Štv. 2. Y Mariboru 8. januarja 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta- „ 80 Naročnina se pošilja opravniitvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SFODAR
List ljudstvu v poduk.
Posameane liste
prodajaknjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, nepla čani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Zakaj so nilrodi nezadovoljni?
II.
Kot drugi uzrok nezadovoljnosti narodov smo navedli v 1. listu zatiranje narodnosti. Da se posebno slovenska narodnost zatira, je dokazati prav labko; pa prepričati ljudi, da je to velika nesreča za nas, je prav težko, kar je žalostno znamnje, da je res premnogim narodnost že popolnem zatrta, zadušena.
Bog in sv. Peter — tako poveda narodna pravlica, iz ktere je pokojni Stanko Vraz lepo pesnico posnel — sta potovala po zemlji in vsakemu, ki jima je prijazno postregel, naklonila dar, ki si ga je želel. Nemec dobi po svoji želji polno kaso denarjev; Italijan štacuno polno blag&; M a g j a r polne kašte žita; Slovenec Matjaš, dobra duša, si pa za prijazno postrežbo ničesar ne izreče. Nauk iz tega je:
„Od te dobe — znajte — ima Nemec kasu svagda punu, Latin robe u štacunu, Holi Madžar s liambarima*) Žitom puna sva dvorišta; A Slovenac — nejma ništa!"
Pesnica ta prišla je na svetlo že leta 1845., tedaj oni čas, ko je še gosta megla nezavednosti pokrivala slovenske pokrajine. Od tistega časa sem se je res čuda veliko zgodilo, ter smo Slovenci iz lastnih moči, brez vse druge podpore vsaj tako dalječ prilezli, da svet ve o nas, da še kot narod živimo. Pa pri vsem tem velja vendar še danas, kar je pesnik pred skoro 30 leti pisal o nas, da „Slovenec nejma ništa!"
Da narod zares živi in ne životari samo, treba mu je neobhodno treh stvari: narodnih šol, narodne uprave in politične svobode. Slovenci pogrešamo vseh teh neobhodno potrebnih
stvari, in zato nismo in ne moremo zadovoljni in srečni biti.
Slovenci nimamo ne ene narodne srednje šole — o višjih še ne govorimo! Od kod čemo torej dobiti omikanih, národnih mož, brez kte-rib je ljudstvo blizo to, kar je armada brez umnih voditeljev. Koliko učencev zaostaja v študijah in slednjič celó zaostane, ker jim nemščina v poduku preglavice dela. Ker pa národnih srednjih šol nimamo, se tudi materni jezik v národnih šolah ali celó opušča, ali pa ceni kot ubog „nebodiga-treba", ker fantom botečim prestopiti v srednje šole, le nemščina vrata odpira, slovenščina še pa zapira. - Če pa národni jezik v šolah popolne pravice nima, kaj je nasledek? Nasledek je ta, da se prava omika naroda prijeti ne more. „Mogoče je, da se ljudstvo v tujem jeziku uči (kakor pri nas v šolah), pa omikati se ne dá; omika se razcveta le v narodnem jeziku, po vlastnem duhu vsakega národa" — piše tako resnično Nemec dr. Fischhof. Dokler jezik v višjih šolah, v javnem življenji veljave ne dobi, zamore sicer „Slov. Matica" slovstvene dela na svetlo dajati, pa knige bodo ostale večjidel nenačete, mrtev kapital! — Jezik pa, pot snjen v kmetske hiše in opravila, se ne more razvijati, marveč ostane v ozkih ojnicah vsakdanjega življenja. Čudno res! Dandanas kriči vse po „ljudski omiki"; Slovencem se pa dajejo šole, v kterih prava omika rakovo pot gre! Naše šole niso omikalnice, marveč ponemčevalnice, ki ljudstvu pot do prave, t. j. narodne omike zapirajo. Taka je pri Slovencih, in torej zadovoljni biti ne moremo.
Slovenci nimamo narodne uprave, marveč skoro izključljivo nemško, po drugod italijansko. Kaj je ljudstvo pri taki upravi? Ono je tujec v svoji lastni domovini! Kako bi ljudstvo spoznalo veliko vrednost národnega jezika, če pa vidi, da pri gosposki le tujščina veljavo ima! S tem se ljudstvu narodna zavednost neusmiljeno i pobija, da nima slednjič ne slutja več o uaiodui
časti, narodni slavi. Uradna nemškutarija je res ljudi tako zbegala, da že sami zahtevajo uradna pisma v tujem jezika, v domačem pisana pa odbijajo! S takim stanjem zamore le. on zadovoljen biti, ki niti ne čuti več, kaj da je narodna čast!
Slovenci nimamo slednjič politične svobode, in te zato ne, ker ne uživamo narodnih pravic. Kaj je politična svoboda? Za nas Slovence pomenja pol. svoboda to, da se sme vsakdo, bodi si kmet alj gospod, deželni alj državni služabnik, povsod v javnem življenji kazati Slovenca, zagovarjati in pospeševati po postavnih potih blagor svojega naroda, brez da bi se mu bilo bati kakih neljubih nasledkov za svoje domoljubno delovanje. Imamo li Slovenci tako pol. svobodo? Ne trohice ne! Kdor je v javni službi, njemu se je, ako se drzne kazati narodnjaka, vsak čas bati, da bode „aus Dienstes-rlicksichten" dalječ med Nemce prestavljen, če mu še hujši ne zasolijo; kdor pa nima take službe, je tudi ne dobi, ako je kedaj poglaviten greh storil, da se je — Slovenca pokazal.
Tako mora, kdor hoče do državne alj deželne službe priti, že zrel nemškutar biti, in kdor se je boji zgubiti, mora lepo tiho biti. — In kakošne nasledke ima to za ljudstvo? Najžalostneje! Tako se namreč službe, ki so v blagor ljudstva namenjene, polnijo z nesposobnimi, za občni blagor mrtvimi pokvekami; drugi pa, ki imajo srce in glavo za narod in bi radi kaj storili, se pa ne upajo, kajti kruh je kruh, in boljše je, da ostane poštenjak pri miru in službe ne zgubi, kakor da se na njegovo mesto nemškutarska veša vsede.
