Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 50- ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 15. NOVEMBRA 1912 LETNIK XXI. AVSTRIJA PROTI ORNI GORI. Mogočna država poslala državici uiti matum, a Črnogorci se smejejo. TURČIJA PROSI BOLGARIJO. Bi rada premirje, in se pogaja kar naravnost z zmagovavko. Carigrad, 14. nov. — Da se je porta (turška vlada) pričela neposredno pogajati z Bolgarijo za premirje, se potrjuje. Nazim paša, turški vrhovni poveljnik, je prejel poučila za pričetek pogajanja z bolgarskimi generali in poslal je odposlanca v bolgarski glavni stan. Porta se je odločila za tako ravnanje, ker velevlasti odlašajo s posredovanjem in ker se ne strinjajo glede posredovalnih predlogov. Poluradno se izjavlja, da porta še ni prejela odgovora od velesil na svojo prošnjo za posredovanje in da velevlasti še niso stopile v zvezo z balkanskimi državami glede posredovanja. Več mladoturkov je bilo aretiranih danes. Bivši finančni minister in so-sunski poslanec Djavid bej je pred svojo aretacijo izginil. Cetinje, 13. nov. — Avstrija je po svojem tukajšnjem poslaniku obvestila črnogorsko vlado formalno in končno, da mora biti Albanija svobodna in neodvisna. Zastopnik dvojne monarhije je izjavil, da je črnogorsko prodiranje proti lukam Allessio in San Giovanni de Medua v Albaniji ob Jadranskem morju neskladno z obvestilom o celovitosti Albanije. Kralj Nikita je odgovoril, da se nikakor ne ujema z avstrijskim nazorom in mu ne more ugoditi. Peterburg, 13. nov. —- Govorice se vzdržujejo, da Rusija mobilizira (sklicuje vojake) v okrožjih Kijev, Varšava in Vilna. Neki došlec iz Kijeva pravi danes, da se tam nadaljujejo vojaške priprave. Z druge strani izražajo vladni uradniki upanje na mirno rešitev balkanske krize. Brzojavka iz Kišineva pravi, da se vrši dejanska mobilizacija na obeh straneh rusko-rumunske meje. Sofija, 13. nov. — Obupen izpad je izvršila turška posadka iz trdnjave O-drin (Adrianopole) včeraj, kakor poroča brzojavka “Miru”. Po peturni bitki so bile turške čete pognane nazaj po bolgarskih oblegavcih. Turške izgube so velike. Dunaj, 13. nov. — Glavni bolgarski napad na turške utrdbe ob Čatalji pred Carigradom sedaj napreduje ugodno, ko je bil oviran dva dni radi težav v prevozu po močnem dežju, kakor br-zoiavlja “Reichs Posti” njen poroče-vavec iz bolgarskega glavnega stana. Turki so bili, pravi, pregnani iz njihovih sprednjih utrdeb. Druga brzojavka pravi, da med izpadom odrinske posadke ujeti turški častniki izjavljajo, da je bilo streljanje iz bolgarskih topov neznosno. Turške čete so med izpadi imele samo nekoliko suharja za jed. Za povelja svojih častnikov se niso brigale in so se premikale samo, ko so se musulman-ski duhovniki vmešavali. Zmešnjava je bila med obleganci, turški vojaki so streljali drug na drugega v temi, dočim je bolgarsko topništvo redčilo njihove vrste in jih je končno infanterija popolnoma zajela. Turkom v Odrinu se je prikrival poraz glavne turške armade. Berlin, 13. nov. — V tukajšnjih u-radnih krogih se zanašajo z zaupanjem na to, da se najde pot, po kateri se prepiri med Avstrijo in Srbijo mirno poravnajo. Za bodočnost Albanije se ne bojijo. London, 13. nov. — Zelo se je povečalo upanje na omejitev balkanske vojne. Pač so še mnoge težave, ki se morajo odstraniti; ali složno prizadevanje velesil, napeljati mir med Turčijo in zvezo balkanskih držav, se tolmači kot splošno željo, preprečiti “evropski spor”. Srbija na avstrijsko pisanje, da se prisvojitev albanskega ozemlja nikakor ne bo trpela, ni odgovorila. Srbi kar dalje marširajo proti Jadranskemu morju in so baje že dosegli luko Du-razzo. Rusija je baje izjavila, da se ne bo vtikala v avstrijsko-srbsko zadevo. Govori se, da je grof Berchtold, avstrijski minister vnanjih zadev, obljubil Srbiji velikih predpravic, če se Albanije ne dotakne; med drugim takih v zvezi z nameravano železnico od Donave do Jadranskega morja. Voditelji usode Albancev so negle-de na pretečo nevarnost na shodu v Avioni proglasili neodvisnost Albanije. Turčija se odločneje nego doslej trudi za sklenitev miru. * * * London, 7. nov. — Od evropskih narodov v turško vodovje odposlane ladje obstoje iz 14 bojnih ladij, 22 križark in 15 torpedorušilcev. Atene, 8. nov. — Grški kralj Jurij je prejel nocoj brzojavko od prestolonaslednika Konstantina, da je Solun (Sa-loniki) vzet. Kralj se je koj podal na pot v prisvojeno mesto. Carigrad, 8. nov. — “Sveta vojna” se razglaša po vsej Turčiji. Izbrani duhovniki odpotujejo na bojišče navduševat turške vojake. London, 9. nov. — Britanski prvi minister je nocoj na inavguralnem banketu lord-mayora v Guild hallu rekel: “V enem je mislim splošno mnenje Evrope edino — da se zma-gavci ne smejo oropati sadov, ki so jih stali tako drago.” Carigrad, 9. nov. — Šejk-Ul-Islam, ki je včeraj proglasil “sveto vojno”, je danes odredil, da se takoj pošlje na bojišče kacih 100 najzgovornejših in najvplivnejših ulemov in hodž (turških duhovnov). Pariz, 10. nov. — Šestere velevlasti Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Rusija in Anglija se trudijo sporazumeti, kako bi preprečile, da bolgarska armada ne zasede Carigrada. Belgrad, 10. nov. — Srbi so zavzeli mesti Dibro v Albaniji in Dajran. Carigrad, 10. nov. — Turški beg iz Carigrada v Malo Azijo se je neverjetno povečal. Spominja na beg iz Egipta. Peterburg, 10. nov. — Rusko časopisje grozi Avstriji za slučaj, da bi poizkušala ovirati Srbom pot do Jadranskega morja. Budimpešta, 11. nov. — “Pester Lloyd” pravi, da sta se predsednik bol garske poslanske zbornice, dr. Danev, in avstrijski minister vnanjih zadev, grof Berchtold, razgovorila o vseh važnih vprašanjih. Bolgarija baje želi rešiti vsa vprašanja vpoštevajoč avstrijske koristi. London, 11. nov. — Še vedno se govori, da pošlje Avstrija Srbiji ultimatum. Turek prosi Bolgara. Carigrad, 12. nov. — Porta je naprosila naravnost Bolgarijo za premirje, kakor se raznašajo poročila v glavnem stanu. Odprto pismo princa Seba Heddina, naslovljeno na sultana, je objavljeno v obliki pamfleta in se prodaja po ulicah. Skupički bodo v korist družbi Rdečega polumeseca in pamflet se močno kupuje: Princ pravi: “Sovražniki domovine niso balkanski narodi, nego smo mi sami, ki smo se izkazali nezmožne vladati deželo. Če se poučimo iz preteklih zmot, potem je up na zboljšanje.” Samomor socialista. V Girard, Kans. se je dne 11. novembra ustrelil v usta J. A. Wayland, ustanovitelj in lastnik največjega angleškega socialističnega lista “Appeal to Reason” (Priziv na razum). Ta mož in uredniki tega časopisa bi se morali drugi dan zagovarjati pred sodnijo, ker so v svojem socialističnem časopisu obrekovali neke državne uradnike v Leavenworth. Lastnik lista se je sodnijski preiskavi izognil s samomo- rom. Samomorilec je v eni svojih knjig imel listek, na katerem je bil zapisan stavek, ki priča, da lastnik tega največjega socialističnega lista sam ni verjel v — socializem. Nemci pokvarili turško armado. Chicago, 111., 13. nov. — “Graft” je povzročil propast velike turške armade davnih dni, kakor je izjavil Charles H. Robinson v svojem govoru včeraj na tedenskem luncheonu kluba Hawk-eye Fellowship v Auditorium hotelu. “Celo smodnik rabljen za turške topove je za nič, vsled grafta,” je rekel. “Nemški častniki, ki so vežbali turško armado, so šli tudi za graftom.” Glavni vzrok sedanje vojne, je rekel, je bilo kršenje po Turčiji njenih pogodb z balkanskimi državami. “Jack” Johnson v zaporu. Chicago, 111., 9. nov. — “Jack” Johnson, črnokožni rokoborec, ki je posebno v zadnjem času dosegel dvomno slavo in bil predsinočnjem prijet pod obtožbo kupčije z belimi dekleti, je zdaj v okrajni ječi. Zavezni sodnik Landis ni hotel pripoznati njegovih porokov, ki so hoteli stati dobri zanj s svoto $60,000, in črni rovar je moral zvezan v jeqo, kjer se vede silno predrzno. _____________________ Canalejas umorjen. Madrid, Špansko, 12. nov. — Prvi minister Jose Canalejas je bil danes ustreljen, na poti v ministrstvo notranjih zadev, da se udeleži vladne seje. Ustrelil ga je neki mlad anarhist, imenoma Manuel Pardinas, 28 let star. Morivec je poizkušal samomor in so ga že smatrali za mrtvega, pa v bolnišnici so spoznali, da je še živ. Neki očividec zločina trdi, da je imel morivec sozarotnika, ki je pa utekel po streljapju._______________ Rojak Peter Osterman se je smrtno ponesrečil v rudniku v Butte, Mont., dne 1. t. m. Dopis prihodnjič. VELIKI NESREČI NA ŽELEZNICAH. V Indianapolisu, Ind., trčila skup vlaka in 15 oseb je bilo usmrčenih. PRI NEW ORLEANSU 14 ŽRTEV Smodnikarna razletela in mnogo mrtvih pri Gary, Ind. Indianapolis, Ind., 13. nov. — Petnajst oseb je bilo usmrčenih in šestnajst ranjenih, ko je davi ob treh oseben vlak Cincinnati, Hamilton & Day-ton-železnice zadrdral v odprto ogi-balisce in trčil skup s tovornim vlakom. Nesreča se je pripetila na Arlington avenue v Irvingtonu, tukajšnjem predmestju. Vlak je privozil s hitrostjo 40 milj na uro. Mrtveci so Angleži. Strojevodnik potniškega vlaka je bil trdno prepričan o tem, da je tir prost, m se more vožnja do postaje neovirano nadaljevati, a zavirač tovornega vlaka je pozabil zapreti ogibališče, in tako je bila nezgoda neizogibna. Večina mrtvecev je bila najdena pod prvim vagonom, ki je popolnoma razdejal prtljažni voz. Požarna bramba m policija sta delali 2 uri, predno sta našli prvo truplo pod razvalinami. Gary, Ind., 12. nov. — Sest oseb je bilo usmrčenih in mnogo ranjenih davi ob eksploziji 2000 funtov dinamita v osuševalnici tovarne “Aetna Powder Company” v bližini Miller Sta-tiona. Med usmrčenci so trije inostrane! Pretres je bil tako silen, da so se zdrobile šipe v prav vseh oknih v kraju Miller Station. Tovarna je razletela. Deset milj daleč je bilo slišati eksplozijo in kosi tovarne so frcali miljo daleč. ----, i i. . 