim. Pri skupini za FRSAD pa je šla razprava pretežno v smer poimenovanja zgoraj omenjenih entitet, kjer je bil jasen razkol med ameriškimi in ostalimi sodelujoci-mi. Po drugi strani pa je bilo jasno, da so sodelujoci nekoliko nenavadno strukturo modela vecinoma že sprejeli. Posamicni poizkusi argumentacije za drugac­no strukturo so se namrec koncali z jasno razlago logi-cnih nekonsistentnosti v razmišljanju »disidentov« ob odobravanju velike vecine prisotnih. KNJIŽNICE: STICIŠCE PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI 75th IFLA: Libraries create futures: building on cultural heritages Milano, 23.-27. avgust 2009 Sicer sta me pri teh diskusijah v majhnih skupinah po eni strani razocarala pretirana administracija in obcas-no »vrtenje v zacaranem krogu«, ki še posebej izstopa­ta ob obcutnem pomanjkanju casa, a se po drugi strani nisem mogel nacuditi volji in zagnanosti glavnih akter­jev. Navsezadnje gre vendarle za zgodovinsko pomembne dejavnosti. Morda najvecji problem kongresa združenja IFLA je, da socasno poteka množica dejavnosti, zato ima ude­leženec vseskozi prisoten obcutek, da zamuja nekaj pomembnega. Po drugi strani pa se lahko clovek na enem mestu osredotoci na tiste plati knjižnicarstva, ki ga še posebej zanimajo. S tega stališca je tovrsten kon­gres neprecenljiv. Jan Pisanski Oddelek za bibliotekarstvo,informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani IFLA. Zelo dobro poznana kratica v knjižnicarskih krogih, ki predstav­lja svetovno združenje združenj, hkrati pa v pogovornem jeziku eno od najvecjih strokovnih konferenc na našem podrocju, ki vsako leto znova zaznamuje mesec avgust. V nekem trenutku našega obiska leto­šnje konference smo se tudi me vprašale: zakaj prav avgust. Verjet-no je takrat najlažje knjižnico zapre-ti in se odpraviti na pet dnevno strokovno izpopolnjevanje, ki se lahko razširi še na predkonference. Le te so specializirano naravnane na posamezna specificna podrocja v knjižnicarski stroki. Že ob odloci­tvi, da glede na bližino letošnje lokacije, poskusimo povezati slo­venske knjižnicarje in na to stroko­vno srecanje odpotovati skupaj, sem se srecala z zelo razlicnimi raz­mišljanji o IFLI. Vse od pocitnic, nepotrebnega prestiža do razmišlja­nja o tem, da je bolj smiselno pod-pirati aktivno udeležbo na konfe­rencah kot pa samo obisk takšnih kongresov. Po letošnjem obisku v Milanu sem prepricana, da je vsak obisk takšnega kongresa v vsakem pogledu zelo aktiven, saj enostavno drugace ne more biti. Pa vendar sedaj že prehitevam dogodke in razmišljanja ter želim svoj pogled predstaviti že v uvodu. V nadaljeva­nju prispevka ne bodo v prvi vrsti predstavitve referentov in njihovih razmišljanj, ampak bom skozi sliko in besedo poskusila odgovoriti na vprašanje, zakaj enostavno morate enkrat v svoji knjižnicarski karieri na IFLO. Milano smo med 23. in 27. avgus-tom okupirali knjižnicarji. Rekor­dno udeležbo (govorili smo o šte­vilki 4.600) so potrjevale oranžne torbice, ki si jih sreceval povsod in kar naenkrat je v muzejski kavarni nekdo pricel razgovor s teboj o IFLI. Videl je tvojo torbico. Vseka­kor smo bili tokrat tudi slovenski knjižnicarji številcno zelo zastopani, saj se nas je zbralo kar nekaj cez 30 in tudi aktivne akterje v programu smo imeli. Program, ki je trajal vseh pet dni, je bil v zelo ohlajenem kon­gresnem centru, kar ne moremo reci za druge lokacije, ki so bila pri­zorišce dogajanja. Med udeleženci si zelo hitro prepoznal tiste z dalj­šim obiskovanim stažem, saj so že na otvoritveni slovesnosti iz torbic prihajale na plan takšne in drugacne rute ali ponci, s katerimi so se zašci­tili pred hladnim klimatskim vet-rom. Novinci smo vsaj prvi dan rahlo podhlajeni med odmori iskali dodatne soncne žarke. Knjižnicarji smo bili v Milanu deležni tudi izje­mne pozornosti mesta samega v obliki koncerta za violino in harfo v Milanski stolnici, kar je izjemni dogodek, ki se ne dogaja prav vsaki dan. Ob tem smo bili deležni tudi vecernega sprejema v muzejih in brezplacnega ogleda nekaterih raz­stav. Za druge smo morali poskrbe-ti sami, program je dopušcal in vabil, da spoznamo mesto in njego­vo bogato umetnost. V casu elektronske pošte, intraneta, mobilnih telefonov in racunalnikov si težko predstavljamo na kakšen nacin so organizirali prvo konferen-co, ki je prav tako potekala v Italiji, in sicer v Rimu in Benetkah med 15. in 30. junijem 1929. Konferenca je prav tako kot danes ponudila vrsto zanimivih dogodkov ob urad­nem konferencnem programu. Konference se je udeležilo približ-no 1.300 udeležencev iz približno 40 razlicnih držav. Udeležence takratnega kongresa je na avdienci v Vatikanski knjižnici sprejel papež Pij XI, ki je bil pred nastopom papeške službe knjižnicar v Biblio­teca Ambrosiana in kasneje v Vati­kanski knjižnici. Prav na tem kon­gresu je IFLA dobila svoje ime. Kakšen izziv je bila organizacija takšnega dogodka v tistih casih, brez vseh sodobnih pripomockov, si niti za trenutek ne morem pred­stavljati, lahko pa si predstavljam veliko mero entuziazma in preda­nosti, ki je usmerjala vse sodelujoce pri organizaciji srecanja. Velik del tega lahko zacutiš tudi na današnjih srecanjih. Morda je vse res že v prvem vtisu in mnenju, ki ti ga pomagajo sous-tvariti stanovski kolegi, ki so ta dogodek že doživeli. Strogost, natancnost, navideznost neosebna birokracija in komunikacija, nepre­glednost in fizicna neobvladljivost programa so bili prvi vtisi, ki so me spremljali na tem doživetju. Nekoli­ko prestrašeno smo se »novinci« znašli v nedeljo zjutraj v registracij­skem obmocju in eden drugega spraševali za nasvet kako in kaj. Še dobro, da nas je bilo toliko. Ob tem smo spoznavali, kako podjetne so banke, ki si za nakazilo v tujino kar lepo odšcipnejo delež zneska, pa nikjer nihce nic ne preverja. Le manjkajoco razliko doplaca. Drugi svet. Vsekakor nas je pricakalo veli­ko število prostovoljcev, ki so nas usmerjali, ob tem pa so celo v veci­ni govorili angleško, kar je za Italijo svojevrsten cudež. In tudi na sploš-no smo bili zelo prijetno presenece­ni, saj smo v veliki vecini lahko sre-cali zelo prijazne in k usmeritvam naravnane prebivalce Milana (pa še to dvomim, da so bili, saj je bilo mesto izumrlo). Po registraciji in prevzetih »voucherjih« za celo vrsto stvari smo se odpravili v veliko dvorano na otvoritveno slovesnost. V tem trenutku smo pocasi, zelo pocasi lahko zaznali, da smo svet v malem in kmalu je bila dvorana polna in sedeli smo med Azijo, Japonsko, Avstralijo, Afriko. Imela sem obcu­tek, da sem se znašla na drugem kraju. Morda nekaj v stilu Alice v cudežni deželi. Otvoritveni dogodek je ob vrsti govorov zaznamovala modna revija knjig in zelo dober govor zadnjega govorca, ki pa so ga žal prehitro pregnali izza govorniškega odra. Njegovo razmišljanje o neizbežni povezavi gospodarstva in knjižni-carstva v luci preživetja obeh je bilo res odsev današnjega casa in zelo pogumno razmišljanje v danem trenutku. Da situacije na podrocju financiranja knjižnic niso rožnate tudi v Italiji, nas je nekaj dni za tem opozoril letak na drevesu pred kon­gresnim centrom. V nadaljevanju konference pa je sledilo odlocanje. Program se je v veliki meri pokrival in tudi odvijal na razlicnih lokacijah. Vsekakor pa so bila nekatera pokrivanja progra-ma premalo premišljena in organi­zacijsko nesmiselno zastavljena. Takšno je bilo na primer pokrivanje referatov s podrocja splošnih knjiž­nic, bralne pismenosti in dejavnosti za najmlajše. Kasneje so se pokriva­li tudi drugi sklopi, ki morda vse­binsko niso bili tako zelo povezani, vsekakor pa so od udeležencev zah­tevali izbiro. Žal je proti zakljucku kongresa na izbiro vplivala tudi lokacija, saj so bile nekatere dvora­ne resnicno prehladne. Glede na sloves tega strokovnega posvetovanja in glede na izkušnje domacih strokovnih posvetovanj sem pricakovala vecjo selekcijo, vendar sem kaj kmalu (upam, da) dojela koncept tega srecanja: pomembna je izmenjava izkušenj in mnenj, pomembno je povedati kaj, kako, kje in zakaj spreminjamo svet okoli nas s pomocjo knjige, interne­ta in racunalnika. Ena od zanimivih razprav, ki sem jo izbrala iz programa, me je vrnila nazaj za deset let in še nekaj, ko sem naredila prve korake v zakulisje knjižnice in cutila neznansko spoš­tovanje do tega poklica in ustanove same. Takrat sem imela cast spoz­nati kolege, ki sedaj uživajo v pro-gramih za tretje življenjsko obdob­je. Kolegi, ki so me navdahnili in navdušili za delo v knjižnici. Na tej razpravi z naslov Women, Infor­mation and Libraries Discussion Group Libraries creating futures for the women of the world sem zvedela tudi pomembno dejstvo. Future is female (Meg Mumm). Ob vseh presežkih, ki jih pusti prvi vtis, pa je žal bilo nekaj malih spo­drsljajev, ki jih je zaznalo tudi zacet­niško oko. Nikjer stolov in mizic, da bi lahko udeleženci poklepetali, izmenjali vtise ali zgolj ujeli vtise, edini lokal v sklopu kongresnega centra je bil zaprt (avgust je vseka­kor cas dopusta), drugi lokal na nasprotni strani kongresnega centra pa je užival privilegij edinca in ponudil z neznosno gneco in zelo dobro kavo. In zanimivo: Italijani pri organizaci­ji niso mogli iz svoje kože, nenehno so poudarjali dvoje: modo in hrano. Tole res nenehno. In postregli so nam z zelo zanimivim in enostav­nim sporocilnim reklamnim posne­tkom. The Library help grows. Enostavno in nepozabno. Cisto na prvo žogo. Ob tem so nam predsta­vili tudi razvoj italijanskih splošnih knjižnic v zadnjih letih in vsekakor lahko mirno zapišem, da je kar nekaj takšnih, ki so vredne ogleda. Najdemo tudi knjižnico, ki je nasta-la na pogorišcu tovarne in združuje muzej motociklistov in splošne knjižnice. Vsekakor so na letošnji IFLI poskusili prikazati njeno veli-cino, njen vpliv in dosežke. Ce razmišljamo, da številka 75 pomeni 75 let razmišljanja, razvoja, sestankov, povezovanja in izmenja­ve idej, iskanja boljših rešitev in spreminjanja okolja, lahko mirno zapišemo, da je obisk konference IFLA tisti dogodek, ki te potrdi v tvojem prepricanju, da je to tisti poklic, ki ga zagotovo želiš oprav­ljati, ali pa se te ne dotakne in res ne najdeš niti enega stavka, ki bi te nagovoril. V tem primeru je morda smiselno, da sprejmeš ta dobrona­merni signal in spremeniš poklic. Knjižnice potrebujemo »design« in »fashion«, saj moda prinaša vedno nekaj novega, prinaša novo stanje, hkrati pa obuja tradicijo, moda je brez kreativnosti brez prihodnosti in najbolj kreativni ljudje se znajde (m)jo v knjižnici. Misli iz uvodnih govorov so se ponovile tudi v zak­ljucku, ki nam je postregel z napo­vedjo novih lokacij. In zelo smo lahko srecni, saj bo IFLA v nasled­njih treh letih še dvakrat v Evropi. Žal so morali zaradi prevelikih financnih stroškov lokacijo iz Avs­tralije preseliti na hladno obmocje Gothenburga. Zakljucna sloves­nost, ki nam je morda ostala po krivem tudi v rahlo negativnem spominu, saj si je sedanja predsed­nica vzela precej veccasa kot ji ga je bilo namenjenega, je bila zazna­movana tudi z nagradami in zahva­lami. Na preprost, ampak nepoza­ben nacin za prejemnika nagrade in zahvale. Še najbolj pa je zakljucna slovesnost spominjala na olimpijske igre oziroma na oznanitev nove lokacije za olimpijske igre. Tukaj gre pac za srecanje knjižnicarjev, ampak vzdušje ni bilo prav nic manj glamurozno. Ob tem pa še nekaj zanimivosti iz programa in organizacije: • obstajajo tri vrste konference IFLA: uradna IFLA, neuradna IFLA in skrita IFLA. – Uradna IFLA nam ponudi vec