izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin ddlla Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačuna v goto\ im LIST Posamezna it. 4t lir NAROČNINA: četrtletna Mr 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • ra Inozemstvo: letna naročnin« lir 2800 Oglasi po dogovora Spedizione in abb. postale I. gr. St 491 TRST, ČETRTEK 19- MARCA 1964 GORICA LET. XIII. PO VAZNEM MOMENTARNEM SPORAZUMU MED RIMOM IN WASH1NGTQNQM ČEMI) BODO SLUŽILE VEIIlil KREDITNE OLAJŠAVE Italija lahko razpolagaj z £eno milijardo 225 milijonov dolarjev, kolikor približno znaša primanjkljaj lanske plačilne bilance - Nadaljevanje razprave o ukrepih proti gospodarski krizi Sredi najbolj živahnih razprav o sedanji gospodarski krizi je bilo v soboto, 14. t. m., v R,imu in Washingtonu izdano skupno sporočilo, s katerim je bilo javljeno, da so Združene države Amerike in Mednarodni monetarni sklad dodelili Italiji velike kreditne olajšave, in sicer v višini ene milijarde 225 milijonov dolarjev, kar znese približno 780 mjlijard lir. Odgovorni politični in gospodarski krogi so to vest sprejeli z izrednim zadovoljstvom. Vladni krogi opozarjajo, da je višina kreditov približno enaka primanjkljaju, ki ga je italijanska plačilna bilanca izkazovala ob koncu leta 1963. Poudarjajo nadalje, da bodo te kreditne olajšave odločilno pripo-mogle k odpravi škodljivih posledic, ki so nastale in nastajajo zarad,i deficitarnega stanja omenjene bilance, v pričakovanju ginkov, ki si jih vlada obeta od ukrepov, ki jih je že sprejela in jih namerava še sprejeti za rešitev sedanje gospodarske krize. 767 MILIJARD PRIMANJKLJAJA Kot znano, je plačilna bilanca neke države obračun vseh kreditov in dolgov, ki ■M ta država ima s tujino. Zato je njeno stanje odličen termometer celotnega gospodarstva države. Medtem ko je plačilna bilanca Italije izkazovala še konec 1961. leta milijard lir aktive in 1962. leta 31 mi-Mard, je ob zaključku lanskega leta pokazala kar 767 milijard primanjkljaja ozi-loma dolga s tujino. Ta primanjkljaj pa Se je v prvih dveh letošnjih mescih še ^atno povečal in znaša trenutno 1.558 mi-jjjonov dolarjev ali približno 990 milijard , ^a tem mestu se lahko vprašamo, kateri so vzroki tolikšnega primanjkljaja planine bilance. Glavn^ vzrok je, kot more Vsakdo razumeti, v veliki razliki med vred-'J0stjo skupnega uvoza in izvoza, se pravi, ® je bil uvoz neprimerno večji od izvoza. Y letu 1963 — je v sredo izjavil ministr-'iCl predsednik Moro v senatu — smo po, r°jili uvoz mesa in smo hkrati uvozili av-°mobile, nadomestne dele in vse, kar je v zvezi z motorizacijo, v skupni vrednosti nad 200 milijard lir.« Če je vrednost uvoza dosegla tolikšno vi-Jn°. je to odvisno od mnogih činiteljev. ,c*en glavnih pa je, da se je znatno in čez-j161??.0 Povečala potrošnja. Ce se danes v .taliji potroši mnogo več mesa, olja, masla ln ostalih živil, je naravno, saj je to posle- dica gospodarskega razmaha, čeprav srednji italijanski državljan v tem oziru še zdaleč ni dosegel takšne ravni, kot je v drugih državah Skupnega tržišča. Toda prav glede predmetov široke potrošnje, zlasti prehrane, je Italija prisiljena, zateči se k uvozu, ker preživlja kmetijstvo hudo krizo in njegova proizvodnja nikakor ni kos čedalje hitreje naraščajočim potrebam v državi. Uvoz živilskih artiklov pa hudo obremenjuje plačilno bilanco in je tudi eden glavnih vzrokov njenega lanskega primanjkljaja. Kljub sedanji gospodarski krizi pa si seveda ni mogoče nit.i predstavljati kakih bistvenih sprememb glede uvoza teh artiklov. Sporazum o kreditnih olajšavah naj bi drugače vplival na sanacijo plačilne bilance. Računa se, da bo vsaj 40 odstotkov kreditov uporabljenih za nakup strojev, kar naj bi omogočilo povečati skupno italijansko proizvodno zmogljivost. UVOZ AVTOMOBILOV Vlada pa hoče omejiti uvoz blaga, ki ni tako nujen za življenje. Predsednik Moro je omenil, kot smo zapisali, uvoz avtomobilov in nadomestnih delov zanje. Skupna vrednost tega uvoza je lani znašala več kot 200 milijard lir in predstavljala približno tretjino celotnega primanjkljaja. »Zdi se ■mi — je dejal Moro — da to ni prav, kajti naša država si takšnega luksuza ne more ! privoščiti.« Kljub kreditnim olajšavam ni mogoče I pričakovati, da bo bilanca v kratkem popravljena. »Globlji vzroki primanjkljaja — piše v tej zvezi socialistični »Avanti« — so strukturne narave. Zato se bo deficit gotovo mogel zmanjšati, a se ne bo mogel v kratkem času odpraviti. To bo šele posledica strukturnih preosnov, ki so že v teku, zlasti t.istih, ki so predvidene za kmetijstvo, katerega nezadostna proizvodnja je v veliki meri kriva primanjkljaja v plačilni (Nadaljevanje na 2. strani) Pismo ministru za javna dela Dne 17. t. m. je bila v Rimu oddana na javni dražbi gradnja 183 stanovanj za istrske prebežni-ke v Sesljanu (na področju devinsko - nabrežinske občine). V bistvu gre za izvedbo načrta, ki ga prizadeta občinska uprava ni hotela odobriti, zaradi česar je bila leta 1962 razprava pred Državnim svetom v Rimu In je bil nato imenovan poseben prefektumi komisar, ki je namesto nabrežlnskega župana izdal beirunski organizaciji OAPGD dovoljenje za gradnjo omenjenih stanovanj. V zvezi s tem vprašanjem je Svet Skupne slovenske liste poslal ministru za javna dela, socialistu Giovanniju Pie-racclniju naslednje pismo: Podpisani Svet SKUPNE SLOVENSKE LISTE, ki združuje, vse slovenske politične skupine na T-žaškcm, se obrača na Vas z vljudno prošnjo v zadevi stanovanjskih hiš, ki jih namerava zgraditi Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD) na področju devinsko-nabrežin-ske občine. Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem je dne 18. marca 1961 predložila devin-sko-nabrežinski občini načrt za gradnjo 268 stanovanj v Sesljanu. Zgradili bi jih s skladi, ki jih ic omenjena ustanova prejela na osnovi zakona št. 1219 z dne 14. oktobra 1960 in medministrskega odloka z dne 3. marca 1961 št. 1214. Devinsko-nabrežinski župan je po nasvetu občinskega sveta odbil z ukrepom št. 1329 z dne 24. junija 1961 omenjeni ustanovi prošnjo za gradnjo stanovanj. Svoj ukrep je župan utemeljil z razlogi, ki so bili in so izraz vseh slovenskih političnih organizacij in vse slovenske manjšine v Italiji. Slovensko Javno mnenje je namreč prepričano, da tvori naselje, ki naj bi se zgradilo v Sesljanu, del načrta, ki teži k umetnemu spreminjanju narodnostne sestave občine na škodo slovenskega prebivalstva. Pojasniti namreč moramo, da so Ustanova /a pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem in din ge ustanove po zadnji vojni že sezidale v občini z izključno državnimi sredstvi dve veliki begunski naselji. Vsa zgrajena stanovanja pa so bila dodeljena prebivavcem italijanske narodnosti. Poslcdica tega je bila, da sc je že občutno spremenila narodnostna sestava d e vi n s k o-n ab reži n s k e občine na škodo slovenskega prebivavstva. Tako se. je število Italijanov, ki so leta 1945 tvorili 10% celotncga prebivavstva, zaradi navedenih vzrokov dvignilo v letu 1960 na 34,7% celotnega prebivavstva. Ce bi se pa zgradilo novih 268 stanovanj, bi število Ita lijanov preseglo 50%, s čimer bi se popolnoma tm umetno spremenilo razmerje med obema narodnima skupinama. Proti takšni gradbeni dejavnosti sc je devinsko-nabrežinski svet že leta 1955 soglasno uprl. Žal so nadzorna oblastva že takrat imenovala posebnega prefektumega komisarja, ki je začasno na domestil žunana in izdal begunski ustanovi gradbeno dovoljenje. Podobno sc je zgodilo leta 1962. Nadzorna oblasl va so tudi tokrat zavrnila ukrep z dne 24. junija 1961. s katerim ic devinsko-nabrežinski župan od bil gradnio novih 268 stanovani ter imenovala po sebnega komisarja, ki je podpisal gradbeno dovoljenje. Omenjena oblastva so samo ugotovila, da se predvidene gradnje ne vsklajajo z regulacijskim načrtom občine in so zaradi tega zmanjšala število stanovanj na 183. Ker dražba z dne 17. marca 1964 za oddajo gradnje omenjenih stanovanj ni postala izvršna, je vprašanje še vedno odprto in nam daje, spoštovani gospod minister, možnost, da se na Vas neposredno obrnemo s prošnjo, da posredujete. (Nadaljevanje na 4. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 22. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 S pesmijo na planine; 10.00 Prenos sv. maše iz slolniee Sv. Jusla; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in nač čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.30 Radijska novela — Carlo Cassola: »Začetek novega življenja«; 18.30 Po društvih in krožkih; »Slovenski fotoklub v Trstu« (Saša Martelanc); 20.30 Iz slovenske folklore — Lel ja Rehar. »Tod' san hodiu, tod san biu, sam krvavi pot potiu«; 21.00 Vabilo na ples. . PONEDELJEK, 23. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Tod’ san hodiu, tod’ san biu, sam krvavi ^pot potiu«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Koncerti Godalnega orkestra Radia Trst; 19.00 Radijska univerza — Marcello Canurso: Italijanska ustava o ljudstvu: »Izvolitev parlamenta«; 19.30 Postni govori — Franc Šegula: »Ne vpelji nas v skušnjavo...«; 2100 Luigi Dallapiccola: »Nočni let«, opera v enem dejanju. • TOREK, 24. marca, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše.; 21.00 Pregled itnl; ionske dramatike (Josin Tav*nr - Jr^e Peterlin): 21.50 Slovenski in jugos'ovanski sr1i«anr' Amadeus Mozart: Rccinvm v d-molu K. 626 za soliste, zbor in orkester; 19.30 Postni govori — Loize Šuštar: Molitev — človekova nritrditev Bogu«; 20.30 Gospodarstvo in delo (E. Vrša j); 21.00 »Proces proti Jezusu«, predstava v dveh del-ih z intermezzom. (Dieeo Fabbri - Mirko Javornik). II. del, itrrajo člani RO. • .SOBOTA, 28. marra, ob: 11.30 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Mirko Javornik: »Michelangelova snemanja s križa«; 13.30 Luigi Rossi. Oratorij za Veliki teden za sohste, zbor in orkester; 15.30 »Veliki oder sveta«, misterij v enem dejanju. (Pedro Calderon de la Barea - Janko Moder - Mirko Javornik). igrajo člani RO: 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Fran Ksaver Meško: »Marija Maeda^na«. novela; 19.00 Choninove klavirske skladbe: 19.15 Družinski obzornik: 20.45 Zbor »Jaeobus Gallus«, ki ga vodi Ubald Vrabec; 21.00 »Oh ti ljubi Jezus moi. kai bo ta teden s teboj« (Martin Jevnikar); 22.00 Lud\vic van Beethovven: Simfonija št. 9 v d-molu op. 125. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. marca, nedelja: 01 ona nedelja 23. marca, ponedeljek: Slava, Zmagoski\ 24. marca, torek: Simon, Gabrijel 25. marca, sreda: Ozn. M. D., Minka 26. marca, četrtek: Veliki četrtek, Maksima 27. marca-, petek: Veliki petek, Robert 28. marca, sobota: Velika sobota, Janez Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legjša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. FrančiSka 20 — Telefon 29-477 Čemu bodo služile v (NrdiFevanje s 1. strani) bilanci. Glavno vprašanje za Italijo je, da lahko razpolaga s tolikšnimi valutnimi rezervami, da se ne bodo izčrpale v času, ki je potreben, da se ustvarijo pogoji za ponovno uravnovešen je plačilne bilance.« Po vvashingtonskem sporazumu se lahko vlada, kot je razumljivo, z večjim pogumom in tudi z večjo avtoriteto, predstavlja parlamentu, ki prav te dni razpravlja in sklepa o prvih treh ukrepih proti krizi, to je o zakonskih odlokih, ki so povišali ceno bencina, uvedli davek na nakup novih avtomobilov in športnih motornih čolnov ter preuredili davek na dividende. V senatu so bili ti odloki že potrjeni z glasovi predstavnikov vladnih strank (demokristjanov, socialistov in socialdemokratov). Vsebina odlokov je ostala nespremenjena, razen kar zadeva davek na nakup avtomobilov, ki se je nekoliko znižal v primeri s tem, kar je b,ilo prvotno določeno. Ta davek pa bo kljub temu znašal od 6,3 do 15 odstotkov vrednosti in velikosti avtomobila, kar se računa, kot znano, po posebni formuli. V zvezi z motorizacijo poudarjajo vladni krogi, da je treba vsekakor omejiti potrošnjo, ker prav to občutno vpliva na primanjkljaj plačilne bilance. Avtomobilska proizvodnja se je lan,i povečala za 25,3 od, stotka, število avtomobilov, ki so bili nanovo vpisani v avtomobilski register, se je dvignilo za 44,5 odstotka, potrošnja bencina pa jc narasla za 22,3 odstotka. Vse to ni niti v nobenem sorazmerju z razvojem splošne industrijske proizvodnje, ki se je lani povečala za 8,7 odstotka. Veliko vprašanje je seveda, ali bodo vladni ukrepi proti krizi dosegli ves za- Bo zopet pokalo? Po besedah profesorja Norberta Burgerja, voditelja organizacije za »osvoboditev« Južne Tirolske, bodo že spomladi spet pokale bombe. Izjavo je dal nekemu bavarskemu dnevniku in so jo ponatisnili skoro vsi avstrijski listi. Burger, ki je avstrijski državljan, živi skrit pri prijateljih na Bavarskem. Njegovo izročitev Avstriji je sodišče v Karlsruhe odklonilo 'kot protiustavno. V razgovoru z dopisnikom je dejal, da so Italijani snedli besedo. Rim da je obljubil samoupravo celotnemu nemškemu etničnemu ozemlju v Južnem Tirolu, če se Avstrija odreče svojim aneksionističnim težnjam. Burger je zanikal, da bi imeli »borci za svobodo Južnega Tirola< vežba-lišča in tabore v Nemčiji. Rekel je tudi, da razstrelivo, bombe in orožje ne prihajajo z nemške strani, ampak da si vse to nabavljajo njegovi ljudje kar na Južnem Tirolskem; pomoč pa da prihaja iz Belgije, Francije, švedske, Amerike in celo z Vzhoda. Bunger, ki je po poklicu univerzitetni profesor, je priznal kar v odprtem pismu, naslovljenem na avstrijskega predsednika Scharfa, da je bil sam udeležen pri vseh atentatih na Južnem Tirolskem. Teroristični vodja se čuti precej varnega, če da ja take izjave. ?like kreditne olajšave želeni učinek. Kar zadeva avtomobilsko proizvodnjo, je v gospodarskih krogih naredilo globok vtis sporočilo, da je FIAT skrčila delovni teden za 4 ure, od 48 na 44 ur. Zaenkrat velja ta skrajšani delovni teden za 50 tisoč od 120 tisoč delavcev, kolikor jih je zaposlenih v tej veliki torinski industriji. Ker prejme delavec na uro približno 400 lir, bo FIAT tedensko izplačala delavcem skupno okrog 80 miljjonov manj kot doslej. Takšne vsote pa ne more podcenjevati niti tako bogato mesto, koj je Torino. So še pa mnoga druga podjetja skrajšala delovni umk, kar se seveda pozna pri plačah. Po drugi strani opozarjajo vladni krogi, da kaže splošni igospodarski razvoj v zadnjem času določeno zboljšanje. V januarja se je na primer izvoz povečal za 14 odstotkov, uvoz pa samo za 4 odstotke. Na splošno pa lahko rečemo, da je zadnja izdatna ameriška pomoč ponovno ustvarila v drža- vi določeno ozračje zaupanja in pomiritve, kar je tudi nujno potrebno za premaganje gospodarskih težav. Videti pa bo treba, kakšne uspeh bodo imela prizadevanja vlade, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja z organizacijami delavcev in podjetnikov pri naporih za rešitev 'krize in pri ustvarjanju pogojev za skladnejši in bolj urejeni gospodarskj razvoj. D. L. —0— Erhard in Hruščov Zahodnonemška demokristjanska stranka je sklicala v začetku tedna svoje glavno zborovanje. Na njem so izvolili bivšega kanclerja Adenauerja za strankinega predsednika. Obravnavali so tudi odnose med Zahodno nemško republiko in Sovjetsko zvez o. Po zborovanju je kancler Erhard izjavil časnikarjem, da je pripravljen razgovarja-ti se s Hruščovom, če bi bila dana 'kaka možnost za združitev Nemčije. Ne mara iti v Moskvo, da bi slišal spet kak »niet«' Dodal pa je še, da se nikakor ne namerava pogajat^ z vzhodnonemškim vladnirrt predsednikom