49. šle v.
V Kranju, 3. decembra 1904.
V. leto.
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na narocbo. ŽT^LoTt
za |>ol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Natrča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
u Slovence va" ,, velika stranka14.
Šenklav&ki duhovniki s svojim školom in dr. Sušteršič so si dovolili, da igrajo malo komedije k Slovenci. V • Slovencu* so namreč pozv;ili vse Slovence iz vseh slovenskih pokrajin brez razlike strank, naj vsakdo napiše svoje mnenje glede »velike slovenske stranke->, ki jo mislita ustanoviti dr. Sušteršič in sevedi tudi ljubljanski škof. Dr. Sušteršič je sicer takoj zarenčal, da noče sprave, da je budalost, misliti na spravo, to pa je storil zviti lisjak samo zato, da bi se lažje lovili politično neizku.štni kalini. Da je tudi ljubljanski škof natančno poučen o namenih, ki jih ima «S!ovenec» s svojo spravno akcijo, mora biti tudi vsakemu jasno, kajti «Slovenec» piše glede politike samo to, kar mu ukažeta Jeglič in Sušteršič. Zato je prav verjetno, da so si celo komedijo izmislil: izvestni gospodje z namenom, da se njih živci zopet malo požive. Kake namene ima ^Slovenec* s svojo veliko stranko, ako ima sploh kake nanune. ni težko uganiti. Duhovniki, zbrani okrog »Slovenca*, so začeli s strahom opažati, da se je pričelo tudi nad kmečkimi kočami jusniti, da se je začel tudi slovenski kmet zavedati svojih pravic, ki niso nič manjše, kakor kakega grešnega maziljenca. Tudi slovenski kmet uvidtva, dasi je vsled dolgotrajnega duhovniškega jerobstva duševno še precej omejen, da današnji politi-kujoči duhovniki niso pravi Kristusovi nasledniki, temveč da so krivi preroki, satanovi pomočniki, ki sejejo samo prepir in sovraštvo med ljudmi. In še nekaj je, kar dela politikujočim duhovnom skrbi. Denarja ni! Gospoda že davno več ne hodi k «ofrom», večinoma le stare ženice prinesejo še kak grošiček, o katerem gospodje ne dajo nikakega računa, in se ne ve, zakaj vse se uporablja. In če denarja ne bo, kje je potem brezskrbno duhovsko življenje?! Zato pa, slovensko ljudstvo, nazaj v veliko rimsko stranko, nazaj h Kristusu kralju nazaj, ti pregrešni kmet, ki si pozabil, da si ti moj hlapec, jaz, tvoj dušni pastir, pa tvoj gospod! Slovenski kmet, ljubljanski škof in doktor Žlindra te hočeta s pomočjo Slovenca* in •Domoljuba potisniti nazaj v tiste Čase, ko so duhovniki obsojali stare ženice kot »coprnice* na grmado.
Toda «Slovenčeva» komedija je popolnoma brezuspešna, ker si kmetje več ne želimo tistih »zacopranih* časov. Skof in. Sušteršič sta že sama izprevidela, da ne bode nič kruha ii^e moke. V eni zadnjih številk «Domovine* namreč ^rjefcdo z ogorčenjem očita »Slovencu* veliko neodkr^sipost, da hočejo gotovi krogi (Jeglič, Sušteršič, Žitnik in^afugi) nasuti slovenskemu občinstvu peski v oči in djarje sploh vse skupaj sama farbarija, kar piše •Slovenec* o »veliki stranki ». «Slovenec» je naprosil dotičnega gospoda, naj tudi zanj kaj napiše, doktorja Žlindre pa se mu ni treba nič bati, ker ga bode že •Slovenec* branil pred njim. (Morda ga imajo že na <ketnah».) Slovenec« pravi, da stoje šenklavški duhovniki s svojim škofom na najvišjem demokraškem stališču, zato lahko *Slovencu» piše, kdor hoče in kar hoče. Čudno! Na4i socijalni demokratje, ki niso na najvišjem demokraškem stališču, so brezverci, duhovniki, ki so zbrani okrog -Slovenca*, so pa na najvišjem domokraškem stališču, pa so kljub temu pravi Kristusovi nasledniki! Zlodej naj razume te šenklavške učenjake!
Mogoče je pa tudi, da mi vse preveč črno vidimo. Mogoče pa nas vendar ne nameravajo spraviti nazaj v čase <coprnic». Ko je namreč «Slovenec» uvidel, da ni nihče zadovoljen z njegovo »veliko »tranko*, je ves obupan vzkliknil: Čudno, da so na svetu tako žalostni ljudje, katerih z nobeno stvarjo več ne moremo razveseliti! Mi pa rečemo: Čudno, da so na svetu tako čudni ljudje, da razpravljajo na dolgo in široko o stvareh, katere je sprožil «Slovenec» samo v našo zabavo! Naročnik.
Kako se ubranimo Jetike?
Kranjska podružnica pomožnega društva za bolne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in deželah je izdala naslednji oklic: Jetika (pljučna tuberkuloza) je nalezljiva bolezen; okužimo se pa zlasti s pljunki in izmečki jetičnih. Jetični, ki pazijo na snažnost, niso nevarni svojim bližnjim. Jetike se lahko ubranimo. Jetika je ozdravljiva. Pljuvanje: Ne pljuvaj nikdar na tla! Ne kašljaj nikomur v obraz! Na cesti pljuvaj v žepni robec! Doma pljuvaj v Dljuvalnik, ki je napolnjen z vodo! Pljuvalnik se mora vsak dan izprazniti v stranišče ali kanal, očistiti z vrelo vodo in zopet napolniti s svežo vodo. Perilo: Žepni robec, ki si ga uporabljal, namoči v vodi in ga daj kolikor mogoče kmalu izkuhati. Telesno in posteljno perilo bolnikov je treba zavijati v mokro rjuho, spravljati na varnem, nedostopnem kraju in izkuhati ločeno od drugega perila.
Pometanje: Ne puščaj, da bi se pometalo brez škropljenja! V prahu so pogosto jetične kali, ki provzročajo jetiko. Tla je treba poškropiti z vodo. Metla mora biti ovita z mokro cunjo. Stanovanje bodi snažno! Hišno opravo snaži z mokro ruto. Zračenje: Zrači neprestano! Pozimi in ponoči imej, če možno, okno nekoliko odprto! Bolnika dobro odevaj! Hrana: Treba je dobre in tečne, raznovrstne hrane (mesa, prikuhe, zelenjave, močnatih jedi. kruha, surovega masla, sira mleka). Ne jej preveč naenkrat! Alkohol: Preobilno zauživanje opojnih pijač (vina, piva, žganja, konjaka, ruma) je škodljivo. Pijanci največkrat obole. Otroci sploh ne smejo dobivali alkohola v zauži-vanje. Mleko : Mleko uživaj le prekuhano! Surovo mleko lahko škoduje. Umivanje: Vsako jutro odrgni si vse telo z namočeno in ožeto ruto iz domačega platna. Nato se obriši s suho ruto. Vsako jutro i/.mi si usta in grlo ter si osnaži zobe. Nohte imej čiste. Pogostoma se kopiji. Pred jedjo umivaj si roke! Pol j uho vanje: Otrok ne po'jubuj na usta. Spanje: Na pljučih bolni morajo biti sami v postelji, ker lahko okužijo vsakogar, ki bi ž njimi ležal. _
Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom.