Tako tedaj pogrešamo zares ubogi in nesrečni Slovenci vseh onih stvari, ki so vsakemu narodu za nja razvoj in napredek potrebne: nimamo ne narodnih šol, ne narodne uprave, ne politične svobode! Kako bi torej pri tem žalostnem stanji nezadovoljni ne bili ? In to stanje je tem bolj britko, ker je nasledek ponemčevalne politike, ki nam je ljudstvo pokvarila in ga še kvari.#
Štajerski dež. zbor.
VII. Seja 12. dec. 1873. V odbor, ki bode po predlogu grofa Platza preiskaval uzroke javne nevarnosti in pomočke zoper njo nasvetoval, so bili voljeni: Grof Platz, žl. Neupauer, Alfred grof d'Avernas, grof Attems, dr. Gmejner, žl. Miller in Janežič. — V deželnem proračunu se potrdi strošek za šolo gluhomutcev v Gradcu po nasvetu dež. odbora, le da se zdravniku nagrada od 100 na 200 gld. poviša ; vseh stroškov je 16.433 gld., po odbitih dohodkih 5119 gl. plača dežela 11.314 gl. — Za podkovalnico in živinozdravniško šolo se dovoli 7606 gld., po odbitih dohodkih 4670 gld. plača dežela 2936 gld. Sprejeti so bili tudi sklepi fin. odseka: a) Dež. zbor obžaluje, da minister-stvo poljedelstva ni dovolilo letnih 3000 gld., naj
j bi se 3 razredi na tej šoli napravili, ter se dež. odboru naroča, da naj stvar prav krepko vladi priporoči, posebno iz tega obzira, da imajo živino-zdravniški učenci ravno v Gradci najlepšo priliko izuriti se za praktično življenje, ker je tukaj živinska zdravilnica, v kterej je vsakovrstnih živali, učencev pa majhno število, kterim se ložje vse na oči pokaže, v tem ko ima državna živinorejska šola na Dunaji v zdravilnici večjidel le konj, učencev pa več, kterim se težje vse pokaže. Slednjič ne pritrjuje dež. zb. ministerski naredbi od 27. avg. p. 1., da se namreč kovačem, ki niso bili na pod-kovalnici, spričevalo za ta posel da, ako le pri skušnji pokažejo, da znajo podkovati. Po dr. Srn-čevem predlogu ima d. o. proti tej naredbi ugovarjati pri ministerstvu.
Mnogo pričkanja med „mladimi" in „starimi" je bilo zarad zboljšanja plač učiteljem in ravnateljem na deželnih srednjih šolah, in „stari", ktere sta posebno zastopala L o h n i n g e r in Reuter, so „mladim" skoro vse nasvete spod-i bili. Šolski odbor, ki ima skoro samih „mladih", je namreč proti nasvetom dež. odbora vseskozi večje priboljšave sklenil, „stari" so pa segli po nasvetih dež. odbora in tudi zmagali. Sklenjeno je bilo: 1. da 13 učiteljev na višji realki v Gradcu, 7 profesorjev z dvema direktorjema vred na vsa-kej realni gimnaziji v Ljubnem in Ptuju dobijo od novega leta naprej namesto 800 gld. 1000 gld. letne plače, ter obdržijo 51etne doklade od 200 gld., ki gredo do trikrat.
2.	Razun tega dobijo omenjeni učitelji služ-binskih priklad, v Gradci 300 gld., v Ljubnem in Ptuju pa 200 gld. na leto, le da se ta priboljšek v pokojnino všteti ne sme.
3.	Direktorja realnih gimnazij v Ljubnem in Ptuju ne dobita službinske priklade, ampak po postavi od 29. avgusta 1870 prosto stanovanje alj pa odškodovanje in opravilski prikladek (Functions-Zulage.)
4.	Osebne priklade, ktere posamesni učitelji dobivajo, se naj po razmeri, v kterej nova plača nad prejšnjo narašča, zmanjšajo ali pa celo ustavijo. (Tukaj je bil šolski odbor „mladih" strašno segel v žep — davkoplačevalcev, uasvetovaje, da sme dež. odb., ako se mu to primerno zdi, posa-mesnim profesorjem in direktorjem do 300 gld. priboljška na leto dovoljevati.)
5.	Vse to ne velja ne verskim učiteljem (Bog ne daj, ker bi se menda prevzeli, če bi količkaj več imeli!), ne drugim postranskim.
6.	Šolskim slugam na vseh sub 1. navedenih šolah gre letne plače 340 gld. brez tega, kar še dobivajo. Le samo ta in naslednja točka ste obveljale šolskemu odboru.
7.	To vse velja od 1. januarja 1874 naprej. — Dr. Dominkuš hoče, da že velja od 1. julija 1873; predlog pa pade in ž njim se reši tudi prošnja gg. profesorjev na ptujski realni gimnaziji, ki so prosili, kar je dr. Dominkuš predlagal.
Slednjič vpraša poslanec BSrnfeind vladnega zastopnika, ali mu je znano, da so c. k. uradniki pri bankah kot opravilni svetovalci, in kaj hoče storiti, če je to?
Dež. predsednik se odreže kratko, da mu kaj tacega o njegovih uradnikih ni znano.
VIII. Seja 15. dec. 1873.
Odbor za javno varnost se je ustanovil in za prvosednika volil dr. pl. Neupauerja, za perovodjo pa pl. Millerja. — Na dnevnem redu so skoro le številke, ki se brez vse debate potrdijo. Društvu za olepšanje graškega mesta dovoli se 8000 gld. kot priklada štajerske dežele za stavljenje spominka nadvojvodi Joanu. — Potrdijo se predlogi fin. odseka zastran proračuna zemljišne odveze za 1. 1874, ki znaša 1,622.165 gld., iz deželne blagajnice gre za to in sicer v mesečnih zneskih: 617.526 gld. Potrdi se sklep računa zemljišne odveze za 1. 1872; poročevalec Oberranzmeyer povdarja veseli napredek, ker je čisto premoženje 1. 1871 znašalo 58.892 gld., konec leta 1872 pa 100.937 gld., vtem ko "je poprej primanjkljej bil.
