in sejjmska poročila, Vrednost denaija. 1 dolar 56.89 Din, 1 šiling 8 Din, 1 n^mška marka 13.56 Din, 1 og. pengo 9.91 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 angleški fuat 276 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. 11. 1928. Prignanih je bilo: 9 konj, 8 bikov, 99 volov, 292 krav in 10 telet, skupaj 418 komadov. Povprečne cene za različne živalske vr ste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.75 do 8 Din, poldebeli voli od 6.75 do 7 Din, plemenski voli 6 do 6.50 Din, biki za klanje 6 do 7 Din, klavne krave debele od 6.50 do 6.75 Din, plemenske krave 5.75 do 6 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4 Din, molzne krave od 5.50 do 6 Din, bre.je krave od 5.50 do 6 Din, mlada živina od 7.75 do 8 Din. Prodalo se je 20?! komadov, od teh za zvoz v Italijo 11 kor.iadov, v Avstrijo pa 28 komadov. Mariborsko sejmsko pczoCilo. Na svinjski sejem dne 23. novembra 1928 je bilo pripeljanih 260 svinj, cene so bila sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stavi komad 80 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari "225 do 250 Din, 3 do 4 mesece 360 do 450 Din. 5 do 7 mesecev 400 do 500 Din, 8 do 10 meseceve 580 do 700 Din, 1 leto stari 1000- do 1100 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prou^ :l- je bilo 206 svinj. Ifariboisbi iižid daa. ubCinstvo mariborske okolice se opozarja, da bo tatedenski tržni dan v Mariboru v petek, dne 30. nov., ker 8e vrši v soboto, dne 1. decembra, velika jubilejnu slavnost osvoboditve Maribora. Cene lesn so ostale proti prejšnjemu tednu neizpremenjene. Cene senn in slaml na mariborskem trgu: 100 kg sena 130 do 165 Din, otava 130 do 1*) Din, slama 60 flo 75 Din. . Žitne cene. Dvig cene za pšenico se ni ustavil, marveČ dnevno še napreduje. Danes velja gornjebačka pšenica že 250 Din nakl. postaja, decembersko blago pa 255 Din na istih postajah. Opažamo pa v naših krajih, da je povpraševanje odnehalo in da je kupčije vsak dan manj. Pšenica je nategnila nekoliko tudi cene za pšenično moko, tako da velja srednja bačka znamka 365 naklad. postaja. Položaj za koruzo je enako čvrst, vendar je ta predmet za naše kraje skoraj brez vsakega interesa. Na ponudbo je sremski krmilni ječmen 67-68 kg po 262.50 nakl. postaja, vendar brez kupca. Ostali produkti so nespremenjeni. — V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe slov postaj, plačljivo 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 80 kg 2% 290—292.50, za dec. 292.50—295, za januar 300—302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bački ali slavonski 295 —300, koruza popolnoma suha 365.50—370, laplatska ocarinjena Ljubljana 315.50—320, iečmen bački 315.50—320, moka 0 g vagon blago franko Ljubljana, plačljivo pri odjemu 430—435. Zaključek 2 vagona koruze. Tendenca nespremenjena. ob vcstlla. Kmetijska podrnžnica Maribor in okoliš ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 9. decembra, ob 9. uri dopoldne v dvorani Vinarske in sadjarske šole. Poleg važnega predavanja višjega živinozdravnika gospoda Pirnata o pomenu najprimernejše živinske pasme sta na dnevnem redu tudi volitvi novega odbora in delegatov za skupščino. Vsak ud Kmetijske podružnice je dolžan, udeležiti se občnega zbora. Ako bi pa radi preslabe udeležbe bil nesklepčen, bi ne bil več možen drug občni zbor