I
GLQSILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI
/
/i
MB. ANTON GRDINA Prominent civic leader among' Slovenians In America
. J)fficipl _	•*Publication
of the Slovenian Women's Union ofAmerica
Number 10
OCTOBER, 1940
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1026 v Chicagi, Ul.
Inkorporirana 14. dec. 1927 . nižavi Illinois
Duhovni Bvetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje,
1709 E. 31st St., Lorain, Ohio.
Glavni Odbor ~ Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland,
1034 Dilingham Ave., Sheboygan, Wis.
I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert,
19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio
II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe,
4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel,
5 Lawrence St., Ely, Minn.
IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet,
805 Spring St., Pueblo, Colo.
V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan,
6 Ash St., Calumet, Mich.
Tajnica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec,
527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster,
714 Raub St., Joliet, 111.
Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomaiin,
1902 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Mrs. Mary Otoničar,
1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Mary Smots Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn.
!Zaija
THE DAWN
URADNO GLASILO SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V AMERIKI
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Izhaja vsak mesec—Published monthly
Naročnina.................$2.00 na leto
Za Članice SŽZ............ 1.20 na leto
Subscription price.......$2.00	per	year
Members of the SWUA.... 1.20 per year
Office of Publication: "ZARJA”
1135 East 71st SI
Editorial Office:
ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St.
TeL: HEnderson 1572
Entered as Second-Class Matter June 28. 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912.
SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA
Organized Dec. 19th, 1929 in Chicago, 111.
Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois
Member of:
National council of Catholic Women
Glavni Odbor — Supreme Committee
Prosvetni odsek—Educational Committee
Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,"
1135 E. 71st St., Cleveland. Ohio.
Mrs. Frances Ponikvar,
1030 E. 71st St., Cleveland. Ohio.
Mrs. Frances SuSel,
726 E. 160th St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Anna Petrich,
2178 Burton St., Warren, Ohio.
Mrs. Emma Shimkus,
717 Fifth St., La Salle, 111.
Svetovalni in porotni odselc — Adviseiy Board
Mrs. Agatha Desman, predsednica,
649 So. 29th St., Milwaukee, Wis.
Mrs. Anna Kameen,
P. O. Box 767, Forest City, Pa.
Mrs. Rose Jerome,
214 Grant Avenue, Eveleth, Minn.
Mrs. Agnes Mahovlich,
9525 Ewing Ava., So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich,
4338 N. E. Broadway St., Portland, Ore.
Namestnica nadzornicam:
Josephine Seelye,
1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
1940 — OKTOBER — 1940
1	T	Ludovika	d	vS
2	S	Teofil	10	Č
3	Č	Terezija	11	p
4	p	Franc Ser.	12	S
6	S	Rado	13	N
6	N	Bruno	14	P
7	P	Sergij	15	T
8	T	Brigita	16	1 s
Dioniz
Gideon
Justina
Maksimiljan
Edvard
Viljemina
Terezija
Marijan
17	Č	Marjeta	25	P	Križan
«18	P	Luka Ev.	26	S	Dimitrij
19	S	Etbin	27	N	Sabina
20	N	Vendelin	28	P	Simon
21	P	Uršula	29	T	Tadej
22	T	Kordula	30	S	Klavdij
23	S	Janez Kap.	31	č	Vuk
24	Č 1	Rafael			
1940	«»	OCTOBER			« »	1940
SUN.	MON.	TUE.	WED.	THU.	FR1.	SAT.
»	>»	1	2	3	4	5
6	7	8	9	10	11	12
13	14	15	16	17	18	19
20	21	22	23	24	25	26
27	28	29	30	31	»	»
THE BIRTHDAY BOUQUET FOR OCTOBER
Flower: Rosemary (constancy and truth)
Birthstone: Opal (hope)
BIRTHDAYS OF FAMOUS PEOPLE IN OCTOBER
1. Annie Besant, thesophist, 1847
2. Frances Marinshek, SŽZ officer
2. Gen. Ferdinand Foch, 1851
3. Bancroft, historian, 1800
4. R. B. Hayes, President, 1882
5. C. A. Arthur, President, 1880
6. Helen Wills, tennis, 1906 James Whitcomb Riley, author, 1853 Antonia Tanko, former SŽZ officer Helen Hayes, actress, 1902 Theodore Thomas, composer, 1835 Ferdinand VII, Spain, 1784 Wm. Penn, pioneer, 1644 John L. Sullivan, pugilist, 1858 Noah Webster, dictionary, 1758 Thomas F. Ryan, financier, 1851 Thos. B. Reed, statesman, 1889 Fannie Hurst, author, 1889 A. F. Pillsbury, flour, 1869 J. A. Gary, P. M. Gen., 1833 Sarah Bernhart, actress, 1845 Don C. Seitz, journalist, 1862 Com. R. E. Byrd, explorer, 1888 Jackie Coogan, actor, 1914 Theo. Roosevelt, President, 1858 Erasmus, scholar, 1467 John Adams, President, 1735 Frances Bresak, Pres. No. 40 SŽZ.
8.
10.
11.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 30. 30.
LETO XII. — ŠTEV. 10
OCTOBER, 1940
VOL. 12. — NO. 10
REV. MILAN SLAJE:
ALI JE NAŠA MOLITEV ISKRENA?
PREDSEDNIK Zedinjenih držav je storil kaj hvalevredno dejanje, ko je določil nedeljo, 8. septembra, za dan molitve. Kako so sprejeli njegov poziv k molitvi mnogi naši rdeči in napredni, ni znano. Najbrž z istim zaničljivim posmehom, kakršnega so imeli za nas, kadar smo jih spominjali Boga. Za te ljudi časi še vedno niso dovolj resni in teški, da bi izpregledali. Za nje bo moral Bog pripraviti težji in trši kol, da se jim bo posvetilo. In niti najmanj ne dvomimo, da se bo tudi to zgodilo.
Za mir molimo tef dni, kakor še nismo nikoli prej. Ako pa hočemo doseči mir v družinah, državah, med narodi, bo najprej treba urediti naše duhovno življenje, to se pravi, skleniti bo treba mir z Bogom. “Hudobni nimajo miru” nam zatrjuje sv. pismo. Z drugimi besedami: Oni, ki brezvestno teptajo božje zakone,t zaman pričakujejo miru in sreče v svojem življenju. In to velja za narode prav tako, kakor velja za posameznike.
Ako bi bil predsednik poslal poziv k molitvi v mirnih, normalnih časih, bi se mu bili mnogi pomilovalno posmehovali, naši rdeči bi ga bili brez dvoma imenovali-pobožnjaka. Kaj nam je potreba molitve pri vsem tem sijajnem napredku! Poglejte v Rusijo, Nemčijo, Anglijo, oglejte si Zedinjene države — čim manj Boga in krščanstva, tem lepši napredek. In ko bomo Boga popolnoma odpravili, potem bomo imeli pravcata nebesa na zemlji. Bog in molitev! Ne bodite vendar smešni! Ali hočemo iti nazaj v temne in nazadnjaške čase Srednjega veka? Tako so nam pridigovali rdeči apostoli v Rmiji, Nemčiji, Franciji, Angleški, Zedinjenih državah in drugje. In slovenski “napredni” časopisi so jim vneto pritrkovali. In ko smo bili že čisto blizu teh prerokovanih nebes na zemlji, pa so začele deževati smrtonosne bombe na finska mesta in vasi, plamen vojnega opustošenja je objel Nizozemsko, Belgijo, Francijo in ravno sedaj Anglija in Nemčija tekmujeta med sabo, kdo bo pobil več neoboroženih žen in otrok. Kam neki je šel oni zemeljski paradiž? Kam se je skrila pravica ,katere so bila usta tako polna?
In ali naj služi ves ta sijajni napredek dvajsetega stoletja samo uničevanju? Odgovorite, vi rdeči in ostali preroki, ki ste toliko let učili vero brez Boga in molitve! Vemo, da, kakor vselej, ko ste bili v zadregi za odgovor, se boste potuhnili tudi sedaj. Poštenosti in poguma vam manjka da bi priznali, da nas mora vaša poganska filozofija nujno pripeljati v — barbarstvo.
V	teh časih, ko prosimo vseusmiljenega Boga, da bi odvrnil od vas šibo vojne in vseh grozot, ki jo spremljajo, si moramo temeljito izprašati vest, smo li vredni, da nam Bog prizanese. Ali ni resnica, da hoče jezik biti krščanski, med tem ko so dejanja zelo nekrščanska? Za Francosko, ki je ni več, so Zedinjene države, ki zavzemajo prvo mesto v porodni kontroli. Mrs. Sanger, ki uči ta pošasten nauk pojejo slavospeve, med tem pa zapirajo leto za letom več šol, ker ni otrok, ki bi jih pohajali. Na prvem mestu smo med vsemi narodi glede števila razporok. Zakonu so strgali zakramentalni značaj ter ga ponižali na čisto navadno človeško pogodbo. Rusija in Zedinjene države sta edini deželi, na svetu, kjer se o Bogu in krščanstvu v javnih šolah ne sme ziniti. Celi rodovi so bili vzgojeni v nepoznanju Boga in Njegovih zapovedi. In tako dalje.
Res ne vem, kako naj dvignemo roke k Bogu v molitvi, ne da bi nas oblila rdečica sramu, ne da bi se nam zbudila vest z vso silo. Pač menda smatramo Boga za neko omejeno bitje, ki ne bo spoznal naših hinavskih prošenj, ki niso v nikakšnem skladu z dejanji.
Dolžnost vsakega posameznika in nas vseh skupaj je, da delujemo z vso resnobo in požrtvovalnostjo na to, da ta deželen, ki je postala naša druga domovina, zopet postane krščanska v dejanju in resnici. Tudi mi Slovenci smo premnogo-gokrat hinavščino, ki časti Boga le z jezikom. Koliko naših katoliških družin podpira brezversko časopisje! Koliko jih je, ki pošiljajo otroke v javne šole alcoprav imajo katoliško pred nosom! Koliko imamo organizacij, ki ne bodo članom izpre-gledale enega centa, ki pa tako rade izpregledajo
zanemarjanje verskih dolžnosti! Norčevanje iz Boga je dandanes tako prišlo v navado, da se zdi nekaj čisto naravnega. Potem pa pokleknemo in molimo za mir, ko bojujemo najostudnejšo vojno
proti Bogu.
Dejanskega krščanstva nam je treba, da bomo mogli iskreno in z vso ponižnostjo dvigniti roke in srca ter moliti: Oče naš . . .
LEO ZAKRAJŠEK:
IZ POTNIŠKIH ZAPISKOV LANSKEGA LETA
Razgled z ljubljanskega nebotičnika
LJUBLJANA danes ni več tista “dolga vas,” o kateri poje priljubljena narodna pesem, brez katere mine tudi malokatera naša živahnejša zabava. S priključitvijo mnogih predmestij Ljubljana sedaj šteje blizu 90,000 duš, a poleg tega pa od leta do leta postaja lepša in modernejša. Oni, ki jo pozna samo še izpred svetovne vojne, se sedaj že težko znajde v njej, zlasti v njenih novih delih, ki so nastali za časa Jugoslavije. Le tista nekdanja “dolga vas,” na desnem bregu Ljubljanice, ki je stisnjena tik pod gradom, dalje Breg, Židovska ulica ter deloma tudi šentpeterska cesta, so se dose-daj ubranile prenovljenja in moderniziranja v znatnejši meri.
Izletnik najlažje dobi jasen pregled čez novo in staro Ljubljano, ako gre v nebotičnik ter se tam z dvigalom (lift) popelje do vrha, kjer je razgledna terasa, ki vodi okrog in okrog poslopja. Nebotičnik ima namreč 13 nadstropij in je zato prava “bela vrana” svoje vrste, a ne samo za Ljubljano, temveč celo za cel Balkan. Trdijo tudi, da niti nekdanji mogočni in cesarski Dunaj ne zmore kaj takega in zato so Ljubljančani tudi ponosni na ta svoj čudež. Po mojem mnenju je ta ponos opravičen, kajti ne gre tu samo za zgradbo kot tako, temveč gre v prvi vrsti za to, da si je pol-drug-miljonski narodič v svojem narodnem, političnem, kulturnem in gospodarskem središču postavil tako visoko zgradbo, kakršno nima cela Srednja Evropa in cel Balkan. Zamisel take zgradbe pa je tem pomembnejša in značilnejša zato, ker trdijo tudi sedaj, kakor so to dostikrat trdili v preteklosti, da slovenskega naroda sploh ni, ali pa da je brezpomemben, da bi se bilo treba ozirati nanj. S to zgradbo pa je slovenski narod podal nov mogočen dokaz za svojo bit-nost, za svojo narodno zavest ter za svojo nezlomljivo yoljo, da hoče imeti sedaj in tudi v bodoče svoje samostojno narodno življenje. Isto-tako je to nov dokaz, da je slovenski narod velik po svojem duhu, čeravno je majhen po svojem številu.
Ker sta najvišji dve nadstropji nebotičnika namenjeni kavarniškim prostorom, se izletniku poleg najlepšega razgleda nudi sladoled, kava, sendviči in razne pijače. To napravlja to točko še toliko bolj privlačno in udobno, človek, ki si je prej hotel privoščiti sličen razgled, je moral iti na stolp starega gradu, kar pa je bilo
radi strme poti in precejšnjih ducatov stopnic naporno in tudi zamudno. Na nebotičniku pa si človek sedaj lahko privošči enak razgled brez vsakega napora in kar mimogrede. V tem oziru je stari grajski stolp dobil tekmeca v nebotičniku.
Razgled vam nudi izreden užitek. Proti jugo-zahodu vam je odprto pisano Barje tja do Podpeči, Sv. Ane in Žalostne gore. Dalje proti jugu vas pozdravlja zeleni Krim s plešo na glavi in mirnim Tomišljem ob svojem vznožju. Iška vas in Ig s svojim Ižanskim gradom takoj za njima in Sv. Ahacom v ozadju tvorijo izredno lepo skupino. Takoj onkraj Ljubljanice se šopiri na skali stari grad s svojim stolpom kakor velika koklja na najnem gnezdu in opazovalcu se zdi kot da hoče ta mogočna starina reči modernemu nebotičniku: “Kaj je pa tebe treba bilo?” Na severni strani se razprostira ljubljansko polje tja preko Save do črnuč, Trzina ter naprej do Mengša in Kamnika. Za njim pa se v soncu svetijo mogočne Kamniške planine z orjaškim Grintovcem na čelu, ki pomilovalno gleda doli na ravnino, češ: Vi, pritlikovci, pa pridite gori, če si upate. — Dalje proti zapadu so za dobrodušnim Sv. Joštom okrogli vrhovi Karavank, a še naprej pa mogočni očak Triglav: “Kaj delajo, gleda, sinovi.” Takoj pred nosom na zapadu pa vas pozdravlja: “Cerkvica vrh gore, cerkvica bela” — najbolj priljubljena izletniška točka komodnih Ljubljančanov — prijazni Rožnik.
Takoj pod vami pa se razprostira okrog in okrog bela Ljubljana, stara in nova, prepreže-na s cestami in ulicami. Jasno je razvidno, kje so stara poslopja in kje so nova. V starih delih seveda ne more biti dosti novih zgradb, ker je bil skoro ves prostor že zdavnaj zazidan in nove zgradbe so mogle le tam nastati, kjer so se stare prej podrle. Zato je naravno, da so se mogle nove hiše graditi samo tam, kjer je bil prostor prazen in na razpolago graditeljem; to je v predmestjih in zunaj na polju. V teh krajih pa vidite na tisoče novih hiš. Nastali so celi novi deli mesta in zunaj na polju pa cele naselbine. Ob Tržaški cesti so nove hiše posejane skoro tja do vznožja Rožnika. Na Mirju je nastal nov del mesta. Ob Ižanski cesti segajo nove hišice daleč doli na Barje. Gornja šiška, Dravlje in št. Vid bodo kmalu skupaj, ako se bo sedanji tempo gradnje nadaljeval še par let. Ob Dunajski cesti proti Ježici vidite neljroj krasnih hiš in vil. Zunaj na polju med Dunajsko cesto in cesto k Sv. Jakobu ob Savi so nastale Jarše in druge nove naselbine. Moste se že približujejo Devici Mariji v Polju. Kamor se ozrete, povsod vidite
Leo Zakrajšek
mm
Zlmm\ mm m
M««Wq
•*.
LJUBLJANA S SVOJIM NEBOTIČNIKOM
novo življenje, nove hiše in hišice, ki rastejo kakor gobe po dežju.
Ob pogledu na vse te nove zgradbe, na to novo aktivnost Ljubljane in njene okolice, se nehote vprašate: Kako to, da je Ljubljana v vsej svoji dolgi dvatisočletni zgodovini do svetovne vojne dosegla samo nekaj nad 40,000 prebivalcev ter da se do tedaj predmestja niso mogla pošteno dvigniti in razširiti, a da je v teku zadnjih 20 let, odkar spada Slovenija k Jugoslaviji, Ljubljana, zlasti pa njena predmestja, naraščala s prav ameriško hitrico? Drugo vprašanje, ki se istočasno pojavi v glavi opazovalca je: Odkod se črpata ogromna gospodarska sila, ki je omogočila in še omogočuje grajenje hiš v tako ogromnem številu? J^svno le> da ;ie bilo treba kupiti in plačati stavbišča, da je bilo treba plačati opravljeno delo. Nekdo je vendar moral plačati vse te račune; ako jih ni plačal graditelj ali lastnik, jih je gotovo plačala banka. In ako so jih plačale banke, je to dokaz, da je v bankah naloženega ogromnega denarja, ki je slovenska last.
A ne samo to, da je število novih hiš za tamkajšnje razmere naravnost velikansko, temveč je treba povdariti tudi to, da te hiše niso kake lesene barake, temveč da so vse solidne zgradbe iz opeke in kamenja ter da je v večini njih ves, ali vsaj znaten del modernega komfor-ta. Take hiše stanejo v Ameriki približno od $3,-500 do $12,000. Res je, da je tam delo veliko cenejše in deloma tudi materijal, a so pa predmeti, ki so tam dražji kakor pa v Ameriki. Pa četudi odštejemo celo polovico na račun nižjih cen in nižjih plač, še vedno dobimo, da te nove zgradbe reprezentirajo stotine milijonov v di-
narjih in tudi lepe milijone v dolarjih. Odkod torej kar naenkrat ta velika prosperiteta v Ljubljani in okolici? Ameriški ekonomski strokovnjaki trdijo, da je grajenje stanovanjskih hiš, njih število in kakovost, najboljši barometer za gospodarsko stanje kakega kraja, okraja ali države. Na podlagi te trditve bi zato Ljubljana in njena okolica ne smela imeti vzrokov za kako posebno pritoževanje v tem oziru Izgleda torej, da imajo vendar vsi oni prav, ki trdijo, da se niti Slovenci, niti ostali Jugoslovani niti ne zavedajo, kaj imajo, ko imajo svojo samostojno narodno državo — Jugoslavijo.
“Na kolesih”
Kar je pri nas v Ameriki za posameznika avtomobil ,to je v Sloveniji bicikelj, ali kakor ga tam enostavno imenujejo — kolo. Vse je na kolesu: kmet se vozi na polje na kolesu, delavec v tovarno, uradnik v pisarno, in to moški in ženske, odrasli in otroci. Na kolesu se vozi zdravnik, advokat, učitelj in duhovnik.
V	Ljubljani in po glavnih cestah v predmestju in okolici je zlasti zjutraj, ko se ljudje vozijo na delo, in zvečer, ko se vozijo z dela, toliko kolesarjev, da se jim človek komaj izogiblje. Neko popoldne sem jih na poti od Ježice do Sv. Krištofa naštel nad 200; to je bilo v teku ene ure. Istočasno bi jih bil na ostalih sedmih glavnih cestah, ki vodijo iz Ljubljane, gotovo naštel podobno število.
Na kmetih sem videl na kolesu kosca s koso, grabljico z grabljami na rami, deklo z jer-basom na glavi. Izredna kombinacija pa je bila, ko je kmetica imela za kolo privezan dvo-kolni voziček z otroci v njem, a na glavi je pa imela jerbas. Bal sem se, da se bo ta vozna
garnitura ponesrečila in sem zato gledal za njo. Kmalu pa sem spoznal, da je kmetica prava umetnica v bilanciranju in da je bila moja bojazen brez podlage. Dobil sem nov dokaz, da je potreba najboljši učitelj.
Ameriški filmi
Domača filmska industrija je v Jugoslaviji še jako malo razvita in kolikor je je, prikazuje v glavnem tamkajšnje važne dogodke (news reel) in pokrajine. Kljub temu pa ne manjka filmskih gledišč ali kakor jih tam na kratko imenujejo —kino. Ljubljana sama jih ima najmanj pol ducata in tudi drugi večji kraji niso brez njih. In ker domačih filmov ni, so vsa obstoječa gledišča navezana na tuje filme, kot nemške, francoske, češke, italijanske, angleške in zadnja leta pa so se kazali tudi ameriški filmi in njih število je hitro naraščalo. Ime Hollywood je tam skoro ravno tako dobro znano kakor tukaj. Naletel sem tam celo na ljudi, ki so naše filmske zvezde bolje poznali kot jaz. Tako vam na primer vedo povedati vse podrobnosti o naši Shirley Temple.
Razume se, da se tudi tam prikazujejo skoro izključno govoreči filmi, v katerih se govorica ravna po izvoru filma, to je, da se pri ameriškem filmu govori angleško, pri nemškem filmu nemško, itd. Da pa more vsak gledalec vsebino filma razumeti, se na sliki istočasno s prizorom kaže tudi srbo-hrvatsko besedilo.
Glede tamkajšnjih filmov naj še pripomnim, da ti filmi morda niso kaka stara šara, vsaj kolikor sem jih jaz videl, temveč filmi, katere smo v New Yorku videli samo nekaj mesecev prej. Naši filmi o tekočih dogodkih se pa tam prikazujejo samo nekaj tednov pozneje kakor tukaj. In ravno ameriški filmi so izredno veliko pripomogli, da danes naša Amerika za tamkajšnje rojake ni več tista popolnoma neznana španska vas, temveč da imajo precej jasne pojme o nji in o tem, kar se v njej godi.
“Vikenc” in “puliver”
Soproga starega znanca mi je pripomnila:
“V petek popoldne se navadno odpeljemo na “vikenc.”
Ta zadnja beseda se mi je zdela znana, a ji nisem mogel takoj najti pomena. Mislil sem, da je to kak nov neznan mi kraj. Bil sem v zadregi. Vprašal sem: “Kam se odpeljete, gospa?”
Sedaj je bila zadrega na njeni strani, ker ni bila gotova, če je to besedo pravilno izgovorila.
“To je naša nova angleška importacija in vam mora biti znana. Kako pa v Ameriki rečete, če greste koncem tedna na oddih?”
“O, vi mislite reči “na week-ends” . . .
* * *
Na Ratečah na Gorenjskem se mi približa priprosta ženska s cajno na roki: “Ali bi morda kupili en puliver?”
Ker nisem vedel, kaj mi ponuja, sem študiral besedo “puliver” in ji zato nisem takoj odgovoril.
“Prav lepe imam in poceni!” Pri teh besedah je že vlekla iz svoje cajne volnene brezro-kavne jopiče, ki se oblačijo čez glavo. Takoj sem spoznal naše “pull-over-je,” katere so tam krstili, za “puliverje.” Najbrže je ta beseda prišla v Slovenijo preko Francije, kjer je tudi dobila tisti močni naglas na zadnjem zlogu.
*	* *
Pri nas v Ameriki imamo opoldne še vedno svoj “lunch,” katerega zlasti mnogi meščani kar stoje zavžijejo. V Evropi, ravno tako v Sloveniji, pa je opoldansko kosilo glavni obed, ki je navadno tudi glavni hišni dnevni dogodek. To je prava družinska ceremonija. In da se isti opravi, kakor se po stari navadi spodobi, se zapro trgovine in uradi po eno, dve, ali celo tri ure.
Prijatelj je bil povabljen nekam na kosilo in mi je potem pripovedoval, da je bilo kosilo “tip-top.” S tem je hotel reči, da je bilo kosilo izborno.
*	* *
Drugi znanec, navdušen biciklist in dirkač,
K-'5
^JtDEL TRIGLAVSKEGA POGORJA ZGORAJ: LJUBLJANSKI GRAD
mi je pravil o kolesarski dirki ter pri tem posebno povdarjal besedi “start” in “finiš,” kar pomeni, da se je zlasti v športu tam udomačilo veliko besed iz angleškega besednjaka.
Končno naj še pripomnim, da je bil svoje-Časno v Sloveniji celo med inteligenco prava redkost človek, ki je bil vešč angleščine. Nasprotno pa danes že ob vsaki priliki srečate in-teligenta, ki vas nagovori v angleščini. Zadnja leta pa so še na mnogih srednjih šolah uvedli
ANTON GRDINA, CLEVELAND, OHIO:
angleščino deloma kot obvezni in deloma kot neobvezni predmet. To bo tamkajšnje znanje angleščine še toliko bolj in toliko hitreje razširilo. Zato bo moral tudi naš Amerikanec tam nekoliko paziti na svojo angleščino.
Poleg tega pa že danes po vseh večjih bankah, hotelih in restavracijah dobite uslužbence, ki dobro obvladajo angleški jezik v govori in pisavi.
SLOVENSKO ŽENSTVO, NAPREJ PO ZAČRTANI POTI!
PRIMERNO bo, če v teh dneh napišem nekaj vrstic o SŽZ, ki je še med drugimi organizacijami najmlajša, toda kaže, da je in bo najpopularnejša, to vsaj v socialnem oziru.
Bodimo toliko tolerantni in priznajmo tej novi ženski organizaciji S. Ž. Z. kar ji gre. Da bomo to opravičeno storili, se moramo ozreti na dejstva, katera ta ženska organizacija do-prinaša in vporablja v svoj namen, da z njimi dosega cilj, za katerega se je odločila.
Poglejmo malo v njeno akcijo, v njeno izvrševalno aktivnost, v kateri se odlikuje in kako se odlikuje, da bomo videli, če je vredno našega priznanja.
Od prvega postanka njene ustanovitve sem gledal nanjo iz mogočega vidika velike njene bodočnosti v tem namreč: če bo Zveza zavzela pravo smer ali pravo pot, po kateri bo nudila slovenskemu narodu odprta vrata, skozi katera se ji bo narod lahko pridružil in z njo sodeloval.
Zveza, oziroma preudaren odbor zveze, je to tudi dobro izpeljal. Odbornice so bile toliko previdne in dalekovidne, da so začrtale tisto pot, po kateri se je zveza lahko začela širiti v hiše slovenskih družin. Zveza je začrtala tisto pot, ki je najboljša, najbolj prikladna mišljenju našega slovenskega naroda.
Ko se je zveza rodila je bilo prerekanja kakor ga je ob vsa-
kem času, kadar se ustanovi nekaj novega. Vse je gledalo na zvezo, kam jo bo krenila in katero pot bo zavzela glede cilja, po katerem bo sodelovala in glede mišljenja, katerega bo kot taka gojila ali z drugo besedo : kakšno barvo bo pokazala.
Uradnice so bile dovolj previdne in so zvezi dale vodnika in svetovalca, ki je bil izkušen mož. Izbrale so zvezi duhovnega svetovalca in sledile njegovim modrim nasvetom. Zveza je začela dobivati zaupnost pri narodu. Ustanovile so svoj mesečnik “ZARJA,” ki je danes organizator, vodnik in izobraževalni članski organ, ki je velike koristi na izobraževalnem polju, v hišah slovenskih družin.
To, da so uradnice zveze prvo dale zvezi smernico prave poti v sporazumu slovenskega duhovnika in potem uredile mesečnik, so dosegle za zvezo zagotovljen napredek, ki se že kaže in ki bo nadaljeval svoj tek v novi domovini ameriško-slovenskega naroda.
Ker so bile pri zvezi uradnice, katere so imele za seboj dobre preizkušnje organizacijskega življenja, so vpeljale v zvezo tudi takozvani “šport,” to je ravno tisto, kar je bilo nujno potrebno, da se je zainteresiralo mladino za zvezo.
Ni potreba nobenih posebnih besed, da bi z njimi dokazoval krasne uspehe, ki jih je zveza že dosegla s to namero in s
tem športnim sodelovanjem, ki je ne samo kredit, marveč je tudi v veliko izobrazbo dekletom samim, ki se v tem vadijo na častnem načinu pri vajah, da se nauče in potem nastopajo v korist sijajnih parad, ki jih kot narod številnokrat potrebujemo za javni nastop.
V	zadnjih štirih letih nam je ta organizacija S. Ž. Z. pridobila s takimi nastopi toliko poznanja med drugimi narodi, da je zaslovela nad vse druge narode.
Po njenih nastopih v javnih parkih, kjer se srečuje tisoče ljudi, so z nastopi, ki so vredni, da se o njih piše in govori, mlade članice teh krožkov za ime “Slovenian” pridobile toliko poznanja, več kakor ga je katera druga organizacija pridobila v vseh prejšnjih letih.
Ne samo to, da je v teh nastopih veliko zanimanja mladine same, je v tem poleg tega tudi veliko izobrazbe. Prvič je disciplina za točne vaje, po-služnost in ubogljivost in zdrave akcije. Dalje je v uniformi tudi ponos. Povsod, kjerkoli nastopajo, je pozornost in odličnost, kjer je potreba pravega zadržanja in obnašanja. Vse to šteje pri mladih dekletih k izobrazbi.
Vse to bi veljalo na eni strani njim samim v dobro. Drugo pa je vredno še več in sicer:
Zakaj “Slovenska ženska zveza”? — Nikdo ne bi mislil, da so pri tem večina vsa ta dekleta tudi docela “Slovenke” in
se tudi ne sramujejo svojega materinega jezika! To sem imel mnogokrat priliko se prepričati. Ko nastopajo o prilikah praznovanj svojega naroda je vedno slovenska reč (beseda), kjer se avtomatično razvija slovenska govorica. V skupnosti dajejo druga drugi pogum in končno se temu navadijo in tako postajajo prave Slovenke.
Vzemimo iz kateregakoli vidika, bomo vse povsod našli samo korist brez vsake opravičene kritike. Ustanova športnega oddelka (krožkov) v zvezi je bila za tem, da so vzele smernico v verskem oziru drugi največji korak do uspešnega napredka.
Zvezino glasilo “Zarja,” to je duša organizacije. Glasilo je tisto, ki daje dihanje. To so pljuča. Dokler je k temu še glavni odbor kot vestna vodilna moč, mora ta zveza napredovati vidoma!
Kako neobhodno je bila ta zveza potrebna se vidi iz tega, ker je zveza v teh letih dosegla tako veliko uspeha. Uspeh ni samo v javnem vidiku, uspeh je tudi drugod, ki se ne pokaže v dvoranah kakor nastopi krožkov. Uspeh je in bo v hišah naših ali njihovih družin. “Zarja” naj bo in mora biti tisto, ki bo prinašalo pravi duh v hiše zvezinih članic.
Zakaj sem od prvega dneva z veseljem pozdravil S. ž. Z. je bil vzrok namreč, ker sem računal, da se bo vzbudila slovenska žena, slovenska mati in gospodinja!
Ko smo morali na eni strani toliko let poslušati ostudno napadanje brezvestnih odpadnikov v glasilih ljudskih organizaciji, kjer so izrabljali ta glasila proti vsaki logiki na najbolj krivičen način in v njih napadali versko prepričanje lastnih sočlanov-rojakov, je bila to muka za katoličana, poslušati in čitati!
Toda, oglasila se je žena, slovenska mati in gospodinja z modrejšo besedo, z besedo resnice in potrebe in zaklicala je: “ženski svet! Naša dolžnost je, da delamo skupno in da delamo za blagor svojega naroda!”
Niste rekle zastonj ! šle ste in storile ste! Na vaše izjave so se slovenske matere po hišah zdramile, pristopile so v vaše vrste, ker so bile prepričane, da jih ne boste varale! Prišle so v vaše vrste za to, ker ste imele može za svetovalce, katerim slovenski narod rad poveri vodstvo in jim zaupa,! Vaš prvi in sedanji duhovni svetovalec sta bila zvezde razuma pravega svetovanja. Ker ste sledile, ste tudi uspele. Uspevale pa boste še bolj, ko se bodo še vse druge matere in gospodinje prepričale, da od vas ne bodo prevarane, kakor se je v Ameriki že tolikrat pripetilo, da so iz lepih besed “narodne” in “narodni” potem postali rdeči! Žalostno je, toda resnično, da morajo pionirske matere, ki se nahajajo tukaj že nad 40 let paziti, da ko pride neko glasilo slovenske organizacije tedensko v hišo, ga pionirka takoj pograbi in z njim takoj obračuna, še predno pride kateremu drugemu v roke, to stori zato, da obvaruje svojo družino nalezljive bolezni — odpadni-štva. Vendar morata pionirka tudi sama plačevati za to glasilo. Izkorišča ga pa urednik, ki je sam odpadnik v svoje namene, kar je neodpustljiv greh.
Čast, da se je organizirala S. Ž. Z. in čast ji, ker je vzela pravo pot, ki je za slovenskega rojaka in rojakinjo častna! Mnogo boš lahko storila S. Ž. Z. za dobro svojega naroda! Ni toliko na tem, koliko bo podpore za družine v dolarjih, to ni bil cilj Zveze niti pri ustanovitvi, v ta namen so podporne organizacije; več kot to je vendar prosvetna smer in pra-
va ter pravična in poštena izobrazba! članice S 1 o v e n s k e ženske zveze naj druga ob drugi, rama ob rami, izobražujejo v tistem duhu, ki je za srečo in za zadovoljno življenje slovenskih družin. Vse to je pa edino v duhu prave krščanske misli in krščanskih del. Če je kdo ali katera organizacija to dolžna vršiti, je to naravnost vpoklicana SŽZ. Kar boste storile v tem, da boste v hišah izboljšale družinsko življenje, bo to vam šteto za veliko in za zaslužno delo! V tem je vsa naprednost in vsa modrost, več nikdo znati ne more in tudi ni za stan slovenske žene več vedeti in znati potreba.
Izboljšajte hišni red v družinah! Napravite družine za-dovoljnejše,! Priporočajte, da ostane v hiši z vsemi drugimi slovenskimi običaji tudi pravi veren slovenski duh, pa bo SŽZ v zgodovini slovenskega naroda in sicer v Ameriki najslavnejša organizacija med vsemi, kar smo jih doprinesli za blagor slovenskega naroda.
To, kar gojite ve v vaši zvezi sem želel in si prizadeval že dolga leta, pa mi ni bilo mogoče. Zato se veselim, da ste se ve ženske zavzele! čast predsednici Mrs. Marie Prisland, ki je začela orati ledino! Vedela je, da je prišel čas za slovensko ženo, da v Ameriki nekaj vpelje, ki bo dalo slovenski ženi priliko, da se pokaže in izkaže v pravi njeni modrosti.
Druge modre žene so ustanoviteljici sledile kakor čebelice in danes je zveza, da lahko rečem, nekaj najbolj potrebnega pa tudi gotovega, ki bo imelo najdaljši obstanek z največjo koristjo za dobro slovenskega naroda.
Druga navdušena začetnica v zvezi je bila pa Albina Novak, ki je v zvezi vpeljala “športni” sistem. To je dalo zvezi zagotovilo obstanka in veliko priznanja. Zastonj bi
Vabile k sebi mlada dekleta, če bi ne imele tega oddelka, tako-zvanega športa, ki pa ni brez pomena in brez koristi kakor sem že zgoraj omenil. To, kar
je storila Mrs. Albina Novak, se sploh ne more dovolj opisati, le kdor sledi njenim delom lahko izpričuje.
Drugega mi ne preostaja kakor da sklenem s čestitkami:
Žene in dekleta, le po tej poti in v takem duhu naprej! Dokler boste v tem ostale zveste, bo vaš napredek zasiguran. Želim vam obilnega uspeha!
ALBINA NOVAK:
IZLET V WASHINGTON, D. C.
(nadaljevanje)
ZA drugi teden v aprilu je bil dan izredno jasen in toplo sonce je napolnilo ozračje z vso gorkoto, ki kaj udobno prija vsakemu v pomladnem času, ko se že po naravi nekako tresemo od dolge zime.
Bilo je popoldne okrog dveh, ko se je naša družba pripeljala pred prestolico. Tukaj nam je bilo po vodniku povedano, da se računa 25 centov od osebe ob vstopu in to imajo za vzdr-žavanje tolmačev-vodnikov, ker brez teh bi obiskovalci ne imeli popolnega užitka, ker ne bi vedeli pravega pomena mnogih znamenitosti, katere se vidi v tem velikem poslopju oziroma v prestolici zvezine vlade.
