QlSSom Ws/AKD s~yu4&ce..o NO. 154 Ameriška Domovina ^ JVye*t INSPIRIT JFORt.w Jj22? NGUAG€ ONLY OB e/%'HI—HO Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ruttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 23, 1978 LETO LXXX — Vol. LXXX Novi grobovi Helen M. Perencevic Pretekli četrtek je nenadoma umrla na domu Helen M. Perencevic, rojena Jelenič, vdova |po prvem možu Petru Mikulinu, POGAJANJA PREKINJENA, IZRAELSKA VODNIKA NA POSVETU V JERUZALEMU — -- — j kateri je umrl leta 1869, in po Kljub zagotovilom predsednika ZDA Carterja, da pri po- ^agem možu Johnu Perence-gajanjih med Izraelom in Egiptom, ki so se začel?* |vicu, kateri je umrl leta 1975, v Washingtonu 12. oktobra, ni nobene krize, je pri mačeha Johna Jr. in Walterja, njih vendar prišlo do zastoja. Vodnika izraelskega 'sestra Mary Kisic, Nicka Jele-zastopstva Dayan in Weizman sta odšla na posvet v |nic> Anne Predovic, Petra Jele-Jeruzalem. — Ponovno posredovanje Carterja v pe- Ilic> Emila Jelenič in Julie Bar-tek in soboto je izgleda le uspelo. jgkolt. Zaposlena je bila trideset let pri IRS kot nadzornica, se-legacijama, egiptsko in Izrael-j daj pa je bila upokojena. Bila sko, sprejeti vladi Egipta in Iz- jje članica društva št. 47 HBZ, rae^a' . . IKluba hrvaških upokojencev in Sherman je razkril, da sta bili družabnega kluba Goranin. Po-obe glavni oviri premosteni greb bo jutri iz Grdinovega po-vprašanje povezave sedanjih po- .grebnega zavoda, 17010 Lake Salani me(l Izraelom in Egiptom Shore Blvd. v cerkev sv. Niko-z bodočnostjo zahodnega brega laja ob 10. uri, nato na pokopa-Jordana in Gaze ter vzpostava hšče Kalvarija. Kropljenje da-diplomatskih odnosov med Izra- !nes od 2-4 in,od 7-9. Pokojna je elom in Egiptom — in so s tem bila tudi voditeljica demokrat-vrata h končnemu sporazumu ' SKega kluba 31. varde in bivše odprta. ! 2,j. varde. Rešitev obeh glavnih ovir je Kšiajske čele udarile preko meje v Vietnam! ČUDOVITO USTOLIČENJE PAPEŽA JANEZA PAVLA H. Hanoi trdi, da so čete LR Kitajske pretekli četrtek Včeraj dopoldne je bil s slovesno latinsko mašo, ki jo je nn f " a o **; i ^ i opravil Janez Pavel II. skupaj z dvema kardinaloma ter med katero je imel krasno pridigo v italijanščini, ob katere koncu je pozdravil verne na trgu sv. Petra in po vsem svetu v glavnih jezikih zahodnega sveta in v rodni poljščini, ustoličen kot novi namestnik Kristusov za poglavarja Katoliške cerkve. j Iz Clevelanda in okolice na treh krajih udarile preko meje na ozemlje! Vietnama. VATIKAN. Na trgu sv. bila posledica ponovnega posredovanja predsednika Carter-ja, ki je v petek zvečer imel daljši razgovor z zastopnikoma Izraela Dayanom in nom, naslednji dan pa z vodniki egiptskega zastopstva. Izraelski zunanji minister Dayan je dejal, da bo predložil vladi Izraela odobritev sporazuma, vesti iz Kaira pa trdijo, da je sporazum, ki ga, je posredoval predsednl- Papež Janez Pave!!!. doMoiel v Poljski WASHINGTON, D.C. — Pogajanja med Egiptom in Izraelom, katerim so nekateri napovedovali nagel in uspešen zaključek, so se znašla v težavah kmalu po prvih dneh. Predsednik ZDA Carter je ponovno skušal težave premagati in trdil, da ni nič resnega, da pogajanja potekajo, “kot smo pričakovali”. Kljub vsem takim zagotavljanjem “težave” niso prešle in pretekli petek šo bila pogajanja po 8 dneh prekinjena, ko sta Vodnika izraelske delegacije zunanji minister Moshe Dayan in obrambni minister Ezer Weiz-nran objavila, da pojdeta domov v Izrael po nova navodila. Pričakujejo, da se bosta Dayan in Weizman vrnila ta teden, ko bo vlada Izraela zavzela svoje stališče do posredovalnega predloga ZDA, ki bi naj rešil nastale težave. Dayan je dejal, da teh težav ni bilo mogoče rešiti, ker pogajanja v Washingto- Carter, sprejemljliv nu “niso Camp David”, kjer so ku Egipta Sadatu, se pogajali vodniki držav. j —----o--- Poučeni viri trdijo, da hoče e-giptska delegacija povezati pogajanja med Egiptom in Izraelom z bodočnostjo zahodnega brega Jordana in Gaze ter tamkajšnjega arabskega prebivalstva. Izraelska delegacija je na stališču, da naj se to vprašanje rešuje ločeno, kot je bilo to predvideno v Camp Davidu. Predsednik Carter je predložil kompromis, za katerega sprejem Pa se Dayan in Weizman nista eutila pooblaščena. Druga težava je v tem, da hoče Izrael takoj po podpisu mirovne pogodbe z Egiptom vzpo-stavo polnih odnosov med obe-Jna sosednjima državama, Egipt Pa bi to rad uvedel postopoma, da ne bi bil odpor arabskih držav prehud. Egipt bi rad mirovno pogodbo omejil na pet let, Potem pa bi naj o tem ponovno razpravljali. Izrael to zavrača, Pripravljen je pristati le na ponovne razgovore med obema državama v pogledu medsebojnih odnosov na temelju skupnega pristanka na nje, kadar bi nastopila za to potreba. V Jeruzalemu so začeli preudarjati, če so napravili prav, bo niso v Camp David zahtevali od ZDA večjo in določnejšo Vojaško pomoč kot odškodnino 2a umik s Sinaja. Ponovno posredovanje Carterja le uspelo? WASHINGTON, D.C. — Izrabi in Egipt sta pristala načelno na glavne točke mirovne pogodbo, ki naj konča 30-letno vojskovanje na Srednjem vzhodu. Ko je zastopnik ZDA pri pogajanjih George Sherman vče-ra3 objavil pristanek, je priznal, da je še vedrfo nekaj točk, ki jih b° treba rešiti, in da morata načelni sporazum med obema de- Aneta Bulich Pretekli četrtek je nenadoma umrla Aneta (Antoinette) Bulich, vdova po leta 1968 možu Weizma- ^ndrewu, teta Stevana Lakonič, Montreal, Quebec. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega BANGKOK, Taj. — Vietnamska poročevalska služba je objavila pretekli petek, da je preko 1,000 kitajskih vojakov na treh krajih udarilo preko meje Petra, na katerega zgornjem predstavnike držav z vsega sve-y Vietnam, tam pustošilo, uni- koncu pred baziliko sv. Petra je ta, zbranih pri njegovem ustoli-cevalo in vršilo nasilja. Vpad c^al mogočen oltar, je bilo zbra- cen ju. naj bi se dogodil pretekli četr- njh preko 300,000 ljudi, med Ganljiv je bil prizor, ko je tek. Poleg vojakov naj bi pri njimj ne}-aj tisoč Poljakov iz papežev soremljevalec potisnil njem sodelovala kitajska poli- p0]jske, ZDA in od drugod, ko dečkai ki hotel k sv. očetu, v cija m milica ob podpori top- je novi papež Janez Pavel II. stran, pa ga je papež poklical nistva- ... stopil v spremstvu kardinalov izjk sebi, mu dal roko in ga pobo- Kitajci naj bi na treh krajih ' ccrkve jn se podal pred oltar i^aj p0 glavi, vdora podrli na stotine metrov maševat. Peto sv. mašo je opra-i Poljaki so videli celotno Soja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobiralo ases-ment to sredo, 25. oktobra, od pol šestih do sedmih zvečer v društveni sobi svetovidskega avditorija. daleč mejno ograjo in prodrli “globoko” na vietnamsko ozemlje v pokrajini Lan Son. V kolikor je vietnamsko poročilo resnično, pomeni, da se je spor med LR Kitajsko in Vietnamom precej zaostril, ter povečuje možnost večjega oboroženega spopada. LR Kitajska jprn. obtožuje Vietnam nasilja nad Kitajci, ki živijo v Vietnamu in katerih večji del je bil tam tu-idi rojen. Preko 150,000 teh Ki- vil v latinščini ob petju zbora cerkve sv. Petra. V krasni pridigi v italijanščini je novi papež dejal, da bi bil sv. Peter, prvi papež, rajše ostal v svoji rodni Galileji, namesto da je šel pokoren svojemu Učeniku oznanjat njegov nauk v poganski VARŠAVA, Polj. — Ko Poljska obhajala tisočletnico po- 'pokojnih kristjanjenja, je papež Pavel VI. Ann Conrad, 16-krat stara mati želel obiskati to najbolj katoli- in 18-krat prastara mati, sestra ško državo slovanskega dela Ev- petnajstih umrlih bratov in ses-rope, kamor so ga povabili vod- (ra, rojena v Welti na Poljskem, niki kve. zavoda, 17(110 Lake Shore na. . pokopališče sv. Teodozija. Čas ^aKev’ katerih skupno število v pogreba še ni določen. Kroplje-i Vietnamu naj bi Posegalo pre-nje nocoj od 7-9 in jutri od 2-4 ce^ en Je zaradi prega- in od 7-9. jnjanja in zapostavljanja pobeg- - , . 'nilo. pxeka.meje v LR Kitajsko. Pauline Savchuk Včeraj je umrla na domu svoje hčerke, na 1104 E. 201 St. Pauline Savchuk, rojena Kinchuk, vdova po leta 1960 umrlemu možu Michaelu, mati Petra, Marie Bashel, pri kateri je živela, Andrewa (Eastlake) in Ekaterine Kmet in Quo vadiš Domine? Omenil je legendo, ki pripoveduje, kako je Peter v strahu za svoje življenje na skrivaj zapustil Rim. Na Via Appia je prišel proti njemu Jezus in Peter ga je vprašal: Kam greš Gospod? — Quo vadiš Domine? — ustoličenje na televiziji Milijoni ljudi po vsem svetu so prisostovali ustoličenju papeža Janeza Pavla II. pred televi zorji. Televizija je prenašala ustoličenje po vsem krščanskem svetu. Poljaki so imeli priložnost na televiziji slediti celotnemu ustoličenju s papeževo pridigo, v kateri je pozval vse države, naj dajo svobodo Cerkvi. To je bil prvi prenos kake verske katoliške svečanosti na poljski televiziji. Janez Pavel II. poljubil kardinale na obe lici Razgovori pretekli mesec v Ha- Jezus mu je odgovoril: Grem v kardtaala^Stelmf^ noiu tega spora niso uspoli - ^ nato še drugega ^la V Pekingu so jezni na Hanoi opomin, naj se vrne v Rim. Šel tudi zaradi njegove povezave z Je tja in s smrtjo na križu iz-Moskvo in njegovega poskusa pričal svojo vero v Jezusa. spraviti bodžo. pod svoj vpliv Kam- Updkojem general nasledil P. Warnke-ja obe lici po starem slovanskem običaju ob silnem navdušenju (Poljakov, ki so glavno vzklikali “Sto lat!” ("Sto let!) Preprostost, iskrenost, pa tudi iz novega papeža izhajajoča dostojanstvenost so prevzele zbra- : j . tj no množico ki je vedno znova !sul svojo rodno domovino Polj- , . ... butnila v navdušeno ploskanje ‘ . . . . . in pozdravljanje, vzklikanje sv. Ob koncu svoje miselno bo- . ‘ j j > j očetu. Papež Janez Pavel II. je dejal,' da je tudi on v pokorščini do Jezusa sprejel izvolitev za vodnika Katoliške cerkve in zapu- WASHINGTON, D.C. — Pred tamkajšnje Katoliške cer- od koder je prišla v Ameriko'sednik Carter je imenoval upo-'gate pridige je novi papež po-Vlada je obisk papeža od- leta 1913, preje živeča na 15401 kojenega gen. G. M. Seignious-a zdravil verne, zbrane na Trgu klonila v strahu, da bi ne o- Grovevvood Avenue. Pogreb bo za naslednika Paulu C. Warnke- sredo iz Želetovega pogreb I . ... ju kot vodnika zastopstva ZDA Cer- nega zavoda, 458 E. 152 St. v pdi pogajavnjih z ZSSR o ome- krepil že tako močne in v naro- , v du globoko zakoreninjene kve. (pravoslavno katedralo sv. Teo- jitvi strateškega orožja. Sedaj je minister za odnose dozija ob 10. uri, nato na poko-] Paul Warnke je objavil svoj med državo in cerkvijo Kazimi-' pališče sv. Teodozija na Bid- odstop 10. oktobra 1978, pa bo erz Kakol izjavil, da je novi pa- dulph in Ridge Roada. Kroplje- stvarno svoje mesto zapustil, ko pež Janez Pavel II. na Poljskem nje nocoj od 7-9 in jutri od 2-5 vedno dobrodošel in da je od in od 7-9. njega odvisno, če hoče svojo j -----o------ rojstno domovino obiskati ali Ne pozabite na Gallusovo sv. Petra in povsod drugod, ki so sledili njegovimu ustoličenju, V vseh glasnih jezikih zahodnega krščanskega sveta in v ški šahovski velemojster, poljščini. Po sveti maši, med katero Bobby Fischer bo spet igral šah BEOGRAD, SFRJ. — Ameri- bivši j svetovni šahovski prvak Bobby je Fischer se je pretekli teden raz- Vremenski prerok Naj višja temperatura okoli postopno hladnejše z verjetnostjo slane ponoči. Danes do 70% verjetnosti dežja, ponoči ^0% in jutri 10%. ne. I ploščo “Lipa zelenela je”! nad 200 duhovnikov obhajalo govarjal tu o vrnitvi v svetov-se bo vrnil s sedanje poti v Mo- ogromno množico vernih na trgu na šahovska tekmovanja. Pred-skvo, kjer skupaj z državnim pred cerkvijo sv. Petra, je sv. sednik srbske šahovske zveze tajnikom skušata rešiti še zad- oče sprejel udanostne izjave Miloš Milovanovič, ki razprav-nja vprašanja v novem dogovo- kardinalov, pa šel pozdravit Ija s Fischerjem, je dejal, da bo ru SALT II. svoje poljske rojake in uradne takoj objavil podrobnosti, kakor hitro bodo razgovori zaključe- NOVI PR66RAM BOJA PROT! INFLACIJI BO OBJAVLJEN JUTRI Predsednik Carter je po posvetu s svojimi gospodarskimi svetovalci pretekli teden objavili, da bo novi program boja proti inflaciji, ki je postala glavna nadloga našega gospodarstva, razložil jutri, 24. oktobra, ob desetih zvečer v svojem govoru preko radia in televizije. Program temelji na “p r o s t o v o Ijnosti”, toda zvezna vlada bo one, ki se bodo programa držali in ga izpolnjevali, po svojih možnostih in priložnostih nagradila, one, ki ga bodo kršili, pa kaznovala. Kljub temu prenekateri resno dvomijo v učinkovitost prostovoljnega programa. Med temi je