Ulbrichtom. Erhardova izjava torej izključuje vsak razgovor med Bonnom in Pankovvom. Drago kričanje V Ameriki in Angliji so štirje mladi pevci - kričači spravljali v ekstazo in v prave izbruhe telesnih in duševnih krčev na stotine mladih in tudi starih poslušavk. Tisy »umetniki«, »beatles« j>h imenujejo, razbi' jajo po nekih godalih, vmes tuleč prepe' vajo in se zvijajo kot obsedeni; tresejo dolge grive in belo gledajo kot božjastnih okoli sebe. S svojimi laži umetnimi nastO' pi, ki so prišli v modo, služijo milijo^ na teden. Ropotače, tako bi prevedli nji*1 ime »'beatles«, so povabili v začetku tef^ meseca tudi v Rim. Fantje so pa zahteval1 za nekaj nastopov nič manj kot 350 mil}' jonov lir. Vsota se je pa zdela tudi ljub1' tel jem lepega kričanja le nekaj prevelik ga in so odgovorili umetnikom, naj ost®' nejo, kjer so. „Gasivci” Na Cipru se izkrcavajo prvi kontingenti Mednarodne sile Združenih narodov (prvi So prispeli Kanadčani), ki naj bi igrala na otoku vlogo gasivpev političnega požara. in glavni tajnik OZN U Thant daje še naprej optimistične izjave, ki nič ne sta-neJo. Toda položaj na otoku je še dalje POTRESNI SUNEK V TRSTU V sredo okrog 17.45 smo v Trstu občutji precej močan potresni sunek (7. stop-nJe po Mercallijevi lestvici), ki sicer n,i Povzročil posebne škode, a je prestrašil ljudi in povzročil živahno razpravljanje. Najbolj so ga občutili razni kipi na pročeljih. Tako je na primer enemu izmed svetniških kipov na cerkvi sv. Antona odletela S|ava in padla na streho nekega avtomobila. Prav tako so odpadli precejšnji deli s kipov na nekaterih drugih hišnih pročeljih v bližini. Središče potresa je bilo v okolici Ilirske Bistrice, kjer, kot poroko, tudi ni bilo hujše škode. Dr. Engelbert Besednjak 70-letnik y soboto 14. t. m. je dr. Engelbert Besed-niak obhajal svojo sedemdesetletnico. Njegovo ime in njegovo delo politika in Publicista sta neločljivo povezana s skoraj Polstoletja našega ljudstva na Primorskem. Se Prav mlad je — delno po lastnem nag-nlenju, delno po sili takratnih razmer — stopi| v javno življenje v vodstvu katoliške Politične organizacije, le takoj od začetka le postal tesen sodelavec pokojnega Virgila Sčeka. Od leta 1924 do uničenja parlamentarnega življenja je skupno z dr. VVilfanom ^stopal primorske Slovence v rimskem parlamentu. Tam se je moral pogosto spustiti v ^ude besedne spopade z najvidnejšimi predstavniki fašizma v obrambi osnovnih poli-'čnih pravic našega ljudstva, kar je zahtevalo tudi precej osebnega poguma in poli-,'čne spretnosti ter odrezavosti. Vendar si j6 znal pridobiti veljavo. Branil je na javni r*buni — tudi v goriškem deželnem zboru Pravice primorskega ljudstva v najtežjem Udobju njegove zgodovine, kar so si zapi-Sal' naši ljudje v srce. Ko je fašizem onemogočil našemu primorskemu ljudstvu vsako politično pred-s|avništvo v parlamentu, je po sklepu svoje ^ranke emigriral na Dunaj, v prepričanju, a lahko zunaj več stori za svoje primorska °iake | občinskega zdravnika, je v dobri veri sledil navodilom. Danes pa se na njegovo lzJavo sklicujejo in na tej podlagi bo izda- 110 novo dovoljenje. Predložena je bila na-o resolucija, katero so podprli vsi prisotni svetovalci KD7. in jo sprejeli kot sklep. zdržali so se pa trije predstavniki Občinske enotnosti, kateri so sedaj jasno pokadi javnosti svoje pravo lice. Mislili smo, da bomo lahko skupno brajdi. da ne bodo tujci onečaščali naše po-°Pališče, toda našim »naprednjakom« je „ i pri srcu strankarstvo kot interesi in vast vasi. Saj bi moral biti vsak pameten ovek proti namenu, da se odpre tista go-stllna, ki je zgrajena tik pokopališča. Sam *akon št. 880 z dne 11. 6. 1922 prepoveduje *lo zidanje kakršnekoli stavbe v okolici m okoli pokopališča; kako je mogoče torej doumeti, da se v Števerjanu lahko (>clpre tik svetega kraja javen lokal? Kaj 111 niožno, da bodo pijanci pljuvali čez zid Ja grobove? Ko bo pogreb bo treba javiti Snovniku in na občini, da gostilno trezno zaprejo? Če vse to prenrslimo, smo prepričani, da “finski, svet tolmači željo vseh, ki se bo-re Proti takim nameram. ds HamtMlbhn rl&lunn P s° po okoliških vaseh od Viskorše do • .°r£l 18 mladenk. Pristale so, samo da bi j ^ ne bilo treba iti v tujino, da bodo de-e prvi mesec zastonj, potom pa bodo ^jemale po 25.000 lir mesečno. Menimo, ‘ Se to ne pravi pomagati revnim ljudem, , arveč izkoriščati delovno silo; povrhu pa uganjati furlanizacijo. Morda se gode 1V( ‘^ni slučaji tudi drugod, zato smo bolj ‘l široko opisali naš slučaj. TIPANA r|., e dolgo časa ni bilo slišati o samomo-u P() naših vaseh. Prejšnji teden se je pa ^ žalost le pripetil tak slučaj. V zaselku ^ataiur je nesrečno končal 41-letni gospo-ll1er Marko Franz. Našli so ga vsega raz-Urjenega na domačem dvorišču. Vsaka I moč je že bila zaman, ker je revež kma-5ji «?to izdihnil. Ugotovili so, da je skočil ifc Zl„°^no svoje spalne sobe. Pokojnik je ^ V(-’č časa trpel na živčni razrvanosti. Bog b°di milostljiv sodnik! PODGORA Na praznik sv. Jožefa smo imeli v naši fari veliko slovesnost. V cerkvi je goriški nadškof blagoslovil velike nove orgle. Postavilo jih je podjetje Zanin iz Codroipa. Mogočno glasbilo ima nad dvajset registrov. Pri škofovski maši je igral organist don Toniutti, ki je na koncu podal tudi neke vrste koncert, pri katerem je pokazal vse prednosti novih orgel, škoda, da ni nastopil tudi kak domači orglavec. Po večernicah smo zopet slišali lep orgelski koncert. V cerkvi se bo še marsikaj popravljalo, tako na primer glavni oltar. Župnik namerava naročiti tudi ogrevalnike, kar bo gotovo prav ugodno za starejše ljudi. V okviru velikonočnih obiskov po večjih industrijskih podjetjih je prišel goriški nadškof tudi v podgorsko tkalnico. V lepo okrašeni dvorani menze je imel v soboto zvečer slovesno mašo in nagovor na zbrano delavstvo. Zadnje dneve se zopet govori po tovarni o morebitni staVki. Nameščenci zahtevajo, da se jim izplača še pred prazniki predujem na proizvodno nagrado. Vodstvo tovarne v Podgori in Ronkah je to zahtevo odklonilo že na enem prejšnjih sestankov z delavskimi zastopniki. Sindikati so zatorej poslali pismeno vlogo na pokrajinski delavski urad in na prefekturo z zahtevo, da se nujno skliče sestanek obeh strank n se uredi zadeva izplačila. FARA V STRAŽICAH V nedeljo popoldne je blagoslovil goriški nadškof novo - cerkev v delavskem predmestju Stražice ob Soči. Nova fara je bila ustanovljena na pobudo nadškofa Ambro-sija že pred tremi leti, zdaj je dobila še svojo cerkev, posvečeno sv. Jožefu delavcu. Ce- Vev je zgrajena v modernem slogu po načrtih arhitekta Riavisa. Gradbena dela je pa izvršilo podjetje ComoHi. Slovesno posvečevanje cerkve se je izvršilo ob štirih popoldne, kljub slabemu vremenu. Navzoči so bili tudi predstavniki občine in pokrajine. Po cerkvenem obredu so si gostje og'edali še župnišče in farno dvorano, kjer se že razvija tudi kulturno življenje nove župnije. Na žalost pa niso 1' njemu pritegnjeni, seveda v svojem jeziku, tudi slovenski verniki iz novega okoliša. DFMOKRŠCANSKI KANDIDATI Pokrajinski odbor demokristijanske stranke je že odobril kandidatno listo za deželne volitve. Kand’datje so: iz Gorice dr. Tri-pani in bivši strankin tajnik Cocianni; za spodnje furlanske vasi so postavili na listo delavca Gnoato. Potem so še Ginaldi iz Tržiča, Cisilin iz Krmina, Marocco iz Gra-deža in Peressin iz Gradiške. Izpuščena so nekatera imena znanih o-sebnosti v stranki. TRŽIČ Občinski svet je sprejel obširen predlog za popravo cest v mestu in v predmestnih okrajih. Za popravila pride v poštev 43 cest, v skupni dolžini 12 kilometrov. Stroški bodo znašali 250 milijonov lir, katere bo občina krila s posojili, najetimi v lokalnih denarnih zavodih. Meščani so z veseljem pozdravili to