november 2019 22 XLVII Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije Magazine of the Slovenian Paper and Paper Converting Industry Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo november 2019 22 XLVII KAZALO / INDEX O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY Izzivov ne manjka niti letos, v 2019 / No shortage of challenges even in 2019..................................................................................................... 3 Intervju z novim predsednikom ZPPPI / Interview: The New President of PPCIA.................................................................................................... 5 Intervju dr. Milan Krajnc: Vodja vodi z zgledom / Interview Dr Milan Krajnc: Leader leads by example.................................................................. 6 Papirna industrija pod drobnogledom / Paper industry under scrutiny................................................................................................................. 8 Papirnicarji v projektu KOC hrana 2 / Papermakers in the »KOC hrana 2« project.............................................................................................. 11 Izobraževanje v Papirniški šoli se nadaljuje / Education at the Papermaking School continues.............................................................................13 Zgled: Papirni.Car v praksi / How to use the »Papirni.Car« promotion project in practice....................................................................................14 Nov ucbenik za pripravo snovi / New textbook for stock preparation................................................................................................................. 16 Uspešno izvajanje programa Cel.krog / Successful implementation of the Cel.cycle programme........................................................................ 18 Dan inovativnosti 2019 / Innovation Day 2019.................................................................................................................................................. 20 Prva mednarodna konferenca o krožni embalaži / The 1st International Conference on Circular Packaging.........................................................21 Izšel je prirocnik o embalaži / Packaging development in a circular economy – Slovenian manual published........................................................23 KOLOFON / CIRCULATION: Izdajatelji in založniki: / Prepared and published by: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije / Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP), Pulp and Paper Institute (ICP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce Uredništvo revije / Editorial board Glavni urednik / Editor in chief: Marko Jagodic Odgovorna urednica / Executive editor: mag. Petra Prebil Bašin, petra.prebil.basin@gzs.si Uredniki podrocij / Feature editors: O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY: mag. Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar • NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD: mag. Petra Prebil Bašin, dr. Tea Kapun, Ana Sotlar • RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT: dr. Janja Zule, dr. Tea Kapun, dr. Marjeta Cernic, dr. Tjaša Drnovšek, Alenka Ivanuš Drugi clani uredniškega odbora / Other members of the editorial board: mag. Mateja Mešl, dr. Klemen Možina • Novinarka / Journalist: Tanja Bricelj, s. p., www.poslovnekomunikacije.si Lektor / proofreading: Grega Rihtar s. p. • Prevodi in lekture / Translations and proofreading: L Plus, Laura Cuder Turk s. p., info@prevajanje-plus.si Oblikovanje in graficna priprava / Design and prepress: Studio U3NEK d. o. o. • Tisk / Printed by: Medium, d.o.o. Naklada / Circulation: 1.200 izvodov / 1.200 copies Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Author guidelines are available at http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. / Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700. UVODNIK Foto: dr. David Ravnjak Papir je (še vedno) pravi odgovor! Papir ali plastika? Z uveljavitvijo nove evropske Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih vrst plasticnih proizvodov na okolje se zdi odgovor logicen in enostaven. Papir, seveda! Ker je bolj okolju prijazen, narejen iz naravnih surovin, ki prihajajo iz obnovljivih virov, možno ga je znova uporabiti oziroma reciklirati ... Papir je trajnosten material – vecina uporabnikov in potrošnikov to kar nekako »cuti«. Pa je odgovor res tako enostaven in enoznacen? Plastika oziroma izdelki iz plastike namenjeni za stik z živili so ena izmed dokaj natancno in strogo reguliranih skupin izdelkov v Evropski uniji (EU Uredba 10/2011). Posledicno je za te izdelke vzpostavljen tudi ustrezen sistem nadzora nad uporabo, na voljo je nabor standardiziranih analitskih postopkov za preverjanje ustreznosti in skladnosti z zahtevami, vse s ciljem zagotavljanja varnosti potrošnikov. Z vedno mocnejšimi zahtevami potrošnikov po uporabi papirja kot alternative za plastiko so se enaka vprašanja glede varnosti uporabe zacela porajati tudi v povezavi s papirjem, recikliranim papirjem in tiskarskimi barvami. Ob pomanjkanju evropske zakonodaje na tem podrocju in raznolikosti nacionalnih predpisov pa so odgovori pogosto povzrocili vec zmede in posledicno napacnih interpretacij s strani potrošniških organizacij o (ne)varnosti uporabe papirne embalaže. Skoraj 99 % surovin, uporabljenih v proizvodnji papirja, je naravnega izvora, raznolikost uporabe izdelkov iz papirja pa narekuje tudi zelo raznolike kombinacije teh surovin. Celovit nadzor nad lastnostmi izdelkov iz papirja je zato zahteven, ni pa nemogoc. Že pred desetletji so nacionalne organizacije (npr. nemški Bundesinstitut für Risikobewertung) in mednarodna interesna združenja (npr. CEPI) postavili nabor pravil in dobrih praks za izdelke iz papirja namenjene za stik z živili. Omenjena pravila se periodicno posodabljajo v skladu z novimi dognanji o varnosti embalažnih materialov. Navkljub dejstvu, da gre za neobvezujoca pravila, jih spoštuje vecina deležnikov povezanih s papirno embalažo. Proizvajalci papirja in papirne embalaže tako potrjujejo, da je papir trajnosten material, katerega uporaba je lahko varna za potrošnika, ce je vzpostavljen ustrezen in transparenten nadzor. Hkrati vsi deležniki pozivajo tudi Evropsko komisijo k sprejetju podobne uredbe, kot velja za plasticne materiale. Do uveljavitve morebitne evropske uredbe pa proizvajalci papirja in papirne embalaže s sodelovanjem v iniciativah, kot so Healthy Printing, Cradle to Cradle še bolj dokazujejo, da je papir trajnosten in varen embalažni material. Dr. David Ravnjak vodja razvoja, Papirnica Vevce Proizvodnja d. o. o. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d.d., VIPRINT 80 g/m2 | november 2019 | 22 | XLVII EDITORIAL Foto: dr. David Ravnjak Paper is (still) the right answer Paper or plastics? With the implementation of the new European Directive on on the reduction of the impact of certain plastic products on the environment, the answer seems logical and simple. Paper, of course. Because it is more environmentally friendly, made from natural raw materials, coming from renewable sources, and it can be reused or recycled. Paper is a sustainable material – most users and consumers just »feel« that. But is the answer really so simple and unambiguous? Plastics and plastic products intended for food contact are a product group which is precisely and strictly regulated in the European Union (EU Regulation 10/2011). Consequently, there is a system for monitoring the use of these materials, and standardised analytical procedures for checking the conformity with legislation are available, all with the goal to ensure consumer safety. With increasing consumer demand for paper as an alternative to plastics, the same questions about the safety of use arose also in connection with paper, recycled paper, and printing inks. Due to the lack of European legislation in this field and due to diversity of national legislation, the answers often result in confusion and subsequent misinterpretations by consumer organisations about the (un)safety of the use of paper packaging. Almost 99 per cent of raw materials used in paper production come from natural sources, and the diversity of uses dictates that these materials are used in various combinations. For this reason, a comprehensive control of properties of paper products is a demanding task, but not impossible. Decades ago, national organisations (e. g. German Bundesinstitut für Risikobewertung) and international associations (e.g. CEPI) established a set of rules and good practices for paper products intended for food contact. These rules are periodically updated according to the latest findings about the safety of packaging materials. Despite the fact that these rules are non-binding, they are respected by the majority of stakeholders in the paper packaging value chain. In this way, the producers of paper and paper packaging acknowledge that paper is a sustainable material safe for consumers to use if there is an appropriate and transparent control system in place. At the same time, all stakeholders call on the European Commission to adopt measures similar to the measure in place for plastic materials. Until such a measure is implemented, the producers of paper and paper packaging participate in initiatives, such as Healthy Printing or Cradle to Cradle, to additionally prove that paper is a sustainable and safe packaging material. Dr David Ravnjak Head of Development Department, Papirnica Vevce Proizvodnja d. o. o. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d.d., VIPRINT 80 g/m2 | november 2019 | 22 | XLVII Aktualno IZZIVOV NE MANJKA NITI LETOS, V 2019 NO SHORTAGE OF CHALLENGES EVEN IN 2019. Združenje papirne in papirno predelovalne dejavnosti pri GZS 2019 started off well. Following a turbulent 2018 when we witnessed record high pulp prices, these prices decreased in all three quarters of 2019, and are currently at the 2017 level. The prices of waste paper as a raw material have been dropping too, since China continues restricting imports of waste materials and has reduced the import of waste paper from Europe by further 25 per cent compared to the same period last year. On the other hand, the third quartal in particular saw Slovenian paper mills perceive a decline in demand, which has been reported by colleagues and economic analysts from abroad throughout the year. Lepenka from Tržic ceased to operate in June, while new production capacities are under construction in Sladki vrh. Forecasts for 2020 are conservative, and there is no cost increase in sight. Leto 2019 se je zacelo dobro. Po turbulentnem letu 2018, ko smo bili price zgodovinsko visokim cenam celuloze, ki so se izjemno poviševa­le od sredine leta 2017 do zadnjega kvartala leta 2018, so se cene celulo­ze vse tri kvartale leta 2019 zniževa­le in trenutno dosegajo raven iz leta 2017. Tudi cene odpadnega papirja kot vhodne surovine padajo, saj Ki­tajska svojo politiko zniževanja uvo­za odpadnih materialov nadaljuje in je uvoz odpadnega papirja iz Evrope znižala še za 25 % glede na lansko enako obdobje. Na drugi strani pa zlasti v tretjem kvartalu tudi že slo­venske papirnice cutijo upad povpra­ševanja, o cemer že celo leto poroca­jo kolegi in tudi ekonomski analitiki iz tujine. Lepenka iz Tržica zaprla svoja vrata, v Sladkem vrhu nove proizvodne kapacitete. Napovedi za leto 2020 so zadržane, rast stroškov na vidiku. Globalni upad industrijske proizvodnje Narašcajoce trgovinske in geopoliticne napetosti so povecale negotovost glede prihodnosti globalnega trgovinskega sis­tema in mednarodnega sodelovanja ter vplivale na poslovno zaupanje, naložbe­ne odlocitve in globalno trgovino. Pojav­ljajo se ocitni znaki protekcionisticnega ravnanja nekaterih držav. Tempo svetov­ne gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta 2019 ostaja šibek, z manjšim zami­kom vpliv slednjega v tretjem kvartalu že cutijo tudi v slovenski papirni in papirno predelovalni dejavnosti. Upad aktivnosti cutijo tako mocne kot tudi hitro rastoce ekonomije po vsem svetu. Napoved globalne rasti za leto 2019 znaša 3,0 % (IMF), kar je najnižja raven od leta 2008/09; za evroobmocje 1,1 % (IMF) ter za Slovenijo 2,9 % (SURS). Na­povedi za leto 2020 so nekoliko boljše, a revizije navzdol niso izkljucene (globalna rast naj bi dosegla 3,4 %, evroobmo­cje 1,2 % in Slovenija 3 % gospodarsko rast). Stopnja brezposelnosti v evroob­mocju znaša 7,5 %, kar je najnižja sto­pnja od julija 2008 dalje, enako poroca tudi slovenski zavod za zaposlovanje. Nižji obseg proizvodnje papirja CEPI poroca o manjšem obsegu proi­zvodnje papirja (-2,9 %) v clanicah EU v prvih osmih mesecih leta glede na enako obdobje lani. Nadalje se znižuje obseg proizvodnje graficnih papirjev (-8,9 %); v omenjenem obdobju je bilo izdelanih kar 13,6 % manj premaznih papirjev, malenkostna rast je na segmentu emba­lažnih papirjev (+ 0,3 %) ter stabilna rast v segmentu higienskih papirjev (+1 %). Skupna proizvodnja celuloze v Evropi se je v prvih sedmih mesecih 2019 povecala za 3,1 % v primerjavi z enakim obdob­jem lanskega leta, povecan obseg pa je posledica naložb v nove zmogljivosti. Slovenska proizvodnja papirja v prvih osmih mesecih zaostaja za obsegom v enakem obdobju lani za 2,1 %. V struk­turi proizvedenega papirja se je znižala proizvodnja premaznih graficnih papirjev ter specialnih papirjev, proizvodnja hi­gienskega papirja ostaja na enaki ravni, lansko kolicino v enakem obdobju pa presegamo na segmentu kartona. Obseg predelave papirja v tem obdobju ostaja enak obsegu v enakem obdobju lani, z glasno zaskrbljenostjo nad nižjim obse­gom narocil v zadnjem kvartalu leta. Cene celuloze Od konca leta 2017 do zadnjega kvarta­la leta 2018 so cene celuloze porasle za 25–30 %, kar je povzrocilo velik preplah med papirnicarji, saj cena osnovne su­rovine v strukturi stroškov predstavljajo med 54 in 56 %. Tako so bili lani v bolj­šem položaju tisti, ki uporabljajo poleg celuloze tudi sveži les ali odpadni papir. Cene odpadnega papirja so se zaradi ki­tajske omejitve uvoza odpadnega papirja znižale, hitro pa so se v EU pojavile go­vorice o znižanju kakovosti odpadnega papirja, saj so zbiralci šcitili svoj ekonom­ski interes na racun slabše prebranega papirja. Kitajska je v dveh letih znižala uvoz odpadnega papirja iz Evrope za dobrih 30 %. Visokega dviga cen osnov­ne surovine, celuloze, papirnice v letu 2018 niso mogle cez noc preleviti v cene svojih produktov, zato je bila težava še toliko vecja na strani papirnic in toliko ugodnejša za predelovalni del, ki ga višje cene še niso takoj zajele v polnem obse­gu. Poleg tega je papirno predelovalna, predvsem embalažna dejavnost mocno vezana na slovensko in tujo predeloval­no dejavnost, ki je še zlasti lani beležila visoko konjunkturo. Poslovni rezultati papirnic v letu 2018 tako niso bili dobri, letošnji bodo po napovedih boljši. Obra­tno pa velja za predelovalce. Leto 2019 je bilo z vidika cen celuloze mirnejše, vse tri kvartale je cena celuloze padala ter se ustalila na ravni iz leta 2017, pred tem ko je zacela silovito narašcati. Cene energentov in stroški za varstvo okolja Cene energentov so v zadnjem obdobju izjemno volatilne, v boljšem položaju so trenutno tisti, ki so dolgorocno zakupi­li energijo v cim vecjem obsegu. Sicer pa je zaostrovanje pogojev na podrocju varstva okolja in energije neizogibno. Evropska unija še naprej vztraja pri tezi, da bo Evropa protagonist na podrocju varstva okolja in podnebnih sprememb. Industrija je naredila izjemne premike v smeri vecje okoljske ustreznosti oz. niž­jega okoljskega odtisa v zadnjih desetle­tjih, pa vendar se najvec pritiska v obliki dodatnih stroškov in nadzora izvaja prav na industrijo. Papirna industrija je v obdobju od 2005–2018 na primer že znižala svoje CO2 izpuste za skoraj 30 %. Veliko je že bilo narejenega tako na po­drocju energetske ucinkovitosti, snovne ucinkovitosti ter zapiranja krogotokov v podjetjih, seveda je še vedno prostor za izboljšave, a približujemo se tudi mejam tehnologije. Na ravni združenja CEPI so se že pred nekaj leti formirale skupine najbolj vizio­narskih posameznikov in institucij skupaj z industrijo in definirali so »prebojne teh­nologije« za prihodnost papirne industri­je. Zmagovalna med osmimi najbolj ver­jetnimi se intenzivno raziskuje in skoraj že izvaja na pilotni ravni. Gre za topilo, ki bi brez dodatne energije povzrocilo razklop celuloze. To bi povzrocilo velike prihranke energije … Vendar tudi najbolj optimisticni ne napovedujejo, da bi se te tehnologije lahko razvile na komercialno raven do leta 2030, bolj verjetno pa je do leta 2050. Zato se združenje ZPPPI aktivno vkljucu­je tudi v pripravo dolgorocnih strateških dokumentov za Slovenijo, kot sta NEPN – Nacionalni energetsko podnebni nacrt in Energetski koncept Slovenije, saj bodo v teh dokumentih zapisani dolgorocni cilji na podrocju obnovljivih virov, URE, rabe biogoriv ter povzrocanja toplogrednih plinov. Prvi mejnik za industrijo bo že leto 2021, ko stopi v veljavo cetrta shema ETS – Emission Trading System, ki bo pogoje na podrocju izpustov CO2 dodatno zaostri­la. Smer razvoja zagotovo potrjuje tudi cena emisijskih kuponov, ki raste že vse od zacetka leta 2017 in se je septembra ustalila na okoli 25 evrov/tono CO2. Pritiski na industrijo se stopnjujejo Tudi trenutna politika v Sloveniji je glede na sprejete ukrepe precej nenaklonjena industriji. Ce le spomnim na spremem­bo zakona o minimalni placi, ki bo zaradi spremenjene definicije minimalne place s 1. 1. 2020 ustvarila veliko težav gospo­darstvu. Ne gre le za dvig stroškov dela, saj se tudi delodajalci zavedajo potrebe po dvigu plac v dejavnosti, gre za posege v sisteme nagrajevanja in sistemizacije delovnih mest, ki jih bo nov nacin izplacil porušil. Na GZS se bomo tako še naprej trudili za spremembo tega zakona, ki je za delovno intenzivne operacije res lahko poguben. Nadalje smo letos na MOP-u naleteli na težavo pri interpretaciji doku­mentov BREF za papirno dejavnost, ki jo uradniki v okviru slovenke zakonodaje razlagajo kot obvezni dnevni monitoring s strani pooblašcenega preveritelja. Gre za enormno financno obremenitev, ki na drugi strani nima okoljskih ali kakih dru­gih koristi za kogarkoli… Menim, da bi se morali tako Slovenija kot Evropska unija zavedati pomena in dob­robiti domace industrije, kot je na primer tudi tradicionalna papirna industrija. Te industrije prinašajo dobrobit in blaginjo družbi tako z delovnimi mesti, izvozom, sinergijskimi ucinki na lokalno okolje, pa tudi z vidika znanja in tradicije posame­znega podrocja. Zapiranje takih dejavno­sti nima ekonomskega, še manj pa okolj­skega smisla, saj sledi uvozna odvisnost od dolocenih produktov, kar pa prinaša tudi vecje okoljske obremenitve, ce se blago izdeluje v državah z nižjimi okolj­skimi standardi, vkljucujoc še stroške pre­voza nazaj v Evropo ter delovne razmere delavcev, pa se racun nikakor ne izide. Evropska komisija se tega naceloma za­veda in sprejema dolocene usmeritve in smernice za države clanice, upoštevanje teh smernic pa je v domeni držav clanic. Za Slovenijo je znano, da smo pri preno­su zakonodaje EU v slovenski pravni red prevec macehovski in pogosto izberemo za slovensko industrijo težjo pot, kot jo imajo kolegi v drugih državah clanicah. Tako se moramo za konkurencne pogoje poslovanja doma še kako potruditi. Vse slovenske papirnice so nišno usmerjene, vecinoma vkljucene v vecje sisteme v tuji lasti, in upamo, da v tem obsegu in vse­bini ostane tudi v prihodnje. Aktualno Gibanje cene emisijskega kupona v €/tono CO2 Emission allowance price trends in EUR/tonne of CO2 Vir: I4CE Futures Europe (spot market), Hawkins Wright Source: I4CE Futures Europe (spot market), Hawkins Wright Gibanje cene celuloze od leta 2000 do danes Pulp price trends since 2000 Vir: RISI, Norexeco, oktober 2019 / Source: RISI, Norexeco, October 2019 Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Intervju ZDRUŽEN NASTOP, POVEZOVANJE IN IZMENJAVA IZKUŠENJ JOINT APPEARANCE, CONNECTIONS AND EXPERIENCE EXCHANGE Intervju: mag. Leopold Povše The leadership of the Paper and Paper Converting Industry Association has recently been taken over by Leopold Povše, Financial and Executive Director of Radece papir nova (RPN). He began his career as a physics professor, but his career rapidly took a different course. He remained in education for fifteen more years, but only part time. During this time, he built his career as head of IT and head of controlling, and later, as a manager of major projects, head of production, and the financial and executive director of an international manufacturer of building materials. He has been part of the management of RPN and Muflon for four years. Vodenje Združenja papirne in papir­no predelovalne industrije je nedav­no prevzel mag. Leopold Povše, sicer financni in izvršni direktor družbe Radece papir nova (RPN). Kariero je zacel kot profesor fizike, a je hitro zašel v druge smeri. V šolstvu je si­cer ostal še petnajst let, vendar le v popoldanskem casu, medtem ko je kariero gradil kot vodja informa­tike in vodja kontrolinga, pozneje pa kot vodja velikih projektov, vod­ja proizvodnje, financni in izvršni direktor pri mednarodnem proizva­jalcu gradbenih materialov. Sedaj je že štiri leta v vodstvu družb RPN in Muflon. Kako kot novi predsednik ZPPPI opredeljujete cilje Združenja papir­ništva? Cilji ZPPPI so predvsem v združevanju in skupnem nastopu pri pomembnih bran­žnih vprašanjih tako na državni kot na mednarodni ravni. Pomembna je tudi iz­menjava izkušenj pri razlicnih podrocjih poslovanja in skupen socialni dialog. Kako pomembno je po vašem mne­nju združenje ZPPPI v papirni pano­gi? Kako vplivno je združenje tudi širše, denimo v državnih instituci­jah? ZPPPI je pomemben dejavnik v pano­gi, saj lahko zaradi skupnega nastopa odpremo marsikatera vrata, ki bi jih kot posamezniki zelo težko odprli. Kaj je za vas najvecji izziv v okviru združenja? Kako ocenjujete, kakšna je vloga predsednika? Trenutno je najvecji izziv narediti pano­go privlacno in predvsem atraktivno za nove zaposlitve. Prav tako je izziv tudi problematika ravnanja z okoljem, kjer je odprtih kar nekaj podrocij skupnega nastopa in povezovanja z drugimi zdru­ženji. Vloga predsednika je predvsem združevalna, saj mora prisluhniti vsem clanom in jih upoštevati. Zakaj je sodelovanje med predstav­niki panoge pomembno in potrebno? Sodelovanje je pomembno in potrebno predvsem zaradi koristi, ki jih vsakemu posameznemu clanu prinašajo uspešno realizirani skupni cilji. Ti so lahko uspeš­no koordinirani le s stani združenja. Kaj menite, katere so najvecje pred­nosti in kakšne najvecje pomanjklji­vosti združenja? Kot sem že omenil – najvecje prednosti so v skupnem nastopu, združevanju in izmenjavi izkušenj. Seveda se v združe­nje povezujejo razlicna podjetja, ki se razlikujejo tako po proizvodnem pro­gramu kot po lastništvu, zato je vcasih pogled posameznih clanov res razlicen. Težko bi govorili o pomanjkljivostih, je pa vcasih zahtevno uskladiti pogled na kakšen izziv in rešitev le-tega. Nas lahko na kratko seznanite z do­gajanji v Muflonu in RPN v letoš­njem letu; so kakšne novosti? RPN in Muflon se poskušata intenziv­no prebiti nazaj tako na trg vrednostnih dokumentov kot na trg sistemskih reši­tev s tega podrocja. Seveda pa mora­mo omeniti tudi našo po dolgem casu prenovljeno linijo pisarniškega papirja Rcopy, kot tudi prenovo šolskega in pi­sarniškega programa. In še nekoliko bolj osebno: kaj je vaš osebni cilj, ki ga želite doseci v prihodnjem kratkorocnem ali sre­dnjerocnem obdobju? Osebno se poskušam cim vec posveca­ti družini in kakovostno preživljati svoj prosti cas, kar je ob današnji naglici, vsaj zame, pomemben vsakodnevni cilj. Prosti cas najraje preživljam v hribih. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS, Tanja Bricelj Mag. Leopold Povše, novi predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne industrije Mag. Leopold Povše, new President of the Paper and Paper Converting Industry Association Intervju »VODJA VODI Z ZGLEDOM« »A LEADER LEADS BY EXAMPLE« Intervju: Dr. Milan Krajnc Milan Kranjc is an educator, an entrepreneur and a crisis manager, and has a PhD in human resource management. He has considerable experience in various fields. He began his professional career as a metallurgist, continued as a physics teacher, a project manager and a crisis manager; currently, he is a psychotherapist and head of the Academy for Mayors. He graduated from the Faculty of Natural Sciences and Engineering in Ljubljana as an engineer of engineering physics. He completed the study of reality therapy at the European Institute for Reality Therapy, and in 2007, he completed his study of transactional analysis. The influence of the personality structure of a mayor on the development of a local community was the subject of his doctoral thesis. Milan Krajnc is the author of 105 books which are translated into other languages. He has written over 200 expert and scientific articles, and regularly lectures at two universities, i.e. Physics in Everyday Life at the Istrian University of Applied Sciences in Pula, and Personal Management and Crisis Management at the European Center for Peace and Development in Belgrade. During the Day of Slovene Paper Industry in Postojna, he is presenting his own method which he has been developing for 17 years and draws inspiration from nature. We asked him what we can learn about management from laws of nature. Dr. Milan Krajnc Milan Krajnc je pedagog, podjetnik, krizni vodja in doktor znanosti s pod­rocja upravljanja cloveških virov. Ima bogate strokovne izkušnje na razlic­nih podrocjih. Svojo profesionalno pot je zacel kot metalurg, nadaljeval kot ucitelj fizike, nato se je preizkušal kot projektni vodja in se kalil kot kriz­ni menedžer, zdaj je psihoterapevt in vodi župansko akademijo. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in teh­nologijo v Ljubljani kot inženir tehni- cne fizike. Zakljucil je študij realitetne terapije na Inštitutu dr. William Glaser in leta 2007 študij transakcijske ana­lize, doktorat pa je opravil na temo vpliva osebnostne strukture župana na razvoj lokalne skupnosti. Krajnc je avtor 105 knjig, ki so pre­vedene tudi v druge svetovne jezike, napisal je vec kot 200 strokovnih in znanstvenih clankov, redno preda­va na dveh fakultetah: na Politehniki v Puli predmet Fizika v vsakdanjem življenju, v Evropskem centru za mir in razvoj v Beogradu pa Personal management in Crisis management. Na Dnevih papirništva v Postojni je predstavil svojo avtorsko metodo, ki je nastajala 17 let in crpa iz nara­ve. Povprašali smo ga, kaj se lahko o vodenju naucimo iz naravnih zakoni­tosti. Za zacetek: kaj je dinamicen model vodenja? Dinamicen model vodenja je zacel na­stajati, ko sem sam želel lociti zasebno in poslovno življenje. V casu, ko sem se zacel ukvarjati s podjetništvom – star sem bil 24 let – sem v istem casu ustano­vil podjetje in se porocil, kar je pomeni­lo zame dve popolnoma novi podrocji. Ker sem menil, da je bolj pomembno preživetje, sem se bolj posvecal podjetju, hkrati pa sem se cutil praznega, saj v družini ni bilo prave komunikacije. Ugotovil sem, da kamor dajem vec ener­gije in casa, tam je vecji uspeh. Potem sem zacel iskati rešitve za razmejitev osebnega in poslovnega življenja, prebral ogromno literature, a nikjer nisem našel pravega odgovora. Ker sem po osnov­ni izobrazbi fizik, sem zacel opazova­ti, kako narava locuje stvari med seboj. Tako sem zacel razvijati model za loce­vanje poslovnega in zasebnega življenja, v nadaljevanju pa sem ga še nadgradil. Ugotovil sem, da lahko številne elemente iz narave prenesemo v poslovno življenje in pri tem optimiziramo procese. Iz tega se je potem razvil dinamicen model vo­denja, ki je pravzaprav prepis naravnih procesov v poslovne sfere. Kateri so ti principi delovanja narave in kakšne paralele lahko vlecemo z delovanjem cloveka? Kakšne principe naj bi torej upoštevali pri vodenju v organizacijah? Izhajam iz tega, da narava ne pozna manipulacije in dvojnosti. Eden izmed osnovnih zakonov fizike pravi, da ne mo­remo biti na dveh koncih hkrati. V naravi je to, kar vidimo, tudi dejansko res. To je osnovna razlika, ki se pojavlja pri de­lovanju ljudi in vodenju podjetij. Ljudje igramo igre, lovimo neko realnost, ki pa jo, paradoksalno, morda sploh nocemo živeti. Menim, da sta neiskrenost in ma­nipulacija glavna vzroka za vecino težav v življenju. Vsak se rodi z nekim potencialom, ven­dar brez znanj, kako te potenciale upo­rabljati. S posnemanjem naše okolice, predvsem naših najbližjih (obicajno so to starši), se naucimo, kako živeti. Ego je tisti senzor, ki nam pove, na kakšen nacin živi naša okolica. Kadar iz okoli­ce dobivamo sporocila, ki pravijo: »Živi tako, kot cutiš!«, dobimo dovoljenje za biti avtenticni in da lahko razvijamo svoj potencial. A to sreco imajo le redki. Naj­pogosteje je ravno obratno in ce ne do­bivamo dovoljenj, da smo lahko to, kar smo, se tudi potenciali ne morejo razviti. Temu recemo življenjski scenarij, po ka­terem živimo in ki se »posname« v prvih šestih letih. S tem se zacne ustvarjati neki svet, ki pa obicajno ni tak, kot ga v res­nici cutimo v sebi in ga želimo. Zato smo obicajno nesrecni. Ravno zato, ker živimo po zunanjem scenariju, obicajno živimo zelo površinsko. Tak nacin prenašamo tudi v podjetja in tako vzrok za nastanek podjetja in nacin vodenja ni iskrena slika, temvec je nekaj, kar je nastalo na podlagi tujih scenarijev. Govorite o ljudeh, ki imajo svoja pod­jetja? Ali to velja tudi za vodje vecjih podjetij ali korporacij? Velja za oboje. Kajti tudi v tem, zakaj nekdo postane vodja, tici psihološko ozadje. Seveda imamo vodje, ki so za vodstvene pozicije »rojeni«, vendar pa veliko tudi takih, ki stopijo na mesto vodje zato, ker imajo veliko potrebo po potrjevanju. Višje kot je oseba na hierar­hicni lestvici, vec potrditev prejema. Že prej omenjeni navidezni življenjski sce­narij potrebuje psihološko hrano. Dobi jo s tem, da si ustvari okolico, ki ustreza dolocenemu psihološkemu kompleksu, ta psihološki vzorec pa povzroca igre in igra je manipulacija. Poglejmo na primer gle­dališko ali športno igro: pri obeh gre za casovno omejene igre, v katerih so jasna in vnaprej znana pravila. V podjetjih pa so ta pravila prevec ohlapna, psihološki vzor­ci pa zacnejo tu iskati prostor za izživetje. S tem ustvarjamo v podjetjih neiskreno igro, v kateri se do svoje okolice vedemo tako, da zdravimo svoje komplekse. Se vodje tega zavedajo? Zelo malo ljudi se tega zaveda, tisti pa, ki se zavedajo, išcejo izhod. Žal je to zelo težko, ker bi obicajno morali vse pustiti za seboj. Prav v teh primerih dinamic­ni model vodenja omogoca postopno spreminjanje in to, da ni ostrih rezov. Z uporabo dinamicnega modela vodenja ozdravimo svoje stare psihološke vzorce. Kaj je pravzaprav glavna težava vo­dij v slovenskih podjetjih? Gre za hierarhicno organizacijsko struktu­ro, morda razkol med proizvodnjo in prodajo, ujetost v zastarelo tehnolo­gijo, kar bi lahko veljalo za tradicio­nalne industrijske panoge, kakršna je tudi papirna? Glavna težava vodenja in vodij v sloven­skih podjetjih je pravzaprav psihološka ujetost v stare vzorce in negotovost vodij v sebe, torej gre za povsem psihološki moment. Omenjate zastarelo tehnologi­jo, in ceprav se ne spoznam dobro na to, vseeno menim, da tudi svetovna tehno­logija na podrocju predelave papirja ni napredovala oziroma gre razvoj prepo­casi. Celulozo dobimo iz dreves, iz lesa, po drugi strani pa je tu kot material ko­noplja, iz katere lahko pridobimo štirikrat vec celuloze, morda celo bolj kakovo­stne … Se pravi, da neki bistveni korak na tem podrocju ni bil narejen. Obstajajo alternativne možnosti, a ker smo nego­tovi in nimamo dovolj poguma, ker je stopnja samozavesti nizka, raje vztrajamo pri necem starem, ker to obvladamo. Ce bi bila samozavest vodij vecja in bi bolj verjeli vase in ne v tehnologijo, bi lahko naredili dosti vecje napredke. Kadar sli­šim, da je problem zastarela tehnologija in da se ni kaj dosti delalo na razvoju, bi lahko (morda malo pavšalno, pa vendar) rekel, da je v tej branži zelo nizka samo­zavest vodij. Kakšen pa je potemtakem dober vodja in cemu naj posveti pozor­nost? Najprej naj se posveti samemu sebi. Ce hocemo biti v skladu z naravo, mora­mo najprej dobro spoznati samega sebe. Kdo smo, kje so naše meje, kam hocemo iti … ? Vodja si mora najprej postaviti osebni cilj, in sicer tako, da je poslovni cilj podrejen osebnemu cilju. To je osnovna zgodba vodenja – dati sebe na prvo mes­to. Vodja mora biti tako uravnotežen, da to, kar sporoca s svojimi besedami, tudi živi. Kje, v katerih slovenskih podjetjih srecamo dobre vodje? Bi lahko na­vedli kakšen zgled? Morda Plastika Skaza, Lidl Slovenija … Vendar pa na tem podrocju ni nekega presežka in težko bi naštel vec podjetij. Kako lahko vodja izboljša svoje vode­nje, kakšne metode so mu na voljo? Pri modelu dinamicnega vodenja ne pra­vim, da sem odkril nekaj novega, sem pa vzpostavil pravilen vrstni red. Že obstojeca orodja iz naše okolice sem združil v ucin­kovit model in prav to je njegova pred­nost. Sicer pa je metod za delo na sebi ogromno in osnova vsega je, da najdemo svoje notranje ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. Danes je zelo težko slediti vsem hi­trim spremembam. V svojem pristopu omenjate tudi intuicijo. Ali ta sploh ima mesto v poslovnem svetu? In kako jo razvijati? Intuicija je danes zelo zanemarjena in po­zabljena pri vodenju, a je prav ta lastnost kljucna prednost najboljšega vodje. Pogoj za razvijanje intuicije pa je notranja cis­tost oziroma to, da smo ocistili notranje psihološke smeti. Na voljo je vrsta psiho­loških vaj, s pomocjo katerih to storimo in vzpostavimo ravnovesje. Pri razvijanju intuicije moramo biti pozorni predvsem na prvih 90 sekund, ker tedaj na nas ne vpliva noben motec faktor ali star vzo­rec. Prave so le tiste intuitivne informa­cije, ki jih v neki situaciji prejmemo v prvi minuti in pol. Kako naj vodje ravnajo pri uvajanju sprememb? Naj bodo te postopne in je bolje spreminjati obstojec sistem po korakih ali je bolje vzpostaviti no­vega? Vodja najbolje vodi z zgledom in zato je ogromno odvisno od vodje. Tako, kot bo on sam reagiral v doloceni situaciji, tako bodo delovali tudi zaposleni, saj se bodo zgledovali po njem. V skladu z reakcijami vodje se bo odvijal tudi celoten proces v podjetju, saj je vodja najmocnejši signal v podjetju. Prav zato je pomembno, da vodja najvec dela na sebi. Drugace je v podjetjih, kjer se vodstvo menja vsaka štiri leta oziroma ob zaklju­cenih mandatih. V tem primeru pa je tre­ba vzpostaviti neodvisen sistem, kjer kot zgled deluje sistem. Kadar se vodja drži pravil tega sistema, se to prenese tudi na zaposlene. Pri uvajanju sprememb je pomembno, da se zaposlene in sistem pripravi na spremembe. Te v zaposlenih vedno roje­vajo obcutke negotovosti, kar pogosto v njih sproži upor. Toda to je le obramb­ni mehanizem, zato je treba spremembe vedno izpeljati tako, da se zaposlene na primeren nacin povabi k soustvarjanju op­timalnejših pogojev, da bodo vsi v podje­tju imeli vec casa, vec denarja in se bodo bolje pocutili. Ko zaposleni vidijo vecji cilj, se zmanjša tudi strah pred spremembami. Poleg dinamicnega modela vode­nja, ki izvira iz naravnih principov in vzpostavljanja ravnovesja, ste dejavni na veliko razlicnih podrocjih. Kako je mogoce združevati toliko razlicnih podrocij in kako bi predstavili sebe? Vse življenje sem v situacijah, v katerih sem se znašel, iskal tisto, kar je bilo zame najboljše in kjer sem se najbolje pocu­til. V podjetništvu sem zacel s podrocjem optimizacije poslovnih procesov, kar pa me je pripeljalo do spoznanja, da ni kljuc v procesih, temvec v ljudeh. Zato sem se odlocil za študij psihoterapije. Med tem sem se usmerjal v podrocje kriz, na prvi stopnji doktorata sem raziskoval vzroke za krize na obmocju Balkana, na dru­gi stopnji pa sem se ukvarjal z lokalnimi skupnostmi in raziskoval osebnostni vpliv župana na razvoj lokalne skupnosti in nazadnje naredil doktorat iz upravljanja cloveških virov. Redko sem iskal izgovore ali krivil druge, sem pa vedno iskal mož­nosti, kaj lahko naredim sam. Zato je bilo tudi združevanje toliko podrocij zame del mojega razvoja. Ker ste ravno omenili upravljanje clo­veških virov: kako v podjetjih poskr­beti, da bodo zaposleni po eni strani motivirani in proaktivni, po drugi strani pa ne preobremenjeni in da se bodo lahko posvecali tudi svojemu zasebnemu življenju? Zaposlenim je treba dati odgovornost in možnost, da v njihovem poslovnem okolju sami sprejemajo odlocitve, saj jim damo s tem vrednost in jim pokažemo, da jih spoštujemo in cenimo. S tem, ko damo zaposlenim možnost odlocanja in sprejemanja odgovornosti, jim damo najvecjo motivacijo in sprožimo pripa­dnost. Tudi proizvodni delavec mora imeti doloceno stopnjo odgovornosti in mož­nost sprejemanja samostojnih odlocitev. Kot vodja ne smemo vpletati v poslovno okolje svojega zasebnega življenja, ne prepletati osebnega in poslovnega živ­ljenja. Podjetje je seveda lahko prijazno družini, a je treba postaviti jasne meje in informacije o podjetju in o vodji dovajati v omejenih kolicinah oziroma le toliko, kot je nujno za delo. Obenem pa naj bi bili zaposleni na neki nacin udeleženi tudi pri dobicku. Ali je v Sloveniji že kakšno podjetje, ki deluje na podlagi dinamicnega modela vodenja? Kje so že uvedli vaš model in kakšni so rezultati? Delno smo uvajali model v podjetjih Lidl Slovenija in Plastika Skaza, pri nekaterih pa šele zacenjamo. Z uvajanjem modela sem sicer zacel najprej pri tujih podjetjih, a so vecino teh podjetij lastniki že prodali. Ostala so sedaj v obravnavi. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS, Tanja Bricelj Intervju PAPIRNA INDUSTRIJA POD DROBNOGLEDOM PAPER INDUSTRY UNDER SCRUTINY Združenje papirne in papirno predelovalne dejavnosti At the time when we are all aware that plastic has been blacklisted by legislators and the public, the paper industry has been scrutinised by the public more than ever. »Is paper really environmentally friendlier?« consumers, traders etc. wonder. Is it time for the paper industry to begin communicating and position itself as it should have? Is this an opportunity to rectify the opportunity missed decades ago when plastic was »put on a pedestal« as an excellent packaging material? YES, we believe so. It is time to explain how proactive the paper industry really is. V casu, ko smo že vsi ozavestili, da se je plastika znašla na crni li­sti zakonodajalcev ter javnosti, je papirna industrija bolj kot kdajko­li pod drobnogledom javnosti. Je papir okoljsko res bolj sprejemljiv? se sprašujejo potrošniki, trgovci…. Je morda zdaj cas, da tudi papirna industrija zacne komunicirati in se tako pozicionirati kot ji gre? Je to priložnost, popravni izpit za zamu­jeno priložnost pred vec desetletji, ko se je plastika »vkovala v zvez­de« kot odlicen embalažni material? DA, mislimo, da vse to. Cas je, da povemo, kako proaktivna je papirna industrija! Situacija Delež papirja, ki je namenjen za izde­lavo razlicnih vrst embalaže, vztrajno raste in danes dosega že zavidljivih 52 % vsega papirja v EU namenjenega em­balaži. Gre za gibko embalažo, razlicne etikete, ovoje, vrecke in seveda papir­ne ter kartonske škatle in škatlice. Kar 56 % papirne embalaže je namenjene embaliranju živil in pijac, kjer je papir­na in tudi druga embalaža najbolj pod drobnogledom javnosti, še prej pa za­konodajalcev in inšpektorjev. V javnosti so znane številne afere, ki so papirno embalažo umestile na crno listo, vecino­ma je šlo za prehajanje dolocenih snovi v hrano. Presežek dovoljenih snovi je najveckrat izhajal iz potiskovnih barv, lakov, vcasih tudi iz prvinskega materia­la. Kje gredo stvari narobe? Dejstvo je, da je papir zelo naraven material, saj je skoraj 99 % surovin in drugih dodatkov za izdelavo papirja naravnega izvora. Pomembno je tudi vedeti, da se vsaka vrsta papirja izdeluje izkljucno za dolocen namen uporabe. V ozadju preproste zmote, da je »papir enak papirju«, je torej na tisoce nians, ki na koncu lahko pripeljejo do tega, da papir ni dobro potiskoven, da se papir­ne vrecke trgajo, da se škatlice seseda­jo itd. Ko je papir izdelan, ga je treba shranjevati in distribuirati ob primerni vlažnosti. Nadalje je v rokah predelo­valcev, kako in s kakšnimi materiali ga nadalje potiskajo, izsekajo, laminirajo itd. In ne nazadnje so na vrsti embaler­ji, trgovci in šele nato usodo embalaže odloci potrošnik: bo odšla z njim do­mov; bo neslavno koncala v zabojniku za komunalne odpadke ali ji bo namenil »vecni mir« v zabojniku za papir; mu bo morda všec in jo bo uporabil za shranje­vanje odvecnih gumbov itd. Veriga je torej dolga in dejavnikov tve­ganja ne manjka. V izogib nevšecnostim je predvsem pomembno, da si dobavi­telji v verigi vrednosti zaupajo, se ob­vešcajo, skrbijo za sledljivost in ukrepa­nje, ce je pac potrebno. Proaktivnost papirne industrije Že leta, desetletja, se s strani Evropske komisije pricakuje zakonodajni okvir za embalažo iz papirja, kot jo že poznajo drugi embalažni materiali, npr. plastika. Zakonodaja je v pripravi že vec let in tudi papirna industrija se zavzema za njen cimprejšnji sprejem. Razlogi za pomanj­kanje zakonodaje so prav prej omenjene mnogotere možnosti tveganja, ki na­stopajo v procesu izdelave in predelave papirja. Vendar se je papirna industrija že zgodaj zavedela dejstva, da neobstoj regulati­ve ni prednost, temvec nasprotno. Zato je v okviru evropskega združenja CEPI proaktivno, prvic že leta 2010, sama oblikovala Smernice za stik z živili. Vsebi­na smernic je v skladu s krovno regulati­vo za stik z živili (Framework Regulation 1935/2004 on FCM&A). Leta 2012 je sledila revizija, spomla­di letos (marec 2019) pa je CEPI izdal najnovejše Smernice za stik z živili, ki vkljucujejo poleg proizvodnje papirja tudi nadaljnjo predelavo papirja. Smernice so namenjene celotni nabavno-dobaviteljski verigi za razumevanje harmoniziranega pristopa in zahtev do krovne regulative za stik z živili, za nadzor zakonskih zah­tev glede proizvodnje, kakovosti, pripra­ve in hrambe dokumentacije. Vkljucujejo tudi priporocila za izbor primernih ma­terialov za embalažo, služijo pa tudi kot zagotovilo, da obstajajo merila ter da sta urejeni sledljivost in transparentnost. Smernice namenjajo velik poudarek t. i. Risk Assesmentu ali ocenam tveganja. Gre za analizo vseh tveganj, ki se lah­ko pojavijo znotraj celotne nabavno dobaviteljske verige, kakšno tveganje prinašajo in kako to tveganje kontro­liramo. Smernice vzpodbujajo komunika­cijo med deležniki po celotni verigi vred­nosti (Declaration of Complience). Oblikovane smernice so lahko izhodišce za oblikovanje zavezujoce zakonodaje, ki jo Evropska komisija že pripravlja. Glede na svetovne trende v smeri kro­žnega gospodarstva, ponovne upora­be in reciklaže, ki se spodbujajo tudi s poglabljajocimi obveznostmi razširjene odgovornosti proizvajalcev, se na emba­lažnem trgu odpirajo nove možnosti za embalažo iz papirja in kartona na racun omejevanja uporabe plasticne embala­že. Plasticni izdelki za enkratno upora­bo so z uredbo SUP (Single Use Plastics) omejeni in nenaklonjenost plastiki se je iz zakonodajalnega nivoja preselila tudi v splošno javnost. Otoki smeti sredi zalivov, oceanov, umirajoce živali, ki se zapletejo v plasticne izdelke, mikropla­stika, ki je prišla v prehransko verigo … to ljudi pac ne pusti ravnodušne. Pomen sodelovanja znotraj dobavne verige V luci zmanjševanja uporabe plastike pa ni dovolj le izbrati drug material za em­balažo, temvec je treba za zagotavljanje okoljske ustreznosti in varnosti emba­laže biti pozoren tudi na to, s katerimi barvami bomo embalažo potiskali, kako jo bomo izdelali, katera lepila, UV-filtre bomo uporabili oziroma se jim bomo izognili. Papir je material, narejen iz naravnih su­rovin, ki so dobro poznane, mogoce jih je veckrat reciklirati in sistem recikliranja odlicno deluje že vrsto let. Embalaža nudi zašcito izdelku, je nosi­lec informacij, izraža znacaj izdelka in ne nazadnje mora biti okolju prijazna in je, poleg vsega naštetega, tudi prodaj­no orodje izdelka. Zelo pomembno je, da se pri embaliranju (še posebej živil) ne samo izbere okoljsko ustrezen mate­rial – papir/karton, temvec je treba biti pozoren tudi na vpliv tiskarskih barv, lepil in drugih materialov. V praksi se vse preveckrat zgodi, da se embalaža snuje na hitro, da se išce zgolj nadomestek za okoljsko manj primeren material, ki bi bil cim cenejši. Zelo hitro se lahko zgodi, da sicer spremenimo embalažo, ki pa resnici na ljubo zaradi cenovnega pritiska in zato uporabe ne­ustreznih, vcasih cenenih materialov ni vec okoljsko prijazna rešitev. Zasnova embalaže ni le kreativen pro­ces, upoštevati je treba fizikalne in ke­mijske dejavnike. Tveganje za škodljiv vpliv na zdravje in okoljsko neustreznost embalaže se lah­ko zmanjša tudi tako, da se k zasnovi embalaže povabi preverjene dobavite­lje, ki imajo bogate izkušnje in katerih izdelki so certificirani. V casovni stiski ter ob poplavi ponudbe in informacij je vcasih izbor pravih par­tnerjev velik izziv. Pobuda za zdravo tiskanje V pomoc uporabnikom ter z namenom vzpodbude in povezovanja je EPEA1 s podporo fundacije DOEN2 sprožila po­budo za zdravo tiskanje – Healty Prin­ting. Glavni namen iniciative je sodelo­vanje za povecanje razpoložljivosti bolj zdravih snovi v tiskanih publikacijah in embalaži. Cilj je ekonomicen in zdrav tisk, ki bo omogocal lažje in boljše reci­kliranje ter kompostiranje. Eco design pridobiva na pomenu Nosilka naslova 37. slovenski oskar 2018 za embalažo je prodajna emba­laža, zasnovana za pisalo Scriba Stylus, ki jo je zasnovala mlada industrijska oblikovalka Andreja Pogacar, konstruk­cijska oblikovalka embalaže in doktor­ska študentka na Naravoslovnotehniški fakulteti (podrocje interaktivne trajno­stne embalaže). Kriteriji žirije za podelitev nagrade so izvirnost, inovacija, zašcita vsebine (var­nost in higiena izdelka), trajnostni vidiki embalaže in njene proizvodnje, prakti- cnost uporabe, estetika, tržna komuni­kativnost ter skladnost med izdelkom, embalažo in tržnim sporocilom. Nagrajena rešitev je embalaža, ki ne potrebuje lepila in laminacije, je mini­malno potiskana, s cimer sporoca eko­loško zgodbo narocnika. Sestavljena je iz dveh delov, nepotiskanega valovitega kartona, ki se zloži sam vase in ume­tniškega papirja z minimalno potiskano površino. Oba sestavna dela embalaže sta preprosto sestavljiva brez lepljenja. Razgrnjena površina materiala je izkori­šcena skoraj v celoti, tako da je ob izse­kovanju plašca embalaže izredno malo odpadka. Embalaža se po odsluženju preprosto reciklira kot papirni odpadek. Z izdelavo embalaže v dveh delih je znižan strošek izdelave. Narocnik bo v prihodnosti namrec zasnoval vec variant namenjenih za razlicne skupine ljudi. Tako bo razlicna vizualna sporocila tiskal zgolj na ovoj embalaže, ki bo zapecati­la osnovni nepotiskan del iz valovitega kartona. Pri oblikovanju embalaže sta kljucni osredotocenost na kupca in njegove potrebe ter okoljska ozavešcenost. Pri zasnovi pa je bilo treba upoštevati teh­nicne znacilnosti tako izdelka kot tudi embalaže in ves cas snovanja vkljucevati tudi kljucne dobavitelje materialov, ki so razpoložljivi na trgu. Vkljucevanje nacel ekološkega obli­kovanja je velikokrat prezrto zaradi pomanjkljivega zavedanja in strokov­nega znanja snovalcev ter proizvajalcev embalaže. Avstrijski oblikovalec Viktor Papanek je izpostavil: »Z ustvarjanjem cele nove vrste trajnih odpadkov, ki so preplavili naše okolje, in z izbiro materi­alov ter procesov, ki onesnažujejo zrak, ki ga dihamo, so oblikovalci postali ne­varna pasma.