Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 13.
V Ljubljani dne 1. septembra 1941-XIX,
Cena posamezni številki 1*50 L
Leto XXIII.
„NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto 15'20 L, za četrt leta £•80 L, zapol leta 7‘60 L — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rok' )isi se ne vračajo. M ai kirana pisma rrejemajo. —
, . - T4- . štv.
• ■ rraü ' sa mska ulica st. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
Otiraj bratovske solze
Pod tem naslovom je nedavno ljubljanski »Slovenec« objavil zaradi svoje aktualnoti res pretresljiv članek, ki bo gotovo zanimal vse naše bralce, med katerimi, jih je mnogo, ki v današnjih ramerah nimajo več priložnosti naročati si ali redno brati dnevnike.
Članek je zlasti pomemben tudi za nas javne uslužbence in upokojence, ki se moramo, še prav posebno zavedati svojih dolžnosti nasproti tovarišem v stiski in pomanjkanju. Res je večina med nami že doslej pokazala svoje dobro, sočutno srce in tudi dejavno storila, kar je v njih moči, da se olajša gorje vsem nesrečnikom — toda še jih je nekaj tovarišev, ki se ne zavedajo resnobe časa in zahtev, ki jih stavlja nanje zavest tovarištva in človekoljubja. Naj jim naslednji članek omeči srce!
»Oznanjujmo, izkazujmo in izvršujmo vedno in povsod pravičnost in ljubezen! To nam veleva ura, ki jo preživljamo. To je glas božji, ki nam kliče in govori iz bojnega groma.
Ali bomo ta glas božji poslušali in razumeli?
Zdaj imamo priliko pokazati, da ga razumemo. Nastopilo je pomanjkanje; živila so nam strogo odmerjena. Pa kdor jih ima s čim kupiti, si jih bo že preskrbel. A kdor nima?!
Revščine je bilo vedno dosti. Zdaj je bo nakupe. Poletje se bo že kako pretolklo; a zima, ki je vedno huda, bo letos še hujša.
Zdaj pokažimo Slovenci, da smo si res bratje med seboj! Živeti moramo vsi! Saj nas je itak malo — ali naj še en del teh od hudega pogine? Kako moreš ti, ki imaš vsega za potrebo in čez potrebo, mirno in zadovoljno uživati, kar imaš, bo poleg tebe tvoj brat poginja? Ali si človek — ali kaj si? Če si človek, in še bolj, če si kristjan, ne moreš tega mirno gledati. »Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata v potrebi, pa zapre svoje sere pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem,?« vprašuje apostol ljubezni.
Treba je, da zastarele pojme o imetju času primerno prilagodimo in spremenimo. Zasebna last je seveda upravičena. To pove narava sama; tisti, ki pobijajo zasebno last ter hočejo, da je vse vseh, se v praksi sami prepričujejo, da je popolna enakost vseh nemogoča, ker narava tega ne dopušča. A pravica do zasebne lasti ni absolutna in neomejena. »Moje je in s svojim delam, kar hočem,« tako tisti, ki imajo, mislijo. Prijatelj, ne tvoje, marveč božje je. Kar iimaš, nimaš sam od sebe, saj nisi iz nič naredil. Stvarnik je vložil v zemljo zaklade vsem ljudem. Vsem, ki jim je dal življenje, če jim je dal življenje, jim je moral dati tudi pogoje življenja. Kako naj žive, če pogojev življenja nimajo?
Ali zdaj razumemo, da človek nima absolutne neomejene pravice do svoje lastnine? če bi to bilo, bi navsezadnje mogel en človek vse zaklade sveta nagrabiti v svoji roki in bi rekel: »Mo-
je je in s svojim delam, kar hočem,« bi nikomur nič ne dal, vsi drugi ljudje pa bi morali poginiti. — Daši se kaj takega v resnici ne bo nikoli zgodilo,, vendar je ta logični sklep pravilen in ta logični sklep je dokaz, da človek ni brezpogojno gospodar svoje lastnine. Gospodar vsega je Bog, človek je le okrbnik in mora upravljati svoj lastnino po božji volji. Volja božja pa je, da vsi ljudje žive; da imajo, kolikor za življenje potrebujejo.
