383
XIX. stoletja in iz začetka XX. stoletja. V svojih spisih je znal Modestov z živim lepim zlogom, z globoko in zanimivo vsebino svoje bravce zabavati in poučevati. K najbolj znanim njegovim spisom spadajo: „0 Francii — Sovre - Menaja Italia — Uče-naja žizn v Rimu — Statji dlja publiki po voprosam istori-českim obščestvennim i filosofskim." Zgodovini ruske prosvete je posvetil dele »Russkaja nauka v poslednie 25 let — Školnvj vopros — N M. Blagoveščenskij — N. A. Dobroljubov" i. dr. Strokovni spisi Modestova so: »Lekcii po istorii rimskoj lite-raturv — Istorija rimskoj literaturv — Zametki po Tacitu — Izbranije satirv Horacija" i. dr.                                     Fr. Št.
Nikolaj Petrovič Vagner. V Peterburgu je umrl znani ruski zoolog, vseučiliški profesor, N. P. Vagner, ki je bil popularen po svojih znanstvenih delih in po leposlovnih spisih; zlasti je bil znan pod imenom „Kot (maček) Murlik" celemu otroškemu svetu ruskemu po svojih mičnih pripovestih iz življenja živali. Mislimo, da ni Ruskem otroka, ki bi ne bil čital kakšno povestico Kota Murlika. — Vagner se je porodil 1.1829. in je študije dovršil na kazanski univerzi. Še ni bil 25 let star in je bil že lektor pri prirodoslovnem oddelku kazanske univerze. L. 1862. je pa postal redni profesor zoolo-gije na isti univerzi. Leto pozneje mu je ruska znanstvena akademija prisodila demidovsko nagrado za njegovo senzačno delo pod naslovom »Samoproizvoljnoje razmnoženje u gusenic nasekomvh", ki v njem dokazuje pedogenezo žuželke „Miastor metraloas". Le-to odkritje je bilo za zoologe tako senzačno, da tega niso hoteli dolgo verjeti, dokler se niso po dolgem opazovanju sami o tem prepričali. Leta 1871. je bil Vagner imenovan za profesorja na peterburškem vseučilišču, kjer je tudi predaval primerjalno anatomijo. Umrli je deloval na literarnem polju 58 let in v ti dobi je spisal jako veliko znanstvenih spisov, izmed katerih je najbolj znano delo »Jstorija razvitja carstva životnvh" (izšlo je v nekoliko izdajah) in „Etika v zoologiji". A bolj popularen je Vagner postal po leposlovnih spisih, ki jih je izdajal pod psevdonimom „Kot Murlik". Največji uspeh je imel njegov spis „Skazki", ki je izšel v deseti izdaji. Vagner je dobro znal v fantastično obliko pravljic obleči vero v ideal in svoje globoko krščansko prepričanje. V svojem stremljenju je stal visoko nad pozemeljsko vsakdanjost. Skrivnostna nebesa so ga zmirom k sebi vabila in zvezo nebes z zemljo je Vagner čutil v vseh življenskih pojavih.     Fr. Št
Nadežda Aleksandrovna Luhmanova. V Jalti je umrla ruska pisateljica N. Al. Luhmanova. Dovršivši pavlovski učni zavod se je omožila s polkovnikom Luhmanom, s katerim je živela nekoliko let v tujini. Dasi je Luhmanova že v mladosti kazala pisateljsko nadarjenost, je vstopila na literarno polje šele v devetdesetih letih preteklega stoletja. L. 1894. je objavila v mesečniku »Russkoje Bogatstvo" svoj večji spis „Vospominanija institutki", za katerim je sledilo več drugih in kmalu je Luhmanova postala popularna. Napisala je blizu dvajset knjig in tudi toliko dramatičnih iger, ki so se igrale v celi Rusiji. V zadnjih letih je postala še bolj popularna po svojih predavanjih v raznih sodobnih ruskih vprašanjih, ki jih je imela v Peterburgu in v raznih drugih mestih. Kot sestra usmiljenka se je udeležila rusko-japonske vojske, kjer je nabrala veliko književnega gradiva. V zadnjem času je spisala knjigo o vsem tem, kar je v ti vojski videla in slišala, toda smrt je prekinila njeno delo.