Prestolica Združenih držav ameriških v Washingtonu, D. C. leži na Kapitol griču, okrog eno miljo in pol od Bele hiše in zakladnice. Poslopje je odprto vsak dan, izvzemši nedelje in praznikov in to od devetih dopoldne do pol petih popoldne. Ob časih, ko zboruje zvezni kongres je najboljši čas za pregledati dopoldne, ker kongres začne zborovati ob dvanajstih. Obiskovalcem je dovoljeno v zborovalno dvorano do tričetrt do dvanajstih in po tem času pa samo na galerije, odkjer se vidi nizdol na zborovalce.
Prestolica se odlikuje s svojo krasno lego in veličastno sestavo, z dostojanstvom, čudovito lepim obrisom, okraski in kinčem, katero krasi poslopje zunaj in znotraj. Vse to je združeno tako popolno, da zavzema mesto kot stavbinska umetnost med najslavnejšimi na svetu. Od povzdignjene strani na griču leži poslopje 97 čevljev nad površino reke Potomac in je očividna posebnost pokrajine na milje od vsake strani.
Sprednja stran prestolice gleda na vzhod, ker takrat je bilo splošno mnenje, da bo mesto rastlo bolj na vzhodni strani, toda razvoj Wash-ingtona se je okrenil proti zapadni strani mesta in zato se običajno pride do prestolice iz zapad-ne strani mesta. Od glavnega vhoda na zapadni strani blizu spomenika “Miru,” vodi dostop gor po mirni trati do stopnic, ki se dvigajo navzgor do gornje terase, katera se razteguje po vsej dolžini zapadnega pročelja in okoli severnega in južnega konca. Od tu je krasen razgled mesta in gričkove, ki obkrožajo mesto. Iz
dvora vodijo zapadna vrata poslopja do stopnic katere vodijo do rotunde.
Na vzhodnem pročelju stojijo tri mogočna stebrišča s korintijanskimi stebri in tudi na straneh zapadnega pročelja se vidijo enaka stebrišča. Do teh stebrišč vodijo široke stopnice iz marmorja od praznega javnega prostora pred poslopje na vzhodni strani. Sredno poslopje je iz virginjskega kamna, belo pobarvan; raztežaj na vsaki strani je pa iz massachusettskega marmorja. 24 stebrišč v sredini je iz Maryland peščenca (sandstone), vsak 30 čevljev visok; 100 stebrišč na raztežajih ob vsaki strani so pa iz Maryland marmorja. Dolžina vsega poslopja je 751 čevljev; širokost 350 čevljev; površina pa čez 81/2 akrov zemlje.
Vogelni kamen glavnega poslopja prestolice je položil predsednik Washington 18. septembra leta 1793. Krila ob straneh srednega poslopja so pa bila zgotovljena leta 1811 in so bila nekoliko ožgana po Angležih leta 1814. Celotna sredna stavba je bila zgotovljena leta 1827, raztežaja sta pa bila zgotovljena leta 1851. Prvi kongres je zboroval v teh raztežajih leta 1857 in senat leta 1859.
PRESTOLICA V WASHINGTON, D. C. (pogled z zraka) U. S. CAIMTOL, WASHINGTON, D. C.
častna krona prestolice je občudovanja vredna vzbujajoča kupola (Dome), ki izvira od stebrovja iz preluknjenih stebrišč nad srednim poslopjem in se konča v svetilki, katera je prese-gana po kipu, ki predstavlja “Svobodo,” ki se dviga 3071/2 čevljev nad esplanadom. Visokost kupole je 287 čevljev, od strehe stebrišč pa sko-
raj 28 čevljev. Podlaga kupole je široka 1351/2 čevljev. Narejena je iz železa in tehta 8,909,-200 funtov. Zgrajena je tako, da se z spremembo vremena železne plate raztegnejo in skrčijo, kakor se zapira in odpira lilija. Stebrišč je 36 kakor tudi 36 oken. Svetilka v kupoli je 15 čevljev v premer ju in 50 čevljev visoka. V njej so električne svetilke, ki razsvetijo kupolo ponoči. Kupola je bila zgotovljena leta 1865.
Malokdo izmed nas si vzame čas, da bi pred izletom pogledal v knjige in bral o vsem tem in ko se pride tja, človek kar gleda z odprtimi ušesi in očmi, da bi kar v naglici vse slišal in videl. Seveda, to je skoraj nemogoče. Vjame se le tukaj in tam katera beseda, drugo se pa mora človek kar sam predstavljati. Zato bi ob tem času priporočala, da vsak, ki ga veseli iti v Washington in če hoče v resnici dobiti užitek od svojega izleta, potem naj si preskrbi podatke ali knjižico, v kateri je opisana vsaka zanimivost, potem bo šele užitek. Ako ima človek količkaj pojma, kaj vse bo videl, potem bo tudi sam stavil razna vprašanja, ko pride do krajev, kateri so res zgodovinskega pomena in s katerimi bi morali biti bolj poznani. Pa kaj hočemo, ko ni nikdar tistega časa za nas, da bi se poglobili v take koristne državne znamenitosti. Bilo pa bi vsakemu v veliko zanimanje.
Predno smo vstopili v prestolico, smo videli velike trume mladih dijakov in dijakinj, ki so prišli od raznih mest v Ameriki, da se tako praktično seznanijo s prestolico in direktnim občevanjem in seznanjem v prostorih, kjer se delajo zvezne postave in ukrepajo vsi važni odloki, tikajoči se naše vlade in prebivalstva.
Ustavila sem se za hip in vprašala skupino deklet od kje so in povedale so mi, da iz St. Louisa in ko sem jih vprašala kdo jih vodi so mi odgovorile, da so ž njimi učiteljice in učitelji. Takoj sem si mislila: to je izvrstno, da pridejo skupaj v take kraje in potem je vse lažje umeti kar se imajo dijaki in dijakinje za učiti in tudi za one, ki podučujejo. Ob tem kratkem pogovoru stopi k meni ena deklica in me vpraša: “Kdo ste pa ve in od kod prihajate?” Lahko si predstavljate, da sem s ponosom odgovorila, da smo po večini matere in da spadamo k izobraževalni organizaciji, ki deluje na vse moči, da se čimprej popolnoma amerikanizira naša tukaj rojena mladina in kot matere smo si štele v korist naših družin, da si temeljito ogledamo prestolico in takorekoč se ožje spoznamo z vsemi departmenti, kjer se deluje za bodočnost naših otrok in njih potomcev.
Deklica me je gledala naravnost v oči in odgovorila: “Moja mama in stara mama sta pa v Ameriki rojeni in jima je vseeno ali je presto-
lica v Washingtonu ali pa v Montani, samo da ju nihče ne badra. Koliko sem si že prizadevala, da bi ena ali druga šla z menoj, pa nisem imela uspeha. In zato bi se najrajši zjokala, ko vidim tukaj toliko mater, ki bodo svojim otrokom imele toliko zanimivih stvari za povedati.” Dostavila je še: “Rada bi bila tudi jaz ameriška Slovenka.”
Tiste, ki so bile okrog mene so to slišale in gotovo bile ravno tako iznenadene kot sem bila jaz. Kdo bi pričakoval tak lep poklon našim zavednim materam na tako važnem prostoru, namreč ravno pred prestolico Združenih držav.
Ob vstopu v rotundo nas je najprvo pozdravila vodnica in se predstavila, da je ona naš tolmač za ogled po prestolici. Bila je nizke postave toda njen glas je pa bil silno močan in govorila je prav v razločnem dialektu. Iz rotunde se gre lahko na desno ali na levo, kjer imajo že tako urejeno, da en vodnik vzame eno skupino na desno; drugi na levo in tako se vedno menjajo, da niso obiskovalci drug drugemu na poti. Predno smo zapustili rotundo so nam bile raz-tolmačene slike na stenah in v stropu, to je kar jih je na vseh stenah rotunde. Krasne slike so vse zgodovinskega pomena v krasnih oljnatih barvah, ki so bile izdelane po slavnih slikarjih, in so navzlic dolgih let prav lepo ohranjene in se pozna vsaka oseba prav razločno po obrazu.
V	rotundi je osem glavnih slik in naslov vsake velike slike visi pod sliko. Te slike predstavljajo:
Izkrcanje Columbusa na San Salvadorju 12. oktobra 1492.
Odkritje reke Mississippi po De Soto leta 1541.
Krst Indijanke Pocahontas (ki je rešila stotnika Smitha) v Jamestownu, Va., leta 1613.
Vkrcanje Pilgrims (romarjev) iz Delft-Ha-ven 22. julija 1620.
Razglasitev svobode, Philadelphia, Pa., 4. julija 1776.
Izročitev Burgoyne, Saratoga, 17. oktobra 1777.
Izročitev Cornwaliss-a, Yorktown, 19. oktobra 1781.
Resignacija poveljnika George Washing-tona, 23. decembra 1783.
Rotunda, kjer so te slike, je velikanska okrogla dvorana, ki se dviguje iz tal do kupole, ki je 180 čevljev visoko. Razsvetljava se dobi iz 36 oken, ki so med stebrišči, o katerih sem že prej poročala. Obočeno nebo vrh očesa kupole se sveti krasno v vseh barvah. Ako bi imele več časa bi prav gotovo še bolj natančno ogledale, tako pa smo morale dalje. Kaj vse smo še videle v prestolici sledi prihodnjič.
v
JZensKj •S'Vet
YVONNE, ANNETTE, CECILE, EMILIE, MARIE
Pred šestimi leti so se vile rojenice oglasile v priprosti, kmetski hiši, kjer še danes prebiva francosko-kanadska družina Dionne. Uboga mati, čeprav šele 28 let stara, je bila takih dogodkov že vajena. Pet otrok se je že tedaj drenjalo v skromni domačiji.
Pri vseh prejšnjih porodih so materi pomagale sosede, a to pot pa ni šlo vse tako gladko in po sreči. V strahu, da bo mati podlegla prehudim bolečinam, so šli klicat zdravnika v bližnjo vas Callander. Vzbujen iz trdnega spanja ob štirih zjutraj, se je dr. Allan Roy Dafoe odpravil h Dionne-sovim, kjer je vladalo veliko razburjenje. Za prvim detetom je sledilo drugo, a rojstva še ni bilo konec. Vsako detece je zdravnik zavil v naglici pripravljene krpe iz rjuh ter jih vse skupaj pokril s pregretimi, toplimi odejami. Petero nežnih bitij se je rodilo veliko prezgodaj in v tako slabih okoliščinah in v takem stanju, da jih je zdravnik kar sam krstil. Nobenega upanja ni imel, da bi ostale pri življenju. Saj kaj takega ne beleži medicinska veda, da bi petorčice delj časa živele. Na 57 milijonov rojstev, se le enkrat rodijo petorčki in ta izvanreden slučaj je imel v oskrbi podeželski zdravnik, ki ni do tedaj užival nobenega slovesa. V svojem okolišu, v daljavi 400 milj, je nudil svojo pomoč delavcem in kmetom, ki niso potrebovali, niti ne pričakovali kakšne posebne oskrbe. Tukaj pa, v tem malem domu, je ležalo pet malih detet, katerim je slabotno utripalo življenje in tudi mati je bila v skrajni nevarnosti, da bo plačala ta hišni blagoslov s svojim mladim življenjem. Ko je zdravnik vse potrebno uredil, je pohitel po duhovnika, da bi materi podelil tolažila sv. vere.
V prvih 24 tih urah so hranili petorčice s toplo vodo. Po nekaj kapljic so jim dajali po cevi na vsaki dve uri. Med tem časom pa je zdravnik na vse kraje telefoniral in prosil mleka od doječih mater iz okolice. Predno so dobili mleko, so začeli dajati po par kapljic koruznega sirupa (corn syrup) pomešanega malo a rumom. Kmalu pa so se odzvali z materinim mlekom iz mesta Toronto, Montreal in celo iz Chicago so je prejeli. Rdeči križ se je spomnil teh detet,, ter jim poslal inkubator. Prva posteljca, kamor jih je zdravnik položil, je bila košara za meso. To je bilo za prvo silo, dokler niso privlekli košare za perilo. Od tam so bile tri položene v inkubator in kmalu jih je prišlo toliko, da je bilo vsako dete skrbno spravljeno v svojem inkubatorju.
H sreči je imel dr. Dafoe tudi brata zdravnika (gynecologist), ki; mu je v prvi sili pomagal rešiti življenje bolni materi. Poleg vseh težav se je pa še bolezen bronkitis oglasila v številni družini. Ločiti je bilo treba zdrave od bolnih in to ni bila lahka rešitev v tako malem prostoru.
Tretji dan po rojstvu je petorčkica Marie tehtala samo 20 unč, potem si pa mislite, kako nežno telesce je dihalo in živelo. Teža vseh petorčic je znašala 13 funtov in šest unč. Med petimi niso vse enako uspevale. Zdaj pa zdaj so kateri odpovedale življenjske moči in v takih slučajih so pomagali s kisikom (oxygen), ki jih je zopet oživel. V tej negotovosti je zdravnik ukazal skrbnim bolničarkam, da so sproti beležile vsako izpremembo in vsak znak za slabše ali za boljše. Prema tem beležkam je potem dajal nadaljna navodila. Izbuljene oči bolničark so dan in noč pazile na ta mlada bitja in tudi zdravnik se je ves posvetil, da bi ohranil mater in novorojenke.
V inkubatorjih so petorčice srečno dozorele in vlada, ki se je od njih rojstva zanimala Iza nje, je sprevidela, da bo treba mladi rod preseliti v boljše prostore, kakor jih premore rojstna hiša. Z nabranimi prispevki so od starišev kupili sedem akrov sveta ter tam postavili potrebna poslopja, za petorke poseben dom, za čuvaje in služkinje zopet posebej.
Ko so bile stare osem mesecev, so jih prinesli v njihovo hišo, ki je zračna, svetla, prostorna in opremljena z vsem potrebnim, vsaka deklica ima svojo posteljico, svojo spravo
za obleko in igrače. Kar ima ena, ima tudi druga, oziroma vseh pet. Odkar so bile prinešene) v ta dom, so bile proč samo lansko leto, ko so se šle poklonit kralju Juriju V. In kraljici Elizabeti, ki sta se mudila na obisku v Toronto, Kanada.
Visoka žična ograja z bodečo žico na vrhu obdaja ves prostor. Na vogalu je tudi čuvajnica za stražo in velik pes se sprehaja okoli. Trije policaji so stalno nameščeni in ko jih skoro malo ustraši, ker so močni in dobro oboroženi. V tako samotni pokrajini bi pač ne rabili nobenih čuvajev za navadne otroke. Petorke pa so edine na vsem božjem svetu in v državnih vrednostnih papirjev se njih premoženje ceni na blizu en milijon dolarjev. To je pa tisti vzrok zavoljo katerega so tako zastražene.
Življenje petork bi se dalo primerjati življenju gojenk v samostanu. Za njih izobrazbo in dobrobit skrbi ena vzgo. jiteljica ter dve registrirani bolničarki (Nurses). Vsa vzgoja je na katoliški podlagi. Stariši so kmetiški ljudje, a njih narodna zavest je tako živa, da se ves pouk in občevanje s petorkami vrši v francoščini. Slovenske matere naj bi jih v tem posnemale ter učile svoje otroke našega, jezika. Angleščina jim ne bo odšla, ker se ves šolski pouk vrši v tem državnem jeziku.
“Zgodaj spat in zgodaj vstati,” se tukaj doslednoi upošteva in tudi vidi na otrocih samih. Petorke vstanejo ob pol osmih in se pod nadzorstvom v skupni kopalnici pripravijo in oblečejo za zajtrk. Vsako jutro dobe en žitni preparat (cereal), Špeh, jajce in mleka, kolikor hočejo piti. Z njimi sedi pri mizi ena bolničarka, katera jih sproti uči pravilnega vedenja pri jedi. Pred jedjo tudi molijo. Vsa hrana je skrbno pripravljena z ozirom na vitamine in zadostno število kalorij. Zato pa* so tudi tako čvrste.
Do predkratkim so imele vse zdrave prve zobke, zdaj jih pa polagoma izgubivajo. Gotovo bodo tudi drugi zobje tako popolni, ker jim ne bo manjkalo potrebnih snovi za zdrav razvoj. Za vse slučaje pa, da bi morale M zobozdravniku, jih že sedaj včasih posadijo v stol, da se ne bodo bale pozneje. Po zatrdilu raznih zdravnikov, so deklice v vseh ozirih normalne. Edini zaostatek je v govorici, ker se med seboj po svoje pogovarjajo in nimajo/ še bogate zaloge besedij. Pravijo, da je to vselej tako pri dvojčkih, trojčkih itd. Telesno so dobro razvite, ker merijo povprečno 45% palca In tehtajo po 51 funtov. Ne smete pa misliti, da ne znajo govoriti. Prav dobro govorijol in pojejo, da jih človek z veseljem posluša.
Zelo krut hudodelec bi moral biti tisti, ki bi hotel ugrabiti katero izmed teh ljubkih deklic. Vsak jih ljubi in domačini so silno ponosni na nje. Še carinarji na meji so potegnili svoje resne obraze v prijazne gube, ko sem jim povedala, po kaj sem prišla v Kanado. Prtljaga jih ni več zanimala, pač pa je vsak hotel vedeti, če so petorke res tako srčkane, kar sem vsem prav radai pritrdila.
Pri vzgoji petork ne rabijo, nobene šibe. Nikdar niso bile telesno kaznovane, čeprav so sedaj tudi poredne in nagajive. Kaznujejo jih pa s tem, da pošljejo porednico v sobo, kjer lahko sama premišljuje) svojo nepokornost. Ker so si vse silno naklonjene, je samota izvrstno zdravilo in hitro pomaga. Če je ena kaznovana, tudi ostale trpijo, ker jo pogrešajo. Ne mine dolgo, ko so zopet vse srečne skupaj.
Dan 15. avgusta je bil za petorke pomemben dan, ko so prvič prejele sv. obhajilo. Za ta dan so okrasili jedilnico ter jo spremenili v kapelo. Sam sv. Oče jim je poslal svoj papeški blagoslov, katerega je deklicam prečital škof Leo Nel-ligan.	Slavnosti	so se udeležili vsi državni	varuhi	petork,
stariši	z ostalimi	otroci in več duhovnikov.	Drugo	leto, ko
bodo 28. maja spolnile sedem let, se bo začela za nje šolska doba.	Ves pouk	se bo vršil najbrže v njih	lastnem domu,
ker jih nočejo še izpostaviti nevarnosti radi bolezni,	katerih
bi se v večji družbi otrok mogoče nalezle. To bodo seveda odločili varuhi v sporazumu s zdravnikom. Stariši bi jih
radi vzeli kar domov, ampak v tak dom jih varuhi ne bodo pustili.
Oskrba petorčic stane vsako leto okrog $53,000, katere seveda same zaslužijo. Od prvega časopisnega sporočila o njih rojstvu, je začelo prihajati polno daril in ponudb za slike. Z drago plačano reklamo se je deklicam nabralo lepo premoženje in ker so še vedno velika senzacija za oglaševalce je tudi njih letni zaslužek štirikrat večji, kakor pa so stroški.
Kdor se vozi z vlakom iz Toronto proti severu, se v sedmih urah pripelje v malo vas Callander. Kraj precej spominja na starokrajske pašnike, z raztresenimi kmetijami po dolinah in holmcih. Od postaje navzdol se pričenja obširno Nipissing jezero, ki je za ribiča pravi paradiž. Vasica Callander napravi prav prijeten vtis, katerega motijo le hoteli, ki nekako ne spadajo v to samoto. So pa potrebni za številne turiste in izletnike. Radi vojne ne prihaja več toliko obiskovalcev kakor prej. ko so včasih stali v četrt milje dolgi vrsti. Ob lepem vremenu se pa še vedno nabere precej ljudi, ki se ne morejo dovolj navžiti nepozabnega pogleda na petero deklic. Iz Callanderja vozi bus dobrih 10 minut prav tja do hiše Dionne-vih. Cesta je lepa in široka, prej pa je bila le kolovoena farmarska pot. Na desno je dom, kjer so se petorke rodile. Hišo so zunaj malo prepleskali, znotraj pa pravijo, da je ravno taka, kot je bila prej. Skonca hiše, na vogalu ima oče Oliva svojo trgovino. Naprej, na drugem koncu pa je trgovina matere Elvire. Na prodaj so razni spominki in tudi odeje, volnene jopice in druga taka roba.
V	Kanadi se je prej volna poceni prodajala, sedaj so pa cene zelo visoke in bi se vsak zmotil, ko bi si mislil kupiti kaj posebnega. Še nekaj barak je, pa menda povsod enako prodajajo. Pred vhodom do petork je napis:	“Paketi	in
kamere niso dovoljeni.” Tako reči se mora pustiti zunaj, predno se gre naprej v vrsti. Ko se ljudje zberejo, jih zvrstijo druga za drugo in ob pol desetih se odpro vrata, pri katerih stražijo policaji. Taki so, da bi se jim nerada zamerila.
Vsak obiskovalec gre skozi vrnilo, kakor na subwayu, le plačati ni treba ničesar. Preko ograje pa zvrstijo ljudi na desno in na levo stran, kjer je ozek hodnik z okni na vrt. Niso pa samo okna, ampak so tudi prav goste mreže na zunanji strani. Na vrt se prav dobro vidi, iz vrta pa ne. Zato ljudje vidijo petorke, a one pa ne vidijo ljudi. Svarilni napisi: ‘‘Molčite," ne pomagajo dosti. Ljudje se kar ne morejo premagati, da bi ne dali duška svojim čuvstvom. Vsak pride veselega obraza ven, kar ne uide tistim, ki še čakajo. Vstopnina je prosta, a človek bi rad plačal, ko bi smel malo delj pasti svojo radovednost. Pa kaj takega ni nikomur dovoljeno. Čim več ljudi pride, tem hitreje se je treba pomikati naprej po hodniku proti izhodu. Jap sem bila toliko srečna, da sem še enkrat stopila v vrsto čakajočih ter si potem ogledala skupino na vrtu od desne in leve strani.
Deklice so bile oblečene v letne oblekce, vsaka druge barve. V laseh je imela vsaka svileno pentljo. Vse imajo prav lepe in močne lase, katere v zvitih pramenih visijo do rame. Vidi se, da jih dobro česajo in krtačijo. Ena deklica je sedela z nurse v gugalnici, druge štiri so se pa različno zabavale. Večkrat so tudi pritekle h sestrici, so se globoko priklanjale in si segale v roko. Zelo prisrčne so bile, ko so začele plesati sem pa tje, pa tjej pa sem. Ko so se naveličale, so pograbile svoje kamere. Ena je seveda morala biti za model, druga jo je pa pripravljala v pravo pozicijo in z smehom na obrazu. Ko ji je popravila obleko in obraz, je stekla h kameri, a predno je začela slikati, se je model že tako spačil, da so se vse smejale. Tekale so po vrtu in se lovile, pa tudi zapele so si francoske popevke.
Vsi gledalci smo odšli veselih obrazov in s prepričanjem, da se z dobro nego ii> vzgojo veliko doseže. Ljudje so se razšli. Veliko jih je šlo kupovat spominke in pa čakat do popoldne, ko se zopet lahko vidi petorke na vrtu. Starišem prinaša trgovina lepe letne dohodke, a njih življenje je pa skoro tako skromno, kakor tedaj, ko so živeli samo od pridelkov svoje kmetije. Edini (znak blagostanja je velik avtomobil, druge spremembe pa ni nikjer. Oče in mati, oba se čutita prikrajšana za pet otrok in vedno mislita, da bi bilo
deklicam boljše v njih skromni hiši med sedmerimi bratci in sestrami. S zdravnikom se nič preveč prijazno ne gledajo in on lahko reče, da je nehvaležnost plačilo sveta.
Nazaj grede smo se še enkrat ozrli na enodružinsko, leseno hišo, ki stoji ob tej cesti na levo, koncem vasi. V tej priprosti hiši živi 57 letni zdravnik, ki si ni nabral velikega bogastva, pač pa si je pridobil velik ugled med zdravniki in tak sloves, da je znan pa celemi svetu. Osvojil si je pa tudi srca svojih varovank, ki ga vsaki dan prav prisrčno sprejmejo in pozdravijo, ko jih pride pogledat.
ENAKOPRAVNOST JE BILA ŽENA OD NEKDAJ PRI SRCU
V	kolonijalni dobi v Ameriki, ko še ni bila urejena dežela, kakor je danes, so žene uvidevale, da se jim godi krivica. Kar je bilo ukrenjenega za novo državo, so vse sklenili možje. Žensk niso nq vprašali, ne trpeli poleg. Ženam se pa to ni zdelo pravično. Zakaj bi one morile upoštevati postave, pri katerih sestavi niso imele nobene besede.
Leta 1774 se je vršil prvi kontinentalni kongres v Phlla-delphiji. Tega kongresa se je udeležil Mr. Adams, kateri je pozneje leta 1797 tudi postal drugi ameriški predsednik. Tedaj mu je pisala njegova žena Abigail in to pismo je jasna slika tedanjih razmer z ozirom na enakopravnost.
Pismo se primeroma tako glasi:	“Rada bi že slišala,
da je neodvisnost proglašena. Ko boš sestavljal nove postave, bi želela, da bi se spomnil nas, žen in bi jim bil bolj naklonjen, kakor so jim bili Tvoji predniki. Nikakor ne dovoli, da bi imeli moški toliko neomejenih pravic v svojih rokah. Pomni, da so vsi moški tirani napram ženskam. Ako se ne bo upoštevalo nas, žen, bomo napravile revolucijo, čemu bi morale me, žene, upoštevati postave, za katere nismo bile vprašane in za katerei nismo smele glasovati?”
Ta borba za enakopravnost se še vedno nadaljuje, vendar pa je žensko stališče od tedaj pa do danes veliko izboljšano. Že sama volivna pravica je velikega pomena za nasi vse. Pri bodočih volitvah pojdite na volišče prav vse državljanke in oddajte svoj glas za tiste, o katerih ste prepričane, da jim je blagostanje dežele pri srcu.
DRAGOCENA VEČERNA OBLEKA
Modna trgovina Hattie Carnegie v New Yorku je zrisala in ukrojila krasno večerno obleko, vredno $75,000. Obleka je iz belega svilenega satena, na katerem so našiti pristni in kultivirani biseri (pearls), katere je preskrbel Imperial Pearl Syndicate.
Stodva bisera sta prava in sta prišita v raznih motivih med drugimi biseri, katerih je 61,000.
Dekle, ki je nosila to obleko kot model, je imela pripet biser, kateri je vreden $50,000 in je največji na svetu. Obleka bo razstavljena na konvenciji draguljarjev in Ameriški Rdeči Križ jo bo dal na licitanto 26. decembra v Washing-tonu. Izkupiček bo šel v sklad Rdečega Križa.
ZADNJI NAPAD ANGLIJE PRED 874 LETI
Ko so pisali 1066 leto po Kristu, je vojvoda William iz Normandije (severne Francije) napadel Anglijo. Po dogovoru s tedanjim angleškim kraljem Edwardom, bi moral prestol zasesti William. Prehitel ga je pa neki Harold, ki si je prestol prisvojil. Edward je bil mrtev in ni vedel, kako grdo ga je Harold prevaral. William pa se tudi ni dal kar tako potolažiti. Odločil se je za napad in ga je tudi uspešno izvršil in svojega nasprotnika premagal. Ta vojna se je vršila pred 874 leti. Tedaj še niso poznali tako strahovitega orožja, kakor ga rabijo ravno te dni v Angliji in Nemčiji. Vendar vojska ni bila še nikdar dobra. Kjerkoli se je vršila, je pustila svoje strašne posledice in spomine.
V	Normandiji so ta napad vojvode Williama uvekovečili v dragoceni preprogi, katero so hranili v mestu Bayeux na Francoskem. Na platno, pol yarda široko in 70 yardov dolgo so naslikali in potem 'z zlatimi, škrlatnimi in zelenimi nitkami vse važne dogodke za časa tega napada na Anglijo.
Ko so v Bayeuxu zidali katedralo, so ob blagoslovitvi imeli razgrnjeno to staro umetniško delo, ki je bilo ravno za to slavnost dovršeno.
Kdo bo zmagal, se sprašujemo in groza nas obide, če ne bo tak izid, kakor si ga želimo.
Zmagovalke v zlati kampanji!
V	OKTOBRU bo gl. tajnica razposlala nagrade vsem tistim pridnim sestram, ki so v kampanji pridobile tri nove članice ali več, ker je bilo tako določeno, namreč, da se pošlje nagrade tri mesece po zaključku kampanje in s septembrom je potekla omenjena doba.
Vse, ki so pridobile 25 članic ali več bodo prejele svoto $12.50 v gotovini, številke no-vo-pridobljenih članic so bile objavljene v zadnjih dveh izdajah in to pot prinašamo samo imena dotičnih sester, ki so si zaslužile nagrade in pa številko podružnice, kamor spadajo. Našteli jih bomo po redu, kakor so se vrstile v pridnosti. Sledeče so torej bile med naj-pridnejšimi:
Mrs. A. Terlep (20), Mary Markezich (95), Mary Coghe (26), Angela Satkovich (97), Gertrude Delopst (43), Agnes Mahovlich (16), Mary Sinigoy
PRVA ZMAGOVALKA!
Gospa Mary Terlep
blagajničarka št. 20, Joliet, 111., ki je pridobila največje število članic v Zlati kampanji in si s svojo marljivostjo zaslužila čast biti prva med zmagovalkami. Bog živi! (Njena hčerka Marie je predsednica kadetk št. 20.)
ODLIČNA PODPREDSEDNICA!
Gospa Mary Ribich podpredsednica št. 1, Sheboygan, Wis., ki je bila najbolj pridna med podpredsednicami v Zlati kampanji, čestitamo!
(2), Frances Rupert (14), in Frances Medved (14).
Deset ali več novih so pridobile sledeče sestre: Frances Su-šel (10), Mary Otoničar (25), Antonia Retell (1), Katherine Bayuk (100), Josephine Erjavec (20), Mary Tomažin (2), Mary Ribich (1), Frances Tom-sich (10), Frances Sardock (2), Rose Jerome (19), Mary Schimenz (12), Mary Hrovat
(15), Barbara Rosandich (23), Rose Racher (54), Frances Ra-spet (3), Mary Shepel (23), Albina Novak (25), Agatha Dezman (12), Anna Korevec (20), Mary Sluga (10), Mary Bahor (26).
Pet novih ali več so pridobile sledeče odbornice in članice: Mary Lovše (88), Helen Corel (93), Mary Lenich (19), Anna Prišel (41), Anna Stopar (41), Anna Strupeck (2), Theresa Bagatini (28), Jennie Kozely (10), Albina Jančar (40), Kristina Filipčič (32), Edith Boich (32), Emma Planinšek (20), Mary Urbas (10), Antonia Nemgar (19), Theresa Racher (57), Margaret Tomazin (25), Josephine Pintar (59), Theresa Lozier (55), Mary Bracco (28), Mary Meglich (89), Frances L. Udovich (37), Frances Puhek (56), Anna Sterle (71), Jean Anzur (74), Jennie
Zupancich (20), Josephine Muster (20), Mary Vidmar (5), Anna Petrich (54), Lillian Kozek (2), Mary Peltz (74), Louise Noczak (88), Margaret Prisland Fisher (1), Mary Mekina (6), Anna Bu-char (20), Anna Rogel (20), Jennie Muster (20), Mary Kunstek (20), Anna Heine-mann (28), Josephine Speck (46), Mary Kambich (55), Mary Kvas (63), Mary Swa-zich (89), Hermine Prisland (1), Jennie Matjašič (25). Torej 74 sester bo prejelo nagrade v gotovini.
Zvezine (zlate) broške bodo dobile sledeče sestre, ki so pridobile tri nove članice ali več: Anna Kameen (7), Maria Mramor (27), Mary Janc (41), Josephine Toplikar (64), Margaret Wratcher (91), Freda Lau-riski (66), Marie Otoničar (25), Steffie M. Ambrose (78), Sophie Brolick (72), Mary Knaus (38), Mary Stusek (49), Jennie Orazem (72), Katherine Zatkovich (67), Mary Prhne (43), Josephine Oswald (52), Mary Snezic (67), Jo-
NAJAGILNEJŠA ODBORNICA!
Gospa Mary Coghe glavna podpredsednica in predsednica št. 26, Pittsburgh, Pa., je pokazala, da ljubi napredek Zveze s tem, ker je pridobila lepo število novih članic in se odlikovala kot prva med predsednicami. Živela, gospa Coghe!
hanna Prinz (57), Frances Bre-sak (40), Mary Fidel (6), Johanna Perkovich (38), Mary Salatnik (43), Mary Kuhel
(16), Anna Mayerle (81), Margaret Gregorich (2), Karoline Pieman (2), Katherine Du-ba (2), Louise Jugg (5), Angela Polis (10), Rose Klemenčič (14), Eleanore Hrovat (15), Genevieve Glavan (20), Mary M. Terlep (20), Jenny Kužnik (25), Jennie Brodnik (25), Mary Luznar (25), Anna Sus-tarsich (28), Katherine Turk (28), Theresa Glavich (42), Elizabeth Dolensek (43), Mary Bevtz (43), Angela Laurich (43), Elizabeth Bevsek (43), Cecelia Vachetz (43), Mary Schneider (43), Helen Zunter (43), Rose Želodec (50), Mary Techar (52), Anna Strauss (55), Stella Karal (62), Mary Kozul (67), Mary Tomsic (71), Ann Yane (73), Mary Kirn (91), Josephine Bogovich (95). Skupaj 54 sester, ki bodo prejele Zvezine broške.
Najodličnejše agitatorice so bile sledeče: Mrs. A. Terlep od št. 20, Joliet, 111., je pridobila največ novih med posameznimi agitatoricami in sicer število 33 novih, namreč 31 v odrasli oddelek in 4 v mladinski oddelek.
Mrs. Mary Coghe, gl. podpredsednica in predsednica podružnice št. 26 v Pittsburghu je pridobila največje število novih izmed predsednic in to je bilo število 30, oziroma 25 v odrasli oddelek in 10 v mladinski oddelek.
Mrs. Mary Ribich, podpredsednica št. 1, Sheboygan, Wis., je pa bila najpridnejša med podpredsednicami in je pridobila 12 novih, namreč 10 v odrasli oddelek in 4 v mladinski oddelek.
Biti prva med najpridnejši-mi je odlika, katero si želi marsikatera zvesta sotrudnica naše Zveze in to visoko čast so si pridobile gori omenjene tri odlične delavke v Zlati kampanji.
V imenu celokupnega članstva ter kot voditeljica Zlate kampanje tem potom izrekam najsrčnejše čestitke tem agilnim sestram, kakor tudi vsem, ki so si zaslužile lepe nagrade, ki so s svojo dobro voljo dokazale, da se lahko pride do lepih zaključkov ako se ne omaga takoj ob prvem razočaranju. Kolikokrat smo že brali lep nauk: da vztrajnost je tista trnjeva pot do uspeha, ki se mnogokrat skriva za goro, toda če se gre le visoko do vrh klanca se pa vidijo vsi žarki v vsej svoji milobi. Potem se pozabi na vse delo in trud ter misli le na lepoto lepega uspeha in srce se radosti od dosežene zmage. Bog
vam plačaj za vse dobro delo, ki ste izvršile v obilni meri v prid naše dične Zveze.
UREDNICA.
 o--------------
MR. ANTON GRDINA
Na naslovni strani te izdaje prinašamo sliko odličnega moža, oziroma požrtvovalnega narodnega delavca, ki s svojim neutrudljivim zanimanjem deluje vedno in povsod za lepšo povzdigo svojega naroda.
V	tej izdaji smo tudi ponatisnili članek, ki je bil objavljen v priljubljenem clevelandskem dnevniku Ameriška Domovina, ker vsebuje mnogo odkritih in resnih misli od človeka, ki ve kaj pomenijo narodne organizacije v tej širni tujini.
Slovenska ženska zveza v Ameriki je ponosna, da ima za seboj zanimanje blagega moža in vzornega katoličana kot je gospod Anton Grdina. Bog mu daj moč in zdravje še na mnogo let!
POZOR ČLANICE, KI STE PRISTOPILE V ZVEZO LETA 1927!