11UV. - najst oseb je bilo usmrčenih, 42 h m 50 lahko ranjenih, ko je davi tc ren vlak Yazoo & Mississippi Val železnice zavozil v južno vozeč \ izletniki. Nesreča se je prime blizu kraja Montz, La., 27 milj ju od New Orleansa. Zahvalni dam Washington, D. C., 7. nov. — Predsednik Taft je danes določil dan 28. novembra za deželni Zahvalni dan. Jolietske novice. Blasnikove Velike pratike za leto 1913. po 10c so na prodaj v tiskarni A. Sl. — Popravek. Črna sv. maša za pokojno go. Marijo Stukel je bila v sredo v slovenski cerkvi in pogreb je vo-dil slovenski duhovnik na nemško pokopališče, na nemško zato, ker je bila pomotoma tam jama že izkopana. Toliko v popravek k poročilu na 2. str. — Naš rojak g. William Grahek je dobil predzadnji torek kot demokratični kandidat za okrožnega zemljemerca (surveyor) nič manj nego 4847 glasov, a njegov republikanski nasprotnik 3802 več. Da bo demokratični kandidat propadel, se je vedelo že vnaprej, ker je ta urad že mnogo let v trdni republikanski posesti; vendar je dosegel naš kandidat toliko število glasov, da je tudi njegov poraz jako časten. Izvoljeni so bili dalje vsi o-stali republikanski kandidati za okraj Will: Rob. Martin za drž. pravdnika, L. Piepenbrink za okrožnega klerka, W. C. Wunderlich za koronerja itd. — G. John J. Mack, bivši mestni kolektor, je pričel svojo kampanjo kot kandidat za župana mesta Jolieta. Našim rojakom je g. Mack dobro znan kot kolektor za O. B. Bensen Ice Co. — Več mladih Ličanov, samih junakov, je včeraj odhajalo v staro domovino. Pa jim pravi g. Nemanich: “Morali boste v boj nad Srbe!” Brž so odgovorili: “Što mislite, da čemo pucati na svoju braču? Nećemo, gospodine! Preko granice ni daleko, i onda sa Srbima do zmage proti — svakome!” In šli so. — Tvrdka Geist & Kottier je otvorila tobačno trgovino na 209 Jefferson St. ter ima v zalogi fine Havana cigare. Mr. Kottler je bil poprej član tvrdke Rene Christian; Walter Geist je poslovodja trgovine. Sedaj imata v službi 6 ljudi ter dobivata vsak dan mnogo naročil. Kaj je glavobol? Bolečina vsled pritiska krvi na možgane skozi male živce, ki so tanjše kakor las, ker to jih raztegne, utegnejo prehudo pritiskati na možganine celice in imate glavobol. Da ga olajšate, vzemite Severove Praške zoper glavobol (Severn's Wafers for Headache and Neuralgia). Te najbolj u-spešno učinkujejo v vseh slučajih glavobola. Kupite jih od vašega lekarnarja in imejte jih vedno pri roki. Cena 25 centov — 12 praškov. Izdeluje jih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. VAŽNO VPRAŠANJE. Slovenska Nar. Podporna J e d n o t a je postala po zadnji konvenciji socijalistična, in glasilo S. N. P. J. je danes s o c i-j a 1 i s t i č n o . Člani S. N. P. J., ali ste res v s i socijalisti? Društvena vest. Joliet, 111., 10. nov. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. se naznanja vsem članom spadajočim k zgoraj nenjenemu društvu, da je imelo društvo svojo redno mesečno sejo dne 3. novembra 1912, na kateri se je sklenilo kakor sledi: Da bode imelo zgoraj omenjeno društvo svoje božično skupno sv. obhajilo dne 1. decembra 1912 pri sv. maši ob 8. uri zjutraj. Zato naj o-pravijo člani sv. spoved isti večer prej, to je 30. novembra popoldan in zvečer. V nedeljo zjutraj pa naj se člani zberejo v društveni dvorani ob pol 8. uri v jutro, da skupno odkorakamo v cerkev ter potem tudi skupno pristopimo k sv. obhajilu. Tem potom se člani opozarjajo, da se udeležijo v polnem številu skupnega sv. obhajila. Ker je že od začetka društvenega obstanka ta lepa navada, da ima društvo skupno sv. obhajilo, zato se naj člani požurijo, da se tudi z društvom skupno udeleže; ker je društvo sv. Jožefa že od začetka ustanovitve ugledno, zato naj člani obrnejo pozor tudi na to, da se polnoštevilno udeleže skupnega sv. obhajila, da tako pokažete, da res držite na društvo in na svojo versko dolžnost s tem da vsak član vestno izpolnuje obljube, katere je izrekel ob pristopu v društvo in K. S. K. J. ter s tem, da gledajo za napredek in ugled istih. Nadalje se naznanja, da prihodnjo mesečno sejo dne 1. dec. bode imelo zgoraj omenjeno društvo volitev društvenih odbornikov za leto 1913. Tudi tukaj se člani opozarjajo, da se vsaki član udeleži te seje pod kaznijo 50c, izvzeti so le bolniki ali pa isti člani, kateri zaradi dela ne morejo udeležiti se te seje. Vsaki član ve, da volitev odbornikov odvisi od vseh članov društva, zato je tudi vsak član opravičen po svoji volji voliti društveni odbor, da ne bo potem od strani kakošnega godrnanja. Kajti veliko je tacih članov, da se ne zmeni za posebno sejo ali bodisi redno, še blizi ga ni; toda njemu po volji pa nikdar ne bode društvo napravilo, ter tam okoli po ulicah zna protestirati ter društvu nasprotovati, za na sejo se pa ne zmeni, da bi tam kaj koristnega za društvo svetoval. Nadalje še enkrat opozarjam iste člane in članice, kateri še niso oddali oziroma pokazali certifikatov, da bi jih vknjižil v knjigo poslano od glavnega tajnika K. S. K. Jednote, da isto blagovolijo storiti vsaj v teku tega meseca, da bodem jaz potem zamogel knjige v redu imeti do 1. januarja 1913. Dobro vem, da pri tem je velika zanemarjenost članov ali članic samih, ker se ne ozirajo ne za opomine in ne za prošnje a v slučaju nesreče pa zopet kričijo ter se jezijo čez odbornike društvene ali jednotine, toda kriv ni nobeden drugi kakor član sam, ker se ne zmeni, da bi si uredil, kar v takih rečeh biti mora. Sedaj pa tudi ne smem pozabiti, da ne bi tudi iste mladeniče in može, kateri še niso pri nobenem društvu, vljudno vabil k obilnemu pristopu. Nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene. Poleg tega pa je društvo sv. Jožefa v jako dobrem stanju, bodisi v finančnem oziru ali s številom članom, pristopnina je sedaj jako nizka, podpora se plačuje po $5 tedensko oziroma $20 mesečno izvžemši prvi teden, in to celo podporo 1 celo leto ter polovico drugo leto. Društvo vse katoliške može in mladeniče vljudno vabi k pristopu pod 45. letom svoje starosti ter nad 18 let. Nadejamo se obilno novih kandidatov; čim več nas, tem boljše je za posamezne člane, kakor tudi za društvo in tudi za K. S. K. Jednoto. Tudi opozarjam vse iste člane(ice), kateri kaj društvu dolgujejo, da poravnajo mesečne prispevke do dne 24. t. m. Kajti član dolžan pri društvu, ni opravičen do nikakršne podpore ne pri društvu in ne pri jednoti. Torej vsaki član, kateri kaj dolguje, naj blagovoli poravnati do zgoraj imenovanega dne. Ob sklepu tega dopisa pa sobratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa še društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote. Mihael E. Ursičh, tajnik. Listnica upravništva. Gg. naročniki Frank Beletz (St. Louis, Mo.), John Pertekel (Cleveland, O.), Mihael Soba (Cleveland, O.), John Tomažič (Barberton, O.) in Vinko Zevnik (Ridgewood, New York) naj nam blagovolijo doposlati svoje prave naslove; pošta nam je namreč naznanila, da jim ne more dostaviti “Am. Slovenca”, ker niso naslovi pravilni, kakor jih ima naše upravni-štvo. R. Zupanec, upravitelj A. S. ETBIN KRISTANOV SHOD V CHICAGI. (Najprvo nekaj odgovora.) Socialistični list v Chicagi me je v dveh številkah počastil s sledečimi priimki: “Bedak, ničla, komična maškara, polit cucek, lažnik, hinavec, zlobnež, človeček, pohlevna in nervozna dušica, revež, zrel za norišnico.” — Vam, izobraženi sodrugi, kličem za vse to: hvala lepa! Toda, zakaj se pa tako jezite? Prišel sem na shod, ker ste me več kot desetkrat vabili in zahtevali ste me na shod. Prišel sem, in vi pravite, da sem se blamiral; moja blamaža je vam gotovo koristila. Še parkrat me povabite, pa se bom še parkrat blamiral in vaša zmaga bo popolna. Vaš socialistični klub bo hitro zrastel, cerkev naša bo pa prazna. Bodite mi hvaležni, da sem prišel na shod in se blamira! Če sami sebi dobro hočete, le še mevabite! Socialistični list govori o neki debati med Kristanom in Sojarjem. Kdor ve, kaj je debata, ta tudi ve, da med nama ni bilo nikake debate. Prvi pogoj za debato je vendar eno samo vprašanje, ki se mora v 2 urah temeljito obdelati in stranke morajo iz pri-nešenih tiskanih virov dokazovati svoje trditve. Kristan sam trdi, da “g. So j ar ni nič takega povedal, kar bi dalo podlago kaki debat i.” Proletarec, št. 270 st. 2) Torej: ni bilo debate. Socialistični list piše, kakor da bi jaz Kristana prosil odpuščanja. To je nesramno zavijanje. Kristan je namreč na svojih shodih v Ameriki vselej navduševal rojake za revolucijo. Vsak rojak in tudi jaz pod to besedo razumem: krvavo revolucijo, kakršno napovedujejo sploh razni socialistični govorniki (n. pr. Debs). Kristan se je pa v Chicagi opravičeval, da on ne misli krvave revolucije, ampak samo politični preobrat, to se pravi: Na mesto republikancev naj se izvolijo socialisti v državne in druge zbore. Jaz sem nato res rekel: “Dobro, če mislite samo to, potem oprostite, jaz sem tolmačil besedo “revolucijo” drugače; tako namreč kakor jo svet navadno tolmači: krivice vam ne maram delati.” To je vse, kar sem rekel. Proletarec pa pravi, da sem jaz Kristana prosil za odpuščanje, ker sem lagal zoper njega. Nikar ne napravljajte iz komarja — slona! — Sicer pa, prosim, vi le berite, kaj je rekel isti dan Kristan na shodu! Tiskano imate v Proletarcu (št. 270 št. 2.): “Socialistična država bo zahtevala od kapitalistov, da se morajo pokoriti razlastninski postavi, (to se pravi: da bodo socialisti kapitalistom vse pokradli, op. pis.) in če se kapitalisti ne bodo podali, tedaj bodo kapitalisti puntarji, in ali ne veste, kaj se naredi s puntarji?” (Ustreli se jih v krvavi revoluciji! Op. pis.) Tako se je tukaj Kristan sam sebe po zobeh udaril in slepi uredniki Proletarca tega ne vidijo. Kaj je v socializmu dobrega? V celem socializmu je lepa samo ta ideja—-ideja združevanja in samopomoči. Razdeljeni smo slabi, združeni smo močni. To je prav, da se delavski stan tega zaveda in da se organizira. In čast vsakemu, kdor kaj stori v ta namen; čast vsakemu za vsako bodrilno besedo in naj se piše Kristan ali kako drugače. Toda — toda — delavce organizirati na podlagi socialističnih načel, to se pa pravi zidati organizacije na pesek in kdor za socialistično organizacijo navdušuje delavce, ta ne koristi delavcem, ampak jim škoduje. (Proletarčevi: Drugi teden čitajte v tem listu razpravo: Socializem — sovražnik delavskega stanu.) Da je g. Kristan povedal nekaj lepih mislij in lepih, dosegljivih načrtov za delavce (n. pr. pokojnina ali penzijon, ki ga imajo nekateri delavci celo v Avstriji), to se razume in to se mora odobravati, Kadar se pa Kristan v govoru zamakne v socialistična nebesa, se mi pa zdi, kakor bi mlatil — prazno slamo. Sicer pa poročilo -Proletarca ni popolno in verodostojno. Zavili so po svoje, kar je za nje bolj prav, in kar ni bilo prav, so izpustili. “Sodrugi, Bog Vam daj srečo,” je bila na primer humoristična opazka, ker socialistom vendar jaz resno ne morem želeti sreče pač pa — nekoliko več pameti. * (Nadaljevanje članka v zadnji številki.) Govor Rev. Ant. Sojarja. Katoličan ne more biti socialist. Zakaj ne? Zato, ker socializem uči, da ni Boga. Marks, začetnik socializma je pisal: “Vera — to so prazne sanje.” (Berliner Volksblatt 1890. No. 281 Beil 2.) August Bebel, glavni voditelj nemških socialistov je rekel dne 31. decembra 1881 v nemškem državnem zboru: “Mi hočemo doseči na politiškem polju republiko, na ekonomskem po- lju socializem, na verskem pa — brez-boštvo.” (To je: da ni Boga.) Soc. časopis “Die Neue