gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jeiuane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 20. junija 1888. Obseg: O semenskem žitu in njega izbiranji ter o semenski menjavi. — Nosni obročki za bike. — Zavarovanje proti toči. — Pouk kako ravnati s trtami, da se obvarujejo strupene rose (peronospora viticola) — Zemljepisni in narodopisni obrazi. — „Nasledki šnopsa" — Govor poslanca Šukljeta. — Govor poslanca Kluna._Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Ako ne moremo dobrega semenskega žita pridelati na svojem posestvu, potem je treba seme menjati. semenskem žitu in njega izbiranji ter Nepotreb je seme menjavati na njivah, na ka semenski menjavi. terih se prideluje težko, zdravo in brezplevelno semensko žito Neizogibna pa je menjava večkrat > Najcenejše in najboljše semensko žito je gotovo zima, toča če nam dolga rja tisto katero si sam pridelal; to pa seveda palež in snet pokvarijo žito, če prev potem, zamemo zanemarjeno posestvo z izsesano, plevelno zemljo ako si je skrbno vsejal, pridno oskrboval (obdeloval), ali če nam sploh ni mogoče pridelovati semenskega žita požel, požeto dobro hranil in posebno previdno izbral. zaradi podnebnih razmer, posebno pa zaradi močvirnate Žito, katero hočemo uporabiti pri prihodnji setvi, zemlj vsejati je treba posebe, in naredkoma v rodovitno in Največkrat smo prisiljeni menjati seme laneno neplevelno zemljo, dobro je oskrbovati, kadar je po- ovseno in krompirjevo. Te rastline le prerade izgube polnoma dozorelo, požeti je, a potem ga ne z mlatilnico po večletni uporabi svojega semena mnogo rodovitnosti, omlatiti, ampak s cepcem ali na kak drug način n. pr. dobrote in rabnosti, tako da se taki dohodki zmanjšajo. udarjaje s snopi ob tesarski stol. Pri menjavi moramo jako previdni biti, da dobimo Kakor nas uči izkušnja, pokvari se zrnje v mla- seme zahtevane žitne vrste iz mrzlejšega podnebja, da tilnici. Dobi namreč male razpoke, vsled katerih kali je bilo skrbno obdelovano in da je popolnoma brez-slabo ali sploh ne, posebno, če je namočimo, kakor plevelno. pšenično namakanjem odpravimo sicer snetjavost, a moča pridere tudi skozi razpoke v zrno in mu umori Seme namreč, ki je bilo pridelano na novo gnojeni, rodovitni ilovnati zemlji, v gorkem kraj po pod / ^ Mm na ta način kal. Žito pa, katero nam ne bode rabilo za milim podnebjem nam daje navadno slab pridelek, ako je seme, zmlatimo seveda najčisteje in najceneje z mlatilnico. vsejemo v pustejšo peščeno Da dobimo dobro in brezplevelno semensko žito, in pod ostrejšim podnebjem emljo, v mrzlejšem kraji potrebno je pa najpoprej, da izberemo le najteže, naj- Veliko je torej na tem ležeče, odkod da dobimo veče, najpopolnejše, kaljivo in nepokvarjeno zrnje in je semenskega žita. Posebno oprezni pa moramo biti do reklam semenskih kupcev, ki nam za drag denar po- potem shranimo v zračno in suho kaščo. Tako popolne zrnje moramo odbrati s trijerjem ali nujajo žitne vrste z razustnimi, a praznimi imeni, ne kar z roko iz žita, katero smo uže večkrat očistili z žitno čistilnico. Za odbiranje je pač dosti časa po zimi in ob deževnih dneh > in to delo opravljajo lahko tudi glede na kraj in podnebje. Le ta žita pridelujejo na ne pa na polji, ter zato donašajo potem komaj vrtu otroci in postarni ljudje. Velika in težka zrna se bolj ukoreninijo polovico obljubljenega sadu. Najbolje je toraj, ako vsadimo za poskušnjo po in zaradi kakih pet kil takega novega žitnega semena v vrste, tega vzrasto iz njih močnejše rastline, katere prejemajo Ako vidimo, da žito ugaja zemlji, podnebju in trgovini, iz zraka in zemlje več hrane in dajejo boljši pridelek, potem seveda je vredno naročiti si tacega semena za nego rastline iz lahkega zrnja, ki dobivajo že, kadar kale, prihodnjo setev, manj hrane v malem in lahkem zrnji. Majhno zrno se preslabo ukorenini, in iz njega vzrasto le šibke rastline 108 Nosni obročki za bike. Mnogokrat smo v tem listu pisali o napakah, katere delajo živinorejci, ko vzrejajo goved, in poudarjali smo posebno jako pomanjkljivo oskrbovanje bikov, dela najlepša teleta od tretjega do šestega Bik leta, pa ne pri nas, ampak po deželah, koder znajo z biki ravnati. Pri nas rabimo za pleme dvoletne in triletne bike, štiriletne pa dajemo mesarju. Zakaj4? Zato ker so naši biki v četrtem letu uže pretežki, preletu in prehudi. Kdo je pa temu kriv? Kmetovalec sam, ker prične prezgodaj rabiti bika, ker mu ne dovoljuje prostega kretanja ali zraku in ker ga presilno rabi za pleme. dela v svežem Nasledek takemu ravnanju je 5 da se bik neprimerno debeli, poleni in vzgubi vso moč v zadnjih nogah, ter vsled tega podira krave, kadar jih plemeni, k tlom. Dober bik, če je še tako velik, mora biti čil in ne sme naj- manjše krave podreti. Kako pa vzredimo take dobre bike'? Take bike vzredimo, ako jim sosebno dajemo mnogo prilike, da se gibljejo v svežem zrak če jih primerno krmimo ter jih šele konci drugega leta pričnemo rabiti za pleme. Takega bika ohranimo potem pri dobri moči, ako ga ne zlorabimo s prevečkratnim plo-jenjem in mu dajemo vsak čas priliko