V	zapisniku seje gl. odbora, ki je bil priobčen v zadnji številki Zarje, bi pri resoluciji, tikajoči se prestarih članic, morala biti dodana pripomba, da se ta določba ne tiče tistih članic, ki so pristopile v prvem letu zvezinega poslovanja. Za boljše razumevanje naj bo na tem mestu objavljeno sledeče:
Zveza je pričela s poslovanjem prvega januarja
1927.	Takrat so se sprejemale članice ne glede na starost. Novembra istega leta je zborovala prva konvencija Zveze, ki je določila, da se po prvem januarju 1928 ne sprejema članic, ki so več kot 55 let stare in to točko je potrdila vsaka zaporedna konvencija Zveze. Ker, kakor resolucija omenja, je nekaj članic, ki so pozneje pristopile in se ob smrti pokaže razlika v starosti ob času pristopa in se je dosedaj za take članice vrnilo le v pogrebni sklad vplačani asesment, se bo po sprejeti resoluciji za take — ob času pristopa prestare članice — izplačalo svoto $25.00, ako so članice bile vsaj deset let pri Zvezi. Vse to pa ne zadeva tistih članic, ki so pristopile v letu 1927, ko določba o predpisani starosti še ni bila sprejeta. (Glej pravila točka 191.) Vse članice torej, pristopile v letu 1927, ne glede na starost, so enakopravne članice in zavarovane za $100.00 za pogrebne stroške, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vse dotične članice.
Z najlepšimi sestrskimi pozdravi,
MARIE PRISLAND, predsednica.
MARIE PRISLAND
Osnovna načela državljanstva
»»teKEsfailBssJsarEsf^IsjilsaPaiB«
6.—USTAVA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH
Zakaj so Amerikanci uvedli ustavo?
Uvod ali predgovor k ustavi pojasni vzroke:	“Ml,
ljudstvo Združenih držav, da si ustrojimo bolj popolno zvezo, sl zagotovimo pravičnost, si zavarujemo dani mir, poskrbimo za skupno obrambo, pospešimo splošno blaginjo in si zavarujemo blagoslov svobode zase in za svoje potomce, ukazujemo in ustanavljamo to ustavo za Združene države Ameriške.”
Kaj vsebuje ustava?
Ustava vsebuje sedem členov in 21 dostavkov. Prvi deseti stavki so postali del ustave leta 1791, ostali so bili sprejeti od tedaj.
Kaj je ustava Združenih držav?
Ustava Združenih držav je listina, ki dela našo vlado demokratsko republiko, zagotavlja gotove važne pravice vsem ljudem, določa in omejuje oblast uradnikom vlade in je osnovni zakon za naš narod.
V	koliko oddelkov jc po ustavi naša vlada razdeljena?
Razdeljena je v tri skupine: zakonodajno, izvrševalno (eksekutivno), in sodnijsko.
Kaj je zakonodajna oblast naše vlade?
To je oblast, ki dela postave.
Kaj je izvrševalna (eksekutivna) oblast vlade?
To je oblast, ki izvršuje zakone.
Kaj je sodnijska oblast naše vlade1?
To je oblast, ki razlaga zakone.
Iz česa obstoji zakonodajna skupina?
Kongres Združenih držav obstoji ia dveh zbornic. — “Zbornica poslancev” in “Senatske zbornice.” Poslance se voli za dobo dveh let; volijo jih volivci vsake države, razdeljeno po številui ljudstva države, kakor ga izkazuje zadnje zvezno ljudsko štetje. Senatorje volijo volivci za dobo šestih let. Vsaka država je zastopana po dveh senatorjih.
Zakaj je razlika v dobi, za katero se volijo« poslanci in senatorji?
Poslanci se volijo samo !?a dve leti, da lahko ljudstvo nadzoruje njih delovanje. Senatorji se volijo za šest let, in sicer vsaki dve leti po ena tretjina zato, da ima vsako zasedanje kongresa može, ki so skušeni v javnih zadevah.
Zakaj imamo dve zakonodajni zbornici?
Da ena drugo nadzirata.
Kako postane kakšen predlog zakon?
Vsak predlog, sprejet v poslanski zbornici in v senatu,
se predloži predsedniku v podpis. Ako predsednik predlog podpiše, postane zakon. Ako ga vrne brez podpisa, ga lahko ponovno odobrita obedve zbornici z dvetretjin-sko večino, nakar postane predlog zakon brez predsednikovega podpisa. Ako predsednik kakšnega predloga nei podpiše in ga ne vrne zbornici, kjer je bil prvotno sprejet, predno poteče deset dni od časa, ko je bil sprejet, postane tak predlog zakon tudi brez predsednikovega podpisa.
Kakšne1 oblasti daje ustava kongresu?
Kongres ima sledeče oblasti:
a) Določati in pobirati davke, carino in dohodninski davek; plačevati dolgove in preskrbljevati sredstva za skupno obrambo in splošno korist Združenih držav. (Carina, uvozni in dohodniniski davki morajo biti enaki po vssh Združenih državah).
b) Izposojati denar na kredit Združenih držav.
c) Urejevati trgovino s tujimi narodi in med posameznimi državami in z Indijanskimi rodovi.
d) Kovati denar; določevati vrednost svojega in tujega denarja in določevati pravilno mero in tehtnico.
e) Skrbeti zato, da se kaznujejo ponarejevalci denarja in vrednostnih listin Združenih držav.
f) Ustanavljati poštne urade in poštne ceste.
g) Pospeševati napredek vede in kulture s tem, da zagotavljajo za določen čas prisateljem in iznajditeljem izključno pravico do njihovih tozadevnih spisov in iznajdb.
h) Ustanavljati federalna sodišča.
i) Soditi in kaznovati morsko ropanje in zločine na visokem morju in prestopke proti mednarodnemu pravu.
j) Napovedati vojno, izdajati dovoljenje za plenjenje sovražnikovega imetja in dajati pravila glede ujetnikov.
k) Nabirati in vzdrževati vojaštvo. Vzdrževati mornarico. Dajati,1 pravila za upravo in ureditev vojaštva in ureditev vojaštva in mornarice.
1) Dovoliti poklic vojaštva za pomoč, za izvršitev in da se potlačijo vstaje in ustavijo sovražni izgredi.
m) Sklepati katerekoli postave, ki bi bile potrebne in primerne, da lahko vlada Združenih držav izvršuje vse zgoraj omenjene naloge in oblasti, katero ji daje ustava, najsibo v kateremkoli oddelku ali v področju kateregakoli uradnika.
Katere pravice se splošnol odrekajo državam?
One pravice, ki so pridržane kongresu Združenih držav in pravice sklepanja postav, ki ne bi soglašale a ustavo.
Kdo ima izvrševalno oblast Združenih držav?
Predsednik ima izvrševalno oblast nad Združenimi državami ameriškimi.
Kdo lahko postane predsednik Združenih držav?
Tukaj rojen državljan, ki je dopolnil 35. leto starosti in je najmanj 14 let naseljen v Združenih državah.
(Pride še)
Št. 1, Sheboygan. Wis..—Seja< v septembru je bila dobro obiskana. Sklenjeno je bilo, da priredimo velik pardi dne 6. oktobra ob osmih zvečer v cerkveni dvorani v prid sestrskega samostana v Lemontu, 111.. Vljudno ste vabljene vse članice in cenjeno občinstvo.
Klicano je bilo ime sestre Simonič, ampak bila ie odsotna in nagrada je ostala za prihodnjo sejo. Po zadnji seji ie naš pevski klub priredil veselo zabavo za sestro Johano Zakrajšek, ki je obljubila večno zvestobo g. Josephu Zore dne 7. septembra. Nevesta .ie prejela lepo darilo od skupine. Obilo sreče! Najlepše pozdrave do vseh!
Antonia Retell, predsednica.
St. 2, Chicago, 111.—Naša pretekla seja je bila povoljno obiskana. Radi bolezni predsednice ie vodila sejo sestra Theresa Chernich. Sklenjeno je bilo, da se daruje svota $25 naši cerkvi, da pomagamo dolg plačati. Govorile smo tudi glede izleta v Cleveland. Priglasilo se je nekaj članic, ki bodo gotovo prinesle zanimivo poročilo za prihodnjo sejo.
Pri naši fari sv. Štefana bomo imeli bazar od 9. oktobra do 13. oktobra, na katerega se odzovimo v lepem številu.
Bolne so sestre Frances Sardoch, Mary Blanchar in Mary Miller. Vsem bolnim želimo, da bi kmalu okrevale.
Prihodnja seja se vrši 3. oktobra ob osmih zvečer. Prosim vse tiste, ki dol-
gujete na asesmentu, da poravnate kakor hitro mogoče. Pozdrav!
Lillian Kozek, tajnica.
Št. G, Barberton, O.—Vse članice ste prijazno vabljene, da se udeležite seje 6. oktobra ob dveh popoldne v Clubhouse, ker imamo več važnih stvari za rešiti. Pridite prav vse!
Teta štorklja se je oglasila pri sestri Juliji Muren ter ji pustila zalo hčerko. _ Najlepše čestitke. Na bolniški postelji sta sestri Katherine Ujčič in Uršula Lintol. Obema želimo skorajšnjega zdravja ter vesel povratek med nas! Pozdrav!
Frances Ošaben, tajnica.
Št. 9, Detroit, Mich.—Ne vem zakaj je med našimi članicami tolika brezbrižnost za mesečne seje, ker to ni za korist naše podružnice kakor tudi ne v spodbudo odbornicam. Tako ne sme biti v bodoče. Pridite v povoljnem številu na prihodnjo sejo, da ukrenemo kaj koristnega za podružnico. Hvala lepa vsem za udeležbo na kart pardi. Najbolj pridna je bila sestra Raff, ki je prodala največ vstopnic kakor tudi sestri Caiser in Indihar. ki sta požrtvovalno pomagali za lep uspeh. Iskrena hvala!
Pozdrav vsem sestram in na svidenje na seji 10. oktobra v cerkveni dvorani. Pripomba:	Prosim	prav lepo, da pri-
dete v večjem številu na sejo!
Pozdravljene!
Ansrela Stupar, predsednica.
Št. 10, Cleveland (Collinwood), O,— Lepa slavnost našega vežbalnega krožka. ki se je vršila v nedeljo, 1. septembra, nam bo ostala v dolgotrajnem spominu. Ves pogram te slavnosti je Imela v oskrbi naša spoštovana urednica Zarje, ga. Albina Novak. Neštetokrat si mislim, kako smo srečne članice clevelandskih podružnic, ki imamo v naši sredini tako neumorno delavko na društvenem polju kakor je ona. Vedno je pripravljena podati nam lepe ideje in dobre nasvete pri vsaki prireditvi. Vse nam je izvršila tako popolno, da je težko najti primerne besede, da bi se ji dovolj zahvalila. Zatorej draga naša Albina, kličem Ti: Bog naj Ti poplača s tem, da Ti ohrani ljubo zdravje!
Ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalila ali osebno imenovala, ampak sprejmite vsi iskreno zahvalo, kateri ste na kakoršenkoli način pripomogli do lepega uspeha.
V	soboto, 14. septembra se je Pa vršila lepa prireditev Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku. V tem programu so nastopile deklice mladinskega krožka v narodnih nošah, ki so plesale slovenske narodne plese in zapele nekaj lepih domačih pesmic. Zatem so pa nastopile dekleta vežbalnih krožkov v umetnem korakanju. Ta večer je bil zopet eden nepozabnih za našo podružnico, posebna pa za naš vežbalni krožek, ki nastopa pod imenom “Frances Sušel Cadets,” ker dekleta tega krožka so v tekmi za korakanje odnesle prvo nagrado s 97 točk. Zatorej dekleta, v imenu podružnice št.
10	vam iskreno čestitam in želim, da boste v prihodnosti še boli neumorno delale roka v roki za dobrobit naše podružnice in organizacije Slovenske ženske zveze. V čast si štejemo, da smo imele na ta večer v naši sredini tudi priljulbljeno glavno predsednico go. Marie Prisland in glavno tajnico go. Josephine Erjavec kakor tudi glavno blagajničarko Josephine Muster, in Mary Tomažin ter druge glavne odbornice in goste. Zelo sem vesela, da sem imela priliko se seznaniti z tako odličnimi osebami.
Naznanjam vam tudi. drage sossstre, da je bila naša zadnja seja zelo dobro obiskana in sklenjeno je bilo, da priredi naša podružnica card party in sicer po seji meseca novembra. O tem bom še več ukrepale na prihodnji seji, zato vas vabim, da se udeležite te seje
v	velikem številu.
Naša zadnja seja je bila precej živahna. Na račun nekaj članic, ki so
IZ GLAVNEGA URADA Pojasnilo tajnicam
Mladinske članice kakor hitro nastopijo 14. leto, se jih mora pri podružnici takoj prestaviti iz mladinskega oddelka v redni oddelek, ter takoj začeti pobirati asesment 25 centov na mesec namesto 10 centov, ker so v istem oddelku kot starejše članice. Tu, v glavnem uradu, kakor hitro izpolni mladinska članica 14 let starosti, jo takoj premestimo iz mladinskega oddelka v redni oddelek. Nekatere tajnice to takoj upoštevajo, in začnejo s prvim mesecem plačevati po 25 centov. Mnogokrat založi podružnica za njih, ker se mogoče takoj prvi mesec težko privadijo mladinske članice, da so že postale redne članice. Toda nekatere tajnice se mora pa večkrat opominjati, ker zaostajajo na ases-mentih in še kar naprej pošiljajo po 10 centov namesto 25 centov na mesec. Vse te prosim, pazite, in upoštevajte te vrstice, in ako imate v bližnji bodočnosti deklice, katere bodo postale dovolj stare za redni oddelek, jih že naprej opozorite na to. Gotovo ni želja tajnice, da bi bila njena podružnica na dolgu v glavnem uradu.
CERTIFIKAT je veljaven is-sti, ko prestopi v redni oddelek in ni potrebno izdelati novega. Toda tajnice lahko napišejo na vrh, počez, “TRANSFERRED TO ADULT DEPARTMENT.” Toda ako pa se spremeni dedič na certifikatu, potem se mora poslati na glavni urad, da se zapiše ime novega dediča.
Najlepše pozdrave vsem skupaj,
JOSEPHINE ERJAVEC.
imele svoj rojstni dan v septembru, je pomnožilo živahnost. Prinesle so okusna okrepčila in naša sestra Louise Čebular jim je pa čestitala s tem, da jim je zapela nekaj prav veselih zdravic.
Ne smem pozabiti naših bolnih članic. Vsem želim hiter povratek zdravja in na svidenje na prihodnji seji!
Vas pozdravljam,
Frances Tomsich, predsednica.
Dan 1. ssptembra bo za podružnico št. 10 ostal v neizbrisnem spominu, namreč omenjeni dan so naša dekleta vežbalnega krožka dale blagoslovit no-
vi	prapor in tudi prvič nastopile v novih uniformah. Boter in botra sta bila vsem priljubljena Mr. in Mrs. A. F. Svetek. Vršila se je slikovita parada in tudi več odličnih gostov je bilo pri tej slavnosti.. Parade so se udeležili vs; clevelandski vežbalni krožki in tudi iz Loraina kakor tudi članice vseh podružnic.
Po blagoslovitvi se je vršil prav lep program v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na odru je bilo nad 50 oseb. namreč boter in botrica, častniki in njih spremljevalke, glavne odbornice, tovariši in tovarišice, župan in Miss Ljubljana in tudi naš priljubljeni gospod sodnik Frank J. Lausche.
Naš mladinski krožek je proizvajal vsakovrstne plese in zapel nekaj lepih pesmic: nastopilo je tudi več oseb v umetnih plesih in petju kakor tudi v deklamacijah. Program je občinstvu zelo ugajal. Zvečer se je pa vršil v gornji dvorani ples in domača zabava. Ves program je imela v oskrbi ga. Albina Novak. Dvorana je bila nabito polna občinstva popoldne in zvečer, mnogo se jih je moralo vrniti, ker je bila dvorana prenapolnjena.
Dolžnost me veže, da se v imenu deklet najlepše zahvalim botru in botri. vsem častnikom, glavnim odbornicam, tovarišem in tovarišicam in gostom. Dalje vsem vežbalnim krožkom, podružnicam, vsem društvom in Slovenski moški zvezi, ki so se tako velikodušno odzvali in pripomogli do tako lepega uspeha. Hvala Mrs. Prisland za poslane čestitke. Najlepšo hvalo smo dolžni Ameriški Domovini za veliko reklamo, ker današnje čase prireditve brez reklame nimajo uspeha.
Tisočera hvala urednici Zarje, ge. Albini Novak za tako spretno vodstvo programa in sploh za vse njeno požrtvovalno delo, ki ga je imela toliko s to slavnostjo in zraven tega je vež-balnemu krožku podarila krasno ameriško zastavo. Dekleta in me starejše se iskreno zahvalimo iza tako krasno darilo. Ta zastava nas bo vedno spominjala na njena dobra dela. Bog jo ohrani pri najboljšem zdravju, da bo lahko naprej vršila delo pri Slovenski ženski zvezi, kjer jo vedno bolj potrebujemo. Torej še enkrat: tisočera hvala, sestra Novak!
Končno najlepša hvala prav vsem, ki so na en ali drugi način pomagali pri tej slavnosti. Uspeh je bil gmotno in moralno 100 procenten. Dekleta so vam vsem zelo hvaležne. Bog vam stotero povrni!
Drugi, zopet neizbrisljiv dan za naše kadetke je bil dan 14. septembra, ko S3 je vršila tekma rrved vežbalnimi krožki v Euclid Beach parku, in so naša dekleta prejela najvišjo odliko, namreč prvo nagrado. Ko je bilo naznanjeno, da ima najvišje odstotke krožek št. 10. je ga. Marie Prisland z veseljem izročila krasne medalje, za kar se v imenu deklet najlepše zahvalim. Iskreno vam čestitamo in smo ponosne na vas. dekleta! Medalje, ki ste jih prejele kot nagrado, naj vas vedno spodbujajo k nadaljnemu delu. Bog vas živi, dekleta!
Res slikovit je bil prizor, ko so prikorakali vsi vežbalni krožki in se uvrstili po dvorani, v sredini pa mladinski krožki v narodnih nošah: človek bi
se kar razjokal od veselja.
Ponosne smo. da smo imele v svoji sredi skoraj vse glavne odbornice in okrog 200 članic iz zunanjih držav. Nad vse lepa .ie bila tudi igra “Mlada pevka,” ki je bila podana v nedeljo, 15. septembra, 1940.
Od teh pomembnih dnevov bi lahko napisala cele kolone, ker pa vem, da ima urednica še veliko drugega gradiva za Zarjo in tudi o tem vem. da bo vse boljši napisala kot jaz, naj s tem Zaključim v upanju in želji, da bo ime. la Slovenska ženska zveza še več takih pomembnih dnevov.
Dne 28. septembra se je poročila naša članica Rose Tomsich z. g. Kocjanom. Nevesta je hčerka naše vrle predsednice ge. F. Tomsich. Vse članice ji želimo vso srečo . zdravje in zadovoljstvo v novem stanu. Bog vaju blagoslovi!
Pri družini Charles Drassler na 160. cesti se ie pa oglasila tetica štorklja ter pustila prav zalega fantka-prvoro-jenčka. Naše iskrene čestitke!
Na bolniški postelji se nahajajo Jennie Hribar, Josephine Zernic in Rose Kalin. Tem in vsem drugim bolnim želimo hitrega zdravja!
Franccs Sušel. tajnica.
Št. 12. Milwaukee. Wis.—Zadnja seja, ki se je vršila na Delavski dan, je bila slabo obiskana. Želela bi večje udeležbe. Naša predsednica Marica Kopač in podpredsednica Justina Turk sta praznovali svoj rojstni dan 28. in 26. septembra.
Opozarjam članice, da pridete na sejo. ker bomo imele nekaj posebnega ta dan. Obe sta obljubili prinesti nekaj okusnega. Na dnevnem redu bo tudi naša prireditev, ki se vrši dne 27. oktobra v South Side Tivoli dvorani.
Priporočam vsem materam, da vpišete svoje hčerke. Dobro veste, da je naša Zveza zmerom na prvi strani za svoje članice. Gotovo ste vse brale, da bomo imele prosto mesečnino meseca decembra, to je nekaj res zelo lepega. Hvala glavnim odbornicam za lepo razumno naklonjenost.
Vsem. ki imate svoj rojstni ali imen-dan v oktobru, želim vse najboljše in še posebno vsem Terezinkam.
Pozdrav!
Mary Shimcnz, tajnica.
Št. 13, San Francisco, Cal.—Za poročati imam veselo novico, da je naš spor, mali in nepotreben, prav lepo poravnan in vse članstvo zadovoljno. Septembrska seja je bila dobro obiskana. Odsotne ste lahko žalostne, ker zamudile ste eno naj lepših domačih zabav. Bilo nam je prav dobro. Videle smo tudi nove znake, kateri velja 20 centov vsak. ki bodo krasili naša prsa ob javnih nastopih ali ob sprevodih. Saj nas je že več tisoč skupaj in koliko pa jih še pride, pride(?)
Na seji 3. oktobra pridimo vse skupaj, da dobi vsaka svoj znak. Po seji bo pa spet “good time” v spodnjih prostorih. Agnes Stepan iz Bingham Canyon, Utah, katero kličemo “Nežika,” ima novo hišo prav blizu Slovenskega doma in tudi lepe nove harmonike. Ona nam bo zaigrala nekaj lepih slovenskih valčkov in polk, da bo še bolj fletno. V njej je vse slovensko veselje, dasiravno je tukaj rojena in smo vse res ponosne nanjo.
Dne 6. oktobra pa bomo gledale lepe
slike iz naše rojstne domovine v Slovenskem domu ob pol osmih zvečer. Dne 13. oktobra bomo članice spet skupaj pri sv. maši ob pol desetih zjutraj, ki bo darovana za žive in umrle članice naše podružnice. Vinsko trgatev smo pa premestile na 27. oktobra. Zdaj pa vsi pridno čakajmo, da se vsi skupaj poveselimo, ker naše življenje, le kratek je čas!
Na svidenje, z najlepšimi pozdravi!
Mary Slancc, predsednica.
“PO ŠIROKEM SVETU”
nosi naslov knjiga, katero je izdal Mr. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Knjiga je polna zanimivih podatkov potovanja v domovino in druge kraje. Mnogo krasnih slik napravlja knjigo še bolj zanimivo. Vsak, ki je te kraje že obiskal in tudi oni, ki jih ni, bo z velikim duševnim užitkom bral potopisne črtice in zgodovinske podatke v tem, najnovejšem literarnem delu gospoda Grdine. Vsem našim članicam priporočam knjigo “Po širokem svetu,” ki se naroča naravnost pri pisatelju in ki stane $2.70.
MARIE PRISLAND.
BIL JE VELIK USPEH!
Vse velike prireditve meseca septembra so imele najlepši uspeh, posebno pa naš četrti letni mladinski tabor, ki se .ie vršil v Euclid Beach parku dne 14. septembra in potem krasna predstava dne 15. septembra. Ker so se vršile vse te lepe prireditve po dobi, ki je določena za dopise, zato bom poročala vse natančno v prihodnji izdaji. Le toliko sedaj, da uspeh nadkriljujc vse dosedanje velike prireditve In vsak, ki se je udeležil, bil je zadovoljen in več kot to, nismo skoraj pričakovali.
Torej potrpite za poročilo do prihodnje izdaje!
UREDNICA.
 0------------
ZAHVALA ŠT. 15 SŽZ
Iskrena hvala podružnici št. 15 za krasno poročno darilo, ki mi bo vedno v prisrčen spomin na sestrsko ljubez-njivost. — Ostanem hvaležna,
Mary Stimetz.
Št. 17, West Allis, Wis.—Prijazno vabimo vse članice, prijatelje in sosedne podružnice na vinsko trgatev, katero priredimo 26. oktobra v Labor dvorani, začetek ob osmih zvečer. Posetite nas ta dan in se veselite v prijetni družbi ter nam pripomorete do boljšega uspeha. za kar vam bomo hvaležne. Imele bomo pripravljeno za lačne in žejne tako. da ne bo treba nikomur z praz-
nim želodcem domov, niti se pritožiti, da se ni dobro zabaval, ker bomo ime-
li	izvrstno godbo. Pridite od blizu in daleč. Ker je lepo število slovenskih društev, upamo, da nas članstvo gotovo poseti. Ob priliki bomo pa radevolje vrnile naklonjenost. Pripravljenih bo tudi lepo število dobitkov.
Prošene ste, da pridete na sejo 7. oktobra ob osmih zvečer, ker je važna.
Vssm bolnim želimo ljubega zdravja.
S pozdravom.
Štefania Miklaučič, poročevalka.
Št. 18, Cleveland (Collin wood), O.—■
Z iskreno željo, da bi se članice bolj zanimale za redne mesečne seje, pošiljam te vrstice v beli dan. Zasnovano “Card Party” za oktober, smo bile primorane odložiti na mesec november, ker upam, da bo prihodnjo sejo, 1. oktobra večja udeležba članic, ki naj bi jim bilo poverjeno tozadevno delo. Vljudno vas prosim, cenjene sosestre. gotove udeležbe 1. oktobra!
Tem potom pošiljam najlepši poklon podružnici št. 10, katera je praznovala svoj jubilej v nedeljo, 1. septembra. Kadetkam vso čast in priznanje fca njih napredek, ko tudi št. 32 v Euclidu, O. Priznam, da so vsi krožki in njih lepa dekleta v največji ponos slovenskemu življu ter v najlepšo reklamo organizaciji slovenskega ženstva v tej novi zemlji. Apeliram na vse ostale slovenske žene in njih hčerke, da pristopijo k naši Zvezi; prostora in ambicije za napredek je pri vsaki poedini podružnici vedne) še dovolj!
Kot narava, v katero zasope sem ln tam že jesenski dih, ob katerem človek nehote vzdrhti nekam čudne tožnosti, tako se mi zdi življenje, ob katerega valoveče zaganja kupa raznoterih nepojmljivih slučajev. Ga. Mary Unetič in njeni svojci naj prejmejo tem potom iskrene želje za zopetno okrevanje po težki avtomobilski nesreči, ki jih je zadela na izletu k niagarskim slapovom. Mary A. Paulin, ki je prestala nevarno operacijo, pa: na skorajšnje svidenje zopet med članicami!
Doba poletnih izletov naj zopet sanja najlepšo bodočnost; zia vse poslane mi prijateljske poizdrave iz raznih mest, se tem potom cenjenim sosestram najlepše zahvaljujem.
Naj mi bo dovoljeno omeniti še naslednje! Po hišah in naselbinah se zadnje čase precej vsiljujejo "učenjaki” posebne vrste, ki se na vso moč prizadevajo vcepiti rojakom specialna nebesa z njihovimi brošurami: “Watch Tower Bible.” Njihov “Jehova God” ima baje neznanski vpliv, ker šteje že toliko tisoč podjarmljenih . . . Zene in dekleta, v katerih polje zavedna slovenska kri, ne dajte se prevariti tem “poturicam,” ki so, žalibog—tudi sinovi slovenskih katoliških staršev. Zdi se mi nadvse nizkotno, da se v tej deželi, kjer so se baje preobjedli maslenega kruha, poniža naš lastni rojak in seje osat med pošteno, dasi revno slovensko ljudstvo. Pokažite, kjerkoli se pojavijo, da iz take moke ne bo nikdar kruha zanje! S pozdravom!
Josephine Praust, tajnica.
Št. 19, Eveleth, Minn.—Tukai v Minnesoti so se vsako leto vršili veliki pikniki pod pokroviteljstvom raznih organizacij in klubov, da so si s tem opomogli blagajne za uradne stroške, ki
Jih običajno imajo povsod. Na žalost pa moramo priznati, da je napravilo mnogo neprilik neugodno vreme, ki je gotovo rosilo na vsak tisti dan, ko je bil napovedan piknik. Mesec junij je bil hladan, julij pa vroč in v avgustu pa deževje in nekako 21. avgusta je pa že slana padla po nižjih krajih. Zares pasji dnevi. Mokrote toliko, da ne more sadež dozoreti, vendar pravijo, da bo mnogo jabolk in grozdja, kdor ima kaj nasajenega.
Narod rad čita tudi o delavskem početju, ki je slabo za tiste, ki so brez dela. Delodajalci se dandanes več ne ozirajo na potrebne družine, katere prebirajo brez vzroka. Le zakaj ni pravice med delodajalci, ki puste mladino, da trpi v 'pomanjkanju, ker ni pravilno razdeljen delavski sistem.
Na zadnji seji smo imele precej stvari za razmotrivati. Priredilo se je vse v lepem redu. Lepo posteljno pregrinjalo bo gotovo doprineslo naši blagajni lep uspeh, ker članice so takoj pokazale, da bodo zvesto sodelovale. Tri naše pridne agitatorice so poročale, da so prejele lep spominček od glavne predsednice. Me smo ponosne, da imamo med nami tako agilne članice.
Radi dežja se je dne 25. avgusta vršil program v dvorani. Naš mladinski krožek se je prav lepo postavil, kar nam je vsem v čast. Naša gospa Mary Lenich se mnogo trudi, da ima krožek lep nastop. Pravi, da deklice prav rade poslušajo in sledijo lepim vajam, zato smo ji vse članice hvaležne.
Bolni sestri Helen Rohne želimo skorajšen povratek k zdravju.
Sedaj je sezona za “jurčke" nabirat, katera jih želi, naj iih kar pri meni naroči, čeprav pet mernikov.
Pozdravljene! Ivana Ozanich.
ČESTITKE PODRUŽNICI ŠT. 20, JOLIET, ILL.
V	začetku Zlate kampanje je prejela naša podružnica poziv od urednice, Mrs. Novak, ki je bile imenovana za voditeljico kampanje. Toda. ko je pa tudi naša predsednica Mrs. Emma Planinšek prejela spodbujevalno pismo od sestre Novak in je bilo prečitano na seji, ie vzdihnila z pripombo:	“Torej
kar 5o članic zahteva od nas!”
Številka 50 je precej visoka za podružnico. katera je pobrala skoraj že vse dobre članice v svojo sredo, vseeno pa dostavi: “No dobro, ker je ta kampanja v počast glavni predsednici za njen rojstni dan, ne bomo rateočarale, ne Mrs. Novak, kakor tudi ne glavno predsednico. Potruditi se moramo še boli kakor navadno!”
In ker so članice že takoj v začetku pokazale, da se zanimajo za Zlato kampanjo, nam je bilo število kar zagotovljeno: saj ako se prav spominjam, je bil Joliet mesec za mesecem v prvi vrsti med najbolj uspešnimi podružnicami v kampanji.
Ko je nastopil zadnji mesec kampanje. je imela št. 20 že v začetku meseca 50 članic. Torej kvota je bila dosežena. Kai sedaj, sem mislila jaz, kot glavna tajnica! Ali bomo obstale kar pri 50? Ne, dajmo se še nekoliko potruditi. Kai če bi za rojstni dan glavne predsednice Mrs. Prisland dobile 100 novih, saj imamo še en mesec? Tako sem govorila na seji in spodbu-jevala. Gledale so me, kakor na eno, ki ni nikdar zadovoljna. Toda podvo-
jiti število, ki je zahtevano od nas, bi bilo pač najlepše darilo glavni predsednici! Tako sem jim na srce govorila. Pregledala sem imena naših uradnic in začela bodriti drugo za drugo. Najprej sem se oprijela Mrs. Mary (Anton) Terlep) ter jo prosila, da bi dobila vsaj tri nove članice in dobi vsaj broško. Obljubila je. da poskusi. In drugi dan me je že telefonično obvestila. da ie izpolnila željo. Nato sem io zaprosila še za dve itd.
Šele po kampanji mi je naša blagajničarka Mrs. Terlep povedala, da tedaj, ko sem jo prosila še za dve. je imela že 20 novih. Samo čakala je konca in me s tem boli presenetila. Počasi smo se bližale cilju, a rojstni dan glavne predsednice je bil že zelo blizu, bilo je samo še tri dni časa. Kje jih dobiti? Hitro sem se odpravila k Mrs. Jennie Muster (tašča naše glavne blagajničarke) in io prosim, naj hitro kam stopi po članice. Obljubo mi je hitro izpolnila. Toda ako verjamete ali ne. kadar sem v zadregi, se obrnem do Mrs. Jennie Muster in ona vedno priskoči na pomoč, posebno kadar se gre za korist Zveze.
Tudi glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster ie obljubila, da bo dobila še katero. Z veselim srcem sem šla proti domu in na potu sem se ustavila pri stanovanju naše rediteljice Mrs. Mary Kunstek. Tam sem povedala hčerki, ker Mrs. Kunstek ni bilo doma, naj pove mami, da dobi vsaj še dve novi članici, da bo dobila broško. Ampak med potjo sem! še obstala radi kampanje, in prišla sem po par urah domov, so me na glavnem uradu že čakali dve prošnji in denar, katere je dobila Mrs. Kunstek. Mislila sem sl. s takimi odbornicami je pač luštno delovati. Tudi nadzornice so storile svojo dolžnost v tej kampanji, največ jih je dobila Mrs. Benedik.
Prišel je bil predvečer rojstnega dne glavne predsednice. Imela sem oddati brzojavne čestitke in število članic, katere pošiljamo za vezilo. A na moje razočaranje, imele smo iih samo 99. Kaj storiti? Bila sem v zadregi. Takoj sem se zmislila na prijateljico in prejšnjo odbornico naše podružnice, Mrs. Therese Žlogar, katera mi je njeno hčerko že davno obljubila. Telefonirala sem ji in ji povedala, da bo njene hčerka imela ravno številko 100, ako pristopi in da moram tudi jaz svojo dolžnost storiti v zadnjem trenutku. Seveda, prošnje mi ni odklonila. Mrs. Žlogar in njena hčer Dorothy sta prišli takoj drugi dan in se je vpisala in plačala kot stotera članica, ki ima biti za vezilo glavni predsednici. Z lahkim srcem sem oddala brzojav na glavno predsednico in sporočila, da imamo pri podružnici št. 20 100 novih članic za njen rojstni dan! Torej izpolnjena je bila moja želja kakor tudi marsikatere druge članice pri podružnici.
Vendar, ker je manjkalo še devet dni pred zaključkom kampanje, mi ni dala vest miru. “Kaj, ako med tem časom začno ostale podružnice delovati na levo in desno in nas prehitijo?” Treba ie bilo kar naprej delati!
Zopet sem se obrnila do naše dobre članice Mrs. Jennie Zupančič v Rockdale, 111., ki mi je obljubila, da jih bo nekaj dobila, čeravno bo treba tri ure hoditi do njih. Zopet sem dobila od drugih članic prošnje, tako da je podružnica št. 20 imela ob sklepu Zlate kampanje nič manj kot 124 novih. In
predsednica Mrs. Planinšek me je zadnja presenetila z novimi članicami, kakor tudi naša podpredsednica. Mrs. Anna Korevec. ki je vpisala 10 novih, s tem je dosegla drugo mesto med uspešnimi podpredsednicami.
V	resnici sem vesela, da je ravno podružnica št. 20, dosegla prvo nagrado v Zlati kampanji za rojstni dan glavni predsednici. Radi tega si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem našim pridnim agitatoricam, posebno pa naši blagajničarki, Mrs. Mary (Anton) Terlep, katera je pripomogla največ v tej kampanji. Dalje predsednici za spodbudo in nabiranje članic kakor vsem ostalim, katere so kaj pripomogle, kajti brez vsestranske pomoči bi ne bila iolietska podružnica zopet na prvem mestu. Čestitam naši podružnici kakor tudi vsaki, katera je dala dobro besedo v ta namen.
Moram še omeniti, da je to druga zmaga v enem letu za podružnico št. 20. Prva zmaga je bila v prvi mladinski kampanji, katera se je zaključila v mesecu decembru zadnjega leta, v kateri ie Josephine Muster, glavna blagajničarka, prejela prvo nagrado. Pa še nekaj! Jolietska podružnica je dobila tudi prvo nagrado v prvi kampanji naše organizacije v letu 1928. Takrat je dobila čez 160 novih članic. Takrat je prejela nagrado $50, in sicer $25 od Zveze in $25 od njene ustanoviteljice. Mrs. Barbare Kramer.
Dalje je vredno omeniti, da ravno v tej Zlati kampanji sta bili ustanovljeni dve podružnici v državi Illinois. To sta podružnica št. 99 v Elmhurst ter slavna podružnica št. 100 v Ottawa 111. Prav ponosna sem. da je številko 100 dobila podružnica v Illinoisu ter s tem pokazali naši glavni predsednici, da se je Illinois odlično potrudil za njen rojstni dan. Tudi chikaška podružnica št. 2 se je lepo odlikovala z 51 članicami ter dosegla svojo kvoto, kar .ie vse pohvale vredno.
Naj na tem mestu sprejmejo vse podružnice, katere so dosegle kvoto 50 kakor tudi vse agitatorke, moje priznanje in čestitke. Kampanja, katero je vodila to leto urednica Albina Novak, na čast glavni predsednici, bo gotovo ena najlepših v zgodovini naše organizacije. Naj prva nagrada, katera je bila poklonjena podružnici št. 20 na Zvozili Dan po glavni predsednici, dolgo krasi našo naselbino, ker je že tretja v kampanjah za pridobivanje novih članic.
Josephine' Erjavec.