Dovoli se ločitev trga m oz irskega od okolice, ki obsega več katastralnih občin, ki bodo odslej za se.
Gospodarske stvari.
Posnetki iz gozdne postave za vojvodstvo Štajersko.
1. Oddelek.
Kako se gozdi obdelu-jejo.
§. 1. Gozdi so:
a)	cesarski, namreč državni, ki jih neposredno državne oblastnije oskrbujejo;
b)	občinski, t. j. taki gozdi ali lesne nasadbe, ki mestnim in kmečkim srenjam pripadajo;
c)	privatni ali zasebniški gozdi, t. j. gozdi posamnih državljanov, različnih redov, samostanov, duhovnij ali ustanov, in slednjič takih družeb, ki imajo posebno pravico do gozdov. —
§. 2. Brez dovoljenja se ne sme nobeno gozdno zemljišče pridelku drv odtegniti in v druge namene obrniti. Dovoljenje k temu zamore za cesarske gozde (§. 1. a) le podeliti ministerstvo, kteremu gre oskrbovanje teh gozdov, tam pa, kjer nastopijo strategični (vojskoznanstveni ali branivni) oziri, le v porazumljenju z vojnim ministerstvom po natančnih pozvedbali političnih oblastnij in po zaslišanju vseh "pri tem vdeleženih.
Pri srenjskih (§. 1, b) in privatnih ali zasebnih gozdih (§. 1, c) ima to dovoljenje dati okrožna oblastnija, ktera pa mora prej posestnike same in one, ki imajo posebne pravice do imenovanega gozda, o tem zaslišati in določiti, ali se dovoljenje iz javnih ozirov dati more ali ne. Ce pri teh pogodbah druge osebe privatnopravne ugovore stavijo, mora okrožna cblastnija gozdne
| lastnike, ki dovoljenja iščejo, v dosego njihovih pravic proti onim na rednega civilnega sodnika zavrniti. Dokler o tem ni določba izrečena, se ne sme nobena gozdnemu stanju škodljiva pre-memba početi.
Samovoljna poraba gozdnega zemljišča v druge namene se kaznuje z jednim do 5 goldinarjev za oralo (joh).
Dotični gozdni deli se morajo v določenem, po razsodbi izvedencev odmerjenem obroku zopet spodrediti. Ako se gozd v izrečenem obroku ne spodredi, se ima kazen za vsaki primerljej posebe ponoviti.
§. 3. Na novo posekani gozdni deli se imajo pri cesarskih in srenjskih gozdih (§. 1. a in b) najpozneje v petih letih z mladim lesovjem zasaditi. —
Od starejših jas (WaldblOsse) se mora vsako leto toliko lesa nasaditi, kolikor ga kaže razmera vsakega leta, odkar je les izsekan.
Pri zasebnih gozdih (§. 1, c) se smejo pod pogoji §. 20. z ozirom na postopanje, če opuščenje gozda ni bilo dovoljeno, po okolnostih tudi daljši obroki^ dovoliti.
če se ta ukaz ne zvišuje, se ima to kot samovoljna poraba gozdnega zemljišča v druge namene kaznovati in potem opuščena spodredba gozda po §. 2. prisiliti.
§. 4. Noben gozd se ne sme vgonobiti, t. j. ne sme se ž njim tako ravnati, da potem nadaljna spodredba lesa v nevarvnost pride ali celó nemogoča postane. Če je nadaljna spodredba lesá le v nevarnost prišla, se ima ugonobljenje tako kaznovati, kakor samovoljna poraba gozdnega zemljišča v druge namene, in opuščena spodredba se ima posilama vršiti. Če je pa reja lesá celó nemogoča postala, se sme kazen do 10 gold. od orala povišati.	(Dalje prih.)
Da kolje za vinograd grav trpežno postane,
se nasvetuje medni ali k u p r e n i v i t r i o 1. Vzame se kad ali druga taka posoda, v kteri se vitriol v vodi raztopi. Voda mora biti vrela in se z vitriolom tako meša, da pride 45 pintov (bokalov) na jeden funt vitriola. Koli se potem v kad blizo do polovice postavijo in po 2—3 tjednih obrnejo, tako da se zdaj tudi drugi konec, vsaj tako dalječ kakor globoko pozneje v zemljo pride, tekočine navzame. Po 5 — 6 tjednih se koli iz kadi vzamejo, in kam postavijo, kder se morejo dobro posušiti. Najboljši za luženje (Beizen) je tako kolje, ktero se je nasekano in nacepljeno po 6 tjednov sušilo. Tako precej posušeni les tekočino bolje na se potegne in se je bolje navzame. Ko se je tako jedna butara iz kadi vzela, se z drugo, tretjo itd. ravno tako ravna. Seveda je treba vode priliti in vitriola v primeri pridjati. Ako je kolje popolnoma suho, se mora dosti dalje močiti. Tako pripravljeno kolje ohrani 5—10 let prvo os (špico), kar je pri vedno veči dragiui lesovine
in težakov gotovo važno. Za 1000 kolja znašajo stroški 2 gold., kar v primeri daljše trpežnosti ni ravno preveč.	(Prakt. Landw.)
Stanje goveje kuge. Po naznanilu c. k. na-mestnije v Gradci je do 28. dec. 1873 pri 42 gospodarjih 184 goved pokončanih bilo. Za preiskavo je bilo klanih 8, padlo je kužnih le 27; ubilo se je: bolnih 83, sumljivih 66. Neprenehoma se postopa odločno povsod, da se nima ne širi.
Ljutomersko c. k. glavarstvo je razglasilo več srenj spadajočih pod okuženi okraj, lier se je tudi v Krškem kuga prikazala, se je po ukazu graške namestnije od Brežic do Trbovelj meja proti Kranjskemu zaprla.
Tudi na Dolenje-Avstrijskem, posebno okoli Dunaja, razsaja živinska kuga.
