Amerik Anski Slovenec
*	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
26 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 2. JUNIJA 1911.	LETNIK XX
HOCEJO ZNIŽATI,
Cena jeklu tako nizka, da neodvisni jeklarničarji baje ne morejo izhajati.
KAKO NASTAL TRUST ZA JEKLO
Znani jeklarniški magnat J. W. Gates odkril zanimiva dejstva.
New York, 31. maja. — Da namerava večina jeklarniških družb znižati plače svojih delavcev, se je doznalo danes iz zanesljivega vira. To se zgodi baje vsled tega, ker so se splošno znižale cene jeklu, in sicer tako, da je skoro dosežena meja, kjer se pričenja dobiček. Vsled nizke prodajne cene se stroški proizvajanja komaj pokrivajo.
Dne 1. julija potečejo delavske pogodbe glavnih neodvisnih družb, med katerimi so: “Jones & Laughlin Steel Company”, “Republic Iron and Steel Company”, “Bethlehem Steel Corporation” in ‘Lackawanna Steel Company’. Če se izvede sedanja namera, so delavske pogodbe obnove na nižji plačilni lestvici. Pravijo, da bo pričakovano znižanje znašalo približno 6 odstotkov.
Nič gotovega se še ni sklenilo doslej, ampak znano je, da so vplivni činitelji v neodvisnih družbah odločno za znižanje plač, in vse kaže, da se bo v tem oziru ukrenilo kaj gotovega pred dnem 1. julija.
Washington, 27. maja. — Iz veščih ust je slišal odbor poslanske zbornice, ki ima preiskati trust za jeklo in njegove poslovalne načine, zgodovino namišljenega trusta. John W. Gates, ki je prisostvoval “rojstvu”, je pripovedoval. Da je trust za jeklo nastal, je bila, kakor zatrjuje Gates, posledica Andrew Carnegiejeve navade, takozvane “gentlemens agreements” prelamljati. V enem dušku je pripovedoval o pridobljenih in izgubljenih milijonih, kako so bile jeklamice Carnegiejeve, ki so bile cenjene na $160,-000,000, naprtene novi korporaciji za $320,000,000, in kakor je bil John D. Rockefeller pregovorjen, da se ni u-deležil ustanovitve trusta za jeklo.
Gates se je izražal prav odkrito in je povedal, da je bil trust ustanovljen, da se konkurenca zadavi, in kako je bil John D. Rockefeller, ki je imel pri ustanovitvi svojo roko v igri, končno potisnjen ven in je moral prodati svoje delnice po 40 odstotkov imenske vrednosti.
Gates je označil Carnegieja kot “bika v porcelanski prodajalni”. Poročal je o neki polnočni konferenci med njim, Charles M. Schwabom in J. Pierpont Morganom, v kateri se je napravil načrt za ustanovitev korporacije za jeklo, in kako je prišlo, da je Carnegie potem dobil za svoje je-klarnice $320,000,000 v bortdih, dočim jih je poprej ponujal za $160,000,000 v gotovini.
Po Gatesovem pripovedovanju je nameraval Carnegie leta 1900 zgraditi železnico, ki bi imela vezati vse njegove jeklarnice in topilnice; tudi je hotel zgraditi tovarno za cevi. Ko je slišal J. Pierpont Morgan o tem načrtu, se je domislil, da utegne Carnegie postati premogočen in zvezal se je z Gatesom, Schwabom in drugimi, da Carnegieju “ustavi delo”. To se je sicer posrečilo, ampak Carnegie se je pri tem iznebil svojih jeklarnic za ogromno ceno.
Gates je skoro na vsa stavljena mu vprašanja odgovarjal z največjo odkritostjo.
Požar na Coney Islandu.
New York, 27. maja.—Coney Island, zabavišče newyorško, je obiskal najhujši požar, kar jih je bilo na njem izza njegovega obstanka. ‘Dreamland’, največji izmed zabaviščnih parkov, je izginil v plamenih, in zgoreli so še kaki štirje sosedni bloki, polni gledišč, gostiln, hotelov in raznovrstnih zabavišč. Ogenj je nastal ob dveh zarana in bil omejen šele čez 3}^ ure. Škodo cenijo na $2,000,000 do $3,000,000. Skupaj je zgorelo približno 2000 poslopij in kacih 2000 oseb, podjetnikov in njihovih uslužbencev, je prišlo ob streho in zaslužek. Človeške žrtve ni požar zahteval nobene. Pogorišče obsega približno tretjino zabaviščnega mesta.
Washington, 29. maja. — Zavezno najvišje sodišče je izreklo davno pričakovano razsodbo v takozvanem slučaju tobačnega trusta, in ista se glasi neugodno za “American Tobacco Company” in njene podružnice. Razsodba pravi, da je Tobacco Co. trust, čegar namen je nezakonito omejevanje meddržavne trgovine. Razsodba se tiče 65 ameriških in dveh angleških korporacij, kakor tudi 29 posameznikov. Pomenja pa, da se mora trust razdružiti. Če se hoče nadalje baviti s trgovino, potem se mora to goditi po organizaciji, ki se ujema s Sher-manovim protitrustovskim zakonom. Če se po preteku največ osmih mesecev trust ne preustroji v omenjenem smislu, se postavi upravnik imovine in trust razdruži po sodnem povelju.
Sodni odlok je bil skoraj enoglasen, samo sodnik Harlan je bil v nekaterih točkah drugega mnenja, nego njegovi tovariši. V glavni stvari se je pa ujemal z njimi. Harlan je, kakor v slučaju Standard Oil-kompanije, proti temu, da sodišče razločuje med “dobrimi” in “slabimi’ t’rusti, in da se ima tobačnemu trustu ponuditi priložnost za preustrojitev, ker se boji, da potem nastopi staro zlo v novi obliki.
Bivši predsednik mehikanski odstopil zadnji petek po 30 letnem vladanju.
ZA SLOVO SLAVIL ARMADO
Objemal zveste stare sobojevnike in jim klical z Bogom.
Tobačni trust.
New York, 30. maja. — “American Tobacco Company, splošno znana kot tobačni trust, je po svojem glavnem odvetniku naznanila, 'da se bo razsodbi zaveznega najvišjega sodišča pokorila in tako preustrojila, da ji o-blastva vprihodnje ne bodo imela ničesar več očitati. Potem dostavlja, da kajpada ne bo malenkost, tako daleč razširjeno korporacijo preobraziti, in da bo torej treba dalje časa za preustrojitev.
Štrajk začasno odvrnjen.
Washington, 27. maja.—Prepir med kurjači Southern-železnice in njenim upraviteljstvom pride pred razsodišče. Tako se je razglasilo, ko je bil štrajk videti že neizogiben. Zastopniki kurjačev so se dolgo odločno upirali poravnavi po razsodišču, a so se končno vdali, da razporno vprašanje reši neprizadeta tretja stranka, to je, po sredovalno oblastvo.
Zanimiva operacija.
Philadelphia, Pa., 30. maja. — Red-:a in skrajno zanimiva operacija je >ila tukaj izvršena brez pomoči noža. 'Teki mladi gospej namreč je bilo me-ingasto vretence, katero je pogoltni-a pred osmimi leti in ki se je od te-laj nahajalo v pljučih, vzeto ven, in :icer s pomočjo takozvanega “bron-:hoscopa”, na katerem je bila pritrje-ia majhna električna žarnica. Ostali irodji sta bili majceno ogledalce in linceta. Operacija je trajala dobro
Brez preiskave.
Washington, 29. maja. — Kongres ne uvede nobene preiskave zaradi prijetja in izročitve v Californijo J. J. McNamare, delavskega voditelja iz Indianapolisa, v zvezi z eksplozijsko katastrofo v Los Angelesu. Tako se je doznalo, ko je zbornični odsek za opravilnik sklenil, glede predlagane rezolucije poslanca Bergerja ničesar ne ukreniti v svrho take preiskave. Toda dokazila, katera je sprejel odsek pri svoji preiskavi z ozirom na predlagano rezolucijo, se predlože kongresu, da se ta in zlasti tudi pravosodni odsek lahko pouči. Zadnji se bo posvetoval o predlogi republikanca Korblya iz Indiane, po kateri se imajo izrocityeni zakoni popraviti.
Vihar v Clevelandu.
Cleveland, O., 31. maja. — Štiri o-sebe so bile usmrčene in dvajset je bilo ranjenih v nevihti, ki je razsajala danes po Clevelandu in okolici, podirajoč poslopja, prevračajoč brode v Erieskem jezeru, rušeč telefonske in telegrafske droge, izdirajoč drevesa ter razbijajoč velike okenske šipe in izveske ob ulicah. Trije ljudje so bili usmrčeni v Lorainu. Vsi ponesrečenci so bili v čolnih.
Nova oporoka.
Iz Bruselja se poroča:	Osrednje
glasilo socialistične stranke objavlja oporoko kralja Leopolda iz leta 1908., ki jo je baje izvršitelj dedičev skril. Pri sedanji razpravi dedičev bo baje ta oporoka igrala velilm vlogo. V tej oporoki izjavlja kralj Leopold: Moje premoženje v gotovini znaša 17,000,-000 frankov, ki naj se razdele mojim hčeram. Zaradi mojega stanu in zaupanja, ki ga vživam pri raznih osebah, so se mi zaupale večje vsote, ki pa niso moje. — S tem besedilom je hotel doseči, da ne bi hčere zahtevale približno 90,000,000 frankov, ki jih je nakazal raznim ustanovam in posameznim osebam. Socialistično glasilo tudi zatrja, da je kralj Leopold o-škodoval belgijsko državo za približno 60,000,000 frankov.
“Vsekakor moram povedati
iz usmiljenja do človeštva, kako čudovito zdravilo proti glavoboli so Seve-rovi Praški zoper glavobol,” piše g. Andrej Henič, Alliquippa, Pa., “poizkusil sem jih in pregnali so mi glavobol v manj nego desetih minutah. Ti praški so najuspešnejše zdravilo za glavobol, kar sem jih kdaj videl ali čul o njih.” Na prodaj skoro povsod za 25c škatlica. Pazite, da nosi vsaka škatlica ime W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Mesto Mexico, 26. maja. — Pred sednik Diaz je odstopil in poslanska zbornica je odstop sprejela. Francisco Leon de la Barra, še predkratkim mehikanski poslanik v Washingtonu, je zdaj začasni predsednik, dokler ne bo nov predsednik izvoljen.
Mesto Mexico, 27. maja. — Porfirio Diaz, do včeraj predsednik mehikanski, je pobegnil. V temni noči se je podal s svojo družino in nekaterimi pristaši na železniški vlak, ki ga je odpeljal v smeri proti luki Vera Cruz.
Vera Cruz, Mehika, 31. maja. Gen. Porfirio Diaz, ki je zadnji petek odstopil kot predsednik mehikanski, se je danes poslovil od Mehike. S svojo ženo in drugimi člani družine se je vkrcal na parnik “Ypiranga”, name njen na Špansko.
Govoreč k mali skupini vojakov, ki so služili kot straža na njegovem potovanju iz glavnega mesta, je stari mož, ki je vladal Mehiko več nego tri deset let z vojaško silo, izjavil, da se bo morala sedanja vlada še zateči k njegovemu načinu vladanja, ako se ima spet napraviti mir.
Ko je gen. Diaz stopil naprej na verando, je bilo precej zanimanja, a malo ploskanja. Trenotek je bil pre-slovesen za tak pojav, in celo mala skupina čuvajev za vojaki je udržala svoja čuvstva, dokler ni bilo govorjenje in objemanje zaključeno. Potem je sledilo kratko ploskanje.
V imenu armade ga je nagovoril general Huerta, ki je povedal svojemu staremu načelniku, da se lahko vedno zanaša na te može, “vkljub vsemu, kar je kdo rekel.” Generala Huer-te glas je oslabel, ko je dodal, morda z večjo iskrenostjo nego obzirnostjo:
“To je edini del dežele, ki ni šel proti Vam.”
Gen. Diaz je pričel svoj odgovor pogumno, a čez nekaj minut je že komaj krotil svojo ganjenost.
“Hvaležen sem armadi,” je rekel bivši predsednik, “da sem se lahko zanašal nanjo do zadnjega trenotka, ko zapuščam mehikansko zemljo. Armada je edina obramba, ki jo ima dežela, in da se spet napravi mir v tej Ijudo-vladi, jo bo treba klicati na pomoč v tej krizi.”
Zagotavljal je svoje poslušavce, da se rad povrne, če bo njegova domovina kdaj zapletena v homatijo, in ka-žoč na zastavo mehikansko, je dostavil:
“Potem bi stopil na čelo domovini zvestih čet in v senci te zastave bi vedel, kako zmagati, kakor v prošlih časih.”
Gen. Huerta mu je segel v roko in potem sta se stara borca objela. Potem so pristopali nižji častniki, in Diaz je vsakega objel in mu rekel z Bogom. ____________________
4000 beguncev.
El Paso, Texas, 28. maja. — Vladni uradniki poročajo iz Marfe, Texas, da se nahaja nič manj nego 4000 mehi-kanskih begunov na ameriški strani reke v okraju Presidio. Brez sredstev so in jih mora ameriška vlada podpirati, da ne umro lakote.
890 čevljev dolga ladja.
Hamburg, 29. maja. — Razglašeno je, da je Hamburg-ameriška linija naročila gradnjo sestrske ladje ogromnega turbinskega parnika ‘Imperator’, ki se že gradi. Ladja bo 890 čevljev dolga ter plula med Hamburgom in New Yorkom.
Rusija in Kitaj.
Merodajni ruski politiki izjavljajo glede na poročila o vojni nevarnosti med Rusijo in Kitajsko, da se o taki nevarnosti trenutno ne more govoriti. Potovanje ruskega vojnega ministra v vzhodno Azijo ni v zvezi s kako vojno nevarnostjo. Kitajci naj bodo pametni, ker če se še tako oborožujejo, postanejo šele čez leta resen nasprotnik Rusije. Kitajska ekspanzija v Mandžuriji sicer skrbi ruske trgovce in naselnike, a njim na ljubo Rusija ne namerava izzvati vojske.
Nesreča pri konjeniških vajah.
Iz Reimsa poročajo: Pri vežbanju 27. dragonskega polka v bližini Rilly-ja sta se dva švadrona v diru zaletela skupaj, ker se nista mogla pravočasno drug drugemu ogniti. Nešteto jezdecev in konj je popadalo ter so bili mnogi več ali manj težko poškodovani. Dva vojaka sta bila smrtno ranjena in je eden od njiju že v bolnišnici umrl.
Grobokrasilni dan.
New York, 30. maja. — Poulični obhodi veteranov so se vršili tako v Manhattanu, kakor v Brooklynu v proslavo grobokrasilnega dne in prav-tako domoljubne slavnosti v raznih okrajih newyorških. Theodore Roo sevelt in guverner Dix sta bila najod ličnejša udeleženca na proslavi. Bivši predsednik je imel govor na Granto-vem grobu ob Riverside Drivu. Guverner Dix si je v Broooklynu ogledal parado veteranov G. A. R. in je pozneje predsedoval na nekem domoljubnem shodu v Carnegie Hallu. Obhoda v Manhattanu se je udeležilo skoro 20,000 veteranov, narodnih straž, mornarjev zavezne mornarice ter članov raznih poluvojaških in meščanskih organizacij.
Morivca prijeta?
Chicago, 111., 30. maja. — Če se baje v posesti policijskega nadzornika Nicholas Hunta nahajajoča se dokazila izkažejo kot resnična, bosta vsaj dva izmed umorov, ki so se pripetili med zadnjimi meseci v zvezi z unijskimi prepiri v Chicagi, pojasnjena po prijetju dveh mož, imenoma Moss Enright in Abbott Ross. Oba, Enright, posestnik avtomobila, ki se je večkrat imenoval v poročilih o grozodejstvih na neunijcih ali zasovražemh unijcih, ter šofer “grozonpsnega voza” sta bila včeraj prijeta blizu kolarnice ob 40. cesti in Grand Boulevardu. Policijski načelnik McWeeny in nadzornik Hunt sta podrobno zaslišala aretiranca, a brez uspeha. Vendar je bil nekaj ur pozneje Enright spoznan kot oni “slugger” ali potepuh, ki je dne 22. marca v Briggs Housu ustrelil Viktorja Armana.
Prvi poštni prebitek.
Washington, 29. maja. — Prvikrat v zgodovini ameriške poštne službe ne bo ob zaključku fiskalnega leta dne
30.	junija zaznamovati nobenega primanjkljaja. Pa še več, generalni poštar Hitchcock misli, da se fiskalno leto zaključi s prebitkom $1,000,000. Tako gotov je v tem oziru, da je že podpisal nakaznico, s katero pošilja nazaj v zakladnico $3,000,000, katero vsoto je dala vlada poštnemu departmental na razpolago v pokritje pričakovanega primanjkljaja. Reforme v finančnem sistemu poštne službe so izpremenile primanjkljaj v prebitek. Ena teh reform je, da se poštni denarji, ki so po starem sistemu ležali nerabljeni v poštnih uradih, sedaj odpošiljajo na generalni poštni urad.
Poslanec nevarno obstreljen.
Iz Bekeš Csake se poroča: Vodja kmečke stranke, poslanec Andrej Achim, je v nekem tukajšnjem časopisu ostro napadal bivšega državnega tajnika Mihaela pl. Zsilinskega in njegovega brata Andreja. Sinova Andrejeva, kemik Gabrijel in odvetniški kan didat dr. Andrej Zsilinski, sta potem prišla v stanovanje Achimovo iskat zadoščenja. Achim ju je brutalno sprejel in dr. Andreja Zsilinskega s palico udaril po glavi. Gabrijel Zsi-linsky je potegnil revolver in štirikrat ustrelil na Achima. Eno kroglo je Achim dobil v trebuh, eno v noge. Brata Zsilinska sta se sama javila sodišču. Achima so v bolnici operirali, a se boje za njegovo življenje. Pristaši Achimovi so se zbrali pred bolnico Orožništvo in vojaštvo mora vzdrža-vati red.
_____________i
Gospodarski napredek Slovanov.
Poslednja številka dunajskega lista Handelsmuseum” prinaša zanimivo Statistiko o gospodarskem napredku v prošlem letu v Avstriji. Za nas Slovane je ta Statistika zelo povoljna. Številke, ki so v njej navedene, govore jasno o gospodarskem napredovanju Slovanov v Avstriji, kar dokazuje tudi napredek, kulturni in politični. V prošlem letu je bilo ustanovljenih v Avstriji 64 delniških družb z 142 milijoni kron kapitala. Dalje: Poleg tega je bilo ustanovljenih 369 gospodarskih društev z omejenim delokrogom in kapitalom 65 milijonov kron. Številna podjetja, ki so že prej obstajala, povečala so kapital za 243 in pol milijona kron. Od omenjenih 64 delniških družb, ki so se osnovale preteklo leto, jih je 22 s kapitalom 48 milijonov kron v slovanskih rokah, in denar, s katerim so bila ta podjetja o-snovana, so dale v pretežni večini slovanske banke. Od 9 novoosnovanih bank leta 1910 v Avstriji jih je 6 v slovanskih rokah z osnovnim kapitalom 17 in pol milijona kron. Izmed 60 ekonomskih društev, ki so povečala lani temeljni kapital za 243 in pol milijona, jih je slovanskih 17 s 70 milijoni kron. Izmed 20 bank, ki so skupaj povečale svoj kapital za 149,300,-000 kron, je osem slovanskih zavodov z več nego 57 milijoni kron. Ta veliki gospodarski napredek slovanskega e-lementa v Avstriji je rezultat smotre-nega gospodarskega dela avstrijskih Slovanov in nudi zelo lepo perspektivo za bodočnost.
OKROŽNICA.
SVETEGA OČETA
Sv. oče odločno graja protiversko obnašanje portugalske ljudo-vlade.
CESAR; FRANC JOŽEF ŠE ČVRST
Poročila o nevarnosti njegove bolezni neresnična ali vsaj pretirana.
Rim, 29. maja.—Okrožnica papeževa na rimsko-katoliške škofe celega sveta, ki v krepkih izrazih graja protiversko obnašanje portugalske ljudo-vlade, je bila v Vatikanu uradno razglašena.
