49. šle v. V Kranju, 3. decembra 1904. V. leto. Političen in gospodarski lisi. Vabilo na narocbo. ŽT^LoTt za |>ol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Natrča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. u Slovence va" ,, velika stranka14. Šenklav&ki duhovniki s svojim školom in dr. Sušteršič so si dovolili, da igrajo malo komedije k Slovenci. V • Slovencu* so namreč pozv;ili vse Slovence iz vseh slovenskih pokrajin brez razlike strank, naj vsakdo napiše svoje mnenje glede »velike slovenske stranke->, ki jo mislita ustanoviti dr. Sušteršič in sevedi tudi ljubljanski škof. Dr. Sušteršič je sicer takoj zarenčal, da noče sprave, da je budalost, misliti na spravo, to pa je storil zviti lisjak samo zato, da bi se lažje lovili politično neizku.štni kalini. Da je tudi ljubljanski škof natančno poučen o namenih, ki jih ima «S!ovenec» s svojo spravno akcijo, mora biti tudi vsakemu jasno, kajti «Slovenec» piše glede politike samo to, kar mu ukažeta Jeglič in Sušteršič. Zato je prav verjetno, da so si celo komedijo izmislil: izvestni gospodje z namenom, da se njih živci zopet malo požive. Kake namene ima ^Slovenec* s svojo veliko stranko, ako ima sploh kake nanune. ni težko uganiti. Duhovniki, zbrani okrog »Slovenca*, so začeli s strahom opažati, da se je pričelo tudi nad kmečkimi kočami jusniti, da se je začel tudi slovenski kmet zavedati svojih pravic, ki niso nič manjše, kakor kakega grešnega maziljenca. Tudi slovenski kmet uvidtva, dasi je vsled dolgotrajnega duhovniškega jerobstva duševno še precej omejen, da današnji politi-kujoči duhovniki niso pravi Kristusovi nasledniki, temveč da so krivi preroki, satanovi pomočniki, ki sejejo samo prepir in sovraštvo med ljudmi. In še nekaj je, kar dela politikujočim duhovnom skrbi. Denarja ni! Gospoda že davno več ne hodi k «ofrom», večinoma le stare ženice prinesejo še kak grošiček, o katerem gospodje ne dajo nikakega računa, in se ne ve, zakaj vse se uporablja. In če denarja ne bo, kje je potem brezskrbno duhovsko življenje?! Zato pa, slovensko ljudstvo, nazaj v veliko rimsko stranko, nazaj h Kristusu kralju nazaj, ti pregrešni kmet, ki si pozabil, da si ti moj hlapec, jaz, tvoj dušni pastir, pa tvoj gospod! Slovenski kmet, ljubljanski škof in doktor Žlindra te hočeta s pomočjo Slovenca* in •Domoljuba potisniti nazaj v tiste Čase, ko so duhovniki obsojali stare ženice kot »coprnice* na grmado. Toda «Slovenčeva» komedija je popolnoma brezuspešna, ker si kmetje več ne želimo tistih »zacopranih* časov. Skof in. Sušteršič sta že sama izprevidela, da ne bode nič kruha ii^e moke. V eni zadnjih številk «Domovine* namreč ^rjefcdo z ogorčenjem očita »Slovencu* veliko neodkr^sipost, da hočejo gotovi krogi (Jeglič, Sušteršič, Žitnik in^afugi) nasuti slovenskemu občinstvu peski v oči in djarje sploh vse skupaj sama farbarija, kar piše •Slovenec* o »veliki stranki ». «Slovenec» je naprosil dotičnega gospoda, naj tudi zanj kaj napiše, doktorja Žlindre pa se mu ni treba nič bati, ker ga bode že •Slovenec* branil pred njim. (Morda ga imajo že na 04. Povodom sklepov v tej seji se «Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* oglaša danes pri slavnih uredništvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in domorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar premnogi izmed njih kakor neranljivo vržejo od sebe. PODLISTEK. Fran Ondfičkov koncert v Kranju. Ni je dežele v Avstriji, ki bi zlasti v kulturnom ožim slovela dandanes po vsem svetu tako zelo, kakor slovi češka dežela. Pred vsem pa jo pozna muzikalični svet. saj je tekla tam zibel premnogih skladateljev sveto VL 8 slave. In da je la zemlja tako poznata in da so oboževani češki skladatelji tudi pii inozemskih narodih, so provzročili najbolj možje, ki so ponesli češko slavo daleč preko rodne zemlje. Virtuoz Fran Ondriček, ki koncertuje prihodnji torek pri nas v Kranju, je gotovo eden prvih, ki je proslavil ob zvokih svojih gosli ime svojega naroda. Dasi ima zadnji čas v obeh mlajših bratih Karolu in