Kdor torej več ima, kakor potrebuje, je dolžan od svojega dati tistim, ki nimajo toliko, kolikor potrebujejo. Če ni dolžan iz stroge pravice, je dolžan iz ljubezni. Summum ius je v tem primeru summa iniuria. Najstrožja pravica — najhujša krivica. In ta krivica — kolikokrat se godi, a se imajo krivičniki za največje poštenjake!
Temu mora biti konec! Konec pa bo le, če zavladata med ljudmi popolna pravičnost in ljubezen. In zato je naša dolžnost, oznanjati pravičnost in ljubezen z vseh streh, po vseh cerkvah, po cestak in trgih, po hišah in polju, po listih in knjigah, vedno in povsod! Tistim,, ki pa tega še nočejo slišati, je treba trobiti na ušesa toliko časa, da bodo s p resi išali.
Boj umazani sebičnosti! Glejmo in učimo gledati v trpečem bližnjiku brata! To je tudi edino pravo rodo-Ijubje in narodnjaštvo, resnična Iju-bezn do domovine. Kdo pa je domovina, če niso ljudje, ki tukaj prebivajo? Kaj mi hočejo sami hribi in doline — brez ljudi? Ti šele dado domovini dušo, življenje. Živela domovina! se pravi: Živeli moji rojaki, ki tu prebivajo! Zato -si pomagajmo medsebojno, da moremo vsi živeti! Potem bo domovina živela. Drugače je »domovina« prazna beseda; bolj samoljubje kakor braitolljubje.
»Lepše je dajati kakor prejemati,« trdi sv. Pavel in ima prav. Nič ni lepšega. nič slajšega, kakor drugim dobro storiti, trpinom gorje lajšati. To tisočkrat odtehta zavest : »Imam!« Imej! A imej za to; da rabiš po pometi in potrebi in da — daš!
»Dajte in se vam bo dalo, dobro, potreseno, zvrhano mero! S kakršno mero boste namreč merili, s tako se vam bo odmerjalo.«
Vi govorniki nimate lepšega predmeta, kakor govoriti o pravici in ljubezni. Vi pisci nimate lepše naloge, vi javni delavci; nimate lepšega poklica, kakor je to. Nič lepšega, nič boljšega ne morete govoriti, pisati ni delati, kakor sta pravica in ljubezen. Pravica in ljubezen nad vse!
Le pravica in ljubezen moreta lice sveta spremeniti. Brez teh dveh bo svet ostal jama razbojnikov. Napravimo povsod pravici pot, napolnimo svet z ljubeznijo in ga bomo prcustvari li!
Le potem bo svet po tej drugi svetovni vojski boljši, — ne slabši, kakor je bil po prvi.
To je, kar nam veleva sedanja ura, kar nam Bog govori v tej uri.
Ali bomo razumeli ta božji velelnik? ...«
širni železničarji toliko smisla za tovariško solidarnost in toliko socialnega čuta, da od srca radi s svojimi skromnimi sredstvi podpirajo tovariše. Občni zbor se je spomnil umrlih članov in je njih spomin počastil z enominutnim molkom.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Ivan Andoljšek, je videti, da je bilo delo ljubljanskega pokrajinskega zbora organizacije vso minulo poslovno dobo izredno živahno in da je do zloma bivše države število članstva stalno naraščalo. Zaradi zmanjšanja območja je organizacija, ki je imela prej v bivši dravski banovini 3543 članov, ohranila v Ljubljanski pokrajini še 10 podružnic, v katerih je zbranih 1333 organiziranih članov.
Prizadevanje organizacije železničarjev v prid izboljšanju gmotnega stanja naših železničarjev je imelo mnogo uspeha. Poročilo je izrečno nagla-šalo, da Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli z velikim zanimanjem in resnično uvidevnostjo spremlja delovanje organizacije, za kar se mu ista zahvaljuje.