< Mal položi dar — domu na altar» je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo za to, obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepo-trebne družbine blagajne. — Mal položi dar domu na altar je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti družbini blagajni vir novih dohodkov. Prav to geslo je pa tudi vodilo družbmo vodstvo v njega 155. seji dne 12. oktobra li>04.
Povodom sklepov v tej seji se «Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* oglaša danes pri slavnih uredništvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in domorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar premnogi izmed njih kakor neranljivo vržejo od sebe.
PODLISTEK. Fran Ondfičkov koncert v Kranju.
Ni je dežele v Avstriji, ki bi zlasti v kulturnom ožim slovela dandanes po vsem svetu tako zelo, kakor slovi češka dežela. Pred vsem pa jo pozna muzikalični svet. saj je tekla tam zibel premnogih skladateljev sveto VL 8 slave. In da je la zemlja tako poznata in da so oboževani češki skladatelji tudi pii inozemskih narodih, so provzročili najbolj možje, ki so ponesli češko slavo daleč preko rodne zemlje.
Virtuoz Fran Ondriček, ki koncertuje prihodnji torek pri nas v Kranju, je gotovo eden prvih, ki je proslavil ob zvokih svojih gosli ime svojega naroda. Dasi ima zadnji čas v obeh mlajših bratih Karolu in Ema-nuelu, posebno pa še v Janu Kubeliku ter v Jaroslavu Kocianu resne tekmece, vendar slovi on le danes kot prvi virtuoz in vsa slava teh mu ne vzame častnega pridevka kralj gosli . Po svetu popotuje že nad dvajset let, toda koder hodi. povsod si prisvoji namali navdušeno in vneto občinstvo.
Pred nami leži vse polno ocen iz peres največjih in najslovj^ejših kritikov in četudi so ti med seboj tako različni, posebno Se glede narodnosti, v tem so vsi edini, da vidijo v Fran Ondričku vzor violinista, umetnika, ki mu je svet poklic, da osrečuje poslušalce in jim daje neskaljen užitek s prednašanjem biserov vijolinske literature. On podaja svojo umetnost s polno dušo Čutečega umetnika, bol in radost mu pojeta na goslih, zakaj on
Neštete so v posesti slovenskoga naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene posute znamke podaril na§i družbi, bila bi to nova in zdalni podpora družbini blagajni.
Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro d o j d e, za vsako pošiljatev b o d e m o hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znam k.
Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne od stranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, ohranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece.
Vsa slavna časniška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter jih ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu vodstvu, za kar jim bodi že v naprej izrečena najiskre-neja hvala.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
V Kranju, 3. decembru.
Celjski okrajni zastop je vlada Nemcem na ljubo razpustila. Storila je to vsled tega, ker so nemčurji štrajkali na la način, da celjski mestni zastop ter vojniški tržki zastop nista hotela voliti svojih zastopnikov. Vlada pa s tem ne bode rešila celjskih nemčurjev, ker je gotovo, da bodo zopet pogoreli.
Trgovinska pogodba z Nemčijo je v veliki nevar-| nost. Avstrijski ministri so prišli do prepričanja, da je boljše, da nimamo nikako pogodbe, kakor pa da imamo za nas škodljivo pogodbo. Ogrski ministri, ki so se tudi udeležili posvetovanja, so se že vrnili v Budimpešto. Nemški državni tajnik grof Posadovvski je spoznal, da nič ne opravi ter se je tudi uže vrnil v Berolin. '
V državnem zboru se rešijo do božičnih praznikov k večjemu predlogi o podporah vsled ujm prizadetih.
je temperamenten in ustvarjajoč umetnik. Blesteča je njegova tehnika, v kateri veje očara jočn. eleganca, izpod loka mu pojo čutapolni toni in pasaže, bliskoma hitri so njegovi poskoki v oktavah, figure in trileriji so najčistejši, igraje prevladuje največje težkoče, skratka: nedosežen mojster je v vsem. To gn odlikuje mimo drugih, vse to ga vzdržuje na višini.
Nad vse zanimivo je čitati one kritike, v katerih primerjajo razni narodi svoje virtuoze — violiniste z Ondfičkom. Tu ga primerajo s španskim umetnikom Sa-rasato, tam vidijo v njem muzikalično sorodnost s slavnim Joachimom, zopet tretji ga prispodabljajo z Wilhel-mijem. Tako pravi »Darmstadler Taglicher Anžeiger* : «Tako prepričevalno resnično, tako do duše plemenilo, tako glasovno krasno In poetično ume malokateri peti na svojih goslih — tudi Sarasate sam ne —, značaja enakih sirenskih glasov, te življenske moči, teh orjaških občutkov ne more iz strun izvabiti pač nihče drugi kakor samo F.Ondriček.* .. . Lionardo de Vinci pravi o njem:
i   «Ondriček igra klasično, romantično, moderno, prav zato
j ker je universalen. Povejmo samo z eno definicijo: <Po Pagininijevi smrti se ni čulo doslej tako izvajanje v tako resnobni  popolnosti!» . . . Petrograjski  kritik zatrjuje
! celo naslednje: «Ondrička so uvrščali takoj v pričetku njegovega koncertovanjn kot vrednega sorodnika s Pa-
! gimnijem in ga označili kot edinega njegovega naslednika. Najstarejši Pagininijev sin je trdil, ko ga je slišal prvič I. 1892. v Parmi, da njegov oče niti svoje lastne skladbe ni bolje igral.»
Nam se predstavi Ondftfek najprej v Mendelsohno-
i  vem »Koncertu za vijolino*.   O Ondfičkovem izvajanju
Da bi se proračunski provizorij in italijansko vseučiliško vprašanje rešilo pred božičem, na to nihče ne misli. Je pač počasen ta naš parlament!
Shod slovanskih zastopnikov na Dunaju re je vršil 27. m. m. Na $>hodu je bil navzoč tudi predsednik moskovskega slovanskega društva in častni predsednik kelto-slovanske lige Čerep-bpiridovič. Ruskemu ministru za notranje zadeve knezu Svetopolku Mirskemu se je odposlal brzojaven pozdrav z željo, da srečno izvrši započeto notranjo reorganizacijo Rusije. Pozdrav se je poslal tudi kelto-slovat ski ligi v Parizu in italijanskim zagovornikom zbližanja slovanskih in italijanskega naroda. Na shodu se je izreklo proti makedonskemu ustanku, češ, da sedaj še ni čas, da se to vprašanje reši v interesu vseh slovanskih narodov. Shod se je izrekel jato, da se bosansko-hereegovinsko vprašanje reši na ta način, da se ustanovi nezavisen slovanski generalni gubernator ij.
Italijanski parlament je otvoril kralj .*>0. m. m. s prestolnim nagovorom, v katerem je naglašal. da bode vlada nadaljevala svobodomiselno politiko, dasi bo prizadevala zboljšati usodo delavskih slojev ter mirno rešiti nasprotja med delom in kapitalom.
Vstaja v nemški Afriki. Hereroji se ne puste zlepa poklati nemškim vsiljivcem. Pred kratkim je zopet odšlo več vojaštva iz Hamburga v Afriko. V Upingtonu so Afričani pobili 50 nizozemskih naselnikov. Posebno strašno gospodarijo Holentoti, pred katerimi vse beži v Kaplandijo.
Rusko-japonska vojna.