kot 60 referatov iz razlicnih knjižnicarskih spektrov, hkrati pa nas okrepi v prepricanju, da se naša stroka že v preveli­ki meri specializira in je skoraj nemogoce slediti razvoju razli-cnih segmentov stroke. – Neuradna IFLA vam nudi možnost »to get involved« in »dont forget, its city outside«. Izmenjav vizitk, pogovor ob kavi, na stojnici, po sestanku, v vrsti pred »Internet poin«, družabni dogodki – vse to vam ponuja priložnost, da razširite krila in odletite (zelo pesniško zapisano dejstvo, da imate zelo veliko možnost, da se aktivno vkljucite v delovan­je združenja, sekcije ali pa vas to navdahne, da se aktivno vkljucite v oblikovanje progra-• Vsi izdelki, ki jih je ponudila • Tema prihodnosti razprav in ma vašega društva). IFLA (majice, torbe, kape) so razvoja v knjižnicah je OPEN – Skrita IFLA je na programu bili glede na cene postavljeni v ACCESS. zastopana z dvema besedama: metting ali seession – vsi ses­tanki sekcij, skupin ali foru­mov ter seveda organov upra­vljanja te organizacije so del programa, vendar niso vsi udeleženci zainteresirani za njihovo vsebino, so pa ta sre-canja zelo pomembna za raz­voj stroke in združenja. • Referentka, ki se ni mogla udele­žiti srecanja, je na posvet delegi­rala moža, ki je prebral njen pri­spevek in na zakljucnem delu sklopa odgovarjal tudi na vpra­šanja. • Najvecja vrsta je bila potrjeno tudi tukaj pred ženskimi toalet­nimi prostori. • Na konferenci smo lahko spoz­nali tudi internet bus. • IFLA Express je dnevno poskr­bel za glavne povzetke dogajanja prejšnjega dne. Prvi in drugi dan so izvodi pošli v dobri uri, tretji dan so trajali nekje do zgodnjega poldneva, cetrti dan je bilo izvo­dov prevec še po zakljucnem dogodku. • Organizirali so tudi prvi nogo­metni turnir knjižnicarjev. • Razstava razstavljavcev je ponu­dila vrsto zanimivih promocij­skih rešitev, hkrati pa nam omo-gocila vrsto brezplacnih daril za stanovske kolege. • Spremembe v programu so bile objavljene tik pred zacetkom posameznih sklopov in ni bilo opaziti, da so si organizatorji pulili lase. višji cenovni razred. • Knjižnice, ki so se predstavljale (programi, razmišljanja), so zelo kadrovsko mocne ali pa smo pri nas resnicno kadrovsko podhra­njeni. Z velikim zanimanjem sem poslušala predstavitve akti­vnosti na podrocju dela s kadri in uvajanja novih storitev, ko mi je matematika pomagala prera-cunati in prevesti situacijo iz Amerike v Sloveniji. V splošni knjižnici - izposojevališcu, kjer pri nas dela po eden ali dva knji­žnicarja (glede na število prebi­valcev in zmožnosti financiranja obcine), lahko v Ameriki najde-mo 17 zaposlenih. • Gradivo je bilo okolju in udele­žencu prijazno pripravljeno – besedilo prispevkov je dostopno na spletnih straneh (http:// www.ifla.org/annual-conference/ ifla75/programme2009-en.php) in na cd-ju – natisneš le tisto, kar te zanima. • Knjižnica je, in ce še ni, naj pos­tane access point okolja – ne samo v smislu internetnega oko­lja, ampak ni samo pomembno, da prebivalci stopajo v knjižnico in uporabljajo knjižnicne storit­ve, še pomembneje je, da je knji­žnica v okolju in prebivalci lah­ko zaznajo njeno prisotnost na vsakem koraku. • Knjižnicarji so prepoznavni obraz okolja in nosilci družbene odgovornosti na podrocju infor­macije, branja in širjenja splošne pismenosti (informacijske, bral­ne, kulturne, upravne itd.). • Ce si hotel v preteklosti uporab­ljati knjižnico, si moral izpolnje­vati le en pogoj, in sicer, moral si znati brati. Kakšno je stanje danes? Kakšne pogoje vse mora izpolniti nekdo, ki želi uporab­ljati knjižnico? Ali lahko govori-mo o pretirani birokratizaciji postopkov v knjižnici? Ali knjiž­nicarji ustvarjamo ovire na poti pri razvijanju in spodbujanju branja in iskanju informacij? • Milano ima tri znamenitosti: Il Duomo, Zadnjo vecerjo (Da Vince) in St. Siro (nogometni stadion). Pa še ena primerjava. Na tem sreca­nju nas je bilo zbranih nekje okrog 4.500 knjižnicarjev, kar je glede na število vseh knjižnicarjev na svetu vseeno majhna številka. V Grciji se letno udeležil posvetovanja njiho­vega stanovskega združenja nekje med 140 in 190 udeležencev, kar je glede na število knjižnicarjev pri njih tudi dokaj majhen odstotek. In kje smo mi? Trenutni seznam ude­ležencev strokovnega posvetovanja ZBDS v Mariboru, ki bo med 6. in 8. oktobrom 2009, se je ustavil pri številki 201. Malo ali veliko? Tukaj ne morem mimo razmišljanja novi­narke Vecera Urške Kereži, ki je v ponedeljkovi kolumni (14.9.) razmi­šljala o nas Slovencih. Za kaj smo premajhni in zakaj preveliki. In knjižnicarji? In v razmišljanju o naslednjih IFLA konferencah smo s kolegicami priš­le do spoznanja, da potrebujemo Slika 6: Internetni bus (foto: Sabina Fras Popovic) sponzorje ali pokrovitelje za izob­raževanja. In sedaj že vadim ter se zahvaljujem vsem, ki so mi omogocili udeležbo na IFLA konferenci v Milanu: Zvezi bibli­otekarskih društev Slovenije, Ministrstvu za kulturo in Mari-borski knjižnici. Kljub temu, da pregovorno papir prenese vse, vseh vtisov ni mogo-ce ujeti v ta zapis. Najvec povedo fotografije (število še giblje med 1.000 in 1.500 posnetkov, veliko jih je zbranih tudi na spletni stra­ni) in osebne izpovedi, zato bomo razmišljanja o IFLI pred­stavili na strokovnem posvetovanju ZBDS v Mariboru. Sabina Fras Popovic Mariborska knjižnica KNJIŽNICA KRALJEVEGA SAMOSTANA SAN LORENZO DE EL ESCORIAL Regia Laurentina ali la Escurialense Osrednja španska planota (meseta) upravno predstavlja pokrajino Castilla-La Mancha. Na njenem severozaho­dnem obrobju ob vznožju hribovja Sierra de Guadar­rama stoji Kraljevi samostan San Lorenzo de El Esco-rial (Real Monasterio de San Lorenzo de El Escorial, www.patrimonionacional.es/Home/Palacios-Reales/ Real-Sitio-de-San-Lorenzo-del-Escorial.aspx). Samos-tan, ki je 43 km oddaljen od Madrida, skrajšano ime­nujejo El Escorial. Kraj San Lorenzo de El Escorial je bil s kraljevim odlokom ustanovljen po dograditvi samostana/letne rezidence kralja, ko se je pojavila potreba po bivališcih za kraljevo spremstvo in usluž­bence samostana/palace. Slika 2: Prikaz El Escoriala v atlasu iz leta 1672 (vir: La Real Biblioteca Plica, 2004, str. 191) Slika 4: Knjižna omara v Sobi tiskanih knjig (vir: Sancho, 2002, str. 121) Kralj Filip II. je leta 1561 zaradi ugodne geografske lege za prestolnico kraljestva imenoval Madrid, ki je imel takrat 20.000 prebivalcev, kar je bila le cetrtina prebivalstva Toleda. V obdobju od 1563 do 1584 je zgradil El Escorial. Madrid je imenoval za mesto kralja in El Escorial za mesto boga. Kompleks El Escoriala je preplet samostana in palace. Zgrajen je bil v spomin na zmago nad Francozi pri Saint Quentinu 10. avgusta 1557 na dan sv. Lovrenca. Zunanji obseg samostana meri 207 x 162 m. V vecnadstropnem kompleksu je preko 45.000 m2 površine. Zasnoval ga je arhitekt Juan Bautista de Toledo, njegovo delo je nadaljeval njegov pomocnik Juan de Herrera. Pri gradnji so upo­števali željo Karla V., oceta Filipa II., da bi Španija morala imeti mavzolej španskih vladarjev. V Panteonu kraljev so danes shranjeni posmrtni ostanki 23 špan­skih kraljev in kraljic. V casu izgradnje je El Escorial med Španci veljal za osmo cudo sveta. V okviru kom­pleksa so delovali tudi Kraljeva knjižnica, šola in semenišce. Kraljeva knjižnica Že pred gradnjo El Escoriala se je sredi 16. stoletja na španskem dvoru pojavila ideja o veliki knjižnici kot viru vsega znanja in znamenju prestiža. Juan Pérez de Castro je leta 1556 kralju Filipu II. predlagal gradnjo velike javne knjižnice v univerzitetnem mestu Vallado­lidu, takratni lokaciji dvora. Drugi sodobniki so pred­lagali ustanovitev knjižnice v Salamanci, znanem uni-verzitetnem središcu. Filip II. se je odlocil, da bo knji­žnico odprtega tipa vzpostavil v El Escorialu. Prvotni nacrti so predvidevali, da bo namešcena v samostan­skem delu in namenjena le menihom. Že leto po zace­tku gradnje so ji namenili vecje prostore nad glavnim vhodom kompleksa in njeno namembnost razširili tudi na dvor ter za potrebe ucenjakov. Pesnik Luis de Léon iz tistega casa je svoje nezaupanje do možnosti dostopa do knjig izrazil z mnenjem: »Te knjige bodo zakopani zakladi«. Kralj Filip II. je knjižnico zasnoval v humanisticnem duhu. Menil je, da so izvori znanja poleg tiskanih in pisanih besedil tudi zemljevidi, slike, znanstveni inš­trumenti in nenavadni predmeti, ki so jih prinašale njegove ekspedicije. Zacetna zbirka je bila leta 1565 zasnovana iz podarje­nih osebnih zbirk kralja, diplomatov in drugih pomembnih oseb ter ustanov in nekaj odkupov. Filip II. je poklonil svojo osebno zbirko vec kot 4.000 enot, med drugimi je tudi inkvizicija knjižnici prepustila 139 prepovedanih naslovov. Tudi predlagatelj javne knjiž-nice v Valladolidu Juan Pérez de Castro je podaril svo­jo zbirko. V zacetnem obdobju je bilo zbranih vec kot 10.000 knjig. Ker prostori knjižnice še niso bili zgraje­ni, je bila zbirka shranjena v poznejšem dormitoriju semenišcnikov. Knjižnica je bila uradno ustanovljena leta 1576 in skrb zanjo zaupana skupnosti menihov. Prvi skrbnik knjiž-nice, Benito Arias Montano, je v tem casu s pomocjo meniha Juana de San Jernima in oceta Joséja de Signza, poznejšega bibliotekarja, opravil prvo klasi­fikacijo (popis vsebine) knjig v zbirki. Delo so opravili v 10 mesecih. Knjige so razvrstili glede na jezik in vrs-to zapisa (tisk ali rokopis) ter znotraj tega v 64 katego­rij. Kralj Filip II. je na španskem ozemlju preko posre­dnikov intenzivno iskal knjige in rokopise za dopol­njevanje zbirke. Skušali so pridobiti originalne izdaje in stare vire. V zgrajene prostore knjižnice so zbirko preselili leta 1577. Leta 1579 jo je Filip II. v duhu Tri­dentinskega koncila imenoval za Kraljevo knjižnico s poudarjenim meniškim in izobraževalnim znacajem. Prostori knjižnice so bili dokoncno izgrajeni in okraše­ni do leta 1593. Papež Gregor XII. je vsakomur, ki bi iz te knjižnice odtujil rokopis, knjigo ali druge predmete, zagrozil z izobcenjem (napis nad vhodom v knjižnico). Filip II. se je zavedal pomena vzdrževanja in dopol­njevanja zbirke, zato ji je že leta 1573 namenil redna financna sredstva z namenom, da bo knjižnica v El Escorialu »prva v Evropi, ne samo po številu knjig, temvec tudi po njihovem izboru in pomembnosti«. Žal kronisti porocajo, da njegove želje niso bile vedno upoštevane. Po njegovi smrti je bila knjižnica slabo vzdrževana. Požar leta 1671 je unicil vec kot 4.000 rokopisov in veliko tiskov. Filip III. je knjižnici podelil pravico do obveznega izvoda. Filip V. je leta 1711 ustanovil narodno knjižnico v Madridu, dopolnjevanje knjižnicne zbirke El Escoriala je popolnoma preneha-lo. Knjižnica je utrpela škodo tudi med Napoleonovi-mi zasedbami v obdobju od 1820 do 1823. V casu francoske vladavine je Jožef Bonaparte to Kraljevo knjižnico združil s Kraljevo knjižnico iz Madrida. Kataloge s podatki o knjižnicni zbirki so zaceli izdajati v 18. stoletju za casa vladavine Karla III. V naslednjih obdobjih je bila skrb za knjižnico glede na politicne razmere izmenoma zaupana skrbnikom posvetnega, cerkvenega ali kraljevskega porekla. Precej predmetov iz knjižnice je bilo premešcenih v madrid­ske muzeje in palace. Danes celoten kompleks El Escorial sodi pod ustanovo Patrimonio Nacional, ki upravlja še druge pomembne španske kulturno­zgodovinske in verske objekte ter parke in vrtove (www.patrimonionacional.es). Zbirka in prostori knjižnice Knjižnica Regia Laurentina ali la Escurialense je danes ena najpomembnejših zgodovinskih