Pomoček, da se kislo zelje ne skvari. Včasih se napravi na kislem želji debel kožuh smrdeče plesnjevine, ki se vselej zopet naredi, ko se odpravi. Ta plesnjevina zelju svoj neprijeten duh poda, slednjič ga pa celó spridi. — Temu se pride v okom, ako se v vodo nad zeljem másele dobrega žganja v 1 i j e in to iz početka tolikokrat ponovi, kolikorkrat se iz kadi zelje vzame. Navadno ni treba več ko štirikrat žganja naliti. Zelje se tako ne le dolgo ohrani, ampak dobi tudi prijeten, po vinu dišeč okus.	(Pr. Ldw.)
Štajerska družba za vinsko trgovino. Opravilni svét te družbe naznanja akcijonarjem, da sicer polletna bilanca kaže znatnega čistega dohodka, da se pa vendar kupon meseca januarja izplačati ne more, ker je opravilni svót prošnjo vložil pri vladi za spremembo pravil in za znižanje postavne svote kapitala; dokler se prošnja ne reši, se tudi zamena kuponov ne more z vrši ti. — Sicer ni ta družba edina, ki januarskega kupona zamenjati ne more; razun njeješe52 bank, 7 železnic, 22 stabarskih in 20 obrtnijskih društev, vseh skupaj nad 100 akcijskih družeb.
0 stanji štajerske upue (kreditne) banke se piše v „Tagespresse", da je še bolj brezupno kakor se je tačas mislilo, ko je falirala. Vsi uradniki so odpuščeni, le knigovodje še delajo. Premoženja je ravno še toliko ostalo, da dobijo upniki bankini k večemu 10—12 procentov. Akcije so po takem brez vse vrednosti. — Nepovoljno stanje premoženja prihaja odtod, ker ni mogoče tega, kar ima banka dobiti, in kar je v premoženje povzeto, iztirjati. Kako da se je delalo, kaže to, da je eden bankinih pooblastnikov za 400.000 gld., 'drugi pa za 500.000 gld. več posodil, kakor je imel zaloge. Tretji je banki 110.000 gl. na dolgu ostal. — Z banko vred je propal tudi pokojninski fond uradnikov, kterega so uradniki ustanovili v vzajemno pomoč s tem, da je vsak od svoje letuine nekaj odpisati dal; za
gotovino so se pa bile nakupile akcije falirane banke.
Banka „Slovenija" v Ljubljani razglasila je letni izkaz, sk.enjen 31. dec. Iz njega posnemamo, da je banka izdala 16.365 polh; (zavarovalnih pisem) za stvari, ki so 50,001.150 gld. vredne. Vplačana zavarovnina. znaša 503.674 gld. 15 kr. Po odštetem znesku za pozavarovanje pri drugih društvih (138.810 gld. 69 kr.), kakor tudi za to, kar je že izplačano ali sicer poravnano, ostalo je banki 327.029 gld. 54 kr. premije v lastni račun. Zadosti lep uspeh pri nesramnem nasprotovanju domačinov proti domačemu zavodu!
Cerkvene zadeve.
Nevarnost in nada.
K. S kakšnimi mislimi hočemo mi, katoliški kristjani, novo leto začeti? Začnimo ga s pogumnim in nadepolnim srcem! In kje je vzrok naših nad ? V nevarnostih, ki jih trpimo in ki nam še žugajo.
Leto, ki smo ga ravno kar skončali, je bilo za kat. cerkvo viharno in jako nevarno leto. Ne zato, kakor da bi kat. cerkva ne bila že hujšega preganjanja in trpljenja deživela, ampak zato, ker so sovražniki sv. cerkve iznašli novo šego preganjanja, namreč zvijačno potuho. Izmislili so si dokaj na videz nedolžnih, prijetno na uho donečih besed; proglasujejo jih kot neovrg-ljiva načela nove modrosti in narodne politike; ali pod lesičjo odejo se skriva najbolj zagrizeno sovraštvo zoper Kristusa in njegovo cerkvo. Kakor pravi tihotapci hočejo na skrivnem kat. cerkvi izpodrezati korenino za koreninoj, ktere je globoko v vse razmere človeške družbe pognala, da se osamljeno drevo brez korenin polagoma samo po sebi podere — in kat. cerkva zgine znad zemlje. In na tisoče lehkomiselnih katoličanov, kteri besedam, ki jih slišijo, in rečem, ki jih vidijo, do dna ne pogledajo, se da preslepiti, da nevarnosti ne vidijo, in sovražnikom š e sami pri krtovem delu pridno pomagajo. In prav v tem je največa nevarnost. Preglejmo nektere take besede, ki so znamenje in pečat sedanjega časa. —
„Vera ni v nevarnosti"; kajti vera in cerkev to ni eno in isto: vera se mora ločiti od cerkve. — Vera, kot čednost naših src, po kteri se naša duša pokorno podvrže razodeti volji Božji, se ve da ni cerkva. Ali vera, kot nauk Božji in studenec milosti Božje, je vtelesena v sv. cerkvi, ali cerkva je vtelesena vera. Cerkva je vidno telo sv. vere, vera pa je nevidna duša cerkvenega telesa. Vera Kristusova se za-I more na zemlji vzdržati in ohraniti le v živi zvezi
s telesom cerkve Kristusove. Komu je namreč Kristus svojo vero v varstvo izročil, kakor cerkvi ? kdo naj vero uči, kakor cerkva? kdo naj deli njene zakramente, kakor cerkva? Kdor tedaj cerkev sovraži, vero sovraži, in kdor cerkev podko-pava, vero zatira. Vera se od cerkve ločiti ne da; njuno ločenje je njuna smrt.
„Zakon se mora ločiti od cerkve". Zakonska pogodba jim je kakor vsaka druga pogodba, pri kteri se kaj proda ali kupi; zato pa gre sklepanje zakona pred deželsko gosposko in zakonske tožbe pred deželsko sodnijo. Zato hočejo civilni zakon in pravijo, da cerkev nima pri zakonu nič opraviti. Kako, zakonski možje in žene, ali vi res tako nizko o svojem stanu mislite, da zakon nič višega ni, kakor kupčijska pogodba, po kteri si mož in žena telesa in premoženje med seboj izročita, in kadar jih ta kupčija več ne veseli, jo zopet prekličeta in vsaksebi gresta? Bog nas varuj takih zakonov, po kterih bi se človeški rod poživinil! Sv. vera nas uči, da se pri kršenih ljudeh zakon od zakramenta ločiti ne da. Zakon je ali zakrament, ali pa ni zakon, ampak zgol nečista in grešna zaveza. Ker pa le cerkev pravico ima, pogodbe določiti, pod kterimi se zakrament veljavno in vredno sprejme, zato se tudi zakon od cerkve ločiti ne da.