Welt.” (1898 No. 6) piše: “Žuganju s peklom se moramo smejati, obljubo v nebesa moramo pa zaničevati.” “Človek izvira od živali.” (Duhrings Umwaelzung, s. 89.) “Krščanstvo in socializem si stojita nasproti kakor ogenj in voda,” tako je pisal Bebel (Christentum und Socialismus, S. 16.) “Nebesa prepustimo angelom in vrabcem,” pravi s Heinejem Bebel (Unsere Ziele 38.) “Mi ne verujemo v nobenega Odrešenika” (Volksblatt, No. 31.) Zvest prijatelj Marksa in Engelsa je bil francoski socialist Leo Frankel. K pogrebu tega socialista so se zbrali zastopniki socialistov vseh narodnosti. Pri grobu tega socialista se je na glas bral njegov testament. Testament se pričenja takole: Kakor sem svobodo miselno živel, tako hočem tudi umreti. Nobenega duhovnika ni treba k moji smrtni postelji in za mojim pogrebom. Jaz ne verujem ne v nebesa in ne v pekel, ne na plačilo in ne na kazen na drugem svetu...... Jaz umrjem brez strahu.” (Vorwaerts, 1896. No. 81.) Cenjeni zborovalci! Tu imate le par stavkov iz knjig socialistov. Navedel bi jih pa lahko na tisoče. In kar sem hodil po svetu, povsodi sem med vsakim narodom našel, da vodje socialistov so vsi brezverci; nikdar pa še v svojem življenju nisem videl kakšnega pobožnega socialista. In vse te brezbožne in protiverske knjige prodajajo socialisti v raznih jezikih in jih priporočajo; in niti enkrat se ni oglasila konvencija socialistov in rekla: Sodrugi, nikar tako ne pišite! Vse te brezverske knjige so pisane v duhu socialistiške stranke za razširjanje stranke. — In ta greh socialistične stranke pobija katoliška cerkev in ga bo pobijala do konca. Seveda, če socialisti zametavajo vero, bodo zametavali tudi zakramente, božje zapovedi in sploh vse, kar je v zvezi z vero. Zato štejem kot drugi veliki greh socializma nauk o zakonu, nauk o razmerju med možem in ženo. Dobri, pošteni zakoni so podlaga dobrih narodov. In veste kaj uči socializem o tem resnem vprašanju? Če citate Engelsovo knjigo “The origin of the family,” boste našli v njej, da ta veliki socialist odobrava razporoko in zagovarja mnogoženstvo in prosto ljubezen brez vsakega zakona. — Ali ni to strašen greh — razširjati take pogubne nauke med razne narode po svetu? O tem piše socialist Friderik Engels v svoji po celem svetu znani knjigi “The origin of the family...”. Pri tej točki se je Kristan tako razkoračil, da mi je rekel — lažnjivec in naj grem domov iskat knjigo. Na ta surov napad nisem nič odgovoril, ampak imelo me je pa, da bi Kristana prav pošteno zgrabil za njegovo brado. Cela knjiga govori o teh stvareh, posebno strani od 90 — 110 angleške izdaje in Kristan je samo zlorabil mojo potrpežljivost ali pa je res neveden. Rekel pa je sam tudi, da zakon med enim možem in eno ženo, kakor je danes', ni pošten in pravičen (nemoralen). Socialisti zametavajo tudi sedmo božjo zapoved: Ne kradi! Socialisti hočejo vzeti iz rok kapitalistom vse produkte, vsa obratna sredstva: železnice, parobrode, telegrafe, mašine, fabrike, rudokope; polastiti se hočejo tudi zemlje in farm ali kmetij. Ker kapitalisti tega sami ne bodo hoteli izročiti, zato nameravajo socialisti, ko pridejo do moči, vse to kar. meni nič, tebi nič — pokrasti. — — Res je, da kapitalisti so več ali manj krivični do delavcev, a zaradi tega delavci vendar ne smejo kapitalistom vsega pokrasti! S tem torej, ko socialisti zastopajo načela zoper zasebno lastnino, s tem ko hočejo da naj vse bogastvo sveta pripada socialistični državi, s tem grešijo v mislih zoper 7. božjo zapoved: Ne kradi! Nato sem dal nekaj nasvetov, ki jih tukaj kratko navajam: 1. ) Naj bo vsak delavec zavarovan za življenje in za slučaj bolezni. 2. ) Naj se vsakdo izobražuje in naj čita kaj poučnega, ne samo dnevne novice. 3. ) Organizirajte se v unijah. Pazite, da bodo vodje unij pošteni delavski voditelji. 4. ) Postanite ameriški državljani, da boste imeli kaj veljave v politiki! Če niste državljani, vam vse vpitje nič ne pomaga. 5. ) Kadar so volitve, glasujte za o-nega, od kogar je res kaj pričakovati za zboljšanje delavskega stanu; tisti, (Nadaljevanje na 8. strani.) Joliet, 111,, 13. nov. — Na zahvalni dan, to je zadnji četrtek v novembru bo ob 348. zvečer veselica v bivši Golobičevi dvorani, katere čisti dobiček je namenjen za cerkvene potrebe fare Sv. Jožefa. Že zdaj se opozarjajo na to rojaki, da se v najobilnejšem številu iste udeležijo. — Novi glavni altar v slovenski cerkvi Sv. Jožefa bo slovesno blagoslovljen dne 24. novembra, to je drugo nedeljo ob 10. uri predpoldne. Tedaj bo imel slavnostno pridigo Rev. Anton Sojar iz Chicage in bo slovesna maša. Novi altar bo pravi kinč slovenske cerkve, gotovo je eden najlepših, kar jih najdemo daleč naokrog. — Umrl je po kratki bolezni v ponedeljek okrog 11. ure dopoludne Willy Petrovčič, 4 leta stari sinček g. Gregorja in ge. Marije Petrovčič, 531 Marble St. Otrok je bil nenavadno bister in čvrst, pa zbolel je nanaglo-tna in umrl. Poleg staršev žaluje za njim pet bratov (med njimi John, mnogoletni klerk V groceriji g. Jos. Sitarja) in ena sestrica. Pogreb se je vršil danes dopoludne na slovensko pokopališče, s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi sv. Jožefa. Sorodnikom naše sožalje, a pokojnemu Viljčku večno veselje med angeli! — Umrla je v ponedeljek dvajset minut čez poldne gospa Marija Stukel, stara 85 let, v domovanju svojega sina, g. Johna Stukel, 209 Elizabeth St. Pokojnica zapušča dva sina, Johna A. in Jakoba, eno hčer, go. Frank Jerman, potem osemnajst vnukov in petnajst pravnukov. Rajna gospa Stukel je živela v Jolietu šest let, poprej pa v Randolphu, Neb. Pogreb se je vršil danes dopoludne s črno sv. mašo v nemški katoliški cerkvi sv. Janeza Krst. Pogrebli so jo na nemškem kat. pokopališču. Sorodnikom naše sožalje, a blagi pokojnici svetila večna luč! --Izobraževalno društvo “Slovenija” je zelo zadovoljno tudi z gmotnim u-spehom svojega prvega nastopa na gledališkem odru predzadnjo nedeljo. Dasi so bili stroški veliki, je vendar ostal lep prebitek, ki je namenjen kot prvi prispevek k skladu za gradnjo naše nove župnijske šole. -—■ K oceni predstave “Ciganoy” v zadnji št. A. S. nam je dostaviti še par vrstic, da se kritika nepristransko izpopolni. Gospodične igravke smo že ondan pohvalili, dasi šeivse premalo, kajti zaslužile so res najvišjo pohvalo: dokler bomo imeli v naši naselbini deklet tako navdušenih za slovensko dramatično in pevsko umetnost, kakor so zadnjič z odliko omenjene “Slovenijanke”, se nam ni bati za našo slovensko faro sv. Jožefa ter njen nadaljnji obstoj in razvoj v slovenskem duhu. Tudi nekatere gg. igravce smo imenoma na kratko ocenili, a po njihovih resničnih zaslugah bi jih morali odlikovati vse z večjo pohvalo, ko bi le imeli dovolj prostora, pa smo vedno v zadregi zanj v našem tedniku, kjer išče mesta vse-polno lepih dopisov tudi od drugod — in gostom se mora najprej postreči, seveda. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi posebej poudarili, kako je n. pr. tudi g. John Jelenič imenitno predstavljal sodnega nadzornika; njegov obraz je bil najfineje maskiran, njegov glas močan, da so ga razločno slišali v zadnjem kotu dvorane, njegovo kretanje prav primerno njegovemu dostojanstvu, skratka, vse je kazalo pravega kranjskega inšpektorja s cilindrom. —In kranjskega sodnika je tudi izborno pogodil g. Josip Rogina, ki je med našimi najboljšimi igravskimi močmi, popolnoma vešč slovenskemu jeziku, dasi tukaj rojen, in tudi dober pevec; na odru ga vedno radi vidimo in kakor vselej, se ig izkazal na svojem mestu tudi topot. — Gledališkega igravca Črneta nam je prav dobro predoceyal g. Josip Grili, ki je vnet za dramatiko in vedno pripravljen prevzeti vsako manjšo ulogo, in vsako doigra v splošno zadovoljnost. — Juro, vodja ciganov, pa je bil g. Frank Meteš, tudi tukaj rojen in odgojen; pa da ste ga videli, kako se je bil ta dan ves izpre-menil v starokrajskega cigana, bi z nami vred resnično občudovali njegove zmožnosti na odru. Kar iz smeha ni moglo občinstvo med njegovimi nastopi. Govoril je klasično ciganšči-no s hrvatskim naglasom ter pel in plesal tako originalno, kakor kak pravi in pristen cigan, pa k temu še lep fant! — Dobro mu je sekundiral g. Frank Sodec kot gluhonemi cigan Danijel, ki je znal beračiti in se kretati, da si pokal od smeha. — In g. Frank Kostelc pa je sicer mlad po letih, a že “star” izkušenec na'odru, ker je že pri naših šolskih prireditvah vzbujal pozornost v raznih ulogah kot šaljivec prve vrste. Trebušnega zdravnika dr. Packa, ki zbija na odru slabe dovtipe in prazni polne vrčke, je pogodil naš mladi diletant izvrstna. — In tudi še mlajši in majčkeni Johnny Lukanič, ki je nastopil prvikrat, je prav dobro prestal prvo javno preskušnjo. Končno moramo pohvaliti še g. Jos. Stuklov orkester in — slavno občinstvo, ki se je med obema predstavama vedlo vzgle-dno, tako da ni bilo nikacega motenja in direndaja. Vsem čast! Omenjamo še, da je “Slovenija” povabljena, da “Cigane” ponovi v Chicagi. — Na letošnji Martinov večer je g. John Horwath, gostilničar “Pri kebru” (805 N. Chicago St.), prijetno presenetil svoje goste z izvrstnim domačim moštom in kuhanim vinom, da ga je bilo za vse “plenty”. Tudi drugod so baje srečno martinovali, ker je na letošnji dan sv. Martina tako lepo sijalo solnce, da so bili zadovoljni vsi pro-roki lepe zime. — Dr. Ivec je dal napraviti okrog svojega vrta ob N. Chicago cesti lepo ograjo po domačem tesarskem mojstru Kralju. — V mestnem gasilnem departmen-tu ni bilo prave discipline v zadnjem času, kakor je dognala preiskava državnega nadzornika. Gasilci so se prepirali med seboj, udeleževali politike, preveč držali salunov itd. Pa v kratkem zavlada spet strog red, kakor o-beta g. Langdon, načelnik požarne brambe, torej smo lahko brez skrbi in strahu v tem oziru. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bokovec John, Čeles-nik Jack, Goričanac Jožef, Gulivet Nik, Sirovec Jožef, Terzech Mike. Chicago, 111., 12. nov. — Zelo je bilo in je še “Glas Svobodovcem” hudo pri srcu, ker pri Kristanovih paradah nič ne morejo priti v “Štih”. Socialisti se imajo tako lepo, fletno in imenitno: sem pa tja se po Ameriki nobel vozijo, ne vem na čigave stroške; na odrih sedijo kakor kaki senatorji; delavci se zbirajo pod njimi v dvorani in gledajo na oder kakor na kraj, odkoder ima priti delavski odrešenik. Povsod so hvaljeni in pozdravljeni, in ko je delo za “blagor delavca” končano, se pa vsedejo k obloženi mizi in pri nobel banketu se ti odrešeniki delavcev “navdušujejo” za ubogega slovenskega trpina. Vso to čast in slavo in glorijo in dobra jedila in okusne pijače •— uživajo socialisti-voditelji, Konda in “Gl. Svobode” pa samo sline požirajo, ker ne morejo nikamor priti v “Štih”. Prav vam je! Zakaj ste se pa vi “Svo-bodovci” izneverili socializmu, zakaj ste pa postali republikanci in priporočali Tafta? Danes pa, ko vidite, kako je socialistom fletno, se pa kesate in gledate nazaj v socialistični raj, ki ste ga zapustili, tako žalostno, kakor je nekdaj Adam žalostno gledal nazaj v izgubljeni paradiž... No pa upajmo, da se bo zopet kaj preobrnilo. Spet bodo morda prišli časi, ko bo Konda na vrhu. Proletarec — pa spodaj. V Chicagi je namreč vse mogoče. Recimo, če bo postal Konda oskrbnik (ferbol-tar) zavoda za onemogle, ali pa profesor na univerzi narodne sirotišnice, potem bo pa spet Konda na konju in bo imenovan: starosta ali usmiljeni Sa marijan slovenskih delavcev v Ameriki. Dokler so bili delavci zdravi, so delavci Kondo podpirali in mu pošiljali peneze: za nov stroj v tiskarni (ki ga še ni), za novo tiskarno (ki je še ni), za povečanje lista (kar se še ni zgodilo) in sploh — “listu v podporo.” Sedaj pa, ko delavci obnemorejo, jim bo pa hvaležni Konda stotero vračal te dobrote in bo v “zavodu za onemogle” lačne nasičeval in žejne napajal in nage oblačil.. . G. George Brožič! Ali ste brali, kako v zadnji štev. “Glas Svobode” satansko smeši Najsvetejši Zakrament Svetega Rešnjega Telesa? G. Brožič, vi član treh katoliških jednot (med njimi C. O. F.) in še glavni odbornik po vrhu, ali se res vi morete bratiti s takimi Turki in cigani? Ne bodite vendar podobni onemu, ki je v cerkvi prižgal eno svečo sv. Juriju v čast, drugo svečko pa v čast vragu pod svetim Jurijem; in ko so ga vprašali, zakaj to, je rekel: Jaz ne vem, kam bom prišel po smrti; naj imata vsak eno svečo: sv. Jurij eno in vrag eno — jaz se ne ne maram nobenemu zameriti. G. Brunšmit! Ali vidite sedaj, kako sladka je ameriška svoboda! Svobodomiselni Konda v “Glasu Svobode” poživlja in surovo zahteva od g. Brun-šmita, naj prosi vse “svobodomiselce” v Ameriki za odpuščanje, ker jih je hudo razžalil. G. Brunšmit je namreč predlagal v N. V., da naj bi mi Slovenci kar na debelo nekaj sfehtali od Rockefellerja in naj bi se na to prošnjo podpisal slovenski škof. Konda je pa grozovito užaljen, da g. Brunšmit v ta namen predlaga škofa, k o je vendar “drugih mož dosti.” In s tem, ker se je Brunšmit tako daleč spozabil, mora sedaj po Kondo-vem ukazu javno prositi odpuščanja vse slovenske “svobodomiselce”, da mu je iz srca žal, ker je pripoznal katoliškega škofa za zastopnika ljudstva. G. Brunšmit —- na kolena! Bivši kravji pastir, svobodoljubni Konda vihti v svojih svobodomiselnih rokah svobodomiselni bič in svobodno vas bo še namlatil v “Glasu Svobode” po vaših prstih, ki zanaprej v tej svobodni deželi ne bodo več smeli zapisati, kar bi svobodno hoteli. Na kolena, g. Brun-šmidt; bič že žvižga v čikaškem listu: Ban ban (Glas Svobode)! Anton Sojar. Chicago, 111., 11. nov. — Cenjeno u-redništvo “Am. Slov.”! Prosim, priobčite par vrstic iz naše naselbine. Poročati Vam hočem, par vrstic iz socialistične veselice, ki so jo obdržavali zadnjo nedeljo naši “sodrugi”; vem, da Vas zanima, ker se je slišalo, da take veselice še ni bilo v Chicagi, kakor so jo združeiMi priredili “kranj- ski”, hrvatski, srbski in še ne vem kaki sodrugi. Sem mislil, da bom res videl eno veliko gručo boriteljev za delavske pravice, in ko pridem tja, je bilo pa več kot polovico dvorane prazne; sem si mislil: o, ti pa nas še ne bodo snedli! Ta dan je imel misijonar g. Kristan — ali “Križ stran” — zahvalni govor. Mislil sem, da bo res kaj znamenitega povedal. V resnici skakal in grčal je po odru, kakor neka podobna žival v Lincoln parku, toda kaj dobrega ni bilo. Obesil je nekaj kapitalistov in sodrugom je pa rekel: Le počakajte, bomo že zmagali! Najbolj se mi je dopadlo, ko je rekel, da morajo biti pridni in boljši socijalisti. (To bi bilo res dobro, saj so iz malo izjemo le taki, ki jim delo smrdi.) Pravil je, da naši proletarci po Ameriki živijo kot “svinje” (oprostite!), da jih je po 15—22 v eni koči. Jaz sem pa rekel, da še grše kot “svinje”. Nazadnje se je pa razjokal nad denarjem, ki je sodruge stalo njegovo misijonarje-nje. Mislil sem: ako se ti tako smilijo proletarci, pa bi jim razdelil ono veliko svoto, ki so jo vrgli kapitali-stom za puiman-vožnjo po Ameriki. Res lepo, da si gre eden na stroške delavcev tuji del sveta pregledovat. Naj omenim še, kaj se je izrazil o predsedniških volitvah. Rekel je, da bi bili mogli socijalisti govoriti kot demokrati ali republikanci, pa bi bili gotovo zmagali. Skoraj sem mu rekel: zakaj niso poslali Jožeta, on za mal denar rad govori za republikance. Pa saj socijalista lahko dobiš za vsaki denar, samo da ga mu pokažeš, posebno naše “kranjske”. Želim Kristanu srečno “rajžo”, tukaj smo ga siti. Kranjski socialist. Cleveland, Ohio, 11. nov. — Izvrstno igro “Legijonarji” je priredilo društvo “Triglav” v nedeljo zvečer, desetega novembra. Ni mi treba razpravljati o posameznih osebah. Vsi so igrali prav dobro, tako da se mora res priznati, da imajo Triglavčani najboljše igravce med Slovenci, v Clevelandu vsaj, če ne najboljše med slovenskimi igravci v Ameriki. Pesmi so bile tudi vse krasno izvršene in glasovi, ki so se čuli tam, ali v solih ali pa drugače bi delali čast vsakateremu odru. Tudi godba je bila prava, in ne preglasna za to dvorano. Godbo je vodil Mr. J. Zorman ml., čegar ime je že znano na široko med amerikanskimi Slovenci radi izvanredne zmožnosti v godbenih razmerah. , Vse se je vršilo lepo in zanimivo in Triglavčanom v ponos in najboljšo reklamo, le dve reči se morata contra kritizirati, namreč, rabljenje najsvetejšega imena pri igri, katerega rabi “Barba” v jezi čez svojega “Boštjana”, in pa opazka o papežu. To najsvetejše ime se ne rabi nikdar pravilno na odru — kakor seveda tudi ne drugje —razven v predstavljanju pobožnosti, dasi je “Barbina” zgovornost le pre-resnično predstavljala, kar se žalibog dostikrat zgodi pri mnogem takem ble betanju. To ime pa je presveto, da bi se smelo jemati in rabiti na odru brez boljšega pomena. Igro, dasiravno drugače izvrstno izdelano in ne slabo, je pl iredil . človek liberalskega mišljenja in zato Trna tudi čisto nezasluženo, nepotrebno in nepomenljivo opazko o papežu. Take reči pa bi se dale nadomestiti z drugimi besedami in tako bi bila igra brez vse napake. Na našem odru je bilo mogoče preveč poljubovanja, kar pa je ležeče na interpretaciji igravcev samih. Vdeležba igre je bila precejšna, a ne tako obilna kot bi izvrstno igranje Triglavčanov popolnoma zaslužilo. Upamo, da jih vidimo zopet kmalu na odru. Delo pri novi šoli hitro napreduje. Basement in eno nadstropje je že izgotovljeno. Če bode vreme nam pri-, jazno, bode do sredi novembra izgotovljeno tudi drugo nadstropje in lupina šole bode dovršena še pred Božičem, in stala bode slovenska šola, največja stavba v našem delu mesta, ponosno se vzdigujoča nad vsa poslopja daleč na okrog. Drugače gre pri nas po starem, to se pravi, dobro naprej. Dela se dobro. Nekateri se bojijo, da bodo nastali slabi časi radi izida predsedniških volitev. To prerokuje tudi “Amerika”. Bomo videli, boljši je malo počakati, kakor pa postati slab prerok. Če pa se nekateri nekoliko prestrašijo in začnejo nekoliko bolj varčevati pri pijači, pa bode tudi dobro zanje. No, kar bo, pa bo, jacta est alea. Slabše ne more biti kakor je bilo zadnji dve leti Rooseveltovega kraljevanja. Denver, Colo., 7. nov. — Slavno mi uredništvo Am. Slov., prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera. Dne 27. okt. je bil vesel in slovesen dan za ves katoliški narod tukaj v Denveru in okolici, namreč omenjeni dan je bila slovesno blagoslovljena nanovo sezidana škofovska stolnica ali katedrala. Blagoslovil jo je kardinal John Farley. Bilo je navzočih 12 škofov in 150 duhovnikov in veliko število semeniščnikov in drugih viso-košolcev. Najprej je bilo' blagoslovljene in drugi obredi, potem je bila slovesna sv. maša, katero je služil kardinal Farley, stregli so pa škofje in mašniki. Popoldan so dokorakala vsa katoliška društva; pred vsakim društvom je bil po en mašnik ali dva. Lepo je bilo videti toliko katoliškega naroda skupaj. Tu si videl vse od naj-prostejšega delavca pa do milijonarja; tu si videl, kako so ponosno korakali bogatini in reveži, učeni in delavci; niso se sramili svoje sv. vere, pokazali so drugovercem, da držijo svojo sveto vero in da spoštujejo svoje mašnike. Posebno je bilo lepo videti šolske d^-čke, kako so lepo korakali; prvi je nosil bandero ponosno kakor kak odra-ščen mož, drugi so pazljivo korakali za njim kakor mladi vojaki. Ko so se zbrala vsa društva in vse parade, to je bilo vse polno okolu katedrale, videla so se samo bandera društev katoliških izmed množice. Po sv. maši in drugih obredih je dal sveti blagoslov kardinal z Najsvetejšim zunaj katedrale stoječemu ljudstvu. Potem je bila zahvalna pesem; najpoprej so peli pevci na koru, potem so zunaj katedrale pevci in ameriška godba, nazadnje so peli zahvalno pesem zvonovi tako kakor najboljši pevci; zvoni so narejeni z električno pripravo, da tako zvonijo kakor da bi najboljši pevci pesni peli. Cerkev ali katedrala je sezidana na najlepšem prostoru Denvera, 2 bloka od Capital Building. Zidana je -iz samega rezanega kamena in ima dva stolpa, v enem je že 7 zvonov in 8 so jih še naročili, tako da bo v obeh zvonikih 15 zvonov. V katedrali je prostora za 1200 oseb, notranjščina je moderno izdelana, posebno pa sv.'križev pot je jako umetno izdelan iz marmorja, in oltarji so po najnovejšem slogu izdelani. Drugi dan, to je 28. okt. je imel den verski škof Matz 251etnico, kar je za škofa posvečen; so bile tudi ta dan slovesne sv. maše, navzoči so bili vsi duhovni in škofje, kateri so bili prejšnji dan pri blagoslovu katedrale. Neznani morilci so tukaj umorili nočnega čuvaja ali poltajnega policaja. 