odločitev in so tudi lastniki zasebnih poti dali zastonj na razpolago svoja cestišča. V bližnjih Ronkah je bila napovedana za nedeljo zjutraj otvoritev umetniške raz stave. Povabljenih je bilo 10 umetnikov iz Slovenije. Pripravljen je bil tudi poseben sprejem gostov v občinski hiši. V zadnjem hipu so pa morali prireditelji odpovedati razstavo, ker so carinske oblasti na meji ovirale prehod umetnin. Brezpotrebni u-radni šimelj ovira tudi 'kulturne stike. S SEVERNE ČETRTI Pod tem imenom mislimo na goriški mestni del od Katarinijevega trga preko Livade proti Solkanskemu polju. Tu imajo meščani upravičene vzroke, da se lahko zaradi marsičesa pritožujejo. Že zaradi nevarnega križišča pred uršulin-skim vhodom. Pred kratkim se je dogodila prav tam huda avtomobilska nesreča s petimi ranjenci. Križišče štirih ulic je brez vsakih svetlobnih znakov. Poleg tega pa prav tam še vsako nedeljo parkirajo tovornjaki s prikolicami. V nje se je zadel že omenjeni avto s petimi osebami. Občina bi prav lahko določila za parkiranje tovornih voz od sobote do ponedeljka ulico Mighetti ali Pal-iadio, kjer ni toliko prometa in bi se izognili neprestanim nesrečam. Omenili smo že ulico na Livado. Obe, ona pod uršulinskim zidom in ulica Čampi sta še vedno neurejeni. Vsako toliko pošlje občina nekaj delavcev, da kaj pobezajo na cestišču, a dokončne ureditve še ni, čeprav j.: vedno več hiš in vil v tem okraiu. TEDENSKI POČITEK Sindikat trgovskih uslužbenk' v Gorici je naslovil na prefekta zahtevo, naj se počitek enega popoldneva v tednu zopet uveljavi. Raztegne naj se pa na vse trgovine. Prefekturnega odloka o zaprtju trgovin za en popoldan v tednu se pa nekateri trgovci že prej niso držali. Prišlo je celo do vprašanja, ali je tak prefekturni odlok v skladu z zakoni. Nekatere lastnike trgovin, ki so bili v tem smislu obtoženi, je sodnija i Vicenzi celo oprostila na podlagi praV-doreka, da ne more nobena oblast prisiliti lastnika trgovine, da bi zapiral podjetje med tednom, ker ne obstoja po ustavi noben sličen zakon. Vprašanje tedenskega počitka bo torej še razburjalo duhove. SMRT V torek je umrl v še ne prevelik1 staro sti znani goriški trgovec s čevlji gospod Kosič. Iz skromnega čevljarja se je povzpel z žilavim delom do uglednega lastnika prodajaln na koncu Raštela in na Travniku. Bolehal je že precej časa na želodčni bolezni, ki se mu je zadnje dni tako po, slabšala, da ji je podlegel. Družini in vsem sorodnikom izražamo globoko sožalje. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Dario Fd v Slovenskem gledališču Jože Habič, lii je z režijo Fojevc komedije potrdil svoj sloves Vedno spet pride v obtok govorica o krizi našega Slovenskega gledališča in navadili smo se že nekako misliti nanj kot na nek počasi dogorevajoči ogenj, zlasti odkar so odšli Jože Babič, Štefka Drolčeva, Miha Baloh in še nekateri drugi. Toda naj že bo kakorkoli: iz tega dozdevno pojemajočega ognja udari včasih še. visok plamen in tak plamen je bila zadnja premiera: komedija Daria Foja »Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda«. Potrdila je — če je treba to sploh še potrjevati — da je Slovensko gledališče .lcljub vsemu vendarle najbolj trdoživo med vsemi slovenskimi gledališči, najbolj drzno — ali avantgardno, če hočemo — in tudi najbolj sodobno evropsko. To je jasno pokazala tudi ta premiera. Bilo je treba precej drznosti, da se je Slovensko gledališče lotilo takega dela, kot je ta komedija Daria Foja, ki je. tako tipično italijanska v svojih izraznih sredstvih, da bi se zdela marsikateremu odličnemu in dovolj pogumnemu tujemu režiserju skoraj nemogoča v tuji preobleki. Ne zato, ker bi ne bila na splošno, evropsko aktualna za naš čas, ampak zato, ker je ubrana na tako tipično italijansko odrsko tradicijo, kot je commedia deH’arte, in ker je hkrati tako osebni izraz igravske umetnosti in dramatskega talenta Daria Foja, da bi si vsak režiser desetkrat premislil, preden bi tvegal, da jo uprizori z neitalijanskim igravskim ansamblom in v drugem jeziku. Režiser Jože Babič pa je to tvegal in rezuitat ga je v polni meri poplačal za ta pogum. Doživeli smo predstavo, ki smo jo lahko res uživali s polnim srcem. Tekla je tako neprisiljeno in lahkotno, da nismo imeli nikoli med predstavo občutka kake težine ali napora, čeprav moramo priznati, da smo prišli v Avditorij z rahlo bojaznijo, da bomo priče napornemu eksperimentu, katerega izid ne bo gotov do zadnjega. Bili pa smo SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 22. marca, ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Opčinah — ponovitev Dario F6 DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA prijetno presenečeni — tako od duhovitega dela samega, ki nosi v sebi kljub svoji aktualnosti in modernosti najboljšo tradicijo italijanskega gledališča, kot od režije in igravskega ansambla, ki je bil izpostavljen hudi preizkušnji, saj je morala večina igravcev nastopiti kar v treh ali celo štirih vlogah (in tudi v petih kot Alojz Milič), a je vendar pokazal izredno vigranost in zlitost. Babičeva režija je bila elegantna, lahkotna, izvirna in polna domislekov, kot si jih lahko dovoli samo resnično suveren režiser, npr. s pogrebnim prizorom gangsterjev. Nikjer ni bilo opaziti kakega nihanja v konceptu ali neenakomernosti v ritmu. Vse je. res teklo kot namazano. Gledavci so zadrževali dih in na koncu sprostili svojo napetost v dolg in prisrčen aplavz. Prostor nam ne dopušča, da bi spregovorili o vsakem igravcu in igravki .posebej. Vsi so bili zelo dobri in celo odlični, najbolj pa nas je seveda očarala gostja Iva Zupančičeva kot Luisa, polna živ- ljenjskega ognja, neposrednosti in tiste prikupne banalnosti, kot jo je vloga zahtevala. Zaigrala jo je tako, kot bi si ne bili mogli predstavljali o igravki, ki ni nikoli nastopala na italijanskih odrih. Njena Luisa je bila zelo ženska in zelo prisrčna. Opaziti je bilo, da je to igravka ne le z velikim talentom, ampak tudi z zelo dobro šolo. Njeni so-igravci in soigravke so držali korak z njo. Čutiti je bilo, da igrajo z veseljem in da so z vsem srcem pri stvari. Da niti ne izgubljamo besed s hvalo igravcev kot so Lukeš, Raztresen, Starešinič, Kobal in Rodoškova, naj saimo omenimo, da so nas prepričali tudi ostali (Caharijeva in Kramar-jeva) kot elegantni in hkrati zapeti (samo ne na hrbtu) bolničarki in tudi kot ženski v nočnem lokalu, Milič, Jazbec, Rusija in zlasti Martinuzzi, ki se je razvil po našem mnenju v enega najboljših komičnih igravcev, kar jih premore sodobno slovensko gledališče, in bi zaslužil, da mu to (s filmom vred) posveti večjo pozornost. Odličen vtis predstave so izpopolnjevali elegantni kostumi Alenke Bartlove, smiselna, duhovito skonstruirana scena arh. Nika Matula in glasba Aleksandra Vodopivca. Tudi prevod je dober, čeprav ponekod ni bil do kraja izpiljen. Bila je ena tistih uprizoritev, ki sc človeku vtisnejo v spomin. fj Jože Babič z „Dvema pištolama v rokah" »*** It m plenit it ietmiAi j/c« ifj rt i/icičeif ti V zvezi z uprizoritvijo komedije »Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda« smo zaprosili režiserja Jožeta Babiča in igrav-ko Ivo Zupančičevo za kratek razgovor. Kako si prišel do tega, da si zrežiral to komedijo Daria Foja? Sprejel sem ponudbo z repertoarja, kot je bil že programiran. Prvotno so mislili, da mi ta igra »ne leži«, čemur sem se jaz začudil in že iz poklicne ihte hotel pokazati, da gre. Je bilo težko postaviti to F6jevo delo na slovenski oder? Težko, ker nimamo tradicij in izrazil in ker je naš humor ra-stel iz drugačnih okoliščin. Naš gledališki humor je prihajal s severa, prevzet po tamkajšnjih vzorih, v nekaj primerih pod vplivom Hansa Sachsa, brez vsakršne tradicije kot je commedia deH’arte. Poleg tega