Iz blagajniškega poročila g. Josipa Jesiha je bilo videti točno in pravilno poslovanje blagajne in vsega odbora, tako da je mogel nadzorni odbor predlagati bivšemu upravnemu odboru za njegovo vzorno in koristno delovanje razrešnico z 'zahvalo, kar so zborovalci soglasno sprejeli.
Zastopnik železniškega direktorja, načelnik g. Podbregar, je nato želel organizacij tudi v novo nastalih razmerah mnogo uspeha in vsestranski plodoviti razvoj v korist članstva in železniške utanove.
Pristojbine v javnih bolnišnicah. Visoki Komisar je izdal pravilnik o pristojbinah v naslednjih javnih bolnišnicah v Ljubljanski pokrajini: Splošna bolnišnica, Bolnišnica za ženske bolezni in Zavod za raz-iskavanje in zdravljenje novotvorb — vse v Ljubljani, Bolnišnica za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani in Bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. V splošni in ženski bolnišnici v Ljubljani ter v ženski bolnišnici v Novem mestu je plačati dnevno v III. oskrbnem razredu po 15 lir, v II. po 30 lir, v I. razredu pa 45 lir oskr-bovalnine. V umobolnici na Studencu se plača za III. razred po 7,50 lir, za II. razred pa 15 lir oskrbovalnine na dan, V zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb je plačati v III. oskrbnem razredu po 20 lir, v II. razredu pa 40 lir na dan. Poleg oskrbovalnine morajo plačati bolniki v tem zavodu še posebne pristojbine za obsevanje z radijem in z rentgenom. V drugih bolnišnicah je treba posebej plačati samo stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede kakor tudi za terapev-tične pripomočke. Za svoje aktivne in upokojene javne uslužbence in člane njihovih družin plačuje oskrbne stroške Ljubljanska pokrajina. Uslužbenci Ljubljanske pokrajine, aktivni in upokojeni, in njihove družine, ki se hočejo oskrbovati v II. razredu, plačajo kot razliko med III. in II. razredom na dan po 11.50 lir. Brezplačno ambulantno zdravljenje prdtiče 'le bolnikom, ki so upravičeni do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu javnih bolnišnic.
Iz poročil zastopnikov glasbenega društva »Sloga« je bilo videti, da železničarji tudi kulturnemu udejstvovanju posvečajo dovolj pozornosti, kakor je tudi poročilo o delovanju priključenega ljubljanskega železničarskega kluba »Hermesa« pokazalo nadvse živahen razmah kluba, ki ima že nad 600 članov.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen nov odbor in sicer so bili izvoljeni naslednji gg.: za ipredsednika Franc Sovre, za L podpredsednika Rudolf Ogrin, za II. podpredsednika Ferdinand Koprivec, za L tajnika Ivan Andoljšek, za L tajnika Repina, za blagajnika pa Josip Jesih, dolgoletni zaslužni blagajnik organizacije. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Alojzij Kompare. Sprejeta je bila nato resolucija o položaju upokojencev in izražena prošnja, da bi se pokojnine prilagodile plačam in današnjemu življenjskemu standardu.
Zastopnik oblastva gosp. Komisar Kvesture Freddi, je obljubil, da bo izražene težnje in prošnje slovenskih organiziranih železničarjev točno sporočil Visokemu Komisarju, ki bo prav gotovo tudi v prihodnje pokazal zanje isto razumevanje in skrb za upravičene želje in potrebe enega najpotrebnejših stanov države, kakor je to svoje globoka zanimanje že doslej ponovno dokazal.
Občni zbor organizacije narodnih železničarjev je minil v zares lepi tovariški vzajemnosti in vzgledui skladnosti in pokazal, da sc slovenski železničarji zavedajo svojih državljanskih, stanovskih in socialnih dolžnosti.