PRIDITE NA PLESNO VESELICO
Kadetke podružnice št. 20 prijazno vabijo vse bližnje in daljne članice, njih družine in številne prijatelje na veliko plesno veselico, katera se bo vršila v naši farni dvorani sv. Jožefa na North Chicago ulici, dne 19. oktobra. Ples sc začne ob deveti mi večer ter se bo nadaljeval d« ene ure. Imele bodo tudi različne zabave, tako da bo vsak sigurno imel najlepši večer v tej sezoni.
Vstopnina je samo 25 centov za ženske ter 35 centov za moške. Ples so imenuje “Autumn Frolic.” Vstopnice se dobe pri vseh kadetkali in pa tudi pri vratih.
Torej ne zamudite te prilike!
Na svidenje dne 19. oktobra v farni dvorani!	ODBOR.
Št. 20, Joliet. 111.—Za potovanje v Cleveland za Zvezin dan se je v resnici zbralo lepo število članic. Javni nastopi so velikega pomena za navdušenje članicam kakor tudi v reklamo Zvezi, da se pokažemo, da smo vesele biti članice ženske organizacije, ki je ■vedno aktivna in privlačna.
Sestra Mrs. Theresa Koleta se je vrnila po tri-tedenskem potovanju v Butte. Mont. Ganljiv je bil prizor, ko so se zopet pozdravljali po več letih. Sestra Prances Kostanjsek iz Colorado Springs, brat Louis Novak iz Edmund, ■Canada, brat Joe Novak iz Butte, Mont. Mrs. Koleta je potovala skozi Yellowstone park. Te počitnice ji bodo vedno ostale v spominu.
Dne 24. avgusta so prijatelji in znanci priredili “Surprise Party” na Mr. in Mrs. John Musich ob priliki 25-letnice zakonskega življenja. Tudi mi se pridružimo in izrekamo čestitke.
Od gospe štorklje sta bili obiskani družini Mr. in Mrs. Prank Spelich in družina Mr. in Mrs. L. Lukančič. Obdarjeni sta bili z deklicami. Srečnim staršem izrekamo naše čestitke!
Težki operaciji se je morala podvreči Mrs. Mary Kunstek. Želimo da se ji zdravje skoraj povrne.
Letos smo izgubili četrto članico. Kruta smrt kar pobira, ne glede na starost, ne na čas. Dne 17. avgusta je po dolgi bolezni zavedno zaspala Katarina Judnich. Pokojnica zapušča žalujočega soproga in hčer Mrs. Mary Kren. sina Edvvarda ter štiri sestre, ki so vse članice naše podružnice, to so: Mrs. Anna Grayhack, Mrs. M. Železnikar, Mrs. Helen Mutz, Mrs. A. Kozuh.
Dne 15. avgusta je preminul John Bauer, oče dveh članic, Mrs. B. Kle-mencich in Mrs. M. Medic. Naj mu sveti večna luč! Ostalim pa izrekamo naše sožalje.
Dne 20. oktobra ste vabljeni na kart pardi, ki ga priredijo štiri ženska društva, sicer Sv. Cecilije, št. 12 DSD, št. 108 KSKJ. St. Anna WCOF in Slovenska ženska zveza št. 20. Na svidenje!
Josephine Muster, tajnica.
Št. 21, Cleveland (West Park). O,—
Žalostno je bilo vzeti slovo od naše dobre sestre Mary Cimperman, katera je zavedno zapustila ta svet dne 18. avgusta. Bolehala je od januarja in bila na potu okrevanja, ko jo je Bog nana-gloma poklical v kraj, kjer ni trpljenja. Bolehala je za srčno boleznijo, kar je tudi pospešilo njeno smrt. Komaj dva meseca po smrti ljubljenega očeta, je tudi mati zapustila svojo ljubo družino. Kakor sta bila neločljiva v življenju, tako ju je tudi Bog združil skupaj v večnem življenju.
Pokojna je bila vzorna katoliška mati, ki je žrtvovala vso svojo ljubezen za svojo družino, kateri je tudi družina vračala vso materino ljubezen. Saj kjer je ljubezen staršev neomejena do otrok, tam so tudi otroci vsi polni ljubezni do svojih staršev in vzor prave krščanske družine je bila dolgo let Cimpermanova družina v naši naselbini. Toda dobre matere in očeta sedaj ni več, toda vse vemo, da bodo štirje sinovi in pet hčerk vedno ostali dobri člani človeške družbe, ker so vzgojeni v pravem krščanskem duhu. Naše globoko sožalje vsem sorodnikom. Bog vas potolaži. Ti, ljubljena in draga sestra pa vedi, da čeravno si odšla pred nami v večnost, da boš vedno med
nami v svežem spominu. Prosili bomo ljubega Boga, da se srečno snidemo nad zvezdami. Spavaj v miru in spočij se v Bogu. Članicam jo priporočam v molitev.
Čestitke naši sestri Berti Glau. ki je postala mamica zali hčerki kakor tudi Kristini Lunder, ki je za enkrat več mamica. Čestitamo tudi Paulini Zupan, ki je spet enkrat več stara mama.
Pri družini Mary Galič je pa vse veselo, ker se ženi že četrti sin, Prank. Obilo sreče!
Udeležila sem se sej, katere je sklicala naša urednica Albina Novak, da se uredi vse potrebno za velike prireditve v septembru. Povem vam. članice, da smo članice v Clevelandu zelo vesele, da imamo tako neutrudljivo in vneto delavko za napredek Zveze med nami. Bojim se za njeno zdravje, saj je samo ženska in nam se kaj rado zdravje zrahlja. (Hvala Ti, Ančka, za prijazne besede. A. N.) Bog živi vneto delavko na društvenem polju še mnogo let!
Vabim vse na sejo v oktobru! Srčen pozdrav do vseh!
Ančka Pelčič, tajnica.
Frances Ponikvar:
NAŠA MLADINA
Različne so sodbe o naši tu rojeni. Nekateri trdijo, da se nam odtuja, drugi, da je preveč lahkomiseljna itd. Ako hočemo biti pravični, pa moramo priznati, da) je mladina v veliki večini dobra, ki po vsem ne razume šeg in navad staršev, kateri so prišli iz starega kraja in ameriški način vzgoje je vse kaj drugega kakor pa vzgoja otrok v domovini. Da nas bodo naši otroci boljše razumeli in da se bodo boli zanimali za ono, kar smo prinesli iz starega kraja, je potrebno, da se mi čutimo del njihovega čuvstvovanja in da tudi mi spoštujemo njihove nazore.
Narodna zavest in vse. kar je s tem v zveza, so stvari, ki jih ljubimo in imamo pravico ohraniti in še več, morali bi napraviti te stvari privlačne tudi za naše otroke. Toda ne po sili, marveč s tem. da jim pokažemo njihovo vrednost. Predvsem pa skušajmo ustvariti duh medsebojnega razumevanja prvič v lastnem domu kakor tudi z onimi. s katerimi prihajamo v dotiko, ne glede, kaj kdo je. To bo največji pripomoček, da bo naša mladina ohranila poleg demokratičnega Amerikanca, tudi ponos svojega naroda.
VESEL ROJSTNI DAN!
Dne 2. oktobra bo obhajala svoj rojstni dan Prances Marinshek, odbornica v odboru za mladino in razvedrilo. Želimo ji vse najboljše!
Št. 26, Pittsburgh, Pa,—Udeležba je bila pičla na zadnji seji, ne vem zakaj se bojite priti na sejo; en večer na mesec bi si lahko vsaka privoščila za družabni sestanek in se spoznala s svojimi sosestrami. Vem, da ni nobeni žal, ker je prišla na zadnjo sejo, ker bilo je smeha in kratkočasja na koše, za kar je poskrbela sestra Rugina.
Naznanjam vam, da priredimo dne 13. oktobra kart pardi v cerkveni dvorani Marije Vnebovzete na 57. cesti in Butler. Plesalo se bo pa v šolski dvorani. Vabljeni ste vsi na veliko prireditev. Zabave bo dovolj za mlade in
starejše. Članice naše podružnice ste prošene, da vsaka pripomore do lepega uspeha ter prinese en dobitek in to do prihodnje seje 8. oktobra. Če prinesete na sejo. bo to za vse prav, ker potem bomo znale, koliko imamo na rokah. Prosim vas. da sodelujete po svoji moči v tem oziru, za kar vam izrekam najlepšo zahvalo.
Kegljačice! Naznanjam vam, da se je začelo z kegljanjem dne 16. septembra v ravno istih prostorih kot prejšnja leta, namreč pri Joseph Kobe na 53. cesti in Butler. Pozdrav vsem skupaj!
Mary CoRhe, predsednica.
Št. 27, North Braddock, Pa.—Bog daj
da bi se grozna vojna kmalu končala in vrnila ljubi mir in spravo med narodi, kakor uživamo mi v svobodni Ameriki!
Upati je, da boste v bodočih mesecih prihajale v večjem številu na seje, ker vročina je v kraju in sedaj je udobno vreme. Ko beremo zanimiva poročila od drugih podružnic, bi nas moralo vzpodbuditi do večjega zanimanja med nami. Ker nismo imeli piknika ali drugih prireditev v tem letu, zato je bilo sklenjeno, da vsaka članica prispeva 50 centov v ročno blagajno, ker imamo velike izdatke.
Pri naši podružnici smo imeli dve nevesti in sicer Katarino Oblič in Olgo Sečan. Obe sta prejeli veliko daril od članic in od drugih prijateljic, za kar se prav lepo zahvalita. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
Na zadnji seji smo pogrešale sestro Mary Anžlovar, ki se nahaja v Clevelandu. Na izletu je bila sestra Anna Nemanič, ki se je vesela vrnila. Prav lepa hvala za pozdrave. Sestra Frder-har še vedno boleha. Na.i ji ljubi Bog povrne zdravje, kakor tudi vsem drugim bolnim sestram. Bog blagoslovi našo Zvezo in članstvo!
Anna Tomašič, predsednica.
Št. 28. Calumet, Mich.—Razmere so zmerom enake na tem severnem tečaju. Na društvenem polju se še precej dobro gibljemo kakor tudi proslavljamo različne dogodke. Dne 5. septembra smo slavili 86-letni rojstni dan naše pionirke gospe Anna Brula. Obdarovale smo jo a lepimi darili. Gospa Brula je veselega značaja in krepostna še na duši in telesu. Živela, naša pionirka!
Hči naše predsednice se je poročila 28. septembra. Dne 12. septembra smo ji napravile “shower party” v cerkveni dvorani. Obilo sreče!
Petdesetletnico naše župnije bomo obhajali 27. oktobra in priprave so v polnem razmahu.
Najlepši pozdrav vsem skupaj!
Mary Stefanich, zapisnikarica.
Št. 29, Browndale, Pa.—Poleti so bile naše seje bolj slabo obiskane. Prosim, da bi prišle odslej v večjem številu. Prihodnji sestanek se vrši 7. oktobra na mojem domu. Po seji bomo imele domačo zabavo. Pripeljite tudi svoje prijateljice, da nas bo polna hiša. Ako je mogoče, prinesite tudi en majhen dobitek, da bo čim več ’zabave. V dolgih jesenskih in zimskih večerih bo vsakemu všeč malo kratkočasja.
Gospa Helena Gruden se lepo zahvaljuje za darilo od članic kakor tudi
za obiske v bolnišnici in na domu. Zdravje se ji počasi vračuje.
Pozdravljene!
Mary Pristavec, predsednica.
Št. 30, Aurora, 111.—V aprilu tekočega leta sem poročala, kako naše mesto praznuje prestopno leto (29. februarja), namreč da izroči vodstvo mesta v ženske roke in tako je bila tudi policijska načelnica ženska kakor tudi policistke. Dne 18. avgusta pa beremo v Aurora Beacon News:	Policijska	načelnica
poročila svojega aretiranca! Kako ga je dobila? Po mestu je pripeljal krasen nov avtomobil, policistke pa brž glave skupaj: Čegav je? Kdo ga vozi? Za njim! je bilo povelje.
Fant nič hudega sluteč je šel v banko na svoje delo, policistke pa za njim in—v imenu postave, je moral v ječo, zato, ker je bil še fant, oziroma pečlar. Kako je vozil potem tisti lepi avtomobil, si sami lahko predstavljate, ker je srečno pripeljal do poroke. Torej dekleta tudi na tem polju velja pogum in korajža!
Šele v zadnjih dneh sem izvedela, da imamo še enega college graduanta, to je sin naše članice Antonije Gorenc. ki živi na farmah. Graduiral je na De Kalb College v septembru pa je odšel še naprej na univerzo v Madison. Wisconsin, kjer bo posvetil svoje študije poljedeljstvu. Iskrene čestitke fantu in ponosnim staršem, ki toliko žrtvujejo za svoje otroke, z željo da dovrši šolo z odliko še na univerfci. Graduiral je tudi Jerry Verbič, tako smo imeli kar tri graduante v naši slovenski naselbini, in sicer tretjega se bom pa jaz veselila čez tri mesece. Vsem trem našim fantom pa daj Bog srečo in zdravje, da bi bili nam v pomoč) na stara leta.
Mr. Leo Zakrajšek! Najlepša hvala za tako lep in zanimiv opis potovanja njem sledim vsaki vrsti in vsaki besedi. Le še veliko napišite!
Mrs. Prisland! Vsekakor, ko vkuhavam fižol, se zmislim na Vas in sem Vam hvaležna, ker ste me naučili potom Zarje, kako se boljši fižol naredi In tudi bolje ohrani. Rekli ste, da se ne sme preveč šparat sladkorja in res od takrat imam veliko boljši fižol.
Nežika, daj nazaj poklicat vse tiste ženine (jaz te ne bom nikdar obdolžila bigamije). Veš, tvoji koloni kar nekaj manjka, odkar ni Markota. Res je majhen, pa je čokat, če ne pa si kakšnega druzega skomandiraj.
Pozdrav!
Frances Kranjc.
Št. 31, Gilbert, Minn.—Prav lepo se zahvaljujem glavni nadzornici Marly Lenich in soprogu za lepe spominke iz božje poti v Lemontu, 111., kakor tudi za lepe pozdrave. Ona dva sta vedno veselai družabnika in kjer sta navzoča, tam je vedno vse veselo, zato sta povsod In vsak čas dobrodošla. Torej najlepša hvala za vso prijaznost in velikodušnost. Gospej Lenich pa še posebno želim vse najboljše k rojstnemu dnevu, katerega je obhajala v septembru. Pozdrav!
Frances Tanko.
Št. 32, Euclid, O,—Naša slavnost 8. septembra je sijajno uspela. V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki so pripomogli do tega.
Prvič se moramo zahvaliti Bogu, ki
nam je dal lepo vreme in č. g. Bom-bachu za blagoslovitev prapor ja in za lepo pridigo. Naša srčna hvala botroma g. August F. Svetek in gospej Josephine Posch. Bodita uverjena, da vama ostanemo vedno hvaležne. Nadalje najlepša hvala očetu g. Intiharju in materi ge. Zdešar, županu In županji, g. Jerry Bohinc in ga. Bohinc; stricu in teti g. in ge. Adams; botroma prve zastave g. Antonu Grdini in Margareti Jamnik; hvala vsem tovarišem in tovarišicam kakor tudi kraljici sv. Kristine in spremljevalcu ter vsem glavnim odbornicam; častiti sestri in pevskemu zboru, drugim častnim gostom med njimi jugoslovanskemu konzulu dr. J. W. Mally-ju. ki je posredoval, da je bil med nami svetnik jugoslovanske vlade dr. W. Rybar iz Washingtona; med nami je bil tudi državni senator g. William M. Boyd; župan mesta Euclid. W. Simms; urednik Ameriške Domovine g. James Debevec; zastopniki raznih društev; g. Joe Grdina; glavne odbornice Frances Rupert, Frances Su-šel in Josephine Seelye.
Najsrčnejša hvala vsem gori omenjenim za vso velikodušnost in požrtvovalnost. Prav lepa hvala za brzojavne čestitke glavni predsednici Marie Prisland; č. g. duhovnemu svetovalcu Milanu Slaje; glavnim odbornicam Mary Otoničar in Frances Ponikvar za dar ter g. Rudmanu od Moške zvebe za pozdrave kakor tudi vsem navzočim članom Moške zveze, katerih je bilo prav lepo število.
Povorka se je pričela ob treh popoldne in blagoslovitev praporja ob pol štirih popoldne. Po cerkvenih obredih so napravili vežbalni krožki SŽZ in mladinski krožki špalir do cerkvene dvorane, kamor so se podali vsi gostje in kjer se je razvil lepo izbrari program.
Prva točka v dvorani je bila pesem ameriška narodna himna in pa “Hej Slovenci,” nakar so prikorakale na oder naše kadetke ter izkazale čast ameriški zastavi. Hvala Irene Jazbec, Tillie Jakše, Richardu Lavretiču, članicam mladinskega krožka za krasno petje, katero je spretno spremljala na klavirju Irene Jazbec. Dalje hvala deklicam. ki so se naučile lepe deklamacije in to so bile: Marion Rapesky, D. Vihtelič. Smolič in Tomšič. Dve sta govorili v slovenščini in dve v angleščini. Hvala Vidi Jakomin, ki je iz-vežbala deklice za nastop v narodnih plesih ter bratu in sestri Ulle za nastop kakor tudi Marion Novak In njenim tovarišicam, ki so imele prav lep nastop. Dalje srčna hvala podružnicam in vežbalnim krožkom, ki so nam pomagali do lepega zaključka In to so bile št. 10, 14, 21, 25. 41, 49 in 50 oltarno društvo sv. Kristine društvo sv. Kristine KSKJ ter moška zveza št. 3 in 6 kakor tudi mladinskim krožkom, ki so nas počastili s posetom.
Program je vse skcci uredila in vodila urednica Zarje. Albina Novak. Njej v čast in priznanje. Kadar jo potrebujemo, se samo do nje obrnemo, ki nam je vselej na uslugo, akoravno je obložena s svojimi posli. Torej naj-lepša hvala, sestra Novak! Zagotavljam, da ostanemo vedno hvaležne. (Vaše lepe besede so mi v popolno zadoščenje. Vse, kar sem storila, mi je bilo v veliko veselje. (A. N.)
Zahvalim se vsem. ki so delali za ba-ro kakor tudi članicam, ki so se pridno trudile v kuhinji, prodajale tikete in
sploh vsem, ki so kaj darovale in pomagale ter s svojo marljivostjo in dobro voljo pripomogle do lepega uspeha.
Hvala godbi sv. Jožefa za izborno godbo pri paradi kakor tudi Johnny Peconu za spretno igranje za ples.
Ako sem po nevednosti izpustila katero ime, prosim, da mi oprostite. Našemu krožku na čast nad lepemu vedenju in medsebojnemu sporazumu ter želim, da bi dočakale še mnogo lepih uspehov. Bog plačaj vsem skupaj za vso pomoč In prijaznost.
Oktobrska seja se prične ob sedmi uri, po seji bomo imele malo zabave za mlajši krožek. Prosim, da vrnete tikete. ker bi rade imele vse v redu do prihodnje seje. Prosim vas tudi, da poravnate zaostali dolg na mesečnini. Pridite prav vse na prihodnjo sejo!
S pozdravom!
Kristina Filipčič, predsednica.
Št. 41, Cleveland (Collinwood), O.—
Zadnje seje, katero je spretno vodila naša podpredsednica gospa Ana Prišel, se je udeležilo lepo število članic, kar pomeni, da se članice zanimajo za napredek podružnice. Upam, da vas bo še več na seji v oktobru, ker smo sklenile, da bo po seji zabava, oziroma godba in okusen prigrizek. Sreča je čakala na sestro Mary Jalovec in ker ni prišla na sejo, je šlo nazaj v vrečo.
Sporočati imam žalostno novico, da je dne 25. avgusta preminula naša sestra Terezija Mramor. Mnogo je pretrpela v času bolezni, sedaj gotovo počiva pri Bogu. Ostalim globoko sožalje. Njej pa daj Bog večni mir in pokoj!
Vsem bolnim sestram, med katerimi je tudi naša sestra predsednica Mary Lušin, želim skorajšno svidenje pri sejah ter popolno zdravje.
Sestre-matere, ki imate mlajše hčerke, vpišite jih v naš mladinski oddelek. Dekleta, 14 let ali več stara, in jih veseli biti pri vežbalnem krožku (drill team), bodo vedno dobrodošle, ker več ko bo deklet, več bo živahnosti pri podružnici.
Hvala sestri Mary Radell za zvesto sodelovanje in pomoč našemu vežbal-nemu krožku. Ona je vedno pripravljena pomagat v vseh ozirih in dekleta navduševati za zanimanje in po-vzdigo krožka. Kadetke so ji srčno hvaležne za vso pomoč in velikodušnost.
Drage sestre, ne pozabite priti na sejo 1. oktobra v navadnih prostorih ob osmih zvečer. Pozdravljene!
Anna Stopar, tajnica.
Pozor članice št. 43!
Dne 20. oktobra pridite vse članice mladinskega oddelka pred dvorano, kjer so bo vzela slika. Bodite na mestu točno ob treh popoldne. Matere poskrbite in opomnite deklice, da bodo ob času na mestu.
Dalje vas vljudno vabimo na kart pardi, ki se vrši Isti dan v korist naše kegljaške skupine. Ako pridete v lepem številu, boste navdušile vse tiste, ki se vneto trudijo za napredek pri podružnici do nadaljnega delovanja v prid celotne podružnice. Na svidenje!
S sestrskim pozdravom!
Gertrude Dclopst, predsednica.
*
Št. 43, Milwaukee, Wis.—Čas hitro beži; komaj nas je zapustila neznosna vročina, že je nastopila hladna je-
sen in za njo pridejo dolgi zimski večeri. Naša dekleta si bodo krajšala nekaj zimskih večerov s tem, da bodo pridno šivale. Torej prvi sestanek šivalnega kluba se snide dne 3. oktobra na 2122 South Allis St., ob sedmih zvečer. Prosim, da se udeležite vse brez izjeme. Sestanek šivalnega kluba bo vsak drugi četrtek.
Ustanovljena sta tudi dva kegljaška tima, eden za mlade članice, drugi za nas starejše. Kegljati so začele 17. septembra ob pol osmih zvečer pri Zajcovih !na 822 W. National Ave. Kegljale bodo vsak torek ob istem času.
V	imenu članic se zahvaljujem glavnemu odboru za čarter, katerega smo dobile kot nagrada za pridobitev lepo število novih članic v Zlati kampanji.
Naša podružnica priredi 20. oktobra kart pardi, to bo v nedeljo popoldne, zvečer se pa nadaljuje s plesno veselico v Tivoli dvorani na South 5th St. in W. National. Vstopnina je 25 centov in 3 cente za davek, skupaj 28 centov. Ista vstopnica bo valjala za popoldne in zvečer. Vljudno vabimo podružnici št. 12 in 17 kakor tudi ostala društva, da nas posetite na tej zabavi. Ob priliki bomo tudi me naklonjene.
Za poročati imam novico, da se je poročila naša dobra članica Mary Mlinar in se preselila v Hinsdale, 111. Naša podružnica jo bo pogrešala, kajti ona je bila med prvimi, kadar je bilo treba pomagat, posebno pa pri prireditvah. Upam, da ostaneš še nadalje naša zvesta članica, kar si tudi obljubila. Naša želja je, da se oglasiš tudi pri naših sejah, kar nas bo srčno veselilo Vse najlepše v novem stanu!
Zbolela le sestra Mary Gorishek, kateri želimo hitrega okrevanja.
Za podružnico št. 43:
Mary Bevtai, tajnica.
Št. 47, Cleveland (Garfield Heights),
O.—Cenjenim članicam naznanjamo, da bo naša bodoča seja v soboto,- 12. oktobra ob sedmih zvečer. Pridite v polnem številu. Ker so seje kratke, smo se namenile imeti po bodočih sejah domačo zabavo in raznovrstne igre za zabavo (seveda, če nas bo dovolj navzočih in ne samo odbornice). Nadalje ste prošene, da poravnate zaostali dolg na mesečnini, ker suspen-dacija je najhujša bolezen pri organizaciji. ker je za vašo škodo. Ne zanašajte se na tajnico, gotovo je posameznim članicam veliko lažje plačat en kvoder na mesec kot pa tajnici založiti za 60 ali še več članic.
Vsem članicam je znano, da ne bomo imeli v tem letu posebne prireditve v prid ročne blagajne, zato je sklep seje, da mora vsaka članica prispevati 50 centov v ročno blagajno. Večina se je tega zavedala odločena meseca julija in, avgusta, je pa vas še nekaj, da niste to storile, zato poravnajte še ta mesec, kajti vse imamo enake pravice. zato pa storimo tudi vse svojo dolžnost ob določenem času. Zavedajte se, da brez posebnih dohodkov postane ročna blagajna prazna in brez dohodkov se ne more vzdržavati, ker so stalni uradni stroški, za katere je treba dobiti sredstva. Kvoder, ki ga plačate za asesment, mora biti redno in ob pravem času poslan na glavni urad.
Kadetke našega krožka “Little Flower Cadets” prirede 5. oktobra plesno ve-
selico za njih četrto obletnico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igral bo Germ orkester. Vstopnina bo 35 centov. Vljudno ste vabljene, da posetite to plesno veselico, opozorite na to tudi vaše hčerke in sinove. Ves preostanek bo za njih nove uniforme, ker jih v resnici potrebujejo, da se bodo lepo postavile ob javnih nastopih. V isti namen imajo številke za prevleke (hand-made pillow cases). Sezite po njih, da jim bo čimprej mogoče priti do zaželjenega cilja.
Dne 2. septembra se je poročila sestra Josephine Adler s g. John Stre-kel. Da bi Bog blagoslovil nova zakonca s vso srečo, katero si želita.
Za stalno se je podala v zlato Cali-fornijo ssstra Mary Železnik s soprogom in hčerko. Bila je zvesta in agilna članica in bo pogrešana. V imenu vseh članic se ji zahvaljujem za vse delo, katerega je žrtvovala za našo podružnico s prisrčno željo, da bo tudi v oddaljeni Kaliforniji zadovoljna ter se nas spominjala in ostala naša članica!
Dne 5. septembra je odšel y večnost
soprog naše članice g. Anton Salamon. Naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj Bog podeli večni pokoj. Velika žalost je zadela tudi sestro Agnes Miller. ko je 19. avgusta v hudourju treščilo v njenega sina Louisa, kateri je moral nanaglo izapustiti starše, ženo, družino, brate in sestre. Izrekamo globoko sočutje. Pokojnemu pa naj sveti večna luč! Pozdrav!
Helen Tomažič, tajnica.
Št. 52, Kitzville, Miim.—-Naznanja se vsem našim članicam, da se vrši prihodnja seja dne 2. oktobra ob pol osmih zvečer v Kitzville šolski dvorani. Prosi se vas. da pridete V polnem številu. ker imamo več važnih točk za razmotrivati. Na svidenje!
Josephine Oswald, predsednica.
Št. 54, Warren, O.—Pikniki so za letos v kraju in zato bo naša podružnica priredila plesno veselico dne 19. oktobra v Hrvaškem narodnem domu na Burton St. Igral bo naš domač orkester pod vodstvom Jack Peršina. Apelira se na vse članice, da se udeležite brez izjeme ter s tem pokažete svoje zanimanje in lojalnost napram po-, družnici. Na seji je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica plačati vstopnico, ki velja 30 centov, izvzete so samo bolne članice. Vabimo tudi sosedne naselbine. da nas obiščete ta dan. saj to bo prva jesenska prireditev. Ob enakih piilikah bomo tudi me naklonjene
Na zadnji seji je sreča doletela našo predsednico Ano Petrič. Vabimo vas vse na sejo 1. oktobra! Pozdrav!
Rose Racher. tajnica.
Št. 63. Denver, Colo,—Vročina je minula in tudi naši poljski pridelki so skoraj pospravljeni in sedaj bo vsaka imela malo več prostega časa, katerega Pa prav gotovo porabite za poset mesečne seje. Prosim vas, da pridete v velikem številu na prihodnjo sejo ker mislimo ustanoviti šivalni klub ' katero veseli šivanje, kvačkanje ali pletenje, naj se prav gotovo prijavi in tako
°J2« n, ,aj naredlle in tudi sebi privoščile kakšno veselo uro pri skupnih sestankih.
Veseli nas naznanilo, da bomo dobile božično darilo od Zveze, namreč prost asesment za mesec december kar je vsem v veliko zadovoljnost.
Bolna je sestra Agnes Gale. Vsem bolnim želimo ljubo zdravje.
Torej na svidenje na seji četrto nedeljo v cerkveni dvorani. Pozdrav!
Mary Kvas, tajnica.
---------o---------
MISLI
Izpolnjuj svojo dolžnost toliko časa, da ti bo v veselje.
*
Mnogo izkusiti se še ne pravi: biti izkušen.
*
Devet desetin naše sreče je osnovanih edinole na zdravju.
*
Isto hoteti in istega ne hoteti — je pravo prijateljstvo
*
Naši prijatelji se ne menijo za to, če se nanje jezimo, pač pa se jezijo na nas, ako se zanje ne menimo.
Krivičen on je, kogar misel vodi,
da po usodi naj se človek sodi.
V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH:
ŠT. 15 — Mrs. Rose Mirtel, 9202 St. Catherine Ave., Cleveland, O., rojena 31. oktobra, 1905, pristopila 10. septembra, 1930, umrla 29. julija, 1940.
ŠT. 20 — Mrs. Katarina Judnich, 833 N. Hickory St., Joliet, III., rojena 21. maja, 1880, pristopila 5. julija, 1928, umrla 17. avgusta, 1940.
ŠT. 21 — Mrs. Mary Cimperman, 4770 W. 130th St., Cleveland, O., rojena 14. oktobra, 1881, pristopila 12. februarja, 1931, umrla 18. avgusta, 1940.
ŠT. 23 — Mrs. Frances Koschak, 517 E. Sheridan St., Ely, Minnesota, rojena 20. novembra, 1883, pristopila 16. decembra,
1928,	umrla 13. avgusta, 1940.
ŠT. 25 — Mrs. Jennie Vidigar, 6018 Bonna Ave., Cleveland, O., rojena 27. junija, 1891, pristopila 10. junija, 1929, umrla
10.	avgusta, 1940.
ŠT. 41 — Mrs. Theresa Mramor, 1241 E. 169th St., Cleveland, O., rojena 8. marca, 1883, pristopila septembra, 1930, umrla 25. avgusta, 1940.
Naj duše umrlih sosester počivajo v miru!
rwS'
.	-	t.'"*'	•	-<vs	-•	v	j	;	,'.	7T\	•*<’;	■
ODBORNICE IN ČLANICE ŠT. 64, KANSAS CITY, KANSAS, 1940
PRVA VRSTA (od leve na desno): 'Mrs. Anna Bajuk, sedanja zapisnikarica; Josephine Toplikar, podpredsednica; Miss Marianne Zakrajšek, začetna predsednica; Mrs. Agnes Zakrajšek, predsednica; Mrs. Theresa Cvitkovič, ustanoviteljica in tajnica; Mrs. Mary Kalič, rediteljica; Mrs. Helen Štam-pfel, Mrs. Mary Dercher. blagajničarka; Mrs. Grgeta Žagar in Mrs. Antonija Kostelec.
DRUGA VRSTA (od leve na desno): Mrs. Antonija Košmrl, Mrs. Cila Orešnik, Mrs. Katie Slabodnik, Mrs. Frances Petrie, Mrs. Julia Žagar, prva nadzornica; Mrs. Helen Pabac, Mrs. Mary Yankovič. Mrs. Theresa Dercher, Mrs. Julija Pintar.
TRETJA VRSTA: Mrs. Helen Kovač, Mrs. Cvetka Jurešeč, Mrs. Katarina Modrčin, Mrs. Mary Žunič, Mrs. Anna Bratkovič, Mis. Antonia Bratkovič, začetna podpredsednica; Mrs. Helen Dolinar in Mrs. Helen Ošaben.
Kratka zgodovina ob petlctnicl!
Št. 64. Kansas City, Kans.—Podružnica št. 64 v Kansas City, Kans., je bila ustanovljena 2. maja, leta 1935 s 20 članicami. Podružnica je bila ustanovljena na željo Mrs. Agnes Zakrajšek. Ker je bila ravno takrat bolna, zato je mene naprosila, da naj poskusim tukaj ustanoviti podružnico Slovenske ženske zveze. Na njeno nagovarjanje sem ji obljubila, če se bo dalo kaj doseči do tega, da bom storila po svoji volji. Kmalu zatem so začela prihajati pisma od naše glavne predsednice, Mrs. Marie Prisland in od bivše tajnice, Mrs. Josefine Račič, da naj ustanovimo tukaj podružnico. In res sem začela boli strahoma, ker je mala naselbina, društev imamo pa veliko. Vseeno se nisem preveč ustrašila tega dela, čeravno je bil začetek težaven.
Prvi odbor je bil:	Miss	Marianne
Zakrajšek, predsednica: Mrs. Antonija Bratkovič, tajnica; Mrs. Anna Kostelec, blagajničarka; Mrs. Mary Horzen,
zapisnikarica; nadzornici: Mrs. Agnes Lipov in Mary Yuratovič.
Seje so se vršile na mojem domu brezplačno več časa, in tudi v hišah nekaterih drugih članic. Ko se nas je večje število nabralo, smo se poleti obrale v cerkveni dvorani, pozimi pa v šolskem poslopju.
Tudi nekaterim našim možem gre hvaležno priznanje, da se je ustanovila podružnica v Kansas City, Kans., ker so me z modro besedo podpirali in dali korajžo. Nekatere žene so se skoraj bale, da ne bo nič ia tega, pa so možje dali pogum. Hvaležno priznanje gre tudi Mrs. Grgeti Žagar, ker se mi je dobre volje ponudila, da gre z menoj, če jo potrebujem. Hvala in priznanje gre vsem tistim, ki ste pomagali tekom pet let za pridobivanje članic in vsem, ki ste pomagali do boljšega uspeha. Želim da bi vsaka članica se vsaj za eno novo članico potrudila. Ni treba vedno čakati, da bi nas glavni odbor domišljal. Moramo biti same vedno pripravljene za pridobivanje novih članic.
Veselice smo imeli večkrat v korist blagajne in cerkve. Letos smo obhajali god sv. Ane. patrone naše podružnice in obstanka pet-letnice. Na tej veselici smo se prav luštno imele. Vsaka članica je darovala nekaj za prigrizek in tako smo se veselile do pozne noči. In tudi metla ni počivala ta večer. Čeravno je bila vročina v dvorani, nismo metli prizanesli; mogla .ie z nami plesati.
Omenim naj tudi, da so sledeče članice lansko leto obhajale ‘‘srebrno poroko:” Mrs. Pauline Štimec, Mrs. Johanna Anžiček in Mrs. Prances Schwab. Vsem tem želimo zlato poroko in veliko zadovoljnost na tem svetu, po smrti pa nebeški raj.
Tekom pet let sta umrli dve članici, in sicer Mrs. Lina Lipovec in Mrs. Anna Mrle. Naj se njuni duši veselita pri Bogu.
Naša podružnica sedaj šteje 95 članic. Da bomo imele vsaj nekak spo-
min, smo se dale slikati. Prav žal nam je. da niso vse članice bile tedaj navzoče.
Pet novih članic smo dobile zadnjo kampanjo. Predsednica Mrs. Agnes Zakrajšek je dobila eno, podpredsednica Mrs. Josephine Toplikar pa štiri. Jaz sem sama zaostala v Zlati kampanji, da mi ni bilo mogoče pridobiti članic. ker sem se ravno takrat preselila. Sedaj sem pa bolj oddaljena od naše cerkve in dvorane.
Končno prosim, da bi mi nekatere članice bolj točno plačevale mesečni asesment; ni treba toliko časa zaostajati, potem je še težje skupno svoto poravnati, deležujte se v polnem številu rednih mesečnih sej, da bo več uspeha.
Z najlepšim pozdravom vsem članicam Slovenske ženske zveze!
Theresa Cvitkovič.
Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa.—Na zadnji seji je bila lepa udeležba, za kar sem prav iz srca hvaležna ter želim in upam da bo bodoča seja še boljše obiskana. Sklenile smo, da bo seja kratka in potem bomo imele veselo zabavo. Pripeljite še več dragih s seboj, če nas bo več, lepša bo zabava. Prav lepa hvala vsem, ki ste posetili naš piknik. Najlepša hvala gre sestri J. Lokar, ker nam je dala prostor brezplačno, kateri je pripravljen, da so vsak lahko po svoje razveseli in tako smo bili tudi mi vsi veseli pozno v noč.
Na bolniški postelji se nahaja sestra Rida Kambič. Želimo ji kmalu ljubega zdravja. Pozdrav!
Rose Murslack, predsednica.