„Šola se mora ločiti od cerkve". — Pravijo, mešniki naj v cerkvi učijo, v šoli pa nimajo nič 'opraviti. — Tedaj se v šoli ne bo več učil krščanski nauk, in se ne bodo več opravljale duhovne vaje; kajti javno krščanski nauk učiti in duhovne vaje voditi, ne sme nihče brez cerkvenega poslanstva in dovoljenja. Kristus, edini pravi učitelj vsega človeštva, ne bo več duša in sredi-^ šče naših šol, in kat. cerkev, ki je vse sedanje evropske narode iz divjosti k omiki peljala, bo v zahvalo pri šolskih vratih izpalinjena. Vzrasel bode zarod, morebiti prebrisan na pameti, toda surov na srcu, neomikan na volji, popačen na značaji, mehkužen in razbrzdan v življenji. Ako takega zaroda nočemo, ki bo stal še mnogo stopinj nižej kot naši nekdanji paganski očetje, se šola od cerkve ločiti ne sme. (Dalje prih.)
Dopisi.
Od Šavnice. (Sad liberalizma.) Kar nesrečen liberalizem zvonec nosi po Avstriji, se množijo hudobije, da človeka groza popada. Toliko tatvine, potepinstva, golufije, zažiganja, umorov ino ropanja še ni bilo slišati, kakor v sedanjih žalostnih časih vladajočega liberalizma. Kaj je temu vzrok?
„Slov. Gosp." je v zadnji številki povedal, da je temu največ krivo pešanje vere, kar je liberalizem zadolžil. Liberalizem zatira strah božji med ljudstvom in je napravil postave, ki raz-brzdancem le potuho dajejo. Hudobneži dobro
vedo, da se jim nič hudega zgoditi ne more, ako se le prav zagovarjati znajo. Sedanje ječe so jjm le počitnice in šole novih in hujših zločinov. Železne verige in palica, nekdaj strah in zdravilo hudobnežem, so se pahnile iz jetnic.
Mesto ojstrih in pravičnih kazni najdejo hudobneži v zaporih toliko skrbi in ljnbeznjivosti, da prav za prav oni strahujejo gosposko, ne pa gosposka budobnežev. Komisarji morajo potepuhe in hudobneže še vpraševati, ali so zadovoljni in nimajo nobene pritožbe!!
Prav je povedal naš bistroumi poslanec v državnem zboru g. Herman, kako grozno se hudobije širijo po Avstriji; prav hvalevredno je predlagal grof Platz v dežel, zboru, naj se sestavi odbor sedmerih udov, ki bode preiskaval uzroke javni nevarnosti.
Žalostno dogodbo še moram tukaj dostaviti, ki se je pripetila 28. grudna ob 9. uri v noči pri sv. Jurju na Savnici. Do trde teme so nekteri fantalini pijančevali v neki oštariji. Hišna gospodinja jim veli iti domu k počitku, pa te besede so bile bob v steno. Začne se prepir in neki lTletni fant skoči z nožem nad gospodinjo, kakor da jo hoče prebosti. A. Gaiser, mlad in pošten fant, hoče z dobrim prepir pomiriti, pa stalo mu je to mlado življenje. Zabodel mu je mladi hudobnež svoj nož v grlo, ter pobegnil. Na smrt ranjen A. G. komaj domu zbeži, kjer je bil naglo s sv. zakramenti preskrbljen, ter je hitro potem umrl. Sodnija je zgrabila hudobneža in njegove tovarše — pa kaj, ko mrtvega več nazaj ne bo, morilec pa utegne po kratki kazni zopet pete odnesti. Vsa fara pa močno žaluje nad groznim umorom, ker se prepogosto ponavljajo enake hudobije. Željno pričakujemo pomoči od dežel, in drž. zbora. Možje! poslušajte glas vpijočega ljudstva, ki je z davki preobloženo, obrambe pa nobene nima! —
Potegnite se g. Srnec sedaj z možato besedo za pomoč ljudstvu, ki vas je volilo za poslanca v deželni zbor! Poprašajte svoje volilce, kaj da jih najbolj tlači, ter se trudite za varnost ljudstva, pa ne tako, kakor ste prav liberalno za mehko ravnanje s hudobneži v dežel, zboru govorili pred nekterimi leti. Tako boste ljudstvu bolj ustregli, kakor da z „mladimi" v šolskem odboru delate na to, da so dače vedno večje.
Iz Celja, 5. januarja. Naša rokodelska šola, ki je skoz vsa leta, kar so duhovni šole ravnali, obstajala za učence vseh rokodelstev, je še trajala tadi v novem času do letošnjega šolskega leta; a zdaj so po nedeljah šole zaprte, učenci se več ne podučujejo, in zakaj ne? „Ker so že dovolj podučeni v keršanskem nauku, v branji, pisanji in računstvu se prišli rokodelstva učit?" Tako se opravičuje nehajstvo v ti reči, v resnici pa je vse drugače. — Prejšnja rokodelska nedeljska šola bila je za učence prava dobrota, posebno dokler so mojstri po postavi tudi dolžni bili
svoje učence v šolo pošiljati, ker so si s težavnim delom vtrujeni udje saj v nedeljo nekoliko poči-nuli in se je se duh s podukom okrepčal in razveselil; zdaj morajo učenci pogosto pri brezvestnih mojstrih tudi po nedeljah brez počitka delati, ne smejo v cerkev, in v šolo ne morejo hoditi, ker je ni.