Iz nove poštne tarife. Z dnem 27. junija je bila na Ljubljansko pokrajino razširjena poštna, brzojavna in telefonska tarifa, veljavna dotlej v Kraljevini Italiji. Nekaj določb te nove tarife bomo navedli v naslednjem. Pisma do 15 g v krajevnem prometu 0,25 L., v medkrajevnem prometu pa za vsakih 15 g 0,50 L., isto za vsakih pričetih 15 g za pisma v inozemstvo do prvih 20 g znaša poštnina 1,25 L., za vsakih nadaljnjih 20 g pa 0,25 L. — Dopisnice v krajevnem prometu 0,15 L., v medkrajevnem 0,30 L., v inozemstvo pa 0,75 L. Razglednice samo s podpisom pošiljatelja in datumom 0,10 L., v inozemstvo 0,25 L. Razglednice z ne več kot 5 besedami (voščila in pozdravi) v notranjem prometu 0,20 L., v inozemstvo 0,25 L. — Priporoč-nina znaša poleg redne pristojbine za pisma v notranjosti 1,25 L., v inozemstvo 1,50 L. Za odprte dopise pa v Kraljevini 0,50 L., v inozemstvo 1,50 L. — Ekspres-nina znaša poleg redne pristojbine v notranjosti 1,25 L., v inozemstvo pa 2,50 L. Paketi v notranjosti do 1 kg 2.50 L., do 3 kg 5 L., do 5 kg 7,50, do 10 kg 12,50 L., do 15 kg 16 L. in do 20 kg 18 L. Posebne pristojbine, ki so polovico nižje, pa veljajo za knjige, ki jih pošiljajo založniki ali knjigarnarji. — Brzojavke: pristojbina do 10 besed 2 L., za vsako nadaljnjo besedo 0,25 L. — Telefonska pristojbina v medkrajevnem prometu za 3minutni razgovor do 25 km znaša 1,50 L., do 50 km 2 L., do 100 km 4 L. itd.
Nove pristojbine
Zborovanje železničarjev
Dne 17. avgusta je imela organiza-vija narodnih želzničarjev svoj redni občni zbor, ki je bil prvi v novoustanovljeni Ljubljanski pokrajini, v delovanju organizacije od vsega početka pa že XXXII. Organizacija je smatrala, da mora zaradi novih razmer nadaljevati svoje delovanje v korist članov in vsega železniškega osebja, v prospeh železniške ustanove in naroda.
Zborovanje je otvorit I. 'podpredsednik g. Rudolf Ogrin, ki je podal poročilo o delovanju organizacije 'v zadnjem času, pozdravil zastopnika politične oblasti g. Komisarja Kvesture Freddia in zatopnika g. železniškega direktorja. Organizacija narodnih železničarjev v Ljubljanski pokrajini se je z vsemi sredstvi trudila olajšati položaj tovarišev. Da to delo ni lahko, bo vsaikdo razumel, vendar je med na-
Upravne
Plačevanje taks v gotovini. Zaradi velikega povpraševanja po državnih kolkih je nastalo pomanjkanje teh vrednotnic. Zato je izšla odredba, da se smejo takse za vloge, zapisnike, račune, sodna dejanja itd., ki bi se po zakonu morale plačevati v kolkih, izjemoma — dokler traja to pomanjkanje — plačevati v gotovini. Izdane so bile tudi potrebne odredbe, kako je opraviti to plačevanje. Nova izdaja državnih kolkov v lirski valuti se že pripravlja.
odredbe
Predpisi o prometu in policijski uri.
Z odredbo Visokega Komisarja je bilo z dnem 1. avgusta odločeno, da je v Ljubljanski pokrajini dovoljen promet od 5. ure zjutraj do polu 11. ure ponoči v ljubljanski občini oz. do 10. zvečer v drugih občinah. V mestu Ljubljani se morajo zapirati gostinski obrati tako, da se zapro hoteli, restavracije in kavarne ob 10. uri zvečer, vsi drugi gostinski obrati kakor krčme, bifeji, vinotoči itd. v Ljubljani pa

Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 13.
ob devetih, a v drugih krajih pa vsi gostinski obrati brez izjeme ob devetih zvečer.
Določitev časa za zatemnitev. Od 10. avgusta dalje se morajo do nove odredbe upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od */210. ure zvečer do %6. ure zjutraj. V tem času morajo biti vsa poslopja popolnoma zatemnjena, prav tako je pa treba točno izvrševati vse predpise glede zatemnitve tudi na prostem, zlasti še v mestih in gosto naseljenih krajih. Popolnoma zatemnjena morajo biti tudi vozila, za katera so bila izdana še posebna navodila in predpisi.