Ema-nuelu, posebno pa še v Janu Kubeliku ter v Jaroslavu Kocianu resne tekmece, vendar slovi on le danes kot prvi virtuoz in vsa slava teh mu ne vzame častnega pridevka kralj gosli . Po svetu popotuje že nad dvajset let, toda koder hodi. povsod si prisvoji namali navdušeno in vneto občinstvo. Pred nami leži vse polno ocen iz peres največjih in najslovj^ejših kritikov in četudi so ti med seboj tako različni, posebno Se glede narodnosti, v tem so vsi edini, da vidijo v Fran Ondričku vzor violinista, umetnika, ki mu je svet poklic, da osrečuje poslušalce in jim daje neskaljen užitek s prednašanjem biserov vijolinske literature. On podaja svojo umetnost s polno dušo Čutečega umetnika, bol in radost mu pojeta na goslih, zakaj on Neštete so v posesti slovenskoga naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene posute znamke podaril na§i družbi, bila bi to nova in zdalni podpora družbini blagajni. Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro d o j d e, za vsako pošiljatev b o d e m o hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znam k. Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne od stranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, ohranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece. Vsa slavna časniška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter jih ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu vodstvu, za kar jim bodi že v naprej izrečena najiskre-neja hvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V Kranju, 3. decembru. Celjski okrajni zastop je vlada Nemcem na ljubo razpustila. Storila je to vsled tega, ker so nemčurji štrajkali na la način, da celjski mestni zastop ter vojniški tržki zastop nista hotela voliti svojih zastopnikov. Vlada pa s tem ne bode rešila celjskih nemčurjev, ker je gotovo, da bodo zopet pogoreli. Trgovinska pogodba z Nemčijo je v veliki nevar-| nost. Avstrijski ministri so prišli do prepričanja, da je boljše, da nimamo nikako pogodbe, kakor pa da imamo za nas škodljivo pogodbo. Ogrski ministri, ki so se tudi udeležili posvetovanja, so se že vrnili v Budimpešto. Nemški državni tajnik grof Posadovvski je spoznal, da nič ne opravi ter se je tudi uže vrnil v Berolin. ' V državnem zboru se rešijo do božičnih praznikov k večjemu predlogi o podporah vsled ujm prizadetih. je temperamenten in ustvarjajoč umetnik. Blesteča je njegova tehnika, v kateri veje očara jočn. eleganca, izpod loka mu pojo čutapolni toni in pasaže, bliskoma hitri so njegovi poskoki v oktavah, figure in trileriji so najčistejši, igraje prevladuje največje težkoče, skratka: nedosežen mojster je v vsem. To gn odlikuje mimo drugih, vse to ga vzdržuje na višini. Nad vse zanimivo je čitati one kritike, v katerih primerjajo razni narodi svoje virtuoze — violiniste z Ondfičkom. Tu ga primerajo s španskim umetnikom Sa-rasato, tam vidijo v njem muzikalično sorodnost s slavnim Joachimom, zopet tretji ga prispodabljajo z Wilhel-mijem. Tako pravi »Darmstadler Taglicher Anžeiger* : «Tako prepričevalno resnično, tako do duše plemenilo, tako glasovno krasno In poetično ume malokateri peti na svojih goslih — tudi Sarasate sam ne —, značaja enakih sirenskih glasov, te življenske moči, teh orjaških občutkov ne more iz strun izvabiti pač nihče drugi kakor samo F.Ondriček.* .. . Lionardo de Vinci pravi o njem: i «Ondriček igra klasično, romantično, moderno, prav zato j ker je universalen. Povejmo samo z eno definicijo: hodu je bil navzoč tudi predsednik moskovskega slovanskega društva in častni predsednik kelto-slovanske lige Čerep-bpiridovič. Ruskemu ministru za notranje zadeve knezu Svetopolku Mirskemu se je odposlal brzojaven pozdrav z željo, da srečno izvrši započeto notranjo reorganizacijo Rusije. Pozdrav se je poslal tudi kelto-slovat ski ligi v Parizu in italijanskim zagovornikom zbližanja slovanskih in italijanskega naroda. Na shodu se je izreklo proti makedonskemu ustanku, češ, da sedaj še ni čas, da se to vprašanje reši v interesu vseh slovanskih narodov. Shod se je izrekel jato, da se bosansko-hereegovinsko vprašanje reši na ta način, da se ustanovi nezavisen slovanski generalni gubernator ij. Italijanski parlament je otvoril kralj .