je bil naš gledališki razvoj pretrgan, precej časa ga je nadomeščal le kak glumač, po-žiravec ognja. Zato je zdaj težko najti gledališko izrazilo ,ki naj bi nadomestilo tradicijo. Treba ga je iznajti. Nedvomno ti je delo olajšalo dejstvo, da je Dario F6 moderen In da zajema iz živega okolja. Nedvomno res, zlasti še zaradi tega, ker je stvar tudi tu pri nas živa in aktualna. Zato nič ne izgubi na učinkovitosti. Temu je tudi pripisati, da je občinstvo ob Fdju živo sodoživljalo, medtem ko je Fojevo delo pred leti v Zagrebu celo v režiji Fojcvega asistenta pogorelo, ker so igravci govorili gluhemu avditoriju. Si imel težave z Izbiro igravcev? Ansambel je pač majhen in to omejuje možnost izbire. To je, kot bi vlekli vloge iz klobuka. Težave z vajami? Običajne. Kako sl bil zadovoljen z zadržanjem občinstva? Zelo. Vendar mislim, da ga še nismo dovolj pripravili na take predstave. Bilo je premalo prilož- -O/ p? 4 m nosti, da bi bili ljudje lahko avtorja spoznali. Tudi zato je še nekaj pretiranega purizma med občinstvom. Namesto da bi se zabavali, se. nekateri zapirajo v svojo puristično togost. Kaj pravi Dario Fo k tej slovenski predstavi svoje komedije? Ker je zadržan, se premiere ni mogel udeležiti. A z veseljem sprejme vse vesti o tem, kako se stvar razvija. Boste šli z »Dvema pištolama« na turnejo in v Ljubljano? Šli bomo na običajno turnejo, ni pa še gotovo, če bomo delo igrali tudi v Ljubljani. Bravce »Novega lista« pa bi rad opozoril na to turnejo in hkrati omenil, da je med našim gledališčem in med občinstvom še prešibek stik, zlasti na deželi-Ljudje še vedno premalo upoštevajo naše napore. Iva Zupančičevza je prisrčna plavolasa Dolenjka, temperamentna in živahna, zasebno prav tako očarljiva kot na odru ter zelo ljubezniva. Je. presenetljivo ženska. Ko smo ji izrekli priznanje, ker je znala tako temperamentno zaigrati vlogo vroče" krvnega italijanskega dekleta, nas je »zabila«: »Kaj mislite, da Slovenke nimajo temperamenta? Potem jih ne poznate!« Ste radi sprejeli vlogo Luise v tej Fojevi komediji? Še kar. Igrala sem že vlogo Angele v Fojevi »Arhangeli niso avtomati«. Tokrat mi vloga bolj ugaja, tudi zato, ker Babič nam iglavcem dopusti več spontanosti v izražanju in je. pri njem vse bolj sproščeno. Kako vam ugaja nastopati v Trstu? Zelo, po dosedanjih izkušnjah. Nastopi v Avditoriju so zelo prijetni. Kakšne vloge vam prijajo? Najrazličnejše. Rada bi jih imela čimveč, ker zelo rada igram. Sem tip tiste vrste: »Dajte mi še!«, se. navihano nasmehne. Igrala sem že vsakovrstne vloge, od ljubimk do karakternih. Igrati sem začela, ko sem imela dvajset let. Bila sem Tončka v »Martinu Kačurju«. Zanjo sem bila tudi nagrajena na Sterijevem festivalu. Najrajši pa sem igrala Sonjo v »Stričku Vanji« Čehova. V Trstu bi bila morala igrati še. Barbaro v Shawovi komediji, a iz tega ne bo nič. Igrala pa bom v Sartrovi drami »Hudič in ljubi Bog«. Katere vloge si želite? Tega rajši ne povem, ker se nam želje navadno ne izpolnijo. V filmu ste že nastopili? V manjših vlogah. Nič posebnega. Iva je odkritje, ki ga bo moral film šele napraviti — se je hudomušno oglasil Babič. PROTI KODRI IN SMOLIKI TER USEM moramo škropiti sedaj v marcu. Proti smo-liki in kodri smo sicer škropili breskve že konec novembra ali v začetku decembra, a tudi sedaj ne smemo opustiti ponovnega škropljenja, škropimo s škropivom na podlagi ZIRAM, kot je MEZENE, in upo- Medtem ko je na svetovnem trgu precej za kapitaliste«. To nas spominja na hudob- rabimo isto gostoto kot prej, to je i/> kg Kriza agrumov - oranž lahka oddaja limon in drugih agrumov, je Povpraševanje po oranžah zelo slabo. V Sredozemlju pridela Italija največ oranž — skoraj 9 mjlijonov stotov —, a od teh jih Proda v inozemstvo komaj milijon stotov, vse ostalo ostane za domači trg, ki je preobložen. Država Izrael pridela letno 7 milijonov stotov oranž, a jih proda v inozemstvo vsaj 6 miljjonov stotov. Od kod lake razlike? Vzrokov je več, a glavna je kakovost blaga. Izraelci imajo samo mlade, ^odeme nasade z najboljšimi sortami. Italijanski nasadi pa so večinoma stari in tudi precej zanemarjeni. Medtem ko Izrael-ci močno uporabljajo stroje za obdelovale, jih v Italiji ne morejo v takšnj meri. Izraelci večino nasadov namakajo, kar je v Italiji le redko kje mogoče. Poleg tega so izraelske odpošjljke skrbno urejene, česar pri italijanskih ni mogoče vedno trditi, ^ako se med italijanskimi odpošiljkami v zabojih najbolj žlahtnih oranž prevečkrat Pripeti, da se naleti na plodove čisto dru-sorte. Prevečkrat se zgodi, da brezvestneži nalašč podtaknejo kakšen tak plod z 0Pombo »saj ne bom jaz jedel« ali »saj je Zaščita pred pozebo Vsako leto se mora kmetovavec bati pozebe in hudih slan. Ta strah je še posebej opravičen v takih letih kot je letošnje, vsaj do sedaj, ko si sledijo visoke toplote z močnimi sunki hudega mraza. Kako zasititi rastline? Vrtnarji že pridno izrabljajo rjuhe iz plastike, to je liste iz polietilena. A kaj sadjarji in vinogradniki? Listi iz polietilena de pridejo v poštev, vsaj za enkrat še ne. ^omagajo si pa drugače, in sicer: Čudno ^ glasi, a res pa je, da poškropjjo z vodo cvetoče sadno drevje, pri katerem se napravi okoli cveta ledena obloga. Ker se dri tvorbi ledu iz vode sprosti precej toplote, ni okoli ,cveta nižja toplota od 0" C lr> pri taki toploti cvetje z mlado brstjo ne pozebe. — Drugod imajo posebne peči, v katerih gori nafta, ki povzroči mnogo dima, in seveda tudi toplote. — V Nemčiji 'biajo posebne stolpe, ki sesajo mrzli zrak, 18a segrejejo s posebno pečjo in zopet iz-dsnejo. V Emiliji — Ferrara in Ravenna — uporabljajo največ pečke na nafto, v Južnem Tirolu pa največ škropijo z vodo. neže, ki so pri odpremi lupljenih suhih češpelj dali čik v sredo češplje rekoč »saj je za milijonarje«. In posledice? MEZENE na 100 litrov vode. Zato da udarimo dve muhi na en mah, primešamo že pripravljenemu škropivu še sredstvo proti Med pridelovavci oranž v Italiji je ro- j Ustnim ušem. To sredstvo je OLEOFOS 20, dilo mnogo zle krvi govoričenje, da Italija katerega en kg zadostuje za 400 litrov škro-uvaža oranže iz Libije. Mjnistrstvo je po- piva torej , - ntra oleofosa na 100 litrov, tem pojasnilo, da se je to res zgodilo, a le Oleofos je strup, ki spada k belim o'jem za količino 3.400 stotov, to je pridelek od jn zamori na drevesu vse ž valsko življenje, 10 ha površine, dočim znaša površina oranž- torej tudi jajčeca listnih uši. nih nasadov na Siciliji 50.000 ha, na celini Ce bi breskve že ozelenele in bi kazale pa še 35.000. §e smoliko ali kodro, jih lahko še poškro- Na drugi strani pa so vladi hudo zame- j pimo z MEZENE, a tedaj raztopimo v 100 rili kmetovavci, ki imajo še velike zaloge litrih vode samo 200 gramov MEZENE. krompirja. Italija je namreč uvozjla iz_______________________________________________________ Poljske nekaj tisoč stotov krompirja, ki je bil plačan z oranžami. Vprašanja uredništvu MONTESHELL + CAFFARO Sem vaš naročnik in vas prosim za nasvet v sledeči zadevi. Imam 3,5 hi vina ,ki je še sladko. To najbrž zato, ker sem dodal sladkorja, da bo Znano je, da je Monteshell podjetje, ki | močnejše. Ta sladkor pa se šc ni ves spremenil sta ga ustanovila Montecatini in petrolej- v alkohol. Sedaj ne vem, kaj naj naredim, da bi ska družba Shell in ki naj bi služilo za enotno proizvodnjo in prodajo sredstev, ki služijo za zaščito kmetijske proizvodnje. To podjetje deluje že več kot leto dni. V prihodnjih dneh pa bo Monteshell prodajala tudi vsa zaščitna sredstva, ki jih proizvaja družba Caffaro. Med temi sredstvi je posebno cenjen prah Caffaro, sestavljen na podlagi bakra in apna in ki odlično na-domestuje modro galico. Prah Caffaro ima nadalje odlično lastnost, da ga lahko rabimo kot škropivo