knjižnic ali knjiž­nic-muzejev na svetu. S svojo zbirko naj bi se po kakovosti uvršcala takoj za Vatikansko knjižnico. Ses­tavlja jo 40.000 tiskanih enot, vecinoma pridobljenih v 16. in 17. stoletju, 2.000 arabskih, 580 grških in 72 hebrejskih rokopisov ter vec kot 2.000 rokopisov v latinšcini in drugih jezikih. Znana je po inkunabulah in znacilnih renesancnih knjižnih vezavah. V zbirki je tudi 2.200 kovancev. Ne glede na izgubljeno in unice-no gradivo v posameznih obdobjih je zbirka nepre­cenljive vrednosti. Prostore pozno renesancne dvorne knjižnice sestavlja pet dvoran v dveh nadstropjih. Dandanes je mogoc turisticni ogled glavne dvorane. Znanstveniki lahko po predhodni pridobitvi dovoljenja uporabljajo gradivo iz vseh prostorov knjižnice. Glavna dvorana ali Soba tiskanih knjig (Sal Princi­pal) je dolga 54 m, široka 9 m in visoka 10 m. V njej je danes na ogled le del zbirke. Pohištvo v dvobarvnem lesu je originalno iz 16. stoletja, izdelano po nacrtih Juana de Herrera. Knjige so bile prvic postavljene pokonci in na željo Filipa II. s hrbti proti steni in ne proti uporabniku, zato da papir lahko »diha« in so vezave knjig zašcitene. Naslov je rocno izpisan na knjižnem bloku. Tako so na ogled še danes. Strop glavne dvorane je bogato okrašen. Soba in posli­kave so razdeljene na sedem sklopov, v okviru katerih je Pellegrino Tibaldi upodobil alegoricne figure, pred­stavljajoce Gramatiko, Retoriko, Dialektiko, Aritmeti­ko, Glasbo, Geometrijo in Astrologijo (sedem svobo­dnih umetnosti, ki so sestavljale srednjeveške ucne nacrte). Na stenah nad vhodom in izhodom sta upo­dobljeni Teologija in Filozofija. Visoka dvorana (Sal Alto) leži nad glavno dvorano in je enakih dimenzij kot slednja. Danes je prazna, vcasih pa so v njej hranili knjige, ki jih je prepovedala inkvizicija. Soba rokopisov (Sal de Manuscritos) je dolg 29 m, širok 10 m in visok 8 m. Poletna dvorana (Sal de Verano) je dolga 15 m in široka 6 m, v njej so shranjeni grški, latinski in drugi rokopisi. Dvorana oceta Alaejosa (Sal del Padre Alaejos) je bila poškodovana v požaru leta 1671. Leta 1875 so prostorom knjižnice dodali še citalnico za pregledovanje katalogov in gradiva. Knjižnica je bila namenjena samostanu in palaci za teološke in posvetne študije v smislu enciklopedicnega znanja in pridobivanja informacij. Bila je tudi središce znanstvenih raziskav, zato so bili v njej namešceni razlicni globusi, nebeške sfere, zemljevidi, astrolabi in drugi inštrumenti. V svojem casu je bila med prvimi knjižnicami z omarami in drugimi pripomocki, bogato okrašena s freskami in je bila vzor za gradnjo poznej­ših knjižnic. Poleg knjižnicne zbirke je bilo na koru bazilike samos­tanskega kompleksa (Libréria del Coro) v uporabi 216 antifonarijev, ki so jih iluminirali znani italijanski in španski renesancni slikarji. Odprti antifonariji v širino merijo 1,67 m in v višino 1,12 m. Mojca Kotar Univerza v Ljubljani Viri: • de Laubier, G., & Bosser, J. Bibliothčques du monde. Paris: Éditions de La Martiničre, 2003. • Lopez Serrano, M. L'Escorial: il monastero e la casetta del principe e dell'infante: guida turistica. Madrid: Patrimonio Nacional, 1966. • Real Biblioteca de San Lorenzo de El Escorial. Pridobljeno 28. 4. 2008 s spletne strani http://es.wikipedia.org/wiki/ Real_Biblioteca_de_San_Lorenzo_de_El-Escorial. • La Real Biblioteca Pblica: 1711–1760: de Felipe V a Fernando VI: Madrid, 2 de junio–19 de septiembre, 2004. Madrid: Biblioteca Nacional, 2004. • Sancho, J. L. The Royal Monastery of San Lorenzo de El Escorial. [Madrid]: Patrimonio Nacional, 2002. 16. EVROPSKA KONFERENCA O BRANJU Braga, Portugalska, 19. - 22. junij 2009 http://www.littera-apl.org/conference/index.php?opcao=2&ling=2 16. evropsko konferenco o bran-ju je organiziralo Portugalsko bral-no društvo Littera v tesnem sodelo­vanju z IDEC (International Deve­lopment in Europe Committee of the International Reading Associati­on) in s podporo Univerze Minho v Bragi (AELE - Asociaci Espala de Lectura y Escritura and of the Unit of Adult Education of the University of Minho). Vzpo­redno je potekal 1. ibero-ameriški forum o pismenosti. Evropska konferenca o branju je pritegnila vec kot 400 udeležencev, predvsem iz Evrope, pa tudi iz ZDA in drugih celin, ki smo pred­stavljali in si izmenjali znanje, izsledke in izkušnje s podrocja bra-nja. Z referati, plakati in v pogovo­rih na okroglih mizah smo se pred­stavili raziskovalci, ucitelji, knjižni-carji in drugi strokovnjaki, ki se kakor koli ukvarjamo s pismenostjo in branjem. Konferenca z naslovom Discove­ring Worlds of Literacy/ Odkrivanje svetov pismenosti je bila torej namenjena odkrivanju »novih svetov«, novih poti in naci­nov opismenjevanja in ucenja bran-ja v sodobnem globalnem svetu. Ni cudno, da je konferenca na Portu­galskem izbrala takšen naslov, saj so portugalski mornarji v 15. in 16. stoletju odkrivali nove pomorske poti in z njimi povezali razlicne predele sveta. (Med njimi je bil naj­pomembnejši Vasco da Gama, vod­ja prve odprave, ki je leta 1498 iz Evrope priplula v Indijo.) Kakšne nove »poti« spodbujanja pismenosti in branja je odkrivala evropska konferenca o branju na Portugalskem? Predvsem je pou­darjala, da vsak potrebuje dobro razvito bralno pismenost, tako za svoj osebni razvoj kot za delovanje v družbi tretjega tisocletja. Zaradi globalizacije sveta je nujna tudi vec-jezicnost (znanje vec tujih jezikov) in predvsem medkulturni dialog. Glavni poudarki konference so bili zaobseženi v treh plenarnih refera­tih: Dr. Teresa Calçada z Univerze Minho nam je pod naslovom O knjižnicah in branju/On libraries and reading predstavila prizadevanje za višji pismenost na Portugalskem po padcu diktature leta 1974. Prof. Jacques Fijalkow z Univer­ze Toulouse-le Mirail, Francija, se je v referatu spraševal Ali je mogoce ucinkovito uciti branja in pisanja vse otroke, stare 5-7 let?/ Is it possible to efficiently teach reading and writing to all 5-7-year-old children? Prof. Kris Gutiérrez s Kalifornij­ske Univerze, Los Angeles, ZDA, pa je predstavila svoja raziskovanja sociokulturnega konteksta razvoja pismenosti, še posebej razvoja pis-menosti ucencev iz narodnostnih manjšin. Njeno raziskovanje je usmerjeno na razumevanje povezav med jezikom, kulturo, razvojem in pedagoškimi pristopi. Še posebej je konferenca opozarjala na to, da je nujno potrebno obvla­dovanje prvega jezika oz. materin-šcine, saj je pogoj za ucinkovito ustno in pisno izražanje, izgrajevan­je samopodobe, razumevanje razlic­nih sporocil v vseh medijih, uspeš-no ucenje in ne nazadnje za branje literarnih besedil. Obenem pa je temelj, na katerem se gradi znanje tujih jezikov in branje tuje literatu­re. Danes potrebujemo zelo dobro razvito pismenost, t. i. »sestavljeno« pismenost, še posebej bralno pis-menost v vec jezikih, saj delujemo v vecjezicni Evropi in globalnem sve­tu. Poslušali smo torej referate o razis­kavah in pedagogiki za veckulturno pismenost, zavedanju vecjezicnosti in radovednosti kot mostovih do pismenosti pri mlajših otrocih, migracijah in jezikovnih problemih v srednjih šolah, vecjezicnosti v visokošolskem izobraževanju, opis­menjevanju odraslih z razlicnim kulturnim ozadjem, izobraževanju uciteljev za veckulturnost in vecje­zicnost (dvojezicni ucenci so uspeš­nejši, ce so tudi njihovi ucitelji dvo­jezicni), o opismenjevanju Maorov v Novi Zelandiji idr., pa seveda o pismenosti odraslih Portugalcev, pismenosti Portugalcev z afriškim poreklom, razvoj bralne pismenosti študentov na portugalskih šolah in univerzah. Obvladovanje vsaj prvega oz. maternega jezika je nujno potrebno vsem ljudem, tudi t. i. ranljivim sku­pinam prebivalstva, otrokom in odraslim (ljudem s posebnimi pot-rebami, nezaposlenim, revnim … zapornikom idr.). To je bil še en sklop poudarkov letošnje konferen­ce. »Poti« opismenjevanja teh sku-pin so še prav posebej zahtevne; potrebujemo veliko znanja, taktno­sti in razlicnih oblik dela ter poseb­nih bralnih gradiv. Predstavili so nam ucinke neformalnega izobraže­vanja na bralni razvoj otrok, ki niso vkljuceni v šolo, opismenjevanje otrok v revnih predelih, laže berlji­va besedila in programe za razvoj pismenosti otrok s posebnimi pot-rebami, znacilnosti mladih nad 16 let z disleksijo idr. Bralno pismenost razvijamo v vseh obdobjih življenja, od rojstva nap-rej, skozi vse obdobje formalnega izobraževanja, in ob delu vse življe­nje. Ker se svet zelo hitro spremin­ja, se ucimo pravzaprav vse življen­je. Zato so potrebni strokovno podkovani ucitelji in dobro premiš­ljeni ucni nacrti, razlicni bralni pro-grami v šolah in knjižnicah, razvoj komunikacijskih možnosti, javna podpora medijev … jasna vladna politika na podrocju pismenosti. Opozorili so nas na pomen zgod­njega razvoja bralne pismenosti, vlogo slikovnega gradiva pri ucenju branja, vpliv skupinskega dela otrok na individualni uspeh, pomen glas­nega branja in vloga staršev idr. Predstavili so nam izkušnje pri uce­nju branja online, izboru besedil na internetu, vlogi racunalnika pri opi­smenjevanju, medijski vzgoji in uporabi sodobne tehnologije pri razvoju razumevanja besedil idr. Na svetu je 800 milijonov ljudi nad 16 let, ki so nepismeni. Seznanili so nas tudi z nekaterimi rezultati razis­kav PIRLS in PISA. Opozorili so na pomen identitete uciteljev branja – koliko se ucitelji zavedajo pome­na pismenosti, in spodbujanja ucite­ljev k branju, da bi ucenci vec brali ter na vlogo mentorjev pri ucenju branja. Predstavili so nekatere metode za opismenjevanje in razumevanje besedila, kriticno razumevanje in opozorili na kriticno mišljenje kot osnovo za razvoj demokracije v šoli. Opozorili so tudi na vlogo šolske knjižnice in strokovno uspo­sobljenega knjižnicarja ter vlogo knjižnic pri razvoju bralne pisme­nosti odraslih, na spoznavanje zgo­dovine in kulturne dedišcine ter na povezovanje muzejev in šol pri tem. Govorili smo o razlicnih pristopih k literarnemu besedilu, možnostih za ucenje interpretacije literarnih besedil, pa o tem, kako z literarnimi zgodbami prepricati ucence o nji­hovi socialni vlogi, vlogi mladinske literature na literarni razvoj in vse­življenjsko ucenje, priredbah literar­nih besedil, razvoju kriticnega bran-ja, vrednotenju besedil, razlicnih nacinih in metodah ter vlogi sploš­ne knjižnice pri tem. S posebno pozornostjo smo sledili predstavitvi estonskega bralnega projekta, ki je prejel nagrado IRA 2009 za inovativni bralni projekt (International Reading Association Award for Innovative Reading Pro­motion in Europe, 2009). To je Reading Nest/Bralno gnezdo,s katerim so v Estoniji izobraževali za branje 100 mentorjev in 1500 uciteljev ter razvili bralno okolje in razlicne aktivnosti za dvig bralne pismenosti med otroki v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol. Iz Slovenije smo bile tri udeležen­ke, ki smo predstavile: dr. Tanja Jelenko, profesorica slovenšcine v Centru strokovnih šol v Celju in slovenska predstavnica v IDEC (poster z naslovom Ustvarjalni ucitelji in poglabljanje pismenosti/ Creative teac­hers and deeping of literacy), Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjiž-nice Antona Tomaža Linharta v Radovljici (referat z naslovom Knji­ge na pocitnicah/ Books on holidays), in mag. Tilka Jamnik, vodja nacional­nih dejavnosti v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižni-carstvo v Mestni knjižnici Ljubljana (referat Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz, sodobna oblika knjižnic­no-informacijskega projekta pismenosti/ The Slovene Library-Museum Mega Quiz, a modern form of library-information literacy project). 