Okrožnica se bavi z nasilnim izgonom verskih redov iz Portugalskega, odpravo cerkvenih praznikov, verskih priseg in verskega pouka, uvedbo ločitvenih zakonov, samovoljno odstavo škofov v mestih Oporto in Beja, ter končno z zakonom, ki ločuje državo in cerkev. Papeška stolica, pravi o-krožnica, je bila doslej potrpežljiva, a sedaj ne more več dalje molčati, ker ločitveni zakon odreka katoličanom celo navadne pravice. Tak zakon, zagotavlja okrožnica, pomenja rop posvetnega imetja in trinoško zatiranje v verskih rečeh. Verniki nimajo cerkve, v kateri morejo opravljati svojo pobožnost, in volja zapustnikov se celo prezira. Duhovniki, pravi okrožnica nadalje, se od cerkvenih družb po zakonu izključujejo. Ta zakon ovira objavo duhovnih raglasov, prepoveduje verska znamenja, osrčuje duhovnike k uporu in jih kvari s tem, da se devajo v pokoj oni, ki so bili po škofih kaznovani ali žive skupaj z ženskami. Zakon ima namen, portugalsko cerkev ločiti od Rima, pravi o-krožnica nazadnje, in zato ga proglaša papež za neveljavnega, ker ne jemlje v poštev nekršljivih pravic cerkvenih. Cesarjevo zdravje dobro. Goedoelloe, Ogrsko, 31. maja. — Cesar Franc Jožef je danes popolu-dne sprejel v avdijenci grofa Khuen-Hedervaryja, ogrskega prvega ministra. Ogrski državnik je ostal pri luncheonu. 'Cesar, ki je videti tako zdrav, da so bila vsa zadnje dni objavljena poročila o nevarnosti njegove bolezni povsem neresnična, zapusti jutri kraljevsko palačo in se odpelje v glavno mesto avstrijsko.
Dunaj, 28. maja. — Ugodno vreme je cesarju Francu Jožefu dovolilo, da je bival zadnje tri dni pod milim nebom, kar je tako dobro vplivalo na njegovo katarno obolenje, da utegne vkratkem popolnoma okrevati, kakor upajo njegovi zdravniki.
Kolajna za cesarja.
Budimpešta, 28. maja. — Mednarodni odbor za olimpske igre je podelil cesarju Francu Jožefu kolajno. Odbor je sklenil, da priredi leta 1912. nadaljnjo konferenco v Stockholmu.
Živi in mrtvi Ivan Orth.
Neka dunajska korespondenca prinaša sledeče od nekega člana avstrijske dvorne družbe: Ivan Orth je proglašen za mrtvega jn nihče ni zaradi tega bolj zadovoljen kot Ivan Orth sam, kajti kljub vsem trditvam in dokazovanju živi ta čudni mož v priprostih razmerah, ki si jih je sam izvolil, ako ni šele v najzadnjem času nenadoma smrt dohitela bivšega avstrijskega nadvojvodo. Ivan Orth naj bi umrl pred letom 1890 in vendar je živahno pismeno občeval z nekim leta 1906 umrlim članom cesarske rodbine, in sicer do njegove smrti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je zahteval, da se Ortha proglasi za mrtvega, in njegovi bratje, niso nikdar verjeli o smrti Ivana Ortha. Sestra Ivana Ortha, kneginja Isenburg, je odgovorila dolgo časa po dozdevni smrti svojega brata, nekemu nemškemu princu, ki jo je o stvari vprašal: “Glede Ivana ti morem samo povedati, da za našim bratom še nismo nosili črne obleke.” Bolj jasnih dokazov o resničnosti trditve, da je Iv. Orth živ, ne more biti, ker pa sam želi, da ostane nepoznan, je lahko tudi za mrtvega proglašen.
18 žrtev železniške nesreče.
Lincoln, Neb., 30. maja. — Nesreča na Burlington-železnici, nedaleč od Indionole, je stala doslej 18 človeških žrtev, in dva ranjenca še umreta.
Po razglasu železniškega nadzornika Allena je bila nesreča povzročena, ker je telegrafist v McCooku pozabil, naznaniti vlaku št. 12 povelje, po katerem bi se morala vlaka srečati na nekem gotovem mestu.
Kako se jezijo!
Dunaj, 30. maja. — V nemških krogih severnega Češkega je zavladala burna razdraženost nad odredbo na-učnega ministra, ki se smatra za udarec proti srcu nemštva in odkrito podpiranje češkega življa. Naučni minister je naročil, v Litomericah (Leit-meritz) na Češkem takoj pričeti z gradnjo češke šole. Nemci niso voljni, da bi to mirno prenesli. Nameravani so veliki protestni shodi, na katerih se ima sklepati, kako se postopanju ministrovemu najizdatneje zoperstaviti.
Iz Pariza v Rim v zrakoplovu.
Piša, Italija, 31. maja. — Trije izmed udeležencev zrakoplovne tekme Pariz—Rim—Turin so utrpeli nezgode, namreč Francoza Garros in Beaumont ter Nemec Frey; njihovi stroji so se jim pri tem pokvarili. Frey je bil tudi lahko poškodovan.
Rim, 31. maja. — André Beaumont, francoski aviatik, sé je izkrcal v Rimu ob 3. uri 55 minut danes popoludne. Bil je prvi tekmovalec v zrakoplovni tekmi Pariz—Turin, ki je dosegel italijansko glavno mesto. Njegov divni polet iz Piše v Rim, na razdaljo kacih 160 milj, mu je pridobil nagrado $20,-000.
Pretep med vojaki in civilisti.
Budimpešta, 1. jun. — V mestnem gozdu so se pripetili krvavi izgredi. Vojaško patrolo (obhodno stražo) je napadlo veliko število civilistov, in razvil se je takoj ogromen pretep. Potem so se vojaki poslužili svojega orožja in so večkrat ustrelili. En vojak je bil usmrčen. Četvero vojakov in petdeset civilistov je bilo ranjenih.
Slučaj kolere v Gradcu.
Dunaj, 1. jun. — Precejšno vznemirjenje je v Gradcu, Štajersko, povzročila vest, da je tamkaj poštni u-radnik Franzki umrl za kolero. Kakor se je takoj dognalo, je zanesel kugo iz Benetk, kjer je nedavno bival Oblastva v Gradcu so takoj ukrenila vse potrebno, da se prebivavci zaščitijo pred nevarnostjo okuženja.
Narodny Slovensky Spolok
z glavnim sedežem v Pittsburgu, Pa., je bil predkratkim v resni nevarnosti, da propade. Kakor poročajo slovaške “Narodne Noviny”, je med Slovaki dobro znani g. Rovnianek skrivaj rovaril proti glavnemu predsedniku Antonu Š. Ambrose in drugim uradnikom, češ, da so svojo organizacijo osmuknili za kacih $20,000. Dne 17. maja je podal sodišču prošnjo za re-ceiverja. Preiskava je potem dognala, da se je g. Rovnianek prav grdo urezal.
Plitvost.
Plitvo ali površno delo je samo polovično delo. Očistiti samo površino, se ne pravi popolnoma čistiti. Imenoval se ne boš čistega, če si umiješ samo svoje roke in svoj obraz. Ali kdaj dodobra čistiš notranjščino svojega telesa? Poizkusi enkrat pa spoznaš, kako se boš dobro počutil. Počutil se boš kakor prerojenega, svežega in krepkega! Poizkusi sedaj, spomladi! Uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince ti očisti prebavila in jim podeli nove moči, tako da bodo usposobljena, svoje delo primerno vršiti, brez vsake neprijetnosti in brez vsake strupovine. Okrepi ti želodčne žleze, podeli naravno slast, pomore do popolnega prebavljanja hrane, prežene nečistosti iz telesa, poživi kri. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Malo dela.
Iz Eveletha, Minn., in raznih druzih krajev križem Združenih Držav se nam dan za dnem poroča o pomanjkanju dela. V Evelethu odslavljajo rudarje neprenehoma. Vsled tega trpi ves “business”.
Jolietske novice.
—	18 slovenskih fantov od jolietske fare sv. Jožefa, samih cvetov nove domovine, se je zadnji deželni praznik (Decoration day) dopoludne ob desetih zbralo v Theilerjevem parku in razdelilo v dva “baseball teama”, ki sta potem tekmovala za lepo nagrado. Gledavcev je bilo še precej, dasi igra ni bila naznanjena po listih. In kako se je igralo? Tako, da smo lahko ponosni na naše čile in čvrste fante! Šele predkratkim so bili priredili imeniten banket v čast svojemu bivšemu sošolcu (Rev. Jos. F. Stukel),.in sedaj pa nas nameravajo vsako nedeljo zabavati z baseballom. Imena igralcev objavimo o priliki.
—	G. Andro Koludrovič, dobro znani in priljubljeni uslužbenec v slovenski veletrgovini The Eagle, je bil te dni prijetno presenečen. Gospa soproga ga je obdarila s čvrstim sinčkom.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik že daleč naokrog dobro znane tvrdke Slovenian Liquor Co., se je v soboto vrnil s tritedenskega potovanja po Minnesoti in Michiganu, kjer je bil vsepovsod gostoljubno sprejet in preobložen z naročili. Piknik S. S. ga je privabil s potovanja, na katero se pa spet poda.
—	Katoliški list je prepotreben za vsak dom. Naročajte in priporočajte “A. S.”, ki je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1 na celo leto.
Joliet, 111., 31. maja. — Binkoštni praznik bomo obhajali prihodnjo nedeljo, dne 4. junija, seveda ne tako imenitno, kakor se ta spominski dan na prihod sv. Duha praznuje v stari domovini. V tej deželi živimo v drugačnem ozračju in ^obhajamo tudi naše praznike vse drugače, tako da se človeku milo stori ob spominu na sta-rokrajske šege. Ampak prilagoditi se mora vsakdo krajem in običajem tiste dežele, kjer živi, pa najsi je ta dežela še tako prozaična. Never mind — korajžno naprej!
—	Seja katoliških borštnaric dvora sv. Ane št. 534 bode prvo nedeljo meseca rožnikaj t. j., dne 4. junija, namesto druge nedelje, in sicer zaradi prvega sv. obhajila. Ker je na tej seji več važnih reči na programu, sd članice naprošene, da pridejo na sejo v obilnem številu. Odbor.
—Umrla je ga. Frančiška Muhič, rojena Kovačič, doma iz Bločic pri Grahovem na Notranjskem, stara o-koli 38 let, stanujoča na N. Bluff str. Bolehala je izza meseca februarja in izdihnila v petek zvečer ob polosmih. Poleg soproga, g. Jerneja Muhič, zapušča šestero otrok v starosti od 16 do 5 let; nadalje brata Antona v bližnjem Rockdalu in bratranca Jakoba Zabukovec tukaj-, a v starem kraju očeta in teto. V Ameriki je bivala kacih 12 let. Pri društvu ni bila na žalost nobenem. Pogreb se je vršil ob mnogobrojni udeležbi prijateljev in znancev v ponedeljek dopoludne. Svetila pokojnici večna luč!
—	Umrl je g. Frank Kožar, rodom Hrvat, star okoli 43 let, neoženjen, doma iz neke vasi, oddaljene kake pol ure od Metlike. Bolehal je približno tri leta. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoludne.
—	Prosimo cenj. rojake, da nam blagovolijo v smrtnih slučajih naznaniti vse podrobnosti, ki jih žele objaviti, kajti take objave ne stanejo ali “koštajo” nič; vsevedni mi nismo, kakor ni nihče pod solncem.
—	Imeniten zares je bil piknik, ki
ga je priredil Slovenski Sokol zadnjo nedeljo v hosti gostoljubnega g. Dit-tricha pri mestecu Troy. Na kacih 6 milj oddaljeno piknišče se je tekom dneva pripeljalo na raznih vozovih in avtomobilih do 70 oseb, in že koj od začetka se je pričela razvijati raznovrstna zabava po starokrajskih in a-merikanskih običajih, tako da je bilo veselje takorekoč dvojno. Seveda je bilo dovolj prigrizka in pijače. Gg. Marko Mažuran in Matija Gašperič sta pekla na ražnju koštrune in pujske prav tako, kakor svoje dni pri Treh farah v Belikrajini. G. Jos. Klepec je pa celo prireditev vodil. Vsi trije so bili od ranega dne “na nogah” in so se tako potrudili za uspeh piknika, da zaslužijo na tem mestu javno pohvalo. Druzih imen ne bomo navajali radi pomanjkanja prostora, a to lahko rečemo, da je bila zbrana res prav lepa druščina najboljših zastopnic in zastopnikov naše naselbine. Na žalost nam je okoli 4. ure pop. prinesel konec zabave pod milim nebom grd dež. Pa postavljena sta bila dva šotora, Nemanichev in “Eaglov” (Simo-nich), in smejali smo se nevihti. Enega janjca, ki nam je preostal nespečen, spio pognali skozi grlo druzega dne zvečer v Jednotini dvorani ob naj veselejši zabavi,	_
Meseč majnik je bil tako vroč letos, kakor še nikdar izza pamtiveka. V petek popoludne ob treh je kazal toplomer 97 stopinj v senci in 124 na solncu. Ha! ..........
—	Prihodnja seja Slovenskega Sokola v Jolietu bo v nedeljo, dne 4. junija, zvečer. Pridite na sejo, zavedni sokoli!
—Po petindvajsetih letih brezotroč-nega zakona je bil neki rojak S., korenjak od nog do glave, te dni prepri-jetno presenečen:'s prvorojenčkom ga je obdarila njegova ženka. To bodi povedano v tolažbo vsem, ki se jih tiče.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Everič Jos., Kloček John, Kozak John, Muha John, Štukelj Jakob, Šrodič Eliza.
Bridgeville, 27. maja. — Slavno u-redništvo A.'Sl.! Majnika 5., 6. in 7. imeli smo 40 urno pobožnost. Ob priliči tej bili so altarji dično nakiteni se cvetjem in zelenjem; uprav kakor ob Velikej noči. Procesija Vstajenja vršila se je pred prvo sv. mašo in mej službo božjo pokleknile so ženske dru štvenice k mizi Gospodovi, na Belo nedeljo, uprav na dan sv. Juraja (po američanski in hrvatski pratiki) dru-štveniki sv. Juraja, nedeljo potem društveniki sv. Barbare in III. nedeljo po Veliki noči prikorakali so mej ubranim pritrkavanjem se svojimi znaki in zastavami člani društva sv. Jožefa. Vse, vse slovesno, praznično ter v najlepšem redu!
Popoludne dne 8. maja dospel sem pa v Little Falls, N. y. Ondotna društva slovenska povabjla so me zopet, da opravijo dolžnost vestno katoliško. Imeli smo pobožnosti večere tri in jutra tri. Čez 200 prejelo jih je Najsvetejše. Bili so istinito lepi, milostni dnevi! Mnogo je ondi slovenskih
deklet. Te delajo po tovarnah za pa-volne spodnje obleke. Z delom in zaslužkom se pa nič kaj ne pohvalijo. Italijana je ondi vsepovsod. Ti lomijo skale, razbijajo kamenje, razstrelja-vajo kremene pečine, globijo strugo za novi Ene kanal. Orjaško to delo stalo , bode več nego sto milijonov. Katoliška cerkev M. B. ondi, župnišče, šola in konvent, vse je iz rezanega kamena. Ob tej priliki udeležil sem se tudi birmovanja v mestu Herkimer. A prišel je ločenja britki čas! Vsem še enkrat na zdar!
Še tisti četrtek zvečer smo se pa zopet sešli z našinci v cerkvi sv. Jo žefa v Gorvanđi, blizo mesta Buffalo. V petek prav zarana imeli smo sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Takoj po zajutrku odpeljala sva se v avtomobilu z ondotnim svečenikom- do kakih 15 milj oddaljene - postaje Springville. Takoj je prisopihal hla-pon in me odpeljal skozi Ridgway do Carmen-a in nato v Arroyo, Elk Co., Pa. Ali sedaj se začne dolga in težavna hoja po Big Run-u! Po čez dve urnem napornem marčanju prisopihali smo v “kempo” okolu devete ure. Na nebu jasna, polna luna. Gozdarji naši so pa sedeli okolu velikega ognja, pomenkujoč se in tobak pu-šeč. Zares: idilično-romantičen prizor! ,Ko sem se malo oddahnil, prisedel sem i jaz k njim. Pravil sem jim, kako mi je pred dvajsetimi leti pripovedoval srebrnolasi misijonar Gerhard Terhorst v Assinins, Baraga Co., Michigan, o Indijancih, da imajo navado zborovati ob polnih lunah pod sinjim nebom, sedeč okoli velikanskih kresov in kadeč iz “pipe miru”. To imenujejo v svojem jeziku “Calumet”. Tisto soboto smo bili vsi na nogah še pred 5. uro. Kapelan iz Ridgway (Rev. A. Fischer; on ima še tri brate duhovne) je takoj maševal, jaz pa spovedoval. Nato sem imel sv. mašo, pridigo in obhajilo. Napravili so namreč naši ljudje jako vkusno, da, skoraj umetno iz zelenih vej in gojzd-nih rož prijazen šotor in notri pa ljubki oltarček. Vse to imeli smo in o-pravili pod prostim jasnim nebom. Nekamo v šestih “kempah” ondi bivajo Slovenci. 20—30 jih je na enem mestu. Ali žalostno! V mnogih gojzd-dih na okolu gledali smo strahovite požare! Zatorej so bili prisiljeni v večih taboriščih bežati pred
meni priti.” Pri maši sta bili dve lepi pridigi, i slovenska in nemška. Druga sv. maša se je brala ob enajstih. Popoldne ob treh so bile šmarnice, litanije, blagoslov; otroki so ponovili krstno qbljubo ter bili sprejeti v’bratovščino Karmelske Matere Božje. Zraven pa je g. župnik imel še dve pridigi in učil posebno otroke kakor tudi druge, kako naj živimo, da bomo enkrat vredni priti v svojo pravo domovino.
Vsa čast in zahvala gre našemu skrbnemu pastirju Rev. Ivan Trobecu za njegovo veliko skrb in učenje za pripravo na ta vsakemu kristjanu najsrečnejši dan.
Gospod in gospa Tomaž Oman sta bila ta teden obolela; upamo in želimo jima kmalu zdravja.
Gdč. Jerica Peternel je prišla k svojim starišem in domačim, kjer namerava nekaj časa ostati.
Sedaj pa pozdrav vsem čitateljem, listu pa še par sto naročnikov.
John Poglajen.
Novy Hradfic, N. Dak. — Na jugu in vzhodu se pritožuje vse, kakor vidim v novinah, nad hudo vročino: 90 do 100 stop. No, pri nas je še pravcata zima. Dne 20. majnika imeli smo ce lih 34 stop., še celo sneg je malo naletaval, dva dni imeli smo prijetno gorko, a na praznik Vnebohoda in da nes je pa zopet tako mrzla burja kanadska kakor bi bilo to o Božiču. Polja kažejo krasno; bilo je že precej suho, a zadnji dež je zopet lepo namočil, tako da vse kaže na prav dobro letino. Večinoma so naši farmarji že vse obdelali, jedino z lanom bo še par dni dela. —
Tekom meseca majnika prišli so Slovenci iz raznih krajev Severne Dakote, da so opravili velikonočno spoved. Po večini bili so člani K. S. K. Jednote. Vsem je Novy Hradec prav ugajal. Pripovedovali so mi, da je že precej Slovencev in Hrvatov naseljenih, ki imajo svoje farme po Dakoti. Od teh, ki so nas obiskali, omenjam le Johna Bertonceljna in brata Franka ter Franka Hiti-ja od Zenith; ti delajo v premogokopih in se z delom in zaslužkom ($5.00 do $6.00 na dan) prav pohvalijo; vendar naj nikdo ne hodi sem dela iskat, ker lastnik jame ima vposleno le malo številce delavcev. Najbolj daleč pa jo je primahal sem Mr. Josip Ogulin iz Moffit, kakih 30 milj od Bismarck; on je pa že leta in leta na farmi in se čuti srečnejega in zadovoljnejega nego prej v jamah v Minnesotti. — Obljubili so nam, da nas o priliki misijona zopet obiščejo. Na to se tukajšnji farani, Čehi, že zelo pripravljajo; mil. g. škof Koudelka silnim ! pride semkaj 21. junija in ostane med
ognjem. Sicer smo se pa kaj dobro \ nami kakih 12 dnij. Ob sklepu bode imeli. Iz gojzda peljala sta nas nazaj dva Hrvata na ročni kari (handcar) ven iz' Big Runa. Ustavili smo se še v dveh krajih, kjer sem jaz spovedoval; a obhajal jih je pa kapelan v nedeljo.