Že skoro devet mesecev više se okoli PortArturja krvavi boji, kateri so prizadeli obema sovražnikoma velikih izgub. Nobena trdnjava se ne more večno držati, to je dejstvo, in tudi Poit Artur se bo držal le tako dolgo, dokler se bodo mogli branitelji hraniti in dokler bodo mogli streljati. Port Artur ne pade prej, nego bo moral pasli. Pa tudi če trdnjava pade, ona je že izpolnila svojo nalogo. Ona je zadrževala sovražnika skozi
te kompozicije pravi inomoški dnevnik: «To je bil mogočen, poln ton najplemenitejše barve in višek modulacijske zmožnosti, kar vzdiga poslušalca iz sanjavih planjav v poredno veselosf, od odločne vztrajnosti do tihega duševnega miru. > Fantazija na motive iz Smetanove «Prodane neveste», katero je priredil on sam, štejejo češki kritiki med najlepše njegove točke. O zadnji njegovi točki torkovega vzporeda pravi ocena: «Z nedosegljivo gotovostjo igra Paganinijev „Ples čarodejnic'% v kateri igri se zrcalijo kolorislični efekti, katerih barveni čar, prepleten z imponujočo tehniko,   vzbuja začudenje.
Spremljevalec na klavirju mu je virtuoz, mladi pianist Josip Famera, ki nastopi tudi v dveh'samostalnih klavirskih točkah. Tudi o njem se izraža vse časopisje kaj laskavo. Hvalijo osobito njegovo virtuozno izvajanje, muzikalične vrline, line nianse, čuteče stremljenje in iz-razovito prednašanje. Tudi ta je bil povsod frenetično pozdravljen po sleherni točki.
Omenimo konečno še oba moška zbora, ki se pojeta ta večer. A. Foersterjev »Samo* je resna in dostojanstvena skladba. Odstavek, ki proslavlja Sama, se izpre-meni v navdušen spev. Srednji stavek «Tam kleče . .» kaže plemenit izraz o pobožni molitvi, konec pa zveni v largu prav veličastno. H. Vogričev «Lahko noč» je najnovejša skladba, ki kaže ob svoji ljubkosti vso ljubezen zaljubljenih vasovalcev.
Če Frana Ondfička, tega velikega umetnika, proslavljajo tuji narodi, tedaj srno dolžni tembolj mi, da mu izkažemo vsaj pri niegovem koncertu s svojo prisotno tjo dostojno čast. Naj ne bo zavednega Gorenjca, ki bi ne bil ta večer pri Ondfičkovera koncertu !        — u —
deset mesecev, prizadejala mu velikanskih izgub na ljudeh in vojnem materijalu ter je držala priklenjeno nase armado 60 do 70 tisoč mož, ki bi bila mogla v Mandžuriji pripomoči do odločitve Japoncem. Port Artur utegne biti vzet z naskokom; utegne biti prisiljen v kapitulacijo zbog lakote ali pomanjkanja na municiji. Slave pa, ki so si jo stekli njega hrabri branitelji v teku skoro enega leta, te ni možno tajiti ali zmanjšati.
Zadnje dni so Japonci zopet močno naskočili trdnjavo. Posebno 26. t. m. se je vršil takorekoč splošni napad na Port Artur. Ta naskok je bil najstrahovitejši pred vsemi dosedanjimi naskoki. Japonci so ves dan trdnjavo bombardirali, potem pa je šla pehota v ogenj. A vse brezuspešno. Naskok je bii sijajno odbit. Posebno hud naskok je bil na utrdbi Sunšušan in Nikoanšan, kateri se jim je pa sijajno ponesrečil, čeravno so še pred kratkim poročali japonski viri. da so skoro vse utrdbe in jarki okoli Sunšušana v rokah Japoncev. Izgube Japoncev pti teh naskokih znašajo okoli 7000 mrtvih in ranjenih. Toraj kljub velikim izgubam si vendar Japonci niso pribavili nobenih ugodnosti.
Na mandžurskem bojišču se boji na celi fronti po malem nadaljujejo. 25. m. m. je bil Rennerkampfov oddelek, ki stoji na najvzhodnejšem krilu, napaden od sovražne brigade z 12 topovi, a naskok je bil brezuspešen. Drugi dan sa Japonci ponovili napad na centrum in levo kr lo, a so kmalu odjenjali. Ljuti boji so bili od 25. do 27. m. m. pri Činkećenu. Tu so Japonci opetovano pričeli ofenzivo, a so bili vselej z znatnimi izgubami odbiti. Oddelek japonske divizije je prodrl proti nasipom, ki ščitijo dohode k jugo-zapadnim fortom v Kikvanšanu. istočasno je topništvo pričelo obstreljavati pozicijo Eriungšan in Antušan. Ko se je japonski oddelek po bojih pri Ginkečenu umaknil na svoje pozicije, se je ustavil pri vasi Sindun ob cesti, ki vodi v Tsiančau in v neki soteski, ki leži 12 kilometrov južno-vztočno od Činkečena. Opoludne istega dne je pričelo rusko topništvo streljati, dočim je pehota prodirala proti japonskim pozicijam. — Poročilo o izidu še ni znano.
Najnovejše poročilo se glasi, da so Japonci pri zo-petnem napadu na portartursko utrdbo Tehvanšen imeli 4000 mrtvih in mnogo ranjenih. Dalje trde japonska poročilu, da so Japonci zavzeli nekaj nasipov in da mora Port Artur pasli v 26 dneh.
Dopisi.
Is Klanca pri Kranju. Naš občinski očka Bajt je zagrizen klerikalec, ki bi najrajši požrl vse njemn neljube osebe. Za občino se jako malo zmeni, čeravno je bil za to izvoljen. Pri prihodnji občinski volitvi bodemo morali gledati na to, da dobimo druzega občinskega moža, ki bode bolj skrbel za našo vas. kakor naš očka Bajt. Naša občinska pota so v jako slabem stanu. Pretečeni teden je padla neka skala na ceslo pri hujanskem mostu, ter bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Promet na cesti je bil ustavljen, veliki gromovnik Bajt pa je ležal v kožuh zavit za pečjo, kakor medved v brlogu. Pri hujanskem mostu je velika nevarnost za potujoče občinstvo, zlasti za otroke, da se ne zvrnejo v Kokro. Čudno se nam zdi, da oblasti ne prisilijo očeta Bajta, da napravi prr omenjenem mostu ograjo. Občina ima precej dohodkov, tudi očbinske doklade so zelo visoke, zato pa tudi zahtevamo, da se občinske naprave posebno pa naša pota popravijo, sicer bodemo morali dobiti kakega Martina Krpana, ki bode prestavljal našo živino čez jarke. Bajt je hotel ustanoviti na Primskovem samostojno župnijo, da bi potem ribaril v kalnem, toda mi napredni KlanČani smo mu to nakano korenito preprečili. Mislimo, da bode za sedaj to zadostovalo, sicer pa na svidenje, očka Bajt!
Napredni občani.