pregibati se pod milim nebom. To pa tako, če priredimo biku ograjen prostor, koder se more preletavati, ali pa ga rabimo za delo, kar je še najboljše. Sedaj pa poreče ta in on: kedo Podoba 38 Podoba 39. naj pa napreza hudega bika? Ako z Podoba 40. živaljo uže z mlado lepo ravnamo, ni nikdar huda. Vendar pa zarad varnosti in da ga sploh laže rabimo, denimo biku v nos obroček in potem lahko delamo z njim, kar hočemo. Ako ima tak obroček, vodi ga lahko vsak otrok, in če ga priprežemo k staremu volu, nauči se kmalu voziti. Bik, ki je vsak dan eno uro uprežen, ki ga primerno dobro krmimo in ki nima na leto več nego 100 krav ubrejiti, sposoben bode za pleme do osmega delal bode od tretjega leta nadalje toliko lepša kolikor starejši bode. leta in teleta. obroček se skupaj stisne, vzmet zaskoči ter obroček skupaj 50 kr. drži Ta obroček stoj gld 12 kr. do 1 gld Podoba 40. kaže ameriške kleščice s katerimi se biki vodijo. Te kleščice je lahko biku dajati v nos kadar treba tudi in njega vzeti. Krogljici pridete namreč v nos, vzmet pa klešče tako skupaj drži, da ne morejo iz nosa pasti. Te klešče stoje 50 kr. Take ooročke in klešče na Dunaji prodaja Franc Sch II. Praterstrasse Omenjamo, da morajo na Virtemberškem vsi licen-cevani biki imeti obročke v nosu, in bik, Ki nima takega obročka niti premije ne dobi na razstavi. Zavarovanje proti toči. Lani po mnogih krajih sekala strašna toča ter naredila veliko ŠKode. Kmetovalca zadeva takšna nesr tem bolj, ker si nima s čim pomagati. Edino upanj prihodnjo srečnejšo letino mu še ostaja. eča v Kod in isedaj bode toča bila, tega ne pove nobena pratika to nimamo nobenih znamenj, nobenih pravil poljski pridelki so vsako uro v nevarnosti, da jih uima ne uniči boj tare kmetovalca, dokler pridlekov ne pospravi pod streho. Previdni kmetovalci po drugih deželah se zatorej pogostoma zavarujejo zoper škodo po toči Pri nas ni tako, če ravno so uže veliko prigovarjali, zlasti pisali c. kr Kmetijske družbe, uradi in korporacije. Naši ljudje se ne morejo odločiti, da bi se obilneje zavarovali proti toči Sicer si res prihranijo stroške za primeroma le majhno premijo ter rajši pre- trpe ves strah od uim. Toda napačnost svojo izprevidijo šele tedaj, ko jim je toča uže ves pridelek uničila, ter nimajo s čim plačati dače, priklade, plače hlapcem in deklam itd. Po drugih deželah smatrajo stroške za zavarovalne j doklado k dačam ter jo radi plačujejo. premij za edn strah Zatoraj pa jih tudi vse poletje ne tare tist toče, kateri nadleguje vse druge, ki niso zavarovani. od Drugače je pri nas ! Zmerom čujemo pritožbe, Kako se kmetovalcem hudo Toda posamezniki ne store vkljub temu ničesar godi. da bi se vsaj oteli izgube, kateri jim bilo > mogoče uiti Navadno izgovarjajo kmetovalci, da zlasti zaradi Zatorej, živinorejci, poslušajte ta nasvet in devajte prevelikega uboštva ne morejo in nečejo zavarovati bikom take obročke v nos. Ti obročki so različni. Po- svojih pridelkov. Toda ravno ta izgovor ni dovolj opra-doba 38. kaže obroček, ki se narazen snema, da ima vičen. Premije so primeroma jako nizke, pomoč pa o podobo črke potem se z enim koncem (ki je šilast nesreči znatna, da obvaruje kmetovalca še večega ubo- in oster) vtakne skozi nos po znanem načinu zopet skupaj sklene, na sklepu z vijakom (šravfom) pritrdi potem vijak odlomi. Tak obroček stoji 60 kr. do 20 kr. gld Podoba 39. kaže druge vrste obroček. Na podobi obroček odprt. Šilasti konec se vtakne skozi nos) štva. Časi so res hudi za kmetovalce. Zatoraj si pa morajo pomagati zlasti tako, kakor je najlaže. Zavarovanju proti toči je kmetstvu živa potreba. Da prebivalstvo na kmetih to izpozna, za to naj bi skrbeli zlasti oni, kateri imajo največ vpliva in pra- 199 A. vega sočutja do njega, in katerim tudi zaupa. Sčasoma te nepriličnosti, najbolje je, če stehtamo vselej živo ali bode pridovarjanje in nasvetovanje vsekakor začelo pro- ugašeno apno. Kadar rabimo, kakor po navadi, ugašeno dirati in zmagovati. pojde nam delo bolj izpod rok, če je zmerimo, nego če je stehtamo. ta namen vzemimo cilindrsko posodo Pouk 7 kako ravnati trtami 7 da se ob od belega kositra v premeru in znotranji visokosti milimetrov ali pa kubično lesno šKrinjico, Loje varujejo strupene rose (peronospora vi ticola) *). 147 m strani pojo ermi 136 milimetrov. Če ravnamo tako, ognemo se tudi preobilo apna v bakreno-apneni zmesi, katera bi nekoliko časa zavirala učinek bakra. Razume se samo po sebi, da moramo dobro Peronosporo viticolo, po domače strupeno roso, ki mešati zmes vsakkrat, kadar jo vzamemo nekoliko se je bila junija meseca lanskega leta pokazala na Go- napolnimo škropilnico. > preda riškem, ustavila je v njenem razvoju izredna suša meseca julija in septembra, in zato ni mogla škodovati trti in posebno ne trgatvi.