Tem potom se prav vsem lepo zahvaljujem za naklonjenost in gostoljubje; še posebno pa Mr. Frank Belcu, ki je res imel veliko potov in tudi stroškov! Toda meni se je mudilo domov. Ko se je mračilo, sem bil zopet doma pri sv. Barbari. Vsako nedeljo imam dve sv. maši in obilo opraviti. Takoj tisto nedeljo (14. ma-
birma: prilično bode kakih 120 birmancev. Veselo je, da se tukajšnji Čehi, ki so na Ruskem ali prisiljeni ali neve-doma prestopili k pravoslavju, vračajo v naročje katoliške cerkve. Ako nas ne pobere zopetna “zima, mraz”, se pa zopet oglasim.
Rev. J. C. Smoley.
Pana, 111., 28. maja. — Cenjeni g. urednik, prosim za nekoliko prostora v listu A. S. Kaj važnega nimam poročati. Delavske razmere so bolj slabe; zaslužimo toliko, da se preživimo. _	Slovencev je tukaj bolj malo. Dru-
ja) odpeljal sem se v Braddock. Po-jzega poslovanja ni tukaj, kakor v pre-vabil me je bil namreč Mr. John Germ.; mogovih jamah, ki pa sedaj bolj po In imeli smo zvečer malo pobožnost1 malem delajo.	...
v cerkvi sv. Jožefa Drugo jutro pa I ZatQ ;fflamo doVo]j £asa k • ob petih sv. obhajilo, nato pa spoved!
n n	e n- -........; marljivo prebiramo liste, ki nam kraj-
do tričetrt na 8. Pa sem moral hiteti zopet domov, kjer sem imel dve poroki s peto mašo. V jutro 20. maja smo se pa enkrat zbrali v nemški cerkvi sv. Jožefa v New Castle, Pa. Celi dve uri hoda prišli so Slovenci in Slovenke od Bessemer-a, da so opravili velikonočno dolžnost. Vsa čast jim! j Pravili so, da so si omislili malo cerkvico in 8 stotov težek zvon zanjo. Dne 30. maja (Decoration day) obljubil sem pa priti v East Palestine, Ohio.
Pogrebov imamo letos že 57. 24. maja pokopali smo dijaka Ivana Arh. Revež je utonil pri kopanju! Bil je ¡zgleden mladenič, priden, nadarjen, star šele 15 let. Rev. _P. Fleck S. S., njegov profesor, in sošolci njegovi iz Holy Ghost University prihiteli so k nam, da mu izkažejo zadnjo čast. Zares! Škoda tako nadepolnega sina! Sočutno sožalje sorodnikom, izlasti starišem! — Prav isti dan popoludne izročili smo materi zemlji Fran Guze-lja, starega okolu 30 let, doma od Loke na Gorenjskem. Strela ga je ubila, ko je vedril.	Zalokar.
pri miru pustili. Res je žalosten pogled po mestu.
Druzega novega ni. Z delom gre še dosti dobro, hvala Bogu. Pa naj zadostuje, ker sem ves ožaljen ter ne morem več pisati. In pozdravljam vse rojaike po širni Ameriki. Tebi, list, pa dosti naročnikov in predplačnikov.
Josip Pekolj, posestnik podrte hiše.
South Canon, Colo., 25. maja.—Dragi mi Am. Slovenec,! Prosim sza malo prostora v cenjenem listu. Ravno posebnega novega nimam kaj pisati.
Z delom gre še precej dobro. Delamo rudarji vsaki dan in zasluži se še precej dobro od 3 do 5 dolarjev na 8 ur. Tukaj je premogova jama in je majhna naselbina, pa je slovenskih družin vseeno 8. Ali gospod urednik, kar je teh mojih prijateljev so vsi druge vere. Jaz sem jim uže dostikrat pravil, da naj si naroče Am. Slovenca, da se bodo malo prebrihtali. Amerikanski Slovenec je več vreden ko vsi drugi slovenski listi v Ameriki. Kdor bo Amer. Slovenca bral, ne bo nikoli pohujšan. To je pravi katoliški list.
Prosim, gospod urednik, da ne boste zamerili, ko ne znam dobro pisati: meni se bolj pik ali “šafla” v rokah suče, kakor pero.
Dam še vedeti, da društva nimamo nobenega tukaj, ali vendar jaz sam spadam k društvu sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. v Leadville, Colo. Prosim Vas, urednik, da ne boste cigaret zažgali s tem mojim dopisom. Pozdrav!
John Škufca.
maja.
Dragi A.
klo. da je Willard največja slovenska farmarska naselbina v U. S. A. In tudi ni veliko tednov, da ne bi prišli novi kupci, in si kupujejo zemljo, tako da se število družin množi vedno.
Sedaj naj bo pa konec tega dopisa in naj se še kaka druga malo oglasi.
Pozdravljam vse bralke m bralce A. S., posebno pa starše, brate in sestre v Brockway, Minn.	“Bina”.
Vinanaproaaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškote! ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muškate! ali črno vino 40c gal., resling 45c zal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam | po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov ;a naročila:
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. Cal
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA, Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva rijaka:
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorka.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nad^ljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,
New York,
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, 112,
Willard, Wis., ¿5
S.! Ko pošiljam naročnino, ne morem si kaj, da ne bi prosila za malo prostora v nam preljubem listu, da sporočim malo o nas farmaricah; akcyj pa dopis veter nese v koš, pa tudi ni ■ veliko zgubljenega, bom pa “drugega napisala”.
Kakor je sploh znano, Willard do- i bro napreduje v vsem. "Store” je prišel v slovenske roke, cerkev se bode kmalu začela delati in pota se delajo, tako da imajo dela zmiraj dosti; seveda, to so dela za moške. Ali me ženske imamo pa zopet svoja dela, saj vsaka ve, kaj je delati na farmi. Vreme je pa bilo le slabo za par tednov nazaj. Grmelo, bliskalo in lilo je včasih kar curkoma, in solnce se je kak dan le malo pokazalo tam od "Phillipsa” ali od "Rib Laka”, tako da smo mislile, da res pri nas ne bo nikdar več lepo sijalo. Sedaj je pa vsega tega konec in zopet je prav vroče, da se kar vidi, kako raste vse, kar se v zemlji drži.
Posebnih novic ravno sedaj ni, samo to, da se štorkla pridno oglaša tod naokoli, kakor tudi na Gormans, kar je dokaz, da se bode kmalu lahko re-
A. NEMANICH, preds.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.

Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
on i vsnv HTCJt;
Brockway, 26. maja. — Velecenjeno uredništvo! Sprejmi par vrst:c v svoje cenjene predale.
Mi imamo lepo vreme in dosedaj tudi dosti dežja. Tudi danes vleče topel veter sem od juga. Vsa poljska žita kakor tudi trava itd. prav lepo kaže. Ako nam le še zanaprej Bog tako ohrani!
V torek in sredo imeli smo procesi-' je, kakor navadno križev teden. V ponedeljek nismo imeli procesije zaradi slabega vremena.
Včeraj na praznik Vnebohoda Zve-ličarjevega smo imeli lepo, ali silno vroče vreme. Vse se je videlo nekako veselo; še celo solnce je tako prijazno sijalo zjutraj. In zakaj bi se ne veselilo vse, posebno človeško srce, saj je tudi bil takorekoč farni posebni praznik: triinštirideset nedolžnih otrok je prvič pristopilo k mizi Gospodovi, da so prvič sprejeli Kralja nebes in zemlje v svoja srca. Sv. maša bila je ob osmi uri (peta). Kako ginljivo bilo je gledati te male, od katerih pravi Zveličar: “Pustite male k
šajo čas. Imamo več slovenskih listov, pa vedno vidimo, kako se Slovenci borijo za vsakdanji kruh. Ko bi j vsakteri rojak imel kaj več in dobrih listov, potem bi se drugače zavedali, j Jaz čitam več listov, kakor tudi A. S. in Proletarca, pa koliko najdem razlike!
V	Am. Sl. je veliko koristnega za nas delavce. Tukaj se vidi, kje se o-tvori kakšno delo; potem zopet, kje ima naš rojak priliko kupiti posestvo, zemljo i. t. d. To je vse koristno delavcem.
V	Proletarcu pa ni druzega kot nagovarjanje: Samo naš list berite, drugega ne! Naš list je orožje, ti delavec pa tolči, da bo priletelo $1000 Proletarcu v malho. Ko se bo Proletarec grošev nabral, potem boš delavec z rudečo kravato pa izobražen!... To ni nikakova izobrazba, če se psuje | proti l^atoliškim duhovnom in pošte-! nim ljudem. To ni nič v prid delavcem. Ko bi se “ta rudeči” kaj zavedal, bi čital liste, ki nas podučujejo z resnico, ne pa one, ki sejejo ljulko med pšenico. Tako je rekel neki tukajšnji naročnik Proletarca: “Nočem ga več, ker on vpije samo zase, jaz pa nisem nič boljši.” Prav je naredil.
Ker se je dopis že daleč raztegnil, bom pa končal, ker bo že to “ta rude-čim” srce krčilo, če so pa res pravi bratje, se jim pa ne bo treba zato dušati, kakor je to njihova molitev.
H koncu pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice vrlega lista A. S.
Poročevalec.
Rockdale, 111., 25. maja. — Cenjeni g. urednik! Prosim malo prostora v tem priljubljene!^ listu, da izporočim o naši naselbini, ;ki jo je nesreča zadela zadnjo soboto 20. maja. Pridirjal je vihar in nam je porušil naše hišice, ki so bile skoro vse nove, ter ni pustil druzega kakor goli zid. In še to mu ni bilo zadosti, in je zahteval vrh tega še žrtev. Padla je na človeka električna žica in ga na mestu ubila, po imenu Mane Trkulja, , rodom Srb. Ponesrečenih hiš je dosti, tako da še sam ne vem koliko. In tudi ne vemo, če bi jih popravljali, ali bi vse
“Severov Želodčni Grenčec mi je povrnil slast in očvrstil zdravje,” nam je pisal g. Frank Teropsič, Forth Smith, Ark. “Priporočam ga vsakomur, ki trpi na želodčnih nerednostih.”
Kar boste jedli, Vam tekne
in koristi, ako boste pred jedjo užili popitek leka
Severov
Grencec
Krepi slaboten želodec.
Nareja zdravo slast.
Podpira prebavo.
Prepreča zapeko.
Povraća izgubljeno moč
okrevancem.
Cena steklenici $1,00.
Ali ste nervozni?
Hitro razdraženi? Razburjeni? Ali vas malenkosti strašijo? Ali hodite počivat in vstajate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego
Severov Nervoton
Izkoreninja nepriliko, teši razdražene živce, krepi živčni ustroj in zagotavlja pokojno, telo poživljajoče spanje.
-	Cena $1.00.
Da je nebo prepozno?
Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo resne stopnje. Da o-hranite obisti zdrave, uživajte
Severova Zdravila za obisti in jetra
To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno obolenje in slabotne'obisti. Ne-s rednosti v vodnih izločilih se odpravijo po delovanju tega leka.
Dvojni steklenici 50c in $1.
Vedno kupujte samo Severovih Zdravil. Lekarniki in trgovci z teki jih imajo na prodaj. Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Če ste v dvomu glede svoje bolezni, pišite na naš zdravniški oddelek.
w. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

IZ STARE DOMOVINE.
\	KRANJSKO.
<	..— —— .	wy\/.J
. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 6. maja 13 Slovencev in 65 Macedoncev;
7.	maja 7 Slovencev; 8. maja 43 Slovencev; 9 maja 71 Slovencev, 18 Hrvatov	in 7	Macedoncev;	11.	maja 6
Slovencev in 35 Hrvatov.	Iz	Ameri-
ke se je vrnilo dne 6. maja 260 Hrvatov in Slovencev.
—	Škof Stariha. “Dolenjske Novice'' z dne 10. maja pišejo: Mil. g. škof Stariha — nekdanji učenec novomeške gimnazije — je zadnjo nedeljo razveselil dijake Marijine kongregacije, ko je vanjo sprejel lepo število novih članov. Shod je bil zelo slovesen; glasilo se je krasno petje, vmes pa so dijaki tudi pokazali, da napredujejo v glasbi. — Poleg druge duhovščine sta škofu asistirala tudi dva gg. kanonika. —Vladika se je odpeljal dalje na obisk rojstnega kraja v Semič.
—	Volitve v Ljubljani. Dne 16. maja so se vršile v Ljubljani nadomestne deželnozborske volitve, ker je liberalni poslanec dr. Oražen odložil mandat. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali po težkem boju liberalci. Njihov kandidat prof. Reisner je dobil 1685 glasov, opozicija pa 1569, med temi kandidat S. L. S. dr. Gregorič zelo častno število 933 glasov.
—	Kandidat za županski stol v Ljuljam je dr. Tavčar, županov namestnik pa bo dr. Triller. O dr. Tavčarju vedo povedati nekateri listi, da ne bo od cesarja potrjen za župana. ;
—	Pri volitvi župana v mestu Viš-njagora je bil zopet soglasno izvoljen za župana g. Anton Perko, za svetovalce so Anton Zavodnik, Jakob Vidic in Ignacij Pajk, vsi somišljeniki S. L. S.
—	Državnozborski kandidat za kočevski okraj je grof Barbo. Krščanskosocialna stranka na Kočevskem je sklenila, da ne postavi nobenega kandidata, ampak da kandidaturo grofa Barbota podpira.
—	Ivan Hribar je stopil v politični pokoj. Kakor poročajo češki “Narodni Listy" iz Ljubljane, je naznanil izvrševalnemu odboru narodno - napredne stranke, da mu je nemogoče sprejeti “ponuđeno” mu državnozborsko kandidaturo za mesto Ljubljano.
—	Železnica Brežice-Novo mesto. Iz seje deželnega odbora v Ljubljani dne 8. maja se poroča, da vsa naj novejša gonja zoper dež. glavarja pl. Šukljeta sloni na mistifikaciji, ki jo vsebuje neki dopis nemškutarskega železniškega odbora v Brežicah. Tam se trdi, da se je sporočilo, da je baje dež. glavar pl. Šuklje v železniškem ministrstvu trdil, da so interesentje v Novem mestu za traso na desnem bregu Krke in. za postajo v Kandiji. To so vzeli neki ljudje v Novem mestu za povod, da se je občinski zastop novomeški na nekvalificiran način o-brnil proti dež. glavarju. C. kr. železniško ministrstvo je uradno izjavilo. da je omenjena trditev o dež. glavarju popolnoma neresnična.
—“Društvo inženirjev v Ljubljani” se je ustanovilo dne 7. maja. Bilo je že skrajno potrebno, da se slovenske inženirji združijo k skupnemu delovanju za narod. Društvu je doslej pristopilo 53 članov.
—	Slovenci v Jčrakovu. Deputacija slovenska je začetkom maja posedla Poljake, ki so osnovali "Društvo prijateljev Jugoslovanov”. Vodil je slovenske zastopnike deželni glavar kranjski Fran pl. Šuklje. Poljaki so sprejeli Slovence z vso slovansko gostoljubnostjo. Iz njihovih nagovorov odseva posebna ljubezen do našega naroda, kateri je mej slovanskimi v svojem trpljenju podoben poljskemu. Ta obisk utegne roditi večje zbližanje mej obema narodoma. Upati je, da bodo Poljaki tudi v državnem zboru bolj podpirali vse jugoslovanske težnje. Tega zbližanja se že boji nemško časopisje sluteč, da bodo Slovani bolj jednotno postopali.
—	Občni zbor Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani se je vršil dne 11. maja v deželnozborski dvorani. Občnemu zboru je načeloval gospod deželni odbornik grof Barbo. Kakor posnemamo iz letnega poročila, je imela zadruga v preteklem letu Prometa 70,116 K 66 vin. Za načelnika je bil izvoljen gospod prof. Karol Dermastia, v odbor pa namesto izžrebanih gg. odbornikov gospodje prof. Evgen Jarc, Viljem Rohrman, Janez Kerin in Franc Prijatelj. V nadzorstvo so bili izvoljeni gospodje dr.
VI.	Pegan, Ivan Traven, Jos. Cotič, Davorin Vukšenič in Martin Matjašič.
—	Toplice na Dolenjskem. Dolenjsko zdravilišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. Kopališka sezija se je žičela. Dasiravno še le začetek, se že oglašajo kopališki gostje, ki komaj čakajo, da si preženo s pomočjo zdravilne vode nadležni revmatizem in druge slične bolezni, ki so jih dolgo zimo nadlegovale. Oglašajo se stari gostje, ki poznajo že Toplice in np morejo prehvaliti zdravilne moči gorkega vrelca, pa tudi novi, taki, ki dosedaj še niso potrebovali to-
pliške zdravilne vode. Gotovo je, i kdor pride enkrat, pride- drugič tem raje, ker pozna in ve, kako prijetno, 1	je bivanje v dolenjskem zdra-
, vdišču — kjer najde lepe in prijazne 1 sprehode, udobna stanovanja in povsod nizke cene.
—	Pri naboru začetkom maja je bi-| lo v okrajnem glavarstvu novomeškem potrjenih v vojake: sodni okraj novomeški 88, sodni okraj žužember-ški 26, sodni okraj trebanjski 30, vkup 144,
—	"Glavna posojilnica” pred porotniki. Kakor se gbvori, pride zadeva Glavne posojilnice” že pred polotilo zasedanje, ki se je pričelo koncem maja v Ljubljani.
—	Slovensko gledališče v Ljubljani v — nevarnosti? Poroča se: Dne 8. maja imela je intendanca slovenskega gledališča sejo. Rezultat posvetovanja je, da bo najbrž konec slovenskemu gledališču, da v prihodnji sezoni skoraj gotovo sploh ne bo slovenskih gledaliških predstav v Ljubljani. Vzrok temu je: pomanjkanje denarja.
—	Osebne vesti. Deželnovladni tajnik dr. Friderik Mathias v Ljubljani je imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Krškem.—Okrožnim zdravnikom v Trebnjem je imenovan dr. J. Mayer, sedaj okrožni zdravnik v Cer-klj'- h. — Poročil se je na Dunaju sin g. dež. glavarja g. Janko pl. Šuklje z gdčno. Stelzer. — Poročil se je dragonski nadporočnik g. Palm z 'gdčno. Avgusto pl. Detela, hčerko deželno-vladnega svetnika. — Poročil se je v Črnomlju okrajni sodnik dr. Valentin Plerin z gdčno. Josipino Koschar, hčerko gostilničarjevo.
Stalni pokoj je bil dovoljen preč. gosp. duhovnemu svetniku Henriku Dejaku, župniku na Vrhpolju pri Vipavi.
—	Župnija Boh. Bistrica je podeljena gosp. Fr. Žvanu, župnemu upravitelju istotam.
Smrtna kosa. Na Tolstemvrhu pri Št. Jerneju je umrl Jožef Drag-man', nadpaznik finančne straže v p., star 82 let, doma iz Polhovce; pokojnik je bil leta 1859. in 1866. v vojski proti Italijanom. —- V Vižmarjih je umrla ga. Marija Erjavec roj. Sever, stara 44 let. — V Cuneu v Italiji je u-mrl pivovarniški ravnatelj Ladislav Froehlich. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Guzelj roj. Smolnikar, soproga poštnega uradnika. — V Oseku na Hrvaškem je umrla Kristina Kamnikar, učiteljica vezenja, rodom iz Svi-bna pri Zidanem mostu. — V Trnju fare Stara Loka je umrla Antonija Volgemut v najlepši starosti 20 let iz splošno spoštovane in premožne rodbine Erbežnikove. — V Kranju je u-mrl stud. iur. Pavel Smrekar, brat akad. slikarja Hinko Smrekarja. — V Ljubljani je umrl davčni asistent Fr. Peršl. — V Tomačevici je umrla nagle smrti gostilničarka Ana Ščuka v dobi 44 let. —- V Ambrusu je umrl dne 12. maja po dolgi in mučni bolezni g. Karel Perko, bivši nadučitelj v Mirni peči. — V Ljubljani je umrl dne 12. maja g. Fran Hren, svetnik trgovske in obrtne zbornice.