Is Krope. [Konec.] Vse te in še druge nerednosti so se godile v kroparskem občinskem odboru, kateremu je paševal ošabni župnik Hdnigman in prevrtana Luknca. Ako vprašaš katerega občinskih odbornikov, zakaj so pustili take nerednosti, odgovori to-le: <Jaz sem se zanesel na župnika. Oni so rekli, da tako dobrega žu-
pana ni daleč okoli, kakor je Hafner in zato sem mislil, da je to en poštenjak, ker so rekli župnik, ki so študirani in že vedo, da prav dela.» Take lahkoverne dušice so bile izvoljene na župnikovo povelje Hafnerju za odbornike. Kadar so bile občinske ali druge volitve, stal je župnik na pragu volilne sobe in vsacega volilca nadrl, da mu je moral pokazati, koga bode volil. Ko bi bil naš bobneči župnik še z županom tako strogo postopal, kaj dela isti, ne bila bi se napravila taka izguba za srenjo. Tako pa je pri občinskih sejah sedel, kakor lipov bog in deloma podpisoval račune, največkrat pa bil pri sklepanja računov navzoč in ne podpisal računov ali pa ga h sklepanju računov sploh ni bilo blizu. Točno pa se je udeleževal drugih sej in predlagal le on in vsemu so morali odborniki pritrditi. Spominja se župnik še lahko, ko je neki odbornik nekoliko poropotal proti njemu, mu je pa rekel župnik: Jaz bodem predlagal, da se te bode izključilo od sei. Čudno ni, da se ni potem upal nobeden odbornik kaj ugovarjati in imeti kako stvar za sumljivo. Že I. 1903 je prišel neki liberalni odbornik kot namestnik k sklepanju računov. Zahteval je, naj se mu da v pregled račun, a župan Luknca je odgovoril: Od kedaj pa je to, da bi odborniki pregledovali račune, ki jih je naredil župan. Zahteval je odbornik, naj se mu predloži, koliko je prišlo denarja od davkarije, da naj se vpiše pasji davek, kateri se je že pobral, drugače ne podpiše računa. Župan mu je zagrozil, da ga b >de kaznoval, azo se dotičnik ne podpiše in ta se je zbal kazni in — podpisal. Tako početje kliče po državnem pravd-niku, da bi tega kkrikahiega (levičarja malo pregledal V njegovi poštenosti. To je nesramna goljufija, da so kroparski davkoplačevalci morah plačevati občinske doki ade za enega zanikrnega župana. Iz vsega tu popisanega se nam kaže jasna slika klanjih pobožnih klerikalnih časov. V Kropi imamo samo revščino, smo pobožni, imamo Marijine družbe i. t. d., sedaj pa to občino tako sleparsko ukani človek, ki se je vedno okoli žup-nikove spovednice dnnjal. Po katoliških shodih se je izkazoval ta »katoliški župan> med prvimi in ni bilo katoliške slavnosti, da bi se je ne udeležil ta kroparski župan. Sokriv teh nepravilnosti je pa tisti, ki je temu klerikalcu držal roko in ga varoval, da ga niso mogli vreči s županskega stola. Pozna ga vse, po njegovi lakomnosti in prevzetnosti. Spametujmo se že enkrat Kroparji in ne pustimo si od takega človeka ukazovati v poletnih rečeh, ker smo sedaj videli, kako velikanska škoda 1600 K l>8 vin. je zadela našo občino. Duhovnik naj bode za cerkev in naj se ne suce oKoli občinskih stvari in blagajne. Potem bodemo bolj srečni. Prihodnjič hočemo pisati o občinski klavnici in večletnega pobiranja po Kropi.
Iz Kamnika. Nesramnejšc stranke gotovo ni na svetu, kakor je klerikalna stranka na Kranjskem. To je gotovo vsakemu znano, znano pa ni, da so baš kamniški klerikalci najpodlejši klerikalci na svetu. To se je jasno pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah. H>. novembra so poročali klerikalci v Slovencu : V tretjem razredu zmagali z veliko večino 110 glasov. Danes v drugem vroč boj, pritisk liberalcev nečuven.« Res, nečuveno, da se upajo Jane/. Lavrenčič, Jaka Razboršek in France Šubelj poročati, da je pritisk liberalcev nečuven. Tisti Janez Lavrenčič, ki že leta in leta obletava meščane in bajtarje, ki je zadnje čase agitiral po vaseh, namesto da bi poučeval v šoli krščanski nauk, ki je na dan volitve celo napredne meščane nadlegoval, listi Janez Lavrenčič. ki je dobro vedel, da se napredni meščani do zadnjega dneva niti ganili nismo, tisti Janez Lavrenčič se upa trditi, da je bil pritisk liberalcev nečuven! Še bolj nečuven pa je, da se upata Jaka Razboršek in France Šubelj pisati o nečuvenem liberalnem pritisku! Če so klerikalci že v Iretjen razredu dajali deseta ke tistim, ki volijo klerikalcu, kaj so morali potem šele dajati volilcem v drugem razredu?! Tajna javnost je, da je med TerpinČevim pooblastilom in med klerikalci neka zveza. Kako je mogel •napredni • Terpinc pri volit vi tako čudno nastopati, je neumljivo! On edini je vzrok, da nismo v drugem razredu zmagali. Da nam je šla tako trda, so vzrok tudi nekateri liberalni gospodje sami. O teh. d eset a ki h in
o ^pritisku in terorizmu* pa i/.progovorimo pozneje kako besedo.
Is loške okolice. Minuli so časi, ko je naše verno ljudstvo spoštovalo duhovnike, kakor prave Kristusove namestnike. (Prave in poštene, ljubezen do bližnjega učeče duhovnike naše ljudstvo še vedno čisla in spoštuje, pač pa obsoja le politikujoče duhovnike. Opomba uredništva.) Temu pa ni vzrok nihče drugi, kakor duhovniki sami. Kamorkoli č'ovek pogleda, vidi sami obrek-ljivce po faravžih. Kolikokrat se je že pripetilo, da so bili duhovniki občutno kaznovani zaradi čast'kraje. Posebno škofjeloška sodnija ima mnogo opraviti s takimi duhovniki. Komaj je poplačal dekan občutno denarno globo, je že prišel na vrsto njegov kapelan, ki je plačal 200 kron denarne kazni, potem je placa] nunski kapelan 100 kron kazni in pred kratkim je bil nunski kapelan ž« zopet kaznovan. O župniku Šinkovcu pa se niti nočemo baviti, ker bi vzelo to preveč prostora. Duhovniki vedno kriče, da ne smemo pri liberalcih* nič kupovati in jim tudi nič prodajati, sami pa pri pobiranju bere nič ne gledajo na to, kdo je liberalec in kdo klerikalec. Iz tega vsakdo lahko sklepa, da se gre duhovnikom mnogo bolj za bero kakor pa za vero. Vera jim je samo sredstvo, da lahko žive brez skrbi. In take ljudi, ki nas sovražijo, ki nas obrekujejo, poleg tega pa žive od naših žuljev, take ljudi naj mi spoštujemo?!
