PRESKRBA OBČANOV V LETU 1983 leta 1979 leta 1981 leta 1983 13,4% 13,2% 11,6% S trgovdko dejavnostjo se v naS občini ukvaija 7 organi-zacijskih enot, ki poslujejo v 59 prodajalnah. Osnovni nosilci trgovske dejavnosti so: ABC Pomurka, DO Tabor Grosuplje z 28 prodajalnami, KZ Stična z 12 prodajaLnami, K2 Ljubljana, TZO Grosuplje z 9 proda-jalnami, ostalih 10 prodajaln pa pokrivajo druge DO. Leta 1982 so trgovske or-ganizacije ustvarile s prodajo na drobno 110.839 din skupnega dohcdka, kar je za 30% več ga dohodka kar je za 41 % več kot Ieta 1981. Akumulativnost trgovine na drobno se je v letu 1982 poslabšala za 3 indeksne točke, v letošnjih 9 mesecih pa je zmanjšanje za 7 indeksnih točk. V tako poslabšanem gospo-darskem položaju v trgovini ni mogoče pričakovati, da bo trgovina viagala v razvoj rudar-stva, kmetijstva, avansirala v za-loge osnovnih sredstev, pokri-vsJa izpad dohodka (meso, mle-ko, sladkor), zlasti pa še za-gotavljala normalno preskibo tržišča. PROSTORSKA RAZPO-REDITEV TRGOVSKIH ZMOGLJIVOSTINA DROBNO V OBČINI GROSUPLJE lahko ugotovimo, da so nekatera območja v občini, predvsem izven večjih sedišč, glede trgovskih zmo-gtjivosti zelo slabo razvita. Gre za območja, ki so precej oddaljena in dabo povezana s centri. Ce primerjamo podatke iz ta-bele 3 ugotovimo, da v r.aS obLini odpade 443 ljudi na eno prodajalno, v 2 krajevnih skupnostih sploh ni-mamo prodajalne, nekaj prodajaln (Kompolje, Polica, Zalna, Staro Apno, Podtabor, Višnja gora) pa je nisodobnih. Nekoliko se bo stanje izboljšalo v Višnji gori, ko bo dogra-jena nova trgovina, katero je pričela graditi ABC - DO Tabor - Gro-suplje. Vse prodajaJne bi lahko raz-vistili v dve skupini in sicei na trgo-vine z živili in trgovine z nepre-hiambenimi artikli od tega: - 39 prodajaln ali 66 % vseh pro-dajaln z živili - 20 prodajaln za neprehrambene artikle ali 34 % - vse prodajne povtHne znašajo 6319 m2. PRESKRBA V primeijavi z letom 1982, se je Ieto 1983 izboljšak preskrbljenost jugoslovanskega tržišCa s proizvodi, ki imajo poseben pomen za prebt-valstvo, kar velja tudi za našo obči-no. Trenutno je pieskrba z živili in nekatetimi izdelki vsakdanje rabe dobra, c,tanie 05 js st<""'»r--- - Moka in krah Odkupljene kolidjne pfenice so v letošnjem letu večje kot lani, zato teh vrst ŽMI ne bi smelo primanjko-vati. S podpisanimi dogovori in spo-rdzumi v zvezi z nakupom moke za Pekarno Grosuplje, smo si zagotovDi nemoteno pieskibo z moko in kiu-hom. V juliju je namreč prišlo do težav pri oskibi, zato so bile spro-ščene občinske blagovne 1 rezerve, ki pa so že nadomeščene. Preskrba tigovin s kruhom je bila na našem območju zadovoljiva. Se vedno pa so problemi s prevozi kruha in z na-ročili, zlasti z naročili za sobote in piaznike. -Meso Po oceni preskibjjenosti jugo-slovanskega tržijča je preskiba s svežim mesom slabša kot v letu 1982. Vendar za naše območje to ne velja, zlasti ne po podražitvi, po-leg tega pa je tudi odkup živine večji od lanskega leta. Ttenutna situacija ni kritična. Občasno primanjkuje svinjine, medtem ko je govedine v naSh prcdajalnah dovolj. Pred vami je analiza preskrbe v naši občini za leto 1983. Gotovo bo zanimiva za vse delovne ljudi in občane. Posebej pa nanjo opozarjamo potrošniške svete v krajevnih skupnostih. 2elimo, da se #b tem poročilu, ki bo obravnavano na sejah zborov skupšči-ne občine, sestanejo potrošniški sveti, ga pregledajo ter svoja mnenja, pripombe in morebitne izboljšave sporočijo na Občinsko konferenco SZDL Grosuplje. Ekonomskj položaj trgo- Ob pregledu zbianih podatkov viie v SR Sloveniji, kakor tudi v Jugosfaviji, se občutno slabSa. Trgovina iz našega območja iz tega ni izključena. V povojnem obdobju je imela trgovina pomembnejšo vlogo od proizvodnje do leta 1975, nato pa se je ta vloga za-menjala. Temu je kriva pred-vsem cenovna politika, ki z za-mrznitvijo marž onemogoča ra-zvoj trgovini. Ddež marze na prodajno cmo v ttgovim v naS občini se zmanjšuje: — Mleko in mlečni izdelki V letu 1983 je bUo tržišče dobro oskrbljeno s pasteriziranim in sterilizitaniin mlekom ter z mle-čnimi izdelki. Nekaj časa je pri-manjkovalo surovega masla in max-garine, ki pa se je z julijem izboljša-b. V