130
Politični pregled.
Hohenwartova zaupnica. — Več volilcev radovljiškega okraja je poslalo zaupnico Hohenwartu in s tem nekako paralizovalo vpliv nezaupnice, katero je bil dobil gospod grof. Z vsebino zaupnice se mi ne strinjamo, kolikor se tiče delovanja grofa Hohenwarta v poslednjem času.
V dunajskem notranjem mestu je voljen za državnega poslanca židovskoliberalni kandidat Noske z ,2173 glasovi, dočim je dobil demokrat Ofner 1017, in protisemit Rabenlechner 532 glasov. Konservativci se volitve največ niso udeležili, nekateri so pa glasovali za liberalnega kandidata prav v zmislu koalicije.
Državni zbor sešel se je zopet v torek. V prvi seji ni bilo nič posebnega. Poročilo budgetnega odseka se je razdelilo mej poslance. Budgetna debata se je pa začela včeraj. Pričakujemo, da bodo sedaj slovenski poslanci vladi povedali, da se samo z gimnazijo v Kranji in pa z napol obljubljeno slovensko dolenjo gimnazijo v Celji ne moremo zadovoljiti. To so dolžni že zaradi tega, ker sicer bi vlada in pa koalirane stranke mislile, da smo Slovenci odstopili od svojih prejšnjih zahtev. Grlavna naša zahteva zastran šolstva mora biti, da se očitno prizna in pa tudi izvrši načelo, da ljudske šole po vsem Slovenskem morajo biti slovenske, da ne bode treba za vsako slovensko ljuisko šolo moledovati in prositi po vseh instancah, če pa vlada tega ne dovoli, je pa dolžnost vseh slovenskih poslancev, da pojdejo v opozicijo.
Miadočehi in Madjari. — „Narodni Listyu so začeli mej drugim priporočati tudi zvezo z Madjari. To je pač najboljši dokaz, da cehi niso na pravi poti. Od Madjarov ni nikakor pričakovati, da bi podpirali kak slovanski narod. Sicer so pa o svojem času že Staročehi bili storili podobno napako. S kakimi slavnostmi so bili vsprejeli Madjare, ko so bili ob neki priložnosti prišli v Prago. To le kaže, da je slovanska vzajemnost mej Čehi slabo razvita, da so v precejšnji meri separatisti, pripravljeni zvezati se s sovražniki Slovanov, da bi le dosegli svoje državno pravo Mi smo pač trdno prepričani, da po tej poti Čehi ne pridejo do svojih pravic, temveč še osmešijo se pred svetom. Posebno sedaj se ne kaže naudu-ševati za Madjare,  ker košutovstvo se tako kaže na Ogerskem.
Čehi. — Mej Miadočehi se kaže očiten razpor. Jeden del Mladočehov je za najskrajneje postopanje, za to, da se ustavi plačevanje davkov in pa dajanje vojakov, drugi pa za zmernejšo politiko, da Miadočehi si pridobe zaupanje višjih krogov in tudi pridejo v poštev, kadar se bode sestavljala kaka nova vlada v Avstriji. Prva odločnejša stranka po raznih listih hudo obira glavne vodje Mladočehov in jim očita izdajstvo. Grotovo je obžalovali tak razpor mej Miadočehi, ali je le posledica politike dr. Gregra in tovarišev Zabavljali so vedno proti Stare čehom, obetali narodu Bog ve kaj in se bahali s svojim pogumom. Naravno je, da je narod se jel od njih obračati, ko je videl, da se njih dejanja nikakor ne vjemajo z bahatimi besedami.
Košut je bil v Budimpešti tako slovesno položen k poslednjemu počitku, kakor še nobeden Oger. Došle so deputacije od vseh krajev Ogerske. Košutova sinova sta imela na narod nagovore, kakor bi bila sinova kacega ogerskega kralja. Najčudneje je pa, da so se tega žalovanja vdeležili tudi hrvatski poslanci, da pokojnik ni bil nikdar Hrvatom prijazen. V državnem zboru so glasovali namreč za to, da se Košutu izkaže čast, katero je mogoče brez sodelovanja druzih postavo-dajnih faktorjev. Taki poslanci pač niso vredni naroda, katerega zastopajo. Hrvatje bodo pač prav storili, če bodo v bodoče bolj ogledali na može, katere pošljejo v postavodajne za-stope, da jim ne bodo delali sramote.