Iz Bohinja. (Še enkrat, sadna razstava v Radovljici.) Dolgo življenje ji je bilo usojeno! Umrla je prav kakor je želel njen začetnik gosp. Fajdiga, ki je na predlog strokovnjaka, da zadostuje za njo 8 dni, rekel: Razstava naj traja toliko časa, da bo sama zaspala.* — In res je zaspala. Mirno v Gospodu je zaspala, toda po smrti nima miru, ker se je nad njo pregrešil njen začetnik, ki ji je želel mirno in dolgo življenje, Nazaj hodi, kakor pravijo, in straši v »Gorenjcu> oni slavni odbor, ki ji m pustil tako dolgo oči zatisniti. Ze staii Grki so rekli: -Boljše je kratko življenje m slavna smrt, kakor dolgo živeti, pa brezčastno poginiti.> Toda govorimo resno! — Kak namen ima razstava? Odgovor: Koristi naj razstavljalcem in vsi deželi! In kako naj koristi? Vzpodbudi naj sadjarje, da bodo z večjo vnemo sadili in gojili sadno drevje, in sicer le dobre priporočljive vrste. Nauči naj iste prav vporabiti in hraniti sadje, pravilno zavijati in vlagati v pletenice, zaboje, sode itd. Poda naj jim prava pomološka imena, ki so pri kupčiji potrebna, da ne bode isto vrsto krstil ta za «bumbar*, oni za «junc», tretji in četrti zopet kakor se bo njemu /.ljubilo. Razstava naj bo vsestransko poučljiva v tem, kar spada v nje stroko. Donaša naj pa tudi gmotno korist s tem, da privadi sadne trgovce iz tujine, da pridobi, našemu sadju veljavo po tujih deželah in državah ter zviša cene našemu sadju. Ali je to dosegla razstava v Radovljici? Ne, kratkomalo ne! Bombastični članki gospoda Fajdiga so sicer mnogo obetali, vendar niso i imeli nikake stvarne vrednosti; niti niso privlekli i posebnih vlakov — niti niso privabili tujih trgovcev. Ako pa je razstava res koristila, kar ste obetali, potem pa našlejte fakta onim, ii vas kritikujejo in — vse bo omolknilo. Toda tega ne bodete storili — ker ne morete! Kje je še kdo slišal, da se sadje sprejema ves čas, dokler traja razstava. Kako pa naj razsoja jury, katere člani so raztreseni od Ljubljane do Gorij. Ti vendar ne morejo vsak teden (v tem slučaju šestkrat) hodili v i Radovljico. In ali naj strokovnjaki hodijo iz istotato od-j daljenih krajev vsak dan razstavljenemu sadju imena določevat? Ko bi bila Že gosp. Korošin in gosp. Fajdiga vsaj to mogla sama storiti! Toda gosp. Korošin je k večjemu mogel razstavljeno žganje ceniti in oceniti — gosp. Fajdiga pa tudi komaj pozna tepko. Tudi drugi odborniki niso bili zmožni tega storiti. Gospodje, čemu se lo-I tite take stvari, katere ne umete in o kateri putem \ seveda ne dopuščate nobene kritike. Zakaj pa so oni I gospodje izstopili, ki so bili v začetku tudi v odbor iz-I voljeni? Zato, ker ste, g. Fajdiga, preko njih sklepov delali po svoje in se za nje niste prav nič brigali. Dvakrat ali trikrat se je razven Vas in tesarskega mojstra so-I   glasno sklenilo, da se naj ne slavi poseben paviljon za
razstavo, ker je to predrago in ker se dobi za razstavo primeren prostor skoro zastonj. Toda vi ste kljub tem sklepom stavili paviljon in ste tako 1400 K po nepotrebnem izdali in sedaj ne ve te, s eim bi deficit pokrili. Pa ako bi bil že paviljon postal last kmetijske podružnice, ali to je le najemnina. To je vendar preveč. Da so vsi gospodje, ki znajo do 5 šteti, na tak način morali izstopiti iz odbora, je naravno, kajti plačevati za vase grehe, to jim je bilo preveč. Mnogi obiskovalci razstave so vpraševali: Kako pa je to, da učiteljstvo ni nič razstavilo, vsaj imajo mnogi učitelji kra>no sadje? Res ga imajo — saj se je njih sadje še v DuBeldorfu občudovalo, ali če se jim tako nečedno v obraz bije, se pač ne morejo udeleževati razstave. Kakšen je torej vspeh razstave? Ru'/.stavljalci nevoljno vprašujejo po rezultatu — kdo je bil oblikovan in kdaj se bodo odlikovanja delila? Ali je morebiti za diplome m sveti?>je drobiža zmanjkalo? Učitelj.
Strašna nesreća na Hrusici.
Poleg že zadnjič imenovanih so še umrli: Anton Božič, oženjen, lojen leta 1867 v Bali na Goriškem; Anton Marici Č, 24 let star, rojen nekje v Istri; Janez Ud ovi č, rojen v Domačevcu na Dolenjskem.
Dozdaj je 14 mrtvih, pa pravijo, da so še mrtvi v predoru. Štiri se še pogrešajo. Noben delavec noče iti delat v predor. 740 delavcev je zahtevalo obračun in delavsko knjižico.
Nad grobom nesrečnih bodo napravili spomenik. Železniški minister VVitlek je za ostale ponesrečence daroval 1000 kron, slavbinsko podjetje GroD pa 3000 K. Udove dobe od delavske zavarovalnice za slučaj nezgod 60 odstotkov plače ponesrečenih delavcev.
Novlćar.
Nit Ci ore oj s k e ut
•Jeseniška Straža*. Danes opoldne je izšla prva, številka »Jeseniške Straže», ki je ustanovljena, da brani slovensko zemljo in slovenski jezik v gorenjski dolini od Trbiža do Lesec, t. j. za občine: Rateče, Kranjska gora, Dovje, Hrušica, Jesenice, Javornik in Koro;ka Bela, dalje za predstražo pod Ljubeljem, Tržič in za prijazno vas Domžale, kjer čimdalje bolj rasle vpliv pritepenih Tirolcev. List bo totej strogo naroden. V par krasnih člankih vzpodbuja Slovence, naj pazijo, da jim zviti in predrzni Nemec ne izvije kak kos slovenske zemlje. Vsakdo mora uvideti, da preti slovenskemu življu v industrijskih krajih velika nevarnost. Zato je pa tudi vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost, da list po svojih močeh podpira. To pa stori lahko vsakdo, naj si piipada tej ali oni stranki, kajti • Jeseniška Straža* ostane na stališču, kakršno si je začrtala v svoji prvi številki — za vse drugo se ne bode brigala. Tudi oblika lista samanasebi je jako lepa. Na naslovni desni strani je vrisana planinka, ki naj nas bodri na boj za naše krasne gorenjske planine, katere nam hoče ugrabiti požrešni Nemec, na levi strani je narisan lipov cvet, znak Slovanstva, katerega zve-ti člani smo tudi mi Slovenci in z nami vse slovenske pokrajine. Za slovenstvo, za slovenske pokrajine, ki so v nevarnosti, da jih ne pogoltne ošabni German, za to se rni bojujemo. Kdor ni slep, se nam bode pridružil! Torej, rodoljubni Slovenci, naročajte list! Stane za celo leto 3 K, kar gotovo vsakdo lahko utrpi. Naročnina se pošilja na upravništvo «Jeseniške Straže« (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranj.
Trgovci mesta Kranja so pod ostrimi pogoji sklenili odpravo novoletnih in vsakih drugih daril, ki presegajo vrednost 20 vinarjev. Globa je od K 50*— prvič do K 500*— v ponavljajočem se slučaju. Prispevali pa bodo ob novem letu prostovoljni donesek, katerega polovica pripade občinskemu ubožnemu zakladu, polovica pa dijaški kuhinji.
Miklavžev večer napravi <Narodna čitalnica* v Kranj j otročičem svojih članov v ponedeljek 5. decembra ob 6. uri zvečer.
Poročila se je v Beli peči na Gorenjskem posestnikova hči gdč. Mici Dragan z g. Rudolfom Albisom, hotelirjem v Mariboru.
Občinski odbor škofjeloški je imel dne 28. m. m. sejo, o kateri poročamo drugi teden.
Kamniškega Sokola ustanovni shod se vrši v dvorani »Narodne čitalnice* v Kamniku danes v soboto dne 3. decembra ob 8. uri zvečer. Gosp. dr. Vladimir Rav-nihar, podstarosta «Ljubljanskega Sokola*, predava v imenu društva »Akademija*: <0 sokolstvu in sokolski ideji*.