Kar pa potrebo te šole zadeva, njo lehko sprevidimo, ako pogledamo rokodelske učence, kakošni da so. Zdanja šolska postava res veleva, da mora vsak otrok 8 celih leto v šolo hoditi, preden jo sme zapustiti in se učit iti; tedaj bi postavno vsi naši rokodelski učenci bili morali 3 razrede mestjanske šole dokončati in bi pred dover-šenim 14. letom ne bil smel nijeden se v poduk vzeti. — To se vse lepo bere in sliši, v istini je pa vse drugače. Med 160 naših rokodelskih učencev jih je komaj kakih 40, kteri bi bili 8 let šolo obiskovali, dosto je pa takih in sicer več kakor polovica, ki so iz kmetov prišli in so v svoji domovini le par let v šolo hodili in še gotovo premalo vsega umejo, kar jim je za prihodnje življenje potrebno; dosta je pa tudi zanemarjenih celó mestnih otrok, ki so po enem letu že šolo na klin obesili ali nje celó nikdar niso obiskovali, kterim bi tedaj rokodelske šole po nedeljah brez dvoma silno'treba bilo; ali možje, ki se črke zdanje šolske postave strogo deržijo brez ozira na djanske potrebe rokodelskih učencev, za njih duhovni blagor ravno tako malo skrbijo, kakor za tista nesrečna dekleta, ki so bila pretečeno leto od grdih mestnih razuzdancev zapeljana in iz šole zagnana, zdaj pa brez vsega poduka po mestu postopajo. — To nam je nov dokaz, da so prejšni dovolj obrekovani šolski voditelji bolje skrbeli za dobre rokodelce, kakor to zdašnji storijo.
O šoli govoreč naj še to dostavim, da se mnogim čudno dozdeva, kako da se gimnazijalni ravnatelj celjski ne odstrani s že davno zasluženo pokojnino, ker že blizo 35 let služi, v novejšem času liberalizma pa nič kaj prida ne počenja. Po nedeljah čaka čez določeni čas, ako se nekterim dijakom ne zljubi ob 8. uri k božji službi priti, in ukaže 1/i ure pozneje v cerkev pozvoniti. Ako pa kteri profesor strogega reda tirja, mu to ni po volji; in če se mladina v cerkvi obnaša, kakor da bi v gledišču bila, se to njemu povse korektno vidi, in kakor slišimo, ne najde dovolj besedi, dijakov nravnost pri preč. škofijstvu pohvaliti. — Iz take mladeži prilaščajo našej domovini brezverni figamožje, kajti kdor Boga več ne časti, njemu ni nič več sveto.
Iz Vuzenice 5. prosinca. (Volitve v občinski zastop o vržene.) Volitve v občinski za-stop so o vržene, ker je naš predstojnik na komando nekega tukajšnjega liberalnega Tagespo-štlerja okrajnemu glavarstvu moral naznaniti, da ni bil volilni dan dovolj razglašen, kakor volilna postava občinskega reda tirja; naj se toraj še enkrat
volitve razpišejo. Čudno se nam to zdi in skoro neverjetno, da je naš predstojnik sam svoje pogreške zastran volitev na veliki zvon obesil in sam sebe očitno ošvigal. Razglašena je menda volitev dovolj bila, ker se je trikrat redno naznanila o pravem času in na mestu, kder so se dozdaj še vse občinske zadeve razglaševale.
Najbolj oddaljeni kmetje so k volitvi prišli, le iz trga, kjer se je že nektere tedne poprej bobnalj in volitva oklicevala, jih je malo prišlo, morda so se kmetov bali. To in pa zmaga kmetov je menda resnični vzrok ovržene volitve. Žalostno pa resnično!	Rodoljub.
Iz ljutomerske okolice. (O nedeljskih in kmetijskih šolah.) Da bi mladina do izpolnjenega 14. leta šolo obiskovala, to je na kmetih težko natančno izpeljati. Več dečkov in še več deklic izostane iz šole po 13. in 12. letu. Da je ta mladina potem čisto brez poduka, to gotovo ni prav. Nedeljsko šolo imeti, to pa po novih šolskih postavah ni dolžnost učiteljev; pa tudi otrok v take šole ni mogeče siliti. V Ljutomeru pa so, — kakor mi je eden tamošnjih učiteljev pripovedal — vendar nedeljsko šolo zopet vpeljali, in sicer deško in dekliško. Učitelji so rekli takim deklicam in dečkom, ki bi sicer nekaj mesecev ali tudi eno leto še v vsakdanjo šolo hoditi morali, da naj obiskujejo nedeljsko šolo, če ne, se bodo po postavi v vsakdanjo šolo priganjali. In vspeh je bil dober. Dečkov in deklic v starosti po 13, 14 in 15 let se je nabralo vsakih okoli 30, ki so obljubili marljivo v to šolo hoditi.
Dečki se podučujejo v kmetijstvu, — ta predmet poslušajo tudi drugi odrastli, mladeniči in možje — o novi meri, o praktičnem računstvu itd; deklice pa o gospodinjstvu, ženskih delih itd. Previdnejši kmetje to napravo popolnem odobrujejo. Čul sem te dni pametnega moža iz malo nedeljske fare, ki prisrčno želi, da bi se tudi pri malo - nedeljski šoli taka šola odprla. Rekel je, da bi okrajni šolski svet v tej stvari učiteljem kaj priobčil. Povedal sem blagemu možu, da o tem šolske gosposke zdaj ničesar ukreniti ne morejo. Svetoval sem mu le to, da naj malo-nedeljski kraj ni šolski svet svoja učitelja v to nagovarja, ali naj jima za dober uspeh kaj nagrade obljubi.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dne 21. t. m. se snide zopet drž. zbor. Med vladnimi predlogi, ki pridejo brž v obravnavo, naznanjajo bečki listi spremembo davkarskih postav; načrt obsega 4 oddelke: Pridobnino, davek od obrtnij, prihodniuo (Rentensteuer, davek od kuponov) in glavni davek (Personalsteuer), ki se prične pri 1200 gld. letnine.
Štajersko. 5. t. m. je bila 14. seja dež. zbora. Prvosednik je naznanil v imenu dež. vlade,
da se 16. t. m. zbor skončati mora. Predlog cestnega odbora, da se naj okr. ceste, po kterih je bolj živaben promet, k deželnim cestam pri-štejejo, ni bil sprejet.