Neizprosna smrt je spet posegla s koščeno roko v vrste naših naročnikov, ki so se zadnje čase že tako močno razredčile. Drug za drugim odhajajo v onostranstvo najboljši naši prijatelji, nam pa ostane za njimi le topel spomin.
V Ljubljani je dne 8. avgusta preminul upok. ravnatelj zemljiške knjige Xvan Benkovič. Pokojnik se je rodil leta 1875. v Škofji Loki, služil pri okrajnih sodiščih v Cerknici, v Trebnjem, v Krškem, v Kranju, v Ljubljani in Stični. Od tam, je prišel k deželnemu sodišču v Ljubljani, kjer je napredoval do položaja ravnatelja zemljiške knjige. V tem činu je leta 1927. stopil v zasluženi pokoj. Blagi pokojnik je bil vzoren uradnik, vselej odlično ocenjen, splošno priljubljen kot vzgled značajnega poštenjaka in delavnega moža. — Pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo prijateljev in znancev, je pokazal, kako splošno spoštovanje je užival pokojnik. Svojega zvestega naročnika tudi naš list ne bo pozabil.
$ # #
Dne 13. avgusta je v Ljubljani zatisnil trudne oči upok. šolski nadzornik Mihael Kosec, star 67 let. Učiteljsko službo je nastopil leta 1894. in sicer v Žabnici pri Škofji Loki, nato pa je prišel v Trst, kjer ni ostal dolgo. V Dragatušu v Beli Krajini je služboval do leta 1912. in si tam tudi izbral življenjsko družico. Med svetovno vojno je učiteljeva! na Bučki v krškem okraju, od koder je prišel za šolskega upravitelja v Trebnje. Od tod je bil poklican na mesto šolskega nadzornika za ljubljansko okolico. S polninimi službenimi leti je stopil v pokoj in se naselil v Ljubljani, kjer se je tudi kot upokojenec še živahno udejstvoval, dokler mu ni bolezen onemogočila dela. Blagi pokojnik je užival pri vseh, ki so ga poznali, glas odličnega šolnika, najboljšega tovariša in neutrudnega prosvetnega delavca. V zadnjih
Ducejeva zahvala za sožalje. Na sožalje, ki ga je Visoki Komisar v imenu Ljubljanske pokrajine izrazil Duceju, Ustanovitelju Imperija, ob slavni smrti njegovega sina, letalskega kapetana Bruna Mussolinija, je Duce odgovoril z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vam za Vaše sožalje ob moji žalosti. Mussolini.«
Naše zastopstvo pri Visokem Komisarju. Dne 12. julija je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli sprejel zastopstvo vseh organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Predsednik učiteljskega društva, g. Metod Kumelj, se je g. Visokemu Komisarju najprej zahvalil za njegovo izredno blagohotnost in vse velike dobrote, ki jih je izkazal javnim nameščencem in upokojencem, ki so zaradi vojnih dogodkov zapustili svoja bivališča in se naselili v Ljubljanski pokrajini. Toplo se je zahvalil Ekscelenci Visokemu Komisarju za znatne podpore socialnemu odseku Rdečega križa, prav tako pa tudi za globoko razumevanje socialnega položaja javnega uslužbenstva in za plemenito in pravično zvišanje službenih prejemkov. Upokojeni načelnik g. dr. Franc Skaberne je nato raztolmačil Visokemu Komisarju še razne prošnje in težnje uslužbencev in upokojencev. Prosil je g. Visokega Komisarja, naj se ukrene potrebno za zvišanje pokojnin in rentnin ter prejemkov iz raznih pokojninskih skladov, zlasti za železniške delavce. Visoki Komisar je zagotovil, da se bodo zvišale tudi pokojnine državnim upokojencem in upokojencem bivše bano-
Odredba o dvojezičnih napisih. Po službenih pojasnilih je treba prevesti tudi imena tvrdk, ki so registrirana, v italijanščino. Upravitelji naj prijavijo sodišču in Trgovski zbornici novo ime. Isto velja tudi za javne napise, če gre za navadna imena, glede izmišljenih nazivov tvrdk pa daje pojasnila Trgovska zbornica. Krstna imena, ki se dajo prevesti ali imajo v italijanščini ustrezno ime, morajo biti v italijanskem besedilu označena v italijanščini. Odstraniti je pa vse besede in označbe tujega izvora v imenu, ki so odveč.
letih življenja je mnogo bolehal, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Naj. bo pokojnemu nadzorniku Mihaelu Koscu ohranjen časten spomin!