—	Težko operacijo je prestal začetkom majritka vč. g. župnik in pisatelj slovenski Fr. S. Finžgar. Operiran je bil v ljubljanskem Leonišču.
—	Karol Jelovšek umrl. Na Vrlini ki je umrl dne 13. maja g. Karol Jelovšek, c. kr. dvorni založnik, tovarnar veleposestnik itd. Star je bil okrog 50 let. Bil je zelo usmiljenega srca.
-r- Ljubimca svoje matere zabodel. Zaklal je v nedeljo 7. maja zvečer ob
11.	uri Ignacij Rangus čevljarja Franceta Kocijan pri D. M. v Polju. Fr. Kocijan iz Dobrunj, '29. let star, je imel namreč ljubavno razmerje z Ran-gusovo materjo, 46 let staro vdovo Alojzijo Rangus iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Sin je prosil in jo opominjal, pa je bilo vse zastonj. Vabil jo je k sebi na Koroško, kjer je delal v neki papirnici, pa ni hotela iti k njemu. Sedaj je prišel domu radi vojaškega nabora. Fr. Kocijana je par-krat izgnal iz, hiše. Kocijan je bil jezen, privzel je še par drugih enakih, ki so Rangusa zvečer čakali, ko se je imel vrniti domu v Slape. Tu so ga napadli, toda on je bil hitrejši in je zabodel Fr. Kocijana, ki je prav kmalu umrl na izkrvavitvi.
—	Samomor umobolnega. Dne 3. maja popoldne se je obesil na Studencu tam oskrbovani penzijonirani nadučitelj L. Z. na zvito rjuho, ki jo je pritrdil za'mrežo na oknu. Bil je vedno melanholičen in si je hotel že doma večkrat vzeti življenje.
—• Požar. Iz Gorij, 8. maja 1911.
I da bi bil naznanil, kam da gre. V kak-| šilih razmferah je živel, ni še natanč-I neje znano, skoro gotovo pa bo pasiven. Imel je svojo prodajalno za špecerijo v hiši Matevža Kobala za Gorami. Tudi Lapajnetov prednik v isti hiši, Mlakar, jo je svoj čas potegnil v Ameriko.
—	Brat ustrelil brata. 15 letnega sina posestnika Fr. Levsteka. po domače Samovčana, v Malih Laščah je ustrelil v glavo mlajši brat po neprevidnosti z nabasano puško, ki jo je pustil v družinski sobi neki posestnikov sorodnik.
—	Zverinski oče. V vasi Komenda je še pred kratkim stanoval 50 let stari vdovec s hčerjo, katere mož se je v Ameriki ponesrečil. Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo zapeljeval h krvosramnosti, ga je pustila in se podala v Ljubljano, kjer se je preživela s šivanjem. To je pa zverinskega očeta tako vjezilo, da je sklenil jo ustreliti. Prišel je v Ljubljano, si kupil revolver in 12 patronov. Hči’je še pravočasno zvedela očetovo nakano in ga naznanila policiji, katera ga je tudi izsledila in aretovala ter izročila deželnemu sodišču.
—	V past prišel. Pred nedavno je prišel na policijo v. Ljubljani 22 let stari Vincencij Stoklas iz Štajerskega in ovadil, da mu je bilo v neki kavarni pri igri ukradenih 110 K. Ker je policiji Stoklas zaradi nepoštenosti že znan, je začela takoj zadevo preiskovati in prišla do prepričanja, da je tatvina fingirana. Ker je Stoklas tudi na sumu, da je v hotelu “Abbazia” pokradel več dragocenosti in 900 K denarja, ga je policija‘dala v zapor in izročila deželnemu sodišču.
—	Ciganska nadloga. Ponoči na 27. aprila t. 1. okoli polnoči je peljal posestnik Janez Marolt iz Zgor. Zadu-brave v družbi dninarja Franceta Marna iz Ljubljane gnojnico domov. Na okrajni cesti v bližini vasi Hrastje ustavili so ga -trije cigani; njih vedenje priča, da so mu hoteli konjička izpreči. Nato je zavpil Marot proti svojemu spremljevalcu: “France, daj mi sekiro sem!" Tega krika so se cigani zbali in pobegnili. Ponoči na 29. aprila t. I. je pa orožništvo napravilo lov na te neljube goste, in sicer so zasačili pri Sneberjih ciganski tabor. Aretovali so Janeza Levakoviča star in mlajšega ter Ant. Hudoroviča. Pri telesni raziskavi so našli pri slednjem 22 K. Ker je bilo istodobno več tatvin v teh krajih izvršenih ter so z beračenjem prebivalstvo bližnjih vasi vedno nadlegovali, so bili aretirani.
-— Premoči so se morali umakniti. Dne 23. aprila dopoldne je prišlo devet fantov iz Dobrunj ter se ustavili- v tamošnji Vebrovi gostilni. Istodobno je pa v isti gostilni pilo obenem tudi pet domačih fantov. Kakor je po deželi sploh grda navada, da so si fantje dveh različnih vasi kmalu v nasprotju in v laseh, tako je bilo tudi tu. Previdni krčmar se je pa bal pretepa v svoji gostilni, zato je vse skupaj na prosto iztiral. Komaj so bili fantje zunaj, so jih Dobrunjčani napadli s poleni in noži. Pri tem je zadobil France Goli iz Rudnika vbodljaj v desno pleče in udarec na desni nadlehti. Razrezana sta mu bila tudi jopič in te-loi nik. France ' Vrečar iz Orlega je pa zadobil več udarcev po desni roki in poškodbo na zgornji ustnici. Ker so bili domači fantje v manjšini, so zbežali V bližnjo Zrimšekovo hišo ter se tam poskrili. A Dobrunjčani so metali za pest debelo kamenje v hišo, en kamen je priletel 141etni hčerki, ki se je nahajala v kuhinji, v čelo ter jo poškodoval. Dobrunjčani se izgovarjajo s silobranom, očividci pa to zanikajo. Zadnjo, besedo o tej stvari bo imelo sodišče.
—Zmaga na Dobrni. Pri občinskih volitvah na Dobrni dne 14. maja je v III. razredu zmagala Slov. kmečka zveza z veliko večino. Naslednjega dne je zmagala tudi v II. razredu.
—	Št. Pavel pri Preboldu. Ogenj je izbruhnil na neznan način dne 7. maja okoli poldneva v gospodarskem poslopju veleposestnika gospoda Sadnika v Ladkovivasi. Zgorelo je poleg vsega, kar se je tačas nahajalo pod streho, tudi šest glav goveje’ živine in 16 svinj razne velikosti. K sreči ni bilo močnega vetra, ki bi bil lahko že tako veliko škodo še povečal. — Na enako neznan način se je vnelo pred nekaj tedni gospodarsko poslopje P. Kosa, posestnika v Leščah. Tudi tam je zgorelo poleg gospodarskega orodja več svinj in dve kravi.
—	Celje. Roparski napad. Iz Celja se poroča: 8. maja zvečer je šel go-stač Ivan Omerzu po cesti proti Srom ljam domov. Med potom se mu je pridružil posestnikov sin Rok Knez iz Pleterja. Ko sta prišla do neke gostilne, je prosil Knez Omerzo, naj pla-
zem Bolnika, ki leži že npd eno leto v postelji, njegova mati Terezija Stajnko na nečuven način trpinči in 'zanemarja, tako da so sosedje to naznanili oblastim in so 29. aprila prišli orožniki v stanovanje Stajnkota, prepričat se o razmerah. Dognali so, da eži bolnik v posebnem prostoru, ki je vse prej lahko, kakor pripraven za bolnika. Na oknih so manjkale šipe. /Posteljnina je obstajala iz cunj, ki so bile polne nesnage. Na njih je ležal bolnik nepremično, shujšan do kosti. Revež ni imel že kakih 10 let nobene zdra\ niške pomoči. Niti toliko moči nima več, da bi se dvignil v postelji. Ko so stavili vsled teh razmer mater na odgovor, je odgovorila, da za sina tako ni več nobene pomoči treba in da se ji gnusi njegovo vedno kašljanje. Bolnik je mogel izpregovoriti le par komaj slišnih besed. Skozi sobo, ako se jo more tako imenovati, piha na vse strani veter. Celo zimo fii bilo v tej sobi niti enkrat zakurjeno, tako da je moral revež še zmrzovati. Da tako ravna mati ž njim, je bržkone vzrok to, da ima Anton Stajnko 1600 K lastnega premoženja, ki bi jih rada podedovala. Trpin je že blizu smrti. Proti nečloveški materi pa se je uvedla sodna preiskava.
—	Smrtna kosa. V Domovi je u-mrl zaslužni mož Simon Horvat, star 83 let. — V Slovenski Bistrici je umrl posestnik mlina g. Tomaž Suhač, star 81 let. — V Celju je umrl vpokojeni meščanski učitelj Martitf Novak.
—	Zadavil ga je. V hiralnici v Vojniku sta se dne 3. maja stepla gluho-nemec Smrečnik in neki Boha. Smreč-nik je vrgel Boha na" tla in ga tako dolgo davil, da je ta mrtev obležal.
—	Iz Nove cerkve pod Ptujem poročajo: Dne 4. maja so našli posestnico Zebek mrtvo v nekem potoku. Truplo je že močno' razpadlo. Ker si (Zebekova ni bila dobra s svojim možem in ga je tudi bojda pred nekaterimi tedni zapustila, je padel sum na tega, da jo je umoril.
na 1418 prebivalcev, ki tukaj bivajo. Od teh je 686 moških in 732 ženskih. Glede občevalnega jezika se jih je pri-poznalo 1386 k slovenskemu in 32 k nemškemu. Leta 1900 je štela občina Blato 1492 prebivalcev, in sicer 694 moških in 798 ženskih, Slovencev 1449 in Nemce.v 43, torej šteje občina letos za 74 os^b manj, namreč 63 Slovencev in 11 Nemcev, kakor pred 10 leti.
— Grozna nesreča. V Zagorieah se je na grozen način ponesrečila 201et-na posestnikova hči Suzana Brant-stetter. Pred plug vpreženi kravi sta se splašili in šle s plugom naravnost čez nesrečno dekle. Plužni nož je nesrečnici odprl prsni koš in eno rebro naravnost izrezal. Po več kot enodnevnem strašnem trpljenju je nesrečno dekle podleglo groznim ranam.
—	Novi deželni predsednik za Koroško. “Deutsches Volksblatt” zatrjuje, da izve iz dobro informiranih krogov, da je določen za naslednika barona Heina dvorni svetnik grof Chotek, brat prestolonaslednikove soproge, ki je sedaj pri namestništvu v Linzu. Nasprotno pa zatrjuje "Ta-gesposta”, da ne pride v poštev Chotek, temveč vodja goriškega okrajnega glavarstva grof Henrik Attems, ki je že bil svoj čas glavar v Celju.
—Občinske volitve v Bekštajnu razpuščene. Občinske volitve v Bekštajnu je upravno sodišče razveljavilo. Tako javljajo iz Celovca z dnem 9. maja.
—	Blato. Ljudsko štetje. Po zadnjem ljudskem štetju šteje naša obči-
PRIMORSKO.
—	Bogat ribji lov. V morju pri Gradežu so nalovili v noči na soboto 6. maja ribiči okoli dva milijona sardel n drugih rib. Večino sardel so oddali v tovarne za konserve, 600,000 sardel pa so nesli v Trst na prodaj: 12 komadov za 20 vin.
—	Avstrijski dreadnoughti. Drugi avstrijski dreadnought, ki ga grade v tržaškem “Stabilimentu tecnicu”, bo že tudi letoa izpuščen v morje. Graditi so ga pričeli 24. septembra 1910. Kakor znano, so prvi dreadnought pričeli graditi 23. julija 1910, v morje ga pa izpuste 24. junija. Službo prične delati prvi dreadnought "Viribus unitis” koncem leta 1912, drugi pa spomladi leta 1913. Tretji dreadnought prično graditi v Trstu letos meseca julija. Dodelan bo koncem leta 1913.
—	Telefonska zveza Trst-Berolin, odnosno Trst-Hamburg-Altona. Z 10. majem so vpeljali v Trstu govorilne relacije Trst-Berolin, odnosno Trst-Hamburg-Altona. Pristojbine znašajo 4 K 80 vin. za navadni in 14 K 40 vin. za nujni triminutni govor.
—	Pošteni najditelj. Iz Gorice se je peljal 30. aprila neki častnik 7. pešpolka v Kormin. Spremljala ga je tudi njegova soproga. V kolodvorski restavraciji sta v naglici pozabila denarnico. Našel jo je točaj Viđani in jo oddal takoj načelniku postaje. V denarnici je bilo denarja in drugih vrednosti za 15,000 K. Častnika so brzojavno obvestili v Korminu jn še isti večep je dobil izgubljeno denarnico.
bruhu mažarske prevzetnosti? To je sedaj največje vprašanje na dnevnem redu na Hrvaškem.
“Jankomir” prodan. Zagrebški “Obzor” javlja, da je veliko posestvo ‘Jan-komir’ pri Stenjevacu prodano nekemu mažarskemu konzorciju za 700,-OCO kron. “Jankomir” je bil nekoč last barona Jelačiča.
—	Zagrebška mestna pekarna je imela v zadnjih 10 mesecih svojega obstanka okoli 100,000 kron izgube. Ta izguba je nagnila upravo, da misli pekarno nekemu madjarskemu kon zorciju v Budimpešti prodati.
—	Zagrebški nadškof dr. Josip Posi-lovič je obolel. Dne 8. maja*ga je tresla mrzlica. Dr. Matkovič, njegov hišni zdravnik, izjavlja, da boleha na želodčni bolezni.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1231.
302 Ruby St. JOLIET, ILL.
HRVATSKO.
— Hryatje in vojaški kazenski red. Ali bodo Hrvati obstruirali novi vojaški kazenski red, po katerem imajo vojna sodišča na Hrvaškem in v Slavoniji poslovati v mažarščini? Ali na. stopijo proti temu najnovejšemu iz-
Geo. Lopartz
Groeerijska prodajalna
N. W. telefon 808
402 Ohio Street JOLIET. ILL.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Tehsphone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolj!» californijska vina.
POZOR, ROJAKU
>1 odurno go^tilnu
National Buffet
v katere) bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, doma!» viuo in prodajal dišeče smodke Predajam premog
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W Pbone 825	JoUet. H»
SVOJI K SVOJIM!

Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar na Tier a vate potovati v stsiro dorrovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
-<=£¿¡0 parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je ž * i bmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil' centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neee Vam dobro. ^33

Vo«JI K. ÄVujjjvl!
Danes popoludne ob pol treh je nastal ča vino. Šla sta v gostilno in izpila na neznan način v Grabcu požar, tam en liter vina. Omerzu je plačal Zgorelo je dvoje hiš in gospodarskih z bankovcem za 20 K in odšel, Knez poslopij. Veliko škodo imata oba po- pa za njim. Ko sta prišla v bližino sestnika. Janezu Koželju, jio domače gozda, je Knez nagloma zasadil švoj Mlinarju, je ogenj opustošil skoraj nož v Omerzu v zatilnik in mu je ho-vse hlode in uničil žag'o. Janezu Smu 1 tel oropati denar in uro. Na kričanje kavču pa je zgorelo tudi vse pohištvo. | napadenca so prihiteli ljudje in pre-Uboga družina! Mož delavec na Savi, : gnali zločinca, katerega so pa orožni-žena pa v polju. Ko sta še vrnila, sta ki še tisto noč prijeli, bila brez doma. Škoda se ceni na več j — Nečloveška mati. Iz Kozjega po-tisoč kron. Zavarovana sta le za ma"lročajo: 30 letni posestnikov sin An-le svo^.	| ton Stajnko v Vremski gorici, okraj.
— Zaprli so v.-Idriji prodajalno tr- Kozje je od mladosti težko bolan. Vi govca Karola Lapajne. Odšel je, ne zadnjem času je postal tudi tuberkulo- j
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili	* _JbLl2 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
-/ Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
■ nimni^fi
!\
&MÊRIKANSKI Sî X)VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenslJ-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastpem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ■JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO>
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
£ TRADES	COUNCIL^
vernega življenja pravičnih, ker bi v tem zagledali svoje lastne strasti in pregreha.” Kaj se zmeni umetnik, ako mu kak neskušen, nerazumen človek slabo obsodi delo? Saj pravi sv. Frančišek: “Nič ni vredno, ako me človek hvali, pa me Bog zaničuje; enako ni nič vredno, ako me ljudje zaničujejo, ker me Bog hvali.” In sv. Avguštin govori: “Mislite in govorite o meni, kar hočete, da me le moja vest pred božjimi očmi ne toži.” — Tako so mislili vsi zvesti služabniki božji v vseh časih, in reči moramo, da tisti je pravi kristjan, ki iz strahu pred ljudmi nič dobrega ne opusti, pa tudi nič takega ne stori, kar bi bilo zoper božjo voljo.
Strah pred ljudmi zaradi pobožnega, pravega krščanskega življenja pa ni le greh in nespamet, temveč tudi velika zmpta. Nobeden naj nikar ne misli, da zaničevalci vsega svetega, pobožnega življenja v srcu res tako mislijo, kakor govorijo. Pač jih za nekaj tre-notkov pograbi morda jeza in togota nad bližnjiki, ker vidijo razliko svojega in njihovega življenja, a čeprav se hudujejo na vnanje, a v srcu pa vendarle pravičnike hvalijo, občudujejo in si sami žele njim biti enaki. Čeprav je človek še tako zelo sprijen in izgubljen, vendar nekaj dobrega pa ima še zmerom v« sebi. In ta iskrica čednosti, ki mu morda še tli v mlakuži pregreh, se marsikdaj po enem samem dobrem zgledu razvname tako, da se človek popolno izpreobrne. Koliko zasluženje ima tisti, ki je to sto ril!
*
Zato naj nobeden ne omahne, nobeden naj se ne sramuje čednostnega, lepega življenja. K temu opominja tudi sv. Pavel Filipljane, ko pravi: “Naše prebivanje pa je v nebesih, odkoder tudi Zveličarja čakamo.... Zavoljo tega, bratje moji predragi in prisrčni, moje veselje in moja krona, tako stojte v Gospodu, preljubi!” Stojte v Gospodu, t. j. držite se trdno naukov božjega Učenika, nikar se jih ne sramujte, priznavajte jih vselej in povsod, saj to vam je le v čast in slavo, ter pomnite besede Zveličarjeve: Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom nebesih, kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, zatajil ga bom tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih. — J. B.
ljudij, ki so priprosti in vam v svoji priprostosti ne morejo zasoliti primernega odgovora?
Kdo še ni slišal tega ali onega, ki se je prav ošabno pobahal: Moje prepričanje je, da Kristus ni bil Bog in vsled tega sem opravičen, da ne hodim v cerkev, ne prejemam sv. zakramentov. — Kaj pa je pravzaprav pre-
pričanje? Ta odgovor bo gotovo za-
nimal vsakega in še posebno one, ki imajo to besedo pri vsaki priložnosti na jeziku. Prepričanje je lahko matematično, ali pa zgodovinsko. Kadar rečem: dve in dve je štiri, tedaj sem matematično prepričan o tej resnici; če pa rečem, da je pet, tedaj ne morem reči, da sem prepričan, ampak neveden. Ravnotako sem lahko prepričan iz zgodovinskih virov, da je živela ta ali ona oseba, čeravno je nisem videl, ali kdaj ž njo občeval. Tako n. pr. vem, da so živeli: cesar Napoleon, Aleksander Veliki, Hanibal i. t. d. In če bi zanikal to dejstvo, potem delam to ne iz prepričanja, ampak iz zgolj nevednosti ali pa hudobije.
(Dalje sledi.)
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
CERKVENI
jun. Nedelja
KOLEDAR.