Nemčija.   —  Bivši nemški državni kancelar Bismarck praznoval   je v   nedeljo   dne   1. aprila   v   svojem   bivališči v
131
Friedrichsruhe prav slovesno svoj 79. rojstni dan. Došlo mu je od vseh stranij nebrojno čestitk in daril. Poklonila se ruu je tem povodom cela vrs^a deputaeij. Nemški cesar sam je čestital jubilantu. Iz Bismarckovega govora ob tej priliki je bilo razvideti. da se je malo sprijaznil s sedanjo nemško upravo Iste ni napadal in je grajal, kakor prej zmirom storil ob takih prilikah.
Srbija. — Ministerstvo Simičevo je dalo ostavko Vzrok temu je demizija finančnega ministra MijatoviČa, ki je iz zasebnih ozirov odložil svoj portfelj. Novo ministerstvo je sestavil dosedanji minister notranjih stvarij Nikolajevič Novo ministerstvo je v vsem iste politične barve kakor prejšnje Simičevo. Simič se je za zdaj postavil v dispozicijo.
Bolgarija. — Bolgarski opozicijonalni listi zadnji čas močno pišejo proti Stambulovu, ministerskemu predsedniku bolgarskemu Pravijo, da je Stambulove strahovlade konec in da so minoli časi, ko je ta brez usmiljenja tako strašno postopal proti najboljšim rodoljubom bolgarskim, ko je mnogo teh po-zaprl, da še celo dal usmrtiti. Listi zatrjujejo, da se že obračajo najbolji Stambulovi prijatelji od njega Princ Ferdinand mu je že itak nasproten, vsekako torej njegovo gospodovanje ne bo več dolgo Stambulov se v svojem glasilu le slabo zagovarja in videti je povsem, da so mu tla v Bolgariji že močno podkopana
Francija in Avstrija. — Naš presvitli cesar je podelil predsedniku francoske republike, Carnotu, red sv. Štefana. Ta red izročil je predsedniku avstrijski veleposlanik v Parizu Hoyos. Veleposlanik je zagotovljal predsednika, da je bil cesar posebno zadovoljen s svoj m bivanjem v St. Martinu na Francoskem. Predsednik Caruot je pa odgovoril, da se čuti srečnega, da je cesar vzel s seboj tako ugodne spomine na njegovo bivanje v Franciji in je prosil grofa Hoyosa da naj bode pri cesarji tolmač njegovih iskrenih miroljubnih čustev. Ko je Hoyos vstopil in izstopil iz elizijske palače, kjer se je namreč vršila ta oficijelna avdijenca, obakrat izkazale so se mu ve-jaške časti. — To odlikovanje Carnota od strani avstrijskega cesarja smatrajo francoski listi kot znak prijateljskih odnošajev mej obema državama.
Rusija in Francija. — Veliko se piše zadnji čas, da se je vsled sklenjene rusko nemške trgovinske pogodbe Kusija močno oddaljila od svoje zaveznice Francije in se približala Nemčiji. To močno zatrjujejo nemški listi in temi pritrkovaje tudi drugi, mej temi celo angleški Da je pa na vsem tem največ nemške poznane politične zvitosti, je pa tudi vsakemu jasno. Kakor se ve, hočejo Nemci v žlici vode vtopiti Francoze. Vsako priliko porabijo, kako bi po teh udrihnili. Znano je pač, kako je bolelo Nemce približevanje Francozov in Eusov zadnji čas. Da bi nadaljno približevanje zaprečili, delali so z vso silo na to, da so sklenili trgovinsko pogodbo z Eusijo, misleč si, če smo trgovinsko zvezani z Eusi, potem smo ž njimi tudi glede političnih vprašanj v prijaznejšem razmerji. Trgovinsko pogodbo so srečno sklenili z Eusi in sedaj hočejo isto še politično izkoristiti Euvati so pričeli proti Franciji rekoč, da se je Eusija od nje oddaljila. Vidnega znamenja za to trditev pač nimajo in isto izvajajo edino le iz rusko-nemške trgovinske pogodbe. Na vsak način hočejo Francijo osameti. Tem trditvam in nakanam nasproti prvi ruski listi zatrjujejo, da stvar ni povsem taka in tudi ni lahko mogoča. Francija in Eusija sta zaduji čas videli potrebo za njuno zvezo, da bi bila ta potreba naenkrat ponehala, za to ni nobenega poroka. Sicer pa Eusija posebnega prijateljstva vendar ne more iskati v Nemčiji, v kateri ima toliko sovražnikov, tudi glede Avstro-Ogerske, v kateri bivajo Mad j ari ljuti sovražniki Eusiji se listi posebno ne navdušujejo. Glede Nemčije pa listi še posebno preudarjajo okoliščino, da je ravno ta prouzročila položaj na Balkanu, s katerim Eusija nikakor more zadovoljna biti. — Vidi se torej iz tega, da Eusijo silijo še nadalje gotove okoliščine, da ostane v zvezi z Francijo.