*>0. m. m. s prestolnim nagovorom, v katerem je naglašal. da bode vlada nadaljevala svobodomiselno politiko, dasi bo prizadevala zboljšati usodo delavskih slojev ter mirno rešiti nasprotja med delom in kapitalom. Vstaja v nemški Afriki. Hereroji se ne puste zlepa poklati nemškim vsiljivcem. Pred kratkim je zopet odšlo več vojaštva iz Hamburga v Afriko. V Upingtonu so Afričani pobili 50 nizozemskih naselnikov. Posebno strašno gospodarijo Holentoti, pred katerimi vse beži v Kaplandijo. Rusko-japonska vojna. Že skoro devet mesecev više se okoli PortArturja krvavi boji, kateri so prizadeli obema sovražnikoma velikih izgub. Nobena trdnjava se ne more večno držati, to je dejstvo, in tudi Poit Artur se bo držal le tako dolgo, dokler se bodo mogli branitelji hraniti in dokler bodo mogli streljati. Port Artur ne pade prej, nego bo moral pasli. Pa tudi če trdnjava pade, ona je že izpolnila svojo nalogo. Ona je zadrževala sovražnika skozi te kompozicije pravi inomoški dnevnik: «To je bil mogočen, poln ton najplemenitejše barve in višek modulacijske zmožnosti, kar vzdiga poslušalca iz sanjavih planjav v poredno veselosf, od odločne vztrajnosti do tihega duševnega miru. > Fantazija na motive iz Smetanove «Prodane neveste», katero je priredil on sam, štejejo češki kritiki med najlepše njegove točke. O zadnji njegovi točki torkovega vzporeda pravi ocena: «Z nedosegljivo gotovostjo igra Paganinijev „Ples čarodejnic'% v kateri igri se zrcalijo kolorislični efekti, katerih barveni čar, prepleten z imponujočo tehniko, vzbuja začudenje. Spremljevalec na klavirju mu je virtuoz, mladi pianist Josip Famera, ki nastopi tudi v dveh'samostalnih klavirskih točkah. Tudi o njem se izraža vse časopisje kaj laskavo. Hvalijo osobito njegovo virtuozno izvajanje, muzikalične vrline, line nianse, čuteče stremljenje in iz-razovito prednašanje. Tudi ta je bil povsod frenetično pozdravljen po sleherni točki. Omenimo konečno še oba moška zbora, ki se pojeta ta večer. A. Foersterjev »Samo* je resna in dostojanstvena skladba. Odstavek, ki proslavlja Sama, se izpre-meni v navdušen spev. Srednji stavek «Tam kleče . .» kaže plemenit izraz o pobožni molitvi, konec pa zveni v largu prav veličastno. H. Vogričev «Lahko noč» je najnovejša skladba, ki kaže ob svoji ljubkosti vso ljubezen zaljubljenih vasovalcev. Če Frana Ondfička, tega velikega umetnika, proslavljajo tuji narodi, tedaj srno dolžni tembolj mi, da mu izkažemo vsaj pri niegovem koncertu s svojo prisotno tjo dostojno čast. Naj ne bo zavednega Gorenjca, ki bi ne bil ta večer pri Ondfičkovera koncertu ! — u — deset mesecev, prizadejala mu velikanskih izgub na ljudeh in vojnem materijalu ter je držala priklenjeno nase armado 60 do 70 tisoč mož, ki bi bila mogla v Mandžuriji pripomoči do odločitve Japoncem. Port Artur utegne biti vzet z naskokom; utegne biti prisiljen v kapitulacijo zbog lakote ali pomanjkanja na municiji. Slave pa, ki so si jo stekli njega hrabri branitelji v teku skoro enega leta, te ni možno tajiti ali zmanjšati. Zadnje dni so Japonci zopet močno naskočili trdnjavo. Posebno 26. t. m. se je vršil takorekoč splošni napad na Port Artur. Ta naskok je bil najstrahovitejši pred vsemi dosedanjimi naskoki. Japonci so ves dan trdnjavo bombardirali, potem pa je šla pehota v ogenj. A vse brezuspešno. Naskok je bii sijajno odbit. Posebno hud naskok je bil na utrdbi Sunšušan in Nikoanšan, kateri se jim je pa sijajno ponesrečil, čeravno so še pred kratkim poročali japonski viri. da so skoro vse utrdbe in jarki okoli Sunšušana v rokah Japoncev. Izgube Japoncev pti teh naskokih znašajo okoli 7000 mrtvih in ranjenih. Toraj kljub velikim izgubam si vendar Japonci niso pribavili nobenih ugodnosti. Na mandžurskem bojišču se boji na celi fronti po malem nadaljujejo. 