* * *
V Ljubljani je dne 16. avgusta izdihnil višji pis. oficijal pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Josip Turk. Rodil se je leta 1876. v Gornji Branici v sežanskem okraju. Pri ondotnem sodišču je tudi pričel svojo uradniško kariero in po 24 letih prišel za višjega pis. oficijanta k sodišču v Ptuju. Od tam je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani, kjer je dosegel VI. skupino pis. uradnikov.
Pokojni Josip Turk je bil kot uradnik vselej odlično ocenjen, neutrudno marljiv in delaven, saj je bil navzlic 451etni službeni dobi še zmerom aktiven in je svojo službo res z vso, skoraj mladeniško vnemo izvrševal. Poznal ni ne praznika ne nedelje — služba mu je bila nad vse. Bil je najboljši prijatelj in tovariš, vedno ljubezniv, odkritosrčen in pripravljen pomagati vsakomur. Imel je pristno kraško dušo, z njim je omahnil v grob dobričina brez laži in hinavščine, vselej vesel in dobre volje. Znal je pa tudi moško prenašati in skrivati bolest, kakor je to znancem in prijateljem v zadnjih urah življenja dokazal, ko ni tožil, temveč tajil svoje bolečine.
Pokojnega Josipa Turka bodo vsi, ki so ga poznali, hudo pogrešali, ker ga ne bo več v njihovi sredi. Najlepši dokaz njegove splošne priljubljenosti je bil veličasten pogrebni sprevod. Naj ostane plemeniti pokojnik vsem prijateljem in znancem v spominu kot svetal značaj in vzor tovariša!
Preostalim izrekamo svoje sožalje, vse naše pokojne prijatelje pa ohranimo v najlepšem spominu! Naj jim bo domača zemljica lahka!
vine, pri čemer ne bodo pozabljeni železniški delavci. Zaradi različnosti kategorij teh uslužbencev in rentnikov je pa treba to vprašanje najprej temeljito proučiti.
Sosvet Ljubljanske pokrajine je imel 9. avgusta sejo, na kateri se je Visoki Komisar, Eksc. Emilio Grazioli, z ganljivimi besedami spomnil junaške smrti kapetana Bruna Mussolinija, ki je padel pri opravljanju svoje vojaške dolžnosti. Eksc. Grazioli je dejal, da je v tej veliki uri ponosne bolečine tudi ljudstvo v Ljubljanski pokrajini blizu Ducejevemu srcu. Sporočil je, da je prosil Duceja, naj sprejme izraze sočustvovanja vse Ljubljanske pokrajine. Spomin junaškega letalca je sosvet počastil z minuto zbrane tišine. — Nato je Visoki Komisar navedel razne ukrepe, ki jih je izdal glede priznanja družinskih doklad, glede pokojnin, Rdečega križa, prometnih zvez in velesejma. Nato je sledila obravnava o zalaganju z živili. Visoki Komisar je sporočil, da je Fašistična vlada v proračunu Visokega komisariata vstavila visoke prispevke za izenačitev cen, da se ljudstvu prihranijo nadaljnje težave. Obravnavalo se je nato vprašanje preskrbe Ljubljane z
mlekom in vprašanje finančnih žrtev, da bi se preprečilo nadaljnje naraščanje cen. — Sledilo je poročilo Visokega Komisarja o prvi skupini javnih del, ki so se že začela ali pa se bodo v kratkem. Proračun znaša nad 81 milijonov lir. Sosvet se je iskreno zahvalil Visokemu Komisarju za izredno veliki prispevek, ki kaže nenavadno zanimanje Kraljeve Vlade za našo pokrajino. Po obravnavanju vprašanja zavarovalnic je Visoki Komisar sporočil, da se bo tudi na Ljubljansko pokrajino razširil fašistični korporacijski sistem. Za prehod je bila ustanovljena Pokrajinska delavska zveza, okrog katere se bodo počasi razvrstile proizvajalne sile pokrajine.