24. oktobra v noči so neznani zločinci umorili čuvaja, kateri je čuval kare natovorjene z moko in drugimi stvarmi. Dvakrat so ga ustrelili, potem so mu z enim železom vso lobanjo razbili. Zjutraj so ga našli mrtvega. Morilce zasledujejo; dozdaj se jim še ni posrečilo jih dobiti v roke. Nadalje, dragi rojaki po širni Ameriki, kateri še niste naročeni na A. Sl.: naročite se na ta list, ker to je edini katoliški list v Ameriki in v njem imamo dosti podučnega berila. To je edini zavetnik katoliške vere. Listu ni cena velika, $2.00 na leto. K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in onostran oceana, a tebi, A. Sl., želim obilo naročnikov in predplačnikov. Jurij Pavlakovič. Ely, Minn., 10. nov. — Dragi Amer. Slovenec! Na Belokranjskem je nekoč mati pUa: “Lepa moja Minnesota, kjer moj sinek rudo kopa.” Eh, tudi jaz že rudo kopam. Minnesota je mrzla," a meni najljubša, kjer volkovi tulijo, srne dirjajo, zajčki skakajo, puške pokajo in gospe ne jokajo. Pač veliko zabave v lovski sezoni. Dalje, veste, da hodrtikovo dolgo je na 12 uc v tovarni delati? Meni je v ušesih cvililo od tega dolgega časa. Ne hvalim dela v smrdljivim rudniku, a je krajši čas. Po storjenem imam nekaj časa za citati časopise, in tudi kak dopis skovati. Ako bi delal na 12 ur; zmanjka časa za čitanje. Konečno rečem: ni moja navada nikogar žaliti, vendar se.v zaprašenih kotih dobi nevošljivosti, ki ima eden ali drugi 10 do 20 centov večji dnevni zaslužek. Tu čez njega udrihajo, rekoč: “Poglej ga, $2.75 ima, pa ni oženjen.” Zakaj tako? Ako vidimo znanca, da ima večjo plačo, ne bodimo mu nevošljivi, temveč potrudimo se za zaslužek prve vrste. Nisem učenjak, toda vsejedno kličem: otresimo se nevošljivosti in bodimo voščljivi bližnjemu vekomaj! Ivo Težak. Ely, Minn., 9. nov. — Cenjeni g. u-rednik! Kar sem že sVoječasno poročal v našem tedniku, to tudi še danes rad priznam, namreč, da nisem nobene vrste dopisnik in tudi ne stalni dopisovalec; vkljub vsemu temu sem pa vesten čitatelj vseh onih časnikov, kateri kaj zanimivega in podučnega pišejo za naš narod. Tudi v našem mestecu imamo razne dopisovalce, ki se<>a bolj poredkoma oglašajo. Nisem mislil pisati o rečeh, ki ne zanimajo naših či-tateljev, ker v dopisu, ki ga boste morebiti čitali, ni nič podučnega; torej prosim, da mi oprostite za enkrat, pa drugič kaj boljšega. Pa pojdimo k stvari. Ko sem dobil št. 48 Am. Sl. v roko, seve vselej najprvo prečitam članke izpod peresa g. Sojarja, ki tako neustrašeno udrihajo po socijalističnih backih. Potem pridejo na vrsto razni dopisi, tudi one dokaj pazno prečitam, da vem potem, kako se gibljejo naši rojaki po raznih naselbinah. Pa glej ga spaka: kar zagledam dopis tudi iz naše naselbine! Mislil sem si: no, kateri izmed naših dopisnikov se je pa zdaj zdramil iz spanja? Čitam do konca, pa kar sam svojim očem nisem verjel, da je pod tu omenjenim dopisom moj podpis. Kajti dopisa, ki je bil priobčen v št. 48 iz Ely, jaz nisem pisal. Toliko na znanje čitateljem in čitateljicam Am. Slov., ker vsaki, ki je prečital oni dopis, bi me lahko smatral za pravcatega wiskey Jacka, a jaz sem pa vse kaj bolj prijatelj limonove vode, kar tudi dopisniku dopisa št. 48 priporočam, da bo potem imel nekoliko bolj vedro glavo, da ne bo take sanjarije poročal v naš tednik ter poleg tega zlorabil moje ime. Torej prosim te, da mene ne prištevaš sebi enakega, kar naj ti bo tiho na uho povedano, da jaz nimam take vrste bolezni ko ti; meni ni še noben zdravnik izpovedal, da imam kake vrste — gobo v sebi; mogoče ravno zato jaz tako lahko prebijem brez takih zdravil, ki jih ti v toliki meri opisuješ in vživaš. V sklepu še enkrat poživljam dopisnika v št. 48, da prihodnjič naj ne rabi mojega imena, kajti slab človek vsaki tisti, ki se sramuje svoje lastno ime podpisati. Podpiši se pod dopis s svojim lastnim imenom, kakor se tebi dobro znani France Erčul-Zagoričan. Op. pom. ur. Omenjeni dopis je po rokopisu videti ves Vaš, zato smo ga objavili. Neodesha, Kans., 6. nov. — Dragi gospod urednik! Prosim, da sprejmete par vrstic iz naše nove naselbine. Minilo je zdaj že dve leti, kar sem vam poslal zadnji dqpis, in ker mi zdaj čas donaša, želim spet par vrstic napisati, ker vem, da ljudje radi čitajo iz različnih krajev. Zdaj sem tukaj na kmetiji dve leti, za katero želim reči, da sem več kot zadovoljen s kmetiškim življenjem, kakor tudi moja družina, hvala Bogu. Letos je bila jako dobra pšenica in oves in krompir in sadje; grozdje pa večinoma vsako leto tukaj jako obrodi. Koruza je bila pa precej slaba, zato ker je bila jako suša ravno ob tistem času, ko je cvetela. Mrva in alfalfa je bila izvrstna. Alfalfo še ta teden eni kosijo. Tukaj je še vse zeleno in večinoma živina je še na pašnikih. Zima je tukaj jako kratka; ravno toliko zime pride januarja in februarja, da se ljudje lahko z mesom preskrbijo. Tukaj je večinoma tako vreme, da kmeti lahko celo zimo vsak mesec nekoliko orajo. Gospod Markuš Sodja iz Crested Butte, Colorado, je tukaj kupil 200 (dvesto) akrov zemlje za 10,000 (deset tisoč) dolarjev. Ta mož, ki je to kmetijo prodal g. Sodji, je vzel lansko leto za samo mrvo 1,400 (štirinajststo) dolarjev; ta mrva je prirastla na 80 (osemdesetih) akrih. G. Sodjeva kmetija leži 5 milj od mesta. Ta kmetija je izvrstno lepa. Jaz sem strašansko vesel in Bogu hvaležen, da smo tako dobrega Slovenca sem dobili v našo slov. naselbino; da bi nam le še Bog poslal enih 25 tacih družin kakor g. Sodja in potem se bomo menili za slovensko faro. Ko sem jaz sem prišel, dve leti nazaj, sem bil edini Slovenec tukaj, zdaj nas je 8 (osem) slovenskih družin in vsi osmeri smo posestniki in vsi dobro obstojimo. Moder sem naših rojakov tukaj, ker tako napredujejo in si lepšajo svoje domačije. Angleži kar debelo gledajo in vprašujejo eden druzega: “Kaj je to “za en nacjon”, ker tako delajo in fiksajo svoje domačije?” Trgovci in premožni možje angleški mi pravijo: “Mayer, probaj še več tvojih ljudi sem dobiti, kajti ta dežela rabi takih bistrih ljudi.” Tako z Božjo pomočjo želim, da do 5 ali 6 let bodemo imeli lepo veliko slovensko kmetsko faro tukaj v Neodeshi. Dne 20. oktobra je neka francoska žena, Mrs. Brsso, obhajala svoj 100. (ototi) rojstni dan. Neodeshe mestni odbor je uredil na tisti dan veliko pojedino na Brown Hotelu in po jedi so vzeli mestni odborniki Mrs. Brsso in jo so po celem mestu peljali na avtomobilu. Na ta dan se je Mrs. Brsso prvič peljala na avtomobilu v svojem življenju. Pri mojem sosedu se je nekaj pripetilo in zdaj bo starček prodal farmo, da bo šel od tukaj proč. On ima 80 akrov. Na zemljišču stoji prav lepa hiša; hiša sama stane čez $2,500. To posestvo ima dva akra lesa ali loza, leži dve milje od mesta, zraven treh slovenskih kmetij. Starček hoče $4,500 (štiritisoč petsto) ampak se bo dal še nekaj pogoditi. Želim, da se bi kakšen Slovenec našel in da bi to kupil ker je izvrsten kraj. Prosim vse tiste Slovence, ki mislijo kmetije kupiti, naj vsak name piše in pride sem pogledat in jaz vem, da se vam bo tukaj dopadlo. Tukaj je na tisoče akrov na prodaj od 25 do 100 dolarjev aker. Čim prej boste prišli in tukaj kupili, toliko pred bomo imeli tukaj slovensko društvo in tudi slovensko faro. Tukaj imamo katoliško cerkev. Tudi želim, da bi semkaj eden Slovenec prišel z družino, kateri precej dobro angleško govori in takšen, ki je več let delal v “šmelci”, na primer v Colora-du. Je precej takšnih mož, ki niso prav zdravi vsled visokega zraka, za takšnega bi bilo prav dobro sem priti, tukaj je zdrav kraj in dobra voda. Ko bi samo ena družina sem prišla in da bi mož delal v “šmelci”, preden bi minuli dve leti, 'bi bili sami Slovenci v tej “šmelci”. Ta “šmelca” vedno stalno dela; plačajo od $1.75 do $3.50 na 8 ur. Pozdrav vsem čitateljem. Math. Mayer, R. 1, B. 2. Rock Springs, Wyo., 9. nov. — Cenjeno uredništvo! Pri kraju je volilni boj. Slava je na strani zmagovalcev bodi kandidata ali pa prijateljev njegovih, naj bode kandidat ene ali druge politične stranke. Kakor skoraj po vseh Združenih Državah ameriških, so zmagali pri letošnjih volitvah demo-kratje tudi tukaj v Sweet Water Co., je bila večina zmagovalcev na demokratskem tiketu. Ali kljub temu se dobijo tudi na demokratskem tiketu kandidatje, ki so propadli in njim ni bila sreča mila. Pa kaj hočemo, saj je stari rek: Sreča je opoteča. Ali kljub temu je letošnji volilni boj zopet pokazal, da je resnica, da sloga jači, nesloga tlači. Pa kako to? Saj edini slovanski kandidat, ki je kandidiral na County tiket, je propadel, kako potem more še kedo govoriti o slogi? In zato, ker imamo ženske v državi Wyoming enake volilne pravice z moškimi in ker ne verjamem, da bi kedo iz mnogih tukaj bivajočih Slovencev kaj (Nadaljevanje na 7. strani.) 5fi i Mi ne govorimo nič nepravičnega o Severovih Zdravilih Ne kašljajte! i K Ako zanemarjate tisti kašelj, bo trpel celo zimo. Odpravite ga takoj. Vzemite: I Severov Balzam za I pljuča * s Severa’s Balsam for the Lungs Je časti vredno zdravilo za kašel, hripavost, oslovski kašelj, zimski kašelj, vnetje sapnika in druge nepravilnosti pljuč, grla ali sapnika. Cena 25 in 50 centov. ifi » £ Si Jetrne neprilike se kažejo skoro povsod, samo na jetrih samih ne, katerih ne moremo viditi in ne čutiti. Kažejo se V GLAVI (omotica in glavobol) V ČREV AH (zapeka) V ŽELODCU (neprebava) NA KOŽI (opahki in slaba koža) V USTIH (slab okus in nečisti jezik) Severove Jetrne Krogljice Severa’s Liver Piliš. 1 S * JI tfi I 1 uplivaja naravnost na jetra, popravijo veliko število jetrnih neprilik. Poskusite jih. 25 centov. Naprodaj v lekarnah. Pristne nosijo napis ‘Severa’. Zavrnite nadomestitve. Za zdravniški svet, pišite na W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. i »-•W — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 21. oktobra 25 Slovencev, 90 Hrvatov in 10-Macedoncev; dne 22. okt. 90 Slovencev in 20 Hrvatov; dne 25. okt. 90 Slovencev in 40 Hrvatov. Iz Amerike se je vrnilo dne 22. okt. 20 Slovencev ter 100 Hrvatov in Macedoncev. — Ni šlo. Dne 21. okt. je hotel odpotovati v Ameriko vojaščini podvrženi Alojzij Debeljak iz Babnega polja pri Ložu. Oko postave ga je pa v Ljubljani na južnem kolodvoru zapazilo, nakar je moral fant v zapor. Pri sebi je imel 430 K denarja in tuj potni list. — Stavka v Vevčah. Dne 25. oktobra je priredila Jugoslovanska Strokovna Zveza pri Devici Mariji v Polju shod, ki ga je vodil in poročal na njem načelnik J. S. Z. deželni odbornik dr. Ivan Zajec, ki je delavstvo pozival, da naj tako odločno vztraja v boju proti kapitalu, kakor se junaško in hrabro bore za svojo svobodo balkanski krščanski narodi. Ker družba Leykam na prvotno stavljene delavske zahteve trdovratno molči, je stavkujo-če delavstvo načelstvo J. S. Z. pooblastilo, da stavi na družbo nove zahteve, kar načelstvo J. S. Z. tudi stori. — Veliko delavcev in delavk je zapustilo Vevče in se podalo v Ameriko in v Nemčijo, ker so se naveličali šikan in slabega plačila. Pripomnimo, da so padle v Vevčah delavske plače, in sicer so plačevali delavkam začetnicam po 90 vin. dnevno, delavcem pa po 1 krono 70 vinarjev dnevno. — Golniška graščina je dne 13. okt. zemljišča po dražbi prodajala. Kupil ni nihče nič. Bilo je vse predrago. Sicer pa tudi gine tod veselje do kmetovanja vedno bolj. Obdelovanje - je vedno dražje, letine so slabe. Ljudje silijo v tovarne in zapuščajo dom, selijo se zadnje čase v Ameriko. Dne 26. okt. je odrinilo v Ameriko iz kriške občine nekaj deklet in moških, na pomlad jih obeta še več zapustiti dom. — Na potu v Ameriko aretovan. 