Prihod sv. Duha. Pondeljek Binkoštni pond.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Benigna. Robert, opat. Medard, škof. Jezusovo srce. Margareta.
STRAH PRED LJUDMI — NESPAMETEN.
(Konec.)
Pa poreče marsikdo, ki je ves boječ: Kaj naj storim, ko pa skoro vsi okoli mene prav nasprotno delajo? Kaj bi storil? Ako si prepričan, da imaš prav, ko zvesto služiš Bogu, čemu se vprašuješ, kaj bi storil, kako bi živel? Ali živiš na tem svetu zaradi Boga ali zaradi druzih ljudi? In ako ne skrbiš za svoje zveličanje, ali te bo mogel svet rešiti pred pogubljenjem? Bog je, ki te bo sodil, ne pa ljudje! Ako bo Bog spoznal, da si pošten, ali ti bo sodba ljudi mogla kaj škodovati? Nam se pač ni treba bati sodbe ljudi, temveč le sodbe božje, ki bo odločila našo večno osodo. Sodbe tega sveta se nam ni bati, ako imamo mirno vest, ker ravno krivična sodba ljudi nam bo enkrat aneli Čanje. (Skušnja uči, da se marsikdo nič ne zmeni, ako se o njem slabo govori, da le nasiti svojo strast. Čemu bi se torej človek bal ljudi, ako pa Bogu-žvesto služi.) Vprašajmo 'se: Kdo pa so tisti, ki zaničujejo dobre kristjane? Ali so to najboljši ljudje? Ne, to so navadno one izgubljene duše, ki v skrbeh za posvetno in v posvetnem razveseljevanju pozabijo na nebeški poklic, in žele, da bi tudi drugi pozabili. To so oni mehkužneži, ki imajo razum le za uživanje in razuzdanost, in zato nočejo ničesar vedeti o tem, da mora duh biti gospodar čez meso. — To so ošabneži, ki se sami toliko povzdigujejo čez druge, da niti Bogu nočejo dati spodobne časti, Pozabili so, da prva tirjatev evangelija je vdano izročenje v božjo oblast
In česa se je bati tistim, ki Bogu zvesto služijo? Morda praznih govoric? Morda zabavljic in priimkov, s katerimi jih ometavajo? A vse to so le prazna imena ali pa celo častni naslovi za tiste, na katere merijo.
Ako vse to pomislimo, kdo so tisti, ki se norčujejo iz pobožnosti, iz molitve, kako se norčujejo, potem nas vse to mora ne odvrniti od molitve, temveč k nji še posebno vspodbuditi. Krivim sodbam, kakor nas uči skušnja, ni moč nikoli oditi. Kdor živi pravično po božjih postavah, pravijo, da je prehud, prenapet; kdor živi samotarsko, pravijo, da je preprost; kdor vestno izpolnjuje verske dolžnosti, hodi k sv. maši, posluša pridige, prej er ma sv. zakramente, pravijo, da je hinavec; kdor živi trezno, zmerno, pametno, pravijo, da življenja ne razume. Po pravici pravi zato sv. pismo (Preg. 29. 27.): Brezbožnim so tisti gnjusoba, ki hodijo po pravih potih In neki cerkveni učenik piše: “Brez-božniki so podobni kamelam, ki v čisti vodi z nogami blato razteptajo in vodo skale, zato da jim ni treba v čisti, snažni vodi gledati svoje nelepe, grbaste postave. Ravnotako nočejo brez-božniki videti krščanske čednosti in
KRANJSKIM SOCIJALISTOM-ODPADNIKOM V RESEN PREVDAREK.
Piše Rev. John Kranjec.
Jedn. in Slov. Nar. Samost. Podp. Dr. (Ravensdale, Wash.); glasilo “Slovenije” št. 44 Č. S. B. P. J.
10.	Edinost (Pittsburg, Pa.).
11.	Narodni Vestnik (Duluth, Min-esota).
Poleg tega naj še omenimo, da ima svojo lastno društveno dvorano društvo sv. Jožefa št. 7 Pueblo, Colo.; v Pittsburgu imajo ondotna društva svoj Kranj sko-Slovenski Dom, v Clevelandu se bo menda kmalu zidal Sokolski Dom, v Jolietu pa je Dom K. S. K. J. Čitatelje našega lista prosimo, naj nam o tem seznamku izrazijo v dopisih svoje mnenje. Razsodni naši čitatelji naj nam odkrito povedo svoje osebno mnenje, s o-l i mnogobrojni slov. časopisi in mnogo-' roj ne jednote in društva namenje našega napredka li znamenje razkosevanja n naših slabosti j. Naš list bo nazadnje povedal svoje mnenje.
MUŠJA KUGA.
(Nadaljevanje.)
Našim brezvercem nikakor ne gre glavo, kako naj bi oni kot “visoko-uceni” in vsestransko podkovani verskih zadevah hodili v cerkev ter poslušali duhovnika, ki oznanuje Kri stusov nauk. Saj so tako modri, vse-gavedni, da znajo več kot vsi drugi, ki so dolga leta pohajali v šole. Konda n. pr. reši vsako znanstveno vprašanje z jedno samo besedico: Popče! Kranjce! Pa naj kdo reče, da niso ti ljudje učeni. O, pa kako; znajo več, kot hruške peči. Čudno je pa le to da jih Amerikanci ne postavijo za pro fesorje na kakem vseučilišču. Ko gle dam v duhu prea seboj to učeno svo jat, zdi se mi, da stojim v sredi mena žerije, kjer se “guncajo” opice, delajo vsakojake obraze, se pačijo in posnemajo mimoidoče ljudi — kajpada vse to iz prepričanja. Če rečem jaz: dve in dve je štiri, zakričal bo Martin: lump! In glejte, nič več ne bo štiri, ampak pet! To so odgovori, ki prihajajo iz ust naših domišljavih “modrijanov”. —- Nekoč sem se razgovarjal z nekim K....; navdušeno mi je pravil, da človek izvira iz opice in da se je v teku tisoč in tisoč let razvil potom evolucije v sedanjega človeka. Revež ni znal, da so si mnogi učenjaki belili o tem vprašanju svoje glave, a da do današnjega dne še niso mogli dokazati, da bi se zamoglo spremeniti jedno pleme v drugo. Da pa okrajšam najin razgovor, vprašal sem ga: Če ste vi opica, kdaj so vam pa rep odrezali in če ne vam, pa vašemu očetu, ker spadate med vrsto opic? Med drugim sem opomnil še to: iz kokošjega jajca se izleže kokoš, in iz kokoši zopet kokošje jajce. Vsi na-, vzoči so se seveda smejali in K... ni drugega odgovoril, kakor: “kdo se bo z Vami!” Zatem se je potuhnil kakor tepen pes, izmuznil se iz krohotajoče druščine ter bežal urnih korakov na prosto, da si poišče primerne druščine — opic.
In če srečajo te vrste ljudje pri-prostega delavca, brž ga obkolijo in obsipljejo z raznovrstnimi vprašanji, na katera jim seveda ne more dati odgovora. Kaj naj pa odgovori priprosti delavec, kateremu ni bila nikdar priložnost dana pečati se globo-keje z verskimi vprašanji, ker ni imel časa in mu je manjkalo tudi sredstev, ako se zaleti vanj kak svobodomislec s trditvijo: ni Boga, ni duše, Kristus ni bil Bog.
Take smele trditve osupnejo v prvem trenutku priprostega moža in ga delajo vsled tega še bolj nezmožnega odgovoriti primerno. Marsikdo si misli: Kdo se bo z bikom bodel in gre mirno svojo pot. Vprašam vas vi pogumni svobodomisleci, ki tako radi prodajate svojo učenost po delavnicah in salunih med priprostim ljudstvom, zakaj pa stisnete kakor pes svoj rep, ako stopi duhovnik ali pa človek, ki je v verskih vprašanjih dobro podkovan? Ali imate le takrat poguma, ko veste in se nadjate, da vas ne bo nihče zafrknil? Ali Vam le takrat zraste greben, ko ste v družbi
K velikim in trajnim zaslugam, ki si jih je stekel chicaški mestni zdravstveni komisar dr. Evans, spada razbistritev širših ljudskih slojev o bistvu in nevarnostih navadnih bolezni in ubranitvi okuženja.
Prav posebno priznanje zasluži njegov neomajni boj proti hišni muhi, ki jo prišteva po pravici med najhujše razširjatelje nalezljivih bolezni. Žigo-še jo z imenom legarska ali vročinska muha ter imenuje eno najnevarnejših živali, proti kateri se ima človeštvo braniti.
V svojeih najnovejšem razglasu se zdravstveni urad zopet bavi z “mušjo kugo” in njenim zatorom. Muha samica znese povprečno 2000 jajc, iz katerih se razvije pod ugodnimi predpogoji 2000 zapljivkov in iz teh 2000 novih muh. Ta naravnost grozljivo neprijetna rodovitnost nas uči, da je neskončno mnogo laglje, uničevati zalego v skupinah nego pozneje posamezne muhe.
Najljubša vališča muham so smetišča in gnojišča. Ta shranila se dajo z mešanico ene žlice sirove karbolne kisline na kvart petroleja tako uspeš no desinficirati ali razkuževati, da se jih muhe ogibljejo.
Gnojišča se morajo vsak teden iz prazniti. Če se to zgodi, potem ne more mlada zalega sploh izleteti z me sta. Kajti razvoj iz jajca v zapljivek. zapredek in muho traja petnajst dni Če se vrhu tega hrani gnoj v zaprtih greznicah ali jamah in vsak dan s primerno množino klorovega apna raz kuži, potem je zalege konec.
“Screeni” ali mreže na oknih in hiš nih durih morajo dobro zapirati. Da se muhe odvračajo od njih, zadošča, ako se žično omrežje vsak dan obriše s cunjico, namočeno v petroleju ali omenjeni karbolni mešanici. Muhe, ki vkljub vsej opreznosti zaidejo v stanovanja, se morajo seveda takoj usmrtiti.
Muha pa ni samo nevarna, marveč tudi gnusna, ker zahaja naravnost gnojišč in ostudnih smetišč kaj rada naravnost do jestvin.
G. dr. Evansa podpira v njegovem hvalevrednem prizadevanju vse chi-caško časopisje. Njegovi uki prodi rajo Vsled tega v vse ljudske kroge, in muhi je v Chicagi napovedan vse stranski boj. Posnemajmo Chicažane v tem oziru vsak v svojem kraju!
ČASOPISI IN JEDNOTE OZ. SA MOSTOJNA DRUŠTVA AME RIŠKIH SLOVENCEV.
za znanega amerikanskega milijonarja Morgana.
Pametna naredba. Italijatiski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki prepoveduje mladini kajenje. Pred 16. letom ne sme kaditi mladina ne svalčic, ne smodk, ne tobaka; prepovedano je celo tobak nositi s seboj, ali ga imeti pri sebi. Učitelji, stanši, pazniki in stražniki, mojstri in drugi smejo vse tobačne izdelke otrokom, ki še niso izpolnili 16. leta, konfiscirati.
Mišja past. Neki Anglež je iznašel posebne vrste mišjo past, v kateri se miš ubije z elektriko. V pasti je va-da, do katere drži pot po bakreni ploščici. Miš gre dalje. Ploščica se stakne vsled teže od miši z električnim tokom in miš je v trenotku elek-trizirana. Elektrike se potrebuje toliko kot za jedno luč, to je stodeset voltov.
DIAZOV KONEC.
V sledečih vrstah objavljamo zanimiv in kolikor mogoče natančen pregled časnikarstva in družabnega življenja ameriških Slovencev. Zanimiv je ta pregled za Slovence v stari do movini, zanimiv pa tudi za nas, da ve mo, kako se naš narod v Amerijei raz vija.
1.	Amerikanski Slovenec (Joliet, 111.), glasilo K. S. K. J. (s sedežem Jolietu).
2.	Glas Naroda (New York), gla silo J. S. K. J. (s sedežem v Ely, Minn.); glasilo Slov. kat. podp. dr. sv. Barbare (Forest City, Pa.); glasilo Slovanske Del. Podp. Zveze (Co-nemaugh, Pa.); glasilo Avstr. Slovensko Bol. Podp. Dr. (Frontenac, Kans.)
3.	Glasnik (Calumet, Mich.), glasilo Slovensko-Hrvatske Zveze na Ca-lumetu; glasilo Podp. Zveze Slovenskih Fantov; glasilo Zveze Slovenskih Fantov (samostojno).
4.	Clevelandska Amerika, glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze; glasilo Dr. Slovenskih Sokolić; glasilo Samost. K. K. P. Dr. sv. Jožefa; glasilo Samost. K. K. P. Dr. sv. Vida; glasilo Slov. mlad. podp. dr. Žalostne M. B.; glasilo K. S. K. podp. dr. sv. Alojzija; glasilo Mlad. podp. dr. sv. Antona Pad.; glasilo Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija; glasilo Dr. “Svobodomiselne Slovenke”.
5.	Slovenski Narod (Pueblo, Colo.), glasilo Zap. Slovanske Zveze (Denver, Colo.).
6.	Ave Maria (Rockland Lake, N. Y.), glasilo Družbe sv. Rafaela.
7.	Glasilo S. N. P. J. (Chicago, 111.)
8.	Proletarec (Chicago, 111.), glasilo Slovenske organizacije Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki.
9.	Glas Svobode (Chicago, 111.), glasilo S. S. P. Zveze (Chicago); glasilo Slovenskega Del. Podp. in Pen-zijskega Dr. (Madison, Pa.); glasilo Slovenske Svobodomis. Podp. Zveze (Chicago); glasilo Zah. Boln. Podp.
Diazova zvezda je ugasnila. Njegova uradna odstopna izjava je bila samo še prazna formalnost ali vnanja oblika. Čas, ki mu je še nudil priliko za časten odstop, je zamudil. Škoda moža, ki je vkljub svojim napakam izvršil mnogo velikih činov in čegar pot življenja se je sedaj tako neslavno končala.
Trideset let 'je Diaz vodil usodo Mehike z železno pestjo. Trpel ni nobenega gospoda poleg sebe. Ampak ta diktator ali neomejeni poveljnik je iz svoje domovine, raztrgane po stran karskih bojih, obubožane in po razbojnikih strahovane, napravil cvetočo, ugledno kulturno deželo. To je njegova trajna zasluga.
Res ni hranil pri vzdržavi miru in reda niti svinca niti vrvi. Ampak pri pravični presoji moža in njegovih sredstev ne smemo tudi pozabiti, da je imel silo pobijati s silo in opraviti z nasprotniki, ki sami ‘niso poznali niti milosti niti. usmiljenj^.
Ako bi se bil Diaz umaknil iz javnega življenja pred nekaj leti, potem bi bil prešel v zgodovino kot največji mož Mehike, kot oče svoje domovine. Pa kakor mnogi drugi možje v odličnih službah, tako tudi on na žalost ni spoznal trenotka, v katerem je bila njegova naloga izpolnjena ter višek njegove slave, njegove koristnosti in njegove priljubljenosti med narodom prekoračen. Izgubil je pogled za svoj čas in njegove potrebe. Nezadovoljnost je rasla in prehajala v čimdalje širše kroge. Moderni Mehikanci nočejo kot republičani biti pod vlado sa-modrštva, kakršnega dandanašnji ne najdeš več niti na Ruskem.
Iz te daleč razširjene nezadovoljnosti, tega splošnega sovraštva proti vladi, je nastala zadnja revolucija. In tej nasproti je odpovedala vojska. Salonski generali niso bili vojskovodje in moštva so se izkazala kot nezanesljiva. Diazovo najmočnejše orožje se je izkazalo za časa nevarnosti kot ničevo. Njegova moč je strta, njegova vlada končana.
Nasprotniki strmoglavljenega samodržca pravijo, da ta ni bil nikdar državnik ali vojskovodja, nego da je bil edinole krut samosilnik. Odrekajo mu celo zasluge za razvoj dežele in trde, da bi ta danes v gospodarskem kakor družabnem in nravnem oziru stala še mnogo višje, ako bi bil zadnji dve desetletji vodil državno ladjo ustaven predsednik namesto diktatorja. To je kajpada precej pretirano. Diaz je bil avtokrat ali samodržec z vsemi zlimi, pa tudi z vsemi dobrimi svojstvi, mož, ki ga bodo potomci sodili pravičneje, nego morejo to sedaj storiti njegovi ogorčeni rojaki.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
CÍTAJTE!
Ukdžem Vdm cestu k štastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a dokažem to aj Vžim, ako nado-budntif štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja Vdm pošlem ti piny n šl-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
351 5 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik:	John Kambich, Box
572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.

Sobe 201 in JOLIET.
JATNI
NOTAR
)2 Barber Bldg. ILLINOIS.
Oscar J. Stephen
g-S.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti neegodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si, oko spadajoča pisanja.
ÿ Govori nemško in angleško.
VWWWWwwwwMwym
Albert Weiss Land Ge.
Red River Talley Farme.
slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
fame na sveti.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj vama hranilnica v stari domovini je
Čebela lahko nese dvakrat svojo težo v medu.
Za vsak ton zlata v obteku je petnajst tonov srebra.
V poslopju iz stisnjenega papirja je velika gostilna v Hamburgu.
Večina pajkov ima po osem očes, nekaj vrst jih ima le po šest.
Štirje jeziki so v splošni rabi v Švici — nemški, francoski, italijanski in takozvani “romansch”.
Nekatere najnovejših avtomatičnih pištol so tako močne, da usmrtijo človeka na daljavo 1,000 jardov.
Dunajski novi vodovod bo stal $18,-000,000 in zalagal kacih 1,300,000 oseb z mrzlo planinsko studenčnico.
Zatrjuje se, da se velikih vojaških vaj, ki se bodo vršile na severnem O-grskem in onostran Karpatov v Galiciji, udeleži 200,000 mož. Vojaških vaj se udeležita cesar in prestolonaslednik, mogoče še tudi nemški cesar.
Velehradska akademija naznanja, da bo III. mednarodni kongres na Vele-hradu, Moravsko, od 26. do 29. julija t. 1. Unionisti se zavzemajo za zjedi-njenje vzhodne razkolne cerkve z ri-mokatoliško. Katoliškim učenjakom slovanskim je shod prava potreba.
Drago pismo. V Lipskem se je vršila dražba pisma, katero je pisal Luter cesarju Karolu V. Prodalo se je za 105,000 mark (126,000 K). Prva ponudba se je glasila za 5000 mark, dosegla je pa v petih minutah omenjeno ceno. Pismo je bilo kupljeno
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Compagnie ^ G-enerale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo,' Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P,
LA SAVOIE aa.ooo H. P.
LA LORRAINE 32,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in rmzna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St,
New York City.
Glavni z as top na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gL zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Prank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviča, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IU,Paul Starič, agent, 110 South Utfi St, St Louia, Mo.,	L. Stem & Son, agenta, Joliet, IH-
******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Crganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
X podpredsednik:............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
LeO. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
PRISTOPILI ČLANI
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17497 Anton Ercegovič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 17498 Nikolaj Radočaj, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. maja 1911.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17499 Emilio Petrovič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17500 Jurij Trpčič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17501 Mihael Borkovič, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 25. maja 1911.	Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 17502 Franc Donatt, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. maja 1911.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17503 Ivan Simonič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. maja 1911.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 17504 Jožef Petričevič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 31. maja 1911.	Dr. št. 194 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 17505 Jožef Marovič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 17506 Ivan Modrič, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 31. maja 1911.	Dr. št. 44 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9635 Ivan Žnidaršič, 26. maja 1911. I. dr. št. 192 članov.
II. dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu Frid. Baraga 93, Chis» holm, Minn., 17143 Jakob Grkšič, 23. maja 1911. I. dr. št. 230 članov.
II. dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 16748 Peter Medved, 21. maja 1911. I. dr. št. 337 čl.
II. dr. št. 119 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Cirda in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 16085 Franc Cvetaš, 21. maja 1911.
I. dr. št. 142 članov. II. dr. št. 8 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12705 Franc Tevč, 22. maja 1911.
I. dr. št. 103 člane. II. dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 12473 Lovrenc Prepadnik, 22. maja 1911.
I. dr. št. 102 člana. II. dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 16384 Vinko Jelenčič, 29. maja 1911. I. dr. št. 55 članov.