Pokoravajte se vojaškim stražam in pa-trolam! Da bi se preprečili nezaželeni dogodki, Se opozarja prebivalstvo, da mora ubogati, kadar koli straže, patrole ali vojaške straže pozovejo posameznika, naj se ustavi, pa naj se zgodi to kjer koli in kadar koli. Kogar pozovejo s klicem: »Chi va lä!«;, se mora nemudoma ustaviti, glasno povedati svoje ime in stan in na mestu počakati, da ga po potrebnih ugotovitvah odpuste dalje. Pozivu »Chi va la!« sledi, če prizadeti ne obstoji ali prične bežati, drugi poziv »Alto la!« To je drugo opozorilo. Nato straža ali vojak na straži takoj strelja, če se prizadeta oseba nemudoma ne ustavi in ne dvigne rok.
Izredni doprinos k uslužbenskemu davku. Ker ni več zakonite podlage za pobiranje l%nega izrednega doprinosi k uslužbenskemu davku, ki so ga več let že plačevali aktivni in upokojeni državni uslužbenci upokojenci, so nakazujoča oblastva odredila, da se od 1. aprila 1941 ta izredni davek ne pobira več. Finančna direkcija je tudi upokojencem s prejemki za avgust vrnila za mesece april, maj, junij in julij plačane zneske tega izrednega doprinosa.
Listnica uredništva. P. n. naročnikom v Nezavisni državi Hrvatski sporočamo s tem, da jim bomo list pošiljali tudi še naprej, ker vemo, da nam zaradi izrednih razmer ne morejo poslati po pošti naročnine in poštnine. Prosimo jih, naj to store, kadar bo spet poštni promet z denarnimi nakaznicami odprt. — Gosp. J. K. v Varaždinu. Prednje velja tudi za Vas, izgubljeno številko lista Vam pošljemo še enkrat. Hvala Vam za zanimanje za »Naš Glas«. Prosimo, ostanite zvesti našemu listu še naprej. Uprava.
Upokojenec
Iz upokojenske organizacije. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je ugotovilo, da je od prejšnjih 2842 društvenih članov ostalo na ozemlju Ljubljanske pokrajine samo še 1194 članov, drugi pa žive na ozemljih izven Ljubljanske pokrajine. Odbor je sklenil, da ostanejo društvenim članom, ki so ostali izven Ljubljanske pokrajine in ki za letos članarine še niso plačali, za enkrat ohranjene vse pravice članstva, dokler se razmere dokončno ne urede. Ob smrti se neplačani mesečni obroki odbijejo od izplačila pogrebnine. — Društveni odbor je tudi javno pozval članstvo, naj prispeva v pomoč priseljenim tovarišem z znatnimi mesečnimi prispevki, ker ne bi bilo niti socialno niti lepo, če bi se upokojenci ne udeležili nadvse potrebne in koristne podporne akcije. Oddelku za socialno pomoč ljubljanskega Rdečega križa je društvo nakazalo podporo 3800 L. Znesek naj se uporabi za pomoč doseljenih tovarišev. — Odbor je tudi sklenil, da bo društvo letos imelo svoj redni občni zbor šele jeseni, ker je bil tudi lani občni zbor novembra mesca. Sicer je bil letos za 25. maja občni zbor že določen, toda zaradi nastalih razmer, ni prišlo do zborovanja. Dan občnega zbora bomo svoječasno prej objavili. »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••
Obleke kemično čisti, barva, plisira In Uka tovarna J O S. REICH.
Zadružne vesti
Nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu 5. Razdelitev blaga za mesec september 1941: Dne 2. IX. črka L—N, 3. IX. črka O—R, 4. IX. črka S-T, 5. IX. črka U—Ž, 6. IX. črka A—D, 9. IX. črka E—H, 10. IX. črka I—K.