tudi glavni predsednik AFL-CIO George Mea-ny, ki je zato predsednika Carterja pozval, naj namesto prostovoljnega programa boja proti inflaciji uvede obvezni nadzor nad cenami in pla- čami- : : žai Poviški plač delavstva in drugega uslužbenstva naj bi bili tekom prihodnjih 12 mesecev omejeni na največ 7% z nekaj utemeljenimi izjemami, rast cen pa naj bi v isti dobi ne segal preko 5.75%. Predsednik Carter je sprejel odstop Roberta Straussa kot vodnika svojega boja proti inflaciji ter imenoval na to mesto Alfreda Kahna, sedanjega načelnika Civil Aeronautics Boarda, 61 let starega ekonomista. i Predstavniki Bele hiše so novi Carterjev program boja proti inflaciji obrazložili AFL-CIO in Uniji prevoznikov (Teamsters), da bi dobili njihovo podporo zanj. Predstavniki organiziranega delavstva so vljudno poslušali, niso pa dali nobenega obveznega odgovora. Tudi od predstavnikov industrijskih in drugih podjetij Bela hiša ni uspela doseči nobenih trdnih zagotovil. Zvezna vlada je odločena uporabiti vsa svoja razpoložljiva sredstva v podporo sprejemu in izvajanju programa. Podjetjem, ki bi se ne držala “vodil”, lahko odreče naročila, spremeni lahko predpise za posamezne industrije, odpre bolj na široko vrata uvozu blaga in izdelkov, katerih cene so doma “neopravičeno" povišane, lahko pa jih tudi bolj pripre, če sodi, da bi to bilo koristno. V preteklosti zvezna vlada teh sredstev in možnosti ni uporabljala v večjem obsegu, v bodoče, trdijo, bo to storila. Pri zadrževanju rasti plač predvideva Carterjev program večjo popustljivost pri nizkih plačah, to je onih izpod $4 na uro. Njena vodila o omejitvi rasti plač ne bodo vel j ala za že sklenjene kolektivne pogodbe. Zvezna vlada sama bo skušala inflacijo zavreti z zamrz- nitvijo, najemanj a novih zveznih- uslužbencev in z omejitvijo rasti zveznega proračuna. Ta bi naj za prihodnje proračunsko leto, ki se bo začelo 1. oktobra prihodnje leto, ne presegel 530 bilijonov dolarjev. Omejitev zveznih izdatkov je nujna za uspeh boja proti inflaciji, nujna pa tudi za u-stalitev in utrditev vrednosti našega dolarja. Padanje te vrednosti je postalo tudi precejšen vzrok inflacije, četudi drugovrsten. Inflacija je namreč povzročila padanje vrednosti dolarja, padanje vrednosti tega pa je zopet pospešilo inflacijo, ko je bilo treba za uvoženo blago izdati vedno več dolarjev. Povišane cene uvoženega blaga so dale domačim producentom možnost povišati cene njihovim izdelkom, četudi za to ni bilo drugega vzroka kot želje po povečanem dobičku. Svetovna prvakinja v šahu stara 17 let NEW YORK, N.Y. — Maya Chiburdanidze iz Sovjetske zveze je zmagala v boju za žensko svetovno prvenstvo v šahu nad Nono Gaprindashvili, tudi iz Sovjetske zveze. Nova svetovna prvakinja je stara šele 17 let. -------------o----- Slabo poznanje preteklosti med visjesolci WASHINGTON, D.C. — Zvez-;ni pregled znanja dijakov višjih xol je pokazal, da je leta 1976 vedelo .le 44% vprašanih, kaj je bila “mrzla vojna”, štiri leta preje je to vedelo še 52% po-vprašanih dijakov. Firestone bo zamenjal nezanesljive 500 gume Zamenjava z novimi gumami 721 bo stala družbo preko 200 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Zvezni prometni tajnik Brock A-dams je objavil pretekli teden sporazum med Narodno upravo varnosti na avtocestah ter Firestone Tire & Rubber Company o zamenjavi Firestone gum 500 “steel-belted radial”, izdelanih v letih 1975 in 1976. Skupno naj bi bilo te vrste gum prodanih okoli 10 milijonov ter bi naj bilo v rabi vsaj še polovico tega števila. Firestone Tire & Rubber Co. se je obvezala obvestiti vse znane kupce teh gum in jim te zamenjati za nove 721 za polovično ceno. Načelnik družbe Richard A. Riley je na tiskovni konferenci v Akronu, Ohio, kjer ima družba svoj glavni stan, dejal, da bo odpoklic in zamenjava gum 500 stala Firestone Tire & Rubber Company preko 200 milijonov dolarjev. Rodezija sprejeli mirovni načrt Zahoda Sovjetski poseg v Iran? WASHINGTON, D.C. — Ame- lan Smith in trije črni člani izvršnega sveta Rodezije so pristali na pogajanja s “Patriotično fronto”. WASHINGTON, D.C. — ZDA in Velika Britanija so dosegle pristanek rodezijskega državnega sveta, v katerem so predsednik vlade lan Smith in trije črnski vodniki, na njihov načrt za mirovno konferenco, ki bi naj določila bodočnost Rodezije in uvedbo vlade črne večine v njej. Po konferenci v Državnem tajništvu so rodezijski vodniki objavili na tiskovni konferenci, da so sprejeli ameriško-britan-ski predlog za konferenco vseh skupin in strank Rodezije, na kateri bi naj razpravljali pet glavnih področij prehoda od vlade bele manjšine k vladi črne večine v Rodeziji. Od vseh vprašanj bo verjetno najtrše vprašanje oboroženih sil, njihove sestave in vodstva. Režim v Salisburyju hoče ohraniti svoje oborožene sile, vodnika “Patriotične fronte” to zavračata in zahtevata položaj u-radnih državnih varnostnih sil za svoje gverilce, ameriško-bri-tanski načrt pa predvideva delno vključitev obeh in začasno izročitev poveljstva nad njimi posebnemu pooblaščencu britanske vlade v soglasju z vsemi prizadetimi skupinami. južni ZDA v Prednji Aziji in riški vojaški obveščevalni krogi sosed Sovjetske zveze, opozarjajo zvezno vlado na mož- ' Predsednika Carterja poziva-nost sovjetskega posega v Iran, jo, naj Sovjetsko zvezo resno če bi se tam položaj za šaha in posvari pred vsakim poseganj egovo vlado še dalje slabšal, njem v Iran, če hoče ohranili Iran je pomemben zaveznik detento količkaj živo. Ameriška Domovina Ti M a »j r'e»žKUSI iTaii'S'l 'g aJSSSBSOm. 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-062« — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher rublisUed daily except Wed., Sat-., Sun., holidays, 1st 2 week* in July NAROČNINA: Združene države: 528.00 ha leto; 514.