**) Deževje oktobra meseca pa jo je zopet oživilo, in vsled tega niso po nekaterih krajih popolnoma dozorele trtne jagode. C. kr. kmetijsko društvo meni, da bo marsikateri trtogojec, zapeljan po izkušnji lanskega leta, dvomil, da se to zlo letos povrne, in zato si šteje v dolžnost, prav (Konec prihodnjič.) Podučite stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. ■ Nabral Fr. Jaroslav. živo priporočati vsem, naj nikar ne opuste onih pri- pomočkov, ki so se izponesli popolnoma izdatno proti 80. Vestfalski kmet. poškodovanju po peronospori. Med temi pripomočki navajamo posebno bakreno apneno zmes, katero je pripravljati takole: Vestfalska je kos Nemške. tem kraju so se ob- držali še dovolj čisto stari nemški običaji; vestfalski kmet namreč ne zapelje rad v nove kolovoze. Ves se- Za vsak hektoliter zmesi, kojo imamo napraviti, verni kos Vestfalske je raven, leža vasi toraj ni in ne denemo tri kilograme bakrenega vitrijola v redko tkano more biti malerična. Tudi se vasi ne drže vkup, pojedini zvezati; domovi so daleč razmetani. Tako je bilo uže za Tacita in je ostalo do današnjega dne. Vsak kmet živi sam cunjico ali vrečico, ki ji je treba potem nato vzamemo bedenj (čeber) ali drugo leseno posodo > v kateri naj bo 50 litrov vode, na robu pa zabit, žrebelj zase na obširnem posestvu. na katerega obesimo za vrvco omenjeno vrečico tako Stopimo na vestfalski dom in oglejmo si ga. Hiša da bo samo do srede pod vodo. 12 urah se raztopi stoji ondi, kjer nehajo njive ter je svet uže bolj napet ves vitrijol; zato zadostuje, da opravimo to delo zvečer, Do najbližnjega soseda imajo četrt ure. Vsa zemlja leži da bo vitrijolova raztopnina o pravem času napravljena, vkup: njive, travniki, pašniki in gozd. Hiša in gospo- Zmehčajmo enako 2V i1/* litra kilogram živega apna ali pa 33/ kilogr 2 ugasenega apna v drugih 50 litrih vode Tako narejeni sito i Ki naj bo darska poslopja so nekaki na sredi. To je jako pametno in tudi koristno. Ako posestvo ni razmetano, koliko manj (apneno tekočino) vlijemo skozi potov se naredi, in koliko manj tožb ima kmet zastran za spoznanje gostejše od luknjic pri meja. Od hiše navzdol leže njive, po katerih se ziblje belež žveplalnici, v vitrijolovo raztopnino; to pa mešamo s visoka rž. Polje je večinoma zarobljeno z visokimi jeseni zmes enako- ali grčavimi bresti, ki stoje ob obeh stranem grabna. Taka izkopana in živa meja je najboljša, več je vredna palico tako dolgo, dokler postane vsa barvena. Če smo rabili čist vitrijol in dobro apno in če kot naši mejniki z vsemi mapami. Tako je bilo od smo tako ravnali, kakor je tu popisano, mora zmes nekdaj, in tega se drži kmet tudi dandanes. Vestfalski imeti svetlo višnjavo barvo, in kadar se za nekoliko kmet stare korenine mnogo drži do tega, da ima lepo časa poleže, bode tekočina nad barve. njo popolnoma brez urejeno posestvo, takošno hoče izročiti sinu, kakoršnoje prejel od očeta. Zato je pri meji sila natančen in strog. Ce pa ni taka, ampak če je bolj ali mani višnjava, Bog ne daj, da bi mu kdo v škodo hodil. Prav zato se to je znamenje, da ni bilo zadosti apna, in trebalo ga trdovratno upira železnici, dokler more ti odbija, da ne bo dodejati, drugače bi utegnila smes zelenim delom hi šla po njegovem svetu. Škoda mu je zemlje, ki J° trte škodovati, in to zaradi tega, ker bi bilo v njej se železnica sne, pa tudi posestvo mu raztrga, kar mu ni precej nerazkrojenega bakrenega vitrijola. Da se ognemo po ^ o 1 j i. Kdor slabo gospodari in posestvo zadolži, da --mora nekoliko kosov odprodati, njega prezira vsa vas, ga je po oeilu e. kr. kmet Ta pouk je posnet iz goriškega „Oosp. Lista", spisal pa to je največa sramota, ki si jo more kmet na glavo nakopati. Leti nakupljeni kosovi se ne pripišejo gruntu, sami zase so pri hiši, kot nameček. Od grunta se ne sme nič oddati, društva goriškega poroeevaiee posebnega odseka za študije o peronospori, gosp. Tomaž Fruhauf, pristav na c. kr. poskušališči za svilarstvo in vinarstvo v Gorici. Tako je bilo tudi v Vipavski dolini začne strupena rosa širiti tudi po Dolenjskem, čela kazati, zato objavljamo ta pouk. Bati Ker i je da se je nže pn- gruntu nič pridejati. Grunt bodi nedotakljiv. * 200 % Na takem gruntu smo. Po polju drži pot, s katere se spuščajo steze na desno in Kjer neha polj tam se prične gosto zaraščena hraščina, po katerej pra šiči rijejo. Ta hraščina sega gori do gospodarskih po lh varuje burje in se slopij in še nekoliko oaprej da verja. Hiša je dolga in široka, slamo pokrita ter lepo pobelje v besedo pri mizi ali pri večernej preji. Kar jej veli družina, mora storiti molče. Ali kedar se snide z deco malih kmetov, ali z deco gostaško, tedaj pa uže poka- zuje, da je kaj več, da je s premožne hiše. (Dalje prihodnjič.) v dvoj nadstropij s da se odlikuj od ostalih gospodarskih poslopij. Strehe morajo biti vedno dobre na vseh poslopjih, do tega kmet mnogo drži. Sto- , da Nasledki „šnopsa u pimo tedaj v hišo. Vrata so tako visoka in široka, lehko senen voz zapelješ v vežo, in v veži samej moreta stati dva taka voza. Na desno in levo so hleva konjska in goveja, in nad njimi so prostori za krmo. Zadaj za vežo je prava hiša, v katero drže dvoje duri z vrta. Hiša ima več pregradkov, velika soba ima okna na vzhodno in južno stran, kamra pa v vežo, da gospodar more videti kar s postelje, kaj in kako se dela v veži. Potem imajo še