25. m. m. je bil Rennerkampfov oddelek, ki stoji na najvzhodnejšem krilu, napaden od sovražne brigade z 12 topovi, a naskok je bil brezuspešen. Drugi dan sa Japonci ponovili napad na centrum in levo kr lo, a so kmalu odjenjali. Ljuti boji so bili od 25. do 27. m. m. pri Činkećenu. Tu so Japonci opetovano pričeli ofenzivo, a so bili vselej z znatnimi izgubami odbiti. Oddelek japonske divizije je prodrl proti nasipom, ki ščitijo dohode k jugo-zapadnim fortom v Kikvanšanu. istočasno je topništvo pričelo obstreljavati pozicijo Eriungšan in Antušan. Ko se je japonski oddelek po bojih pri Ginkečenu umaknil na svoje pozicije, se je ustavil pri vasi Sindun ob cesti, ki vodi v Tsiančau in v neki soteski, ki leži 12 kilometrov južno-vztočno od Činkečena. Opoludne istega dne je pričelo rusko topništvo streljati, dočim je pehota prodirala proti japonskim pozicijam. — Poročilo o izidu še ni znano. Najnovejše poročilo se glasi, da so Japonci pri zo-petnem napadu na portartursko utrdbo Tehvanšen imeli 4000 mrtvih in mnogo ranjenih. Dalje trde japonska poročilu, da so Japonci zavzeli nekaj nasipov in da mora Port Artur pasli v 26 dneh. Dopisi. Is Klanca pri Kranju. Naš občinski očka Bajt je zagrizen klerikalec, ki bi najrajši požrl vse njemn neljube osebe. Za občino se jako malo zmeni, čeravno je bil za to izvoljen. Pri prihodnji občinski volitvi bodemo morali gledati na to, da dobimo druzega občinskega moža, ki bode bolj skrbel za našo vas. kakor naš očka Bajt. Naša občinska pota so v jako slabem stanu. Pretečeni teden je padla neka skala na ceslo pri hujanskem mostu, ter bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Promet na cesti je bil ustavljen, veliki gromovnik Bajt pa je ležal v kožuh zavit za pečjo, kakor medved v brlogu. Pri hujanskem mostu je velika nevarnost za potujoče občinstvo, zlasti za otroke, da se ne zvrnejo v Kokro. Čudno se nam zdi, da oblasti ne prisilijo očeta Bajta, da napravi prr omenjenem mostu ograjo. Občina ima precej dohodkov, tudi očbinske doklade so zelo visoke, zato pa tudi zahtevamo, da se občinske naprave posebno pa naša pota popravijo, sicer bodemo morali dobiti kakega Martina Krpana, ki bode prestavljal našo živino čez jarke. Bajt je hotel ustanoviti na Primskovem samostojno župnijo, da bi potem ribaril v kalnem, toda mi napredni KlanČani smo mu to nakano korenito preprečili. Mislimo, da bode za sedaj to zadostovalo, sicer pa na svidenje, očka Bajt! Napredni občani. Is Krope. [Konec.] Vse te in še druge nerednosti so se godile v kroparskem občinskem odboru, kateremu je paševal ošabni župnik Hdnigman in prevrtana Luknca. Ako vprašaš katerega občinskih odbornikov, zakaj so pustili take nerednosti, odgovori to-le: de kaznoval, azo se dotičnik ne podpiše in ta se je zbal kazni in — podpisal. Tako početje kliče po državnem pravd-niku, da bi tega kkrikahiega (levičarja malo pregledal V njegovi poštenosti. To je nesramna goljufija, da so kroparski davkoplačevalci morah plačevati občinske doki ade za enega zanikrnega župana. Iz vsega tu popisanega se nam kaže jasna slika klanjih pobožnih klerikalnih časov. V Kropi imamo samo revščino, smo pobožni, imamo Marijine družbe i. t. d., sedaj pa to občino tako sleparsko ukani človek, ki se je vedno okoli žup-nikove spovednice dnnjal. Po katoliških shodih se je izkazoval ta »katoliški župan> med prvimi in ni bilo katoliške slavnosti, da bi se je ne udeležil ta kroparski župan. Sokriv teh nepravilnosti je pa tisti, ki je temu klerikalcu držal roko in ga varoval, da ga niso mogli vreči s županskega stola. Pozna ga vse, po njegovi lakomnosti in prevzetnosti. Spametujmo se že enkrat Kroparji in ne pustimo si od takega človeka ukazovati v poletnih rečeh, ker smo sedaj videli, kako velikanska škoda 1600 K l>8 vin. je zadela našo občino. Duhovnik naj bode za cerkev in naj se ne suce oKoli občinskih stvari in blagajne. Potem bodemo bolj srečni. Prihodnjič hočemo pisati o občinski klavnici in večletnega pobiranja po Kropi. Iz Kamnika. Nesramnejšc stranke gotovo ni na svetu, kakor je klerikalna stranka na Kranjskem. To je gotovo vsakemu znano, znano pa ni, da so baš kamniški klerikalci najpodlejši klerikalci na svetu. To se je jasno pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah. H>. novembra so poročali klerikalci v Slovencu : V tretjem razredu zmagali z veliko večino 110 glasov. Danes v drugem vroč boj, pritisk liberalcev nečuven.