Ušla je.  Ali morda ve kdo cenj. «Gorenjčevih» bralcev, kje je pri »Jesenkovem Jakcu» ? Zastavimo glavo, da nihč •! Tudi rni do pred kratkim še nismo nikdar čuli o kakem takem Jakcu, odnosno o kaki hiši, kjer se po domače pravi pri Jesenkovem Jakcu. In sram nas je, da nismo vedeli za hišo Jesenkovega Jakca, kajti v tej hiši je zagledal luč sveta veleum, čegar ime slovi že zdaj daleč čez ozke meje kranjskega političnega okraja. To skromno gorei jsko koČ( bo izvestno še dičila spominska plošča. Pri Jesenkovem Jakcu je namreč tekla zibel proslulemu pisatelju in govorniku, slovenskemu Abrahamu a .Sancta Glara, našemu prijatelju in sotrudniku, častitemu gospodu Francetu Pokornu, besnišzemu fajmoš-tru. In gospod tajmošter je bil sam toli prijazen, da je že zdaj razpršil vse dvome, kateri bi po njegovi smrti utegnili nastati glede njegove roj-tne hiše. Pokom po svoji smrti učenjakom ne bo delal take preglavice, kakor ranjki Homer, čegar rojstnega kraja niso mogli dognati. To stoji že danes, oa se je besniški gospod Franc porodil pri Jesenkovem Jakcu, kajti on sam nam piše: ,,Uredništvu •»Gorenjca*, Kranj. Sklicujoč se na g 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede Vašega dostavka k notici »Ušla je» v štev. 46, z dne 12. novembra 1904 na istem mestu in z istimi črkami v postavnem roku sledeči stvarni popravek:  1.) Ni res, da sem jaz Fran Pokom vulgo Medvedkov iz Škotjeloke; res pa je, da se pravi na mojem rojstnem domu vulgo «pri Jesenkovem Jakcu*. 2.) Ni res, da če z besedo ničesar ne opravim, pa pretepavam svoje potrpežljive farane; res pa je, da jih ne pretepavam. 3.) Ni res, da sem prijatelj podhrbtnih sunkov; res pa je, da sem moral nekoč s silo odstraniti dva pijanca nasilneža. 4.) Ni res, da sem pretepaval svojo kuharico; res pa je, da je nisem pretepaval. Besnica, dne 21. novembra 1904. Fran Pokom, župnik." — Kakor smo sicer besniškemu župniku hvaležni za važno pojasnilo, nas je vendar s svojim popravkom spravil v precejšno zadrego. Kako naj ga zdaj nazivljamo?  Medvedov noče biti, Jesenkovega Jakca Franceta ga vendar ne moremo imenovati, in če bi mu rekli samo Jakec — kar bi bilo zanj prav prikladno — bi nam takoj zopet poslal kak popravek. »Medvedov* je vendar prav čeden priimek, za »Medvedovega študenta* so klicali Pokorna, ko je v Skorji Loki in v Ljubljani trgal hlače po šolskih klopeh, «Medvedov gospod* se zdaj splošno imenuje in mi ga že nekaj let sem počaščujemo z «Medvedovim Francetom*, ali kat-eksohen «Medvedom». To ime je tedaj že tako nekako priposestovano in zato nas bo mali France pač oprostil, ako ga bomo še zanaprej imeli za <Medveda». Medved je bil, Medved je in Medved bo! To je naša zadnja beseda v tej zadevi, če nam Medvedov France tudi pošlje poln koš popravkov. Tu smo neizprosni! Priznamo pa radi, da je Medvedov France izšel iz hiše Jesenkovega Jakca. Kar se tiče drugih točk Poko/novega popravka, vzdržujemo svoje trditve. Menda se besniški gospod boji, da bi ne dobil več kuharice, ker se je razneslo, da je nad svojo kuharico zlomil palico. Glede «podhrbtnih sunkov* naj se pa Medved spomni na žensko, katero je iztiral iz svojega brloga z brco v oni del ..človeškega telesa, kamor se brce običajno aplicirajo! Na svidenje, Medvedov gospod!
Tekmovalna telovadba »Gorenjskega Sokola* se je vršila včeraj zvečer. Tekmovalo je 12 telovadcev, in sicer 4 v višjem in 8 v nižjem oddelku na konju, drogu, bradlji, skoku v višino in daljavo, na mizi, v prostih vajah. Vsak tekmovalec je mogel dobiti pri klasi-
Akaciji 55 točk, od katerih so dobili v vitjem razredu bratje: Fran Ažman 51, Fran Benedik 4925, Dragotin Chiautta 4013, Janko Suhadolnik 38*50 točk; v nižjem oddelku pa bratje: Albin Jazbec 46*50, J. Vidmar 46-25, Josip Lavtižar 41, Lovro Eržen 40, Milan Železnikar 34*75, Fran Ravnikar 29*75, J. Tičar 25*25, Janko Čebnlj 17*25. Vaje na orodjih so se provzvajale .še dokaj dobro, dasi so bili v nižjem oddelku skoro sami novinci. Proste vaje za tekmovanje so bile sestavljene v višjem oddelku iz dvajsetih, v nižjem pa iz štirih gibov. Posebno se mora omeniti tudi pristop in odstop od orodja, ki je bil povsem brez hibe. Udeležba od strani občinstva je bila — žalibog — jako pičla. A.
Veliki koncert priredi pod pokroviteljstvom »Narodne čitalnice v Kranju« c. kr. komorni virtuoz g. Fran Ondfiček s sodelovanjem virtuoza na klavirju g. Josipa Famera in pevskega zbora tukajšnje Čitalnice v torek, dne 6. decembra t. 1. ob poldevetih zvečer.   Sp >red:
1. ) A. Foerster:  <Samo», poje čitalniški pevski zbor.
2. ) F. B. Mendelssoim:   »Koncert za  gosli«. E-mol.
3. ) Fr. Chopin: «Poloneza». As-dur. Svira g. J. Famera.
4. ) H. V. Vogrič: »Lahko noč», poje čitalniški pevski zbor.
5. ) Fr. Ondfiček: Fantazija  na   »Prodano nevesto«.
6. ) V. Novak: Balada   <Manfred». Svira g. J. Famera.
7. ) Paginini: »Ples čarodejnic». Vstopnina: Numerirani sedeži I. in II. vrste po 4 K, III. in VI. vrste po 3 K, VI. do IX. vrste po 2 K, IX. do XV. vrste po 1*40 K. Stojišča 1 K, dijaške vstopnice po 60 vin. Predprodajo vstopnic sta prevzela iz prijaznosti gg. Ferd. Sajovic za sedeže in stojišča in K. Florjan za dijake, oba trgovca v Kranju. Vnanji gosti naj blagovolijo pismeno naročiti pri zgoraj omenjenih tvrdkah. Ostale vstopnice se dobivajo na večer koncerta pri blagajni. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, Programi se razdajajo na večer koncerta pri hlagajni. K obilni udeležbi vabi
Narodna čitalnica. Kmetijska podružnica v Begunjah pri Lescah ima v četrtek 8. decembra KH)4 ob 3. popoldne po večernicah v šoli svoj občni zbor z naslednjim sporedom: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Volitev predsednika in odbornikov,
3. ) Pobiranje udnine za leto. 1905 in naročanje drevesec.
