I GLQSILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI / /i MB. ANTON GRDINA Prominent civic leader among' Slovenians In America . J)fficipl _ •*Publication of the Slovenian Women's Union ofAmerica Number 10 OCTOBER, 1940 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1026 v Chicagi, Ul. Inkorporirana 14. dec. 1927 . nižavi Illinois Duhovni Bvetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor ~ Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dilingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 805 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan, 6 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomaiin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smots Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. !Zaija THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina.................$2.00 na leto Za Članice SŽZ............ 1.20 na leto Subscription price.......$2.00 per year Members of the SWUA.... 1.20 per year Office of Publication: "ZARJA” 1135 East 71st SI Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. TeL: HEnderson 1572 Entered as Second-Class Matter June 28. 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912. SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1929 in Chicago, 111. Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois Member of: National council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje," 1135 E. 71st St., Cleveland. Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland. Ohio. Mrs. Frances SuSel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Svetovalni in porotni odselc — Adviseiy Board Mrs. Agatha Desman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ava., So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 4338 N. E. Broadway St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 1940 — OKTOBER — 1940 1 T Ludovika d vS 2 S Teofil 10 Č 3 Č Terezija 11 p 4 p Franc Ser. 12 S 6 S Rado 13 N 6 N Bruno 14 P 7 P Sergij 15 T 8 T Brigita 16 1 s Dioniz Gideon Justina Maksimiljan Edvard Viljemina Terezija Marijan 17 Č Marjeta 25 P Križan «18 P Luka Ev. 26 S Dimitrij 19 S Etbin 27 N Sabina 20 N Vendelin 28 P Simon 21 P Uršula 29 T Tadej 22 T Kordula 30 S Klavdij 23 S Janez Kap. 31 č Vuk 24 Č 1 Rafael 1940 «» OCTOBER « » 1940 SUN. MON. TUE. WED. THU. FR1. SAT. » >» 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 » » THE BIRTHDAY BOUQUET FOR OCTOBER Flower: Rosemary (constancy and truth) Birthstone: Opal (hope) BIRTHDAYS OF FAMOUS PEOPLE IN OCTOBER 1. Annie Besant, thesophist, 1847 2. Frances Marinshek, SŽZ officer 2. Gen. Ferdinand Foch, 1851 3. Bancroft, historian, 1800 4. R. B. Hayes, President, 1882 5. C. A. Arthur, President, 1880 6. Helen Wills, tennis, 1906 James Whitcomb Riley, author, 1853 Antonia Tanko, former SŽZ officer Helen Hayes, actress, 1902 Theodore Thomas, composer, 1835 Ferdinand VII, Spain, 1784 Wm. Penn, pioneer, 1644 John L. Sullivan, pugilist, 1858 Noah Webster, dictionary, 1758 Thomas F. Ryan, financier, 1851 Thos. B. Reed, statesman, 1889 Fannie Hurst, author, 1889 A. F. Pillsbury, flour, 1869 J. A. Gary, P. M. Gen., 1833 Sarah Bernhart, actress, 1845 Don C. Seitz, journalist, 1862 Com. R. E. Byrd, explorer, 1888 Jackie Coogan, actor, 1914 Theo. Roosevelt, President, 1858 Erasmus, scholar, 1467 John Adams, President, 1735 Frances Bresak, Pres. No. 40 SŽZ. 8. 10. 11. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 30. 30. LETO XII. — ŠTEV. 10 OCTOBER, 1940 VOL. 12. — NO. 10 REV. MILAN SLAJE: ALI JE NAŠA MOLITEV ISKRENA? PREDSEDNIK Zedinjenih držav je storil kaj hvalevredno dejanje, ko je določil nedeljo, 8. septembra, za dan molitve. Kako so sprejeli njegov poziv k molitvi mnogi naši rdeči in napredni, ni znano. Najbrž z istim zaničljivim posmehom, kakršnega so imeli za nas, kadar smo jih spominjali Boga. Za te ljudi časi še vedno niso dovolj resni in teški, da bi izpregledali. Za nje bo moral Bog pripraviti težji in trši kol, da se jim bo posvetilo. In niti najmanj ne dvomimo, da se bo tudi to zgodilo. Za mir molimo tef dni, kakor še nismo nikoli prej. Ako pa hočemo doseči mir v družinah, državah, med narodi, bo najprej treba urediti naše duhovno življenje, to se pravi, skleniti bo treba mir z Bogom. “Hudobni nimajo miru” nam zatrjuje sv. pismo. Z drugimi besedami: Oni, ki brezvestno teptajo božje zakone,t zaman pričakujejo miru in sreče v svojem življenju. In to velja za narode prav tako, kakor velja za posameznike. Ako bi bil predsednik poslal poziv k molitvi v mirnih, normalnih časih, bi se mu bili mnogi pomilovalno posmehovali, naši rdeči bi ga bili brez dvoma imenovali-pobožnjaka. Kaj nam je potreba molitve pri vsem tem sijajnem napredku! Poglejte v Rusijo, Nemčijo, Anglijo, oglejte si Zedinjene države — čim manj Boga in krščanstva, tem lepši napredek. In ko bomo Boga popolnoma odpravili, potem bomo imeli pravcata nebesa na zemlji. Bog in molitev! Ne bodite vendar smešni! Ali hočemo iti nazaj v temne in nazadnjaške čase Srednjega veka? Tako so nam pridigovali rdeči apostoli v Rmiji, Nemčiji, Franciji, Angleški, Zedinjenih državah in drugje. In slovenski “napredni” časopisi so jim vneto pritrkovali. In ko smo bili že čisto blizu teh prerokovanih nebes na zemlji, pa so začele deževati smrtonosne bombe na finska mesta in vasi, plamen vojnega opustošenja je objel Nizozemsko, Belgijo, Francijo in ravno sedaj Anglija in Nemčija tekmujeta med sabo, kdo bo pobil več neoboroženih žen in otrok. Kam neki je šel oni zemeljski paradiž? Kam se je skrila pravica ,katere so bila usta tako polna? In ali naj služi ves ta sijajni napredek dvajsetega stoletja samo uničevanju? Odgovorite, vi rdeči in ostali preroki, ki ste toliko let učili vero brez Boga in molitve! Vemo, da, kakor vselej, ko ste bili v zadregi za odgovor, se boste potuhnili tudi sedaj. Poštenosti in poguma vam manjka da bi priznali, da nas mora vaša poganska filozofija nujno pripeljati v — barbarstvo. V teh časih, ko prosimo vseusmiljenega Boga, da bi odvrnil od vas šibo vojne in vseh grozot, ki jo spremljajo, si moramo temeljito izprašati vest, smo li vredni, da nam Bog prizanese. Ali ni resnica, da hoče jezik biti krščanski, med tem ko so dejanja zelo nekrščanska? Za Francosko, ki je ni več, so Zedinjene države, ki zavzemajo prvo mesto v porodni kontroli. Mrs. Sanger, ki uči ta pošasten nauk pojejo slavospeve, med tem pa zapirajo leto za letom več šol, ker ni otrok, ki bi jih pohajali. Na prvem mestu smo med vsemi narodi glede števila razporok. Zakonu so strgali zakramentalni značaj ter ga ponižali na čisto navadno človeško pogodbo. Rusija in Zedinjene države sta edini deželi, na svetu, kjer se o Bogu in krščanstvu v javnih šolah ne sme ziniti. Celi rodovi so bili vzgojeni v nepoznanju Boga in Njegovih zapovedi. In tako dalje. Res ne vem, kako naj dvignemo roke k Bogu v molitvi, ne da bi nas oblila rdečica sramu, ne da bi se nam zbudila vest z vso silo. Pač menda smatramo Boga za neko omejeno bitje, ki ne bo spoznal naših hinavskih prošenj, ki niso v nikakšnem skladu z dejanji. Dolžnost vsakega posameznika in nas vseh skupaj je, da delujemo z vso resnobo in požrtvovalnostjo na to, da ta deželen, ki je postala naša druga domovina, zopet postane krščanska v dejanju in resnici. Tudi mi Slovenci smo premnogo-gokrat hinavščino, ki časti Boga le z jezikom. Koliko naših katoliških družin podpira brezversko časopisje! Koliko jih je, ki pošiljajo otroke v javne šole alcoprav imajo katoliško pred nosom! Koliko imamo organizacij, ki ne bodo članom izpre-gledale enega centa, ki pa tako rade izpregledajo zanemarjanje verskih dolžnosti! Norčevanje iz Boga je dandanes tako prišlo v navado, da se zdi nekaj čisto naravnega. Potem pa pokleknemo in molimo za mir, ko bojujemo najostudnejšo vojno proti Bogu. Dejanskega krščanstva nam je treba, da bomo mogli iskreno in z vso ponižnostjo dvigniti roke in srca ter moliti: Oče naš . . . LEO ZAKRAJŠEK: IZ POTNIŠKIH ZAPISKOV LANSKEGA LETA Razgled z ljubljanskega nebotičnika LJUBLJANA danes ni več tista “dolga vas,” o kateri poje priljubljena narodna pesem, brez katere mine tudi malokatera naša živahnejša zabava. S priključitvijo mnogih predmestij Ljubljana sedaj šteje blizu 90,000 duš, a poleg tega pa od leta do leta postaja lepša in modernejša. Oni, ki jo pozna samo še izpred svetovne vojne, se sedaj že težko znajde v njej, zlasti v njenih novih delih, ki so nastali za časa Jugoslavije. Le tista nekdanja “dolga vas,” na desnem bregu Ljubljanice, ki je stisnjena tik pod gradom, dalje Breg, Židovska ulica ter deloma tudi šentpeterska cesta, so se dose-daj ubranile prenovljenja in moderniziranja v znatnejši meri. Izletnik najlažje dobi jasen pregled čez novo in staro Ljubljano, ako gre v nebotičnik ter se tam z dvigalom (lift) popelje do vrha, kjer je razgledna terasa, ki vodi okrog in okrog poslopja. Nebotičnik ima namreč 13 nadstropij in je zato prava “bela vrana” svoje vrste, a ne samo za Ljubljano, temveč celo za cel Balkan. Trdijo tudi, da niti nekdanji mogočni in cesarski Dunaj ne zmore kaj takega in zato so Ljubljančani tudi ponosni na ta svoj čudež. Po mojem mnenju je ta ponos opravičen, kajti ne gre tu samo za zgradbo kot tako, temveč gre v prvi vrsti za to, da si je pol-drug-miljonski narodič v svojem narodnem, političnem, kulturnem in gospodarskem središču postavil tako visoko zgradbo, kakršno nima cela Srednja Evropa in cel Balkan. Zamisel take zgradbe pa je tem pomembnejša in značilnejša zato, ker trdijo tudi sedaj, kakor so to dostikrat trdili v preteklosti, da slovenskega naroda sploh ni, ali pa da je brezpomemben, da bi se bilo treba ozirati nanj. S to zgradbo pa je slovenski narod podal nov mogočen dokaz za svojo bit-nost, za svojo narodno zavest ter za svojo nezlomljivo yoljo, da hoče imeti sedaj in tudi v bodoče svoje samostojno narodno življenje. Isto-tako je to nov dokaz, da je slovenski narod velik po svojem duhu, čeravno je majhen po svojem številu. Ker sta najvišji dve nadstropji nebotičnika namenjeni kavarniškim prostorom, se izletniku poleg najlepšega razgleda nudi sladoled, kava, sendviči in razne pijače. To napravlja to točko še toliko bolj privlačno in udobno, človek, ki si je prej hotel privoščiti sličen razgled, je moral iti na stolp starega gradu, kar pa je bilo radi strme poti in precejšnjih ducatov stopnic naporno in tudi zamudno. Na nebotičniku pa si človek sedaj lahko privošči enak razgled brez vsakega napora in kar mimogrede. V tem oziru je stari grajski stolp dobil tekmeca v nebotičniku. Razgled vam nudi izreden užitek. Proti jugo-zahodu vam je odprto pisano Barje tja do Podpeči, Sv. Ane in Žalostne gore. Dalje proti jugu vas pozdravlja zeleni Krim s plešo na glavi in mirnim Tomišljem ob svojem vznožju. Iška vas in Ig s svojim Ižanskim gradom takoj za njima in Sv. Ahacom v ozadju tvorijo izredno lepo skupino. Takoj onkraj Ljubljanice se šopiri na skali stari grad s svojim stolpom kakor velika koklja na najnem gnezdu in opazovalcu se zdi kot da hoče ta mogočna starina reči modernemu nebotičniku: “Kaj je pa tebe treba bilo?” Na severni strani se razprostira ljubljansko polje tja preko Save do črnuč, Trzina ter naprej do Mengša in Kamnika. Za njim pa se v soncu svetijo mogočne Kamniške planine z orjaškim Grintovcem na čelu, ki pomilovalno gleda doli na ravnino, češ: Vi, pritlikovci, pa pridite gori, če si upate. — Dalje proti zapadu so za dobrodušnim Sv. Joštom okrogli vrhovi Karavank, a še naprej pa mogočni očak Triglav: “Kaj delajo, gleda, sinovi.” Takoj pred nosom na zapadu pa vas pozdravlja: “Cerkvica vrh gore, cerkvica bela” — najbolj priljubljena izletniška točka komodnih Ljubljančanov — prijazni Rožnik. Takoj pod vami pa se razprostira okrog in okrog bela Ljubljana, stara in nova, prepreže-na s cestami in ulicami. Jasno je razvidno, kje so stara poslopja in kje so nova. V starih delih seveda ne more biti dosti novih zgradb, ker je bil skoro ves prostor že zdavnaj zazidan in nove zgradbe so mogle le tam nastati, kjer so se stare prej podrle. Zato je naravno, da so se mogle nove hiše graditi samo tam, kjer je bil prostor prazen in na razpolago graditeljem; to je v predmestjih in zunaj na polju. V teh krajih pa vidite na tisoče novih hiš. Nastali so celi novi deli mesta in zunaj na polju pa cele naselbine. Ob Tržaški cesti so nove hiše posejane skoro tja do vznožja Rožnika. Na Mirju je nastal nov del mesta. Ob Ižanski cesti segajo nove hišice daleč doli na Barje. Gornja šiška, Dravlje in št. Vid bodo kmalu skupaj, ako se bo sedanji tempo gradnje nadaljeval še par let. Ob Dunajski cesti proti Ježici vidite neljroj krasnih hiš in vil. Zunaj na polju med Dunajsko cesto in cesto k Sv. Jakobu ob Savi so nastale Jarše in druge nove naselbine. Moste se že približujejo Devici Mariji v Polju. Kamor se ozrete, povsod vidite Leo Zakrajšek mm Zlmm\ mm m M««Wq •*. LJUBLJANA S SVOJIM NEBOTIČNIKOM novo življenje, nove hiše in hišice, ki rastejo kakor gobe po dežju. Ob pogledu na vse te nove zgradbe, na to novo aktivnost Ljubljane in njene okolice, se nehote vprašate: Kako to, da je Ljubljana v vsej svoji dolgi dvatisočletni zgodovini do svetovne vojne dosegla samo nekaj nad 40,000 prebivalcev ter da se do tedaj predmestja niso mogla pošteno dvigniti in razširiti, a da je v teku zadnjih 20 let, odkar spada Slovenija k Jugoslaviji, Ljubljana, zlasti pa njena predmestja, naraščala s prav ameriško hitrico? Drugo vprašanje, ki se istočasno pojavi v glavi opazovalca je: Odkod se črpata ogromna gospodarska sila, ki je omogočila in še omogočuje grajenje hiš v tako ogromnem številu? J^svno le> da ;ie bilo treba kupiti in plačati stavbišča, da je bilo treba plačati opravljeno delo. Nekdo je vendar moral plačati vse te račune; ako jih ni plačal graditelj ali lastnik, jih je gotovo plačala banka. In ako so jih plačale banke, je to dokaz, da je v bankah naloženega ogromnega denarja, ki je slovenska last. A ne samo to, da je število novih hiš za tamkajšnje razmere naravnost velikansko, temveč je treba povdariti tudi to, da te hiše niso kake lesene barake, temveč da so vse solidne zgradbe iz opeke in kamenja ter da je v večini njih ves, ali vsaj znaten del modernega komfor-ta. Take hiše stanejo v Ameriki približno od $3,-500 do $12,000. Res je, da je tam delo veliko cenejše in deloma tudi materijal, a so pa predmeti, ki so tam dražji kakor pa v Ameriki. Pa četudi odštejemo celo polovico na račun nižjih cen in nižjih plač, še vedno dobimo, da te nove zgradbe reprezentirajo stotine milijonov v di- narjih in tudi lepe milijone v dolarjih. Odkod torej kar naenkrat ta velika prosperiteta v Ljubljani in okolici? Ameriški ekonomski strokovnjaki trdijo, da je grajenje stanovanjskih hiš, njih število in kakovost, najboljši barometer za gospodarsko stanje kakega kraja, okraja ali