Kranjsko. Dež. zbor je sprejel postavo o napravi novih zemljišnih knig. Proti posilnemu legaliziranju se je zbor enoglasno izrekel. — Glede vladnega predloga zdrastvene postave je d. zb. izrekel, da se z ozirom na sedanje krajne in denarne razmere v deželi izpeljati ne da, ter se vrne postava dež. odboru. (Pri nas utegne d. zb. drugače storiti, ker imamo denarjev, da jih kar sipljemo). —Dr. Razlag odgovarja Gorenjcem, ki so mu nezaupnico poslali, da ne odstopi, češ, da je to — agitacija proti njegovi o s o b i! Namesto zamrlega dež. poslanca Korena je 8. t. m. volitev na Notranjskem. „Slovenec" priporoča po želji mnogih volilcev g. Ivana Vilharja, trgovca v Ljubljana, ki je res mož vsega zaupanja vreden.
Na Predarlskem je vladni zastopnik 5. t. m. naenkrat dež. zbor sklenil, ker je bil na dnevnem redu razgovor o direktnih volitvah, proti kterim bi bil dež. zbor ugovor izrekel, kakor je nasvetoval poslanec Thurnherr s tovariši. — Radovedni smo, kaj bode vlada v tirolskem d. zboru storila, kjer je stavljen enak predlog proti dir. volitvam. — Ker ni vlada razpustila dež. zbora na Predarlskem, je s tem pokazala, da si ne upa pri novi volitivi večine za se pridobiti. Tolike vrednosti je, ako ljudstvo svoje pametne voditelje posluša.
Cesko. Narodni klub (shod) čeških veljakov je postavil kandidate za drž. zbor, ktere bodo 10. t. m. kmetske občine volile. Izpuščeni so izmed novih kandidatov kolovodje mladočeskih razkolnikov: Sladkovski, dr. Čižek in dr. E. Gregr, ki so hoteli proti volji čeških voditeljev iti v dež. zbor. — Za nas Slovence je posebno podučno, kako da češki list „Pokrok" mladočeske razkol-nike popisuje. Pravi, da hujskajo študente in mladi svet za se in proti dosedanjim skušenim voditeljem: Palacky'ju, dr. Riegerju itd. Med kmečkim ljudstvom pa bobnajo s „fevdalstvom" (z roboto, desetino in Bog si ga vedi, s kakoš-nimi strašili), ter marsikterega zaslepijo. Vse, kakor pri nas po zvijaškem političnem katekizmu brezverskega liberalstva. Dvomiti ni, da bodo izvoljeni vsi nasvetovani kandidatje, in to bo udarec na dve strani: Mladočehom in vladni stranki, ki je bila razpora srčno vesela, ker je mislila, da bo s pomočjo čeških „mladih" opozicijo zadušila alj vsaj tako oslabila, da ne bodo več „državne pravice" češkega kraljestva ustavakom na ušesa donele. Nasproti bodo pa mladočehi se prepričali, da narod za njih politične kolobocije ne mara.
O g e r s k o. Bolehni voditelj dosedanje vladne stranke, Fr. D e a k, hoče po vsakem načinu svoj mandat položiti ter se umaknoti vsemu političnemu življenju. — Ministerstva prvosednik je
— v gosposki zbornici levite štel onim, ki so davkov dolžni. Po tem takem bi graja pred vsem veljala velikašem! Kakor se čuje, hoče vlada v svoji zadregi še poskusiti ta pomoček, da r a z-glasi imena tistih, ki so po 1000 gld. na davkih dolžni!
Hrvaško. Dežela se začenja oddihati, odkar ima poštenjaka, ;dra. M a ž u r a v i č a za bana. Vse gre zdaj drugače ter se popravlja velika škoda, ktero je Rauchovo banovanje deželi nakopala. V Zagrebu so si mestjani enoglasno ; za župana izvolili bistroumnega Iv. Von čin o, ki spada k narodnim voditeljem ter je svetu razkril Rauchove sleparije, vsled kterili je bil ta strmoglavljen. Ravno tako je Koprivniški okraj enoglasno izvolil Iv. Kukuljeviča za poslanca, moža, ki je kakor v učenosti tako tudi po svoji izgledni poštenosti eden med prvimi sinovi domovine, kterega je pa Rauch v svoji surovosti od službe bil odstavil! —Dež. zbor je sprejel postavo, po kteri so ban in sekcijski načelniki pri dež. vladi odgovorni dež. zboru. Tega pri nas nikjer ni, ker naši liberalci druga ne znajo kot že-lezje kovati za duhovnike in kat. cerkev. — V Zagrebu se snuje tudi družba v pomoč bosniških katoličanov ter obeta stvar prav obilne udeležbe, kar sam Bog daj. Nadškof Mihajlevič je družbi podaril 500 gld.
Vnanje države. Na Nemškem so zdaj povsod volitve v drž. zbor. Ker liberalni in pro-testantovski listi strašno javkajo nad agitacijo katoličanov, je upati, da ti z vsemi močmi delajo za svoje kandidate. — Ker so tudi kat. Bavarci že do grla siti prusovske predrznosti, utegnejo mnogo domoljubnih kat. mož spraviti v drž. zbor. V Virtenbergu je dež. zbor zvišal plače uradnikom, v ednaki meri pa tudi kat. d u-h ovni ko m, nad čimur naši liberalci močno nosove vihaja.
Na Francoskem se snuje po vsej deželi bratovšina, kteri je namen, pospeševati p o s v e-ičevanjenedeljinsvetkov. Na čelu stoji svetoven človek, pl. Cissey, brat generala, ki je bil vojni minister. Bratovšina šteje samo v mestu Lyon 30.000 udov, samih premožniših mest-janov. Med drugim se obvežejo družabniki v to, da nobeden ne kupi več kaj pri trgovcu, ki dela proti društvenim pravilom.
Na S p a n j s k e m so se te dni godil^ stvari, ki niso nikogar osupnile. Prvosednik republike, Kastel ar, je moral odstopiti. 2. t. m. je prebral v narodni skupščini svoje vladino poročilo, v kterem ni mogol poslancem druga povedati, kakor — da ne gre kljubu popolni oblasti, ktero si je dal pred nekterimi meseci dati. Uporniki — pravi — v primorskem mestu Kartageni še niso I podvrženi, oni so krivi, da so se strašno pomnožile čete kralja Karola, ki se tem manj premagati zamorejo, ker je tudi republikanska armada vsa popačena itd. Namesto da mu po-
slanci vnovič oblast izročijo, mu izrečejo z nad-polovično večino nezaupanje in so hoteli novo vlado sostaviti. Poveljnik glavnega mesta Matrida, general Pavia, pa obsede nagloma zbornico in poslance razpodi.
Sestavila se je brž nova vlada, z generalom Serranom ne čelu, kar je vse bilo že poprej navozljano. Razorožali so brž dvomljive prostovoljce in v oklicu opominjajo stranke k pomirjenju, da rešijo republiko. Sedanja vlada dela za Alfonza, sina pregnane kraljice Izabele, ki se bo pa ravno tako malo držati zamogel kakor mati kraljica, kajti nesreča te dežele je, da so generali bolj glave raznih pol. strank kakor pa zaue-sljivi vojaki. Miru tako dolgo ne bo, dokler ne zmaga postavni kralj Karo], ki utegne političnim generalom pravo mesto delovanja odkazati, ako po srečni zmagi do vladarstva pride.
Amerika. Da še niso vse države nasvetu Zveličarju se zneverile, priča kaj lepo republika Ek-vadčr v južni Ameriki. V soglasji z državnim zborom se je — čujte! — vsa država izročila ljubezni in obrambi srca Jezusovega, ter se je v ta namen poseben praznik za vso državo okli-cal. Ob enem se je sv. Očetu odločilo na leto 10 procentov desetine dohodkov in v ta namen takoj poslalo v Rim 10.000 pezakov (1 pezos po našem blizo 1 fl. 50 kr.) To je naše liberalce kar ujedalo in eden vladnih listov je židovske jezj rekel, da je to „lepa blaznost!"
Razne stvari.
(Statistika.) Preteklo leto je bilo v stolni in mestni fari mariborski 66 poročenih (11 manj od 1. 1872), 221 krščenih (7 manj od 1. 1872), 151 jih je umrlo (4 več od 1. 1872).
(Požari pri Celju.) Dne 5. grudna p. 1. je bil zažgan Premozerjev kozolec tik cerkve sv. Duha; 28. grudna pa je zgorel kmetu A. Goršeku v Drešinji vesi pod Žalcem hlev s kozolcem vred; na novega leta dan zgodaj v jutru je zgorel kmetu Mutcu v Levci hlev s četerimi kravami vred, ker so ljudje še spali, ko je goreti začelo ter niso več mogli živine oteti; eden konj se je silno opekel. — Kakor čujemo, so bili zavarovani vsi, le živine ni imel M. zavarovane. Zatorej opominjamo gospodarje, da tudi to storite, ker je ložej nekaj goldinarjev na leto plačati, kakor pa naenkrat pri zgoreli živini po 600 in še več goldinarjev zgubiti. Vnovič vam priporočamo domače društvo „Slovenijo" v Ljubljani, pri kterej je lani blaga nad 50 milijonov vrednosti bilo zavarovanega.
(Nesreča iz malopridnosti) 5. dnč t. m. je v Vuzenici neki gluhomutec in nemi revež, kterega so nekteri noroglavci preveč napojili bili, na že-
leznici obležal ter pod kolesa pridrdralega vlaka prišel. Bil je hipoma mrtev.
(V občinski zastop na Polzeli) so voljeni sami poštenjaki. Nekteri kmečki liberalci so hoteli prejšnje poštenjake spodbiti; nasledek je pa bil ta, da je par omahljivcev prejšnjega odbora izpabnje-nih bilo.
(Krvavi tepež.) Na šent-Janževo je bil v vesi Gorenje, v Paški fari nad Celjem, krvavi tepež, pravo tolovajsko pobijanje. Mladenči iz Paške in Gorenjske vesi so se med seboj sprli, in kakor ljute zveri se medsebojno pobijali; za orožje so jim služila polena. Veliko krvi je teklo. Eden mla-denčev, sicer čednega zadržanja, na glavi smrtno zadet, se zgrudi na zemljo, se spravi na dom, prejme sv. olje in izdihne drugi den svojo dušo. Drugi mladeneč je ležal 29. dec. še brez vse ^zavednosti, in utegne najhitreje tudi umreti. — Štiri drugi mladenči Paške fare, ki so pri nekem po-nočnem vesovanji, ko jih je hotel župan v strah vzeti, županovo hišo po tolovajsko napadli, sedijo že več mesecev v preiskavi in utegnejo biti za dalje časa v težko ječo obsojeni. — Tako surovo vedenje — kolika sramota za nas Slovence in posebej za prelepo savinsko dolino!
(Dvojin umor) Iz Zavrča se nam poroča: V noči od 5. do 6. t. m. ali na predvečer ss. treh kraljev je bil pošteni čevljar, po domačem Bombek, s svojo ženo silovito v lastni nekoliko odstranjeni hiši umorjen. Oba zakonska sta v lepem miru in zastopnosti živela, dobra kristjana bila in on priden rokodelec.
(V občini podgradski) pri Ljutomeru je voljen za župana g. Valroslav Mohorič, zaveden mož naše stranke.
Tržna cena	V		\		v			V
pretekli teden	Mariboru		Ptuju		Celj	u	Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	7	60	7	—	T	50	6	80
Rži .....	5	50	5	—	5	—	4	68
Ječmena „ ....	_	—	4	50	4	—	3	50
Ovsa „ ....	2'	30		30	2	20		—
Turšice (koruzi ) vagan .	4	50	5	—	4	—	4	50
Ajdo	3	80	3	80	4	50	4	—
Prosa „	—	—	4	40	4	—	—	—
Krompirja „	—	—	2	—	2	—	—	—
	—	—	2	—	1	20	1	15
Slame (v šopkih) „	—	—	1	50	—	80	1	40
„ za steljo „	—	—	1	10	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	32	—	34	—	30	—	24
Teletine „ ....	—	35	—	36	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	33	—	32	—	36	—	32
Slanine „ ....	—	34	—	38	—	36	—	40
l<otrrijn« ileviikei
V Trstu 3. januarja 1873: 39 34 50 43 13.
Prihodnje srečkanje: 17. januaija.