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 154 Monday, Oct. 23, 1978 Sovjeti do narodnih manjšin Po marksistični teoriji, ki sta jo predelala še Lenin in Stalin, bi morala z nastopom komunizma izginiti nacionalna trenja. Toda po 30 letih, odkar vladajo komuni; stične partije v vzhodni Evropi, in po 60 letih v Sovjetski zvezi, namesto da bi nacionalna vprašanja bila že davno rešena, se nasprotno od tega le še bolj zaostrujejo. Doživeli smo sodne procese proti Judom v Moskvi, nemire v sovjetski Gruziniji (Georgija), Stalinovi domovini, proteste Armencev in Tatarov sredi same^ Moskve. Sedaj pa so se nacionalna nesoglasja prenesla še na obrobje sovjetskega bloka. Pojavili so se spon med romunsko vlado v Bukarešti in ogrsko manjšino v Transilvaniji (tudi Sedmograška ali Erdeljsko imenovani), veliki karpatski deželi, ki je do prve svetovne vojne pripadala Ogrski. Po priključitvi k Romuniji je v tem predelu ostala močna ogrska skupnost, ki šteje 1.6 milijona duš, poleg 300,000 ndmških Sasov, ki živijo v področju mest Brašov (Kronstadt) in Sibiu (Hermanstadt). Napetosti med romunsko vlado in madžarsko skupnostjo, ki so se pojavile zadnja leta, izhajajo iz naslednjih'dejstev: — močan narodni čut, značilen za Ogre, katerega še krepi na Sedmograškem veliko število _ pripadnikov te skupnosti, kar 8% prebivalstva Romunije; — izvirna ogrska kultura, nje gospodujoča vloga v-nekdanji Avstro-Ogrski in njena ostra ločitev od južnjaške romunske kulture; — jezikovna raznolikost romunščine in madžarščine; prva pripada novolatinski, druga pa ugrofinski jezikovni skupini; — večja vernost Ogrov, povečini katoličanov, nasproti pravoslavnim Romunom. Ogrska skupnost v Romuniji postavlja ob zunanji podpori matične Ogrske nenehne zahteve po enakopravnosti v gospodarstvu, socialnem življenju ter proti zapostavljanju na polju kulture in izobraževanja. Romunska poročila pa širijo statistične podatke, iz katerih naj bi izhajalo, da nasproti romunskim Ogrom ne obstaja nikakršno zapostavljanje. Okoli 6% vseh študentov v Romuniji da je ogrskega porekla. Na 6 različnih univerzah obstajajo predavanja v ogrskem jeziku. Radijski oddajniki da imajo 1900 ur na leto sporeda v tem jeziku in 30 ogrskih listov in revij v Romuniji da predstavlja kar 5.5% vse tiskane naklade v državi. Na območju, kjer živi ta skupnost, da so zadnja leta zgradili na stotine industrijskih obratov in tako naprej. Očitno pa številke same dejanskega stanja ogrske narodne skupnosti v Romuniji še ne odražajo v celoti. Po Helsinkih in po konferenci v Beogradu je kampanja za človekove pravice znova prižgala tleči manjšinski spor med Budimpešto in Bukarešto, ki mu je po zadnji vojni prilivala olja še Moskva, tako da je potrdila romunsko prevlado nad Sedmograškim, zato da bi Romunija laže prebavila priključitev njenih območij Besarabije in Bukovine k Sovjetski zvezi. S tem da podpihuje napetost md Romunijo in Ogrsko, si Moskva obeta, da bo Romune zaposlila z notranjimi težavami in jim tako odvzela moči za neodvisno zunanjo politiko. Od nje, ki naj bi predstavljala mater komunizma, vse preveč neodvisno. Zato se romunski partijski vodja Ceausescu utegne že v bližnji prihodnosti znajti pred naslednjimi neprijetnimi dejstvi; izročiti Ogrski velik del Sedmograške; izseliti Madžare iz Romunije; priznati ogrski manjšini večji maneverski prostor v gospodarskem in družbenem razvoju Romunije, s čimer bi lahko okrepili za samo državo tudi nezanesljive sile. Zadeva z manjšinami in sovjetski odnos do njih pa ni omejen samo na Ogrsko in Romunijo. Drugo polje manjšinskih sporov se nanaša na Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgari odrekajo, očitno s sovjetsko podporo, vsakršne narodnostne pravice Makedoncem na njihovem o-zemlju, češ da Makedonci kot narod sploh ne obstajajo, ampak da so celo tisti v Jugoslaviji zgolj zahodni Bolgari. In vendar so jih upoštevali pri ljudskem štetju; leta 1944 so jih našteli 260,000 in še leta 1956 za 179,000 duš na območju bolgarske Pirinske Makedonije. Bolgarija sicer zatrjuje, da do Jugoslavije nima ni-kakih ozemeljskih zahtev in to kljub, po njihovem, “bolgarski” Makedoniji. Pač pa da skuša Jugoslavija uveljaviti take zahteve nasproti Bolgariji, sklicujoč se na makedonsko narodno manjšino na njenem ozemlju. Vendar pa. je samoumevno, da bi Bolgarija z uveljavitvijo svoje trditve o “makedonskih” Bolgarih; pred svetovno javnostjo uveljavila tudi naravno narodno pravo, tj. v spremenjenih razmerah priključitev ločenih delov k "matičnemu ozemlju. K (Dalje) K. G. Frank J. Lausdte - politik bi državnik CLEVELAND, O. — V sobo- stva pod nemško in italijansko to, 28. oktobra 1978, bo nova okupacijo. Ko se je potem po zgradba države Ohio v Cleve- letu 1943 ameriška vladna poli-landu imenovana po bivšem žu- tika začela nagibati v podporo panu mesta Cleveland, guver- Titu in partizanom z močno nerju države Ohio in zveznemu propagandno podporo znatnega senatorju Franku J. Lauschetu. dela ameriških Slovencev, je Slovesnost bo vodil sedanji gu- ^Lausche menda edini med vo-verner države Ohio James A. ' dilnimi politiki spoznal, da se za Rhodes. S tem takozvano Osvobodilno fronto priznanjem Franku ' skriva komunistična partija, ki Lauschetu se počutimo počaščene tudi LauschetoVi rojaki — Slovenci v Clevelandu in po vsej Ameriki, Slovenci v domovini, o tem bodo poročali tudi slovenski časopisi v Južni Ameriki in v Avstraliji. Lausche je začel svojo politično karijero iz slovenske naselbine v Clevelandu kot sodnik, nato mestni župan, guverner v Columbusu, O., in končno senator v Washingto-nu. Slovenci v Clevelandu so mu s složno podporo dali prvi politični zagon in slovenski časopis v Clevelandu “Ameriška Domovina” je Lauscheta podpiral vztrajno v domači slovenski in ameriški javnosti. F rank Lausche ni pozabil in nikoli zatajil svojih korenin, da je prejel prvo otroško vzgojo v verni in pošteni slovenski družini in so mu je izkoristila osvobodilni boj za komunistično revolucijo. Vsa ameriška javna občila so trobila o herojski osvobodilni borbi v Jugoslaviji, ameriški predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill sta javno in uradno priznavala zasluge ‘osvobodilnih’ borb Titovih partizanov, Mihajloviča so porinili med izdajalce. Celo trdni vodilni katoliški možje so postali zmedeni, kaj storiti. Lausche jim je dal jasno in določno navodilo: Nadaljujte borbo proti komunizmu! Pomislimo, kako drugačen bi bil danes položaj Amerike, če bi takrat bilo v Washingtonu več politikov Lauschetovega kova! Konec vojske maja-1945. Milijoni beguncev iz držav vzhodne Evrope so bili posledica zgreše- šolske sestre-učiteljice farne šo- ne politike zahodnih zaveznikov le sv. Vida v Clevelandu obliko-1— Amerike in Anglije. Potem vale značaj trdnega