države. Na podlagi te trditve bi zato Ljubljana in njena okolica ne smela imeti vzrokov za kako posebno pritoževanje v tem oziru Izgleda torej, da imajo vendar vsi oni prav, ki trdijo, da se niti Slovenci, niti ostali Jugoslovani niti ne zavedajo, kaj imajo, ko imajo svojo samostojno narodno državo — Jugoslavijo. “Na kolesih” Kar je pri nas v Ameriki za posameznika avtomobil ,to je v Sloveniji bicikelj, ali kakor ga tam enostavno imenujejo — kolo. Vse je na kolesu: kmet se vozi na polje na kolesu, delavec v tovarno, uradnik v pisarno, in to moški in ženske, odrasli in otroci. Na kolesu se vozi zdravnik, advokat, učitelj in duhovnik. V Ljubljani in po glavnih cestah v predmestju in okolici je zlasti zjutraj, ko se ljudje vozijo na delo, in zvečer, ko se vozijo z dela, toliko kolesarjev, da se jim človek komaj izogiblje. Neko popoldne sem jih na poti od Ježice do Sv. Krištofa naštel nad 200; to je bilo v teku ene ure. Istočasno bi jih bil na ostalih sedmih glavnih cestah, ki vodijo iz Ljubljane, gotovo naštel podobno število. Na kmetih sem videl na kolesu kosca s koso, grabljico z grabljami na rami, deklo z jer-basom na glavi. Izredna kombinacija pa je bila, ko je kmetica imela za kolo privezan dvo-kolni voziček z otroci v njem, a na glavi je pa imela jerbas. Bal sem se, da se bo ta vozna garnitura ponesrečila in sem zato gledal za njo. Kmalu pa sem spoznal, da je kmetica prava umetnica v bilanciranju in da je bila moja bojazen brez podlage. Dobil sem nov dokaz, da je potreba najboljši učitelj. Ameriški filmi Domača filmska industrija je v Jugoslaviji še jako malo razvita in kolikor je je, prikazuje v glavnem tamkajšnje važne dogodke (news reel) in pokrajine. Kljub temu pa ne manjka filmskih gledišč ali kakor jih tam na kratko imenujejo —kino. Ljubljana sama jih ima najmanj pol ducata in tudi drugi večji kraji niso brez njih. In ker domačih filmov ni, so vsa obstoječa gledišča navezana na tuje filme, kot nemške, francoske, češke, italijanske, angleške in zadnja leta pa so se kazali tudi ameriški filmi in njih število je hitro naraščalo. Ime Hollywood je tam skoro ravno tako dobro znano kakor tukaj. Naletel sem tam celo na ljudi, ki so naše filmske zvezde bolje poznali kot jaz. Tako vam na primer vedo povedati vse podrobnosti o naši Shirley Temple. Razume se, da se tudi tam prikazujejo skoro izključno govoreči filmi, v katerih se govorica ravna po izvoru filma, to je, da se pri ameriškem filmu govori angleško, pri nemškem filmu nemško, itd. Da pa more vsak gledalec vsebino filma razumeti, se na sliki istočasno s prizorom kaže tudi srbo-hrvatsko besedilo. Glede tamkajšnjih filmov naj še pripomnim, da ti filmi morda niso kaka stara šara, vsaj kolikor sem jih jaz videl, temveč filmi, katere smo v New Yorku videli samo nekaj mesecev prej. Naši filmi o tekočih dogodkih se pa tam prikazujejo samo nekaj tednov pozneje kakor tukaj. In ravno ameriški filmi so izredno veliko pripomogli, da danes naša Amerika za tamkajšnje rojake ni več tista popolnoma neznana španska vas, temveč da imajo precej jasne pojme o nji in o tem, kar se v njej godi. “Vikenc” in “puliver” Soproga starega znanca mi je pripomnila: “V petek popoldne se navadno odpeljemo na “vikenc.” Ta zadnja beseda se mi je zdela znana, a ji nisem mogel takoj najti pomena. Mislil sem, da je to kak nov neznan mi kraj. Bil sem v zadregi. Vprašal sem: “Kam se odpeljete, gospa?” Sedaj je bila zadrega na njeni strani, ker ni bila gotova, če je to besedo pravilno izgovorila. “To je naša nova angleška importacija in vam mora biti znana. Kako pa v Ameriki rečete, če greste koncem tedna na oddih?” “O, vi mislite reči “na week-ends” . . . * * * Na Ratečah na Gorenjskem se mi približa priprosta ženska s cajno na roki: “Ali bi morda kupili en puliver?” Ker nisem vedel, kaj mi ponuja, sem študiral besedo “puliver” in ji zato nisem takoj odgovoril. “Prav lepe imam in poceni!” Pri teh besedah je že vlekla iz svoje cajne volnene brezro-kavne jopiče, ki se oblačijo čez glavo. Takoj sem spoznal naše “pull-over-je,” katere so tam krstili, za “puliverje.” Najbrže je ta beseda prišla v Slovenijo preko Francije, kjer je tudi dobila tisti močni naglas na zadnjem zlogu. * * * Pri nas v Ameriki imamo opoldne še vedno svoj “lunch,” katerega zlasti mnogi meščani kar stoje zavžijejo. V Evropi, ravno tako v Sloveniji, pa je opoldansko kosilo glavni obed, ki je navadno tudi glavni hišni dnevni dogodek. To je prava družinska ceremonija. In da se isti opravi, kakor se po stari navadi spodobi, se zapro trgovine in uradi po eno, dve, ali celo tri ure. Prijatelj je bil povabljen nekam na kosilo in mi je potem pripovedoval, da je bilo kosilo “tip-top.” S tem je hotel reči, da je bilo kosilo izborno. * * * Drugi znanec, navdušen biciklist in dirkač, K-'5 ^JtDEL TRIGLAVSKEGA POGORJA ZGORAJ: LJUBLJANSKI GRAD mi je pravil o kolesarski dirki ter pri tem posebno povdarjal besedi “start” in “finiš,” kar pomeni, da se je zlasti v športu tam udomačilo veliko besed iz angleškega besednjaka. Končno naj še pripomnim, da je bil svoje-Časno v Sloveniji celo med inteligenco prava redkost človek, ki je bil vešč angleščine. Nasprotno pa danes že ob vsaki priliki srečate in-teligenta, ki vas nagovori v angleščini. Zadnja leta pa so še na mnogih srednjih šolah uvedli ANTON GRDINA, CLEVELAND, OHIO: angleščino deloma kot obvezni in deloma kot neobvezni predmet. To bo tamkajšnje znanje angleščine še toliko bolj in toliko hitreje razširilo. Zato bo moral tudi naš Amerikanec tam nekoliko paziti na svojo angleščino. Poleg tega pa že danes po vseh večjih bankah, hotelih in restavracijah dobite uslužbence, ki dobro obvladajo angleški jezik v govori in pisavi. SLOVENSKO ŽENSTVO, NAPREJ PO ZAČRTANI POTI! PRIMERNO bo, če v teh dneh napišem nekaj vrstic o SŽZ, ki je še med drugimi organizacijami najmlajša, toda kaže, da je in bo najpopularnejša, to vsaj v socialnem oziru. Bodimo toliko tolerantni in priznajmo tej novi ženski organizaciji S. Ž. Z. kar ji gre. Da bomo to opravičeno storili, se moramo ozreti na dejstva, katera ta ženska organizacija do-prinaša in vporablja v svoj namen, da z njimi dosega cilj, za katerega se je odločila. Poglejmo malo v njeno akcijo, v njeno izvrševalno aktivnost, v kateri se odlikuje in kako se odlikuje, da bomo videli, če je vredno našega priznanja. Od prvega postanka njene ustanovitve sem gledal nanjo iz mogočega vidika velike njene bodočnosti v tem namreč: če bo Zveza zavzela pravo smer ali pravo pot, po kateri bo nudila slovenskemu narodu odprta vrata, skozi katera se ji bo narod lahko pridružil in z njo sodeloval. Zveza, oziroma preudaren odbor zveze, je to tudi dobro izpeljal. Odbornice so bile toliko previdne in dalekovidne, da so začrtale tisto pot, po kateri se je zveza lahko začela širiti v hiše slovenskih družin. Zveza je začrtala tisto pot, ki je najboljša, najbolj prikladna mišljenju našega slovenskega naroda. Ko se je zveza rodila je bilo prerekanja kakor ga je ob vsa- kem času, kadar se ustanovi nekaj novega. Vse je gledalo na zvezo, kam jo bo krenila in katero pot bo zavzela glede cilja, po katerem bo sodelovala in glede mišljenja, katerega bo kot taka gojila ali z drugo besedo : kakšno barvo bo pokazala. Uradnice so bile dovolj previdne in so zvezi dale vodnika in svetovalca, ki je bil izkušen mož. Izbrale so zvezi duhovnega svetovalca in sledile njegovim modrim nasvetom. Zveza je začela dobivati zaupnost pri narodu. Ustanovile so svoj mesečnik “ZARJA,” ki je danes organizator, vodnik in izobraževalni članski organ, ki je velike koristi na izobraževalnem polju, v hišah slovenskih družin. To, da so uradnice zveze prvo dale zvezi smernico prave poti v sporazumu slovenskega duhovnika in potem uredile mesečnik, so dosegle za zvezo zagotovljen napredek, ki se že kaže in ki bo nadaljeval svoj tek v novi domovini ameriško-slovenskega naroda. Ker so bile pri zvezi uradnice, katere so imele za seboj dobre preizkušnje organizacijskega življenja, so vpeljale v zvezo tudi takozvani “šport,” to je ravno tisto, kar je bilo nujno potrebno, da se je zainteresiralo mladino za zvezo. Ni potreba nobenih posebnih besed, da bi z njimi dokazoval krasne uspehe, ki jih je zveza že dosegla s to namero in s tem športnim sodelovanjem, ki je ne samo kredit, marveč je tudi v veliko izobrazbo dekletom samim, ki se v tem vadijo na častnem načinu pri vajah, da se nauče in potem nastopajo v korist sijajnih parad, ki jih kot narod številnokrat potrebujemo za javni nastop. V zadnjih štirih letih nam je ta organizacija S. Ž. Z. pridobila s takimi nastopi toliko poznanja med drugimi narodi, da je zaslovela nad vse druge narode. Po njenih nastopih v javnih parkih, kjer se srečuje tisoče ljudi, so z nastopi, ki so vredni, da se o njih piše in govori, mlade članice teh krožkov za ime “Slovenian” pridobile toliko poznanja, več kakor ga je katera druga organizacija pridobila v vseh prejšnjih letih. Ne samo to, da je v teh nastopih veliko zanimanja mladine same, je v tem poleg tega tudi veliko izobrazbe. Prvič je disciplina za točne vaje, po-služnost in ubogljivost in zdrave akcije. Dalje je v uniformi tudi ponos. Povsod, kjerkoli nastopajo, je pozornost in odličnost, kjer je potreba pravega zadržanja in obnašanja. Vse to šteje pri mladih dekletih k izobrazbi. Vse to bi veljalo na eni strani njim samim v dobro. Drugo pa je vredno še več in sicer: Zakaj “Slovenska ženska zveza”? — Nikdo ne bi mislil, da so pri tem večina vsa ta dekleta tudi docela “Slovenke” in se tudi ne sramujejo svojega materinega jezika! To sem imel mnogokrat priliko se prepričati. Ko nastopajo o prilikah praznovanj svojega naroda je vedno slovenska reč (beseda), kjer se avtomatično razvija slovenska govorica. V skupnosti dajejo druga drugi pogum in končno se temu navadijo in tako postajajo prave Slovenke. Vzemimo iz kateregakoli vidika, bomo vse povsod našli samo korist brez vsake opravičene kritike. Ustanova športnega oddelka (krožkov) v zvezi je bila za tem, da so vzele smernico v verskem oziru drugi največji korak do uspešnega napredka. Zvezino glasilo “Zarja,” to je duša organizacije. Glasilo je tisto, ki daje dihanje. To so pljuča. Dokler je k temu še glavni odbor kot vestna vodilna moč, mora ta zveza napredovati vidoma! Kako neobhodno je bila ta zveza potrebna se vidi iz tega, ker je zveza v teh letih dosegla tako veliko uspeha. Uspeh ni samo v javnem vidiku, uspeh je tudi drugod, ki se ne pokaže v dvoranah kakor nastopi krožkov. Uspeh je in bo v hišah naših ali njihovih družin. “Zarja” naj bo in mora biti tisto, ki bo prinašalo pravi duh v hiše zvezinih članic. Zakaj sem od prvega dneva z veseljem pozdravil S. ž. Z. je bil vzrok namreč, ker sem računal, da se bo vzbudila slovenska žena, slovenska mati in gospodinja! Ko smo morali na eni strani toliko let poslušati ostudno napadanje brezvestnih odpadnikov v glasilih ljudskih organizaciji, kjer so izrabljali ta glasila proti vsaki logiki na najbolj krivičen način in v njih napadali versko prepričanje lastnih sočlanov-rojakov, je bila to muka za katoličana, poslušati in čitati! Toda, oglasila se je žena, slovenska mati in gospodinja z modrejšo besedo, z besedo resnice in potrebe in zaklicala je: “ženski svet! Naša dolžnost je, da delamo skupno in da delamo za blagor svojega naroda!” Niste rekle zastonj ! šle ste in storile ste! Na vaše izjave so se slovenske matere po hišah zdramile, pristopile so v vaše vrste, ker so bile prepričane, da jih ne boste varale! Prišle so v vaše vrste za to, ker ste imele može za svetovalce, katerim slovenski narod rad poveri vodstvo in jim zaupa,! Vaš prvi in sedanji duhovni svetovalec sta bila zvezde razuma pravega svetovanja. Ker ste sledile, ste tudi uspele. Uspevale pa boste še bolj, ko se bodo še vse druge matere in gospodinje prepričale, da od vas ne bodo prevarane, kakor se je v Ameriki že tolikrat pripetilo, da so iz lepih besed “narodne” in “narodni” potem postali rdeči! Žalostno je, toda resnično, da morajo pionirske matere, ki se nahajajo tukaj že nad 40 let paziti, da ko pride neko glasilo slovenske organizacije tedensko v hišo, ga pionirka takoj pograbi in z njim takoj obračuna, še predno pride kateremu drugemu v roke, to stori zato, da obvaruje svojo družino nalezljive bolezni — odpadni-štva. Vendar morata pionirka tudi sama plačevati za to glasilo. Izkorišča ga pa urednik, ki je sam odpadnik v svoje namene, kar je neodpustljiv greh. Čast, da se je organizirala S. Ž. Z. in čast ji, ker je vzela pravo pot, ki je za slovenskega rojaka in rojakinjo častna! Mnogo boš lahko storila S. Ž. Z. za dobro svojega naroda! Ni toliko na tem, koliko bo podpore za družine v dolarjih, to ni bil cilj Zveze niti pri ustanovitvi, v ta namen so podporne organizacije; več kot to je vendar prosvetna smer in pra- va ter pravična in poštena izobrazba! članice S 1 o v e n s k e ženske zveze naj druga ob drugi, rama ob rami, izobražujejo v tistem duhu, ki je za srečo in za zadovoljno življenje slovenskih družin. Vse to je pa edino v duhu prave krščanske misli in krščanskih del. Če je kdo ali katera organizacija to dolžna vršiti, je to naravnost vpoklicana SŽZ. Kar boste storile v tem, da boste v hišah izboljšale družinsko življenje, bo to vam šteto za veliko in za zaslužno delo! V tem je vsa naprednost in vsa modrost, več nikdo znati ne more in tudi ni za stan slovenske žene več vedeti in znati potreba. Izboljšajte hišni red v družinah! Napravite družine za-dovoljnejše,! Priporočajte, da ostane v hiši z vsemi drugimi slovenskimi običaji tudi pravi veren slovenski duh, pa bo SŽZ v zgodovini slovenskega naroda in sicer v Ameriki najslavnejša organizacija med vsemi, kar smo jih doprinesli za blagor slovenskega naroda. To, kar gojite ve v vaši zvezi sem želel in si prizadeval že dolga leta, pa mi ni bilo mogoče. Zato se veselim, da ste se ve ženske zavzele! čast predsednici Mrs. Marie Prisland, ki je začela orati ledino! Vedela je, da je prišel čas za slovensko ženo, da v Ameriki nekaj vpelje, ki bo dalo slovenski ženi priliko, da se pokaže in izkaže v pravi njeni modrosti. Druge modre žene so ustanoviteljici sledile kakor čebelice in danes je zveza, da lahko rečem, nekaj najbolj potrebnega pa tudi gotovega, ki bo imelo najdaljši obstanek z največjo koristjo za dobro slovenskega naroda. Druga navdušena začetnica v zvezi je bila pa Albina Novak, ki je v zvezi vpeljala “športni” sistem. To je dalo zvezi zagotovilo obstanka in veliko priznanja. Zastonj bi Vabile k sebi mlada dekleta, če bi ne imele tega oddelka, tako-zvanega športa, ki pa ni brez pomena in brez koristi kakor sem že zgoraj omenil. To, kar je storila Mrs. Albina Novak, se sploh ne more dovolj opisati, le kdor sledi njenim delom lahko izpričuje. Drugega mi ne preostaja kakor da sklenem s čestitkami: Žene in dekleta, le po tej poti