« Res, nečuveno, da se upajo Jane/. Lavrenčič, Jaka Razboršek in France Šubelj poročati, da je pritisk liberalcev nečuven. Tisti Janez Lavrenčič, ki že leta in leta obletava meščane in bajtarje, ki je zadnje čase agitiral po vaseh, namesto da bi poučeval v šoli krščanski nauk, ki je na dan volitve celo napredne meščane nadlegoval, listi Janez Lavrenčič. ki je dobro vedel, da se napredni meščani do zadnjega dneva niti ganili nismo, tisti Janez Lavrenčič se upa trditi, da je bil pritisk liberalcev nečuven! Še bolj nečuven pa je, da se upata Jaka Razboršek in France Šubelj pisati o nečuvenem liberalnem pritisku! Če so klerikalci že v Iretjen razredu dajali deseta ke tistim, ki volijo klerikalcu, kaj so morali potem šele dajati volilcem v drugem razredu?! Tajna javnost je, da je med TerpinČevim pooblastilom in med klerikalci neka zveza. Kako je mogel •napredni • Terpinc pri volit vi tako čudno nastopati, je neumljivo! On edini je vzrok, da nismo v drugem razredu zmagali. Da nam je šla tako trda, so vzrok tudi nekateri liberalni gospodje sami. O teh. d eset a ki h in o ^pritisku in terorizmu* pa i/.progovorimo pozneje kako besedo. Is loške okolice. Minuli so časi, ko je naše verno ljudstvo spoštovalo duhovnike, kakor prave Kristusove namestnike. (Prave in poštene, ljubezen do bližnjega učeče duhovnike naše ljudstvo še vedno čisla in spoštuje, pač pa obsoja le politikujoče duhovnike. Opomba uredništva.) Temu pa ni vzrok nihče drugi, kakor duhovniki sami. Kamorkoli č'ovek pogleda, vidi sami obrek-ljivce po faravžih. Kolikokrat se je že pripetilo, da so bili duhovniki občutno kaznovani zaradi čast'kraje. Posebno škofjeloška sodnija ima mnogo opraviti s takimi duhovniki. Komaj je poplačal dekan občutno denarno globo, je že prišel na vrsto njegov kapelan, ki je plačal 200 kron denarne kazni, potem je placa] nunski kapelan 100 kron kazni in pred kratkim je bil nunski kapelan ž« zopet kaznovan. O župniku Šinkovcu pa se niti nočemo baviti, ker bi vzelo to preveč prostora. Duhovniki vedno kriče, da ne smemo pri liberalcih* nič kupovati in jim tudi nič prodajati, sami pa pri pobiranju bere nič ne gledajo na to, kdo je liberalec in kdo klerikalec. Iz tega vsakdo lahko sklepa, da se gre duhovnikom mnogo bolj za bero kakor pa za vero. Vera jim je samo sredstvo, da lahko žive brez skrbi. In take ljudi, ki nas sovražijo, ki nas obrekujejo, poleg tega pa žive od naših žuljev, take ljudi naj mi spoštujemo?! Iz Bohinja. (Še enkrat, sadna razstava v Radovljici.) Dolgo življenje ji je bilo usojeno! Umrla je prav kakor je želel njen začetnik gosp. Fajdiga, ki je na predlog strokovnjaka, da zadostuje za njo 8 dni, rekel: Razstava naj traja toliko časa, da bo sama zaspala.* — In res je zaspala. Mirno v Gospodu je zaspala, toda po smrti nima miru, ker se je nad njo pregrešil njen začetnik, ki ji je želel mirno in dolgo življenje, Nazaj hodi, kakor pravijo, in straši v »Gorenjcu> oni slavni odbor, ki ji m pustil tako dolgo oči zatisniti. Ze staii Grki so rekli: -Boljše je kratko življenje m slavna smrt, kakor dolgo živeti, pa brezčastno poginiti.> Toda govorimo resno! — Kak namen ima razstava? Odgovor: Koristi naj razstavljalcem in vsi deželi! In kako naj koristi? Vzpodbudi naj sadjarje, da bodo z večjo vnemo sadili in gojili sadno drevje, in sicer le dobre priporočljive vrste. Nauči naj iste prav vporabiti in hraniti sadje, pravilno zavijati in vlagati v pletenice, zaboje, sode itd. Poda naj jim prava pomološka imena, ki so pri kupčiji potrebna, da ne bode isto vrsto krstil ta za «bumbar*, oni za «junc», tretji in četrti zopet kakor se bo njemu /.ljubilo. Razstava naj bo vsestransko poučljiva v tem, kar spada v nje stroko. Donaša naj pa tudi gmotno korist s