zadnjem času pa primanjkuje alpskega mleka, delno zaiadi zmanjšanja proizvodnje, delno pa zaiadi težav z embalažo. Enodnev- n^a mleka pa je bilo v naših proda-jalnah dovolj. - Sladkor Oskrba s sJadkoijem je bila vse teto dobta. NaS preskrbovalci so se s tem artiklom založai že koncem ' leta 1982, sklenjene pa imajo tudi sparazume za pokritje celotnih po-treb po sladkorju. (Nadaljevanje na 7. strani) Pred nami je leto 1984, ko bo pomembno leto ure-sničevanja programa gospodarske stabilizacije v vseh okoljih. Iz programa bodo izhajale glavne naloge zdru-ženega dela in obmSanje v krajevnih skupnostih. Sred-stva za zadovoljevanje naših skupnih in splošnih potreb gotovo ne bodo tolikšna, da bi pokrila vse načrte, želje. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti bodo imeli delegati temeljnih samoupravnih okolij odgovorno nalo-go, ko se bodo dogovarjali in odločali o prioritetah. Tem manj smo pri tem zadovoljni z udeležbo delegatov iz nekaterih temeljnih okolij na sejah skupSčin SIS (za skupščino občinske kulturne in zdravstvene skupnosti smo jih že objaviU, v naslednji števttki Naše skupnosti pa bomo tudi ostalej. Pred organizacijami SZDL in Zveze sindikatovje že vfebruarju in marcu odgovorna naloga: izpeljava volitev za nosilce funkdj v Skupščini občini in SIS, ki so del skupščinskega sistema (rokovnik je objavljen v tej Šte-vilki Naše skupnosti). To pomeni, da bomo imeli v vseh organizacijah zdruienega dela ter krajevnih skupnostih temeljne kandidacijske konference in nato občinsko kandidacijsko konferenco. Volilne konference potekajo v organizacijah ZK in ZSS. Osnovne organizacije so v glavnem že opraviie vo-lilno-programske seje oz. jih bodo v teh dneh; na občinski ravtn pa bosta sefi ZK in ZSS v mesecu febru-arju oz. konec marca. Ne glede na to ali bodo izvoljene tovarišice in to-variši prevzeli dolžnosti m novo ali jih bodo opravljali [še eno mandatno obdobje, bo potrebno v marsikaterem kolju spremeniti odnos do dela in izvrševanja nalog. )Odločitve se bodo morale hitreje uresničevati Marsikje smo ugotovili, da je sprejetih sklepov in staliič doualj (tudi zelo dobrih, ustvarjalnih, konkretnih je veliko iried njimij. Potrebna pa je skupna akcija in odfočnotf ter-iudispopadz mišljenji,,Bo žekako...". Lr .^ ' , . Ivana Robida (Nadaljevanje s 1. strani) - Jedilno olje V letu 1983 je bilo jedilnega olja v naših prodajatnah dovojj. Ne-lojkrat je prišlo do povečanih naku-pov, vendar pa je bila pieskrba boljJakot vletu 1982. -Pralni pradti Kljub temu, da se je proiz-vodnja pralnih praškov povečala za 8 % v primerjavi z enakim lanskini obdobjem in da je bil realiziran uvoz pralnih piaškov, tržišče še vedno ni bilo zadovoljivo preskrbljeno. V naS občjni pomanjkanja ptalnih praškov ni bilo, razen povečanih t.im. mi-gnacijskih nakupov, še vedno pa so v tigovinah m voljo le dražji pralni piaSki. Izbiie ni. - Premog Dobava premoga je bila v tetu 1983 boljša, kot v preteklem letu. Tako je ABC Pomurka - DO Tabor - TOZD Maktprodaja prejela v letu 1982 samo 1675 ton, v letu 1983 pa 3875 ton. Povprafevanje kupcev je le fe po črnem piemogu. - Nafta in naftni derivati Z energetsko bilanco SFRJ za leto 1983 je poiaba naftnih deri-vatov v SFRJ planiiana 15018000 ton, v okviiu tega je predvidena po-raba v SR Sloveniji 1.840.000 ton, kar je 12,25% celokupne jugoslo-vanske porabe. Ob tem pa je po-trebno poudahti, da oskrba porabni-kov ne poteka v skiadu z bilančnimi predvidevanji, ker ni bil v celoti re-aliziian načrtovani uvoz surove nafte. Zato se pojavljajo še vedno te-žave pri preskrbi. ZAKLJUČKI Nesodobnost ttgovine, njeno zaostajanje glede m druge panoge v naS občini.odtok kupne moči zlasti v Ljubljano. Odtekanje kupne moči bo mogoče ustaviti le z graditvgo in odpitanjem novih piodajnih kapa-citet in izboljSanjem preskrbe. Preskrba z raznimi artikli v naži obiini je odvisna od dobaviteljev iz drugih krajev, vendar pa je bila pre-skrba z osnovnimi artikli dobra. Po-ročilo o preskrbi je bilo obravna-vano na sestanku trgovin in tigov-skih organizacij v novembtu, kjer je bilo ocenjeno, da je prikaz ptesktbe naše obdine realen. NAČELNIK OBČINSKEGA INŠPEKTORATA ' Albina Podobnik, dipl. oec.