« Clani iniciative Healty printing se povezujejo s ciljem ekonomicnega in zdravega tiska, ki bo omogocal lažje in boljše recikliranje in kompostiranje tiskovin ter embalaže. Members of the Healthy Printing Initiative connect to foster economic and healthy printing, which will facilitate easier and better recycling and composting of printed matter and packaging. 1EPEA – Environmental Protection Encouragement Agency; evropska agencija, katere osnovo poslanstvo je spodbujati pristop Cradle to cradle (C2C) ali po slovensko od zibke do zibke, ki je temeljni princip krožnega gospodarstva. | https://epea-hamburg.com 2Fundacija DOEN podpira pionirje, ki si mocno prizadevajo za vzpostavitev bolj zelene, bolj vkljucujoce in ustvarjalnejše družbe. | https://www.doen.nl/ Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Ana Sotlar, Papirnica Vevce Proizvodnja d.o.o. Projekti PAPIRNICARJI V PROJEKTU KOC HRANA 2 PAPERMAKERS IN THE »KOC HRANA 2« PROJECT Združenje papirne in papirno predelovalne dejavnosti pri GZS Five companies from the paper and paper converting industry joined a consortium of 35 companies from the food and beverage production sector and five companies from the plastic production sector at the KOC Hrana 2 project. The goals of the project are to introduce common interests in the field of safe food and packaging, and particularly, to carry out joint training and solve problems in this field. The project is conducted from September 2019 to May 2021. Almost € 550,000 will be allocated for training. Pet podjetij papirne in papirnoprede­lovalne dejavnosti se je pridružilo kon­zorciju 35 podjetij iz sektorja proizvo­dnje živil in pijac ter petim podjetjem s podrocja proizvodnje plastike na 2,5-letnem projektu KOC Hrana 2, ki si prizadeva za uveljavljanje skupnih interesov na podrocju varne hrane in embalaže, predvsem pa za izvajanje skupnih izobraževanj ter reševanje problemov na tem podrocju. Projekt traja od septembra 2019 do maja 2021, za izobraževanja pa bo name­njenih skoraj 550 tisoc evrov. KOC hrana 2 je sicer nadaljevanje uspešno zakljucenega projekta KOC hrana, ki je sle­dil panožnim ciljem na podrocju izobraže­vanja in kompetenc v živilskopredelovalni dejavnosti. Ob vnovicnem razpisu smo na GZS razmišljali o razširitvi konzorcija po ve­rigi vrednosti in vsekakor je embalaža tista, ki sledi v verigi varno predelane hrane, saj ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti hrane, ohranjanju njene kakovosti ter preprecevanju zavržene hrane in drugih izdelkov. Poleg tega embalaža vpliva tudi na videz in funkcionalno rabo embalirane­ga izdelka. Živilskopredelovalni sektor ter proizvodnja pijac sta za proizvajalce embalaže zelo po­membna sektorja, saj je kar 36 % embala­že namenjene embaliranju živil in nadalj­njih 16 % za pijace. Papir je poleg plastike najpomembnejši embalažni material tudi v tem segmentu. V konzorcij vkljucenim podjetjem so, poleg povezave po nabavno-distribucijski veri­gi, skupni raziskovalno-razvojni izzivi na skupnih in panožno znacilnih podrocjih, zagotavljanje atraktivnih delovnih mest, posodabljanje procesov v smeri krožnega gospodarjenja, digitalizacije ter težnja po vecji ucinkovitosti delovanja. Najvecjo vlo­go pri tem ima razvoj kompetenc in uspo­sobljenosti zaposlenih v teh podjetij. Svetovni trendi gredo v smer povezo­vanj, prenosa znanj ter medpanožnih razvojnih aktivnosti, zato pricakujemo dolocene sinergijske ucinke med vklju­cenimi panogami. Podjetja s podrocja papirništva, vkljucena v KOC Hrana 2: Aki, d. o. o., EGP, d. o. o., Eurobox, d. o. o., Tovarna papirja Goricane, d. d., Radece papir nova, d. o. o. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Projekt KOC HRANA 2 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Izobraževanje IZOBRAŽEVANJE V PAPIRNIŠKI ŠOLI SE NADALJUJE EDUCATION AT THE PAPERMAKING SCHOOL CONTINUES Inštitut za celulozo in papir The fourth generation has commenced education at the Academy of Papermaking of the Pulp and Paper Institute. Lecturers with a lot of experience from various paper mills and the Institute will share their basic papermaking knowledge. The knowledge that the participants will acquire at the Academy of Papermaking will be the basis for them to continue their careers, obtain the national vocational qualification (NVQ) for a papermaker and a papermaker technologist. The ICP is the official NVQ contractor. V okviru Akademije za papirništvo se je zacela izobraževati cetrta generaci­ja slušateljev Papirniške šole na Inšti­tutu za celulozo in papir. V izobraževalni program 2019/2020 je vkljucenih 22 udeležencev iz razlicnih podjetij (Kolicevo Karton, Vipap Videm Krško, Radece papir nova, Papirnica Gori­cane, Calcit in ICP). Izobraževanje traja od sredine septembra do konca aprila 2020. Izkušeni strokovnjaki iz razlicnih papirnic in inštituta bodo v 94-urnem programu nazorno predstavili celoten proces proi­zvodnje papirja. Program, razdeljen v 13 modulov, slušateljem zagotavlja pridobi­vanje osnovnega znanja za razumevanje celotnega procesa proizvodnje papirja in specificnih znanj za izvajanje posameznih faz proizvodnje. Program obsega poleg teoreticnega zna­nja tudi prakticne vaje racunalniške simu­lacije procesov in proizvodnje papirja na pilotnem papirnem stroju ICP. V okviru izobraževanja je omogocen tudi prakti­cen prikaz procesov v proizvodnji razlicnih izdelkov v Papirnici Vevce, v Vipap Videm Krško, v Tovarni papirja Goricane, v Ra­dece papir nova, v Palomi in v Kolicevo Kartonu. Znanje, ki ga bodo udeleženci pridobili v Papirniški šoli, je osnova za razvoj njihove poklicne kariere in za pridobitev nacional­ne poklicne kvalifikacije (NPK), evropsko veljavne listine o usposobljenosti za papir­nicarja in papirniškega tehnologa. ICP je uradni izvajalec NPK. Foto: ICP Izobraževanje v Papirniški šoli na Inštitutu za celulozo in papir, predavateljica Janja Juhant Grkman Classes at the Papermaking School of the Pulp and Paper Institute. Lecturer: Janja Juhant Grkman Foto: ICP Janja Juhant Grkman, predavateljica in koordinatorka Papirniške šole Predavanje Modul 2 – Fizikalno tehnicne osnove, predavatelj dr. David Ravnjak Module 2 – Physical and technical fundamentals. Lecturer: Dr David Ravnjak Papirni Car ZGLED: PAPIRNI.CAR V PRAKSI HOW TO USE THE »PAPIRNI.CAR« PROMOTION PROJECT IN PRACTICE ZPPPI, Kolicevo Karton d.o.o. The Papirni.Car project was devised in 2017 to promote the industry and product, and particularly occupations employable in the paper industry, more widely. Due to its export and B2B orientation, a high share of foreign ownership, and other reasons, the paper industry is less known. For this reason, staff, young people in particular, is difficult to obtain. An excellently devised action, which, in addition to printed material, includes the www.papirnicar.si website and social media activities, may only succeed if we all take part in it as promoters: the Paper and Paper Converting Industry Association within the CCIS, the Pulp and Paper Institute, schools that cooperate with us, and companies. It is crucial for companies to be involved in the local environment, since most employees still live near factories. Therefore, the focus is on connections with nearby elementary schools, and local sports, cultural and firefighter associations. And do not forget: the best promoters of a company are its employees. This time, we present the activities of Kolicevo Karton, which may set an example to others. Congratulations and keep it up. Projekt Papirni.Car smo osnovali leta 2017 z namenom izvajanja širše promocije panoge in izdelkov, predvsem pa pokli­cev, ki so zaposljivi v papirni industriji. Papirna industrija je zaradi svoje izvozne in B2B usmerjenosti, velikega deleža tujega lastništva ter drugih razlogov, slabše poznana v splošni javnosti. To je razlog tudi za težje pridobivanje kadrov, predvsem pa mladih. Odlicno zasnova­na akcija vkljucuje poleg tiskanega materiala tudi spletno stran www.papirnicar.si ter aktivnosti na družabnem omrežju pa je lahko uspešna le in samo, ce v njej kot promotorji sodelujemo vsi: tako Združenje papirništva pri GZS, Inštitut za celulozo in papir, šole, ki sodelujejo z nami kot tudi podjetja. Na ravni podjetij je izjemnega pomena vkljucenost v lokal­no okolje, saj najvec zaposlenih v podjetjih še vedno prihaja iz bližine tovarne. Tako je mišljeno predvsem povezovanje z okoliškimi osnovnimi šolami kot tudi lokalnimi športnimi, kulturnimi ter gasilskimi društvi. In ne pozabite: najboljši pro­motorji podjetja so prav vaši zaposleni. Tokrat predstavljamo aktivnosti papirnice Kolicevo Karton, ki so res lahko za zgled ostalim. Cestitamo in kar tako naprej! »Carske« aktivnosti v Kolicevo Kartonu Odkar smo v slovenski papirni panogi osnovali projekt Papirni.Car se v Kolicevo Kartonu intenzivno trudimo za prepoznav­nost poklica papirnicarja, podjetja in nav­sezadnje tudi panoge. V morju prepricanj o tem, da smo v digitalni dobi, kjer je papir nepotreben in odvecen, smo papirnicarji glavni branik pred neupravicenimi zahteva­mi po zmanjšanju uporabe papirja. V letu 2019 smo se poskusili dotakniti vseh starostnih skupin, izpeljane so bile naslednje aktivnosti: Informativa 2019 Na sejmu Informativa 2019 smo se sku­paj s preostalimi slovenskimi papirnicami predstavili obiskovalcem sejma. Najbolj aktivni smo bili v petek 25.1. popoldne. Barve Kolicevo Kartona smo zastopali Zo­ran Dimitrov, Lidija Zupancic, Matic Kovic in Martin Zupancic – mali spremljevalec. Predstavili smo podjetje Kolicevo Karton, obiskovalce seznanili z našo dejavnostjo in se predstavili kot delodajalec, ki zapo­sluje mlade in nudi odlicne priložnosti za razvoj kariere. Informativni dnevi na SŠTS Šiška V januarju smo prejeli povabilo, da se v okviru Informativnih dni, ki so potekali 15. in 16. februarja, predstavimo bodo­cim dijakom Srednje šole tehnicnih strok v Šiški. Ponudili so nam razstavni prostor in priložnost, da se predstavimo kot deloda­jalec in partner šole, ki njihovim dijakom ponuja prakticno usposabljanje. Zanima­nja za naše podjetje je bilo veliko, pravza­prav nad pricakovanji. Veliko obiskoval­cev je bilo iz naših okoliških krajev, zato upamo, da bodo take akcije v prihodnosti obrodile še vec zanimanja za naše podje­tje med mladimi. Predstavitev poklica Papirnicar na OŠ Preserje pri Radomljah Papirni.Car je za mlade zanimiv pred­vsem, ker jim nudi vpogled v poslov­ni svet, ki jih caka po zakljucku šolanja. Je odlicna priložnost, da se seznanijo s papirno panogo in spoznajo delovanje podjetja, torej Kolicevo Karton. Trem ra­zredom osmošolcev smo predstavili pok­lic papirnicar in nacine, kako pridejo do izobrazbe, s katero se lahko zaposlijo v našem podjetju. 11. Forum Mehatronike Na letošnjem 11. državnem tekmova­nju mehatronikov, ki so ga leta 2009 prvic organizirali prav na SŠTS Šiška, je s projektnimi nalogami sodelovalo vec kot 50 clanov ekip iz 11 slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih šol v dveh kate­gorijah mehatronik operater in tehnik mehatronike. Dijaki so predstavili svoje inovacije, med njimi avtopilotsko letalo, pametno okno, elektricno rolko, CNC laserje, elektricno hidro krilo idr. Na foru­mu se je s promocijsko akcijo Postani.Car predstavilo tudi podjetje Kolicevo Karton. Tam smo imeli svoj razstavni koticek, kjer smo se predstavili udeležencem foruma kot zaposlovalec. Skupno nas je obiskalo okrog 200 dijakov in mentorjev. Prispe­vali smo tudi promocijske materiale za nagrade in vrecke za vse udeležence 11. foruma mehatronike. Festival vajeništva Povezovanje izobraževanja in gospodar­stva je glavni temelj za razvoj mnogih uspešnih družb. Tega se zavedamo tudi v Kolicevo Kartonu, kjer smo veseli, da so se v šolskem letu 2017/2018 ucenci lahko prvic vpisali v vajeniški program papir­nicar. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo se srecali delodajalci, srednje šole, ki izvajajo program vajeništva, in vajenci, ki polovico casa že v obdobju šolanja pre­živijo pri delodajalcu in se tako zgodne­je poklicno socializirajo ter si zagotovijo zaposlitev po zakljucku izobraževanja. Festivala se je udeležil tudi naš vajenec Matic Kovic. Predstavitev vajeniškega programa na SIC Bežigrad Strokovno izobraževalni center Bežigrad je letos pred vpisi omogocil podjetjem, da predstavijo svoje poglede na vajeniški izo­braževalni sistem, predvsem pa da ucen­cem in njihovim staršem predstavijo, kako poteka vajeništvo v posameznih podjetjih. Kolicevo Karton se je z akcijo Papirni.Car in našim vajeniškim programom uspešno predstavil in z veseljem smo sprejeli nove­ga vajenca v naše vrste. Tako se pri nas s šolskim letom 2019/2020 po vajeniškem sistemu izobražujeta dva vajenca, na kar smo še posebej ponosni. Nagradni ogled in tehniški dan za osnovnošolce Ker smo redno v stiku z lokalnimi osnov­nimi šolami smo bili letos veseli, da so ogled našega podjetja sprejeli kot nagra­do za trud svojih ucencev. Za OŠ Mengeš smo pripravili poseben ogled, saj so na ogled podjetja prišli ucenci od 1. do 9. razreda, ki so sodelovali v akciji zbiranja starega papirja in so se v svojem razredu najbolj izkazali z najvec zbranega apirja ter aktivnostmi pri zbiranju in tehtanju zbranega papirja. Že drugo leto zapored pa so se pri nas oglasili tudi šestošolci OŠ Preserje pri Radomljah.V šestem razredu se ucenci pri pouku tehnike spoznajo s tehnologi­jo papirja in lesa. Kje drugje bi si prede­lavo lesa in proizvodnjo kartona lahko pogledali na enem mestu, ce ne pri nas v Kolicevo Kartonu? Sploh ce upoštevamo bližino šole. Skupina šestošolcev je bila zelo številcna, zato so bili razdeljeni v pet skupin. V obeh primerih nam je Papirni.Car zelo dobro služil. Carska lokalna skupnost Naši Papirni.Carji so predvsem ljudje iz naše okolice zato naš projekt Papirni.Car podpira dejavnosti lokalne skupnosti. V ta namen smo podprli dva dogodka v naši bližini in sicer Pohod ob reki, ki povezuje in Dobrodelni pohod na Sv. Primoža nad Kamnikom. Pohod ob reki je potekal v organizaciji revije Modre novice, Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Po pešpo­ti ob Kamniški Bistrici od Glavnega trga v Kamniku, mimo Kolicevo Kartona do novega Parka Martina Krpana v Domža­lah oziroma obratno. Udeležilo se ga je vec kot 2500 pohodnikov, ki so prehodili le del, v vecini pa kar celotno 14-kilome­trsko pot. Na naši stojnici so se lahko ot­roci in mladi po srcu pozabavali s papirno kašo, ki smo jo pripravili v dveh kadeh in si izdelali kakšen spominek iz le-te ter si nataknili cepico ali kronico iz kolicevske­ga kartona, ker saj veste: »Papirnicarji smo pac Carji«. Bili pa smo tudi v odlicni družbi, saj smo se pohoda udeležili skupaj z gasilci Centra za požarno varnost. Kolicevo Karton se je pridružil tudi or­ganizaciji Dobrodelnega pohoda na Sv. Primoža, kjer so letos vsa zbrana sredstva namenili društvu ASPI – društvu za po­moc odraslim osebam in mladostnikom z motnjo avtisticnega spektra – Asper­gerjev sindrom, ki združujejo osebe z motnjo in njihove starše. Kolicevo Karton je financno podprl dobrodelni pohod kot tudi vplacal štartnino za vsakega našega zaposlenega, ki se je udeležil dobrodelne­ga pohoda. V Kolicevo Kartonu smo letos pripravili tudi akcijo zbiranja starega papirja pred OŠ Venclja Perka Domžale in Centrom požarne varnosti Domžale. Akcija zbiranja starega papirja je potekala od 6. do 20. septembra. Sredstva zbrana z zbiranjem starega papirja smo nakazali omenjene­mu društvu. Lidija Zupancic, poslovna asistentka Papirni Car Srecanje vajencev šolskega leta 2017/2018, med njimi tudi naš Matic. School year 2018/2019 Apprentice gathering including our Matic. Papirni Car NOV UCBENIK ZA PRIPRAVO SNOVI NEW TEXTBOOK FOR STOCK PREPARATION CPI - Center za poklicno izobraževanje There are no current textbooks on papermaking in Slovenia for apprentices who receive education in the new papermaker programme at their level of difficulty. Therefore, the Institute of the Republic of Slovenia for Vocational Education and Training has been preparing a textbook entitled Preparation of fibrous substances for the production of paper and cardboard in cooperation with experts from three Slovenian paper mills by means of EU funds. Za vajence, ki se izobražujejo v no­vem triletnem vajeniškem progra­mu Papirnicar, aktualnih ucbenikov s podrocja papirništva v slovenskem jeziku na zanje ustrezni stopnji zah­tevnosti ni. Na Centru RS za poklic­no izobraževanje zato s pomocjo evropskih sredstev pripravljamo uc­benik z naslovom Priprava vlaknin­skih snovi za proizvodnjo papirja in kartona. Avtorji ucbenika so stro­kovnjaki iz treh slovenskih papirnic Aleš Knavs, Iris Gnjidic in Rok Šuštar. Recenzenta ucbenika sta dr. David Ravnjak in Lea Janežic. Ucbenik je namenjen vajencem po ce­lotni Sloveniji za izobraževanje tako v šoli kot v papirnicah. Zajema pripravo snovi iz lesa in celuloze, recikliranih vla­ken in rastlinskih (bombažnih) vlaken. Vsebuje številne sheme, fotografije, zanimivosti, primere iz prakse in naloge za vajence. Ucbenik bo predvidoma dokoncan do konca leta 2019. V zacetku leta 2020 bo predvidoma javno objavljen na sple­tni strani Centra RS za poklicno izobra­ževanje www.cpi.si v spletni knjižnici Izvir znanja in bo na voljo brezplacno. Vsi, ki vas tematika zanima, ste torej vabljeni, da si ucbenik ogledate, ga pre­nesete in uporabljate. Danuša Škapin Dr. Alenka Turicnik Center RS za poklicno izobraževanj Projekti USPEŠNO IZVAJANJE PROGRAMA CEL.KROG SUCCESSFUL IMPLEMENTATION OF THE CEL.CYCLE PROGRAMME Inštitut za celulozo in papir The Cel.cycle programme successfully passed the mid-term evaluation carried out by the Ministry of Education, Science and Sport (MIZŠ) in May. Current goals and results of the implementation of the program were presented to a foreign evaluator and representatives of the MIZŠ. A positive evaluation of the evaluator gives impetus to the Pulp and Paper Institute. Raziskovalno-razvojni program Cel.krog je maja uspešno prestal vme­sno evalvacijo financerja, Ministr­stva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Tujemu ocenjevalcu ter predstavnikom MIZŠ so bili predsta­vljeni doseženi cilji in rezultati do­sedanjega izvajanja v programu Cel.krog. Pozitivna ocena ocenjevalca pomeni zagon Inštitutu za celulozo in papir. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) je maja letos izvede­lo vmesno oceno uspešnosti izvajanja programa s polnim nazivom »Izkori­šcanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov«, ki ga izvaja konzorcij 26 partnerjev (16 podjetij in 10 RR institu­cij) pod vodstvom ICP. Program, vreden devet milijonov evrov, z nekaj manj kot 6 milijonov sofinanciranja s strani mini­strstva, je eden izmed devetih strate­ških raziskovalnih programov, izbranih na javnem razpisu MIZŠ na prednostnih podrocjih Slovenske Strategije Pametne Specializacije. Program je zastavljen za obdobje štirih let in sledi temeljnemu ci­lju ucinkovite rabe primarne in odpadne biomase za razvoj novih, naprednih ma­terialov in produktov v celotnem krogo­toku. Vkljucuje raziskave in industrijski razvoj do faze prototipov novih produk­tov, procesov ali tehnologij. Vsebinsko vrednotenje dosežkov in do­sedanjih rezultatov program je izvedel priznani mednarodni strokovnjak, dr. Gijsbertus De With, profesor na Eind­hoven University of Technology iz Ni­zozemske z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja razvojnih oddelkov v industriji. V dvodnevnem obisku na ICP in ZAG so partnerji ocenjevalcu Gijsbertusu De Withu in strokovnim sodelavcem MIZŠ nazorno s primeri prikazali dosežene cilje in rezultate dosedanjega izvajanja programa Cel.krog. Koncna ocena oce­njevalca je zelo pozitivna, tako z vidika doseženih rezultatov in kazalnikov, ki so predstavljeni v nadaljevanju, kot tudi z vidika perspektivnosti in tržne uteme­ljenosti razvojnih smeri, zastavljenih v programu. Ocenjevalec je v pogovorih izpostavil dobro komunikacijo med raz­iskovalnimi in industrijskimi partnerji, splošno dobro razumevanje ter pove­zanost med nami, kar je odraz dobre koordinacije in vodenja s strani ICP. V vsebinskem delu je poudaril in izpostavil ambicioznost posameznih produktnih smeri in hkrati izkazano mednarodno primerljivo znanje tako v RR instituci­jah kot podjetjih. Ocenjevalec je med obiskom postavil veliko vprašanj, ki se ticejo dejanskih možnosti za tržni poten­cial razvitih produktov in tehnologij, na katera je, kot je sam potrdil v zapisanem evalvacijskem porocilu, s strani partner­jev dobil jasne in utemeljene odgovo­re. Porocilo je objavljeno tudi na strani MIZŠ. Pozitivna ocena ocenjevalca potrjuje dobro zastavljen program in uspešno vodenje programa Cel.krog, na kar smo na Inštitutu za celulozo in papir zelo ponosni! Doseženi kazalniki do sedaj Pozitivna evalvacija potrjuje, da partner­ji programa Cel.krog uspešno sledimo ciljem, ki smo si jih zastavilili v pro­gramu. Nekatere kazalnike, ki te cilje ponazarjajo, smo že celo presegli. V triletnem obdobju izvajanja programa smo skupaj s partnerji pridobili 13 no­vih skupnih projektov, ki se tematsko navezujejo na program Cel.krog. Za­poslili smo 53 novih raziskovalcev pri raziskovalnih in industrijskih partnerjih, pridružilo se nam je 6 novih partner­jev, ki s svojim specificnim znanjem ka­žejo doprinos programu. Poleg zastavljenih ciljev je ambicioznost programa tudi razvoj »beyond-state-of­-the-art« znanja in rešitev, kar se odra­ža v inovacijah in patentih na podrocju razklopa biomase in pridobivanja njenih gradnikov, razvoja tehnologij obdelave materialov ter tehnologij za snovno in energetsko izrabo odpadkov. Do sedaj smo evidentirali 15 inovacij in 7 pa­tentov, ki so rezultat sodelovanja v programu Cel.krog. Razvitih je bilo 16 novih tehnoloških, procesnih in or­ganizacijskih rešitev, vezanih na upo­rabo novih tehnologij in/ali materialov, ki so že uvedene v prakso v sodelujocih podjetjih in institucijah, zabeležili pa smo tudi 17 novih ali izboljšanih produk­tov oziroma storitev, ki jih partnerji iz papirne in tekstilne industrije, gradbe­ništva in elektro industrije že preverjajo na trgu. Z ucinkovitim sodelovanjem RR institucij in podjetij v programu Cel.krog in z na­crtovanimi komunikacijskimi aktivnostmi ter vkljucevanjem novih partnerjev pro­gram prispeva tudi k širjenju znanj v izo­braževalnem sistemu. Do sedaj je bilo v programu Cel.krog uspešno zakljucenih 14 diplomskih in podiplomskih del študentov razlicnih fakultet, partnerji beležijo 84 objav in nastopov na med­narodnih strokovnih dogodkih ter 47 dogodkov za razširjanje in promocijo razvitega znanja v Sloveniji. Ceprav se program Cel.krog zakljuci ju­nija 2020, lahko že sedaj zatrdimo, da smo vzpostavili dobro sodelovanje z raz­iskovalnimi in industrijskimi partnerji in z razvojem novega znanja dosegli rezulta­te nad pricakovanji, zato se za projekte na inštitutu v prihodnje ni treba bati. Janja Juhant Grkman, vodja programa Cel.krog Foto: ICP Vmesna evalvacija na Inštitutu za celulozo in papir Interim evaluation at the Pulp and Paper Institute Informiramo javnost DAN INOVATIVNOSTI 2019 INNOVATION DAY 2019 Inštitut za celulozo in papir On September 25, 2019, the Brdo Congress Centre hosted traditional Innovation Day organised by the Chamber of Commerce and Industry. Here, the innovative role of the Pulp and Paper Institute was presented by Andrej Šinkovec’s lecture entitled? »Let`s think circularly! Innovative use of natural discarded materials«. The event concluded with the presentation of national awards to the best innovators of the year. V kongresnem centru Brdo je 25. sep­tembra 2019 potekal že tradicionalni Dan inovativnosti, v organizaciji GZS. Program je bil sestavljen iz dveh delov, prvi del se je imenoval Povezujmo inovativno­st – zakaj? in se je zacel z motivacijskimi nagovori o povezovanju raziskovalno-znan­stvenih institucij z gospodarstvom. Sledile so kratke predstavitve inovativnih tehnologij in rešitev institucij znanja za uporabo v go­spodarstvu. Tu je inovativno vlogo inštitu­ta predstavil Andrej Šinkovec v prispevku z naslovom Razmišljajmo krožno! Ino­vativni pristopi pri uporabi zavrženih naravnih materialov. Predstavitev se je nanašala na ucinkovito uporabo zavržene biomase za izdelke iz papirja ali kartona oz. druge produkte npr. biokompozite, izola­cijske materiale itd. Sledili so hitri poslovni zmenki sodelujocih in delavnice na temo inovativnega razmišljanja. Drugi del je zaje­mal dodatne motivacijske nagovore, ki so se navezovali na tematiko trendov v inova­tivnosti in se zakljucil s podelitvijo nacional­nih priznanj GZS najboljšim inovatorjem za tekoce leto. Andrej Šinkovec vodja oddelka materiali in tehnologije v papirništvu Informiramo javnost PRVA MEDNARODNA KONFERENCA O KROŽNI EMBALAŽI THE 1ST INTERNATIONAL CONFERENCE ON CIRCULAR PACKAGING Inštitut za celulozo in papir The Pulp and Paper Institute and the Faculty of Polymer Technology organised the 1st International Conference on Circular Packaging, which gathered more than 90 professionals from companies, research centres, and faculties. With interesting keynote speakers, lively discussions, two masterclasses in paper and biocomposites, and excellent networking, the conference was a success. 23 novel research papers were presented at the conference. Inštitut za celulozo in papir (ICP) je skupaj s Fakulteto za tehnologijo polimerov (FTPO) iz Slovenj Gradca organiziral mednarodno konferenco o krožni embalaži »1st International Conference on Circular Packaging«. Konferenca, ki je potekala 26. in 27. septembra v prostorih ICP, predstavlja prelomen dogodek za Inštitut, saj je to prva mednarodna konferenca s tega podrocja. Zamisel za konferenco se je seveda porodila zaradi aktualnosti tema­tike ob velikih spremembah na podrocju embalaže, zahtevah po trajnostnih ma­terialih in zmanjševanju odpadkov ter iz­zivih v razvoju novih materialov in novih krožnih poslovnih modelov z višjimi stop­njami ponovne uporabe ali recikliranja. S tematiko nam je uspelo privabiti zelo pester in zanimiv nabor govornikov tako iz znanstvenoraziskovalne sfere, kot tudi iz podjetij v celotni verigi, od proizvajal­cev materialov do kupcev. V dveh dneh je svoje znanje in izkušnje predstavilo okrog 90 strokovnjakov. Med udeleženci konference je bilo veliko število gostov iz tujine; iz Avstrije, Italije, Španije, Ma­džarske, Srbije, Hrvaške, Poljske in tudi iz ZDA, kar je dalo konferenci pravi med­narodni pridih. Konferenco so odprli dekan FTPO prof. dr. Miroslav Huskic, direktorica ICP, mag. Mateja Mešl in vodja SRIP Krožno gospodarstvo dr. Dragica Marinic, ki so poudarili pomembnost povezovanja in prehoda iz linearnega v krožni sistem proizvajanja embalažnih izdelkov. Za po­zitiven in navdušujoc zacetek konference je poskrbel prvi govornik, dr. Maurizio Crippa iz italijanskega podjetja Gr3n, prejemnika nagrade za Innovation Radar Prize 2018, ki jo podarja Evropska ko­misija za lastno tehnologijo kemijskega recikliranja polimerov. Predstavil je lastni patentirani sistem za kemijsko reciklažo polyethylene terephthalata (PET-a), ki se lahko uporablja za produkte v razlicnih proizvodnih verigah, kot sta tekstilna ali embalažna veriga. Za njim je nastopil Julio Vidal, ki je predstavil AIITIP, mednarodno prepoz­nan španski raziskovalni center in nji­hove strategije za prehod v krožno go­spodarstvo. Med drugimi je kot primer dobre prakse pokazal uspešen razvoj biorazgradljivih in reciklabilnih kompo­zitnih matrialov z uporabo sadnih olup­kov citrusov. Ajda Regali Knez in Marjan Krištofic sta predstavila DS Smith Slovenija in njihovo zavezo trajnostnemu razvoju s prepricljivo zgodbo o štirinajstdnevni krožni poti njihove embalaže iz valovite­ga kartona do uporabe, v recikliranje in ponovno uporabo. Naslednji govornik je bil dr. Aleš Mihe­lic iz Gorenja Velenje, ki je na podlagi konkretnih izracunov in simulacijskih modulov poudaril pomembnost ter po­slovne ucinke optimizacije embalaže za podjetje. V nadaljevanju je Andras Ugrin iz ma­džarskega podjetja Ugrinpack predsta­vil projekt biokompostabilnih lonckov in priborov za ulicne jedi, ki je bil izvajan na Sziget festivalu v Budimpešti, najvecjem tovrstnem dogodku v obmocju. Prvi sklop je s predstavitvijo koncepta in izzivov v razvoju izdelka za domace kom­postiranje, Bokashi Organko 2, zaokrožil Jaka Polutnik iz podjetja Plastika Skaza iz Velenja. Uvodni nastop v drugem sklopu je ime­la Eva Štraser, uspešna podjetnica, ki je prejela posebno priznanje za mlado ino­vativno podjetje na Dnevu inovativnosti 2019, le en dan pred nastopom s svojim produktom biorazgradljivih lonckov. Udeležence sta navdušila Josh Brito in Roze Janusz iz inovativnega podjetja MakeGrowLab iz ZDA, ki promovira po­polnoma nov, revolucionaren koncept pridobivanja oziroma gojenja naravnih materialov v rastlinjakih ter izdelave bio filmov za embalažo na njihovi osnovi. V nadaljevanju je nastopila dr. Miri­ca Karlovits, razvojna tehnologinja iz podjetja Piskar, d. o. o., ki je predstavila razvoj, izzive in trende v proizvodnji bio osnovanih in biorazgradljivih vreck. Posebnost konference v popoldanskem delu sta bila dva »Masterclassa« ali pre­gledni predavanji o vrstah materialov za embalažo, o katerih je tekla beseda na konferenci; o papirju in kartonu, o polimernih materialih in biokompozi­tih. Svoje znanje sta predstavila dr. Da­vid Ravnjak iz podjetja Papirnica Vevce Proizvodnja d. o. o. in mag. Silvester Bolka s FTPO-a. Dr. Ravnjak je pregledno predstavil zgodovino papirja, njegove lastnosti in uporabo ter utemeljil, zakaj je papir material za embalažne izdelke v 21. stoletju. Mag. Bolka pa je pripravil izredno ko­risten pregled polimernih materialov in primerjav med bioosnovanimi, biorazgra­dljivimi in kompostabilnimi polimernimi materiali in biokompoziti. Za ilustracijo razvoja in uporabe razlicnih bio materi­alov je predstavil veliko število uspešno izpeljanih projektov v sodelovanju s slo­venskimi in tujimi podjetji. Za zakljucek prvega dne konference sta bila organi­zirana ogled raziskovalne infrastrukture ICP in druženje ob vecerji. Za izzivalen in uspešen zacetek drugega dne konference je poskrbel uvodni pre­davatelj, profesor dr. Gregor Radonjic iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univer­ze Mariboru. V vabljenem predavanju je izpostavil drugo plat vse bolj izpostavlje­nih tem varovanja okolja, trajnostnega razvoja in krožnosti, to je potencialne zlorabe vse vecje obcutljivosti družbe za te teme za marketinške namene. Z zelo nazornimi primeri je prikazal, kako pomembno je pravilno izražanje in tran­sparentnost v komuniciranju z javnostjo in potrošniki. Predstavitev je sprožila zanimivo diskusijo med udeleženci glede predstavljanja bioosnovanih izdelkov v prodaji in marketingu. V nadaljevanju drugega dne je bilo predstavljenih 22 strokovno znanstve­nih prispevkov raziskovalcev z razlicnih podrocij, od razvoja materialov, tehno­logij obdelave, oblikovanja embalaže, poslovnih modelov in vseh drugih tem, povezanih s krožno embalažo. ICP je na konferenci sodeloval s štirimi prispevki. Konferenco so podprli SRIP Krožno go­spodarstvo pri Štajerski gospodarski zbornici in sponzorji, podjetja Mettler Toledo, d. o. o., Ebert, d. o. o. in Com­press, d. o. o. Prispevki udeležencev drugega dne kon­ference so objavljeni v obliki recenziranih strokovnih in znanstvenih prispevkov v zborniku »Proceedings of the 1st Inter­national Conference on Circular Packa­ging«, ki je izšel že ob konferenci. Zbor­nik vsebuje 23 strokovnih in znanstvenih prispevkov od razvoja inovativnih mate­rialov (biofilmov iz naravnih virov, stran­skih materialnih tokov v proizvodnji), eko dizajna pametne embalaže, recikliranja, kompostiranja in analiz krožnosti oziro­ma trajnosti. Prispevki so tudi prosto do­stopni na spletni platformi Zenodo. Glede na pozitivne odzive in pohvale s strani predavateljev in udeležencev orga­nizatorja ICP in FTPO nacrtujeta nadalje­vanje povezovanja in mreženja na tem aktualnem podrocju. Konferenca je po­trdila, da je za prehod v krožne poslovne modele povezovanje razlicnih pristopov, ved, sektorjev in verig vrednosti kljuc­nega pomena, saj so inovacije, preboj­ne ideje in rešitve najveckrat rezultat sinergij. Foto: Andrej Šinkovec Mag. Mateja Mešl odpira prvo mednarodno konferenco na ICP, Mag. Mateja Mešl opens the first international conference ever organised at the ICP Foto: Andrej Šinkovec Povabljeni govornik dr. Maurizio Crippa iz podjeta Gr3n Invited lecturer Dr Maurizio Crippa from the Gr3n company Igor Karlovits, vodja oddelka grafika in embalaža Foto: Andrej Šinkovec Obcinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo vse predavatelje Attendees showed great interest in the lectures Informiramo javnost IZŠEL JE PRIROCNIK O EMBALAŽI PACKAGING DEVELOPMENT IN A CIRCULAR ECONOMY – SLOVENIAN MANUAL PUBLISHED Inštitut za celulozo in papir At the beginning of September, a manual entitled Packaging development of packaging in a circular economy was published by Fit media. It contains three main chapters, i.e. development challenges, thematic contributions, and case studies on sustainable packaging. More than 70 authors were involved, of whom eight (8) were from the Pulp and Paper Institute. At the time of the publication, an event entitled »Challenges in the development of the packaging industry in a circular economy« was organised by the Chamber of Commerce and Industry on September 6th, which attracted great interest from the industry, as well as professional and research institutions. Konec poletja je izšel prirocnik o embala­ži z naslovom Razvoj embalaže v krožnem gospodarstvu, ki ga je izdalo podjetje Fit media. Prispevki so razdeljeni na tri vecja poglavja, ki izpostavljajo razvojne izzive embalažne panoge, zlasti pa proizvodnjo plastike, tematske prispevke, v katerih je zajeto vse o materialih, oblikovanju, tren­dih v razvoju embalaže in ravnanju z odpa­dno embalažo, ter primere dobrih praks, med katerimi slovenska in tuja podjetja predstavljajo svoje smernice in razvoj. V prirocniku je sodelovalo vec kot 70 razlic­nih avtorjev, med njimi tudi osem razisko­valcev z Inštituta za celulozo in papir s kar štirimi prispevki. Ob izidu prirocnika je izdajatelj v sodelo­vanju s SRIP Krožno gospodarstvo 6. sep­tembra na Gospodarski zbornici Sloveni­je organiziral predstavitev z naslovom Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu, ki je požela izjemno zanimanje gospodarstva, tako strokovnih kot tudi raziskovalnih institucij. Uvodne razprave so bile kratke, poucne in zanimive, primeri praks pa so nas eno­stavno navdušili. Predstavljenih je bilo tudi nekaj izzivov, ki pa smo jim lahko kos z medsebojnim povezovanjem gospodarstva in raziskovalnih institucij. Tea Kapun, raziskovalka Novice iz papirnic 80 LET PROIZVODNJE V KRŠKEM 80 YEARS OF PRODUCTION IN KRŠKO Vipap Videm Krško d. d. »It all began in 1937, when Franc Bonac, an enterprising industrialist, informed the local authorities of his intention to build a pulp mill in this part of Slovenia. Reading the old records we can quickly realize that industrialization of the then rural area caused great controversy between influential people. Progressive ones saw the mill as an exceptional opportunity for development of the region whereas the conservatives saw it as a great danger of »quiet positioning of communism among people«. There was a lot of serious lobbying on both sides … and the rest is … history.« »Vse se je pravzaprav zacelo že leta 1937, ko je podjetni industrialec Franc Bonac lokalni oblasti razkril svojo namero, da želi v tem delu Slovenije postaviti tovarno celuloze. Ob prebira­nju starih zapisov hitro spoznamo, da je bila industrializacija takrat povsem ruralnega obmocja tema, ki je povzro­cila velika razhajanja med takratnimi vplivneži. Napredne struje so v postavi­tvi tovarne videle izredne možnosti za razvoj regije, konservativne pa veliko nevarnost »tihega pronicanja komuniz­ma med ljudi«. Lobiranje je bilo inten­zivno tako na eni kot na drugi strani … ostalo je … zgodovina.« S temi besedami se zacne pripovedni del filma o nastanku in razvoju tovarne papirja in vlaknin VIPAP VIDEM KRŠKO. Kratki film, ki smo ga v sodelovanju z dijaki in mentor­ji Šolskega centra Krško-Sevnica posneli za obeležitev 80. obletnice obstoja tovarne – vcasih še vedno poimenovane »CELULO­ZA«, ceprav smo celulozo po kemicnem postopku prenehali proizvajati že leta 2006 – in ga predvajali 2. oktobra v Kulturnem domu Krško, je udeležencem slovesnosti prikazal vijugasto pot od prvotne tovarne CELULOZA Videm – Krško, družba z o. z. do današnje družbe VIPAP VIDEM KRŠKO, proizvodnja papirja in vlaknin, d. d. Film je pri gledalcih zagotovo vzbudil razlicne obcutke; prijetne pri tistih, ki so zgodbo slišali prvic, in verjetno mešane pri tistih, ki so to zgodbo tako ali drugace resnicno doživeli. Ob poslovnih partnerjih, ki smo jih ob našem jubileju povabili v Krško, so bili med nami namrec tudi gostje, ki so velik del svojega življenja preživeli v ali ob tovarni celuloze in papirja oziroma današnji tovarni papirja in vlaknin. V filmu, v katerem je nekaj prizorov igranih in služijo kot mehka vez med zgodovinski­mi dejstvi in sedanjostjo, vidimo, da je bila tovarna v vseh teh letih izpostavljena marsi­kateri težki preizkušnji. A izkazalo se je, da znanje in prizadevnost zaposlenih ter kako­vostna proizvodnja tvorijo trdno osnovo, na kateri je vredno graditi. Zacetki segajo v leto 1939, ko je tovarna z letno zmogljivostjo 10.000 ton belje­ne in nebeljene celuloze zacela poskusno proizvodnjo. Delo je dobilo 180 domaci­nov, nekaj kljucnih strokovnjakov je prišlo od drugod. Druga svetovna vojna je razvoj tovarne prekinila, vendar je bil med vojno poškodovani del tovarne kmalu po vojni popravljen in 23. marca 1946 so bile slo­venskim papirnicam poslane prve kolicine celuloze. Po vojni so se vlaganja nadaljeva­la in tu je treba izpostaviti predvsem zagon prvega papirnega stroja za proizvodnjo casopisnega papirja leta 1955 ter postavitev opreme za povecanje proizvodnje celuloze in lesovine. Naslednji mejnik je predstavljalo leto 1971, ko so zaposleni na referendumu zacrtali bodoco razvojno usmeritev podjetja. Z za­gonom tretjega papirnega stroja leta 1975 in novega obrata za proizvodnjo magne­fitne celuloze leta 1976 se je tovarna uvrsti­la med velike srednjeevropske proizvajalce celuloze in papirja. Sledilo je obdobje izgra­dnje kemijsko-mehanskih cistilnih naprav, modernizacije papirnega stroja 1, ki je omogocila prehod na proizvodnjo premaza­nih papirjev, ter razlicnih tehnoloških izbolj­šav, ki ga je žal prekinil politicni vihar, vojna in stecaj podjetja v letu 1993. Novejša zgodovina tovarne se je zacela leta 1996, ko je po stecaju dobila novega la­stnika. S postopnim izvajanjem izbrane pro­jekcije nadaljnjega razvoja, ki je zajela tako posodobitev obstojecih obratov in naprav kot tudi postavitev novih linij in potrebne ekološke investicije, smo omogocili širitev palete proizvodov in postopen prehod na bolj zahtevne specializirane vrste papirjev. Tako poleg casopisnih in graficnih papirjev proizvajamo tudi ovojno-embalažne papir­je, ki zaradi dobre reciklabilnosti veliko bolj ustrezajo trajnostnemu vidiku sodobnega gospodarstva kot nekateri drugi embalažni materiali. Skupino VIPAP z letnimi prihodki približno 100 mio evrov danes tvorijo še podjetje Le­vas (invalidsko podjetje s 100 zaposlenimi in letnimi prihodki pribl. 4 mio evrov) in »tra­de office« VIPAP Avstrija za konkurencnejši nastop na trgih Madžarske in Avstrije. Smo tudi partnerji v razvojnem centru ZEL–EN, kjer razvijamo sodobne tehnološke rešitve za vecjo energetsko ucinkovitost ostan­kov iz proizvodnje vlaknin ter izkorišcanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov. Na razvojnih projektih podjetje že dolga leta uspešno in tesno sodeluje tudi z Inštitutom za celulozo in papir, ki nudi tako znanje kot opremo za izvedbo pilotni testov in analiz. Fleksibilnost proizvodnega programa, lo­kacija podjetja in dobre povezave s svetom omogocajo podjetju konkurencen nastop na vec kot petdesetih trgih v Evropi, Aziji in Afriki. Zaradi spreminjajocih se navad potrošnikov, nezadržnega širjenja interne­ta in pospešene digitalizacije ter na splošno sodobnega podajanja informacij, se dnevno soocamo s temeljnim vprašanjem: kako se cim hitreje in cim bolj ucinkovito odzvati na potrebe vedno bolj zahtevnih uporabnikov naših papirjev. To je izziv, ki zahteva koreni­te spremembe na vseh podrocjih poslova­nja. Trajnostno krožno gospodarstvo, obnovljivi viri, recikliranje, bio-ekonomija – vse to so termini, ki se danes pogosto uporabljajo za dolocanje usmeritev in razvojnih trendov, ne samo v gospodarstvu, temvec tudi v družbeni sferi. Lahko recemo, da naš razvoj sledi omenjenim trendom, saj letno pre­delamo približno 200.000 ton odpadnega papirja in 60.000 m3 lesa. Ostanke iz pro­izvodnje vlaknin, kot so mulji in biomasa, uporabimo kot energente za proizvodnjo toplotne in elektricne energije. Pepele, ki nastanejo pri gorenju, pa imamo certificira­ne kot gradbene materiale. Kot klasicni proizvajalec casopisnih in grafic­nih papirjev, katerih trg žal nezadržno pada, smo pred leti zaceli z razvojem ovojno-em­balažnih papirjev, predvsem na reciklirani bazi, saj tu vidimo najvecji potencial in kon­kurencno prednost podjetja v smislu maksi­malne izrabe integrirane proizvodnje papirja in vlaknin. Danes po šestih letih nastopa na trgu smo se približali zastavljenim ciljem in približno 40 % produktnega miksa na papirnem stroju 1 že zasedajo papirji za fleksibilno embalažo na reciklirani bazi. V tem segmentu in na podrocju razvoja ba­riernih papirjev vidimo priložnost za rast in ustvarjanje vecje dodane vrednosti tudi v prihodnje. Trg oziroma segment omenje­nih papirjev postaja v zadnjih letih vedno bolj pomemben, zlasti zaradi spoznanja, da bomo morali za ohranitev narave, da ne recem kar planeta, cim prej poiskati cim boljše alternative nekaterim materialom, ki žal ne omogocajo trajnostnega gospodar­jenja. Takšna usmeritev podjetja je v skladu tudi s politiko in direktivami Evropske unije o omejevanju rabe plasticnih izdelkov. Kazalci poslovanja v zadnjih dveh letih odražajo bistveno uspešnejše poslovanje. Lansko rast prihodkov v višini 8 % bomo letos težko dosegli, vendar bomo kljub negativnim trendom na trgu, ki se kažejo v drugi polovici leta, ohranili 8 % maržo EBITDA. Ob izvajanju ukrepov za izboljša­nje operativnega poslovanja pa se koncuje tudi zahtevno štiriletno obdobje financne­ga in lastniškega prestrukturiranja podjetja. Ustvarjeni so pogoji za novo strategijo in vizijo podjetja, ki bo omogocila vecjo kon­kurencnost tudi na trgu specializiranih vrst papirjev, kjer vidimo možnost širitve tržnega deleža tudi v prihodnje. Znanje, motivi­ranost zaposlenih in ciljna usmerjenost vodstvenega kadra so dobra osnova za stra­teški razvoj podjetja tudi na drugih podroc­jih, ki jih omogocata tako sama lokacija kot tudi umestitev podjetja v lokalno okolje. Jožica Stegne, predsednica uprave Novice iz papirnic Novice iz papirnic NOV PRECNI REZALNI STROJ NEW CROSS-CUTTING MACHINE AT GORICANE PAPER MILL Goricane, tovarna papirja Medvode, d. d. Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d. has obtained a new cross-cutting machine PRS3 with which we increased the daily paper cutting capacity to 50 tonnes. The new acquisition enabled the Goricane Paper Mill to significantly shorten delivery periods, which was warmly welcomed by customers. Goricane, tovarna papirja Medvode, d. d. ima novo pridobitev, precni re­zalni stroj PRS3 s katerim so poveca­li dnevno kapaciteto razreza papirja do 50 ton. Z novo pridobitvijo bo papirnica Goricane znatno skrajša­la dobavne roke, kar so kupci toplo pozdravili. V papirnici Goricane smo prisluhni­li kupcem in trendom na tržišcu ter zaznali, da oddelek dodelave z dvema precno rezalnima strojema nima dovolj kapacitet za razrez papirnih zvitkov v pole. Tako se je vodstvo podjetja odlo­cilo, da investira v nov precno rezalni stroj. Takoj po odlocitvi se je izoblikoval projektni tim, ki je zbiral razlicne po­nudbe. V ožji izbor so prišli trije proizva­jalci. Sledili so referencni obiski in ogled tovarne enega izmed proizvajalcev re­zalnih strojev. Kratek dobavni rok, visoka zmogljivost in zanimiva nabavna cena so gorican­ski tim prepricali, da so izbrali nov PRS3 proizvajalca CHM. Nemudoma po naro­cilu so se zacela vsa potrebna gradbe­na, elektroinštalacijska in strojnoinšta­lacijska dela za postavitev PRS3. V petih dneh je bil stroj postavljen in pripravljen za zagon. Postavitev stroja je bila plod sodelovanja domacih vzdrževalcev in zunanjega izvajalca, ki že leta uspeš­no deluje v papirni industriji. Zagonski inženir iz podjetja CHM je v petih dneh stroj zagnal, testiral in optimiziral. Po uspešnem zagonu so vodje stroja PRS3 skupaj z zagonskim inženirjem proizva­jalca CHM uvedli poskusno obratovanje in testirali rezanje vseh vrst papirjev. 23. septembra se je zacela redna proi­zvodnja, sicer še enoizmensko. Vendar bo že oktobra stroj PRS3 obratoval v dveh izmenah. Konstrukcijska hitrost stroja PRS3 je 300 m/min, širina 1.700 mm, možnost ima rezati 6 zvitkov hkrati, z dvojnim tekom. Dnevna kapaciteta rezanja je do 50 ton. Z novo pridobitvijo bo papirnica Goricane znatno skrajša­la dobavne roke, kar so kupci toplo pozdravili. Saša Ciglar, vodja podpornih dejavnosti Novice iz papirnic VODNI ZNAK V ZAŠCITENEM PAPIRJU WATERMARK IN SECURITY PAPER Radece papir nova, d. o. o. A watermark dates back to the 13th century. Nevertheless, this protection is still considered hard to counterfeit, as counterfeited products can be easily identified. It is mainly used for documents whose authenticity is really important, and also for the production of other papers where it is used as a decorative element. Radece papir nova, d.o.o. is the only paper mill in Slovenia that produces watermarks. Ceprav se vodni znak pojavi že v 13. stoletju, še danes velja za zašcito, ki jo je težko ponarediti, ponaredki pa se lahko hitro odkrijejo. Uporablja se predvsem za dokumente, katerih avtenticnost je resnicno pomembna, in za izdelavo drugih papirjev, na katerih je uporaba vodnega znaka dekorativnega pomena. V preteklo­sti so papirnice vodne znake upora­bljale kot svoj pecat, za sledljivost izvora papirja in kakovosti. Lahko bi rekli, da so jih uporabljali tako, kot danes uporabljamo logotipe. To so bili predvsem enostopenjski vodni znaki, ki jih še danes izdelujejo na papirnih strojih z vzdolžnim sitom, s pomocjo eguterja (oz. ''dandy roll''), na katerem so znaki namešceni in se odtiskujejo v papir. Ti znaki so manj zahtevni, saj so poenostavljeni. V 19. stoletju se je razvil postopek iz­delave papirja s cilindricnim sitom, pri katerem se že sam papir formira na okroglem situ. Razvoj tega postopka je omogocil izdelavo reliefnega vodnega znaka, ki se odtisne v sito. Vodni znak, izdelan s cilindricnim sitom, vkljucuje eno, dve ali vec tonskih globin in ustvar­ja ucinek sivinske slike. Tak vectonski znak je narejen s pomocjo reliefa na situ – mrežici, ki ga odtisnemo z ustreznim orodjem (klišejem matrica-patrica). Papirnica v Radecah je edina papirnica v Sloveniji, ki je v preteklosti izdelova­la in še danes izdeluje papir z vodnim znakom. Arhiv v Laškem hrani papir z vodnim znakom radeške papirnice iz leta 1736. Danes na papirnem stroju po postopku izdelave s cilindicnim sitom iz­delujemo eno- ali vecstopenjske vodne znake visoke kakovosti, ki se uporablja­jo za potne liste, licence, certifikate, di­plome, nalepke za vize, bankovce, ceke, delnice, kupone, dovolilnice, rojste liste, notarske zapise ... Kaj je zašciteni (varnostni) papir? To je papir, v katerega so vgrajeni raz­licni zašcitni elementi, ki dokazujejo avtenticnost materiala in preprecujejo ponarejanje dokumentov. Ti elementi so lahko vidni pri dnevni ali UV-svetlo­bi. V papir so integrirani na nacin, da jih je prakticno nemogoce odstraniti, ne da bi ob tem poškodovali površino osnovnega materiala. Pri vecini var­nostnih papirjev je prisoten tudi vodni znak, njegova oblika in zahtevnost sta prilagojeni koncnemu proizvodu ter zahtevam kupca. Priprava in izdelava vodnega znaka sta se zelo spremenili. Vcasih so motiv rocno izdelali kot relief v vošceno plošco. Iz nje so s postopkom galvanizacije izdelali orodje oz. matrico in kontramatrico, s katero se je odti­skovalo na sito. Danes lahko s pomocjo graficnih programov ter CNC-tehnologi­je hitreje in enostavneje izdelamo vodni znak. Oblikovne rešitve za vodni znak v papirnici pripravimo sami (iz osnovne risbe narocnika), jih graficno priredimo za potrebe izdelave vodnega znaka in izdelamo orodje. Po izdelavi orodja na papirnem stroju izdelamo prvi korek­turni vodni znak; po potrditvi vodnega znaka s strani narocnika izdelamo celot­no sito. Izdelava vodnih znakov temelji na lastnem znanju in razvoju ekipe stro­kovnjakov v radeški papirnici. Razvoj drugih zašcit v papirju Poleg vodnega znaka zašciteni papirji vsebujejo tudi druge zašcite, kot so UV­-fluorescentna in vidna vlakna, planše­te, zašcitne nitke … Našim narocnikom nudimo že personalizirana zašcitna vla­kna in planšete, kar pomeni, da lahko na vlaknu najdemo napis države, na planšeti pa npr. njeno zastavo. Tudi na podrocju tiska papirja z zašcit­nimi barvami (iriodin ali druge zašcitne barve) in nanosu hologramskih trakov smo letos v družbi Radece papir nova, d. o. o., naredili korak naprej: skupaj s partnerji smo izdelali papir z iridiscen­tnim tiskom. Katharina Sluga, Vodja sitarske delavnice / oddelka za pripravo vodnih znakov Barbara Sušin, vodja produktnega razvoja Poznamo razlicne vrste vodnih znakov (z leve v smeri urnega kazalca): kontinuirani (prvih šest), monotonal (prvi štirje), dark (prvi in drugi), light (tretji in cetrti), kontinuirani duotonal (peti in šesti) in multitone pozicionirani (sedmi in osmi, s portretom in znakom). Electrotype je kombinacija portreta in napisa (osmi znak). There are various types of watermarks (clockwise from left): continuous (first six), monotonal (first four), dark (first and second), light (third and fourth), continuous duotonal (fifth and sixth) and multitone positioned (seventh and eighth, with a portrait and a sign). Electrotype is a combination of a portrait and an inscription (eighth). Novice iz papirnic DRUŽINA IZDELKOV ZA IZDELOVANJE SAMOLEPILNIH ETIKET PRODUCT FAMILY FOR SELF-ADHESIVE LABELS Papirnica Vevce d. o. o. The NiklaPSL series of products is a family of paper intended for manufacturers of pressure sensitive labels. To the wider public, such labels are known as self-adhesive labels. This family of paper enables manufacturers of pressure sensitive labels to purchase face paper and release liner in one place. Various types of face paper, a wide range of possible printing and processing techniques inspire numerous design solutions for top products in beverage, food, pharmaceutical, cosmetics and other industries. NiklaPSL serija izdelkov je družina papirjev, ki je namenjena izdeloval­cem PSL etiket. V širši javnosti so te vrste etiket poznane kot samolepil­ne etikete. S serijo papirjev NiklaPSL omogocamo izdelovalcem PSL-etiket nakup tako etiketnega (face paper) kot tudi nosilnega papirja (release liner) na enem mestu. Razlicne vrste papirjev, široka paleta možnih teh­nik tiskanja in obdelave navdihuje­jo številne oblikovalske rešitve za vrhunske izdelke, bodisi v industriji pijac, hrane, farmacije, kozmetike ali kateri koli drugi. V središcu pozornosti pri razvoju dru­žine papirjev NiklaPSL sta bila pre­mium videz in vrhunska ucinkovitost v razlicnih procesih skozi življenjski cikel etikete. V družini papirjev NiklaPSL so Etiketni papirji in Nosilni papirji – release linerji CCK Etiketni papirji, ki so lice etikete – tisti del, ki po navadi nagovarja kupca s po­lice v trgovini. Na voljo so tako mokro­mocni – namenjeni za etiketiranje npr. vracljivih steklenic, kot nemokromocni – ki se uporabljalo za etiketiranje emba­laže za enkratno uporabo – primer so etikete na plocevinkah. Etiketni papirji so lahko premazani – imajo vecji sijaj, ali nepremazani, ki imajo naraven videz. Izberete lahko tudi papirje, ki so certifi­cirani za stik z živili. Odvisno od izbra­nega etiketnega papirja za PSL uporabo so na voljo 70- do 90-gramski etiketni papirji. Možna je tudi preganjena ali celo metalizirana izvedba. Premium »Release linerji« CCK – imajo vlogo nosilca etikete. Papirje Ni­klaSilico smo razvili na osnovi originalne recepture CHAM. Trg je dolgo mocno pogrešal to vrhunsko kakovost nosilnih papirjev, ki jih odlikuje izjemno niz­ka poraba silikona, kar prispeva tako k ekonomicnosti kot tudi k vecji okoljski ustreznosti. Ce smo vzbudili vaše zanimanje ali pot­rebujete vec informacij, ce vas zanima katere etiketne papirje lahko uporabite za vaš namen, povprašajte naše stro­kovnjake prek elektronskega naslova sales@brigl-bergmeister.com, ki vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Ana Sotlar, marketing Novice iz papirnic KOLICEVO KARTON OD SEPTEMBRA Z NOVIM DIREKTORJEM NEW DIRECTOR IN KOLICEVO KARTON SINCE SEPTEMBER Kolicevo Karton, d. o. o. Mr. Peter Putz became the new managing director of the Kolicevo Karton Mill. Mr Putz arrives to Kolicevo Karton with rich experience in the paper industry. He used to be active in a plant of the Mayr-Melnhof Group and later joined the Mondi Group. Ceprav smo v letu 2018 že porocali o novem vodstvu v Kolicevo Kartonu, se je zgodilo, da smo spet dobili novega direktorja. Gospod Gschwendtner, ki je Kolicevo Karton vodil od marca 2018 do konca avgusta 2019, je prevzel nove zadolžitve na sedežu skupine Mayr-Mel­nhof, zato je s 1. septembrom predal vajeti Kolicevo Kartona v roke gospoda Petra Putza. Peter Putz v Kolicevo Karton prihaja z bogatimi izkušnjami iz papirne industri­je. V preteklosti je bil dejaven v enem izmed obratov skupine Mayr-Melnhof, pozneje pa se je pridružil skupini Mon­di. Lidija Zupancic, poslovna asistentka POVECANJE ZMOGLJIVOSTI PAKIRNE LINIJE INCREASED CAPACITY OF THE PACKING LINE Kolicevo Karton has five cutters but only one pallet line, where we pack all our units from all cutters. We pack between 1200 and 1500 units per day, sometimes even more – depends which sort of board we are packing at the time. Na oddelku dodelave imamo pet prec­nih rezalnikov in samo eno avtomatsko pakirno linijo, na kateri zapakiramo vse razrezane pakirne enote. Na dan lahko zapakiramo 1200 do 1500 pakirnih enot ali celo vec, odvisno od tipa kartona. Pri kartonih GC imamo vec pakirnih enot, saj so le-te naceloma manjše in lažje. Tako imamo s to vrsto kartona vec dela ne le pri razrezu, tem­vec tudi na pakirni liniji. Ocenili smo, da so na pakirni liniji pot­rebne dolocene prilagoditve, saj bi v pri­meru okvare le stežka zapakirali celoten obseg proizvodnje. Pred posodobitvijo smo lahko zapakirali 80 enot na uro. Podrobno smo pregledali posamezne segmente na pakirni liniji in ugotovili, da nekateri segmenti delujejo pocasneje od drugih, kar pomeni, da slednji preprecu­jejo hitrejše delovanje naše pakirne linije. Po posvetu z našimi vzdrževalci smo se odlocili, da podrobno pregledajo po­casnejše segmente ter poskusijo obrato­vanje pakirne linije urediti tako, da bodo imeli vsi posamezni segmenti pakirne linije enak cas pakiranja enote. To jim je odlicno uspelo, tako da imamo trenu­tno zelo dobro usklajene case obratova­nja posameznih segmentov. V teoriji to predstavlja tudi do sedem zapakiranih pakirnih enot na uro vec. Ob primernem številu sodelavcev na pakirni liniji to v praksi pomeni 87 zapakiranih pakirnih enot na uro. Seveda se zavedamo, da pakirna linija še naprej ostaja naše »ozko grlo«, vendar imamo sedaj zmogljivosti, ki nam omo­gocajo pakiranje vec pakirnih enot, ce se izkaže, da moramo povecati obseg zapa­kiranih enot. Povecanje zmoglivosti pakirne linije je velik uspeh in rezultat dobrega sodelova­nja oddelkov dodelave in vzdrževanja. Kirco Dimitrov, vodja oddelka dodelave Novice iz papirnic PREDSTAVITEV PREDSEDNIKA UPRAVE PALOMA D.D. PRESENTATION OF THE PRESIDENT OF THE MANAGEMENT BOARD OF PALOMA D.D. Paloma d. d. On 1 February 2019, Mr Jaroslav Fic became the president of the Management Board of Paloma d.d. He is a chemist, and has gained extensive experience by working in the metallurgical, and pulp and paper industry. Upon appointment, he said that his crucial job was to realise an investment in a new paper machine in Sladki Vrh, i.e. the Impluz project, which will support sustainable business and other positive effects on the environment where the company is located. S 1.2.2019 je nastopil mandat pred­sednika uprave družbe Paloma d.d. g. Jaroslav Fic. Po izobrazbi je kemik in svoje bogate izkušnje je pridobi­val z delom v metalurški in celu­lozno – papirni industriji. Ob ime­novanju je povedal, da je njegova kljucna naloga izvedba investicije novega papirnega stroja v Slad­kem Vrhu, t.i. projekta Impulz, ki bo omogocil trajnostno poslovanje ter druge pozitivne ucinke v okolju družbe. Jaroslav Fic, predsednik uprave družbe Paloma d.d. je ob imenovanju za nove­ga predsednika izjavil: »Moja kljucna naloga je izvedba investicije t.i. projekta Impulz, s katerim smo korak pred pri­cetkom pomembne pridobitve, nove­ga papirnega stroja v Sladkem Vrhu, ki nam bo omogocil trajnostno poslova­nje ter druge pozitivne ucinke v okolju. Paloma bo tako postala kompetencni center Skupine SHP za visokokakovo­stne izdelke higienskega papirja v Sku­pini SHP in vodilni proizvajalec v regiji JV Evrope. Za Palomo je pomembno, da zagotovimo varna delovna mesta in da pritegnemo novo delovno silo v Sladki Vrh, kar pa lahko dosežemo le z zaupa­njem naših kupcev in s konkurencno ter ucinkovito proizvodnjo.« Barbara Petovar, vodja centralne pisarne Novice iz ICP INOVATIVNI DVE LETI DELOVANJA INNORENEW COE TWO INNOVATIVE YEARS OF THE OPERATION OF INNORENEW COE Inštitut za celulozo in papir We present InnoRenew CoE, Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence. It is focused on research activities with innovative and interdisciplinary approaches to wood and its use. Its international team of professionals and scientists with diverse areas of expertise is already moving the boundaries of the known. InnoRenew CoE skupaj s partnerji že premika meje znanega. Z inovativnimi pristopi in raziskavami, zasnovanimi na izvirnih, drznih idejah prispeva k razvoju slovenske znanosti, tehnologi­je in gospodarstva. S sodelovanjem in razširjanjem vrednosti znanja in novih odkritji se spodbuja gospodarstvo z ustvarjanjem dodane vrednosti in za­vesti kako pomembna je financna pod­pora države in Evropske unije. Ravno z vlaganji v znanje se gradi prepoznav­nost Slovenije na svetovnem zemljevi­du znanstvene odlicnosti in dosežkov. Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE Cen­ter odlicnosti za raziskave in inovacije na podrocju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja je bil ustanovljen febru­arja 2017 v okviru isto imenskega evropske­ga projekta Okvirnega programa Evropske Unije – Obzorje 2020 (H2020 WIDESPRE­AD-2-Teaming; number: 739574). V septembru je raziskovalni inštitut Inno­renew CoE ustanovil znanstveno revijo »Interdisciplinary Perspectives on the Built Environment«, katere prva številka bo izšla marca 2020 v casu trajanja mednarodne konference InnoRenew CoE »Integrating sustainability and health in buildings thro­ugh renewable materials (Z obnovljivimi materiali do trajnostnih in zdravih zgradb)«. Mednarodna konferenca InnoRenew CoE 2020 je strnjena v pet tematskih sekcij: digitalne rešitve pri obnovljivih materialih, izboljšave obnovljivih materialov z modi­fikacijo, razvoj na podrocju kompozitov obnovljivih materialov, krepitev zdravja ljudi v grajenem okolju, oblikovalske in gradbe­ne rešitve za trajnostne zgradbe. Konferen­ca ponuja priložnost za izmenjavo znanja in razpravo o nastajajoci vedi o obnovljivih materialih, namenjenih razvijanju grajene­ga okolja, ki ugodno vpliva na zdravje in okolje, ter o inovacijah na tem podrocju. Vse dodatne informacije o možnem sode­lovanju in udeležbi: https://innorenew.eu/sl/iric2020/. Teme so aktualne tudi za papir­niško industrijo. S svojimi kompetencami na podrocju pa­pirništva in vlakninskih biomaterialov se je Inštitut za celulozo in papir dodobra vkljucil v številna raziskovalna podrocja raziskoval­nega inštituta Innorenew CoE. Med drugim sodeluje pri razvoju embalaže za hrambo elementov kulturne dedišcine, izdelavi po­hištva iz papirja/kartona, preucevanju najra­zlicnejših vrst biomaterialov in njihove frak­cionacije in funkcionalizacije. Ravno tako je Inštitut za celulozo in papir (ICP) v okviru projekta prejel financna sredstva za investi­cijo v novo raziskovalno opremo. Infrastruk­turni del operacije - investicijo v novo opre­mo je prvi med vsemi projektnimi partnerji pogumno zakljucil ravno ICP. Seznam in kratek opis raziskovalne opreme ICP, Inno­Renew CoE in ostalih projektnih partnerjev v infrastrukturnem delu operacije, se nahaja na naslednji povezavi: https://innorenew.eu/sl/about/project/. Ob zakljucku investicije je ICP organiziral novinarsko konferenco in uradno otvoritev »Centra za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materialov«, o kateri smo porocali v prejšnji številki. Z novo opremo je ICP naredil izjemen napre­dek in pridobil konkurecno prednost pri izvedbi razvojno raziskovalnih projektov. ICP je s sodobno opremo omogoceno tudi bolj­še sodelovanje z izobraževalnimi in razisko­valnimi ustanovami ter industrijo. Zato velja na tem mestu iskrena zahvala financerjem operacije in vsem zaslužnim podpornikom in raziskovalcem. Projekt vkljucuje operacijo »Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence – Inno­Renew CoE«. Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regi­onalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževa­nje, znanost in šport. Po dveh letih in pol delovanja, je delo na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE v polnem teku, nekateri rezultati pa so že presegli pricakovanja. Do sedaj je InnoRe­new CoE pridobil že vec kot 5 milijonov evrov dodatnega financiranja. Pridobil je 7 mednarodnih projektov in 17 nacionalnih projektov. Med njimi so 4 projekti iz okvir­nega programa Evropske Unije Obzorja 2020. Uspešnost pridobitve financiranja na razpisih je precej nad povprecjem, in sicer kar 33 %. K takemu uspehu, poleg odlicne ekipe strokovnjakov, prispeva tudi domace in mednarodno sodelovanje z industrijo in raziskovalnimi ustanovami. Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je v prvih dveh letih objavil številne znanstvene in strokovne clanke, izvajal predavanja na tujih univerzah in inštitucijah ter organiziral delavnice in mednarodne konference. Med prispevki izstopa objava znanstvene mono­grafije pri priznani založbi Springer. InnoRenew CoE dosega odlicnost na raz­nolikih podrocjih, katerih sticišce je uporaba lesa. V interdisciplinarni ekipi združujejo lesarje, gradbenike, racunalnicarje, infor­matike, biologe, kemike, psihologe in kine­ziologe. Trenutno je v InnoRenew CoE 52 zaposlenih, od tega jih je skoraj polovica iz tujine: ZDA, Francije, Finske, Poljske, Indije, Irana, Madžarske, Ceške, Norveške, Tajske, Brazilije in Belgije. Zaradi novo pridobljene raziskovalne infrastrukture in raziskovalnih uspehov vsako leto privabi številne razisko­valce iz tujine na daljše raziskovalne obiske. Gostil je že 19 raziskovalcev iz Španije, Ma­džarske, Avstrije, Avstralije, Italije, Francije, Norveške, Ceške, Danske, ZDA, Hrvaške, Estonije, Nove Zelandije in Nizozemske. Gostujoci raziskovalci še dodatno krepijo internacionalizacijo inštituta, ki je eden od temeljev inštituta. Skupaj s partnerji, financerji in vsemi sode­lujocimi si InnoRenew CoE utira pot proti novim znanstvenim dosežkom na podrocju preucevanja in obdelave obnovljivih mate­rialov, s katerimi bo omogoceno zdravju in okolju prijaznejše grajeno bivalno okolje. Barbara Šumiga, raziskovalka na ICP Andreja Kutnar, direktorica Innorenew Novice iz ICP MOST V KROŽNO BIOGOSPODARSTVO BRIDGE TO CIRCULAR BIOECONOMY Inštitut za celulozo in papir The Pulp and Paper Institute cooperates with the Biotechnical Faculty and the Faculty of Social Sciences of the University of Ljubljana, the National Institute of Chemistry, the Slovenian Forestry Institute, and the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia on a three-year project financed by the Ministry of Agriculture, Forestry and Food of the Republic of Slovenia. The project will include the challenges of the bioeconomy, which address global social challenges, and support new technological options and business models. Inštitut za celulozo in papir Ljubljana sodeluje skupaj z Biotehniško fakulteto in Fakulteto za družbene vede Univer­ze v Ljubljani, Kemijskim inštitutom, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter Gospodarsko zbornico Slovenije na triletnem projektu, ki ga financira Mi­nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Znotraj projekta bodo vkljuceni izzivi biogospodarstva, ki se naslavljajo na globalne družbene izzive ter podpirajo nove tehnološke možnos­ti in poslovne modele. Znotraj projekta BRIDGE2BIO se bodo izva­jale naslednje naloge: Analiza razpoložljivosti in izkorišcenosti virov kmetijske in gozdne biomase v Slo­veniji. Obravnavanje vrzeli, ki omejujejo pove­zovanje med gospodarskimi subjekti pri ucinkovitejši proizvodnji in rabi gozdne biomase v Sloveniji. Ozavešcanje javnosti o koristih prehoda v trajnostno krožno biogospodarstvo. Sooblikovanje podpornih ukrepov in spremljajocih aktivnosti za razvoj biogo­spodarstva v Sloveniji. Obravnavanje stanja biogospodarstva v Sloveniji. Spodbujanje inovativnega partnerstva za razvoj biogospodarstva v Sloveniji. Mija Sežun, raziskovalka Novice iz ICP ICP - STROKOVNA RAST Z UDELEŽBO NA KONFERENCAH ICP – GROWING PROFESSIONALLY BY ATTENDING CONFERENCES Inštitut za celulozo in papir DELAVNICA O BIORAFINERIJI LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV Workshop on Biorefinery of Lignocellulosic Materials The 2nd International »Workshop on Biorefinery of Lignocellulosic Materials (IWBLCM 2019) was held in June, and included a rich scientific and social programme. More than 40 talks were given, and more than 40 poster were presented by people from around the world. Tea Kapun, a researcher from the Pulp and Paper Institute Ljubljana, presented her work entitled »Invasive alien plants – a burden for the environment or new opportunity for papermaking?