17. evropska konferenca o branju pod naslovom Literacy & Diversit/ Pismenost & Razlicnost bo v belgij­skem mestu Mons, od 31. julija do 3. avgusta 2011. Tilka Jamnik Mestna knjižnica Ljubljana Center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo Ljubljana, 7. avgust 2009 USPOSABLJANJE V MEDICINSKIH KNJIŽNICAH POROCILA UNIVERZE LUDWIG MAXIMILLIAN V MÜNCHNU 1 Uvod Univerza v Ljubljani nudi od leta 1999/2000 program vseživljenjskega ucenja Erazmus, ki pokriva potrebe po ucenju vseh udeležencev formalnega visokošolske­ga izobraževanja, poklicnega izobraževanja in poklic­nega usposabljanja na terciarni ravni ne glede na traja­nje izobraževanja ali stopnjo kvalifikacije. Sprva so se tega usposabljanja udeleževali študentje in pedagoško osebje, leta 2008 pa tudi ostalo osebje univerze, med njimi tudi bibliotekarji. Zaposlena sem v Centralni medicinski knjižnici, eni izmed vecjih visokošolskih knjižnic UL, ki deluje na Medicinski fakulteti. Že septembra 2008 smo prejeli seznam vseh sodelujocih univerz. V Sloveniji se zgle­dujemo predvsem po anglosaksonskem knjižnicnem sistemu in je o tem že veliko zapisanega in znanega. Ker pa naša knjižnica sodeluje z nekaterimi nemškimi knjižicami, sem želela pobližje spoznati organizacijo in delo nemškega visokošolskega knjižnicnega sistema. Razpisano je bilo izobraževanje v visokošolskih medi­cinskih knjižnicah na Univerzi Ludwig Maximillian (LMU), in sicer Wiss. Bibliothek des Klinikums des Universität: Grosshadern in Medizinische Lesehalle. Usposabljanje v teh knjižnicah sem opravljala od 22. junija do 3. julija 2009, v vsaki po 5 dni. Obiskala sem še nekatere druge knjižnice, t.j. Bavarsko nacionalno knjižnico »Bayerische Staatsbibliothek« (BSB), knjižni-co za študente LMULMU »Studentenbibliothek« in osrednjo oz. centralno univerzitetno knjižnico LMU »Universitätsbibliothek". 2 Nemško visokošolsko knjižnicarstvo V Zvezni republiki Nemciji, ki jo sestavlja 16 zveznih dežel, deluje okoli 33 visokih šol (univerze, visokošol­ske in druge ustanove), v okviru katerih deluje okoli 3.600 knjižnic. Upravljanje visokih šol je v pristojnosti zveznih dežel, ki skrbijo tudi za zakonodajo knjižni-carstva. V Nemciji poznajo dva tipa visokošolskih knjižnicnih sistemov: enoslojni (einschichtig) novi in dvoslojni (zweischichtig) stari. Stari knjižnicni univerzitetni sis-tem sestavljajo centralna univerzitetna knjižnica (zentrale Universitätsbibliothek) ter samostojne semi-narske, inštitutske, fakultetne in prezencne knjižnice. V novejših univerzah, ki so bile ustanovljene po letu 1960, velja knjižnicni sistem s centralno ureditvijo. Centralna knjižnica je prevzela vlogo centralnih in drugih knjižnic in kot taka skrbi za nabavo, obdelavo itd (Bibliotheksportal : Home, 2009). Poleg centralnih univerzitetnih knjižnic v posameznih deželah so v Nemciji še tri centralne knjižnice za posa­mezna podrocja. Za medicino je to knjižnica v Knu (Zentralbibliothek f Medizin). Knjižnica nudi online katalog, elektronsko zbirko kazal za nemško medicin­sko casopisje, virtualno knjižnico za medicino (MedPilot), s podatki pa oskrbuje Nemški inštitut za dokumentacijo in informatiko (DIMDI). 2.1 Predstavitev knjižnic Na Bavarskem je 15 visokošolskih knjižnic, ki istocas-no predstavljajo 15 knjižnicnih visokošolskih sistemov Bavarske (Bibliotheksverbund Bayern, 2009). Knjižni-cni sistem Univerze Ludwig Maximilian obsega okoli 150 decentralnih knjižnic (visokošolske in inštitutske) in Univerzitetno knjižnico LMU. Vecina knjižnic je namenjena posamezni stroki, izjeme, kot je Knjižnica za študente, pa nudijo vso predpisano gradivo za vse študijske smeri v Mchnu. Knjižnice LMU so s 6,5 milijoni enot je eden najvecjih visokošolskih knjižnic­nih sistemov v Mchnu. Knjižnice Univerze Ludwig Maximillian se uvršcajo med t.im. starejše univerzitet­ne knjižnice, v katerih obstaja decentraliziran model nabave in obdelave. Univerzitetni knjižnicni sistem LMU obsega 14 vecjih visokošolskih strokovnih knjiž­nic (Fachbibliothek). Za medicino sta na voljo Wiss. Bibliothek des Klinikums des Universität: Grossha­dern in Medizinische Lesehalle. 2.1.1 Wiss. Bibliothek des Klinikums des Universität: Grosshadern Knjižnica Wiss. Bibliothek des Klinikums des Univer­sitat se nahaja v okrožju Grosshadern. Ustanovljena je bila v 80. letih prejšnjega stoletja za potrebe 25 klinic­nih oddelkov in inštitutov bolnišnice v Grosshadernu. Wiss Bibliothek des Klinikums der Univeristat Gross­hadern je znanstvena knjižnica LMU, namenjena predvsem za potrebe raziskovalcev na kliniki Grossha­dern. V knjižnici je na voljo okoli 105.000 enot ter okoli 600 tekocih casopisov (Wiss. Bibliothek des Kli­nikums der Universität: Grosshadern, 2009). Zaposle­ni so 4 delavci: vodja knjižnice, ki je poleg vodenja odgovoren za klasifikacijo gradiva, zaposlena, ki skrbi za delo z uporabniki, katalogizator gradiva in tehniška sodelavka. Knjižnica je odprta od 8.30 do 18.00. V popoldanskem casu jim je na voljo študentska pomoc. Knjižnica je prezencna, zato gradiva nacelno izposoja­jo le zaposlenim na kliniki Grosshadern ob koncu ted-na. Drugace vodijo medknjižnicno izposojo in posre­dujejo informacije o gradivu v njihovi in drugih knjiž­nicah. 2.1.2 Medizinische Lesehalle (ML) Knjižnica Medizinische Lesehalle iz okrožja Innen­stadt je bila ustanovljena že daljnega leta 1930 v t.im. Brakl Haus. Hiša se imenuje po lastniku Francu Josefu Braklu, igralcu in opernem pevcu, ki je bil kasneje tudi direktor gledališca. Hiša je bila zgrajena leta 1913 po nacrtih arhitekta Emanuela von Seidla. V okolici knjiž-nice se nahaja okoli 15 klinicnih oddelkov, vecinoma takih, ki jih ni v kliniki Grosshadern. Knjižnica je prvenstveno namenjena študentom medicine. Njen knjižnicni fond obsega okoli 430.000 zvezkov, od tega 180.000 disertacij, ki jih dobiva kot obvezni izvod iz medicinskih fakultet v Mnchnu. Knjižnica ima okoli 370 tekocih naslovov casopisov (Medizinische Lese­halle, 2009). Uporabniki narocajo gradivo preko kata­loga, ucbenike pa izbirajo sami in jih izposodijo pri izposojevalnem pultu. Knjižnica rocno registrira pri­hode in odhode uporabnikov. Hkrati uporablja zani­miv nacin registracije gradiva, ki ga uporabnik prinese v knjižnico. Uvedli so ga po tistem, ko so ugotovili, da knjige izginjajo. Na pultu je velika škatka, v kateri so številcnem zaporedju razvršeni kartoni (velik in mali karton z isto številko). Uporabnik odda ob prihodu v knjižnico clansko izkaznico in dobi mali kartoncek z napisanim številom prinešenih lastnih izvodov knjiž­nega gradiva. Ob odhodu knjižnicar prešteje število izvodov knjig, ki jih uporabnik nese iz knjižnice in primerja s številom knjig ob registraciji. 3 Knjižnicne storitve in dejavnosti LMU 3.1 Katalog LMU V vsaki deželi oblikujejo svoj vzajemni katalog. Na Bavarskem se katalog imenuje ALEPH. V katalog ALEPH vnašajo splošne podatke o gradivu. V lokal­nih katalogih OCLC KC – katalog client zapise prev­zemajo in dodajajo lokalne podatke. Kataložne zapise casopisov dodajajo v poseben katalog ZDB, elektronske casopise v katalog EZB. Podatki iz teh katalogov so na voljo preko sistema PICA tudi v kata­logu ALEPH. Uporabnik preiskuje gradivo v razlicnih katalogih. OPACplus nudi zapise o gradivu v knjižnicah LMU (Online Katalog der UB Mnchen, 2009), OPAC Ga­teway Bayern za vse knjižnice na Bavarskem (Bibliotheksverbund Bayern, 2009), Karlsruhe virtual katalog pa za vse knjižnice v Nemciji (UB Karlsruhe: Karlsruhe Virtual Catalog KVK, 2009). Posebej, ce želi uporabnik iskati po katalogu casopisov na Ba-varskem, uporabi ZBD OPAC (ZBD OPAC, 2009), v katerem lahko preiskuje tudi elektronske casopise. 3.2 Uporabniki LMU Uporabniki imajo v vseh clanicah LMU in Bavarski deželni knjižnici enotno clansko izkaznico. Clansko izkaznico pridobijo s potrdilom o šolanju v katerikoli knjižnici LMU in hkrati velja za vse ostale knjižnice. Storitve vseh knižnic lahko uporabljajo tudi študentje druge univerze v Mchnu, t.j. Tehniške univerze Mchen ter vsi ostali uporabniki. Ti uporabniki lah­ko izkaznico pridobijo le v Bavarski deželni knjižnci. Knjižnice ne delajo razlik med maticnimi uporabniki in ostalimi, knjižnicni red je enoten za vse uporabnike. Uporabnik, ki bi si hotel izposoditi gradivo brez izkaz-nice, tega ne more narediti, saj je na izkaznici le crtna koda. 3.3 Izposoja LMU Knjižnice naceloma izposojajo vse gradivo, razen refe­rencne literature. Gradivo izposojajo za 4 tedne, nato pa ima uporabnik možnost 6-kratnega podaljšanja. Skupen rok izposoje je 2,5 meseca. Uporabniki narocajo gradivo preko kataloga OPACplus. Narocajo z uporabniškim imenom, t.j. številka izkaznice in geslom: 6-mestni rojstni datum, ki ga lahko spremenijo. Ko knjižnica prejme narocilo, gradivo pripravi in sporoci uporabniku o razpoložlji­vosti gradiva. V vsaki knjižnici imajo vpogled v stanje izposojenega gradiva v celotnem knjižnicnem sistemu LMU. Istocasno si uporabnik lahko izposodi 25 enot, to je seštevek vseh izposojenih enot v celotnem siste-mu LMU. Uporabnik si tudi ne more izposoditi gradi­va, ce njegova zamuda znaša vec kot 2 evra. Zamudo placujejo na avtomatih, ki so ob izposojevalnem pultu. 3.4 Medknjižnicna izposoja LMU Medknjižnicna izposoja LMU se deli na pasivno in aktivno. Pasivna izposoja je, ko narocila le sprejemajo, aktivna pa tudi izposoja iz drugih knjižnic. V vecini knjižnic vodijo predvsem pasivno izposojo. Preko racunalniškega sistema Medea sprejemajo narocila in naroceno gradivo pošljejo po pošti oz. pripravijo za uporabnika. Sistem za narocanje medknjižnicne izposoje je enoten. Uporabnik odda narocila preko kataloga OPACplus s svojim uporabniškim imenom in geslom. Narocilo potuje k tisti knjižnici, za katero je v katalogu zabe­leženo, da gradivo ima. Ko dolocena knjižnica dobi narocilo, ga obdela in v katalogu zabeleži, ce ga je rea­lizirala. V nasprotnem primeru narocilo potuje naprej. Uporabnik placa za opravljeno storitev v maticni knjižnici. Le-tej denarja ni potrebno posredovati knjiž­nici, od koder so prišle fotokopije, ampak ga obdrži za sebeą. Clanke iz revij oz. poglavja knjig skenirajo in jih pošljejo knjižnici, preko katere je uporabnik narocil. Knjižnica, ki prejme gradivo po elektronski pošti, ga mora natisniti. Njihovo avtorsko pravo ne dovoljuje posredovanje elektronskih clankov uporabnikom. V Univerzitetni knjižnici vodijo tudi medknjižnicno izposojo s tujino. Storitve medknjižnicne izposoje uporabljajo knjižnice s kuponcki IFLA˛. Univerzitetna knjižnica posreduje gradivo iz svoje zaloge ter iz zalo­ge drugih knjižnic LMU. V Univerzitetni knjižnici narocajo gradivo za clane LMU tudi iz drugih knjižnic v Nemciji in tujini. Ko uporabnik naroci gradivo, pregledajo v katalogu OPACplus, ki omogoca vpogled v stanje zaloge dru­gih knjižnic v Nemciji in tudi po svetu. Ce v tem kata­logu gradiva ne najdejo, pregledujejo kataloge knjižnic na interentu. Nato pošljejo narocilo v to knjižnico. Uporabnik lahko naroca le gradivo, ki ni v Mchnu, v nasprotnem mu sporocijo, naj se sam oglasi v knjiž­nici in si gradivo izposodi sam. 3.5 Financiranje in nabava gradiva Za placevanje narocenega gradiva imajo knjižnice na voljo vec fondov. Vecina knjižnic ima fond za študen­te, številne fonde podpornikov in fonde maticnih inš­titucij. Zanimivi so fondi podpornikov, ki veckrat postavljajo pogoje, za katero literaturo so namenjeni. Fond Mchener Medizinischen Wochenschrift je namenjen za dražjo literaturo, Siemens pa financira le najdražjo in redko literaturo. Knjižnice narocajo literaturo preko racunalniškega sistema. Ce je zapis o gradivu že v katalogu, ga z enostavnim ukazom narocijo pri založbi.. Vecinoma literaturo nabavljajo pri založbi Lehmanns in Sweets. Ce želene knjige še ni v sistemu, narocijo rocno. 