posebno sobo, v katerej navadno (Dalje.) To priliko prvega javnega plesa v Zalesji hotel si je vanov Simen nekoliko od bližeo gledati. Ko nekoliko pazljivim okom od strani ogleduje, zmaje z vse tudi Ž časa glavo in reče: »Ljudje božji, to-le se pa ne bode dobro končalo, ima po nečem hudi duh." — Malo pogodrnja in odide svojo pot domov. Da se ne bode dobro končalo se mož ni motil, kar bodemo iz posledic spoznali. Taki javni plesi vršili so se potem vsak mesec nobeden ne leži. Ta soba je bolj pričej odmenje najmanj po enkrat. Da pa ti plesi samo na podu ostali je sorodnikom, prijateljem, znancem in tujcem, pa do mačim veselicam. Nad hišo so žitnice, in pod hišo kleti Toliko in tako neenakih okenj malokje niso ter da Jih je mogel vsakdo videti, oskrbel je » dobi kakor v vestfalskih kmetskih hišah. S kuhinje vidi gospodinja na vse strani. Dimnikov ni, samo lina, skozi katero dim odhaja. Pred hišo stoje košate lipe, pod njimi mize in klopi. Na obširnem dvorišču stoje podi, senice, kolnice in drugo temu tako. Koj za lipami je sadovnjak; dre- malopridni Plahtač sam za potrebne naprave. Dal si je na svoje stroške narediti tri velike okrogle pode, kateri so se mogli skupaj sestaviti, a kadar se pa rabili niso » tudi narazen vzeti. Te pode, „brijarje" imenovane, stavljal je Plahtač navadno na vsako drugo nedeljo pod vesa so krepka in zdrava Na sadovnjaku so gre veliko lipo ob svoji hiši, ako mu tega vreme zabranjevalo ni. Za škripače dal je pa posebni oder med lipovimi vrhovi napraviti, do katerega vodile so zložne stopnice, tem pridobil si je v Zalesji ples popolna tla; vsakdo > dice za salato in ostalo zelenjavo pa za cvetlice Toda ki je ob času bala u mimo tega očitnega prostora javnega kmet stare korenine ne mara za cvetličje, če tudi je pohujšanja prišel, naj bode uže, od kodar koli » mogel se je, trden in mu ni gledati na par pedi zemlje, vendar se je <]0kier če je za „vižo" nekoliko grošev plačal, vrtiti i mu škoda zdi. „Naj raste trava, ali fižol, ali kaj mu je ljubilo Viži : u določena bila je posebna gega ličje j kar zaleže pri hiši, bolj pa jetno je", pravi „cvet je za gospodo u sadovnjaka leže sočne se nožeti ali deteljišča, na katerih nakosi gospodar mnogo tarifa za one tujce, kateri so ravno ob takih prilikah mimo prišli in so se hoteli malo zavrtiti. To tarifo po-beral je Plahtač sam; ker je imel godce za vsako priliko sproti pogoj neslo je zopet to le njegovemu krme za konje. Vestfalski kmet jako čisla konje pa mu ia8tnemu žepu dobiček. Malopridni Naduhar je pa od dado tudi lepih dohodkov. Tudi senožeti so opasane z grabni in obrobljene z živo mejo Pri nekaterih hišah svoje burke i ajo tudi ribnik, v katem karpe rede Na takem domu, med zabasanimi senicami, nasu tega časa kar stalno pri Plahtaču bival, vganjal in lahkoživce v zanjke Plahtačeve loviti pomagal. In tako je bilo v Zalesji polagoma do tega prišlo, o tirni žitnicami in polnimi hlevi gospodari vestfalski čemur bil je mili vladika blagega spomina A. M. Slomšek kmet. In kako ponosen ti je nanj! Sedaj gleda sedaj o svojem času v »Drobtinicah* napisal. Kratek zapo veleva sedaj pokara > sedaj tudi sam prijema za delo, padek temu glasil bi se nekako takole : da pokazuje urejeni dom kako hoče imeti, kako mora biti Lepo v Vrag naveličal se je svojega peklenskega stano- hoče kedaj izročiti najmlajšemu sinu, vanja; na zemlji hotel si je poiskati ugodnega bivanja. ali če sina nima. najmlajšej hčeri Če izroči dom hčeri ta namen preštefnjal je vse kote družbe človeške; mora zet sprejeti njegovo ime; staro ime ne sme od med vsak stan, v vsako hišo in v vsako družino vtaknil hiše In kako se vede kmet do dru » do delavcev > i brez laži je svoj nos J zgrešil ni niti najzadnje bajtice da še celo v cerkev jo je bil pokukal. Skoraj v vsakem kraji ; pa do kočarjev? Pri njem je vse naravnost brez zvijače, kar reče, ne oporeče. Ker se zaveda veljave dobil je več tacega, kar mu je bilo kaj po volji svoje, zato biva kedaj pa kedaj trdovraten in preoblasten. tudi nikjer ni bilo popolno brez vsega tega, s čemur se Družina ga mora s krstnim imenom klicati. On družino 0n nikoli sprijaznil ne bode. tiče u naj si je mlada ali stara, a njega družina „viče u Kadar mu deca nekoliko odraste, privaja jo delu » duha Povsod naletel je na več ali manj krščanskega na to ali ono pobožno šego. Med prostim kmetskim sinovi pomagajo hlapcem, hčere deklam. Ali deca ni čez ljudstvom mu je pobožna molitev sv. rožnega venca hlapce in dekle, ravno narobe, nobenemu ne sme sezati najhuje napletala; v bolj gosposkih družinah mu to ni 201 * uže tako hude preglavice delalo. A na stenah visela je svojo moč pripoveduje, aristokracijo plemena. (Dobro tu in tam kaka sveta podoba, „britka martra"; pri hiši dobro na desnici.) To bi bila stvar. bil je morda celo kak blagoslovljeni rožni venec, čeravno moral jako čuditi katerej bi se bil , da je nesem slišal iz ust tega filozo-se ga za skupno molitev morda nikoli rabilo ni, pred fičnega poslanca zelene Štajerske, katerega mnenje nekak jedjo in po jedi se je morda eden ali drug kar tako tja