Št. 88. Johnstown, Pa.—Cenjene sestre! V zadnjem dopisu sem omenila, da v tem mesecu natančneje opišem o veselici, katera je bila odobrena na avgustovi seji, toda končno vam ne morem podati vseh podrobnosti, ker godba, katero bi rade najele, je oddana do meseca januarja. Tako sedaj ne kaže drugače kot počakat do pri-
hodnje seje in vas vljudno vabim in prosim, da se udeležite v velikem številu. Saj zdaj nas je že precej velika družina ali premnogokrat vas ne pride še četrtina na sejo. Pomnite, da več kot nas je navzočih, boljše bomo ukrenile	v	dobrobit podružnice. Torej
upam, da pridete vse na prihodnjo sejo, ker doba piknikov in drugih zabav nai prostem je v kraju in sedaj bomo iskali družabnosti pri lepih sestankih. Po seji bomo imele nekaj prav posebnega za zabavo in razvedrilo.
Kar se tiče plačevanja mesečnine, moram pripomniti, da vas je lepo število.	ki	rade	plačujete, ene še	celo
vnaprej,	toda	imamo mnogo tudi	drugih,	iki	rade	pozabite. Prosim	vse,
katere ste pri slednjih, da poravnate svoj dolg in potem redno plačujete. Katera članica pridno bere Zarjo, naj se ravna po navodilih glavne tajnice, kakor piše v septembrski Zarji na strani 332 in se po njih ravna, to bo za vse koristno. Pozdrav vsem sestram SŽZ!
Mary Lovše, tajnica.
Št. 89, Oglesby, 111.—Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja prvo nedeljo v oktobru pri gospel Dušak ob dveh popoldne namesto ob sedmih zvečer. Vzrok tej premestitvi časa je, da se lahko udeležijo tudi članice, ki živijo v 12 milj oddaljenem mestu Granville. Vljudno ste vabljene prav vse na sejo, da bomo imele nekoliko zabave in razvedrila. Obenem vas prosim, naše članice, da vse, ki živite v Granville, plačujete svoj ases-ment gospej Katerini Groznik. Vselej prinesite s seboj plačilno knjižico in ona vam bo zapisala kolikor boste plačale.
Vse članice, ki so bile na zadnji seji, so prispevale po 10 centov za pokritje stroškov za zabavo po oktobrski seji. Druge pa lahko pošljete svoj prispevek na dom, da bom vedela, koliko nas bo približno. Lepo bo, ako pridete prav vse na sejo in bi kaj koristnega ukrenile za napredek podružnice in SŽZ.
Dne 14. septembra se je poročila Mary Dušak. Ženina je izbrala iz Chi-cage. kjer je tudi ona živela par let. Želimo ji sreče in blagoslova božjega v novem stanu. Naši bolni sestri Frances Kožel se zdravje počasi vra-čuje, želimo, da bi popolnoma okrevala. Vse članice sočuvstvujemo s sestro Antonijo Šimenc, ki ie občutila veliko žalosti v tem letu. Izgubila je sina, brata Johna Šarca, ki ie bil ustreljen v Milwaukee, sedaj pa še mater v starem kraju. Naše globoko sožalje!
Pozdrav vsem članicam po širni Ameriki!
Mary Meglich, tajnica.
Št. 94, Canton, O. — Jesen je že tukaj, vse se pripravlja za zimo. Ptičice so odletele v tuje gorke kraje drevje se goli, travica rjavi, vse je ovenelo. Toda naša podružnica pa le počasi oživlja. Sestra Marinovich je vpisala svojo tretjo hčerko v SŽZ. ki je ravno izpolnila 4 leta. Tako upamo, da bodo vse matere sledile lepemu vzgledu ter vpisale svoje hčerke, očetje bodo pa dovolili, kajne?
Naša mlada sestra Mildred Penovich se je podala na operacijo katero je srečno prestala. Vsem bolnim želimo ljubo zdravje.
Sklenile smo. da priredimo zabavo prej, ko se bomo začeli tiščati okrog
peči, saj zima bo itak dolga, katere se bodo udeležile tudi naše oddaljene članice in njih družine, namreč iz Wooster, Malvern, Carrolton in drugih bližjih krajev. Vabljeni ste vsi znanci in prijatelji od blizu in daleč kakor tudi sosedne podružnice. Vrši se v Polish dvorani, 1605 Henry Ave. S. W. Pozdrav vsem in na svidenje!
Jennie Prince, tajnica
Št. 95, So. Chicago, 111. — Možemo dragom Bogu se zahvalit, da nam ide naša podružnica sve najbolje. Jest vidite, drage sestre, da smo dobro napredovale u prošloj kampanji. Ja sam vam rekla, da ako delamo, da če nam se naš trud izplatit. Sada ste vi-dile. da smo me druge, koie smo napredovale u prošloj kampanji. Ja ko sam vam obečala. da ču dat u našu blagajnu ves novac što dobijem. To ču i učinit, korist je za nas u večem članstvu i naša blagajna bude malo veča i jača. Zato ide vam, drage sestre, naj-priie hvala, da naš odsek broji 111 dobrih hrvatskih žena in pet mladih, skupaj 116 članic. .Jla se puno Nahvalim za dar ge. Marie Prisland. za linen robec. Tako i vam hvala, draga urednica Zarje, ki ste nas opominjala u kampanji za nabiranje novih članic.
Iskrena hvala vam drage sestre, sve koie ste se onalco pobožno pokazale kad smo putovale k Majki božji na 18. avgusta na Holy Hill, Wisconsin. Svim vam se ja zahvalim. Vam šaljem moje iskrene pozdrave.
Mary Markezich, predsjednica.
Št. 97, Cairnbrook, Pa. — Cenjene sestre SŽZ! Naša zadnja seja ie bila pohvalno obiskana. Tako je lepo in upam. da ostanete zveste tudi v bodoče saj veste ako smo složne in redno obiskujemo sejo, lažje ukrenemo kaj koristnega za podružnico. Naša podružnica je še mlada, ustanovljena je bila meseca marca tega leta s 31 članicami in upam. da bo naše število čedalje večje. Priredile smo že dve veselici, kar je pomagalo, da imamo že majhno premoženje v blagajni.
Apeliram na vse naše članice, da vsaka pripelje vsaj eno novo članico na prihodnjo sejo, s tem bo naša podružnica kmalu podvojena v številu, članice do 25 leta so proste pristopnine, zato se potruditi okrepiti naše vrste z novimi članicami.
Najiskrenejše se zahvaljujem naši spoštovani glavni predsednici gospej Marie Prisland za podeljeno darilo, ki mi bo vedno v najlepši spomin na Zlato kampanjo, katere se je vršila na čast njenega zlatega jubileja. Bog ohrani našo glavno predsednico dolgo dolgo let. zdravo in veselo! Pozdrav!
Angela Satkovich, predsednica
A. N.:
ŠIVALNI KLUB
Pred par meseci je bil objavljen prvi dopis, oziroma nekaj nasvetov za ustanovitev šivalnega kluba. Takrat je bilo tudi obljubljeno, da se bo nadaljevalo z razpravo o teh klubih, torej obljubljeno tako storjeno.
V	prvi vrsti najlepši poklon tistim podružnicam, kjer se je že začela akcija za ustanovitev šivalnega kluba in kakor razviditno v dopisih, odbornice pridno vabijo članice na sestanke. Torej — najlepši uspeh!
Šivalni klub se lahko ustanovi z majhnim številom članic ali pa je lahko tudi večje število. V nekaterih naselbinah se lahko dobi pripraven prostor, kjer je na razpolago več šivalnih strojev ali pa druge udobnosti. Toda skušnje nam kažejo, da se je našilo in skva-čkalo še mnogo stvari tudi pri sestankih na privatnih domovih. V tem oziru je težko narekovati, tako mora biti ali tako, ker vsaka naselbina ve najbolj zase, kaj lahko vzdržuje.
Izberite si dan! Ena določba, ki bo vsakemu klubu pomagala do uspeha je datum, namreč, določite si točno čas in dan, kateri je za sestanek in tega reda se držite, čeravno zna biti včasih nerodno za vas, ker imate druge posle ali pa zadržek. Ker ako boste enkrat zanemarili sestanek, potem drugič bo to storila druga in tako naprej, da koncem konca ostane samo nekaj članic stalnih in počasi bo še druge minilo veselje, ko bodo videle, da so same ostale. Torej katera misli, da je vseeno če pride redno ali ne, taka članica bo storila sebi in drugim dobro, če se ne določi za klub. Ampak pomnite, da dobra volja premaga vse zapreke. Če se odločite zasigurno potem bo tudi tako ostalo, če pa začnete s tistim dvomljivim “bom vid’la!” potem boste prav gotovo kmalu postali mlačni do ideje.
S čem naj začnemo? Namreč je več različnih vrst šivalnih klubov: a) klub za poduk v šivanju (dressmaking); b) klub za vezenine (embroidery); c) klub za kvačkanje (crocheting); d) klub za pletenje (knitting); ali pa e) klub, kjer se vršijo poduki za vse te predmete.
Za koga se bo šivalo, itd.? To je važno, da se odloči za začetek, da ne bo kasneje po nepotrebnem prerekanja. Predno podam odgovor temu vprašanju bi rada obelodanila uspeh šivalnih klubov, kjer se je delalo za korist podružnice. Pri tem so imele prav koristne skušnje podružnice št. 10, 17 in 43, kjer so članice delale razne stvari skupno. Namreč to je bilo. na ta način: Iz ročne blagajne se je kupilo stvari na debelo, kot na primer prevleke za blazine (stamped pillow cases), potem ves potrebni sukanec in ko so bili vsi komadi izgotovljeni se je iste porabilo za dobitke na kart pardi in kino. Na ta način je bil vsak, ki je dobil tak lep dobitek zadovoljen, podružnica je dobila dobiček, šivalni klub je bil pa vesel, da je napravil lep dobiček v korist društvene blagajne. Pri št. 10 so pridne članice izdelale dve krasni posteljni pregrinja-
li,	eno pregrinjalo so podarili v korist cerkve, kar je prineslo do sto dolarjev skupička in drugega so oddale v korist ročne blagajne kar je tudi prineslo lep dobiček. Tudi pri št. 49 so v tem letu pridne odbornice izdelale že dve krasni “deki,” kateri sta prinesli lep denar, ki je bil nato porabljen v korist novega vežbalnega krožka. Kjer je pa več članic pri podružnici, tam bi se pa lahko razdelile na več skupin in ene delale ene stvari, druge zopet kaj drugega. Marsikatera članica bi rada žrtvovala nekaj ur časa na teden v to korist, toda do soglasja in lepega zaključka se pride le, če se kupi take stvari ob času in se jih ima na rokah, ko se članice zberejo skupaj. In če je pa treba pohiteti z delom, pa lahko vzamejo s seboj do-
mov in dovršijo doma in potem prinesejo zgotovljeno na sestanek.
Poročajte v dopisu, ako ima vaša podružnica šivalni klub in podajte navodila, katera so vam služila v korist in tako se bomo izobrazile iz svojih lastnih praktičnih skušenj. “Kar znaš ti, znaš sama; kar znam jaz, znam sama; in če obe dve prideva skupaj in vsaka drugi pove, kaj zna, potem znaš ti svoje in moje, kakor tudi jaz tvoje in svoje.” Z drugo besedo rečeno: vsaka potem zna dvakrat toliko! In to naj bi bilo geslo naših šivalnih klubov!
(Dalje prihodnjič.)
--------o-------
Kurja vas, 3. 2. ’40.
Draga gospodična!
Na Vaše pismo od meseca junija Vam morem šele danes odgovoriti in tudi sedaj ne vem, če bo to pismo dospelo do Vas. Kakor čitam v časopisih, so poštne zveze med Jugoslavijo in Ameriko zelo nezanesljive in v najboljšem slučaju strašno počasne.
Kakor veste, se je v času od mojega zadnjega pisma naš sosed duče Muzo s svojimi polentarji pridružil firerju Dol-fetu v vojskovanju in si s tem zaprl izhod ia Sredozemskega morja v dalj-nji svet. Vse to pa je tudi pri nas marsikaj spremenilo na slabše, seveda. Že parkrat smo v tem času mislili, da bo zagrmelo na naši severni in zapadni meji ter da bol naše prebivalstvo, zlasti na Gorenjskem in Notranjskem ter na Štajerskem moralo povezati svoje cule in bežati proti jugu v varnejše kraje. Vojaške postojanke ob teh mejah so bile zelo ojačene in pripravljene na spopad, kar dokazuje, da je bil položaj skrajno resen. Vselej pa je napetost popustila in zopet smo se oddahnili. Za koliko časa, nihče ne ve. Sko-ro nemogoče je misliti, da bi nam vojna vihra prizanesla. Pravi čudež bo, ako se bo to zgodilo. Upamo Pa vseeno.
Tudi jaz pričakujem, da me bodo poklicali na vežbe in komis, kar za človeka mojih let seveda ne bo nikaka zabava. Rečem pa Vam toliko, da tudi mi “starine” naši hrabri in dobro iz-vežbani vojski ne bomo delali sramote, kajti sedaj bomo vedeli, zakaj se bomo
borili. Res je, da v preteklosti nismo vedno znali ceniti svoie narodne neodvisnosti in svobode, da smo često brez pravega vzroka godrnjali in se pritoževali. a sedaj, ko vidimo, kaj se godi na Češkem, v Avstriji in drugih deželah. kamor so prišla Hitlerjeva “nebesa," smo se v polni meri pričeli zavedati, kaj pomenja neodvisna in svobodna Jugoslavija za nas.
Naši državniki so do sedaj znali voditi barko naše države skozi viharje in pečine ter nas tako obvarovati pred napadom, ali istega vsaj zakasniti. Če bi tuj jarem že moral priti, bo vseeno toliko bolje, kolikor krajša bo njegova doba, kajti v trpljenju vsak dan ogromno veliko pomeni. Sicer nas pa ta jarem močno žuli že sedaj, ker moramo tako Nemčiji in Italiji dajati živila in surovino, kolikor največ zmoremo in radi teh dajatev draginja pri nas neprestano raste in sedaj dosega že meje neznosnosti. Kmetje in drugi producenti sicer vse lahko in drago prodajo, karkoli imajo, toda revež je uradnik, delavec in penzijonist, kojega plača je bila nastavljena po prejšnjih normalnih razmerah ter je zato sedaj v težkem boju z draginjo.
Veste, gospodična Nežka, da. sem pri sedanjih razmerah kar vesel, da sem še “ledig pa frej,” ker samci se bomo že pretolkli skozi to krizo na ta ali oni način, pa če tudi prično bombniki frčati nad našo lepo in mirno Slovenijo ter prično bombe padati na nas. Vse kaj drugega pa je to (za družine, zlasti z malimi otroci. Za te pa bi napad pomenil pravi pekel, kar si lahko sami predstavljate.
Vi ki ste v Ameriki, ste lahko srečni in veseli, da Vas je usoda zanesla tja daleč preko morja, da Vam ni treba trepetati vstrahu, kdaj boste morali zapustiti dom ter bežati v tuje kraje ali kdaj bo prihrumela vojna vihra nad vas z gromom in bliskom in trpljenjem. Če bi Vam Amerika nič drugega ne dala kakor da Vam je dala varno zavetje in svojo svobodo, Vam je dala neizmerno veliko. Vi sami se najbrže vsega tega ne zavedate v dovolj veliki meri, vemo Pa mi tukaj, ki smo šli skozi prvo svetovno vojno in ki preživljamo sedanje strašne čase v Evropi. Zato bodite vdani in zivesti svoji mogočni in varni novi domovini.
Predno pa zaključim to pismo, bi ne bilo prav, ako bi se ne dotaknil Vaše osebe. Fri sedanjih naših razmerah bi ne bilo pravilno in tudi iskreno ne, ako bi Vas še nadalje nadlegoval s svojo ženitno ponudbo, vsaj toliko časa ne, da zavlada nad Evropo zopet mir in se razmere zopet spravijo v red. Do tedaj pa bo gotovo vzelo še precej časa. Ako boste tedaj še vedno “frej” in ako jaz odnesem, zdrave kosti iz te grozne mešanice, bova pa nadaljevala, kjer sedaj nehava. S tem pa še ni rečeno, da bi se tu pa tam ne oglasil, ako bo Zveza z Vami mogoča in ako mi bodo okoliščine dovoljene. Za sedaj na bodite najiskrenejše pozdravljeni.
Vaš vdani.
Cvetko Kopriva,
PRIPOMBA NEŽIKE:	Upam.	da
bodo današti,je Cvetkovo pismo vse naše bralke pazno prečitale in spoznale, kako smo Bogu hvalo dolžne, da se nahajamo v prosti in miroljubni deže-v Ameriki. Gospoda Cvetkota pa v imenu naših bralk prosim, naj se kolikor mogoče pogostokrat oglasi in nam
sporoči razmere v domovini. V teh resnih časih bomo od njega le resnosti pričakovale, šalo in snubitev pa odložile do takrat, ko se bo ves svet nahajal v boljšem razpoloženju. Torej g. Cvetko, kaj kmalu spet pišite!
*	* *
Draga Nežika:
Al’ se še spominjaš našega soseda, veš tistega, ki je bil na eno oko slep, na drugega pa videl ni? Imel je sina, ki bi ga rad oženil in takole mu je oče svetoval:
“Oženi se vendar že enkrat. Jurij, jurijasti; jaz že kar težko čakam, ker sem že star aa delo.”
Sin:	“Saj	se bom, oče; imam že
zbrano dekle. Ni bogata, a lepa pa je prav zelo.”
Oče:	“Talc,	tako!	Za dekleta že
gledaš, pa tak smrkavec! Star si komaj 38 let. pa me še za svet ne vprašaš, katero bi vzel?”
Sin:	“Sem mislil, da bo tudi vam
po volji, ker je tako nazarensko lepa.” Oče:	“Ne boš vzel druge kot Ščur-
kovo Špelo iz Hudega Brezna! — No, nikar me tako debelo ne glej. Res je, da ima Špela že štiri križe na hrbtu in da malo na desno oko škili in šepa na desno nogo, pa to ni nič, ako pomisliš, da ji bo njen stari odštel lepo doto. Pripeljala bo na vozu polirano pohištvo, tri ali štiri debele prašiče, za vozom bo šla lepa rejena kravica s teličkom in v žepu ji bosta cingljala dva tisočaka. Ona ima dobro srce in še nobenemu ni dala košarice, čeprav je še nihče ni snubil. Torej sin, vzemi Špelo, če je pa nočeš ti, jo vzamem jae, saj je vseeno, kdo jo ima, samo da pride lepa bala in denar v hišo!”
Pa še drugič kaj. Te lepo pozdravlja,	Katra Klopotec.
 0------------------
RIBNIŠKA
Siušajte najpoprej kar se vam zdaj pove, od žličnega gradu, k’ je pri sklednjeku.
Oj to je bil tisti grad, k’ je poln starih bab, k’ je bistra ta posoda, kjer se hrani suha roba.
Ves teden smo okol hodil, v nedeljo smo Boga molil, da bi loncev ne pobil.
Kak’ žalosten ta svet gotov’ je bil popred k’ ni b’lo tacih ljudi, da b’ žlice delali.
S kruhom skorjami so je-li, sklede na kolenih meli.
Kako je b’lo grdo, od ust je kapljalo.
Potem trije možje od svet’ga Primoža možje, se spomnijo najprej, kar se vam zdaj pove.
Od širokih ust so mere vzeli, žlice delat’ so začeli, so stor’li robe te za cele dežele.
Potem so šli po svet, pozimi in polet, pa ne samo možje, kar leze ino gre.
Laboro mleka si zgovarja v torbo kruha v mošnjo d’narja, ko robo vso proda ni d’narja ne blaga.
Milena:
SADJE V ČLOVEŠKI PREHRANI
Znanost je neizpodbitno dokazala, da je docela napačno presojati vrednost živil samo po tem, koliko vsebujejo n. pr. beljakovin, ogljikovih vodikov, tol-šče in drugih hranilnih snovi. Treba je hkratu tudi gledati na to, koliko imajo dopolnilnih, ali po novejših dognanjih varnostnih snovi, to so vitamini; dalje rudninskih snovi: fosforja, apna, raznih soli, pa še sladkorja, vode in še nekaterih drugih sestavin. Toda varnostnih ali dopolnilnih snovi, ki so za zdravje in odpornost človeškega telesa neobhodno potrebne, ni toliko v mesu, ne v raznih drugih živilih, niti jih ne more proizvajati telo samo. Vsebuje pa jih v obilni meri poleg sveže zelenjave tudi sveže sadje.
Za zdravje, za uspešno delovanje telesnih in duševnih moči je gotova količina vitaminov neizogibno ter nujno potrebna. Iz tega sledi prav tako nujna zahteva, da naj tvori bistveni del naše prehrane poleg zelenjave tudi sadje. Razume se samo po sebi, da predvsem sveže, surovo sadje; dokler in kjer je to mogoče: čim hitreje naravnost z dreves oziroma grmov. K svežemu sadju namreč prištevamo tudi jagode, maline, ribez, kosmuljo, borovnice, robidnice, brusnice, ter predvsem grozdje . . . Bliža se čas, ko nam bo narava zopet nudila dragocene in slastne sladke plodove.
Redno uživanje svežega sadja pospešuje prebavo, sili prebavne organe k večjemu delovanju in k izločanju škodljivih snovi v telesu. Sladkor, ki ga je zlasti v jagodičastem sadju obilo, pa je tudi dragoceno hranilo. A tudi vpliv sadja na živčevje je splošno znan.
Razumna gospodinja s stalnimi dohodki pa mora tudi že v začetku zorenja prvega sadja misliti, kako si bo v času, ko je najcenejše in ga je največ v prometu, napolnila s čim manjšimi izdatki svojo shrambo z vloženim, vkuhanim in nasušenim sadjem
ZURAVI IN SREČNI
1. Ne mislite na bolezen, ampak sklenite, da boste po delavnem in uspešnem življenju umrli z 90 leti zaradi starostne onemoglosti
2. Niti radost niti bolest naj vas preveč ne gane. Vse mine.
3. Jejte samo toliko, kolikor vaše telo potrebuje. Spomnite se na staro legendo: Bog dodeli vsakemu človeku ob rojstvu množino jedi in pijač, ki je potrebna za življenje. Nezmernež kmalu porabi zalogo, zmerni človek pa izhaja z njo do pozne starosti. Včasih imejte tudi postni dan. To vam bo dobro delo. Telo, ki mu s tem odvzamete težko delo prebavljanja, bo imelo priložnost, da bo izčistilo iz sebe nepotrebne, škodljive snovi, da bo v sebi izvršilo popravila, kakor popravlja strojnik stroj.
4. Vaša hrana bodi preprosta. Ogibljite se ostrih začimb in dišav. Ne jejte in ne pijte niti prevročega niti premrzlega.
5. Uživajte le malo mesa. Jejte črn kruh, veliko zelenjave in svežega sadja. Razen medu ne jejte preveč sladkega. Pijte mleko v vseh oblikah.
6. Bojte se opojnih pijač.
ZENA IN DOM
7. Zdravila uživajte samo v nujni sili, samo po nasvetu zdravnika.
8. Ne pozabite, da je narava prava zdravnica, naši doktorji so samo tolmači narave in včasih njeni pomočniki. Letanje od zdravnika k zdravniku napravi tudi iz zdravega slednjič bolnika.
9. Živite in se velik ogibljite na čistem zraku, kopljite se v soncu, zraku in vodi. Hodite zgodaj spat in zgodaj vstajajte. Bodite v uživanju zmerni.
10. Poročite se zgodaj, veselite se svojega življenjskega druga, svojih otrok in vnukov.
---------o-------
Zbira Franccs Sušel:
DOMAČA KUHINJA
Paradižnikova juha (tomato soup)
V	ponev deni en pajnt mleka in pol pajnta vode in daj na peč, da zavre. V drugo ponev pa pripravi eno šalco precejenih paradižnikov (strained tomatoes), malo posoli in popopraj in dodaj eno veliko žlico masla (butter), nato strezi v prvo ponev in dodaj ščep (pinch) pecivnega praška (baking soda) in pusti, da skupaj zavre. Serviraj takoj s ojster krekersi.
Mesnene kroglice (Meat Balls)
En funt in pol mletega mesa (goveje in prašičevo). Namoči košček belega kruha v vodo. K mesu dodaj sol in poper po okusu ter eno jajce. Nato dodaj namočen kruh, mleko (približno eno šalčko), eno žlico moke in pol žličke pecivnega praška (baking powder). Dobro zmešaj vse skupaj. Potem povaljaj v moki, jajcu, kruhovih drobtinah in speči na masti, da dobi lepo rumeno barvo.
Mesnene kroglice s paradižniki (Meat Balls With Tomatoes)
Ko so kroglice lepo rumene na vse strani, deni jih skupaj v pečico (baking dish). Pokrij s svežimi ali iz kane paradižniki' (canned tomatoes), ko si odcedila sok in peci v peči, da je skuhano (ckrog pol ure).
Chop Suey En funt prašičevega mesa, en funt govedine, zreži na majhne kocke in speči v maslu da zarumeni. Dodaj dve šalci sesekljane zelene in dve šalci sesekljane čebule. To se naj skupaj praži okrog 30 minut in lahko dodaš malo vode po potrebi. Dodaj pol žličke soli. Povrhu presejaj malo moke. Dodaj dve žlici sladkornega soka (molasses) in kuhaj še 15 minut. Dodaj eno majhno steklenico chop suey omake (sauce) in kuhaj nadaljnih deset do petnajst minut. Serviraj z rižom.
Hitra čokoladna torta Eno žlico masla, eno šalco sladkorja, en jajc, eno malo žličko pecivnega praška (baking powder), eno šalco moke, tričetrt šalce mleka, pol žličke vanilje, dva koščka nesladke čokolade (unsweetened chocolate). Zmešaj maslo in sladkor, da bo gladko. Dodaj rumenjak. Presejaj pecivni prašek, ščep soli z moko, in dodaj k maslu z mlekom. Zmešaj notri stopljeno čokolado. Vse skupaj dobro zmešaj. Vloži notri beljak od jajca. Peci v namazanem modelu v ne prevroči peči pol ure do 45 minut. Čas si določi po velikosti modela in debelosti testa.
Za led (icing) vzemi eno šalco in pol sladkornega praška (confectioner’s sugar), eno tretjino šalce masla, pol
žličke vanilje. Dobro vmešaj maslo, sladkor in k temu dodaj mleko in vaniljo, da bo ravno prav gosto za namazat. Ta led lahko porabiš tudi za nadev med torto, nato jo zloži lepo skupaj, da bo torta na vrhu lepo ravna in jo boš lepše oblila, oziroma namazala z ledom.
Salmon solata Salmon riba je posebno v petkih dobrodošla. Namreč za opoldan, ko ni časa, da bi se pekle ribe ali druge postne jedi. Vzemi eno kano salmon, ko streseš v skledo dodaj eno prav na drobno zrezano jabolko, sesekljano sladko kumarco, dva do tri koščke zelene, na drobno zrezane. To zmešaj z majonesom, nato naloži na krožnik na perje solate in okrasi z četrtinkami trdo kuhanih jajc.
--------O---------
Anna Petrič:
PRAKTIČNI NASVETI Vsako sadje dobro operi predno ga daš na mizo, ker gre skozi mnogo rok predno pride na dom in bacili se kaj radi zanesejo.
Korenju ne daj dosti vode pri kuhanju, ker se zgubi veljava vitaminov. Korenje potrebuje čisto malo vode pri kuhanju in predno serviraš še tisto od-lij.
Snaženje oken je čestokrat nehvaležno delo, ker nekatere krpe puste za seboj sled. Zato je najbolj praktično in olajšano delo, če jih vsak teden zdrgnemo s časopisnim papirjem in tega je dovolj na razpolago pri vsaki hiši. Okna se bodo čisto svetila.
Nože in vilice, ki imajo drugačne držaje, nikdar ne damo cele v vodo, temveč damo v lonec in namočimo samo rezila. Rezila potem ščistimo s praškom (scouring powder), držaje pa samo hitro zbrišemo z mokro krpo.
--------o—--------
PRVA POMOČ PRI NEZGODAH Nezavest
Vzroki nezavestnosti so lahko različni. Slabotni ljudje često omedle v prostoru, kjer se nahaja veliko oseb in biva izprijen zrak. Omedli se tudi pri veliki izgubi krvi. Krvne žile v možganih se zožijo, srce oslabi, človek izgubi zavest.
Nezavestnega človeka položimo tako, da mu leži glava nižje kakor ostalo telo. Odpnemo obleko, ki ovira dihanje. Obraz poškropimo z mrzlo vodo. Čelo in senca mu drgnemo z jesihom.
Ko se nezavestni prebudi mu dajmo piti nekoliko mrzle vode.
Pri hudih notranjih poškodbah, nastalih vsled padca, moramo biti pri omedlelem jako previdni. Takoj je treba poklicati zdravnika, medtem pa obrnemo nezavestnemu glavo na levo stran, če bi začel bljuvati, da se ne bi zadušil. Glava mora v takem slučaju biti podložena. Dobro je tudi če dev-ljemo mrzle obkladke na glavo, dokler ne prispe zdravnik in odredi dalje.
Če koga zadene kap Tak bolnik zardi v obraz, počasi hrope, žila mu hitro in močno bije. Prizadeta stran života je popolnoma otrpla. Mrtvoudnemu je treba glavo visoko podložiti, da ne žene preveč kri vanjo, dajati mrzle obkladke nenehoma na glavo in takoj poklicati zdravnika.
M. J.
Spisal Ivan Cankar
V	PRVEM nadstropju tik pod menoj, stanuje mlad par. Do
snoči je namreč stanoval, čez noč pa se je pripetilo nekaj zelo čudnega.
On je bil poet, po svojem krušnem poklicu pa poštni uradnik z zelo skromno plačo. Nekoč v nedeljo mi je bil pošel čaj in ker so bile štacune zaprte, sem stopil k poetu, da bi si izposodil, kolikor je bilo treba. Pozdravljala sva se, če sva se srečala na stopnjicah, pri njem pa sem bil tisto nedeljo prvikrat.
Sprejel me je zelo prijazno in me je takoj povabil, da naj pijem z njim, namesto da bi posebej kuhala. Ostal sem samo iz vljudnosti, ker sem najrajši sam, kadar pijem čaj; iz dišeče toplote, vstajajoče iz čaše ter božajoče obraz in misli,_ se vzdigajo podobe, ki zapišejo časih svoj spomin bolj razločno v srce nego ura in dan živega življenja.
Poet je bil sam doma, žena je bila šla k prijateljici.
“Po recept je rekla!” se je zasmejal poet.
In ko sva sedela za mizo pred vročim samovarjem, je pripovedoval:
“Nič drugega ji ni na skrbi, nego pranje, šivanje in kuha. Mislil sem, da dobim prijatelja, takorekoč ljubezni-vega_in razumnega tovariša,_ pa sem dobil deklo . . . Časih napišem kaj malega . . . saj veste ... in stopim v sobo in pravim: Zdaj poslušaj, Minka, nato pa mi povej svojo sodbo naravnost, brez strahu in brez ljubezni! ... In berem, berem in sem kmalu v svojem elementu . . . saj veste . . . glas trepeče, lica gore. In sredi periode, sredi patosa, plane nenadoma in pravi: ‘Samo trenotek potrpi, Peter, mleko bo zavrelo; takoj se vrnem!’ Lahko si mislite, da se v tistem hipu neha vsak patos. Grem in zaloputnem duri, ona pa joka. Ne razume čisto nič ... še ne zaveda se, da me je bila hudo užalila . . . Zdaj pa sami sodite in povejte, če ni to klavrno življenje!”
Jaz nisem rekel ničesar in zdelo se mi je čudno, da se je ob prvi uri razgalil pred menoj. Točil sem in sem molčal, poet pa sam ni pričakoval besede in je govoril dalje.
“Premišljeval sem dolgo, odkod moja ljubezen, in zdi se mi, da sem našel izvor. Napisal bom novelo o tej stvari . . . morda tudi dramo . . . Ali še niste opazili, da se človek, ki je takorekoč visoko izobražen, nagibe k enostavnim naturam? ... In zdaj ne zamerite, citiram šolski rek: kazen je grehu za petami . . . Nasprotja se pač dotikajo, spojiti se ne morejo nikoli . .
Srebal je čaj in je gledal name iznad čaše z velikimi, radovednimi, priznanja željnimi očmi.
Zato sem pokimal z glavo, gledal pa sem v čašo in ml ni bilo prav nič prijetno pri srcu.
“Kakor tudi trpim poleg nje — ali si morete misliti, gospod, da bi mi bilo življenje brez nje popolnoma neznosno in da si ga ni niti predstavljati ne morem? Če si le mislim, da bi šla nekoč ali da bi umrla, se mi zdi, da bi ostal na svetu kakor sredi pustinje ... To je pač ljubezen, pravite? In vendar ni ljubezen! Kaj porečete k temu! Kadar je ni doma, sem vznemirjen in zlovoljen, ves bolan — ampak kadar se vrne, sem še bolj vznemirjen in še bolj zlovoljen ... Ob tej uri, recimo, preden ste prišli, sem zmirom poslušal, če se že vrača, še duri sem odpiral in sem gledal po stopnjicah, tudi skozi okno sem gledal po ulici nizdol in navzgor. In torej mislite, da jo bom prijazno pozdravil, da jo bom objel in poljubil? Ne bom tako storil, ne morem ... ne vem zakaj, ampak ne morem ... in vendar vem čisto natanko, da bi se ji oči zasolzile od radosti . . . Kako sodite o tej čudni stvari?”
Točil si je v čaj veliko žganja, zato je govoril glasneje in glasneje že ob drugi čaši. Izpraševal je, gledal mi je pazljivo v obraz, odgovora pa ni pričakoval in bi ga morda ne slišal. Kar je bilo prej zgovorno pripovedovanje, je bilo kmalu brezobzirno, pijano razlaganje.
“Ali veste, kedaj je resnično ljubim? S tisto ljubeznijo, ki obide človeka kakor omotica? Samo, kadar sem pijan. Takrat se tudi zgodi, da pokleknem pred njo . . . resnično pokleknem, kakor počno zdaj samo še v komediji ... in da jo prosim oproščenja . . . Obadva jokava ob takih urah, drugo jutro pa me je sram. In ona, kaj pravite? Nič je ni sram, temveč čudi se, da je tako hitro minila moja joka-
vost. Mislila je najbrž, da je bilo vse resnično in za zmerom, in da se je . . . takorekoč . . . kakor pravijo ženske, vse izpremenilo. In ko spozna, da se je motila — joka še nadalje . . . Kakšno življenje je to, gospod? In vendar sem rekel, da jo imam rad, in resnično jo imam rad. Saj še dobre vem, kako, sem jo videl prvikrat in kako sem ji razložil svojo ljubezen. Bilo je kakor . . . sentimentalna novela. Najbolj sem jo ljubil namreč zategatelj, ker je bila tako neumna Ne naravnost neumna, kakor so filistejci neumni. V njeni neumnosti je celo nekaj ljubeznivega, skoro poetičnega; samo ženske in samo blage nature morejo biti na tak način neumne. Kadar posluša moj poem, upira oči naravnost v moj obraz in posluša, kakor bi človek mislil, z veliko pazljivostjo. Jaz sem prepričan, da ne posluša in da ne razume niti verza. Čemu torej ta obraz in te oči, čemu ta zlagana pazljivost? Čemu, pravite? Iz usmiljenja, napol in napol iz vdanosti, tako sem razsodil. Zdi se ji namreč, da mi napravi srčno veselje in da mi dokaže svojo ljubezen, če posluša; zato posluša. Lahko si mislite, da mi to ni zelo prijetno in da bi ji časih najrajši . . . ampak jaz sem izobražen človek, kaj takega ne bi storil . . . verjemite, gospod, kakor sem izobražen, obšlo me je časih, da bi jo udaril v obraz ... To je bila samo hipna misel, seveda ... in šel sem takoj in sem jo pustil tam, da se razjoka, kakor se ji zdi ...”
Ne vem, zakaj sem vztrepetal ob njegovih besedah, zakaj se mi je stisnilo srce kakor v strahu. Videl sem pred sabo, tega suhotnega, dolgega človeka s slabo obritim, brezizraznim, dolgočasnim obrazom in vodenimi, nekoliko za-krvavelimi očmi in nenadoma mi je bil zoprn, dasi mi ni bil storil nikoli nič hudega. Morda mi je bil zoprn samo zategatelj, ker sem se spomnil nanjo,_ ki sem jo videl razločno samo enkrat, ko je šla po stopnicah mimo mene, tiha in vdana, kakor lep spomin . . .
Vstal sem, da bi se poslovil.
“Ne, ne!” je zamahnil z obema rokama. “Še en čaj bova napravila ... ob nedeljah, tako pod večer, pijem zmerom malo več . . . kaj bi človek počel? In zdaj sem se baš nekoliko razgovoril, res, razvedrilo mi je srce . . . Ostanite!”