II. dr. št. 193 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 5559 Josip Krošovec, 29. maja 1911.
I. dr. št. 233 članov. II. dr. št. 53 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3114 Ivan Prus, 31. maja 1911.
Dr. št. 114 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 9110 Anton Dolinšek, 29. maja 1911.	Dr. št. 52 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15263 Jožef Peruš, 9387 Jakob Gruden, 29. maja 1911.	Dr. št. 263 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16704 Ivan Šinkovec, 22. maja 1911.
Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12672 Marka Kozjan, 29. maja 1911.
Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13373 Josip Osterman, 26. maja 1911.	Dr. št. 145 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10464 Ivan Žigon, 13863 Franc Grum, 25. maja 1911.	Dr. št. 134 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7701 Ivan Jerina, 27. maja 1911.	Dr. št. 77 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13895 Rade Mrvoš, 10543 Roman Fak, 13597 Mihael Mamula, 13298 Štefan Landripet, 17179 Franc Pintar, 15424 Luka Bjelobaba, 17251 Teodor Jakšič, 22. maja 1911.
Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13377 Ivan Ceglar, 25. maja 1911.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15936 Ivan Draginc, 12131 Štefan Rakušček, 31. maja 1911.	Dr. št. 52 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10435 Martin Obed, 22. maja 1911.
Dr. št. 84 članov.
,	IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13878 Jožef Mencin, 2(X maja 1911.
Dr. št. 295 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4958 Katarina Petrovič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 31. maja 1911.	Dr. št. 49 članic.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4959 Terezija Rezek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 4960 Franca Žlogar, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 21. maja 1911.	Dr. št. 24 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4961 Neža Šavli, roj 1885, zav. za $1000 3. razred; 4962 Marija Rejc, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. maja 1911.	Dr. št. 65 članic.
K društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4963 Marija Mikolič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 31. maja 1911. Dr. št. 92 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4215 Ana Klobučar, 23. maja 1911.	I. dr. št. 32 članic.
II. dr. št. 25 članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3235 Marija Brence, 27. maja 1911.	I. dr. št. 70 članic.
II. dr. št. 25 članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Ane 127, Waukegan, UL, 3235 Marija Brence, 27. maja 1911.	I. dr. št. 70 članic.
II. dr. št. 63 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 2102 Katarina Crnkovič, 29. maja 1911.
Dr. št. 114 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa.,'3283 Marija Obed, 22. maja 1911.
,	Dr. št. 48 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
4084 Franc Logar, star 41 let, član društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., umrl 18. maja 1911. Vzrok smrti: Poškodovan v premogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. jun. 1902.
15783 Pavel Marinič, star 22 let, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., umrl 19. aprila 1911. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 25. jan. 1910.
8674 Ivan Čapuran, star 38 let, član društva sv. Cirila in Metoda 90, South Omaha, Nebr., umrl 19. aprila 1911. Vzrok smrti: Rheumatism. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. sept. 1905.
3735 Helena Rutar, stara 35 let, članica društva sv. Ane 123, Bridgeport, O., Umrla 4. maja 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. avg. 1908.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec junij 1911 je reden brez vsake doklade.
Z asesmentom štev. 6 11 se zaključi Jednotino poslovanje za prvih šest mesecev letošnjega leta. Vsled tega prosim vse gg. zastopnike(lce) krajevnih društev, da blagovolijo doposlati denar za mesec junij gl. blagajniku K. S. K. J. vsaj do zadnjega dne v mesecu, tako da zamorem zaključiti račun ob pravem času, ter predložiti knjige v pregled gg. nadzornikom kar najhitreje mogoče. Upam, da bodo gg. zastopniki(ice) to vpoštevali(e) m storili (e) svojo uradniško dolžnost.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat
/	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Cumberland, Wyo., 21. maja. — Naznanjam vsem članom dr. Marija, Zdravje Bolnikov, št. 94 K. S. K. J., da je naš zvesti član John Pagon, bivši predsednik društva, odpotoval v staro domovino. Na njegovo mesto je bil na redni mesečni seji dne 14. maja izvoljen Alojz Orešnik.
Prostovoljno je tudi odstopil od svojega posla blagajnik John Jarc. Na njegovo mesto je bil izvoljen Metod Cirej.
Zahvaljuje se tudi društvo članom na Subletu za njih požrtvovalnost pri srečkanju zlate ure, ker s tem so napravili lep napredek društveni blagajni.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Frank Cirej, tajnik, Box 33.
Joliet, UL, 31. maja. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da bo društvo imelo svojo redno mesečno sejo dne 4. junija 1911.
Opozarjam tudi one člane in članice, ki še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, naj to storijo in meni oddajo listke, da bom mogel narediti poročilo.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S. K. J.
I. Korevec, tajnik.
Iz predavanja.
Profesor dušeslovja: “Prihodnjo uro pridem k pameti.”
Oglas.
Tem potom prosim, moji ženi Karolini ničesar več ne posoditi, nego samo meni osebno.
Tine Pumpon.
Hvaležen.
Toženec (k svojemu zagovorniku): “Gospod doktor, hvala lepa Vam za mojo oprostitev — plačati Vam ne morem — dovolite, da Vam pošljem gnjat od ukradenega pujska?”
A tako.
“Gospod sosed, kaj pa je bilo tisto grozno kričanje danes ponoči tako o-koli dveh pri Vas?”
“Oh, moja ljuba ženka me je samo vprašala, kako sem se v krčmi zabaval?”
Rano spoznanje.
Učitelj (med verskim poukom): “Kdor dela dobro, pride v nebesa. Kaj se zgodi pa s tistim, ki dela hudo?” Dragotinček (sin odvetnikov): “Tistega zagovarja moj ate j.”
Dobro zavrnila.
Životna gospa stopi v konjsko železnico, kjer se ji mora napraviti prostora na platformi. “Vedno sem mislil, da konjska železnica ni za slone,” je rekel neki gospod k svojemu sosedu.
“Gospod,” je odvrnila gospa, “s konjsko železnico je kakor z barko Noetovo. Vse živali se tamkaj shajajo, od slona do osla.”
Sumljiv prihranek.
“Čudiš se, Karel, da me vidiš v novem klobuku, ki nisem zanj zahtevala topot niti denarja od Tebe?! Ej, tega sem si prihranila od denarja za gospodinjstvo!”
“To je pač zelo hvalevredno!... Pa je to bilo tako lahko?”
“No, mesar je od začetka seveda nekako čudno gledal!”
“Ali si torej kupovala manj mesa?” “Tega ne, ampak zapisovati sem ga dala.”
Poznavatelj.
“Oh, jaz mislim, da nimam niti enega pravega prijatelja!”
“Tako, gotovo si poizkušal ‘pumpati’ denarja!”
Zračni nadutež.
Gospa (v zrakoplovu): “Le poglejte, baron, premnoge avtoiste, ki nam slede po deželni cesti!”
Zrakoplovec: “Oh, milostiva, kaj nas briga spodnjih desettisoč!”
Iz hvaležnosti?
Odvetnik: “Vi se drznete, človeče, pri meni prositi službe kot sluga, pri meni, ki sem Vas zagovarjal radi tatvine?”
Malopridnež:	“Baš zato, gospod
doktori Porotnikom ste pripovedovali toliko dobrega o meni, kakor še noben drug človek in zato sem mislil, da Vas bo samo veselilo, če se Vam ponudim v službo!”
Listnica upravništva.
—G. B., C.: — Imamo nekaj poverjenikov, ki so bolj počasni, a čas pa na njih ne čaka, za to moramo storiti mi drugi svojo dolžnost. Hvala!
—	G. J., Export, Pa.: — Podaljšamo list, kot želite, ker znamo, da resnico pravite. Hvala za naročnino!
—	G. nepodpisan, Oregon City, Ore. —Še ta teden nismo lista vstavili. Ako ste res odpadnik, nič ne de; med pšenico je navadno tudi ljulika, koja se mora iztrebiti.
—G. S., Grafton, Wis.:—Hvala za nove naročnike! Naročnino na naš list sme sprejeti vsak naš dober naročnik, če je pooblaščen ali ne, za to lahko vsak pridobiva med svojimi sosedi naročnino na naš list.
—	Oni cenj. naročniki, ki vedo, da jim je naročnina pošla, so naprošeni poslati predplačilo, ker inače ne bodo več lista dobivali. Mi moramo plačati svoje račune, tako tudi naročniki. Torej pošljite $1 preč, da boste brez skrbi.
Nove naročnike
na naš list boste, cenj. naročniki “A. S.”, pridobili listu s tem, da ga pokažete in priporočite svojemu sosedu, če on še ni naročen. Ako bodo vaši sosedje zvesti naročniki in čitatelji našega lista, ste lahko uverjeni, da bodo obenem tudi dobri in prijazni sosedje. Skoro vsi, menda brez izjeme, ki so dobri naročniki našega ista, so obenem tudi dobri sosedje. Ni slišati, da bi bilo veliko razpora med našimi prijatelji v katerisibodi naselbini, ker naročniki “A. S.” so ugledni in vzorni v vsakem oziru.
VABILO!
Uljudno se vabijo vsi Slovenci in Slovenke v Chicagi in okolici na veliki izlet (picnic), katerega priredi društvo Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v Lake Side grove na 96th st. in Ewing ave., So. Chicago, v nedeljo 11. junija 1911.
Kdor si želi nedeljskega kratkočasenja in svežega zraka nabaviti, naj pride istega dne na obale Michiganskega jezera v Casino ograjo; kjer nas bode razveseljevala slovenska godba s svojimi novimi umetnimi pihalnimi nastroji, in slovenski pevski mešani zbor “Zvon” nam bode zapel krasne pesmice katere nas bodo s sočutjem vzbujale na mili nam slovenski kraj. Za dobro postrežbo in gostoljubno prijaznost bo skrbel odbor.
Društvenim bratom, kateri mogoče so nedobili natiskanega naznanila v slučaju napačnega naslova, se naznanja, da vsaki član kateri ne pride na piknik ima plačat 1 dolar v blagajno, ter vsaki član kateri pride si ima vzeti za 1 dolar tikcev, katere dobu v vrtu pri bari od odločenih bratov, in mora svoje ime vpisati dati, če tega ne stori, se mu dolar piše na dolg v blagajno.
Pozdravljam vse rojake in sobrate ter želim vsem veselo svidenje v So. Chicagi 11. junija. — K. M.	2t

Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale ......................... 1.00
Naznanila, od vrst«, za enkrat...	.10
Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave.,
ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111.
IŠČEM ROJAKA JOHN UKOVIČ, doma je iz fare sv. Križ Čemeča vas na Dolenjskem. Pred 5. leti je bil tu v Clevelandu ali sedaj se nahaja nekje pri Pittsburgu, Pa. Kdor rojakov ve za njega in njegov naslov naj se mi naznani zaradi važnih vzrokov. John Pišek, 1087 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
KJE JE JOHN OBERSTAR, STAR 40 let, doma iz Marinčevasi pri Krki na Dolenjskem? Izginil je iz Jolieta, III.7 pred enim letom. Kdor kaj zna o njem, naj blagovoli pisati na: Anton Oberstar, 105 Corah St., Joliet, 111.
PRIDNO IN POŠTENO SLOVEN-sko dekle dobi delo pri mali družini. Primerna plača. Več pove u-prav. Amer. Slovenca.
V NAJEM — HIŠA S HLEVOM IN 3J4 orale zemlje za vrt in farmo, ljž milje južnovzhodno od Rock-dale. G. Haldemann, 2j4 milje So. Chicago St, Joliet, 111.	2t
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, *	teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost,
kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane/zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
JOLIET, ILLINOIS.
900 N. CHICAGO STREET
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, peèate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Jouer, ul.
FIHO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telephones 24.
IZLET V LJUBLJANO.
Kakor se je v zadnjem tednu sporočilo, priredi “Austro-Americana” s parnikom “Martha Washington” dne 29. julija izlet v staro domovino.
Vozni listek stane iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York samo $77.78 in pa le $73.78 za one, kateriso amerikanski državljani.
Izletniki, kateri se bodejo udeležili tega izleta bodejo imeli sledeče u-godnosti:
1.) Vozili se bodejo v kabinah tretjega razreda in ne v medkrovju.
2.	) Dobivali bodejo posebno hrano na brodu.
3.	) Spremljeval jih bode posebni uradnik “Austro-Americana” (Slovenec) kateri bode pazil na postrežbo in red.
4.	) Posebni vlak iz Trsta v Ljubljano.
5.	) Na razpolago izletnikom bode godba na brodu.
6.	) Vozni listek za nazaj je veljaven za leto dni in ako izletnik želi se voziti v drugem razredu to tudi lahko stori, ako doplača razliko v ceni.
Kdorkoli se želi vdeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi
(v slovenskem jeziku) pri:
y
Austro-Americana,
2 Washington St., New York, N. Y., ali pa pri naših pooblaščenih zastopnikih.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St,
Joliet, Illinois,
Če imate opraviti « sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL.
------ ZA NAJBOLJŠI --------
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Truby & Son.
Chicago teL 241.	N. W. teL 61.
Wilmington Lump, tons po $4.00
Pena, tona po.......$3*0
Wash Nut, tons po......

sL
DOTÄ.
(Francoski spisal Maupassant.)

Ji
Nikdo sc ni čudil poroki notarja Simona Lebrumenta z gospodično j Jeanne Cordier. Gospod Lebrument j je prevzel pisarno notarja Pa[jillona;j naravno je, da je za to potrebcrval nov cev in gospodična Jeanne Cordier je imela v vrednostnih papirjih in bankovcih 300,000 frankov.
Gospod Lebrument je bil lep mož, finega vedenja in jako eleganten; la-stnostij, ki so bile jako redke v Bou-tigny-le-Rebours.	«
Gospodična Cordier je bila ljubka in mladostno sveža deklica; res je, da se je vedla nekoliko provincialno, a konečno je bila vendar vredna, da se ozre za njo tudi velikomestjan.
Poroka je spravila ves Boutigny po-koncu.
Novoporočenca sta sklenila, da bodeta mesto običajnega potovanja napravila le kratek izlet v Pariz.
Prvi dnevi po poroki so jima minili tako prijetno, da sta se odločila izlet v Pariz preložiti za par dni. Notar je ravnal s svojo mlado gospo tako lju-beznjivo, da ga je že po par dneh naravnost obožavala.
* * *
Na večer petega dne je rekel soprog svoji mladi ženki:
“Če hočeš, se peljeva prihodnji torek v Pariz. Tam si hočeva vse ogledati, gledišča, muzeje; z ' eno besedo, vse bodeva obhodila.” •
Veselo je plosknila z rokama in vskliknila:
"Da, da, vse si ogledava, in to čim preje.”
On je nadaljeval:
“Da ne pozabim, reci vendar svojemu očetu, naj ima pripravljeno celo doto, da jo vzamem seboj in ob tej priliki plačam gospoda Papillona.”
Ona je odgovorila:
“Takoj jutri zjutraj mu rečem.”
Po teh besedah jo je objel in nežno poljubil na ustnice. Prihodnji torek sta spremila na kolodvor tast in tašča svojo hčer in njenega moža, ki sta se odpeljala v Pariz.
Tast je menil: “Povem Vam, da je jako neprevidno nositi toliko denarja seboj v listnici.”
Mladi notar se je smehljal in odgovoril: “Ne vznemirjajte se, papa, saj veste, da to ni prvič. Moj poklic je pač tak, da nosim seboj včasih več nego milijon. Na ta način si prihranimo mnogo nepotrebnih sitnostij; bodite torej brez skrbi." V tem tre-notku je zaklical sprevodnik: “Vstopiti, proti Parizu!”
Stopila sta v vagon, kjer sta sedeli že dve stari dami. Lebrument je po-šcpnil svoji soprogi v uho: “Jako neprijetno; tukaj ne morem niti pušiti.” Smehljaje mu je prikimala: “Da, da, res neprijetno."
Zažvigalo je, vlak se je odpeljal. Vožnja je trajala eno uro, v kateri nista mnogo govorila, kajti stari dami nista spali in ju neprenehoma opazovali.
Ko je vlak dospel na kolodvor Saint Lazare, je rekel Lebrument svoji ženi: “Če ihočeš, dragica, zajutrkujeva najprej na bulvaru, vzameva potem svojo prtljago in jo pustiva prenesti v hotel.”
Ona je bila takoj pripravljepa: “Da, da, zajutrkujva na bulvaru; ali je daleč?”
"Malo daleč je," je odgovoril, "toda peljeva se lahko z omnibusom.”
Ona se je začudila in-vprašala: “Zakaj ne vzameva fijakarja?” Smehljaje ji je požugal s prstom in rekel: "Aj, aj, ti pa nisi varčna, dete moje; teh par minut se prav lahko pe ljeva z omnibusom.”
"Res je," je odgovorila malo v za dregi. V tem trenotku je privozil mi mo velik omnibus, ki so ga vlekli trije konji. Lebrument je zaklical:
“Hej. sprevodnik, sprevodnik!"
Voz se je ustavil; mladi notar je pomagal vanj svoji ženki in ji naglo rekel: "Ti le vstopi; jaz pa zlezem na streho, da pred zajutrekom nušim še cigareto.”
Ni več imela časa odgovoriti, kajti sprevodnik, ki jo je prijel za roko, da ji pomaga, jo je nalahko potegnil v voz, kjer je nekoliko vtrujena sedla na klop.
Nepremično je obsedela med debelim gospodom in staro babo. Bilo je še več drugih ljudij v vozu: neki mesar, neka delavka, neki podčastnik, nek velik gospod z zlatimi očali in cilindrom, dve dami, prav visoki, kakor bi hotele reči: “Me se sicer peljeva z omnibusom, pa sva več, kot vi”, dve usmiljenki, neki krstonosec in nek;a mlada deklica. Mlada gospa je sedela nepremično in se vprašala sama pri sebi:
“Čemu ni vstopil z menoj?” in postala je žalostna. “Cigareto ]*a bi mi ! vendar lahko žrtvoval,” si je rekla. Usmiljenki sta (kili sprevodniku znamenje, voz se je ustavil, in izstopili sta.
Voz se je peljal dalje in znova ustavil. Vstopila je kuharica, debelega, rudečega obraza, brez sape. Vsedla se je in postavila košaro na kolena. Po celem omnibusu je zadišalo po svežem mesu.
“Vendar je dalje, nego sem sodila,” si misli Jeanne. Krstonosec je izstopil in na njegovo mesto je sedel neki debeluh. Kjer je bila mlada > deklica, tja je sedel postrežček, in tako se je slika vedno menjavala.
Neprijetno jc bilo mladi gospe; rada
bi jokala, pa ne ve čemu. Druge osebe izstopajo, zato pa druge vstopajo. Omnibus se pelje vedno dalje, se vstavlja na postajališčih m se zopet "Do katerega bulvara?”
“I, do bulvara des Italiens!”
"Kedaj smo že mimo!”
“Ah, prosim Vas, povejte to mojemu možu.”
“Vašemu-možu? Kje pa je?”
“Na strehi.”
"Na strehi? Tam že zdavnaj ni nobenega.”
Pretreslo jo je:
“Kaj? To ni mogoče. Saj je z menoj vstopil; poglejte vendar, mora biti še tam.”
Sprevodnik je postal surov.
“Čemu neki? Pustite me pri miru; če Vam rečem, da ga ni več, ga ni!” Solze so ji stopile v oči in vskliknila je:
"Ah, gospod, motite se; veliko listnico je imel pod pazduho.” Sprevodnik se je pričel režati: “Veliko listnico? A, ta je izstopil že na Magdaleninem trgu.”
Voz se je ustavil, ona je izstopila in se nehote ozrla na omnibusovo streho. Bila je prazna.
* * *
Glasno je pičela jokati, čeprav so jo slišali ljudje. Ustavljali so se in jo gledali, kako je neprestano zdihovala: "Kaj bo z menoj?”
Stražnik je pristopil in jo vprašal: “Kaj pa je?”
Sprevodnik je smehljaje odgovoril: “Ta dama je spotoma izgubila svojega moža.”
“Če druzega ni,” je menil oni in obrnil hrbet.