tem, da privadi sadne trgovce iz tujine, da pridobi, našemu sadju veljavo po tujih deželah in državah ter zviša cene našemu sadju. Ali je to dosegla razstava v Radovljici? Ne, kratkomalo ne! Bombastični članki gospoda Fajdiga so sicer mnogo obetali, vendar niso i imeli nikake stvarne vrednosti; niti niso privlekli i posebnih vlakov — niti niso privabili tujih trgovcev. Ako pa je razstava res koristila, kar ste obetali, potem pa našlejte fakta onim, ii vas kritikujejo in — vse bo omolknilo. Toda tega ne bodete storili — ker ne morete! Kje je še kdo slišal, da se sadje sprejema ves čas, dokler traja razstava. Kako pa naj razsoja jury, katere člani so raztreseni od Ljubljane do Gorij. Ti vendar ne morejo vsak teden (v tem slučaju šestkrat) hodili v i Radovljico. In ali naj strokovnjaki hodijo iz istotato od-j daljenih krajev vsak dan razstavljenemu sadju imena določevat? Ko bi bila Že gosp. Korošin in gosp. Fajdiga vsaj to mogla sama storiti! Toda gosp. Korošin je k večjemu mogel razstavljeno žganje ceniti in oceniti — gosp. Fajdiga pa tudi komaj pozna tepko. Tudi drugi odborniki niso bili zmožni tega storiti. Gospodje, čemu se lo-I tite take stvari, katere ne umete in o kateri putem \ seveda ne dopuščate nobene kritike. Zakaj pa so oni I gospodje izstopili, ki so bili v začetku tudi v odbor iz-I voljeni? Zato, ker ste, g. Fajdiga, preko njih sklepov delali po svoje in se za nje niste prav nič brigali. Dvakrat ali trikrat se je razven Vas in tesarskega mojstra so-I glasno sklenilo, da se naj ne slavi poseben paviljon za razstavo, ker je to predrago in ker se dobi za razstavo primeren prostor skoro zastonj. Toda vi ste kljub tem sklepom stavili paviljon in ste tako 1400 K po nepotrebnem izdali in sedaj ne ve te, s eim bi deficit pokrili. Pa ako bi bil že paviljon postal last kmetijske podružnice, ali to je le najemnina. To je vendar preveč. Da so vsi gospodje, ki znajo do 5 šteti, na tak način morali izstopiti iz odbora, je naravno, kajti plačevati za vase grehe, to jim je bilo preveč. Mnogi obiskovalci razstave so vpraševali: Kako pa je to, da učiteljstvo ni nič razstavilo, vsaj imajo mnogi učitelji kra>no sadje? Res ga imajo — saj se je njih sadje še v DuBeldorfu občudovalo, ali če se jim tako nečedno v obraz bije, se pač ne morejo udeleževati razstave. Kakšen je torej vspeh razstave? Ru'/.stavljalci nevoljno vprašujejo po rezultatu — kdo je bil oblikovan in kdaj se bodo odlikovanja delila? Ali je morebiti za diplome m sveti?>je drobiža zmanjkalo? Učitelj. Strašna nesreća na Hrusici. Poleg že zadnjič imenovanih so še umrli: Anton Božič, oženjen, lojen leta 1867 v Bali na Goriškem; Anton Marici Č, 24 let star, rojen nekje v Istri; Janez Ud ovi č, rojen v Domačevcu na Dolenjskem. Dozdaj je 14 mrtvih, pa pravijo, da so še mrtvi v predoru. Štiri se še pogrešajo. Noben delavec noče iti delat v predor. 740 delavcev je zahtevalo obračun in delavsko knjižico. Nad grobom nesrečnih bodo napravili spomenik. Železniški minister VVitlek je za ostale ponesrečence daroval 1000 kron, slavbinsko podjetje GroD pa 3000 K. Udove dobe od delavske zavarovalnice za slučaj nezgod 60 odstotkov plače ponesrečenih delavcev. Novlćar. Nit Ci ore oj s k e ut •Jeseniška Straža*. Danes opoldne je izšla prva, številka »Jeseniške Straže», ki je ustanovljena, da brani slovensko zemljo in slovenski jezik v gorenjski dolini od Trbiža do Lesec, t. j. za občine: Rateče, Kranjska gora, Dovje, Hrušica, Jesenice, Javornik in Koro;ka Bela, dalje za predstražo pod Ljubeljem, Tržič in za prijazno vas Domžale, kjer čimdalje bolj rasle vpliv pritepenih Tirolcev. List bo totej strogo naroden. V par krasnih člankih vzpodbuja Slovence, naj pazijo, da jim zviti in predrzni Nemec ne izvije kak kos slovenske zemlje. Vsakdo mora uvideti, da preti slovenskemu življu v industrijskih krajih velika nevarnost. Zato je pa tudi vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost, da list po svojih močeh podpira. To pa stori lahko vsakdo, naj si piipada tej ali oni stranki, kajti • Jeseniška Straža* ostane na stališču, kakršno si je začrtala v svoji prvi številki — za vse drugo se ne bode brigala. Tudi oblika lista samanasebi je jako lepa. Na naslovni desni strani je vrisana planinka, ki naj nas bodri na boj za naše krasne gorenjske planine, katere nam hoče ugrabiti požrešni Nemec, na levi strani je narisan lipov cvet, znak Slovanstva, katerega zve-ti člani smo tudi mi Slovenci in z nami vse slovenske pokrajine. Za slovenstvo, za slovenske pokrajine, ki so v nevarnosti, da jih ne pogoltne ošabni German, za to se rni bojujemo. Kdor ni slep, se nam bode pridružil! Torej, rodoljubni Slovenci, naročajte list! Stane za celo leto 3 K, kar gotovo vsakdo lahko utrpi. Naročnina se pošilja na upravništvo «Jeseniške Straže« (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranj. Trgovci mesta Kranja so pod ostrimi pogoji sklenili odpravo novoletnih in vsakih drugih daril, ki presegajo vrednost 20 vinarjev. Globa je od K 50*— prvič do K 500*— v ponavljajočem se slučaju. Prispevali pa bodo ob novem letu prostovoljni donesek, katerega polovica pripade občinskemu ubožnemu zakladu, polovica pa dijaški kuhinji. Miklavžev večer napravi red: 1. ) A. Foerster: oljša. Apolonija Mah rl. Semriach, p. Peggau (Štajersko). v Kranju obrestuje hranilne vlogo po 4 odstotke brez odbitka rcntnega davka 9—25 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,491M2 12. Stanje hipotečnih posojil K 2,028.544-80. i oUdilni fW, k -CQ — M O. "S O > 19 D M TJ si N S CD Hfi —+ m e« o» a> S a> u si a > E S* u o s 'M 1 lirn-3 D76B Hamburg-Amerika 160-1» Iz Ljubljane v Kovi Tork s dobro proito hrano. Odhaja se h Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Švjttem lake M. ?odm frizer za dame in gospode Ljubljana, sv. Petra e. 35 priporoča za gojitev las iti za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalja se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat-tiim vhodom. „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" .Vsak dan rabim 0. Seydlovo Mgijewičn§ kozmetično UStnO VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri s?. Trojici v Kranju. 38—89 O IO IG IO IO 71—84 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „MERlpat" peter JAajdič v Kranja. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire. železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnikc, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trs|e za obijanje Zaloga voznih plaht in pokrival za komate. stropov, vlite kotle. Veliko lzber slanoreznic, železnih peči Roman- n portland-cement, traVerze, stare, železnice line šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalkeza vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, Zaloga različnih barv. Loterijska srećka dne 26. novembra 1.1. Trst: 35 42 49 24 4 * Posamezne številke »Gorenjca* prodajajo po 10 vin. y LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ftkofjl Loki g. M. 2igon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec. Velik požar se zamore lahko in naglo pogasiti samo s 13-46 SmeKatoViml brizgalnicatni nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo ia izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tor lestev in s alato kolajno ia prednosti pri ročnih brizgalnioah xa novo f estave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brlzgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. Slav. šolskim vodstvom •e udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem ' Iv. Pr. Lamprot, tiskarna v Kranju. „Dobra Hnbarica" spisala Mi,.ka Vasi če va v saložništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obeeza na 576 straueh već nego 1300 receptov za pripravljanje nnjokusnejSih jedi domače in tuj« kuhe, im;< 3 fino kolorirani)) tabel in je trdno in elegantno v platno vezan«. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškegn stališča, lit'rs r na kritika zaradi lepega, lahko umevnfga itstta. lina diiina znraci njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja Mrftdi njene cene, ker ni nič dražja, nego znite nemške kuharske knjige. 