401etni posestnik Ivan Kirar iz Hrvaškega Broda pri Krškem je izvabil od svojega strica 200 K, je prodal konja ter jo krenil s svojo svakinjo, katere mož je že v “obljubljeni deželi”, proti Ljubljani, odkoder se je namenil odpotovati v Ameriko. Po brzojavnem obvestilu je policija Kirarja zasačila v neki izseljeniški pisarni, kjer je pod tujim imenom hotel vzeti zase in za svakinjo vozna listka, in ju aretovala. Kirar je imel pri sebi 500 K denarja. Izročili so ga pristojnemu sodišču. — Za Slovane na Balkanu. Srbsko vojno ministrstvo je prosilo “Društvo zdravnikov na Kranjskem”, naj pošlje poziv kranjskim zdravnikom, da bi šli v srbske bolnišnice pomagat zdraviti ranjene vojake, proti mesečni plači 400 K. Nekaj slovenskih zdravnikov je že odšlo v Srbijo, med drugimi dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen, dr. Otmar Krajec, dr. Polc, dr. Premru, dr. Just Bačar iz Gorice in dr. Pertot iz Trsta. -—• Za ranjence na Balkanu je dovolil kranjski deželni odbor znesek 3000 kron. — Za “Rdeči križ” balkanskih držav je ljubljanska napredna stranka izdala oklic, v katerem vabi ria nabiranje mi-lodarov. Ljubljanski socijalni demokrati pa v’svojem glasilu ne privoščijo balkanskim Slovanom svobode in jako odurno pišejo proti narodnjakom in vsem tistim, ki jih podpirajo. — Za črnogorske ranjence. Dr. V. Gregorič, okrožni zdravnik v Ilirski Bistrici, je odposlal črnogorskemu Rdečemu križu v Cetinje 509 K 30 h, katere je nabral s pomočjo gg. Alojzija Zarnika, živinozdravnika v Trnovem, Josipa Brinška, trgovca v Trnovem, in Fran Samsa, gostilničarja v Ilir. Bistrici. Notranjski kmetovalci nabirajo jabolka, da jih pošljejo ubogim ranjencem v Cetinje. — V Bolgarijo streč ranjencem na bojno polje je bila z Dunaja odposlana med drugimi tudi Ljubljančanka 18-letna sestra Adelhajda Podlesnik. — Poglobljenje Ljubljanice. Grubarjev kanal je popolnoma dograjen, kakor tudi zatvornica za deželno bram bovško vojašnico, katera ima namen reguliranja vode zlasti ob suši. Zatvornica je napravljena tako, da se bodo s pomočjo električnih motorjev velikanske in težke plošče dvigale ali zapirale. Električni motorji bodo lahko po potrebi v teku 18 minut dvignili težke plošče popolnoma. Letošnje poletje pričeli pa so s poglobitvijo glavne struge — Ljubljanice. V poletju so napravili provizorično zatvornico ob iztoku Gradaščice v Ljubljanico, tako da se sedaj Gradaijčica, ko je zatvornica zaprta, steka v Grubarjev kanal. V glavno strugo Ljubljanice pride sedaj samo voda iz mestnih kanalov. Po načrtu in po pogodbi pa mora podjetnik, ki izvršuje poglobljenje Ljubljanice, napraviti najprvo po sredi Ljubljanice kaka dva metra Širok jarek, po katerem se bodo razne vode, ki prihajajo iz mestnih kanalov, odtekale. Pripravljeno je tudi, da se bo ta jarek od časa do časa temeljito izpral. V ta namen bo treba del zatvornice v Prulah samo nekoliko odpreti. Delo se sedaj pridno vrši. Jarek pridno izkopujejo. — V cerkljanski občini so nalovili letos ljudje 73 modrasov, odkar je deželni odbor razpisal za glavo vsake strupene kače eno krono nagrade. Od teh 73 so jih nalovili na Štefanji gori 54, ostale pa na Št. Urški gori in v do-zdaj skupnem gozdu Reka. — Občinske volitve v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršile dne 24. okt. Izmed 771 volivcev se jih je 616 volitve udeležilo. Izvoljenci so vsi somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke. — Ljubljanskega “Slovenca” izdaja z dne 26. okt. t. 1. je dosegla 10,000 izvodov in je zdaj “Slovenec” najbolj razširjen slovenski dnevnik. — Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar pri cesarju. Cesar Fran Josip je 28. okt. sprejel v avdijenci župana mesta Ljubljane dr. Ivana Tavčarja, ki se mu je zahvalil za potrditev na županskem stolu ter tolmačil cesarju lo-jaliteto ljubljanskega prebivalstva in njega zahvalo za naklonjenost vladarja. Cesar je sprejel župana izredno ljubeznivo ter je poudarjal, da je rad potrdil njegovo izvolitev za župana, ker je prepričan, da bo Ljubljana pod njegovim vodstvom napredovala na poti splošnega razvoja. Nato se je cesar informiral o podrobnostih važnih ljubljanskih zadev. Zlasti se je informiral o delih na Barju in o kanalizaciji v Ljubljani. Župan je podal cesarju podrobna poročila. Proti poročevalcu “Slovenskega Naroda” se je župan izrazil, da je cesar videti izredno krepak in zdrav ter da ga je zelo ljubeznivo sprejel. Milostno je odpustil nato župana naglasujoč: Ostajam vašemu lepemu mestu, kakor do sedaj, tako tudi vedno naprej naklonjen. — Častno svetinjo, za 401etno zvesto službovanje je podelil kranjski deželni predsednik prefektinji v uršulinskem samostanu v Škofji Loki M. Ksaveriji Murgel. — Poročila se je dne 23. okt. v Borovnici gdč. Antonija Kobi, hčerka g. A. Kobija, dež. poslanca in trgovca na Bregu, z g. Fr. Žagarjem, trgovcem v Markovcu pri Starem trgu. Poročal je nevestin sorodnik g. kanonik in poslanec dr. I. Žitnik. — Zaroka. G. W. C. Kubelka, c. kr. korvetni kapitan v pok., brat g. Viktor Kubelka v New Yorku, se je v Schwanbergu na Štajerskem zaročil z baroneso Alice Pachner, hčerjo dvornega svetnika na Dunaju. — Smrtna kosa. V ljubljanskem Leonišču je umrl dne 23. okt. avstrijski generalni konzul v Odesi, g. Alojzij Pogačar, nečak pok. knezoškofa Pogačarja, star 54 let. — V ljubljanski bolnišnici je umrl dobrovski organist g. Josip Cimerman. — Na Viču v gostilni Robežnikovi je zadela kap go. Franjo Krisch, ki je kmalu potem u-mrla. —- V Rožni dolini je umrl g. Josip Willenpart, oče deželnega nad-oficijala Fr. Willenparta. — V Ljubljani je umrla ga. Lina Pavločič, soproga g. J. Pavločiča, kontrolorja v prisilni delavnici. V Zdolah pri Vidmu ob Savi je umrl trgovec in posestnik g. Karol Prešiček. — V deželni bolnici je umrla gdč. Marica Peršič, železniška manipulatinja v Kranju, ki se je dne 11. sept. zastrupila in je zdaj na poškodbah umrla. — V Premsko-vem pri Kranju je umrl prodajavec usnja g. Vincencij Rakove, star 75 let. — V Ljubljani so umrli: Karel Kavčič strojarski pomočnik, 59 let star; Jožef Kralj, skladiščni delavec, 42; Matej Robič, gostilničar, 41. — Uboj. V Birčni vasi pri Novem mestu je otvoril Josip Šušteršič gostilno in prenočišče za železniške delavce. Tu se delavci zbirajo in posebno ob sobotah po prejemu plače večkrat do nezavesti pijo. V nedeljo 20. okt. popoldne so se pijani delavci med seboj sprli in si skočili v lase. Neki delavec neznanega imena je vpil z odprtim nožem v rokah: “Le udarite, če ne, bom pa jaz, meni je vseeno, če sem hin danes ali pa jutri.” Z nožem je silil v akordante Josipa Šilarja in Alojzija Šašeka. Šilar ga je udaril s steklenico po roki in mu zbil nož, Ša-šek ga je pa udaril z vago od voza po levem sencu. Neznanec se je takoj zgrudil na tla in drugi dan v kandijski bolnišnici umrl, ne da bi prišel k zavesti. Šašek se je javil sodišču sam. — Človeške kosti v kleti. Z Viča: V gostilni “Amerika” na Glincah so te dni v kleti nekaj razkopavali ter so naleteli na človeške kosti. Pravijo, da so kosti kake tri do štiri leta starega otroka, ki so tu počivale kakih devet let. Kako so sem prišle, bo dokazala morda preiskava. —Za tisoč kron okraden. Dne 22. okt. na semanji dan je šel Jože Brulc, doma iz Regerčvasi, iz Kandije proti domu. Na potu je opazil, da mu je denarnica s 1000 kronami izginila. Denar je bil v bankovcih po 100, 50, 20 in 10 kron. — Izselniški agent Kambič pred sodiščem. Dne 24. okt. se je vršila pred ljubljanskim sodiščem pod predsedni štvom sodnega nadsvetnika Vedernja-ka kazenska razprava proti znanemu izselniškemu agentu Kambiču. — Pre-dno se je pričela razprava, je Kambič prosil za preložitev razprave, da bi si mogel poiskati zagovornika, dočim se je pri predzaslišanju odpovedal pravici, poiskati si zagovornika. V to svrho je predlagal, naj se izpusti iz preiskovalnega zapora. Sodišče bi bilo prvemu Predlogu ugodilo, ne pa drugemu;, no, po dolgi debati je obtoženec oba predloga umaknil. — Obtožnica očita Francu Kambiču, leta 1872.. v Metliki rojenemu izselniškemu agentu, da je hotel trem mladeničem, ki še niso izpolnili vojaških dolžnosti, brez potnih listov pomagati čez vodo. Ko je imel vse že prav lepo pripravljeno, ga je pa zasačila policija. Kambič je pri obravnavi pripomnil, da je lastnik: “Pike” in akviziter “Slovenskega Tednika” ter da je pri “Slov. Tedniku” zaslužil 1800 K letno. Dalje mu obtožnica o-čita nedovoljen povratek v Ljubljano. Bil je zaradi različnih deliktov že večkrat kaznovan; ker se je zdel ljubljanski policiji sumljiv, zato so ga 1. maja t. 1. izgnali iz Ljubljane. Mož pa se je proti sklepu ljubljanskega mestnega županstva pritožil na deželno vlado in prosil, da se mu dovoli, da ostane še do 1. oktobra t. 1. v Ljubljani, da uredi-svoje zadeve. Županstvo mu je ta rok dovolilo, deželna vlada pa je pritožbo zavrnila. Dne 1. oktobra 1912 se je Kambič res izselil iz Ljubljane, 2. okt. t. L se je pa že zopet naselil v Ljubljani v Ključavničarski ulici št. 3 pod imenom Škerlj, privatni uradnik. Priča Jožef Simončič, voznik, izpove, da ga je Kambič kritičnega dne prosil, naj pride zvečer ob pol 9. k Ogrinu na Laverco, da bo odpeljal njega in tri fante v Ljubljano. Priča je res prišel zvečer k Ogrinu, Kambič ga je že čakal in kmalu prignal tri fante. Vsed-li so se v kočijo, katero je moral Simončič zapreti, in se peljali po stranskih potih proti kolodvoru v Šiški. Med potom jih je policija aretirala. Pri aretaciji se je Simončiču zdelo, da je Kambič hotel pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. — Priča Franc Tomič pripoveduje, da je hotel s tremi tovariši oditi v Ameriko. Ker pa še ni doslužil vojaščine, ni mogel dobiti potnega lista. Na pomoč mu Je prišla neka Mara Fuginar, ki mu je svetovala, naj se obrne na Kambiča, ta da ga bo že spravil v Ameriko, kot je spravil njenega brata. Tomič se je res obrnil na Kambiča, ki mu je to takoj obljubil, mu vse pojasnil, kako naj naredi, zahteval od vsakega 40 K in prosil Tomiča, naj pismo sežge. Potem mu je še enkrat pisal in enkrat brzojavil. 2. oktobra so se res pripeljali na Laverco, kjer jih je Kambič že pričakoval. Dalje izpove to, kar je izpovedal Simončič. Sodišče je po predlogu državnega pravdnika dr. Neubergerja in po kratkem zagovoru obtoženca zadnjega obsodilo v trimesečen strogi zapor. V kazen se pa vračuna preiskovalni zapor. šper Dolenc iz Maribora, vpdkojeni postajenačelnik južne železnice. — V Lirknici pri Št. liju v Slov. gor. je u-mrl_zadet od kapi g. Ivan Princ, posestnik, kovaški mojster in občinski odbornik, star 64 let, vrl in veren narodnjak. —• V Celju je umrl bivši mesar Jože Bauniann v 52. letu svoje starosti. — V Mozirju je umrla posestnica in gostilničarka Josipina Blaž. — V Mariboru je umrla 85 let stara Barbara Pucher roj. Martinc. — V Šoštanju je umrla trgovka in prednica dekliške Marijine družbe Jožefa Ravljen v starosti 27 let.