pred sestankom skupščine v Ljubljani, ki je določen za 28. decembra, in bi se naša podružnica ne mogla udeležiti volitve novih štajerskih odbornikov Kmetijske družbe. Zato je nujno potrebno, da na občnem zboru dne 9. decembra noben ud naše podružnice ne izostane! Knjigovodski tečaj v Celja od 3. do inkl. 6. decembra priredi Zadružna zveza, pododbor v Mariboru, v prostorih novc palače Ljudske posojilnice v Celju. Vabljeni tajniki in člani načelstev in nadzorstev posojilnic! Orglarska šoJla v Celju. Kakor lansko šolsko leto, tako se vrši tudi letos predavanje n« celjski šoli o zadružništvu in knjigovodtsvu hranilnic in posoiilnic. Predavanja oskrbuje Zadružna zveza v Ljubljani. — Brez dvoma bodo udeleženci od predavanj odnesli mnogo koristi kot knjigovodje pri zadrugah. CrospofiLhijsM tečaj v Celju se vrši letos zopet v prostorih okoliške osnovne šole in se začno dne 10. decembra. Pouk bo trajal deset tednov in je brezplačen. Dckleta, ki se želijo tečaja udeležiti, se naj prijavijo v. dopoldanskih urah v pisarni, ali v 4. a razredu okoliške šole do dne 6. decembra. Otvoritev mlekarsko ska-rskega tečaja na obl. špecijalni kmet. šoli za mlekarstvo v Škofjiloki. Uprava obl. špecijalne kmetijske šole za mlckarstvo v Škofjiloki javlja tem potom, da se otvori na tej šoli dne 10. januarja 1929 nov desetmesečni, odnosno ^eloletni mlekarsko sirarski tečaj, ki traja s sedemdnevnim presledkom :a katoliško Velikonoč in enomesečflimi šolskimi počitnicami v mesecu »ivgustu do 10. decembra 1929. — Strokovni pouk na tečaju je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obpega 15 predmetov, med njimi desot ptrogo strokovnih predmetov (iz mle karstva) in iz splošne kmetijske stro ke. Prosilci izven ljubljanske oblasti plačujejo šolnino in vzdrževalnino ali sami ali pa so štipendisti svojih aamoupravnih teles, odnosno miniBtrstva za poljedelstvo in vode. LjubIjanski oblastni odbor jih eventuelno tudi lahko oprosti od plačevanja šolnine (1000 Din). Sprejemni pogoji za vse prosilce za: 1. Državljanstvo SHS. 2. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. (Prosilci z dokazano daljšo prakso v mlekarstvu, nadalje prosilci absolventje kmetijskih šol In odlični učenci osnovnih šol uživajo prednost pri sprejemanju. 3. Starost nad 17 let in ne preko 25 let. 4. Moralna neoporečenost. 5. Pri nedoletnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov. 6. Popolna fizična usposobljenost; pred vsem se zahteva, da prosilci ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi prenosIjivi bolezni. Prosilci, ki se hočejo vzdrževati iz lastnih sredstev, naj vlože najkasneje do 29. dec. 1928 prošnjo za sprejem na mlekarsko sirarski tečaj neposredno pri upravi obl. špec. kmetijske šole za mlekarstvo v Škofjiloki. Prosilci pa, ki si obetajo podpor od samoupravnih oblasti, odnosno od ministrstva za poljedelstvo in vode, naj vlože prošnje za sprejem posredno preko svojih oblastnih odborov, odnosno ministrstva za poljedelstvo. Brezvestna demagogija. V laškem okraju so pričeli v zadnjem času n_eki brezvestni demagogi z neumno in Jmdobno agitacijo proti naši stranki zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ne bomo tukaj odgovarjali na splošne trditve nasprotnikov zaradi trgovinske pogodbe, saj je narodni poslanec Žebot v predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja« že zadevo opisal. Hudobne in namenoma v škodo kmeta pa so trditve, da se bo pri enem volu zvišala carina za 1000 D ter da bo cena volom padla od dOsedanje cene 8 Din na 6 Din «0 para. Zvišanje carine je malenkostna, še ni stopilo v veljavo in se bo zato živina izvažala tem bolj v druge države, na primer v Nemčijo, Švico itd. Agitacija brezvestnih ljudi je pa preračunana na to, da bi mesarji že sedaj dobili živino po najnižji ceni na škodo kmota. Bo treba take brezvestne ljudi javno priobčiti, oziroma jih je dolžna kaznovati oblast, ker s svojim govorjenjem škodujejo ljudstvu, pred vsem kmetu. DELOVANJE DELEGACIJE PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA. Že od leta 1919 obstoji v naši drža^vi zasebni zavod pod imenora Delegacija proizvajalcev čilskega solitra, ki ima svoj sedež v Beogradu, Vuka Karadžiča ulica 6, podzastopstva pa v Osijeku, Zagrebu, Ljubljani in v Splitu. Ta zavod se ne bavi z nikako trgovino, ampak ima nalogo, da poduči naše kmetovalce o veliki koristi, ki jim nudi uporaba najboljšega umetnega gnojila — čilskega solitra. To gnojilo se uporablja za gnojenje različnih kulturnih rastlin že okrog 100 let in je zato najstarejše umetno gno jilo na svetu, če izvzamemo mavec. Uporablja ga za gnojenje ves svet, ki ga vsega dobiva iz južnoameriške dr žave Čile. Tako ga je ta država izvozila v enem letu (od 1. julija 1927 do 30. junija 1928) 2,872.692 ton po 1000 kg, torej skoro 29 milijonov stotov. Ta številka nam dovolj jasno priča, kak pomen ima to gnojilo za svetovno kmetijsko produkcijo. Tudi naša država je po vojni začela uporabljati to dušičnato gnojilo, četudi še v manjšj meri, vendar vsako leto več, kakor je razvidno iz teh-le številk: V letu 1920-21 je bilo pri nas uporabljenih le 10 vagonov po 100 stotov, leta 1921-22 pa 16 vagonov, leta 1922-23 že 40 vagonov, leta 1923-24 pa 60 vagonov, leta 192425 130 vagonov, leta 1925-26 164 vagonov, leta 1926-27 200 vagonov in 1. 1927-28 že 250 vagonov. Te številke jasno pričajo, kako so se začeli kmetovalci zanimati za to dušičnato gnojilo in kako raste njegova uporaba. Zanimivo je tudi dejstvo, da je nad polovico tvornic čilskega solitra v Čile v rokah dalmatinskih Hrvatov, ki zapošlujejo nad stotisoč naših ljudi. Že to dejstvo tvori nekako vez med našo državo in daljno amerikan sko pokrajino. Namen delegacije proizvajalcev čilskega solitra je, podajati nasvete o uporabi tega gnojila in vseh drugih umetnih gnojil, nuditi potrebna navodila o pravilnem obdelovanju zemlje in o gnojenju in oskrbovanju vseh naših kulturnih rastlin. Povdariti namreč treba, da nikakor ne zadostuje, le trositi umetna gnojila, ampak izvesti tudi vsa ona dela, ki so potrebna, da se more rastlina nemoteno razvijati in primerno prehranjevati. Delegacija skuša torej med kmeto valci vzbuditi zanimanje za umno kmetovanje s podajanjem naukov in nasvetov, z brezplačno podelitvijo knjižic in letakov o gnojenju in kulturi rastlin itd. Njenemu strokovnemu delovanju se je v zvezi z enakim delom drugih sličnih zavodov in kmetijskih korporacij posrečilo zelo dvigniti uporabo vseh umetnih gnojil v državi. Tako je znašala skupna uporaba vseh vrst umetnih gnojil v letu 1925 — 4128 vagonov, v letu 1926 že 4885 vagonov in v letu 1927 celo 5348 vagonov. Te številke nam jasno govore. da vendar napredujemo.