4. ) Slučajnosti. Begunje (Gorenjsko), 19. novembra 1904. V. Zavrl. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši zborovanje pol ure kasneje brez ozira na število udeležencev.
Iz Mošenj pri Radovljici nam prihajajo pritožbe zaradi nerednega dostavljanja lista. Opozarjamo pismonošo, da se list dostavlja naslovljencem na dom ter se ne pušča v različnih tujih hišah.
Gorelo je dne 27. m. tri. na Gorenji Savi pri Kranju posestnici Frančiški Zupančič št. 25. Zavarovana je bila za 1200 K. — Dne 29. m. m. ob štirih zjutraj je gorelo na Savi pri Bohinjski Bistrici. Posestniku Rožiču je zgon la hiša in hlev ter mnogo sena. K sreči je posestnik Repi'nc opazil o pravem času ogenj ter sklical skupaj ljudi, da 60 odnesli iz hiše opravo in rešli iz hleva živino. Zavarovan je bil za 1600 kron.
Zadnja povodenj je — kakor se poroča — napravila po Gorenjskem precej škode. Bistrica je odnesla v kranjski okolici več jezov. Nekaterim posestnikom je odnesla toliko zemlje, da imajo 20.000 kron škode.   - Sora je
poplavil a mnogo njiv in travnikov. — Tudi v Bohinju je škoda precejšna.
Isgubijena ali najdena je bila z dne 1. decembra t. 1. ob polšestih zve er od gostilne »pri kronik do pošte poštna košara z vsebino salam, mesa. klobas z natančnimi naslovi odpošiljatev in sprejetij. Pošteni najditelj dobi primerno nagrado.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur«. Išče se: 3 pomočniki mešane stroke za debelo, pomočnik špecerijske za Ljubljano, pomočn ik železninske za Celje, potnik za neko tovarno v Ljubljani, prodajalka za Ljubljano in učenec za deželo. — Službe išče: 2 pomočnika manufakturne stroke, 17 mešane, 3 špecerijske, 3 špec. in želez. 2 kontorista in 2 blagaj-ničarki.
Obsojen V smrt na vislice je bil pred porotniki v Ljubljani 21 let stari delavec Anton Kolenc, ki je bil že štirikrat kaznovan radi tatvine in desetkrat radi drugih stvari, dne 21. avgusta t. 1. pa je zadavil G4 let . taro Marijo Ulčar iz flmuč.
Domaća knjižnica.
»Knajpovec«, ki izhaja v Gorici (Andrej Gabrščekova tiskarna), se ne peča s takozvanimi «Vunderkurami». Članki so res poučljivi, temeljito in poljudno pisani in kaj pripravni v pouk našemu ljudstvu, med tem ko nudijo «Raznoterosti* obilo lepih in zanimivih notic in vesti v podporo glavne naloge, katero si je postavil ta list. Izhaja 1. dan vsakega meseca in stane na leto K 3-—.
Nove skladbe. Župnik Jakob Aljaž na Dovjem je izdal ravnokar zbirko sedem mešanih in sedem moških zborov. Dobe se pri skladatelju za 1 K.
Gospodarske stvari.
Tedenski sejem t Kranja dne 28 m. ni.
Prignalo se je 180 glav goveje živine, 7 telet, 100 prašičev, — ovac, —  kozlov, 118 buš.     -    50 kg: pšenice K 10*50. prosa K 7*50. ovsa K 7 50, rži K 8*26, ajde K 8*—. ječmena K 7*—, fižol: mandalon in ribničan K 14*-koks 14"—.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru 1904 je vložilo 401 strank K 39.814-36, dvignilo pa 298 strank K 82.254.42, 7 strankam se je izplačalo posojil K 23.200*—. Stanje vlog iznaša K 3,491.51?-12, stanje hipotečnih posojil kron 2,023.544*30 in denarni promet K 262.447-06.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu novembru 1904 je vložilo 162 strank K 40*061*05, 121 strank vzdignilo K 25*318*41, 7 strankam se je izplačalo posojil K 13*300*—. Stanje hranilnih vlog K 1.115.597*75, stanje hipotečnih posojil K 864.439*55, denarni promet K 128*341.37.
Darila.
Upravništvu našega lista je poslal:
Za dijaško kuhinjo v Kranju g. Frank Barle iz Amerike K 2*90. Hvala! Znesek izrodimo blagajniku.
Listnica uredništva.
Dopisa iz Mesnice in z (iurenjskega prideta prihodnjič.
MiVvtt pride!
Otroci!
Karkol' Vam Miklavž je pripravil,
v izložbi pri Kocmut-U vse je izstavil,
piščalke, vozičke in punčke brhke, konjičke, osličke in backe čvrste. Zato pa nemudoma v izložbo hitite, kar vsak poželi — prosto si zberite!
Janko Kocmut,
trgovina z galanterijskim in norimber-škim blagom v Kranju. m—2
Zahtevajte ,Gorenjca' v gostilnah in kavarnah!
Mestna hranilnica
Ali hočete dolgo živeti
in se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav in za probavljanje vedno sposoben,
Vsak, kdor si je izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jed m l in pijačami, uli se ga je z istimi morda prehladi), naj se posluži
Geriimnove okrepčalne eseneije
katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavobolu, omotici, krču, telemem zaprtju, napenjanju in z'ati žili. Po mnogo zavžitem koiilu, poser.no če po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznih izprijenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da listi kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili to prednost, da ne Škoduje prav nič, celo tedaj ne, če sejo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najbolj izbranih -ožnih »okov ter ima prijeten, grenko-aromatičen vonj tako zelo, d. jo zavživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe Oermanove okrepčalne esencije, kot pravega domačega in b'udske«ra zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne prečestokrjt najiesn«*jšo bole.en, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povanju naj se zahteva vedno samo G-ermanova okrepčalna esencija iz lekarne «pri črnem orlu* v Belovaru: zakaj po svetu kroii še nekaj drugih temu sličnih zdravil, od katerih pu se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zel nem zavitku popolen tvrdkin napis: Lekarna »Pri črnem orlu» K. (Jermana v Belovaru (HrvaŠko), kamor n»j «e naslavljajo tudi vsa poš na naročila (lena steklenici je 1-4U K. Po pošti se ne posije manj kakor dve steklenici. Pri pred-plač.i naj se blagovoli doposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ter navodila pii uporabi so zastonj. 118—7
Gennanovo okrepćevalno esencijo priporočam bolehavim kar najbolj, ker sem preverjen v isbornem učinku, katerega sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi. deloma pri mnogih župljanih, katerim sem to esencijo hasvetoval.
Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu (HrvaŠko).
Obveščam Vas, da sem prejel že od mnogih strani razna sVna zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanova okrepčali a esencija        Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenberg.
Prosim, pošljite mi nemudoma zopet osem steklenic Germa-•n^ve okrepčalne esencije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu.  Zd avje se mi vidrin r>oljša.
Apolonija Mah rl. Semriach, p. Peggau (Štajersko).
v Kranju obrestuje hranilne vlogo
po 4 odstotke
brez odbitka rcntnega davka
9—25     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,491M2 12. Stanje hipotečnih posojil K 2,028.544-80.
i
oUdilni fW, k<xw^t,
*»a kopeli, Aanot tu$i (tipe, vafte it*
v   u.v (\   6ar.ua fv,   t&pe&u*   in cen* ptipotoća ptua in nayvtcya
tova vna
peci j  in aiinattiri izdtihov'
€lvyuot Ateist
v £}u£(ja*vi.
najnovejših vrst prodaja in sicer zn dijake po znižanih cenah trgovina z železnino
„MERKUR" Peter Majdlč v Kranju.