—V Mariboru je umrl hišni posestnik in kovaški mojster g. Jakob Kocbek. — Umor. Ustreljenega so našli 20. oktobra zjutraj v Oslušovcih pri Ormožu posestniškega sina Franca Roškar iz Gajovec. Fantje so prejšnji večer v neki šnopsarni pili šnops. Morilec, ki je s puško ustrelil nesrečnega mladeniča, se je baje poprej še do pijanosti napil šnopsa — ptujskega špirita. Bil je čitatelj in naročnik “Štajerca”. — Življenja sit. Na celovškem kolodvoru so morali uslužbenci z vso silo odtrgati iz tira hlapca Luko Pas-terca, ki je hotel izvršiti samomor. Prijel se je z obema rokama za tir in vpil: "Pustite me na miru, saj vas nične briga, če sem jaz življenja sit!” Spravili so ga nato v bolnišnico, ker sumijo zdravniki, da je umobolen. L KOROŠKO. — Mlada begunca; draga vožnja. Komaj 161etna Marija Gapplova je služila pri svoji teti Josipini Legatovi pri Ulriku. Začela je ljubavno razmerje s 171etnim hlapcem Luko Kronikom. To razmerje je teta odobravala, stariši pa so bili proti temu. Mlada zaljubljenca sta prišla končno do tega, da sta sklenila, da pobegneta v Ameriko. Punca je ukradla svoji teti hranilno knjižico za 4000 kron in še tisti dan dvignila v beljaški hranilnici 3000 kron. Drugi dan sta si kupila nove obleke in se odpeljala čez Monakovo v Hamburg, kjer sta se ukrcala na parnik v Phila-delphijo. Medtem pa je teta pogrešila denar. Ovadila je begunca in brzojav jih je dohitel v Philadelphiji, kjer so jih prijeli in odposlali nazaj. Te dni sta dospela v Celovec, kjer so jih izročili sodišču. Denarja nista imela nič več. — Izgnani Kitajci. Pred dnevi se je pripeljala z Dunaja v Beljak družba Kitajcev, ki obstoja iz 5 odraslih in 2 otrok. V Beljaku so namreč morali izstopiti, ker sta se dva otroka vozila s polovičnimi kartami, dasi sta že čez 10 let stara. Ker so Kitajci izjavili, da nimajo denarja, so poslali celo družbo po odgonu na laško mejo. Italijanska policija pa izgnanih Kitajcev ni hotela sprejeti in cela kitajska družba se je vrnila zopet v Beljak. Končno je dovolila južna železnica, da se smejo Kitajci odpeljati tudi s polovičnimi kartami in tako je odšla v Buchs v Švico. — Avstrijski izseljenci. V teku letošnjega septembra je črta “Austro-Americana” iz Trsta prepeljala v Severno Ameriko 9978 izseljencev, v južno pa 8597 izseljencev, torej skupno 18,575 in 7667 več ko lanskega leta septembra. — Župnik Kosec umrl. V goriški bolnišnici je umrl dne 23. okt. po operaciji znani g. župnik Kosec iz Kamenja na Vipavskem, kjer so ga pokopali. Pokojnik je bil eden najdelavncj-ših mož na polju krščanske prosvete. — Amérikanski dvoboj. Na Reki se je ustrelil Josip Jaklič. Policija je našla v njegovem stanovanju pismo, v katerem pravi, da je postal žrtev ame-rikanskega dvoboja. — Ustrelil se je dne 22. okt. v Trstu 471etni Anton Pavletič. — Tri kro-glje si je pognal iz revolverja v glavo železničar Alojzij Šerpo. — Oženjeni ženin. Pred kratkim je prišla v Trst Antonija Rebulka, ki je služila več let pri neki odlični rodbini v Egiptu. S seboj je prinesla več tisoč kron prihrankov. Prišla.je v Trst, da bi se omožila. Seznanila se je s trgovskim potnikom Franom Pangosom, ki je veseli nevesti obljubil, da jo poroči v par mesecih, ko nastopi stalno dobro službo v Tržiču. Rebulka je bila vsa vesela in življenje med obema je postalo popolnoma intimno. Rebulka je najela stanovanje, kupila opravo in balo ter čakala na poroko. Ker je ženin poroko vedno bolj odlašal, se ji je končno vendar pojavil sum proti s ojemu ženinu in kmalu je zvedela, da je njen ljubljeni ženin že oženjen. Zahtevala je od njega odškodnino, ta pa ji je zagrozil, da jo naznani zaradi vlačugarstva, če ga ne pusti na miru. Rebulka se seveda za te grožnje ni zmenila, ovadila je celo zadevo policiji, ki je oženjenega ženina aretirala v neki nočni kavarni. Rebulko stane to ženitovanje čez dva tisoč kron. — Jukič odveden v Lepoglavo v dosmrtno ječo. Zagreb, 26. oktobra: Danes rano ob 3. uri zjutraj je prišel se- natni predsednik dr. Wengler z ostalim senatom, ki je sodil Jukiča, v celico k Jukiču in mu prečital odlok, s katerim ga je kralj pomilostil, vsled česar se je smrtna kazen izpremenila v dosmrtno ječo. Nato so ga štirje orožniki vklenili in v fijakarju odvedli na kolodvor, odkoder je ob 4. uri zjutraj z vlakom odpotoval v kaznilnico v Lepoglavo. Ostalim obtožencem se je znižala kazen na 3—4 leta in so bili odvedeni danes v kaznilnico v Mitro-vico. — Velike demonstracije proti Čuvaju v Zagrebu. Zagreb, 26. oktobra: Vsa hrvatska javnost stoji pod vtisom skorajšnjega padca Čuvaja. Imenovanja generala se pričakuje že prihodnji teden. Včeraj je prišlo v gledališču do velike manifestacije. Pred igro se je celo občinstvo vzdignilo, manifestiralo za zmage Bolgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov na Balkanu ter stoje pelo “Hej Slovani!” Ko je občinstvo zapazilo v dvorski loži nedavno umi-rovljenega generala Gerba, kateri se s tiranstvom ni strinjal in se kazal vedno domoljuba, mu je priredilo burno ovacijo. Ko so ljudje opazili bivšega bana Tomašiča, so začeli viharno vzklikati: “Doli s tirani!” “Doli Čuvaj!” “Živila svobodna Hrvatska!” Policija je izpraznila galerijo in deset ljudi a-retirala, katere je pa.po zaslišanju takoj izpustila. Po predstavi so se demonstracije pred gledališčem ponovile, a je policija demonstrante kmalu razgnala. — Senzačna aretacija. Karlovec, 26. oktobra: Tu so bili pred osmimi dnevi vjeli velikega roparja Fajča. Mož je zdaj izjavil, da je bil v zvezi z uglednim karlovškim veletrgovcem Princem, katerega so danes tudi aretirali. POZOR, ROJAKINJEI Ali veste kje je dobiti uajboljie me-*o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz sc dobijo najbolji« sveže in preka-lene klobase in najokusnejie meso. V?se po najnižji ceni. Pridite toraj in >oskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba j« aaie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, bič Phone 4531 N. W Phone ms — “Štajerc” drži s Turki. Ker sovražijo nemškutarji smrtno vse kar je slovanskega, je umevno, da drži sedaj v balkanski vojski njihovo glasilo — ptujski “Štajerc” — s Turki. Temu glasilu šnopsarjev so krvoločni Turki, ki so stoletja mučili kristjane, naenkrat najboljši in najplemenitejši ljudje. Ker pa dobivajo Turki samo batine, si mora njih prijatelj “Štajerc” turške zmage izmišljevati. Tako pride, da med tem, ko cel svet ve, da so Turki na vseh bojiščih poraženi, “Štajerc” piše, da Turki zmagujejo. Tako “Štajerc” vleče in farba svoje čitatelje. Pa nemškutarji itak drugega ne zaslužijo. — Izvrstno vino. Iz Št. lija v Slov. gor., 25. okt.: Trgatev smo zdaj že na celi črti končali. Vino iz grozdja, ki se je šele te dni pobralo, bo izvrstno. Zadnji topli dnevi so dali grozdju mnogo sladkorja. Iz Ptuja: Vinske cene za letošnji mošt so povoljne. Kupci zelo povprašujejo po vinu. — Dela za vpeljavo električne luči v mesto Celje so v polnem tiru. Dne 8. nov. se je vršilo oblastveno komisi-joniranje nameravane napeljave od Westenove tovarne do mesta. — Požari. Iz Šmarja pri Jelšah: Pri posestniku Mihaelu Drobne v Dvoru je izbruhnil ogenj, ki je uničil celo poslopje. Ogenj je uničil tudi vse pridelke in gospodarsko orodje. Zgorelo je tudi sedem glav goveje živine in pet svinj. Škoda znaša okrog 10,-000 kron, zavarovalnina pa samo 4000 kron. Ogenj je nastal vsled tega, ker je šel Drobne zvečer s svetilko v gospodarsko poslopje. Svetilka se mu je razbila in padla v slamo, vsled česar je pričelo goreti.—Požar pri Sladki gori je uničil poslopja gospe Marije Šebat in posestnika Krumpata. Zažgali so Krumpatovi otroci. Gospa Šebat ima škode blizo 8000 K. — Dne 20. okt. je začelo goreti pri posestniku Matevžu Černenšaku v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zgorelo je vse poslopje, ves živež, orodje itd. Posestnik je bil le za neznatno vsoto zavarovan. Zažgal je neki triletni o-trok. — V Kočkem vrhu, občina Kra-ljevci pri Sv, Jurju ob Ščavnici, je pogorelo posestniku Klemenčiču gospodarsko poslopje z vso zalogo. Zažgal —šestleten otrok! Zavarovana vsota j majhna, škoda velika! — Smrtna kosa. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je umrl g. Ga- J No va trgovina!| ¡West Side Money-Saving Corner Center in Ross ceste. trgovine Jontes’ Corner i Vogal I Podružnica Moka. Pillsbiiry najboljša moka, vrečica 49 funtov ..................$1.45 Gold Medal moka, vrečica 49 funtov .. ... ...$1.45 Occidental moka, vrečica 49 funtov .... .....$1.60 Queen moka, vr. 49 funtov.. .$1.35 Blue Ribbon moka, vr. 49 fun.$1.29 Thunderbolt moka, vrečica 49 funtov.................$1.29 Perfection moka, vrečica 49 funtov ..................$1.45 Kokošja krma. Kokošnja krma (smreka), vreča 100 funtov ...........$1.90 Globe kokošja krma (nezmleta), vreča 100 funtov............$1.95 ‘'A” mešanica, vreča 100 funt. $1.70 “B” mešanica, vreča 100 funt.$1.60 Otrobi, vreča 100 funtov....$1.40 Zdrobljena koruza, vreča 100 funtov.........................$1.65 Zmleta koruza, 100 funtov... .$1.65 Živila v konvicah. Najboljša 3 funt. konvica fižola z KR omako iz paradižnic in Clover Hill ® sur. maslom, navadna 20c konvica za .....................10c 2 funt. konvica za ............8c 3 funt. konvica Bulls-Eye graha 25c Good Judgment grah, konvica 10c Monarch sladki grah, konvica.. 14c Monarch velikanski grah, konv. 14c Monarch zgodnji grah, konv....14c Snyderjev Pork & Beans, srednja konvica ......................13c Snyderjev Pork & Beans, velika konvica ..................... 18c Pet-mleko, 6 konv. za.........25c Pet-mleko, 3 velike konve za...25c Grocerije. Zdrobljen sladkor, 19 funtov. .$1.00 Sveže sur. maslo, najboljše, funt 38c Dobri buterin, funt ............20c Freidmanov najfinejši buterin, funt za ...........................26c .Uneeda biškoti, 3 zavojčki za..l0c Yeast Foam, 3 zav. za.........10c Ginger-Snaps, funt ............7c Vse vrste sveže zelenjave, funt od...............10c do 25c Čiste rozine, 3 zav. za.......25c Sesekano meso, 3 zav. za...... .2?>c Dobra kava, funt..............20c Srednja kava, funt............35c White Bear kava, fina, funt....40c Najboljša Java in Mocca kava, funt za . .. ,40c S O V'* • oocivje. I Fina jabolka, barrel . . .$2.00 J Fina jabolka, bušel ....70c Í Fina, jabolka, pečk ,...20c 3 Zelenjava. Lepa čebula, peck.....20c Krompir, bušel .......65c Meso. Pork Chops, funt................15c Celi Pork Loins, funt...........14c Celi Pork Butts, funt...........14c Round Steak, funt ......16c do 14c Shoulder Steak, funt............11c Sirloin Steak, funt.............16c Porterhouse Steak, funt. 16c do 18c Govedina za juho, funt po...............8c, 9c do 10c Pot Roast, funt......10c, 11c, 12J^c Velika zaloga prekajenega mesa, rib in ostrig po najnižjih cenah. Velika zaloga najfinejših grocerij, katerih je preobilo število, da bi jih mogli vse tukaj našteti — vse po najnižjih cenah. Te cene veljajo samo proti takojšnjemu plačilu. Chicago telefon 822 Razvaža se hitro in točno na vse strani. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. I. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik.............William Grahek Blagajnik..............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDi STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. J Govori nemško in angleško. J VW1AWWV.WAWAWA f White Front Buffet ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St., Joliet, 111. Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najboije postreženi. Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan. ^ Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino i obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi x ženske črevlje Dobra postrežba,¡ nizke cene! John Kirincich 918 North¡Chicago St. JOLIET,1 ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogln DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Louis Wise “MEET ME FACE TO FACE” gostilničar 200 Jackson St., Joliet, III, Prijateljem in znancem naznanjam, da-sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + “BELLflDONNfl” OBLIŽI AU obuži a volčjih 6uiBf« so koristni m> REVMATIZMU SLABOSTIH v ČLENKIH HROMOSTl PLJUfrM IN PRSIM BOLEZNIH) BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH T ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRENE NEVRALGIJl PROTINU PREHLAjmjU OTRPLOSTI MlSlC BOLESTIH , LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KAŠLJU Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Javni notar J. KAKER 220j/2 Grove St., Milwaukee, Wis. izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj. Loughran & Conway 108 Lougliran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva. JAVNI N OTARJI Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago ¿el. 500 (Five hundred.) AMBRIKAMSKI SLOVENEC, 15. NOVEMBRA 1912. Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills. Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 brez odbitka rentnega davka. r JK. XXX S % državah jzj'd. prank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. Etbin Kristanov shod v Chicagi. (Nadaljevanje s 1. strani.) ki vse obljubi, je v politiki slabši kot oni, ki-malo ali nič ne obljubi. (Socialisti vse obljubujejo.) 6. ) Ustanovljajte politične klube. 7. ) Če pride vsled dolge bolezni ali drugih nezgod pomanjkanje v hišo, obrnite se na dobrodelne zavode, katerih je vse polno v Ameriki. V slučaju sile imate zastonj zdravnika, zastonj bolnišnico, zastonj sirotišnice i. t. d., i. t. d. Treba je vedeti, kje se potrka. Krščanske ljubezni do ubogih je v Ameriki veliko. In velika laž je, če kak časopis piše, da je kak človek moral od gladu umreti. Ni res! 8. ) Varčujte težko prisluženi denar! V Chicagi se vsako leto zapije 200 milijonov dolarjev; (McClure’s Magazine 1907.) Na Slovenskem v starem kraju se na pijači zapravi vsako leto 100 milijonov kron (Bogoljub, št. 10.* x. 1912.) Resno sem tudi opomnil g. Kristana, da naj pri svojih govorih nikar ne smeši vere. Seveda ta opomin nič ne pomaga. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna. In Kristan se bo še naprej norca delal iz vere, pa to ni znamenje nikake izobrazbe, ker pijane, nešolane barabe se tudi znajo norčevati iz vere. — Isti nauk kakor Kristanu sem dal tudi socialistom, samo ne tako, kakor po svoje„zavija Proletarec. Shod je trpel cele 4 ure. Od Kristanovega navduševalnega govora ljudje niso zvedeli drugega nič posebnega, kakor to, če hočejo sami sebi dobro, naj postanejo socialisti. Jaz sem pa s svojo navzočnostjo dosegel to le: 1. ) Dokazal sem, da katoličan ne more biti socialist, ker bog socialistov je njihov trebuh — kakor pri živalih. 2. ) Povedal sem in Kristan sam je potrdil, da socialisti bodo morali krasti in pobijati, če bodo hoteli imeti vse to, kar imajo danes kapitalisti. (Puntarje se pobija!) 3. ) Vprašal sem javno, kako se bo vladalo v socialistični državi, na kar je g. Zavertnik povedal, da to je neka “neznana stvar”. Ljudje bi pa najraje zvedeli za to skrivnost, kako bo takrat, ko bo socializem zmagal: ali se bomo vsi vozili v avtomobilih, in dobro jedli in dpbro pili in malo ali skoro nič delali — ali kako bo takrat? A po želji g. Zavertnika je to vse ostala zapečatena knjiga in po štirih urah so shod zaključili pri tistem vprašanju, kjer bi se shod prav za prav moral začeti. ANTON SOJAR. Društvene vesti. (Nadaljevanje s S. strani.) je, ki so člani gori imenovanega društva, tudi svoje žene seboj pripeljali. Nadalje je pa društvo določilo za udeležence, kateri niso člani gori imenovanega društva, da je vstopnina sledeča: Vsaki mora vzeti za 25c listkov, kateri veljajo za pijačo ali jedila, torej se lahko vsaki razumi, da je na ta način vstopnina popolnoma prosta. Spored veselice bode sledeči: Pričetek ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani kakor gori označeno. Ob 3. uri nastopi muzika pod vodstvom gosp. Fr. Butala (na pihala). Nadalje žrebanje za pečene kokoši, in tudi za žive. Nadalje bodejo za prigrizek: mesene, malo prekajene in tudi čisto sveže klo base in kislo zelje. Pijače in smotke bodo vsakovrstne, tako da bode vsem udeležencem in občinstvu ustreženo. Ne smem pa tudi pozabiti naznaniti, da bode tudi na licitaciji velik puran, pa ne morem reči iz katere dežele im-portiran. Purana ima v rokah ozir. celo stvar za preskrbeti predsednik društva in kakor je meni znano v zadevi poročil od predsednika, da bode šel na lov ali “jago” in upam, da gosp. predsednik ulovi živega purana. Nadalje hočemo kaj/več poročati v prihodnjič o veselici, ampak si pa u-pam reči že danes, da bode vse preskrbljeno, kar se bode potrebovalo na veselici, da bode vsaki dobro došel in zadovoljen. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. in tudi vsemu slovenskemu narodu, pričakujoč dobro došlih na veselico! Josip Russ, tajnik. Poguba narodov. Zgodovina uči, da je pogubo največjih narodov povzročila popačena slast, mehkužnost. Blagostanje je doseglo tako stopnjo, da ljudje niso hoteli jesti navadne, krepilne hrane, nego so iskali razkošnih slaščic po vsem svetu. Pre-objedali so se, postajali so leni, tolsti in nesposobni za delo. Potem je prišel konec. To bodi svarilo nam vsem. V tej deželi lahko vidimo, kako ljudje, bržko dosežejo gotovo stopnjo blagostanja, poizkušajo pokvariti svojo slast. Jesti moramo dobro, tečno hrano in nikdar ne smemo zanemariti najmanjšega nerazpoloženja, ko vemo, da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donese v vseh slučajih hitro o-lajšbo in novo moč. Prav dobro zdravilo je to v boleznih želodca, jeter in drobja. Očisti vam telo in ohrani čisto. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago.—Adv. Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni sin VILJEM PETROVČIČ dne 11. novembra 1912. Pogreb se je vršil v sredo, 13. t. m. Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem ki so se udeležili pogreba; osobito se zahvaljujem njegovim botrom, Frank in Marija Terlep, dalje Mrs. in Mr. Jos. Sitar, kakor tudi fantom in dekletom iz tovarne za užigalice za darovane prekrasne šopke. Nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev! Joliet, 111., dne 14. novembra 1912. Gregor Petrovčič, 531 Marble St. Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu prvega javnega nastopa “Slovenije”, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Jos. Zalar, predsednik. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. /GLASI Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. | Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. NAPRODAJ POHIŠTVO — PO primerno nizki ceni. Ana Vogrin, 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. IŠČEM SVOJEGA BRATA PETER Videtiča. Pred dvema letoma je bival v Californiji in od istega časa nisem več o njem slišala. Ce kdo ve o njem, ga prosim, da mi naznani ali pa naj ve sam zglasi. Katarina Težak, Soudan, Minn., P. O. Box 700. 3t NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn. VJVažno uprašanje! mi opravi najbolje in najceneje Konzularne, áéí ckr aJ ske XJ.ll sodnijske m/k liUikSl? vojaške zlWi Grove st *a4m aukee.Wis, POZORI Rojaki pomislite sl poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. ! Joliet Citizens Brewing Co- I North Collins St., Joliet, 111. Ï Frit© “Ells: Brand" Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. •«•m0*04040494040404OKH0«04040«0404N>4004O*0404N)40 Iščejo se delavci za rezanje «tebrov za rudnike, železniških pragovom hladov, v mestu Curtis, Illinois, blizu Springfield, 111. Fin, gladek les. STALNO DELO. Piši na naslov. Covey-Durham Coal Co. 203 S. Dearborn St. Chicago Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chioago St». Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company. 6 /8/2 LUI JUL Zastonj $15 Ko kvpujete uro—kupite najboljšo, da prepričite sitnosti. Prodajemo najboljše ure na svetu za skoro polovico cene. Elgin in Waltham ure so najboljše. Da razglasimo našo trgovino smo pripravili nekak kontest, da bo vsak lahko dobil svetovnoznano uro. Poskusite in dobite kontest. Uredite štev. tako da bo na vse strani štelo 15, a nam pošljite odgovor, da vam pošljemo ček kredita za $15, ki je dober za nakup krasnih Elgin ali Waltham ur. ¡Šaljemo vam tudi naš cenik — badava, da si izberete. Pišite danes in pridejajte znamko za pošto. CORONA COMMERCIAL CO. 443 E. 16th St, Dept. 80 NEW YORK CITY. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljila fimežev. Izvršujejo se vsa bac ▼arska dela ter obešanje stenskegE-papirja po nizkih cenah. Alexander fWas,*? Chi. Phone 376. 1/ N. W. 927. 120 Jefferson St. N. W. 927. JOLIET, ILL. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT *4* Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL JOUCML, PINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502 John Verderber STARA G0STILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MUL TERDIČU, vodja. j 208 Ruby St. JOLIET, ILL. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje IW) ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111.