čudno nasprotuje mišljenju drugih ljudij. v en dan na pol prekrižal, a ob večeru pred počitkom pa kaj malega na Boga pomislil. Vsega tega vragovi že Sedaj začnem s poslancem Maggom. Govoril je lodec mogel prenašati. Ugodnega kraja novo bivanje na zemlji ustanovil, ni mogel tako bi si hitro najti in uže je začel obupovati. Ves potrt in klavern napotil se je po drugi poti proti svoji domovini nazaj. Kaz se mz zazdi, da ga je nekaj prav prijetno v ušesih zazgačkalo; ustavi še, nateza svoja kosmata ušesa in res iznova se z vso gotovostjo prepriča, prav za prav o budgetu, o državnem proračunu, tako , da bi ga lahko popolnem prezrl, le jedna opomba se mu je čudna zdela tem bolj, ker jo je sekundoval malo poslanec Pihler, ki mi jako mpatičen. Imenoval ga liričnega tenorja opozicije. (Veselost na desnici) Gospod poslanec Magg govoril je avstrijski državi > da Ki mora na n se je ustanovila na nemških tleh". Jaz ne vem ? kaj zemlji zanj vendar-le kaj poseqntga pripravljenega biti, kajti na nja vdarjali so mu prijetni gla ovi godbe, med katerimi se je pa čul tudi še drug ropot, vrisK, smeh klafanje itd » Aha To-le moram pa dar še pogledati misli si, »prej ko pusto ml j pustim u je s tem mislil; če pa je mislil, da so bili izključno in to naglašam, da se moje besede ne bodo kako zasuka-vale — izključno Nemci, ki so ustanovili Avstrijo, je to trditev, ki res ni več nova, toda še manj pa resnična. morata je- (Dalje naslednjič.) (Odobravanje na desnici). Dve fakti se mati v poštev, ali se šteje za leto njene ustanove 1278, bitva pri Durnkrutu ali Stillfriedu ob Moravi, kakor jo vi hočete imenovati. Politične stvari. Govor državnega poslanca Šuklje-ja. (Dalje.) profesorja Fr pri temu bi se moglo pač ugovar jati, iz krvavega boja Habsburžanov in Pfemislidov ni izšla avstrijska država, temveč le domača sila Habsburžanov. Pa če se tudi postavite na to stališče, Kak resultat pa dobe? Ne bodem se oziral na ljudi moje narodnosti, ki so bili v tem boji. Štajerski „Reim Chronist", za katerega je go spod poslanec Menger tako unet, če ga je čital ne vem pohvalno poudarja, da so se specijalno Kranjci j Navadno potegne z direktorjem v predigri udeleževali boja na Moravskem polji. Kako se pa more prezreti to, da so se Ogri udeleževali tega boja? Ohranilo Go- thejevemu Faustu; s tem pravi: Ihr wisset wohl, was wir bedurfen, wir wollen starke Getranke schliirfen". se Je Pismo kralja Rudolfa, iz Katerega se razvidi, Rekel bi, da takrat ni bil srečen s svojimi ingredijen- mu Je ogerski kralj Ladislav bil pripeljal 56000 mož kakor zopet trdi štajerski „Reim«Chronistw da > cami. Jaz se prištevam k najpazljivejšim poslušalcem ki so se gospoda poslanca Carnerija in sicer iz dobrega uzroka. Jako hrabro bojevali v tem boji. Opozarjati hočem, da je Stvarno budgetarnega se od njega malo naučiš, a zato madjarski šovinizem starega in novega čclScl J začenši s te odškoduje z obilnostjo krilatih besed, katere kar iz Simonom de Kezai, do novejšega madjarskega zgodo rokava siplje > in vrneš se zadovoljen na svoj sedež, vinarja Szallay-a, to zmago reklamoval za ogersKo in kajti svest si, da si jako obogatel zbirko parlamentaričnih spomina vrednih stvarij. Letos pa še tega ni bilo. Poslušal sem govor njegov, ga pazno prečita!, toda našel sem le jeden stavek, ki spominja na stari boljši čas. pripisoval zasluge zanjo le Ogrom. Vzemimo pa leto, v katerem je Avstrija res zgo dovinski nastala (Dobro! Dobro! Prav res! na desnici) leto 1526, ko je Habsburžan Ferdinand po krvavih do- » To je stavek, da večina hoče „Nemce pripraviti godkih pri Mohacsi dobil češko in ogersko krono. To ob stare pravice, ob vodstvo". V mnogojezičnej državi je rojstno leto avstrijske države (Tako je na desnici). je popolnem prav, da narod, ki kar se tiče števila, du- No, če se k temu povrnemo, češke krone neso dobili s ševnih in gospodarskih sposobnostij, prekaša druge in habsburškim mečom; (prav res je, na desnici), neso daje tudi več vojakov, prevzame vodstvo. To je faktum, pridobili s tem, da bi bile habsburške planinske dežele s Je kateremu se vsi radi uklanjajo. Da bi pa to bila pravica, svojo privlačilno silo k sebi pritegnili močnejši kraljestvi ki pristojala kakemu narodu, kot podedovano > zgo Češko in Ogersko, še celo po dednem pravu ne, če se dovinski utrjeno pravo, kot pravica, ki velja za vse govori o nemškej habsburškej dinastiji, rad z vso čase, ter izključuje tekmeca, to je nekaj, kar smo se skromnostjo opozoril na to, da se — in avstrijski narodi morali naučiti šele od gospoda Carneri-ja. (Dobro! Dobro! so ponosni in srečni v tej misli — jako mnogo luksen na desnici). In da se je ta stavek razlegal iz srede burške, jagelonske in arpadske krvi pretaka po žilah stranke, ki se ponaša s svojim liberalizmom, ki vedno naše dinastije, če se tudi ne oziram na rodoslovne raz- govori o jednakosti pred postavo, da ga slišimo iz ust mere hiši w Lothringen-Vaudemont". Po dednem pravu moža, ki tako slabo govori o feudalni politiki, ki pa na neso pridobili češke krone, temveč češki deželni zbor o 02 4 dne 23. oktobra 