*
Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev na Vodnikovem trgu v Ljubljani deluje redno naprej, kolikor je to v današnjih izrednih razmerah mogoče in v okviru razpoložljivih količin blaga prekrbuje članstvo. Odbor skuša poenostaviti in pospešiti razdeljevanje blaga, čemur pa pretesni prodajni prostori in pomanjkanje zadostnih skladišč mnogokrat stavljajo skoraj ne-odstranljive ovire. Ker je treba vsak mesec oskrbeti s špecerijskim blagom — kolikor ga zadruga more sploh dobiti — približno 2000 članov, ki imajo okrog 5000 družinskih članov, torej vsega skupaj 7000 oseb, Je spočetka prišlo večkrat do nepotrebnega prerivanja in gneče. Odbor si prizadeva odpraviti te nevšečne pojave s tem, da se oddaja blago članom po abecedni vrsti imen od določenih dnevih. Večina članov je pokazala dovolj discipliniranosti in gre zdaj odpravljanje že znatno hitreje od rok, nekateri posamezniki pa se nikakor ne morejo ukloniti redu. Ker zadruga ne prejema vseh vrst živil (zlasti ne moke, testenin, riža, olja itd.) naenkrat, temveč postopoma v več obrokih, zato tudi ne more članom vselej dati naenkrat celotne količine, ki jim pritiče za tisti mesec. V takih primerih oddaja zadruga zaostalo blago članom naknadno tudi po določenih terminih. Prosi pa člane, naj te ovire upoštevajo. Odbor se trudi, da bi dobila zadruga vse količine pripadajočega ji blaga vsak mesec hkrati, tako da bi tudi mogla postreči članom ž vsem blagom naenkrat. Dokler se to ne doseže, naj člani potrpe. Kdor le more, naj počaka z nakupom, da se zvrste člani, ki res ne morejo čakati. Da gre oddaja blaga hitreje, se je v prodajalni ustanovila posebna pomožna blagajna za male nakupe, kjer si morejo člani nabaviti posamezne predmete brez predolgega čakanja.
Prosveta
Velik Ducejev dar. Visoki Komisar je sporočil upravi ljubljanskih 'gledališč in zastopnikom gledališkega osebja, da je Du-ce blagovolil nakloniti prispevek 300.000 lir, da bi se zvišale plače osebja gledališč in izboljšal položaj uslužbencev. Upravnik Oton Župančič je tudi v imenu gledaliških umetnikov in uslužbencev izrazil Visokemu Komisarju iskreno zahvalo za velikodušni Ducejev ukrep in prosil, naj se Duceju sporoče izrazi globoke hvaležnosti vseh, ki posvečajo svoj trud umetnosti ljubljanskih gledališč. — Zastopnikom Glasbene Matice je pa Visoki Komisar sporočil, da je Duce osebno blagovolil priznati temu društvu in drugim slovenskim glasbenim družbam letno podporo 200.000 lir, ki naj se uporabi za pripravo glasbenih nastopov od letošnjega do prihodnjega oktobra. Predsednik Glasbene Matice, dr. Vladimir Ravnihar, je izrazil Visokemu Komisarju naj-živahnejšo zahvalo za ta plemeniti prispevek Duceja v korist slovenske glasbene kulture.
ftOH lotu
KROJAŠKI jb ^	^ fi Izdeluje se za
ATELJE	MŠM dameingospo-
de po najnovejših krojih. La-
UUBLJANA - PRAŽAKOVA ULICA stna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
UcitdisUO' tidcacna
LJUBLJANA, Frančiškanska 6
se najvljudneje priporoča za vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših kakor tudi za vse vrste kopiranja načrtov.
TELEFON!
23-12
Grob se za grobom vrsti ...
Vestnik
Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga državnih uslužbencev v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 10.000 din po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Priporočamo tvrdko
M. TIČAR
LJUBLJANA
za nakup pisarniških in šolskih potrebščin
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
manufakturna trg
M
ABIANI& JURJOVEC
■i	LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3
TELEFON 27-91
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestri itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih tovarn.
Izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.