3.6 Klasifikacija in katalogizacija Vse knjižnice gradivo klasificirajo po klasifikacijskem sistemu Nacionalne knjižnice za medicino (NLM Clas­sification: About the NLM Classification, 2009). Sis-tem je razdeljen na dva dela: predklinko, ki jo oznacu­jejo kombinacije crk QS do QZ in klinika, ki jo oznacuje kombinacije crk W - WZ. Podrobnejša klasi­fikacija tematike se nadaljuje s številkami. Npr. ce želimo klasificirati knjigo, ki govori o antibiotikih nas­ploh, ji bomo dolocili podrocje farmakologije QV in klasifikator antibiotics 350. Kniga dobi signaturo QW 350. Knjige katalogizirajo po pravilih za abecedno katalogi­ziranje za znanstvene knjižnice „Regeln f die alp­ 1 Predstavljeni nacin nekatere knjižnice že moti, posebno tiste, ki posredujejo zelo veliko gradiva, pa za opravljene storitve ne dobijo denar­ja. 2 Uporabnik, ki bi si hotel izposoditi gradivo brez izkaznice, tega ne more narediti, saj je na izkaznici le crtna koda. habethischen Katalogisieren f wissenschaflichen Bibliotheken“ (RAK-WB 2007, 2009). Vecino zapisov o knjigah samo prevezemajo in dolocajo lokalne po­datke. Knjižnicarji, ki katalogizirajo gradivo za lokalne kata-loge LMU so poklicni bibliotekarji. Za potrebe katalo­gizacije so deležni pomoci svojih kolegov in jim ni potrebno opravljati dodatnega izobraževanja. Katalo­gizatorji, ki delajo v Univerzitetni knjižnici in Bavarski deželni knjižnici morajo narediti dodatne izpite in so odgovorni za enotne znacnice ter za za naslove revij in ustrezne kazalke. Predloge in popravke za znacnice jim za svoje primere sproti sporocajo katalogizatorji iz posameznih knjižnic. 3.7 Elektronske revije Knjižnice same ne skrbijo za elektronsko ponudbo casopisov, saj za to skrbi Univerzitetna knjižnica v Regensburgu. Clanki iz teh revij so namenjeni le cla­nom knjižnic, knjižnice pa jih ne morejo uporabljati za medknjižnicno izposojo. Casopisi so razvršceni po strokah in abecedno, možno je tudi iskanje. Ob vsaki reviji so na voljo podatki o izdajatelju, zalogi, ISSN številkah in podobjo. Uporabnik pa lahko tudi takoj izve, ali so clanki dostopno prosto, ali je licencen dostop ali pa je na voljo le izvlecek. 4 Sklep Ureditev knjižnicnih sistemov v Nemciji sledi njihove-mu zgodovinskemu razvoju in deželnim razmejitvam. Knjižnice Univerze LMU delujejo decentralizirano in kot velik usklajen sistem; vsi procesi so povezani, postopki so poenoteni in v celoti avtomatizirani. Do-datno knjižnice sodelujejo med knjižnicnimi sistemi drugod po Nemciji v oblikovanju katalogov, katalogi­zaciji in klasifikaciji. Z obiskom izbranih knjižnic, sem spoznala njihov nacin dela. Tako kot velja za Nemce nasploh, velja tudi za njihovo delo v knjižnicah, da ga opravljajo zelo natancno in predano. Knjižnicarsko delo je natancno razporejeno med udeleženci, vsi zaposleni in knjižnice med seboj sodelujejo, se obvešcajo o novostih, sprašu­jejo o mnenjih ipd. Nana Turk Medicinska fakulteta, Centralna medicinska knjižnica nana.turk@mf.uni-lj.si Viri: • Bibliotheksportal: Home (2009). Dostopno 5.9.2009 s spletne strani : http://www.bibliotheksportal.de/ . • Bibliotheksverbund Bayern (2009). Dostopno 5.9.2009 s spletne strani: http://www.bib-bvb.de/. • Ludwig-Maximilians-Universität Mnchen (2009). Dostopno 5.9. 2009 s spletne strani : http://www.uni-muenchen.de/index.html. • Wiss. Bibliothek des Klinikums der Universität: Grosshadern (2009). Dostopno 5.9.2009 s spletne strani : http://www.ub.uni­ muenchen.de/fachbibliotheken/ grosse_fachbibliotheken_der_lmu/ wiss_bibliothek_des_klinikums_der_universitaet_grosshadern/. • Medizinische Lesehalle (2009). Dostopno 5. 9. 2009 s spletne strani: http://www.ub.uni-muenchen.de/fachbibliotheken/ grosse_fachbibliotheken_der_lmu/medizinische_lesehalle/. • Online Katalog der UB Mnchen (2009). Dostopno 5.9. 2009 s spletne strani : https://opacplus.ub.uni-muenchen.de/ InfoGuideClient.ubmsis/start.do?Login=igubm. • UB Karlsruhe: Karlsruhe Virtual Katalog KVK (2009). Dostopno 5.9.2009 s spletne strani: http://www.ubka.uni-karlsruhe.de/ hylib/en/kvk.html. • ZBD OPAC (2009). Dostopno 5.9. 2009 s spletne strani: http:// dispatch.opac.ddb.de/LNG=DU/DB=1.1/. • RAK-WB 2007 (2009). Dosotopno 5.9. 2009 s spletne strani : http://www.allegro-c.de/regeln/rwb.htm. • NLM Classification: About the NLM Classification (2009). Dostopno 5.9. 2009 s spletne strani : http://www.nlm.nih.gov/ class/nlmclassintro.html. KNJIŽNICARKA NA POCITNICAH Z OZARO Sodelovanje med Mestno knjižnico, Ozaro in Šentom se je zacelo že pred nekaj leti, ko smo ta društva in njihove uporabnike povabili, da svoje izdelke razstavi­jo v našem koticku ustvarjalnosti. Razstav je bilo v teh letih kar nekaj, skupaj smo izvedli tudi nekaj delavnic, na primer delavnico oblikovanja keramike za otroke. Tudi stojnice smo že postavili v knjižnico ali na pa trato pred knjižnicno stavbo. Na stojnicah so Šentovci prodajali svoje keramicne izdelke, rute, igracke iz bla­ga, lesene izdelke, vošcilnice ter knjige, ki so izšle v njihovi založbi. Nekajkrat smo obeležili tudi svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober, in sicer s predsta­vitvijo društev, ki se ukvarjajo s pomocjo duševno obolelim ter njihovim svojcem. Letos pa sta Minja in Elena iz izolske enote Ozare Slovenija organizirali zanimive pocitnice za svoje upo­rabnike in sicer v pocitniškem domu v Javorniškem rovtu pri Jesenicah. Povabljena sem bila tudi sama kot prostovoljka in sicer z nalogo izvesti delavnico kreati­vnega pisanja. Odpeljali smo se 17. avgusta zgodaj zjutraj iz Izole oziroma Kopra ter se med potjo ustavi­li na avtocestnem pocivališcu ter se okrepcali s sendvi-ci in kavico. Na Jesenicah so se nam pridružili še upo­rabniki enot Novo Mesto, Nova Gorica in Murska Sobota. Po prihodu v Javorniški rovt, kjer stoji pocit­niški dom Trilobit sredi gozdov in ob 9 stopinj C hla­dnem modrozelenem umetnem jezeru, smo se name-stili v sobe. Erik, Vili, Jasmina, Simona, Natalija, Peter, Peter, Špela, Tea, Franc, Rozi, Helena, Minja, Elena, Janez, Boris, Damjan, Kristina, Irena in drugi smo se med seboj malo bliže spoznali že v avtobusu. Elena in Minja sta s pripravo razlicnih družabnih iger poskrbeli, da smo se zvecer ob tabornem ognju, za katerega je skrbel Vili, še bolj zbližali ter se predstavili drug dru­gemu. V petih dneh smo postali že prijatelji ter skupaj prehodili veliko poti: dvakrat smo bili na bližnji Prista-vi ter si ogledali njeno okolico s cudovitimi pašniki, obronki gozdov in gozdno ucno potjo, ki se vije med tremi umetnimi jezerci, šli smo do izvira potoka, ki se izliva v jezero pri domu Trilobit na Javorniškem rov­tu, bili smo na bližnji gozdni vzpetini, ki se strmo dvi­ga nad jezercem... Obiskali smo tudi Jesenice, kjer smo si ogledali rudarski muzej in park z grobovi pad-lih partizanov ter jeseniško enoto Ozare Slovenije, kjer so nas prisrcno sprejeli in se z nami pogovarjali. Zad­nji dan pocitnic smo obiskali Bled, se kopali v jezeru, šli peš in z vlakcem po poti okrog Blejskega jezera ter se posladkali s kremšnitami in grmadami. Eriku je uspelo celo priti na grad, ogledal pa si je tudi stolno cerkev. Vsi smo bili nadvušeni nad obilno in okusno hrano, ki sta jo izmenicno pripravljala dva kuharja v domu Trilobit. Cez dan in ob vecerih smo se igrali razne družabne igre, kartali in se veliko pogovarjali, hranili goske, ki so plavale po jezeru, se sprehajali... Minja in Elena sta s Kristinino pomocjo pripravili modno revijo in ker je ravno ta dan Helena praznova-la svoj rojstni dan, smo si zvecer na žerjavici spekli postrvi ter popili nekaj vina. Meni je bila posebno všec igra pantomima, ki smo se jo igrali ob vecerih, pa tudi skupno petje znanih slovenskih ljudskih ter ponarode­lih pesmi. Pohvalila bi Minjo in Eleno za dobro orga­nizacijo, upravnika doma Trilobit ter oba kuharja in ostalo osebje za prijaznost in gostoljubje ter lepo ure­jeno okolico in se obenem zahvalila vsem pocitnikar­jem za dobro družbo in veselje, ki smo si ga delili med seboj. Za pet dni smo med druženjem pozabili na vsa­kdanje skrbi in bolezen ter se vsaj malo ohladili na prijetnem gorskem zraku. Sestavili smo celo seznam knjig za Ozarino Bralno znacko, v katero so vkljucene tako pripovedi iz resnic­nega življenja, Kurje juhice za dušo, Ozarine izdaje pravljic in zgodb za otroke, lezbicne zgodbe, klasicni in vrhunski romani iz svetovne književnosti, svetovne uspešnice, pravljice raznih narodov in druge knjige. Toliko vsega se nam je dogajalo, da je enostavno zma­njkalo casa za delavnico kreativnega pisanja in dogo-vorili smo se, da bo v naslednjih mesecih potekala v knjižnici. Na pocitnicah z Ozaro sem bila prvic, zago­tovo pa ne zadnjic. In kaj sem se na teh pocitnicah z uporabniki Ozare naucila? Predvsem, da veliko premalo vemo o dušev­nih boleznih, zato pa predsodki kar cvetijo in duševne bolnike radi stigmatiziramo. Da so kljub bolezni to razgledani, bistri, kreativni, simpaticni in veseli ljudje s smislom za igro in humor. Da ob igri in delu (a le kre­ativno delo krepi cloveka) lahko pozabimo na težave -zato pa bi morala država za svoje državljane v duševni stiski poskrbeti za ustrezna delovna mesta s skrajša­nim delovnim casom. Da duševna bolezen lahko pri­zadene vsakogar - tudi mlade, lepe in uspešne - in je lahko posledica socialnih (na primer izguba dolgolet­nega partnerja) ali fizicnih (na primer posledica obole­nja šcitnice) vzrokov. In da nihce med nami ni pokli-can k obsojanju, pac pa k dobrohotnemu razumevanju in ljubezni do socloveka v stiski. Pri tem pa lahko pomembno vlogo igramo tudi knjižnicarji s širjenjem bralne kulture ter razlicnimi prireditvami, na katerih javnost seznanjamo z življenjem stigmatiziranih in marginaliziranih skupin. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE TUDI LETOS V MKI Dnevi evropske kulturne dedišcine potekajo že vec kot desetletje po vseh evropskih mestih in vanje se vkljucujejo muzeji, galerije in knjiž-nice. Tudi naša knjižnica že vec let sodeluje v tem projektu. Predstavili smo že predmete nabožne umetno­sti v galeriji Alga v Izoli, likovne stvaritve društva LIK v Kulturnem domu v Izoli, pripovedovali smo pravljice, reševali uganke in si ogle-dali razstavo o gradovih in utrdbah v slovenski Istri. Pripravili smo še pregledni razstavi in uganke o živ­ljenju in delu Primoža Trubarja in Jožeta Plecnika. Svet Evrope je letošnje leto razgla­sil za leto inovativnosti in ustvarjal­nosti. Tej temi so posveceni tudi slovenski Dnevi evropske kulturne dedišcine. Sledi ustvarjalnosti in inovativnosti najdemo na vseh pod-rocjih clovekovega življenja, tako na podrocju njegovega gospodar­skega, družbenega in duhovnega prizadevanja. V Mestni knjižnici Izola smo se letos odlocili, da v okviru DEKD 2009 predstavimo nekaj likovnih ustvarjalcev, ki pomembno sooblikujejo kulturno življenje v Izoli. Med njimi so izol-ski fotograf Remigio Grižonic, sli­kar in kipar Zorko Dežjot, knjižna ilustratorka Martina Ljubic, ljubi­teljska slikarka Simona Mahnic ter skupina keramikov pod mentors-tvom Zvonka Bizjaka. Dne 3. 