In ostal sem.
Kuhala sva čaj, poet je blebetal brez kraja.
“Ali bi si mislili, na kakšnem sumu jo imam? Da ne veruje v moj talent. To grize v srcu, ščiplje kakor s kleščami .. . Od začetka je verjela, toliko ve. Niso se tiste oči samo iz vljudnosti svetile, tako se človek ne more pretvarjati; vse premore hinavščina, samo ne tistega ognja, ki plameni naravnost iz srca in ki se ne da zapaliti, kadar bi se človeku zdelo. Morda ni razumela ničesar, morda je bila samo ljubezen v njenih očeh . . . Ampak v tistem ognju sem bral znamenje, da veruje . . . Zdaj glejte, pa sem se časih ozrl in sem opazil, da njen pogled, pa bodi še tako bistro uprt name, je ves prazen in razmišljen. Vprašal bi jo ob taki uri, kaj sem bil baš rekel, samo tisto besedo, ki sem jo baš izpregovoril, toda glejte, ne upam se, bojim se ... Če bi zardela, če bi se zasolzile njene oč‘ bi bilo vse razodeto, kakor da bi odgovorila naravnost: Čemu izprašuješ, ko ne poslušam? Nisem mislila na tvojo učenost, mislila sem na . . . no, kam? Na kakšen recept, vraga!  
Ne veruje več, toliko rečem, gospod ... in to je, kakor bi rekel, vse je končano!”
Z motnim pogledom je strmel name in roka se mu je tresla, ko je točil.
“Kaj?” sem se prestrašil. “Če ne veruje v . . . poezijo ,tedaj je vse končano?”
“Razumeti morate, čutiti morate, kakor čutim jaz . . . Morda je bilo moje čutstvo samo do polovice resnična ljubezen . . . druga polovica pa je bila . . . odkritosrčen človek sem, gospod . . . druga polovica pa je bila morda samo sladka, vesela zavest, da je na svetu človek, ki mi je popolnoma vdan, ki leži pred mano takorekoč na kolenih in pred katerim stojim jaz sam visok in čaščen, ves v gloriji . . . Ali razumete to čutstvo? Ali ga prištevate čednost-nim ali pregrežnim čutstvom? Res, veliko je sebičnosti v njem, toda priznati morate, da je navsezadnje drago kupljeno to čutstvo . . . vsake druge vrste ničemurnost je bolj poceni. Dal sem ji svojo ljubezen.”
“Kaj ni bila tudi ta ljubezen samo . . . cvet ničemur-nosti ?”
“O, in če bi bila!,” je vzkliknil že napol pijan. “Saj ji nisem dal samo svoje ljubezni, tudi svoje življenje sem ji da!!”
In se je prijel za glavo z obema rokama.
“Privezal sem za zmerom življenje . . . kam sem ga privezal, gospod? . .
Ugledal sem solze v njegovih očeh; pijan je bil in tudi jezik se mu je že zapletal, srce pa je bilo sentimentalno.
“Bodi, kakor je . . . nosil bom to breme, dokler . . . premislite dobro, gospod, natanko razumite, kaj porečem . . . nosil bom to breme, dokler bo mogoče . . . toda napočil bo dan, ko ne bo več mogoče in takrat bom dal svetu roko . . . brez solze in brez očitanja . .
Nenadoma je planil.
“Ali niste slišali korakov . . . tako tiho hodi, kakor senca, in vendar jo slišim od daleč . .
Odprle so se duri, žena je stopila v izbo. Nikoli nisem videl obraza, ki bi bil razodeval toliko tihe, nežne mehkobe; droban in bel, plaho smehljajoč, kakor oproščenja, prijaznega pogleda proseč; oči so bile velike in jasne; kakor v sinjo, prozorno vodo je gledal človek vanje, nič skrivnosti ni bilo v njih.
“Otrok je, vdan in razumen, ne žena!” me je prešinilo. In v tistem hipu sem videl tudi njegovih ustnic smehljaj; umazan je bil in spolzek.
“Kje pa sta se poslovila?” je vprašal. “Za oglom, ali pa še celo pred vratmi?”
Gledala je in ni razumela.
Poet se je zasmejal na glas.
“Ali ste že kdaj videli tako nedolžnost, gospod? Povej gospodu, kakšne brke ima tista imenitna prijateljica!”
Položila je klobuk na posteljo; ko se je okrenila, sem videl, kako so vztrepetale njene ustnice.
“Zakaj me žališ?”
Bilo mi je, kakor, da se je nekaj mlakastega, grdega, toda neskončno bolestnega izlilo v moje srce in šel sem sko-ro brez slovesa . . .
To je bilo tisto nedeljo; mesec dni je, morda več.
Snoči pa je naključje hotelo, da sem stopil drugič v tisto sobo.
Ko sem se vračal s ceste in sem stopal po stopnjicah, so bile duri v poetovo stanovanje nastežaj odprte. Poet, ki je stal sredi svetle izbe, me je ugledal in je takoj prihitel.
“Prosim, gospod . . . oprostite . . . prosim, stopite malo v izbo!”
Prijel me je za rokav in me je potegnil v izbo, duri pa je pustil nastežaj odprte, kakor so bile. V izbi, za durmi, je stala žena; njena lica so bila zatekla in objokana; poihtevla je kakor otrok in si je oblačila jopo z nerodnimi rokami, vsa trepetajoča. Ni se ozrla name in kakor telesna, skeleča bolest mi prešine srce, kadar vidim v spominu njen obraz, kakor je bil ob tisti uri, in kadar slišim, kakor da bi mi šepetalo preko rame: Ni se ozrla . . .
Poet me je še zmerom držal za roko; na upalih licih in na zateklih ustnicah se mu je poznalo, da je pijan.
“Pričo sem pripeljal, svedoka nepristranskega! Ves svet naj izve . . . ves svet naj sodi! ... Ni me sram, gospod . . . ničesar me ni sram, in kje je tisti, ki mi očita, da sem podlež? . . . Glejte, zdaj se napravlja, da pojde iz hiše! Pojdi! Napravi komedijo! Samo toliko ti rečem; tri ure boš stala pred durmi in boš prosila predno odprem! Kdo pravi, da sem neusmiljen? Cesar je stal pred Kanoso tri dni! Ne ozirajte se nanjo, ne odgovarjajte! Stojte, ne k nji! Besedo ji recite pa se bo zacmerila naglas, kakor otrok, ki je bil tepen ... Z Bogom! O! Adijo!”
Prijel me je krepkeje za roko, potegnil me je k mizi. Ona si je zapela jopo, nato si je nateknila okrogel, preprost klobuk s črnini trakom. Še za hip je postala pred durmi; ko je izpregovorila, je bil njen glas tako tih, da sem komaj razumel.
“Odpusti mi, če sem te kdaj žalila; tudi Bog mi bo odpustil!”
Zaprla je duri za seboj.
“Lepo si naredila!” je zaklical poet za njo. “Na oder, ženska, na oder!”
“Ostanite, gospod, za Boga ... nič se ne bojte, še nocoj se povrne, verujte . . . Zenska je ženska ... ali niste že sami opazili, da so ženske komedijanti ponavadi veliko bolj nadarjeni nego moški? . . . Jaz pa sem razburjen, ne mogel bi biti brez družbe nocoj . . . Glejte, pristavljeno je že . . . pila boma močnejega ... in stavim, da bova še sedela in pila, ko bo potrkala na duri . . . Stojte, razložiti moram, da boste vedeli, gako se je ta komedija počela, in da boste sodili po pravici . . . zakaj tudi jaz nisem angel.”
Tako hudo se mu je tresla roka, da je razlival, ko je točil. Ozrl se je name s čudno lokavim, zameglenim pogledom, in se je široko nasmehnil.
“Ali veste, kaj sem napravil nocoj ?”
Jaz sem začutil bojazen v srcu. Široki smehljaj poetov je polagoma izginil, ustnice pa so ostale odprte.
“Udaril sem jo v obraz. S pestjo sem jo udaril. Kaj niste videli, kako je bilo zateklo njeno levo lice?”
Molčala sva obadva.
Poet je vstal in se je nasmehnil vdrugič, njegov drugi smehljaj pa je bil trd in skoro sovražen.
“Jaz vem, kaj mislite zdaj v svojem srcu, tudi sem videl, kako se je zgenila vaša desnica . . . ampak preden sodite in obsojate, poslušajte!”
Pobral je papir, ki je ležal na tleh sredi izbe.
“Prosim — te-le verze poslušajte:
Sejal sem veliko, zdaj bom žel, moje mladosti setev gre v klasje: in tako bom življenje novo začel— zadnji čas je!
Gnojil sem to njivo s svojo srčno krvjo: plevel jo krije, osat in kopriva; nekdo je kriv te nesreče: kdo, ali jaz ali njiva? . . .
Do tega verza sem bral, dalje nisem mogel. In zakaj ne, dragi gospod? Ko sem izpregovoril besedo “njiva” se je moj publikum . . . saj veste, kdo je moj publikum ... se je ta publikum zasmejal in je rekel: Glej, Peter, glej — muha na svetilki, muha v novembru! —- Takrat sem vzdignil pest in sem udaril . . . Ali razumete?”
“Ne razumem.”
“Pesem ste razumeli . . . spoznali ste torej, da je takorekoč . . . moje kondenzirano življenje . . . Takoj razložim ... No glejte, skoro bi lahko rekel, da sem to žensko, svojo ženo namreč, ki se ob tej uri po ulici potepa, takorekoč iz blata izvlekel, iz jarka potegnil, neizobraženo, neumno in beraško, kakor je bila. In sem mislil: Glej, tu imaš nalogo, ki je plemenitega človeka vredna: dvigni jo k sebi, počloveči jo takorekoč . . . saj veste poet ... Za vse to nisem zahteval drugega nič nego vdanosti in spoštovanja . . . ni treba, da bi govoril o hvaležnosti . . . Tukaj, glejte, je bila njiva mojega duha, in besede, ki sem jih trosil tako bogato, so rodile koprive in osat ... Ali razumete? To je bil, da se tako izrazim, debacle mojega življenja. Kaj ne čutite sami, kako slovesna ura je bila, ko sem ji nameraval brati v obraz ta dokument ne samo svoje, temuč tudi njene duše? Poglejte to svetilko; drugače imamo samo skromno svetilko na mizi; to, ki visi od stropa, prižgemo samo na Sveti in na Silvestrov večer; nocoj gori ... In v tem svečanem trenutku, ko se je širilo moje srce — glej, Peter, glej, muha na svetilki, muha v novembru!”
Pil je hlastno, da mu je teklo od ustnic.
“No mislite karkoli . . . Rekel sem zadnjič —• kaj nisem rekel? — kako me obide časih, da bi jo udaril. Zdaj sem storil . . . Kaj je bilo nato? Nič ni bilo. Stala je dolgo, stala je in se je vsa tresla; iz oči je teklo po licih . . . brez glasu ... Če bi bili novelist, gospod, bi vas zanimal ta obraz . . . kljub vzburjenosti in kljub bolečini . . . tudi mene je zanimal. Šla je, vzela je jopo in klobuk . . . saj ste videli . . . Jaz sem pristavil za čaj in ga zdaj pijem in čakam, da potrka na duri plaha in skesana roka . . . Čakajte z menoj!”
Nisem čakal; samo napol sem izpraznil čašo in sem šel. Potrt sem bil in žalosten.
In nisem spal vso noč . . .
Rano zjutraj je stopil poet v mojo izbo; od dolgega bedenja je bil njegov obraz bled in zaspan, oči so bile zatekle. “Ni je bilo!”
Planil sem.
“Ni je bilo!” je ponovil in je stal na pragu upognjen, kakor, da bi se bil postaral. “Čakal sem vso noč do te ure, in ni je bilo . .
Na to se je okrenil in je šel s tako dolgimi koraki, kakor, da bi bil pijan.
Zvečer je prišel v drugič; njegove oči so bile objokane, na licih so bile rdeče pege. Z obema rokama je držal tisti okrogli preprosti klobuk s črnim trakom, ki ga je bila nateknila, preden je šla.
“To je spomin ... to je bilo na bregu . . .”
Vzel sem svoj nožek iz suknje.
“Dajte, da odparam ta trak; dajte meni ta trak!”
Dal mi je klobuk in odparal sem preprosti ubogi črni
trak.
“Bila bi zelo . . . zanimiva novela!” je rekel in mi je gledal v lice s pijanimi, zameglenimi očmi . . .
Jaz pa sem šel; šel sem tja, da bi morda še videl sledove njenih poslednjih korakov, da bi videl tiste hiše, in tiste visoke jagnedi, ki so jih gledale njene uboge, objokane oči ob poslednji uri . . .
No. 10 — Vol. XII.	The	Datum	October,	1940
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA__________________________
YOUTH AND RECREATION BOARD
DISTRICT 1— Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio, president of Board DISTRICT 2—Miss Molly Sumic, 222—57th St., Pittsburgh, Pennsylvania DISTRICT 3—Mrs. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, Illinois DISTRICT 4—Mrs. Frances Marinshek, 438 Sheridan St., Ely, Minnesota DISTRICT 5—Mrs. Dorothy Meister, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colorado DIRECTOR OF JUNIOR DEPARTMENT—Miss Albina Jancar 1686 E. 32d St., Lorain, Ohio.
my crvip
Through Europe
By Evelyn L. Fabian
LONDON, ENGLAND
^EFORE we took the train in Dover for London, we first looked for our baggage which was already in the customs or inspection building. This is a big enclosure on the wharf, with room for hundreds of trunks. Every piece is labeled with the name and destination of its owner; so it was not hard to find ours. The trunks marked London are put in a place by themselves, while we wait for the custom house inspectors to examine them. The porter unstraps the leather bands and throws the trunks open. The inspector looked through the contents and I declared there was nothing there on which I should pay a duty. Tobacco, spirits and reprints of English books are the forbidden things. The porter then loaded our bags on a truck and took them to a “goods van” of the waiting train that took us to London.
The train was very crowded but we were comfortable. We passed most of our time viewing the changing scenery from the car window, as we sped along at a rate of about fifty miles an hour. I cannot describe the beauty of the country in England, but it did me eyes good, and I feasted them upon it. Through vales and along silver streams, across farms and wooded lands the train flew all too rapidly. We got only glimpses of poppied hedges, daisy fields, patches of purple foxglove, ivy-covered walls and cottages. Here and there the spires of a country church or a little village shown through the trees.
Square, and everything centers about Trafalgar Square.
It was already dark when we arrived, nevertheless we went for a walk. TUb streets are all well lighted and filled with omnibuses. I never saw so many in one city. The buses are large and have two decks. If you stand on any corner of a busy business district during the rush hour you may see from 200 to 300 motor omnibuses pass in the course of an hour.
The streets of London are the best paved of any city. They are washed with a fire hose every morning, and yet they are dirty for walking, because of the changeable weather. Mud and filth are never allowed to accumulate. Boys with brush and tray in hand are constantly darting in and out among the vehicles of the crowded thoroughfares. London streets are narrow and crooked and run into each other in a most perplexing way. Where four or five streets converge into one point or circle they call it circus; such as Ludgate Circus, Piccadily Circus, Oxford Circus, etc.
There is usually a fog lying over London and sometimes it is even necessary to turn on the elctric street lamps for days at a time.
For the following day we planned an all day sightseeing tour by motor coach accompanied by a guide lecturer from Cook’s Head Office on Berkeley Street. We started out at 9:40 A. M. in an open top bus to Piccadilly Circus. Piccadilly Circus is a very important traffic “hub” both above and below ground. On the south side of the Circus is the Criterion Theatre; a few yards eastward of the Circus is the enormous Corner House Restaurant. To the west is the Regent Palace Hotel. Opposite the hotel is St. James Church, built by Sir Christopher Wren in 1684. It is notable as possessing an open-air pulpit. Commencing at Piccadilly Circus, we drove along Piccadilly for nearly a mile to Hyde Park Corner. It is also a busy traffic centre. The large building at the corner of Grossvenor Place is St. George’s Hospital. Pointed out to us was the Aspley House, the residence of the Duke of Wellington, which was given to the Great Duke by the nation in 1820, as part of the reward for his services. Also passed the Quadriga Arch. In Grosvenor Gardens is an excellent statue of Marshal Foch.
The Westminster Cathedral (Roman Catholic) has been called the most beautiful church of modern construction and is in early Byzantine style. It has seven chapels, and below the choir is the crypt or St. Peter’s Chapel, with monuments to Cardinals Wiseman and Manning. The Archbishop’s House adjoins the Cathedral.
THE NEW REGENT STREET FROM THE AIR
Finally we arrived in London. The roar and rumble of its busy streets greeted us as we stepped from the train into the station. We felt quite at ease and relieved when we heard the language we all knew. There are many fine hotels in London, so we selected one in the very heart of London—The Coventry Court Hotel, 47 and 49 Whitcomb Street, Leicester Square W. C. 2. It was near Trafalgar
WESTMINSTER CATHEDRAL, ROMAN CATHOLIC
The foundation stone was laid on June 29, 1895, the structure was opened for use in 1903, the actual consecration took place June 28, 1910. In the opinion of Norman
Shaw, the Cathedral is “beyond all doubt the finest church that has been built for centuries. Superb in its scale and character, and full of the most devouring interest, it is impossible to overrate the magnificence of the design.”
The dominating external features are the great Cam-panille (or St. Edward’s Tower), 273 feet high (top of cross 284 feet) and the dignified West Front, with its finely balanced pillars and arches.
The Nave of the Westminster Cathedral is the widest of any church in England, every part commands an uninterrupted view of the High Altar, with its imposing marble and mosaic baldachino, on which the light is c 1 e verly concentrated. In 1937 the great Crucifix, weighing 2 tons, was restored to its original position at the entrance td the Sanctuary. All the pillars have elaborately carved caps of white Carrara marble, no two alike. ^ The screen and gates in this chapel of the Blessed Sacrament, surmounted by a gold pelican, are very beautiful.
We then visited the Tate Gallery which has the most important National Collection of modern British art in both painting and sculpture. The modern French and Dutch Schools are also represented. The popular name is derived from the fact that Sir Henry Tate gave the nation sixty-five pictures, to which the others had been added by bequest and purchase. At least to great artists may be studied here to better advantage than elsewhere. First in interest is the huge collection of Turners and then the twenty-three pictures by Geo. F. Watts, one of England’s greatest artists. There are about 25 rooms and each picture is plainly labeled. We visited each room and then bought some postcard reproductions of our favorite pieces in the hall on the main floor.
Leaving Tate Gallery we drove down Vauxhall Bridge Road and over the Vauxhall Bridge to Lambeth Palace near Lambeth. Bridge. It is the official residence of the Archbishops of Canterbury for many centuries. The entire palace may be visited only by permission, but the fine library of books and manuscripts is open to the public. At Lambeth, we saw the new headquarters of the London Fire Brigade, which is controlled by the County Council. There are about 2,000 officers and men, with stations in all parts of London.
We crossed Westminster Bridge, one of the widest and most graceful bridges in Europe. It is 1,160 feet long and 85 feet wide, and was opened in 1862. Looking Cityward, one may see the noble sweep of the Embankment, lined by green foliage, beyond which rise attractive office and other buildings. Looking from the other side of the bridge (up the river) we see to the right the Houses of Parliament, with the famous “Terrace” overlooking the river, which is part of an unforgettable panorama. The Houses of Parliament are modern buildings. They cover eight acres, contain eleven hundred rooms, one hundred staircases and eleven courts. The buildings are of stone and decorated with five hundred statues. The main building has three towers. The largest tower, known as the Clock Tower, is three hundred and sixteen feet high and forty feet square. When the House is sitting, a light is flashed from this tower at night, as flags are seen on royal houses when the sovereign is in residence. The four dials of the clock are each twenty-two feet in diameter and the hands nine and fourteen feet long. A half day is required to wind it up. The hours are struck on the famous “Big Ben,” so named as a tribute to Sir Benjamin Hall, who was First Commissioner of Works when the bell was cast. It weighs thirteen tons, and there are clear days when its voice is familiar to people
over a vast territory. Since the coming of the radio, its deep tones have been heard all over the United States and Canada as well. Tune in on the radio when it is New Year’s eve in London, if you have never heard it before.
The Central Tower is three hundred feet high and is used as a ventilating shaft. The Victoria Tower is slightly higher, about three hundred thirty-six feet. The archway beneath, forms the Royal Entrance, and is used by the King and Queen when opening Parliament. Pointed out to us was also the House of Commons and House of Lords. From a distance we saw the detached buildings of St. Thomas’ Hospital.
WESTMINSTER BRIDGE
On the left are Westminster Hall and the stately Houses of Parliament, with their fretted pinnacles; to the south is the venerable Abbey, partly hidden by St. Margaret’s Church. On the far side of the Square is the Middlesex Guildhall. The Clock Tower, overlooking Westminster Bridge, is adorned by the huge and famous Big Ben clock, which is one of the finest timekeepers in the world. The hours are struck on the famous Big Ben, the quarters upon four smaller bells. In the shadow of the tall Clock Tower is New Palace Yard, the quadrangle from which Members enter the Houses of Parliament.
We were all anxious to see the magnificent Westminster Abbey which is probably the most interesting building in London. England’s kings and queens for eight hundred years have been crowned and buried there. It was first designed for the burial place of kings and queens only, but after a time England’s great and good men were honored by having their bodies laid to rest beside those of royal blood. Today this building contains the graves of more famous men and women than any other in the whole world.
The building is celebrated for its beauty as well as its age, and to get the best view one should approach it from the front. The walls are dingy and grimy, for the atmosphere is laden with dust and smoke of many factory chimneys. Inside the building all is hushed and still. A number of visitors like ourselves were wandering about or sitting in the pews reading books. At first I thought they were prayer books but a closer view revealed them to be guide books. There is no talking or noise of any kind, tho outside the thick walls the din of the streets is deafening.
Was I disappointed at first? Perhaps, a little. I had expected so much. The walls and floors are dark and worn, but after a time the beauty and magnificence of the place impressed me, as they had all others. We wandered about for a long time fascinated by the place.
The form of the Abbey is that of a Latin cross. Behind the high altar is the Chapel of Edward the Confessor, the “burial place of kings,” and beyond that the noble Henry VII’s Chapel.
The North Trancept, which we first entered, is generally known as the Statesmen’s Aisle. To the right is the Bunyan Memorial Window, representing scenes from the Pilgrim’s Progress. We then turned right to the Musicians’ Aisle, so named because of the number of organists and composers buried or commemorated in it.
One of the most characteristic views of the interior of the Abbey is gained from the west end of the nave. Here is that touching symbol of a nation’s grief and remembrance—
The Grave of the Unknown Warrior.
All that is necessary is said by the inscription: BENEATH THIS STONE RESTS THE BODY OF A BRITISH WARRIOR UNKNOWN BY NAME OR RANK BROUGHT FROM FRANCE TO LIE AMONG THE MOST ILLUSTRIOUS OF THE LAND AND BURIED HERE ON ARMISTICE DAY
11.	NOV. 1920, IN THE PRESENCE OF HIS MAJESTY KING GEORGE V HIS MINISTERS OF STATE THE CHIEFS OF HIS FORCES
AND A VAST CONCOURSE OF THE NATION. THUS ARE COMMEMORATED THE MANY MULTITUDES WHO DURING THE GREAT WAR OF 1914-1918 GAVE THE MOST THAT MAN CAN GIVE—LIFE ITSELF FOR GOD FOR KING AND COUNTRY FOR LOVED'ONES, HOME AND EMPIRE FOR THE SACRED CAUSE OF JUSTICE AND THE FREEDOM OF THE WORLD.
THEY BURIED HIM AMONG THE KINGS BECAUSE HE HAD DONE GOOD TOWARD GOD AND TOWARD HIS HOUSE.
This slab is of black marble, quarried from one of the Belgian battlefields. Below is the Congressional Medal, bestowed on the Unknown Warrior by the U. S. Government in 1921.
WESTMINSTER ABBEY, LONDON
According: to tradition, the first church on the sito was built between the years 605 and 610 by Sebert, King of the East Sazons. Being built on the west side of the city of London, it was called the “West Minster.v
The North Aisle of the Nave contains windows commemorating famous engineers. The south-west corner of the nave is the Warrior’s Chapel—which has been set apart in memory of those who fell in the Great War.
Another spot which is quite popular is the “Poet’s Corner,” which contains the remains or memorials of England’s greatest writers from Chaucer to Dickens, Thackeray, Hardy and Kipling. Sir Henry Irving is buried at the foot of the Shakespeare monument. I saw the grave of Browning and
POETS’ CORNER — WESTMINSTER ABBEY
Tennyson. Nearby were the busts of Longfellow (1882), Ben Jonson (1637), Milton (1674), Edmund Spenser (1599), and Gray (1771) very close together.
The Coronation Chair, one of the most famous pieces of furniture in England. It was made for Edward I, and has beneath it the Stone of Scone, which was brought from Scotland in 1297. Upon it the kings of Scotland were crowned and it has served the same purpose for every English monarch from the time of Edward I to King Goorge V. The stone is 26 inches long, 16 inches wide and 11 inches thick, and is attached to the chair by clamps of iron. At Coronation, the chair, then covered with cloth of gold, is moved to the other side of the screen, before the high altar. Near the chair are the sword, (7 feet long) and wooden shield of Edward III.
In the space within the altar rails, the monarchs are-crowned, seated in the Coronation Chair, one of the most celebrated pieces of furniture in the world. The chair was made for Edward I and has beneath it the Stone of Scone, a piece of sandstone from Scotland, which tradition says is the identical stone upon which Jacob rested his head at Bethel when he saw the angels. The stone is twenty-six inches long, sixteen inches wide and eleven inches thick, and is attached to the chair by clamps of iron. During the coronation ceremony, the whole chair is covered with a cloth of gold. Near the chair are the sword (seven feet long) and wooden shield of Edward III.
We passed now to the royal tombs and to some of the choicest sights of the Abbey, notably the Chapel of Henry VII. The tomb of the King and his wife, Elizabeth of York is there, too. In this chapel also are buried other monarchs and personnages of historical importance — too numerous to mention.
QUEEN ELIZABETHS TOMB, WESTMINSTER ABBEY
In the North aisle arc buried in the same tomb Queen Mary (1558) and Queen Elizabeth (1603). Let into a glass-covered recess in Elizabeth’s tomb is the Essex Ring, given by the queen to the favorite as a pledge of clemency should he at any time needed. It was his endeavor to return the ring which led to his execution. Nearby rest the Princess murdered in the Tower; Ad-lison (1719) and others.
From here we passed to the Chapel of St. Paul, with its monuments, then to the Chapel of Edward the Confessor, which contains the remains of twelve kings and queens, then to the Chapel of St. John the Baptist, Chapel of St. John the Evangelist, St. Michael and St. Andrew.
The Abbey’s fine peal of Bells are the heaviest in London.
Westminster Abbey is a beautiful example of Gothic architecture. This is the Coronation Church, the most historic place of Royal interment, and the National Temple of Fame.	(To be continued.)
MARIE PRISLAND:
‘ TWENTY YEARS A-GROWING”
QINCE the Slovenian Women’s Union is affiliated with the National Council of Catholic Women the following article will be of interest to the members.
Catholic women in the United States have indeed reason to be proud of the progress they have made in the past twenty years toward a more closely united and active Catholic womanhood.
A fitting climax to each year of progress has been the annual convention of the National Council of Catholic Women, to which have come Catholic women from all parts of the United States, as well as visitors from Canada and Latin American countries.
The days of these conventions have been days of hard work, of sacrifice, but of real accomplishment—a school for Catholic women leaders.
Here the women have received renewed inspiration for carrying on the work of Catholic Action; here they have reiterated for them Catholic principles and the application of these principles to specific problems and fields today; here they receive help in programing—through section meetings, through consultation with leaders in the field, through contact with others who are doing the same work; here, through exhibits, the delegates are brought in contact with worthwhile and instructive books and pamphlets in the fields of Catholic activity.
This year, at the gracious invitation of the Most Rev. Edward Mooney, Archbishop of Detroit, the National Council of Catholic Women will hold its twentieth annual convention in Detroit, Mich., October 26-30, 1940.
In commemoration of twenty years of steady progress toward the goal of united Catholic Action, the banquet program will be dedicated to “Twenty Years A-Growing.” The Most Rev. Joseph Schrembs, Archbishop-Bishop of Cleveland, who was episcopal chairman of the Department of Lay Organizations from the time of its organization until the fall of 1934, has consented to address the delegates at the banquet. Members of the first Board of Directors of the National Council of Catholic Women will be honor guests on the occasion.
Several new features have been added to the program of the convention this year. These include a literary reception honoring Catholic authors; a panel in which national organizations affiliated with the N. C. C. W. will present the aims and the work of their groups; and institute sessions on leading lines of Catholic work.
The ever-popular panel on the National Catholic Welfare Conference will be presented by the Rt. Rev. Msgr. Michael Ready, general secretary of the National Catholic Welfare Conference and N.C.W.C. staff members. So often we hear the query, “What is Catholic Action? What is the National Catholic Welfare Conference? How is the N. C. W. C. organized? What work is done by each of its departments?” Here is a chance to learn at first-hand the answers to all these questions. Leaders in Catholic Action cannot afford to miss this informative session. Certainly diocesan, deanery and parish council officers, committee chairmen, and leaders of national organizations should know thoroughly the organization and work of the Welfare Conference.
A resume of the Saturday program, devoted to a conference of diocesan spiritual directors and diocesan presidents with members of the Hierarchy, and of the National Board of Directors and headquarters staff of the N. C. C. W. will be given at the meeting Monday afternoon. The conference will cover such questions as: Charities, Education, Confraternity of Christian Doctrine, Rural Life, Press and Youth Work; extending the scope of the diocesan councils; and a report of the Birmingham Regional Conference.
“Coordinating and Unifying Our National Efforts” will be the subject of a panel in which national organizations affiliated with the National Council of Catholic Women will outline the aims and purposes of their national groups, thus giving all the delegates present a better chance to become acquainted with the objectives and practical undertakings of these societies. Sixteen of the national organizations will, in three-minute talks, give the outstanding characteristics of their societies, and then through questions, will further clarify their aims and projects.
Catholic women attending the convention are being given an unusual opportunity to meet outstanding Catholic women authors. The leading authors have been invited to a reception Saturday night at the Hotel Statler. Students at Marygrove College will act as ushers. The reception, open to all Catholic women, but especially to the delegates to the convention, will provide an opportunity to meet in person those whose books we have read, whose articles we have noted in magazines, and whose voices we have heard over the radio.
The convention, of course, is open to all Catholic women, whether or not they are members of affiliated organizations. We are urging the members of the Detroit Branch of S. Ž. Z. to attend this convention.
ACTIVITIES OF OUR BRANCHES
No. 1, Sheboygan, Wis. — A bingo party is on the social calendar for October 6 as was decided at our September meeting and plans and arrangements are being made by the committee in charge. Proceeds will be given to the Sisters’ home in Lemont for which funds are being solicited.
Bowling was discussed among the members, but no definite teams have been assigned as yet, although plans will be made as to their formation. The SS. Cyril and Methodius alleys have been newly decorated and are open for league and public bowling.
Various reports were read and approved.
Miss Johanna Zakraysek, another member to join the ranks of the society’s newlyweds, was honored at a party given by the Glee Club of which she is a member following the meeting in the church hall. Games and refreshments were enjoyed. Miss Zakraysek was presented with a lovely gift from the group. She became the bride of Mr. Joseph Zore on Saturday, September 7, in the SS. Cyril and Methodius church. Best wishes, Jo!
PAULINE RUPAR.
No. 10, Cleveland (Collinwood), O. —Our September 1st debut was a huge
success. Altho the weather was rather threatening, it turned out fairly good at the time of our program.
The parade was very colorful and all around a beautiful spectacle. I wish to thank the drill teams and all honorary guests who attended. Also to our wonderful mistress of ceremonies, Col. Albina Novak and our sponsors Mr. and Mrs. A. F. Svetek our most hearty thanks. We thank all bands and all friends for the wonderful turnout. Again I say, thanks!
Our afternoon program was he>ld after the parade. First number was the singing of “Star Spangled Banner” by Betty Raddell and the team march on to the stage presented a beautiful picture. The picture taken by our sponsor really turned out swell and we wish to thank him for a remembrance that’ll always be dear to us.
Thanks to our performers on the program; our little sweetheart (mascot) Patsy Lou Baron and her cousin Jacqueline Boyce really went over big in the act of tap dancing. They repeated this act in the evening at the dance on request. Thanks, Jackie and Patsy Lou, we’re sure you will make the top.
The older members deserve our vote of thanks for it was under their able
hands that the program was held. They took charge of the affair and really made it tops.
St. Christine’s banner blessing September 8 was another colorful event. Our girls attended the evening and afternoon performances and all in all had a wonderful time. Thanks, cadets.
Our big day will be over by the time this is in print but 1 do wish to thank our new substitute Jean Russ. We certainly hope for the best.
Sorry to hear our cadet’s mother, Mrs. Zernic, is ill and we wish her a speedy recovery.
Birthday greetings to all who are celebrating in October.
ROSE MARY ROSSA, captain and reporter.
No. 17, West Allis, Wis. •— Attention members of Branch No. 17! You are requested to attend our October meeting Monday, Oct. 7 at 7:30 p. m. We have some special and very important business to discuss, so make it your business to be there.
As you all should know that we are planning on a big fall festival dance October 26 at Labor Hall. You will receive tickets by mail or person and please sell these tickets, not return them. In order for this Branch to
FRANCES RUPERT CADETS, NO. 14 SŽZ, CLEVELAND (NOTTINGHAM), OHIO
Presenting the Frances Rupert Cadets of No. 14 SŽZ in new uniforms of green serge with gold trimmings made by the Ftngerman Tailoring in Cleveland, Ohio. The team made its first appearance in these uniforms at the fourth annual field day.
Seated, left to right: Anne Troha, Olga Poje, Cecelia Troha, Rose Kraince, Frances Seme.
Second row, standing, left to right: Margaret Stakich, Steffie Princic, Jennie Reja, Rose Troha (captain), Rose Fifolt (lieutenant), Marie Pajk (sergeant), Rose Grebenc.
Third row: Jean Kozlevčar, Josephine Kapler (president), Louise Kozlevčar, Rose Fink.
This drill team will celebrate its fourth anniversary January 4, 1941. Congratulations!
progress we must have the co-operation of all the members. Officers cannot accomplish very much alone as is expected in our Branch. We have a few good and willing members but it is up to every one of us to help within our means. So please, ladies, let’s go and make this a huge success.
The music will be very good for both young and old and there will be plenty to eat. All nearby branches and societies are cordially invited to spend an enjoyable evening Saturday, Oct. 26 with us.
Wishing all; our sick members a speedy recovery and our sick committee to pay them a visit. The known sick are Helen Gorichar and Jera Pugel.
Members, don’t forget our next meeting date is October 7 at 7:30 p. m.
FRANCES HAGEN, sec’y.
No. 20, Joliet, 111. — “The world is a stage in which everyone plays a part.” And thus we find our cadets enacting their roles on this so-called enormous stage—the world. The time is fall. The first scene takes place in the various schools of the city at which the majority of the cadets attend, playing the
roles of students. At the Lockport Township High are Genevieve Glavan and Dolores Pirc, juniors; at Joliet Township High, Marion Korevec, sophomore, and Mary Legan, junior; at Providence High, Jean Gombac and Virginia Heintz, juniors; at St. Francis Academy, Mary Frankovich, sophomore, and Bernice Kuzma and Norrine Kenopek, juniors; at Joliet Business College, Bertha Planinšek; and at the College of St. Francis, Mildred Erjavec, freshman, and her sister, yours truly, a junior.
The second scene—in several places of employment. The parts of office girls are performed by Isabelle Grego-rich, Marie Terlep and Betty Martin-cich at the K. S. K. J. At a famous ice cream firm is Agnes Rosetich, a maker of popsicles, fudgesicles and ice cream bars. Helen Mahkovec is an employee of the American Can Co., while Helen Todorovich clerks in a department store and at times is an assistant to her dad who is a furrier. Walker Madeline, Morris Building, is the place of employment for Mildred Gregorich, the beautician.
The third scene is varied. Part-time
employment roles are filled by Isabelle Musich and Betty Verschay, clerking and house-keeping. Edith Kunstek is a convalescing invalid. And last but not least is our captain, Jo Mahkovec, who acts as a hostess in her mother’s tavern.
The grand finale—all the cadets at drill rehearsal on a Tuesday evening in St. Joseph’s Parish Hall.
Belated congratulations to Mr. and Mrs. John Gregorich, who celebrated their 25th wedding anniversary in June. Their eldest daughter is our colleague cadet, Isabelle.
Mrs. Mary Kunstek, the mother of our cadet, Edith, is in St. Joseph’s Hospital. Joan, the daughter of the supreme treasurer, Mrs, Josephine Muster, has been a sick little girl. To both a complete return to health is the wish of every cadet.
A final reminder to every cadet: “Autumn Frolic” is our annual dance which signifies that every girl should sell her tickets and co-operate in every way to make this affair a super-super success.
To all neighboring branches we extend a cordial invitation to attend our
CADETS OF BRANCH NO. 20 SŽZ, JOLIET, ILLINOIS
Ohio drill teams had the honor of meeting cadets of No. 20, Joliet, Illinois, during their attendance of the fourth annual field day held in Cleveland, Ohio, Sept. 14, 1940. You’ll read all about the Field Day in the next issue.
First row, left to right: Josephine Mahkovec (captain), Virginia Heintz, Rita Stukel, Isabelle Musich (vice president), Mildred Erjavec, Olga Erjavec (reporter), Marie Terlep (president), Dolores Pirc, Elizabeth Martincich, Helen
Todorovich, Mildred Gregorich, Bertha Planinšek (lieutenant).	'
Second row: Genevieve Glavan, Norrine Kenopek, Isa-bell Gregorich (treasurer), Elizabeth Verschay, Mary Legan, Bernice Kuzma, Jean Gombac, Marion Korevec Mary Frankovich.	’	’
Third row: Agnes Rosetich (secretary), Helen Mahko-^ Kunstek is missing from this picture because of illness at the time.
“Autumn Frolic” which will be held October 19th in St. Joseph’s Parish Hall. Roy Gordon’s orchestra will play from 9 to 1 o’clock. Four hours of perfect dancing pleasure for everyone who comes.
I believe there is nothing more to say but, “Till we meet again at our dance.”
OLGA ERJAVEC, reporter.
No. 21, Cleveland (West Park), O.— “. . . and they lived happily ever after. . We are sure that our captain, the former Helen Kozely, and her husband John Konkoy will, too, if all the sincere wishes for good luck which they received on their wedding day come true. Helen and Johnny were married on August 3 in the presence of a large number of friends, relatives, neighbors and well-wishers.
The bride looked very lovely in a white taffeta dress with princess lines and the new finger tip veil, both of which were hand-made by Mrs. Josephine Gabriel. The gown had short puffed sleeves and was offset by a pair of fashionable bride’s mittens of lace. Helen was attended by her cousin as maid of honor, and by our cadet, Marge Janco. The two girls also made a very pretty and colorful picture in their aqua and peach dresses with matching short veils.
Mrs. John Konkoy
And, of course, the groom was on hand, although a little on the pale side —but aren't they all!I Helen was led to the altar and given in marriage by her older brother, Joe. After the cere-
mony at the church, there was a genuine Slovenian feast at the hall. Any Slovenian knows what that means! Tnere was eating, drinking, dancing, singing and lots of yewhoo-ing! Oh, happy day!! Folowing the reception, the couple left on their honeymoon, a tour of several eastern states.
Helen’s wedding was especially unusual in one respect. It is not every girl who is fortunate in having a sister with a lovely voice to sing the entire nuptial Mass as a solo! Helen’s well-known sister, Molly, of Detroit, Michigan, came to Cleveland to see her sister married and to do her part to make that special day the grand success that it was. Her beautiful singing brought a lump to my throat, for one!
And .now that this exciting occasion is over, we must talk about some other things besides “Helen’s wedding,” which has been the main topic lately. There are a few other important issues on hand which I must bring up. First, there is attendance at meetings and drill rehearsals. Please, girls, let’s all get into the swing of things and not depend on the enthusiasm of a few to go round. Each member must do her part if this is to be the successful organization which it can be! Then there is the matter of promptness at rehearsals, which begin at 7:15 p. m. sharp; and as always, DUES. Please try to
keep them current. This is only fair because after all, you are the one who benefits by them.
So,	girls, let’s start now to finish the year in a new spirit of enthusiasm and co-operation which will carry over into next year. It will mean so much to the morale of the team! Try it and see!!
And now, after some rearranging of plans made necessary by circumsatnces beyond our control, Saturday, November 2 is the day set for the annual fall social sponsored by the West Park Cadets. Judging by the plans the cadets are concocting, the “CADETS PATRIOTIC DANCE” promises to go down in the books and make history as one of the most jolly and novel affairs of the times.
Elected for a third term to furnish that “makes-you-want-to-polka” music are the sons of West Park, Frankie Kožuh and the boys. We promise you that whether you have had training or not you won’t have to be drafted to dance when they swing out!
Special Bulletin! At the last regular session, a bill was passed by the House and Senate that there will be a door prize. AND a round of FREE REFRESHMENTS will be served by the cadets at one time during the evening! But we have also drafted into service a regiment of workers who will be prepared to supply you the entire evening with plenty food and drink as always before.
So be on hand Saturday, November
2,	and let the Cadets show you how much fun a “PATRIOTIC DANCE” really can be!
ROSE JO. KOZUH, sec’y.
No. 27, No. Braddock, Pa. ■—■ On August 24th Miss Catherine Oblich joined hands in matrimony with Mr. Andrew Tomasic. Their mothers are our members. Another member, Miss Olga Se-chan will be married to Mr. Matt Kra-ljevich by the time we receive this edition of Zarja. Congratulations to both couples and may happiness and contentment fill their future lives.
ANNA TOMASIC, president.
No. 39, Biwabik, Minn. — Notice to all members! At the last meeting it was decided by the members that an additional assessment of twenty-five cents be collected at the next meeting, October 14 for the treasury. Since the new rules came out about using the pavilion it was decided to pay the twenty-five cents. At the meeting Mrs. Mary Shiltz and Mrs. Katherin Krize each received five dollars as a 40th aniversary gift.
We would like more members to attend the meetings, then we could start serving coffee again.
MRS. ANGELINE KARISH, sec’y.
No. 40, Lorain, O. — Hello, everybody! September certainly was an eventful month for the Lorain cadets. On September 1, we chartered a bus to Cleveland to attend the blessing of the Frances Susel Cadets’ banner. I know your Collinwood reporter will give a complete report of this day, but allow me to say this much, “Your uniforms are stunning . . . the church ceremony was impressive . . . the parade was
colorful and unique; we were proud to have taken part in it . . . the afternoon program was entertaining and in teresting . . . your hospitality cannot be excelled; let me take this opportunity to thank you again for the delicious dinner . . . the dance in the evening, the climax of the big day, certainly proved ‘all is well that ends well.’ ”
Sorry we couldn’t go to Euclid, Ohio, the following Sunday to attend the blessing of the St. Christine’s banner, but our uniforms were at the cleaners in preparation for the Field Day. As one team to another, we know you will understand. However, we won’t forget that the St. Christine Cadets have been to Lorain on several occasions and we will endeavor to come to Euclid twenty-eight strong in the near future.
On September 14, we attended the Fourth Annual Field Day at Euclid Beach Park. Your “Zarja” went to press a few days before this day so I can’t tell you how we placed in the competitive drill. Our Annual Fall Dance which took place September 21 will only be a memory, too, and likewise September 25, the dedication of Lorain’s twin bridges. On this day our team is to put on an exhibition drill performance in the park below the bridge in view of spectators who will watch us from the bridge. Will tell you more about these events in the next issue.
If you didn’t attend our last dance, come to the Witches Frolic on Saturday, October 26, at the Slovenian National Home on 31st and Pearl Avenue. This affair will be as interesting as the name suggests. Yes, it’s a good old-fashioned masquerade dance with spooks, goblins, witches and witches and more witches. Oh, but to tell you more would be letting the cat out of the bag, and then what would the big bad witches do to me? To get into the spirit of things, come masked and join the party. Everybody is welcome!
Members of our team were saddened September 7 by the death of Mrs. Mary Muc, mother of our cadet, Tillie Muc. We extend our sincere sympathy to the bereaved family. The cadets paid tribute by standing guard, in full dress uniform, at the bier of the deceased, the evening before the burial.
In closing, let me again remind you of the WITCHES FROLIC, SATURDAY, OCTOBER 26.
ANGELINE TOMAZIN, reporter.
No. 43, Milwaukee Wis. — The regular meeting of our Branch was held September 11, at Tominsek’s place. Two bowling teams were formed. One consists of the older members and one of the young members. We are going to stage match games every Tuesday evening at 7:30 at the Studio Alleys. Come on, girls! Let’s show the older members what we can do and try to win all of our match games. We would like to, wouldn’t we, or should we say we think we are?
Would you like to learn how to knit? How to embroider, crochet, etc? We can tell you where you can learn. Join our sewing club which begins Oct. 3. This is going to be loads of fun for everyone. You will learn to sew and at the same time you will get acquainted with your branch sisters.
I hope I will see you all at our sewing club Oct. 3 and good luck to the bowlers.
MISS S. TEVZ.
*	* *
Dan Cupid played a very mean trick on us by taking out of town one of our most loyal and hard working members. It was a shock to all of us to hear Mrs. Milnar has married and left town to live in Hinsdale, 111. How she was able to keep it a secret we don’t know, but she sure put one over on us. Although it hurts us deeply to see you gone, we wish you all the happiness and good luck you so justly deserve.
Miss Josphine Salatnik, daughter of our vice president, is also one of cu-pid’s victims. Her marriage to Mr. Anton Strukel will take place the 19th of October. Congratulations and lots of luck and happiness to you both.
I must remind you of our card party Sunday afternoon, October 20th to be followed by dancing in the evening. Admission will be 25 cents, plus tax. The same ticket will be good for the evening. There will also be games for the little junior members and the admission for them will be free. Bring your little girls, if they are too young to read the letters on the cards we’ll have some one help them out.
I urge all the members to attend and also members of neighboring branches. Hoping to see yo all on Oct. the 20th at Tivoli Hall!
Our next meeting will be Sunday afternoon, October 13th.
JOSEPHINE VERBICK.
No. 47, Cleveland (Garfield Hgls.),
O.	— We hereby announce our fourth annual dance and most cordially invite everyone to this grand and glorious celebration which is to be held on Oct.
5,	1940 at 8:30 p. m. till ?? at the Slovenian National Home on 80th St., south of Union Ave. Music will be furnished by the Germ brothers orchestra. Admission is 35 cents.
We thank our branch secretary Mrs. Helen Tomazic for the lovely two pairs of pillow cases which she donated for the benefit of our uniform fund. We hope to get new uniforms soon, so come on girls, let’s get to work! Our meetings are held every first and second Wednesday of the month. Tickets may be purchased from any cadet.
See you on October 5!
“A CADET.”
No. 50, Cleveland, O. — Our September meeting was well attended and refreshments were enjoyed by all present. For our October meeting, upon request, our members will again present the short skit entitled “Wife Wanted” which was first dramatized some time ago. I am sure you members who have seen this play will enjoy seeing it again, as will those, who have not seen it as yet.
The members of No. 50 wish to take this means to extend their deepest sympathies to their president, Frances Kurre, on the recent loss of her husband. May his soul rest in peace.
A kindly appreciation for the get-well wishes extended to my mother, from my sister members, in the last issue of the Zarja.
Come on, girls, get your cranium
working, and flood us with name suggestions suitable for our May dance. A cash award awaits the winner.
BETTY GARTROZA, reporter.
Virginia, Minn. — In memory of our dear mother, Anna Perslin, who passed away October 1, 1939.
As we pause and think of you And think of how you died,
To think you could not say good-bye Before you closed your eyes.
No one knows the silent heartaches, Only those who loved can tell Of grief that is born in silence For our beloved mother, whom we loved so well!
“ANGELA.”
HAPPY BIRTHDAY!
Frances Marinshek, member of Youth and Recreation Board celebrates her birthday Oct. 2. Many happy returns, Frances!
No. 52, Kitzville, Minn. — Our next meeting will be held on October 2, at the Kitzville School at 7:30 p. m. I hope to see all of the members present for this will be a very important meeting.
JOSEPHINE OSWALD, pres.
No. 54, Warren, O. — S-O-S Call! Calling all members to come to the next meeting. So try and make it a 100% attendance for this is a very important meeting and we need your co-operation. Please, keep the first Tuesday open, and set everything aside and come to this meeting and help with heart and hand. We need your help to decide what to have for our dance to make it a success. It will be held Saturday, Oct. 19 at the Croatian Hail on Burton St. Branch 54 extends an invitation to all branches, far and near, to attend our first dance. You will not regret it if you come to our dance in Warren, and dance to the good music of Jack Persin’s orchestra. How about it, friends and members, to keep Oct. 19 open and make it your duty to attend our first dance? Every adult member of our Branch will have to buy a dance ticket if they come or not. Only sick members are excused.
Well, the wedding bells rang out for our dear member Mary Gorsick who was married to a very nice fellow, Joe Waltko and by the time this issue will be out our very nice member Rose Zu-pec will be married to Mr. Bozich of Youngstown, O. May God grant you both a very happy wedded life!
Our member Mrs. Justine has just lost her dear father Mr. Gams of Lea-vittsburg, O. We extend our heartfelt sympathy.
Here’s some news! We have been drawing a long time for a winner but this time we have a winner and, Oh Boy! it was I. It was a big surprise to me, so from now on, members, don’t stay at home; come to every meeting for you also have a chance to win.
Our sister Mrs. Dolgan has been on the sick list a long time. May God grant you a speedy recovery.
Here is W-A-R-R-E-N signing off, hoping to see you all at the meeting and dance.—Cheerio!
ANNA PETRICH, president.
No. 57, Niles, O. — Miss Rosemary Zupec became Mrs. Anthony Garbrov-sek at a beautiful wedding ceremony at St. Stephen’s church, Saturday, Sept.
7.	We held a wedding shower in her honor on August 22 at the home of her mother on Scott Street. She received many beautiful gifts.
The drill team performed at the St. Rose’s church bazaar in Girard on Slovenian night, Wednesday, August 21.
Let us try to attend every meeting. It is urgent.
ELIZABETH LOGAR, reporter.
No. 61, Braddock, Pa. — The attendance at our last meetings has been a little improved, but still we would like to see a bigger crowd. I do hope to see some of our old members whom we haven’t seen a long time.
Also paying of dues is a little better but there are still some a little slow about paying, so please try and take care of this. It will make it so much easier for the secretary.
I also want to call your attention to try and have the money before Oct. 8 if possible, for it must be in by Oct. 8th at the latest!
We wish Miss Agnes Frank many happy returns of the day. Her birthday was Sept. 10. We also wish Mrs. Mary Hren a speedy recovery. I urge the members to visit her if possible.
So don’t forget our next meeting on Tuesday, Oct. 8th. God bless all our members!
FRANCES MARTAHUS, president.
No. 73, Warrensville, O. — Our August meeting was a very interesting one but this month will be still better, as we are planning for our masquerade dance which is to be held October 19 at the Slovenian National Home in Maple Heights. Prizes for the best and funniest and also prizes for the children. More surprise prizes to be given out during the evening. Good music. Everybody is invited and I know you’ll all have a good time as we have been having at our past dances. Don’t forget the date: October 19th!
A request has been made for volunteer workers at our last meeting. If vou can help us out for at least a few hours, it will be greatly appreciated. This goes for all the members, young and old.
Louise Godec, who celebrated her birthday in July, served us a delicious luncheon at our last meeting. Thanks loads and hope we will not be forgotten in other years to come. Again, happy birthday !
MARY TURK, reporter.
No. 91, Verona, Pa. — The last few months the attendance at our regular meetings has been dropping. ALL members are asked to please attend meetings regularly. The meetings are held for your benefit and you should be present to help in discussions which arise from month to month.
With fall on its brink our branch will swing into action. We are intending to have something of interest for all members. Also a fall dance was mentioned. All members who are interested in bowling should be present at our next meeting, to discuss whether we shall have a team this year.
Our most active member Mary Kirn underwent a serious operation. She is rapidly recovering and has attended our last meeting. We were very happy to have her back.
I wish to stress that it’s important for members to pay your dues promptly Best wishes and hopes of seeing every member on October 20.
JO.
--------o-------
ATTENTION, PLEASE!
The postal authorities prohibit any publication of gambling, lottery, bingo, raffles, door prizes or any mention of any games of chance whatsoever. Sometimes we take a chance and publish some items as near uncomprehensive as possible, but to our regret, we have been warned of repeating same in the future. So please omit such notices from your reports because we’ll not publish same anyway. Remember, this is not our ruling, but the ruling of the postal authorities and, after all, we must not violate the federal laws and regulations.
 0--------------
COLUMBUS
By Joaquim Miller
Behind him lay the gray Azores Behind the Gates of Hercules;
Before him not the ghost of shores Before him only shoreless seas.
The good mate said: “Now must we pray,
For lo! the very stars are gone.
Brave Admiral, speak, what shall I say?”
“I say, ‘sail on! sail on! and on!’ ”
“My men grow mutinous day by day; My men grow ghastly wan and weak.” The stout mate thought of home; a spray
Of salt wave washed his swarthy cheek “What shall I say, brave Admiral, say, If we sight naught but seas at dawn?” “Why, you shall say at break of day, ‘Sail on! sail on! sail on! and on!’ ”
They sailed and sailed, as winds might blow,
Until at last the blanched mate said: “Why, now not even God would know Should I and all my men fall dead.
The very winds forget their way,
And God from these dread seas is gone.
Now speak, brave Admiral, speak and say”—
I said: “Sail on! sail on! and on!”
They sailed. They sailed. Then spake the mate:
“This mad sea shows his teeth tonight He lifts his lip, he lies in wait,
With lifted teeth as if to bite!
Brave Admiral, say but one good word: What shall we do when hope is gone?” The words leapt like a leaping sword: “Sail on! sail on! sail on! and on!”
Then, pale and worn, he kept his deck, And peered through darkness. Oh, that night Of all dark nights! And then a speck— A light! a light! a light! a light!
It grew, a starlit flag unfurled!
It grew to be Time’s burst of dawn.
He gained a world; he gave that world Its greatest lesson: “On! sail on!”
Juniors’ "Page
MONTHLY
MESSAGE
By
Albina Jancar Director of Junior Department
Dear Juniors!
Now that school has called all of you back to order, it will be much easier to reach you then it was during the vacation time when many of you were out-of-town. Such was the case with the Lorain circle because it seemed as though they have left me except for a few “old faithfuls.” But all in all, we’re back again to buckle down to another year of entertainments.
Before all else, I must compliment all the juvenile groups that took part in the parade at the dedication of the Frances Susel Cadets banner on Sept. 1. It was very impressive and I appreciated the spectacular parade because for once I sat back to relax and enjoy the program. It was my great pleasure to act as the General’s lady at the parade. The program at the hall is another one I shall long remember because I was thrilled over the entertainment put on by our juveniles. One thing I regretted was that my girls from Lorain weren’t there to take part in the doings. I realize that the distance between Lorain and Cleveland was the reason for their not being present. In due time we’ll find a way for you to come and enjoy meeting other groups.
THREE SISTERS
Patsy, Gertrude and Florence Turk, members of No. 40, Lorain, Ohio, Junior Circle.
I	also received a very favorable report on the beautiful parade in Euclid when the St. Christine Cadets held their big event on September 8th and had the dedication of the banner and a spectacular parade. It was one of the nicest reports to receive because I think it is wonderful the way our juniors take interest in the parades. Thank you very much for being interested in public parades which always bring our organization good credit.
In my next letter I shall tell you all about the fourth annual field day on Sept. 14 and the beautiful program on September 15 because these big events occurred after the deadline for this publication.
Loads of love to all our juniors!
---------o----------
BUBBLES SUGGESTS LOTS OF FUN
Dear Juniors:
Columbus day this year has a deeper meaning than other years because when we speak of him, we think of America, the only country in this big world where we have freedom and perfect peace and we know that it was Columbus who discovered America in October, 1492. Let us rejoice in his honor and hold a party which will remind us of some of the handicaps ad adventures.
Then, too, we have the annual holiday on October 31st when we celebrate Hallowe’en. I am offering a few suggestions for games on that day, too. I hope you’ll have lots of fun.
A DISCOVERY PARTY (In honor of Christopher Columbus) Invitations:	They may be made in
the form of small cardboard ships. If preferred, the ships may be drawn on cards or pictures may be cut from the advertising sections of magazines and pasted on small cards. Give the date and the hour of the party.
GAMES
Discovery: Give to each person a small blank book with a number of
JUNIOR CIRCLE OF NO. 41 SŽZ, CLEVELAND (COLLIN-WOOD), O.
First row: Helen Bozich, Anna Klaus, Annie Goldar, Eleanor Novak, Mary A. Grubelnik. Top row: Lillian Mezgec, Catherine Bozich, Vida Starin, Ida Ann Jalovec, Stana Mršnik, Alice Bolko.
spaces for names of the members who are present. These little books may easily be made by fastening together slips of paper. The size of the pages should be about 2x3 inches. Make sure that everybody has a lead-pencil.
It is now announced that the game of “Discovery” will be played. The object of the game is to secure in the book, which has been provided, the names of as many members as possible, indicating opposite each name the color of the person’s eyes. In every case the information must be gathered by personal interview. Allow 15 minutes for the discoverer to seek these facts; then collect the books, and award a simple prize to the person that has the largest correct list.
Finding America: For this game hang a large map of the United States at one end of the room. The contestants will be blindfolded in turn and told to pin a small paper ship on the map. The winner will be the person who succeeds in pinning her ship nearest to the city where the meeting is being held.
Palefaces and Indians: Divide the company into two lines, facing each other, about ten feet apart. One line will be the Palefaces and the other the Indians. Assign a number to each person in each line, so that there are corresponding numbers on each side. A cardboard tomahawk or hatchet is placed by the leader on a half-way mark between the two sides. The leader then calls a number, and the player on each
DARLINGS!
On the left: Carole Smole, age 5'/2 years, member of No. 41 SZZ. On the right: La Verne Novinc, age 4 years, youngest member of No. 14 SŽZ.
side to whom that number has been given dashes out from the line, and tries to secure the tomahawk before her opponent, thus scoring a point for her side. The side first securing twenty-one points wins the game.
SONG
Columbia, the Gem of the Ocean.
REFRESHMENTS Salt water taffy might very appropriately be served. Or you might have ginger snaps and fresh cider.
AN ESSAY ON COLUMBUS The following is said to have been turned in by a school boy, who was required to write a composition on the momentous event which transpired Oct.
12,	1492, off the coast of Florida: “Columbus was a man who could make an egg stand on end without crushing it. One day the king of Spain sent for him and asked: ‘Can you discover America?’
“ ‘Yes,’ Columbus answered, “if you will give me some boats and sailors!’ “He got the boats and sailed in the direction where he knew' America was. The sailors mutinied and swore there was no such place as America, but finally the pilot came to Columbus and said: ‘Captain, land is in sight!’ “When the boat neared the shore Columbus saw a group of natives. <Hey! Hey!’ he yelled to them. ‘Is this America?’
“ ‘Yes,’ replied the chief. ‘Then I suppose you are Indians!’ Columbus went on.
“ ‘Yes,’ replied the Indian, ‘and I take it you are Christopher Columbus.’ “ ‘I am,” said Columbus.
“The Indian chief then turned to his fellow savages and said, ‘The jig is up. We are discovered at last.’ ”
A NUTTY PARTY FOR OCTOBER
In decorating the room for your ■“nutty” party use as much bright autumn foliage as possible. Place bowls of nuts about the room and hang a large cocoanut decorated with a comical face and a pointed paper cap perched on top in the center of the room. (These nuts will be used later in the games.)
Gayety, laughter, and fun are the keynotes of this party. The games are selected to produce “laughs” and a really “nutty” atmosphere.
To start things you might present each guest with a funny-looking little hat upon her arrival. These must be put on and worn for the entire evening.
GAMES
Picking Nuts: This is one of those ridiculous games that every one enjoys. Divide the party in half and let the two teams race each other. The necessary materials are one large walnut for each player and a very small paper ice cream spoon or wooden mustard spoon. The object of the game is to pick up the nut on this spoon without any assistance and carry it to the other side of the room.
Cocoanut: For this game the cocoa-nut which is suspended in the center of the room is used as a target. Each person from a distance of ten feet is allowed three throws at the cap on the nut with a light rubber ball, the object being to knock Mr. Cocoanut’s cap off. The best marksman wins a prize.
REFRESHMENTS
If you serve refreshments, serve in as many queer ways as you can think of. For instance, you might pass fruit in a frying pan. Use a variety of odd pieces of china. This will be a fitting conclusion to your October “nutty” party.
Warning to all our juniors: Have lots of fun on Hallowe’en, but do not take part in any funny stunts with which you’ll damage other people’s property and most of all, do not go soaping windows!
Another suggestion: Visit some family where they need food or clothing and bring them some things which will make them very happy. This will give you more fun than anything else in the world.
Hoping you have a very nice time!
BUBBLES.
---------O--------
BY URNA NEŽIKA Religion, and How!
The old Negro preacher got up one night at the revival meeting and said:
“Brudders and sisters, you knows and I knows dat I ain’t been what I oughter been. I’se robbed hen houses and stole hogs, and stole waterme’.lons, and tole lies, and got drunk, and slashed folks with mah razor, and shot craps and cussed and swore; but I thank de Lawd, there’s one thing I ain’t never done; I ain’t never lost mah religion.”
*	* *
“Now, Bridget!”
A good story that has gone the complete rounds in England and Ireland has finally seeped across the ocean. It seems that when the British government questioned the loyalty of the Irish, and feared an armed rebellion, an Irish soldier received a letter from his wife who lived on their little plot of ground near Dublin. She announced that since there was not an able-bodied man left in the neighborhood, she purposed to dig up the garden herself and plant it with potatoes.
Her husband hastened to reply, and at the very beginning of his letter he wrote: “Bridget, for heaven’s sake, don’t dig in the garden; I forgot to tell you that’s where the guns are.”
Needless to say, that letter, passing under the vigilant eyes of the censors, never reached Bridget. Instead, she was astonished a few days later to see a lorry loaded with British Tommies stop in front of her cottage. Each one had a pick and spade, and diligently they proceeded to turn every inch of her garden upside down. In anger and desperation she related the details in another letter to her husband. His reply cleared up the mystery: “Now, fc'idget, all you have to do is to plant the spuds.”
-------o--------
ARE NOT sent into this world to do anything into which we can not put put our hearts. We have certain work to do for our bread, and that is to be done strenuously; other work to do for delight, and that is to be done heartily; neither is to be done by halves or shifts, but with a will; and what is not worth this effort is not to be done at all.—Ruskin.
Fashion and
licauty
ny
Emma
Shimkus
Two in one style for fall and winter activities are available in many new combinations. A one-piece dress of darker than navy, trimmed with small buttons and made high at the neck can be worn with a narrow leather belt. Add a bolero of the same color and a wide sash of lighter blue for a quick change. Costume jewelry in gold color or a bracelet and necklace of square red beads is another new note. Cocoa brown or rose rust accessories all help to make navy blue a good basic color. Satin buttons and clips of sapphire blue are used with navy for evening wear.
Another use for navy is found in the new plaid skirts. Navy and gold, with plain gold colored sweaters, or plaid, in navy and rose teamed with plain colored jackets, with collars of the same plaid.
The all black ensemble calls for touches of canary yellow, beige, cocoa brown, and the new wheat shades.
Olive green is a perfect fall shade combined with bronze colored accessories.
If you are tall and want one of the new dresses with a slim straight silhouette, get one with shirrings, draperies, or better still, one with a pep-lum to break the long lines.
Hats fit snugly on the back of the head, and show more of the hairline on the forehead. Brims are wider. Berets and turbans are much larger than last season. Feathers, fur, veiling and bright metal ornaments are used for trim on dressy hats.
Sweaters are knitted of heavy yarn on big need'.es to give them a bulky look. Styles are cardigan with fitted waistline and short sleeves or one that looks like a jacket with wrist length sleeves and large patch pockets.
In finer yarn you will find a model that zips up the back, has a small round collar and a pocket. V-neck sweater can be worn over tailored blouses with the collar on the outside. Crystal, metal, wooden, and leather covered buttons give an interesting touch.
Do you have a taffeta dress you are tired of? Rip off the old waist, use the skirt with a white silk blouse that buttons down the back, and top it with a velveteen hip length, sleeveless basque, with round or square neck, and you will have what they call a new jerkin.
In colognes, perfumes and powder you will find such new scents as garden pink, water lily, and jasmine. Lipstick in vivid shades of red are best for dark colored clothes.
The short fur jacket leads several lines. Brown in all its variations is the leading color.
THE WAY TO A MAN’S HEART
by Ann Smolic
Stuffed Veal Chops Slit 6 veal chops through to the bone, making a pocket for stuffing. Fill each and fasten the cut side together. Dredge with salted flour and rown in a little hot fat. Place in a baking dish, season with salt and pepper. To the fat in the skillet add the juice from a can of pineapple, rinsing out the pan thoroughly and pouring this juice over the chops. Bake at 350 degrees for 1 hour. Place a ring of pineapple on top of each chop <u,d continue baking for H hour.
Cream Cheese Cookies A really delightful cookie owes its delicate flavor to cream cheese. Yes, it’s rich enough to suit the king’s taste, and if you want to go that one better, you may add '/ cup chopped Brazil nuts.
K cup butter or shortening 'zi pound (Vi cup) cream cheese Vi cup sugar
1 egg yolk
2 cups flour
1 teaspoon baking powder J4 teaspoon salt Cream together butter and cheese. Blend in the sugar and the beaten egg yolk. Add the sifted dry ingredients, shape into rolls \l/2 inches in diameter and wrap in wax paper. Chill in the refrigerator over night. Slice thin and bake at 350 degrees about 10 minutes. While still warm sprinkle with powdered sugar and cinnamon.
Cherry Cookies
1	cup shortening 2/3 cup sugar
1	egg
2'/2 cups flour (not All Cake)
Yi teaspoon baking powder Vs teaspoon salt
1	teaspoon almond flavoring Fine cut pecans Cherry halves White of one egg Mix as for cake; shape into small
rounds the size of a quarter. Dip the edges into slightly beaten egg whites and roll in chopped nuts. Place on baking sheet with half cherry in center. Bake in moderate oven until slightly brown. (Oven 350 degrees—10 minutes.)
Plain Ice Cream Beat 2 eggs, add 1 pint of cream, 1 scant cup sugar, and 1 additional of either crushed fruits or plain milk with vanilla flavoring and freeze. Do not add chocolate to this recipe.
Or do this for plain ice cream: Beat
2	eggs, add 1 pint of whipping cream, 1 scant cup sugar and 1 teaspoon of vanilla and freeze. This is very good.
1 cup maple syrup
4 eggs, separated
1 pt. cream, whipped stiff
1 teaspoon vanilla Beat yolks till very light, add syrup and cook over boiling water until it coats the spoon, stirring constantly. Place the dish in a pan of ice and stir until creamy, add vanilla, beaten egg whites,	and whipped	cream.	Place in
trays of mechanical	refrigerator. Let
stand until mixture holds its shape. Serve in Schaum Torte or Kisses.
Lemon Pie % cup flour or cornstarch
1	cup sugar
1	cup boiling	water
2 eggs
1 tablespoon butter
1 lemon (1/3 cup) rind and
juice
Mix sugar and flour, add the boiling water slowly and boil until clear, stir constantly. Add butter gradually, the yolks of eggs beaten lightly. Cook without boiling until it holds its shape, stirring constantly, add lemon. When cool, place on baked crust. Cover with meringue.
Lemon Pie
2	lemons, juice	and rind
5	egg yolks
1	cup sugar
5	whites of eggs
Beat yolks until light, add sugar, lemon juice and grated rind. Place in double boiler and cook until thick and smooth, stirring constantly. Let cool, fold in of the whites, beaten until stiff. Place in baked crust. For the meringue add a little sugar to rest of the beaten whites, spread over top, brown in oven.
Meringue for Pies Add 2 tablespoons sugar for every stiffly beaten egg white. Spread over
top and bake a few minutes to a delicate brown. Or bake meringue 15 minutes at 300 degrees to avoid “dew drops.”
Plain Pastry or Pie Dough \l/2 cups flour (pastry)
'/z teaspoon baking powder y2 teaspoon salt
cup cold water (about)
1 /3 to Vi cup shortening
Sift flour, salt and baking powder together; then mix, shape, roll, and bake as in general rules.
Short or Flaky Pastry 1J4 cups flour teaspoon salt % teaspoon baking powder 54 cup lard % cup butter
Ice water, if needed
Have all the material ice cold. Sift together flour, salt and baking powder. Chop the shortening in the flour till the size of peas and beans. Toss lightly with a knife, adding enough ice water very slowly, to hold dough together. Turn out on a smooth, cold board. Gather with the knife into a square pile. Then pound lightly with rolling pin till well flattened. Roll in an oblong piece */2 inch thick; fold in thirds and roll again; repeat, and after the third rolling it will usually be sufficiently compact to roll thin enough to. line a plate. Let stand half an hour or more on the ice. Then shape, roll and bake as in general rules. Bake 450 degrees for 12 minutes. Reduce heat to moderate, 350 degrees and bake from 20 to 40 minutes.
HOUSEHOLD HINTS
Grease, oil and wax spots can be removed from any cloth with benzine. Tar and pitch with benzine or ether.
Paint stains on windows can be quickly removed with hot vinegar.
Alcohol stains on polished furniture may be removed by rubbing olive oil on the spot immediately.
Pare onions under water and they will not irritate the eyes.
A few grains of rice placed in the bottom of a salt cellar will keep salt from sticking in damp weather.
To prevent burning sauce pan when boiling milk, sprinkle bottom of pan. with granulated sugar. Let it get hot, then pour in the milk. It also keeps the milk from boiling over.
When using canned asparagus be sure to open the can at the bottom so^ that the stalks may be removed without injuring the tips.
NOVE ČLANICE V ODRASLEM ODDELKU
Podr. Ime nove članice		Ime agitatorice
7	Čebular Rosemary	Pauline Osolin
10	Benevol Marie	Frances Susel
30	Jeray Evelyn	Pauline Jeray
30	Jeray Frances	
30	Kelsey Margaret	
49	Dragozet Augustine	Frances Intihar
49	Walters Tillie	Mary Ann Zupančič
49	Yerman Frances	»
50	Zdesar Julia J.	Frances Kurre
53	*Zeleznik Pauline	Alice Železnik
	NOVE ČLANICE V MLADINSKEM ODDEL]	
1	Yeray Anna	Marie Prisland
3	Germ Betty May	Frances Raspet
3	Lesar Velma Louise	Theresa Lesar
10	Tercek Geraldine M.	Frances Tomsich
Podr.	Ime nove članice	Ime agitatorice
15	*Blatnik Elizabeth	Mary Hrovat
15	Stopar Catherine M.	>>
15	Skerl Albina Amalia	Frances Lindic
21	Jozel Evelyn	Rose Jozel
49	Urankar Mary	Rose Mihelič
51	Lozier Donna Jean	Albina O’Breza
	*PristopiIe v juliju.	
---------o--------
JUNIOR MEMBERS TRANSFERRED TO ADULT DEPT.
Branch Name	Branch	Name
	APRIL		JULY
15	Albina Meljac	15	Dolores Gorsky AUGUST
15	Elsie Novak		
	JUNE	10	Daniella Grill
23	Leone M. Pecha	10	Lokar Mary
25	Anna Rakar	14	Elsie Jevec
25	Elsie Rakar	25	Pauline Rogel
FINANČNO POROČILO S. Ž. ZVEZE ZA MESEC AVGUST 1940
DOHODKI:
Št. Podružnica
1 Sheboygan, Wis...............
2 Chicago, 111.................
3 Pueblo, Colo................
4 Oregon City, Ore............
5 Indianapolis, Ind............
6 Barberton, Ohio .............
7 Forest City, Pa.............
8 Steelton, Pa................
9 Detroit, Mich................
10 Collinwood, Ohio ...........
12 Milwaukee, Wis..............
13 San Francisco, Cal..........
14 Nottingham, Ohio ...........
15 Newburgh, Ohio .............
16 South Chicago, 111...........
17 West Allis, Wis.............
18 Cleveland, Ohio .............
19 Eveleth, Minn................
20 Joliet, 111.................
21 Cleveland, Ohio ............
22 Bradley, 111................
23 Ely, Minn....................
24 La Salle, 111................
25 Cleveland, Ohio ............
26 Pittsburgh, Pa..............
27 North Braddock, Pa..........
28 Calumet, Mich...............
29 *Browndale, Pa..............
30 Aurora, 111.................
31 Gilbert, Minn...............
32 Euclid, Ohio ...............
33 New Duluth, Minn............
34 Soudan, Minn................
35 Aurora, Minn................
36 McKinley, Minn..............
37 Greaney, Minn..............
38 Chisholm, Minn.............
39 Biwabik, Minn..............
40 Lorain, Ohio ..............
41 Collinwood, Ohio ..........
42 Maple Heights, Ohio ..
43 Milwaukee, Wis..............
45 Portland, Ore..............
46 St. Louis, Mo..............
47 Garfield Heights, Ohio
48 Buhl, Minn.................
49 Noble, Ohio ...............
50 Cleveland, Ohio ...........
51 Kenmore, Ohio .............
52 Kitzville, Minn............
53 Brooklyn, Ohio .............
54 Warren, Ohio ..............
55 Girard, Ohio ..............
56 Hibbing, Minn..............
57 Niles, Ohio ...............
59 Burgettstown, Pa...........
61 Braddock, Pa...............
62 Conneaut, Ohio ............
63 Denver, Colo...............
64 Kansas City, Kans..........
65 Virginia, Minn.............
66 Canon City, Colo...........
67 Bessemer, Pa...............
68 Fairport Harbor, Ohio .
70 West Aliquippa, Pa. ...
71 Strabane, Pa...............
72 Pullman, 111...............
73 Warrensville, Ohio.........
74 Ambridge, Pa...............
77 N. S. Pittsburgh, Pa. ..
78 Leadville, Colo............
79 Enumclaw, Wash.............
80 Moon Run, Pa...............
81 Keewatin, Minn.............
83 Crosby, Minn...............
84 New York City, N. Y.
Mesečnina
Redni :	46.00
47.25
57.00 9.75
35.75
51.25
39.50
20.75
18.50 156.30
73.25
41.50
114.00
93.25
50.00
45.75
25.25
33.75
117.25
32.75
6.75 79.80
35.75 262.90
46.50
25.00
34.00
8.75
12.50
25.25
51.00
19.00
9.75
21.75
7.00
12.00
57.25
12.75
39.75
87.75
10.50
34.50
14.75
10.50
41.50
5.00 27.29 38.10
5.25
14.00
12.00
18.50
18.75
37.75 14.00
7.75
16.75 6.00
14.75
14.75
20.75
12.75
18.75 4.60 7.00
13.75
14.75
14.25
19.75
15.50 13.65
5.25
8.75
17.75
5.25 17.95
Mlad. S 1.40
Prist
S—
Družab. Zarja
3.30	—
L50	—
.50	—
5.30 1.10 .10 6.00 3.50 .70 .10 .70 1.60 6.80 .90
3*80
6.00
1.00
.20
.20 —
L80	-
.20 — .20 -
L30	—
.30	-
2^60 -1.40	-
2.10 -
.60
.60
.20
1.30
.30
.10
.90
.50
1.00
.30
5
1.40
.10
.30
.40
.40
član
$
—
—
75
članice  .------
— ) — )
|	—
)	—
0 —
0
0
I
o
o
o
o
Razno
$
5
0	-
0	■
0
0
5
0
0
10
40
20
20 20 30
10
10
50
30
Skupaj $	47.40
47.25 60.30
9.85
37.25
51.55
40.20
20.75 18.60
161.90
74.55
41.60 121.00
97.00 50.70
45.85
25.95
35.55
124.75
34.00 7.00
83.80
35.95 269.50
47.60
25.20
34.00
Št članic Redni Mlad.
5
25
184
189
226
40
143
205
156
S3
74
604
299
160
457
373
192
176
101
136
479
131
27
314
145
1,051
172
100
135
14
33
15
53
11
1
60
35
7
1
7
16
68
9
38
60
10
2
8.75	36		
12.80	39	2
25.35	101	—
53.05	204	18
19.85	77	—
10.25	41	2
22.35	87	2
7.10	29	—
13.50	50	13
57.95	232	3
13.10	52	—
43.05	160	26
89.15	345	14
10.50	42		
36.60	138	21
14.95	59		
10.50	42		
41.50	151		
5.00	20		
28.34	109	6
38.70	150	6
5.45	21	2
14.00	56	—
12.75	48		
19.80	74	13
19.05	72	3
38.10	151	1
14.90	53	9
8.25	28	5
16.75	52	—
6.10	24	—
15.15	59	—
14.75	59	—
20.75	83	—
13.75	51	10
19.25	70	3
4.60	18		
7.20	25		
13.95	55	—
16.45	59	14
14.25	50	—
19.95	79	1
15.80	63	3
14.15	57	4
5.75	21	—
8.75	35	—
18.15	71	4
5.25	21	—
18.25	70	—
DOHODKI:	Mesečnina	Družab.	Zarja	Št	članic
Št. Podružnica	Redni	Mlad.	Prist. članica članice Razno Skupaj Redni Mlad.
85 De Pue, 111.................................. 9.00	—.10	—
86 Nashwauk, Minn..........................;	3.50	—.—	—.—	—.—	.10	—.—
87 Pueblo, Colo................................ 15.50	.30	—.40	—	.—
88	Johnstown,	Pa.......................... 28.25	1.00	—1.50	.25
89	Oglesby, 111.............................. 19.75	1.00	—.20	—
90	Bridgeville,	Pa......................... 22.00	—.—	—.—	—.60	—.—
91	Verona, Pa................................ 13.25	.40	—.—	—.—	—.—	—.—
92	Crested Butte, Colo........................ 4.75	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—
93	Brooklyn, N.	Y......................... 12.50	—
94	Canton, Ohio .............................. 9.40	.20	—.—	—.—	—.—	—.—
95	South Chicago,	111...................... 28.0S	.50	—.—	—.—	—.—•	—.—
96**Universal, Pa.............................  21.00	—.80	—
97	Cairnbrook, Pa............................. 7.50	.20	—.—	—.—	—.—	—.—
99	Elmhurst, 111.............................. 6.00	—.—	—.—	—.—	——	—.—
100	Ottawa, 111............................... 5.00	.40	—.50	—.—
9.10	36	—
3.60	14	—
16.20	62	3
31.00	111	10
20.95	79	10
22.60	88	—
13.65	53	4
4.75	19		
12.50	50	—
9.60	38	2
28.58	111	5
21.80	42	—
7.70	31	2
6.00	24	—
5.90	20	4
Skupaj ..........................................$2,742.32	$67.00	$	1.50	$	3.60	$	9.50	$	2.70	$2,826.62	10,819	670
*Asesment za julij — **Asesment za julij in avgust.
STROŠKI:
Za umrlo Katarina Judnich, podr. št. 20 (roj. 21. maja 1880, pristopila 5. julija 1928, umrla 17. avgusta 1940) .........$	100.00
Za umrlo Jennie Vidigar, podr. št. 25 (roj. 27. junija 1891, pristopila 10. junija 1929,	umrla	10.	avgusta 1940) ....... 100.(K)
Za umrlo Helen Vlah, podr. št. 67 (roj. 18. sept. 1885, pristopila 2. maja 1936, umrla	6.	junija	1940) ............ 100.00
Ameriška Domovina, za tiskanje avgustovo Zarjo .............................................................................  020.06
Pošta in raznašanje avgustove Zarje v Clevelandu ............................................................................. 45.00
Državne kartice in znamke ...................................................................................................   7.50
Daljni klici in posebni telefoni ......................................................................................... 14.93
Papir, zavijalna vrvica, legalni pečat in “manila folders” ............................................................... 6.24
Underwood Elliott Fisher Products, za popravo seštevalnega in tipkalnega stroja ..............................................  2.83
Za napise ob priliki parade podružnic v Clevelandu............................................................................. 7.50
Avsec Brothers, za kuverte z 2c znamki ........................................................................................ 3.90
The Book Shop, za knjigo za dohodke ........................................................................................... 6-49
Joliet Office Supply, Co., za tipkalne trake in	“pressboard guides” .......................................................... 13.57
Director of Insurance, Springfield, 111......................................................................................   1-00
Angela Satkovich, nagrada za ustanovitev podr. št. 97....................................................................-	5-00
Ameriška Domovina, za uradne kuverte ........................................................................................  38.75
Najemnina za tajnico in urednico.............................................................................................. 20.00
Uradne plače................................................................................................................. 350.00
Bančni stroški ................................................................................................................ 4.31
Skupaj ....................................................................................................................$1,447.08
Ostalo v blagajni 31. julija 1940 (Balance in treasury July 31, 1940) ...................$100,621.60
Dohodki v avgustu, 1940 (Income in August, 1940) .......................................... 2,826.62
Skupaj (Total) ..............................................................$103,448.22
Stroški v avgustu 1940( Disbursements in August, 1940) ............................ 1,447.08
Preostanek v blagajni 31. avg. 1940 (Balance August 31, 1940) ......$102,001.14
JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica.
PODRUŽNICE S. Ž. Z. IN NJIH ODBORI
ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS. Pred.: Antonia Retell.
Tajn.: Mary Krainc, 1228 S 15th St. Blag.: Margaret Fisher.
Seje Prvi torek, v cerkveni dvorani.
ŠT. 2, CHICAGO, ILL.
Pred.: Fiances Sardoch.
Tajn.: Lillian Kozek, 2244 S. Wolcott Avenue, lila".: Mary Tomazin.
Seje:	Prvi četrtek, v cerkveni dvorani
ŠT. 3, PUEBLO, COLO.
Pred.: Margaret Kozjan.
Tajn:	Mary Perse, 2714 Pine St.
tslag.: Mary Kolbezen.
Seje: Prvo sredo v mesecu, 7 p. m. St. Mary’s Hall.
ŠT. 4, OREGON CITY OREG. Pred.: Mary Polajnar, 1112 John Adams St.
Tajn.: Mary Gerkman, R 2 Box 15 Blag.: Mary Sekne, 1109 Monroe St. Seje: Prva nedelja v mesecu v McLaughlin dvorani.
ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND.
Pred: Mary Vidmar.
Tajn.: Louise Jugg, 912 N. Warman Avenue.
Blas:: Mary Dugar.
Seje:	Prvo	sredo v novi šoli.
ŠT. 6, BARBERTON, OHIO
Pred.: Jennie Okolish.
Tajn: Frances Oshaben, P. O. Box 205 Blas::	Mary	Mekina.
Seje:	Prva	nedelja v mesecu, tarni
“Club House.”
ŠT. 7, FOREST CITY, PA Pred.: Anna Kameen.
Tajn.: Pauline Osolin, Box 492.
Blag.: Angela Orazem.
Seje: Prvi torek v Naprej Hall 2 p. m.
ŠT. 8, STEELTON, PA Pred.: Helen Cernugel.
Tajn.: Dorothy Dermes, 222 Myers St. Blas:.: Anna Skender.
Seje: Drugi četrtek v mesecu.
ŠT. 9, DETROIT, MICH.
Pred:	Angela Stupar.
Tajn.: Theresa Caiser, 334 Geneva Avenue.
Blasr:	Mae Shingaroff.
Seje:	Tretja nedelja v John’s Mian-
ney Hall. 2nd St.
ŠT. 10, CLEVELAND (Collinwood), O Pred: Frances Tomsich.
Tajn.: Frances Susel, 726 E. 160th St. Hlag: Filomena Sedej.
Seje: Drugi četrtek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Avenue.
ŠT. 12, MILWAUKEE, WIS.
Pred: Maria Kopač.
Tajn.: M. Schimenz, 732 W. Pierce St. Seje: Prvi pondeljek. 7:30 p. m. Tivoli Hall.
ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: Mary Slanec.
Tajn: Ella Ruas, 4604 California St. Blag-.: Theresa Sterbenk.
Seje: Prvi četrtek v Slov. domu,
2101 Mariposa St.
ŠT. 14, NOTTINGHAM, O.
Pred.: Prances Rupert.
Tajn.: Frances Medved, 18701 Cherokee Ave., Cleveland, O.
Blag.: Anna Stupica.
Seje: Prvi torek v mesecu v Slov Društvenem Domu.
ŠT. 15, NEWBURGH, O.
Pred.: Prances Lindich.
Tajn.: Mary Hrovat, 3524 E. 82 St. Blag.: Veronica Škufca.
Seje: Drugi torek v mesecu.
ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL. Pred.: Katherine Triller.
Tajn: Zora Yurkash, 9516 Ewing Avenue.
Blag.: Agnes Mahovlich Seje: Tretji četrtek, v Cerkveni dvorani.
ŠT. 17, WEST ALLIS, WIS.
Pred: Augustine Zoril.
Tajn.: Frances Hagen, 1125 S. 60 St. Blag : Marie Ploryan.
Seje: Druga nedelja v St. Mary’s Church Hall.
ŠT. 18, CLEVELAND. O.
Pred.: Jennie Welikanje.
Tajn.: Josephine Praust, 1281 E. 169th Street.
Blag.: Josephine Praust.
Seje: Prvi torek v Kunchik’s Hall na Waterloo Rd.
ŠT. 19, EVELETH, MINN.
Pred.: Antonia Nemgar
Tajn.: Rose Jerome, 214 Grand Ave.
Blag: Helen Rahne.
Seje: Prva nedelja v mesecu v Holy Family Church Hall.
ŠT. 20, JOLIET, ILL.
Pred.: Emma Planinshek.
Tajn.: Josephine Muster, 714 Raub Street.
Blag: Mary Terlep.
Seje: Tretja nedelja v mesecu, Šolska dvorana.
ŠT. 21, CLEVELAND, O.
Pred.: Mary Hosta.
Tajn.: Anna Peloic, 13320 Crossbum Avenue.
Blag.: Josephine Weiss.
Seje:	Prva sreda, v Jug . Narod-
nem Domu.
ŠT. 22, BRADLEY, ILL.
Pred: Mary Rittmanic,
Tajn: Mollie Metschuliet, 271 S. Wabash Avenue.
Blag.: Antoinette Lustig.
Seje: Tretji četrtek v mesecu v St Joseph’s Church Hall.
ŠT. 23, ELY, MINN.
Pred.: Mary Shepel Tajn.: Barbara Rosandich, 846 East Chapman St.
Blag.: Mary Shikonya.
Seje:	Prva sobota v Community
Center.
ŠT. 24, LA SALLE. ILL.
Pred.: Emma Shimkus
Tajn.: Ang. Strukel, 536 La Harpe St.
Blag.: Anna Lushina.
Seje:	Prva nedelja v mesecu, v šoli.
6th and Crosot St.
ŠT. 25, CLEVELAND. O.
Pred: Margaret Tomazin.
Tajn.: Mary Otoničar, lilo E 66 St Blag.: Dorothy Strniša Seje:	Drugi pondeljek v stari šoli sv
Vida.
•	ŠT. 26, PITTSBURGH, PA.
Pred.: Mary Coghe.
Tajn.: Mary Bahor, 606 Kendall St.
Blag.: Katherine Sneler.
Seje: Drugi torek v Slov. Hall, 57 St.
ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: Anna Tomašič.
Tajn.: Jos. Rednak, 1719 Poplar Way. Blag: Marie Valavič.
Seje: Prva nedelja v Slovak Hall.
ŠT. 28, CALUMET, MICH.
Pred.: Mary Kocjan.
Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St. Blag.: Theresa Bagatini.
Seje: Drugi četrtek v mesecu v Cerkveni dvorani.
ŠT. 29, BROUNDALE, PA.
(P. O. Forest City, Pa.)
Pred.: Mrs. Mary Pristavec.
Tajn.: Theresa Boštjančič, 202 Vine St., R. D. 2.
Blag.: Frances Žigon.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ŠT. 30, AURORA, ILL.
Pred.: Julia Malaker.
Tajn.: Frances Zagorce, 202 Forest Avenue.
Blag.: Pauline Jeraj.
Seje: Prvi torek v mesecu, v Austrian Hall, Aurora and Hanke Ave. ŠT. 31. GILBERT. MINN.
Pred.: Josephine Kramer.
Tajn.: Theresa Prosen, P. O. Box 432 Blag.: Frances Knaus.
S	je: Drugo nedeljo v mesecu ob 3 p. m.
v	Community Building.
ŠT. 32, EUCLID. O.
Pred: K. Filipčič.
Tajn: Edith Boich, 22371 Beckford Av. Blag: Marie Kose.
Seje: Prvi torek v mesecu, v dvoran' sv. Kristine ŠT. 33, NEW DULUTII, MINN Pred: Helen Krall.
Tajn: Frances Kaplenk, 532—101 Ave. West.
Blag: Frances Kaplenk.
Seje:	Drugi četrtek v mesecu v dvo-
rani sv. Elizabeth 7:30 p. m.
ŠT. 34. SOUDAN, MINN Pred.: Magdalena Brula.
Tajn.: Mary Pahula, Box 1257 Blag.: Angela Pavlich.
Seje:	Prva nedelja pri Mrs. France«
Loushin.
ŠT. 35. AURORA, MINX.
Pred.: Josephine Putzel.
Tn.in.: Frances Bradach, P.O. Box 428 B'ng: Mimmy Glavan.
Seje: Prvi pondeljek v Slov. Hall ŠT. 36. MnKINLEY, MTNX Prod.: Mary Krall.
Tain: Frances Mesojedec, Box 32.
Riu«-: Mary Jeraša.
Seje: Drugo nedeljo v mestni dvorani ob 2 p. m ŠT 37. GREANEY, MTVV Pred: Anna Rent.
T^Vnnref! L. TJdovich **1a<r.: Katherine Malerich Seje: Drusra nedelja, po maši. v dvorani.
ŠT. 38. CHISHOLM. MINX
’Ved: Mary Knaus.
Tajn.:	Johanna Dolinar, 121 W. Oak.
Wag.: Anna Rupar.
Rinir: Agatha Deizman.
Seje:	Prva sreda, v Community
Building.
Št. 39. BIWABIK, MINN Pred: Johanna Zallar.
Tain: Angela Karish.
Blog: Doris Delak.
Seje: Drugi pondeljek 7:30 p. m. v Park Pavilion,
ŠT. 40, LORAIN, O.
Pred: Frances Bresak.
Tajn: Angela Kozjan, 1748 E. 34th St. Blag: Prances Russ.
Seje: Drugi torek v šolski sobi sv. Cirila in Metoda.
ŠT. 41, COLLINWOOD, O.
Pred.: Mary Lušin.
Tajn.: Anna Stopar, 15419 Ridpath Ave.
Blag.: Ella Starin.
Seje: Prvi torek v mesecu v Turko-
vi	dvorani. 16011 Waterloo Rd ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O.
P. O. Bedford, O.
Pred.: Mary Perhne.
Tajn. Theresa Glavic, 5157 Erwin. Blag: Anna Fortuna.
Seje: Prvi torek, 7:30 p. m. v S. N. D., 5050 Stanley Ave.
ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Gertrude Delopst.
Tajn.: Marie Bevz, 2122 S. Allis St. Blag.: Josephine Tominšek.
Seje: Druga nedelja v mesecu, v To-minšekovih prostorih.
ŠT. 45, PORTLAND, OREG.
Pred: Olga Mircovich.
Tajn: Louise Struzink, 3524 S. E. 42d Ave.
Blag: Fanika Matulac.
Seje: Prvi torek v Wonder Bread Hall 103 Ivy St.
ŠT. 46, ST. LOUIS. MO.
Pred.: Marie Moenigmann.
Tajn: Josephine Prebil, 4309 California Ave.
Blag: Helen Skoff.
Seje: Prvi četrtek v Slovenskem domu na South 7th St.
ŠT. 47, GARFIELD HEIGHTS, O. Pred.: Aloizia Zidanic.
Tajn.: H. Tomažič, 8804 Vineyard Ave Rlag.: Antonia Dolinar.
Seje: Druga sobota 7 p. m. na 8812 Vineyard Ave.
ŠT. 48, BUHL, MINN.
Pred.:..Prances Ambrozich.
Tajn.: Jennie Terlep, Box 189.
Blag.: Marie Markovich
Seje:	Tretji torek v Public Library.
ŠT. 49, NOBLE, O.
Pred.: Mary Stušek.
Tajn.: Jennie Intihar, 851 E. 216 St.
Euclid, Ohio.
Blag: Frances Hochevar.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu v St Christine’s Hall.
ŠT. 50. CLEVELAND, O.
Pred: Frances Kurre.
Tajn: Justine Marn, 7303 Donald Av. Blag: Justine Mam.
Seje:	Every first Wednesday, Room
4.	Slov Nat’l Home.
ŠT. 51. KENMORE. O.
(P. O. Akron, Ohio)
Pred: Frances Zekel.
Tajn: Albina Obreza, 2046 S. W. 18 St. Blag: Jennie Golec.
Seje: Prva nedelja v mes., 2. p. m.,
Sl.	Home, 2166 Manchester Rd ŠT. 52. KITZVILLE, MINN.
Pred.: Josephine Oswald.
Tajn.: Mary Techar, Hibbing, Mlnn. Blag.: Helen Zbachrilck.
Seje: Prva sreda v mesecu, Kitzville School.
ŠT. 53, BROOKLYN, O.
(P. O. Cleveland, Ohio)
Pred.: Mary Oblak.
Tajn.: Pauline Hunter, 3410 W. 97th Street.
Blag.: Alice Železnik.
Seje: Prvi četrtek v mesecu, 4002 Jennings Road.
ŠT. 54, WARREN, O.
Pred: Anna Petrich.
Tajn: Rose Racher. 2205 Burton St. Blag.: Hattie Gradishar.
Seje: Prvi torek v Croatian Hall.
ST. 55, GIRARD, O.
Pred.: Theresa Lozier.
Tajn.: Anna Prevec, 30 Gordon St.
Avon Park.
Blag.: Amelia Robsei.
Seje:.Prvi torek, Slovenian Home.
ŠT. 56, HIBB1NG, MINN.
Pred.: Mary Buchar.
Tajn: Prances Puhek, 314 W. Howard. Blag.: Amelia Domen.
Seje: Drugi torek v Assumption Hall.
ST. 57, NILES, O.
Fred.: Johanna Printz.
Tajn.: Prances Mollis, 329 Ann Ave. Blag.: Anna Prinz.
Seja: Prvi četrtek na 749 Belmont Av.
ST. 59, BURGETTSTOWN, TA. Pred.: Josephine Pintar.
Tajn.: Prances Pauchnik, Box 165, Al lasburg, Pa.
Blag.: Prances Pauchnik.
Seje:	Druga nedelja v mesecu, v do-
mu predsednice 17 Linn Aye. ŠT. 61, BBADUOCK, PA.
Pred.: Prances Martahous, 1013 Brad-dock Ave.
Tajn.: Prances Kosher, 12 Wood St. Blag.: Frances Jesnik, 706 Cherry Way Seje: Every Second Tuesday in the month, Croation Home, 912 Talbot Ave.
ST. 62, CONNEAUT, OHIO Pred: Mary Kodelja.
Tajn.: Jennie Sedmak, R.F.D. 4.
Blag.: Jennie Sedmak.
Seje: Tretjo nedeljo na 427 Depot St.
ST. 63, DENVER. COLO.
Pred: Mary Kovač.
Tajn: Mary Kvas, 5035 Grant St.
Blag: Mary Star.
Seje: Zadnjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani.
ST. 64, KANSAS CITY, KANS. Pred.: Agnes Zakrajšek.
Tajn.: Theresa Cvitkovič, 256 N. 5 St. Blag: Mary Derčar.
Seje: Drugi četrtek v mesecu v šolski dvorani.
ŠT. 65. VIRGINIA, MINN.
Pred.: Cecilia Slmich.
lajn.: Angela Schneller, 116—10th Sl.,
Blag: Mary Cimperman.
Seje:	Prvi pondeljek v mesecu, 8P.M
Women’s Club, City Hall.
ŠT. 66, CANON CITY, COLO. Pred: Julia Scrobec.
Tajn: Freda Laurisk, Prospect Hghts. Blag: Gloria Konty.
Seje: Prva nedelja v mesecu ob 2 p. m. v Anton Dremelj dvorani, Prospect Heights.
ŠT. 67. BESSEMER, PA.
Pred.: Mary Snezic.
Tajn.: Frances Sankovich, Box 175. Blag.: Mary Brodesko.
Seje: Druga nedelja v mesecu, Croation Hall.
ST. 68, F AIRPORT HARBOR. OHIO Pred.: Jennie Troha.
Tajn.: Mary Šebenik, 616 Joughin 8t. Blag.: Mary Šebenik.
Seje: Drugo sredo v mesecu na domu tajnice.
ŠT. 70, WEST ALIQUIPPA, PA.
Pred: Mary Derlin.
Tajn.: Stella Žagar, 104 Main Ave. Blag: Pauline Žagar.
Seje:	Drugi torek v mesecu.
ŠT. 71, STRABANE, PA.
Pred.: Frances Medofer.
Tajn: Anna Sterle, Box 176.
Blag.: Mary Kausek.
Seje: Druga sreda v mesecu v Domu društva sv. Jeronima.
ŠT. 72, PULLMAN, ILL.
Pred.: Jennie Orazem.
Tajn.: A. Bezlay, 11425 Champlain Av. Blag: Mary Dresar.
Seje: Drugi torek v mesecu na 11356 Laugley Ave.
ST. 73, WARRENSVILLE, OHIO Pred.: Mary Walters.
Tajn: Rose Repasky, 5070 Erwin St.
(Maple Heights, O.)
Blag.: Aloizia Turk.
Seje: Prva nedelja prl Mrs. A. Turk, Vera St., Route 9.
ST. 74, AMBKIDGE, PA.
Pred: Mary Becek.
Tajn: Jenny Anzur, 720—25th St.
Blag: Jenny Gaspersic.
Seje:	Prva sreda v mesecu v Slo-
venskem domu 129 Merchant. ST. 77, N. S. PITTSBURGH, PA. Pred.: Rose Murslack.
Tajn.: Mary Tomec, 1145 Iten St.
Blag.: Theresa Sikovsek.
Seje:	Prvi torek v mesecu v Svabian
Hall, 912 Chestnut St.
ŠT. 78, LEADVILLE, COLO.
Pred: Mary Vidmar.
Tajn: Mary Mehelich, 310 W. 3d St. Blag.: Mary Mehelich.
Seje: Tretja sreda v mesecu, 527 Elm St.
ŠT. 79, ENUMCLAW, WASH. Pred.: Josephine Z. Richter.
Tajn.: Ivana Chacata, R. No. 2, Bx. 53 Blag.:	Frances Rotar.
Seje:	Prva nedelja ob 2 P M.
ST. 80, MOON RUN, PA Pred.: Anna Demach.
Tajn.: Beatrice Hast.
Blag: Genevieve B. Arch.
Seje:	First Thursday of each month
ST. 81, KEEWATIN, MINN.
Pred: Mary Matasich.
Tajn.: Mary Grahek.
Blag: Clementina Matakovich.
Seje: Drugi četrtek v mesecu ob os mih v Keewatln Village Hall ŠT. 83, CROSBY, MINN.
Pred: Josephine Novak.
Tajn.: Mary Deblock, G D.... Ironton Blag.: Mary Deblock.
Seje: Prva nedelja v mesecu v Loui* Deblock dvorani.
ŠT. 84, NEW YORK CITY, N. Y. Pred.: Ivanka Zakrajšek.
Tajn: Anna Stare, 6901—66th St.
(Glendale, N. Y.)
Blag.: Helen Giovanelli.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ŠT. 85. DE PUE. ILL.
Pred.: Maria Stupar.
Tajn.: Maria Jermene, Box 205.
Blag.: Maria Zugic.
Seje:	Prva nedelja, 2 p. m. v Slo-
venskem domu.
ST. 86, NASIIWAUK, MINN. Pred.: Helen Kolar.
Tajn.: Catherine Stimac.
Blag.: Mary Mayerle.
Seje: Prvi četrtek v mesecu.
ŠT. 87, PUEBLO, COLO.
.. Dorothy Jerman Miester.
i.: Lisbeth Anzlck, 612 E. Mesa Ave.
: Mary Jerman.
Second Thursday, St. Mary's School Hall.
ŠT. 88, JOHNSTOWN, PA.
: Mary Kuzma.
: Mary Lovše, R. D. 3, Box 275.
: Frances Debevc.
Prva nedelja v mesecu ob 7 p. m. v dvorani sv. Anne.
ŠT. 89, OGLESBY. ILL.
: Frances Nemeth.
: Mary Meglich, 224 E. 2nd St.
: Aloizia Kemc.
Prva nedelja 7 p. m. prl Mrs. Theresa Dusak.
ŠT. 90, BRIDGEVILLE, PA : Frances Delach.
.: Mary Rupnik, 701 Cliartiert,
St., Bridgeville, Pa.
: Lucy Chadesh.
Tretjo nedeljo v mesecu, St. Barbara’s Parish Hall.
ST. 91, VERONA, PA.
: Mary Melle.
.: Mary Kirn, Box 272.
: Mary Skerl.
Tretja nedelja v mesecu ob 'i p. m. na 715 Plum St.
92	CRESTED BUTTE, COLO.
; Frances Saya.
,: Mary E. Volk, Box 254.
: Mrs. Mary Volk.
Prva nedelja v mesecu, Mary Yaklich’s Home.
ŠT. 93. BROOKLYN, N. Y.
: Helen Corel.
: Agnes Klarich, 1644 Putnam Avenue.
: Helen Hodnick.
Tretja sobota v mesecu.
ŠT. 94, CANTON, OHIO : Josephine Rosa.
,: Jennie Prince, 2616 17th St. S.W : Jennie Prince.
Tretji četrtek 7 p. m. na 1837 Bryan S. W.
ST. 95, SO. CHICAGO, ILL.
: Mrs. Mary Markezich.
.: Mrs. Josephine Bogovich. 2818 " E. 95th St.
•	Mary Miskulin.
Prvo nedeljo, v cerkveni dvorani 96th St. and Exchange Ave.
ŠT. 96, UNIVERSAL, PA.
: Pauline Kolcal.
: Mildred Kasnovich.
: Mrs. Annie Jelovchan.
Drugo nedeljo v mesecu v Slovenian Hall.
ŠT. 97, CAIRNBROOK, PA.
: Mrs. Angela Satkovich.
Mrs. Mary Korošic, RFD 1, Central City, Pa.
: Margaret Mihelič, Central City. Drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v St. John Baptist Church Hall.
ŠT. 99, ELMHURST, ILL : Ana Rebek
: Victoria Sustersic, 337 Oaklawn
Ave.
: Emma Fischer,
ŠT. 100, OTTAWA, ILL.
Pred.: Anna Polancic.
Tajn.: Mary Likovich, 1111 Lafayette. Blag.: Mary Likovich.
Pred
Tajn
Blag.
Seje:
Pred
Tajn.
Blag.
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag.
Seje:
Pred
Tajn
Blag;
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag.
Seje:
ŠT.
Pred:
Tajn.
Blag.
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag.
Seje:
Pred:
Tajn
Blag.
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag:
Seje:
Pred
Tajn
Blag.
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag.
Seje:
Pred.
Tajn.
Blag.
PRACTICAL PANHOLDERS
Fruits, flowers, birds and quilts all had a hand in fashioning these new panholder motifs. The daily routine of this busy mother bird is depicted in morning, noon and night rfiotifs, an apple and bunch of grapes form the fruit pair, while flowers bloom in the morning glory and pansy set, and pieced fan and star motifs have a quilt origin. These nine designs come on transfer C9116. Order now and make them up for yourself, or for useful gifts when need arises.
Order by number, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin. (Any three 10c “Make It Yourself' patterns only 25c.)
COVERS CUT FROM WOOD
You’ve undoubtedly admired those smart wooden-covered scrap books, photograph albums and other items offered for sale in the stores. Well, with the aid of C9121 and your favorite saw, you can make such covers easily and pleasurably. Two bright Mexican motifs are for cook books, a cunning duck design is for snapshots, and the pup adorns a scrap book. All are cut from % -inch wood with jig, coping or keyhole saw, then painted in accordance with suggestions on the pattern or your own inclinations. General directions for making cutouts are included.
Order by number, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin. (Any three 10c "Make It Yourself’* patterns only
25c.)
TEA TOWELS ARE GAY
From Europe comes this graceful maid to lend her charms to your tea towel. Make her as gay as you choose with bits of print from the scrap bag, or simply outline the motifs in your brightest floss. Her lighthearted air should do much to make your household tasks more pleasant. The pan holder motif speaks for itself, for the little lady surveys her handiwork and seems very pleased indeed with the results. C8771, is composed of seven day-by-day tea towel designs and the pan holder motif. Several of the designs, without the lettering, would be ideal for the corners of a peasant luncheon cloth made from rough crash or unbleached muslin.—Pattern 10 cts.
MAKE IT YOURSELF	
PATTERN BUREAU	
Box 160, Kansas City, Mo.	
Enclosed is		
or stamps) for	
Pattern No		
Name		
Address 		
City		
“Dawn” monthly	magazine.
TUESDAY
tmubway
ANOTHER PATCHWORK BEAUTY
Get out your patches—for here is a quilt which will appeal to all. It’s known as the "Buckeye” for some reason lost to bygone years; and the simplified piecing construction makes a most pleasant task; of this. Set the 15 pieced blocks alternately with 15 plain ones and add a 3-inch border to make a quilt about 81x96.
Order No. C406, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin.
CROSS STITCH DISHES DECORATE TEA TOWELS
You will find no tedious masses of design to work in this attractive tea towel Bet, number C8690. With surprisingly few cross stitches you have a lovely set of dishes on your tea towels and two plato designs mako the cleverest of pan holders. The same designs are attractive on luncheon cloths, or even kitchen or breakfast nook curtains. Hot dish mats for the table may be made from the pan holder motifs, so you will welcome this transfer which may be restamped to give you all the items you wish. If you want something different for your tea towels, cross stitch the hems or make each dish of a different color.—Pattern 10 cts.
PIECED TREE OF PARADISE QUILT
Under the Department for Bedroom Beauty, we find this patchwork quilt with the intriguing name—Tree of Paradise. Only six 17 Ms-inch pieced squares are required when alternated with white bloctks; diagonal Betting gives distinguishing charm. The addition of two 6-inch borders makes a quilt about 72x96. Cutting outlineH, estimated yardage and all directions are given on pattern C4 3.—Pattern 10 cts.
T-nJTJTTUTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTriJXnJTJ UTJTJTTIJTJTJTJTJTriJTAJTJTrTJTJTJTJTJ^
—REPORTERS, PLEASE READ!—
Please consider the following in submitting reports to the Dawn:
1.—If possible typewrite material, os in# doublespacer. If written, please use ink.
2.—Reports must be signed by author, otherwise they will not be published. You may use a penname but the editor must have your correct name which will be withheld if you so desire.
3.—All copy must be at our office by the 12th of the month. Any copy received after the deadline will be disregarded.
For good work go to
FRANK VIRANT
TAILORING and DRY CLEANING 1126 E. 61st Street.	Cleveland, Ohio.
FOR YOUR PORTRAIT OR GROUP PICTURE go to
BUKOVNIK STUDIO
762 E. 185th St.	Phone	KEnmore 1166
CLEVELAND. OHIO.
Za simpatično postrežbo se obrnite na
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc.
6016 St. Clair Avenue.	Cleveland, Ohia
LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Invalid Car Service	postrežba	noč in dan
Avtomobile za vse prilike.	Tel: ENdicott 3113
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN and SURGEON
OFFICE HOURS AT 372« W. 2«th 8TRKBT 1:10—3:80; 6:10—8:10 Daily	Tal.	Crawford 1111
AT 1156 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
4:10—0:80 p. m. Dally	TaL	Caaal	((ti
Wednwday and Sunday by appointment only Rcaidenc. Tal.: Crawford 1880 IF MO AlfHWKR—CALL AUSTIN lit*__________
JV. drbftta & Jetrna
ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBI
Za vesele in žalostne dneve
Nad 37 let že obratujemo naie podjetje t aadovoljnost naših ljudi. To je dokac, da je podjetje iz — naroda za narod.
V	vsakem slučaju se obrnite do naiega podjetja; prihranili si boste denar in dobili stopro-centno postrežbo.
Glavna prodajajmo 6019 St. Clair Am TeL: HEnderaon 2088
Podružnica: 15303 Waterloo Rd.
TeL: KEnmore 1235
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd St.
TeL: HEnderaon 2088
CLEVELAND, OHIO.
VSAK VEČER
lečam s mirnim srcem spat in me misel: kaj bo * mojo družino, £e ae ne bi prebudila več—ne teži odkar aean zavaro-rovana jaz in moja družina pri
KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
ki Je prva, najstarejša in 122J>5% solvent* na slovenska podporna Jednota v Ameriki
Pridružite se h K. S. K. Jednoti tudi vi a tem, da postanete njena članica vi in vate družinaI
Za informacije o zavarovalnini in za m podrobnosti se obrnite na tajnika ali tajnico lokalnega društva K. S. K. Jednota ali pa Di&lte naravnost na:
JOSIP ZALAR, glavni tajnik 351-353 North Chicaga Street, Joliet, Illinois.
Ameriška Domovina
NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH
Največja jugoslovanska linijska tiskarna v Ameriki
Se prijazno priporoča za vsa tiskarska delal po jako zmernih cenah
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Tel.: HEnderson 0628
TTLTlJTJTJTJrUTnJiriJ^^