Nato je hodila po cestah, ne da bi pravzaprav vedela, kaj da dela. Kam naj gre? Kaj naj počne? Kaj se mu je pripetilo? Kaj je vzrok tej njegovi raztresenosti?
Dva franka je imela v žepu. Na koga naj se obrne? K sreči se je spomnila svojega bratranca Barrala, tajnika v mornarskem ministrstvu. Ravno za fijakarja je še imela in se peljala k njemu. Ravno ko je hotel v urad, ga je srečala. Tudi on je imel kakor Lebrument, veliko listnico pod pazduho. Urno je skočila iz voza in vskliknila:
“Henri!”
Presenečen je obstal in rekel: “Jeanne, Vi tukaj, čisto sama? Kaj delate tukaj? Odkod prihajate?” Solznih očij je zajecljala:
"Svojega moža sem izgubila." “Izgubila? Kje?”
“V omnibusu.”
“V omnibusu? Kako?”
Jokaje mu je pripovedovala svojo nesrečo. Vestno jo je poslušal in na to vprašal:
“Ali je bil danes zjutraj posebno razburjen?”
“Ne, nikakor.”
“Tako? Ali je imel dosti denarja pri sebi?”
"Da, rhojo doto.”
“Kako? Vašo doto? Celo Vašo doto?”
“Da, celo mojo doto; hotel je pla čati notarja Papillona.”
“Draga moja sestričina, stvar je jas^ na. Vaš mož je že na potu v Belgijo. Še vedno ni razumela in jecljala: “Kaj pravite?... Moj mož...”
“Vaš mož Vam je ušel z Vašim denarjem.”
Kakor bi jo bila kap zadela, je obstala in vskliknila:
“O, ta lopov, ta lopov!”
Jokaje je padla svojemu bratrancu v roke.
Ker so se ljudje ustavljali na cesti jo je rahlo potegnil seboj v hišo, jo peljal po stopnjicah in rekel svoji po-strežnici, ki je začudena odprla vrata “Zofka, prinesite iz restavracije di ner za dve osebi, jaz ne grem danes v ministrstvo.”
MOJI MALI
Spisal: Fran Rsaver Meško.
Odbežal bi včasih od silne nervoznosti, tako lena in zabita je vsa šola ali tako nemirna in razposajena, včasih se moram iz srca smejati drobiži in njihovemu početju.
Ker resnično, cela vrsta originalov sedi v nizkih klopeh pred menoj.
V	predzadnji klopi mlad velikan, star komaj enajst let, a presega kakor Savel Izraelce, ves narod sovrstniko\ za glavo. Pokličem ga; a komaj odpre usta, primerna telesni veFFošti ali še obilnejša, je že halo po vsi šoli^ da komaj brzdam mlade razposajence, das-me samega sili smeh. Velikan namreč vsake druge besede polovico požre, drugo polovico pa izgovori napačno.
V	njegovi bližini sedi debeluh. Ko ga pokličem, mine najmanj minuta, da dvigne mogočno in težko telo-. Začudeno strmi v me z zaspanimi, povsem v mesu skritimi očmi. Ko ga vprašam drugič, tretjič, se yendar domisli, da, je treba kaj odgovoriti. In res izgovori vsako drugo minuto eno besedo, a s tako tihim in slabotnim glaskom, da bi se lahko mislilo, zdaj izdihne ali omakne od same slabosti.
Spredaj, v prvi klopi, sedi palček, okrogel kakor jabolko. Majhne črne oči so mu vedno trudne. Poleti zadremlje vsakih deset minut vsaj dvakrat. Dregajo ga od vseh strani. A komaj odpre oči ves vznemirjen in
prestrašen, mu lezejo že spet skupaj. Ker je zastonj ves trud skrbnih sose-lov, pridno šepetati: "Ta pa spet spi!' Glasneje in glasneje. Da bi bil mir, ga pokličem. Zdrzne se, pogleda me plašno, svest si krivde, malo se vzravna v klopi, na široko odpira oči in jih vpira naravnost v me, upajoč pač: Tako vsaj ne zaspim spet...” A vidim: polne spanca so mu oči, vsa glava in vse rhisli, spi, dasi gleda široko kakor zajec... Komaj stopim korak v stran, mu že omahne težka glavica na prsi.
Siromak je, a miren, priden in ga imam rad. Mati ima celo kopico o-; trok, mož in oče jih je zapustil in hodi j vedi Bog, kje po svetu.
Izmed najmanjših je v šoli in izmed najzanimivejših. Obleko je pač podedoval, ker prevelika mu je navadno vsa. Klobuk nosi Vedno preluknjan na vrhu, da mu ni prevroče v glavo, in da zrejo lasje vedno lepo v nebo božje. Hlače so spodaj razcefrane, da mu kar zvone, ko beži. Beži pa iz navade, še nikoli ga nisem videl priti počasi v šolo. Ali pa meni, da je zato doma na hribu, da lahko beži — na-,-zdol. No, poleti je še razumljivo, a kako mora hiteti po zimi, v teh velikanskih šolnih, je uganka. Vedi Bog, od koga jih ima, od očeta ali od starega očeta.
Včasih ga vidim skozi okno ali še večkrat iz vrta, kako pribeži po hribu, a se ustavi hipoma, kakor vkopan v zemljo, prizdigne oči in se zagleda v uro na zvoniku.
Ne vem, kaj ga tako izredno zanima na uri. ne ve menda sam, ker spozna se na njo gotovo ne. Občuduje jo morda, kali?
Poleti pride včasih v šolo umazan po vsem zdravem rdečem licu.
"Kaj si delal spet. ves črn'si?” Nasmeje se sladko in odgovori mirno in tiho:
“Clnice sem nabilal.”
Ne more še izgovoriti ne č in ne r. | "A da se tako umažeš. K« studencu in umij!”
Uboga takoj. — Mine pet minut, mine jih deset, četrt ure. A ni ga nazaj, in studenec je v bližini!
“Kje stoji spet? — Idi (ti ponj!”
Res pridetp takoj.
“Kje je bil?”
“Pred šolo... Na uro je gledal.”
“Na uro! Spet! Ti si mi junak!” Smehlja se napol v zadregi, napo! blažen. Vedi Bog, zakaj. Ali ker jc ideu uro, ali ker je junak, dasi majhen. da gleda komaj iznad klopi.
Ima sestrico, istotako zdravo dekletce z istotako črnimi, nekako orien talskimi očmi. Uči se še za silo, a govori počasi, da se na koncu stavk: gotovo ne spominja več na začetek kakor bi pričela stavek lani! — Na-smehlja se vsake kvatre enkrat? a ši tedaj komaj vidno, kakor ne bi vedela, ali se naj ali ne.
Med deklicami sedi v prvi klopi Katica, stara komaj pet let, z glavico in obrazkom, kakor Rafaelovi angelci.
Poslali so jo v šolo, ker doma ni pri miru, in ker stanuje takoj doli poč cerkvijo.
"Naj dela črte na tablo, za drugo še pač ni” — meni gospod učitelj in jc pusti sedeti v šoli.
A pri meni se mora učiti. Prekrižati se zna, očenaš moli tudi za silo; zato sva pričela z Bogom.
“KoHko je bogov, Katica?”
“Jaz ne vem, koliko jih je.” Razložim ji. Prihodnjo uro res zna in drži takoj ob začetku ure roko kvišku.
“A kje je Bog, Katica?”
“Jaz ne vem, kje je.”
Razlagam ji. Prihodnjo uro ve... Začneva z molitvijo v čast angelcu va-rihu.
Vprašam jo prihodnjo uro. Prične, a ne gre.
“Pa nič ne znaš.”
“Jaz sem lekla mami, naj me naučijo, pa ?ami ne znajo.” a
Tudi ta ne more izgovoriti č in r Začne pa vsak stavek z “jaz”.
In vedno je žejna. Kar nenadoma prične jokati.
“Kaj ti je, Katica?”
“Žejna sem.”
"Ah, seve!”
A joka hujše in hujše.
“Kaj vendar hočeš?"
“Pit bi šla. Žejna sem “Pa pojdi v imenu božjem. Bo vsaj mir.”
Takoj poneha jok!
“Pa nam izpiješ vso vodo, Katica.” Smeji se, kakor bi jedla sladkor. “Jaz pa ze ne.”
Nenadoma se je naveličala šole. Mesto v šolo, je šla na travnik trgat rož. Izvedel sem.
“Kje si bila v torek, Katica?”
Dva, trikrat požre sline.
“Doma. Niso me pustili.”
“Lažeš. Katica.”
“Jaz ne, pa ze ne!”
Joka.
"Če se zlažeš še kedaj, te zaprem eno uro po šoli.”
Še hujši jok.
"Pokoncu glavo!”
Res jo dvigne pokoncu kakor vojak na paradi, a solze ji teko curkoma po ličecih.
LTgajalo pa ji je brž v šoli manj in manj. In “odpotovala je”. Odšla je kar sama m brez slovesa k sestri na konec fare. Vedela je navzlic svojim petim letom: od tam je predaleč v šolo, ne bo mi treba hoditi.
A dobili so jo nazaj.
“Kje si se potepala, Katica?” Neprijetna zadrega.
“Jaz... jaž pa ze...”
“Ali meniš spet lagati? - Pomniš še, kaj sem rekel?”
Jok, kakor bi ji umrla mati..
' Če pa ji dam kdaj podobico, ker se-
/
:i mirno, jo kaže povsod in vsakemu n pripoveduje, kako jo imam rad.
V neredu pa je pri drobižu vedno kaj. Eden pozabi vsaj' vsako drugo uro katekizem doma, drugi "Zgodbe”; retjemu so strgali knjigo manjši brat-:i in sestrice; četrti se je pozabil učiti: petemu manjka vsak hip list v knjigi in ne ve, kje je, a ga je iztrgal najbrž sam, ker se ni naučil; šesti ni imel svinčnika, da bi si zaznamoval vprašanja, ki bi se jih naj naučil; sedmi joka, ker je izgubil krajcarje, ki bi naj kupil kvasa za nje; osmemu manjkajo vsaj gumbi na srajci ali suknji, če je vse drugo v redu.	>
Vedna skrb z njimi, vedna nevolja, vedno delo!
A navzlic temu: Ko gledam pred seboj vse te mlade, sveže obraze, te nedolžne, prijazne, le tuintam malo hudomušne oči, mi je, da bi dvignil roke k blagoslovu in' k molitvi, da ohrani vsedobrotni Bog vse te duše, tudi ko stopijo v šumno, nevarnosti polno življenje, vedno tako dobre, čiste in svete, vedno s sedanjim brezskrbnim nasmehom na ustih, vedno s sedanjo mladostno srečo v srcih.
A '	.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Popolnoma varno naložen denar
---JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico.
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov a vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr*. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F VV Woodruff, ass’t kasir
iioial M
Kapital 1100,000.00 Barbet Building Joliet, tli
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank* * stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietn
ČiTAJTE!
Ukažem Vam cestu k šfastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a đokšžem to aj Vdm, ako nadobudni t štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vdm pošlem iplny n£-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
SLAVNOZNANl
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstv.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Pole? tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
dH dH fi* dH dH dH dH dH dH dH
» 4 4 4
4
»
4 4 4 4 4 4
«
4 4 4
4 4 4
4 4
4
4
4
4
% iMP MP Mp Mp Mp Mp MP MP MP
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri, Poznamč samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
TrinerjevoZdravilooGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s6 skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
N katere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo-z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911.
JOS. TRINER,
lieniióni laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR
Iideluje vse v Dotarskodeio spadajoče listine lOOO IS’. CHICAGO ST. JOLIKT
S t r a k a
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno Brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške čbleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliel strni Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovensJiirr.it clcivstii v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK
R. F. Kompare
ADVOKAT

Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme t North Dakoti in Montani potem bodete; neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Sclnister
Young Building.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.	V
Prodajemo zlatne znakove za sva
lovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanških jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.	N
POZOR. ROJAKINJE!
Ali veste icje je dobiti najbolji* m» o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesni«
J. & A. Pasderti
.e dobijo najboljše sveže in preks ene klobase in najokusnejše met«.
'/se po najnižji ceni Pridite toraj n ■oskusite naše maso Nizke cene in docra postrežba )• šaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
3>«ic. Phone 4531 N W. Phone m
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, fč
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
(Konec.)	| mizno olje, ki cvrejo v njem banane,
Ob zadostni gorkoti in mokroti je j riž, ribe in drugo. Domačini pridobi-otočje Filipinsko jako rodovitno, kas | vajo iz kokovega drevesa dveh vrst kor ravnine tako bregovi. Prideluje ! opojni pijači, imenovani tuba in vino se na otokih različnih pridelkov. Jako S to pijačo se nekateri nezmerni vo-pomenljivi pridelki so: Hemp, kopra, | jaki prav grdo upijanijo, kar je zdrav-
sladkor, izvrsten tobak. To so glavni pridelki za izvoz. Prideluje se tudi :mnogo riža, ampak tega se še vsako 1. nekaj uvozi iz Kitajske in Japonskega, kajti glavni živež prebivalcev je riž, zato se ga dosti porabi. Prideluje
ju zelo škodljivo. Domačinom je prepovedano od vlade jo prodajati vojakom, vendar pa suha grla jo dobijo skrivaj.
1 Prebivalci Filipinov.
( Velika večina filipinskega prebival-se tudi za domače potrebe sladki stva je malajskega plemena. Včasih krompir in koruza, kasava (rastlina, iz j jih tudi imenujejo “oceanske Mongol-e pridobiva tapioka), ;.ce” Vendar pa živi na Filipinih v gorah notranjščine nekaterih otokov pleme, ki^ gotovo prav nič ni v sorodstvu z Malajci. To malo ljudstvo, imenovano po Tagalogu “Aeta” ali "Ita” (Špa tos”, črnčki
katere korenin kava, kakao, gum (drevesni klej), svi la in raznih vrst tropičnega sadja, kakor banane,’ pomaranče, “pineapple" (ali ananas, kraljevsko jabolko), papajo in drugi sadi, ki mi sploh ni znano, kako bi jih imenoval po slovensko. Po otokih je tudi še mnogo deviških gozdov, z izvrstnim lesom za opravo. Bambu raste skoraj po vseh otokih, ki je velike koristi za domačine, ki imajo" navadno iz njega zgrajene, hiše, a služi jim tudi za posodo, v kateri no,-sijo vodo, in rabijo ga še v razne druge svrhe.
Po tukajšnjih morjih se pridobiva raznovrstnih rib, ki se tudi izvažajo v manjši meri na Kitajsko. V Sulu mor-
noni kot so š
*	.	o«
spanci so jih imenovali “Nigri nčki ali'mali črnokožci, z ime
Teelinà Better Already
xî9zzzz2zzZ2zzzzzzzz^ O® I o flrfni	1
uJiankijou!
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr. Richterjevim
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F AD RICHTER 6 CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajiajo. (25c. ali 50c.)
Frank Žagar
KROJAČ,
205 Indiana St.	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.

O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
Pboenii
Buffei
kjer «e toči vedno sveže pivo, žgi* ter najboljša vina. Tržim tud) domače smodke.
-A.rht. SlsLOff
N. W. Phone oo^.
Ujj N. Hickory S»-	Joll»
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
N. W. tel. 503.
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
The Jolt M
M* voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj*" in fimežev. Izvršujejo se v»a kar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
ara
N. W. 927.
Chi. Phone 376.
Kiri nčič Bros
Cor. Columbia in Chicago S ts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
. .	se danes splošno znam
Aigriti), so ene najmanjših vrst ljud-I je na svetu. Njih povprečna visokost ■ znaša okrog 145 cm, ali približno toliko kot človeka belokožnega plemena, starega 12 let; ženski spol je še za spoznanje manjši!' Barve so rujavo-črne;^ njih lasje so volneni,"mahu podobni, in tvorijo na njih glavah gosto kuštro; so velikih, lepo rujavih oči, širokega nosu in debeli^ ustnic; njih ju se pridobiva tudi dragocenih bise- malč postave so navadno lepo razvite.
Odkritje teh malih divjakov je vzbudilo med Španci mnogo zanimanja. Pi-sjrno je mnogo zgodnjih opisov o njih. Že .leta 1592. jih Padre (oče) Chirino, ki je prišel kot misijonar na otok Pa-nay, opisuje pri svojih začetnih spisih kot sledi:
“Nigriti” in “Semangi”.
"Med Bisajasi na otoku Panay je tudi nekaj nigrov, toda niso tako tem-no-črni kot oni v Guinei ali afriški nigri, obenem pa so tudi veliko manjši in vitkejših postav, toda po laseh in drugači so si zelo podobni. Oni so mnogo bolj boječi in divji kot Bisaja- j si in drugi Filipinci; nimajo ne hiš, I ne drugačnih bivališč, in se popolnoma nic ne bavijo z obdelovanjem zemlje. Živijo in “vandrajo” v gorovju po gozdih naokrog, brez stališča, popolnoma brez obreke; živijo se od korenin, divjega sadja in divjačine, divjih svinj in opic; kadar kaj ubijejo, ' ostanejo na mestu le toliko časa, da jim zmanjka divjačine. Edino njih orožje so loki in pušice.”
Nigritom popolnoma jednaki ljudje 1 živijo v gorah osrčja Malajskega polo- \ toka, v Aziji, ki jih imenujejo “Se-' inangs”; Sodi še, da so zašli tja s Filipinov, še predno so se Malajci nase- ! lili v tiste kraje, ker pozneje bi jim j bilo prodreti skozi močnejše pleme' nemogoče. Zgodovine ti ljudje sploh nimajo in se ne ve, odkod in kako so prišli na Filipine. Sodi se, da so to prvi prebivalci Filipinov, ki so v davno preteklih časih živeli v obilnem številu kot edino pleme po Filipinih; ampak ko se je začelo širiti številno malajsko pleme, katero prihaja, tako se sodi, iz znotranje jugovzhodne Azije, so se jeli od tam razvijati južno po Malajskem polotoku in nato jugovzhodno po rodovitnem otočju do Filipinov. Mogoče je, da so ti Malajci našli te male Nigrite v zasedbi teh otokov in jih kot močnejše pleme z boljšim orožjem po nekaterih otokih popolnoma uničili, tako da se jih nahaja danes le še peščica v gorovju, po nekaterih otokih, kjer živijo v večini še danes divje. Njih začasno bivališče
zzzzZZ^
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
rov in razne polževine, iz katere se izdelujejo "knoti'’ ali gumbi.
Živalstvo in rudništvo.
Domače živali so:- Karabao, lena žival, temne barve in velikih rogov, ki prav radi živijo v vodi; čim večja je mlakuža, v kateri se vpijajo, tem bolje se jim zdi. Filipinci splošno rabijo ta živiučeta pri delu, orjejo z njimi za riž i. t. d. Imajo tudi nekaj vrst indijske in avstralske govedi, male vrste konjev; tu in tam se vidijo tudi ovce in koze.
Divje živali Filipinov so: Divje svinje, katerih je zelo veliko, divje mačke, jeleni, krokodili in na tisoče opic. Velikih divjih živali, kakor slonov, to-pirjev, orang-outanov (velike vrste ~o-pice, podobne gorilam), ki žive v sosedni bližnji Borneji, se na Filipinih ne nahaja. Dobi se tudi različnih vrst ptičev, divjih kokoši, golobov, papagajev i. t. d. Razne golazni, kače in mrčes.
Rudništvo še ni posebno razvito na Filipinih. Pridobiva se v malem zlato, železo, baker, cink, žveplo in premog. Na rudniškem polju, kot pravijo, se kaže otokom še lepa bodočnost. Premog se Sedaj uvaža iž Japonskega in Avstralije, pa upa se, da se ga bode pridelovalo doma kmalo toliko, da bode zadostovalo domačim potrebam.
Glavni pridelki.
Izvoz glavnih filipinskih pridelkov v zadnjih letih je bil kot sledi: Hemp je na prvi vrsti; izvozilo se ga je za $169,614,437, od tega je bilo poslanega v Z. D. za $84,278,122, ostalo v Evropo. Na drugi vrsti je sladkor; izvozilo se ga je za $35,492,180, od tega je bilo poslanega v Z. D. za $8,-107,316, ostalo v Evropo in druge dele Nato sledi kopra, z izvozom v vrednosti $33,050,039, katere je bilo poslane v Z. D. samo za $661,421, drugo v Evropo. Jako pomenljiv pridelek filipinski je tudi tobak; tobaka, smodk in svalčič se je izvozilo za $21,636,193, od tega je doseglo Z. D. samo za $186,996.