9. smo svecano odprli raz­stavo fotografij umetnika Remigia Grižonica. Ob tej priliki je knjižni-carka prebrala kitajsko pravljico Rumena štorklja, ki govori o tem, da je umetnost namenjena vsem ljudem, ne le bogatim posamezni­kom. Avtorja fotografij pa smo prosili za kratek razgovor. MKI: Gospod Remigio Grižonic, vi ste doma iz Izole. Koliko casa že živite v Izoli in kakšen poklic opra­vljate? RG: V Izoli živim od rojstva leta 1948. Po poklicu sem mizar, samo­stojni podjetnik. MKI: Se poleg fotografije ukvarjate še s kakšnim konjickom? Katerim? RG: Moji konjicki so risanje, rez­barjenje, izdelovanje intarzij, mode-larstvo. Na prvem mestu pa je foto­grafija. MKI: Koliko casa se že ukvarjate s fotografijo in kaj vam to pomeni? RG: S fotografijo se ukvarjam, odkar pomnim, od vedno. To je moj nacin izražanja. Leta 1963 sem si za celo vajeniško štipendijo kupil že drugi fotoaparat. MKI: Ste se fotografije ucili sami, na tecajih, ob knjigah, ob kakem vzorniku? Kdo je vaš fotografski vzornik? RG: Fotografiranja sem se ucil na tecajih in ob literaturi. Moja vzorni­ka sta Arne Hodalic, popotniški fotograf, ter Mitja Božic, modni fotograf iz Izole, ki je koncal akade­mijo v Londonu. MKI: Kakšne fotoaparate uporab­ljate pri fotografiranju in ali foto­grafije sami razvijate? RG: Vcasih, v dobi analogne foto­grafije, sem slike razvijal sam, v temnici. Danes pa se poslužujem le digitalne tehnike in racunalniške obdelave fotografij. MKI: Kakšne motive najraje foto­grafirate? RG: To pa je odvisno od projekta, s katerim se trenutno ukvarjam. Lahko je to narava, ali pa slikam v svojem fotografskem ateljeju. MKI: Gospod Remigio Grižonic, vi tudi veliko razstavljate. Kje vse ste že razstavljali svoje fotografije? Kakšne nacrte imate še v zvezi s fotografijo? RG: Zadnje case res veliko razstav­ljam, prej pa le poredko. Razstavlja-ti sem zacel na pobudo svojega pri­jatelja, ki si je nekoc pri meni doma ogledal moje fotografije. Rekel mi je: »Dokler visijo samo doma na tvojem zidu in jih ne pokažeš lju­dem, ne pomenijo nic. Šele ko jih boš pokazal ljudem, bodo dobile pomen.« In jaz sem želel svojim slikam dati pomen. Vsaka razstava pa je tudi velik financni zalogaj. Doslej sem razstavljal v Novi Gori­ci, kamor sem hodil v srednjo lesar­sko šolo. Razstave sem imel v Izoli, Kopru, Pazinu, na fotografskem ex temporu v Novem gradu in v dru­gih krajih po Istri. MKI: Kaj vam pomeni ustvarjal­nost? Se nameravate lotiti še kak­šnega podrocja ustvarjalnosti? RG: Ustvarjalnost je zame vse, kamor lahko prelijem svojo dušo in vse, s cimer se lahko izražam. MKI: Veseli smo, da ste se odlocili za razstavo vaših fotografij v naši knjižnici prav ob Dnevih evropske kulturne dedišcine, ki so letos posveceni ustvarjalnosti. Seveda pa vas z veseljem pricakujemo tudi oktobra, ko boste v naši knjižnici zopet razstavljali svoja dela. Kaj pa vam pomeni ta razstava v knjižnici? RG: Vsaka razstava je nov izziv. Nerad ponavljam stvari. Rad se prilagodim prostoru in za vsak pro-stor pripravim nov projekt. Ocenim prostor, svetlobo in temu primerno prilagodim projekt. Lani sem na primer slikal v vinogradih posestva Zaro in naredil serijo fotografij na temo trgatev. Tudi za razstavo v knjižnici sem dobro premislil moti­ve – mesto, barke in naravo. Te slike so narejene v posebni tehniki. Prijateljica Judita Miško mi je sešila belo zaveso za ozadje. MKI: Gospod Remigio, zahvaljuje-mo se vam za pogovor. RG: Hvala tudi vam. V Mestni knjižnici v casu Dnevov evropske kulturne dedišcine svoje slike na platno razstavlja tudi gospa SIMONA MAHNIC. Rodila se je v Postojni in se je pred nekaj leti pre­selila v Portorož. Študirala je turi­zem. Celo življenje je veliko poto­vala: bila je v Afriki, Severni in Juž­ni Ameriki, dobro pozna Ande in Peru, prepotovala je Indijo - poseb-no Radžastan, bila je v Tibetu, Nepalu in drugih deželah… Prepri-cana je, da smo ljudje popotniki in duhovni iskalci. S slikarstvom se ukvarja že dvajset let. Do slikarstva jo je pripeljalo ukvarjanje z duhov­nostjo, v okviru katere raziskuje vpliv barve na cloveka ter delovanje barv na zdravljenje ljudi in narave. Naredila je tudi šolo svete geomet­rije pri še živecem duhovnem mojs­tru, ki živi v Arizoni. Zaradi druža­bnosti hodi na razlicne likovne tecaje. Trenutno je vkljucena v liko­vno šolo Martine Žerjal v Manzioli­jevi palaci, bila pa je tudi na tecajih v Farosu v Luciji in v Tartinijevi hiši v Piranu. Svoje slike oznacuje za ezotericne in meditativne. Pravi, da vplivajo na clovekovo pocutje. Poslužuje se tehnike akril na platno, mokro na mokro. Za vse ostale informacije ji lahko pišete na njen e mail naslov simo-na.mahnic@siol.net. V Vitrini ustvarjalnosti svoje lesene in keramicne NIMFE razstavlja Zorko Dežjot iz Izole. Njegove nove skulpture so nastale letos poleti: »Hotel sem narediti lesene tlakovce za naš vrt in sem razrezal desko, ki je bila del vrtne sedežne garniture. Ko pa sem imel te kose pred seboj, sem se zamislil. Zdeli so se mi uporabni za izrezovanje in zamislil sem si serijo skulptur, ki sem jim dal naslov Nimfe. Potem sem naredil še serijo nimf iz kera-mike.« Špela Pahor Mestna knjižnica Izola FOTOGRAFSKI NATECAJ NESKONCNO POTOVANJE: KULTURNA DEDIŠCINA SVETA V mesecu septembru smo v Mestni knjižnici Lju­bljana, Knjižnici Bežigrad v sodelovanju s Slovan­sko knjižnico pripravili fotografsko razstavo, ki jo posvecamo dedišcini in tradicijam po svetu. K sodelovanju smo povabili fotografe in popotnike, ki imajo med svojimi popotniškimi fotografijami tudi takšne, ki prikazujejo razlicne plati kulturne dedišcine dežel in pokrajin, ki so jih obiskali. Skozi detajle narodnih noš, tradicionalnih biva­lišc, okrasja, orodij, plesa, glasbe, tipicnih jedi, ustvarjalnosti, tradicij in kulturnih krajin posame­znih dežel smo v obliki pregledne razstave prika­zali izbrane fotografske zapise »kulturne dedišci­ne sveta«. Razstava fotografij odprtega natecaja je bila na ogled v preddverju knjižnic – Knjižnice Bežigrad in Slovanske knjižnice – na Einspielerjevi 1 v Ljubljani med 9. sep­tembrom in 5. oktobrom 2009. V naslednjih mesecih se bo razstava selila še po enotah bežigrajske knjižni­ce, predvidoma bo obiskovalcem na vsaki od štirih enot knjižnice na ogled mesec dni. Za cas natecajne razstave smo izbrali september, ki ga v knjižnici že nekaj zadnjih let posvecamo Dnevom kulturne dediš-cine. V zadnjem tednu septembra dneve vsako leto razpisuje Zavod za varstvo kulturne dedišcine Sloveni­je. V letošnjem letu je bila razpisana tema naših skup­nih raziskovanj na podrocju kulturne dedišcine pogled na dedišcino skozi perspektivo inovativnosti in ustvar­jalnosti. Vsak udeleženec natecaja Neskoncno potovanje: kul­turna dedišcina sveta je lahko na naš spletni naslov do 31. avgusta prispeval do tri fotografije, ki so jih polju­bno podnaslovili avtorji sami. Za obiskovalce razstave so fotografijam dodali še podatke o datumu nastanka fotografije in po želji tudi krajše besedilo o okolišcinah nastanka fotografije. Na razstavi smo tako skupaj predstavili 51 fotografij razlicnih formatov, ki so jih prispevali popotniki in fotografi z razlicnih koncev Slovenije. Združeni subjektivni pogledi avtorjev na skupno temo so ponudili unikaten pogled na fotograf­ske zapise raznolikih tradicij »sveta«. Skozi natecaj smo zabeležili poglede na pisane tradici­onalne noše razlicnih ljudstev, uporabne detajle iz vsa­kdanjega življenja (živopisni nahrbtniki za prenašanje malckov v Indoneziji, denimo), kulturne posebnosti posameznih dežel in pokrajin (japonska fascinacija s številkami cevljev), deklice med plesom (ples devic na Baliju)… Utrinki fotografskih podob so prikazovali razlicne detajle praznicnih in vsakdanjih obicajev po svetu: na primer, kako je videti praznicni dan v pokra­jini stoterih stolpov Svaneti na severu Gruzije, prizor z lokostrelskega tekmovanja v glavnem mestu Mongoli­je, jutranji meniški obred na Tajskem, tradicionalni pogreb na otoku Bali, obrezovanje fantov v Ugandi, afriško pleme Masai, prizore iz življenja selitev med nomadskimi ljudstvi v indijski Himalaji… Med drugim smo na razstavi opozorili na dileme in impresije neke­ga drugega sveta in tradicionalnega življenja, ki ni ved-no idilicen: slabe razmere za šolanje otrok v Indiji, zlasti deklic, obrednega kopanja v hudo onesnaženi reki Ganges, starega poglavarja iz himalajskega pogor­ja, ki se še spominja plemenskih bojev in tradicional­nega lova na cloveške glave… Do refleksij iz sosešci­ne, Balkana, s posledicami vojne med Bošnjaki in Hrvati v glavnem mestu osrednje Bosne, Travniku. Med izbranimi fotografijami je bila, zanimivo, dalec najbolj zastopana kulturna dedišcina Azije – ki tudi sicer slovi po barvitosti raznolikih tradicionalnih praks in obicajev. Fotografije enega od natecajnikov so bile tudi po izvedbeni plati zelo posebne: fotografije, pos­nete med enomesecnim popotovanjem po Indoneziji, ki jih je avtor posnel s t.i. »pinhole« fotografskim apa­ratom, ki ga je sam izdelal letos spomladi – s camero obscuro je zabeležil nekaj utrinkov s svojega enomese-cnega popotovanja po Indoneziji. V tednu Dnevov kulturne dedišcine (letos je potekal med 26. septembrom in 3. oktobrom), v ponedeljek, 28. septembra, smo pripravili zakljucno prireditev s krajšim programom in dvema gostoma. Fenomene sodobnega turizma, potovanj nam je predstavila ena od izjemnih poznavalk podrocja antropologije turizma v slovenskem prostoru, dr. Irena Weber, predavatelji-ca na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, avtorica knjig Kultura potepan­ja (1997) in Ženski itinerariji: med antropologijo poto­vanja in literaturo (2003). V krajši predstavitvi je pov­zela dileme sodobnega turizma, poglede na zgodovin­ske perspektive potovanj ter nakazala tudi eticno plat vprašanj, ki jih odpira podrocje globalnega popotniš­tva danes. Med drugim je opozorila tudi na stereotipe in predstave, ki jih gojimo do popotništva in turizma: proucevanje podrocij popotništva in turizma je precej novo in odstira mnoge probleme, ki se jih morda niti ne zavedamo. Recimo vprašanje avtenticnosti turizma v kontekstu turisticne industrije; vprašanje, kako jasne so danes sploh lahko meje med popotništvom in turi­zmom; v kakšni meri lahko sodobni popotnik še doži-vi pristno kulturo dežel in pokrajin; ter ali drži ena od opredelitev, da predstavlja moderno popotništvo in turizem »zdravilo za bolezni sodobnega casa«. Ali je morda tudi to zgolj poenostavljanje in reproduciranje romanticnih predstav, ki jih do tradicionalnega življen­ja vedno znova reproduciramo. Gre za izzivalna vpra­šanja sodobnega casa, ki prepogosto ostajajo izven uradnih diskurzov in debat. Grega Inkret, fotograf in graficni oblikovalec, oblikov­ni urednik slovenske izdaje revije National Geograp­hic in revije Popotnik, je obiskovalcem v nadaljevanju v krajšem predavanju z diaprojekcijo predstavil nekaj nasvetov o popotniški fotografiji in fotografiji nas­ploh. Kako narediti dobro popotno fotografijo – na primer takšno, kakršne vidimo v reviji National Geo­graphic –, ali obstajajo univerzalna pravila, kdaj pritis­niti na sprožilec, da bo nastala dobra reportažna foto­grafija, koliko je pri fotografiji pomembna kompozici­ja, kdaj pride v poštev za dobro fotografijo tudi pravi-lo zlatega reza. Z drugimi fotografski nasveti in misli-mi znanih svetovnih fotografov je bil prakticni del dobrodošla nadgradnja strokovnemu uvodu v priredi­tev. Z natecajno razstavo smo želeli odpreti prostor za individualne poglede, svojski razmislek in domišljijo vsakega