« which was carried out within the Applause project. The social programme was aimed at making new partnerships, finding common projects, and learning about the rich history of Cordoba. V Španiji, natancneje v Cordobi, je ju­nija potekala že druga mednarodna delavnica o biorafineriji lignoceluloznih materialov (IWBLCM 2019) z boga­tim znanstvenim in družabnim progra­mom. V otvoritvenem predavanju je dr. Orlando J. Rojas z Univerze Aalto na Finskem spregovoril o lignoceluloznih nanomaterialih in nanotehnologijah, ki bi lahko bile kljuc do bio-ekonomije. Na konferenci se je predstavilo vec kot 40 govornikov z vsega sveta, med njimi tudi raziskovalka z Inštituta za celulozo in papir Tea Kapun. Predstavila je delo v okviru projekta Applause, z naslovom »Invasive alien plants – a burden for the environment or new opportunity for papermaking?«. Poleg predavanj je bilo predstavljenih tudi vec kot 40 posterjev. Predavanja in posterji so bili razvršce­ni v pet vecjih sklopov; (i) nabrekanje celuloze, raztapljanje in regeneracija na molekulskem nivoju, (ii) oblike molekul ksilana, (iii) hidrotermicno procesiranje biomase kot del biorafinerijskih proce­sov, (iv) trajnostni vidiki implementacije biorafinerije in (v) vidiki vkljucevanja na­noceluloze kot ojacitvena faza za grad­bene materiale. Družabni program je bil namenjen sklepanju novih poznanstev, iskanju skupnih projektov in spoznava­nju bogate zgodovine Cordobe. Cerkev - mošeja v Cordobi Famous Mezquita – catedral de Cordoba Tea Kapun, raziskovalka Ulicice v Cordobi Cordoba’s patios AKTIVNA UDELEŽBA ICP NA KONFERENCI ANQUE-ICCE Active participation of the ICP at the ANQUE-ICCE conference The 3rd ANQUE-ICCE International Congress of Chemical Engineering was held in Santander in Spain between 19 and 21 June 2019. The congress was organised by the Spanish National Association of Chemists and Chemical Engineers under the auspices of the European Federation of Chemical Engineering (EFCE). V dneh med 19. in 21. junijem, 2019 se je v Santandru v Španiji odvijala mednarodna znanstveno strokovna prireditev »3rd ANQUE-ICCE Internatio­nal Congress of Chemical Engineering«. Kongres je potekal v organizaciji špan­ske nacionalne zveze kemikov in kemij­skih inženirjev in pod pokroviteljstvom Evropske federacije kemijskih inženir­jev (EFCE). Dogodka, katerega moto je bil »Gradnja mostov med raziskovalno sfero in industri­jo«, so se udeležili predstavniki iz 24 držav. Predstavljenih je bilo 192 predavanj, 182 posterjev in 45 video animacij. Kongresne predstavitve so bile razdeljene na sedem splošnih podrocij, in sicer: izobraževanje in usposabljanje, separacijski procesi, kemijsko reakcijsko inženirstvo, nacrtovanje pro­cesnih sistemov, napredni materiali in razvoj produktov, uporabna biotehnologija ter projektiranje okoljskih rešitev in trajnostni razvoj. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju membranskih tehnik za odstranje­vanje onesnaževalcev, uporabnosti eutek­ticnih topil in ionskih tekocin za ekstrakcijo komponent iz biomase, cišcenju plinov in zniževanju emisij, razvoju ucinkovitih katali­zatorjev, naprednim materialom in biokom­pozitom, nacrtovanju procesov z uporabo mikroorganizmov in razgradnji toksinov. Poleg splošnih podrocij so bili organizirani tudi posebni sklopi predavanj oz. simpo­ziji na teme valorizacije lignocelulozne biomase, izkorišcanja obnovljivih virov za proizvodnjo energije in kemikalij, razvoja trajnostnih tehnologij. ICP je sodeloval s predavanjem »Characte­rization of different lignocellulose biomass residues for their papermaking potenti­al«,v katerem smo predstavili možnost uporabe izoliranih celuloznih vlaken iz invazivnih rastlin (akacija, rozga), trsticja ter kmetijskih (slama, koruzovina) in in­dustrijskih ostankov (jutovina) za izdelavo papirja. Kongres se je zakljucil z mislijo, da je pri­hodnost v boljši izrabi naravnih in obnovlji­vih virov ter zniževanju kolicin odpadkov, ker je lahko vsak odpadek potencialna surovina ali energent. Janja Zule, raziskovalka Novice iz ICP Od biomase do papirja (primer koruze) From biomass to paper (an example of corn) IARIGAI 2019 Iarigai 2019 The 46th iarigai (International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) Conference was held at the Media University (Hochshule der Medien) in Stuttgart in mid-September. Sredi septembra je v Stuttgartu na Visoki šoli za medije (Hochshule der Medien) potekala že 46. konferen­ca iarigai (International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industres). Konferenca je združila industrijske (Hei­delberg, HP, Elanders) in akademske go­vornike, ki se tako ali drugace ukvarjajo z informacijskimi, medijskimi in graficni­mi tehnologijami. Predavatelji iz vec kot 15 držav iz vsega sveta so predstavljali svoje raziskave s podrocij tehnologij ti­ska, 3D-tiska, barv, embalaže, specialnih tiskarskih materialov in funkcionalnega tiska. Med udeleženci konference je bila tudi Urška Kavcic z Inštituta za celulo­zo in papir, ki je predstavila prispevek o uporabi papirja proizvedenega iz invaziv­nih rastlin kot substrata za kapljicni tisk prevodnih barv. Udeleženci so imeli mož­nost ogleda celotnega kompleksa visoke šole z vsemi stroji in laboratoriji, konfe­renco pa so zakljucili z obiskom podje­tja Elanders, ki se ukvarja z digitalnim tiskom razlicnih katalogov in fotoknjig. Urška Kavcic, raziskovalka Konferenca Iarigai 2019 Iarigai 2019 Conference Visoka šola za medije v Stuttgartu Media University in Stuttgart Obisk podjetja Elanders Visit to the Elanders company Novice iz ICP ICP KOT PRIMER DOBRE PRAKSE NA MEDNARODNI KONFERENCI V BRUSLJU Presentation of the Pulp and Paper Institute as a good example of the circular economy in Brussels The Pulp and Paper Institute presented a good example of the circular economy with a lecture entitled? Innovative Circular Products from Diverse Biomass Resources, which included our main fields of research: Valorisation of diverse biomass resources for raw materials and efficient treatment processes, Multifunctional cellulose materials, and Biocomposites and technologies in production of fibre webs. Septembra se je Inštitut za celulozo in papir predstavil na mednarodni konferenci z naslovom »Sustainable Business Models in Circular Bioeco­nomy« v Bruslju, ki jo je organiziral SRIP Krožno gospodarstvo v okviru Štajerske gospodarske zbornice v sodelovanju s Slovenskim poslovnim in raziskovalnim združenjem (SBRA, Slovenian Business and Research Assosiation) v Bruslju in Kemijskim inštitutom. Kljucni cilj konference je bil potenci­alnim partnerjem iz drugih evropskih držav predstaviti trajnostne poslovne modele in primere najboljše prakse iz Slovenije pri uvajanju trajnostnih in kro­žnih rešitev. Konference se je udeleži­lo vec kot 90 udeležencev iz razlicnih držav, sodelavci nacionalnih in strokov­nih predstavništev posameznih držav v Bruslju, predstavnikov Evropske komisi­je, razlicnih industrijskih in raziskovalnih združenj in institucij javno-zasebnega partnerstva v Bruslju. Inštitut za celulozo in papir se je predstavil s prispevkom z naslovom Innovative Circular Products from Diver­se Biomass Resources. V kratki predsta­vitvi smo pokazali naš primer dobre prakse krožnega gospodarstva s kaska­dno in krožno rabo alternativnih virov biomase. Predstavili smo glavne teme in dosežke našega raziskovanja na podro­cju karakterizacije in uporabe razlicnih vrst biomase v naprednih materialih in produktih z dodano vrednostjo v raz­licnih industrijah. Sem na primer sodijo razvoj in uporaba zeolitov za kontrolo vonja v papirju in kartonu ter razvoj ma­terialov za izboljšanje bariernih in sen­zoricnih lastnosti papirja. Omenili smo tudi aktivno embalažo in možnosti na­predne rabe biomase za razvoj biokom­pozitov. Poleg Inštituta so svoje dobre prakse predstavili tudi podjetje Helios in Inštitut za okoljevarstvo in senzorje (IOS) ter Nacionalni inštitut za biologijo. Kemijski inštitut je predstavljal dr. Blaž Likozar s predavanjem o konceptu ma­lih biorafinerij, kot nacina z najbolj opti­malno rabo alternativnih virov biomase. Napredne biorafinerske koncepte ter programe EU za krepitev verig vrednos­ti za njihovo vzpostavo pa je predstavil tudi dr. Willem Sederl (Bio Based Delta, Randstad), kot vodja evropske iniciative za demonstracijo biorafinerij. Kot glavni govornik pa je svoja videnja in izku­šnje predstavil dr. Janez Potocnik, bivši Komisar v EU in sopredsednik Odbora UNEP International Resource Panel. Bojan Borin, vodja laboratorija Novice iz DITP STROKOVNA EKSKURZIJA DITP V PODJETJE ANDRITZ EXPERT EXCURSION OF THE DITP TO THE ANDRITZ COMPANY Društvo inženirjev in tehnikov papirništva This year, we selected the Austrian company Andritz in Gloggnitz for our expert excursion organised by the Pulp and Paper Engineers and Technicians Association (DITP). We saw the production of plastic sieves and felt. 41 participants from the Slovenian paper industry would like to thank Andritz, particularly to hosts Klemens Rauch, Jürgen Dominik, Christian Küberle, Michael Pietraszuk, Klaus Haider and Metod Logar, for hospitality and the educational excursion. Another excursion is planned for 2020. Za strokovno ekskurzijo v organiza­ciji DITP smo letos izbrali avstrijsko podjetje Andritz v Gloggnitzu. Ogle­dali smo si proizvodnjo plasticnih sit in klobucevine. 41 udeležencev iz slovenske papirne industrije se za gostoljubje in poucno strokovno ek­skurzijo zahvaljuje podjetju Andritz, še posebej pa gostiteljem Klemensu Rauchu, Jürgenu Dominiku, Christia­nu Küberleju, Michaelu Pietraszuku, Klausu Haiderju in Metodu Logar­ju. Nacrtujemo že ekskurzijo v letu 2020. Na strokovno ekskurzijo Društva in­ženirjev in tehnikov papirne industrije Slovenije smo letos odšli 13. junija. Obi­skali smo podjetje Andritz v Gloggnitzu, kjer izdelujejo plasticna sušilna sita in klobucevino za papirne stroje. Gostite­lji so nam pripravili res lep sprejem, kar dokazuje tudi izobešena slovenska za­stava za dobrodošlico. Udeleženci ekskurzije smo se razdelili v tri skupine. Predstavniki podjetja Andri­tz so nam predstavili zgodovino tovar­ne, njen razvoj in sedanje stanje. Sledil je ogled proizvodnje. Vecina izmed nas je imela prvic to priložnost. Najprej smo si ogledali stroje za izde­lavo plasticnih sit širine 12 metrov in dolžine po izbiri. S tkanjem neskoncne­ga števila plasticnih nitk nastane sito. Plasticna sušilna sita se uporabljajo v sušilnih skupinah papirnega stroja, da usmerjajo papirni trak na papirnem stroju ter pritiskajo papir ob sušilni cilin­der. Pri tem se ustvarja para, ki izhaja iz formiranega papirnega traku. Sledil je ogled izdelave klobucevine za papirne stroje. Klobucevina se uporab­lja v mokrih skupinah papirnega stroja, kjer navzemajo vodo iz papirja, da papir pripotuje v sušilno skupino s cim manj­šo vsebnostjo vode. Tako se prihrani energija pri sušenju papirja. Klobucevi­na se izdeluje v dveh delih. Prvi del je osnova plasticnega sita, drugi del pa je že pripravljena klobucevina v zvit­ku. Vse skupaj se na posebnem stroju združi z osnovo. Postopek se imenu­je »needling«, pri cemer se s pomocjo neskoncnega števila šivank klobucevi­na »zašije« v osnovno sito. Nato se vse skupaj pogladi ter razreže na ustrezne dimenzije. Ves postopek poteka pod strogim nadzorom. Tovarna ima tudi lastni razvojni oddelek, kjer poteka nad­zor proizvodnega procesa. Po ogledu tovarne je vsak udeleže­nec dobil knjigo o razvoju tovarne. Za zakljucek pa nas je podjetje Andritz pocastilo z odlicnim kosilom v prijetni domaci gostilni. Na poti domov smo imeli tudi skupšcino DITP. Predsednik društva g. Jagodic je predstavil financno porocilo in plan dela v letu 2018 ter financni plan in plan dela za leto 2019. Udeleženci smo brez pripomb potrdili vsa porocila in plane. Na koncu pa smo že planirali ekskurzijo za leto 2020. Enainštirideset udeležencev, polnih le­pih vtisov, iz Papirnice Vevce, Papirnice Goricane, Vipap Videm Krško, papir­nice Radece papir nova, Paloma Sladki Vrh, ICP-ja, NFT-ja in DITP-ja se podjetju Andritz zahvaljujemo za res dobro in prijetno izvedeno strokovno ekskurzijo, še posebej našim gostiteljem Klemensu Rauchu, Jürgenu Dominiku, Christianu Küberleju, Michaelu Pietraszuku, Klausu Haiderju in Metodu Logarju. Matjaž Lampelj UMETNA INTELIGENCA V EMBALAŽNI PANOGI ARTIFICIAL INTELLIGENCE IN PACKAGING SECTOR Igor KARLOVITS IZVLECEK Umetna inteligenca kot del razvoja racunalniških sistemov je vidna že na vseh podrocjih, tudi v embalažni panogi. Ker je embalaža pri svojih nalogah in ciljih vecfunkcionalna, prav tako pa prihaja do povezav med posameznimi proizvodnimi procesi, le-to omogoca umetni inteligenci doseganje doslej nemogocih rešitev. V clanku predstavljamo pregled raziskav s podrocja izdelkov iz papirja in celotne verige izdelave papirne embalaže. Kljucne besede: umetna inteligenca, strojno ucenje, predvidevanje, embalaža, preizkušanje ABSTRACT Artificial intelligence, as part of the development of computer systems, has been making progress in all areas, including the packaging industry. As packaging is multifunctional in its tasks and aims, several value chains and production processes are interlinked, which enables artificial intelligence and machine learning to reach currently impossible solutions. In this review, we highlight the trends, and review research on paper products and complete packaging value chain. Keywords: artificial intelligence, machine learning, prediction, packaging, testing 1 UVOD Umetna inteligenca (angl. Artificial Intel­ligence) je podrocje racunalništva, ki po­udarja ustvarjanje inteligentnih strojev, ki delujejo in reagirajo kot ljudje. Dejavno­sti, ki vkljucujejo umetno inteligenco, so prepoznavanje govora, ucenje, nacrto­vanje in reševanje problemov. V racunal­niškem svetu, iz katerega izvira umetna inteligenca, se vcasih pojavi tudi pojem strojna inteligenca. To je inteligenca, ki jo kažejo stroji v nasprotju z naravno inteli­genco. Pri tem lahko vcasih pride tudi do napacnih povezav, npr. primer sobivanja digitalnih medijev in papirja. Za razliko od digitalnih medijev, ki so delno spre­menili vlogo papirja kot nosilca informa­cije, pa je umetna inteligenca spodbudila trende, ki pozitivno vplivajo na trajnost in s tem pripomorejo k zmanjševanju ogljicnega odtisa. Algoritmi, ki ženejo predvidene modele umetne inteligence in lahko simulirajo povpraševanje in po­rabo, so izracunani na osnovi podatkov o vremenu, izboljšajo ucinkovitost dostav­ne verige organskih izdelkov z zmanjše­vanjem izgub od biomase do koncnega uporabnika [1]. Min-Kin Mak, podpredsednik podjetja SIG, prikazuje uporabo umetne inteligen­ce v embalaži na treh podrocjih: Logisticna veriga – z umetno inteli­genco lahko izboljšamo povpraševanje in dostavo s pomocjo prepoznavanja vzorcev in analize fluktuacije s strani kupcev, ki bo omogocala porazdelitev kapacitet v celotni dobavno-logisticni verigi. Proizvodnja – umetna inteligenca lahko optimizira tehnicne parametre zara­di vecje ucinkovitosti in lahko pokrije vecje število inženirskih ciljev: boljše vzdrževanje, koncept »nicelnih« zasto­jev, popolno sledljivost standardom in vecjo zavzetost delavcev. Digitalizacija posamezne embalaže – iz­boljšana uporabniška izkušnja s pomoc­jo personalizacije embalaže. Kaj je omogocilo razvoj umetne inteli­gence in njeno implementacijo v tako ši­rok spekter možnosti uporabe v razlicnih panogah, je Ray Chalmers [2] povzel v naslednjih petih združevalnih vsebinah: Vecji podatki – obilica digitalnih naprav je pravi zlati rudnik procesnih podat­kov, ki so lahko strukturirani (baze po­datkov, razpredelnice) ali pa nestruktu­rirani (besedilo, zvoki, video posnetki, slike). V proizvodnji ali v izdelkih se na­haja že vec kot trilijon senzorjev in šte­vilka se še povecuje. Predelava podat­kov s pomocjo umetne inteligence bo razkrila zgodovinske vzorce, omogocila pametno predvidevanje in omogocala spremembe v realnem casu v tehnolo­ških postopkih. Procesorska moc – sodobne tehnologi­je, kot so racunalništvo v oblaku, razvoj komponent strojne opreme z nižjimi cenami in boljšimi paralelnim graficnim procesiranjem, bodo omogocile obde­lavo velikih kolicin podatkov in skupaj s t. i. globokim ucenjem (angl. Deep learning) še izboljšalo procese. Globalni trg – globalne proizvodne verige so skupaj z družbenimi mediji spremenili interakcijo oseb o pridobi­vanju informacij. Izboljšana povezanost prek »Interneta stvari« (angl. Internet of Things) pospešuje širjenje informacij in spodbuja širjenje znanja. Vzpostav­lja se t. i. »kolektivna inteligenca«, kjer bodo odprtokodne skupnosti razvijale AI orodja. Odprtokodna programska oprema in podatki – pospešujejo demokratizacijo umetne inteligence, kar je opazno pri razvoju standardov in platform. Izboljšani algoritmi – raziskovalci so izvedli izreden napredek v številcnem aspektu umetne inteligenca (najvec v globokem ucenju), ki zajema nevron­ske mreže, ki so oblikovane po vzorcu cloveških možganov. Eden od trendov znotraj tega je »deep reinforcement«. Gre za umetno inteligenco, ki se uci sama in pri tem potrebuje malo ali nic vhodnih podatkov. Slovarcek: Umetna inteligenca je razvoj racunal­niških sistemov za izvajanje nalog, za katere je bila do sedaj potrebna cloveška inteligenca (npr. opažanje, prepoznava­nje govora, odlocanje in prevajanje). Strojno ucenje je podrocje umetne inte­ligence in predstavlja racunalniške rešit­ve, kot so algoritmi, katerih ucinkovitost narašca s povecanjem števila primerov oziroma podatkov skozi cas. Globoko ucenje (angl. Deep learning) je podrocje strojnega ucenja in poganja najvec umetne inteligence, ki je podobna razmišljanju cloveka. 2 PREGLED UPORABNOSTI Razsežnost uporabe umetne inteligence bomo prikazali na vec primerih, od obli­kovanja embalažnih izdelkov do sortiranja odpadkov. Oblikovalci za razširjeno inteligenco raje uporabljajo angleško oznako AI (angl. Au­gmented Intelligence) kot pa izraz umetna inteligenca. Za zdaj je dovolj, da oblikova­lec poda predlog ali naredi osnovo za ra­cunalniški algoritem, na podlagi izrisov in osnutkov pa predlaga izboljšave, ki jih na koncu izbere oblikovalec. Moc procesorja in kombinatorika verižno povezanih racu­nalniških sistemov omogocata ustvarjanje neskoncnega niza dizajnov. Na sliki 1 ima­mo primer Nutelle, cokoladnega nama­za, ki ga vsi dobro poznamo. S pomocjo strojne inteligence in digitalnega tiska so v okviru promocijske akcije Nutella Unica naredili 7 milijonov razlicic dizajna. Vsak dizajn je oblikovala umetna inteligenca na podlagi predprogramiranih vzorcev. Takšno število razlicic je nemogoce prica­kovati od obicajnega cloveka, oblikovalca. Tisk je narejen s pomocjo digitalne tehno­logije tiska, ki omogoca variacijo dizajna v realnem casu. Umetna inteligenca se v papirni industriji vecinoma uporablja za optimizacijo teh­noloških parametrov. Nekateri proizvajalci papirnih strojev že ponujajo celostno opti­mizacijo, vendar raziskave še vedno pote­kajo predvsem na raziskovalnem podrocju. Nieminen in drugi [3] v svoji raziskavi opi­sujejo vecplastni »perceptronski« model, ki lahko napove kakovostne parametre lastnosti papirja na laboratorijski ravni in jih uporabi v realnem okolju. Koncni mo­del je imel najboljšo vrednost v predvide­vanju za indeks utržne jakosti (95,7 %) in za formacijo (66,7 %). S podobnimi razi­skavami se je ukvarjala tudi Ivanikova s so­delavci [4], ki se je osredotocila na vhodne surovine kot pokazatelje koncne kakovosti papirja na pilotnem papirnem stroju. Kot izboljšavo so izpostavili pravocasno za­znavanje sprememb v kakovosti vhodnih surovin v tehnološkem postopku in s tem pripomogli k zmanjšanju operativnih stro­škov. Umetne nevronske mreže se lahko uporabljajo tudi na »nižjem« nivoju, npr. pri posameznih procesih v postopkih izde­lave vlakninskih materialov kot surovine za embalažne papirje. Cielelski in Olejnik [5] sta v svojih raziskavah uporabila nevron­ske mreže za predvidevanje lastnosti papirja na primeru kemicno pridobljenih celuloznih vlaken, pri cemer sta izpostavila tri glavne parametre, na katere ima mletje velik vpliv: stopnja mletja, kolicina vlaken in povprecna dolžina vlaken. Vhodne podatke sta uporabila za predvidevanje gostote, utržne dolžine in raztržne odpor­nosti. Uporabila sta Levenberg-Marqu­ardtov algoritem. Rezultati simulacij so bili ustrezni, zato sta priporocila uporabo umetne inteligence za reševanje podobnih razvojnih izzivov. Podobna tematika je ob­delana tudi v clanku [6], kjer so raziskovali kakovost papirjev v povezavi z mehanski­mi (utržni indeks, raztržni indeks, razpocni indeks in število dvojnih prepogibov) in morfološkimi lastnostmi celuloznih vlaken pri razlicnih vrstah mletja. Avtorji so uporabili umetne nevronske mreže in veckratne linearne regresijske modele za postavljanje razlicnih modelov med odvisnostjo za obvladovanje in pred­videvanje kakovosti papirja. Avtorji so po­trdili uporabnost teh pristopov za doloca­nje procesnih in kakovostnih parametrov. Omenimo še raziskavo Adamopuolos in drugi [7], kjer so se raziskovalci lotili pred­videvanja kakovosti embalažnih papirjev (linerja in flutinga) za izdelavo valovite­ga kartona z višjim deležem recikliranih vlaken. Oba uporabljena pristopa, MLR in ANN, sta bila zelo uporabna za predvide­vanje utržne jakosti v precni smeri za liner papir, z natancnostjo od 95 % in 97,27%, za tlacno odpornost v smeri teka vlaken za fluting s koeficientom natancnos­ti od 94,13 % in 99,28 %. Rezultati so si podobni, vendar pa se je izkazalo, da je model ANN boljši, saj povezave med vhodnimi in izhodnimi podatki niso vedno linearne. Ko je embalaža dokoncana, se vanjo vstavi izdelek. Tudi v tem primeru strojna inteligenca že ponuja nekaj rešitev za em­balažno panogo. Steven Mejer je opisal primer polnjenja plinskih jeklenk z LPG. Za natancno polnjenje jeklenk je treba poznati težo prazne jeklenke, pri cemer le-ta lahko odstopa za 10 %, kar otežuje polnjenje. V preteklosti so bile jeklenke primerno oznacene, vendar je z leti prišlo do obrabe in s tem tudi do težje berljivos­ti. Rešitev je ponudila umetna inteligenca oziroma strojno ucenje. Inženirji v podjetju so naredili razširjeno bazo slik jeklenk in naucili stroje, da prepoznajo specificne jeklenke na podlagi korelacije. Algoritem in baza slik z jeklenkami sta izpopolnjena, nihanja pa so veckratno zmanjšana. Druga rešitev je povezana s polnjenjem in zapiranjem steklenic. Podjetje Acquire Automation za kontrolo zapiralcev stekle­nic in procesa polnjena uporablja sistem CapQ Vision Inspection (Slika 2). Slika 1. Strojno generirane razlicice steklenic cokoladnega namaza Nutella Figure 1: Machine designed variations of the Nutella packaging Slika 2. Kontrola zapiranja steklenic vodena z umetno inteligenco Figure 2. Bottle cap inspection with artificial intelligence Umetna inteligenca se lahko uporablja tudi za prepoznavanje napak, npr. teks­ture in klasifikacije materialov, verifikacije sestavljanja in lociranja izdelkov z napa­ko, kot tudi za strojno branje nepopolnih crk ali crk pod kotom. Z njeno uporabo lahko izboljšamo ucinkovitost, zagotovi­mo lažje programiranje novega izdelka in fleksibilnost, ki je pri narocniku še kako pomembna. V clanku Jamsheda Kahna [8] so opisane vse prednosti strojnega ucenja z vizualno kontrolo izdelkov v embalažni panogi. Umetna inteligenca pa lahko pomaga tudi pri logistiki, in sicer pri nadzoru to­vora od proizvajalca do koncnega upo­rabnika. Z uporabo podatkov GPS lahko sistem nadzoruje vec parametrov, kar omogoca maksimalno usklajevanje logi­stike in s tem zmanjševanje števila vozil in prevoženih kilometrov, kar zmanjša ogljicni odtis. Po drugi strani pa se lahko sistemi umetne inteligence uporabljajo tudi za sortiranje odpadkov, kar spod­buja krožno gospodarjenje. V zbiralnici in predelovalnici odpadne embalaže se že uporabljajo visoko inteligentni stroj­ni sistemi, kot je opisano v clanku [9]. Podjetje Alpine Waste & Recycling MRF v Denverju v Koloradu (ZDA) uporablja stroj AMP Cortex, ki ima vgrajeno ka­mero, s katero preverja pretok odpadne kartonske embalaže na tekocem traku. Za identifikacijo kartonskih izdelkov med razlicnimi materiali uporablja umetno inteligenco, prepozna razliko med nava­dnimi škatlami in asepticnim kartonom ali kompozitnim materialom. Trenutno naprava locuje vec kot 150 razlicnih va­riacij kartona in se uci še naprej. Ko je ustrezni karton prepoznan, ga naprava s pomocjo rok izloci. Povprecen clovek lah­ko izloci 40 kartonov iz množice odpad­kov, medtem ko lahko strojna naprava izloci 60 kosov z vec kot 90-odstotno na­tancnostjo. Številka se samo še povecuje, saj se ucinkovitost z ucenjem izboljšuje. Vcasih pa se zgodi, da umetna inteligen­ca ni lahko obvladljiva, v smislu zbiranja in obdelave podatkov. V vecini prime­rov je veliko odvisno od same racunal­niške infrastrukture podjetja. V clanku Karlovits [10] so predstavljeni zahteve in trenutni izzivi tiskarskih in embalažnih podjetij. Papirnice so vecinoma zaprti sistemi, zato imajo tudi embalažerji kot tudi predelovalci razdrobljene sisteme, ki racunalniško niso povezani. To predsta­vlja izziv podatkovnih formatov in sen­zorskih sistemov ter prenos teh podatkov do centralnega racunalnika, ki bi lahko izvajal operacije s pomocjo umetne inte­ligence. Rešitve, ki jih ponujajo sodobne tehnike bi lahko obrnile celoten koncept dojemanja embalažne verige. Podjetje Lush [11] uporablja umetno inteligenco in strojno ucenje, da se popolnoma znebi vmesne primarne embalaže in oznaceva­nja z nalepkami ali tiskanimi reklamnimi dodatki. Racunalniški sistemi so pro­gramirani tako, da prepoznajo Lushev izdelek, ki ga je možno poskenirati s pomocjo aplikacije na mobitelu. Aplika­cija je narejena tako, da se vsi podatki, ki jih je prej vsebovala nalepka ali primerna embalaža, prikažejo na zaslonu mobitela (Slika 3). 3 ZAKLJUCEK Umetna inteligenca in tehnologije, kot so strojno ucenje, umetne nevronske mreže, skupaj s senzorji in kamerami omogoca­jo neskoncno izboljšanje vseh procesov v embalažni panogi. Nacin uporabe in pos­tavljanje v obstojece sisteme je seveda še vedno odvisen od naravne inteligence odgovornih v podjetjih. Kje v embalažni verigi bo umetna inteligenca prva zaži­vela (razvoj in proizvodnja osnovnih suro­vin, pakirne linije ali logistika), je težko napovedati, saj so tehnološki postopki v panogi v vecini še vedno le mehanizirani. S spremembo strojnega parka in tehno­loških postopkov bo tudi preskok v nas­lednje korake razvoja bistveno lažji, ven­dar bo potreben tudi preskok v naravni inteligenci uporabnikov za obvladovanje tovrstnih sistemov. 4 LITERATURA [1] LALOU K. AI in Packaging: How artificial intelligence is driving the packaging industry forward. Dostopno na spletu https://www.packaginginsights.com/news/ai-in-pack­aging-how-artificial-intelligence-is-driv­ing-the-packaging-industry-forward.html [2] CHALMERS, R., AI in packaging: Defining terms, assessing impact—Part 1, Dostopno na spletu: https://www.packagingdigest.com/automation/ai-in-packaging-defining-terms-as­sessing-impact-part-1-2019-05-07 [3] NIEMINEN, P., KÄRKKÄINEN, T., LUO­STARINEN, K., MUHONEN, J. Neural Predic­tion of Product Quality Based on Pilot Paper Machine Process Measurements, In: Dobnikar A., Lotric U., Šter B. (eds) Adaptive and Nat­ural Computing Algorithms. ICANNGA 2011. Lecture Notes in Computer Science, vol 6593. Springer, Berlin, Heidelberg [4] IVANNIKOVA E., HÄMÄLÄINEN T., LUO­STARINEN K., Variable group selection based on regression trees: Paper machine case study 2014 IEEE Conference on Evolving and Adaptive Intelligent Systems (EAIS), Linz, Austria, 2014, str. 1–5. [5] CIESIELSKI K, OLEJNIK K. Application of Neural Networks for Estimation of Paper Prop­erties Based on Refined Pulp Properties. FIBRES & TEXTILES in Eastern Europe 2014; 22, 5(107) str. 126–132. [6] MONGA, S., THAPLIYAL B., TYAGI, S., NAITHANI, S., Relationship between Strength Properties and Fiber Morphological Character­istics of S. officinarum – Part-1: Regression and Artificial Neural Networks Analysis, Internation­al Journal of Science and Research (IJSR), 6. 6-391, 2017 [7] ADAMOPOULOS, S., KARAGEORGOS A., RAPTI, E., BIRBILIS, D., Predicting the properties of corrugated base papers using multiple linear regression and artificial neural networksDrew­no 2016, Vol. 59, No. 198 DOI: 10.12841/wood.1644-3985.144.13 [8] KHAN, J., Everything you need to know about Visual Inspection with AI, Dostopno na spletu; https://nanonets.com/blog/ai-visual-in­spection/ [9] BROWN D., HOROWITZ M., AI Offers a Smarter Path to Sustainable Packaging, Dostopno na spletu: https://www.mhlnews.com/technology-automation/ai-offers-smart­er-path-sustainable-packaging [10] KARLOVITS, I., Technologies for using Big Data in the paper and printing industry, J. Print Media Technol. Res. 6(2017)2, 75–83 [11] BEZAMAT B., Lush trials AR product app in new package-free store, Dostopno na spletu: https://thecurrentdaily.com/2018/06/14/lush-ar-app-package-free-store/ Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija Slika 3. Brez embalaže in brez nalepke – le mobitel za vse izdelke podjetja Lush Figure 3: No packaging no labelling – just a mobile phone for the identification of Lush cosmetics Oglasno sporocilo PRIME V PRIPRAVI SNOVI PRIME IN STOCK PREPARATION Andritz AG Well-known with over 5,400 pressure screens installed in numerous stock preparation lines worldwide, ANDRITZ presents the latest evolution in screening – the PrimeScreen X. The innovative design of the new screen builds on the successes of the widely valued ModuScreen family, but offers innovative, key benefits. The improvements in energy efficiency, screening performance, and maintainability are significant. ANDRITZ je znan po tem, da je po vsem svetu montiral 5400 tlacnih prebiralnikov na številnih linijah za pripravo snovi. Zdaj predstavlja najnovejši izdelek v procesu prebi­ranja – PrimeScreen X. Inovativna zasnova novega prebiralnika teme­lji na uspehih zelo cenjene družine ModuScreen-ov, vendar ponuja pa inovativne, kljucne prednosti. Izbolj­šave energetske ucinkovitosti, ucin­kovitosti prebiranja in vzdrževanja so znatne. Sampo Köylijärvi, globalni produkt­ni vodja za sisteme RCF prebiranja in flotacije pri Andritzu pravi: »Z osre­dotocenostjo na potrebe strank in zahteve trga ter uživanjem prednosti naših dolgoletnih izkušenj in znanja na podrocju prebiranja je šel PrimeScreen X skozi vse stopnje razvoja izdelka – od zacetnega tehnicnega projektiranja do razvoja prototipa ter dveh let pre­skušanja v papirnici – pri najzahtevne­jših uporabah OCC. PrimeScreen X je idealen za vse vrste prebiranja ne glede na surovino. Glavne lastnosti naprave PrimeScreen X / Main features of the PrimeScreen X Glavne izboljšave zasnove novega prebi­ralnika so: Dovod snovi z vrha. Zasnova upo­rablja gravitacijo za hitro odstranjeva­nje težkih necistoc. S tako zasnovo od zgoraj navzdol abrazivni materiali, ki povzrocajo obrabo rotorja in sita ozi­roma košare, ne tecejo pocasi navzgor skozi celotno sito. Zasnova od zgoraj navzdol izboljša tudi odstranitev lah­kih rejektov (odpadnih snovi), ter tako prepreci njihovo zbiranje na obmocju dovajanja in s tem podaljša življenjsko dobo obrabljajocih se sestavnih delov. PrimeRotor in letve za vecjo ucin­kovitost in nižjo porabo elektricne energije. Prebiralnik je lahko opre­mljen z novim PrimeRotor, ki izboljša ucinkovitost prebiranja in zmanjša po­rabo energije do 25 odstotkov. Letve za PrimeRotor se lahko nadomestijo s katero koli letvijo podjetja ANDRITZ, rotor pa se lahko namesti v katero koli vrsto prebiralnika, ki je na voljo na trgu. Lažje vzdrževanje. Zamenjava košar in rotorjev vzame veliko casa. V Pri­meScreen X je uporabljena edinstveno zasnovana prirobnica pogonske gredi, ki povezuje rotor s središcem, zaradi cesar je vzdrževanje ali zamenjava hit­ra in lahka. Inovativni vpenjalni sistem za pritrditev košare omogoca hitrejšo menjavo te košare. Optimizirana razmerja med višino in premerom košare prebiralnika. PrimeScreen X je zasnovan tako da z optimiziranim razmerjem med višino in premerom košare izpolnjuje zahteve razlicnih oprem in uporab. To prispeva k zmanjšanju dejavnikov zgošcevanja, boljšemu nadzoru izgube vlaken in manjšim možnostim zamašitve. PrimeScreen X je izjemen za vse vrste prebiranja – rjavi in beli programi, re­ciklirane in izvorne vlaknine, vkljucno z grobo, fino, izmetno, gosto... prebiran­je, ter frakcioniranjem. Vec informacij o Andritzovi najnovejši tehnologiji prebiranja lahko dobite na: andritz.com/primescreen ali ce pišete na naslov: sampo.koylijarvi@andritz.com PrimeScreen X FUNKCIONALIZACIJA PAPIRJA Z MIKROKAPSULIRANIMI ETERICNIMI OLJI FUNCTIONALISATION OF PAPER WITH MICROENCAPSULATED ESSENTIAL OILS Boštjan ŠUMIGA1, Barbara ŠUMIGA2, Bojana BOH PODGORNIK1 IZVLECEK Z izdelavo mikrokapsul lahko dosežemo zašcito etericnih olj na mikro-nivoju in njihovo uporabo v papirni industriji s funkcional­nostjo odišavljenosti, protimikrobnosti ali drugih želenih lastnosti. Prispevek opisuje rezultate lastnih raziskav in razvoja dveh teh­nologij mikrokapsuliranja etericnih olj za uporabo v papirni industriji. Za šest etericnih olj z znanimi protimikrobnimi ucinki smo modificirali in optimizirali tehniki mikrokapsuliranja s kompleksno koacervacijo in z in situ polimerizacijo. Mikrokapsule smo aplici­rali na dva nacina, z vgrajevanjem v papirno snov in s površinskim klejenjem/premazovanjem na površino papirja. Ovrednotili smo morfološke in funkcionalne lastnosti izdelanih papirjev. Rezultati so pokazali kontrolirano sprošcanje etericnih olj s pritiskom in ustvarjanje odišavljenosti oz. protimikrobnosti funkcionalnih papirjev. Kljucne besede: funkcionalizacija, papir, mikrokapsule, etericna olja, kontrolirano sprošcanje, antimikrobnost, odišavljenost ABSTRACT By producing microcapsules, essential oils can be protected on the micro-level, and used in the paper industry with the functionalities of fragrance, antimicrobial activity or other desired properties. This paper describes the results of our own research, and the development of two technologies for the microencapsulation of essential oils for application in the paper industry. For six essential oils with known antimicrobial effects, complex coacervation and in situ polymerisation microencapsulation techniques were modified and optimised. Microcapsules were applied in two ways, by incorporation into the paper pulp, and by sizing/coating on the surface of the paper. Morphological and functional properties of the produced papers were evaluated. The results showed the controlled pressure-sensitive release of essential oils, and the creation of a fragrance and antimicrobial effects of functional papers. Keywords: functionalisation, paper, microcapsules, essential oils, controlled release, antimicrobial, fragrances 1 UVOD Papir je cenovno ugoden material z ob­novljivimi lastnostmi, ki se proizvaja v velikih kolicinah. Z uporabo tehnologij mikrokapsuliraja je možno papir opleme­nititi z razlicnimi funkcionalnostmi. Gre za tehnologije z visoko dodano vredno­stjo in veliko možnosti uporabe. Lastnos­ti etericnih olj ne omogocajo neposredne uporabe na papirju. Z zašcito na mikro­nivoju - izdelavo mikrokapsul - lahko dosežemo njihovo uporabo v papirni industriji s funkcionalnostjo odišavlje­nosti, protimikrobnosti ali drugih želenih lastnosti. Mikrokapsuliranje je tehnologija obda­janja majhnih delcev fino zmletih trdnih snovi, kapljic tekocin ali plinskih kom­ponent z zašcitno membrano/ovojem - steno mikrokapsul [1, 2]. Prvi zapisi o mikrokapsuliranju segajo v sredino 20. stoletja, ko sta Green in Schleicher [3] patentirala uporabo mikrokapsuliranih barvil za samokopirni papir (carbon­less copy paper). Od zacetkov raziskav do industrializacije prvega proizvoda z mikrokapsulami, to je komercialno ime­novanega NCR samokopirnega papirja, je minilo približno devet let, kar naka­zuje na zahtevnost tehnologije in njeno visoko dodano vrednost. Mikrokapsule z levko barvili v jedru za NCR samokopirni papir so bile prvi in do danes še vedno kolicinsko najvecji komercialni proizvod tehnologije mikrokapsuliranja. Že od prvih zacetkov se tehnologije mikro­kapsuliranja stalno izboljšujejo, spremi­njajo in prilagajajo za razlicne namene in uporabe, okarakterizirane z intenzivno rastjo patentiranih aplikacij, katerim v preteklih treh desetletjih eksponetno sle­dijo tudi znanstvene publikacije. Slednje nakazuje vedno vecji interes akademske sfere za tehnologije mikrokapsuliranja, konstantno industrijsko inovativnost in uporabnost. Glavni razlogi za mikro­kapsuliranje oziroma mikropakiranje materialov so: locevanje (deaktivacija) reaktivnih komponent v zmeseh, zašcita pred dejavniki okolja, pretvorba tekocin ali lepljivih trdnin v prah, maskiranje ne­prijetnega vonja ali okusa, kontrolirano, trajno ali casovno nacrtovano sprošca­nje, ciljno usmerjanje aktivnih kompo­nent k specificnim mestom ucinkovanja, ter zagotavljanje delno prepustnih mem­bran za kontroliran transport ali loceva­nje molekul. Mikrokapsule so delci mikronskih dimen­zij, sestavljeni iz jedra (core material, active agent, internal phase) in stene ali ovojnice (wall, shell, coating). Lahko so razlicnih oblik in struktur: pravilnih sfe­ricnih ali nepravilnih oblik, z enojedrno ali vecjedrno zgradbo. Najznacilnejši sta tako imenovana struktura jedro-stena (core-shell) in struktura matriksa (ma­trix structure). Jedrni material se lahko sprosti iz mikrokapsul na razlicne nacine. Obicajno se nacin sprošcanja nacrtuje vnaprej in je predvsem odvisen od na­mena mikrokapsuliranja. Analiza vec sto patentnih dokumentov [4, 5] je razkrila, da je prvi razvit in še vedno najpogosteje uporabljen mehanizem sprošcanja me­hansko odprtje, ko pod zunanjim priti­skom stena mikrokapsule poci in sprosti jedrni material. Klasifikacija mehanizmov sprošcanja, zasnovana glede na lastnosti stene, je predstavljena na sliki 1. Zanimiv jedrni material za mikrokapsule predstavljajo etericna olja, ki so hlapne v olju topne snovi, pridobljene vecino­ma iz rastlin. Uporabljajo se predvsem v kozmetiki, prehrani, aromaterapiji in v zadnjih letih kot naravna protimikrobna sredstva. Predvsem zaradi hlapnosti in tekoce oblike jih ni možno neposredno uporabiti/aplicirati, kar pa lahko omogo­ci uporaba tehnologij mikrokapsuliranja. Naš cilj in namen raziskave je bil izdelati papir s funkcionalnimi lastnosti z upo­rabo etericnih olj in tehnologij mikro­kapsuliranja v naslednjih korakih: izbor in optimizacija tehnik mikro­kapsuliranja etericnih olj, izbor tehnik apliciranja na papir, ovrednotenje funkcionalnih lastnosti. EKSPERIMENTALNI DEL Za izdelavo mikrokapsul z etericnimi olji želenih velikosti smo izbrali dve tehno­logiji mikrokapsuliranja, ki spadata pod kemijske postopke mikrokapsuliranja: koacervacijo in in situ polimerizacijo. Uporabili smo šest etericnih olj: limonske trave (Cymbopogon citratus), cajevca (Melaleuca alternifolia), sivke (Lavan­dula angustifolia), rožmarina (Rosmari­nus officinalis), evkaliptusa (Eucalyptus globulus) in žajblja (Salvia officinalis). Izdelava mikrokapsul po postopku kompleksne koacervacije želatine in gumi arabike Koacervacija je proces, pri katerem se v koloidnem sistemu izloci s koloidom bo­gata faza - koacervat. V postopku izde­lave mikrokapsul najprej v vodi emulgira­mo hidrofobno ucinkovino (npr. etericno olje), nato pa koacervacijo sprožimo z dodatki, ki povzrocijo tanjšanje hidra­tacijskega ovoja makromolekularnega koloida, na primer z dodatkom soli, do­dajanjem topila, spremembo pH ali do­dajanjem nasprotno nabitega polimera. Pri tem se koloidno bogata faza v obliki amorfnih tekocih koacervatnih kapljic zacne nalagati na oljna jedra; združi se v homogen koacervatni sloj, ki popolnoma obda jedra in tvori ovojnico mikrokapsul. Koacervatne ovojnice mikrokapsul lahko utrdimo z zamreževali, ki tvorijo kova­lentne vezi (aldehidi, ketoni, encimi) ali z utrjevali, ki ucinkujejo s tvorbo vodikovih vezi (naravne polikisline ali polifenoli) – slika 2. V naši raziskavi smo etericno olje mikro­kapsulirali po postopku kompleksne koa­cervacije želatine in gumi arabike - dveh naravnih makromolekularnih koloidov, ki pri natancno uravnani pH vrednosti koacervirata zaradi nasprotnega naboja. Nabrekanje želatine v destilirani vodi je potekalo 1 uro pri sobni temperaturi. V reaktorski posodi s turbinskim mešalom smo po segrevanju na 50°C v vodno raz­topino želatine fazo emulgirali etericno olje (T=50°C, 600 obr/min, 30 min). Do­dali smo vodno raztopino gumi arabi­ke (T=50°C, 800 obr/min). Koacervacijo smo sprožili z razredcevanjem z vodo in z uravnavo pH vrednosti z dodajanjem ocetne kisline do pH=3,9. Obdajanje olj­nih jeder s koacervatnimi kapljicami smo vzdrževali 2 uri (T=50°C, 600 obr/min). Po ohlajanju do sobne temperature (1°C/min, 600 obr/min) smo za utrjeva­nje ovojnice uporabili glutaraldehid ali kostanjev tanin in postopek zakljucili po 2 urah mešanja. Izdelava mikrokapsul po postopku in situ polimerizacije In situ polimerizacija (ISP) spada v skupi­no polimerizacijskih postopkov mikro­kapsuliranja, kjer monomeri polimerizira­jo okoli kapljic v emulziji in naredijo trdno polimerno steno. Najpogosteje se upo­rabljajo monomeri oz. predkondenzati melaminske smole, znacilna je dodatna prisotnost modifikatorja, brez katerega tvorba mikrokapsul ne bi bila mogoca. Za pripravo ISP mikrokapsul z etericnimi olji v jedru smo uporabili lasten labora­torijski reaktorski sistem, opremljen z ogrevalno/hladilnim sistemom, 1000 ml reaktorsko posodo in Heidolph mešalom z nastavljivo hitrostjo 0–2000 obr./min. Postopek je potekal po naslednjih kora­kih: (a) priprava vodne raztopine modi­fikatorja, (b) emulgiranje etericnih olj in tvorba emulzije olja v vodi, (c) dodajanje melaminskega predkondenzata za tvorbo stene, (d) segrevanje in polimerizacija pri povišani temperaturi (70–80°C), približno eno uro, (e) hlajenje in zakljucek reakcije. Vgrajevanie in nanos mikrokapsul v/na papir ter mehanska aktivacija Za vgrajevanje mikrokapsul v papir smo suspenzije mikrokapsul v laboratoriju umešali v papirno snov in iz nje izdelali papir z uporabo laboratorijskega obli­kovalnika listov (Metoda Rapid-Köthen ISO 5269-2). Dodali smo 5 % in 10 % mikrokapsul. Za nanos na papir je bil uporabljen labo­ratorijski premazovalnik s palico (K Con­trol Coater, RK PrintCoat Instruments Ltd.). Nanos je bil dosežen v obsegu od 2 do 30 g/m2. Mehansko aktivacijo mikrokapsul smo iz­vedli z uporabo testa s potegom uteži, ki je predstavljen na sliki 3. Uporabili smo 3 kg ali 5 kg uteži in jih trikrat potegnili v enaki smeri potega. Ovrednotenje funkcionalizacije papirja Morfologijo mikrokapsul in premazanih papirjev pred in po aktivaciji smo pro­ucevali pod svetlobnim mikroskopom (LTM) in vrsticnim elektronskim mi­kroskopom (SEM). Odišavljenost papirja in trajnost izdelka smo preverjali po mehanski aktivaciji v razlicnih casovnih obdobjih, od pol ure do 10 let. Protimi­krobno ucinkovitost smo ovrednotili po modificirani metodi na agarnih ploš­cah v petrijevkah, na testnih organiz­mih Escherichia coli in Saccharomyces cerevisiae, v nepremazanih papirnih matricah in v papirjih premazanih s formulacijami mikrokapsul z etericnim oljem [5]. REZULTATI Z RAZPRAVO S kompleksno koacervacijo želatine in gumi arabike smo uspešno izdelali mikrokapsule etericnega olja v dveh iz­vedbah – zamrežene z glutaraldehidom in utrjene s kostanjevim taninom, v ve­likosti 50 do 150 µm (slika 4). Ovojnice so iz naravnega materiala, prozorne in elasticne, podobne celicam; ob stiku in sušenju se kroglaste oblike prilagodijo. Ovojnice zamrežene z glutaraldehidom so trdnejše; ovojnice utrjene s taninom ohranjajo veliko elasticnost. Mikro­kapsule obeh tipov dobro prenesejo sušenje na zraku in so odporne v va­kuumu, ki je potreben za SEM posnetke (slika 4). Po postopku in situ polimerizacije smo uspešno izdelali mikrokapsule z eteric­nimi olji sivke citronele, žajblja, evkalip­tusa, cajevca in rožmarina. Po koncani sintezi so v obliki 30–35 % belih vodnih suspenzij primerne za neposredno indu­strijsko premazovanje na papir. Mikro­kapsule so lepih sfericnih oblik z znacil­no gladko površino in velikosti 1–10 µm, kot je razvidno s slike 5. Mikrokapsule smo uspešno vgradili v papirno snov (slika 6) in jih s površin­skim klejenjem/premazovanjem nanesli na papir (Slika 7). Testiranje odišavljenga papirja z eteric­nim oljem sivke je pokazalo, da se še po desetih letih pod pritiskom iz mikro­kapsul sprosti etericno olje s svojo zna­cilno aromo. Testi antimikrobnosti so potrdili anti­mikrobno delovanje etericnega olja ci­tronele po mehanski aktivaciji na papir­ju na testirane mikroorganizme E. coli in S. cerevisiae. Pri papirjih z nanosom 30 g/m2 mikrokapsul s citronela oljem po 24 urah inkubacije ni bilo opaziti no­bene rasti testnih mikroorganizmov. 4 ZAKLJUCKI Mikrokapsuliranje etericnih olj je bilo uspešno po obeh postopkih – s komple­ksno koacervacijo želatine in gumi ara­bike in z in situ polimerizacijo amino­aldehidnih smol. Izdelane koacervatne mikrokapsule so vecje (50 do 150µm), ovojnice so iz naravnega materiala, elasticne, delno prepustne, ob stiku tvorijo strukture, podobne celicam v tkivu. Mikrokapsule po in situ postopku z aminoaldehidno ovojnico so bistveno manjše (1 do 10 µm), ovojnice so trdne, obstojne in neelasticne, kroglasto obli­ko ohranjajo tudi ob dotiku in med su­šenjem. Mikrokapsule obeh tipov dobro prenesejo sušenje na zraku in so odpor­ne v vakuumu, ki je potreben za SEM posnetke. Koacervatne mikrokapsule so primernejše za aplikacije, kjer so zaželeni povsem naravni materiali in postopno sprošcanje etericnega olja. In situ mikrokapsule so idealne za izdelke, kjer je s tehnološkega vidika potrebno doseganje dimenzij pod 10 µm, ter za izdelke, kjer je predvideno dolgotrajno shranjevanje etericnega olja in nacr­tna sprostitev z mehansko aktivacijo ob uporabi izdelka. Nanašanje mikrokapsul na papir se je izkazalo tehnološko primernejše in bolj smiselno kot vkljucevanje mikrokapsul v papirno snov. Stopnja protimikrobne ucinkovitosti je odvisna predvsem od izbranega eteric­nega olja in kolicine nanosa na papir. Z vecjimi nanosi (>20–30 g/m2) je možno doseganje visoke stopnje protimikrob­nosti za bakterije in kvasovke. Z uporabo tehnologij mikrokapsuliranja lahko dodamo papirju kot osnovnemu nosilcu razlicne funkcionalne lastnosti. Mikrokapsule obcutljive na pritisk omo­gocajo kontrolirano sprošcanje eteric­nega olja in casovno/ciljno usmerjeno delovanje. S tem spremenijo papir v atraktiven produkt s posebnimi lastnost­mi – efektom odišavljenosti, aromate­rapije, ali pa zašcite proti mikroorganiz­mom. Razvite mikrokapsulirane oblike etericnih olj so namenjene uporabi v razlicnih izdelkih, zlasti pa kot funkcio­nalni dodatek za papirno in kartonsko embalažo. Izbrana »esenca« oz. vonj lahko potencialno predstavlja zašcitni znak inovativnih produktov. Z izborom koacervacijske tehnologije mikrokapsuli­ranja se lahko koncen produkt deklarira tudi kot popolnoma naraven in cloveku/okolju prijazen. Zahvala. Del raziskave je bil izveden v okviru ra­zvojno-raziskovalnega programa CEL.KROG: »Izkorišcanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio­-osnovanih produktov« (številka pogod­be: OP20.00365), sofinancirano s strani Republike Slovenije, Ministrstvo za izo­braževanje, znanost in šport in Evrop­ske Unije, Evropski sklad za regionalni razvoj, 2016–2020. Literatura 1. DEASY P. B. Microencapsulation and related drug processes. New York; Basel: M. Dekker, 1984, 361 str. 2. ARSHADY R. in BOH B. Microcapsule pat­ents and products. London: Citus book, 2003, 320str. 3. GREEN B. K. in SCHLEICHER. L. Oil-contain­ing microscopic capsules and method of mak­ing them. US 2800457, 1957, NCR. 4. BOH B. Microencapsulation technology ap­plications : with special reference to biotech­nology : developing support for introducing knowledge intensive technologies. V: KORN­HAUSER, Aleksandra (ur.), DASILVA, Edgar (ur.). The integrating triangle : research - edu­cation - development : a challenge for higher education. Ljubljana: International Centre for Chemical Studies: Slovenian National Commis­ion for Unesco, 1996, str. 51-76. 5. PONCELET D., BOH B. Microcapsules deliv­er. Chem Ind-London, 2008, št. 2, str. 23-25. 6. ŠUMIGA, B.; ŠUMIGA, B.; RAVNJAK, D.; BOH PODGORNIK, B. Antimicrobial Paper Coatings Containing Microencapsulated Cym­bopogon citratus Oil. Coatings 2019, 9, 470 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Aškerceva 12, Ljubljana, 2Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva 8, Ljubljana Slika 1: Klasifikacija mehanizmov sprošcanja jedra iz mikrokapsul Figure 1: Classification of release mechanisms from the core of microcapsules Slika 2: Glavne faze v postopku mikrokapsuliranja s koacervacijo Figure 2: Main phases in the process of microencapsulation by coacervation Slika 3: Mehanska aktivacija mikrokapsul s potegom uteži Figure 3: Mechanical activation of microcapsules with weight pulling test b) po mehanski aktivaciji – vidna notranjost mikrokapsule (SEM 10.000x) a) osušene neaktivirane mikrokapsule (SEM, 500x) Slika 5:Mikrokapsule z etericnimi olji, izdelane po postopku in situ polimerizacije. Figure 5: Microcapsules with essential oils produced by in situ polymerisation a) prerez papirja z vgrajenimi mikrokapsulami (SEM, 1500x) b) mikrokapsule med papirnimi vlakni (SEM, 4000x) Slika 6: ISP mikrokapsule z etericnim oljem, vgrajene v papirno snov Figure 6: ISP microcapsules with essential oil incorporated into the paper pulp a) papir pred aktivacijo (SEM, 500x) b) papir po mehanski aktivaciji (SEM, 1000x) Slika 7: Površinski nanos ISP mikrokapsul z etericnim oljem na papirju, nanos 2 g/m2 Figure 7: Paper coating with ISP microcapsules with essential oil (2 g/m2) ROTACIJSKI GENERATOR HIDRODINAMSKE KAVITACIJE ZA FIBRILACIJO DOLGIH VLAKEN IGLAVCEV ROTATIONAL CAVITATION GENERATOR FOR THE FIBRILLATION OF CONIFER FIBRES Janez KOSEL1, Andrej ŠINKOVEC2, Matevž DULAR3 IZVLECEK Mletje celuloznih vlaken je pocasen in energetsko drag postopek v proizvodnji papirja, vendar je kljucno za njegovo kakovostno izdelavo. Zahtevnost tega postopka je še zlasti ocitna pri obdelavi dolgih vlaken iglavcev, ki sicer predstavljajo prednostni vir vlaken v industriji in dajejo papirju njegovo jakost in mehansko odpornost. Zato smo v tej študiji testirali nov rotacijski generator za hidro­dinamsko kavitacijo za mletje celulozne suspenzije z visokim deležem iglavcev. Glede na naše rezultate smo pokazali, da se v pred­stavljeni napravi tvorijo intenzivne strižne sile in številna obmocja razvite kavitacije in da z njenim tretmajem ucinkovito povecamo stopnjo mletja celulozne suspenzije. Iz obdelane suspenzije smo proizvedli papir višje kakovosti z vecjim nateznim indeksom (50,5 Nm/g) in razpocnim indeksom (3 kPam2/g). Dobljene fizikalne lastnosti so bile zadostne za izdelavo graficnega papirja in karto­na. Dodatno smo ugotovili, da je laboratorijski rotacijski generator energetsko bolj ucinkovit v primerjavi z rutinsko uporabljanimi laboratorijskimi dezintegratorji. Po našem vedenju, je to prvi primer uporabe hidrodinamske kavitacije za mletje celuloze iglavcev s standardno industrijsko koncentracijo. Kljucne besede: Rotacijski generator hidrodinamske kavitacije, hidrodinamska kavitacija, stopnja mletja, natezni indeks, razpocni indeks, celulozna vlakna v papirni industriji ABSTRACT The refining of cellulose pulp is important for obtaining high-quality paper. However, refining is slow and costly especially for longer conifer fibres, which give paper its strength and are thus preferred in paper production. In thisresearch/study?, we have applied a rotation generator of hydrodynamic cavitation for treating conifer rich pulp samples. Our results show that this device generates intense shear forces and multiple zones of developed cavitation, and is therefore successful in elevating drainability. The paper produced from the refined pulp was of higher quality and had an increased tensile index (50.5 Nm/g) and burst index (3 kPam2/g). This paper was of sufficient quality for printing paper and other types of paperboard quality manufacture. Finally, our rotation generator proved to be economically more efficient than the routinely employed laboratory refiners. According to our knowledge, we are the first to employ hydrodynamic cavitation for the refining of conifer rich pulp of standard industrial consistency. Keywords: rotational cavitation generator, hydrodynamic cavitation, drainability, tensile index, burst index, papermaking fibres UVOD Zaradi tržne konkurence in visokih ener­getskih stroškov je papirna industrija pri­morana v iskanje in razvoj okolju prijaznih in energetsko ucinkovitih strategij. Proces proizvodnje papirja je sestavljen iz nasled­njih korakov: proizvodnja celuloze, mle­tje, odvodnjavanje s stiskanjem, sušenjem in glajenjem. Zimzeleni iglavci (mehki les), ki se jih za­radi njihovih daljših vlaken preferencno uporablja v proizvodnji papirja, predsta­vljajo izziv, saj je treba njihova dolga vla­kna mleti z nižjo intenziteto [1]. Posle­dicno je poraba energije veliko vecja v primerjavi z obdelavo kratkih vlaken hitro rastocih rastlin. Potemtakem bi lahko izboljšan postopek mehanskega mletja znatno znižal energetske stroške in stro­ške porabljene vode v proizvodnji papirja na osnovi celuloznih vlaken iglavcev. Hidrodinamska kavitacija se tvori ob na­stanku in rasti parnih mehurckov in je posledica povecanja hitrosti teka tekocine in hkratnega znižanja staticnega tlaka. Ta oblika kavitacije se je v primerjavi z ultra­zvocno kavitacijo izkazala za bistveno bolj ucinkovito v smislu energetske ucinkovi­tosti, širšega podrocja generiranja kavi­tacije, enostavne integracije v industrijski kontinuirni sistem ter bistveno nižjih stro­škov v opremi [2]. Zato smo v naši raziskavi kavitirali ce­lulozno suspenzijo iglavcev z uporabo novega rotacijskega generatorja hidrodi­namske kavitacije (RGHC), opremljenega z rotorjem in nasprotujocim si statorjem, ki imata posebej izoblikovane zobe, na katerih se generirajo agresivni kavitacijski mehurcki. EKSPERIMENTALNI DEL Pripravili smo mešanice beljenih kratkih celuloznih vlaken evkaliptusa (Santa Fe) in beljenih dolgih sulfatnih vlaken iglavcev (Orion Poels). Za vzorec celuloze za eno­stavno mletje (VER) smo pripravili 1,57 % celulozno suspenzijo, sestavljeno iz 80 % vlaken evkaliptusa in 20 % vlaken iglav­cev. Suspenzija je bila pripravljena v vodi in je bila predhodno mehansko mleta z uporabo standardnega laboratorijskega mlina Valley (standard ISO 5264–1). Pred poskusi smo dodali primerno kolicino vode ali jo ustrezno odstranili skozi filter, da smo pridobili želeno koncentracijo suspenzije (1, 2 ali 3 %). Za pripravo re­alnega industrijskega vzorca (RIV), ki ga je težje mleti, smo 50 % evkaliptusovih vlaken in 50 % vlaken iglavcev razpustili v vodi do želene delovne koncentracije (1, 2 ali 3 %). Stopnjo mletja (°SR) smo dolocili po ISO 5267–1, testne liste papirja pa smo prip­ravili po ISO 5269–2. Dolocili smo nasled­nje fizikalne lastnosti izdelanih laborato­rijskih papirnih listov: natezni indeks (ISO 1924–2), razpocni indeks (ISO 2758), gramaturo (ISO 536), debelino (ISO 534), specificno gostoto (ISO 534) in prepust­nost zraka (ISO 5636–3). Kot alternativo mehanskemu mletju smo razvili nov rotacijski generator hidrodi­namske kavitacije (RGHC) [3]. Za naše ek­sperimente smo RGHC vgradili v modelni vodni sistem, ki je prikazan na sliki 1. RGHC je zasnovan na osnovi modifici­rane centrifugalne crpalke, ki v svojem ohišju vsebuje nazobcan rotor in stator (slika 2). Osnovna struktura rotacijskega generatorja še vedno omogoca precr­pavanje tekocine, kar pomeni, da je RGHC enostaven za vgradnjo v konti­nuirni industrijski sistem, pri cemer ne potrebujemo nobene dodatne zunanje crpalke. En kavitacijski prehod vzorca smo definirali kot prehod celotnega vo­lumna vzorca celulozne suspenzije (2 L) skozi RGHC. REZULTATI Z DISKUSIJO Za vizualizacijo razvoja kavitacije smo RGHC ocistili in ga napolnili z vodo ter ga poganjali pri 1000, 5400 in 6000 vrt/min. S snemanjem s hitro kamero (0,2 ms intervali) smo razvito kavitacijo opa­zili šele pri vrtilnih frekvencah, ki so bile enake ali višje od 5400 vrt/min (slika 3). S teh slik je razvidno, da so se za vsako konico zoba rotorja tvorili kavitacijski mehurcki, ki so se malo za tem locili in se porazgubili v okolico. Naši rezultati (slika 4) so pokazali, da je bil RGHC uspešen pri mletju 1 % celu­lozne suspenzije, pri cemer so daljši casi kavitiranja vplivali na povecanje stopnje mletja celuloze (vecja fibrilacija). S po­vecanjem vrtilne frekvence (iz 1000 vrt/min na 5400 vrt/min ter iz 5400 vrt/min na 6000 vrt/min) in strižne hitrosti znotraj RGHC smo še dodatno povecali stopnjo mletja obdelane suspenzije. To je veljajo tako za vzorce VER kot tudi za vzorce RIV. Za fibrilacijo in za prekinitev vodikovih vezi med celuloznimi vlakni so najverjetneje odgovorne zelo visoke strižne hitrosti (pri 6000 vrt/min), ki so se tvorile med zobmi rotorja in med tekocino, ki kroži po površini rotorja in statorja [5, 6]. Ko smo pri konstantni vrtilni frekvenci (6000 vrt/min) povecali koncentracijo suspenzije z 2 % na 3 %, se je stopnja mletja povecala (Slika 5). To je veljalo tako za VER kot tudi za RIV celulozno suspenzijo. To opažanje se ujema z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so dokazale, da je kavitacija nakljucni pojav, pri cemer velja, da vec kot je tarc (vlaken) na dolocen volumen, vecje bo število kavitiranih tarc (vlaken) [6]. Ceprav smo na splošno po obdelavi z RGHC za vzorce VER dosegli višje stop­nje mletja (52°SR), pa je bila raven mle­tja, ki smo jo dosegli z RGHC, pri obeh vrstah vzorcev relativno podobna (za 3% VER se je povecala za 24°SR in za 3% RIV se je povecala za 20°SR). Lah­ko recemo, da je RGHC približno enako ucinkovit tudi za rafiniranje vzorcev RIV, ki so težavnejši za fibrilacijo (niso pred­hodno mleti z laboratorijskim mlinom Valley) in vsebujejo vecje kolicine dolgih vlaken iglavcev. Vzorce VER in RIV s 3 % koncentracijo smo najprej kavitirali z vrtilno frekvenco 6000 vrt/min (najucinkovitejša kavitacija za fibrilacijo), nato pa smo iz njih prip­ravili laboratorijske liste in jim doloci­li naslednje fizikalne lastnosti: natezni indeks, razpocni indeks, gramaturo, de­belino in specificni volumen. Ne glede na vrsto kavitiranega vzor­ca celulozne suspenzije (VER ali RIV) smo z uporabo RGHC znatno izboljšali najpomembnejše fizikalne lastnosti la­boratorijskih listov (natezni in razpocni indeks ter gostoto papirja). Glede na naše rezultate kavitiranja 3 % suspenzi­je RIV in glede na uveljavljene standarde [7], so bile za proizvodnjo graficnega papirja ali kartona dosežene zadostne vrednosti nateznega (50,5 Nm/g) in raz­pocnega indeksa (3 kPam2/g) (Slika 6). Nadalje nam je s kavitiranjem celulozne suspenzije na RGHC uspelo zmanjša­ti zracno prepustnost papirja, vendar je bila uspešnost tega znatno vecja za vzorce VER. Za konec je naša ekonomska analiza pokazala (Tabela 1), da je za podobno vrsto (mešanica mehkega lesa iglavcev) in koncentracijo okoli 1 %, RGHC po­rabil polovico manj elektricne energije v primerjavi s standardnim laboratorijskim mlinom Valley [8]. 4. ZAKLJUCEK V tem delu smo z uporabo RGHC us­pešno mleli celulozno suspenzijo iglav­cev in listavcev, pri cemer je izdelan papir dosegal zadostno kakovost za proizvodnjo graficnega papirja ali kar­tona. Glede na ekonomsko analizo se je RGHC v primerjavi s standardnim la­boratorijskim mlinom Valley izkazal za energetsko ucinkovito napravo. Na pri­mer, geometrija zoba rotorja in statorja je zasnovana tako, da tvori ponavlja­joce se padce tlaka, kar ima za posle­dico znatno nižje tlacne izgube [32]. Dodatno RGHC samostojno deluje tudi kot crpalka za precrpavanje celulozne suspenzije in je posledicno neodvisen od morebitnih zunanjih crpanj. Ceprav smo povecano pilotno razlicico RGHC že uspešno aplicirali za razgra­dnjo 1 m3 aktivnega blata iz cistilne naprave [4], pa še ni znano, ali bi bila ta razlicica uspešna tudi za razvlaknjeva­nje vecjih kolicin celulozne suspenzije. V skladu s tem se naša ekipa pripravlja na naslednjo fazo eksperimentalnih del, ki bodo vkljucevala poskuse kavitiranja vecjih kolicin celulozne suspenzije. LITERATURA [1] EL-SHARKAWY, H., KOSKENHELY, K., PAU­LAPURO, K. Tailoring softwood kraft pulp proper-ties by fractionation and refining, TAP­PI Journal 7, 2008, 15–22. [2] FRANC, J.-P. Physics and Control of Cavita­tion, 2006. [3] PERDIH, T. S., SIROK, B., DULAR, M. Influ­ence of hydrodynamic cavitation on intensifi­cation of laundry aqueous detergent solution preparation, Journal of Mechanical Engineer­ing 63, 2017, 83–92. [4] PETKOVŠEK, M., MLAKAR, M., LEVSTEK, M., STRAŽAR, M., ŠIROK, B., DULAR, M. A novel rotation generator of hydrodynamic cavitation for waste-activated sludge disinte­gration, Ultrasonics Sonochemistry 26, 2015, 408–414. [5] PETKOVŠEK, M., ZUPANC, M., DULAR, M., KOSJEK T., HEATH E., KOMPARE B., ŠIROK B. Rotation generator of hydrodynamic cavita­tion for water treatment, Separation and Puri­fication Technology 118, 2013, 415–423. [6] BADVE M.P., GOGATE P.R., PANDIT A.B., CSOKA L. Hydrodynamic cavitation as a novel approach for delignification of wheat straw for paper manufacturing, Ultrasonics Sonochemistry 21 (2014) 162–168. [7] CAULFIELD D.F., GUNDERSON D.E. Pro­ceedings of the paper preservation, Sympo­sium 66, in: 1988: pp. 31–40. [8] ATIC C., IMMAMOGLU S., VALCHEV I. De­termination of specific beating energy-applied on certain pulps in a valley beater, Journal of the University of Chemical Technology and Metallurgy 40, 2005, 199–202. [9] ZUPANC M., KOSJEK T., PETKOVŠEK M., DULAR M., KOMPARE B., ŠIROK B., BLAŽE­KA Ž., HEATH E. Removal of pharmaceuticals from wastewater by biological processes, hydrodynamic cavitation and UV treatment, Ultrasonics Sonochemistry 20, 2013, 1104–1112. [10] FRANKE M., BRAEUTIGAM P., WU Z.-L., REN Y., ONDRUSCHKA B. Enhancement of chloroform degradation by the combination of hydrodynamic and acoustic cavitation, Ul­trasonics Sonochemistry 18, 2011, 888–894. 1Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana 2Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva ulica 8, 1000 Ljubljana 3Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Aškerceva cesta 6, 1000 Ljubljana Slika 1. RGHC vgrajen v modelni vodni sistem z merilnimi napravami in z izmenjevalcem toplote Figure 1: The RGHC device integrated into a model water system equipped with measurement devices and a heat exchanger Slika 2: Rotor in stator v RGHC Figure 2: The rotor and stator of the RGHC device Slika 3. Hidrodinamske znacilnosti RGHC in pojav kavitacije pri razlicnih delovnih pogojih. A–B: pogoji brez razvoja kavitacije; razvita kavitacija pri vrtilni frekvenci 5400 vrt/min (C–D) ali pri 6000 vrt/min (E–F) Figure 3: Hydrodynamics of the RGHC and the generation of cavitation at different operating conditions: noncavitating conditions (A–B); cavitating conditions at a rotation frequency of 5,400 rpm (C–D) or 6,000 rpm (E–F) Slika 4: Vpliv treh vrtilnih hitrosti (1000, 5400 in 6000 vrt/min) RGHC-ja na stopnjo mletja vzorcev 1 % suspenzi­je VER (A) in RIV (B) Figure 4: The effect of 3 intensity cavitation treatments (1,000 rpm, 5,400 rpm and 6,000 rpm) of the RGHC on the drainage rate of VER (A) and RIV (B) samples Slika 5: Vpliv koncentracije (1 %, 2 % in 3 %) na stopnjo mletja vzorcev VER (brez crt) in vzorcev RIV (navpicne crte) po kavitaciji pri 6000 vrt/min Figure 5: The effect of pulp sample concentration (1 %, 2 % and 3 %) on the drainage rate of VER (no pattern) and RIV samples (vertical lines) after cavitation treatment at 6,000 rpm Slika 6: Fizikalne lastnosti papirnih listov, ki so bili pripravljeni iz 3 % vzorca VER in 3 % vzorca RIV po kavitaciji pri 6000 vrt/min Figure 6: Physical properties of cellulose paper sheets prepared from 3 % VER and 3 % RIV samples after cavitation treatment at 6,000 rpm Tabela 1: Energetska ucinkovitost RGHC v primerjavi s standardnim laboratorijskim mlinom Valley [8] Table 1: Energy efficiency of the RGHC in comparison to the standardly applied laboratory-scale Valley beater [8] Naprava Suspenzija Koncen­tracija (%) Cas (h) Poraba elektrike (kW) V (m3) Zacetna stopnja mletja (°SR) Koncna stopnja mletja (°SR) EEO (kWh/m3/log10) Cena (€/m3) Mlin Valley Kraft belj. cel. vlakna 1.5* 0.25* 1.030* 0.02* 12* 17* 87.1* 8.7* RGHC 1:1 iglavci in evkaliptus (beljeni) 1.0 0.10 0.295 0.002 11 25 41.4 4.1 2.0 0.11 0.297 0.002 11 24 50.8 5.1 3.0 0.15 0.306 0.002 11 25 58.4 5.8 *Rezultati iz Atic in sod. [8]. POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE Raziskave iz tujine Aktivni mikrovalovni merilci vlage Active microwave moisture sensors Salvador, C.: Professional Papermaking 17 (2019) 1: 44-49 AMS integrirani sistem senzorjev, ki je namešcen v razlicnih fazah proizvodnje papirja omogoca sprotno merjenje vlage in on-line dostopnost podatkov. V pro­cesih formiranja, stiskanja in sušenja se vsebnost vlage v nastajajocem papirnem listu kontinuirno spreminja, in sicer pade z zacetne vrednosti 98 % na okrog 5 % v nastalem produktu. Senzorji se naha­jajo vzdolž celotne linije od sitove mize (AMS-P1) do stiskalnic (AMS-P2) in sušilne skupine (AMS-R1 in AMS-R2). Pomembno inovacijo predstavlja novi AMS-R1 senzor, ki ni v kontaktu s snovjo, katere vlaga nas zanima. Ima aktivno in pasivno kompo­nento, med katerima potuje papirni list. Aktivna komponenta ustvarja mikrovalovni signal, ki se transmitira preko pasivnega odsevnika na papir, kjer se energija razprši. Izmerjeno energetsko spremembo oz. ana­logni signal aktivna komponenta pretvori v digitalnega, ki ga sprejme AMS-HUB enota za obdelavo podatkov in ga pretvori v vsebnost vlage. Senzorski sistem zagota­vlja sprotno, kontinuirno in brezkontaktno merjenje vlage v najpomembnejših fazah proizvodnega procesa in tako pomembno vpliva na nemotenost proizvodnje. Slika 1. Aktivni mikrovalovni senzorji – uporaba v proizvodnji papirja Figure 1. Active microwave sensors – use in paper manufacturing Janja Zule Ko malo postane VELIKO When small becomes BIG Schulz, H.: Professional Papermaking 17 (2019) 1: 30-33 Podjetje OOO Mayak-Technocell Penza iz Rusije je pomemben proizvajalec okrasnih papirjev. Za razvoj novih izdelkov so nujno potrebovali novo premazno tehnologijo, zato so se povezali s proizvajalcem strojne opreme GAW Technologies iz Graza, ki razpolaga z ustrezno laboratorijsko opremo za pripravo premaznih mešanic. Receptura, ki vkljucuje razlicne pigmen­te, kot npr. kalcijev karbonat in kaolin, zahteva visoko gostoto snovi v pigmen­tni disperziji. To predstavlja problem, ker s pripravo posameznih pigmentov in kasnejšim mešanjem ne dosežemo želene gostote snovi. Preliminarne po­skuse priprave nove mešanice so izvedli v laboratorijih GAW Technologies v Grazu. Že prvi testi so pokazali, da bi bila lahko uporaba klasicnih mešalnikov proble­maticna. Tridnevni poskus je pripeljal do ustrezne rešitve. Z mešalnim sistemom s CDS rotorjem in LR statorjem so dosegli izjemne reološke lastnosti premaza, torej visoko gostoto snovi in nizko viskoznost, kar pomeni tudi nizek protitlak v ceveh. Sistem so nato nadgradili in postavili industrijski obrat s kapaciteto 5000 l. V omenjenem primeru gre za dober nacin sodelovanja med specializiranim razvoj­nim laboratorijem in industrijo. Janja Zule Slika 2. GAW laboratorijska dispergirna naprava Figure 2. GAW laboratory dispersing machine