in v takem duhu naprej! Dokler boste v tem ostale zveste, bo vaš napredek zasiguran. Želim vam obilnega uspeha! ALBINA NOVAK: IZLET V WASHINGTON, D. C. (nadaljevanje) ZA drugi teden v aprilu je bil dan izredno jasen in toplo sonce je napolnilo ozračje z vso gorkoto, ki kaj udobno prija vsakemu v pomladnem času, ko se že po naravi nekako tresemo od dolge zime. Bilo je popoldne okrog dveh, ko se je naša družba pripeljala pred prestolico. Tukaj nam je bilo po vodniku povedano, da se računa 25 centov od osebe ob vstopu in to imajo za vzdr-žavanje tolmačev-vodnikov, ker brez teh bi obiskovalci ne imeli popolnega užitka, ker ne bi vedeli pravega pomena mnogih znamenitosti, katere se vidi v tem velikem poslopju oziroma v prestolici zvezine vlade. Prestolica Združenih držav ameriških v Washingtonu, D. C. leži na Kapitol griču, okrog eno miljo in pol od Bele hiše in zakladnice. Poslopje je odprto vsak dan, izvzemši nedelje in praznikov in to od devetih dopoldne do pol petih popoldne. Ob časih, ko zboruje zvezni kongres je najboljši čas za pregledati dopoldne, ker kongres začne zborovati ob dvanajstih. Obiskovalcem je dovoljeno v zborovalno dvorano do tričetrt do dvanajstih in po tem času pa samo na galerije, odkjer se vidi nizdol na zborovalce. Prestolica se odlikuje s svojo krasno lego in veličastno sestavo, z dostojanstvom, čudovito lepim obrisom, okraski in kinčem, katero krasi poslopje zunaj in znotraj. Vse to je združeno tako popolno, da zavzema mesto kot stavbinska umetnost med najslavnejšimi na svetu. Od povzdignjene strani na griču leži poslopje 97 čevljev nad površino reke Potomac in je očividna posebnost pokrajine na milje od vsake strani. Sprednja stran prestolice gleda na vzhod, ker takrat je bilo splošno mnenje, da bo mesto rastlo bolj na vzhodni strani, toda razvoj Wash-ingtona se je okrenil proti zapadni strani mesta in zato se običajno pride do prestolice iz zapad-ne strani mesta. Od glavnega vhoda na zapadni strani blizu spomenika “Miru,” vodi dostop gor po mirni trati do stopnic, ki se dvigajo navzgor do gornje terase, katera se razteguje po vsej dolžini zapadnega pročelja in okoli severnega in južnega konca. Od tu je krasen razgled mesta in gričkove, ki obkrožajo mesto. Iz dvora vodijo zapadna vrata poslopja do stopnic katere vodijo do rotunde. Na vzhodnem pročelju stojijo tri mogočna stebrišča s korintijanskimi stebri in tudi na straneh zapadnega pročelja se vidijo enaka stebrišča. Do teh stebrišč vodijo široke stopnice iz marmorja od praznega javnega prostora pred poslopje na vzhodni strani. Sredno poslopje je iz virginjskega kamna, belo pobarvan; raztežaj na vsaki strani je pa iz massachusettskega marmorja. 24 stebrišč v sredini je iz Maryland peščenca (sandstone), vsak 30 čevljev visok; 100 stebrišč na raztežajih ob vsaki strani so pa iz Maryland marmorja. Dolžina vsega poslopja je 751 čevljev; širokost 350 čevljev; površina pa čez 81/2 akrov zemlje. Vogelni kamen glavnega poslopja prestolice je položil predsednik Washington 18. septembra leta 1793. Krila ob straneh srednega poslopja so pa bila zgotovljena leta 1811 in so bila nekoliko ožgana po Angležih leta 1814. Celotna sredna stavba je bila zgotovljena leta 1827, raztežaja sta pa bila zgotovljena leta 1851. Prvi kongres je zboroval v teh raztežajih leta 1857 in senat leta 1859. PRESTOLICA V WASHINGTON, D. C. (pogled z zraka) U. S. CAIMTOL, WASHINGTON, D. C. častna krona prestolice je občudovanja vredna vzbujajoča kupola (Dome), ki izvira od stebrovja iz preluknjenih stebrišč nad srednim poslopjem in se konča v svetilki, katera je prese-gana po kipu, ki predstavlja “Svobodo,” ki se dviga 3071/2 čevljev nad esplanadom. Visokost kupole je 287 čevljev, od strehe stebrišč pa sko- raj 28 čevljev. Podlaga kupole je široka 1351/2 čevljev. Narejena je iz železa in tehta 8,909,-200 funtov. Zgrajena je tako, da se z spremembo vremena železne plate raztegnejo in skrčijo, kakor se zapira in odpira lilija. Stebrišč je 36 kakor tudi 36 oken. Svetilka v kupoli je 15 čevljev v premer ju in 50 čevljev visoka. V njej so električne svetilke, ki razsvetijo kupolo ponoči. Kupola je bila zgotovljena leta 1865. Malokdo izmed nas si vzame čas, da bi pred izletom pogledal v knjige in bral o vsem tem in ko se pride tja, človek kar gleda z odprtimi ušesi in očmi, da bi kar v naglici vse slišal in videl. Seveda, to je skoraj nemogoče. Vjame se le tukaj in tam katera beseda, drugo se pa mora človek kar sam predstavljati. Zato bi ob tem času priporočala, da vsak, ki ga veseli iti v Washington in če hoče v resnici dobiti užitek od svojega izleta, potem naj si preskrbi podatke ali knjižico, v kateri je opisana vsaka zanimivost, potem bo šele užitek. Ako ima človek količkaj pojma, kaj vse bo videl, potem bo tudi sam stavil razna vprašanja, ko pride do krajev, kateri so res zgodovinskega pomena in s katerimi bi morali biti bolj poznani. Pa kaj hočemo, ko ni nikdar tistega časa za nas, da bi se poglobili v take koristne državne znamenitosti. Bilo pa bi vsakemu v veliko zanimanje. Predno smo vstopili v prestolico, smo videli velike trume mladih dijakov in dijakinj, ki so prišli od raznih mest v Ameriki, da se tako praktično seznanijo s prestolico in direktnim občevanjem in seznanjem v prostorih, kjer se delajo zvezne postave in ukrepajo vsi važni odloki, tikajoči se naše vlade in prebivalstva. Ustavila sem se za hip in vprašala skupino deklet od kje so in povedale so mi, da iz St. Louisa in ko sem jih vprašala kdo jih vodi so mi odgovorile, da so ž njimi učiteljice in učitelji. Takoj sem si mislila: to je izvrstno, da pridejo skupaj v take kraje in potem je vse lažje umeti kar se imajo dijaki in dijakinje za učiti in tudi za one, ki podučujejo. Ob tem kratkem pogovoru stopi k meni ena deklica in me vpraša: “Kdo ste pa ve in od kod prihajate?” Lahko si predstavljate, da sem s ponosom odgovorila, da smo po večini matere in da spadamo k izobraževalni organizaciji, ki deluje na vse moči, da se čimprej popolnoma amerikanizira naša tukaj rojena mladina in kot matere smo si štele v korist naših družin, da si temeljito ogledamo prestolico in takorekoč se ožje spoznamo z vsemi departmenti, kjer se deluje za bodočnost naših otrok in njih potomcev. Deklica me je gledala naravnost v oči in odgovorila: “Moja mama in stara mama sta pa v Ameriki rojeni in jima je vseeno ali je presto- lica v Washingtonu ali pa v Montani, samo da ju nihče ne badra. Koliko sem si že prizadevala, da bi ena ali druga šla z menoj, pa nisem imela uspeha. In zato bi se najrajši zjokala, ko vidim tukaj toliko mater, ki bodo svojim otrokom imele toliko zanimivih stvari za povedati.” Dostavila je še: “Rada bi bila tudi jaz ameriška Slovenka.” Tiste, ki so bile okrog mene so to slišale in gotovo bile ravno tako iznenadene kot sem bila jaz. Kdo bi pričakoval tak lep poklon našim zavednim materam na tako važnem prostoru, namreč ravno pred prestolico Združenih držav. Ob vstopu v rotundo nas je najprvo pozdravila vodnica in se predstavila, da je ona naš tolmač za ogled po prestolici. Bila je nizke postave toda njen glas je pa bil silno močan in govorila je prav v razločnem dialektu. Iz rotunde se gre lahko na desno ali na levo, kjer imajo že tako urejeno, da en vodnik vzame eno skupino na desno; drugi na levo in tako se vedno menjajo, da niso obiskovalci drug drugemu na poti. Predno smo zapustili rotundo so nam bile raz-tolmačene slike na stenah in v stropu, to je kar jih je na vseh stenah rotunde. Krasne slike so vse zgodovinskega pomena v krasnih oljnatih barvah, ki so bile izdelane po slavnih slikarjih, in so navzlic dolgih let prav lepo ohranjene in se pozna vsaka oseba prav razločno po obrazu. V rotundi je osem glavnih slik in naslov vsake velike slike visi pod sliko. Te slike predstavljajo: Izkrcanje Columbusa na San Salvadorju 12. oktobra 1492. Odkritje reke Mississippi po De Soto leta 1541. Krst Indijanke Pocahontas (ki je rešila stotnika Smitha) v Jamestownu, Va., leta 1613. Vkrcanje Pilgrims (romarjev) iz Delft-Ha-ven 22. julija 1620. Razglasitev svobode, Philadelphia, Pa., 4. julija 1776. Izročitev Burgoyne, Saratoga, 17. oktobra 1777. Izročitev Cornwaliss-a, Yorktown, 19. oktobra 1781. Resignacija poveljnika George Washing-tona, 23. decembra 1783. Rotunda, kjer so te slike, je velikanska okrogla dvorana, ki se dviguje iz tal do kupole, ki je 180 čevljev visoko. Razsvetljava se dobi iz 36 oken, ki so med stebrišči, o katerih sem že prej poročala. Obočeno nebo vrh očesa kupole se sveti krasno v vseh barvah. Ako bi imele več časa bi prav gotovo še bolj natančno ogledale, tako pa smo morale dalje. Kaj vse smo še videle v prestolici sledi prihodnjič. v JZensKj •S'Vet YVONNE, ANNETTE, CECILE, EMILIE, MARIE Pred šestimi leti so se vile rojenice oglasile v priprosti, kmetski hiši, kjer še danes prebiva francosko-kanadska družina Dionne. Uboga mati, čeprav šele 28 let stara, je bila takih dogodkov že vajena. Pet otrok se je že tedaj drenjalo v skromni domačiji. Pri vseh prejšnjih porodih so materi pomagale sosede, a to pot pa ni šlo vse tako gladko in po sreči. V strahu, da bo mati podlegla prehudim bolečinam, so šli klicat zdravnika v bližnjo vas Callander. Vzbujen iz trdnega spanja ob štirih zjutraj, se je dr. Allan Roy Dafoe odpravil h Dionne-sovim, kjer je vladalo veliko razburjenje. Za prvim detetom je sledilo drugo, a rojstva še ni bilo konec. Vsako detece je zdravnik zavil v naglici pripravljene krpe iz rjuh ter jih vse skupaj pokril s pregretimi, toplimi odejami. Petero nežnih bitij se je rodilo veliko prezgodaj in v tako slabih okoliščinah in v takem stanju, da jih je zdravnik kar sam krstil. Nobenega upanja ni imel, da bi ostale pri življenju. Saj kaj takega ne beleži medicinska veda, da bi petorčice delj časa živele. Na 57 milijonov rojstev, se le enkrat rodijo petorčki in ta izvanreden slučaj je imel v oskrbi podeželski zdravnik, ki ni do tedaj užival nobenega slovesa. V svojem okolišu, v daljavi 400 milj, je nudil svojo pomoč delavcem in kmetom, ki niso potrebovali, niti ne pričakovali kakšne posebne oskrbe. Tukaj pa, v tem malem domu, je ležalo pet malih detet, katerim je slabotno utripalo življenje in tudi mati je bila v skrajni nevarnosti, da bo plačala ta hišni blagoslov s svojim mladim življenjem. Ko je zdravnik vse potrebno uredil, je pohitel po duhovnika, da bi materi podelil tolažila sv. vere. V prvih 24 tih urah so hranili petorčice s toplo vodo. Po nekaj kapljic so jim dajali po cevi na vsaki dve uri. Med tem časom pa je zdravnik na vse kraje telefoniral in prosil mleka od doječih mater iz okolice. Predno so dobili mleko, so začeli dajati po par kapljic koruznega sirupa (corn syrup) pomešanega malo a rumom. Kmalu pa so se odzvali z materinim mlekom iz mesta Toronto, Montreal in celo iz Chicago so je prejeli. Rdeči križ se je spomnil teh detet,, ter jim poslal inkubator. Prva posteljca, kamor jih je zdravnik položil, je bila košara za meso. To je bilo za prvo silo, dokler niso privlekli košare za perilo. Od tam so bile tri položene v inkubator in kmalu jih je prišlo toliko, da je bilo vsako dete skrbno spravljeno v svojem inkubatorju. H sreči je imel dr. Dafoe tudi brata zdravnika (gynecologist), ki; mu je v prvi sili pomagal rešiti življenje bolni materi. Poleg vseh težav se je pa še bolezen bronkitis oglasila v številni družini. Ločiti je bilo treba zdrave od bolnih in to ni bila lahka rešitev v tako malem prostoru. Tretji dan po rojstvu je petorčkica Marie tehtala samo 20 unč, potem si pa mislite, kako nežno telesce je dihalo in živelo. Teža vseh petorčic je znašala 13 funtov in šest unč. Med petimi niso vse enako uspevale. Zdaj pa zdaj so kateri odpovedale življenjske moči in v takih slučajih so pomagali s kisikom (oxygen), ki jih je zopet oživel. V tej negotovosti je zdravnik ukazal skrbnim bolničarkam, da so sproti beležile vsako izpremembo in vsak znak za slabše ali za boljše. Prema tem beležkam je potem dajal nadaljna navodila. Izbuljene oči bolničark so dan in noč pazile na ta mlada bitja in tudi zdravnik se je ves posvetil, da bi ohranil mater in novorojenke. V inkubatorjih so petorčice srečno dozorele in vlada, ki se je od njih rojstva zanimala Iza nje, je sprevidela, da bo treba mladi rod preseliti v boljše prostore, kakor jih premore rojstna hiša. Z nabranimi prispevki so od starišev kupili sedem akrov sveta ter tam postavili potrebna poslopja, za petorke poseben dom, za čuvaje in služkinje zopet posebej. Ko so bile stare osem mesecev, so jih prinesli v njihovo hišo, ki je zračna, svetla, prostorna in opremljena z vsem potrebnim, vsaka deklica ima svojo posteljico, svojo spravo za obleko in igrače. Kar ima ena, ima tudi druga, oziroma vseh pet. Odkar so bile prinešene) v ta dom, so bile proč samo lansko leto, ko so se šle poklonit kralju Juriju V. In kraljici Elizabeti, ki sta se mudila na obisku v Toronto, Kanada. Visoka žična ograja z bodečo žico na vrhu obdaja ves prostor. Na vogalu je tudi čuvajnica za stražo in velik pes se sprehaja okoli. Trije policaji so stalno nameščeni in ko jih skoro malo ustraši, ker so močni in dobro oboroženi. V tako samotni pokrajini bi pač ne rabili nobenih čuvajev za navadne otroke. Petorke pa so edine na vsem božjem svetu in v državnih vrednostnih papirjev se njih premoženje ceni na blizu en milijon dolarjev. To je pa tisti vzrok zavoljo katerega so tako zastražene. Življenje petork bi se dalo primerjati življenju gojenk v samostanu. Za njih izobrazbo in dobrobit skrbi ena vzgo. jiteljica ter dve registrirani bolničarki (Nurses). Vsa vzgoja je na katoliški podlagi. Stariši so kmetiški ljudje, a njih narodna zavest je tako živa, da se ves pouk in občevanje s petorkami vrši v francoščini. Slovenske matere naj bi jih v tem posnemale ter učile svoje otroke našega, jezika. Angleščina jim ne bo odšla, ker se ves šolski pouk vrši v tem državnem jeziku. “Zgodaj spat in zgodaj vstati,” se tukaj doslednoi upošteva in tudi vidi na otrocih samih. Petorke vstanejo ob pol osmih in se pod nadzorstvom v skupni kopalnici pripravijo in oblečejo za zajtrk. Vsako jutro dobe en žitni preparat (cereal), Špeh, jajce in mleka, kolikor hočejo piti. Z njimi sedi pri mizi ena bolničarka, katera jih sproti uči pravilnega vedenja pri jedi. Pred jedjo tudi molijo. Vsa hrana je skrbno pripravljena z ozirom na vitamine in zadostno število kalorij. Zato pa* so tudi tako čvrste. Do predkratkim so imele vse zdrave prve zobke, zdaj jih pa polagoma izgubivajo. Gotovo bodo tudi drugi zobje tako popolni, ker jim ne bo manjkalo potrebnih snovi za zdrav razvoj. Za vse slučaje pa, da bi morale M zobozdravniku, jih že sedaj včasih posadijo v stol, da se ne bodo bale pozneje. Po zatrdilu raznih zdravnikov, so deklice v vseh ozirih normalne. Edini zaostatek je v govorici, ker se med seboj po