med fotografi-popotniki, ki je sodeloval na natecaju. Obenem pa se je z odprtim natecajem ponu­dila možnost obiskovalcem knjižnice prikazati vso pestrost in barvitost kulturne dedišcine po svetu skozi fotografske posnetke razlicnih fotografov in popotni­kov. Unikatna zbirka fotografskih zabeležk svetovne kulturne dedišcine je še enkrat pokazala posebno vre­dnost projektov, ki temeljijo na natecajnih principih in ki zaradi širokega, vsem dostopnega sodelovanja ponujajo svojski zbir pogledov na doloceno temo. Sodelovanje udeležencev na natecaju, obisk prireditve in pozitivni odzivi na zakljucno prireditev so nas utr­dili v prepricanju, da se bomo podobnih projektov v prihodnje v knjižnici še lotevali. Tatjana Pristolic Mestna knjižnica Ljubljana THE REFERENCE LIBRARIAN Vsaka stroka za svo­je zdravo delovanje zagotovo potrebuje dober motor, ki ga žene naprej in s pomocjo permanen­tne izobraževalne, obvešcevalne in informativne funkci­je poskrbi za kon­stantni razvoj in pomoc. In v tem smislu se knjižnicarji nekako skoraj ne bi smele prevec prito­ ževati. Ce si namrec zabrišemo vse meje ter v glavi obdržimo stroko kot tako, na svetovnem nivoju, smo s strokovno literaturo zelo bogati. Ena izmed bibliotekarskih revij, ki s svojo strokovnos­tjo že nekaj casa uspešno naslavlja naš ceh, je prav gotovo The Reference Librarian. Referencni knjižnicar. V vseh pomenih tega naziva. In vsebina, ki se v casopisu pojavlja, je natanko do te mere terminološko neulov­ljiva kot njen naslov. Referencni knjižnicar ni namrec le tisti, ki je izucen v profesionalnem iskanju informa­cij, referenc in drugih podatkov. Referencni knjižnicar je pravzaprav vsak, ki ima vsaj malo opravka z upora­bniki. In ce si drznemo mrežo te teze vreci še širše, se bodo v njej znašli skorajda vsi knjižnicni delavci, ki morajo pri svojem delu misliti na uporabnika. V osno-vi je, iskreno povedano, takšno okolišenje glede termi­noloških opredelitev sila neucinkovito in neuporabno, a pri opisu vsebine The Reference Librarian je le na tak nacin možna dolocitev pojma njegove ciljne publike. Tega sicer založniki na svojem opisnem mestu ne bodo trdili, vendar je neizpodbitno, da je branje stro­kovnih prispevkov v tem casopisu koristno širše-mu krogu, kot ga omenjajo samią. Izdaja ga Routledge in sicer v obliki štirih letnih izdaj. Nekaj clankov iz prvih treh letošnjih številk smo pod drobnogled vzeli tudi sami˛. Prva številka v letošnjem letu je postregla z aktualnimi clanki o knjižnicni skrbi za skupine uporabnikov, ki se tako ali drugace razlikujejo od tiste osrednje skupine clanov ali potencialnih uporabnikov, ki jih vsakodnevno srecamo pri svojem delu. Predv­sem gre tu za uporabnike z zmanjšanimi zmožnostmił, pa tudi druge. V tem kontekstu se pojavlja zanimiv clanek Susan K. Burke, ki opisuje ide­jo, potek in izsledke raziskave, ki jo je (sicer že nekaj let nazaj) opravil ameriški Biro za popis prebivalstva4, in sicer glede tega, kakšno mnenje o preprekah, ovirah in preprecevanju slednjih v knjižnicah imajo gospodinj­stva, kjer so popisane osebe z zmanjšanimi zmožnos­tmi. Clanek temeljito opiše zakonodajno ozadje ukre-pom knjižnic, ki so se (ce in kolikor so se) potrudile v preprecevanju nedostopnosti svojih zbirk in storitev tudi za uporabniške skupine mimo tistih, ki nimajo zmanjšanih zmožnosti. Tako prikaže npr. podatek, da se je le malo vec kot polovica (54,3%) vprašanih zave­dala obstoja t.i. Americans with Disabilities Act, torej zakona, ki ureja in odreja enake možnosti za ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi. Avtorica nadalje zelo raz­delano opiše potek raziskave s postavljenimi vprašanji, nadaljuje z analizo odgovorov in ponudi iztocnice za nadaljnje raziskave. Velik poudarek daje na raziskavi mnenja skupin uporabnikov z zmanjšanimi zmožnos­tmi, to velja tako za knjižnice, ki želijo nadgraditi svoje storitve kot tiste, ki svoje kapacitete šele vzpostavljajo. V vsakem primeru pa avtorica opozarja na potrebo po bolj poglobljenih raziskavah, v popotnico pa ponuja ustrezen seznam literature za nadaljnji študij. Avtorja naslednjega clanka, Rebecca Power in Chris LeBeau sta se namesto v splošne knjižnice, podala v visokošolske in univerzitetne. V clanku ''Kako se spletne strani visokošolskih in univerzitetne knjižnic soocajo s 1 Na spletni strani http://www.informaworld.com/smpp/title~db=all~content=t792306953~tab=summary (uporabljeno 8.9.2009) se nahaja kratek opis ciljev in obsega, ki ju zastopa The Reference Librarian. Tam se bere, da je '' primaren vir za posodobljene informacije glede obstoje-cih trendov in sodobnih problemov v referencni službi.'' 2 Bibliografske zapise za clanke z vsemi potrebnimi informacijami (brez besedila clankov) lahko pregledujete od leta 1995 naprej na elek­tronskem informacijskem viru Academic Search Premier, ki je dostopen z lokacij knjižnic v Sloveniji (in prek oddaljenega dostopa za clane knjižnic UL z geslom). 3 Gre za slovenjen izraz angleškega ''disability''. 4 U.S. Census Bureau. potrebami uporabnikov podatkovnih baz, ki ima­jo zmanjšano zmožnost vida?''5 Te skupine uporab­nikov se v svojih informacijskih potrebah zares v nice-mer ne razlikujejo od splošne populacije, cesar pa žal ne moremo trditi za knjižnicne storitve, ki jim služijo. Raziskava, ki jo avtorja opisujeta, je pod drobnogled vzela triintrideset spletnih strani knjižnic in osem vec­jih ponudnikov podatkovnih baz (vecina teh je pozna­na tudi slovenski raziskovalni publiki). Osnovni namen raziskave je bil pregled tega, kako knjižnice na svojih spletnih straneh omogocajo dostop upo­rabnikom z zmanjšanimi zmožnostmi vida. Sledi obsežna izpeljava izsledkov, kjer ponudita tudi napoti-la za izboljšavo storitev, ob koncu seveda izbrana bib-liografija in predstavitev odziva pri omenjenih ponud­nikih podatkovnih baz. Poleg omenjenih clankov se prva letošnja številka ukvarja tudi knjižnicnimi stori­tvami za starejše, brezdomce in multikulturne skupine, v knjižnicah zastopane obicajno kot manjše skupine uporabnikov. Poudariti velja, da so vsi pris­pevki v casopisu recenzirani, njihovi avtorji pa vel­jajo za izkušene in strokovno podkovane na svojih podrocjih. Revija ponuja tudi kolumnisticna razmišljanja. Te se dotikajo prepletanja referencnih storitev s teh­nološkimi zahtevami, referencne službe v sploš­nih knjižnicah in zgodb, ki se dogodijo na delovnem mestu referencnega knjižnicarja. V drugi letošnji šte­vilki tako najdemo kolumno Vivian Reed iz kalifornij­ske splošne knjižnice z naslovom ''Dobra referencna služba? Odlicna referencna služba? V cem je raz-lika?''6, razmišlja o delavnici Barbare L. Flynn, ki se ukvarja z optimizacijo in prakticnimi napotili za izbolj­šanje knjižnicne referencne dejavnosti. Ceprav mogo-ce že slišana, gre za napotila, ki niso nikoli odvec. Tak­šne kolumne zagotovo nudijo dober komplementaren kontekst obcasno suhoparnim teorijam, ki so prisotne v zgoraj omenjenih clankih, ker obicajno svoje rdece niti crpajo iz vsakodnevnih dogajanj v knjižnicah. Ta številka poleg omenjenega ponuja še kopico drugih prispevkov, od katerih bi izpostavil clanek Kimberly Bugg in Rosaline Y.Odom, ki opisuje spremembo v izgledu in delovanju referencne storitve v atlantski knjižnici Roberta W.Woodruffa7. Zanimivo branje, polno inspiracij. Zadnja izdana, torej tretja letošnja številka za prejš­njima ne zaostaja. Pišejo o Googlu in optimizaciji iskalnikov, programu izobraževanja za referencne knjižnicarje, ki ga izvajajo v Arizoni, ocenjujejo nekaj virov, problematicnem obnašanju uporabni­kov, ki se še bolj izrazito pojavlja v virtualnem okolju, zmanjševanju referencnih zbirk (z rešitvami) in o spletnem referencnih servisih. Pri tej slednji temi so se avtorice Molly Strothmann, Cheryl McCain in Laurie Scrivener ukvarjale še posebno z izpolnjevanjem prilož­nosti za spletno referencno delo in promocijo teh sto­ritev. Clanek ''Ask a Librarian Pages as Reference Gateways to Academic libraries'' se zanimivo spre­haja skozi domala vse referencne storitve, ki jih knjiž-nice lahko izpeljejo s pomocjo sodobne tehnologije, ob cemer mogoce zmoti le to poudarjeno razlocevanje med ''tradicionalnimi'' referencnimi storitvami in nji­hovimi ''virtualnimi'' dvojniki. A ker govorijo o navz­križnih promocijah med tema dvema poloma, je nemara prav to potrebno. Zanimivo je predvsem bra-nje izsledkov glede tega, kako dobro so uporabniki spletnih strani priskrbljeni s kontaktnimi informacija-mi za možnost dodatnih pojasnil in pomoci. Zanimivo pac zaradi vse mocnejših pritiskov po takojšnji infor­macijski storitvi, ne glede na cas in prostor. Za imple­mentacijo katerekoli od rešitev so v takšnih clankih vsebine zelo uporabne, predvsem zato priporocam v branje. The Reference Librarian se zdi torej dovolj zanimiva in privlacna znanstvena publikacija, ki jo lahko pripo-rocimo v branje tako vodstvenemu kadru kot tudi informatorjem za referencnim pultom. Vsi bodo tu prejeli zajetno malho, napolnjeno s sodobno proble­matiko soocanja s potrebami uporabnikov. Velik plus pri vsem tem je, da se prispevki nikakor ne omejujejo na en tip knjižnic, temvec se trudijo biti cim širše 5 Originalni naslov clanka: How well do academic library web sites address the needs of database users with visual disabilities? 6 Originalni naslov kolumne: Good reference service? Great reference service? What's the difference? 7 Originalni naslov clanka: Extreme Makeover Reference Edition: Restructuring Reference Services at the robert W. Woodruff Library, Atlanta University Center. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 9) obsegajoci. Vseeno pa dovolj konkretni in jasno – kot se za znanstveni casopis spodobi – polni izcrpnih bib-liografij na obdelane teme in prispevke. V tiskani obli­ki je The Reference Librarian dostopen v Narodni in uni-verzitetni knjižnici v Ljubljani. Casopis hrani Informacijski center za bibliotekarstvo. Ker je elektronski informacijski vir Academic Search Premier dosegljiv z lokacij sloven-skih knjižnic, priporocam, da si najprej ogledate bibli- KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: • 5.-6.11.2009, Santa Fe, Argentina, 7Ş Jornada sobre Biblio­teca Digital Universitaria: La biblioteca universitaria en la web, http://www.amicus.udesa.edu.ar/7bibliotecadigital/ GACETILLA%202009.doc • 6.-11.11.2009, Vancouver, Kanada, ASIS&T Annual mee­ting, http://www.asis.org/Conferences/AM09/am09cfp.html • 6.11.2009, Maryville, ZDA, 9th Annual Brick and Click Libra­ries, http://brickandclick.org • 10.11.2009, London, VB, RFID in Libraries 2009, http:// www.cilip.org.uk/interests/rfid/rfid2009/index.html • 13.-14.11.2009, Pariz, Francija, Translating Travel Writing in Europe, 1750-1850, http://www.h-net.org/announce/ show.cgi?ID=166186 • 16.-20.11. 2009, Moskva, Rusija,13th International Confe­rence and Exhibition Information Technologies, Computer Systems and Publications for Libraries (LIBCOM-2009), http:// www.gpntb.ru/libcom/libcom2009 • 18.-20.11.2009, Coimbra, Portugalska, 4. Encontro Iberico EDIBCIC 2009, http://www.eventos-iuc.com/ocs/index.php/ edibcic2009/EDIBCIC • 18.-21.11.2009, Evora, Portugalska, Conferęncia Internaci­onal Bibliotecas Para A Vida, http://www.evora.net/bpe/ Actividades/Conferencia/Conf.Intern.2009/ Conf_2009_Inicial.htm • 25.-27.11. 2009, Rovinj, Hrvaška, Arhivi, knjižnice, muzeji, http://public.carnet.hr/akm/ ografske zapise in povzetke clankov, nato pa si izbra­na gradiva tudi pridobite in ogledate. Kot receno, pri­porocam! Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) • 6.11.2009 za 11.-12.3.2010, Hong Kong, 2nd Conference Academic Librarian, http://www.lib.polyu.edu.hk/ALSR2010/ • 6.11.2009 za 14.-18.6.2010, Lizbona, Portugalska, 12th European Conference of Medical and Health Libraries, http:// www.eahil2010.org/en/ • 19.11.2009 za 29.6.-2.7.2010, Orlando, ZDA,The 14th World Multi-Conference on Systemics, Cybernetics and Informatics: WMSCI 2010, http://www.iiis2010.org/ • 14.12.2009 za 14.-16.4.2010, Tartu, Estonija, Transforming Culture In The Digital Age, http://www.transforminculture.eu • 30.11.2009 za 17.-21.10.2010, Helsinki, Finska,18th Annual Conference of the Society for the History of Authorship, Rea­ding and Publishing, http://www.helsinki.fi/sharp2010/ • Uredniki revije Library Hi Tech News pozivajo k sodelovanju s kratkimi strokovnimi prispevki na temo informacijska tehnolo­gija v knjižnicah. Vec informacij: http:// info.emeraldinsight.com/products/journals/journals.htm? id=lhtn • Z znanstvenimi in strokovnimi prispevki lahko sodelujte tudi pri reviji International Journal of Library and Information Science (IJLIS). Ve c informacij: http:// www.academicjournals.org/IJLIS/index.htm • Uredništvo revije International Journal of Digital Libraries (IJDL) vas poziva k sodelovanju s strokovnimi prispevki. Vec informacij: http://www.dljournal.org/ EOD – PO TREH LETIH USPEŠNEGA DELOVANJA PREDSTAVLJAMO NADALJUJEMO Z NOVIM PROJEKTOM Tri leta so minila, odkar se je Narod­na in univerzitetna knjižnica prikljuci-la eTENovemu projektu DOD (digitalizacija po narocilu). Skupaj z 20 partnerji iz desetih evropskih držav smo v tem casu uspešno vzpo­stavili storitev EOD (e-knjige po narocilu), s katero smo uporabnikom omogocili narocanje digitalnih kopij starejšega knjižnega gradiva iz naših zbirk. Rezultat uspešno zakljucenega projekta je bil med drugim tudi dogo­vor o ohranitvi formalnega partners-tva na podlagi sporazuma o sodelo­vanju v mreži knjižnic, ki ponujajo storitev EOD. NUK je med letoma 2007 in 2009 prejel in uspešno realiziral kar 200 narocil za digitalizacijo starejšega knjižnega gradiva, ki so skupaj obse-gala okoli 70.000 strani. Ne le, da smo našim uporabnikom uspešno olajšali dostop do knjig, ki bi jih sicer lahko uporabljali le v naših prostorih, tudi sami smo prek narocil pridobili nekatere nadvse dragocene digitalne kopije nekaterih pomembnejših spo­menikov slovenske in evropske kul­turne dedišcine. Med uporabniškimi narocili se je tako znašel skoraj celo-ten opus J.L. Schlebna, ni pa manj­kalo tudi drugih klasicnih imen evropske in svetovne literature, kul­ture ter znanosti: od Sv. Avguština z Zbranimi deli pa vse do Marxovega Kapitala. V posebno veselje so nam tudi nekatere literarne in strokovne pikanterije, ki so si jih zaželeli naši uporabniki. Med njimi je najti pravlji­ce, prirocnike za omikano vedenje in umno vodenje obcinskih skupnosti, strokovno-tehnicne študije parnih lokomotiv, starejše medicinske študi­je ter obilico drugih zanimivih vse-bin. V zacetku leta 2008 smo med naroc­niki EOD e-knjig in širšo javnostjo izvedli tudi dve anketi, ki sta pokaza­li, da sta tako naša cenovna politika kot tudi kvaliteta izdelkov na primer-ni ravni, predvsem pa da je zadovolj­stvo narocnikov EOD e-knjig s stori­tvijo v celoti zelo visoko. Že pred zakljuckom poizkusne faze delovanja storitve v letu 2008 se je med partnerji porodila ideja, da stori­tev še izboljšamo in nadgradimo. Zato smo se skupaj s 13 prvotnimi partnerji ter šestimi novimi clanicami prijavili na razpis Evropske komisije Kultura 2007. Po drugi ponovljeni prijavi smo uspeli in maja 2009 tudi uradno priceli z izvajanjem nadaljeva­nja projekta. V naslednjih štirih letih (med majem 2009 in aprilom 2013) se bomo tako posvetili predvsem: • razširitvi mreže knjižnic, ki nudijo storitev e-knjige po narocilu (EOD); • promociji storitve EOD kot pri­mera dobre prakse na podrocju evropskega sodelovanja ter zago­tavljanju izmenjave znanja in izkušenj s podrocja digitalizacije ter uporabniških storitev z drugi-mi inštitucijami, ki hranijo pisno kulturno dedišcino; • podpori medkulturnemu dialogu med uporabniki in bralci starejše­ga knjižnega gradiva. Konkretne izboljšave in aktivnosti, ki smo jih predvideli v okviru temeljnih ciljev pa bodo vkljucevale: • nadgradnjo spletne strani mreže EOD z nekaterimi Web 2.0 funk-cionalnostmi; • izdelavo skupnega iskalnika po katalogih partnerskih knjižnic; • uvedbo storitve »tisk po narocilu«; • uvedbo funkcionalnih rešitev za slepe in slabovidne; • prispevanje gradiva, ki je nastalo v okviru mreže EOD v Europeano prek sodelovanja v Europeana-Connect (http://www.europeanaconnect.eu/); • sodelovanje s projektom Arrow (http://www.arrow-net.eu/); • organizacijo odprtih dnevov ter delavnic in posvetovanj na temo digitalizacije in uporabniških sto­ritev tudi za druge kulturne inšti­tucije (arhive, muzeje, galerije); • povecanje obsega komunikacije s strokovno in širšo zainteresirano javnostjo ter mediji. Tako kot projekt DOD tudi nadalje­vanje projekta koordinira Univerzite­tna in regionalna knjižnica Tirolske v Innsbrucku, Narodni in univerzitetni knjižnici pa je bila tokrat zaupana naloga vodenja dveh sklopov projek­tnih aktivnosti: organizacija odprtih dnevov ter delavnic. EOD je s skupno vizijo in trudom sedaj že dvajsetih partnerskih inštitu­cij postal še ena zgodba o prednostih in koristih mednarodnega sodelovan­ja in povezovanja, hkrati pa tudi nov izziv, ki ga z veseljem sprejemamo. Za vec informacij obišcite naš portal: http://www.dlib.si/eod/ in domaco stran EOD: http:// books2ebooks.eu/?lang=sl. Matija Brumen in Sonja Svoljšak Narodna in univerzitetna knjižnica prireja strokovno posvetovanje POTI DO KNJIGE spodbujanje družinskega branja V cetrtek, 22. oktobra 2009, ob 9.00 v Galaksiji Trebnje, Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje Program 9.00–9.30 Registracija 9.30–9.45 Pozdrav udeležencem Milena Bon, direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje Alojzij Kastelic, župan Obcine Trebnje 9.45–10.15 Dr. Igor Saksida: Ali in kako mentor branja "kaže pot" do knjige 10.15–10.35 Darja Lavrencic Vrabec, Ida Mlakar: Mladinski knjižnicar – most med knjiga-mi, otroki in odraslimi ljudmi (Mestna knjižnica Ljubljana – Pionirska) 10.35–10.55 Silva Kos: Pravljicne poti (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica) 10.55–11.15 Irena Zadel: Zgodbe iz nahrbtnika (Knjižnica Pavla Golie Trebnje) 11.15–11.35 Brigita Smolnikar: Tematske pravljice (Mestna knjižnica in citalnica Idrija) 11.35–12.10 Maja Logar, Igor Cerne, Robert Kereži, Tanja Vreš: 1 + 1 = 3 ali kako knjige pripotovati otrokom (Mariborska knjižnica) 12.10–12.25 diskusija 12.25–13.30 odmor za kosilo 13.30–13.50 Božena Kolman Finžgar: Noc z Andersenom (Knjižnica Antona Tomaža Linhar­ta Radovljica) 13.50–14.10 Alenka Žugic Jakovina: Spoznavamo knjige in knjižnico s Kostanjevim Škra­tom (Valvasorjeva knjižnica Krško) 14.10–14.30 Martina Golob: Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin (Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin) 14.30–14.50 Nataša Koražija: Izobraževalno-ustvarjalne ježkove urice (Knjižnica Rogaška Slatina) 14.50–15.10 Jelka Kos, Lea Vaukan: Ce ne bomo brali, bomo pa cvekali – najstniška cvekal­nica (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika) 15.10–15.25 diskusija 15.25–16.15 Anja Štefan: Pripovedovanje ljudskih pravljic 16.15–16.30 zakljucek prireja strokovno posvetovanje POTI DO KNJIGE spodbujanje družinskega branja V cetrtek, 22. oktobra 2009, ob 9.00 v Galaksiji Trebnje, Podjetniška ulica 13, 8210 Trebnje Prijavnica za udeležbo na posvetovanju Udelež enec/ci Knjiž n ica Nasl ov e-naslov Telefo n Da tum . Da v c na št . Da v c ni z a vez a nec D A NE Podaljšan rok prijave je 12. oktober 2009. Prijave pošljite na elektronski naslov: tajnistvotre@tre.sik.si ali na naslov: Knjižnica Pavla Golie Trebnje, Tajništvo Kidriceva ulica 2 8210 Trebnje Kotizacija znaša 35 € (vkljucuje tudi kosilo), nakažete jo na TRR 01330-6000000102 (racun odprt pri UJP Novo mesto) do 20. oktobra 2009. Prosimo vas, da v primeru zadržanosti udeležbo pravocasno odjavite . Obrazec za prijavo najdete tudi na spletni strani http://www.tre.sik.si/. PROJEKT SRECNO BRANJE 2.0 V letu inovativnosti in ustvarjalnosti smo se sodelavci Moje srecne knjige odlocili, da knjižnicam ponudimo zanimiv sku-pen projekt, ki smo ga poimenovali SRECNO BRANJE 2.0. Moja sr(e)cna knjiga, izšla je septembra 2008 v slovenšcini in anglešcini pod naslovom My Very Own Book, je nekakšen vodnik za osebno rast in nacrtovanje življenjske poti, ki si ga napišeš sam. Zagovarja tezo, da samo ljudje, ki so sposobni vizualizirati svoje sanje in jih opredmetiti na papirju, so jih sposobni tudi uresniciti. Moja sr(e)cna knjiga spodbuja najboljše v cloveku. Bralca vodi k razmišljanju o sebi, o svojih vrednotah, poslanstvu, o svoji odgovornosti do okolja, družbe in sveta. Vlivaa mu zaupanje vase in v svoje sposobnosti ter v pomembnost njegovega pris­pevka v družbi, pa najsi bo relativno še tako majhen. Spodbuja ga, da si zacne postavljati cilje, razvijati pozitivne osebnostne lastnosti ter se zacne izobraževati in razvijati znanja, ki mu bodo pomagala do želenega cilja. Po mnenju pisatelja in prevajalca Alana McConnell-Duffa je ta knjiga sveža, odkrita in nagovarja k (samo)iniciativnosti. Po oceni urednice pa je to prava knjiga za današnji krizni cas in je rojena, da postane svetovna uspešnica. Knjiga doživlja odlicne odzive strokovne in splošne javnosti in je prejela tudi že nekaj odmevnih priznanj. Za vec informacij o knjigi in avtorju prilagam tudi letak in vas vabim na spletni strani http://www.srecna-knjiga.si in www.zigavavpotic.com. Osnovna ideja projekta Srecno branje 2.0 je, da bi eno Mojo Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. srecno knjigo soustvarjalo kakih 50 bralk in bralcev. Vsak bi po lastni izbiri oblikoval štiri do pet strani. Knjiga bi potem ostala last knjižnice in bila na ogled in v spodbudo drugim obiskovalcem. Po lastni presoji bi lahko dodajali vanjo strani z vsebinami, ki bi bile bolj lokalno obarvane in bi lahko pome­nile proaktiven prispevek k izboljšanju razmer v okolici, kraju. Moja srecna knjiga je idealna in inovativna izbira za interaktiv-no soustvarjanje in sodelovanje med mladimi obiskovalci knji­žnic v Sloveniji, ki lahko nudi mnogotere pozitivne ucinke tako za mlade bralce kot za knjižnice. Projekt Srecno branje 2.0 temelji na ustvarjenem branju in osebnostnem razvoju, izmenjavi mnenj v mediju kot je knjiga in spodbujanju predv­sem mladih, da se zacnejo vracati h knjigi, tako da jo sami soustvarjajo, se ob njej bistrijo in ostrijo misli in ideje. Projekt Srecno branje 2.0 bi spodbujal tolerantnost, medkul­turnost in medgeneracijski vidik, samoiniciativnost, ustvarjal­nost, samozaupanje, timsko delo, nacrtovanje skupnih ciljev med bralci, knjižnicam pa dajal zagon za organiziranje privlac­nega družabnega in kulturnega življenja v kraju, ki bi rojevalo nove projekte in pobude. Projekt Srecno branje 2.0 bi zato potreboval tesno sodelovanje in motiviranost knjižnicark in knjižnicarjev Moja srecna knjiga bi na ta nacin postala Naša srecna knjiga – srecna knjiga našega kraja, srecna knjiga našega razreda, naše šole, itd. Spomin, vrelec idej, motor za akcijo, zabava, družen­je, prijateljstvo. Žiga Vavpotic NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!