jn kot prah, to je za škropljenje in za prašenje. Naš kmetovalec bo samo zadovoljen, če | vina. vino spet vrelo. Bojim se, da se mi bo poleti pokvarilo. Najlepša hvala. K. C. Za natančen odgovor in nasvet bi morali najprej vedeti, koliko sladkorja ste vinu dodali. Najbrž ste ga dali preveč, kajti vina povrejo, če imajo največ 30 stop. sladkorja. Potrebne pa so tudi vrvlnc kvasnice, ki razkrajajo sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. Potrebna je nadalje primerna toplota, ki mora biti višja od 15 in nižja od 22 stop. Celzija. Če so dani vsi ti pogoji, lahko vrenje izsilite. Ce hočete svoje vino popraviti, boste najbrž morali kupiti kvasnice (fermenti seleziona-ti). Ena porcija teh kvasnic zadostuje za 10 hi se taka podjetja združijo in potem izločijo dvojčke in trojčke različnih sredstev, ki imajo isti učinek, a se prodajajo pod različnimi imeni, pri vsakj tvrdki drugače. Natančnejši nasvet in navodilo pa vam lahko da le enolog (strokovnjak za vina) po podrobnejši analizi vašega vina. Svetujemo vam tudi, da se obrnete na Kmetijsko nadzorništvo. Iz smrti Kujejo denar Današnji svet se vedno raje naslaja nad vajo jo tudi na televizijo, da bi pravila o poročili, filmi in oddajami, ki imajo za vse- vseh tajnostih, tudi intimnih, svojega mo-bino kake umore, velike finančne škandale, ža, ki je baje umoril predsednika Združe-spolne zločine in podobno. Milijarde zaslu-j nih držav. žijo tako imenovani »revolver - listi« in fil- v njeni send se vrte tudi d oseb mi ter televizija, ki obveščajo senzacij želj- ki niso 0swaldovi sorodniki. Tu so pred- no občinstvo o takih izrodkih človeškega: .i, • n v. • x i i i v. ,. . ^ vsem baletke iz Rubyjevega nočnega lokala. Z1\Te.n^aC . , . . » . Deset jih je in jih vabijo v London in Pa- Natančno opisovanje ubojev m če le mo- J igoče brskanje po ozadju zločina in prinašanje kakih osoljenih in popopranih skriv-_ . .. . . , _. , nosti iz življenja žrtev in krivcev, je za srednji statistični urad v Rimu javlja mn0ge ljudi vir bogastva in poznanja njih £ konec oktobra 1963 naslednje številke: k]avrne osebnosti v javnosti. jdokupno prebivavstvo .... 50,505.000 Nekaj podobnega se godi po umoru ame- ra> pravzaprav Jožefa Frick iz Švice. Bila plovna sila zaposlena .... 20,475.000 riškega predsednika Kennedyja. Vsi, ki so je ljubica Jack Rubyja, ki je ustrelil Osvval- v kmetijstvu........................ 5,250.000 bili z zločinom kakorkoli v zvezi, služijo na , da. Neka berlinska filmska družba jo je . industriji....................... 8,344.000 ta ali oni način velike vsote denarja. povabila, da bi nastopila v filmu, ki bi j^dgod.............................. 6,375.000 Odvetnik James Martin, ki zastopa kori- prikazoval ozadje atentata v Dallasu. Poleg ,ezaposleni.......................... 507.000 stj Marine Oswald, vdove dozdevnega pred- poglavitnih je še na desetine manjših špe- •^zposelni.......................... 284.000 ITALIJANSKE DELOVNE SILE riz, da bi se razkazovale, kaj vse so počenjale na varijetejskem odru Oswaldovega atentatorja. Za plačo so jim ponudili že 90 milijonov lir. Kar neverjetno se sliši. V zlatem potoku plava tudi plesalka Sy- ^*Vič zaposleni......................... 223.000 V enem letu se te številke prav malo bremenijo, ker je znatni spremembi podmena samo številka brezposelnih. sednikovega morilca, je povedal na neki ti- kulantov, ki si polnijo žepe izrabljajoč skovni konferenci, da je ona prejela od ne-j prav nesramno ljudsko radovednost in že-znanih »dobrotnikov-« nad 40 milijonov lir. , Ijo po senzacijah. Pravega ozadja Kennedy-Za knjigo njenih spominov ji je ponudila1 jeve smrti pa verjetno še dolgo ne bomo neka založba kar 79 milijonov lir. Zahte- poznali. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Fašisti in laški nacionalisti so obrnili v zadnjem času svojo pozornost delovanju naših poslancev in našli pri tem povoda za grajo. Tako se je poslanec Suvich 13. decembra v parlamentu pritoževal, da so poslanci Šček, Podgornik in Lavrenčič predložili kakih 60 interpelacij zaradi domnevnega zati- 103. Dr. E. BESEDNJAK ranja in zapiranja slovanskih šol v Istri. Dejal je, da je tako postopanje obstrukcio-nizem najhujše vrste. Posebno ga bode dejstvo, da se v teh interpelacijah imenujejo čista italijanska istrska mesta s slovanskimi imeni. Zahteval je, naj predsednik zavrne te interpelacije in naj jih zopet sprejme šele, ko bodo imena mest popravljena, ker ni dopustno, da se v italijanskem parlamentu rabijo za istrske kraje slovanska imena. Poslanec Podgornik je zavrnil prenapete-ža s pripombo, da je izvrševal, ko je vložil interpelacije, le pravico, ki jo ima vsak poslanec. S tem ni hotel vršiti iredentistične propagande. Če je imenoval kraje s slovanskimi imeni, je storil to zaradi tega, ker je jezik, katerega govori prebivalstvo teh krajev, slovanski. (Silni protesti na desnici.) Poslanec Sček je opozoril Suvicha, da mu niti generalni komisariat za Julijsko krajino ni znal povedati italijanskega imena za nekatere vasi, omenjene v njegovih interpelacijah. Rekli so mu, da so ustanovljene posebne komisije, ki bodo določile toponoma-stiko onih krajev. Poudarjal je, da s svojimi interpelacijami ni nameraval širiti nikake iredentistične propagande, za katero skrbijo že sami naši nasprotniki s svojimi nasilstvi. (Potestiranje na desnici.) Vmešal se je tudi poslanec Giunta, ki je dejal, da je Koper domovina Saurova in da je zločin, če se Imenuje s slovanskim imenom. Posebno je razburilo fašistovskega poslanca dejstvo, da je vložil republikanski poslanec Bergamo skupno s poslancem šče-kom interpelacijo o slovanskih šolah. Ker je Bergamo očitno kazal, da se strinja s poslancem Ščekom, mu je Giunta zakričal: »Vprašali bomo koprske republikance, ali so tudi oni zadovoljni z imenom Koper!« »DVAINDEVETDESET INTERPELACIJ« Nasprotni poslanci so se pritožili, da so Šček in tovariši vložili nič manj kot 60 in-tepelacij, a Edinost je napisala, da je interpelacij bilo najmanj dvaindevetdeset. V njih številu se namreč izraža vsa šolska beda našega ljudstva, od katere trpi že več let. Interpelacije so bile potrebne, ker so se našli i celo predrzni ljudje, ki »so trdili, da se Slovencem in Hrvatom v Istri niso zaprle šole.« Tedaj pa so nastopili naši poslanci in 'vložili za vsako šolo posebno interpelacijo. S svojim korakom niso niti zdavnaj izčrpali krivic, ki so se nam godile. Kajti neotvor-jenih šol je skoro 150. Komaj so naši zastopniki spravili na dan šolsko vprašanje, je padel nanje celokupni italijanski naciona-j ližem. Zahteve našega ljudstva po dostojnem šolskem življenju so proglasili za »iredentizem, nesramnost, izzivanje, upornost.