10—57 H. Suttner, urar Nikclnasta anker-i emont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8*76, najfinejša znamka, gld. 6-60. 114—23 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj io poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše isdaja v vsakemu žrebanju. Polnovplačani akcijski £ kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkukije in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Kskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s teki in nakaznicami. ljuljana (Kolizej) na Marij« Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vtake vrste v vaeh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprave za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-27 i lat Čudovito poceni za hotele, vile in u letovišča 62 gld. M od roči iz žična-tega omrežja, afri-banske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, satane, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121—14 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj. Imam v kleti ms vee sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, neka] Hi« rakije in brinovca ter nasilnega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajsaji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) ********************************** ********************************* i5tlrHvje j t? največje bogastvo. 3(apljice sv. Jttarka Te glasovite in nenadkrilj i ve kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažnjejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšijejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike in male gliste ter v>;e iz ^lisl izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni Te kapljic* so najboljše sredstvo proti bolezni na maWnici in tnadronu ter ne bi sin le raii Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M-uij kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je nasled- !jj nja, in sicer Iranko dostavljena na vsako pošto: J 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) i U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K m 5| Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g/., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko KiiUr, kr. nadlogor: Stepin Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J. Seljanić, seljak itd. * Ustanovljena L1860. zdravje 187—5 j© MESTNA LEKARNA,ZAGREB Markov trg št. 90 polog cerkve sv. Marka, največje bogastvo. g .S. se sprejme pri H. SUTTMER i65.it urar v Kranju. 64-36 ■MtHBHEOLJURV MOR5 CONCOUR6' Zebo- tehnični atelje* Oton 5cydl pri g. dr. E.Olobočnikn v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz jcavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovej ih metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. prodaja se od dne 27. novembra raznovrstno manufakturni blago pod laatno eano pri Mariji Ažman 198-2 Sleproti g. H Sultnerja, urarja v Kranju. JOSIP WEIBL J. Spreitzerjcv naslednik LJUBLJANA. Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. žifino omrežje »a stroj, obhajilo« mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpnt križe, štedilnike i I d ios-26 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalkes). G- Tdnnies 104-29 tovarna za .stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. V r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno /. vratilom. S e s a l n o - g e n e t a -t o i' s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'. Ono je §0J~ zajamčeno čisto 1BB 'n brez vsake škodljive primes1. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11922 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". Ustje (teli) Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT največja toVarna sVoje Vrste na eVropsljetu Kontinentu. Ustje CfoW Iihaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stajoe za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo i« uabaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, aplob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.