Drobne vesti. »Lužiško-srbska Matica" je imela pred kratkim 60. letni zbor. Pri jubilejnem 50. letnem zboru je bilo še 10 ustanoviteljev »Matice" navzočih, pri letošnjem 60. letnem zboru ni bilo več nobenega ustanovitelja; vsi so že umrli. Premoženje v „ Matici" znaša 125.894 mark. Lani se je ustanovil nov odbor, ki bode po lužiško-srbskem kraju s predavanji budil narodno zavest in širil omiko in poučenje. Izmed
preprostega ljudstva sta se letnega zbora udeležila samo dva seljaka; ostali so bili omikanci, in sicer 32 duhovnikov, 19 učiteljev, 7 dijakov. — Bolgarsko „Slavjansko-blagotvoritelno dru-žestvo" v Sofiji je sklenilo izdajati vsako leto »Slavjanski k al en dar". Koledar se bode dajal članom društva zastonj, sicer pa se bode prodajal po 20 vin. Namen koledarja bode širiti med bolgarskim ljudstvom znanje o književnosti, zgodovini, socialnem in kulturnem življenju vseh slovanskih narodov. Koledar za 1 1908. bode obsegal mnogo raznih podatkov o življenju slovanskih narodov in pregled bolgarske zgodovine, kolikor je v zvezi z zgodovino jugoslovanskih narodov. — V Peterburgu se tiska obsežna knjiga velike oblike pod naslovom »Populjarna istorija Ukr ai n i-Rusi". Delo, ki ga je spisal Mikola Arkas, bode obsegalo veliko ilustracij in podob. Vkratkem izide tudi zgodovinski album ukrajinskih imenitnih mož: knezov, hetmanov, književnikov in umetnikov.
Fr. Št
William Howard Russell. V Londonu je umrl v 86. letu starosti W. H. Russell, časnikar iz poklica, ki je bil tako delaven na časnikarskem polju, da se „ni utegnil niti oženiti" — kakor je sam trdil. Šele ko je bil 58 let star in si je zlomil nogo, je moral svoj poklic zapustiti. Russell je bil rojen pod Du-blinom I. 1821. Ker ni imel sredstev, da bi dovršil vse-učiliške študije je postal časnikar in je začel kot mali poročevalec v listu „ Times". Poročajoč z veliko nadarjenostjo o shodih, je obrnil nase pozornost uredništvu, ki mu je dalo neomejeno pooblastilo ob času pravde O' Connelove. Russell je takrat najel posebno ladjo in poseben vlak, da bi njegov list mogel prej nega drugi časopisi objaviti poročilo o tej imenitni pravdi. Pozneje je bil Russell vojni poročevalec v vseh velikih vojskah,
ki so bile od polovice preteklega stoletja. Udeležil se je vojske v Šlezviku bil je 1.1854. in 1855. na Krimu, 1.1857. v Indiji. L. 1861. je pisal preveč odkritosrčna pisma o domači vojski v Zedi-njenih državah ameriških tako, da mu je vlada ukazala zapustiti Ameriko. Russell je še videl vojsko prusko-avstrijsko leta 1866., prusko-francosko 1. 1870. in 1871. in na vsezadnje se je udeležil angleške ekspedicije v Afriko proti Zulom. Kmalu potem si je zlomil nogo in je našel čas za ženitev. Naselil se je v Londonu, kjer je bil zasipan z odlikovanji, ljubljen in češčen od vseh. Russell je bil časnikar v velikem stilu, katerega geslo je bila resnica.
f LJUDEVIT TOMŠIČ
Telemeter se imenuje priprava, s pomočjo katere se zamore hitro in natančno določiti daljavo predmeta, čigar višina je znana. Iznajditelj te važne priprave je Gerard, visok častnik francoske mornarice. Izumilo se je že več podobnih priprav, vendar so bile vse več ali manj komplicirane in radi tega praktično nerabne, četudi so bile zelo duhovite. Telemeter je pa zelo enostaven. Obstoji iz valjastega ogrodja, ki meri dan v premeru in ki obstoji iz dveh delov, katera se zamore vrteti druga okoli drugega V sredi vsakega teh delov se nahaja prizmatičen  obroč,  katerega odbojni  kot je tako velik,