in samostojnega moža. Večina Lauschetovih življenjepisov obdeluje njegovo politično delovanje, ki je bilo v a-meriškem javnem življenju. Vsi priznajo dejstvo, da je Lausche zrastel politično velik, ker je bil samostojen, ni se pustil ‘komandirati’, vedno je odločal po svoji vesti in pameti. Lauschetovo samostojno in odločno politično ukrepanje ni spravljalo v slabo voljo samo voditelje stranke, kateri je pripadal, tudi del njegovih ožjih slovenskih rojakov ga je zavrnil in se pridružil njegovim nasprotnikom. Lauschetu se ni treba več potegovati za 'visoke politične položaje, politične časti je že zaslužil v več kot 50 letih javnega delovanja. Danes stoji Frank Lausche raven in visok med svojimi političnimi prijatelji in nasprotniki, kajti čas izpričuje, da je imel v marsičem prav, kar so mu zamerili v domači ameriški politiki, in da je zavzel pravilno stališče v svetovni politiki, ko se je med zadnjo vojno in na poznejših mirovnih konferencah odločala usoda narodov in dr- nasilno vračanje in množično pobijanje vrnjenih. Dr. Miha Krek je prvi poslal msgr. Francetu Gabrovšku telegram o vračanju domobrancev. Ameriška Domovina in Amerikanski Slovenec sta ga takoj objavila z velikimi črkami. Ko je Lausche o tem zvedel, je takoj zahteval podrobnejše podatke za intervencijo pri predsedniku Trumanu. Frank Lausche se je nato močno zavzemal za sprejem zakona ‘o vselitvi beguncev v Združene države Amerike. Tisoče Slovencev se je po drugi polovici leta 1949 in pozneje po tem zakonu priselilo v Ameriko in v vseh slovenskih naselbinah zopet poživilo slovensko kulturno življenje in podaljšalo značaj mnogih slovenskih župnij v Ameriki. Kako bi marsikaj bilo drugače, če bi v usodnih letih 1944-1945 in pozneje ne bilo ugledne Lau-schetove opore. Frank Lausche je močno podprl dr. Krekove intervencije, da se v letih 1962-63 ustavi nasilno vračanje slovenskih beguncev iz Italije in Avstrije. Koliko je drobnih družinskih zadev, ki so bile ugodno rešene samo s po- - | narodom dala dežele, v katerih prebivajo kompaktno, v lastno upravljanje. Nasprotno, 1. 1867 je iz avstrijskega cesarstva nastala Avstro-Ogrska monarhija, ki je Nemce in Madžare napravila za vladajoča naroda. Po dualizmu se je zaprla pot v tako federativno Avstrijo, ki bi imela vse pogoje, da zadovolji svoje narode. Tako so Slovenci začeli misliti na rešitev zunaj monarhije. Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 takoj po otvoritvi parlamentarne seje prebral dr. Anton Korošec, zahteva osvoboditev v okviru monarhije. Slovenci so se odločili za avtonomijo kot del trializma, to je zveze treh delov države: Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Ker pa so začeli Nemci zmagovati na vseh frontah, je Avstrija podlegla nemškemu imperializmu. Zavezniki so spoznali, da Avstro-Ogrske ni mogoče več rešiti, ker nima ne moči ne namena ločiti se od Avstrije. Vlada Združenih držav Amerike je izjavila, da stoji na stališču popolnega osvobojenja slovanskih narodov izpod nemške in avstrijske nadvlade. Po češkem zgledu so Slovenci v dneh 16. in 17. avgusta 1918 ustanovili v Ljubljani NARODNI SVET, ki naj bi bil upravno-politična ustanova za Slovence in avstrijske Hrvate. Avstrijski cesar Karel je 17. oktobra 1918 izdal manifest, v katerem obljublja prurediti Avstrijo po volji narodov v zvezno državo, v kateri tvori vsako narodno telo svojo lastno državo. Toda Avstrija je bila tedaj že v razsulu. Takoj za Čehi so tudi Slovenci 29. oktobra 1918 proglasili svojo svobodo, Tisočletno nemško nasilje je bilo končano. Združena slovenska društva v Clevelandu bodo v nedeljo, dne 5. novembra 1978, ob treh popoldne v dvorani sv. Vida proslavila ta važen dogodek v zgodovini Slovencev. Vsi vabljeni! M. O. “fiospoilšsia Ista5’ žav. Vladna politika ZDA in močjo Franka Lauscheta. Anglije se je do skrajnosti podredila sovjetskim zahtevam in Naomi Trinko CHICAGO, 111. — Letošnja Senator Frank J. Lausche se še danes počuti najbolj srečen prepustila vso Vzhodno Evropo med svojimi rojaki Slovenci, komunističnim totalitarnim via- Ginjen je, ko vidi, kako mladi gospodična Slovenskega dneva dam pod sovjetsko kontrolo. slovenski rod ohranja dediščino \ v Chicagu bo na programu v so-Potrebno bi bilo podrobno staršev, ko že sami nastopajo na %‘0^0> 28. oktobia, ^v Baragovi proučiti stališče takratnega gu- slovenskih koncertih, folklorne %vor^n^ Pr* ^v- Štefanu prečita-vernerja Franka Lauscheta, ker skupine slovenske mladine pri- ^ županovo proklamacijo^ o je bilo izrazito izjemno in na- kazujejo nam in ameriški jav- . Slovenskem dnevu v Srovejišč;-sprotno vladnim politikam za- nosti slovenske tradicionalne guvernerjevo v angleščini, hodnih zaveznikov. Amerika navade. Kadar pride Lausche i Naomi Je študentka Loyola Lije najprej močno podprla prvi “domov” k Sv. Vidu, ga med sv. uiverze, članica slovenske radjj-vojaški odpor v Jugoslaviji pod mašo prešinjajo mladostni spo- 8^® f°lkloine skupine in se^je vodstvom generala Mihajloviča. mini, saj se je tukaj še ohranilo 'z bratom Dale-jem udeležila Ob začetku vojne je bil Frank toliko pristnega in starega, da s^ovensPega tečaja na Koroškem to poletje. Ob tej priliki je z bratom obiskala tudi beneško Lausche še župan mesta Cleve- se res počuti kot doma. landa in je kot župan korakal Gospod senator, hvala za vse, na čelu parad jugoslovanski!: Bog Vas ohrani še mnogo let Slovenijo, dom njenih predni narodov v podporo Mihajloviča med nami! in klicu na pomoč trpečega ljud- Jože Melaher Slovenski 29, oktober - kratka zgodovina CLEVELAND, O. — Letos bomo praznovali i60-letnico osvoboditve slovenskega paroda izpod tisočletne nemške vlade, o-ziroma 600 -letnega zatiranja narodnih pravic pod habsburško dinastijo v Avstriji. Čeprav je to eden najvažnejših dogodkov v slovenski zgo-dovini, nam je o-zadje tega praznika premalo poznano. Slovenci smo ob pomladi na- kov, posebno poznanega voditelja beneških Slovencev, msgr. jTrinka, tudi njihovega sorodnika. | Trinkova družina je zelo u- --- gledna v naselbini. Njen stric je rodov leta 1848, ko se je začela bil pok. p. Trinko, frančiškan, in prebujati narodna zavest v nas, teta je s. Marta, poznana učite-postavili svoj narodni cilj: Ijica na višji šoli v Lemontu. Združena Slovenija. Ta naj bi j Vsa njena družina sodeluje v se ustanovila tako, da bi vse novem pevskem zboru “Sloven-slovensko ozemlje v mejah sba pesem”, ki bo tudi nastopil habsburške monarhije postalo na festivalu, eno upravno telo, politično in j Njeni starši Mr. in Mrs. Wil-kulturno avtonomno. liam Trinko, živijo na naslovu Pod cesarjem Francem Jože- 2123 W. 23rd St. v osrednji slo-fom I. se Avstrija ni razvijala venski naselbini, v smer, da bi svojim slovanskim ■ L. L. FRANK J. LAUSCHE govori pred nastopom slovenskega pevskega zbora GALLUS iz Celovca v Washingtonu, D.C., 29. avgusta 1974. Srečanje s senatorjem Frankom Lanželsm PEČNICA, Kor. — Spomin gre daleč nazaj. Skoraj se mi vsiljuje primera iz Cankarjevih spisov, ko se spominja, kako so mu za časa otroštva pripovedovali o Ljubljani in jo končno sam od daleč zagleda. Mesto, o katerem je toliko sanjal. Spomini so včasih zelo tesno povezani z nadvse jasnimi občutki, in ko se ti obnovi spomin, se porodi v tebi občutek, s katerim si ga prvič dojemal. Kot da je bilo šele včeraj, se spomnim tistega listanja po Mohorjevem Koledarju. Ali je naključje, da sem si od vseh strani in vseh slik zapomnil samo tisto edino, na kateri je bila podoba senatorja Laušeta. In za par hipov sem pozabil, da sem na gimnaziji, kjer je slovenščina samo za popoldansko rabo, pozabil, da pri nas napreduje le tisti, ki ne mara znati. Mohorjev Koledar mi je slikal podobo človeka, ki kljub temu. da izhaja iz majhnega naroda, v velikem mestu, v veliki državi veliko pomeni. Ponos je v meni zrastel in se okrepil. Nekje tam daleč za lužo, ki jo imenujejo ocean, je svet še v redu. Tam še velja srčnost, znanje in bistra glava. . “Samo duševne reve podcenjujejo svoj jezk,” je spoznal in zapisal že Dante. Dosti je takih, ki so prav na tem zaničevanju zgradili svojo kariero. Visoko s° se povzpeli, a ostali so duhovni pritlikavci. Pri nas mnogim ve' Ija to za izraz svobode, kar je Cankar štel za na j več ji greh: za' tajitev matere. Še nam zveni v ušesih tista beseda ob pozdravu v Washing' tonu, ko je dejal senator Lause-“Moja mati je bila pevka, roje' na v Ribenci, pela je v Veliki Laščah in ko je v Ameriko prj' šla, je pela v koru Svetega Vi' da...” Ko je omenil svojo mamo, na3 je objel občutek domačnosti. Go' voril nam je o naših pravicah i’1 o dolžnosti naše dežele in drža' ve, da nam jih zaščiti. Svoj o°' vor je končal z besedami: Si0" venski narod ne bo umrl, si°" venski narod bo živel. Bodhe zvesti in ponosni Slovenci! j To je moje, to je nas vseh sre' j Čanje s senatorjem Laušetoh1' j Bilo je polno prijaznosti, prisr^" i no in domače. Hvala mu! Peter Sticker j Op. u. — Č. g. Peter Sticker jc župnik na fari v Pečnici na sl°' j venskem Koroškem. Kot pred i sednik slovenskega p e v sk e 9a 'zbora “Gallus” v Celovcu in k°tj j njegov pevec je prišel z njim 9°' stovat v ZDA poleti 1974. je nastopil tudi v Washington'*' • D.C., tam ga je nagovoril sen- i ‘ J. Lausche. Prefesor ibseitsk mas Je za mim zapast CLEVELAND, O. — Zelo me je iznenadilo, ko sem v torek, 17. tm., zvedel, da je profesor Jožef Ovsenek umrl in bil že tudi pokopan. Tako mi ni bila možnost dana, da bi ga šel kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in na njegov pogreb. S pok. Jožetom Ovsenekom sva si bila vedno dobra prijatelja, zlasti še iz časa, ko sva bila oba v odboru Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Če bi bili vsi zastopniki društev v vsem tako popolni, kot je bil Jožef Ovsenek, bi bili nadzorniki brezpomembni. Pok. Jožef Ovsenek je bil viško izobražen mož, do konca druge svetovne vojne je bil ravnatelj gimnazije v Ljubljani. Vedno se je udeleževal vseh katoliških in slovenskih prireditev. Znano mi je,, da je Jožef Ovsenek veliko pripomogel k ustanovitvi našega ‘Kresa’. Podpisani sem bil navzoč, ko je bil eden izmed glavnih sestankov za ‘Kres’ v Baragovem domu, ko se je vse to ustanavljalo. Otvoritveni govor je imel Jožef Ovsenek. Glavni gost je bil takrat med 'nami škof dr. Gregorij Rožman, ki je bil med navzoči- mi častno sprejet. Vse, kar se P v naši javnosti zanimivega zg0 se ve ni ničesar vršilo brez njeg0 I prisotnosti. Jožef Ovsenek je bil prilju^. cl Ijen in povsod dobrodošel P16' Slovenci. Taki možje nas Pre rano zapuščajo in tako nastafl0 jo med nami praznine, ki jih ie težko nadomestiti. Podpisani sem prepričan, ^ se je Jožef Ovsenek srečnež počutil, ko je prestopil Pr^ večnosti. Jožef Ovsenek, sporni se pri Bogu našega naroda, ^ bi nam bilo dano to, kar najh°' potrebujemo. Jožef Ovsenek nam bo ostal ^ lepem spominu, v molitvi se bomo spominjali. Jože Vrtačnik ZA SMEH Dekle je prišlo h kozmetičar ki. . “Kaj naj delam, da bom i1110 la lepe roke?” “Nič.” * Sosed pride k sosedu. “Ko ste naredili domačo nalogo sh1lJ’ ali jo lahko pridem prepisat; Naznanilo in zahvala 1978 V veliki potrtosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po daljši bolezni zapustil in odšel po svoje zasluženo plačilo ljubljeni mož, predragi oče in stari oče, brat, stric in tast ANTON ZUPANČIČ Ko jen je bil na Novega leta dan 1901 v Knežji vasi pri Doberniču na Dolenjskem, Slovenija. Bil je izučen čevljarski mojster s svojo lastno delavnico. Posebno poznan je bil kot hišnik Prosvetnega doma in kot mežnar pri farni cerkvi v Trebnjem. Kot tak je bil zaposlen vse do svojega odhoda v Avstrijo. Po letih begunstva na Koroškem je imigriral k svojemu svaku pokojnemu Franku Gabrijelu v Cleveland, Ohio. Po dvanajstih letih ločitve od ljube žene in otrok je končno zopet spravil skupaj svojo družino. Zaposlen je bil pri' Mutual Metal Co. vse do upokojitve leta 1966. V okolici cerkve sv. Vida je živel vse do svoje smrti. Umrl je na svojem domu v krogu svoje družine. Ob strani mu je do zadnjega stala in mu bila v pomoč žena Rozalija, s katero bi letos praznovala 48-letnico poroke. Kot je živel skromno in preprosto življenje, tako je skromno in spravljen s Bogom tudi umrl. V zadnjem letu je bil isa posledicah srčne kapi pod zdravniškim varstvom in preživel dlje časa v University Hospital. N n mrtvaškem odru je bil v pogrebnem zavodu Zak, od koder je bil pogreb v soboto, 7. septembra 1978 v cerkev sv. Vida, kjer je opravil pogrebno sveto mašo s pridigo č. gospod Jože_Simčič. Ta je opravil tudi vse ostale pogrebne obrede. Gospod Košnik je spremljal z orglami pevce, ki so zapeli lepo izbrane pesmi. Vsem naša prisrčna | zahvala! Ravno tako gre posebna zahvala tudi č. gospodu Jožetu Božnarju, ki je s č. gospodom Simčičem redno obi-j skoval pokojnega na domu in mu prinašal sveto obhajilo. V veliko tolažbo pokojniku, kot tudi nam vsem, so bili obiski sosedov in prijateljev, posebno še njegov osebni prijatelj Tone in Cilka Žakelj. Prav iskreno se zahvaljujemo gdč. Olgi Valenčič, družini K urh os in ge. Olgi Marinič, ki so bili vedno pripravljeni s svojo pomočjo v času bolezni. Prisrčna hvala tudi Dr. Dincmanu za vso njegovo zdraviliško pomoč. Vsem, ki so prišli pokojnega kropit in se v molitvi še zadnjikrat poslovili in se spomnili njegove duše, najlepša zahvala. Kot v posebno počastitev so bili krasni šopki rož, ki so jih darovali pokojnemu v zadnje slovo naši res dobri prijatelji: družine Kurbos, Starič in Gabriel, g. Anžlovar, g. Tone in ga. Bernarda Ovsenik, sosedje šestdesete ceste, plesna skupina Kres, Alpski Sekstet, Picker Corp. in White Motor Corp. V veliko tolažbo so nam bili naši sorodniki, ki so nam stali ob strani. Njihove molitve, cvetje in darovi bodo ostali v našem večnem hvaležnem spominu. Posebno še družine Zupančič, Gabriel, Legan, Tekavec, Lackner in Svoboda. Prisrčno se zahvaljujemo udeležencem pogrebne sv. maše, nosilcem krste in vsem, ki ste v pogrebnem sprevodu pokojnega spremili na njegovo zadnjo pot na pokopališče Vernih duš. V hvaležnost vsem, ki ste nam izrazili svoje sožalje, darovali za svete maše, vsem, ki ste se pokojnega spomnili pismeno ali na kakoršenkoli način, naša zahvala in Bog Vam vsem povrni! Zahvaljujemo se osebju pogrebnega zavoda Zak, gospodu Zenu Zaku, gospodu Franku Sterletu za skrbno postrežbo ter vsem, ki ste z nami še malo pokramljali na pogrebnem kosilu. Ljubljeni mož, atek in stari atek, brat! Hvaležni smo Ti za vse dobro, ki si ga storil v svojem življenju do nas vselu Ob Tebi smo spoznali pravo ljubezen in človeško dobroto. Čeprav žalujemo za Teboj, verujemo, da se bomo enkrat sešli s Teboj v večnosti. Kajti dobrota, ljubezen in usmiljenje Ti bodo poplačani pri Bogu. Dragi atek, počivaj v miru! Žalujoči: žena Rozalija, roj. Gabrijel sin ing. Anton Z. hčerke: Slava, por. Fust; Olga, por. Fetek; Roži por. Selan brata Janez (v Kanadi), France (v Evropi) sestre: Minka, Ivanka, Ana, Amalija in Angela v Evropi snaha Štefi, zeti: Božo, France in Jože vnuki in vnukinje: Niko, Julie, Judy, Michelle, Adriana, Barbi in Christopher Cleveland, CLEVELANDSKI ŽUPAN FRANK J. LAUSCHE pregleduje uničenje, ki ga je povzročila eksplozija plina East Ohio Gas Company v- slovenski naselbini ob St. Clair Ave. 19. oktobra 1944. Mathew Tekavec: NEKAJ SPOMINOV... EUCLID, O. — Bo že 50 let, euclidsko okrožje, pač pa kot leta 1928, proti koncu oktobra, , lastnik parcel v Euclidu davke najde v kleti ‘katakombe’ (skriven prostor, kjer se je kuhalo). Znano po je bilo, da so takratni “butlegarji” v županu Elvju imeli močno zaslombo in je bil ponovno izvoljen. Tisto leto — če se prav spominjam — je kandidiral za euclid-skega župana Joseph Bush. In tako je naprosil odvetnika Louisa Žužka, da bi za njegovo kan- .VELIKEMU DOBROTNIKU SLOVENSKIH BEGUNCEV didaturo'naredil slovenski ,go-SE ISKRENO ZAHVALJUJE t| Ivor v omenjeni: dvorani. Precej DRUŽINA DR. VALENTINA MERŠOLA ^ v oddaljenem kraju od prostora CLEVELAND, OHIO J shoda je pajkiral . svoj avtp. Dvorana je bila napolnjena.' Na se je (Žužek) predstavil, f da ne spada kot stanovalec v t % ko je bila volivna kampanja v vsej napetosti. Pri Katoliškem izobraževalnem društvu Adrija, ki mu je bila duša takratni kaplan Rev. Milan Slaje, v Collin-woodu, sva se spoznala z odvetnikom — že davno pokojnim Mr. Louisom žužkom. Po telesni obsežnosti je bil velikan. V bližini takratnega mojega bivališča na Huntmere Ave., na Gro-vewood je živel. Tako se mi je pri vajah za igre v Slovenskem domu na Holmes Avenue večkrat ponudil, da sem se z njim peljal domov. Nekega dne v oktobru (istočasno sem bil brezposeln) pride njegov sin na moje stanovanje in pravi: “Ata so mi naročili, da morate nocoj priti k nam.” Na vprašanje: “Kaj želi?” je odgovoril: “Nocoj bi rad, da bi šel ti z menoj, kjer bom na Recher Ave. imel govor za euclidskega županskega kandidata Josepha Busha. Pripomnim, da takratna slovenska cerkev Marije Pomagaj, ki je bila s škofijskim odlokom ukinjena, da fara ni obstala, je bila preurejena v društveni dom nekaj dni pred shodom. Pristal sem, da bom 1 šel z njim. Takratna euclidska naselbina je bila bolj podobna “far-marski” kot mestni. Mnoge ceste niso bile tlakovane, kot so sedaj, bilo je v deževnih dneh vse blatno. Tako tudi tisti večer. Že več let je bil v Euclidu župan znani Ely (ne spominjam se več v pravopisu, kako se je “spelal” njegov: priimek, ne pravega imena). Bilo je v dobi prohibicije, ki je za marsikaterega “butlegarjd” bila .zlata japia, da je na račun ubogih žrtev, ki so bile podvržene alkoholu — takrat obogatel! V mnogih slučajih, kjer so imeli “boardarja”, pa se ukvarjali z “butlegar-sivom”, so mogli ti čez nedeljo ves tedenski zaslužek s prepovedano pijačo pustiti njim. Znano je, da eden izmed vodilnih vdrževateljev "napredne linije” ni premoženje pomnožil z želez-ninsko trgovino, ki jo je vodil, pač pa s “terpentinom”, s katero oznako je prodajal prepovedano pijačo. Kajti iznajdljivost, kako se “biznes” vodi, je bila na višku. Še danes kot spomin na ti- zdravnik predpisal za zdravilo ste čase kupec starih hiš lahko in je tako postavnim potom pri- plačuje. Kadarkoli je imenoval ime Ely, je bilo ploskanje in vzkliki: “Ely again, Ely again!” Tako so ga motili, da ni zmogel govora nadaljevati... Končno pa je med tem nemirom in šumom izrekel: “That must be some Dego, not Slovenian...” Takrat se je nemir pomnožil, e-den je skočil na oder, zaklel in vprašal govornika: “Zastopaš delavsko ali kapitalistično stranko?” Pričelo se je prerivanje, ker sem bil v bližini vrat, sem se odstranil in šel med nemirom ven na kraj, kjer je bil avto. Pričelo je močneje deževati, - razmišljal sem, pa čakal, kdaj bo prišel govornik nazaj. Ne vem, kako je našel izhod, le to se spominjam, ko se je skrivaj do avta približal, je dejal: “To so hudiči, ne ljudje ...” In rekel je še: “Zdaj bova pa o-biskala Mr. Louisa Pirca,” (takratnega urednika Ameriške Domovine). Če se prav spominjam, je imel stanovanje na 109. cesti v bližini cerkve sv. A-lojzija. Ko sva tja prišla, je Žužek potrkal na vrata in je prišel odprt omenjeni Mr. Louis Pirc. V njegovi druščini je bilo še par Pirčevih prijateljev. Prva beseda Mr. žužka je bila: “Bežati sva morala!” Pokojni Louis Pirc mu je odgovoril: “Saj si bil res korajžen, da si si upal govoriti proti Elyju, ki ima toliko pristašev...” žužek mu je povedal, da mu je Joseph Bush plačal za njegov govor... Med tem pripovedovanjem pride nov obiskovalec v Pirčevo hišo. Takrat sem prvič srečal Franka J. Lauscheta. Takoj me je Žužek predstavil, da sem njegov prijatelj in kakšno doživetje bil njegov shod. Nato pa Mr. Frank Lausche pravi: “Ja, v Rimu se pa godijo čudne reči. Mr. Pirc pa odgovori: “O, tisto rukanje med papežem — takrat je bil Ahil Ratti papež Pij XI. — in Mussolinijem, ni nič posebnega.” Lausche pa je odgovoril: “Ne tisto, ampak poglej! Iz žepa je potegnil ‘pint’ pristnega whiskeyja, da ga je začudeni Pirc vprašal: “I, kje siga pa dobil?” Mr. Lausche pa mu je povedal, da mu ga je .1 m. .JAS' -d .S Z.0 Misijonsko nedeljo Verjemite mi: pri nas polja zdaj z rižem lesketajo, žanjcev slamniki trikotni sem in tja3 sem in tja se zibljejo. Medtem pa listje pada. f Je dovolj lahti? Ne, ni dovolj jih. Prah zlata nas davi; veter, sadežev pijan, ga sem in tja, sem in tja ^ razmeta z ramp. In hoče ples z oblaki. Ni dovolj hrbtin. Med žetvijo se v staro kost raztaja; mladčevska pa raje nosi sem in tja, sem in tja vseh sanj ponos. In listje pada, pada. Verjemite mi. Če prosimo življenja Gospodarja, žanjci pridejo požet! Se sem in tja, sem in tja v gnijoči svet. Ker listje pada, pada. "~- •¥«» L MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje na 6005 St. Clair Avenue oddajo. Kličite 431-4049. (153-157) Stanovanje oddajo Majhno, čisto stanovanje oddajo eni osebi. Lasten vhod. Kličite 881-6792. (153-154) Hišo v najem išče Enostavanjsko hišo z najmanj 5 ali 6 sobami, z ograjenim dvoriščem in garažo. Kličite 486-3282 pred 9. dop. (153-162) V najem oddajo Trisobno stanovanje v okolici St. Clair in E. 64 St. Kličite 289-5008 (152-156) /. / Vladimir Kos (Tokio, Japonska) šel do nedovoljenega uživanja. Mene pa je (Lausche) vprašal-“Če poznam še drugega, meni nepoznanega obiskovalca v Pirčevi druščini.” —Princ je bil takrat njegov priimek (prvega imena se ne spominjam, bil je tudi advokat in je pred nekaj leti umrl). Ker sem odgovoril, da ga ne poznam, mi je rekel: Ta je tisti, ki,je vprašal klienta: “Koliko ima mladih?” • Ameriška Donidvina je/ bila natisnila,' kaj : se g e bilo na clevelandski sodniji zgodilo. Nekega rojaka (menda zaradi butle-garstva) je zagovarjal slovenski odvetnik omenjeni Princ. Sod- nik je vprašal: “K-oliko ima o-trok?” V tolmačenju (obtoženec ni razumel angleško) kaj je hotel vedeti sodnik. Zagovornik ni znal toliko slovensko, da bi obtoženca pfavilno, vprašal, in mu je dejal: “Koliko imaš mladih?” Obtoženec mu je rekel, da šest’ Za starost je hotel vedeti sodnik in odvetnik je vprašal obtoženca: “Kako so pri pameti?” Obtoženec je odgovoril: “Da ne ve, pri kakšni pameti so, ker vsi e-enako lajajo.” Tako je prišlo do rešitve, ker se je napak razumelo. Odvetnik mislil na družinske zadeve, obtoženec pa je odgovoril (kar je razumel) o psici, ki je imela šest mladičev. Končno se je razmetalo neumevanje, vem pa ne, kakšno Kazen je obtoženec dobil. Pozabil sem mnogo stvari, ki sem jih doživel, a to prvo srečanje z našim odličnim rojakom mi je ostalo trdno v spominu. Kot sodnik, clevelandski župan, ohijski guverner in končno kot zvezni senator je zapustil v tem službovanju vzgled poštenega javnega uradnika in moža. Vemo, da z njegovo markant-nostjo smo Ameriški Slovenci dosegli svoj vrh! Kot človek ima vsak posameznik svoj talent, dano mu je, da ga uporabi. Ne samo za sebe, pač pa da ga deli z drugimi, da njegovega dela sprejme de-ež, v katerikoli obliki, {ežaške-ali umstvenega dela, tudi skupnost. Jih je premnogo, ki jim je le za osebni dobiček, pa bi dejal, da za osebno srečo človek veliko potrebuje. Tako naj bo v velik kredit omenjeno, da takrat, ko je bil v Senatu Frank Lausche, so si senatorji, ki imajo sukno in škarje, povišali svoje plače, je kolikor jaz vem. Frank Lausche bil edini senator, ki je povedal: “Da smo dovolj plačani, sem proti povišanju plač!” Po vojni, ne dvomim, da je z Lauschetovo pomočjo marsikomu po posredovanju pok. Mihe Kreka, ki je poznal komunizem, uspelo doseči, da so se odprla vrata njim, ki so se umaknili pred nasiljem. Njega ni premotila ‘napredna’ propaganda. Uverjen sem, da v to smer in še, da se je dvignil tako visoko, je pripomogel njegov osebni prijatelj urednik Ameriške Domovine pok. Louis Pirc, ki je bil znana osebnost v demokratski stranki. Gotov sem, da, ko je on spoznal Lauscheto-ve vrline, ga je stranka na njegovo iniciativo postavila za kandidata omenjenih služb, ki jih je častno zase, pa še za narod, iz katerega izhaja, vršil! venec, ki ne zataji svojega porekla, in vzgleden, domoljuben Amerikanec. Naj ga nam in A-meriki ohrani Bog v zdravju še mnogo let! -----o----- Maroški kralj Hasan pride na obisk v ZDA WASHINGTON, D.C. — Tu je bilo objavljeno, da bo maroški kralj Hasan II. v dneh 14. in 15. novembra na uradnem obisku v ZDA. Maroko je pomembna država v severozahodni Afriki, kjer so imele ZDA v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni več velikih strateških vojaških letališč in oporišč. Zadnja oporišča so bila izročena domačim predstavnikom v začetku tega meseca. Maroko je kljub temu ostal pomembna država arabskega sveta in zlasti severozahodne Afrike. Zadnja leta ima Maroko srecejšnje težave pri vzdrževanju uprave in pomirjanju nekdanje Španske zahodne Afrike, ri je bila razdeljena med Maroko in Mavretanijo, čemur se je uprla Alžirija, ki podpira gibanje za neodvisnost te nekdanje španske posesti v Sahari. Stanovanje v Collinwoodu Štirisobno stanovanje, 2 spalnici, zgoraj, z garažo oddajo v najem v Collinwoodu. Prednost imajo odrasli. Kličite 851-0548. (152-156) E. 215 St. 3 bedroom bungalow, Aluminum sided. Full basement and attached garage. E. 53 St. oif St. Cla/ir. Double house. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-107(