Hemp, toliko pomenljivi pridelek filipinski je neke vrste konoplja, v Z.
Edini slovenski samostojni kamnosek v JoLetu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov. iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zla&bliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas'v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!	.,
Za obila naročila se priporočam,	*
S1M01T SETIH A
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
J. J.
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih drtižb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
D. navadno zvana “manila fibre” ali ¡je streha iz trave in listov’ ki jih va"
kratko "manila”, v Evropi pa je znana kot "manila hemp". Hemp je rastlina, ki prav nič ni podobna naši konoplji ;' rekel bi, da je s.očnato drevo, od
ruje pred dežjem. Tudi imajo nekatere šege, ceremonije in plese ob času ženitve in pogrebov. Svoja telesa si krasijo s tem, da si zarežejo razne po-
10 do 15 čevljev visoko, ki je v obliki I dobe P° živ0tu> Prsih’ križu in rokah
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A, w. Fleier Mi Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
/
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer s« domenite v domačem jeziku.
popolnoma podobno banani, tudi rodi sad kot banana, toda manjši; ob koncu debla se razprostirajo veliki, zeleni, dolgi listi, ki eden od teh tukajšnjemu domačinu zadostuje za dežnik. Iz sočnatega debla se pridobiva imenovani hemp, iz katerega se izdelujejo najboljše vrvi na svetu. Pripravo
katere pustijo znamenja, ko se rane zacelijo. V laseh nosijo za lepotičje glavnike iz bambu in petelinova peresa.
Malajci in “glavolovci”.
Malajci so se po sto- ali tisočletjih na Filipinih številno namnožili in postali popolnoma različno pleme od
s katero se loči hemp od sočnate tva- ! Mongolcev, prebivalcev glavnega o-
rine, je iznašel neki španski misijonar, in je še danes splošno v rabi.
Kokove palme.
Kokove palme krasijo skoraj slednji filipinski otok. To je zelo koristno in
emija Azije. Malajsko pleme je' svi-tlo-rujave kože, črnih, ravnih las, tem-no-rujavih oči; so navadno malih, toda lepo izraščenih postav. Dasiravno, razun Nigritov, vsi Filipinci spadajo k eni veliki družini malajskega plemena
dobičkanosno drevo, brez vej, od 701	,	‘	... ■ •	■ -•
,	„ .	.	,	,	,	, [vendar pa se razlikujejo po veri, živ-
elo 9u čevljev visoko; le na koncu ob
J	’	j ljenju, šegah in običajih, ki zaznamu-
vrhu se razprostirajo od 15 do 20 čev- '
Ijev dolge zelene veje, ob deblu med
jejo različne rodove; tudi govorijo
Vejami pa rastejo znani kokovi orehi, katerih eno drevo obrodi 60—125 na leto. Ta oreh meri v premeru 8—12 palcev; površina je pokrita s kaka 2 palca debelo mehko tvarino, pod to je kot kost trda lupina, ki jo tukajšnji domačini rabijo za sklede, žlice in podobno opravo; znotraj okrog te lupine je od l/i do 1 palca debela, kot kuhano jajce bela krajca, imenovana ko-kovo meso, ki je užitno in je del hrane za domačine; ostala votlina pa je napolnjena z jako zdravo vodo, večkrat imenovano kokovo mleko. Ta pijača je splošno priljubljena tudi rtjed vojaki, ker je čista in zdrava, brez vsakih kužnih bacilov. Prodajajo j0h nam domačini po dva za 5c. Meso orehovo, kadar se izloči od lupine in posuši, se imenuje "kopra”, katere i se pridela toliko vsako leto na Filipinih, da se je izvozi na milijone v vrednosti na vse dele sveta; iz nje se iztiska o-lje, ki ga razun drugih stvari rabijo v veliki množini za izdelovanje mila. Tukajšnji domačini ga rabijo xkot na-
. j različno, vendar pa njih številna na-
J reeja vsa izhajajo iz enega maternega malajskega jezika. Danes govofi velika večina Filipincev, katoličani splošno, španski jezik.
Razun velike večine kristjanov živi na Filipinih tudi nekaj tisočev moha-medanov in poganov. Pogani žive v znotrajščini otokov Mindanao, Mindoro; posebno pa so znani Igoriti, živeči na otoku Luzon, ti so ljudožrci in jih navadno zovejo “glavolovce”, ker ši od vsakega ubitega človeka pridržijo glave; čim več glav si eden pribori, tem večji junak je; z glavami si krasijo svoje hiše za olepšavo.
Mohamedani.
Od vseh večjjh ver, je bil mohame-.danizem zadnji ustanovljen. Njega iznajditelj je bil Mohamed, ki je bil rojen okrog 1. 572. po Kristusu. Moha-medanizem se je širil ne samo po Afri ki in Evropi, ampak je bil zanesen tudi na vzhod. Arabci, navdušeni za mohamedansko vero, so postali veliki brodarji, raziskovalci, kupčevalci in
j Joliet Citizens Brewing Co.
9	North Collins St., Joliet, 111.
i IPijte EITsl Brand’-pivo j
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J
•"•"»•o* O+O+b+O+O+O+O+O+O+O+O+O» 040**040*0*C*04040401
zemljepisci, tistega časa. Jadrali so iz Rdečega morja južno ob afriškem obrežju do Madagaskarja in proti vzhodu v Indijo. Ustanavljali so kolonije, razširjali tedanjo arabsko civilizacijo in sejali mohamedanizem vsepovsod po malaj-azijskih otokih. O-krog 1. 1215. so dosegli arabski misijonarji Sumatro, Bornejo, Javo in Moluško otočje; od kam je bil zanesen mohamedanizem na Filipinč, skozi Sulu otočje do otoka Mindanao in od tam severno po otočju. Ko so Spanci dosegli Filipine, so se nahajale mohamedanske kolonije že v bližini Manile. Pa v dolgi dobi vladanja so Spanci mnogo teh mohamedanov pridobili za kristjanstvo. Danes živijo šc Mohamedu zvesti Filipinci v južnem delu otoka Mindanao in po od tu jugozapadno ležečem Sulu-otočju. Te prebivalce so Španci imenovali More, in tako se še danes imenujejo.
Opomnja.
G. urednik! Če mi bode čas dopuščal, bodem poslal še nadaljevanje. Kajti smo vedno zelo "busy’’ tu na Filipinih. S pozdravom
Jakob Cuznar.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
J0S. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
ZAL VAM BO
ako še danes ne pišete p.o lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, vprižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
KOTIČEK ZA ČIKAŠKE SOCIALISTE.
7.	) Kako čikaški socialisti v svojih časopisih sami sebe tolčejo po zobeh, dokazuje tole: Večkrat pišejo, da je vojaški stan popolnoma nepotreben; škoda se jim zdi trošiti milijone davkov za vojaštvo in za vojske; smili se jim mladi fant, ki umira v vojski, in groza jih spreleti, ko vidijo, kako iz ran mladega telesa teče rdeča kri. Do tukaj se še vse lepo sliši in bere. Toda 'ravno te miroljubne in pohlevne socialistične ovčice, ki oznanjujejo večni svetovni mir, ravno te ovčice pa v istem časopisu in v isti številki kakor volkovi tulijo bojno pesem revolucije. Znak socialistoV je rdeče barve in ta znak pomeni, da je socialist žejen človeške krvi in da ko bo nastopil njihov čas, bo bridki meč igral svojo ulogo, morili in davili bodo vse, ki ne bodo z njimi vred tulili. Miroljubne ovčice, ki upate, da se da mirnim potom in z lepa vse na svetu doseči, zakaj ž ul -gate vi sami z revolucjo? Kako vi sami sebe tolčete po zobeh!
8.	) Slovenski delavec v Ameriki, zdrami se, preberi sledeče stavke in nekoliko premišljuj!
Pred kratkim so slovenski fantje v Chicagi priredili igro “Divji lovec”, ki jo je spisal duhovnik F. S. Finžgar. Brez vednosti in brez dovoljenja fantov so se vtihotapili v dvorano slovenski židovsko-socialistični kramarji. Prodajali so v dvorani na Center Ave. med igro neke knjižice, ki so prišle v roke mladini in starim, fantom in dekletom. In kaj je bilo v tej knjigi? V tej knjigi je bilo na-malanih kakih sedem patrov. Vsak izmed teh starih, debelih in plešastih in jjjjanih patrov v kloštru drži na svojih kolenih mlado, razuzdano dekle. — Vi, ubogi, v resnici usmiljenja vredni štrajkarji v Pennsylvaniji, ali mislite, da boste ložje prenašali posledice štrajka in ali bi vam oziroma vašemu želodcu kaj pomagalo, če vam pošljem kakih sto funtov teh knjižic? Premislite dobro! Če vam bo to v korist, če vam bo to v pouk, če bo to vam, vašim ženam in vašim otrokom lajšalo vaše gorje, povejte! Govorite! Pišite! Sto funtov teh knjižic vam, ubogim delavcem, jaz pošljem sam na svoje stroške, če se vam le zdi, da bo to za vas in vaše družine dobra telesna in dušna hrana. Ali se smejete? Saj se lahko smejete tem slovenskim židom-socialistom, ki na tako lep način delajo za koristi delavskega ljudstva! — Le poslušajte, pojmo dalje!
Žid Martin Konda s svojimi nekr-ščenimi otroci — sam je poročen civilno — se je pred kratkim bahal na tale satanski način: Tisočem in tisočem Slovencem s em vzel že vero v “boga” in jaz pišem “boga” z malo črko.
Slovenski delavec, le nekoliko premisli! Koliko je Konda s tem koristil slovenskim delavcem? Ali imaš ti, slovenski delavec, kaj boljši kruh, če Konda ne veruje v Boga? Ali je to kaj v korist delavskega stanu, če Konda v svoji umazani cunji piše besede “bog” po svoje? Misel Kondova je tale: Vsi ljudje na svetu so neumni, ki verujejo v Boga. Naši očetje in matere, naši pradedje, vsi so bili po mnenju Kondovem neumni. Neumni so po njegovem mnenju vsi člani vseh naših katoliških jednot, neumni so vsi Slovenci, ki v Ameriki zidajo cerkev v čast “bogu”, neumni so še prav posebno — po mnenju Kondovem — njegovi najožji rojaki, jolietski Slovenci, ki so v čast božjo postavili eno najlepših cerkva med nami v Ameriki. En sam je pameten: Žid, kravji pastir — Konda, kateremu reven slovenski delavec pošilja $1.50 za njegovo ostudno pisarjenje. Ej Martine, če bi tvoj, z eno nogo že v grobu stoječi oče videl tvojo umazano, kramarsko dušo, gotovo bi te takrat, ko si ga v stari domovini po dolgem času objel, gotovo bi ti jih takrat nekaj naštel. Delavec! Kaj pomaga tebi, tvojemu žepu ali tvojemu želodcu norčevanje iz vere, norčevanje iz molitev, norčevanje iz duhovnikov? Kaj ti to pomaga? Povej! Kaj ti pomaga, če bereš, kako se je kak duhovnik kje napil? Kaj ti pomaga, če bereš, da se je kak duhovnik kam prav daleč spozabil? Kaj ti to pomaga? Saj veš, da apostol Juda Iškarijot je bil odpadnik. Saj veš, da v Ljubljani je duhovnik Anton Aškerc ki je odpadnik. Saj veš sam vse to. Pa kaj ti to pomaga?
Konda te uči, nikar ne moli! Dobro, poslušaj raje Kondo kot svojo mater, ampak, če ne boš molil, ali boš zaradi tega kaj bolj sit? Če ne greš k maši, ali boš zavoljo tega imel svojo delavsko plačo povišano? Le premisli vse to in zavedaj se, kako te vodijo za nos — tvojega denarja lačni čikaški socialistični škrici!
9.) Proletarec je vzdignil svoj bič in kakor turški paša zažugal vsem duhovnikom. Ta list je prišel do prepričanja, da se bo delavsko vprašanje rešilo najprej in najbolj gotovo s pomočjo farovških kuharic in s pomočjo farovške pijače. To je krasna misel! Delavci, kadar boste kaj slišali o kaki debeli farovški kuharici, to bo vam tako teknilo, da boste pozabili na svoj lačni želodec in '— siti boste. Kadar boste slišali stare, a vendar vedno nove, skrivnostno-sladko ganljive pripovedke o kakem pijanem duhovniku, takrat vam bo toliko zaleglo, da ne boste čutili nobene žeje več. In s tako hrano vas bo hranil Proletarec in 8 to hrano bo on deloval za korist de-
lavskega stanu. No, vsem skupaj, dober tek — pri koritu!
Lačna hijena Proletarčeva je začela že stikati za človeškimi kostmi v grobovih. Bo že prišel čas, ko se bo tvoj strupeni, lažnjivi jezik nekoliko skrajšal.
10.) Exlemenatarju, clevelandskemu pol-doktorju pa naj zadostuje le par vrstic! Evo jih:
“Kranjski” socializem je lepo pisana, a strupena cvetka, presajena z vrta človeške, vedno po večji sreči hrepeneče domišljije na m a-, terialistično gnojišče čika-ških socialistov. V tel# razmerah za me in za naš narod popolnoma .zadostuje, če dokažem, da raste danes na gnojišču. Kadar jo bodo presadili na vrt znanstva, bomo znanstveno govorili. Ti pa, ako ti diši, lahko plavaš v gnojnici, da boš utrgal to cvetko in jo atomično natanko razložil našemu narodu. Fant, glej . pa, da v gnojnici ne utoneš. Kdor se med otrobe... Capito?	Anton Sojar.
Zadnje črede bizonov.
Bodočnost ameriškega bizona je, kakor se poroča v časopisu “Nature”, sedaj končno takorekoč zavarovana. V Združenih Državah so tri črede bizonov, ena v Yellowstone parku s 95. glavami, druga v Wichiti z 19. glavami jn tretja v Montani s 47. repi. Tretja čreda, ki obstaja šele izza primeroma kratkega časa, ima največ upanja, zavarovati bizona pred izmrt-jem, ker je vsled velikega raztega o-zemlja, na katerem je naseljena, za-ščičena proti škodljivim vplivom. Čreda v Yellowstone parku se laglje izrodi ali izprevrže, ker ji je na razpolaganje samo primeroma majhno površje. Čredi v Wichiti in Montani sta v ugodnejšem položaju. Skup se je nahajalo dne 1. maja 1910 v Ameriki 1633 bizonov pod nadzorstvom nasproti 1592. leta 1908. in 1010. leta 1903. Opaziti je torej znaten napre-
dek.	Od 1633 jih živi 1007 v Združenih Državah, ostalih 626 v Kanadi. Leta 1903. je imela Kanada samo 41 bizonov, ki so se potem po prepeljavi ene črede pomnožili. Število divjih bizonov znaša okoli 475; od teh se nahaja 25 v Yellowstone parku, ostali so v Kanadi. Skupno število pravih bizonov v Severni Ameriki znaša 2108 proti 1917 leta 1908.
Avstrija in Italija.
Na suhem je Avstrija sedaj močnejša od Italije. Za vojsko ima Italija pripravljenih 3,300,000 mož, Avstrija (z ogrsko polovico, seveda) pa 3,700,-
000.	Toda na morju so Italijani močnejši. Italijanske vojne ladije obsegajo 540,000 ton, avstro-ogrske pa le
236,000	ton; vojakov na morju ima Italija 30,500, Avstrija le 13,400. Velikih bojnih ladij ima Italija 19, Avstrija 10; velikih križark prva 5, druga 3. Da jeseni leta 1913. zgradi Italija 4 nove velike ladje (dreadnoughtke), Avstrija le 2.
Italija pa tudi veliko več žrtvuje za vojaštvo, nego Avstrija. Od vseh državnih stroškov gre v Italiji 23 odstotkov, v Avstriji 11.7 odstotka za vojaštvo; v prvi pride za vojaštvo na eno osebo 15.30 K ozir. lir, v drugi 9.92 K. Italija ima 34,500,000 prebi-vavcev, pa izda za svoje pomorsko vojaštvo 177,200,000 lir na leto, Av-stro-Ogrska pa, ki ima 52,000,000 ljudi, pacamo 67 milijonov.
Zahvala.
V nedeljo 21. maja je prejela najina hčerka Mamie prvo sv. obhajilo v Wahpetonu, N. Dak. Že zadnja 3 leta je njen krstni boter preskrbel najini hčerki sestrsko šolo, v kateri se gotovo otroci najbolje uče; in preskrbela sta ji z Malko vse boljše, kakor bi mogla midva, oče in mati. In na dan prvega sv. obhajila sta ji priredila pojedino kakor na “ofceti”. Navzoči so bili Mr. in Mrs. Kraker z družino, Mr. in Mrs. Frank Miksche in hčeri ter Miss Agnes Kočevar. Bilo je jedil in pijače na izbero. Zabava je bila pristno domača po običajih stare in nove domovine. Tem potom izrekava najiskrenejšo zahvalo in kličeva: Bog povrni stoterno!
Wahpeton, N. Dak., 28. maja 1911.
Mr. in Mrs. Martin Fox.
VABILO
na prvi izlet v hosto onstran Theiler Parka (dva bloka na sever), ki ga priredi Slovensko Narodno Pevsko Društvo “Joliet” dne 11. junija 1. 1911. Postrežba in vse drugo prosto. Vstop $1.00. Dame zastonj.
Poizkusiti je verjeti.
Malo zdravil se da tako različno rabiti kakor Severov Antisepsol. Rabi se lahko kot pršni lek, umivalo, brizgalo, grgralo, ali ustno izpiralo ter je izvrsten za hripavost, vneto grlo, obolele zobrne, nosni katar, prehlad v glavi, iztok iz ušesa ali iz drugih naravnih duplin. Knjižica ovita okoli vsake steklenice, navaja vse njegove potrebe, ampak najbolje ga spoznate, ako ga rabite. Kupite si steklenico pri lekarniku; cena samo 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
—Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Vsaka slovenska družina bi morala biti naročena nanj. Ako ni vaš sosed naročnik, storili mu boste prijaznost, če mu pokažete list, ko ste ga prebrali, ter mu priporočali list, da se naroči. Saj stane le $1 na leto.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. y Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 4 l% '
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem posije NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno Mreno premoženie koncem 1.1910 K. 407.520.
Stanje hranilnili vlog koncem 1 1910 okoli K 3.156,206.83.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
KATOLIŠKIH DRUŠTEV
ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI,
UNIFORME VSAKE VRSTE.
PARADNE OBLEKE.
Pišite po cenik v lastnem jeziku.
The Chas. Svendsen Go.
Manufacturers and Importers 20 E. Court St., Cincinnati, Ohio. Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St So. Chicago, 111.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Slove*-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Mo-
Ustanovljena 1871.
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nloR »er pošilja denar na vse del« svete.
Kapital in preostanek $300,oee.ee.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Sodnik Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
J osip> Boziob.
N. W. telefon 577.
John Libersher
gostilničar
1014 N. Chicago St, Joliet M.
Naznanjam rojakom, da sem izkupil svojega druga, zato sem sedaj sam lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
101 Indiana St. N. W. Phone 384	Joliet,111
je delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet Illinois. ———________«_.^_______
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-«ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
TROST & KRETZ
— izđelovalci —
HAVANA IN DOMAĆIH SM0DK
Posebnost so naše
The U. S.” 10c. in “Meenchaum” k Na droba* se prodaja}* p*vsod,
na debelo pa na
(M Jeffersen Street J*M*t HL
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
P. M. ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron. Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 miL kron. Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
W. JT. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat Stefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo/Veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet* Dl»
Rum TflG*
V LJUBLJANI
sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41*
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street Joliet UL
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.	Najboljše delo.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zeltiikar gostilničar
200 Jackson St,	Joliet UL
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim redao sveže pivo, fiao ^ (oraijsko vin«, dobro žganje ia tržiš najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi ia mehki premog,
TELEFON 7S12.
i*i* M. Breadway..JOLIET, IL*
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni ia deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik “Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet,