Eora in i kairski trg 1 PTUJ
Tednik
01 a silo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
Št. 25
PTUJ, dne 26. junija 1964
»Tednflr« tehsfs po3 tem dčraj?« ilra Imenom od 94 oen 1061 dali* na predlog Občinskih odborov S ZDI. Ptuj ln Ormot — Izdaja >avod »Tednik.. Ptuj — Odgovorit urednik: Anton Bauman — "redntStvo ln uprava Ptuj Lae-Hova 8 — Tel. 156 — St tek rakuna: NB Ptu1 604-19-603-75 -Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. ra Inozemstvo 2000 tfto
Letnik XVII.
Odgovorne naloge
pred novimi delavskimi in
sveti
USPEH VOLITEV V NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE NA ORMOŠKEM OBMOČJU. VOLITVE SO POKAZALE ZRELOST KOLEKTIVOV.
Temeljite politične priprave občini Ormož so vsestransko pripomogle, da so uspele volitve v nove delavske svete in v zadružni svet. V času priprav na volitve so delovne organizacije pripravile zbore, na katerih so razpravljali o proizvodnji, o bodočih nalogah delavskih svetov, o razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja ter o vlogi samoupravnih organov. Zbori so bili plodni in množično obiskani. Na zborih so poskušali rešiti nekatere probleme.
V občini Ormož so pričeli z volitvami delovni kolektivi v svoje najvišje samoupravne organe 6. junija, končane pa bodo 29. junija, razen pri prosvetnih delavcih, ki bodo volili v septembru. V tem ča^u bodo opravili delovni kolektivi svojo odgovorno nalogo. Z volitvami delavskih svetov bodo izvoljene v samoupravne organe moči, ki bodo vplivale na hitrejši vsestranski razvoj.
Lepo okrašena volišča v ob-Kmi Ormož in množična udeležba na dan volitev v zgodnjih jutranjih urah ter praznično razpoloženje, to vse govori o precejšnji zavesti delovnih ljudi. Na dan volitev so bili postavljeni pred vhodi delovnih organizacij veliki napisi, lepo z zelenjem okrašena okna ter številne zastavice, to vse potrjuje praznično razpoloženje delovnih ljudi ob volitvah najboljših članov kolektiv« v novi delavski ali zadružni svet.
Široko razpredene pravice novih delavskih in zadružnih svetov so tesno povezane z dolžnostmi, ki se jih naši delovni ljudje v celoti zavedajo. Zato so bili kolektivi v času priprav na voliitrve pred odgovornimi in zahtevnimi nalogami, izbirati in izvoliti za člane delavskih svetov najbolj delavne in politično zrele delavce.
Po skrbni izbiri so bili kandidati brez pomisleka izvoljeni. To kaže, da so subjektivne sile v delovnih organizacijah ponov-
no dokazale svojo sposobnost in zrelost.
^Novi delavski in zadružni sveti so pred zahtevnimi in odgovornimi. nalogami. Vsekakor tudi ostali kolektiv ne more stati ob strani, temveč je dolžan vsestransko aktivno sodelovati pri odločanju o razvoju podjetja, o proizvodnji, o odpravi raznih nepravilnosti v nagrajevanju, o samovolji, o novogradnjah, o nabavi novih strojev, o investicijah, o novi tehnologiji in drugem. Nenehno se je treba zavzemati za večjo in širšo družbeno politično aktivnost zaposlenih in za vse tisto, kar bo pospešilo celoten razvoj. ^Vsestransko si je treba prizadevati za večjo strokovno in družbeno-politično izobraževanje zaposlenih in za napredek nasploh. Napačno bi bilo podpirati tiste tendence posameznikov, ki ne vodijo k napredku in ki so v nasprotju z začrtanim razvojem. Celotno dogaijanje je treba gledati s stališča širše družbene skupnosti.
Novi člani delavskih in zadružnih svetov morajo temeljito poznaiti statut svoje delovne or-
ganizacije, statut občine in novo ustavo, ker sicer ne bodo mogli voditi podjetij in kolektivov tako, kakor to zahtevata čas in razvoj.
Nov način nagrajevanja po učinku dela je povzročil v nekaterih delovnih organizacijah razne težave, ker so zaradi nepravilnega ugotavljanja učinka med , delavci precejšnje pritožbe, ki čakajo rešitve.
Skrite, neizkoriščene notranje rezerve, ki so v mnogih delovnih organizacijah še vedno vzrok nizke produktivnosti dela, bo treba v najkrajšem času maksimalno izkoristiti. Uvajanje novih imen, olajšanje delovnih pogojev zaposlenih, uvajanje sodobne tehnologije, varčevanje z materialom, boljša kakovost izdelkov, strokovno in politično izobraževanje zaposlenih in druga važna vprašanja bodo morali delavski in zadružni sveti temeljito analizirati in reševati.
V nedeljo, 14. junija, so bile volitve v novi zadružni svet Kmetijske zadruge Ormož. Od 1583 zadružnikov je volilo 1570 članov ali 99,2 odstotka. Na področju občine je imela zadruga 10 volilnih enot z 28 volišči. Vsa volišča so lepo okrasili, uredili okolico in poskrbeli skoraij za 100-odstotno udeležbo. V kra-
jevnih področjih Kog, Ivanjkovci in Tomaž so volitve končali v zgodnjih jutranjih urah s 100-odstotno udeležbo. Volitve na ostalih voliščih pa so bile končane pred 13. uro. Udeležba na volitvah kaže prav tako kot zbori zadružnikov, da je v občini čvrsto jedro naprednih kmetov, ki sodelujejo z zadrugo.
Čeprav so bile volitve uspešne, je moč opaziti, da je sorazmerno malo kmetov včlanjenih v zadrugo in da bi bilo treba število članov povečati. V predvolilni kampanji so povečali število zadružnikov za 56 članov.
Pri okrasitvi volišč in ureditvi okolice je zlasti prizadevno sodelovala mladina. Izvršni odbor občinskega sindikalnega svet;} Ormož je pred kratkim na svoji seji sklenil nagraditi najlepše okrašena volišča. Zato si je tričlanska komisija ogledala volišča in bo rezultat objavljen prihodnjič.
Gozdarski obrat Ormož pri Veliki Nedelji je imel volitve 12. junija in je bila 96-odstotna volilna udeležba.
»Marles«, obrat žaga, Ormož, je opravil. volitve v delavski svet 13. junija in je bila 98-odstotna udeležba.
Jutri bo v Kidričevem občinska volilna konferenca ZKS
Sklepe bi bilo treba
hitreje uresničevali
Na V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, pozneje pa tudi na številnih plenumi^ sindikalnih organizacij so sindikalni delavci sprejeli mnoga stališča in poudarili, da bi jih kazalo čimprej uresničiti. Zal pa se ti sklepi (to so ugotovili tudi na včerajšnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru) vse prepočasi uresničujejo.
Na področju stanovanjske izgradnje so sindikati letos sprejeli vrsto priporočil, ki so ostala več' ali manj le na papirju. V občinah čakajo na drugačno prerazdelitev narodnega dohodka. Zadovoljujejo se z izdelanimi načrti, ki velikokrat sploh ne temeljijo na realnih materialnih možnostih.
Prav posebej zaskrbljujoče pa je, da so kolektivi letos — ko smo nujnost hitrejšega povečevanja družbenega standarda zaposlenih še posebno naglasili — namenili t» stanovanjsko izgradnjo celo manj sredstev kot v letu 1963. Ta problem je še toliko bolj zaskrbljujoč ob dejstvu, da so najbolj narasle prav cene v gradbeništvu.
KONGRES KNJIŽEVNIKOV NA BLEDU
Oslo, 25. junija. — Naslednji mednarodni kongres organizacije PEN, ki združuje književnike iz 70 držav, bo prihodnje leto na Bledu. To so sklenili v Oslu. Leta 1966 bo kongres v New Yorku.
V pslu so sporočili, da veliko nacionalnih organizacij PEN zbira sredstva in knjige za obnovo knjižnic v Skopju.
Našo delegacijo v Oslu vodi Josip Vidmar.
Jutri, v soboto 27. junija 1964, bo v Kidričevem, v dvorani restavracije, občinska volilna konferenca ZKS Ptuj, ki jo je sklical že 19. junija 1.1., po sklepu Občinskega komiteja ZKS Ptuj, sekretar komiteja Janez Kosta-njevec.
Namen jutrišnje konference je pravilno oceniti vlogo članov in organizacij ZKS na današnji stopnji samoupravljanja. To je med drugim tudi razvidno iz tez za razpravo na konferenci. Z njimi je želel Občinski komite ZKS Ptuj vzpodbuditi delegate, da bi se pripravili na tako diskusijo, ki bo najbolj koristila nadaljnjemu delu organizacij ZKS in Občinskega komiteja ZKS.
Na konferenco se je večina delegatov dobro pripravila. Nekateri bodo na konferenci raztolma-čili, kako si prizadevajo posamez-
ne organizacije ZKS odgovoriti na razna vprašanja, ki pospešujejo razvoj socialističnih odnosov v kolektivu in na druga, ki ga ovirajo; ostali delegati bodo na konferenci oddali svoje pismene sestavke z odgovori iz svojih organizacij. Tako se bo mogoče Občinskemu komiteju ZKS lotiti v prvi vrsti tistih problemov, ki so najbolj pereči in ti-
stih organizacij, ki jim je najbolj potrebno pomagati, da bodo doseženi v kolektivu zaželjeni uspehi.
Na konferenci bodo diskutira-li tudi povabljeni gostje iz Ljubljane in Maribora ter iz Ptuja. Za diskusijo bo dovolj spodbud tudi v obširnem poročilu, ki ga je pripravil za konferenco sekre tar komiteja Janez Kostanjevec.
Novi samoupravni organi, večje kompetence in naloge
Z izvolitvijo novega delavske-| ga sveta in svetov proizvajalcev j delovnih enot je delovni kolek-' tiv TGA prevzel tudi naloge, ki
Predsednika Tito in Gomulka leta 1957, ko je prvi sekretar OK PZDP Poljske obiskal našo državo
Predsednik Tito na Pj jskem
Nihče ne oporeka resnici, da so se jugoslovansko-poljski odnosi v zadnjih letih razvili do take mere, da lahko služijo drugim deželam za zgled. Zato ni zgolj naključje, da sta obe državi ukinili vize za medsebojni osebni promet in s tem odstranili zadnje formalnosti, ki včasih zavirajo neposredne stike.
Takemu razvoju medsebojnega sodelovanja daje poseben pečat medsebojno razumevanje in spoštovanje. To spet temelji na skupni politiki aktivne miroljubne koeksistence, na izgradnji socializma in na napredku v svetu. Jugoslavija in Poljska sta imeli mnogo skupnega ali podobnega v boju za neodvisnost in svobodo, posebno v času nacizma. Njuni pogledi na mednarodno dogajanje danes so enaki ali podobni. Ali je potemtakem čudno, če se je močno razvilo medsebojno gospodarsko sodelovanje (blagovna izmenjava dosega obojestransko približno 100 milijonov dolarjev), izmenjava delegacij politične, kulturne, znanstvene in športne narave. Posebno pomembna je kooperacija v industriji, za katero skrbe posebni organi, in v filmu.	f
Predsednik Tito je v četrtek odpotoval v prijateljsko Poljsko, da tako vrne podoben obisk prvemu sekretarju CK Poljske združene delavske stranke Vladi-
slavu Gomulki, ki je 1. 1957 obiskal našo državo kot vodja poljske vladno-partijske delegacije. S seboj prinaša prijateljske, tople pozdrave vseh jugoslovanskih narodov in željo, da bi se poljsko-jugoslovansko sodelovanje in prijateljstvo razvijalo v prihodnje še hitreje, bolj poglobljeno.
Sedanji razgibani čas terja osebne stike državnikov in izmenjavo mnenj. To še toliko bolje velja za deželi, ki sta si taki?" podobni v družbenoekonomski ureditvi in po enaki ideološki bazi. Zaključki s takih razgovorov, ki jih javnosti pozneje posredujejo po tisku in radiu, pomenijo nekakšen potokaz za vse tiste, ki se zares bore za mir J in socializem. Hkrati utirajo pot I tesnejšemu dvostranskemu sode-| lovanju. Izkušnje jugoslovanskih ; narodov, ki jih bo predsednik re-j publike pojasnil svojim gostite-1 ljem, ter izkušnje, ki si jih je i pridobila nova Poljska, pa predstavljajo pomembno dopolnilo teorije pri graditvi socialističnega družbenega sistema. Obisk številnim poljskim krajem 'bo omogočil predsedniku, ki je zadnjič obiskal Poljsko v jeku njene obnove, da ugotovi velik napredek v deželi. Take ugotovitve jugoslovansko ljudstvo sprejema z veseljem in zadovoljstvom.
Ostali do&odki
Ječmen je že dozorel, rž in pšenica pa sta še zelena
bodo nedvomno težje od dosedanjih. Prejšnji CDŠ je sprejel statut podjetja in pripravil osnutek za novi način izplačevanja osebnih dohodkov, vse ostalo pa čaka nove samoupravne organe.
Delavsko samoupravljanje je sicer v zadnjih letih doseglo precejšen razmah, ker je izpopolnil sistem dela organov upravljanja in je bila izvedena decentralizacija. Cilj decentralizira-nja je bil čimbolj približati samoupravljanje neposrednim proizvajalcem in jih mobilizirati za aktivno sodelovanje, dvigniti materialni interes posameznika ter razviti nove družbene odnose v kolektivu. CDS TGA je mnogokrat prejemal stališča, ki niso bila v skladu s predlogi in mnenji, ki so jih dali člani svetov PE in EE in zato ni čudno če je hromilo delovanje decentraliziranih organov upravljanja in celo povzročalo nerazpo-loženje med člani kolektiva. I Mnogi so v začetku pokazali izredno voljo in prizadevanje za reševanje aktualnih proizvodnih problemov, kar pa je glede na navedeno počasi splahnelo. Glede na to bo potrebno urediti mnoga vprašanja od sistema delitve do upravljanja in vse medsebojno vskladiti in prilagoditi razmeram, tehnološkemu procesu in organizaciji dela ter pri vsem upoštevati vse specifičnosti skupnega poslovanja. Zato je bilo že v statutu sprejeto, da naj bi bilo v podjetju šest delovnih enot. katerih pristojnosti pa morajo hiti mnogo bolj izpopolnjene od dosedanjega sistema poslovanja svetov proizvajalcev PE in EE, kajti edino s tem načinom bo dana večja samostojnost v odločanju delovnim enotam. Tak način bi zagotovil tudi združevanje interesov svetov proizvajalcev delov-j
Te dni se je mudil^v Jugoslaviji francoski državni minister Louis Joxe in podpisal franco-sko-jugoslovanski sporazum o kulturnem sodelovanju med obema državama. Sprejel ga je predsednik Tito in z njim obravnaval tudi tekoče mednarodne probleme. Tako je obisk, ki je na zunaj nosil pgčat kulturnega poslanstva, širše narave in še toliko pomembnejši.
V bližini Temišvara sta se v ponedeljek sestala predsednik SFRJ in predsednik državnega sveta LR Romunije Georghi Dej. Kot pravi kratko poročilo, sta v prisrčnem ozračju obravnavala dvostranske odnose ter vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Ti problemi so toliko bolj pereči zato, ker v odnosih med ZSSR in Kitajsko vse bolj prevladuje polemičen ton in ker si je Romunija s svojim »srednjim« stališčem prizadevala, da bi v sporu nekako posredovala. • HRUSCOV V SKANDINAVIJI
Predsednik sovjetske vlade Hruščov je te dni obiskal Dansko in se sedaj mudi na Švedskem, od tod pa bo krenil na Norveško. Značilno je, da so ga na Danskem zelo prfsrčno sprejeli in da ocenjujejo njegovo bivanje kot uvod v boljše sodelovanje posebno na gospodarskem področju. V razgovoru z državniki, gospodarstveniki in poslovnimi ljudmi je ta želja prišla še j posebej do izraza. Visoki sovjet- I ski gost se tudi ni polemično dotikal vprašanj, ki ločijo obe deželi, temveč je iskal le tisto, kar obe državi lahko izkoristita ob medsebojnem spoštovanju za tesnejše stike.
Obsik na Švedskem poteka morda v manj prisrčnem ozračju, ker ga skušajo zastrupiti najrazličnejše emigrantske skupine, nekdanji kvislingi, ki na Šved-
nih enot z interesi podjetja kot celote.
Novi delavski svet bo moral izvesti v statutih sprejeta določila zlasti glede prilagoditve organizacijske sheme določilom statuta. Sicer se še vedno pojavljajo primeri, da bi urejevanje sheme delovne enote radi opravili nekateri posamezniki. Vsekakor pa je danes kolektiv že sposoben to zadevo urediti. Nedvomno mu bo potrebna v tem pogledu pomoč političnih organizacij.
M. F.
skem nemoteno delujejo, ter desničarski -krogi, ki žele pri tem poudariti samo političen pomen državniškega obiska iz »rdeče« ZSSR, ne pa tudi koristi, ki jih daje npr. gospodarsko sodelovanje z Vzhodom obema partnerjema.
RAZOROZITVENA KONFERENCA
Potem ko je konferenca OZN o trgovini in razvoju zaključila dokaj uspešno svoje delo, je z delom znova pričela ženevska raz-orožitvena konferenca. Oba so-predsednika konference, ameriški delegat Forster in sovjetski delegat Carapkin, sta se v četrtek sporazumela in sporočila, da bosta upoštevala predloge nevezanih dežel. Tako bodo v prihodnjih štirih tednih »disciplinirano razpravljali« o štirih vprašanjih:
0 o proračunih in prenehanju izdelave »vžigalnega fisijskega materiala« za atomsko orožje v vojaške namene,
9 o prepovedi nadaljnjega širjenja jedrskega orožja,
0 o nekem ameriškem ukrepu, ki še m določen, in
0 o sovjetskem ukrepu, ki prav takp še ni določen.
Javnost je morda včasih črnogleda, ker se pogajanja raztezajo v nedogled. Toda pri tako težkem vprašanju, kakršno je razorožitev spričo nezaupanja, ki ga je rodila »hladna vojna« in ga določeni »bojeviti« krogi za: radi določenih interesov razpihujejo naprej, je potrpežljivost več kot potrebna. Pri tem ne smemo pozabiti, da je konferenca posredno ali neposredno vendarle dosegla določen napredek. Spomnimo se sporazuma o prenehanju jedrskih poizkusov v Moskvi, sporazuma o neposredni zvezi med Belo hišo in Kremljem, s katerim naj bi najvišja predstavnika dveh najmočnejših jedrskih sil odstranila vojno nevarnost v zadnjem hipu, sporazuma o tem, da ZDA in SZ ne bosta pošiljali v vesolje satelitov z jedrskim orožjem, in sporazuma o zmanjšanju proizvodnje tako imenovanega fisijskega materiala.
Po najnovejših vesteh sodeč— bo SZ tudi privolila v ameriški predlog, da na grmadi sežgo določeno količino tako imenovanih strateških letal, ki lahko nosijo jedrsko bombo- Seveda gre v tem primeru samo za simbolično dejanje, vendar tudi to dokazuje določeno dobro voljo. Kaj bosta pa ZDA in SZ te dni šp predložili, pa bomo šele slišali.
Potrošnik in cene
Naraščanje cen potrošnih predmetov i,n uslug je v zadnjem čaisu tisto vprašanje, s katerim se hočeš nočeš ukvarja zelo širok krog potrošnikov. V kratkem razdobju nekaj mesecev so potrošniki morali začeti plačevati znatno višje cene za premog in drva, za izdelke kovinske industrije, kemične industrije, industrije gradbenega materiala, za prehrambne predmete in celo za električno energijo.
Vprašanje naraščanja cen ni vprašanje občine ali okraja, temveč je to vprašanje celotnega našega gospodarskega prostora. Da je celotna naša skupnost že nekaj časa pred vprašanjem naraščanja cen, dokazuje situacija, ki je zahtevala sprejetje zakona o družbeni kontroli cen že v letu 1962 in na ■ osnovi katerega je bila ustanovljena družbena kontrola cen v okviru zveze, republik in občin. Sicer pa oblikovanje cen, njih proizvodno in maloprodajno višino urejuje še vrsta predpisov. Zvezni zakon o družbeni kontroli cen pa poleg tega pooblašča še skuipščine občin, da lahko določajo najvišje malo-
prodajne cene — in s tem maržo vseh posrednikov v trgovini.
Da bi občinska skupščina lahko izvajala določene ukrepe v zvezi z reguliranjem maloprodajnih cen, mora imeti za to potrebno kontrolno in analitično službo. Vendar je potrebno takoj uvodoma ugotoviti, da se proizvodna cena in grosi-stična prodajna cena določata na nivoju republike in zveze in da občinsika skupščina kljub širokim pooblastilom zaikona le v določeni meri lahko omejuje maržo vseh mogočih posrednikov blaga med proizvajalcem in potrošnikom.
Cena pri grosistu se torej določa izven občine in tako lahko služba družbene kontrole cen pri občinski skupščini vpliva na višino zadnjega pribitka k Ceni, ki znaša lahko 10 ali 15 ali 20 odstotkov ali tudi več od maloprodajne cene.
Dejansko je v letošnjem letu. 18 trgovskih organizacij in kmetijskih zadrug iz ptujske občine zahtevajo pri občinski skupščini dovoljenje za zvišanje maloprodajnih cen za 449 proizvodov. Poleg tega se je na novo določala cena 1626 predmetom.
Iz heležnice sodnika za prekrške
LANI JE BILO V OBČINI ORMOŽ 307 CESTNO PROMETNIH PREKRSKO*. OD TEH ODPADE NAJVEČ NA KOLESARJE, PREDVSEM ZARADI POOSTRENE CESTNO PROMETNE KONTROLE. GOSPODARSKI PREKRŠKI SO PO ŠTEVILU NA TRETJEM MESTU. LANI JE PORASLO ŠTEVILO PREKRŠKOV NAPRAM LETU 1962 ZA 71 PRIMEROV.
V občini Ormož sodnik za prekrške poleg svoje stalne za-posletve občanom nudi tudi pravno pomoč. V občini je 19.615 prebivalcev in se je lani moral zagovarjati
približno
vsak 27. občan zaradi tega ali onega prekrška pred sodnikom za prekrške. To kaže, da prej izrečene kazni niiso poleg ostalih vzgojnih ukrepov v cestno prometni vzgoji dovolj vzgojno delovale na posameznike. Zato je potrebno letošnje kršilce strožje kaznovati in tako hitreje spametovati razne neresneže, ki z neupoštevanjem cestno prometnih predpisov često povzročajo nesreče. Letos so tudi strožje kaznovali kaililce javnega reda ln miru in tisti, ki vinjeni in v objestnosti napadajo ljudi. Brez dvoma bo strožja kazen bolj vzgojno delovala na slehernega kršilca.
Vsekakor pa je treba v teim pogledu še bolj vzgojno delovati na mladino in ji pi;ek šol, tečajev ali seminarjev nuditi več. znanja o cestno prometnih predpisih im o alkoholizmu, ki je često vzrok te ali one nesreče.
NAJVEČ JE CESTN0PR0-METNIH PREKRŠKOV
Lani je bilo v občini Ormož 307 cestno prometnih prekrškov. Od teh odpade največ na kolesarje, predvsem zaradi poostrene cestno prometne kontrole. Ob tej priložnosti so varnostni organi ugotavljali, da večje število kolesarjev nima z lučmi opremljenih koles, zato so varnostni organi dali možnost slehernemu kršitelju cestno prometnih predpisov, da ustrezno s predpisi v določenem roku opremi kolo. Tisti trdo-vratneži, ki tega niso pravočasno storili, so se morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ta akcija varnostnih organov je na cestah zelo koristna, saj so si kolesarji nabili luči, zvonce, prednje zavore in so s tem poleg večje pozornosti v cestnem prometu največ prispevali za zmanjšanje cestno prometnih nesreč. Lani je bilo tudi zabeleženih 15 primerov, ko so kolesarji prevažali še druge osebe. 14 moped isto v brez potrdil o znanju cestno prometnih predpisov je bilo lani kaznovanih z od 4.000 do 5.000 dinarjev. Brez vozniškega dovoljenja je lani upravljalo v javnem cestnem prometu z motornimi kolesi in avtomobili 13 oseb. Vozniki brez vozniškega dovoljenja so po navadi tudi brez vozniške prakse in znanja cestno prometnih predpisov, zato so tudi česti povzročitelji prometnih nezgod. Taki ljudje niso seznanjeni s prometnimi znaki, zato jih tudi po navadi ne upoštevajo. N.jjhova vožnja ni varna, saj so v neprestanem strahu pred varnostnimi organi, zato vozijo hitro in neprevidno. Precej je tudi kršilcev cestno prometnih predpisov, ki prehitro vozijo, in takih, ki ne upoštevajo cestno prometnih znakov. Kaznovanih je bilo nekaj vinjenih mopedistov in kolesarjev. Cesti so še primeri, da se morajo šoferji zagovarjati pred sodnikom za prekrške žara«* nepravilnega parkiranja,
zaradi izsiljevanja prednosti, nepravilnega prehitevanja in zaradi neprijavljenih nezgod. Nekaj voznikov vprege je bilo lani kaznovanih, ker niso nakazali smeri vožnje, vker niso držali konja za uzdo ali pa so kako drugače vozili nasprotno s predpisi o cestnem prometu. Nekateri lastniki živine so bili kaznovani zaradi gonje živine po sredini cestišča ali pa zato, ker so pustili živino na cesti brez spremljevalca.
Vsekakor je veliko število cestno prometnih prekrškov tudi posledica gostejšega prometa in zaradi tega, ker cestni promet neskladno narašča s sposobnostjo naših cest. Preobremenjenost cest tretjega in četrtega reda je na območju občine česti vzrok za daljSi ali krajši zastoj v cestnem prometu in včasih celo vzrok nesreče. Nekatere "ceste v občini preure-jujejo, druge pa vzdržujejo in tako prilagajajo ceste sodobnemu prometu. Tega perečega problema pa ni mogoče rešiti skozi noč, ampak postopoma, skladno s finančnimi možnostmi.
S kaznovanjem p? ne bo moč radikalno zmanjšati cestno prometnih prekrškov, ampak bo treba predvsem vzgojno delovati na odrasle z raznimi predavanji o cestno prometnih predpisih preik Delavske univerze, predvsem pa na mladino prek šol, tečajev in seminarjev.
NA DRUGEM MESTU SO PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR
Teh prekrškov je bilo lani v občini 180. Te so povzročali predvsem vinjeni mladeniči pred odhodom v JLA. Sem spadajo predvsem razni pretepi, napadi zoper življenje in telo z noži ali z drugim orodjem ali hladnim orožjem. Cestokrat se taki in podobni napadi končajo z lažjimi telesnimi poškodbami, ki lahko iimajo za prizadete usodne posledice. Lani je bilo kaznovanih 38 z od 5.000 do 18.000 dinarjev. Zaradi kaljenja javnega reda in miru je bilo kaznovanih 50 oseb in je spričo ostre kaznovalne politike lani število prekrškov napram letu 1962 padlo. Precej je bilo tudi kaznovanih, ker so se neprimerno obnašali napram organom LM. Zaradi razgrajanja na
ki jih trgovske organizacije lani ob koncu leta niso imele na zalogi, ali pa je šlo za »nove« proizvode.
Po podatkih, ki smo jih dobili prj občinski službi družbene kontrole v Ptuju, ni bilo odobreno v nohenem primeru povišanje maloprodajnih cen zaradi povišanja marže, temveč le v primerih, ko'je šlo za višjo proizvajalčevo ali grosistovo ceno. Omenjena služba je pač vztrajala pri dosedanjem odstotku marže (čeprav gre tudi v takšnem primeru za povišanje, čeprav ob istem odstotku marže).
Predsednik Tito jie na zadnjem kongresu sindikatov Jur goslavije v svojem govoru omenil potrebo po omejitvi pooblastil, ki jih imajo posredovalci blaga med proizvajalcem in potrošnikom glede pribijanja na proizvodno ceno. Kaj nam namreč pomaga vse prizadevanje za višjo proizvodnost, za nižjo lastno ceno, če s tem' samo omogočimo "potrebnim in nepotrebnim posredhikoom, da povečajo svoje marže, in potrošnik, ki pa je končno tudi kot proizvajalec prvi v tej verigi, mora daleč nredrago plačevati tisto, kar je sam proizvedel.
Povprečni potrošnik se iskreno pridružuje besedam predsednika Tita. Ugotavlja namreč, da cene kljub vsej z zakoni in drugimi predpisi- uvedeni kontroli rastejo hitreje, kakor se povečujejo prejemki z izjemo, prejemkov v nekaterih gospodarskih organizacijah, kjer znajo zelo hitro s prejemki slediti cenam. Povprečni potrošnik misli, da kontrola cen ne bi smela odobriti -\yšje maloprodajne cene podjetju, če navaja ta višjo cčno grosista, nabavlja naj pač pri grosistu, ki omogoča nabavo po nižji ceni; dalje misli, da naj maloprodajalec drva prevaža do železnici ne pa s tovornjaki, ker je tak prevoz predrag in ker sega pregloboko v njegov žep; misli tudi, da je marsikje potrebno izločiti kot nepotrebne nekatere posrednike v orometu blaga, Čeorav iih predpisi sedaj dopuščajo, itd.
Vsekakor je potrebna ugotovitev, da vprašanje-c6n ni enostavno vprašanje nobenega gospodarskega sistema. Naš gospodarski sistem je ponovno v fazi dograjevanja, ker so ga pač vprašanja proizvodnje, investicij, potrošnje in dragih kategorij gospodarjerfja prehitela. Nemara bi ne bilo slabo ukreniti vsega, da bi se naše gospodarstvo bolj stabiliziralo, da ne bi vsaj rušilo z gospodarskim načrtom postavljenih propor-cev, da ne bi cene naraščale nad s planom postavljene odstotke.
Iz zvezne skupščine
javnem me9tu se je pred sodnikom za prekrške zagovarjalo 18 oseb. Vse primere so storile vinjene osebe. Poleg raznih nesporazumov, vinjenost privede tudi do raznih okvar na zdravju posameznika. V takih družinah tudi otroci pričnejo posegati po alkoholnih pijačah in tako kvarijo svoje zdravje.
S krošnjarjenjem je bilo storjenih 6 prekrškov. Zaradi širjenja vznemirljivih vesti sta bili kaznovani dve osebi. Nekaj prekrškov je bilo tudi storjeno zaradi nedovoljene trgovine.
NA TRETJEM MESTU GOSPODARSKI PREKRŠKI
Tu so bili predvsem kaznovani tisti lastniki zemljišč, ki niso očistili jarkov. Neočiščeni jarki so povzročili na tem predelu Slovenskih goric nenehne poplave travnikov in pašnikov. Ta zamočvirjenost je postala pravo leglo metiljavosti v občini. Metiljavost povzroča v ob čini precejšnjo škodo. Zaradi tega je bi.lo kaznovanih 28 zasebnikov.
■ t * S?*
Kardelj o cenah v. kmetijstvu
Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine je 24. 6. v razpravi o kmetijstvu sodeloval tudi predsednik skupščine Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal, da je treba zagarantirane cene pojmovati kot zajamčen odkup po zajamčenih cenah.
Toda ne zajamčeni odkup na osnovi administrativnih ukrepov, s katerimi bi država oziroma družba prisilila gospodarske, trgovske ali druge organizacije, da odkupujejo kmetijske proizvode, ampak tak odkup, ko vlada zagotovi proizvajalcem, da bodo mogli prodati po določenih cenah družbi kmetijske proizvode tedaj, ko jih ne bodo mogli ugodneje prodati na tržišču.
•	Ce bi bilo naše kmetijsko tr-0 žišče bolj stabilno in bolje or-
•	ganizirano kot danes, bi prišle
•	zajamčene cene v poštev samo 9 ob tržnih viških. »Menim,« je de-S jal E. Kardelj, »da moramo za-
•	jamčene cene razširiti, toda ne 9 preprosto z razširitvijo spiskov
•	artiklov, ampak v okviru celot-
•	ne orga/nizacije našega kmetij-9 skega tržišča.«
Višje cene, toda ne no račun standarda
Jasno pa je, da ne bo mogoče povečati cen na račun življenjske ravni delovnih ljudi. Pri sedanji ravni osebnih dohodkov bi
povzročile povečane cene nujno zmanjšanje kmetijske proizvodnje, gospodarstvo pa bi imelo težave s prodajo proizvbdov. Glede povečanja cen v kmetijstvu imamo samo dve možnosti ali kombinacijo teh dveh možnosti:
povečanje osebnih dohodkov vzporedno s povečanjem kmetijskih cen;
možnost pa je, da obdržimo sedanji sistem premij.
Seveda se moramo zavedati, da tudi povečanje premij — posebno, če bi šli na večjo razširitev sistema zajamčenih cen oziroma cen tudi za druge proizvode — pomeni dokaj resno in veliko prelivanje dohodka, ki se danes ustvarja v industriji in v drugih
druga
družbenih dejavnostih, v kmetijstvo.
Posredni del osebnih dohodkov: subvencije, premije, regresi itd.
Z ekonomskega gledišča je prva varianta precej boljša od drage, saj je v skladu z resolucijo zvezne skupščine, ki zahteva, naj bi posredne prejemke čimbolj neposredno vključili v osebne dohodke. Osebni dohodki naših delovnih ljudi so relativno majhni, toda posredni del osebnega dohodka oziroma osebnega standarda je precej večji, a je skrit v različnih subvencijah, premijah, regresih. deficitu v gospodarstvu itd. 9 Na eni strani povzroča to, V da je za industrijo in za vse S gospodarstvo delovna sila zelo O poceni in da industrija zaradi
•	tega pogosto neracionalno za-
•	posluje delovno silo. Posledica 9 tega je manjša zainteresiranost
•	industrije za modernizacijo, 0 specializacijo in podobne ukre-© pe, poleg tega pa to posredno
•	povzroča vedno večja breme-Q na za družbeno skupnost na 9 področju prelivanja sredstev.
Na obratu KK Ptuj v Staršah dognojujejo koruzo
Na velikem cestnem ovinku na Ilajdini jc končno odstranjeno drevje in grmičevje, da je boljši pregled nad prometom
Letošnje semenske kulture v dobro kažejo
Tekoča dela na obratu Kmetijskega kombinata Ptuj v Staršah, kjer gojijo med 31 kulturami 20 semenskih kultur za •emensko službo Slovenije. V Staršah pridelujejo elitna semena poljedelskih in vrtnarskih kultur. Za to imajo na razpolago velike površine zemlje med Slovenjo vasjo in Miklavžem, ki jo obdelujejo strojno in z okrog 90 mlajšimi močmi, s stalnimi in sezonskimi, doma iz okoliških vasi: Starše, Zlatoličje, Prepolje, Slovenja vas in Rošnja. Obrat obiskujejo stalno mnoge kmetijske strokovne šole vseh stopenj, ki tudi pošiljajo sem na prakso svoje študente.	i
Upravnik obrata inž. Štefan Erjavec in člani kolektiva radi pojasnijo vsakemu obiskovalcu obrata in Občudovalcu njihovih uspehov, da si prizadeva obrata Starše pridelati najboljše semenske sorte kultur za poljedelstvo in vrtnarstvo, poleg tega pa tudi Vzgojiti za kmetijsko službo kader, ki bo sposoben izvršiti naloge obrata s semenskimi nalogami. Zato si prizadeva tudi življenje in delo v kolektivu tako uredili, da sta vzpodbudna za mladi svet, ki je zaposlen v obratu. Težav ne zmanjka, vendar jih poskuša skupno z organi upravljanja in s celotnim kolektivom hitro in uspešno reševati.
Prihodnje dni
MESTNI KINO PTUJ 27. in 28. junija 1964; Italijansko-španski barvni (vistavision) film »POLKOVNIKOVE PUSTOLOVŠČINE«.
1. julija 1964: Ameriški barvni film »RAZBITA LADJA MARY DEARE«. STANOVANJSKA SKUPNOST ORMOŽ
27. in 28. VI. 196!r Ameriški film »OKO ZA OKO«
KINO SREDIŠČE
27.	in 28. VI. 1964: »NEZNANA ŽENA«. Egiptovski film.
KINO GORIŠNICA
28.	junija 1961: Bolgarski film »ZVEZDE«.
TR2NE CENE v ptujski poslovalnici Trgovskega podjetja »POVRTNINA« -Maribor, (pri Magdi)
Breskve 250, češnje 140, hruške 220, orehi celi 320, hruške
suhe 240, dateljni (pakirani) 80, banane 350v limone 290, pomaranče 320, rozine 470, vino belo 1 liter 260, vino rdeče 2 litra 720, vino belo 2 litra 650, jajca 26, med 216, sir 880, cvetača 320, fižol stročjl 220, grah 140, kumare 300, paradižnik 400, paprika 600, peteršilj 350, solata (kri-stalka) 80, zelje sveže 100, zelje rdeče 120, česen 260, čebula Ha 140, krompir 100, korenček 250, paprika vložena 228, kumare vložene 170, koruza 70, pšenica 70, proso semensko 190, fižol »te-tovec« 230, fižol prepeličar 250, fižol enobarvni 200, radenska 54, slatina Donat 54.
Avstrijsko vinogradništvo v luči vinskih sejmov
V Avstriji je ca. 35.000 Ha vi-nogradpv, od teh je zasajeno: na Spodnjem Avstrijskem ca. 25.000 hektarov, na Gradiščanskem ca. 10.000 ha, na Štajerskem ca. 2000 hektarov, na področju Dunaja pa ca. 500 ha. Od skupnih ca. 35.000 hektarov vinogradov odpade na nasade belih sort ca. 85 %, na nasade rdečih sort pa 15 % vinogradov.
Od belih sort so najpomembnejše zeleni silvanec, neubur-govec, renski rizling, laški rizling, rizvanec, beli burgundec, traminec, muškatni silvanec, mU-škat-otonel in rdečevršec, medtem ko so najvažnejše sorte za rdeča vina modra portugalka, modri burgundec, modra franki-nja in šentlovrenkn.
Z uredbo, ki je bila objavljena 7. januarja 1964, so točno odrejena vinogradniška področja, V bodoče je dovoljeno stavljati v Avstriji vina v promet le pod imenom področja, ki je v skladu s to uredbo.
Ta področja so: Rust — Neu-siedler See, Eisenberg, Baden, Donauland, Krems, Langenlois, VSslau, Wenvierttl, Wachau, Sud-Steiermark, VVest-Steiermark, Kloch — Oststeiermark, Das Bun-desland Wien.
Pridelek' vina v Avstriji zeh varira in menijo*.da so pridelali jeseni leta 1963 od 1,800.000 do 2,000.000 hI vinskega mošta, medtem ko so pridelali leta 1962 1,007.000 hI vina, leta 1961 pa 1,330.000 hI vina.
Povprečna potrošnja vina znaša v Avstriji 21 litrov na osebo letno.
Kolikor se lahko iz avta in vlaka vidi, v Avstriji vinogradniških teras, kakor jih vidimo in
pojmujemo v podravskem vinogradniškem rajonu, ni.
Na področju, kjer to zahteva izoblikovanost tal — predvsem v soteski Donave v vinogradniškim področju Wachau — so zidane terase. Glavni namen teh teras je izsiliti iz neprimerno izoblikovanih, prestrmih tal zemljišča za vinograde in zaščititi ta zemljišča pred izpiranjem, ne pa spreminjati način obdelave.
Konec meseca aprila 1964 so bili vinogradi v Avstriji obdelani kot vrtovi. Prevladuje še vedno stara' nizka vzgoja, uveljavljajo pa se že žični srednje visoki nasadi, nasprotno pa so visoke vzgoje bolj redke.
Prav zanimivi pa sta bili, vsaka po svoje, vinski poskušnji v Kremsu in Klochu.
5. avstrijski vinski sejem v Kremsu v času od 20. do 26. aprila 1964 je bil vzorno organiziran.
Prikazal je skupno 275 belih in 48 rdečih avstrijskih vin. Poleg tega pa še določeno število vzorcev, deloma uvoženih, deloma pa v Avstriji proizvedenih penečih vin in žganih pijač.
V	glavni sejemski dvorani se je lahko proti, za naše pojme ne sicer nizki, vedtiar zmogljivi vstopnini in proti plačilu navadnih gostinskih cen, poskušalo v glavnem vsa razstavljena vina.
V	stranski dvorani je bila po-skušnja za interesente.
Vinogradništvo okrog Klocha je sorazmerno zelo mlado. Razvijati* se je začelo na izrazito vulkanskih tleh, kakih 10 km severno od Radgone, šele v zadnjih desetletjih, pravi razmah pa je dobilo po drugi svetovni vojni
So to v glavnem mali kmečki vinogradi, morda je vmes tudi
kak vinograd obrtnika ali meščana, izjema so vinogradniški nasadi na nekoliko večjih površinah.
Vsi ti vinogradi so vzorno urejeni in obdelani.
Proizvajalci tega področja so vključeni v Vinogradniško in sadjarsko društvo, ki prireja redno letno poskušnjo vin. Imajo pa tudi vinarsko zadrugo takega tipa, kot so bile vinarske zadruge pred vojno pri nas.
Ta poskušnja vin je bila prikaz kvalitet, ki so jih donegovali posamezni individualni proizvajalci
v svojih kleteh in pa tudi tistih, ki jih je pripravila njihova vinarska zadruga kot zbiralna in distributivna organizacija za njihovo vinogradniško področje za trg. .
O avstrijskih vinih je težko reči"" sodbo. So na splošno boljša, kot si to mi iz podravskega vinogradniškega rajona predstavljamo. Posebno vina iz okolice Dunaja, iz Wachaua in prav |poseb-no iz področja Klocha presenečajo.
Kolikor je lahko pisec tega sestavka ugotovil, zasluži pjohvalo gostinstvo. Povprečna gostilna na Dunaju in pa gostilne v okolici Radgone so postregle ( z odprtimi vini, ki so bila sor<tno izrazita, pri tisti sorti v marsičem različna, torej z vini, kii so poznavalcem in ljubiteljeiji vedno nova odkritja.
J. Z.
Potrošniki in kredit
V nekaterih družinah pomeni potrošniški kredit znatno olajšavo pri nabavi raznih življenjskih potrebščin, ki bi si jih sicer marsikdo mnogo težje, mnogo pozneje ali celo manj verjetno nfehavil.
Tega mnenja je tudi Marija Horvat, kreditni referent pri Ir-govskem podjetju »Merkur« Ptuj, ki je tako prizadevna, da se postopek do odobritve in do izčrpanja kredita znatno poenostavi in skrajša. Kot ugotavlja trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj, je le okrog 20 odst. kupcev na obročno odplačevanje, medtem ko še 80 odst. potrošnikov kupuje razno blago za gotovino. Slednji so tudi bolj zahtevni in izbirčni kot potrošniki, ki kupujejo na kredit. So iz vseh ptujskih in okoliških podjetij. Lansko leto jih je bilo okrog 2.000. Letos je že nad 850 ljudi, ki so najeli pri »Merkurju« kredit, in sicer za stanovanjsko opremo, za šjedilnike, hladilnike, bojler-je, TV in radio aparate, sesalce za prah, za mopede in motorje in drugo, ki se dobi na odplačilo za 1—4 let.
Kot pravi Marija Horvat, nimajo prosilci za kredit posebnih težav pri izpolnjevanju vpra-šalnih pol. Vsem opremijo prošnje v podjetjih s potrebnimi klavzulami in s potrdili in še isti dan po izpolnitvi vseh formalnosti lahko kupijo, za kar so najeli kredit. V poslovalnicah Dom, Veleblagovnica, Tehnika, Oprema, Zvezda in Biser k a ugodijo potrošnikom, če je le mogoče, z vsem še isti dan, in celo spravijo vse stvari na potrošnikov dom.
Glede izpolnjevanja obveznosti iz kredita tudi ni po6ebnih
Ha delovišču SD1 v Zlatollčju
V torek. 23. junija 1964, so pričakovali na gradbišču v Zla-toličju glavnega inženirja Dmi-trova iz Maribora. Večkrat pride in se pomeni s predstavnikom investitorja in izvajalca o vsem -potrebnem. Vedno je navzoč na gradbišču predstavnik investitorja DEM Maribor pa tudi predstavnik izvajalca Teh-nogradenj in Gradlsa. Tokrat je bilo mogoče govoriti z nadzornim organom investitorja DEM Slavkom Tomažičem in z delovodjem »Tehnogradenj« Martinom Horvatom. Tudi po njuni ljubeznivosti se vidi, da se strinjata s tem, da bi tisk obveščal javnost o poteku graditve SD I. in da naj ostane zapisano. kako je nastajal ta veliki elektroenergetski objekt. Delovodja Martin Horvat je povedal nekaj podakov o sedanjih delih, v glavnem pa o pripravah na veliko delo, ki bo trajalo več kot 3 leta. Nekaj pojasnil je dal rade volje tehnik Slavko Tomažič, ki se je ravno odpravljal na obhod po trasi od Zlatoličja do Starš. Z njim
<;■;	( V mf '■■ gttg	...	■ :	^
■P ^	-i
Buldožerji odstranjujejo z gradbišča humus
de s tem, da jim ni treba pospravljati pridelka s celotne trase,' temveč le širine, ki je sedaj neobhodno potrebna za delo. Do pospravljanja ječmena, rži in pšenice ne ho dolgo, nakar bodo lahko delovišče razširili kot bo potrebno. Z začasnega
Marija Horvat
težav. Vsaj 95 odst. dolžnikov v redu izpolnjuje svoje obveznosti, pri ostalih 5 odst. pa niti ni potrebno sodno izterjevanje. Zgodi se, da poravnata dolg katerega dolžnika sopodpisnika. Do tega pride navadno pri ljudeh, ki spreminjajo kraj bivanja ali delovno mesto in ne uredijo pri tem vsega tudi v zvezi s kreditom. Navadno sami utc-dijo sopodpisniki kredita. Navadno je le izostajanje obrokov, ki povzroči ostale neprijetnosti in težave samim dolžnikom.
Kreditni posli za nobeno podjetje niso posebno donosni, ker ne pribija podjetje poslovnih stroškov razen dopustne obresti. Od 30. maja 1964 dalje ni več mogoče najeti novega, kredita, dokler ni plačan prejšnji kredit. Prej je bilo mogoče kredit podaljšati, torej dolžno polovico kredita plačati, potem pa najeti novi kredit. Tak« si je podjetje navezalo potrošnike.
Kreditni odsek »Merkurja« je končno dobil primeren prostor j tudi za kreditni odsek. Referent 1 za kredite je sedaj v I. nadstrop- j ju uprave tj. v I. nadstropju I jgradbe, v kateri je trgovina ' »Peko«. V hodniku vas opozori na ta odsek okusen napis. Pred pisarno imajo v veži mizo in nekaj stolov, da lahko stranka sede. če je v pisarni preveč ljudi. V pisarni jih prijazno sprejme Marija, ki jo vsi zelo cenijo1 v ravno glede na njeno marljivo1 delo in vljudnost.
V. J.
Južno od tega napisa in kužnega znamenja je veliko delovišče
SD i
sem odšel čez prostor gradbene jame, mimo novega 40 m globokega studenca za stavbišče in za naselje ter mimo brnečih buldožerjev, na provizorij ceste za odvažanje materiala.
Tehnik Tomažič je med tolmačenjem pokazal količe, do koder foo segala gradbena jama, premera do 180 m, količe za kanal in drugo. Pojasnil je še. kako si prizadeva investitor, da bi utrpeli kmetovalci čim manj ško-
cestišča na trasi dotočnega kanala je daleč snet humus. Potem ho cestišče nekoliko utrdil valjar, da bodo lahko po njem vozili tovornjaki zemljo in ostali material. Z izkopom kanala bo ta cesta zopet izginila.
Dodatno k že objavljenim podatkom o dimenzijah kanala še to, da bo kanal globok od 6 do 12 metrov. Nasip bo torej različno visok in ho ponekod tudi do 9 m nad sedanjo površino zem-
lje. Pri Miklavžu, kjer bo most, bo nasip še višji.
Desno od gradbene jame je vedno višji pas humusa, ki so ga zrinili z gradbišča trije težki buldožerji. Buldožeristi Jože Grula iz okolice Cakovca, Bran-.ko Viltužnik iz okolice Ožbalta \er Janez Kren iz Jarenine opravljajo dnevno po 12 ur svoje delo na težkih buldožerjih. Da lahko nemoteno delajo, ima izvajalec pogonskega mehanika Jovana \Patkoviča, ki obiskuje delovišča in sproti popravlja vse okvare na motorjih. Tokrat je hil ravno^pri buldožeristih. Za hip so ustavili motorje in povedali vsak nekaj o delu z buldožerji, nato pa so zopet odbr-neli ter se vedno znova vračali s kupom zemlje pred težko desko.
Spodaj v baraki investitorja, ki leži severno od asfaltne ceste, ni bilo nikogar. Vsi so odšli na delovišča. Nedaleč od delovišča ob cesti je hil le mlad geometer s svojimi mladimi pomočniki in teodoiitom in so nemoteno merili.- beležili ter označevali točke.
Na tem gradbišču bo vsak teden več novega in zanimivega in vedno več ljudi bo ob nedeljah občudovalo, kaj vse stori v kratkem časn mehanizacija. Zelo jih zanimajo vse podrobnosti, ki pa jih ni težko zvedeti, saj se že sami delavci zelo dobro razumejo, zakaj so prišli na to delovišče in kako dolgo bodo preživeli na njeun Ijpe, sončne pa tudi deževne, vroče in mrzle dni. i .	V. J.
Zanimiva turistična prireditev
Na Polenšaku bo v nedeljo, 5. julija prriedilo tamkajšnje turistično društvo nad vse zanimiv program in prvi te vrste pod. naslovom »PRAZNIK ŽETVE«. Istočasno bo urejena manjša RAZSTAVA raznih predmetov, ki bodo narejeni iz slame in drugih, ki se jih da napraviti iz moke. Društvo vabi k sodelovanju pri razstavi tudi druge prebivalce, ki bi naj napravili predmete in jih prinesli na razstavo. Predmete,
ki bodo na razstavi, bo mogoče odkupiti.
Program praznika žetve je sledeč: Tekmovanje žanjic, mlatev na škednju, kjltumi program, razstava mlevskih in slamnatih izdelkov ter prosta zabava s plesom ob solidni postrežbi z domačimi specialitetami. V kolikor bi ta dan deževalo, bo prireditev naslednjo lepo nedeljo.
J. B.
DVE 2RTVI PROMETNE NESREČE V SPUHLJI
V torek. 23. junija 1964, je zahtevala huda prometna nesreča pri gostilni Kolarič v Spuhlji dve mladi življenji. Žrtvi te nesreče sta Rudolf Gioles, star 22 let. doma iz Celja, in Stanislava Zabavnik, stara 18 let. iz Pavlo-vec. Prvi je bil na licu mesta mrtev, slednja pa je podlegla poškodbam v ptujski bolnišnici.
Kmalu popoldne tega dne sta se pripeljal a "imenovan a na motorju iz smeri Ormoža proti Ptuj-n skozi Spuhljo. Vozač ni mogel izvoziti v Spuhlji pri gostilni Kolarič desnega ovinka, ker je vanj pripeljal s preveliko hitrostjo. Iz smeri Ptuja je pripeljal v tem času po svoji desni strani tovornjak, ki ga je vozil Stanko Vrdoljak iz Novega mesta. Motorista in njegovo sopotnico je vrglo v tovornjak, oziroma sta se zaletela v sprednjo levo gumo, nakar je vrglo motorista v vogal železne karoserije in mu odtrgalo polovico glave. Sopotnica je dobila težje notranje poškodbe. Vozač je obležal na mestu mrtev, sopotnico pa so prepeljali takoj v ptujsko
bolnišnico, kjer je podlegla poškodbam.
Na mestu pretresljivega prizora v Spuhlji se je kmalu zbralo ogromno ljudi. Vsakdo je vedel kaj povedati o neprevidnih vozačih na ovinkih, ki končujejo svoja mlada življenja na cestah. Pokojni Rudolf Gioles je očividno prezrl pred ovinkom znak za bližnji močan ovinek in to je bilo zanj in za njegovo sopotnico usodno.
Nesreča teh mladih dveh ljudi je močno prizadela njune svojce, prijatelje in znance. Iz Celja, kjer sta pokojna živela, sta i-šla na obisk k sorodnikom pokojne Stanislave Zabavnik. Nameravala sta se v kratkem poročiti. Nesreča je prekrižala njune načrte in prištela k žrtvam ovinka v Spuhlji še dve mladi življenji.
Že večkrat so ljudje predlagali. da so prometni znaki ob cestah, zlasti pred ovinki, pre-milo opozorilo na nesrečo vsled neprevidne vožnje. Pred tako ne-yarnimi ovinki hi morali biti posebni znaki, ki hi nazorno opozarjali na smrtno nevarnost.
Kidričevo
Motiv iz Kidričevega
vnin nn BVCtfT CJVFT i v redu. toda ali ne hi mogli tu-NUV1 lffiLHV&IU »Vili ld. sami stanovalci nekoliko boli
15. in 16. junija 1964 so bile skrj,eti 7,a red in čistočo te
v Tovarni glmice in aluminija j 7£rra(]he? Ali ne bi mogli nekje
v Kidričevem volitve v novi de- y spofinjih pTOst0rih te zgradbe
lavski svet in v svete: proizva-, urediti shranjevanja koles in
jalcev delovnih enot. Člani ko-	-
lektiva so izvolili 60-članski no-
vi delavski svet, in sicer polovico za 1 leto in polovico za dve leti. prav tako tudi v delovne enote. Čeprav so pred molitvami
mopedov, da teh ne bi vozili po stopnicah v nadstropje? S tem se ne kazi samo izgled samskega doma, temveč se tudi poškoduje zid na stopniščih in v hod-
f ■ "	. Illl[r /.III 11(1	Ml » "VM
le. Čeprav so pred volitvami njkjh Tl]fii hišni red bi moral na zborih proizvajalce* on™v-|bolj konkretno določati vzdrže-navali ti delo CDS v poteklem vanjp rpf]a jn minl jn se mandatnem obdobju in so člani j moTaij stanovalci dosledno dr-kolektiva predlagali nove kan-1 -atj Taka ^g^a bi morala biti didate v organe samoupravlja- delavskemu naselju v ponos, ne nja, se je na volitvah pokazalo, pa da se P]ovek bolj zgrozi kot
I razveseli, če pride v n jeno no-
da nekateri vseeno niso razumeli pomfna volitev novih samo- traT1 josf j'e, rla pridejo sem-upravnih organov in odgovornih ljudje iz raznih krajev in z
Lunine spremembe in vremenska napoved
Napoved za čas od nedelje, 28. junija, do nedelje, 5. julija 1964. Zadinji krajec bo v četrtek, 2. julija, ob 21.31.
V nedeljo. 28. junija, bo deževalo v severni in zahodni Evropi. V južni Evropi bodo nevihte brez dežja, pri nas v srednji Evropi bodo nevihte z dežjem. Nekaj dežja bo verjetno pri nas tudi v torek, 30 junija, in v soboto, 4. julija. V nedeljo. 5. julija, bo lepo vreme po vsej Evropi. Dnevna temperatura se bo znižala na okrog 22 stopinj Celzija in bo tako ostala ves teden.	Alojz Cestnik
nalog, ki jih čakajo v njihovi mandatni dobi. Izbira kandidatov je bila izvedena na najbolj demokratičen način, vendar na volitvah kandidati niso dobili take podpore kot na zborih, kar je dokaz, da so se politične or-
raznimi navadami, vendar pa bi tudi take bilo treba na primeren način poučiti, čemu služi pravzaprav samski dom. Mnogokrat so stanovalci v bližini priče ne-zaželjenih koncertov, ki jih pri-
je dokaz, da so se politične or- rejaj0 p0same/ni stanovalci te ganizacije premalo zavzele v tej s{avj,e v dravskem naselju. Tu-važni nalogi. Sicer ne moremo |dj nkolica ^oma f,; l„hko bila trditi, da so bile volitve slabo h<>].	ge bi stanovalci
organizirane ali da niso uspele, ijjo]-e skrbeli za njen izgled. Bes toda videlo se je premalo sode-,-e	ja v naselju manjka
lovanje s člani kolektiva. Noj0' marsikaj. venclar hi morali vzdr-izvoljene organe čakajo letos žpvatj v	jn čistoči vsaj ti-
težke in odgovorne naloge, ki i
pa jim bodo kos le. če bodo tesno sodelovali s celotnim kolektivom.
Urejanje samskega doma
sto. kar imamo,
KOLESA V NOVI KOLESARNICI
Ko bo v TGA končana rekon-
Centralni delavski svet je na j strukcija. bo tudi notranjost te svoii ~ zadnji seji med drugim I velike tovarne dobila nov obraz.
......	,	!V___1 .. I__lrAlocai-nira
razpravljal tudi o trenutnem stanju samskega doma. Sklenil je odobriti okrog 200.000 diuar-
Kmalii bo dograjena kolesarnica na severni strani upravnega poslopja. kjer bodo delavci shra-
ie (MHHirill UMIlg	tuliti' ............... -
iev za" pleskanje stopnišč in sa- nievali svoja kolesa in mopede, nitarij v tej zgradbi. To je vse Za slednje je bil sicer parkirni
prostor doslej na prostoru pred upravnim poslopjem, medtem ko so delavci svoja kolesa puščali v obratih v bližini svojih delovnih mest, kjer niso bila če-sto samo v napoto, temveč so kvarila tudi videz delovnih prostorov.
Upravni odbor je na svoji nedavni seji razpravljal o ureditvi okolja obrata anodne mase. Sklenil je nabaviti razne vrste sadik in z njimi urediti prostor okrog tovarne anodne mase. ki bo tako spremenila svoje okolje. Pozneje bodo začeli urejevati tudi druge oddelke in obrate.
KRVODAJALCI IN PROSTI DAN
Upravni odbor je med drugim razpravljal tudi o prošnji Občinskega odbora RK Ptuj, da bi se po možnosti uredilo vprašanje prostega dne za krvodajalce iz TGA ob priliki odvzema krvi. V tovarni je precejšnje število krvodajalcev, ki po potrebi dajejo svojo kri za -reševanje človeških življenj. Res je, da je specifičnost dela v podietju taka. da je težko pogrešati več ljudi na delovnih mestih, vendar pa prav gotovo ne tako, da tega vprašanja ne bi mogli urediti. Ta akcija ni vsak dan in jo je treba zato odločno podpirati. Podjetje ima ureren 42-urni de-| lovni teden, v katerem ima jo delavci svoje proste dni in ie glede na to predlagano, da bi naj odvzemali kri ob teh prostih dneh. če pa bi bil nekdo j klican v bolnišnico zaradi od-. vzema krvi zaradi nujnega pri-| mera. bi se mti pozneje ne bilo potrebno vračati v podietje na delo. V bodoče, ko bodo im li sveti proizvajalcev več kompe-tenc, ho o takšnih primerih gotovo razpravljal svet ob vednosti kolektiva. V takšnih primerih prav eotovo ne bi «m< lo nastopati vprašanje prostega časa.	%
SREDSTVA ZA TOVARNIŠKE POTREBE
Upravni odbor TGA je razpravljal tudi o črpanju sredstev za razne potrebe v podjetju. Sklenil je nabaviti dva šivalna stroja za šivalnico in krpalnico podjetja, za potrebe delovne enote aluminija je odobril nakup decimalne tehtnice, za elektrolizo pa sesalca za prah. ,
Za obračunsko enoto je bil odobren nakup pisalnega stroja. Pregledana je bila tudi formulacija 10. in 15. člena pravilnika o štipendiranju. Komisija ga oo
Kamion, v katerega je treščil mo tor, levo spredaj razbit motor, zadaj ob kamionu truplo ponesrečenega Giolesa
PTUJSKI RIBIČI SO SE IZKAZALI
19. in 20. junija je bilo na Bledu republiško tekmovanje v športnem ribolovu. Tekmovanja sta se udeležili tudi mladinska in članska ekipa Ribiške družine Ptuj. V močni konkurenci sta obe ekipi dosegli zelo lepe rezultate. Člani (Pavlič, Nahberger, Adler) so zasedli tretje mesto na tekmovanju v odlovu rib, mladinci (Perger, Petek, Langerholc) pa so v šesteroboju zasedli odlično tretje mesto.
Število udeležencev (okoli 300 iz vse republike) ponovno potrjuje, da vlada v Sloveniji vse večje zanimanje za ribolov.
Uspeh ekip naše družine je plod množičnosti in zanimanja za priljubljen šport med našimi člani, posebno med mladinci.
Pohvaliti velja tudi odbornike Ribiške družine, ki omogočajo udeležbo na takih tekmovanjih, ker to samo pripomore k popularizaciji ribištva.	L. U.
Ribiči iz Ptuja na tekmovanju
še enkrat pregledala in predlo-žila^noV osnutek, ker sedaj ni bil^ tako popravljen, da bi bilo možno poslovati po njem, ne da bi prišlo do morebitnih izigravanj.
KIDRIČEVO NI VELENJE
O ureditvi naselja je bilo že mnogo povedanega in napisanega, vendar malo storjenega. Poti so razpeljane povsod med bloki, skoraj pred vsakim pa je nogometno igrišče najmlajših prebivalcev naselja. To najbolj občutijo tisti, ki delajo v izmenah in si ne morejo po delu odpočili. Pravi problem so nedvomno tudi motorna vozila, pred katerimi pešci niso varni niti na pešpoteh. Stanje je še bolj zaskrbljujoče zaradi divjanja posameznikov. Nekoč so že bili postavljeni j prometni znaki — danes jih žal ni več. ki so opozarjali voznike motornih vozil na prometne prilike. Morda bi bilo prav te 7 a-ke zopet postaviti imamo pa tudi organe LM. ki bi naj posvetili nekaj več pozornosti kršiteljem prometnih predpisov in jih primerno kaznovali.
M. F.
V NEDELJO, 28. 6., MEDNARODNI NOGOMETNI SPORED V PTUJU
Tokrat bodo spet gostovali na stadionu ob Ormoški cesti nogometaši S. C. Unterpremstat-ten GRAZ iz sosedne Avstrije. S tem klubom ima NK Drava zelo dobre odnose, zato bo sosedom vrnila gostovanje predvidoma avgusta t. 1.
Najprej se bosta srečali mladinski ekipi obeh klubov — ob 15.30. ob 17. uri pa članski ekipi. Za srečanje se pripravljajo igralci Drave pod vodstvom trenerja NOVAKA, ki nam je zaupal: »V nedeljo bomo nastopili sicer brez EMERŠIČA in HADLERJA, ki sta odpotovala v Kranj_ na priprave mladinske nogometne rezrezentance, kljub temu sem prepričan, da me igralci ne bodo razočarali. Želim, da bi bili gledalci zadovoljni in obiskali to prireditev ter vzpodbujali igralce obeh ekip.«
Problem pri sestavi moštva je edino okrog napadalne petorke. ki jo bo okrepil pripadnik JLA Madžar, sicer igralec Spartaka iz Subotice.
Obeta se solidna prireditev, zato v nedelio ob 15.30 VSI NA STADION NK DRAVA. ___
6 zdravnikov v občini Ormož
SLABA HIGIENSKO TEHNIČNA ZASClTA DtLAVCEV NA DELOVNEM MESTU. VISOK STALE2 ZARADI NESREČ PRI DELU. ZARADI TEH IN SE DRUGIH SLABOSTI BI LAHKO PRIHRANILI 20 MILIJONOV DINARJEV. DANILO JELEN, NOVI TAJNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ORM02. V ORMOŽU USTANOVLJENO NOVO KOMUNALNO PODJETJE.
V petek, 19. 6. t. 1., sta zasedala oba zbora Občinske skupščine Ormož. Ob tej priložnosti sta zbora razpravljala po poročilu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ptuj. o delu zdravstvenega doma Ormož in po poročilu svetov in komisij. Na seji so bili sprejeti tudi nekateri-važni odloki.
Občini Ormož in Ptuj sta se ob reorganizaciji službe socialnega zavarovanja v letu 1962 sporazumeli o skupni službi socialnega zavarovanja, o izvolitvi ene. skupščine skupnosti, ki upravlja s skladom zdravstvenega zavarovanja. Ta organizacija vsestransko ustreza interesom obeh občin.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ptuj je nedavno na svojem zasedanju kritično pregledala in ocenila poslovanje ter posvetila posebno pozornost stanju sklada zdravstvenega zavarovanja. Ob tej priložnosti je skupščina ugotovila. da je sklad v precejšnjem presežku v skupnem znesku 64 milijonov 965.466 dinarjev, sklad občine Ormož pa v primanjkljaju ?a 7,573.029 dinarjev.
Kot navaja poročilo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ptuj in kot je na seji občinske skupščine poročal direktor zavoda Adi Sarman, so glavni vzroki za tako slabo stanje v občini Ormož predvsem v ne-dovoljni zasedbi zdravstvenega kadra (posebej zdravnikov), visok stalež zaradi nesreč pri delu, nedovoljna higiensjto tehnična zaščita delavcev na delovnem mestu in drugo. Večjemu delu nesreč pri delu je vzrok to, da Občinska skupščina Ormož ni imela do pred kratkim inšpektorja za delo. Prav zato ni bilo kontrole pri delu v delovnih organizacijah in zato niso bili ponekod delavci na delovnem mestu dovolj higiensko tehnično zaščiteni. Zaradi teh in podobnih primerov naraščajo stroški zdravstvenega zavarovanja.
Lani je znašal stalež bolnikov v občini Ormož 4,13"/«, v ptujski občini pa samo 3,02 ®/n in od tega je bilo zaradi nesreč pri delu več 0,17 "/o. To kaže, da je treba v tem pogledu nekaj ukreniti i« čimprej odpraviti vzroke visokih boleznin. Seveda ni mo-feče primerjati izdatkov socialnega zavarovanja obeh občin,( f1 je med njimi precej raizlič-nin objektivnih razlogov, ki upravičeno v občini Ormoš povzroča.)© več stroškov socialnemu zavarovanju. Predvsem «o stroški specialnih pregledov v občim Ptuj mnogo nižji od občine Ormož, saj specialisti zdravniki ordinirajo v Ptuju, prebivalci ormoške občine pa so vezani na potne stroške.
Lani je bilo na aktivnega za- j varovanca uporabljenih v občini Ormož 1414 dinarjev za ambulantne preglede več kakor v ptujski občini, za zdravljenje v bolnišnicah pa po zavarovancu 25.933 dinarjev ali 3351 dinarjev nad povprečjem zavoda. Na aktivnega zavarovanca v občini Ormož so lani potni stroški znašali 3200 dinarjev ali 1482 dinarjev nad povprečjem zavoda, kar je tudi glede na precejšnjo od- j daljenost upravičeno. Za ostale invalidske daijatve, ki so posledica nesreč pri delu, pa zna-^ šajo 375 dinarjev več od ptujske občine.
Za povračilo, ki se prizna delovnim organizacijam za stroške zdravljenja zaradi nesreč pri delu do 30 dni je bilo porabljenih od povprečja 825 din, 460 dinarjev več. Za nadomestila osebnega dohodka nad 30 dni bolo-vanja pa je bilo porabljenih v občini Ormož na aktivnega zavarovanca 1272 dinarjev več od povprečja skupnosti.
Izdatki zdravstvenega zavarovanja v občini Ormož bi morali biti vsaj v okvirju povprečja izdatkov skupnosti, saj za večje izdatke ni nobenega opravičila, razen pri potnih stroških. V primeru, da bi ne bili stroški zdravstvenega zavarovanja občine ■ Ormož večji od povprečja skupnosti, bi zdravstvenemu skladu prihranili 20,000.000 dinarjev. 1 Povprečni skupni izdatki na ak-' tivnega zavarovanca so bili lani v občini Ormož večji od skupnosti za 8370 dinarjev.
Na zvišanje stroškov socialnega zavarovanja je tudi znatno vplivala nedovoljna zasedba zdravnikov, saj so bili precej časa zaposleni samo trije zdravniki, ki so morali poleg redne službe v ZD Ormož še honorarno or-dinirati v Ivanjkovcih, v Središču, pri Tomažu in pri Miklavžu. Pri tem so se zdravstvene usluge podražile, zdravniki pa so bili preobremenjeni.
Zato je na zadnji občinski seji predlagal Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptuj, da je treba za občino Ormož predpisa- j ti izredni prispevek 0.70 '/o, ki naj bi ga plačevali zavarovanci iz neto osebnih dohodkov za 1 kritje prmanjkljaja zdravstvenega zavarovanja za leto 1963,
PRECEJŠNJI USPEHI V ZDRAVSTVU
Lani je kolektiv Zdravstvenega doma Ormož opravil veliko in odgovorno nalogo v kurativni zdravstveni službi. V splošnih ambulantah je bilo pregledanih 10.394 ljudi in o-l teh je bilo zaradi najrazličnejših bolezni napotenih v bolnišnice 793 bolnikov, k specialistom pa poslanih
na preglede 1384 bolnikov, j Zdravniki so opravili 4165 hišnih obiskov. Zdravstveno so bili pregledani šolarji in redno so, vršili preglede na dispanzerju za žene in otroke. Za tuberkulozo je bilo pregledanih 13.170 ljudi in od teh so ugotovili 178 bolnikov tuberkuloze. Izvršenih je bilo tudi precej zobozdravstvenih uslug in babice so opravile 7921 hišnih obiskov. Tako je sedem babic v občini pomagalo 126 porodnicam.
PREMALO ZDRAVNIKOV V OBČINI
V ormoški občini odpade na zdravnika, zaposlenega v ambu-lantno-klinični službi, 4830 ljudi,/, medtem ko v ptujski občini od- ! pade na enega zdravnika 800 lju- j di manj. Zato so zdravniki v občini Ormož preobremenjeni, saj bi namesto sedanjih štirih zdrav- ! nikov v občini ootrebovali sedem zdravnikov splošne prakse, zdravnika za preglede v dispan- i zerju za žene in otroke, 4 zobozdravnike in 3 medicinske sestre ter še precej srednje šolanega zdravstvenega kadra. V Ormožu ' je zdravstvena služba urejena,) uredili pa jo še bsdo v ostalih j pomembnejših krajevnih centrih na območju občine tako, da bodo primerno uredili tamkajšnje ambulante, v Ivanjkovcih pa so predvideli zgraditi novo i zdravstveno postajo. S pritokom zdravnikov v občino, bo vsak pomembnejši krajevni center imel svojega zdravnika, ki bo poleg kurative poskrbel za preventivno zdravljenje.
USTANOVLJENO KOMUNALNO PODJETJE V 0RM02U
Zaradi precejšnjega obsega dela je dosedanja dejavnost kra-
jevne skupnosti Ormož prerasla in zato je bilo na zadnji seji občinske skupščine ustanovljeno v Ormožu komunalno podjetje. Novoustanovljeno podjetje bo med ostalim skrbelo za vzdrževanje parkov, javnih nasadov, za razsvetljavo, vzdrževalo poti, javne vodnjake, ceste v mestu, skrbelo za čistočo mesta, opravljalo pogrebno službo, skrbelo za mestno pokopališče, za zdravo pitno vodo, gradilo bo vodovodno in kanalizacijsko omrežje, opravljalo razna mizarska in gradbena dela. V podjetje se tudi vključi Zavod za vzdrževanje cest 4. reda.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
Razrešen je bil dolžnosti tajnika Občinske skupščine Ormož Prane Zabota, na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji načelnik za občo upravo in družbene službe pri Občinski skupščini Ormož Danilo Jelen. Dosedanji tajnik odhaja na novo službeno mesto. Za vršilca dolžnosti direktorja novega komunalnega podjetja je bil imenovan Ivan Vencelfoerger, Viktor Rajh pa za tržnega inšpektorja občine Ormož
NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ USTANOVLJENIH 6 KRAJEVNIH URADOV
Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki izglasovali šest krajevnih uradov, in sicer: Ivanjkovci, Miklavž, Ormož, Središče, Tomaž in Velika Nedelja. Krajevni pisarni pa sta ustanovljeni na Kogu in v Podgorcih.
Pionirska tribuna
NASA MLADA ŽETEV |
Cas žetve je čas plačila. Kmet stopa po polju in ogleduje ljubo pšeničko, ki bo kmalu dozorela. V mislih prešteva znojne kaplje, truda polne ure In opazuje svoje žuljave roke... Ko pa mu pogled objame morje zoreče pšenice, pozabi na vse trpljenje. Pregovor pravi: »Kakor seje*, tako žanješ.«
tn kakšna bo r.aša žetev?
Tovariš! učitelji so posejali sa- ' mo dobra semena. Vzklilo je, lepo je raslo, saj so ga zalivale naše potne kaplje. Zgodaj smo vstajali. se pridno u<!ili. nato pa hiteli v lolo. Tam smo možgane spet dalje gnetli, da bi postali mehki in da bi voljno sprejeli vsaj nekaj znanja.
Osem let, nekomu dolgih — nekomu kratkih, smo vsak dan 1 pet ur vsrkavali hrano učenci za našo bodočnost. Glave so nam polne številk, zgodovine, biologije, slovenščine in še mnogo, | mnogo drugega.
Iz Ptuja na Krvavec in v Bohinj ter nazaj v dveh
dneh
Carinarnica pri obmejnem prehodu na Jezerskem
Za letošnji sindikalni poučni izlet je sestavil sindikalni odboi Komunalne banke Ptuj tak program za 2-dnevni izlet po Slo-veniji, da so videli udeleženci izleta novo ljubljansko letališče Brnik, Kranj, mejni prehod Jezersko, Krvavec z vzpenjačo in RTV postajo, Vrbo z rojstno hišo dr. Franceta Prešerna, slap Vintgar in Bled ter Bohinj in slap Savice, lepe kraje med Bohinjem in Skofjo Loko ter na po-vratku tudi Ljubljano. Ta izlet je bil v soboto, 21, in nedeljo, 22. junija 1964.
Vsi udeleženci so enotnega mnenja, da še premalo poznamo lepoto krajev v vseh predelih Slovenije, zlasti pa tiste turistične točke na Gorenjskem, ki so za domače in tuje turiste najbolj privlačne. Povsod, kamor so prispeli tokratni izletniki iz Ptuja, so jih prijazno sprejeli. Na ljubljanskem letališču Brnik so si ogledali od blizu ogromno 4-mo-torno letalo za potniški mednarodni promet. Spoznali so posebnosti mejnega prehoda Jezersko, vzpenjačo na 1700 m visok Krvavec, dom na Krvavcu, kjer je upravnica Anica Kukovec iz Grajene, in RTV oddajniki videli so lepe kraje do Bohinja in nazaj do Škofje Loke. V avtobusu Avtobusnega prometa Maribor jih
Med vsako pšenico pa raste tudi plevel. Da pa ga Je v naših glavah manj, je zasluga naših dobrih tovarišev učiteljev. Z nami so orali, se znojili in trudili. Ali bodo tudi z nami želi? 1
Osem let smo v naše delo vlagali obilo truda, zato upamo, da naša žetev ne more biti slaba, da ne bo razočarala ne nas, ne naših ljubih staršev, ne naše socialistične družbene skupnosti.
Cirila DOBNIK obsolventka VIU. A razreda osnovne šole v Hajdini
NASA RAZSTAVA
V nedeljo, 7. junija, sem si ogledala razstavo, ki smo jo pripravili učenci osnovne šole Kidričevo.
Našega razreda skoraj ne bi spoznala, ker je bil ves drugačen kot na delovni dan. Ves je bil oblepljen z ovojnim papirjem, katerega so krasile skrbno izdelane risbe od prvega do petega
razreda. Na klopeh so bili razstavljeni predmeti, k! smo jih učenci četrtega in petega razreda delali pri tehničnem pouku.
Klopi so bile obložene tudi z zvezki, v katerih je skrita vsa učenost, q kateri smo se vse leto učili.
Zelo všeč so ml bili zvezki in risbe nižjih razredov. Izmed ročnih del pa mi je zelo ugajalo pohištvo iz lepenke in ladjevje.
Po ogledu razstave je vsak obiskovalec lahko svoje mnenje o razstavi zapisal tudi v knjigo.
Ob prebiranju teh vtisov vidim, da je bila razstava vsem všeč.
Ob tej priliki so nam zaželeli še veliko uspehov za naše bodoče delo.
Naslednji dan smo najboljše izdulke odbrali m jih poslali na občinsko razsta/o v Ptuj.
MEGLIC Terezija V. a razred osnovne šole Kidričevo
je spretno vozil izkušeni šofer Ivan Markež, sam izlet pa je vodil direktor Komunalne banke Ptuj Viktor Cvirn, ki je obiskal, kot vnet planinec, vse važnejše planinske vrhove in planinske koče. Zato so mu kraji na Gorenjskem dobro znani.
Povsod so se priporočili tokratnim izletnikom iz Ptuja, naj sporočijo njihovo vabilo še ostalim kolektivom v Ptuju, da bi si še drugi ogledali te lepe in zanimive kraje in da bi tako po svojih močeh podprli domači turizem.
- • -
Prevrnila se je prikolica hladilnika
V torek, 23. junija 1%4. se je okrog 20. ure prevrnila pri Slovenji vasi na cesti Ptuj—Maribor prikolica hladilnika — av-inobila, ki ga je upravljal vozač Nikola Ivanovič, zaposlen pri podjetju »Transsped« v Beogradu.
Prevrnjena prikolica hladilnika je zaprla za nekaj časa promet vozilom na tej cesti, šele okrog 24. ure ponoči je uspelo spraviti prikolico nazaj na kolesa. škode je bilo za okrog 200.000 din.
PREVRNIL SE JE TRAKTOR 8 PRIKOLICO
Dne 20. 6. t. 1., ob 8.40, je med vasjo Ivanjkovci in Zerovinei traktorist Franc Fištravec zaradi neprevidnosti prevrnil unimog s prikolico MS 13-67. Do nesreče je prišlo, ker je voznik zapeljal na levo stran cestišča na kap lomljenca. Zaradi tega se je prevrnil traktor s prikolico' s kolesi navzgor. Med nesrečo se je sicer j traktorist premaknil s sedeža i traktorja toliko, da se je umaknil udarcu krmilnega kolesa, kljub temu pa se je ob nesreči težje telesno poškodoval. Kmah» po nesreči so reševalci dvignil! traktor in tako izpod njega rešili krvavega, skoraj nezavestnega traktorista, ki je bil nato prepeljan v ptujsko bolnišnico.
Ponesrečenec je imel poškodovano glavo, po vsej verjetnosti zlomljeno hrbtenico in še nekatere druge težje telesne poškodbe.
Na traktorju s prikolico jema-stalo približno za 400 tisoč dinarjev škode.
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
Junija 1942 so se partizani Lackove čete največ zadržerali v Mostju. Večkrat so prespali na s^bu nad hlevom pri kmetu Jan-ži Toplaku, včasih pa v gošči
Okoli 20. junija so se partizani naselili v podzemeljski jami blizu Toplakov? domačije v Mostju. Pri napadu na trgovino v Polenšaku so zaplenili šotor-sko platno, pri občinskem tajniku Francu Vičarju pa radio, ki so ga prinesli k Toplakovim. Zanj so napravili velik lesen zaboj in ga v zaboju namestili v hlev. kjer sn ga močno obložili s senom. Ozemljitev so imeli na strelovodnem odvodnikn. Radio so poslušali kar zadaj za Elevom pri strehi: hlev je namreč prislonje.n oh hrib. Na strehi to odrinili opeko, odprli radio in poslušali. Vsak dan je bil nekdo izmed partizanov zadolžen, da je poslušal vesti zavezniških postaj. Kakor se spominja tovariš Toplak, so bili partizani oboroženi s karabinkami, pištolami in ročnimi bombami.
* ARETACIJE
Po odhodu Franca Osojnika, kmeta V Desencih, k partizanom, je že čez nekaj dni, bilo je 6. junija 1942, okupator aretiral njegovo ženo Ivanko, jo odpeljal najprej v zapor v Ptuj, na Bori, nato pa v taborišče Oswie-eim, kjer je kmalu po prihodu,
JUNIJA V MOSTJU
meseca avgusta 1942 umrla. Dne 10. junija je okupator aretiral nekatere upornike v okolici Trnovske vasi in jih sedem od njih ustrelil julija v Celju. Junija je zaprl tudi Osojnikovo sestro Marijo in njegovo mater, ki sta morali v taborišče.
Aretiranee so Nemci zelo mučili. toda držali so se junaško. Med njimi niso našli izdajalca. Posebno surovo so ravnali z Rajšpom, članom KP iz Doliča, ki je bil po poklicu ključavničar in se je v Dolič priselil iz Kočevskega okoliša leta 1938. Pri njem je . bila partizanska javka. Rajšp je borcem popravljal in čistil orožje. Pri njem so sprejemali pošto od okrožnega komiteja. On jim je posredoval sestanke s člani okrožne.ga komiteja KP, z Lackom, Barčko in Krambergerjem. Z aretacijo tovariša Rajšpa 6. junija so partizani zgubili najboljšega pomočnika, ki je bil povrh vsega zelo pri roki, saj je stanoval v Slovenskih goricah, kjer so se borci zadrževali.
Junija so horci napadali tudi nemške vojaške avtomobile, tako, da so nanje streljali iz raznih zased, no/gali pa so tudi opekarno v Rogoznici.
PADLI JUNIJA LETA 1942
Poleg Rajšpa so v Celju ustrelili junija 1942 kot talca tudi
21
Alojza Kožuha, r. 1908, orožni-škega uslužbenca v Ptuju, ki s o ga osumili, da je povezan z Osvobodilno fronto.
Med ptujskimi izseljenci so žrtvovali junija 1942 svoje življenje za osvoboditev: Miheliž Vjekoslav, v Bosno izseljeni petnajstletni dijak, ki je odšel k partizanom že marca 1942 in padel junija na Kozari; ter Vinko Šerona, učitelj iz Ptuja, ki je odšel spomladi iz Varaždina k partizanom m padel prav tako v velikih bojih na Kozari, star 33 let.
JUNIJSKI DOGODKI LETA 1944
Pomembni dogodki junija 1944 so ustanovitve terenskih vojaških postaj na območju ptujskega okraja, t katerimi je naše ozemlje povezalo v V. relejno linijo III. sektorja. Na postajah so kurirji prenašali pošto Osvobodilne fronte in vojaških enot, tisk, orožje spremljali vojaške novince k partizanom in vodili na pomembne sestanke politične voditelje Osvobodilne fronte. Napadali pa so tudi sovražnikove postojanke.
8. T V POSTAJA
V bližini Hajdine so ustanovili v gozdu junija 1944 8. TV postajo. Kurirji so bili povezani s kmetom Ferdom Šrajberjem,
Petrovičevimi in še nekaterimi drugimi družinami na Hajdini. Nemci so v krajevni ptujski knjigi napisali, da se je junija pojavila mala partizanska sku-pina na Sp. Bregu. Hoteli so jo napasti, toda umaknila se je drugam.
Partizanska VI as t a jje povedala, da so bili na postaji sprva le trije kurirji Stane Petrovič-Ivan s Hajdine, Vlasta in Andrej. Kmalu pa so se jim pridružili še drugi tovariši, tlredili so si nekaj bunkerjev v hajdinskem gozdu in nstannvili tudi pomožno postajo 8. TV za prevoz čez DraVo, ki je imela le nekaj kurirjev, prevoznikov. Zadrževala se je v videmski okolici.
Temelje za ustanovitev 8. TV postaje sta pripravila tovariš Albin Barle-Zoran. komisar V. relejne linije III. sektorja in njegov spremljevalec Sergej, ki sta prišla ie pred junijem 1944 s Pohorja v Haloze, kjer sta se sestala pri Janžu z okrajnimi aktivisti.
14. TV POSTAJA
Na ptujskem polju so ustanovili junija 14. TV postajo, ki je bila povezana s 13. TV postaiio, ustanovljeno na Kogu, 17. TV pri Vurberku in 8. TV na Dravskem polju. Zadnja se je septembra selila v Haloze. Junija 1944 je bil komandir na 14. TV postaji 23-letni študent Rudi Se-ver-Vojko iz Moškanjc. Kmalil po ustanovitvi je štela postaja osem \turirjev. Njeni postojanki sta bili pri Alojzu Obranil v Moškanjcih in Ani Šešerko, blizu železniškega prelaza, med Moškanjci in Mezgove!.
Kurirski bunker so zgradili
| kurirji v Vareji pod korenino velikega drevesa. Kurirji so spremljali junija v Zagorsko brigado 16 prostovoljcev s Ptujskega polja, to je bila največja junijska skupina 1944, ki je odšla k partizanom iz ptujskega okoliša.
POMEMBNI POLITIČNI
DOGODKI JUNIJA 1944
Dne 18, junija 1944, so ustanovili v jurovcih pri Vidmu okrožni odbor OF in okrožni komite KP za ptujsko področje. Na ustanovni sestanek so prišli od drugod poslani aktivisti in organizatorji OF Vojko Nemec, Tone Kimovec-Srečko, Cvetka Praprotnik-štefka in razni domači aktivisti Osvobodilne fronte. Na sestanku so izvolili prvega sekretarja okrožnega komiteja KP in okrožnega odbora OF Milka Goloba-Jož-ka, med člane pa Franca Bel-šaka-Toneta, Antona Kimovca-Srečka in še nekatere.
V Halozah so v go7.du blizu gradil Borla ustanovili junija 1944 rajonski odbor Osvobodilne fronte za desni dravski breg s sekretarjem Antonom Golom iz Gradišča in člani Mihom Arbajterjem. Janezom^ Emerši-čem-Tonom, Francem Fijaškom-Maikom, Antonom Simoničem-Martinom ,in Francem Levani-čem. Na ustanovni sestanek sta prišla iz okrožnega komiteja Franc Belšak-Tone, iz Pokrajinskega odbora OF pa Franček Majcen.
Junija so ustanovili tudi novi odbor OF za Gorišnico v hlevu Antona Puca, v Mali vasi na Ptujskem polju pa so mladinci ustanovili odbor ZMS, Tudi v Jelovicah v Halozah so
ustanovili odbor OF. Sestanek je vodil Franc Belšak-Tone, ki ga je pripeljal na sestanek Anton Vnuk, sedaj zaposlen v tovarni strojil y Majšperku. Sestali so se v gozdu Kešpert Neže iz Jelovice. Prvi člani odbora s® bili Narat Alojz iz Siteža, Na^ rat Marija iz Siteža in Vtič Franc, vsi iz Siteža.
KOCICE SE POVEŽEJO Z OSVOBODILNIM GIBANJEM
Junija 1944 je prišel Zetalski Jože, ki se je imenoval Jože Krašovec in je bil doma iz Miho vec — v Kočice k Janezu Prevolšku s tremi partizani, da bi pri njem uredili postajo VDV (veza državne varnosti). Ker so bili v hiši mali otroci in je hiša stala ob cesti, so si partizani po razgovoru z gospodarjem poiskali drugo postojanko, domačijo Štefana Butolena v Koči-cah št. 46, kjer sta živela starejša zakonca. V Butolenovi leseni hišici so našli partizani VDV postaje dobre zaveznike in skrit kotiček, ki ga okupator do konca vojne ni odkril. Pod skednjem so si partizani že junija 1944 napravili bunker, širok 2 m. dolg 3 m in visok 2 m. V n jem so imeli pisalni stroj, skladišče orožja in zasilno bivališče.
V Zgornji Pristavi v Halozah so orožniki junija 1944 odpeljali kmeta Martina Mohorko, r. 1890. v ptujske zapore, nato v mariborske in nazadnje v Mauthau-sen, kjer je umrl. Mohorko je bil povezan s Haloškim vodom partizanov in ga je izdal mlad fant. ki je ušel iz partizanskega btnv kerja pri Selah.
(Dalje prihodnjič)^
4
Geografska in kulturna podoba Slovenskih
Na letnem zboru ptujskega Zgodovinskega društva, ki je bilo letos^. junija na Kogu pri Središču, je zbranim članom društva govoril prof. Jože Maučec iz Ptuja o geografski in kulturni podobi Slovenskih goric/ Predavanje je vzbudilo zlasti med učitelj^tvom veliko zanimanje, katerim bi zaokrožen material o Slovenskih goricah zlasti lahko koristil pri obravnavanju tega dela naše domovine pri pouku. Glede na tozadevne pobude smo se odločili predavanje tov. prof. Maučeca objaviti v našem listu, pnih koristnih površin	^
Uredništvo
*
Slovenska zemlja ima neprecenljive lepote. Pisatelj Ivan Cankar je zapisal o njej, da se še zvezde ustavijo na svoji bleščeči poti, kadar uzro čudežno deželo pod seboj. Povsod je lepa slovenska zemlja: v kraljestvu Triglava, Stola, Pece, v dolinah Soče, Save, Savinje, Drave in Mure, ali pa tam, kjer vidi človek samo griče, kot npr. vinorodne Slovenske gorice.
Slovenske gorice so terciarno gričevje, sestavljene iz laporjev, peščenjakov, apnencev, ki so ponekod prekriti z ilovico. Nadmorska višina preseže le pri najvišjih gričih 300 m.
Slovenske gorice predstavljajo dno terciarnega morja, ki se je umikalo nato postopoma proti vzhodu ter zapustilo obsežne se-dimente. To terciarno površino so pozneje živahno razrezale reke in potoki ter ustvarili tako znani razgibani svet Slovenskih goric.
Podnebje je izrazito panonsko. Zime so mrzle, poletja suha, sončna in vroča. Povprečna temperatura v julftu znaša 20,6° C, v januarju —1,7 " C. Suho in sončno pozno poletje ter jesen z velikim številom dni s temperaturo I nad 20° C je velikega pomena za vinogradništvo Slov. gorje.
Tudi glede padavin je podnebje kontinentalno. Padavin je namreč na splošno malo. Veržej beleži np£. povprečno le 869 mm padavin na leto.
Severovzhodni del Slovenskih goric in Mursko polje sta dobila ime Prlekija po prebivalstvu, ki govori prleško narečje (prle-prej). Prlekija pa ni samo pokrajina, kjer je razširjeno prleško narečje, ampak je tudi morfološka, klimatološka, vegetacijska, kulturna in naselitvena enota.
Slovenske gorice in Mursko polje sta gosto naseljeni agrarni pokrajini. Na km1 površine živi približno sto prebivalcev. Absolutna gostota je največja v lju-tomersko-ormoških goricah in na zgornjem Murskem polju z radgonskimi goricami, kjer doseže 100 do 150 prebivalcev na km2. Struktura prebivalstva glede poklica je izrazito agrarna. Od kmetijstva živi približno '/>, od industrije pa komaj '/m prebivalstva. Najvišje se dvigne število agrarnega prebivalstvi v gričevju, kjer povečini preseže 90 %. Na Murskem polju pa se zniža zaradi rahle urbanizacije in živahnejše obrtno-industrijske dejavnosti tudi na 65 %.
Glede na gospodarsko strukturo in razvojne perspektive moramo loi-- i v tem delu slovenske zemlje-tive področji: nižinski in gričevnat svet. Prvega karakteri-
zirata močno razvito poljedelstvo in živinoreja, drugega pa vinogradništvo s sadjarstvom.
Poljedelstvo predstavlja v ni-> žini glavni dohodek prebivalstva. Živinoreja je druga najpomembnejša gospodarska panoga in je velikega pomena tudi v gričevnatem svetu. Najvažnejša je govedoreja, zaradi mleka in vprege. Zelo pa je na Murskem polju razvita tudi konjereja, odtod tradicionalni konjski šport prej na Cvenu, sedaj pa v Ljutomeru in Radgoni.
V gričevnatem svetu sta velikega pomena vinogradništvo in sadjarstvo, ki imata marsikje skoraj monokulturni značaj. Najpomembnejši vinorodni okoliši so: ljutomersko-ormoški, gornje-radgonski in srednje slovensko-goriški okoliš. Po zakonih o zemljiškem maksimumu in zakonu o viničarskih odnosih se je struktuia zemljišča v zadnjih letih zelo spremenila, tako da pripadla sedaj na 60 % površine socialističnemu sektorju in le okoli 40 % privatnemu.
Industrija ima v primerjavi s kmetijstvom močno podrejen značaj. Relativno še najbolj razviti sta opekarska in usnjarska industrija. Omembe vredni so še nekateri drugi obrtno-industrijski obrati, kot npr. »Konfekcija« v Ljutomeru, »Žica« v Stročji vasi jn elektrokovina »Elrad« v Radgoni. Največji odstotek industrijskega prebivalstva zaposlujejo opekarski obrati v Borecih, Ljutomeru in Radgoni. Velikega pomena je tudi pridobivanje mineralne vode v Slatini Radencih z zdravilnim turizmom. Manjši premogovniki npr. v Preski, so zgolj lokalnega značaja.
Na Murskem polju prevladujejo predvsem obcestne vasi; nekaj j a, tudi gručastih naselij. Za gričevnat svet pa so značilna razložena naselja ali naselja v verigi. Kmečki dom je zgrajen »v ključ«.
Najvažnejše prometno, trgovsko, kulturno in gospodarsko središče Prlekije je mesto Ljutomer. Njegovo gospodarsko gravitacij-, sko območje ne vključuje le večine Murskega polja, temveč tudi dobršen del Slovenskih goric. Podobno vlogo ima na zgornjem i Murskem polju Gornja Radgona , ter v nekoliko manjšem obsegu Videm kot središče Ščavniške doline in Ormož na prehodu Slovenije na hrvatsko stran.
Slovenske gorice so bile naseljene že zelo zgodaj. Najdbe kamnitih predmetov pričajo zlasti o naselitvi v mlajši kameni
dobi. V številnih krajih so odkrili tudi sledove stare ilirsko-kelt-ske naselitve iz železne dobe.
V	rimski dobi so vodile v tem delu zlasti vojaške in trgovske poti. Tako je vodila prek Slovenskih goric cesta v glavno mesto rimske Panonije v Sabarijo.
O zgodnji slovenski kolonizaciji Slovenskih goric in Murskega polja pa pričajo staroslovan-ski grobovi v Veržeju in v Središču. V 9. stoletju sta pripadala Mursko polje in Slovenske gorice državi panonskih knezov Pri-bine in Koclja. V 10. stoletju so pustošili Mursko polje in Slovenske gorice Madžari. Prek Murskega polja se je razširila zato graničarska obrambna organizacija strelcev z močnimi obrambnimi stolpi in utrdbami.
Z obrambo pa se je pričela tudi nemška kolonizacija. Na Murskem polju so imeli svoja posestva salzburški škofje, o čemer govore stare listine iz leta 1174, tako imenovane Lutenwerde.
Ze v zgodnjem srednjem veku je Ljutomer slovel po svojem vinu. Za posestva v okolici so se potegovali razni nemški posvetni, predvsem pa cerkveni velika-ši in menihi. Posestva so kupovali, največkrat pa so jih prejeli kot dar deželnega kneza. Takšna posestva so imeli Celjski grof Friderik II. v Stročjem vrhu, nunski samostan pri Gradcu, Ad-montski samostan, Šentlambert-ski samostan in Viltuški gospodje nad Mariborom v 14. stoletju. Lastniki posestev so bili ,tudi salzburški in graški škofje, gra-ški meščani in drugi. Tako so bili najlepši predeli naših vinorodrvh goric v tujih rokah, domače slovensko ljudstvo pa je stoletja hlapčevalo in garalo tujim gospodom. Od 16. do 18. stoletja so vpadali na Mursko polje in Slovenske gorice Turki; viri poročajo, da so bili turški vpadi v dobi dveh stoletij skoraj vsako petnajsto leto, zlasti od časa, ko je padla v turške roke ogrska trdnjava Kaniža.
Ljudski spomin pomni tudi grozodejstva Krucov, ki so napadali te kraje v 17. stol., najhuje pa v začetku 18. stoletja. Kruci so požigali, ropali in morili. Ljutomer so Kruci popolnoma oropali in požgali leta 1704 in 1710.
V	19. stoletju so zaslovele Slovenske gorice z Ljutomerom po narodni zavesti in rodoljubih, ki so pisali knjige in organizirali v drugi polovici 19. stoletja bese-
goric
de, tabore, čitalnice in bralna društva ter delovali na razne načine politično in narodnostno.
Kmetje so bili leta 1848 edini socialni sloj, ki je razumel marčne dogodke kot buržoazno revolucijo.
, (Nadaljevanje prihodnjič)
GLAS GOMILE
ZAMEJSKI SLOVENCI SO OBISKALI TURISTIČNE KRAJE V SLOVENSKIH GORICAH
Pevski zbor Prosvetnega društva »Zvezda« iz Hodoš pri Vrb-skem jezeru je obiskal v nedeljo, 21. t m. Gomilo, Videm ob Sčavnici, Kapelo in Slatino Radenci. Kjerkoli se je ustavila, je bila prisrčno sprejeta. Ti pevci so nastopili pri razglednem stolpu na Gomili, poprej pa so se z vrsto svojstveno lepih pešali predstavili v Vidmu ob Sčav-nicL
Tik pred sončnim zatonom se je izletniška skupina poslovila od množice na Gomili.
Turistični kotiček
O zasebni pobudi
Iz sosednje hrvatske republike prihajajo od časa do časa vesti, ki poveličujejo zasebno pobudo v turizmu in se zavzemajo, da bi dali tej pobudi zopet več razmaha. Navajajo, da ima zasebna pobuda ponekod nesporne zasluge za dober glas gostinstva, posredno pa še turizma. Je že res: bila so včasih skrita, odročna gostišča pod raznimi ekstravagantnimi nazivi, kjer se je v petek in svetek, v sezoni kakor izven nje trlo zadovoljnih gostov. Zadovoljnih gostov zato, ker si je zasebni oštir z ženo in drugimi člani družine, navadno torej brez tuje delovne sile, do skrajnosti prizadeval, da zadovolji svoje tudi nekdaj kaj zahtevne goste. Celo pri navidezno nemogočih željah je temu številčno omejenemu kolektivu uspelo, da se je »mizica pogrnila« z jedačami in pijačami za vsak okus. Ob morju, jezerih ali rekah so ponoči nalovili rib in marsikako drugo žrtev, so voljno doprinesli in gost resnično ni imel povoda, da bi nezadovoljen odšel in postal živ, a negativen propagator gostišča.
S podružabljanjem gostinstva so zasebna gostišča izgubila ne samo svoj raison d'etre, ampak zlasti možnost obstoja. Prehodno
dirigirana preskrba jih ni upoštevala, objektivnim težavam pa so se pridružile subjektivne in omrežje zasebnih gostišč je počasi skoraj docela izginilo. V škodo skupnosti, posebej v škodo turizma.
Take posledice niso bile predvidene.
Dandanes vemo in priznavamo, da zasebna gostišča marsikje manjkajo, manjkajo pa zlasti tam, kjer je omrežje državnih gostišč redko in premalo ekspan-zivno, da bi ustrezalo dejanskim potrebam.
In tako ni čudno, če se tudi pri nas že pojavlja težnja po reakti-viranju zasebnih gostišč, in to celo s pomočjo družbe.
Stvar pa ni preprosta: treba je zaščititi splošne interese, primerno koordinirati pa interese obeh sektorjev gostinstva — državnega oziroma socialističnega in zasebnega.
Za ustrezne prijeme gre. Efi-kasnejše in olajšano bi bilo delo v tej smeri, če bi imeli okvirno osnovo v zakonu, ali zakonski uredbi o zasebnem gostinstvu, ki je sicer najavljen, ne vemo pa, kdaj bo izdan in še manj, kdaj bo stopil v veljavo.
j. s.
Naše z d r
a v j e
^	Dr. Vinka Brenčič, specialist, če ljustnl ortoped
Nekaj o nepravilnostih zobovja in čeljusti
Košnja na Cehovem travniku pri Paclriju
Važno pri takem zdravljenju j?, da mora potekati neboleče, torej brez bolečin! Takšno zdravljenje torej, kot smo rekli, sploh ne boli, kar je važno ravno pri otrocih, ki so boječe narave. Čeljustna ortopedija pa bi morala zanimati tudi splošnega zdravnika, otroškega zdravnika, logopeda, zdravnika za bolezni ušes, nosa in grla, higienika, socialnega delavca, učiteljstvo na osnovnih šolah in osemletkah, vzgojitelje po otroških vrtcih, zdravni-ka-ginekologa v posvetovalnicah za nosečnice in pozneje pri otto-čnicah v času dojenja, prav posebno pa še otrokove starše, oziroma varuhe in- merodajne činitelje socialnega zavarovanja.
Kaj je pravzaprav vzrok vedno večjega števila nepravilno rašče-nega zobovja? Vzrok tega so predvsem razne razvade pri otrocih, nepravilna prehrana in zgodnje poškodbe žvekalnega aparata. Nepravilna rast in razpad zobovja pa povzroča obolenja dihalnih organov, dolgotrajna obolenja prebaviega trakta, revmatična obolenja itd. Včasih so trdili, da je treba nepravilno raščeno zobovje zdraviti le iz kozmetičnih ozirov, to se pravi, zaradi zunanjega, grdega videza. Neprijazen, iznakažen ali neprijetno delujoč zunanji videz obraza je bil vča-' sih glavni vzrok, da so vodili starši svoje otroke k strokovnjaku za te nepravilnosti. Seveda pa grd zunanji videz nikakor ni glavni vzrok za naše zdravljenje, temveč želimo narediti iz izmaličenega zobovja in čeljusti zopet normalno in svoji nalogi polnovredno žvekalno eioto. Te izma-
7. NADALJEVANJE
Učenosti pa slabijo tudi splošno I tranjim izločanjem. To pa zopet zdravstveno stanje človeka. Pra- povzroči ugoden in hitrejši otro-vočasno zdravljenje teh čeljust- kov duševni in telesni razvoj, nih napak je obenem profilaktič- Znanstveno je dokazano, da je no-preprečevalno sredstvo zoper pri ozki zgornji čeljusti zmanj-
zobno ognilobo in paradentozma-obzobna obolenja, ter ugodno
vpliva na razvoj duševnih sposobnosti. Napake zobovja in čeljusti zmanjšajo predvsem uporabnost zobovja, žvekalna dejavnost ni popolna, zato oboli prebavni trakt, posledica slabo prežvečene in nezadostno prebavljene hrane pa je podhranjenost, slabokrvnost, takšn; otroci zao-stanejo v telesnem razvoju in so manj odporni napram okužbam in otroškim boleznim. Tudi umrljivost takšnih otrok je večja. Pogosto opazimo, da otroci s takimi napakami dihajo z odprtimi usti, ker je zarad; stisnjenih In preozkih nosnih hodnikov dihanje skozi nos ovirano, dihanje skozi usta pa povzroča stalna, oziroma pogosta vnetja žlez-nelnic in ostalih žlez v žrelu, ter vnetja dihalnega aparata, na pr. bron-hitide, bronhopnsumonije itd. Ko pa je takšna napaka že pozdravljena, preneha dihanje skozi usta, pacient pa lahko zopet normalno diha skozi nos.
Naše zdravljenje torej, kot smo videli, ne vpliva samo na zobovje kot tako, ampak še bolj na vso čeljust, ki naj potem pravilno raste; bodisi v širino, višino, ali pa v dolžino. Pri našem zdravljenju posredno vplivamo celo na žlezo z notranjim izločanjem na lobanjski bazi-hipofizo, ter na srednje možgane. Posledica tega je povečano delovanje te žleze, ki uravnava vse ostale žleze z no-
šano ravno delovanje te žleze. Kadar pa pride do zmanjšanega
delovanja te žleze, zaostane ves razvoj organizma. Z našimi pripomočki za zdravljenje teh napak pa profilaktičio vplivamo tudi proti zobni gnilobi, ker s tem odstranimo vse tisto, kar omogoča zaostajanje hrane in nje ostankov, tvorbo zobnih oblog, s tem pa slabo ustno higiene in možičen nastop zobne gnilobe. Pri teh napakah ;n nepravilnostih pa pride zaradi nepravilne obremenitve zob do zgocjnega, propada zobovja zato, ker se pojavijo' bolezenski obzobni, žepki. Z našimi zdravilnimi pripomočki pa tudi dražimo žleze slinavke, ki začnejo bolj živahno izločati slino. ta pa je važen ^činitelj za prebavo, kajti prebava se začne že v ustni votlini in torej slina pripomore k boljšemu delu želodca.
Nekatere napake čeljusti, prav izrazito pa še prirojene nakaze čeljustno-obraznega predela, na pr. zajčja ustnica, čeKjustična poka, volčje žrelo, ali pa kombinacije le teh, povzročajo tudi izrazite govorne napake, na pr. nosljajoč govor. Take prirojene nakaze onemogočajo že pri dojenčku sesanje na materinih prsih, pozneje hranjenje otroka s stekleničko in pri odraslem normalno prehraio, ker bolniku, uhaja hrana, predvsem tekočine, skozi razpoko na nebu v nosno votlino.
£>OROTHY PARKEH
Zlvlfeniska raven
Annabel in Midge sta stopili iz čajnice z nesramno počasnim korakom brezdelnežev, kajti pred njima se je razprostiralo prosto sobotno popoldne. Obedovali sta, kakor je bila njuna navada, na osnovi sladkorja, škroba, olja in masla. Navadno sta jedli obložene kruhke, katerih gobasti, novi bel kruh je bil premazan s surovim maslom in majonezo; sladkali sta se z debelimi rezinami kolačev, ki so ležali vlažni pod sladoledom, tolčeno smetano in topljeno čokolado, posuto z orehi. Za spremembo sta si naročali paštete, iz katerih so se ko znoj izločale kapljice slabega olja, z voljnim mesom v bledi, lepki omaki; jedli sta Kolačke, mehke pod trdnim sladkornim oblivom, polnjene z nedoločljivo rumeno sladko gmoto, ne še trdno, pa tudi ne več tekočo, kakor mazilo, ki ga je nekdo pustil na soncu. Nikoli si nista naročali drugih jedil, še pomislili nista nanje. In njuna koža je bila kakor cvetni lističi gozdnih vetrnic, njuna trebuha in bok
tako vitki, kakor jih imajo mladi indijanski junaki.
Annabel, in Midge sta bili najboljši prijateljici skoraj od tistega dne, ko se je Midge zaposlila kot stenografk-a pri podjetju, kjer je delala Annabel. Do sedaj se je Annabel, ki je bila dve leti dalj v stenografskem oddelku, povzpela že do osetti-desetih dolarjev in petdeset centov tedensko; Midge je še zmeraj sedela pri šestnajstih dolarjih. Obe dekleti sta živeli doma pri svojih in jim dajali polovico plače za vzdrževanje.
Dekleti sta sedeli skupaj ob pisalni mizi, vsako poldne sta skupaj obedovali in skupaj sta po delu odhajali domov. Skupaj sta preživeli precej večerov in večino nedelj. Pogosto sta se jima pridružila dva mladeniča, vendar četvorica ni bila stalna; mladeniča sta, ne d^ bi se dekleti žalostili, prepuščala mesto drugima mladeničema. Žalost bi bila resnično odveč, saj se novinca navadno nista prav nič razlikovala, od svojih prednikov.
Prijetne brezdelne ure vročih sobotnih popoldnevov sta dekleti
brez izjeme preživljali skupaj. Stalna navada ni obrabila tkanine njunega prijateljstva.
Videti sta si bili podobni, vendar podobnost ni ležala v njunih potezah. Bila je v obliki njunih postav, njunih gibih, krojih, nakitu. Annabel in Midge sta delali, in to dovršeno, vse tisto, kar rotijo mlade nameščenke, naj ne počenjajo. Barvali sta si ustnice in nohte, si črnili trepalnice in belili lase, dišave pa so od njiju kar valovile. Nosili sta tenke, pisane obleke, tesno oprijete čez prsi in kratke na nogah, pa umetelno prepasane kle-cave čeveljce. Udarjali sta v oči, videti sta bili ljubki in poceni.
Ko sta sedaj stopali po Peti aveniji in jima je vzdigoval krila vroči veter, sta prejemali slišne znake občudovanja. Fantje, ki so se zaspano zbirali okoli časopisnih kioskov so šepetali, vzklikali in jima celo — najvišje priznanje — požvižgavali. Annabel in Midge sta hodili mimo, ne da bi dostojno pospešili korak; vzdignili sta glavo in vzvišeno natančno prestavljali noge, ko da bi stopali po glavah kmotavzov.
Ob svojih prostih^popoldnevih,
sta se dekleti zmeraj s"prehajali po Peti aveniji, kajti bila je sijajno prizorišče za njuno priljubljeno igro. Igrico je bilo mogoče igrati povsod, in sta jo tudi, ampak velika izložbena okna so spodbadala obe igralki do vrhunskih dosežkov.
Igro je iznašla Annabel; ali bolje, ona jo je izpeljala iz neke stare. V bistvu to ni bila nič drugega kakor stara igra, ki se začne z vprašanjem »kaj bi storil, če bi imel milijon?« Toda Annabel je postavila nova pravila, jih zložila, zaostrila in napravila strožja. Kakor vse igre, je postala tudi ta zanimivejša, ker je bila težavnejša.
Annabelina inačica je šla takole: »Zamisliti si moraš, da nekdo umre in ti zapusti okrogel znesek milijon dolarjev. Toda pod določenim pogojem. V oporoki stoji, da moraš porabiti denar do zadnjega groša zase.%
V tem je bilo tveganje. Če si med igro na to pozabil in uvrstil med izdatke stroške za novo stanovanje svoje družine, na primer, si izgubil v korist soigralca. Zanimivo je bilo, koliko ljudi — med njimi, celo izvedenci — je zapravilo Svojo vrsto s takimi spodrsljaji.
Poglavitho je bilo seveda, da se igra resnobno in zavzeto. Vsak
izdatek je bilo potrebno skrbno premisliti in, če potrebno, podpreti z razlogi. Vsa mikavnost je šla po vodi, če jo je kdo igral igro Sylviji, dekletu, ki je tudi tezo z vprašanjem »Kaj bi najprej storila?« Sylvia ni bila niti toliko spodobna, da bi hipec divje. Nekoč je Annabel zaupala delala v pisarni. Razložila ji je .pravila in ji zatem ponudila po-oklevala. »Hm,« je rekla »prva stvar bi bila ta, da bi najela morilca, ki bi ubil Garry Cooperje-vo ženo, potem pa ...« Razume se, da to ni bila šala.
Annabel in Midge pa sta bili vsekakor rojeni za prijateljstvo, kajti Midge je igrala jgro ko pravi mojster od trenutka, ko se jo je naučila. Dodala ji je tudi nekatere odtenke, ki so napravili igro udobnejšo. Po njenih izpopolnitvah čudak, kt je umrl in ti zapustil denar, ni bil kdo, ki bi ga ljubila ali ki bi ga splgh poznala. Bil je nekdo, ki te je nekje videl in tedaj pomislil: »To dekle bi moralo imeti kopico lepih stvari. Ko umrem, ji zapustim milijon -dolarjev.« Smrt pa ni smela biti ne prezgodnja ne težavna. Priletni dobrotnik, spokojno in vdano pripravljen na smrt, je moral neslišno izdihniti med spanjem in oditi naravnost v nebesa. Ti okraski so
omogočili Annabel in Midge igrati svojo igro "v razkošju čiste in spokojne vesti.
Midge. je igrala tolikanj resno, da je že kar pretiravala. Edino nesoglasje v prijateljstvu obeh deklet je povzročila Annabel nekoč, ko je dejala, da bi bila prva stvar, ki bi jo kupila, plašč iz krzna srebrne lisice. Bilo je, ko da bi udarila Midge po ustih. Ko je Midge spet prišla k sapi, je zakričala, da si ne more predstavljati, kako more Annabel storiti kaj takega — srebrna lisica je tako vsakdanja! Annabel je zagovarjala svoj okus, češ da lisice nikakor niso tako vsakdanje. Midge jo je zavrnila, da so Pripomnila je, da ima plašč iz srebrne lisice že vsaka. Dejala je, nemara malce zmedena, da nje niti mrtve ne bi našli v plašču iz srebrne lisice.
Čeprav sta se 'naslednje dni dekleti videvali kakor po navadi, sta bili v pogovoru previdni in skopi, igre pa nista igrali. Potem je neko jutro, brž ko je prišla v pisarno, Annabel stopila k Midge in ji zaupala, da se je premislila. Iz svojega milijona dolarjev ne bi kupila plašča iz srebrne lisice. Takoj ko bi prejela volilo, bi si izbrala Dlašč iz krzna kune zlatice.
S ovenska conska
DeSamaris: Aluminij
Nogomet
Koper, 21. junija — Moštvo Aluminija je v zadnjem nastopu v SNL za sezono .1963/64 gostovalo "V Kopru in visoko premagalo enajstorico Delamarisa iz Izole.
Aluminij je v tej tekmi dosegel učinkovito zmago in se tako poslovil od letošnjega tekmovanja z zavestjo, da je kljub raznim nepričakovanim zapletom (poraz s Soboto z 0:3 zaradi izpada neodgovornih gledalcev, nastop proti Ljubljani na nevtralnem terenu v Mariboru in nekaj po nepotrebnem izgubljenih to{k v posameznih srečanjih) dosegel za novinca solidno 8-9 mesto, ki naj bo po-
buda za odbor in igralce v sezoni 1964/65.
Prvi polčas se je pričel.z napadi obeh moštev, ki pa so predstavljali le merjenje moči; do prvega zadetka je prišlo v 28. minuti — strelec je bil Vr-tfenec, ki je zadel gornji kot vrat. Le minuto zatem je prišlo 1 že do ponovne spremembe rezultata prek Tkalca s sodelovanjem celotnega napada. Nekaj minut za tem je bil uspešen še Kovač, v 40. minuti pa ponovno Vrbanec, ki je na idealen pred-ložek Spehonja dosegel 4. zadetek za Aluminij. Končni rezultat prvega polčasa je dosegel zopet Kovač v 44. minuti z efektnim zadetkom. Aluminij je v tem delu pokazal zrelejšo igro in je tako z lepimi in hi-
OBVESTILO
Občinski stanovanjski sklad Pt uj proda sedem vrstnih vil v Ptuju v Trubarjevem naselju. Zg rajene bodo do 30. avgusta 1964 po pr6jektu, številka 123/63. ki g a je izdelal Projektivni biro Ptuj. Izvajalec del je Gradbeno podjet je »Drava« Ptuj. Notranjost hiš bo v surovem sta nju in si jo bo vsak kupec urejal po svojem okusu. Vsa ostala dela bodo gotova: Hiša bo pod štreno, vzidana bod o vsa okna in zasteklena, vrata . garaže ter vhodna in kletna vr^t a, dokončana *i<=a')3. žlebovi in /' priključek na mestno kanalizaci jo. V vili so naslednji prostori:
garaža	21,60 m*
klet	12,62 m'
kuhinja	11,50 m'
dnevna soba	22.32 rn
balkon	7.20 m*
spalnica	13,20 m!
spalnica	13.20 m1
spalnica	12,00 m*
kopalnica	4,57 m*
WC	2.37 mi
predpro=tOr	4.87 m«
125,45 m! sku p.nh koristnih površin
Za hišo oo zelenjavni vrt. in ne za prodano vrstno vilo je 5,000. ra- ?nin,000 dirfarj=v takoj ob 3,000 000,— din pa dobi kot poso odplačilnim rokom 30 ,let in 2 •/• obrokih.
Pravico do posojila imajo vse be. Prijave za nakup teh vrstnih van.jski sklad Pcuj. Ulica heroja gistrat od 1. do 4. julija 1964.
kaj prostora pred vhodom. Cena 000 dinarjev. Kupec mora pla-sklenitvi pogodbe, ostale jilo pri 'stanovanjskem skladu z obrestne mere v enakih polletnih
zaposlene ali njim izenačene ose-vil sprejema Občinski stano-
»Lacka« številka 2., pritličje, Ma-
Kom'slja za štipendije Opekarne Zahjek pri Ptuju
razpisuje za šo'sko leto 1964'65 naslednje
ŠTIPENDIJE
1. 2 štipendiji na srednji ek onomski šol!
2.	2 Štipendiji na srednji gradbeni šoli
(eno na industrijskem in eno na arhitektonskem odaelku)
3.	2 štipenliji na delovods ki šoli opekarske stroke. Prosilci naj vložijo prošnje za št ipendije na upravo podjetja najpozneje do 15. julija t. 1.
Opekarna Zabjek. Ptuj
RAZPIS
Trgovsko podjetje MERK UR Ptuj sprejme v uk
10 vajencev (vajenk)
za trgovsko stroko.
POGOJ: uspešno dokončana osemletka.
Interesenti naj se osebno javijo 29. 6. 1914 ob 7. uri zjutraj v Trgovski vajenski šoli v Ptuju, Raičeva ulica (poleg občinske skupščine).
S seboj naj prinesejo last noročno napisane nekolkovane prošnje in zadnje šolsko spričevalo.
»Merkur« Ptu.i
liga
1:7 (0:5)
trimi akcijami napada povsem demoraliziral obrambo Delamarisa, ki se ni nadejala takšne igre nasprotnikov. Domačini so v tem delu še zamenjali svojega vratarja.
Drugi del je zopet dokazal, da so gostje bolje pripravljeni na srečanje in da se bodo borili vseh 90 minut. Tekla je komaj 50. minuta in Vrbanec je dosegel 3. zadetek na tekmi. Šele v 60. minuti so domačini dosegli j prek nevarnega Kostiča častni zadetek po nesporazumu obrambe Aluminija in končni rezultat tekme 1:7. V preostalih minutah igre so gostje imeli še vrsto priložnosti, vendar so se domačini nekoliko zbrali in preprečili nadaljnje zadetke.
Aluminij je v tej tekmi prekosil samega sebe, dosegel je učinkovito zmago, zaigral v zadnji tekmi, kot si njegovi pri-i staši lahko samo želijo, po drugi strani pa presenetil številne gledalce v Kopru, ki so bili navdušeni nad vsako potezo gostov iz Kidričevega. Poglavje zase je bil napadalni kvintet, o katerem bi lahiko govorili na tej tekmi samo v superlativih; obramba pa je zaigrala tako kot vedno — požrtvovalno in na prvo žogo.
Tudi mladinci v predtekmi niso razočarali, saj so dosegli neodločen rezultat s sovrstniki Delamarisa 1:1 (1:1).
OBČINSKA CONSKA LIGA
V	nadaljevanju občinskega nogometnega prvenstva so bili v 6. kolu spomladanskega dela tekmovanja doseženi naslednji rezultati:
Markovci — Tiskarna 3:0 Rogoznica — Hajdina 1:3 Pekar — Kovinar 3:0 TGA — Videm 0:3 Gorišnica — TAP 3:0 Tekma med Dornavo in De-sternikom ni bila odigrana, zaradi odsotnosti igralcev Dorna-ve, ki so naistopili na republiškem prvenstvu v Partizanskem mnogoboju v Mariboru. Lestvica po 6. kolu Lestvica po 6. kolu spomladanskega dela prvenstva:
1. Pekar 28 točk, 2. Markovci 20, 3. Videm 17, 4. TAP 16, 5. Desternik 15. 6. Kovinar 14, 7. TGA 12, 8. Dornava 11, 9. Gorišnica 11. 10. Rogoznica 10, 11. Tiskarna 6.
Izven konkurence: 12. Hajdina 20 točk.
Bralce obveščamo, da so v začetku spomladanskega dela prvenstva odstopili od tekmovanja v občinski nogometni ligi TAP. Tiskarna in Kovinar. Vendar jih zaradi lažjega vodenja lestvice in pregleda rezultatov. kakor tudi radi dejstva. Ha so omenjeni klubi že odigrali polovico prvenstvenih tekem, vodimo v lestvici naprej. čeprav so vse tekme verificirane s 3:0 v korist nasprotnika.
V	nedeljo, 28. junija, se bodo sestali naslednji pari:
Markovci, ob 9. uri, igrišče Markovci: Markovci — TGA, sodi J. Vogrinčič! Ptuj, ob 8. uri, igrišče Drave: Hajdina — Dornava. sodi Said Musič; Ptuj, ob 10. uri. igrišče Drave: Rogoznica — Gorišnica. i^sodi S. Musič: Ptuj, ob 11.30, igrišče Drave: Desternik — Videm, sodi K. Kožic.
Dik
Osebna kronika
Rojstva, poroke in smrti 'na območju Matičnega urada Ptuj. Rodile so:
Roza Bezjak; Muretinci 28 — Slavka; Ana Pukšič, Biš 41 — Na-dico; Kristina Nahberger, Gerečja vas l/C — deklico; Roza Ke-\jkec, Cvetkov trg 3 — Janeza :n Slavka; Danijela Kocjan, Miha-lovci 25 — Vladimira; Marija Ivančič, Hrastovec 103 — Mileno; Marija Vidovič, Orešj^ 3 — Andreja; Štefanija Perger, Trubarjeva 5/d — Petro; Terezija Novak, Senešci 17 — Zvonka; Marija Potočnik, Podlehnik 55 — Bernardo; Marta Spehonja, Kidričevo, blok 5 — dečka; Katarina Pihtarič, Podlože 29 — Bojana; Rozalija Solina, Stonjci 70 — Olgo; Ana Orlač, Orešje — Lidijo; Terezija Ivančič, Ivanjkovci 5 — Bojana; Matilda Leben, Cvetkovci 79 — Lidijo; Neža Še-gula, Podvinci 55 — deklico; Jožefa Hercog, Medribnik 102 — Olgo; Mira Vrbančič, Kidričevo 8 — Alenko; Marija Perko. Prše-tincl 33 — deklico; Terezija
2nidar, Jelovec 78 — Marijo; Gera Herga, Moškanjci 98 — Da-j vorina; Ivana Cančar, Podlozel24
—	Martino; Roza Vidovič. Vel. Varnica 105 — ifečka; Ana Anžel, Gregorčičev dr. — dečka; Ma-
v rija Krajnc, Mala vas 13 — deklico; Terezija Amuš, Vel. Okič 13
—	Martino.
t
Poroke:
Ferdinand Zalar, Krambergen-jeva pot 3. in Neza Petrovič. Lackova 3: Dragotin Jerguvič, Šolin-ci 12, in Zdenka Smodiš, Babinci 28; Bogomir Paniinič, Miklošičeva 1. in Mirj&na Šebenik, Kidričevo 22; Franc Kolarič, Spuhlja 52, in Jožica Petrovič, Podvinci 113.
i Umrli so:
Angela Lenari.'?. Aškerčeva 3, roj. 1884, umrla 23 6. 1964.; Sta-1 nislava Zabavnik, Celje, Tomaži-čeva 10, roj. 1345. umrla 23 6. 1964.; Emil Gioles. Celje. Ho-krautova 4, roj. 1942, umrl 23. 6. 1964.;
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA B0HAKA
iz Ptuja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence ter nam izrazili so-žalje.
Posebno se zahvalujemo pevcem, govornikoma Fran-čeku Vodi in Mirku Majcenu in uslužbencem Uprave za dohodke Občinske skupščine Ptuj.
Žalujoča žena Poldi, sin Janko z družino, sin Anton, brat Rudolf, sestre Micka, Katica, Mila in Anica ter ostalo sorodstvo
ČfeaAte yg opftiAi
PRODAM
Hišo, vinograd in sadovnjak prodam. Krabonja, Ključarovci p. Vel. Nedelja.
Prodam hišo, vinograd, nekaj zemlje in gozd v Dežnem 7, blizu Majšperka. Naslov v upravi.
teux6q\
Iščem gospodinjsko pomočnico, lahko tudi samo za 8 ur. Naslov v upravi.
Gospodinjsko pomočnico k 4 članski družini iščem. Kramber-ger, Lenart v Slovenskih goricah, Ptujska cesta 16.
Iščem žensko K otroku. Plačam dobro. Naslov v upravi.
Stanovanja
Iščem prazno sobo s posebnim I vhodom v Ptuju ali Kidričevem. | Najemnino plačam za nekaj me- ; secev vnaprej. Naslov v upravi. |
Veliko sobo in kuhinjo v Zg. Hajdini oddam. Vprašajte Sp. I Pleterje 5, p. Lovrenc.
Kmetijski tehnik išče prazno sobo (zaželjen poseben vhod) v Ptuju ali v Kidričevem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »miren fant«.
Kdor mi poišče stanovanje (za-željeno v bloku) v Ptuju, mu dam 15.000 do 20.000 dinarjev nagrade. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod »20.000«.
OBVESTILO
Stanovanjska skupnost Ptuj obvešča vse občane, ki so vpisali in vplačali posojilo za Skopje, naj dvignejo obveznice pri Stanovanjski skupnosti Ptuj, Jadranska ulica 12 (novi prostori). S seboj prinesite potrdila o vplačilu.
Obveznice lahko dvignete vsVk dan od 8. do 12. ure, v Jadranski ulici 12.
Istočasno obveščamo vse prebivalce iz Ptuja, cia se je Stanovanjska skupnost Ftuj preselila v nove prostore, v jadransko ulico 12 (bivša vojaška pekarna).
Stanovanjska skupnost Ptuj
OSVESTILO
Zaradi popravil in čiščenja boj-lerjev bo zaprto notranje kopališče od 24. 6. 1961 za nedoločen
čas.
Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj.
Velja od petka do petka
OVEN
(od 21 marca rtu »II aprila)
Izpolnili boste nedavno obljubo. Nove skrbi. Veseli boste posebne pozornosti.
KIK
(od 21 aprila do 20 mala)
Svqje zamisli boste lahko uresničili. Novi načrti. Srečo boste delili z drugimi.
„	DVOJČKA
(od >1 mala rte 22 luntial
Manjši nesporazum v ožjem krogu. Veseli boste priznanja za dokazane sposobnosti. Nepričakovano presenečenje.
KAK
(od 23 Junija do 22 Julija)
Resen razgovor zaradi službe. Pridobljene simpatiie pri sodelavcih. Težave boste hitro odpravili.
LEV
(od 23 julija do 22 aven«ts)
S samostojnostjo boste največ dosegli. Jvlalenkosti prepustite drugim. Uspelo vam bo dokazati, da imate- prav.
DEVICA (od 23 avgusta do 2? «ept.)
Prijeten doživljaj v kolektivu. Nenapovedan obisk. Prejeli boste pismo, ki boste nanj radi odgovorili.
TEHTNICA
(od 23 septembra rt" 22 nfct )
V novi situaciji se boste hitro znašli. Ugodna prilika za spremembo Bivališča. Sodelavci vas izredno cenijo.
ŠKORPIJON (od 23 oktobra do 22 nov.)
Preslišali boste nepremišljeno trditev. V ljubezni hiter razplet. Veselje v družini.
STRELEC (od 23. novembra do 26 dec.)
S popustljivostjo boste malo dosegli. Nepričakovano priznanje v službi. Bližnjemu boste pomagali iz materialne stiske.
r KOZOROG (od 21. decembra do 20. Jan.)
Veseli boste novih doseženih
uspehov. Vaše želje bodo izpolnjene. Prijetno poznanstvo ob dopustu.
VODNAR (od 21. Januarja do 19. febr.)
Priznanje v službi. Krajše potovanje. Pismo«z važnim sporočilom na poti.
RIBI
(od 20 februarja do 20. marca)
Snidenje z znanci za obletnico prijetnih spominov. Manjšo srčno bolečino boste lahko preboleli. Denarne skrbi z dobrim izidom.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
TRGOVSKEM PODJETJU »LES« PTUJ razpisuje prosto delovno mesto
personalnega referenta
Pogoj: popolna srednješolska izobrazba in po možnosti praksa v kadrovski službi.
Pismene prijave su"ejema tajništvo podjetja.
Midge se je nasmehnila in oči so ji zažarele. »Zdi se mi,« je rekla, »da imaš popolnoma prav.«
Sedaj, ko sta stopali po Peti aveniji, sta igrico znova zaigrali. Bil je eden tistih dni, ki smo jih vajeni v septembru: vroč in bleščeč, z oblački prahu v vetru. Ljudje so utrujeni. klecali od vročine, dekleti pa sta hodili vzravnani in naravnost, kakor se spodobi mladim dedinjam na njunem popoldanskem sprehodu. Ni jima bilo več potrebno začenjati igre s formalno predigro. Anna-bel je segla kar v srž.
»No, prav,« je rekla. »Torej si dobila tisti milijon dolarjev. Kaj bi najprej storila?«
»Ja, kaj bi najprej storila,« je odgovorila Midge. »Kupila bi si vedala tako, ko da bi dala na-plašč iz kune zlatice.« To je poučen odgovor na pričakovano vprašanje.
- »Da,« je rekla Annabel. »Mislim, da si dobro izbrala. Tako strašno temno kuno zlatico.« A tudi ona je govorila kakor na pamet. Bilo je prevroče; že pomisliti je bilo grozotno na krzno, pa naj je bilo še tako temno in gladko in voljno.
Nekaj časa sta hodili molče. Potem so sp Midgme oči za-iskrile ob neki izložbi. Hladno,
ljubko lesketanje je bilo tam razstavljeno v jasnem in odličnem mraku.
»Ne,« je dejala Midge, »vzamem besedo nazaj. Krzna ne bi kupila najprej. Veš kaj bi storila? Kupila bi si biserno ogrlico. Prave bisere.«
Annabelin pogled je sledil Mid-ginemu.
»Ja,« je počasi rekla. »To- je res dobra misel In pametna. Bisere lahko nosiš k vsemu.«
Skupaj sta odšli k izložbenemu oknu in stopili tesno obenj. Samo en predmet je bil v njem — dvojni niz velikih, gladkih biserov, spetih s temnim smaragdom okoli majhnega rožnatega klobu-čevinastega vratu. Midge. »Gotovo mnogo.«
»Kaj meniš, koliko stanejo?« je vprašala Annabel.
»Hej, ne vem,« je odvrnila
»Kakšnih tisoč dolarjev?« je vprašala Annabel.
»O, morebiti še več,« je rekla Midge. »Zaradi smaragda.«
»No, pa deset tisoč dolarjev?« je dejala Annabel.
»Res ne bi vedela,« je odgovorila Midge.
Vrag je sunil Annabel med rebra. »Si upaš vstopiti in vprašati, koliko stanejo?«
»Zakaj pa nel« se je našopirila Midge.
»Pojdi no!« j^ rekla Annabel.
»Seveda upam, ampak takšne trgovine ob sobotah popoldne sploh niso odprte,« se je umaknila Midge.
»Pač, pač, odprta je,« je rekla Annabel. »Ljudje prihajajo iz nje. In tamle je vratar. Si upaš?«
»Prav,« je dejala Midge. »Toda z manp pojdeš.«
Ledeno sta se zahvalili vratarju, ki ju je povedel v trgovino. Prostor je bil hladen in spokojen, velika, imenitna soba z opaženimi stenami in mehko preprogo. Na obrazih deklet pa je bil hladen prezir, ko da bi vstopili v svinjak.
Vitek brezhiben prodajalec je stopil k njima in se jima priklonil. Na njegovem obrazu ni bijp videti presenečenja spričo njunega prihoda.
»Dober dan,« je dejal. Kazal je, ko da jima nikoli ne pozabi, ako rnu naklonita to milost, da sprejmeta^ njegov mehko izgovorjeni pozdrav.
»Dober dan,« sta Annabel in Midge hkrati in enako mrzlo odgovorili.
»Gosp" 5e zanimata —?« je j vprašal prodajalec.
»Oh, samo gledava,« je rekla Annabel, ko da bi govorila z odra navzdol.
Prodajalec se je priklonil.
»S prijateljico sva po naključju šli mimo,« je dejala Midge in zastala, bržkone da bi prisluhnila svojim besedam. »Moja prijateljica tukaj in jaz,« je nadaljevala, »sva se samo vprašali, koliko neki bi stali tisti biseri, ki jih imate v izložbi.«
»Ah, tako,« je rekel prodajalec. »Dvojni niz. Dve sto petdeset tisoč dolarjev, gospa.«
»Aha,« je iztisnila iz šebe Midge.
Prodajalec se je priklonil. »Izredno lepa ogrlica,« je rekel. »Bi si jo želeli ogledati?«
"TiNe, hvala iepa,« je dejala Annabel.
»Prijateljica in jaz sva šli samo mimo,« je pojasnila Midge.
Obrnili sta se, da bi odšli; da bi odšli, tako je kazal njun izraz, k vozu, ki ju popelje pod giljotino. Prodajalec je skočil in jima odprl vrata. Priklonil se je, ko sta šli mimo njega.
Dekleti sta šli po Aveniji in prezir je še ležal na njunih obrazih.
»Zares!« je vzkliknila Annabel. »Si "iireš predstavljati kaj ta-kegatf*
»Dve sto petdeset tisoč dolarjev!« je dejala Midge- »To je že četrt milijona dolarjev samo za to!«
»Živce pa ima!« je dejala Annabel.
Stopali sta dalje. Počasi je prezir izginil, počasi in popolnoma ko da bi izhlapel iz njiju, in z njim sta izginila kraljevska drža in korak. Ramena so se jima pobesila in vlekli sta noge za seboj; zadevali sta se druga ob drugo, ne da bi se opravičevali ali sploh to opazili, in se prebijali naprej skozi gnečo. Molčali sta in njune oči so bile motne.
Nenadoma se je Midge vzravnala, vzdignila je glavo in spregovorila, razločno in glasno.
»Poslušaj, Annabel,« je rekla. »Glej. Recimo, da je nekje tista a,M >au 'Bqaso ejp6oq ouspjjs poznaš je, toda nekje te je videla in si želi storiti nekaj zate. No, oseba je že strašno stara, slišiš? Tako nekega dne umre in ti zapusti deset milijonov dolarjev. Torej, kaj bi si najprej kupila?«
Prevedel Simon Pire
ČESTITKE VOJAKOV
Alojzu Zagorska iz Savec 61, Tomaž pri Ormožu, pošilja iskrene čestitke ob prazniku brat Janez, atu in sestri Venci vse najboljše za skorajšnje praznovanje, mamo in sestro- pa lepo pozdravna. Obenem pozdravlja dekleta ;n fante iz Savec in družino Zaoor-šek iz Zamenec.
Svoji mami Mariji Toplak iz Gorišnice 7 za dvojno praznovanje in nečakinj: Albine; Kjkovec iz Orešja za m nuli rojstni dan želi vse lepo, atu pa lep pozdrav, stric oziroma sin.
Msrko Toplak V P. 2116 Petrovec — Skopje
ČESTITKA
Ljubi ženi in mami Mariji Toplak iz Gorišnice 7 želijo ob njenem dvojnem praznovanju vse lepo mož Mirko, sinova Mirko, ki služi vojaški rok v Skopju, in Milan iz Novega mesta, hčerka Albina, zet Marjan, vnukinja Albinca in mama.
Čestitka
Oh 82 rojstnem dnevu prisrčno želijo vse najboljše našemu znanemu Ptujčanu Ferdinandu Frasu sorodniki. prijatelji in znana.