1
98-24
Pozor!
Uljudno vabim slavno p. n. občinstvo k nakupu
igrač, tašk za gospodinje in šolarje, šolskih potrebščin in špecerijskih stvari vsake vrste.
Spoštovanjem
«00-1 Raja. Krisper, Kranj.
Pariz 1900
„Grand Priz"
Najvišje odliktvarje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi.
Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo.
Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih.
Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti.
Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Smgfer Co. šivalni stroji, delu. dražba
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 6.
98-12
Ealoga „geiske kiste vode
Vellacher Sanerbrunnen 4—28 pri Albinu Ranttl, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Kmetovaloi!
za prašiče. p"j*ke, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnno i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dohi prisilil dr. pl, Trrk6czvjev kranjski icdilni prašek m prašiče. Natholjši zdravi dodatelc h krmi, ki se naj uporablja kot dieteticno reiiilro sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavuh v Londonr. Par zu, Rimu iu na Dunaju. 1 zavo za 50 vin. pri vsakem trgovcu« Po posli 5 zavo jev mi tuslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Razpečevala dobe popust.
Virdrove žitne kave
5GKUSITEi Viorak drtfOvo'ino.
Poilna 6 kg potim* 4 K 60 h tranco,
UDOMAĆI PRIJATELJ"
Zjrfrtfc IthrMjiti* hit Vrijt-Vlll.
izuČcn stavbenega ključavničarstva se sprejme tako).
Pogoji in ponudbe naj se pošljejo na tvrdko g. Batbelt v Tržiču. 190-4
TapetniH in preprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan i zlato svetinjo in časlnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-14
Ss^spa^f/Sjemsajr^o1
J. Jurišic, lekarnar
paljrac.
PozorI Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidmarić ka*e kmetom moč ,Pakra£kih kapljic" in „Slavonske zeli.
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vet- ovc in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vsa druge bolezni, ki vled mrzlice nastajajo Zdravijo vse bolezni na jetrih in vrani« i. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meš-.  . čanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER
JURISIC, lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštoim povzttjem.
Gena je bledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic 'l ducat) 5 kron, 24 stekleničic (2 ducata) 8 kron 60 vin, 86 stekleničic (3 ducati) 12 kron 40 vin., 48 stekleničic (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska sel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspebom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za mol ki oh ti, bi ipd vos i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pii vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 krone 40 vic, 4 originalna stekle-■ice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnott od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, 8lawonija.
196—8
a^lr%n*njy* svn»%n**%Otj ■^^e^**''^^*"«^**^^** ^^^r****v%^^»*v* »%m<v^
i
i
i
■ BsH
C
o E
e
cc
i
o M
M
"S E
a> -CQ — M O. "S
O >
19 D
M TJ
si
N
S CD
Hfi —+
m
e« o» a>
S
a> u
si a
>
E
S* u
o
s
'M 1
lirn-3
D76B
Hamburg-Amerika
160-1»
Iz Ljubljane v
Kovi Tork
s dobro proito hrano.
Odhaja se h Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Švjttem lake
M. ?odm
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra e. 35
priporoča za gojitev las iti za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Dalja se izvršujejo vsakovrstna dela is las.
Oddelek za dame s seperat-tiim vhodom.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
.Vsak dan rabim 0. Seydlovo Mgijewičn§ kozmetično UStnO VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri s?. Trojici v Kranju.
38—89
O IO IG IO IO
71—84
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „MERlpat" peter JAajdič v Kranja.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire. železne grablje; nadalje sledilna
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnikc, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trs|e za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
stropov, vlite kotle. Veliko lzber slanoreznic, železnih peči
Roman- n portland-cement, traVerze, stare, železnice line
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalkeza vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, Zaloga
različnih barv.
Loterijska srećka dne 26. novembra 1.1.
Trst: 35      42     49      24 4
* Posamezne številke »Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. y LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ftkofjl Loki g. M. 2igon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec.
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s 13-46
SmeKatoViml brizgalnicatni
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo ia izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tor lestev in s alato kolajno ia prednosti pri ročnih brizgalnioah xa novo f estave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brlzgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Slav. šolskim vodstvom
•e udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
' Iv. Pr. Lamprot, tiskarna v Kranju.
„Dobra Hnbarica"
spisala Mi,.ka Vasi če va
v saložništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obeeza na 576 straueh već nego 1300 receptov za pripravljanje nnjokusnejSih jedi domače in tuj« kuhe, im;< 3 fino kolorirani)) tabel in je trdno in elegantno v platno vezan«.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškegn stališča, lit'rs r na kritika zaradi lepega, lahko umevnfga itstta. lina diiina znraci njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja Mrftdi njene cene, ker ni nič dražja, nego znite nemške kuharske knjige. 10—57
H. Suttner, urar
Nikclnasta anker-i emont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8*76, najfinejša znamka, gld. 6-60. 114—23
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj io poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše isdaja v vsakemu žrebanju.
Polnovplačani akcijski £    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkukije in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Kskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s teki in nakaznicami.
ljuljana (Kolizej)
na Marij« Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vtake vrste v vaeh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprave za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-27
i lat
Čudovito poceni za hotele, vile in u letovišča 62 gld.
M od roči iz žična-tega omrežja, afri-banske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, satane, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121—14
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
Imam v kleti ms
vee sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, neka] Hi« rakije in brinovca ter nasilnega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajsaji
državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
********************************** *********************************
i5tlrHvje  j t?   največje bogastvo.
3(apljice sv. Jttarka
Te glasovite in nenadkrilj i ve kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol.  Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažnjejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšijejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike in male gliste ter v>;e iz ^lisl izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni  Te kapljic* so najboljše sredstvo proti bolezni na maWnici in tnadronu ter ne bi sin le raii <ega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb« zato naj se narornjejo točno pod naslovom:
I MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
*>        Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M-uij kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je nasled-
!jj nja, in sicer Iranko dostavljena na vsako pošto:
J 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) i U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K
m
5| Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g/., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko KiiUr, kr. nadlogor: Stepin Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J. Seljanić, seljak itd.
* Ustanovljena L1860.
zdravje
187—5
j©
MESTNA LEKARNA,ZAGREB
Markov trg št. 90 polog cerkve sv. Marka, največje bogastvo.
g .S.
se sprejme pri
H. SUTTMER
i65.it urar v Kranju.
64-36
■MtHBHEOLJURV MOR5 CONCOUR6'
Zebo- tehnični atelje*
Oton 5cydl
pri g. dr. E.Olobočnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz jcavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovej ih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
prodaja se od dne 27. novembra raznovrstno manufakturni blago pod laatno eano pri
Mariji Ažman
198-2 Sleproti g. H Sultnerja, urarja v Kranju.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA. Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
žifino omrežje »a stroj, obhajilo« mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpnt križe, štedilnike i I d ios-26
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalkes).
G- Tdnnies
104-29
tovarna za .stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. V r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno /. vratilom. S e s a l n o - g e n e t a -t o i' s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je §0J~ zajamčeno čisto 1BB 'n brez vsake škodljive primes1. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11922 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Ustje
(teli)
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na eVropsljetu Kontinentu.
Ustje CfoW
Iihaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stajoe za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo i« uabaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, aplob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca«.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.