« Naše poslance so pokrili s psovkami in jih označili za razdirače parlamenta. Hudo so jim zamerili, da niso vložili samo ene interpelacije za vse zaprte šole. Prav radi verujemo, da jim je stotina interpelacij sitna in neprijetna stvar: slika naših krivičnih razmer se bo razgrnila pred političnim zastopstvom vse Italije. Navesti hočemo tu le nekaj primerov, ki jih je imel na razpolago poslanec dr. Ulikse Stanger. V občini Buzet so zaprte naslednje šole: v Humu, Draguču, Sovinjaku, Sočergi, Pregari, Račicah in v Grimaldi. V občini Pomjan je zaprta šola v Koštaboni. V občini Piran je zaprta šola v Novi vasi. V roški občini je zaprta šola v Ročkem polju. Na otokih : v Martinščici, v Čunskih, v Unijah, v Sosaku, v Nerezinah in v Punti Križu. V občini Boljuna so zaprte šole v Brestu, v Velinčki, v Boljunu, v Pazu, v Sušnje-vici in v Vranji. V občini Pazin je zaprta šola v Cerovljah. V občini labinjski so za-. tvorili šole v Rogačanih, v Rabcu in v Sv. Marini. V občini oprtaljski so zatvorili šole v Topolovcu, v Zrenju in v Livadah. V občini Poreč so zaprli šole v Fuškolinu, Ba-derni in Fontanah. V vižinadski občini so zatvorili šoli v Kaštelirju in Ferencih. V vr-sarski občini so zaprli šolo pri Sv. Lovreču. V bolski občini v Krmedu. V barbanski občini : v Šajinih, Hrelijčih in Petehih. V kan-fanarski občini v Morganih in Sošičih. V puljski občini so zaprli sledeče šole: dve v Puli, po eno v Vinkoranu, v Loboriki, v Val-turi, v Ližnjanu, v Medulinu, v Premanturi, v Strinjanu, v Peroju, na Velikem vrhu in v Banjolah. V šentvinčentski občini so zatvorili šole v Bokordičih, v Sv. Vičentu, v štokov-cih in Smoljanih. V vodnjanski občini so zaprli šoli v Karnici in Marčanih. To so le nekateri primeri iz Istre, izpuščene pa so vse šole na Tržaškem in Goriškem. In interpelacije razen tega niso obravnavale le šolskega vprašanja, temveč probleme iz celokupnega javnega življenja. Poleg tega je iz gornjega jasno razvidno, da je ogromna večina istrskih krajevnih imen slovanskega izvora. Če bi bil sprejet predlog poslanca Suvicha, naj se zavrnejo vse interpelacije s slovanskimi imeni, bi vlada prišla v največjo zadrego, ker bi sr ne znala pomagati. Na seji parlamenta so naši poslanci pred glasovanjem o predlogu, naj se odobrijo izjave vlade, po dr. Podgorniku podali sledeč odgovor: »Ker se je slovansko ljudstvo iz Julijske krajine izkazalo pokorno veljavnim zakonom in ker mu je vlada kakor za ironično nagrade odrekla, zlasti v Istri, najelementarnejše pravice socialnega sožitja, tako da smo mi Jugoslovani šteti v Italiji za državljane tretje vrste, in ker se trajno preganjajo naše kulturne in celo gospodarske ustanove in ker vlada ni ugodila pravičnim zahtevam slovanskega prebivavstva novih pokrajin niti na šolsko - kulturnem, niti upravnem, niti1 jezikovnem polju, bo glasovanje slovanskih poslancev, četudi pomeni le nekaj glasov, znamenje, da velika večina prebivavstva Julijske krajine ne odobrava delovanja vlade.« (Dalje) Plaho je stopila v veliko kamro, kjer je sedel Pungartnik za mizo in listal po koledarju, kjer je imel na praznih straneh in na robovih zapisane svoje račune. »Dober večer, Pungartnik... Prišla sem vprašat, kako bo... s tistimi čevlji in obleko?« »Kakšne čevlje? Kakšno obleko?« »No, s tistim, kar ste obljubili Janezu in Matijetu za pašo.« »Obljubil sem, obljubil, če bosta dobro pasla. Toda ali ne veš, da so jima medvedi raztrgali šest ovac, dve pa tako zdelali, da smo ju morali zaklati?« »Saj fanta vendar nista kriva za to. Kaj pa sta mogla storiti proti medvedu, ko sta še šibka in nedorasla; saj se še odrasli bojijo medvedov,« je ponižno ugovarjala Špela. »Lani ste imeli močne odrasle pastirje, pa so vam medvedi tudi trgali ovce in celo telico.« »To, kar je bilo lani, tebi nič mar. Kdo mi bo letos povrnil škodo, pravim.« »Jaz vam je ne morem. A fanta bi vendarle rada plačilo za zvesto službo. Storila sta pač, kar sta mogla,« je dejala Špela proseče. »Še za hrano nista zaslužila!« je grobo odvrnil Pungartnik, zaprl koledar in ga trdo položil na mizo. Špela je stala sredi velike kamre, zavita v volneno ruto, na kateri se je topilo ivje, in ga proseče gledala. »Krivični ste, Pungartnik.« Trije bratje gredo po s . - 7 PRAVLJICA Kmet je razkačeno vstal. »Kaj, v moji hiši me boš žalila? Marš ven!« Špela je zajokala in odšla. Bližala se je zima in v Špelini koči je zavladalo pomanjkanje. Dnin na polju je bilo konec in le tu pa tam so jo še poklicali, da je pomagala pri tem ali onem delu na kaki kmetiji. K Pungartniku je niso več poklicali. Dečki v koči so otepali krompir, repo in suhe krhlje ter pili kozje mleko. Kruha so videli le malo, in če je prinesla mati kdaj od kod malo kolin, ali celo samo praženih ocvirkov ali drobovja, je bil to za Špeline fante velik praznik. Nekoč, ko je bila mati spet na delu na neki kmetiji, sta se začela Janez in Matija meniti, kaj bi storila, da bi tudi onadva kaj zaslužila in bi imeli tako več za jest. »Zdaj sva že precej velika, Matija, in lahko bi šla kam v službo,« je rekel Janez. »A ne za pastirja,« je odvrnil Matija. »Zdaj pozimi naju tako nihče ne vzame za pastirja. Morala bi si poiskati kako drugo službo.« (Nadaljevanje na 9. strani) ŠPORTNI P REGLED ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO „B” In „C” LIGE Triestina na gotovem Triestina jo v nedeljo dosegla pomembno zmago, saj je kol gost porazila močno ekipo Pro Pa-•rie z izidom 1:0. Tržaška nogometna enajstorica je tako dosegla tretjo zmago izven svojega mesta ter se tako usidrala na osmo mesto lestvice. Ekipa bo seveda tudi -prihodnje leto igrala v »B<-j'gi, čeprav nekateri upajo, da bo moštvo, če bo imelo lc nekaj sreče, lahko osvojilo tudi tretje mesto na lestvici in sc tako uvrstilo med najboljše ‘-najstorice B lige. Triestina je do sedaj devetkrat zmagala (šestkrat doma in trikrat kot gost), osemkrat zaigrala neodločeno (šestkrat doma in dvakrat zunaj) ter Wla osemkrat poražena (vedno izven Trsta). Njeni igravci so zabili 21 golov, prejeli pa so jih 22. Trenutno vodita lestvico ekipi Foggia in Verona ; prvo moštvo je zelo dobro na domačem igrišču (9 zmag in 4 neodločeni izidi), druga ekipa nr> je zelo učinkovita kot gost (4 zmage, 7 neodločenih izidov in en sam poraz!). Če bi Verona nr> izgubila na svojem igrišču kar 8 točk (2 poraza in 4 neodločeni izidi) bi bila že z obema nošama v prvi litri. Foggia na je kot gost večkrat osvojila kaiko točko (do sedaj je sedemkrat zaigrala neodločeno, dvakral je zmagala in trikrat izgubila teikmo). Fogeia je zabila 29 golov, prejela 14, Verona pa je zabila 32 in prejela 16 golov. Na tretjem mestu najdemo Padovo, ki pa je doma zaigrala kar tri tekme več kot na tujem 'grišču. Padova ima najboljšo obrambo (samo 11 golov), zaradi česar večkrat kol gost osvoji kako točko (7 neodločenih izidov, ena zmaga in trije Porazi). V ospredju je tudi Varese, ki igra v istem slo-'kot Padova. Na petem mestu srečamo trojko asliari, Lecco in Brescia, ki snadajo med naj-oljše ekipe »B« lige. Catrliari je. v nedeljo zmagal v Monzi z izidom 5:0! Tako Cagliari kot Lecco lahko računata na najboljši uspeh. Brescia je nekoliko utrujena, zato zdaj večkrat doživlja poraz. Navijači te ekipe, ki je začela tekmovanje s 7 točkami manj, se bojijo, da ne bi °ki,pa nadaljevala po tej poti ter tako izgubila vse možnosti za vstop v »A« ligo. Brescia je moštvo, ki je zabilo največ golov °d vseh ostalih enajstoric »B« lige (41 v 25 tekmah). Z istim številom točk kot Triestina sta Poten-*a in Napoli, s točko manj pa Pro Palria in Ca-tanzaro. Udinese ni lako učinkovita in ima komaj 23 ločit. Tudi od ekip Palermo in Venezia so strokovnjaki pričakovali mnogo več. V boju za obstanek v B ligi pa so naslednje, ekipe: Simmenthal, Parma, Cosenza, Alessandria in Prato. Lestvica »B« lige je po 25. kolu naslednja: 1. Foggia in Verona 33, 3. Padova 32, 4. Varese 30, 5. Cagliari, Lecco in Brescia 29, 8. Triestina, Po-lenza in Napoli 26, 11. Pro Palria in Catanzaro 24, 13. Udinese 23, 14. Palermo 22, 15. Venezia 21, 16. Simmenthal 18, 17. Parma, Cosenza in Alessandria 17, 20. Prato 15. Tudi v »C« ligi je precej živo. V »A« skupini kraljuje ekipa Reggiana, ki ni bila do sedaj niti enkrat poražena, zmagala je devetnajstkrat ter samo šestkrat odšla z igrišča z eno točko. Zabila je. 46 golov in jih prejela samo 7! Reggiana je seveda že z obema nogama v »B« ligi, ker ima kar 10 točk več od Savone, ki je na drugem mestu lestvice, Tretji je Como. Tržiška ekipa CRDA pa je med zadnjimi in bo po vsej verjetnosti izpadla iz »C« lige. Tudi v »B« skupini je že vse odločeno. Livorno z gotovostjo vodi lestvico s petimi točkami razlike pred Forlijem in s sedmimi točkami pred Piso. Livorno je 16-krat zmagal, sedemkrat igral neodločeno in bil dvakrat poražen. V »C« skupini pa je boj za prvo mesto v