1526 in svobodni volilni akt sta najboljši dokaz, da je hiša habsburška dobila češko krono po svobodnej volitvi (prav res je! na desnici) in nekaj podobnega se je zgodilo pri onej manjšini ogerskih stanov, ki so se bili dne decembra 1526 zbrali v Požunu ? da Naši dopisi. % »- Dobrova 16. junija. (Različno). Danes mi je veselo vest „Novicam" poročati, namreč, da je kozja epidemija v naši fari in šolski občini z dnevom 10. t. m. popolno svobodno izvolijo Ferdinanda ogerskim kraljem. (Dalje prihodnjič.) prestala in zginila. Od dne 1. februvarija pa do dne 10. junija t. 1. bilo je v naši fari še v 18tih družinah na kozah še 29 oseb zbolelo; od teh ozdravelo jih je Govor poslanca Kluna bilo 22, a umrlo pa Koze razsajale so v naši občini od dne 20. sept. v državnem zboru dne 1. maja 1888. (Dalje.) lanskega, pa do zadnjih dni meseca maja t. 1. Dne 10. t. m. je pa zadnji kozavi bolnik popolno okreval in ustal. Zal, da smo se varali v svojih nadah; gospod naučni minister se je gotovo bal, da bo kaj zgubil na časti, ko bi Septembra meseca lanskega let a bile so se koze sententiam" potem na pričele pri „Maslarji" v Kozarjah, a končale so se dne se bil po načelu „sapientis est mutare io t. m. pri »Tiučeku* na Utiku. Obiskale bile so vse udal našim prošnjam ker se morda primerne glede vasi tukajšnje fare od prve do zadnje. Najhuje razsajale ljudem zdelo, da njegove naredbe niso vedno s0 v Kozarijah na Švici in Dobrovi, najmauj pa v Brezji. Po vseh vaseh tukajšnje fare bilo je v 104ih družinah vsega skupaj 248 kozavih bolnikov; od teh ozdra- m včasih potrebujejo popravil. Zato se prej gimnazije v Kranji do sedaj upiral in bi nam ustanovil z večjimi troški novo šolo v Ljubljani, velo jih je 199 oseb, umrlo pa 49; med umrlimi bilo kakor pa pustil gimnazijo v Kranji in tako preklical 47 otrok in dvoje odraščenih oseb. naredbo, nasproti današnjim besedam, svojo sploh bil minister, ki se ne kje bi moral ozirati na finan- Koze naredile so nam osobito pri šoli veliso ob čni položaj države. Prebivalstvo na Gorenjskem visoko ceni gimnazijo v Kranji, in zato je 36 občin poslalo v zadnjem zasedanji peticijo deželnemu zboru, kar morejo spričati gospodje od one (leve) strani, v kateri prosijo, naj bi deželni zbor posredoval v tej stvari da namreč ostane gimnazija v Kranji. Deželni zbor je spoznal potrebo spodnje gimnazije v Kranji in naročil deželnemu odboru naj stori primerne korake, da se ohrani gimnazija. Jaz pa mislim, da ima o tem vprašanji govoriti več ali manj tudi ta visoka zbornica. Ni treba posegati v pravice eksekutive in ji dajati navodila, vendar ima visoka zbornica važno, rekel, bi odločilno besedo. Kajti gospod minister nam ne more dati obljubljene nove šole, ako mu ta visoka zbornica ne dovoli sredstev. Pameten človek ne bo nikomur odrekel potrebnih sredstev, ali ravno tako umevno je, da mora zbornica presoditi, če so sredstva potrebna. Kakor sem dokazal je šola za nas na Kranjskem potrebna, ni pa potrebno, čutne kvare; ne le, da ob najugodnejšem času od dne 11. novembra lanskega pa do dne 15. svečana letošnjega rednega leta ni bilo poglavitni šolski pridelek zamujen, nego po koze šolskega poduka, s čemur drugi bil je strani je tudi večina onih otrok, kateri so duhu in telesu zelo opešala, in prav dveh prestali, po počasi, da si obzirih zopet videzno popolno zdravi, se v teh utrjujejo. Od pričetka pomladi sem, smo imeli tu za vsestransko rast kaj ugodno vreme. Do konca maja meseca vrstili so se topli dnevi s pohlevnim dežjem. Mesec junij bil je pa do včerajšujega dne uže precej suh po- A stal; ni čuda, ker bilo je skoz celih 10 dni zaporedoma gorkote do 27 R° na solncu. Pridelki na polji, izuzemši ozimne reži. katere so da bi morala biti v Ljubljani, marveč želeti iz mnogih vzrokov, ki sem jih prej navel, da se ustanovi v Ljubljani. Na korist je državi, prebivalstvu in dis- ciplini 1 da gimnazija v Kranji ostane, in če bodo zali- r tevale razmere, razširi v zgornjo gimnazijo. Zato bom pri dotičnem naslovu nasvetoval resolucijo, da ostane gimnazija v Kranji, in to resolucijo že sedaj priporočim visoki zbornici, da bo pokazala gospodu naučnemu ministru, da hoče k vsem naredbam g. naučnega ministra reči „da in amen* (Prav res! na levici), in tudi ne le zaradi tega naložiti državi večje breme, da ostane malo premišljena ministrova naredba. (Dalje prihodnjič.) pred zimo največ trpele in so redke, vse drugo do sedaj kaj lepo kaže in dobre letine obeta. Sena, osobito po senožetih v ravnini, ako se lepo spravi, bode memo lanskega leta deloma več, po bregovih pa mnogo manj. Prva košnja pričela se je pretečenega tedna ; precej sena je uže pod streho. Včeraj, hvala Bogu, nam je blagodejni dež zemljo prav dobro namočil; ta dar božji se kaj dobro prilega željnim sadikam, katere so se v pretečenim in tekočim tednu sadile. Sadno drevje je sicer lepo cvetelo, a ob času cvetja bilo je malo preveč juga ter vsled tega oplodba cvetja bolj srednja. Glogovi belin ni napravil letos tukaj posebne škode ker se je zalega o pravem času prav pridno obirala in uničevala. < > 203 - Na šolskem žlahtnjenčkov uže vrtu imamo letošnjih iu lanskih po- doline, da se je minuli teden tudi tam prikazala trtna ekaj nad 800.; poleg tega imamo uš in podi je poročala naj se j ako je to še pa tudi za prihodnjo pomlad posajenih 550 pikirančKov, zvršiti z vspehom, okuženi vinogradi pokončajo, da se doma izgojenih trtna uš zatare Le to naj še omenim, da smo skoz ves mesec maj Občni zbor je bil sklenjen kmalu po zjutraj ob 5. uri obhajali lepe šmarnice, za kar gre za- V^tem se je mnogo deležnikov zbralo pi uri in skupnem hvala našemu gospodu župniku Jerneju Bab a v obedu v gostilni „Pri zvezdi" (Ferlincu), kjer je zbr drugi pa tudi njegovemu pomočniku gospodu Valentinu družba živahno odobrila po podpredsedniku g. Seuniku Lavtarju. M. Rant. Iz Igubljane Deželni zbor Kranjski. Danes 20. t. m. prične se zborovanje deželnega zbora kranj- skega omejeno na edini predmet konverzije deželnega zemljiško-odveznega dolga, zasedanji deželnega zbora Kar nas je pri vabilu razveselilo bilo je to, da je bolni deželni glavar Gustav grof Thurn vabilo s krepko roko lastnoročno podpisal, kar nam daje nado, da se mu zdravje kmalu povrne. Za konverzijo samo pa je čas jako ugodeu, ker je cena javnih posojil visoka gornjeavstrij^kega posojila, kakoršno je naše sedaj pripravljeno. danes gld. 99 90. To posojilo prevzela je vlani n. pr. stane 100 gld. enakega ponuja „Unionbank" po gld. 94.90 Za naše posojilo kakor piše „N. fr. P." minulo nedeljo ravno ta banka — Ker pa pri današnjih razmerah banki po gld. 95.50 — ostane izredno velik dobiček gld. 4.40 od vsakih 100 gl. in je pričakovati, da gredo kursi še bolj na kviško, zato se nadejamo, da deželni zbor pred svojim sklepom doseže še ugodnejše pogoje, ali pa si vsaj pridrži pravico, da polovico najema sam odda. Zborovanje ima sedaj trajati dva, k večjem tri dni. Občni zbor c kr. kmetijske družbe bil mi- nuli četrtek prav dobro obiskan. Glede izvolitve enega člena v glavni odbor postala je borba tako živahna, da se je volitev morala vršiti štirikrat. Pri prvi volitvi delili so se glasovi med gg. Kastelic, ki je bil do sedaj odbornik, ter med dvornega kaplana Šiška in pa M. Perucija. Pri drugi volitvi so se glasovi cepili še toliko, da je g. Šiška prejel jeden glas pod nadpolo- vično večino, g. Peruci pa največ za njim, nekaj glasov se je razcepilo. Pri potem sledeči ožji volitvi med bilo imenovanima gospodoma pa se je dokazalo, da mnogo več listov oddanih, kakor pa je bilo členov družbe navzočih, zato se je morala volitev še v četrto ponoviti tako, da je vsak volilec svoj list osebno od- drugo dal pri predsedništvu in se potem vstopil na stran med one, ki so že volili. Pri tej volitvi zbran Je bil z izdatno večino Šišk škofovski dvorni kaplan a. izrečeno napitnico na gospoda poljedeljskega ministra grofa Falkenhav > drugo zdravico napil je dr Po klukar bolnemu predsedniku grofu Thurnu, z želj ? bi mu Bog povrnil ljubo zdravje > gosp deželnemu predsedniku bar da Murnik napil je potem sledilo je še več napitnic Winkler-ju in 501etuico svojega službovanja kot tiskar pra znuje v nedelj dne 1. julija gospod Anton Pleško združena je ta siav strojevodja v „Narodni tiskarni", nost ob enem tudi z dvajsetletnico ustanovljen]a tiskar skega društva v Ljubljani. Vspored je: ob 11. uri do ? poludne, pozdravlj slavij v društveni dvorani j ob uri popoludne banket pri g. Ferlincu ? ob uri popoludne: Slavnostni koncert na Koslerjevim vrtu. Vstopnina za osebo 30 kr. Čisti dohodek je namenjen blagaj ii v podporo tiskarskih vdov in sirot. Strela ubila je prejšnjo nedeljo zjutraj N Plut v Semiču Nesrečnica postavila se je med hudo uro pod visoko drevo in je tam našla prerano smrt. Porotna sodnija v Ljubljani pričela je minuli teden svoje konečne razp in že idimo zopet na Jakob P a v š e k, zarad zatožni Klopi skoraj same ubijalce, jednega celo morilca roparja. Do sedaj bili so obsojeni: uboja na 18 mesecev; Franz Strgar, zavolj teškega telesnega poškodovanja, na 16 mescev težke ječe. Franc Z e v nik pa slicah. avolj roparskega umora k smrti na vi vsaj take vsako leto ponavljajoče se kazni bile v svarilo naši željni draženo žganje tudi pripomoglo ečinoma zavolj pijanosti preboja-mladini. Nadejamo se, da bode sedaj izdatno po- brzdati divjo bojaželjnost. Vožnjo v s cvetlicami okinčanih vozeli prire dila je minulo sredo popoludne ob 6. družba ljubljanskih jezdecev pod vodstvom rgo Mayerj Gradišči zbralo se je 49 s cvetlicami okinčanih voz. v Katerih se je vozila gospoda po mestu, potem pa so se odpeljali krog Rožnika na strelišče. Novičar iz domačih m tujih dežel. Predloženim m pravilom ugovarjal Je sam gospod Deschmann v splošni razpravi Pri ro vanji pristaša. ni imel saboj v obče nobenega Nemška. — Minulo je še le 99 dni odkar je umrl tem zbo- stari nemški cesar Viljem nad 90 let star in že mu je sledil političnega minuli petek dne 15. m. njegov še 57 let stari sin pravilih poročal je , cesar Friderik, v večnost po dolg ineozdravljivi ces. svetnik Murnik, vratni bolezni na svojem poletnem bivališči Friderichs- sprejele so se potem po