svoje pogovarjajo in nimajo/ še bogate zaloge besedij. Pravijo, da je to vselej tako pri dvojčkih, trojčkih itd. Telesno so dobro razvite, ker merijo povprečno 45% palca In tehtajo po 51 funtov. Ne smete pa misliti, da ne znajo govoriti. Prav dobro govorijol in pojejo, da jih človek z veseljem posluša. Zelo krut hudodelec bi moral biti tisti, ki bi hotel ugrabiti katero izmed teh ljubkih deklic. Vsak jih ljubi in domačini so silno ponosni na nje. Še carinarji na meji so potegnili svoje resne obraze v prijazne gube, ko sem jim povedala, po kaj sem prišla v Kanado. Prtljaga jih ni več zanimala, pač pa je vsak hotel vedeti, če so petorke res tako srčkane, kar sem vsem prav radai pritrdila. Pri vzgoji petork ne rabijo, nobene šibe. Nikdar niso bile telesno kaznovane, čeprav so sedaj tudi poredne in nagajive. Kaznujejo jih pa s tem, da pošljejo porednico v sobo, kjer lahko sama premišljuje) svojo nepokornost. Ker so si vse silno naklonjene, je samota izvrstno zdravilo in hitro pomaga. Če je ena kaznovana, tudi ostale trpijo, ker jo pogrešajo. Ne mine dolgo, ko so zopet vse srečne skupaj. Dan 15. avgusta je bil za petorke pomemben dan, ko so prvič prejele sv. obhajilo. Za ta dan so okrasili jedilnico ter jo spremenili v kapelo. Sam sv. Oče jim je poslal svoj papeški blagoslov, katerega je deklicam prečital škof Leo Nel-ligan. Slavnosti so se udeležili vsi državni varuhi petork, stariši z ostalimi otroci in več duhovnikov. Drugo leto, ko bodo 28. maja spolnile sedem let, se bo začela za nje šolska doba. Ves pouk se bo vršil najbrže v njih lastnem domu, ker jih nočejo še izpostaviti nevarnosti radi bolezni, katerih bi se v večji družbi otrok mogoče nalezle. To bodo seveda odločili varuhi v sporazumu s zdravnikom. Stariši bi jih radi vzeli kar domov, ampak v tak dom jih varuhi ne bodo pustili. Oskrba petorčic stane vsako leto okrog $53,000, katere seveda same zaslužijo. Od prvega časopisnega sporočila o njih rojstvu, je začelo prihajati polno daril in ponudb za slike. Z drago plačano reklamo se je deklicam nabralo lepo premoženje in ker so še vedno velika senzacija za oglaševalce je tudi njih letni zaslužek štirikrat večji, kakor pa so stroški. Kdor se vozi z vlakom iz Toronto proti severu, se v sedmih urah pripelje v malo vas Callander. Kraj precej spominja na starokrajske pašnike, z raztresenimi kmetijami po dolinah in holmcih. Od postaje navzdol se pričenja obširno Nipissing jezero, ki je za ribiča pravi paradiž. Vasica Callander napravi prav prijeten vtis, katerega motijo le hoteli, ki nekako ne spadajo v to samoto. So pa potrebni za številne turiste in izletnike. Radi vojne ne prihaja več toliko obiskovalcev kakor prej. ko so včasih stali v četrt milje dolgi vrsti. Ob lepem vremenu se pa še vedno nabere precej ljudi, ki se ne morejo dovolj navžiti nepozabnega pogleda na petero deklic. Iz Callanderja vozi bus dobrih 10 minut prav tja do hiše Dionne-vih. Cesta je lepa in široka, prej pa je bila le kolovoena farmarska pot. Na desno je dom, kjer so se petorke rodile. Hišo so zunaj malo prepleskali, znotraj pa pravijo, da je ravno taka, kot je bila prej. Skonca hiše, na vogalu ima oče Oliva svojo trgovino. Naprej, na drugem koncu pa je trgovina matere Elvire. Na prodaj so razni spominki in tudi odeje, volnene jopice in druga taka roba. V Kanadi se je prej volna poceni prodajala, sedaj so pa cene zelo visoke in bi se vsak zmotil, ko bi si mislil kupiti kaj posebnega. Še nekaj barak je, pa menda povsod enako prodajajo. Pred vhodom do petork je napis: “Paketi in kamere niso dovoljeni.” Tako reči se mora pustiti zunaj, predno se gre naprej v vrsti. Ko se ljudje zberejo, jih zvrstijo druga za drugo in ob pol desetih se odpro vrata, pri katerih stražijo policaji. Taki so, da bi se jim nerada zamerila. Vsak obiskovalec gre skozi vrnilo, kakor na subwayu, le plačati ni treba ničesar. Preko ograje pa zvrstijo ljudi na desno in na levo stran, kjer je ozek hodnik z okni na vrt. Niso pa samo okna, ampak so tudi prav goste mreže na zunanji strani. Na vrt se prav dobro vidi, iz vrta pa ne. Zato ljudje vidijo petorke, a one pa ne vidijo ljudi. Svarilni napisi: ‘‘Molčite," ne pomagajo dosti. Ljudje se kar ne morejo premagati, da bi ne dali duška svojim čuvstvom. Vsak pride veselega obraza ven, kar ne uide tistim, ki še čakajo. Vstopnina je prosta, a človek bi rad plačal, ko bi smel malo delj pasti svojo radovednost. Pa kaj takega ni nikomur dovoljeno. Čim več ljudi pride, tem hitreje se je treba pomikati naprej po hodniku proti izhodu. Jap sem bila toliko srečna, da sem še enkrat stopila v vrsto čakajočih ter si potem ogledala skupino na vrtu od desne in leve strani. Deklice so bile oblečene v letne oblekce, vsaka druge barve. V laseh je imela vsaka svileno pentljo. Vse imajo prav lepe in močne lase, katere v zvitih pramenih visijo do rame. Vidi se, da jih dobro česajo in krtačijo. Ena deklica je sedela z nurse v gugalnici, druge štiri so se pa različno zabavale. Večkrat so tudi pritekle h sestrici, so se globoko priklanjale in si segale v roko. Zelo prisrčne so bile, ko so začele plesati sem pa tje, pa tjej pa sem. Ko so se naveličale, so pograbile svoje kamere. Ena je seveda morala biti za model, druga jo je pa pripravljala v pravo pozicijo in z smehom na obrazu. Ko ji je popravila obleko in obraz, je stekla h kameri, a predno je začela slikati, se je model že tako spačil, da so se vse smejale. Tekale so po vrtu in se lovile, pa tudi zapele so si francoske popevke. Vsi gledalci smo odšli veselih obrazov in s prepričanjem, da se z dobro nego ii> vzgojo veliko doseže. Ljudje so se razšli. Veliko jih je šlo kupovat spominke in pa čakat do popoldne, ko se zopet lahko vidi petorke na vrtu. Starišem prinaša trgovina lepe letne dohodke, a njih življenje je pa skoro tako skromno, kakor tedaj, ko so živeli samo od pridelkov svoje kmetije. Edini (znak blagostanja je velik avtomobil, druge spremembe pa ni nikjer. Oče in mati, oba se čutita prikrajšana za pet otrok in vedno mislita, da bi bilo deklicam boljše v njih skromni hiši med sedmerimi bratci in sestrami. S zdravnikom se nič preveč prijazno ne gledajo in on lahko reče, da je nehvaležnost plačilo sveta. Nazaj grede smo se še enkrat ozrli na enodružinsko, leseno hišo, ki stoji ob tej cesti na levo, koncem vasi. V tej priprosti hiši živi 57 letni zdravnik, ki si ni nabral velikega bogastva, pač pa si je pridobil velik ugled med zdravniki in tak sloves, da je znan pa celemi svetu. Osvojil si je pa tudi srca svojih varovank, ki ga vsaki dan prav prisrčno sprejmejo in pozdravijo, ko jih pride pogledat. ENAKOPRAVNOST JE BILA ŽENA OD NEKDAJ PRI SRCU V kolonijalni dobi v Ameriki, ko še ni bila urejena dežela, kakor je danes, so žene uvidevale, da se jim godi krivica. Kar je bilo ukrenjenega za novo državo, so vse sklenili možje. Žensk niso nq vprašali, ne trpeli poleg. Ženam se pa to ni zdelo pravično. Zakaj bi one morile upoštevati postave, pri katerih sestavi niso imele nobene besede. Leta 1774 se je vršil prvi kontinentalni kongres v Phlla-delphiji. Tega kongresa se je udeležil Mr. Adams, kateri je pozneje leta 1797 tudi postal drugi ameriški predsednik. Tedaj mu je pisala njegova žena Abigail in to pismo je jasna slika tedanjih razmer z ozirom na enakopravnost. Pismo se primeroma tako glasi: “Rada bi že slišala, da je neodvisnost proglašena. Ko boš sestavljal nove postave, bi želela, da bi se spomnil nas, žen in bi jim bil bolj naklonjen, kakor so jim bili Tvoji predniki. Nikakor ne dovoli, da bi imeli moški toliko neomejenih pravic v svojih rokah. Pomni, da so vsi moški tirani napram ženskam. Ako se ne bo upoštevalo nas, žen, bomo napravile revolucijo, čemu bi morale me, žene, upoštevati postave, za katere nismo bile vprašane in za katerei nismo smele glasovati?” Ta borba za enakopravnost se še vedno nadaljuje, vendar pa je žensko stališče od tedaj pa do danes veliko izboljšano. Že sama volivna pravica je velikega pomena za nasi vse. Pri bodočih volitvah pojdite na volišče prav vse državljanke in oddajte svoj glas za tiste, o katerih ste prepričane, da jim je blagostanje dežele pri srcu. DRAGOCENA VEČERNA OBLEKA Modna trgovina Hattie Carnegie v New Yorku je zrisala in ukrojila krasno večerno obleko, vredno $75,000. Obleka je iz belega svilenega satena, na katerem so našiti pristni in kultivirani biseri (pearls), katere je preskrbel Imperial Pearl Syndicate. Stodva bisera sta prava in sta prišita v raznih motivih med drugimi biseri, katerih je 61,000. Dekle, ki je nosila to obleko kot model, je imela pripet biser, kateri je vreden $50,000 in je največji na svetu. Obleka bo razstavljena na konvenciji draguljarjev in Ameriški Rdeči Križ jo bo dal na licitanto 26. decembra v Washing-tonu. Izkupiček bo šel v sklad Rdečega Križa. ZADNJI NAPAD ANGLIJE PRED 874 LETI Ko so pisali 1066 leto po Kristu, je vojvoda William iz Normandije (severne Francije) napadel Anglijo. Po dogovoru s tedanjim angleškim kraljem Edwardom, bi moral prestol zasesti William. Prehitel ga je pa neki Harold, ki si je prestol prisvojil. Edward je bil mrtev in ni vedel, kako grdo ga je Harold prevaral. William pa se tudi ni dal kar tako potolažiti. Odločil se je za napad in ga je tudi uspešno izvršil in svojega nasprotnika premagal. Ta vojna se je vršila pred 874 leti. Tedaj še niso poznali tako strahovitega orožja, kakor ga rabijo ravno te dni v Angliji in Nemčiji. Vendar vojska ni bila še nikdar dobra. Kjerkoli se je vršila, je pustila svoje strašne posledice in spomine. V Normandiji so ta napad vojvode Williama uvekovečili v dragoceni preprogi, katero so hranili v mestu Bayeux na Francoskem. Na platno, pol yarda široko in 70 yardov dolgo so naslikali in potem 'z zlatimi, škrlatnimi in zelenimi nitkami vse važne dogodke za časa tega napada na Anglijo. Ko so v Bayeuxu zidali katedralo, so ob blagoslovitvi imeli razgrnjeno to staro umetniško delo, ki je bilo ravno za to slavnost dovršeno. Kdo bo zmagal, se sprašujemo in groza nas obide, če ne bo tak izid, kakor si ga želimo. Zmagovalke v zlati kampanji! V OKTOBRU bo gl. tajnica razposlala nagrade vsem tistim pridnim sestram, ki so v kampanji pridobile tri nove članice ali več, ker je bilo tako določeno, namreč, da se pošlje nagrade tri mesece po zaključku kampanje in s septembrom je potekla omenjena doba. Vse, ki so pridobile 25 članic ali več bodo prejele svoto $12.50 v gotovini, številke no-vo-pridobljenih članic so bile objavljene v zadnjih dveh izdajah in to pot prinašamo samo imena dotičnih sester, ki so si zaslužile nagrade in pa številko podružnice, kamor spadajo. Našteli jih bomo po redu, kakor so se vrstile v pridnosti. Sledeče so torej bile med naj-pridnejšimi: Mrs. A. Terlep (20), Mary Markezich (95), Mary Coghe (26), Angela Satkovich (97), Gertrude Delopst (43), Agnes Mahovlich (16), Mary Sinigoy PRVA ZMAGOVALKA! Gospa Mary Terlep blagajničarka št. 20, Joliet, 111., ki je pridobila največje število članic v Zlati kampanji in si s svojo marljivostjo zaslužila čast biti prva med zmagovalkami. Bog živi! (Njena hčerka Marie je predsednica kadetk št. 20.) ODLIČNA PODPREDSEDNICA! Gospa Mary Ribich podpredsednica št. 1, Sheboygan, Wis., ki je bila najbolj pridna med podpredsednicami v Zlati kampanji, čestitamo! (2), Frances Rupert (14), in Frances Medved (14). Deset ali več novih so pridobile sledeče sestre: Frances Su-šel (10), Mary Otoničar (25), Antonia Retell (1), Katherine Bayuk (100), Josephine Erjavec (20), Mary Tomažin (2), Mary Ribich (1), Frances Tom-sich (10), Frances Sardock (2), Rose Jerome (19), Mary Schimenz (12), Mary Hrovat (15), Barbara Rosandich (23), Rose Racher (54), Frances Ra-spet (3), Mary Shepel (23), Albina Novak (25), Agatha Dezman (12), Anna Korevec (20), Mary Sluga (10), Mary Bahor (26). Pet novih ali več so pridobile sledeče odbornice in članice: Mary Lovše (88), Helen Corel (93), Mary Lenich (19), Anna Prišel (41), Anna Stopar (41), Anna Strupeck (2), Theresa Bagatini (28), Jennie Kozely (10), Albina Jančar (40), Kristina Filipčič (32), Edith Boich (32), Emma Planinšek (20), Mary Urbas (10), Antonia Nemgar (19), Theresa Racher (57), Margaret Tomazin (25), Josephine Pintar (59), Theresa Lozier (55), Mary Bracco (28), Mary Meglich (89), Frances L. Udovich (37), Frances Puhek (56), Anna Sterle (71), Jean Anzur (74), Jennie Zupancich (20), Josephine Muster (20), Mary Vidmar (5), Anna Petrich (54), Lillian Kozek (2), Mary Peltz (74), Louise Noczak (88), Margaret Prisland Fisher (1), Mary Mekina (6), Anna Bu-char (20), Anna Rogel (20), Jennie Muster (20), Mary Kunstek (20), Anna Heine-mann (28), Josephine Speck (46), Mary Kambich (55), Mary Kvas (63), Mary Swa-zich (89), Hermine Prisland (1), Jennie Matjašič (25). Torej 74 sester bo prejelo nagrade v gotovini. Zvezine (zlate) broške bodo dobile sledeče sestre, ki so pridobile tri nove članice ali več: Anna Kameen (7), Maria Mramor (27), Mary Janc (41), Josephine Toplikar (64), Margaret Wratcher (91), Freda Lau-riski (66), Marie Otoničar (25), Steffie M. Ambrose (78), Sophie Brolick (72), Mary Knaus (38), Mary Stusek (49), Jennie Orazem (72), Katherine Zatkovich (67), Mary Prhne (43), Josephine Oswald (52), Mary Snezic (67), Jo- NAJAGILNEJŠA ODBORNICA! Gospa Mary Coghe glavna podpredsednica in predsednica št. 26, Pittsburgh, Pa., je pokazala, da ljubi napredek Zveze s tem, ker je pridobila lepo število novih članic in se odlikovala kot prva med predsednicami. Živela, gospa Coghe! hanna Prinz (57), Frances Bre-sak (40), Mary Fidel (6), Johanna Perkovich (38), Mary Salatnik (43), Mary Kuhel (16), Anna Mayerle (81), Margaret Gregorich (2), Karoline Pieman (2), Katherine Du-ba (2), Louise Jugg (5), Angela Polis (10), Rose Klemenčič (14), Eleanore Hrovat (15), Genevieve Glavan (20), Mary M. Terlep (20), Jenny Kužnik (25), Jennie Brodnik (25), Mary Luznar (25), Anna Sus-tarsich (28), Katherine Turk (28), Theresa Glavich (42), Elizabeth Dolensek (43), Mary Bevtz (43), Angela Laurich (43), Elizabeth Bevsek (43), Cecelia Vachetz (43), Mary Schneider (43), Helen Zunter (43), Rose Želodec (50), Mary Techar (52), Anna Strauss (55), Stella Karal (62), Mary Kozul (67), Mary Tomsic (71), Ann Yane (73), Mary Kirn (91), Josephine Bogovich (95). Skupaj 54 sester, ki bodo prejele Zvezine broške. Najodličnejše agitatorice so bile sledeče: Mrs. A. Terlep od št. 20, Joliet, 111., je pridobila največ novih med posameznimi agitatoricami in sicer število 33 novih, namreč 31 v odrasli oddelek in 4 v mladinski oddelek. Mrs. Mary Coghe, gl. podpredsednica in predsednica podružnice št. 26 v Pittsburghu je pridobila največje število novih izmed predsednic in to je bilo število 30, oziroma 25 v odrasli oddelek in 10 v mladinski oddelek. Mrs. Mary Ribich, podpredsednica št. 1, Sheboygan, Wis., je pa bila najpridnejša med podpredsednicami in je pridobila 12 novih, namreč 10 v odrasli oddelek in 4 v mladinski oddelek. Biti prva med najpridnejši-mi je odlika, katero si želi marsikatera zvesta sotrudnica naše Zveze in to visoko čast so si pridobile gori omenjene tri odlične delavke v Zlati kampanji. V imenu celokupnega članstva ter kot voditeljica Zlate kampanje tem potom izrekam najsrčnejše čestitke tem agilnim sestram, kakor tudi vsem, ki so si zaslužile lepe nagrade, ki so s svojo dobro voljo dokazale, da se lahko pride do lepih zaključkov ako se ne omaga takoj ob prvem razočaranju. Kolikokrat smo že brali lep nauk: da vztrajnost je tista trnjeva pot do uspeha, ki se mnogokrat skriva za goro, toda če se gre le visoko do vrh klanca se pa vidijo vsi žarki v vsej svoji milobi. Potem se pozabi na vse delo in trud ter misli le na lepoto lepega uspeha in srce se radosti od dosežene zmage. Bog vam plačaj za vse dobro delo, ki ste izvršile v obilni meri v prid naše dične Zveze. UREDNICA. o-------------- MR. ANTON GRDINA Na naslovni strani te izdaje prinašamo sliko odličnega moža, oziroma požrtvovalnega narodnega delavca, ki s svojim neutrudljivim zanimanjem deluje vedno in povsod za lepšo povzdigo svojega naroda. V tej izdaji smo tudi ponatisnili članek, ki je bil objavljen v priljubljenem clevelandskem dnevniku Ameriška Domovina, ker vsebuje mnogo odkritih in resnih misli od človeka, ki ve kaj pomenijo narodne organizacije v tej širni tujini. Slovenska ženska zveza v Ameriki je ponosna, da ima za seboj zanimanje blagega moža in vzornega katoličana kot je gospod Anton Grdina. Bog mu daj moč in zdravje še na mnogo let! POZOR ČLANICE, KI STE PRISTOPILE V ZVEZO LETA 1927! V zapisniku seje gl. odbora, ki je bil priobčen v zadnji številki Zarje, bi pri resoluciji, tikajoči se prestarih članic, morala biti dodana pripomba, da se ta določba ne tiče tistih članic, ki so pristopile v prvem letu zvezinega poslovanja. Za boljše razumevanje naj bo na tem mestu objavljeno sledeče: Zveza je pričela s poslovanjem prvega januarja 1927. Takrat so se sprejemale članice ne glede na starost. Novembra istega leta je zborovala prva konvencija Zveze, ki je določila, da se po prvem januarju 1928 ne sprejema članic, ki so več kot 55 let stare in to točko je potrdila vsaka zaporedna konvencija Zveze. Ker, kakor resolucija omenja, je nekaj članic, ki so pozneje pristopile in se ob smrti pokaže razlika v starosti ob času pristopa in se je dosedaj za take članice vrnilo le v pogrebni sklad vplačani asesment, se bo po sprejeti resoluciji za take — ob času pristopa prestare članice — izplačalo svoto $25.00, ako so članice bile vsaj deset let pri Zvezi. Vse to pa ne zadeva tistih članic, ki so pristopile v letu 1927, ko določba o predpisani starosti še ni bila sprejeta. (Glej pravila točka 191.) Vse članice torej, pristopile v letu 1927, ne glede na starost, so enakopravne članice in zavarovane za $100.00 za pogrebne stroške, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vse dotične članice. Z najlepšimi sestrskimi pozdravi, MARIE PRISLAND, predsednica. MARIE PRISLAND Osnovna načela državljanstva »»teKEsfailBssJsarEsf^IsjilsaPaiB« 6.—USTAVA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH Zakaj so Amerikanci uvedli ustavo? Uvod ali predgovor k ustavi pojasni vzroke: “Ml, ljudstvo Združenih držav, da si ustrojimo bolj popolno zvezo, sl zagotovimo pravičnost, si zavarujemo dani mir, poskrbimo za skupno obrambo, pospešimo splošno blaginjo in si zavarujemo blagoslov svobode zase in za svoje potomce, ukazujemo in ustanavljamo to ustavo za Združene države Ameriške.” Kaj vsebuje ustava? Ustava vsebuje sedem členov in 21 dostavkov. Prvi deseti stavki so postali del ustave leta 1791, ostali so bili sprejeti od tedaj. Kaj je ustava Združenih držav? Ustava Združenih držav je listina, ki dela našo vlado demokratsko republiko, zagotavlja gotove važne pravice vsem ljudem, določa in omejuje oblast uradnikom vlade in je osnovni zakon za naš narod. V koliko oddelkov jc po ustavi naša vlada razdeljena? Razdeljena je v tri skupine: zakonodajno, izvrševalno (eksekutivno), in sodnijsko. Kaj je zakonodajna oblast naše vlade? To je oblast, ki dela postave. Kaj je izvrševalna (eksekutivna) oblast vlade? To je oblast, ki izvršuje zakone. Kaj je sodnijska oblast naše vlade1? To je oblast, ki razlaga zakone. Iz česa obstoji zakonodajna skupina? Kongres Združenih držav obstoji ia dveh zbornic. — “Zbornica poslancev” in “Senatske zbornice.” Poslance se voli za dobo dveh let; volijo jih volivci vsake države, razdeljeno po številui ljudstva države, kakor ga izkazuje zadnje zvezno ljudsko štetje. Senatorje volijo volivci za dobo šestih let. Vsaka država je zastopana po dveh senatorjih. Zakaj je razlika v dobi, za katero se volijo« poslanci in senatorji? Poslanci se volijo samo !?a dve leti, da lahko ljudstvo nadzoruje njih delovanje. Senatorji se volijo za šest let, in sicer vsaki dve leti po ena tretjina zato, da ima vsako zasedanje kongresa može, ki so skušeni v javnih zadevah. Zakaj imamo dve zakonodajni zbornici? Da ena drugo nadzirata. Kako postane kakšen predlog zakon? Vsak predlog, sprejet v poslanski zbornici in v senatu, se predloži predsedniku v podpis. Ako predsednik predlog podpiše, postane zakon. Ako ga vrne brez podpisa, ga lahko ponovno odobrita obedve zbornici z dvetretjin-sko večino, nakar postane predlog zakon brez predsednikovega podpisa. Ako predsednik kakšnega predloga nei podpiše in ga ne vrne zbornici, kjer je bil prvotno sprejet, predno poteče deset dni od časa, ko je bil sprejet, postane tak predlog zakon tudi brez predsednikovega podpisa. Kakšne1 oblasti daje ustava kongresu? Kongres ima sledeče oblasti: a) Določati in pobirati davke, carino in dohodninski davek; plačevati dolgove in preskrbljevati sredstva za skupno obrambo in splošno korist Združenih držav. (Carina, uvozni in dohodniniski davki morajo biti enaki po vssh Združenih državah). b) Izposojati denar na kredit Združenih držav. c) Urejevati trgovino s tujimi narodi in med posameznimi državami in z Indijanskimi rodovi. d) Kovati denar; določevati vrednost svojega in tujega denarja in določevati pravilno mero in tehtnico. e) Skrbeti zato, da se kaznujejo ponarejevalci denarja in vrednostnih listin Združenih držav. f) Ustanavljati poštne urade in poštne ceste. g) Pospeševati napredek vede in kulture s tem, da zagotavljajo za določen čas prisateljem in iznajditeljem izključno pravico do njihovih tozadevnih spisov in iznajdb. h) Ustanavljati federalna sodišča. i) Soditi in kaznovati morsko ropanje in zločine na visokem morju in prestopke proti mednarodnemu pravu. j) Napovedati vojno, izdajati dovoljenje za plenjenje sovražnikovega imetja in dajati pravila glede ujetnikov. k) Nabirati in vzdrževati vojaštvo. Vzdrževati mornarico. Dajati,1 pravila za upravo in ureditev vojaštva in ureditev vojaštva in mornarice. 1) Dovoliti poklic vojaštva za pomoč, za izvršitev in da se potlačijo vstaje in ustavijo sovražni izgredi. m) Sklepati katerekoli postave, ki bi bile potrebne in primerne, da lahko vlada Združenih držav izvršuje vse zgoraj omenjene naloge in oblasti, katero ji daje ustava, najsibo v kateremkoli oddelku ali v področju kateregakoli uradnika. Katere pravice se splošnol odrekajo državam? One pravice, ki so pridržane kongresu Združenih držav in pravice sklepanja postav, ki ne bi soglašale a ustavo. Kdo ima izvrševalno oblast Združenih držav? Predsednik ima izvrševalno oblast nad Združenimi državami ameriškimi. Kdo lahko postane predsednik Združenih držav? Tukaj rojen državljan, ki je dopolnil 35. leto starosti in je najmanj 14 let naseljen v Združenih državah. (Pride še) Št. 1, Sheboygan. Wis..—Seja< v septembru je bila dobro obiskana. Sklenjeno je bilo, da priredimo velik pardi dne 6. oktobra ob osmih zvečer v cerkveni dvorani v prid sestrskega samostana v Lemontu, 111.. Vljudno ste vabljene vse članice in cenjeno občinstvo. Klicano je bilo ime sestre Simonič, ampak bila ie odsotna in nagrada je ostala za prihodnjo sejo. Po zadnji seji ie naš pevski klub priredil veselo zabavo za sestro Johano Zakrajšek, ki je obljubila večno zvestobo g. Josephu Zore dne 7. septembra. Nevesta .ie prejela lepo darilo od skupine. Obilo sreče! Najlepše pozdrave do vseh! Antonia Retell, predsednica. St. 2, Chicago, 111.—Naša pretekla seja je bila povoljno obiskana. Radi bolezni predsednice ie vodila sejo sestra Theresa Chernich. Sklenjeno je bilo, da se daruje svota $25 naši cerkvi, da pomagamo dolg plačati. Govorile smo tudi glede izleta v Cleveland. Priglasilo se je nekaj članic, ki bodo gotovo prinesle zanimivo poročilo za prihodnjo sejo. Pri naši fari sv. Štefana bomo imeli bazar od 9. oktobra do 13. oktobra, na katerega se odzovimo v lepem številu. Bolne so sestre Frances Sardoch, Mary Blanchar in Mary Miller. Vsem bolnim želimo, da bi kmalu okrevale. Prihodnja seja se vrši 3. oktobra ob osmih zvečer. Prosim vse tiste, ki dol- gujete na asesmentu, da poravnate kakor hitro mogoče. Pozdrav! Lillian Kozek, tajnica. Št. G, Barberton, O.—Vse članice ste prijazno vabljene, da se udeležite seje 6. oktobra ob dveh popoldne v Clubhouse, ker imamo več važnih stvari za rešiti. Pridite prav vse! Teta štorklja se je oglasila pri sestri Juliji Muren ter ji pustila zalo hčerko. _ Najlepše čestitke. Na bolniški postelji sta sestri Katherine Ujčič in Uršula Lintol. Obema želimo skorajšnjega zdravja ter vesel povratek med nas! Pozdrav! Frances Ošaben, tajnica. Št. 9, Detroit, Mich.—Ne vem zakaj je med našimi članicami tolika brezbrižnost za mesečne seje, ker to ni za korist naše podružnice kakor tudi ne v spodbudo odbornicam. Tako ne sme biti v bodoče. Pridite v povoljnem številu na prihodnjo sejo, da ukrenemo kaj koristnega za podružnico. Hvala lepa vsem za udeležbo na kart pardi. Najbolj pridna je bila sestra Raff, ki je prodala največ vstopnic kakor tudi sestri Caiser in Indihar. ki sta požrtvovalno pomagali za lep uspeh. Iskrena hvala! Pozdrav vsem sestram in na svidenje na seji 10. oktobra v cerkveni dvorani. Pripomba: Prosim prav lepo, da pri- dete v večjem številu na sejo! Pozdravljene! Ansrela Stupar, predsednica. Št. 10, Cleveland (Collinwood), O,— Lepa slavnost našega vežbalnega krožka. ki se je vršila v nedeljo, 1. septembra, nam bo ostala v dolgotrajnem spominu. Ves pogram te slavnosti je Imela v oskrbi naša spoštovana urednica Zarje, ga. Albina Novak. Neštetokrat si mislim, kako smo srečne članice clevelandskih podružnic, ki imamo v naši sredini tako neumorno delavko na društvenem polju kakor je ona. Vedno je pripravljena podati nam lepe ideje in dobre nasvete pri vsaki prireditvi. Vse nam je izvršila tako popolno, da je težko najti primerne besede, da bi se ji dovolj zahvalila. Zatorej draga naša Albina, kličem Ti: Bog naj Ti poplača s tem, da Ti ohrani ljubo zdravje! Ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalila ali osebno imenovala, ampak sprejmite vsi iskreno zahvalo, kateri ste na kakoršenkoli način pripomogli do lepega uspeha. V soboto, 14. septembra se je Pa vršila lepa prireditev Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku. V tem programu so nastopile deklice mladinskega krožka v narodnih nošah, ki so plesale slovenske narodne plese in zapele nekaj lepih domačih pesmic. Zatem so pa nastopile dekleta vežbalnih krožkov v umetnem korakanju. Ta večer je bil zopet eden nepozabnih za našo podružnico, posebna pa za naš vežbalni krožek, ki nastopa pod imenom “Frances Sušel Cadets,” ker dekleta tega krožka so v tekmi za korakanje odnesle prvo nagrado s 97 točk. Zatorej dekleta, v imenu podružnice št. 10 vam iskreno čestitam in želim, da boste v prihodnosti še boli neumorno delale roka v roki za dobrobit naše podružnice in organizacije Slovenske ženske zveze. V čast si štejemo, da smo imele na ta večer v naši sredini tudi priljulbljeno glavno predsednico go. Marie Prisland in glavno tajnico go. Josephine Erjavec kakor tudi glavno blagajničarko Josephine Muster, in Mary Tomažin ter druge glavne odbornice in goste. Zelo sem vesela, da sem imela priliko se seznaniti z tako odličnimi osebami. Naznanjam vam tudi. drage sossstre, da je bila naša zadnja seja zelo dobro obiskana in sklenjeno je bilo, da priredi naša podružnica card party in sicer po seji meseca novembra. O tem bom še več ukrepale na prihodnji seji, zato vas vabim, da se udeležite te seje v velikem številu. Naša zadnja seja je bila precej živahna. Na račun nekaj članic, ki so IZ GLAVNEGA URADA Pojasnilo tajnicam Mladinske članice kakor hitro nastopijo 14. leto, se jih mora pri podružnici takoj prestaviti iz mladinskega oddelka v redni oddelek, ter takoj začeti pobirati asesment 25 centov na mesec namesto 10 centov, ker so v istem oddelku kot starejše članice. Tu, v glavnem uradu, kakor hitro izpolni mladinska članica 14 let starosti, jo takoj premestimo iz mladinskega oddelka v redni oddelek. Nekatere tajnice to takoj upoštevajo, in začnejo s prvim mesecem plačevati po 25 centov. Mnogokrat založi podružnica za njih, ker se mogoče takoj prvi mesec težko privadijo mladinske članice, da so že postale redne članice. Toda nekatere tajnice se mora pa večkrat opominjati, ker zaostajajo na ases-mentih in še kar naprej pošiljajo po 10 centov namesto 25 centov na mesec. Vse te prosim, pazite, in upoštevajte te vrstice, in ako imate v bližnji bodočnosti deklice, katere bodo postale dovolj stare za redni oddelek, jih že naprej opozorite na to. Gotovo ni želja tajnice, da bi bila njena podružnica na dolgu v glavnem uradu. CERTIFIKAT je veljaven is-sti, ko prestopi v redni oddelek in ni potrebno izdelati novega. Toda tajnice lahko napišejo na vrh, počez, “TRANSFERRED TO ADULT DEPARTMENT.” Toda ako pa se spremeni dedič na certifikatu, potem se mora poslati na glavni urad, da se zapiše ime novega dediča. Najlepše pozdrave vsem skupaj, JOSEPHINE ERJAVEC. imele svoj rojstni dan v septembru, je pomnožilo živahnost. Prinesle so okusna okrepčila in naša sestra Louise Čebular jim je pa čestitala s tem, da jim je zapela nekaj prav veselih zdravic. Ne smem pozabiti naših bolnih članic. Vsem želim hiter povratek zdravja in na svidenje na prihodnji seji! Vas pozdravljam, Frances Tomsich, predsednica. Dan 1. ssptembra bo za podružnico št. 10 ostal v neizbrisnem spominu, namreč omenjeni dan so naša dekleta vežbalnega krožka dale blagoslovit no- vi prapor in tudi prvič nastopile v novih uniformah. Boter in botra sta bila vsem priljubljena Mr. in Mrs. A. F. Svetek. Vršila se je slikovita parada in tudi več odličnih gostov je bilo pri tej slavnosti.. Parade so se udeležili vs; clevelandski vežbalni krožki in tudi iz Loraina kakor tudi članice vseh podružnic. Po blagoslovitvi se je vršil prav lep program v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na odru je bilo nad 50 oseb. namreč boter in botrica, častniki in njih spremljevalke, glavne odbornice, tovariši in tovarišice, župan in Miss Ljubljana in tudi naš priljubljeni gospod sodnik Frank J. Lausche. Naš mladinski krožek je proizvajal vsakovrstne plese in zapel nekaj lepih pesmic: nastopilo je tudi več oseb v umetnih plesih in petju kakor tudi v deklamacijah. Program je občinstvu zelo ugajal. Zvečer se je pa vršil v gornji dvorani ples in domača zabava. Ves program je imela v oskrbi ga. Albina Novak. Dvorana je bila nabito polna občinstva popoldne in zvečer, mnogo se jih je moralo vrniti, ker je bila dvorana prenapolnjena. Dolžnost me veže, da se v imenu deklet najlepše zahvalim botru in botri. vsem častnikom, glavnim odbornicam, tovarišem in tovarišicam in gostom. Dalje vsem vežbalnim krožkom, podružnicam, vsem društvom in Slovenski moški zvezi, ki so se tako velikodušno odzvali in pripomogli do tako lepega uspeha. Hvala Mrs. Prisland za poslane čestitke. Najlepšo hvalo smo dolžni Ameriški Domovini za veliko reklamo, ker današnje čase prireditve brez reklame nimajo uspeha. Tisočera hvala urednici Zarje, ge. Albini Novak za tako spretno vodstvo programa in sploh za vse njeno požrtvovalno delo, ki ga je imela toliko s to slavnostjo in zraven tega je vež-balnemu krožku podarila krasno ameriško zastavo. Dekleta in me starejše se iskreno zahvalimo iza tako krasno darilo. Ta zastava nas bo vedno spominjala na njena dobra dela. Bog jo ohrani pri najboljšem zdravju, da bo lahko naprej vršila delo pri Slovenski ženski zvezi, kjer jo vedno bolj potrebujemo. Torej še enkrat: tisočera hvala, sestra Novak! Končno najlepša hvala prav vsem, ki so na en ali drugi način pomagali pri tej slavnosti. Uspeh je bil gmotno in moralno 100 procenten. Dekleta so vam vsem zelo hvaležne. Bog vam stotero povrni! Drugi, zopet neizbrisljiv dan za naše kadetke je bil dan 14. septembra, ko S3 je vršila tekma rrved vežbalnimi krožki v Euclid Beach parku, in so naša dekleta prejela najvišjo odliko, namreč prvo nagrado. Ko je bilo naznanjeno, da ima najvišje odstotke krožek št. 10. je ga. Marie Prisland z veseljem izročila krasne medalje, za kar se v imenu deklet najlepše zahvalim. Iskreno vam čestitamo in smo ponosne na vas. dekleta! Medalje, ki ste jih prejele kot nagrado, naj vas vedno spodbujajo k nadaljnemu delu. Bog vas živi, dekleta! Res slikovit je bil prizor, ko so prikorakali vsi vežbalni krožki in se uvrstili po dvorani, v sredini pa mladinski krožki v narodnih nošah: človek bi se kar razjokal od veselja. Ponosne smo. da smo imele v svoji sredi skoraj vse glavne odbornice in okrog 200 članic iz zunanjih držav. Nad vse lepa .ie bila tudi igra “Mlada pevka,” ki je bila podana v nedeljo, 15. septembra, 1940. Od teh pomembnih dnevov bi lahko napisala cele kolone, ker pa vem, da ima urednica še veliko drugega gradiva za Zarjo in tudi o tem vem. da bo vse boljši napisala kot jaz, naj s tem Zaključim v upanju in želji, da bo ime. la Slovenska ženska zveza še več takih pomembnih dnevov. Dne 28. septembra se je poročila naša članica Rose Tomsich z. g. Kocjanom. Nevesta je hčerka naše vrle predsednice ge. F. Tomsich. Vse članice ji želimo vso srečo . zdravje in zadovoljstvo v novem stanu. Bog vaju blagoslovi! Pri družini Charles Drassler na 160. cesti se ie pa oglasila tetica štorklja ter pustila prav zalega fantka-prvoro-jenčka. Naše iskrene čestitke! Na bolniški postelji se nahajajo Jennie Hribar, Josephine Zernic in Rose Kalin. Tem in vsem drugim bolnim želimo hitrega zdravja! Franccs Sušel. tajnica. Št. 12. Milwaukee. Wis.—Zadnja seja, ki se je vršila na Delavski dan, je bila slabo obiskana. Želela bi večje udeležbe. Naša predsednica Marica Kopač in podpredsednica Justina Turk sta praznovali svoj rojstni dan 28. in 26. septembra. Opozarjam članice, da pridete na sejo. ker bomo imele nekaj posebnega ta dan. Obe sta obljubili prinesti nekaj okusnega. Na dnevnem redu bo tudi naša prireditev, ki se vrši dne 27. oktobra v South Side Tivoli dvorani. Priporočam vsem materam, da vpišete svoje hčerke. Dobro veste, da je naša Zveza zmerom na prvi strani za svoje članice. Gotovo ste vse brale, da bomo imele prosto mesečnino meseca decembra, to je nekaj res zelo lepega. Hvala glavnim odbornicam za lepo razumno naklonjenost. Vsem. ki imate svoj rojstni ali imen-dan v oktobru, želim vse najboljše in še posebno vsem Terezinkam. Pozdrav! Mary Shimcnz, tajnica. Št. 13, San Francisco, Cal.—Za poročati imam veselo novico, da je naš spor, mali in nepotreben, prav lepo poravnan in vse članstvo zadovoljno. Septembrska seja je bila dobro obiskana. Odsotne ste lahko žalostne, ker zamudile ste eno naj lepših domačih zabav. Bilo nam je prav dobro. Videle smo tudi nove znake, kateri velja 20 centov vsak. ki bodo krasili naša prsa ob javnih nastopih ali ob sprevodih. Saj nas je že več tisoč skupaj in koliko pa jih še pride, pride(?) Na seji 3. oktobra pridimo vse skupaj, da dobi vsaka svoj znak. Po seji bo pa spet “good time” v spodnjih prostorih. Agnes Stepan iz Bingham Canyon, Utah, katero kličemo “Nežika,” ima novo hišo prav blizu Slovenskega doma in tudi lepe nove harmonike. Ona nam bo zaigrala nekaj lepih slovenskih valčkov in polk, da bo še bolj fletno. V njej je vse slovensko veselje, dasiravno je tukaj rojena in smo vse res ponosne nanjo. Dne 6. oktobra pa bomo gledale lepe slike iz naše rojstne domovine v Slovenskem domu ob pol osmih zvečer. Dne 13. oktobra bomo članice spet skupaj pri sv. maši ob pol desetih zjutraj, ki bo darovana za žive in umrle članice naše podružnice. Vinsko trgatev smo pa premestile na 27. oktobra. Zdaj pa vsi pridno čakajmo, da se vsi skupaj poveselimo, ker naše življenje, le kratek je čas! Na svidenje, z najlepšimi pozdravi! Mary Slancc, predsednica. “PO ŠIROKEM SVETU” nosi naslov knjiga, katero je izdal Mr. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Knjiga je polna zanimivih podatkov potovanja v domovino in druge kraje. Mnogo krasnih slik napravlja knjigo še bolj zanimivo. Vsak, ki je te kraje že obiskal in tudi oni, ki jih ni, bo z velikim duševnim užitkom bral potopisne črtice in zgodovinske podatke v tem, najnovejšem literarnem delu gospoda Grdine. Vsem našim članicam priporočam knjigo “Po širokem svetu,” ki se naroča naravnost pri pisatelju in ki stane $2.70. MARIE PRISLAND. BIL JE VELIK USPEH! Vse velike prireditve meseca septembra so imele najlepši uspeh, posebno pa naš četrti letni mladinski tabor, ki se .ie vršil v Euclid Beach parku dne 14. septembra in potem krasna predstava dne 15. septembra. Ker so se vršile vse te lepe prireditve po dobi, ki je določena za dopise, zato bom poročala vse natančno v prihodnji izdaji. Le toliko sedaj, da uspeh nadkriljujc vse dosedanje velike prireditve In vsak, ki se je udeležil, bil je zadovoljen in več kot to, nismo skoraj pričakovali. Torej potrpite za poročilo do prihodnje izdaje! UREDNICA. 0------------ ZAHVALA ŠT. 15 SŽZ Iskrena hvala podružnici št. 15 za krasno poročno darilo, ki mi bo vedno v prisrčen spomin na sestrsko ljubez-njivost. — Ostanem hvaležna, Mary Stimetz. Št. 17, West Allis, Wis.—Prijazno vabimo vse članice, prijatelje in sosedne podružnice na vinsko trgatev, katero priredimo 26. oktobra v Labor dvorani, začetek ob osmih zvečer. Posetite nas ta dan in se veselite v prijetni družbi ter nam pripomorete do boljšega uspeha. za kar vam bomo hvaležne. Imele bomo pripravljeno za lačne in žejne tako. da ne bo treba nikomur z praz- nim želodcem domov, niti se pritožiti, da se ni dobro zabaval, ker bomo ime- li izvrstno godbo. Pridite od blizu in daleč. Ker je lepo število slovenskih društev, upamo, da nas članstvo gotovo poseti. Ob priliki bomo pa radevolje vrnile naklonjenost. Pripravljenih bo tudi lepo število dobitkov. Prošene ste, da pridete na sejo 7. oktobra ob osmih zvečer, ker je važna. Vssm bolnim želimo ljubega zdravja. S pozdravom. Štefania Miklaučič, poročevalka. Št. 18, Cleveland (Collin wood), O.—■ Z iskreno željo, da bi se članice bolj zanimale za redne mesečne seje, pošiljam te vrstice v beli dan. Zasnovano “Card Party” za oktober, smo bile primorane odložiti na mesec november, ker upam, da bo prihodnjo sejo, 1. oktobra večja udeležba članic, ki naj bi jim bilo poverjeno tozadevno delo. Vljudno vas prosim, cenjene sosestre. gotove udeležbe 1. oktobra! Tem potom pošiljam najlepši poklon podružnici št. 10, katera je praznovala svoj jubilej v nedeljo, 1. septembra. Kadetkam vso čast in priznanje fca njih napredek, ko tudi št. 32 v Euclidu, O. Priznam, da so vsi krožki in njih lepa dekleta v največji ponos slovenskemu življu ter v najlepšo reklamo organizaciji slovenskega ženstva v tej novi zemlji. Apeliram na vse ostale slovenske žene in njih hčerke, da pristopijo k naši Zvezi; prostora in ambicije za napredek je pri vsaki poedini podružnici vedne) še dovolj! Kot narava, v katero zasope sem ln tam že jesenski dih, ob katerem človek nehote vzdrhti nekam čudne tožnosti, tako se mi zdi življenje, ob katerega valoveče zaganja kupa raznoterih nepojmljivih slučajev. Ga. Mary Unetič in njeni svojci naj prejmejo tem potom iskrene želje za zopetno okrevanje po težki avtomobilski nesreči, ki jih je zadela na izletu k niagarskim slapovom. Mary A. Paulin, ki je prestala nevarno operacijo, pa: na skorajšnje svidenje zopet med članicami! Doba poletnih izletov naj zopet sanja najlepšo bodočnost; zia vse poslane mi prijateljske poizdrave iz raznih mest, se tem potom cenjenim sosestram najlepše zahvaljujem. Naj mi bo dovoljeno omeniti še naslednje! Po hišah in naselbinah se zadnje čase precej vsiljujejo "učenjaki” posebne vrste, ki se na vso moč prizadevajo vcepiti rojakom specialna nebesa z njihovimi brošurami: “Watch Tower Bible.” Njihov “Jehova God” ima baje neznanski vpliv, ker šteje že toliko tisoč podjarmljenih . . . Zene in dekleta, v katerih polje zavedna slovenska kri, ne dajte se prevariti tem “poturicam,” ki so, žalibog—tudi sinovi slovenskih katoliških staršev. Zdi se mi nadvse nizkotno, da se v tej deželi, kjer so se baje preobjedli maslenega kruha, poniža naš lastni rojak in seje osat med pošteno, dasi revno slovensko ljudstvo. Pokažite, kjerkoli se pojavijo, da iz take moke ne bo nikdar kruha zanje! S pozdravom! Josephine Praust, tajnica. Št. 19, Eveleth, Minn.—Tukai v Minnesoti so se vsako leto vršili veliki pikniki pod pokroviteljstvom raznih organizacij in klubov, da so si s tem opomogli blagajne za uradne stroške, ki Jih običajno imajo povsod. Na žalost pa moramo priznati, da je napravilo mnogo neprilik neugodno vreme, ki je gotovo rosilo na vsak tisti dan, ko je bil napovedan piknik. Mesec junij je bil hladan, julij pa vroč in v avgustu pa deževje in nekako 21. avgusta je pa že slana padla po nižjih krajih. Zares pasji dnevi. Mokrote toliko, da ne more sadež dozoreti, vendar pravijo, da bo mnogo jabolk in grozdja, kdor ima kaj nasajenega. Narod rad čita tudi o delavskem početju, ki je slabo za tiste, ki so brez dela. Delodajalci se dandanes več ne ozirajo na potrebne družine, katere prebirajo brez vzroka. Le zakaj ni pravice med delodajalci, ki puste mladino, da trpi v 'pomanjkanju, ker ni pravilno razdeljen delavski sistem. Na zadnji seji smo imele precej stvari za razmotrivati. Priredilo se je vse v lepem redu. Lepo posteljno pregrinjalo bo gotovo doprineslo naši blagajni lep uspeh, ker članice so takoj pokazale, da bodo zvesto sodelovale. Tri naše pridne agitatorice so poročale, da so prejele lep spominček od glavne predsednice. Me smo ponosne, da imamo med nami tako agilne članice. Radi dežja se je dne 25. avgusta vršil program v dvorani. Naš mladinski krožek se je prav lepo postavil, kar nam je vsem v čast. Naša gospa Mary Lenich se mnogo trudi, da ima krožek lep nastop. Pravi, da deklice prav rade poslušajo in sledijo lepim vajam, zato smo ji vse članice hvaležne. Bolni sestri Helen Rohne želimo skorajšen povratek k zdravju. Sedaj je sezona za “jurčke" nabirat, katera jih želi, naj iih kar pri meni naroči, čeprav pet mernikov. Pozdravljene! Ivana Ozanich. ČESTITKE PODRUŽNICI ŠT. 20, JOLIET, ILL. V začetku Zlate kampanje je prejela naša podružnica poziv od urednice, Mrs. Novak, ki je bile imenovana za voditeljico kampanje. Toda. ko je pa tudi naša predsednica Mrs. Emma Planinšek prejela spodbujevalno pismo od sestre Novak in je bilo prečitano na seji, ie vzdihnila z pripombo: “Torej kar 5o članic zahteva od nas!” Številka 50 je precej visoka za podružnico. katera je pobrala skoraj že vse dobre članice v svojo sredo, vseeno pa dostavi: “No dobro, ker je ta kampanja v počast glavni predsednici za njen rojstni dan, ne bomo rateočarale, ne Mrs. Novak, kakor tudi ne glavno predsednico. Potruditi se moramo še boli kakor navadno!” In ker so članice že takoj v začetku pokazale, da se zanimajo za Zlato kampanjo, nam je bilo število kar zagotovljeno: saj ako se prav spominjam, je bil Joliet mesec za mesecem v prvi vrsti med najbolj uspešnimi podružnicami v kampanji. Ko je nastopil zadnji mesec kampanje. je imela št. 20 že v začetku meseca 50 članic. Torej kvota je bila dosežena. Kai sedaj, sem mislila jaz, kot glavna tajnica! Ali bomo obstale kar pri 50? Ne, dajmo se še nekoliko potruditi. Kai če bi za rojstni dan glavne predsednice Mrs. Prisland dobile 100 novih, saj imamo še en mesec? Tako sem govorila na seji in spodbu-jevala. Gledale so me, kakor na eno, ki ni nikdar zadovoljna. Toda podvo- jiti število, ki je zahtevano od nas, bi bilo pač najlepše darilo glavni predsednici! Tako sem jim na srce govorila. Pregledala sem imena naših uradnic in začela bodriti drugo za drugo. Najprej sem se oprijela Mrs. Mary (Anton) Terlep) ter jo prosila, da bi dobila vsaj tri nove članice in dobi vsaj broško. Obljubila je. da poskusi. In drugi dan me je že telefonično obvestila. da ie izpolnila željo. Nato sem io zaprosila še za dve itd. Šele po kampanji mi je naša blagajničarka Mrs. Terlep povedala, da tedaj, ko sem jo prosila še za dve. je imela že 20 novih. Samo čakala je konca in me s tem boli presenetila. Počasi smo se bližale cilju, a rojstni dan glavne predsednice je bil že zelo blizu, bilo je samo še tri dni časa. Kje jih dobiti? Hitro sem se odpravila k Mrs. Jennie Muster (tašča naše glavne blagajničarke) in io prosim, naj hitro kam stopi po članice. Obljubo mi je hitro izpolnila. Toda ako verjamete ali ne. kadar sem v zadregi, se obrnem do Mrs. Jennie Muster in ona vedno priskoči na pomoč, posebno kadar se gre za korist Zveze. Tudi glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster ie obljubila, da bo dobila še katero. Z veselim srcem sem šla proti domu in na potu sem se ustavila pri stanovanju naše rediteljice Mrs. Mary Kunstek. Tam sem povedala hčerki, ker Mrs. Kunstek ni bilo doma, naj pove mami, da dobi vsaj še dve novi članici, da bo dobila broško. Ampak med potjo sem! še obstala radi kampanje, in prišla sem po par urah domov, so me na glavnem uradu že čakali dve prošnji in denar, katere je dobila Mrs. Kunstek. Mislila sem sl. s takimi odbornicami je pač luštno delovati. Tudi nadzornice so storile svojo dolžnost v tej kampanji, največ jih je dobila Mrs. Benedik. Prišel je bil predvečer rojstnega dne glavne predsednice. Imela sem oddati brzojavne čestitke in število članic, katere pošiljamo za vezilo. A na moje razočaranje, imele smo iih samo 99. Kaj storiti? Bila sem v zadregi. Takoj sem se zmislila na prijateljico in prejšnjo odbornico naše podružnice, Mrs. Therese Žlogar, katera mi je njeno hčerko že davno obljubila. Telefonirala sem ji in ji povedala, da bo njene hčerka imela ravno številko 100, ako pristopi in da moram tudi jaz svojo dolžnost storiti v zadnjem trenutku. Seveda, prošnje mi ni odklonila. Mrs. Žlogar in njena hčer Dorothy sta prišli takoj drugi dan in se je vpisala in plačala kot stotera članica, ki ima biti za vezilo glavni predsednici. Z lahkim srcem sem oddala brzojav na glavno predsednico in sporočila, da imamo pri podružnici št. 20 100 novih članic za njen rojstni dan! Torej izpolnjena je bila moja želja kakor tudi marsikatere druge članice pri podružnici. Vendar, ker je manjkalo še devet dni pred zaključkom kampanje, mi ni dala vest miru. “Kaj, ako med tem časom začno ostale podružnice delovati na levo in desno in nas prehitijo?” Treba ie bilo kar naprej delati! Zopet sem se obrnila do naše dobre članice Mrs. Jennie Zupančič v Rockdale, 111., ki mi je obljubila, da jih bo nekaj dobila, čeravno bo treba tri ure hoditi do njih. Zopet sem dobila od drugih članic prošnje, tako da je podružnica št. 20 imela ob sklepu Zlate kampanje nič manj kot 124 novih. In predsednica Mrs. Planinšek me je zadnja presenetila z novimi članicami, kakor tudi naša podpredsednica. Mrs. Anna Korevec. ki je vpisala 10 novih, s tem je dosegla drugo mesto med uspešnimi podpredsednicami. V resnici sem vesela, da je ravno podružnica št. 20, dosegla prvo nagrado v Zlati kampanji za rojstni dan glavni predsednici. Radi tega si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem našim pridnim agitatoricam, posebno pa naši blagajničarki, Mrs. Mary (Anton) Terlep, katera je pripomogla največ v tej kampanji. Dalje predsednici za spodbudo in nabiranje članic kakor vsem ostalim, katere so kaj pripomogle, kajti brez vsestranske pomoči bi ne bila iolietska podružnica zopet na prvem mestu. Čestitam naši podružnici kakor tudi vsaki, katera je dala dobro besedo v ta namen. Moram še omeniti, da je to druga zmaga v enem letu za podružnico št. 20. Prva zmaga je bila v prvi mladinski kampanji, katera se je zaključila v mesecu decembru zadnjega leta, v kateri ie Josephine Muster, glavna blagajničarka, prejela prvo nagrado. Pa še nekaj! Jolietska podružnica je dobila tudi prvo nagrado v prvi kampanji naše organizacije v letu 1928. Takrat je dobila čez 160 novih članic. Takrat je prejela nagrado $50, in sicer $25 od Zveze in $25 od njene ustanoviteljice. Mrs. Barbare Kramer. Dalje je vredno omeniti, da ravno v tej Zlati kampanji sta bili ustanovljeni dve podružnici v državi Illinois. To sta podružnica št. 99 v Elmhurst ter slavna podružnica št. 100 v Ottawa 111. Prav ponosna sem. da je številko 100 dobila podružnica v Illinoisu ter s tem pokazali naši glavni predsednici, da se je Illinois odlično potrudil za njen rojstni dan. Tudi chikaška podružnica št. 2 se je lepo odlikovala z 51 članicami ter dosegla svojo kvoto, kar .ie vse pohvale vredno. Naj na tem mestu sprejmejo vse podružnice, katere so dosegle kvoto 50 kakor tudi vse agitatorke, moje priznanje in čestitke. Kampanja, katero je vodila to leto urednica Albina Novak, na čast glavni predsednici, bo gotovo ena najlepših v zgodovini naše organizacije. Naj prva nagrada, katera je bila poklonjena podružnici št. 20 na Zvozili Dan po glavni predsednici, dolgo krasi našo naselbino, ker je že tretja v kampanjah za pridobivanje novih članic. Josephine' Erjavec. PRIDITE NA PLESNO VESELICO Kadetke podružnice št. 20 prijazno vabijo vse bližnje in daljne članice, njih družine in številne prijatelje na veliko plesno veselico, katera se bo vršila v naši farni dvorani sv. Jožefa na North Chicago ulici, dne 19. oktobra. Ples sc začne ob deveti mi večer ter se bo nadaljeval d« ene ure. Imele bodo tudi različne zabave, tako da bo vsak sigurno imel najlepši večer v tej sezoni. Vstopnina je samo 25 centov za ženske ter 35 centov za moške. Ples so imenuje “Autumn Frolic.” Vstopnice se dobe pri vseh kadetkali in pa tudi pri vratih. Torej ne zamudite te prilike! Na svidenje dne 19. oktobra v farni dvorani! ODBOR. Št. 20, Joliet. 111.—Za potovanje v Cleveland za Zvezin dan se je v resnici zbralo lepo število članic. Javni nastopi so velikega pomena za navdušenje članicam kakor tudi v reklamo Zvezi, da se pokažemo, da smo vesele biti članice ženske organizacije, ki je ■vedno aktivna in privlačna. Sestra Mrs. Theresa Koleta se je vrnila po tri-tedenskem potovanju v Butte. Mont. Ganljiv je bil prizor, ko so se zopet pozdravljali po več letih. Sestra Prances Kostanjsek iz Colorado Springs, brat Louis Novak iz Edmund, ■Canada, brat Joe Novak iz Butte, Mont. Mrs. Koleta je potovala skozi Yellowstone park. Te počitnice ji bodo vedno ostale v spominu. Dne 24. avgusta so prijatelji in znanci priredili “Surprise Party” na Mr. in Mrs. John Musich ob priliki 25-letnice zakonskega življenja. Tudi mi se pridružimo in izrekamo čestitke. Od gospe štorklje sta bili obiskani družini Mr. in Mrs. Prank Spelich in družina Mr. in Mrs. L. Lukančič. Obdarjeni sta bili z deklicami. Srečnim staršem izrekamo naše čestitke! Težki operaciji se je morala podvreči Mrs. Mary Kunstek. Želimo da se ji zdravje skoraj povrne. Letos smo izgubili četrto članico. Kruta smrt kar pobira, ne glede na starost, ne na čas. Dne 17. avgusta je po dolgi bolezni zavedno zaspala Katarina Judnich. Pokojnica zapušča žalujočega soproga in hčer Mrs. Mary Kren. sina Edvvarda ter štiri sestre, ki so vse članice naše podružnice, to so: Mrs. Anna Grayhack, Mrs. M. Železnikar, Mrs. Helen Mutz, Mrs. A. Kozuh. Dne 15. avgusta je preminul John Bauer, oče dveh članic, Mrs. B. Kle-mencich in Mrs. M. Medic. Naj mu sveti večna luč! Ostalim pa izrekamo naše sožalje. Dne 20. oktobra ste vabljeni na kart pardi, ki ga priredijo štiri ženska društva, sicer Sv. Cecilije, št. 12 DSD, št. 108 KSKJ. St. Anna WCOF in Slovenska ženska zveza št. 20. Na svidenje! Josephine Muster, tajnica. Št. 21, Cleveland (West Park). O,— Žalostno je bilo vzeti slovo od naše dobre sestre Mary Cimperman, katera je zavedno zapustila ta svet dne 18. avgusta. Bolehala je od januarja in bila na potu okrevanja, ko jo je Bog nana-gloma poklical v kraj, kjer ni trpljenja. Bolehala je za srčno boleznijo, kar je tudi pospešilo njeno smrt. Komaj dva meseca po smrti ljubljenega očeta, je tudi mati zapustila svojo ljubo družino. Kakor sta bila neločljiva v življenju, tako ju je tudi Bog združil skupaj v večnem življenju. Pokojna je bila vzorna katoliška mati, ki je žrtvovala vso svojo ljubezen za svojo družino, kateri je tudi družina vračala vso materino ljubezen. Saj kjer je ljubezen staršev neomejena do otrok, tam so tudi otroci vsi polni ljubezni do svojih staršev in vzor prave krščanske družine je bila dolgo let Cimpermanova družina v naši naselbini. Toda dobre matere in očeta sedaj ni več, toda vse vemo, da bodo štirje sinovi in pet hčerk vedno ostali dobri člani človeške družbe, ker so vzgojeni v pravem krščanskem duhu. Naše globoko sožalje vsem sorodnikom. Bog vas potolaži. Ti, ljubljena in draga sestra pa vedi, da čeravno si odšla pred nami v večnost, da boš vedno med nami v svežem spominu. Prosili bomo ljubega Boga, da se srečno snidemo nad zvezdami. Spavaj v miru in spočij se v Bogu. Članicam jo priporočam v molitev. Čestitke naši sestri Berti Glau. ki je postala mamica zali hčerki kakor tudi Kristini Lunder, ki je za enkrat več mamica. Čestitamo tudi Paulini Zupan, ki je spet enkrat več stara mama. Pri družini Mary Galič je pa vse veselo, ker se ženi že četrti sin, Prank. Obilo sreče! Udeležila sem se sej, katere je sklicala naša urednica Albina Novak, da se uredi vse potrebno za velike prireditve v septembru. Povem vam. članice, da smo članice v Clevelandu zelo vesele, da imamo tako neutrudljivo in vneto delavko za napredek Zveze med nami. Bojim se za njeno zdravje, saj je samo ženska in nam se kaj rado zdravje zrahlja. (Hvala Ti, Ančka, za prijazne besede. A. N.) Bog živi vneto delavko na društvenem polju še mnogo let! Vabim vse na sejo v oktobru! Srčen pozdrav do vseh! Ančka Pelčič, tajnica. Frances Ponikvar: NAŠA MLADINA Različne so sodbe o naši tu rojeni. Nekateri trdijo, da se nam odtuja, drugi, da je preveč lahkomiseljna itd. Ako hočemo biti pravični, pa moramo priznati, da) je mladina v veliki večini dobra, ki po vsem ne razume šeg in navad staršev, kateri so prišli iz starega kraja in ameriški način vzgoje je vse kaj drugega kakor pa vzgoja otrok v domovini. Da nas bodo naši otroci boljše razumeli in da se bodo boli zanimali za ono, kar smo prinesli iz starega kraja, je potrebno, da se mi čutimo del njihovega čuvstvovanja in da tudi mi spoštujemo njihove nazore. Narodna zavest in vse. kar je s tem v zveza, so stvari, ki jih ljubimo in imamo pravico ohraniti in še več, morali bi napraviti te stvari privlačne tudi za naše otroke. Toda ne po sili, marveč s tem. da jim pokažemo njihovo vrednost. Predvsem pa skušajmo ustvariti duh medsebojnega razumevanja prvič v lastnem domu kakor tudi z onimi. s katerimi prihajamo v dotiko, ne glede, kaj kdo je. To bo največji pripomoček, da bo naša mladina ohranila poleg demokratičnega Amerikanca, tudi ponos svojega naroda. VESEL ROJSTNI DAN! Dne 2. oktobra bo obhajala svoj rojstni dan Prances Marinshek, odbornica v odboru za mladino in razvedrilo. Želimo ji vse najboljše! Št. 26, Pittsburgh, Pa,—Udeležba je bila pičla na zadnji seji, ne vem zakaj se bojite priti na sejo; en večer na mesec bi si lahko vsaka privoščila za družabni sestanek in se spoznala s svojimi sosestrami. Vem, da ni nobeni žal, ker je prišla na zadnjo sejo, ker bilo je smeha in kratkočasja na koše, za kar je poskrbela sestra Rugina. Naznanjam vam, da priredimo dne 13. oktobra kart pardi v cerkveni dvorani Marije Vnebovzete na 57. cesti in Butler. Plesalo se bo pa v šolski dvorani. Vabljeni ste vsi na veliko prireditev. Zabave bo dovolj za mlade in starejše. Članice naše podružnice ste prošene, da vsaka pripomore do lepega uspeha ter prinese en dobitek in to do prihodnje seje 8. oktobra. Če prinesete na sejo. bo to za vse prav, ker potem bomo znale, koliko imamo na rokah. Prosim vas. da sodelujete po svoji moči v tem oziru, za kar vam izrekam najlepšo zahvalo. Kegljačice! Naznanjam vam, da se je začelo z kegljanjem dne 16. septembra v ravno istih prostorih kot prejšnja leta, namreč pri Joseph Kobe na 53. cesti in Butler. Pozdrav vsem skupaj! Mary CoRhe, predsednica. Št. 27, North Braddock, Pa.—Bog daj da bi se grozna vojna kmalu končala in vrnila ljubi mir in spravo med narodi, kakor uživamo mi v svobodni Ameriki! Upati je, da boste v bodočih mesecih prihajale v večjem številu na seje, ker vročina je v kraju in sedaj je udobno vreme. Ko beremo zanimiva poročila od drugih podružnic, bi nas moralo vzpodbuditi do večjega zanimanja med nami. Ker nismo imeli piknika ali drugih prireditev v tem letu, zato je bilo sklenjeno, da vsaka članica prispeva 50 centov v ročno blagajno, ker imamo velike izdatke. Pri naši podružnici smo imeli dve nevesti in sicer Katarino Oblič in Olgo Sečan. Obe sta prejeli veliko daril od članic in od drugih prijateljic, za kar se prav lepo zahvalita. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! Na zadnji seji smo pogrešale sestro Mary Anžlovar, ki se nahaja v Clevelandu. Na izletu je bila sestra Anna Nemanič, ki se je vesela vrnila. Prav lepa hvala za pozdrave. Sestra Frder-har še vedno boleha. Na.i ji ljubi Bog povrne zdravje, kakor tudi vsem drugim bolnim sestram. Bog blagoslovi našo Zvezo in članstvo! Anna Tomašič, predsednica. Št. 28. Calumet, Mich.—Razmere so zmerom enake na tem severnem tečaju. Na društvenem polju se še precej dobro gibljemo kakor tudi proslavljamo različne dogodke. Dne 5. septembra smo slavili 86-letni rojstni dan naše pionirke gospe Anna Brula. Obdarovale smo jo a lepimi darili. Gospa Brula je veselega značaja in krepostna še na duši in telesu. Živela, naša pionirka! Hči naše predsednice se je poročila 28. septembra. Dne 12. septembra smo ji napravile “shower party” v cerkveni dvorani. Obilo sreče! Petdesetletnico naše župnije bomo obhajali 27. oktobra in priprave so v polnem razmahu. Najlepši pozdrav vsem skupaj! Mary Stefanich, zapisnikarica. Št. 29, Browndale, Pa.—Poleti so bile naše seje bolj slabo obiskane. Prosim, da bi prišle odslej v večjem številu. Prihodnji sestanek se vrši 7. oktobra na mojem domu. Po seji bomo imele domačo zabavo. Pripeljite tudi svoje prijateljice, da nas bo polna hiša. Ako je mogoče, prinesite tudi en majhen dobitek, da bo čim več ’zabave. V dolgih jesenskih in zimskih večerih bo vsakemu všeč malo kratkočasja. Gospa Helena Gruden se lepo zahvaljuje za darilo od članic kakor tudi za obiske v bolnišnici in na domu. Zdravje se ji počasi vračuje. Pozdravljene! Mary Pristavec, predsednica. Št. 30, Aurora, 111.—V aprilu tekočega leta sem poročala, kako naše mesto praznuje prestopno leto (29. februarja), namreč da izroči vodstvo mesta v ženske roke in tako je bila tudi policijska načelnica ženska kakor tudi policistke. Dne 18. avgusta pa beremo v Aurora Beacon News: Policijska načelnica poročila svojega aretiranca! Kako ga je dobila? Po mestu je pripeljal krasen nov avtomobil, policistke pa brž glave skupaj: Čegav je? Kdo ga vozi? Za njim! je bilo povelje. Fant nič hudega sluteč je šel v banko na svoje delo, policistke pa za njim in—v imenu postave, je moral v ječo, zato, ker je bil še fant, oziroma pečlar. Kako je vozil potem tisti lepi avtomobil, si sami lahko predstavljate, ker je srečno pripeljal do poroke. Torej dekleta tudi na tem polju velja pogum in korajža! Šele v zadnjih dneh sem izvedela, da imamo še enega college graduanta, to je sin naše članice Antonije Gorenc. ki živi na farmah. Graduiral je na De Kalb College v septembru pa je odšel še naprej na univerzo v Madison. Wisconsin, kjer bo posvetil svoje študije poljedeljstvu. Iskrene čestitke fantu in ponosnim staršem, ki toliko žrtvujejo za svoje otroke, z željo da dovrši šolo z odliko še na univerfci. Graduiral je tudi Jerry Verbič, tako smo imeli kar tri graduante v naši slovenski naselbini, in sicer tretjega se bom pa jaz veselila čez tri mesece. Vsem trem našim fantom pa daj Bog srečo in zdravje, da bi bili nam v pomoč) na stara leta. Mr. Leo Zakrajšek! Najlepša hvala za tako lep in zanimiv opis potovanja njem sledim vsaki vrsti in vsaki besedi. Le še veliko napišite! Mrs. Prisland! Vsekakor, ko vkuhavam fižol, se zmislim na Vas in sem Vam hvaležna, ker ste me naučili potom Zarje, kako se boljši fižol naredi In tudi bolje ohrani. Rekli ste, da se ne sme preveč šparat sladkorja in res od takrat imam veliko boljši fižol. Nežika, daj nazaj poklicat vse tiste ženine (jaz te ne bom nikdar obdolžila bigamije). Veš, tvoji koloni kar nekaj manjka, odkar ni Markota. Res je majhen, pa je čokat, če ne pa si kakšnega druzega skomandiraj. Pozdrav! Frances Kranjc. Št. 31, Gilbert, Minn.—Prav lepo se zahvaljujem glavni nadzornici Marly Lenich in soprogu za lepe spominke iz božje poti v Lemontu, 111., kakor tudi za lepe pozdrave. Ona dva sta vedno veselai družabnika in kjer sta navzoča, tam je vedno vse veselo, zato sta povsod In vsak čas dobrodošla. Torej najlepša hvala za vso prijaznost in velikodušnost. Gospej Lenich pa še posebno želim vse najboljše k rojstnemu dnevu, katerega je obhajala v septembru. Pozdrav! Frances Tanko. Št. 32, Euclid, O,—Naša slavnost 8. septembra je sijajno uspela. V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki so pripomogli do tega. Prvič se moramo zahvaliti Bogu, ki nam je dal lepo vreme in č. g. Bom-bachu za blagoslovitev prapor ja in za lepo pridigo. Naša srčna hvala botroma g. August F. Svetek in gospej Josephine Posch. Bodita uverjena, da vama ostanemo vedno hvaležne. Nadalje najlepša hvala očetu g. Intiharju in materi ge. Zdešar, županu In županji, g. Jerry Bohinc in ga. Bohinc; stricu in teti g. in ge. Adams; botroma prve zastave g. Antonu Grdini in Margareti Jamnik; hvala vsem tovarišem in tovarišicam kakor tudi kraljici sv. Kristine in spremljevalcu ter vsem glavnim odbornicam; častiti sestri in pevskemu zboru, drugim častnim gostom med njimi jugoslovanskemu konzulu dr. J. W. Mally-ju. ki je posredoval, da je bil med nami svetnik jugoslovanske vlade dr. W. Rybar iz Washingtona; med nami je bil tudi državni senator g. William M. Boyd; župan mesta Euclid. W. Simms; urednik Ameriške Domovine g. James Debevec; zastopniki raznih društev; g. Joe Grdina; glavne odbornice Frances Rupert, Frances Su-šel in Josephine Seelye. Najsrčnejša hvala vsem gori omenjenim za vso velikodušnost in požrtvovalnost. Prav lepa hvala za brzojavne čestitke glavni predsednici Marie Prisland; č. g. duhovnemu svetovalcu Milanu Slaje; glavnim odbornicam Mary Otoničar in Frances Ponikvar za dar ter g. Rudmanu od Moške zvebe za pozdrave kakor tudi vsem navzočim članom Moške zveze, katerih je bilo prav lepo število. Povorka se je pričela ob treh popoldne in blagoslovitev praporja ob pol štirih popoldne. Po cerkvenih obredih so napravili vežbalni krožki SŽZ in mladinski krožki špalir do cerkvene dvorane, kamor so se podali vsi gostje in kjer se je razvil lepo izbrari program. Prva točka v dvorani je bila pesem ameriška narodna himna in pa “Hej Slovenci,” nakar so prikorakale na oder naše kadetke ter izkazale čast ameriški zastavi. Hvala Irene Jazbec, Tillie Jakše, Richardu Lavretiču, članicam mladinskega krožka za krasno petje, katero je spretno spremljala na klavirju Irene Jazbec. Dalje hvala deklicam. ki so se naučile lepe deklamacije in to so bile: Marion Rapesky, D. Vihtelič. Smolič in Tomšič. Dve sta govorili v slovenščini in dve v angleščini. Hvala Vidi Jakomin, ki je iz-vežbala deklice za nastop v narodnih plesih ter bratu in sestri Ulle za nastop kakor tudi Marion Novak In njenim tovarišicam, ki so imele prav lep nastop. Dalje srčna hvala podružnicam in vežbalnim krožkom, ki so nam pomagali do lepega zaključka In to so bile št. 10, 14, 21, 25. 41, 49 in 50 oltarno društvo sv. Kristine društvo sv. Kristine KSKJ ter moška zveza št. 3 in 6 kakor tudi mladinskim krožkom, ki so nas počastili s posetom. Program je vse skcci uredila in vodila urednica Zarje. Albina Novak. Njej v čast in priznanje. Kadar jo potrebujemo, se samo do nje obrnemo, ki nam je vselej na uslugo, akoravno je obložena s svojimi posli. Torej naj-lepša hvala, sestra Novak! Zagotavljam, da ostanemo vedno hvaležne. (Vaše lepe besede so mi v popolno zadoščenje. Vse, kar sem storila, mi je bilo v veliko veselje. (A. N.) Zahvalim se vsem. ki so delali za ba-ro kakor tudi članicam, ki so se pridno trudile v kuhinji, prodajale tikete in sploh vsem, ki so kaj darovale in pomagale ter s svojo marljivostjo in dobro voljo pripomogle do lepega uspeha. Hvala godbi sv. Jožefa za izborno godbo pri paradi kakor tudi Johnny Peconu za spretno igranje za ples. Ako sem po nevednosti izpustila katero ime, prosim, da mi oprostite. Našemu krožku na čast nad lepemu vedenju in medsebojnemu sporazumu ter želim, da bi dočakale še mnogo lepih uspehov. Bog plačaj vsem skupaj za vso pomoč In prijaznost. Oktobrska seja se prične ob sedmi uri, po seji bomo imele malo zabave za mlajši krožek. Prosim, da vrnete tikete. ker bi rade imele vse v redu do prihodnje seje. Prosim vas tudi, da poravnate zaostali dolg na mesečnini. Pridite prav vse na prihodnjo sejo! S pozdravom! Kristina Filipčič, predsednica. Št. 41, Cleveland (Collinwood), O.— Zadnje seje, katero je spretno vodila naša podpredsednica gospa Ana Prišel, se je udeležilo lepo število članic, kar pomeni, da se članice zanimajo za napredek podružnice. Upam, da vas bo še več na seji v oktobru, ker smo sklenile, da bo po seji zabava, oziroma godba in okusen prigrizek. Sreča je čakala na sestro Mary Jalovec in ker ni prišla na sejo, je šlo nazaj v vrečo. Sporočati imam žalostno novico, da je dne 25. avgusta preminula naša sestra Terezija Mramor. Mnogo je pretrpela v času bolezni, sedaj gotovo počiva pri Bogu. Ostalim globoko sožalje. Njej pa daj Bog večni mir in pokoj! Vsem bolnim sestram, med katerimi je tudi naša sestra predsednica Mary Lušin, želim skorajšno svidenje pri sejah ter popolno zdravje. Sestre-matere, ki imate mlajše hčerke, vpišite jih v naš mladinski oddelek. Dekleta, 14 let ali več stara, in jih veseli biti pri vežbalnem krožku (drill team), bodo vedno dobrodošle, ker več ko bo deklet, več bo živahnosti pri podružnici. Hvala sestri Mary Radell za zvesto sodelovanje in pomoč našemu vežbal-nemu krožku. Ona je vedno pripravljena pomagat v vseh ozirih in dekleta navduševati za zanimanje in po-vzdigo krožka. Kadetke so ji srčno hvaležne za vso pomoč in velikodušnost. Drage sestre, ne pozabite priti na sejo 1. oktobra v navadnih prostorih ob osmih zvečer. Pozdravljene! Anna Stopar, tajnica. Pozor članice št. 43! Dne 20. oktobra pridite vse članice mladinskega oddelka pred dvorano, kjer so bo vzela slika. Bodite na mestu točno ob treh popoldne. Matere poskrbite in opomnite deklice, da bodo ob času na mestu. Dalje vas vljudno vabimo na kart pardi, ki se vrši Isti dan v korist naše kegljaške skupine. Ako pridete v lepem številu, boste navdušile vse tiste, ki se vneto trudijo za napredek pri podružnici do nadaljnega delovanja v prid celotne podružnice. Na svidenje! S sestrskim pozdravom! Gertrude Dclopst, predsednica. * Št. 43, Milwaukee, Wis.—Čas hitro beži; komaj nas je zapustila neznosna vročina, že je nastopila hladna je- sen in za njo pridejo dolgi zimski večeri. Naša dekleta si bodo krajšala nekaj zimskih večerov s tem, da bodo pridno šivale. Torej prvi sestanek šivalnega kluba se snide dne 3. oktobra na 2122 South Allis St., ob sedmih zvečer. Prosim, da se udeležite vse brez izjeme. Sestanek šivalnega kluba bo vsak drugi četrtek. Ustanovljena sta tudi dva kegljaška tima, eden za mlade članice, drugi za nas starejše. Kegljati so začele 17. septembra ob pol osmih zvečer pri Zajcovih !na 822 W. National Ave. Kegljale bodo vsak torek ob istem času. V imenu članic se zahvaljujem glavnemu odboru za čarter, katerega smo dobile kot nagrada za pridobitev lepo število novih članic v Zlati kampanji. Naša podružnica priredi 20. oktobra kart pardi, to bo v nedeljo popoldne, zvečer se pa nadaljuje s plesno veselico v Tivoli dvorani na South 5th St. in W. National. Vstopnina je 25 centov in 3 cente za davek, skupaj 28 centov. Ista vstopnica bo valjala za popoldne in zvečer. Vljudno vabimo podružnici št. 12 in 17 kakor tudi ostala društva, da nas posetite na tej zabavi. Ob priliki bomo tudi me naklonjene. Za poročati imam novico, da se je poročila naša dobra članica Mary Mlinar in se preselila v Hinsdale, 111. Naša podružnica jo bo pogrešala, kajti ona je bila med prvimi, kadar je bilo treba pomagat, posebno pa pri prireditvah. Upam, da ostaneš še nadalje naša zvesta članica, kar si tudi obljubila. Naša želja je, da se oglasiš tudi pri naših sejah, kar nas bo srčno veselilo Vse najlepše v novem stanu! Zbolela le sestra Mary Gorishek, kateri želimo hitrega okrevanja. Za podružnico št. 43: Mary Bevtai, tajnica. Št. 47, Cleveland (Garfield Heights), O.—Cenjenim članicam naznanjamo, da bo naša bodoča seja v soboto,- 12. oktobra ob sedmih zvečer. Pridite v polnem številu. Ker so seje kratke, smo se namenile imeti po bodočih sejah domačo zabavo in raznovrstne igre za zabavo (seveda, če nas bo dovolj navzočih in ne samo odbornice). Nadalje ste prošene, da poravnate zaostali dolg na mesečnini, ker suspen-dacija je najhujša bolezen pri organizaciji. ker je za vašo škodo. Ne zanašajte se na tajnico, gotovo je posameznim članicam veliko lažje plačat en kvoder na mesec kot pa tajnici založiti za 60 ali še več članic. Vsem članicam je znano, da ne bomo imeli v tem letu posebne prireditve v prid ročne blagajne, zato je sklep seje, da mora vsaka članica prispevati 50 centov v ročno blagajno. Večina se je tega zavedala odločena meseca julija in, avgusta, je pa vas še nekaj, da niste to storile, zato poravnajte še ta mesec, kajti vse imamo enake pravice. zato pa storimo tudi vse svojo dolžnost ob določenem času. Zavedajte se, da brez posebnih dohodkov postane ročna blagajna prazna in brez dohodkov se ne more vzdržavati, ker so stalni uradni stroški, za katere je treba dobiti sredstva. Kvoder, ki ga plačate za asesment, mora biti redno in ob pravem času poslan na glavni urad. Kadetke našega krožka “Little Flower Cadets” prirede 5. oktobra plesno ve- selico za njih četrto obletnico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igral bo Germ orkester. Vstopnina bo 35 centov. Vljudno ste vabljene, da posetite to plesno veselico, opozorite na to tudi vaše hčerke in sinove. Ves preostanek bo za njih nove uniforme, ker jih v resnici potrebujejo, da se bodo lepo postavile ob javnih nastopih. V isti namen imajo številke za prevleke (hand-made pillow cases). Sezite po njih, da jim bo čimprej mogoče priti do zaželjenega cilja. Dne 2. septembra se je poročila sestra Josephine Adler s g. John Stre-kel. Da bi Bog blagoslovil nova zakonca s vso srečo, katero si želita. Za stalno se je podala v zlato Cali-fornijo ssstra Mary Železnik s soprogom in hčerko. Bila je zvesta in agilna članica in bo pogrešana. V imenu vseh članic se ji zahvaljujem za vse delo, katerega je žrtvovala za našo podružnico s prisrčno željo, da bo tudi v oddaljeni Kaliforniji zadovoljna ter se nas spominjala in ostala naša članica! Dne 5. septembra je odšel y večnost soprog naše članice g. Anton Salamon. Naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj Bog podeli večni pokoj. Velika žalost je zadela tudi sestro Agnes Miller. ko je 19. avgusta v hudourju treščilo v njenega sina Louisa, kateri je moral nanaglo izapustiti starše, ženo, družino, brate in sestre. Izrekamo globoko sočutje. Pokojnemu pa naj sveti večna luč! Pozdrav! Helen Tomažič, tajnica. Št. 52, Kitzville, Miim.—-Naznanja se vsem našim članicam, da se vrši prihodnja seja dne 2. oktobra ob pol osmih zvečer v Kitzville šolski dvorani. Prosi se vas. da pridete V polnem številu. ker imamo več važnih točk za razmotrivati. Na svidenje! Josephine Oswald, predsednica. Št. 54, Warren, O.—Pikniki so za letos v kraju in zato bo naša podružnica priredila plesno veselico dne 19. oktobra v Hrvaškem narodnem domu na Burton St. Igral bo naš domač orkester pod vodstvom Jack Peršina. Apelira se na vse članice, da se udeležite brez izjeme ter s tem pokažete svoje zanimanje in lojalnost napram po-, družnici. Na seji je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica plačati vstopnico, ki velja 30 centov, izvzete so samo bolne članice. Vabimo tudi sosedne naselbine. da nas obiščete ta dan. saj to bo prva jesenska prireditev. Ob enakih piilikah bomo tudi me naklonjene Na zadnji seji je sreča doletela našo predsednico Ano Petrič. Vabimo vas vse na sejo 1. oktobra! Pozdrav! Rose Racher. tajnica. Št. 63. Denver, Colo,—Vročina je minula in tudi naši poljski pridelki so skoraj pospravljeni in sedaj bo vsaka imela malo več prostega časa, katerega Pa prav gotovo porabite za poset mesečne seje. Prosim vas, da pridete v velikem številu na prihodnjo sejo ker mislimo ustanoviti šivalni klub ' katero veseli šivanje, kvačkanje ali pletenje, naj se prav gotovo prijavi in tako °J2« n, ,aj naredlle in tudi sebi privoščile kakšno veselo uro pri skupnih sestankih. Veseli nas naznanilo, da bomo dobile božično darilo od Zveze, namreč prost asesment za mesec december kar je vsem v veliko zadovoljnost. Bolna je sestra Agnes Gale. Vsem bolnim želimo ljubo zdravje. Torej na svidenje na seji četrto nedeljo v cerkveni dvorani. Pozdrav! Mary Kvas, tajnica. ---------o--------- MISLI Izpolnjuj svojo dolžnost toliko časa, da ti bo v veselje. * Mnogo izkusiti se še ne pravi: biti izkušen. * Devet desetin naše sreče je osnovanih edinole na zdravju. * Isto hoteti in istega ne hoteti — je pravo prijateljstvo * Naši prijatelji se ne menijo za to, če se nanje jezimo, pač pa se jezijo na nas, ako se zanje ne menimo. Krivičen on je, kogar misel vodi, da po usodi naj se človek sodi. V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: ŠT. 15 — Mrs. Rose Mirtel, 9202 St. Catherine Ave., Cleveland, O., rojena 31. oktobra, 1905, pristopila 10. septembra, 1930, umrla 29. julija, 1940. ŠT. 20 — Mrs. Katarina Judnich, 833 N. Hickory St., Joliet, III., rojena 21. maja, 1880, pristopila 5. julija, 1928, umrla 17. avgusta, 1940. ŠT. 21 — Mrs. Mary Cimperman, 4770 W. 130th St., Cleveland, O., rojena 14. oktobra, 1881, pristopila 12. februarja, 1931, umrla 18. avgusta, 1940. ŠT. 23 — Mrs. Frances Koschak, 517 E. Sheridan St., Ely, Minnesota, rojena 20. novembra, 1883, pristopila 16. decembra, 1928, umrla 13. avgusta, 1940. ŠT. 25 — Mrs. Jennie Vidigar, 6018 Bonna Ave., Cleveland, O., rojena 27. junija, 1891, pristopila 10. junija, 1929, umrla 10. avgusta, 1940. ŠT. 41 — Mrs. Theresa Mramor, 1241 E. 169th St., Cleveland, O., rojena 8. marca, 1883, pristopila septembra, 1930, umrla 25. avgusta, 1940. Naj duše umrlih sosester počivajo v miru! rwS' . - t.'"*' • -