polnem teku. Na prvem mestu je Trami, na drugem Sambenedettcse. na trtiem Ohieti. Težko je. že zdaj predvidevati, kdo bo končni zmapovavee. V »D« lini, ki ie razdeljena v šest skunin, vodijo naslednje ekipe: Entella (A), Beretta (B), Carpi (C), Ternana (D), Nocerina (E) in Crotone (F). Najboljše moštvo je Carpi. Goriška enajstorica Pro Goriz.ia, ki igra v C skupini, je na predzadnjem mestu. PREŽENIMO ZIMO IZ STANOVANJA Gotovo se že vnaprej bojite tistega dne, ko se bo treba v stanovanju lotili spomladanskega čiščenja. Z dobro premišljenim delom in z uporabljanjem sodobnih pripomočkov pa si boste vsa ta opravila lahko precej olajšale, Predvsem se ne. lotite vsega stanovanja naenkrat, če si ne morete najeti pomoči ali če vam družinski člani ne morejo pomagati. Da je stanovanje čisto, ne sme skrbeti samo gospodinja, ampak vsa družina. Ako vam pri vsakodnevnem delu nihče ne pomaga, skušajte, da vam kdo pomaga vsaj ob velikem čiščenju. Ne bodite nezaupljive do drugih in nikar ne mislite, da samo vi lahko najlepše in natančno vse napravite. Bolje je, da malo zamižite in družino postopoma | navadite na hišna opravila. Veliko bolj bodo družinski člani cenili stanovanje, ki so ga z lastnim naporom uredili in pospravili, kot če vas samo gledajo, kako se vi trudite in hkrati doživljajo neugodje, ki je nujno ob taikih dneh v stanovanju. Izberite si za delo take obleke, ki ss dobro in zlahka operejo. Zaščitite si roke z gumijastimi rokavicami, da si jih ohranite lepe in gladke. Pozanimajte se, kateri tehnični pripomočki varu bodo pri delu najbolj koristili. Razen dobrih bombažnih krp, si preskrbite še jelenovo kožo ali njen nadomestek iz plastične mase. Pri opravljanju hišnih del vam bosta zelo pomagala sesalnik in loščilnik. S prvim boste lahko očistile prahu vse stene in strope, dele pohištva in posteljnino. S posebnim nastavkom pri sesalniku lahko namažete tudi tla s parketnim loščilom j enakomerno, nalahko in brez utrujajočega plazenja po kolenih. Poleg omenjenih pripomočkov pa ne pozabite na dobro, stabilno lestev, da z njo lahko brez nevarnosti opravite razna dela (čiščenje oken, sten, snemanja zaves itd.). S preprog odstranimo največjo nesnago s sesalnikom. Kjer ga pa ni, naj to opravi iztepač. Stepamo vedno na spodnji strani, zgornjo stran , le okrtačimo. Priporočljivo pa je, kljub sesalniku, . preproge enkrat na leto dobro iztepsti. Barvo preprog osvežimo, če. dobro izprašene zdrgnemo z ožeto krpo ali gobo, ki jo pomakamo v mešanico sal-miaka in vode, ali pa kisa in vode. Okna in okenski okviri nam dajejo veliko dela Najprej očistimo prahu police in okvire, začenši od zgoraj, da nam umazana voda ne pušča grdih prog na šipah. Te najhitreje umijemo /. vodo, ki ji dodamo nekaj špirita. Oljnate madeže odpravimo s terpentinom. Zelo dobro in hitro pomivamo okna z jelenjo kožo ali njeno imitacijo, do suhega in do leska pa zdrgnemo s časopisnim : papirjem, šipe postanejo motne, če jih umivamo na soncu. Parkete ne obdelujemo z vodo, ker postanejo sivi. Kadar se poslužujemo bencina, moramo imeli vse na stežaj odprto. Ne skoparimo s krpami, ! kadar mažemo s pasto, ampak jih zamenjajmo, takoj ko so umazane. S pasto ali bencinom prepojenih krp ne hranimo v zaprtem prostoru, ampak jih čimprej spravimo iz stanovanja, ker drugače ; lahko povzročijo nesrečo. Matija je malo pomislil, nato pa je rekel: »Jaz sem za to Toda kdo naju bo vzel v službo, ko pa nič ne znava.« »Se bova že naučila. Jaz pravim, da bi bilo najbolje, če bi v mesto.« »V mesto?« je vzkliknil Matija napol začudeno, napol prestrašeno. »V mesto, v mesto. Tam je vse polno služb in tudi plačajo pošteno in v denarju, ne pa kakor Pungartnik, ki nama je °bljubil samo čevlje in obleko, nazadnje pa nama še tistega ni dal.« »Koliko pa plačajo?« »Ne vem. Mogoče tisoč, mogoče pa tudi pet ali deset tisoč na mesec.« »Mogoče pa milijon,« se je oglasil Tinček, ki je prisluško val razgovoru obeh starejših bratov. »Beži no, Tinček, kaj pa ti veš, kaj je milijon,« je rekel Janez. »Milijon je toliko denarja, da lahko kupiš zanj vso našo vas in vse polje naokrog in vse te gozdove, pa tudi še sosednjo vas in njeno polje, pa ti še ostane denarja.« »Za milijon lahko kupiš cel svet!« je navdušeno vzkliknil Tinček. »Oh, Tinček, ti vedno fantaziraš,« ga je zavrnil Matija. »Veš, kako velik je cel svet? Sto dni lahko hodiš, pa mu še ne prideš konca. In niti za sto milijonov ne moreš kupiti vsega sveta.« »Za tisoč milijonov pa že,« se ni dal ugnati Tinček. »Za tisoč milijonov pa menda že...,« je začel dvomiti Ma-Uja. »Toda toliko denarja sploh ni na svetu. Kaj ne, da ga ni, Janez?« Trije bratje gredo po sVetu (Nadaljevanje z 8. strani) »Najbrž ga ni. Saj bi ga ne mogli prešteti, je rekel Janez. Kdo pa bi štel do tisočkrat milijon?« »Nihče, saj bi ne mogel vedno šteli. Ce pa bi vmes jedel in spal in še kaj drugega delal, bi se mu spel vse zmešalo in bi moral začeti odkraja,« je razmišljal Matija. »Res je. Tako bi nikdar ne prišel do konca ... Greš z menoj, Matija?« »Kam pa?« »V mesto, glej ga! Si že pozabil, o čem se pogovarjava?« »Seveda grem s teboj. A samo, če bova ostala ves čas skupaj,« je rekel Matija. »Gotovo, da bova. Skupaj bova služila in hranila denar za mamo. Ko pa ga bova imela dovolj, se bova vrnila domov in bova kupila to kočo, da ji ne bo treba več hoditi na dnino za to, da smemo ostati v njej. Tudi za jesti ji ne bo treba več hoditi na dnino.« »To bo lepo, če bo potem lahko ostala mama vsak dan doma,« se je razveselil Matija. »Jaz grem z vama, da bomo več zaslužili,« se je spet oglasil Tinček. »Ti si še premajhen,« je rekel Matija. »In eden mora ostati pri mami, ali ne? Drugače ji bo preveč dolgčas.« »Pa ostani ti!« je predlagal Tinček. »Oh, seveda. Kaj pa boš ti delal v mestu, ko te še nikjer nič ni.« (Dalje) r-----------A Po povesti 0. Curwooda | • v rise Miki Muster I v_______________ 7. Še enkrat je poskusil plezati. Bil je sicer neroden, a vztrajen in je fkončno zmagoslavno priplezal na vrh, v mehko travo, kjer sta ga pričakovala Kazan in Siva. Kazan mu je ljubeznivo pomahal z repom. Baree ga je poskusil posnemati in kmalu je prav dobro obvladal ta pasji pozdrav. Kazan je veselo zalajal: v Bareeju je tudi nekaj njegove krvi! 8. V Sivini in Kazanovi družbi je Baree pričakal večer. Noč mu je odkrila nove lepote življenja: navdušeno je opazoval rdečkasti polni mesec, ki je plaval nad gozdovi in jih barval s čudovito svetlobo. V Bar je ju se je začela prebujati volčja, ponočnjaška kri. Čez dan je dremal, ponoči pa je neutrudno tekal in stikal po travi. 9. Zapazil je velike sence, ki so plahutale nad njegovo glavo. Ni se jih prestrašil, čeprav ni vedel, da so to velike severne sove, ki iščejo svoj plen. Tekal je za njimi in videl, kako se je ena od njih bliskovito spustila na tla in pograbila malega zajca. Ta divji prizor je Bareeja prestrašil. Stekel je k Sivi, da bi ga varovala. 11. Zajec je imel zlomljeno hrbtenico in ni več čutil bolečin. Hromel je že, toda za Bareeja je bil živ in to je bilo zanj veliko, vznemirljivo doživetje. Previdno se. mu je približal in ga s svojimi kratkimi, a ostrimi zobmi stisnil za grlo. Ker se mu ni zgodilo pri tem nič hudega, sta mu veselje in pogum še bolj zrasla. 10. Kazan pa je poskrbel, da se je Baree odvadil strahu pred lovom in bojem. Ko se je ob zori vračal z lova, je nosil med zobmi velikega zajca. Čeprav je vsaki ujeti živali Kazan sicer hitro skrajšal muke, je to pot prinesel domov živ plen. Tega zajca je prihranil za Bareejev prvi lovski pouk in ga položil v travo pred mladiča. 12. Baree je renčal in stiskal zobe. Ni vedel, da je njegov »napad« precej nebogljen, ker njegovi kratki zobje skozi g°" sto dlako niso prodrli do kože. Koža je popustila in Baree s