kratki razpravi z maliaai ne- kron pri Potsdam-u. bistvenimi popravki. Izmed potem logov sledečih pred- Mej zdravniki tekla je ves čas bolezni pravda, jeli omenjamo samo žalostne novice iz Vipavske vratna bolezen cesarjeva rak ali ne rak, sedaj je pravda 204 rešena s smrtjo bolnikovo in o tem se zdravniki ne vdeležbo vojaštva. Vse evropejske in tudi unanje države > bodo V3Č pravdali, jeli bila bolezen taka ali taka > ker kakor tudi papež naznanili so svoje milovanje o teški eno je postalo gotovo, da je bila smrtonosna in edino zgubi, ki je zadela zopet Nemško. to je odločilno za bolnike in za vse one, ki se brigajo za zdravje bolnikovo. Angleški zdravnik ar. Man k en z i bilje pri bolezni vedno svojega posebnega menenja, bil je v nasprotji z večino nemških zdravnikov in strokovnjakov pri vratnih boleznih. Da sedaj umrlimu cesarju ni popolnoma vzel nade ozdravljenja, to je bila nedvomljiva zasluga njegova, večja in poglavitna zasluga Makenzi-jeva pa je bila ta, da se je protivil izreza nju dušnika iz bolnikovega vratu in nameščenja bolnega dela z umetnim dušnikom. Vsi zdravniki bili so namreč minulo jesen, ko so nemški strokovnjaki priporočali tako operacijo, edini v bila taka operacija zelo nevarna za zdravje Srbska. Nek francoski list r> Temps M poročal je z Belegagrada, da je tam nastala ministerska kriza, ker baje kralj nameraval odpraviti ustavo. Avstrijska „Pol. Corespondenca" ugovarja istinitosti tega poročila, rekoč, da nima nikakoršne stvarne podlage, temveč, da kralj nikdar ne more nameravati kaj tacega in da imajo do sedanje vlade popolno zaupanje vse domoljubne stranke, tem, da ker pripoznajo, da je zmožna k miru spraviti vse one elemente, ni delajo na tak prevrat, kaJioršnega si želi očividno dopisnik v omenjeni francoski list. Ruski poslanik pri laškem dvoru baron Tudi jako milovanje o smrti nemškega cesarja Ruska bolnikovo, vrh tega pa tudi vspeh za ozdravenje bolni- Uexkull je nevarno obolel in odpotoval domu, ruski časniki izražajo, enako onim drugih držav sočutno Friderika » svoje kovo got tem da je Makenzi s podporo se- danje cesarice Viktorije zabranil ono nevarno izrezavanie podaljšal je bolniku življenje za ali mesecev in mu je tako posredno pripomogel k prestolu. Te zasluge ne odrekavajo mu sedaj tudi njegovi nemški nasprotniki ne, Najnovejše vesti. Nemška Nov cesar Viljem II. proglasil je umrli cesar in pa rodbina njegova pa so te zasluge nje- oklic do „svojega ljudstva u V katerem pravi med gove pripoznali s posebnim odlikovanjem. Cesar Friderik segal je vkljub hudemu trpljenju in vkljub telesne slabosti izdatno in vspešno v vladarska posla. rNovice" omenjale so v tem oziru enako njegovega oklica »nemškemu narodu", kakor pisanja njegovega do kanclerja kneza Bismarka. V zadnjih številkah »Novic" omenjali smo borbe cesarjeve s kanclerjem zarad prostosti volitev in vsled katere je odstopil pruski minister Putkamer. v Ze pred tednom poročali smo, da je bolezen cesarjeva postala nevarnejša, da teško zavživa jedila, ker je bolezen razjedla steno med dušnikom in požiralnikom, morali vpeljani cevi, to drugi vlado Na prestol svojih očetov pozvan prevzel sem s pogledam kralju vsih kraljev ter sim Bogu ob ljubil, po izgledu svojih očetov, svojemu ljudstvu biti pra in strah Božji viČen in milostiv vladary gojiti poboznost * varovati mir, pospeševati blagostanje dežele, biti pomočnik vbogim in stiskanim, pravici pa zvest Čuvaj Potem omenja tesne zveze med ljudstvom in vla darjem po vzajemni zvestobi in ljubezni Liberalni listi > izrekoma »Pester Lloyd" je že padel kaj to vse kar bo novem nemškem vladarji rekoč nemško ljudstvo sme zahtevati! verskosocijalni program , kakoršnega proglaša To je v drugi obliki so zdravniki cesarju dajati jedila po umetno ta zadnji pomoček odpovedal je da znani Berolinski dr. S t očke nagoti. to je e akcij a v vsi kmalu svojo porabo, bolnik je pešal bolj in bolj, ako ravno vedno pri zavesti, postal je bolnik zelo slab v četrtek v pozni večer, noč ga je poberala, proti jutru Žitna cena pričela se je že skrajna slabost, ob 9. uri umiranje in ob 11. uri 12. minut vzdihnil je svojo dušo, v navzočosti svoje rodbine. Naslednik mu je stareji sin njegov, kot cesar Nemški imenovan Viljem II. Mlajši sin njegov poročil se je še dne 24. minulega meseca. Nov cesar vladal bode zopet po vsem po volji Bismarkovi v smislu strogejega samovladarstva, vendar pa tudi, kakor se vse nadeja, v smislu ohranenja miru v Ljubljani 16. junija 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške 7 gold. 32 kr. 75 kr. turšice 5 gold. 70 kr. v • rzi 5 gold. 30 kr. soršice gold ječmena 3 gold. 10 kr. 5 ovsa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. V Kranji 18. junija Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Pogreb cesarjev vršil se je minuli ponedeljek opo- i gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. ludne po izrečeni želji umrlega, brez vdeleženja zastop- i goid. 60 kr. — Seno 2 gold. nikov unanjih držav, v ožjem rodbinskem krogu in z 64 kr. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki