NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejči^ Urednica NT Milena Brecko Poklic ŠT. 25 - LETO 54 - CELJE, 24. 6.1999 - CENA 280 SIT PRIŠEL, ^IDEL, NAVDUŠIL Reportaža z obiska ameriškega predsednika Bifia Clintona v Sloveniji na strani 17. SEJEMSKA BOMBA Nina opazuje razprtije med sejmarji. stran 32. VINU V ČAST Evropski red vitezov v Celju. Kronika s Celjskega _na strani 48._ vrtiljak do petelinjega petja v šentrupertu nad Laškim se je odvrtel tristoti vrtiljak polk in valčkov Radia Celje. Reportaža na strani 15. KAMENIK NA PROSTOST AU V ZAPOR? Konec avgusta nadaljevanje sojenja Kristijanu Kameniku, obtoženemu štirikratnega umora v Tekačevem, stran 29. SONCU NAPROTI Prireditve ob dnevu državnosti na Celjskem, stran a. v boj za finale vodstvo RK Celje Pivovarna Laško predstavilo okrepitve in načrte za prihodnjo sezono. Stran 19. 2 DOGODKI Več prostora za dializo Ob pomoči države nov oddelek za bolezni ledvic in dializo v Celju - Več udobja za bolnike in medicinsko osebje v celjski bolnišnici so vče- raj s krajšo slovesnostjo naz- nanili konec izgradnje nove- ga oddelka za bolezni ledvic in dializo. Gre za izjemno pomembno, morda letos tudi največjo pridobitev, ki bo bolnikom prinesla višji stan- dard namestitve, zdravstve- nemu osebju pa omogočila boljše pogoje za delo. Odde- lek, ki je bil doslej nameščen na dveh lokacijah, se bo v nove prostore v bolnišnič- nem traktu ob Ipavčevi ulici preselil 4. julija. Največ bodo pridobili pred- vsem dializni bolniki, ki se sedaj drenjajo v eni sami sobi s šestnajstimi dializnimi me- sti, zaradi prostorske stiske pa ne morejo primerno poskrbeti tudi za njihovo siceršnje udobje. Ko se je dializni odde- lek leta 1985 preselil v doseda- nje prostore, je še nekako šlo, saj je bilo takrat samo 40 bol- nikov, ki so potrebovali diali- zo. Danes je takšnih ljudi več kot devetdeset, mnogi med njimi pa potrebujejo dializo tudi trikrat na teden. Oddelek je zato lani pričel delati 24 ur nepretrgoma, dializo pa opravljajo vsak dan, razen ob nedeljah. »Zaradi utesnjenosti smo ves čas težko vzdrževali tudi higienski minimum,« pra- vi predstojnica oddelka Mar- jeta Lešnik, dr. med. »K sreči s tem nismo imeli večjih prob- lemov, vendar smo se ves čas bali prenosa kakšnih infektov. Poleg tega je bila neprimerna tudi povezava med prostori za dializo in bolniškimi sobami. Bolnike smo morali voziti iz enega trakta v druge, kar je bilo, zlasti pozimi, zelo nepri- jetno.« V novih prostorih, ki merijo preko 1.300 kvadratnih me- trov, bo na bolnišničnem od- delku šestnajst postelj, pri- ključnih mest za dializo bo 28, s tem da jih bodo sprva upo- rabljali le dvajset. V sobah bo- do le po štirje bolniki, v dveh sobah celo le dva, vsi prostori pa bodo prijazno opremljeni in bodo imeli tudi televizijski sprejemnik. Oddelek bo imel tudi infekcijski del, kar pome- ni, da marsikomu ne bo več treba hoditi na dializo v Ljub- ljano ali Maribor. Da se bo z novim oddelkom res povečal standard bivanja, priča tudi podatek, da je sedaj dializa potekala na 240 kvadratnih metrih, novi prostori pa meri- jo 710 kvadratnih metrov. »Tudi z diaUzo se da starad, zato je zelo pomembno, kak- šna je kakovost življenja bol- nikov, ki so jim v celoti odpo- vedale ledvice in so skoraj vsak dan odvisni od apara- tov,« meni dr. Lešnikova. »Ne gre več samo za golo preživet- je, ampak tudi za kakovost tega preživetja. Zato je zelo pomembno, v kakšno okolje prihajajo bolniki. Prepričana sem, da bomo v novih prosto- rih vsi bolj zadovoljni, upam pa, da bo višjemu bivalnemu standardu kmalu sledila tudi tehnična posodobitev.« JANJA INTIHAR Ureditev novih prostorov oddelka za bolezni ledvic in dializo je stala 270 milijo- nov tolarjev. Dobrih šestde- set milijonov je prispevala celjska bolnišnica, preosta- nek pa ministrstvo za zdravstvo. Letni zbor ZLSD Celje člani in simpatizerji Ob- močne organizacije ZLSD Celje so se minuli torek zbra- li na letnem zboru v Celj- skem domu. Zbora, na katerem je pred- sednica celjske ZLSD Janja Romih ocenila delo pretekle- ga obdobja, so se udeležili tu- di predsednik stranke Borut Pahor, župana Celja in Laške- ga Bojan Šrot in Jože Rajh, predsednika celjskih odborov SLS in SKD Peter Vrisk in Marko Zidanšek ter predstav- niki strankinih občinskih od- borov s Celjskega. »V letu, ki je za nami, smo v odboru veli- ko pozornosti namenili krepi- tvi stranke na terenu, saj smo poleg štorskega ustanovili še občinska odbora v Vojniku in na Dobrni,« je med drugim povedala Romihova ter doda- la, da bo v krepitev položaja stranke na terenu, aktivnejšo in prodornejšo socialdemo- kratsko politiko ter priprave na državnozborske volitve v prihodnjem letu usmerjeno delo odbora tudi letos. Priznanja stranke najaktiv- nejšim članom so prejeli Franc Petauer, Jože Kragelj, Jure Vovk in dolgoletna tajni- ca celjskega odbora Štefka Bi- tenc, Bredi Svetina iz Šentjur- ja pa so podelili znak stranke, ki so ga ob dnevu ZLSD v Novi Gorici prejeli najzaslužnejši člani. IS MODRI TELEFON Vprašate lahko tudi NoviCe Poletje in obilica priredi- tev ter dogodkov, ki so se ta konec tedna zvrstili širom našega območja, se očitno pozna tudi Modremu telefo- nu. Nič kaj živahno ni zvonil ta teden; vzrok, da danes ne bo- mo odgovorili na prav nobeno vprašanje, pa je v tem, da so se vprašanja tega tedna prekriva- la s temami, o katerih smo že podrobno pisali. Za konec pa še sporočilo vsem Celjanom in Celjan- kam. Ker smo v našem ured- ništvu v začetku tega tedna za vse občane Mestne občine Celje izdali nov časopis, No- viCe poimenovan, v uredniš- tvu menimo, da bi lahko na tista najbolj konkretna vpra- šanja, ki so za stanovalce po- samezne ulice ali naselja Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede, 30. junija, vaše telefonske klice na telefonsko številko 0609 620-133 spreje- mal novinar Brane Jeranko. Mestne občine Celje sicer ze- lo pereča, za naše bralce iz drugih krajev pa manj oziro- ma prav nič zanimiva, odgo- varjali v novem mesečniku. Se strinjate? Veseli bomo va- ših vprašanj. IS Na oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja v Splošni bolnišnici Celje so v torek dobili nov ultrazvočni aparat znamke Hawlet Packard 5500, ki sodi med vrhunske tovrstne naprave v svetu. Aparat je stal 34 milijonov tolarjev, kupili pa so ga ob pomoči donatorjev. Nov aparat, ki bo nameščen v laboratoriju za funkcionalno kardiološko diagnostiko, omogo- ča hitro pridobivanje kakovostne slike in števil- ne meritve, s pomočjo katerih bodo po bese- dah predstojnice oddelka mag. Frančiške Škrabl-Močnik, dr. med., lahko občutno izbolj- šali diagnostiko srčnih in žilnih bolezni. V prihodnje si na oddelku obetajo še delovno postajo, ki bo ločena od aparata, tako da bodo zdravniki imeli možnost natančnejše anahze posnetkov brez prisotnosti bolnikov. Poleg boljše kakovosti preiskav naj bi nov ultrazvoč- ni aparat tudi slaajšal čakalne vrste in samo preiskavo. Dobro polovico denarja je prispevala bolni- šnica, preostalo vsoto pa so zbrali s pomočjo Zavarovalnice Triglav, Banke Celje, Istrabenza, Elektrosignala, Aci avta, Aera, Kluba podjetni- kov Zlatorog, Janeza Berceta in Občine Žalec. JI, Foto: SHERPA Direktor celjske bolnišnice Samo Fakin, dr. med., in predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja mag. Frančiška Škrabl-Močnik, dr. med., sta se zahvalHa vsem podjetjem in posameznikom, ki so omogočili nakup novega ultrazvočnega aparata za diagnostiko obolenj srca. Prednosti in slabosti volilnih sistemov Za mestne svetnike, držav- liozborskega poslanca Jože- ta Zimška in državnega svet- nika Lojzeta Oseta je dr. Ciril Ribičič, poslanec ZLSD v dr- žavnem zboru in redni pro- fesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, v ponedeljek v Ce- lju pripravil predstavitev prednosti in slabosti posa- meznih volilnih sistemov. Dr. Ribičič je podrobno predstavil štiri volilne siste- me, ki so se decembra leta 1996 soočih na referendumu; v Sloveniji leta 1992 uveljav- ljen volilni sistem, dvokrožni večinski sistem, ki ga je pred- lagala SDS, čisti proporcional- ni sistem kot predlog LDS in kombinirani sistem, ki ga je na pobudo Slovenskega raz- vojnega sveta predlagal Dr- žavni svet, podprli pa so ga v ZLSD. Za slednjega, ki je še najbolj podoben kombinira- nemu nemškemu volilnemu sistemu, je dr. Ribičič prepri- čan, da bi tudi najbolj ustrezal slovenskemu prostoru. Voli- vec naj bi po njem imel 2 glasova, prvega bi oddal nepo- sredno kandidatu in tako bi po večinskem sistemu izvolili 50 poslancev, drugi volivčev glas pa bi ostal za listo oziro- ma stranko. S temi posredni- mi glasovi bi v državni zbor izvolili še 38 poslancev, ker pa je treba misliti na presežne mandate, bi se število izvolje- nih poslancev po Ribičičevem mnenju znalo povečati za naj- več 2 ali 3. V državnem zboru ostajata mesd za dva poslan- ca, pripadnika italijanske in madžarske narodnosti, po- slanci pa bi morali v primeru, da bi uveljavili kombinirani sistem, spremeniti tudi Usta- vo, ki določa, da je v držav- nem zboru natančno 90 po- slancev. Dr. Ribičič meni, da kombi- nirani volilni sistem zadošča tudi vsem zahtevam zagovor- nikov večinskega sistema, saj omogoča stabilnost vlade, v parlament bi bili izvoljeni re- snično tisti kandidati, ki bi do- bili največ glasov volivcev, vstopni prag v parlament pa bi se strankam povišal. Glede na razmere v državnem zboru, kc za podporo dvokrožnemu ve- činskemu sistemu ni zadostne- ga števila poslanskih glasov, prave pripravljenosti pa ni niti za sklepanje kompromisov, se zna zgoditi, da bomo držav- nozborske poslance prihodnje leto volili po starem. IS Sindikat ne pozna meja Celje in nemško mesto Singen, ki sodelujeta na različnih področjih, praznujeta letos 25 letnico sodelovanja med sindikatoma obeh regij. Ob tej priložnosti je bila v soboto, 19. junija, v Singnu v zvezni deželi Baden-Wurtember^ slovesnost z naslovom 25 let solidarnosti in prijateljstva. Tako so v tamkajšnji mestni hiši o pomeni sodelovanja govorili nadžupan Andreas Renner, Ladislav Kaluža iz celjske območne enote zvezf svobodnih sindikatov ter Gunther Stadelhofer iz nemškega industrijsko kovinskega sindikata IC Metali Singen. V kulturnem programu je sodeloval oktet Studenček iz Celja. B. DOGODKI 3 Ekološki otoki V vitanjski občini Direktor Komunalnega podjetja Dušan Slapnik je na zadnji seji vitanjskim svet- nikom podrobneje pojasnil, kako bodo speljali projekt urejanja ekoloških otokov z zabojniki in organizirali re- den odvoz odpadkov. Otoki bodo postavljeni na območju celotne občine, do sedaj pa je bil reden odvoz organiziran le v središču Vi- tanja. Posamezni otoki bo- do urejeni na dvanajstih lo- kacijah, in sicer v krajih: Brezen, Trebuhinja, Zgornji Dolič, Spodnji Dolič, Rako- vec in Stenica, po dva otoka pa bosta v Paki, na Hudinji in v Ljubnici. Otoki bodo zaščiteni pred vetrom, pre- divoma bodo ob avtobusnih postajališčih oziroma drug- je, odvisno od dogovora v vsaki vaški skupnosti. Na teh otokih bodo ločeno zbi- rali papir, plastenke, ploče- vinke ter druge odpadke. Gospodinjstva v bližini ceste bodo imela tudi svoje zaboj- nike. Vsem ostalim pa bodo razdelili vreče, kamor bodo začasno odložili odpadke, in jih nato prinesli do eko- loških otokov, od koder bo organiziran reden odvoz. Ekološke otoke bo finan- cirala občina. Komunalno podjetje pa bo brezplačno odvažalo odpadke, vse do- kler ne bo višina stroškov za ureditev otokov izenačena s stroški odvoza. S tem pro- jektom želijo v občini tudi zmanjšati število divjih od- lagališč. B.P. Ogledalo slovenske uspešnosti septembra 32. Mednarodni obrtni sejem bo v Celju med 10. in 19. septembrom - Danes na sejmišču odpirajo novo dvorano v družbi Celjski sejem in Obrtni zbornici Slovenije so v ponedeljek predstavili pro- gram 32. Mednarodnega obrtnega sejma, ki bo v Celju med 10. in 19. septembrom. Letos prvič z novo sejemsko dvorano, ki jo slovesno odpi- rajo prav danes, se bo sejem razprostiral na 60 tisoč kva- dratnih metrih, predstavilo pa se bo, prav tako prvič, več kot 1.800 razstavljavcev iz skupno 26 držav. Organizatorji pravijo, da so razstavišča praktično že zase- dena, interes razstavljavcev za sodelovanje na največjem gospodarskem sejmu v Slo- veniji pa je zelo velik. Gene- ralni pokrovitelj 32. MOS bo Kovinotehna Celje, ki letos praznuje svojo 45-letnico, za jesensko sejemsko predstavi- tev pa napovedujejo pravo presenečenje, saj bodo preko poletja zaključili temeljito prenovo svoje vizualne in tu- di siceršnje podobe. V desetih sejemskih dneh pričakujejo v Celju okoh 235 tisoč domačih in tujih obisko- valcev, sejem pa bo tudi letos spremljal bogat program ob- sejemskih strokovnih priredi- tev in srečanj, čeprav ga bodo po besedah predsednika Po- slovnega odbora 32. MOS Sta- nislava Krambergerja v pri- merjavi z lanskim nekoliko skrčili, saj je množica dogod- kov postajala že neobvladlji- va. V OZS pričakujejo od sej- ma zlasti promocijo svojega dela oziroma dejavnosti obrt- nikov ter utrditev poslovnih stikov s tujimi partnerji, kar 1.200 kvadratnih metrov pro- stora v dvorani A pa bo letos namenjeno predstavitvi po- klicnega izobraževanja in obrtnih poklicev. Direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl je zlasti ponosen na novo se- jemsko dvorano, v kateri naj bi bilo v času MOS 11 tisoč kvadratnih metrov bruto raz- stavnih površin namenjenih predstavitvi OZS, velikim do- mačim gospodarskim siste- mom ter tujim zbornicam in podjetjem računalniške, biro in telekomunikacijske opre- me ter bankam. ■HHttitfiHI I. STAMEJČIČ 32. MOS bodo tudi letos spremljale tradicionalne športne igre obrtnikov, ko se bo drugi sejemski dan v ma- lem nogometu, tenisu, keg- ljanju ter vlečenju vrvi pred- vidoma pomerilo 30 ekip oziroma preko 400 tekmo- valcev iz vse Slovenije. V se- jemskem atriju bo postavlje- na vzorčna stanovanjska hi- ša kanadskih proizvajalcev, sejemsko tiskovno središče bodo vodili novinarji Štajer- skega vala, sejemski radio pa novinarji Radia Maribor. Kraljevala bo glasba Osrednja prireditev letošnjega občinskega praznika Šmarja pri Jelšah bo v soboto, 26. junija. Začeli bodo s promenadnim koncertom pihalne godbe pod vodstvom Alojza Pavliča, nato bo slavnostna seja s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj ter kulturnim programom z vo- kalno skupino Freya. Za zaključek bo v kulturnem domu zabavno glasbena prireditev z gosti iz sveta glasbe in politike. V teh dneh je še več prireditev v počastitev občinskega praznika. Med njimi sta tudi današnji, četrtkov ročk koncert skupin Platfuzz in NN band pred šmarskim kulturnim do- mom. Med jutrišnjimi prireditvami sta jubilejni koncert vokal- ne skupine Freya ter nočni turnir v malem nogometu za občinski pokal v Sladki Gori. BJ t Z OBČINSKIH SVETOV Ureditev premoženjskih razmerij VOJNIK - Svetniki so soglasno sprejeU sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij nekdanje občine Celje. Župan Beno Podergajs je svetnikom predstavil povzetek sestanka s celj- skim županom Bojanom Šrotom, sporazum o ureditvi premo- ženjskih razmerij med občinama Štore in Vojnik ter Mestno občino Celje pa so že 1. junija sprejeli občinski svetniki v Štorah in Vojniku. (NMS) Za ločeno financiranje VOJNIK - Svetniki so sprejeli sklep o prehodu financiranja novo oblikovanih občin Vojnika in Dobrne z ločenih žiro računov. Novoustanovljena občina Dobrna še vedno posluje preko skupnega žiro računa z občino Vojnik, kar naj bi se spremenilo ob uvedbi davka na dodano vrednost. Po sklepu svetnikov občine Vojnik naj bi občini prešli na samostojno financiranje 1. julija letos, vendar se bodo morali o tem izreči tudi svetniki občine Dobrna. (NMS) Nova parcela za dom starejših VOJNIK - Svetniki so sprejeli sklep o zamenjavi zemljišča, namenjenega gradnji doma starejših občanov, ki ga je občini v ta namen podaril Franc Špes. Med pregledovanjem podarjene parcele so ugotovili, da je pod zemljo napeljan daljnovod, ki onemogoča gradnjo doma starejših občanov, zato so parcelo zamenjali z drugo parcelo na isti lokaciji, ki jo je Špes podaril zasebniku, občina pa je z zamenjavo pridobila še nekaj metrov dodatnega prostora za gradnjo doma. S tem so končno izpolnjeni glavni pogoji za pričetek gradnje doma za starejše občane v Vojniku. (NMS) Del Nove Cerkve v Frankolovo VOJNIK - Krajani dela KS Nova Cerkev so že pred časom zaprosili za izločitev njihovih hiš iz Nove Cerkve ter priključi- tev h KS Frankolovo. Ker gre za dve hiši, ki glede na položaj bolj sodita v naselje Lipa na Frankolovo kot v Novo Cerkev, so svetniki njihovi prošnji ugodili. (NMS) Največ denarja SKD VITANJE - Političnim strankam, ki imajo mandate svetnikov v občinskem svetu, pripadajo sredstva iz proračuna v višini 42 tolarjev na mesec za vsak dobljeni glas. V Vitanju tako največ dobi SKD -14.364 tolarjev LDS dobi 10.962 tolarjev, SDS 8.820 tolarjev, SLS 4.284 tolarjev in neodvisni kandidat 1.554 tolarjev. (PP) Prvo Zlato ogledalo strokovno združenje slo- venskih časopisov in revij, ki deluje v okviru Združenja za tiskin medije pri Gospo- darski zbornici Slovenije, se je odločilo, da spodbudi us- tvarjalnost pri oblikovanju oglasov s posebnimi nagra- dami za najboljši tiskani og- las. Podpisniki nagrade Zlato ogledalo so Delo, Delo Revije, Dnevnik, ČZP Večer, Radio tednik Ptuj, Gorenjski glas. Mladina, Primorske novice, Pavliha, Kmečki glas in tudi naša medijska hiša NT&RC. Prejšnji četrtek so na GZS tudi že podelili prvo nagrado Zlato ogledalo, ki jo je za og- las Pravi angleški prejel kreativni team agencije Ma- yer&Company, naročnik og- lasa pa je bil Tehnounion - Rover Group. K prvemu Zla- temu ogledalu (oblikovalka Vesna Brekalo) sodi še nagra- da v znesku 500.000 tolarjev, prav tako diplome za naroč- nika oglasa, agencijo in krea- tivni team. Žirija za podelitev nagrade Zlato ogledalo se je sestala dvakrat v sestavi: predsedni- ca Mateja Mahnič in člani Mi- Ijenko Licul, Zlatko Jančič, Bojan Petejan. Med nomini- ranimi petimi oglasi so se znašli še oglasi Audi 10000 kreativnega teama MIT Mar- keting, Diskriminacija žensk Jureta Zebca agencije Pri- stop, Auva Aspirin Andreja Pompeta, Dušana Grobovš- ka in Sama Geršaka iz agen- cije Formitas ter Ona - če. Ona - bla, bla, bla Ines Drame iz Studia Marketing. Žirija za Zlato ogledalo je svojo odločitev obrazložila ta- kole: »Sporočilo oglasa za Ro- ver je naslovno zelo jasno in takoj prepoznavno" preko pa- rafraze samega objekta. Oseb- no vozilo, tipično angleške za- snove, se poistoveti s klasič- nim angleškim običajem >čaj ob petih<. Oglas najavlja Rover- jeve dneve odprtih vrat z ne- konvencionalnim vabilom na degustacijo čaja. Znak čaja na filter vrečki v skodelici čaja je posrečeno nadomeščen z lo- gom blagovne znamke ogla- ševanega objekta. Celotnemu sporočilu oglasa sledita klasič- na grafična postavitev ter ele- ganten črkovni izbor, ki v celo- ti podpirata idejo ter klimo oglasnega sporočila.« MITJA UMNIK PO SVETU Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv Sporazum o ruskih enotah v Helsinkih so se po treh dneh napornih pogajanj us- pešno zaključili pogovori o vlogi in udeležbi ruskih enot v mednarodnih mirovnih enotah Kfor na Kosovu. Ame- riški obrambni minister Co- hen in njegov ruski kolega Sergejev sta tako podpisala sporazum, ki natančno dolo- ča sodelovanje Moskve pri vzpostavljanju stabilnosti na Kosovu. V skladu s helsinškim spora- zumom ruske enote na Koso- vu ne bodo imele lastnega sek- torja (to je bil najbolj trd oreh pogajanj), temveč bodo delo- vale v ameriškem, francoskem in nemškem sektorju. Ruski kontingent, ki bo štel okrog 3600 mož, bo pod popolnim političnim in vojaškim nadzo- rom Moskve. Ruske enote so popustile tudi pri statusu na prištinskem letdišču, tako da bodo v skladu s sporazumom letališče lahko uporabljale vse enote Kforja. Ruski predstav- niki pa bodo zastopani na vseh ravneh poveljniške struk- ture Kforja. Čeprav so v Mosk- vi zelo veseli nad doseženim sporazumom - po podpisu ga je odobril tudi predsednik Jel- cin - pa je mogoče reči, da so Rusi na pogajanjih potegnili kratko in da so dobili veliko manj, liot so zahtevali. Umik Srbov po načrtu v nedeljo opolnoči je pote- kel rok, določen v sporazu- mu med Natom in ZRJ, pod- pisanim v Kumanovu, po ka- terem so se vse jugoslovan- ske vojaške in policijske eno- te morale umakniti s Kosova. Čeprav je bilo čutiti precej pesimizma, pa se je okrog 40 tisoč jugoslovansldh mož iz pokrajine umaknilo celo ne^ kaj ur pred določenim ro- kom. Hkrati z umikov vojakov je svoje domove zapustilo tudi okrog 50 tisoč na Kosovu ži- večih Srbov. Vendar pa mora Kfor zdaj tudi doseči demiU- tarizacijo pripadnikov Osvo- bodilne vojske Kosova. V Pri- zrenu taki pripadniki OVK-ja ne smejo več nositi orožja, prav tako pa podnevi na uli- cah ne smejo biti oblečeni v uniforme. Če se bodo tudi kosovski Albanci oz. OVK dr- žali dogovora, potem ne bo več prihajalo do incidentov, ki se jih je od prihoda medna- rodnih mirovnih sil zgodilo že kar nekaj in v katerih je bilo ubitih več kot 20 ljudi. Zdaj ko Srbi zapuščajo po- krajino, pa za njimi ostajajo dokazi grozodejnih početij. Tako so pripadniki Kforja od- krili že dve nekdaj srbski po- licijski postaji, ki sta bili prire- jeni v mučilnice, kar dokazu- jejo orodja in pripomočki, ki so jih tam našli. Poleg tega pa na dan prihajajo novi in novi podatki in dokazi (grobišča) o množičnih pobojih alban- skih civilistov. Po podatkih britanske vlade so pripadniki srbskih sil v dveh mesecih vojne in etičnega nasilja ubili več kot 10 tisoč ljudi. Kaj bo z Milosevicem? Ko govorimo o prihodno- sti ZRJ, ne moremo mimo vprašanja o usodi Miloševi- ča. Precej pogost je odgo- vor, da bo končal kot ro- munski diktator Ceausescu. Mogoče to niti ne bo potreb- no, saj naj bi po poročanju britanske revije News of the World, v zadnjem času doži- vel več infarktov. Ne glede na obstoječe mož- nosti, pa obstaja dejstvo, da nu je hrbet obrnila njegova dosedanja velika zaveznica Cerkev. Vodstvo pravoslavne cerkve ga je (in tudi vlado) namreč pozvalo, naj nemudo- ma odstopi. Sveta sinoda je v sporočilo za javnost zapisala, da »naj bi se to zgodilo v inte- resu ljudstva in za njegov bla- gor«. »Srbsko ljudstvo pa na čelu države potrebuje nove lju- di, ki so sprejemljivi za doma- čo in mednarodno javnost,« je še zapisala Sveta sinoda. Na drugi strani pa naj bi se pred- stavniki ZDA večkrat v Črni gori sestali z jugoslovanskimi opozicijskimi voditelji in raz- pravljali, kako v ZRJ uvesti de- mokracijo. Pogovori posebne- ga odposlanca Gelbarda z nek- danjim premierom Milanom Paničem, vodjo demokratov Djindjičem in nekdanjim gene- ralom Obradovičem pa naj ne bi imeli za cilj klasičen državni udar. Kakorkoli že, ZRJ ne bo deležna mednarodne gospo; darske pomoči, dokler ne bo začela spoštovati demokratič- nih načel. Po dioksinu še coca-cola Štrinajst dni zatem, ko je Belgijo pretresla afera z diok- sinom, so belgijski trgovci doživeli nov udarec. S polic je bilo treba -umakniti vse proizvode Coca-Cole (poleg te znane pijače še fanto, spri- te itd.), saj so odkrili več kot sto primerov zastrupitev pri ljudeh, ki so uživali Coca- Coline proizvode. Zastrupljence je doletela sla- bost z bruhanjem in drisko, pri nekaterih pa so odkrili pojav hemofilize - oblike razgrajeva- nja rdečih krvničk. V tvrdld so ugotovili, da je bila sporna proi- zvodnja v belgijski tovarni v Antvverpnu, kjer so uporabljali slab ogljikov dioksid, in v fran- coskem mestu Dunkuerque, kjer je sredstvo proti plesni prišlo v stik s pločevinkami. Proizvode Coca-Cole so umak- nili s polic tudi v Luxembourgu, na Nizozemskem pa so prepo- vedali prodajo pijač, uvoženih iz Belgije. V Sloveniji razloga za preplah ni, saj imamo pri nas samostojno polnilnico s sloven- sko vodo in nebelgijskim kon- centratom. medtem ko so v sosednji Hr\'aški odkrili dva primera zastrupitve s v tujini kupljeno coca-colo. □ DOGODKI Prvi praznile Dobrne Lani ustanovljena občina Dobrna je v minulem tednu praznovala svoj prvi občin- ski praznik, osrednja slove- snost pa je bila v soboto zve- čer v dvorani Zdraviliškega doma. Najprej so se svetniki obči- ne Dobrna sestali na slavnost- ni seji, kamor so povabili tudi načelnika Upravne enote Ce- lje Damjana Vrečka in direk- torja Toplic Dobrna Darka Ur- bancla, župan občine Dobrna Martin Bred pa je povedal, kaj se je od časa ustanovitve nove občine že zgodilo in kakšni so načrti nove občine za prihodnost. Prihodnji raz- voj naj bi usmerili predvsem v turizem in to ne le v sklopu Toplic Dobrna, saj si želijo, da bi v turističnem smislu spet zaživele tudi dejavnosti na kmetijah, skupaj z občinami Celje, Vojnik in Štore pa se dogovarjajo tudi o skupnem delovanju na področju turiz- ma, je povedal župan Bred in dejal, da bo občina podpirala predvsem zasebnike, ki se bodo odločili za ukvarjanje s turistično dejavnostjo, eden od načrtov pa je tudi izgrad- nja turistične vasi, ki naj bi bila podobna Atomski vasi. Po slovesni seji se je v dvo- rani Zdraviliškega doma pri- čela prireditev, na kateri so se v novih nošah predstavili čla- ni Folklorne skupine Dobrna, ki jih že 49. leto vodi Marica Pasarič, ki ji je župan Martin Bred predal tudi prvo občin- sko priznanje. N.-M. SEDLAR •• tA m P -t -»^r* Zmaga Slivnicanov in Mestinjcank SVETI ŠTEFAN - Na sobotnem gasilskem tekmovanju se je pomerilo 19 ekip s Šmarskega, iz občin Šentjur in Štore ter iz Savinjske doline. Med moškimi ekipami so zmagali gasilci iz Gorice pri Slivnici ter med ženskimi gasilke iz Mestinja. Gre za memorial v počastitev Štefana Krumpaka, ki je dolgo deloval v Štorah ter tudi v Sv. Štefanu. Letošnji memorial je bil že štirinajsti. (BJ) Nadomestila za nove zaposlitve VOJNIK - V občini so objavili javni razpis za subvencionira- nje novih zaposlitev za leto 1999. Razpfs se nanaša na nado- mestitev dela stroškov za samozaposlitev, nove zaposlitve za nedoločen čas in ohranitev delovnih mest delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas in se jim bo delovno razmerje v tem letu spremenilo v zaposlitev za nedoločen čas. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, samostojni podjetniki in družbe s sedežem v Vojniku, razpis pa velja od 1. januarja 1999 do porabe sredstev. Upravičencu bodo dodelili nepovratna sreds- tva v višini 200 tisoč tolarjev. (NMS) Subvencioniranje obrestne mere VOJNIK - V zadnjem občinskem glasilu Ogledalo je objavljen javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za leto 1999. Predmet razpisa so sredstva v višini 3.700.000 tolarjev, ki jih bodo upravičencem dodelili v obliki direktne subvencije obrestne mere v višini 3% za dolgoročna in kratkoročna posojila. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, zasebniki in družbe v občini Vojnik, ki bodo v času od 1. januarja 1999 do porabe sredstev sklenili pogodbo z banko za dolgoročno ali kratkoročno posojilo, upravičencu pa bo občina subvencioni- rala obrestno mero za posojilo v višini do 20 milijonov tolarjev, na razpis pa se je mogoče prijaviti od 20. junija do porabe sredstev (NMS) Za vojniške grbe VOJNIK - V občini zbirajo prijave za zlati, srebrni in bronasti vojniški grb, priznanja, ki jih bodo najzaslužnejšim občanom in ustanovam podelili ob občinskem prazniku. Predlog lahko podajo fizične in pravne osebe v pisni obliki, vsebuje pa naj podatke o predlagatelju, o kandidatu, naziv predlaganega priznanja, utemeljitev pobude in datum predloga. Predlog naslovite na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občini Vojnik, datum za oddajo pa je 15. avgust 1999. (NMS) Soncu naproti Zbirnik prireditev ob 25. juniju, dnevu državnosti v teh dneh proslavljamo 25. junij, dan državnosti. Nekateri bodo praznik že za- to, ker je dela prost dan, pro- slavili bolj, drugi manj slo- vesno. Številna praznovanja pri- pravljajo tudi na Celjskem, sami pa lahko prazničen dan polepšamo z obiskom teh prireditev ali pa tako, da izo- besimo slovenske zastave ter se tudi tako poklonimo son- cu, simbolu svobode. Sonca bo obilo tudi na sce- ni osrednje slovesnosti z na- slovom Severovzhodna Slo- venija v boju za svobodo, ki bo v petek, 25., ob 11. uri ob Velenjskem jezeru. Priprav- ljajo jo Mestna občina Vele- nje in Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, kakor pa so povedali na novinarski kon- ferenci, so v organizacijskem odboru vključeni predstavni- ki vseh, ki so se borili za državo Slovenijo. S proslavo bodo počastili tri mejnike v boju za slovensko svobodo: Maistrov boj za severno me- jo, narodnoosvobodilno voj- no in slovensko osamosvoji- tveno vojno. Tudi proslava bo pripravljena v treh sklo- pih, še posebej pa bo izpo- stavljen lik generala Rudolfa Maistra. Številne zbrane, v Velenju pričakujejo pribhžno 15 ti- soč gostov, zanje pa so ure- dili vse potrebne infrastruk- turne objekte, bosta pozdra- vila župan MO Velenje Sreč- ko Meh in predsednik Re- publike Slovenije Milan Ku- čan, slavnostni govornik pa bo dr. Matjaž Kmecl. V kul- turnem programu bodo so- delovali dramska igralca Je- rica Mrzel in Polde Bibič, pevca Peter Lovšin in Zoran Predin, plesalka Nina Mavec Krenker, Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja ter or- kester Slovenske policije in Premogovnika Velenja. V Velenju so poskrbeh še za več podrobnosti; vojaška le- tala bodo preletela prizoriš- če, na pot se bo v pozdrav prazniku podala skupina kolesarjev in planincev, ob jezeru se bodo predstavili taborniki, po proslavi pa bo- do pripravili več koncertov zabavne in narodnozabavne glasbe. Zvečer se bo pričela tudi revija skokov in atletski miting... Skratka, Velenje bo praznik obeležilo na veliča- sten način. Ob tej priložnosti sta izšli tudi brošuri Karel Destovnik-Kajuh, avtor je dr. Matjaž Kmecl, , in Severovz- hodna Slovenija v bojih za svobodo, avtorjev Lojzeta Peniča, Marjana Žnidariča in Janeza Švajncerja. Ob tej pri- ložnosti bodo pozvali vse slovenske borce, naj položi- jo vence pred spomenike, ki obeležujejo kateregakoli od treh mejnikov v boju za svo- bodno Slovenijo. V Mestni občini Celje bo osrednja slovesnost ob praz- niku nocoj, v četrtek, ob 19. uri, na parkirišču za Mestnim gradom. Slavnostni govornik bo državni sekretar v mini- strstvu za obrambo Miro Ter- bovc, v kulturnem programu pa bodo nastopili Plesna sku- pina Ane Volk Pezdir, solist- ka Valerija Šoster, pianist Si- mon Dvoršak, flavtistka Met- ka Marolt, Vivian in Nude. Ob 19. uri bodo v vseh cerk- vah svete maše za domovino s kulturnim programom, ob 20. uri pa se bodo oglasili cerkveni zvonovi. Pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem ob 21. uri pripravljajo kresovanje. Prireditve v počastitev praz- nika so se na parkirišču za Mestnim gradom začele že ob 11. uri s finalom turnirja v uHčni košarki, po osrednji slovesnosti pa bo ob 20. uri koncert skupin Horse Con- trol. Remi bend in Nude, na- stopili pa bodo tudi Vivian, Miran Rudan in Peter Grašo. Na Glavnem trgu bo po 20. uri narodno zabavni TV show Šumijo gozdovi doma- či, prireditev pa se bo ob 21.30 uri nadaljevala z zaba- vo z ansamblom Vinka Cver- leta. V petek, 25., na sam praz- nični dan, se bo ob 9. uri pričel tek okrog Šmartinske- ga jezera, ob 14. uri pa bo na Glavnem trgu start 8. tradicio- nalnega Maratona državno- sti. Na parkirišču za Mestnim gradom se bo ob 12. uri začel Crknu (saj veste, celjski ročk noče umret!), pol ure po star- tu maratoncev se bodo na Glavnem trgu pomerili v ku- hanju golaža, za zabavo pa bodo skrbeli Kristali. Razgla- sitev rezultatov maratona in najboljših kuharjev bo ob 19.30 uri, praznični večer pa se bo zaključil z zabavo z dalmatinsko klapo Ankora. Na Starem gradu bodo ob 21.30 uri uprizorili Sen kresne noči Williama Shakespeara, s to predstavo pa so sinoči, v sredo, na grajskem hribu tudi slavnostno odprli Poletje v Celju, knežjem mestu."^ Šoštanj bodo v četrtek, 24., ob 19. uri preleteli baloni. nato pa bo na Natkovem travniku kresovanje. V Slo- venskih Konjicah bo v pe- tek, 25., ob 9. uri 4. družinski pohod na Stolpnik (izpred Term v Zrečah bo pohod že uro prej), v popoldanskih urah pa bo v okviru Loških poletnih prireditev ob 17. uri maša za domovino, ob 17.30 uri kulturni program učencev OŠ Loče v Kuhurnem domu v Ločah, ob 19. uri pa bo na kmečkem turizmu Črešnar v Ostrožnem kresovanje. Ob 20. uri bo v Žički kartuziji še koncert New Swing Quarte- ta. V Zrečah bodo praznik počastili še v popoldanskih urah na domačiji Eme Založ- nik, kjer bo v organizaciji Kuhurnega društva Vladko Mohorič prireditev Praznik ob kmečkih opravilih - koš- nja. Člani APZ Tone Tomšič z dirigentom Stojanom Kure- tom bodo gostje proslave v Žalcu, ki bo v četrtek, 24., ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora. V Grajski vasi bodo praznik počastili v nedeljo, 27., ob 10. uri z odprtjem pro- jekta Crpov. Po sveti maši bo- do blagoslovili ring pri cerkvi, perišče in mostovž, nato pa pripravili še kulturni pro- gram. V Mozirju bodo ob prazni- ku odprli razstavo slik aka- demske slikarke Urše Žajdela Hrovat. Odprtje, ki ga bodo obogatili učenci Glasbene šo- le Nazarje, bo v četrtek, 24., ob 19. uri v galeriji Mozirje; uro kasneje pa bodo v Borse- ki na Rečici ob Savinji zakurili kres. V kuhurnem domu Šentjur bo v počastitev praznika da- nes, 24., ob 20. uri veseloigra s petjem Naročena zmešnja- va, ki jo bo izvedla gledališka skupina Zarja iz Šentvida pri Planini. Pri igrišču šole na Bla- govni bo jutri, 25., ob 21. uri kresovanje z velikim ognje- metom, ki ga pripravlja do- mače Društvo upokojencev. Igral bo ansambel Celjskih 5. Okrogle mize, prelet balonov in športni boji Ob dnevu državnosti in 88. obletnici Šoštanja, bodo v mestu svetlobe organizira- li več prireditev. Dogajanje se je že začelo v torek v Vili Široko, kjer je bil razgovor s predstavniki več- jih podjetij, ki imajo sedež ali svoje obrate v Šoštanju. Raz- govor je organizirala Savinj- sko-šaleška gospodarska zbornica, govorili pa so pred- vsem o razvojnih načrtih podjetij iz vidika dejavnosti v Šoštanju. Danes bo od 17. uri, prav tako v Vili Široko, okrogla mi- za z naslovom Razvojne možnosti podjetništva na prehodu v tretje tisočletje. Okrogle mize se bodo udele- žili podjetniki in obrtniki ob- čine Šoštanj. Sicer pa bodo danes, v četr- tek, Šoštanj ob 19. uri s prele- tom pozdravili baloni, nato pa bo ob 20. uri na »Natko- vem travniku« organizirano kresovanje. V petek bo turnir v odbojki na igrišču Partizana, v soboto bo v dopoldanskih urah v športni dvorani tekma košar- karjev veteranov, v nedeljo pa prav tako v dopoldanskih urah na igrišču Partizana še tekmi v malem nogometu in v rokometu. Prenovljen Kajuhov park bodo predstaviU v ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri, ob pol devetih zvečer pa bo v parku še literarni nastop članov Ša- leškega literarnega društva Hotenja, ki bodo recitirali svo- je in Kajuhove pesmi. PP PO DRŽAVI Pogajanja UUBUANA, 16. junija (Delo) - Predsednika slo- venske in hrvaške vlade Ja- nez Drnovšek in Zlatko Ma- teša sta napovedala, da bo- sta državi 14. julija v Ljublja- ni podpisali sporazum o premoženjskopravnih za- devah. Na delovnem sreča- nju, ki je bilo na gradu Mo- krice, sta premiera obravna- vala tudi odprta vprašanja o jedrski elektrarni Krško. Veto na privilegije UUBUANA, 16. junija (Delo) - Državni svetniki so soglasno sprejeli veto na no- velo zakona, s katero so si državni poslanci želeli zago- toviti možnost predčasnega upokojevanja. Pri ponov- nem glasovanju v parlamen- tu bi moralo privilegije, če naj bi bili dokončno sprejeti, podpreti 46 poslancev. Ustavna kriza? UUBLJANA, 18. junija (Delo) - Poslanci so zavrnili predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor, kar je v desničarskem delu opozicije povzročilo pravo ogorčenje. Predsednik SKD Lojze Peterle meni, da je to najhujši napad na pravno državo, predsednik SDS Ja- nez Janša pa je prepričan, da pomeni neizglasovanje zakona predvsem zavlače- vanje pri spreminjanju volil- ne zakonodaje. LDS vidi re- šitev v novem referendumu. Odstop dr. Gabra UUBLJANA, 22. junija (TTX TV Slovenija) - Mini- ster za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je odstopil z ministrskega položaja in s svojo nepreklicno odločitvijo seznanil tudi predsednika vlade dr. Drnovška. Napove- dal je, da bo projekt šolske reforme zaključil krog ljudje, ki v njem ves čas sodelujejo, sam pa se umika iz politike in vrača na mesto predavate- lja na Pedagoški fakulteti. Za otroke na Balkanu UUBUANA, 21. junija (Delo) - Slovenski odbor za Unicef je za pomoč otrokom v ZRJ namenil 143 tisoč do- larjev. V posebnih akcijah, ki so jih sprožili takoj po iz- bruhu kosovske krize, so zbrali 100 tisoč dolarjev, za 43 tisoč dolarjev pa je bilo pomoči v blagu. Salntičeva izstopila UUBUANA, 21. junija (Delo) - Poslanka in pod- predsednica državnega zbo- ra Eda Okretič-Salmič je ob- vestila vodstvo Desusa, da nepreklicno izstopa iz stran- ke. Za takšen korak se je odločila, potem ko jo je vodstvo Desusa pozvalo, naj resno razmisli o izstopu in o vrnitvi poslanskega manda- ta, ker je edina od poslancev te stranke podprla predča- sno poslansko upokojeva- nje. Salmičeva je napoveda- la, da mandata ne bo vrnila. DOGODKI 5 Konjiški teden Tudi letos se bo v Slovenskih Konjicah v zadnjem tednu v juniju zvrstilo več prireditev v počastitev državnega praznika in konjiškega občinskega praznika. Dogajanje se začenja že da- nes. saj bo v Slovenskih Konji- cah v organizaciji Turističnega društva Slovenske Konjice in Območne obrtne zbornice kre- sna noč, ki se bo začela ob 19. uri na Starem trgu. V petek, 25. junija, bo ob 9. uri 4. družinski pohod na Stolpnik, ; ki ga organizira Planinsko druš- I tvo Slovenske Konjice, zbirne I mesto bo na avtobusni postaji v I Slovenskih Konjicah. V Ločah : bo ob 17. uri maša za domovino, ' ob 17.30 uri bo v Kulturnem : domu v Ločah kulturni program ^ učencev OŠ Loče, zvečer pa bo ■ še kresovanje s pričetkom ob 19. uri na kmečkem turizmu Čre- šnar na Ostrožnem. V okrilju. zidov Žičke kartuzije pa se bo začela tradicionalna prireditev - Ko legenda zaživi. Dopoldne bo- do kartuzijo najprej obiskali ro- marji. pohodniki Po stopinjah škofa Antona Martina Slomška, ki se bodo na poti od Bizeljskega do Nove Cerkve ustavili tudi v Žički kartuziji. Zvečer pa bo v kartuziji še koncert skupine New Swing Quartet. V soboto. 26. junija, bo v Slo- venskih Konjicah najprej tradi- cionalni turnir trojk v parku, kjer bo tudi nastop glasbenih skupin, zvečer ob 18. uri bo v parku še Revija godb na pihala Postojna. Laško in Slovenske Konjice ter prvi nastop mažoretk konjiške godbe na pihala. V Žički kartuziji bo ta dan srečanje zeliščarjev Slovenije. Organizator, trgovina VivaSana, pričakuje vsa štiri društva zeliščarjev iz Slovenije. Ob obzidju katruzije bodo uredi- li stojnice, kjer bodo obiskovalci lahko dobili nasvete ali pa kupili zelišča. Poleg zeliščnega vrta in kmečke tržnice si bodo obisko- valci lahko ogledali še predstavi- tev Kneipove terapije. Popoldne, ob 14. uri, bodo odprli še stalno razstavo zelišč v obrambnem stolpu Žičke kartuzije. Na razsta- vi se bodo prvič predstavila vsa društva, na ogled pa bo več kot sto vrt posušenih domačih ze- lišč. Ob 20. uri pa bo še slovesna maša v čast sv Janeza Krstnika. V nedeljo bo v Ločah predtek- movanje za ziato harmoniko, ki se bo začelo ob 16. uri na šport- nem igrišču, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu Loče. Osrednja slovesnost ob občin- skem prazniku s podelitvijo zla- tih občinskih grbov bo v sredo. 30. junija. Grbe letos prejmejo: predsednica konjiškega društva upokojencev Marta Šlibar, dr.stom., direktor podjetja Ko- stroj Strojegradnja Ivan Furman in direktor Dravinjskega doma Franc Verdel. mmmmmmmmmmmmm p. p 2 novinarske konference: Aleksa Gajšek Krajnc iz MOC. Nataša Gerkeš-Lednik, odgovorna urednica radia, Jože Cerovšek, direktor NT&RC, Branko Stamejčič, odgovorni urednik Novega tednika in Novic ter Tatjana Cvirn, urednica Novic. Nov časopis in nočni program Na ponedeljkovi novinarski konferenci v naši hiši NT&RC smo predstavili dva nova pro- jekta: časopis NoviCe ter noč- ni program Radia Celje. Celje doslej ni imelo svojega časopisa, čeprav ga potrebuje in si ga zasluži. Zato zamisel o skupnem projektu z Mestno ob- čino Celje in izdajo mesečnika NoviCe, katerega testno številko so Celjani našli minule dni v svojem nabiralniku. Vsak tretji ponedeljek v mesecu jim bo brezplačno prinašal informacije o dogajanju v občini, jih sezna- njal z delom in odločitvami mestnega sveta, se loteval ak- tualnih problemov v Celju in okolici ter bralce usmerjal na katero od kulturnih, športnih ali družabnih prireditev se lahko napotijo. V poskusni številki, ki je izšla v nakladi 20 tisoč izvo- dov in smo jo pripravili v ured- ništvu NT&RC, lahko preberete vse o novem parkirnem režimu v Celju, o prireditvah Poletje v Celju, knežjem mestu, pa o tem, kakšen je delovni dan »mestnih stražnikov«... Ena od stalnih ru- brik bo Županstvo odgovarja, v kateri naj bi se znašlo čim več vprašanj bralcev in seveda us- treznih odgovorov nanje. Radio Celje pa je v jubilejnem 45. letu naredil pomemben pre- mik z uvedbo 24-urnega odda- janja. Nočni program, ki je krst doživel v noči s ponedeljka na torek, bo sprva poln dobre glas- be, že kmalu pa načrtujejo vsaj enkrat do dvakrat tedensko mo- deratorsko voden program. TC, Foto: GK Tri priznanja v Vitanju Vitanjčani praznujejo ob- činski praznik 25. junija, ki je tudi dan državnosti. Ob obeh praznikih se v kraju skozi ves teden vrstijo dru- žabne, športne in kulturne prireditve. mmmmmmmmmKsmmm v sredo, 23. junija, so do- poldne na igrišču pred vitanj- skim kulturnim domom pri- redili družabne igre za otroke iz vrtca, zvečer pa je bila slav- nostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili bronasti znak Civilne zaščite, župan pa je obrazložil podelitev priznanj občine Vitanje. Bro- nasti znak Civilne zaščite, ki ga na predlog občine Vitanje podeljuje Republiški štab Ci- vilne zaščite, je letos prejel Vojko Dobrosavljevič, po- veljnik Gasilskega društva Vi- tanje. za dolgoletno požrtvo- valno delo na področju civil- ne zaščite. Priznanje občine Vitanje, ki ju bo podelil žu- pan občine, Slavko Krajnc. pa dobita Edi Petelinšek, za po- žrtvovalno delo v krajevnih društvenih dejavnostih, saj že celo življenje deluje v raz- nih društvih kot predsednik ali član, trenutno pa je pred- sednik vitanjskega društva upokojencev, in Planinsko društvo Vitanje ob njegovi 25-letnici delovanja. Danes, v četrtek, bo ob 18. uri nastop godbe na pihala in mažuretk, uro kasneje pa se bo začela proslava ob občin- skem prazniku, na kateri bo- do tudi podelili občinski priz- nanji. Ob 21. uri bo kresova- nje na igrišču in nastop glas- bene skupine. V petek bodo prireditve namenjene šport- nikom in rekreativcem: ob 8. uri se bo začel družinski po- hod na Stolpnik. ob 10. uri bo kolesarski vzpon na Rakovec. ob 16. uri pa bo občinski tur- nir v malem nogometu. V so- boto bo športno srečanje ob- činskih struktur sosednjih občin, ki se bodo pomerili v odbojki, zvečer ob 20, uri pa bo nočni pohod na Stenico. V nedeljo pa bodo teden praz- novanja sklenili še s kino predstavo. PP, BP Pridobitve šmarskega zdravstva V zdravstvenem domu v Šmarju pri Jelšah bodo da- nes slovesno predali name- nu ambulanto za zdravstve- no varstvo otrok, šolarjev in mladine ter dve novi reševal- ni vozili. Gre za pomembne pridobitve ob letošnjem ob- činskem prazniku. Nova ambulanta omogoča večjo kakovost dela, saj so pred tem imeli le skromnejšo posvetovalnico za predšolske otroke ter šolsko preventivno ambulanto, ki sta bili odprti le nekajkrat na teden. Za potrebe nove ambulante, z 90 kvadrat- nimi metri površin, so uredili prostore dosedanjega rentgena in pljučnega dispanzerja, ki so ju preselili. Po novem imajo ločeni čakalnici za zdrave in za bolne otroke. V ambulanti bo- do zaposleni zdravnik, ki je specializant pediatrije. ter višja in srednja medicinska sestra. Z deli so začeli v začetku leta, opremo pa nameščali v preteklih dneh. Vrednost na- ložbe je približno 13 milijo- nov tolarjev, kar so prispevali iz občinskega proračuna, mi- nistrstva za zdravstvo ter iz sredstev zdravstvenega doma za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo. V zdravstve- nem domu v tem času menju- jejo okna ter obnavljajo proče- lje, s čemer bodo zaključili konec julija. Pred kratkim so se že razveselili dveh novih reševalnih vozil za potrebe še- srih občin na območju tukajš- nje upravne enote. Eno od vo- zil je urgentno, za obe pa je bilo treba odšteti 7 milijonov tolarjev, ki so jih prispevali iz občin ter iz amortizacijskih sredstev reševalne službe in službe nujne pomoči. Slovesno odprtje nove am- bulante ter predaja ključev dveh novih reševalnih vozil bo danes, v četrtek, 24. junija. Na slovesnosti pričakujejo mi- nistra za zdravstvo dr. Marja- na Jereba. BJ Cez Sotlo na domaČa Ha v partizanskih enotah, ki so jih med II. svetovno vojno ustanovili v bivši Sovjetski zvezi, se je borilo 1671 Sloven- cev. Gre za rojake, ki so bili najprej prisilno mobilizirani v nemško vojsko. V soboto so se zbrali na rednem srečanju v Polju ob Sotli. Precej Slovencev je padlo v bojih v Srbiji, kamor so jih poslali najprej, nato pa so sodelovali v bojih do Zagreba, slovenskega Sedlarjevega in Celja, kamor so prišli 12. maja 1945. V spomin na težke dni so pred petimi leti odkrih v Sedlarjevem spominsko ploščo. Med sobotno svečanostjo v Sedlarjevem ter tovariškim srečanjem v Polju ob Sotli se je zbralo več kot sto udeležen- cev, ki sta jih posebej pozdravila predsednik slovenskih borcev NOB Ivan Dolničar in veleposlanik Ruske federacije Tigran A. Karahanov. Danes živi približno 440 nekdanjih borcev. BJ Projekt za daljinsko ogrevanje Vitanja Občina Vitanje je pridobila idejni projekt za ogrevanje na biomaso. Gre za načrtova- na izgradnjo kotlovnice za zagotavljanje oskrbe s to- plotno energijo z daljinskim ogrevanjem, katere energent so predvsem lesni odpadki ter ostala biomasa v bližnji okolici občine. Tak način ogrevanja ima tri prednosti: prinaša dodatni za- služek okoliškim kmetom, ki bi kotlovnici dostavljali lesne odpadke, s tem bodo tudi oči- stili gozdove, najpomembnej- še pa je, da je tak način ogre- vanja v ozki vitanjski kotlini, kjer se ob nizkem zračnem pritisku zadržuje smrad in slab zrak. ekološko veliko pri- mernejši. Idejni projekt je torej izde- lan. naslednji korak je prido- bitev denarja. Vitanjčani raču- najo. da bodo večino pridobili iz države ter iz mednarodnih programov, kot je Phare in drugih, nekaj pa naj bi prispe- vali tudi zainteresirani občani. Kotlovnica, ki bo najbrž v to- varni LIP, ter pripadajoče to- plovodno omrežje naj bi zače- li delovati v naslednjem tisoč- letju. B.P. Več kot 43 milijonov za pregnance Skupni akciji slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Roka pregnancem - slovenska vas se je minuli konec tedna pridružilo še nekaj medijev, tako da zdaj skupno število sodelujočih že presega šte- vilko 90. Posamezniki in pravne ose- be so doslej izrazili priprav- ljenost v ta človekoljubni na- men darovati že več kot 43 milijonov tolarjev. Nekateri denar nakazujejo kar nepo- sredno na žiro računa Rdeče- ga križa oz. Slovenske Kari- tas, marsikdo pa najprej po- kliče brezplačno telefonsko številko 080 22 44 in znesek nakaže potem, ko mu prosto- voljci Rdečega križa, Karitasa ali Slovenskega odbora za Unicef na dom pošljejo polož- nico. Poslej je prvič v Sloveniji omogočeno nakazovanje hu- manitarnih prispevkov tudi preko Interneta. To možnost je zagotovila družba EON v sodelovanju z SKB Banko in mladima oblikovalcema To- maszom Pircem in Gregor- jem Frasom, Profano com. Nakazovanje je zaenkrat omogočeno le imetnikom kartice Eurocard (Master- Card) v znesku največ do 10.000 tolarjev. Obiskovalci strani http:// www.pregnanci.rtvslo.si ali http://www.eon.si lahko na- pišejo tudi elektronsko sporo- čilo pregnancem. Vsa spreje- ta sporočila bodo ob koncu akcije posredovana ustrez- nim predstavnikom Kosova oziroma predstavnikom ko- sovskih Albancev. Bankam in Pošti Slovenije, ki v akciji so- delujejo tako, da zagotavljajo brezplačna obvestila pri vpla- čilnih okencih, brezplačne položnice in brezplačno sto- ritev, sta se pridružili še Ban- ka Zasavje d.d., Trbovlje in Volksbank-Ljudska banka. Bralce Novega tednika še na- prej vabimo, da sodelujejo v tej vseslovenski človekoljub- ni akciji. mmmmmmmmmmmm us □ GOSPODARSTVO Povezovali je ob pravem času Delničarji banke Celje podprli vključitev v bančno skupino NLB - Nova uprava in nov nadzorni svet - Za delnice 1600 tolarjev bruto dividende Te dni bo Nova Ljubljanska banka pričela kupovati delni- ce Banke Celje, ki je pred krat- kim objavila javno ponudbo za prodajo več kot 60 tisoč delnic, katerih vrednost zna- ša blizu dve milijardi tolarjev. Največja slovenska banka bo s tem postala 20-odstotna last- nica Banke Celje, kar je bil tudi eden od sklepov pogodbe o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, ki sta ga banki podpisali 10. ma- ja letos. Pogodbo o strateškem partnerstvu, o kateri se mora izreči še svet Banke Slovenije, so minuli četrtek na zboru potrdili tudi delničarji celjske banke. Kot je poudaril pred- sednik uprave Banke Celje Niko Kač, bi lahko banka brez hudih pretresov samo- stojno poslovala še kakšnih pet let, vendar se je zaradi dogajanj na področju banč- ništva odločila za čim prejš- njo vključitev v močno banč- no skupino. »Že lani smo v strateškem razvoju banke za- pisali, da se bomo strateško povezali le s tisto bančno sku- pino, ki obvladuje vsaj 20 od- stotkov slovenskega trga in ki zagotavlja večjo varnost na- ložb varčevalcev,« pravi Niko Kač. »V Novi Ljubljanski ban- ki nam je poleg tega zagotov- ljen tudi boljši status od nje- nih bančnih hčera, saj bomo imeli več samostojnosti, ban- ki pa imata tudi sorodni infor- macijski sistem.« Nova banč- na skupina NLB bo skupaj z Banko Celje obvladovala več kot 40 odstotkov slovenskega bančnega trga. Banka Celje bo prihodnji mesec na območju regije namestila še štiri bankoma- te, in sicer v agenciji v Pre- boldu, v ekspozituri v Slo- venskih Konjicah, na ben- cinskem servisu Istrabenz na Lopati in v blagovnici Re- sevna v Šentjurju. Še letos bodo bančne avtomate dobi- li tudi v Termah Zreče, v Petrovčah, Štorah in v Me- stinju. Na vprašanje, kako bo po- vezovanje z drugo banko vplivalo na število zaposle- nih, član uprave Dušan Dro- fenik odgovarja, da bi v Banki Celje tudi sicer morali zmanj- šati število delovnih mest. Le- tos naj bi s tako imenovano mehko metodo zmanjšali šte- vilo zaposlenih za približno 25. »Za banko in zaposlene je najbolj pomembno, kako se bo tudi v bodoče znala prila- gajati potrebam trga in koliko novosti bo znala ponuditi svojim varčevalcem,« poudar- ja Niko Kač. Zbor delničarjev Banke Ce- lje je prejšnji teden tudi skle- nil, da bo banka 1. septembra izdala tretjo emisijo obveznic v višini 10 milijonov evrov, okrog tisoč delničarjev pa bo letos dobilo dividende v višini 1.600 tolarjev bruto na delni- co. Banka bo za dividende namenila 60 odstotkov neraz- porejenega dobička iz prete- klih let, ki v celoti znaša 1,1 milijarde tolarjev. Dobrih 83 milijonov tolarjev bodo kot udeležbo na dobičku razdelili članom upravnega in nadzor- nega odbora, generalnemu direktorju ter delavcem s po- sebnimi pooblastili. Letošnji dobiček v višini 1,6 milijarde tolarjev pa bo ostal nerazpo- rejen. V skladu z novo bančno zakonodajo je Banka Celje dobila 3-člansko upravo. Njen predsednik je dosedanji generalni direktor Niko Kač, ki že ima licenco za opravlja- nje te funkcije, člana pa sta Dušan Drofenik in Viktorija Svet. Na zboru so imenovali tudi nov 7-članski nadzorni svet banke, v katerem so Vla- do Jurak, Ivan Ferme, Tone Turnšek, Jože Stanič, Edvard Oven, Ivan Mimik in Vekoslav Marzidošek. Nadzorni svet je že v petek za predsednika izbral Vlada Juraka, pred- stavnika Nove Ljubljanske banke v Frankfurtu, za pod- predsednika pa Toneta Turnška, direktorja Pivovar- ne Laško. JANJA INTIHAR Sredi julija bo pričela ve- ljati nova bančna kartica Ac- tiva/Mastercard, ki bo v celo- ti nadomestila dosedanjo bančno kartico. Z njo bo mo- goče dvigovati gotovino na bankomatih, v banki in na pošti. Nova debetna kartica bo omogočala plačevanje blaga in storitev brez upora- be čekov povsod tam, kjer imajo POS terminale sistema Activa. Številne poslovne partnerje Nove Ljubljanske banke v celjski regiji so pozdravili (z leve) predsednik uprave NLB Marko Voljč ter sedanji in bodoči direktor celjske podružnice Ernest Zvar in Boris Završnik. Iz Jelovice vsak dan ena hiša Škofjeloško podjetje Jelo- vica je prejšnji teden v Preddvoru pri Kranju slove- sno odprlo novo proizvodnjo montažnih objektov. O po- menu tehnološke posodobi- tve programa montažnih hiš je spregovoril predsednik uprave mag. Zvezdan Žleb- nik, častni gost pa je bil tudi predsednik GZS mag. Jožko Čuk. Jožko Čuk je vodstvu in delavcem Jelovice namenil aktualno sporočilo, da bo tre- ba dati več vetra industriji. Tehnološko posodobitev Je- lovice v Preddvoru je dal za zgled, ki jih je v slovenski industriji bistveno premalo, čeprav le-ta ustvari 82 odstot- kov vsega slovenskega izvo- za. Jelovica izvozi 70 odstot- kov proizvodnje hiš, pred- vsem v Nemčijo, Avstrijo, Švi- co in Italijo, s prodajo mon- tažnih hiš in objektov pa us- tvari 20 odstotkov celotnega prihodka. Lani ga je bilo za 105 milijard, v programu hiš pa vidi podjetje tudi svojo po- slovno prihodnost. Več kot 700-članski kolektiv (v proi- zvodnji in prodaji 12 vrst hiš dela sto ljudi) se kljub lanski izgubi z velikimi napori ter s kadrovsko prenovljeno upra- vo vendarle izvija iz finančne stiske. Nova naložba, s katero je Jelovica v občini Preddvor ohranila pomembnih 30 delov- nih mest, je stala 200 milijonov tolarjev in bo omogočila izdela- vo ene hiše na dan, oziroma 250 na leto. Računalniško vo- dena tehnologija omogoča več- jo točnost izdelave, boljšo ob- delavo lesenih elementov in s tem boljšo kakovost ter lepši izgled novih hiš. Ob otvoritvi prenovljenega obrata so se v Jelovici odločili še za solidarnostno gesto in Posočju podarili hišo. MITJA UMNIK Finalna obdelava zunanjih stenskih elementov v Preddvoru. Celjska podružnica NLB presegla pričakovanja Podružnica Nove Ljub- ljanske banke v Celju je pri- pravila tradicionalni spre- jem za poslovne partnerje, ki so se ga udeležili številni ugledni gospodarstveniki in predstavniki pomembnejših institucij v regiji ter župani nekaterih občin. Celjska podružnica NLB, ki je bila ustanovljena pred tre- mi leti, je presegla pričakova- nja vodstva banke, saj je v tem času, kot je poudaril di- rektor Ernest Žvar, njena bi- lančna vsota narasla na 20 milijard tolarjev, portfelj na- ložb je 100-odstotno čist, utr- dila pa si je tudi položaj in zaupanje v regiji, saj ima te- koči račun v tej banki že več kot 10 tisoč ljudi. V podružni- ci je trenutno zaposlenih 34 ljudi, večinoma mladih, in prav njihovi prizadevnosti in želji po nenehnem izpopol- njevanju gre zahvala za uspe- šen položaj NLB v celjski regi- ji, je še poudaril Žvar, ki bo 1. septembra prevzel vodenje podružnice Nove Ljubljanske banke v Moskvi, njegovo me- sto pa bo zasedel zdaj že bivši direktor Atomskih toplic Bo- ris Završnik. JI, Foto: ŽZ Za delnice Cometa 40 tolarjev Delničarji zreškega Cometa so se na skupščini, ki je bila minuli petek, odločili, da bodo letos za dividende namenili del nerazporejenega dobička iz leta 1997, lanski dobiček, ki znaša 178,5 milijona tolarjev, pa bo nerazporejen. Dividenda bo znašala 40 tolarjev bruto na delnico, kar je nominalno enako kot lani. Na skupščini so izvolili tudi nov nadzorni svet, v katerem bo namesto dosedanjih sedmih le šest članov, svoje predstavnike pa bodo imeli tudi zaposleni. Poleg Štefana Ivanka (odškodninski sklad), Franca Knafelca (pokojninski sklad) in Štefana Nemeša (notranji lastniki), ki so bili že v prejšnjem nadzornem svetu, je bil za člana novega nadzornega sveta izvoljen še Franc Gliha iz družbe za uprav- ljanje Atena. Zaposleni bodo svoja dva predstavnika imenovali potem, ko bo konstituiran svet delavcev. Do takrat bo nadzor- ni svet deloval le s štirimi člani. Takoj po skupščini sta dva delničarja napovedala izpodbojni tožbi. Bogdan Pušnik iz borzno-posredniške hiše Medvešek- Pušnik bo vložil tožbo na potrditev poslovnega poročila za leto 1998, Franc Gajšek pa na sprejem poslovnika skupščine. JI BAROMETER Metro kupil Kokro Celjsko trgovsko podjetje Metro, ki je v večinski lasti družbe Tuš, je kupilo 56- odstotni delež kranjskega trgovskega podjetja s teksti- lom Kokra. Šlo naj bi za prijateljski prevzem, ki naj bi okrepil položaj kranjske- ga podjetja in mu omogočil, da ohrani vseh 125 delovnih mest, celjskemu podjetju pa bi olajšal prodor na gorenj- ski trg. Na tem območju ima namreč Tuš, ki sodi med najuspešnejše slovenske tr- govske družbe, le eno trgo- vino. Uspešno testiranje v štorskem Jeklu, kjer pred prihodom novih last- nikov - švedske lnexe in zreškega Uniorja, usklaju- jejo še zadnje dokumente, so te dni uspešno prestali testiranje XM jekla, ki je registrirana blagovna znamka Inexe. Omenjeno jeklo, trenutno prodajna uspešnica na evropskih tr- gih, so doslej s taljenjem rude in v večjih dimenzijah izdelovali le na Švedskem. Domači strokovnjaki so ob pomoči švedskih uspešno prenesh tehnologijo obde- lave jekla, ki ga v Štorah izdelujejo s taljenjem jekle- nih odpadkov. Jeklarna bo vzorce testne proizvodnje kmalu poslala v preizkuša- nje nekaterim od morebit- nih bodočih kupcev. Mercator z lastno trgovsko znamko Trgovsko podjetje Merca- tor je svetovnim trendom v trgovini pričel slediti tudi z razvojem lastne trgovske znamke. Trenutno ponujajo enajst tovrstnih izdelkov, ki naj bi se jim letos postopo- ma pridružilo še 50. Za se- daj sodelujejo z Eto, Mlino- testom, Palomo, Vitalom, Slovenijavinom, Oljarico Kranj in Mesninami dežele Kranjske. Izdelki trgovske znamke Mercator, ki se po obliki ločijo od ostalih proi- zvodov, so v povprečju 30 do 50 odstotkov cenejši, ku- piti pa jih je mogoče le v Mercatorjevi prodajni mre- ži. V Mercatorju zagotavlja- jo, da so ti izdelki pazljivo izbrani, in da je njihova ka- kovost visoka, poudarjajo pa tudi, da se cena izdelkov z Mercatorjevo blagovno znamko ne bo spremenila po uvedbi davka na dodano vrednost. Delničarske skupščine Pred poletnimi dopusti se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj skupščin delničar- jev. Danes, v četrtek, bo četrta skupščina delničar- jev podjetja Kovintrade, v ponedeljek, 28. junija, pa se bodo sestali tudi lastniki Celjskega sejma. V sredo, 30. junija, bo četrta skupš- čina delničarjev laškega podjetja TIM, dan kasneje pa prav tako četrta skupš- čina delničarjev Toplic Do- brna. JI GOSPODARSTVO D Bosiotudiv Zagrebu Podjetje Bosio, ki je specia- lizirano za izdelovanje indu- strijskih peči, proizvodne in poslovne prostore pa ima od lani v obrtni coni v Štorah, bo 1. julija odprlo v Zagrebu svoje predstavništvo. Hčerinska firma bo imela sprva le enega zaposlenega. Kot je povedal Hugo Bosio, lastnik in direktor podjetja Bo- sio, so se za odprtje lastnega podjetja odločili kljub negoto- vim razmeram v sosednji dr- žavi. »Če na Hrvaškem ne bo- mo prisotni že sedaj, nas ne bo tudi potem, ko se bodo razmere uredile in se bo po- novno pričela gospodarska rast,« je prepričan Hugo Bosio, ki napoveduje, da bodo v pri- meru, če jim bo v Zagrebu šlo dobro, odprli predstavništvo tudi v Bosni in Hercegovini. Hugo Bosio je tudi napove- dal, da bodo v Štorah do 20. julija dokončali linijo za ter- mično obdelavo izdelkov iz bakelitnih vezi za Comet Zre- če. Gre za prvo tovrstno linijo pri nas in tudi v svetu, tehnolo- gija pa je plod znanja strokov- njakov iz obeh podjetij. Posel je vreden 90 milijonov tolarjev in je največji v dosedanjem desetletnem sodelovanju med Bosiom in Cometom. Novo napravo, s katero bodo v Zrečah povečali zmogljivosti in zmanjšali stroške, proi- zvodnja pa bo ekološko bolj čista, naj bi zagnali v drugi polovici avgusta. JI V Cinkarni uspešni Prihodnji torek, 29. juni- ja, bo druga skupščina del- ničarjev Cinkarne Celje, na kateri bodo obravnavali po- slovno poročilo družbe za leto 1998 in odločali o raz- poreditvi dobička iz prete- klih let. Uprava in nadzorni svet Cinkarne bosta predlagala delničarjem, da letos za divi- dende namenijo dobrih 244 milijonov tolarjev, oziroma 300 tolarjev bruto na delni- co. Cinkarna je po besedah generalnega direktorja Mar- jana Prelca lani poslovala uspešno, saj je presegla na- črtovane cilje in bistveno iz- boljšala rezultate v primer- javi z letom 1997, ki ga je zaključila z izgubo. Skupni prihodki družbe so znašah 18,4 milijarde tolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot leto prej in za 2 odstotka nad načrtovanim, čisti dobiček pa znaša 480 milijonov tolar- jev. Cinkarna je lani izvozila na tuje za 14,1 milijarde tolarjev izdelkov, kar jo uvršča med največje slovenske izvozni- ke. Uspešni so bili zlasti pri prodaji titanovega dioksida, ki predstavlja kar 57 odstot- kov celotne prodaje. V druž- bi napovedujejo, da bodo le- tos težko ohranili vrednost lanskega izvoza, saj se raz- mere na trgu poslabšujejo, vse težje oziroma skoraj ne- mogoče pa je poslovati z dr- žavami bivše Jugoslavije. Cinkarna naj bi v tem letu dosegla 2,1-odstotno rast, prihodki od prodaje naj bi znašali 18,2 milijarde tolar- jev, čisti dobiček pa 397 mili- jonov tolarjev. Po zadnjih podatkih ima Cinkarna nekaj več kot 4000 delničarjev, kar je za petino manj kot ob zaključku lastni- njenja. Dobrih 34 odstotkov delnic, ki sicer kotirajo na prostem trgu, je v lasti prav- nih oseb in pidov, tretjino imajo skladi, 24,2 odstotka zaposleni, nekdanji zaposle- ni in upokojenci, 2,2 odstot- ka njihov družinski člani, dva odstotka delnic sta v ro- kah denacionalizacijskih upravičencev, dobri trije od- stotki pa so bili kupljeni v javni prodaji. Cinkarna je lani namenila za naložbe 1,4 milijarde to- larjev, kar je za dobro tretji- no več kot leta 1997. Največ denarja so vložili v prestavi- tev še zadnjih proizvodnih programov iz starega v novi del Cinkarne, vlagali pa so tudi v posodobitev obstoječe opreme in tehnoloških po- stopkov. Nasilna vselitev? Šoštanjski župan Bogdan Menih je v začetku tedna s posebnim sporočilom obvestil javnost, da občina še vedno ni rešila težav s podjetjem Perspektiva v zvezi z najemom poslovnih prostorov. Podjetje, katerega direktorica je Cvetka Tinauer, je na podlagi sodnega naloga okrajnega sodišča v Velenju moralo do ponedeljka, 21. junija, zjutraj izprazniti poslovne prostore na Trgu svobode 12 v Šoštanju, ki so last Občine Šoštanja. Kot je zapisal v sporočilu Bogdan Menih, je bila primopredaja med predstavnikoma Perspektive in občine uspešna, vendar je le dve uri kasneje izvedel, da se je Cvetka Tunauer vselila v prostore na Trgu svobode 5, ki so prav tako v lasti občine, do 19. junija pa so jih za brezposelne delavce Tovarne usnja Šoštanj uporabljali Skladi dela. Župan Menih poudarja, da Tinauer jeva za te poslovne prostore nima z občino sklenjene najemne pogodbe. JI Laški obrtniki opozarjajo državo Območna obrtna zbornica Laško je pred dnevi pripravi- la pogovor o položaju obrti v laški in radeški občini, na srečanje pa je poleg vodstev obeh občin povabila tudi mi- nistra za drobno gospodars- tvo Janka Razgorška. Letos so v obeh občinah prvič zabeležili 4-odstotni pa- dec števila obrtnikov, pa tudi sicer vodstvo obrtne zbornice opozarja, da je položaj drob- nega gospodarstva vse slabši. Zato z zaskrbljenostjo priča- kujejo novo delovno-pravno in pokojninsko zakonodajo, saj menijo, da zakoni niso naravnani na evropsko pri- merljive rešitve in da je pre- več obveznosti do delavcev prevaljenih na delodajalce. To nikakor ne pomeni, da se zavzemajo za slabši položaj delavcev, ampak predvsem to, da bi morala za vse obvez- nosti, ki so povezane s social- nim področjem, poskrbeti dr- žava. Laški obrtniki so tudi opo- zorili, da 3-odstotna splošna olajšava v dohodnini, ki je zamenjala lO-odstotno, pov- zroča vse več šušmarjenja, ne zdi pa se jim tudi prav, da od neopredmetenih osnovnih sredstev ne morejo tako kot gospodarske družbe uveljav- ljati 40-odstotne olajšave. Bo- jijo se tudi še večje plačilne nediscipline, ki naj bi jo pov- zročila uvedba davka na do- dano vrednost. V občinah Laško in Rade- če je ta čas 394 obrtnikov, od katerih pa jih samo 143 za- posluje delavcev. V območni zbornici so prepričani, da bi bilo število delavcev v obrti še več (trenutno jih je 475), če bi bile razmere v drob- nem gospodarstvu ugodnej- še. JI Celiš zanimiv za tujce Delničarji celjskega Cetisa letos ne bodo dobili divi- dend, čeprav je družba lan- sko poslovno leto sklenila z nekaj manj kot 44 milijoni tolarjev čistega dobička. Na skupščini, ki je bila v začet- ku tedna, so namreč skleni- li, da bo dobiček ostal neraz- porejen, o uporabi pa bodo odločali kasneje. Lastniška struktura v Ceti- su se nenehno spreminja, saj se je v treh letih število delni- čarjev prepolovilo. Trenutno ima podjetje nekaj več kot 2.500 lastnikov, med katerimi je še vedno največji družba Cetis Graf. Za lastništvo se zanima tudi sklad Slovenian Capital Developement Found (SCDF), ki je po besedah di- rektorja Cetisa J)raga Polaka ugledna firma z zelo dobrimi poslovnimi povezavami. »Če- prav smo pred sedmimi leti zapisali, da želimo ostati slo- vensko podjetje, se ne brani- mo tujih lastnikov,« pravi Po- lak. »Slediti moramo globali- zaciji in internacionalizaciji tr- ga. Pravzaprav je Cetis že da- nes mednarodno podjetje, saj so mnoge firme, ki jih imamo v tujini že v mešani lasti.« V Cetisu še niso podrobne- je proučili namere SCDF, Dra- go Polak pa po prvih pogovo- rih s predstavniki sklada me- ni, da nameravajo tujci vlagati v Cetis predvsem zaradi pri- čakovanih kapitalskih dobič- kov in torej pričakujejo pove- čanje konkurenčnosti podjet- ja na evropskih trgih. To pa je tudi ena od strateških usmeri- tev vodstva podjetja, saj zad- nje čase v Cetisu intenzivno vlagajo v povečanje zmoglji- vosti in v izobraževanja zapo- slenih. Lani so v proizvodnjo vložili kar 800 milijonov tolar- jev. Žal pa se te naložbe, pravi Drago Polak, kratkoročno ne odražajo tudi v boljših po- slovnih rezultatih, vendar je najpomembneje to, kako bo podjetje poslovalo čez pet ali deset let. »Zato je tudi manj pomembno,« še dodaja, »kdo je oziroma bo njegov lastnik.« JI Oda v plastenkah in steklenicah V Laškem naj bi prihodnje leto napolnili 60 tisoč hektolitrov vode - Dobra milijarda tolarjev za novo polnilno linijo Pivovarna Laško načrtuje, da bo s svojim novim izdel- kom, negazirano naravno vodo, ki jo črpajo na območ- ju Lurda pri Rimskih Topli- cah, kljub precejšnji konku- renci v nekaj letih dosegla 30 do 40-odstotni delež na slovenskem trgu. Čeprav je njihova Oda prišla na trg dokaj pozno, so v Laš- kem prepričani v uspeh, svojo prednost pred ostalimi proi- zvajalci pa vidijo predvsem v tem, da vodo, ki priteka do pivovarne po 4,5 kilometra dolgem vodovodu, črpajo v neokrnjeni naravi, in da jo bo- do kot prvi pri nas ponudili tudi v steklenicah, ki bodo na- menjene zlasti porabi v go- stinstvu. Pivovarna je v izgrad- njo novega objekta, v katerem je v drugi etaži polnilnica vo- de, in v novo linijo za polnje- nje vložila 2,5 milijarde tolar- jev. »Glede na finančni učinek, ki nam ga bo prinesel naš novi izdelek, je vložek sicer velik, vendar gre za dolgoročno na- ložbo, saj poraba ustekleniče- ne pitne vode v Sloveniji in v svetu narašča,« pravi direktor pivovarne Tone Turnšek. Lani je pri nas poraba uste- kleničene pitne vode znašala 6,8 litra na prebivalca, kar je dvakrat več kot leta 1997, v petih letih pa naj bi je v Slove- niji popili 500 do 600 tisoč hektolitrov, oziroma 25 do 30 litrov na prebivalca. Po napo- vedih direktorja trženja Jože- ta Sadarja bo pivovarna do- brih 90 odstotkov letne proi- zvodnje Ode prodala v trgovi- nah, preostali del pa v go- stinstvu. Prihodnje leto naj bi napolnili okrog 60 tisoč hek- tolitrov vode, kar predstavlja 5 odstotkov njihove celotne proizvodnje, to je skupaj s pivom in brezalkoholnimi pi- jačami. Kljub letošnji manjši porabi piva, ki pa ni značilna samo za Slovenijo, ampak tudi za ne- katere druge države, je Pivo- varni Laško v prvih petih me- secih uspelo ohraniti lanski obseg prodaje, zadržala pa je tudi 53-odstotni tržni delež. JI Na letošnjem svetovnem izboru piv Monde Selection v Bruxellesu je Pivovarna Laško dobila štiri zlate me- dalje, in sicer za pivo znam- ke Zlatorog, Temno laško, Zlatorog club in Roler. Zmogljivost nove polnilne linije za vodo, ki je stala okrog ene milijarde tolarjev, je 12 tisoč 1.5-litrskih steklenic na uro. Linija, ki je energetsko varčna in tudi okolju prijazna, je prirejena za polnjenje plastenk od 0,25 do 2,5 litra in steklenic od 0,25 do 0,5 litra. □ KULTURA Koncert vokalne skupine Cvet Pod vodstvom Vide Bu- kovac je v torek, 15. junija, v celjskem Narodnem do- mu pripravila letni kon- cert vokalna skupina Cvet. Kot gostje so sodelovali: Ženski pevski zbor Lju- bečna, solistka Majda Pe- tan, trio Vikija Ašiča in ksilofonist Damir Korošec. Koncert je pričel Ašičev trio. S pesmijo Zai^aj sem te spoznala so nato pevke ŽPZ Ljubečna počastile spomin na nedavno premi- nulega,, priljubljenega pe- vovodjo Pavleta Bukovca, ki je omenjeno pesem pri- redil za ženski zbor. Vokalna skupina Cvet ra- da povabi na svoj koncert mlade umetnike. Tokrat sta se predstavila Damir Koro- šec na ksilofonu, ki ga je spremljal na klavirju Pri- mož Mavrič, in odlično iz- vedla dve skladbi. Za njima so nastopile pevke skupine Cvet, ki deluje že šest let pri Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje. Vsa ta leta je njihov umetniški vodja Vida Bu- kovac. Do danes so pevke opravile več kot 150 samo- stojnih koncertov in 175 nastopov v mnogih krajih Slovenije, pa tudi Avstrije, Nemčije in Madžarske. Pred odmorom je Majda Petan ob posnetku instru- mentalistov zapela tri spev- ne skladbe, po njem pa je skupina Cvet predstavila vr- sto dalmatinskih pesmi in seveda tudi slovenske ljud- ske pesmi v priredbi Jožeta Leskovarja, ki je bil med poslušalci prijetnega kon- certa. Koncert so pevke za- ključile skupaj s triom Viki- ja Ašiča in s poskočnimi slo- venskimi vižami požele navdušen aplavz občinstva. LEANDER LITERA Netopirjev let v Mestnem parku Znanilec prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu Opereta v treh dejanjih Jo- hanna Straussa ml. v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor je v soboto zvečer v Mestnem parku navdušila okoli 800 poslušalcev. V hladu ledene dvorane, pod kovinsko konstrukcijo, ki sicer še zdaleč ne more nado- mestiti baržunastih zaves in akustike gledališke dvorane, je občinstvo, ki je prišlo poslu- šat in gledat mariborskega Ne- topirja, uživalo, navdušeno spremljalo zaplet in srečen ko- nec zgodbe. Aplavz se dolgo ni polegel tudi po koncu pred- stave, čeprav je v zvoniku bilo že polnoč. Ali povedano drugače: Celje res nima primerne dvorane in velikega odra za orkester in zbor, ima pa občinstvo, ki ima očitno rado opero. Opereto še posebej. Podjetje Fit Media, ki je eden izmed organizatorjev priredi- tev Poletje v Celju, knežjem mestu, je po Manon, Ciganu baronu in Traviatti letos pripe- ljalo v Celje še Netopirja, Jo- hanna Straussa mlajšega. Mi- neva sto let od njegove smrti in sto let od prve uprizoritve te operete v Sloveniji. Pa je Neto- pir s svojo glasbo in zgodbo o dveh prijateljih in njunih pote- gavščinah, kot v komediji zmešnjav, še vedno aktualna in priljubljena opereta. Orke- ster, zbor in balet mariborske opere so bili na predstavi v Celju razigrani, kostumi paša za oči na sceni, scena živahna, razgibana, kot bi bila podalj- šek starega mestnega jedra na desni breg Savinje. Skratka: glas- bena pripovedka v parku, ples v maskah, razplet v zaporu... in vendar je bil vsega »kriv samo šampanjec«: kralj vin, ki mu zbor na koncu nazdravi z znani- mi Straussovimi napitnicami. Še posebej dolg aplavz je veljal sobarici Adeli, sopra- nistki Andreji Zakonjšek iz Žalca, ki jo glasbeno občins- tvo v Celju dobro pozna tudi po drugih nastopih. Mojster valčkov, skomponi- ral jih je okrog 400 (med njimi tudi Na lepi modri Donavi), Johann Strauss ml., je po ime- nitni predstavi, dolgi kar tri ure, samo še utrdil navduše- nje celjskega občinstva za operetni spektakel, kakršen je Netopir brez dvoma bil. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Billy - dogodek tedna! Pravzaprav je iz množice najrazličnejših dogodkov, ki si sledijo kot rafalni streli iz puš- komitraljeza, res težko izločiti tistega najpomembnejšega. Recimo, da je bil dogodek pre- teklega tedna, se pravi od prejšnjega do današnjega če- trtka, obisk ameriškega pred- sednika Billa Clintona v Slove- niji. No ja, vsaj na ravni poli- tičnega. Športniki bi si seveda izbrali Evropsko košarkarsko prvenstvo, glasbeniki pa naj- brž kakšen zanimiv koncert. Recimo, da nastop nekega Sandija v nedeljskem Zoomu. Karkoli, pač. Clinton, torej, ki smo ga pri- čakali kot šolarji kakšnega po- membnega funkcionarja, ki nas je prišel obiskat naravnost iz Zavidovičev. Seveda je takle obisk bolj sproten, ker je moral ta funkcionarpožegnati še kak- šen rudnik, prerezati trak pred kakšnim novim tovarniškim obratom... Le tiste modre kapi- ce in rdeče rutice smo tokrat pustili doma. In tudi recitirali nismo VJilliamu Jeffersonu, medtem ko nas je pozdravljal tam s tistega odra pred ljub- ljansko Univerzo. Kmečke de- klice iz Bele Krajine tudi niso imele te sreče, da bi mu osebno stisnile v roke dehtečo rožo iz slovenske zemlje. Otrokom si ni bilo treba izmišljevati novih in novih pesmic na temo VVilliam in Jefferson in Bili in Clinton. Pravzaprav še sreča, ker se na temo akcije, ki sta jo izvedla ameriški predsednik in debelu- šna Monika najde prav veliko simpatičnih rim. In tem so otro- ci menda zelo nagnjeni. In tudi domišljija jim. funkcionira bolj kot odraslim. Billa Clintona smo skratka sprejeli zelo gosto- ljubno. Ne bi rekel, da bolj gostoljubno kot tistega funkcio- narja iz Zavidovičev, pač pa enako gostoljubno. Le da smo tistega gosta iz Zavidovičev pri- jateljsko klicali »druže Dže- mo«, Billa Clintona pa prav perverzno kot VJilliam Jeffer- son. Ja, točno tako. Ves svet je vedel, da smo gostili Williama Jeffersona Clintona. In le ma- lokdo, da tudi Billa Clintona. Ko so na CNN predvajali napo- ved obiska gospoda ameriške- ga predsednika, so morali eks- plicitno povedati, da se pod VJilliam Jefferson Clinton skri- va Bili Clinton. No ja, pretira- vam, pa vendar; če bi iz poročil nemške televizije ZDF izvedeli, da je na-obisku v Bonnu ali pa nekje v Porurju VJilliam Jeffer- son Clinton, bi bilo povsem mogoče, da bi si pod tem ime- nom predstavljali kakšnega baletnega plesalca, saksofoni- sta, porno zvezdnika... In za- kaj si ne bi isto predstavljali Nemci, ko bodo brali uradne vladne publikacije na temo Clinton v Sloveniji. Kjer z veliki- mi in zelo mastnimi črkami piše. da v Sloveniji gostimo ne- kega V/illiama Jeffersona Clin- tona. Še več, da se z imeni ne gre igrati dokazuje anekdota, ki je seveda izmišljena; Green Dra- gon izve, da je v Ljubljano prišel »Clinton«. Ker ta »Clin- ton« zveni zelo podobno kot Kliton, se razveseli, misleč da je iz Maribora k Olimpiji pre- stopil albanski nogometaš Kli- ton Bozgo. Si zamilite ta kaos? Trojane gorijo, med privrženci Viol in Dragonsov pa še dolgo v noč preštevajo trupla. In to vse samo zaradi tega, ker smo se odločili, da Clintona ne bo- mo imenovali z njegovim ime- nom. In zato razumem vse ti- ste, ki so navijali za to, da se namesto Bili vnese ime VJil- liam Jefferson. S to potezo so se izognili vojni med dvema največjima navijaškim skupi- nama v Sloveniji. Preprečitev vojne pa je seveda dogodek, ki prekaša tudi obisk samega Bil- la Clintona u Ljubljani. TADEJ ČATER Spominska I v v plosca Schwabu v torek^ 29. junija, bo ob 18. uri v Šentpavlu v občini Prebold odkritje spominske plošče Antonu Schwabu, dr. med., ki je bil zobozdravnik, skladatelj, zborovodja in ša- hist. Spominska plošča bo na njegovi rojstni hiši. Isto- časno bo predstavljena tudi knjiga Dr. Anton Schwab, zdravnik in skladatelj, avtor- jev Franca Štolfe in Zvonke Zupanič-Slavec. Kulturni program pripravljajo "člani DPD Svoboda Erebold in Os- novna šola Prebold. PP Piše: TADEJ ČATER 65 let libojskih godbenikov Godba Liboje je s slavnost- nim koncertom v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu počastila 65-letnico obstoja. Predstavili so tudi zgoščen- ko, ki so jo posneli v studiu Coda v Celju in spomnili na uspeh na lanskem tekmova- nju godb, ko so v drugi kate- goriji prejeli zlato plaketo in se tako uvrstili v prvo kate- gorijo. Godba šteje 60 čla- nov, zadnji dve leti pa jo zelo uspešno vodi Albert Zavr- šnik. Godbenikom je za vse do- sedanje uspehe čestital žalski župan Lojze Posedel in izra- zil prepričanje, da bodo glede na to, da je v godbi veliko mladih glasbenikov, nadalje- vali z uspešno potjo. Predsed- nik sveta sklada za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti - ob- močne izpostave Žalec Miran Krajšek je več godbenikom podelil Galusova priznanja, podpredsednik zveze sloven- skih godb Tone Urbas pa pla- kete mednarodne zveze godb tistim članom godbe, ki igrajo že 35 in več let. Plakete so prejeli Martin Adrinjek, Franc Baloh, Franc Dimec, Ivan Godler, Janez Mančak, Franc Perger, Jožef Rom, Franc Ramšak, Frančišek Sladič, Feliks Srebot in Mar- jan Jančič. Jožef Jančič, sta- rejši, pa je prejel križec za zasluge mednarodne zveze godb za zasluge pri razvoju ne le libojske godbe, pač pa tudi območnega združenja godb. Slavnostni koncert je nav- dušil občinstvo, posebno pre- senečenje pa sta bili skladbi, ki ju je ob spremljavi godbe zapela jazz pevka Dada. V Libojah pa so v nedeljo popoldan pripravili še prome- nadni koncert, kjer so poleg domačih godbenikov nastopili še godba Zabukovica in godba iz Bertiola v Italiji, s katero so pričeli prijateljevati že pred leti. T. TAVČAR Slap z drugo knjigo Mozirska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je minulo soboto v Šmihelu nad Mozirjem pripra- vila medobmočno srečanje literarnih ustvarjalcev celjskega, koroškega, zahodno štajerskega in zgornjesavinjskega po- dročja. S številnimi udeleženci 27. srečanja literatov sta se pogovarja- la Vinko Šmajs in Marjan Pušavec, hkrati pa so izbrah 5 del za republiško srečanje literatov v Slovenj Gradcu. V drugem delu srečanja so ljudski pisci iz cele Zgornje Savinjske doline predstavili literarno zbirko Slap 2. Kulturno društvo Slap (Savinjski literarni amaterski pisci) združuje že kar precej članov, v drugi zbirki pa se predstavlja 20 avtorjev z različnimi deli. Za kulturni program na srečanju so poskrbeli plesalci iz otroške folklorne skupine Šmihel, domači ljudski godci, kvintet ljudskih pevk in člani Kulturnega društva Šmihel. US \i\'mm\n\ KULTURA □ Kdo je in Icdo ni nor? Po uspeli opereti Netopir v Ledeni dvorani mestnega parka v podjetju Fit media, kot soorganizatorji Poletja v Celju, knežjem mestu, za enega julijskih vrhunskih poletnih večerov napove- dujejo Dan norosti, noro smešno komedijo v režiji Branka Duriča Dura. Dan norosti z odlično igralsko zasedbo - celjske- mu občinstvu se bodo pred- stavili Borut Veselko, Jožef Ropoša, Mirjam Korber, Nina Ivanič, Jernej Kunt- ner in Uroš Maček - bo v Celju gostoval v petek, 2. julija, ob 20.30 uri v dvorani SLG. Vstopnice za predsta- vo, v kateri se vse do konca ne ve, kdo je nor, če sploh kdo je, so po 2 tisoč tolarjev v predprodaji v gledališki blagajni, prostorih Fit medie na Bežigrajski, poslovalnici Kompasa in trafiki v Centru Interspar. Prav te dni pa je že sredi 4 dela tudi 3-članska komisija; Jurij Kovič, France Burnik in Jurij Hudolin, ki mora odloči- ti, kdo bo letos izbran za lavreata poezije in komu bo ; letos pripadla Veronikina na- ; grada. V igri so vse pesniške i zbirke, izdane od lanskega : junija do letošnjega maja, ' glavna pokrovitelja Veroniki- ; ne nagrade, ki tudi letos la- vreatu prinaša 600 tisoč to- larjev, pa sta Mestna občina Celje in SKB baaka. IS Kresna noc na gradu Slovensko ljudsko gledališče za konec sezone v;.-.. ■■■■ ...■ ž- ■ Kresna noč je naznanila za- četek prireditev Poletje v Ce- lju, knežjem mestu. Slavnost- na premiera komedije Vl^illia- ma Shakespeara Sen kresne noči v izvedbi ansambla SLG Celje in v režiji mladega Aleša Novaka, pa bo jutri, na praz- nični dan ob 2L30. uri. Gledalce bodo izpred stare avtobusne postaje v Celju vo- zili avtobusi ob 20., 20.30 in 21. uri. Tistim, ki bodo prišli na grad peš, po Pelikanovi poti, utegne pasti praprotno seme v čevelj in bodo kot očarani gledali predstavo in razumeli tudi, kaj govorijo ži- vali v gozdu... Sen kresne noči se brez dvoma poda na prizorišče, kakršno je stari grad, so si bili enotni v gledališču, ko so za- čeli s študijem predstave, ki jo je v program uvrstil umetniš- ki vodja Matija Logar. Sen kresne noči bo celjsko gleda- lišče, ki slavi pol stoletja ob- stoja, uprizorilo prvič. Aleš Novak pravi, da mu je bila ponudba za režijo poseben izziv. Še posebej, ker predsta- ve na prostem, tako kot dobr- šen del velike igralske ekipe, še ni delal. V pravljičnem okviru prizo- rišča, ki je zelo akustično, so vgradili moderne elemente in vidne vsadke v prostor in upa- jo, da bo predstava o »čarni moči, ki jo nosi Eros« gledal- cem blizu in da jim bo všeč. Dramaturg predstave je bil Krištof Dovjak, scenograf An- drej Šmit, kostumografka Meta Sever, skladatelj in ko- repetitor Primož Ahačič, ko- reograf Sebastijan Starič, lek- tor Arko. Nastopajo: Mario Šelih, Maja Štromar, Miha Nemec, David Čeh k.g.. Barbara Vido- vič. Barbara Medvešček, Sta- ne Potisk, Bojan Umek, Rena- to Jenček, Jagoda Vajt, Eva Škoflič-Mauer, Igor Žužek, Zvone Agrež, Marjan Bačko k.g.. Drago Kastelic, Simon Dobravec, Igor Sancin. Glas- bo v živo bo izvajala čelistka Barbs^ra Žorž. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Na eni izmed vaj na gradu. Igralec Marjan Bačko - kot Pisk. Moljček in Tizba. Slike in svet Jožeta Miklavca V prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji je do 4. julija na ogled razstava foto- grafij Jožeta Miklavca, ki jo je avtor naslovil Slike... bar- ve, moj svet. Fotografije Jožeta Miklavca so znane tudi našim bralcem, saj je fotoreporter s Trnovca pri Rečici vnet dokumentarist življenja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Razstavo so od- prli ob 30-letnici prve Miklav- čeve razstave in ob 20-letnici prireditve Od lipe do pranger- ja. Miklavc se kot dopisnik številnih časopisov, glavni urednik strokovne revije s po- dročja prometa in kot reporter revije s področja varstva pri delu dnevno srečuje z doku- mentarno fotografijo. Vsa leta je kljub lastni podjetniški poti dokumentiranja in medijske- ga ustvarjanja ostal zvest foto- grafiji in z njo »zastrupil« celo družino. Na razstavi so po- stavljene fotografije z različno vsebino, z njimi pa je Miklavc postavil ime zgornjesavinjskih ljudi in krajev v slovenski pro- stor in onkraj meja. Razstavo je na Rečici odprl Rajko Pintar, kulturni program pa je pripravil Boštjan Dermol. Odprtje razstave je bilo uvod v drugo srečanje krajev s pran- gerji, ki jih je Miklavc predsta- vil tudi z razstavljenimi foto- grafijami. US Plesna sezona pred koncem Plesalke Foruma A in B Plesnega Foruma Celje se bodo, potem ko so se v torek zvečer vrnile z uspešnega gostovanja v Šibeniku, sku- paj s plesalci iz mlajših sku- pin celjskemu občinstvu predstavile z zaključno pro- dukcijo Plesna čarovnija nocoj, v četrtek, ob 18. uri v veliki dvorani CID. Gostovanje celjskih plesalk v Šibeniku, kjer naj bi nasto- pile s plesno-glasbeno-gleda- liško predstavo Sadna opera, se je podaljšalo za en dan, vendar je njihov večerni na- stop tudi v ponedeljek preki- nil močan naliv. Sadeži so na željo organizatorjev svoje bi- vanje v Šibeniku podaljšali za en dan, znova pa so na med- narodni otroški festival po- vabljeni za prihodnje leto. Zadnjič v letošnji sezoni bodo mlade plesalke Sadno opero odplesale v Murski Soboti v soboto, 26. junija, ko bodo gostje tamkajšnjega Pomur- skega poletnega festivala. Nocojšnjo produkcijo v ve- liki dvorani CID-a bodo v Ple- sno čarovnijo pod pedagoš- kim in koreografskim vods- tvom Goge Stefanovič Erja- vec spletle vse otroške skupi- ne; Murenčki (3 do 5 let). Metuljčki (5 do 7 let). Packe (7 do 9 let) ter Forum A in B (10 do 15 let). Mladinska sku- pina se bo predstavila v pone- deljek, 28. junija, ob 20. uri v dvorani Mladinskem centru, ko bodo zadnjič v letošnji se- zoni uprizorili avtorski plesni projekt Oninone, ki so ga pod režijskim in mentorskim vodstvom Goge Stefanovič Erjavec koreografsko zastavi- li Boštjan Antončič, Tjaša Ce- puš in Sanja Milenkovič, ko- stumi so zamisel Polone Dol- žan, ki v predstavi ob sprem- ljavi Igorja Feketije tudi poje, ob naštetih pa pleše še Polo- na Peunik. Za piko na i letošnji, že 23. sezoni Plesnega Foruma Ce- lja, pa se vrsta plesalcev med 29. junijem in 8. julijem od- pravlja v Maribor, kjer se bo- do udeležili Poletne plesne šole z znanimi koreografi in priznanimi plesnimi strokov- njaki; Fredom Lasserom, Ta- dejem Brdnikom, Freyem Faustom, Kristino Pojbič, Ža- no Premuš, Edijem Dežma- nom in Chen Shi Ningom. IS PRIREDITVE KONCERTI Dvorana Zdraviliškega do- ma Dobrna 25. 6. ob 20. uri koncert Ženskega pevskega zbora Ljubečna z gosti. Dvorana II. slovenskega tabora v Žalcu 24. 6. ob 19. uri koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Župnijska cerkev sv. Mar- jete na Polzeli 26. ob 20. uri orgelski koncert gojencev or- gelske šole KUD Polzela. Parkirišče za mestnim gradom 24. ob 16. uri koncert rock'n bandov. Cerkev sv. Roka nad Šmar- jem 25. 6. ob 20.30 jubilejni koncert vokalne skupine Freya. RAZSTAVE Savinov likovni salon Ža- lec Božidar Zavšek Dare, do 3.7. Galerija sodobne umetno- sti Celje Anton Herman. Galerija Hest France Slana. Kulturni center Laško Su- zanne Kiraly-Moss, Ferenc Ki- raly in Goce Kalajdžiski, do 30.6. Galerija Volk Vladimir Ed- vard Renčelj-Ver, Etol Škofja vas Vesna Plemej, glavna Po- šta Asta Sternad, okrepčeval- nica Janko Amina Kolarič in Merx Maša Krajnc, vsi do 30. 6. Galerija Grad Slovenska Bistrica Zvonka Požun. Atrij - kult. klub Ivana Cankarja akad. slikar in kipar Anton Herman. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - muzejske delavnice od 15.30 do 17.30:24. in 25.6. Grofje Celjski - barvanje glinenih posod. Stari grad: 2S. za abonma premiera, 26. za abonma so- bota večerni in izven, 29. za abonma torek večerni in iz- ven ter 30. 6. za izven ob 21.30 Sen kresne noči. Mestno središče Celja 26. 6. ob 10.30 promenadni koncert celjskih kulturnih društev. Otroški muzej Hermano- vo gledališče 26. 6. ob 10. uri lutkovna predstava Vila malina, gledališče Jaz in ti. Atrij Majolke 30. 6. ob 20.30 koncert pevke Marte Zore in pianista Marijana Ju- vana. Vodni stolp ali Frideri- kov atrij 29. 6. ob 21. uri predstava Antigona. Glavni trg Celje 24. 6. ob 20. uri narodno zabavni show Šumijo gozdovi doma- či, ob 21.30 pa zabava z an- samblom Vinka Cverleta. 25. 6. ob 14.30 zabava z ansamb- lom Kristal, ob 20. uri pa z dalmatinsko klapo Ankora. ObMarflaku Roza V četrtek, 24. junija, bodo ob 20. uri v Likovnem salonu Celje odprli razstavo Štefana Mar fla- ka. Ob odprtju bo nastopil An- drej Rozman - Roza. PP Skupaj za srebrni jubilej Celjska folklorna skupina, ki je pred kratkim s celovečernim koncertom v dvorani SLG proslavila 25-letnico obstoja in dela, je minulo soboto srebrni jubilej obeležila še z enim dogodkom. Pripravili so srečanje vseh nekdanjih in zdajšnjih plesalcev in glasbenikov celjske folklore. V Celjskem domu se jih je zbralo okoli sto, ki so za predah med plesom in glasbo naredili še skupinsko fotografijo za spomin na skupni večer. To je bilo prvo tovrstno srečanje celjskih folkloristov, ki so se domeniU, da se bodo poslej srečevali vsako leto. Igral jim je Viki Ašič ml., pred časom tudi član folklorne skupine. Izkupiček srečelova, ki so ga pripravili, pa bodo namenili za izdelavo dveh novih noš za dve novi koreografiji. MATEJA PODJED 10 NAŠI KRAJI IN UUDJE Strojnik v pajčevini besed Marjan Kukovec, poslovodja knjigarne, ob izidu svoje četrte pesniške zbirke V devetih letih so izšle štiri pesniške zbirke mladega pe- snika Marjana Kukovca. Strojnega tehnika je ljube- zen do branja privedla med knjižne police in danes je poslovodja izjemno dejavne velenjske knjigarne Kultur- nica. Podnevi je med knjiga- mi in kupci, zvečer se umiri, ponoči piše. Pravi, da potre- buje veliko časa za premle- vanje, izpraševanje vesti in iskanje odgovorov. Njegovo najnovejšo pesniš- ko zbirko, ki nosi naslov Mati je..., lahko beremo kot pesni- tev, posamezne pesmi kot ce- loto. »Ni spisal hvalospeva materi, ki bi sentimentalno se- gal v srca po načelu že videne- ga,« je v spremni besedi zapi- sal Goran Gluvič. Mati je sve- tišče, kjer domujejo rodovi. »S tem ji pesnik nič ne odvzema niti ne dodaja. Okrog nje kro- žijo s svojimi prispodobami možje, sinovi, postelje, stoh, drobna opravila...« Mati je minuta rose v mede- nem smrečju... Hrepenenje skrila mati je na dno rezila, ob večerih z rož- nim vencem in tišino... Mati se obrača kot nemirni sen. Svetlobo si iz dneva v dlani natlači, svet je, ki vrti iz sebe se navzven... »Zbirka o materi ni patetič- na poezija, ampak le pogled na življenje in dogajanje okoli nje, ženske, iz katere se svet vedno znova rojeva,« je dejal avtor. Peta pesniška zbirka. njen delovni naslov je Troedi- nost modre, je že napisana. Govori o modri barvi, ki se pojavlja v življenju, podobah, izrazih, občutkih, dogajanjih, v predmetih in na ljudeh. Na- slednja, šesta zbirka bo znova pesnitev. Pripravlja jo že več let. »Pišem jo v obliki vprašal- nih verzov. Pesnitev ne vsebu- je niti enega trdilnega verza, ampak je eno samo samoiz- praševanje sveta in življenja,« pravi Kukovec, ki je svojo prvo pesem objavil kot srednješo- lec v velenjskem glasilu Ru- dar, pripravil v šoli razstavo svojih pesmi in prvo pesniško zbirko Semena šepetanj moje metulje objavil kot dvajsetlet- ni študent strojništva. Bil je urednik študentskega glasila in že osem let je predsednik šaleškega literarnega društva Hotenja. Tehnični študij je kmalu opustil, saj je večino časa preživel med knjigami in v organiziranju kulturnih pri- reditev. Podobno počne še da- nes, le da za razliko od mlaj- ših let bere predvsem poezijo. Blizu so mu dela zelo različ- nih avtorjev, odvisno od pli- movanja počutja. »Na trenut- ke, zelo redko, mi odgovarja Šalamon, rad prebiram pesmi Uroša Zupana, precej dolgo obdobje pa mi je veliko pome- nila pesniška zbirka mladega avtorja Vojka Gorjana, ki je v življenju napisal eno samo knjigo in si pri triindvajsetih letih vzel življenje,« je dejal. Devetindvajsetletni Mar- jan Kukovec je doslej objavil naslednje pesniške zbirke: Semena šepetanj moje metu- lje (1990), Smehljaji jagodi- čevja (1993), Bisernica (1995), Mati je... (izšla ob materinskem dnevu 1999). Preživel je dvoje praznih let, ko ni napisal skorajda nič, po- tem so verzi nenadoma prišli. »Rastem z branjem, dvigam se in napolnjujem,« pravi, »pred- vsem pa hodim skozi življenje z odprtimi očmi, vsrkavam, kar je blagodejno zame, morda tudi za koga drugega. Nato pišem.« Le daj, sanjaj, od zdaj do kdo ve kdaj. Bo, kar bo, in bo, ker bo iz tebe vzeto. mmmmmmm ksenua lekič »Podnevi je čas za Kultumico, zvečer za naše prireditve in pogovore z avtorji, ponoči za pisanje,« pravi Marjan Kukovec. POJASNILO v zvezi z objavo Razpisa za subvencioniranje obrestne mere za kredit, pridobljen v poslovni ban- ki, ki ga je dne 20. 5. 1999 v Novem tedniku obja- vil Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje, pojasnjujemo, da bo Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje po ustaljenem postopku dodelil samostojnim podjetni- kom In malim družbam, ki bodo zadostile pogojem razpisa, kredit s subvencionirano obrestno mero po razpisnih pogojih. Odbor za kmetijstvo Mestne občine Celje pa bo odločal o dodeljevanju kreditov s subvencionirano obrestno mero v pri- merih iz točke 5 razpisa, modernizacijo kmetij, saj se sreds- tva, ne glede na tehnično združitev obeh oblik pospeševanja v en razpis, dodeljujejo iz dveh različnih virov, generalno gle- dano pa obe vzpodbudi zagotavlja Mestna občina Celje, v nobenem primeru pa se ne bodo namenska sredstva za raz- voj obrti in podjetništva uporabljala nenamensko, npr za sub- vencioniranje obrestnih mer za posodobitev kmetij. MESTNA OBČINA CEUE Nafboljšl uceiici pri župciiiu Polzelski župan Ljubo Žniilar je zadnji dan pouka šprejesl tiste učence, ki so bili vseh osem let odličnjaki. to čast so si zaslužili Brigita dfti, Veronika Grešnik, Mateja Ocvirk, Aleksandra Petranovič, Marija Vilč, Mateja Brezovnik, Tinka Hari, Gregor Kralj, Tjaša Žnidar in Tanja Terglav. Župan jeza učence pripravil kratek nagovor, v katerem jim je čestital za pridno in uspešno delo ter jim zaželel veliko uspehov tudi pri nadaljnjem šolanju. S podžupanom Stankom Novakom sta učencem podelila srebrnike prestola Karantanije in knjižne nagrade. Sprejema se je udeležila tudi ravnateljica polzelske šole mag. Marinka Marovt. T. TAVČAR Srečanje mladih literatov Osnovna šola Šempeter in Sklad RS za ljubiteljske kul- turne dejavnosti, območna izpostava Žalec, sta v OŠ Šempeter pripravila srečanje mladih literatov osnovnih šol Spodnje Savinjske doli- ne. Na srečanju so se zbrali ti- sti učenci, ki so bili za svoje prispevke nagrajeni ali poh- valjeni ter njihovi mentorji. V imenu komisije, ki je ocenje- vala prispevke, je Zdenka Došler dejala, da so imeh prispevki različne naslove, ustvarjalce različnih starosti, v vseh pa je bilo čutiti odkri- tosrčno izpoved, veselje in stisko, toploto in grenkobo, občudovanje ter doživljanje sveta okoli sebe. Zelo zbrano tečejo mladim literatom bese- de in rime. Med nagrajenimi so bih: Špela Povše (POŠ Tr- nava), Luka Dimec in Metka Dobrav (OŠ Šempeter), Januš Juhar in Katka Bergant (OŠ Prebold), Lidija Pušnik, Uroš Paščinski, Tjaša Palir, Maja Baš in Sara Zupan (OŠ Polze- la), Matic Melanšek, Pilar Wallas (OŠ Žalec), Tadej Pre- šnikar (POŠ Letuš), Jan Stro- žer (POŠ Gomilsko), Jasmina Gržina, Tanja Reberšek, Mir- jam Sedeljšak in Primož Šket (OŠ Vransko) ter Mateja Dre- venšek iz OŠ Griže, pohvalje- nih pa je bilo še 32 prispev- kov. T. TAVČAR Odprtje Zavškovih del je v Savinov salon pritegnilo izjemno veliko število obiskovalcev. Razkošen savinjski svet v Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu so pretekli te- den odprli razstavo del Boži- darja Zavška Dareta, ki sodi med prireditve v projektu Umetnost čutenja. Razstavo, ki bo na ogled do 3. julija, je odprl žalski župan Lojze Posedel, ki je izrazil ve- selje, da se je avtor po več letih ponovno odločil razstavljati v žalskem hramu kulture. Av- torja in njegova dela je pred- stavila likovna kritičarka Mar- len Premšak, ki je dejala, da slikar ustvarja sredi razkošne- ga savinjskega sveta in tisoče- rih prijaznih ljudi. »Zavškove slike dopuščajo različno gle- danje in interpretacijo,« je med drugim omenila Premša- kova, »podobe pa pričajo o pridobljeni stilski veščini in znanju ter prirojenem občut- ku za lepo.« Ob razstavi so predstavili tudi katalog Zavš- kovih del, za kulturni pro- gram pa so poskrbeli odlični tolkalci Glasbene šole Risto Savin. Predstavili so se Eva Zavšek, Toni Alatič, Benjamin Kos in Tomaž Dovžan z men- torjem Dejanom Tamšetom, na klavirju pa jih je spremljala Irena Kralj. Drugi del projekta Umet- nost čutenja je bil v soboto, ko so v restavraciji Hotela Žalec ljubiteljem in poznavalcem pripravili marsikje že pozab- ljene dobrote Savinjske doli- ne. US Pomoč Varni liiši Na pobudo dijakov Centra strokovnih šol iz Novega mesta vodi skupina Dolenjcev akcijo pomoči Varni hiši, ki so jo pred krat- kim odprli v Novem mestu. Njihovo pobudo so podprli v društvu Življe- nje brez nasilja. Denarne prispevke med spon- zorji in donatorji zbirajo že dva meseca, ta konec tedna, v soboto in nedeljo, pa pripravlja- jo krožno kolesarsko pot od Novega mesta preko Celja in Ljubljane nazaj v Novo mesto, ter zaključno dobrodelno prireditev v nedeljo v Novem mestu. IS Vedno odprta učilnica v Ločah so v osnovni šoli pridobili še eno učilnico - tako imenovano učilnico na pro- stem. Nastala je na neizkoriščenem zemljišču na vzhodni strani šole. Idejo zanjo so dobili pri pouku biologije, saj so ugotovih, da učen- ci slabo poznajo rastlinski svet v svoji okolici. Zato se v to učilnico najprej zasadili drevesa in grmičevje, ki raste na območju Loč, uredili pa so še učno mlako s stoječo vodo. Učilnica je opremljena tudi s petimi mizami in klop- mi, tako da omogoča delo tridesetim učen- cem. PP NAŠI KRAJI IN UUDJE 11 Slowfood na Planini Danes, v četrtek, bo usta- novitev stalnega kozjan- skega omizja mednarodne- ga gibanja slow food v go- stišču Montparis na Plani- ni. Ustanovitve se bodo udele- žili guverner slovenskega de- la.gibanja vinar Aleš Kristan- čič ter viceguverner Toni Go- mišček, vinski sodnik evrop- skega reda vitezov vina Dra- go Medved, vinarja Aci Ur- bajs z Rifnika in Janez Istenič z Bizeljskega ter drugi upo- števani gosti. Tokratno, prvo omizje bo vodil laški konzul Franci Podkoritnik, sicer pa bodo med srečanjem predla- gali za konzula kozjanskega omizja domačega zdravnika Janeza Šmida, dr. med. Na jedilniku bo deset različnih jedi, skupaj s primernimi vini, ki jih bodo gosti uživali prib- ližno šest ur. V celjski regiji je nastalo prvo omizje gibanja v Lu- čah, nato pa so jim sledili v Rogaški Slatini ter v Laš- kem. BJ Tekmovalo 560 gasilcev Občinska gasilska zveza Žalec je v sodelovanju s PGD Ločica ob Savinji pripravila na avtopoligonu ZŠAM Ža- lec letošnje občinsko gasil- sko tekmovanje za člane, članice in veterane. Skupaj je nastopilo kar 56 enot iz občinskih poveljstev Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Člani in člani- ce so se pomerili z vajo z mo- torno brizgalno in štafeto z ovi- rami, veterani in veteranke pa z vajo s hidrantom in v razno- terostih. Največ znanja, spret- nosti in hitrosti so v skupini pri članicah A in članih A prikazali desetini iz Letuša, pri članicah B tekmovalci z Gomilskega, pri članih B iz Grajske vasi, pri veteranih in veterankah pa iz PGD Kasaze - Liboje. T. TAVČAR 120 let gasilskega društva V Šoštanju so ob 120-let- nici Prostovoljnega gasil- skega društva Šoštanj, ki de- luje že od leta 1879, priredili veliko društveno gasilsko vajo, v kateri so sodelovale tri društvene operativne de- setine s 35 gasilci in štirimi gasilskimi vozili, od tega dve najsodobneje opremljeni avtocisterni. Po scenariju vaje je prišlo do prometne nesreče pri stari bencinski črpalki v Šoštanju, kjer se je osebno vozilo zale- telo v avtocisterno, v kateri je bila nafta, ki pa se k sreči ni vnela in tudi iztekla ni, zato je bilo potrebno prečrpava- nje.Vaja je prikazala, kako je mogoče najvarneje in najhi- treje preprečiti razlitje vnetlji- vih snovi iz avtocisterne. Ga- silci so nalogo toliko lažje opravili tudi zato, ker so imeli na voljo najsodobnejšo gasil- sko reševalno opremo. 120-letnico društva so ga- silci obeležili še s slavnostno sejo, ki je bila v soboto, 19. junija, kjer so najzaslužnej- šim podelili priznanja druš- tva, Gasilske zveze Slovenije in države. Po seji je sledila parada, v kateri so sodelovala vsa gasilska društva iz občin Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje. Ob slavju je v kulturnem progra- mu nastopila godba Zarja iz Šoštanja, ki je zaigrala tudi jutranjo budnico, nastopili pa so še Elektrarniški moški ok- tet, mladi harmonikaši ter združeni pevski zbor iz obeh šoštanjskih osnovnih šol. Ob zaključku prireditve je spre- govoril tudi župan dr. Bogdan Menih, ki je gasilcem obljubil pomoč, saj so se šoštanjski gasilci ob nedavnem velikem požaru v Šoštanjski graščini dobro izkazali. LOJZE OJSTERŠEK Razvili so prapor Prostovoljno gasilsko društvo Polzela praznuje le- tos 95 let svojega delovanja. To je visok jubilej in temu primerno so ga tudi prosla- vili. Praznovanje so pričeli v soboto zgodaj popoldan z gasilskim tekmovanjem čla- nov in članic v gasilskih veš- činah. Nastopilo je 14 dese- tin. Pri članih je zmagala de- setina z Dobrovelj, pri člani- cah pa desetina iz Mestinja. Po tekmovanju so na poseb- ni slovesnosti pred gasilskim domom razvili nov društveni prapor. O 95-letnem delovanju društva je govoril predsednik Ivi Kotnik, ki je poudaril, da je ves čas glavno vodilo gasilcev pomoč ljudem v stiski. Seve- da je danes pomoč ob nesre- čah zaradi razvoja gasilske tehnike lažja in bolj učinkovi- ta, zahteva pa več izurjenosti in strokovnega znanja. Prapor je razvil polzelski župan Ljubo Žnidar (na po- snetku), ga predal društvu, v imenu katerega ga je prevzel predsednik Ivi Kotnik, nato so darovalci pripeli nanj tra- kove, ob koncu pa ga je bla- goslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Dobroveljski fantje so zapeli nekaj pesmi, mlada gasilca sta recitirala, do poz- nih večernih ur pa je igral ansambel Sredenšek. T TAVČAR Srečanje starejših krajanov V Andražu nad Polzelo nadaljujejo s tradicijo srečanj krajanov, starih 70 let in več. Pripravili so ga člani društva upokojencev v sodelovanju z občino Polzela. Srečanja se je udeležila velika večina povabljenih, manjkali so le tisti, ki jim je ponagajalo zdravje. Zbranim je najprej govoril podžupan občine Tone Mešič, zatem pa že župan Ljubo Žnidar. Prisotne sta na kratko seznanila s spremembami, ki jih je prinesla nova krajevna samouprava ter z načrti za prihodnost. Sledil je krajši kulturni program, ki so ga pripravili učenci Podružnične osnovne šole Andr^ in ljudski pevci iz Andraža. Sledila je zakuska, ob kozarčku vina pa so udeleženci obujali spomine na mladost, na tegobe pa kar malo pozabili. T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK Na Košutnikov turn in Dobrac Planinsko društvo Zlatar- ne Celje pripravlja 3. in 4. julija pohod na Košutnikov turn. Odhod bo ob 5. uri s parki- rišča na Glaziji, pot pa bo peljala najprej na Košutico, od tam na Veliki vrh. Kladivo, Škrbino, Tegoško goro in na- to na Košutnikov turn. 10. julija pa se bodo ob 5. uri zjutraj s parkirišča na Gla- ziji podali v alpski botanični vrt in na Dobrač. MM Z MOJEGA OKNA Oprostile, icje pa je ulica X? Ne vem, kako dobro vi ob- vladate ulice celjske, ampak sama moram priznati, da se moje poimensko poznavanje celjskih ulic konča na koor- dinatah Prešernove in Stane- tove, Miklošičeve in Gospo- ske, Aškerčeve in Cankarje- ve, Ljubljanske in Maribor- ske. Bog ne daj, da bi mene kdo povprašal za Trg celjskih knezov, za kakšno Kosovelo- vo ali Kocbekovo, Linharto- vo ali Pleteršnikovo ulico, pa čeprav se po njih baje kar naprej sprehajam. V mestu celjske velikosti običajno zadošča, da veš, da si namenjen nekam proti tr- govini Tej-pa-tej ali da je to za vogalom Uniona ali nasproti stare avtobusne postaje in podobno. Toda, kaj če ti nihče vnaprej ne pove za te oporne točke? Kaj če te lepega dne na vratih trgovine, v katero si bil namenjen, pričaka napis, da so se preselili v ulico To-pa- to? Ali če se ti zgodi, da srečaš zmedenega prišleka, ki bi rad prispel na naslov Ta-in-ta, šte- vilka Ta, pa pojma nima, kaj bi tam blizu bilo? No, takrat ti razen mestnega načrta, ki ga imaš seveda do- ma ali v avtu in nikakor ne pri roki, nič ne more pomagati. Na mimoidoče se ne gre zanašati, taksisti celega mesta tudi ne obvladajo in če je ura takšna, da so trafike zaprle police z načrti, vam bo v centru mesta trda predla... Na Prešernovi uli- ci boste v prehodu med Modo in trafiko, tam nasproti Alpine, lahko izvedeli, kakšen zrak di- hate, kakšen veter je danes pihal, kakšne so bile tempera- ture, kje se lahko testirate, če ste morda okuženi z virusom HIV, in - ko bo informacije v interaktivni škatli kdo ažuriral - boste morda lahko našli tudi informacije o kulturnih priredi- tvah v Celju. Kje naj bi kakšna ulica bila in kako lahko do tja pridete, boste po vseh menijih zaman iskali. Jasno, saj nad ekranom, ki ga z nasprotnega vogala vestno spremlja še oko varnostne kamere, lepo piše, da je to Ekološki informacijski sistem Mestne občine Celje. Zakaj bi si potem kdo pred- stavljal, da bi v interaktivno računalniško škatlo spravili še načrt mesta, a ne? To, da zade- va obstaja na strateško dobri lokaciji in da nekaj z njo tudi Mestna občina ima (tako vsaj piše), pač še ni zadosten raz- log. Na lovu za kakšnim pozna- valcem boste morda od tod zavili po ozki uličici, ki se ji ne reče Ozka ulica, ampak kar Zagata, proti Gosposki ulici, ki ji nekateri še zdaj pravijo Zi- danškova. V prehodu med tr- govino s pohištvom in trgovino s keramiko, boste ugledali vsaj kakšnih 3 krat 2 metra veliko fotografijo mesta, posneto iz zraka. Ob strani velike fotogra- fije so dodani tudi zračni po- snetki Ljubečne, Teharij, Lev- ca. Štor in celo Vojnika (čeprav zanj ni napisa). Ulice so na fotografijah vpisaneT ampak dvomim, da se vam bo ljubilo pretolči čez vse delčke čudnih fotografij, da bi našli, kar iščete, abecednega kazala ulic s koor- dinatami pa ni. Čemu neki bi ga tudi imeli, saj tam v levem zgornjem vogalu lepo piše, da je to Poslovno-turistični infor- mator. Nekoč, pred davnimi časi, ko so ga zasnovali, so raznim podjetjem, trgovinam, obrtnikom in drugim obljub- ljali, da bo človek tu lahko takoj videl, kje so na primer vsa ra- čunalniška podjetja v Celju. Pri- tisnil bo na gumbek, pa bodo na fotografiji v vsem svetlob- nem razkošju zasvetili kva- dratki z napisi podjetij - točno tam, kjer se nahajajo. Fino, ne? Ne, ni fino, ker zadeva niti te- mu prvotnemu, tako ali tako dvomljivemu namenu, že leta ne služi. Ne gumbkov, ne svet- lobe ni, samo kvadratki firm, med katerimi nekaterih skoraj zagotovo tudi ni več, so še ostali. Kakšna nesmiselna po- trata mestnega zidu! Pa še zelo grda za nameček... Priznam, da je čisto mogoče, da kje v mestu javno dostopen načrt Celja celo obstaja, pa jaz zanj ne vem. Priznam tudi, da sem si, ko sem se vrnila v Celje, kupila načrt mesta. Ampak priznam pa tudi, da mi je bilo hudo nerodno, ko sem bila zadnjič ob pol osmih zvečer vprašana za pot do ulice, ki je bila tako rekoč za vogalom, pa tega nisem vedela. In sem bila besna na interaktivno škatlo, ki mi je bila pripravljena pridigati o aidsu, ni pa imela na zalogi niti najosnovnejšega mestnega načrta. In se mi je zazdel tisti zračni posnetek Celja, za kate- rega se že dolgo sprašujem, kdo je zanj kriv, še grši kot ponavadi... P.S.: Če v celi mestni obči- ni (in na njej) ni človeka, ki bi znal načrt mesta spraviti v interaktivno računalniško obliko, bi morda času pri- mernejša izraba sedanjega Ekološko-informacijskega sistema zanimala slovenski Telekom. Kot dobrohotni sponzorji bi lahko neukemu Celju v uporabo odstopili svoj sistem prikazovanja ulic na spletnih straneh tele- fonskega imenika. Na mest- nem načrtu se premikaš sem in tja in bereš, kje si, ali pa vtipkaš ime ulice in - glej, čudo prečudno! - že se ti pojavi z rdečim krogcem oz- načen del mesta, kjer ta uli- ca je. Ja, tudi v Celju... Piše: PIKA KUKERL 12 NASI KRAJI IN UUDJE Za lepši jutri celjskih dreves Kje so v Celju razlogi za stihijsko in strokovno opo- rečno nego mestnih dreves, ki je dosegla svoj vrh s po- habljenjem starih platan ob železniški postaji, in kako lahko izboljšamo ravnanje z njimi? Na pobudo mag. Alenke Kolšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in dipl.ing. Roberta Hostnika iz celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slo- venije so se na to temo v pe- tek, 18. junija, v Narodnem domu sestali predstavniki ob- činske uprave, državnih inšti- tucij in drugih organizacij in društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vprašanji urejanja mestnega zelenja. Prisoten pa je bil tudi župan Mestne obči- ne Celje' Bojan Šrot. Po predstavitvi stanja in po- mena mestnih dreves so ude- leženci sprejeli več priporočil in sklepov. Med drugim je po njihovem mnenju nujno, da župan Mestne občine Celje s sklepom pooblasti odgovorno strokovno osebo v občinski upravi, ki bo izdajala dovolje- nja za posege na mestnem drevju, koordinirala izdelavo letnih planov vzdrževalnih del, kot posvetovalno telo vključevala strokovnjake po- sameznih inštitucij, priprav- ljala javne razpise za izbiro izvajalcev in na podlagi izde- lanih programov predvidela potrebna sredstva in razpore- jala njihovo porabo. Bolj do- sledno je potrebno upoštevati obstoječi odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Celje iz leta 1994, posebej člene, ki za vse posege na mestnem drevju predpisujejo izdajo do- voljenj občinskega upravnega organa na podlagi mnenja pooblaščene strokovne insti- tucije. Poleg tega so predlagali, da občinski upravni organi izde- lajo nov odlok o mestnem ze- lenju, ki bo poleg strokovnih, organizacijskih in načrtoval- skih vsebin predvidel tudi os- trejše sankcije za kršitelje v obliki mandatnih kazni. V po- stopek sprejemanja naj bi predložili že pripravljen Od- lok o razglasitvi izjemnih dre- ves v Mestni občini Celje za naravne znamenitosti, ponov- no pa naj bi izdelali predlog za razglasitev Mestnega parka za kulturni spomenik po Zakonu o kulturni dediščini. Seveda pa brez načrtnega izobraževa- nja javnosti o pomenu zelenja in dreves v mestu ter o načinu ravnanja z njimi odloki in kaz- ni ne bodo dosegli svojega na- mena v celoti, so še poudarili. ' - RH Po poteh škofa Slomška v petek, 25. junija, se bo ob osmih zjutraj pričel pohod od Sloma do Nove Cerkve oziroma pohod in romanje, s katerim se želijo organizatorji spomniti življenja in dela Antona Martina Slomška. Idejni vodja pohoda je Franc Zabukošek, soorganizatorji pa župnik Miha Herman, šentjurski župan Jurij Malovrh in vojniški župan Beno Podergajs. Pohod se bo pričel ob osmih zjutraj na Slomu s krajšo slovesnostjo in blagoslovitvijo poti. Med Ponikvo, žičkim samostanom. Novo Cerkvijo in Celjem bodo organizirani posebni avtobusni prevozi, domačini in organizatorji pa bodo ob poti poskrbeli za sprejem *in brezplačen čaj. Kot je povedal Beno Podergajs, so se za organizacijo pohoda, ki bo postal tradicionalen, odločili ob 175-letnici mašniškega posvečenja, 170-letnici odhoda iz kaplanske službe ter razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega, s pohodom pa bodo obeležili tudi slovenski državni praznik. Pohod po Slomškovi poti bo hkrati predstavitev vezne poti »Po poti škofa Slomška od Bizeljskega do Nove Cerkve«, ki je v nastajanju. Prijavnina za približno 8-urni pohod, ki se bo zaključil s popoldansko slovesnostjo v Novi Cerkvi, je 200 tolarjev. NMS 4. likovno-kiparska delavnica Peti Gališki dnevi so se v soboto pričeli s 4. likovno kiparsko delavnico. Tokrat se je 20 učencev iz 10 osnovnih šol Spodnje Savinjske doline lotilo modeliranja glave. Kot je na začetku povedala likovna pedagoginja in mentorica delavnice Nuša Božiček, je glava ena izmed pogostih primerov likovnih iskanj in rešitev skozi vse čase in stile v ustvarjanju umetnika. Glavo lahko razumemo kot enostavno obliko - jajce, povezano z vratom - valjem, ali pa tudi povsem drugače. Mladi kiparji so ustvarjali štiri ure, potem pa so se o svojem delu pogovarjali z akademskim kiparjem in slikarjem Tonetom Hermanom. Obiskali so tudi njegov atelje, zvečer pa so svoje izdelke razstavili na razstavi prej omenjenega umetnika, ki je v Domu krajanov v Galiciji, odprta pa bo do 27. junija. V sporedu prireditev ob Galiških dnevih je več športnih prireditev, praznovanje 10-letnice PGD Zavrh, več predavanj, kresovanje itd. T. TAVČAR Najboljši kruh doma se peče z vrsto kulturnih, zabav- nih in športnih prireditev so v celjski Krajevni skupnosti Škofja vas konec tedna pro- slavili svoj krajevni praznik. Z medkrajevnim tekmova- njem upokojencev v kegljanju so s prireditvami v Škofji vasi začeli v četrtek, ko so se kraja- nom predstavili tudi gališki gledališčniki s predstavo Na- mišljeni bolnik. Petek in sobo- ta sta bila v znamenju športa, tekmovalci pa so se merili v košarki, malem nogometu in vlečenju vrvi, domači gasilci so pripravili prikaz gašenja požara, gospodinje pa so pri- pravile kulinarično razstavo, na kateri so pod skupnim na- slovom »Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče« prednjačili zlasti iz- delki iz kvašenega testa. Praz- nične prireditve so s podelitvi- jo priznanj in pokalov najbolj- šim tekmovalcem v soboto zvečer zaključili z družabnim srečanjem. IS Prva matura Učenci, ki so uspešno kon- čali šolsko leto, se že veselijo težko pričakovanih in brez- skrbnih počitnic. Med redke, ki pa komaj čakajo novo šol- sko leto, pa spadajo bodoči prvošolčki. V I. enoti vrtca Žalec so le-ti predali ključ mlajšim vrstnikom in jim zabičali, naj ga skrbno varu- jejo. Začelo se je s sprehodom bodočih prvošolčkov po žal- skih ulicah. Nekateri so imeli s sabo piščalke, vsi pa so bili pokriti s posebej za ta namen potiskanimi rumenimi ali be- limi kapami. Tako so lahko vsi opazili, da so nekaj po- sebnega. V kulturnem pro- gramu so se otroci predstavi li z recitacijami, prepeva- njem in plesanjem. Sledila je predaja ključa. Ta pa ni bila kar tako, saj so si morali ključ bodoči malošolniki za- služiti z odgovori na tri za- pletena vprašanja, kar pa za male nadebudneže sploh ni bil problem. Na koncu pa so se vsi mali maturantje zbrali v zbor in se poslovili od brezskrbnih dni s pesmico Slovo. Kot je povedala direktorica žalskih vrtcev Mara Mihurko, število otrok v Žalcu še vedno upada. To leto se je iz žalske male šole v prvi razred vpisalo 75 otrok. Poudarila je, da so v žalskih vrtcih zelo dobro po- skrbeli za predšolsko izobraz- bo otrok. Organizirali so na- mreč tečaj angleškega jezika, plavalni in smučarski tečaj, plesne vaje, letovanje na Debe- lem rtiču, akcijo Zlati sonček in prireditev ob dnevu zemlje Kje je prostor za žogo. K.B. Praznično v Trnovljah V celjski Krajevni skupnosti Trnovlje so s-prireditvami ob krajevnem prazniku začeli še konec tedna, živahno pa bo tudi vse od danes do sobote zvečer, ko bodo z osrednjo slovesnostjo, razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj ter podelitvijo priznanj KS praznovanje tudi zaključili. V Trnovljah je letos še posebej slovesno, saj domače prostovoljno gasilsko društvo praznuje 75-letnico delovanja. Praznične prireditve so se začele minulo soboto s turnirjem v malem nogometu ter ročk žurom, danes, v četrtek se vrstijo tekmovanja v streljanju z zračno puško in kegljanju na ruskem kegljišču, juri bo košarkarski, v soboto dopoldne pa odbojkarski turnir. V soboto popoldne pripravljajo v Trnov- ljah še jubilejno srečanje starejših krajanov ter gasilsko tekmovanje. IS Poklicni tečaj v Celju Na Srednji ekonomski šoli Celje bodo letos vpisali za en oddelek bivših srednješolcev, ki se bodo želeli izobraziti za poklic ekonomsko komercialni tehnik. Program je namenjen vsem, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazijskega ali temu ustreznega programa po prejšnjih predpisih in niso nadaljevali izobraževanja in bi sedaj želeli pridobiti poklic. Poklicni tečaj traja eno leto, obsega pa predme- te gospodarsko poslovanje, računovodstvo in uporaba računal- nika v računovodstvu, poslovna matematika in statistika, eko- nomija in poslovno sporazumevanje v angleškem oziroma nemškem jeziku. Tečaj obsega tudi 72 ur delovne prakse. Kandidati se lahko na tečaj prijavijo do 24. septembra. PP Izlet na Debelem rtiču v tem šolskem letu je na osnovnih šolah laške in radeške občine delovalo kar osem krožkov Rdečega križa, v katere je bilo vključenih 146 učencev. Pod skrbnim mentorskim vodstvom učiteljic in s pomočjo zunanjih sodelavk iz Srednje zdravstvene šole Celje, jim je uspelo uresničiti zastavljeni program vzgoje humanih vrednot in dobrih medsebojnih odnosov skozi razgovore, igro in pisano besedo. Z uprizoritvijo Križem kapice, ki se je podala na humano pot k babici, pa so spoznali tudi vse bistvene naloge Rdečega križa. Ob zaključku krožkov RK je bilo med mlade člane Rdečega križa sprejetih 97 učencev osnovnih šol laške in radeške občine, kar 86 pa se jih je ob spremstvu učiteljev in sodelavcev podalo na zaključno ekskurzijo na Debeli rtič (na sliki). VLADO MAROT Otroško mesto na Slemenu Prihodnji ponedeljek bo na Slemenu nastalo Otroško me- sto, ki ga pripravlja Medobčin- ska zveza prijateljev mladine Velenje, vanj pa se lahko vključijo otroci, starejši od 5 let in šolarji. Sončno mesto - otroško mesto bodo priprav- ljali do 2. julija, za dobro po- čutje bodo skrbeli taborniki taborniškega roda Pusti grad iz Šoštanja in mentorji. Odhod na Sleme bo vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane, otroci pa se bodo vračali ob 17. uri. Dnevni prispevek znaša 1100 tolarjev. US NASI KRAJI IN UUDJE 13 Nov center za mlade Celjane Na Mariborski 2 končno odprt mla^linski center Minulo sredo je bila v pro- storih na Mariborski ulici 2 v Celju slovesna otvoritev Mladinskega centra Celje, ki je nastal na pobudo Kluba študentov celjske regije in v sodelovanju z Mestno obči- no Celje ter Uradom za mla- dino Republike Slovenije. Namen Mladinskega centra Celje, da bi mladim v tem mestu omogočili bolj aktivno in kreativno preživljanje pro- stega časa, so predstavniki KŠCR povedali na novinarski konferenci nekaj ur pred ot- voritvijo centra, ki že deluje s polno paro. Center je name- njen vsem mladim med štiri- najstim in sedemindvajsetim letom in to ne glede na to, kakšen status imajo oziroma ne glede na to, ali so osnov- nošolci, dijaki, študentje ali brezposelni. Kot je povedal Primož Kri- stan, vršilec dolžnosti direk- torja Mladinskega centra Ce- lje. sega ideja za ustanovitev centra v leto 1996, ko so se na pobudo KŠCR pričele aktiv- nosti, ki sta jih ves čas podpi- rala tudi Mestna občina Celje in Urad za mladino RS. Leta 1997 so našli in preuredili pro- store na Mariborski 2, ki so se zdeli najbolj primerni tudi za- to, ker ima v 1. nadstropju svoje prostore že visokošol- ski center^ Soinvestitorji pro- jekta so KŠCR, Urad za mladi- no in Mestna občina Celje, za notranjo opremo pa so poskr- beli pri KŠCR in Mestni občini Celje. Cilji Mladinskega centra Celje naj bi bili predvsem kulturno osveščanje mladih, medkulturna vzgoja in izo- braževanje, uvajanje nefor- malnih oblik izobraževanje in vseživljenjskega izobra- ževanja, spodbujanje špor- ta, rekreacije in zdravega načina življenja, spoznava- nje drugih narodov, kultur in jezikov, izboljšanje odno- sov med generacijami in vrstniki, zmanjšanje krimi- nala, nasilja, nestrpnosti, brezposelnosti in odvisno- sti, mladim pa naj bi v tem centru tudi svetovali in jih informirali. V mladinskem centru bo deloval tudi informativni cen- ter, kjer bodo lahko mladi do- bili vse informacije o tem, kam se obrniti, ko jih tare kakšna težava, center pa bodo obi- skovali tudi strokovnjaki, ki bodo mladim svetovali. Ker želijo pri KŠCR delovanje cen- tra zastaviti čim širše, bodo pripravljali različne aktivnosti, namenjene mladim tudi izven prostorov centra, ki ima ob informacijski pisarni in raču- nalniškem središču tudi lepo prireditveno dvorano z vso potrebno opremo. Mladinski center bo odprt vsak dan, razen v nedeljo, od osmih do enaindvajsetih, in- formacijska pisarna pa od po- nedeljka do petka med osmo in osemnajsto uro, več infor- macij pa lahko dobite na šte- vilki 490 87 40 ali v informa- tivni pisarni mladinskega cen- tra, na Mariborski ulici 2, v Celju. NINA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Informativno središče Mladinskega centra Celje, ki so ga odprli minulo sredo zvečer, je odprt je od ponedeljka do sobote med osmo in enaindvajseto uro. Velika podpora Rdečega križa s slovesnostjo, ki je sledila redni volilni skupščini, so si- noči v Laškem zaključili me- sec aktivnosti v vseh organi- zacijah Rdečega križa v laški in radeški občini. Na skupš- čini so izvolili nove člane v organih združenja za na- slednja štiri leta, na slove- snosti pa so obeležili 55-let- nico obnove RK Slovenije in podelili redna priznanja. Zlati znak RK Slovenije sta prejela Krajevna organizaci- ja Rdečega križa Šentrupert za 50-letnico delovanja in Ka- rel Kmetič iz Svibnega za živ- ljenjsko delo v organizaciji RK. Leopoldu Petanu so za več kot trideset let dela v KO RK Jurklošter podeliU srebrni znak RK Slovenije, prav toliko let pa je v krajevni organizaci- ji RK aktivna tudi Majda Po- har iz Radeč, ki je za svoje delo dobila bronasti znak RK. Na slovesnosti so podelili tudi diplomo RK Slovenije, ki jo je prejel vrtec Ostržek iz Rim- skih Toplic ter zahvalo Ob- močnega združenja RK Laš- ko, ki jo je dobila Hermina Dornik iz Jagnjenice. Območno združenje Rde- čega križa Laško sodi med najbolj aktivne v Sloveniji. Na območju laške in radeške ob- čine deluje trenutno dvanajst krajevnih organizacij, v kate- re je vključenih okrog 180 prostovoljcev, organizacijo pa sestavlja še 50 članov orga- nov skupščine in odborov ter okrog 40 zdravstvenih, social- nih, pedagoških in drugih strokovnjakov. V obeh obči- nah imajo preko tisoč krvo- dajalcev, v krožke Rdečega križa pa je vključenih 150 mladih.Organizacije Rdečega križa namenjajo posebno po- zornost starejšim, ki jih je tre- nutno v obeh občinah več kot 1200, pomagajo pa tudi vse večjemu številu socialno ogroženih družin. JI Družabne igre v Sentrupertu To nedeljo se bodo pri domu strelcev v Mali Brezi ob 14. uri pričele tradicionalne družabne igre, s srečanjem čla- nov vseh društev v tej krajevni skupnosti. Udeleženci se bodo pomerili v streljanju z vojaško puško M-48, pikadu, streljanju s fračo na balone, metu na koš, košarki, štafetnem teku v vrečah in v vlečenju vrvi. Ob koncu bodo razglasili rezultate, najboljši v moški in ženski konkurenci pa bo zmagovalec, ki bo prejel prehodni pokal iger. Pokrovitelj iger je tamkajšnja krajevna skupnost. V. MAROT Za praznik gasilsko tekmovanje Ob prvem prazniku Občine Dobrna je novoustanovljena Gasilska zveza Vojnik-Dobrna pripravila tekmovanje, na katerem so sodelovala vsa gasilska društva v obeh občinah. Med pionirkami so bile najboljše predstavnice Frankolove- ga, med pionirji, mladinkami in mladinci Dobrna, članicami A in veterani Vojnik ter člani A, članicami B in člani B Nova Cerkev. Izven konkurence so nastopili tudi mladinci Gomil- skega, ki bodo Slovenijo predstavljali na letošnji gasilski olimpiadi, ki bo julija v Franciji. Mladi gasilci z Gomilskega so bili tokrat slabši od sovrstnikov z Dobrne, ki so pred njimi nastopili na dveh olimpiadah. Ob Gomilskem bodo na letošnji olimpiadi nastopile tudi mlade gasilke Dobrne. Najboljšim gasilcem sta pokale podelila župana občine Dobrna Martin Bred in občine Vojnik Beno Podergajs, ki je tudi predsednik GZ Vojnik-Dobrna. TV Delavnica na hribu Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja tudi letos Muzejsko poletno delavni- co. Tokrat so se odločili, da raziščejo Jožefov hrib. Tam bo od 27. junija do 2. julija 30 študentov in dijakov iz cele Slovenije pod vods- tvom mentorjev skušalo izve- deti čimveč o življenju in zgo- dovini na Jožefovem hribu. Rezultate raziskav bodo, po zgledu delavnic v delavskih Gaberjah, zbrali in objavili v posebnem zborniku. To bo že sedma poletna Muzejska delavnica, ki jo pri- pravlja Muzej novejše zgodo- vine Celje. Letos je bil odziv mladih za sodelovanje še posebno ve- lik, pravi Tanja Roženbergar- Šega, dipl. etnologinja iz Mu- zeja novejše zgodovine in tu- di mentorica skupine, ki bo ■raziskovala življenje na hribu. Zgodovinske orise tega dela Celja bodo udeleženci delav- nice skušali zbrati pod vods- tvom mentorja prof. zgod. Toneta Kregarja, prav tako iz Muzeja novejše zgodovine. Bivalno kulturo ljudi na Jože- fovem hribu bo raziskovala skupina mladih pod vods- tvom prof. um. zgod. Anke Aškerc in prof. um. zgod. Branke Prime iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mladi raziskovalci bodo re- zultate enotedenske Muzej- ske poletne delavnice pred- stavili 2. julija opoldne v Mu- zeju novejše zgodovine Celje. Stanovali bodo v Domu sv. Jožefa, kjer bodo imeh ureje- ne tudi delovne prostore. Muzejsko delavnico Jože- fov hrib 99 so omogočili Zve- za za tehnično kulturo Slove- nije, Zavod za zaposlovanje - Območna enota Celje in Mestna občina Celje - odde- lek za družbene dejavnosti. Organizatorji in udeleženci delavnice si želijo čim tesnejše- ga sodelovanja z ljudmi v tem predelu mestne četrti Aljažev hrib in jih tudi naprošajo za sodelovanje pri raziskovalnem delu, saj se zavedajo, da bodo lahko le z njihovo pomočjo izvedeli marsikaj o tem, dokaj pozabljenem, predelu Celja. MP Rogatec v Igrah brez meja Na priljubljenih Igrah brez meja, ki bodo prihodnji teden v Kalabriji v južni Ita- liji, bosta Slovenijo zastopali ekipi Rogatca. Udeleženci iz Rogatca bo- do odšli na pot v torek, 29. junija, vrnili pa se bodo ko- nec tedna. Deset članov moš- ke in ženske ekipe, ki bodo zastopali barve Rogatca in Slovenije, v teh dneh pridno vadi v rogaški telovadnici ter v slatinskem bazenu in fitne- su. S tekmovalci bo odpoto- val avtobus s približno pet- desetimi navijači, ki bodo v kraju Le Castella (provinca di Crotone) bodrili ekipo pod vodstvom Fredija Ferčeca. Srečanja županov tekmujo- čih krajev iz Slovenije, Italije, Francije, Grčije, Madžarske in Švice se bo udeležil tudi rogaški župan Martin Miko- lič. Žal si bo mogoče ogledati televizijski posnetek iz Kala- brije šele konec julija, nakar bo po tednu dni še ponovi- tev. V Rogatcu so že posneli enominutno TV razglednico, ki bo obkrožila celo Evropo. Rogatec je na Igre brez meja povabil pomočnik glavnega direktorja slovenske televizi- je Iztok Lipovšek, ki je spoz- nal starodavni trg ob Sotli med oblikovanjem občinskih simbolov. BJ Smarska Freya slavi V Šmarju pri Jelšah bodo jutri, v petek, 25. junija, slovesno obeležili 5 let delovanja domače vokalne skupine Freya, ki je tudi med letošnjimi občinskimi nagrajenci. Ob tej priložnosti bodo podelili zlata Gallusova priznanja Marjanu Prahu, Janiju Arbeiterju in Heleni Rančigaj, srebrna bodo prejeli Janez Bele, Božo Blaževič, Marjan Knez in njihova zborovodkinja prof. Mihaela Pihler, med pevci pa bo tudi sedem prejemnikov bronastih priznanj. Zbor je v petih letih delovanja nastopal po vsej Sloveniji ter tudi v Avstriji. Jubilejni koncert bo v baročni cerkvi sv. Roka, z začetkom ob 20.30 uri. BJ 76 odličnjakov v Velenju župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je sprejel 76 učencev in učenk, ki so končali osnovno šolanje z odličnim uspehom. Odličnjaki so prišli iz vseh šestih velenjskih osnovnih šol: iz Osnovne šole Gustava Šiliha je bilo 13 osmošolcev, iz Gorice 15, iz Osnovne šole Antona Aškerca 13, iz Osnovne šole Miha Pintarja 7, iz Osnovne šole Livada 14 in iz Osnovne šole Šalek 14 odličnjakov in odličnjakinj. V krajšem kulturnem programu so se predstavili učenci Osnovne šole Šalek in učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, župan pa je odličnjakom podaril Šilihov roman Nekoč je bilo jezero. LOJZE OJSTERŠEK 14 NAŠI KRAJI IN UUDJE Dan varovancev CVD Golovec Danes, v četrtek, bo v Cen- tru za varstvo in delo na Go- lovcu tradicionalno srečanje, v sklopu katerega pripravlja- jo tudi okroglo mizo z naslo- vom Namestitev varovancev, ki potrebujejo zahtevnejšo nego in oskrbo. Okrogla miza, ki bo v dvo- rani Kluba podjetnikov Zlato- rog v Celjskem domu, se bo pričela danes ob desetih, pri- četek prireditve v CVD Golo- vec pa je ob devetih s spreje- mom gostov in pozdravnim govorom. Sledile bodo ustvar- jalne delavnice in predstavi- tev novih lastnih proizvodnih programov ter dejavnosti krožkov, v katerih varovanci sodelujejo. Ob pol dvanajstih se bodo pričele družabno- športne igre, po kosilu pa se bo ob štirinajstih pričela zaba- va s plesom, namenjena varo- vancem Centra za varstvo in delo Golovec ter njihovim staršem in gostom. NMS Kovačevim bodo pomagali Krajevna organizacija Rde- čega križa Marija Gradec pri Laškem se je minuli petek na redni seji odločila, da bo s svojimi aktivisti pomagala zbrati prepotrebna sredstva za ponovno zgraditev hleva družini Kovač iz Gabernega. V hlev je namreč pred štiri- najstimi dnevi udarila strela in pogorel je do tal. Nekateri ak- tivisti so z zbiranjem sredstev v denarju in materialu že pri- čeli in do konca minulega ted- na zbrali za več kot milijon tolarjev pomoči. S tem se zno- va izkazuje človeška solidar- nost med člani Rdečega križa. Sicer pa imajo tamkajšnji aktivisti letos namen pripravi- ti tudi dolgo pričakovano sre- čanje krajanov starih 75 let in več ter za ženske izpeljati pre- ventivno akcijo pregleda dojk z namenom zgodnjega odkri- vanja raka. V. MAROT Obnovljena cesta, pločnik... Eden najbolj obremenjenih odsekov v času gradnje avtoce- ste Arja vas-Vransko je bila regionalna cesta Arja vas-Vele- nje, po kateri je bil, poleg red- nega prometa, zlasti gost to- vorni promet iz kamnoloma. *Tudi križišče v Veliki Pirešici je bilo črna točka, saj se je tam zgodilo kar precej hudih pro- metnih nesreč. Dve leti po za- ključku gradnje avtoceste je ta črna točka odpravljena. Križišče je obnovljeno in razširjeno, zgrajeni so pločni- ki in urejena razsvetljava, prav tako je razširjen odsek ceste do asfaltne baze. Uradno je bilo križišče predano svoje- mu namenu v nedeljo popol- dan. Zbrane je najprej pozdra- vil predsednik začasnega kra- jevnega odbora Vladimir Ma- jer, župan občine Žalec Lojze Posedel pa je v svojem nago- voru poudaril, da je bilo v preteklosti v kraju precej nes- porazumov, ki so s tem skup- nim projektom preseženi. Zla- sti je pohvalil krajane za potr- pežljivost Vili Ževart iz Druž- be za državne ceste. Generalni direktor CP Celje Andrej Ka- menšek pa je povedal, da je obnovljeni odsek dolg 700 metrov, vrednost celotne inve- sticije pa je okrog 210 milijo- nov tolarjev. Spodnji ustroj je financiral DARS, pločnike in razsvetljavo občina Žalec, as- falt pa CP Celje. Obnovljeno križišče sta s prerezom traku svojemu na- menu predali najstarejša kra- janka Velike Pirešice 85-letna Cilka Toman (na sliki) in 5- letna Anka Kuhar. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli še godba iz Zabukovice in Sa- vinjski rogisti. T. TAVČAR Otroci ne morejo na morje V Občinski zvezi prijate- ljev mladine Šentjur so ugo- tovili, da je izjemno veliko otrok, ki jim starši ne morejo omogočiti letovanje na mor- ju. Gre za njihovo otroško kolonijo v Savudriji, ki bo med 4. in 14. avgustom. V koloniji v počitniškem domu ljubljanske mestne ob- čine je možnost letovanja za približno 150 otrok iz šentjur- ske občine. Ekonomska cena letovanja je 43 tisoč tolarjev po otroku, pri čemer ugotav- ljajo, da izhaja več kot dve tretjini otrok iz socialno ogro- ženih družin, ki ne zmorejo plačati niti osnovne participa- cije. Šentjurska občina je na- mreč med tistimi, ki jih pesti najhujša brezposelnost. Do- mači center za socialno delo bo lahko plačal letovanje še- stim otrokom, predvsem re- jencem. Iz denarja, ki so ga zbrali med republiško akcijo Zveze prijateljev mladine Slovenije Pomežik soncu, so v Šentjur nakazali 532 tisoč tolarjev, kar je bistveno premalo, saj stane letovanje kar nekaj milijonov tolarjev. Zato so se v šentjur- ski občinski zvezi odločili za akcijo dodatnega zbiranja de- narja, ki bo omogočil letova- nje večjemu številu socialno ogroženih otrok. Vse, ki so jim pripravljeni pomagati, vabijo, da nakažejo prostovoljne prispevke na žiro račun (št. 50770-678-55396 sklic 200 Zveza prijateljev mladine Šentjur). Posebej va- bijo podjetja ter vse druge, ki lahko omogočijo najmlajšim počitnice v Savudriji. Vsem bodo izdali posebna potrdila za oprostitev plačila davka. Prav tako sporočajo, da bo posebna komisija javnost sproti obveščala o zbranem denarju. BJ Del učencev OŠ Vrh nad Laškim med pevskim nastopom. Slovesnejši zaključek pouka Na osnovni šoli Vrh nad Laškim, ki jo obiskuje 40 učencev, so letošnje šolsko leto zaključili bolj slovesno kot drugod. Asfaltirali so namreč pot do šole in del igrišča, položili tlakovce, uredili klopi in postavili nekatera igrala pri šoli, vse to pa je polepšalo in obogatilo zunanji izgled šole. Zato so vse te pridobitve slovesno predali namenu konec minulega tedna in ob tem pripravili bogat kulturni program. Zahvalili so se vsem, ki so jim pomagali, spregovoril pa jim je tudi župan občine Laško Jože Rajh, ki je med drugim dejal, da bo sama šola morala na obnovo počakati še nekaj let. VLADO MAROT Modri trak Naslednje leto bo minilo celo desetletje, kar je nastala organizacija Electronic Frontier Foundation (www.- eff.org). Gre za neprofitno organizacijo, ki skrbi za dr- žavljanske pravice na Inter- netu. Zakoni o posredovanju informacij preko klasičnih medijev so v demokratičnih deželah že več ali manj dolo- čeni in uravnoteženi med zahtevami Države na eni in civilne družbe na drugi stra- ni, medtem ko je hiter razvoj interneta kot novega medija, zakonodajalce ujel na levi nogi. Še posebej v Združenih državah, kjer se zdi, da je skrb za moralo dostikrat pred - recimo - socialno ali zdravstveno politiko. Od tod tudi Modri trak iz naslova, znak kampanje, ki jo je sprožila EFF v podporo svobodi izražanja na Interne- tu. Osnovni cilj te organiza- cije je braniti osnovne držav- ljanske pravice, in sicer svo- bode izražanja ter zasebno- sti na področju računalništva in interneta. Modri trak lah- ko najdete na vseh spletnih straneh, ki podpirajo kampa- njo EFF. Z novodobno slo- vensko politično terminolo- gijo lahko torej rečemo, da gre za široko civilnodružbe- no akcijo proti cenzuri na inetrnetu. Uf, dovolj bo. Več o tem si preberite na spletnih straneh iz gornjega naslova. Vsekakor zanimivo branje, če se strinjate, da za- radi pornografskih spletnih strani država ne more kar vse povprek uvajati cenzure in da zaradi tega, ker si tero- risti morda dopisujejo preko elektronske pošte, ne more dovoliti svojim varnostnim službam prostega vstopa v zasebnost vsakega spletov- Ijana. Natanko to so pred ča- som poizkusili v ZDA, a je namera spodletela. Sicer pa je EFF nastal v Ameriki, na pobudo poslov- nežev s področja računalniš- tva, ko so v začetku tega de- setletja ugotovili, kako malo tajne službe in FBI pravza- prav vedo o kibernetski družbi in internetu nasploh (http://www.eff.org/pub/ EFF/history.eff). Agenti, za- dolženi za posamzene nalo- ge, za katere so domnevali, da sodijo v območje računal- niškega kriminala, so bili na- mreč računalniško nepisme- ni, zato so verjeli vsemu, kar so jim natvezili drugi. Si predstavljate, kaj se zgodi, ko se v to vplete še politika? Nevarnost, ki jo predstavlja takšna nevednost, je narav- nost klicala po ustanovitvi organizacije, ki bi skrbela za zaščito kiberporstora, pred- vsem pa za splošno izobraže- vanje in svobodo izražanja na tem področju. Vem, da postajam že pust in dolgočasen, a si ne morem pomagati. Sodobna tehnolo- gija je prvič v zgodovini člo- veštva omogočila resnično zasebnost javnega pošiljanja sporočil, in sicer s sistemom kodiranja z javnim in privat- nim ključem. Tajne službe so lahko skozi desetletja in sto- letja odpirale pisma, prisluš- kovale telefonskim pogovo- rom, teleksom, telefaksom. Seveda se jim je zmešalo, ko se je pojavilo kodiranje elek- tronskih sporočil. Sporočilo so sicer lahko prestregli, le pomagati si z njim niso mo- gli kaj dosti, saj je bilo kodi- rano. Ta sistem kodiranja, komercialni naziv zanj je PGP (Pretty Good Privacy), so potem hoteli v Združenih državah prepovedati za jav- no uporabo. Tudi po zaslugi EFF se to ni zgodilo. To je samo ena izmed zgodb, ki so se zgodile v zadnjem deset- letju in ki bodo močno vpli- vale na našo prihodnost. Več o njej drugič. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si Živahno pod reško planino Konec tedna bo živahno v Marija Reki, kjer bodo pred planinskim domom pripravili tridnevno prireditev Pod reško planino veselo živimo. Sklop prireditev v petek, 25. junija, pričenjajo člani Šport- nega društva iz Marija Reke, ki se bodo pomerili v različnih športnih disciplinah; preboldski gasilci bodo razvili nov prapor; jamarji, člani turističnega društva in preboldski osnovnošolci bodo v planinskem domu pripravili razstavo, kulturna društva cele občine pa koncert. V soboto, 26. junija, bo sveta maša in srečanje vaščanov Marija Reke ter vseh prebivalcev občine Prebold, ob 19. uri pa festival narodnoza- bavnih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. V nedeljo, 27. junija, bo najprej planinski pohod na Reško planino, nato pa ob 15. uri 3. srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki so ga v sodelovanju s preboldskim radiem Goldi naslovili Pojemo in godemo. US AKCIJE NOVEGA TEDNIKA 15 Vrtiljakovi gostje dočakali petelinje petje V Sentrupertu nad Laškim se je odvrtel 300. Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje Letošnje muhasto vreme ni bilo naklonjeno organizator- jem prireditve ob jubilejnem, tristotem Vrtiljaku polk in valčkov, ki so ga na prvi polet- ni dan pripravili pri gostišču Kocman v Šentrupertu nad Laškim. Vsi smo upali, da se napove- di vremenoslovcev vsaj tokrat ne bodo uresničile, vendar žal ni bilo tako. Ko so tehniki za- ključevali s postavljanjem oz- vočenja in so obešali zadnje zastave, plakate in transparen- te in ko so začeli prihajati prvi obiskovalci, se je zgodilo tisto najmanj prijetno: začelo je de- ževati. Nebo se je nevarno stemnilo in mrak je objel živah- ni Šentrupert. Prizorišče so najprej zmočile redke in drob- ne kaplje, potem se je začelo zares in kmalu je lilo kot iz škafa. Vendar to ni motilo organiza- torjev niti obiskovalcev, ki so prihajali kljub dežju, niti an- sambla Vigred iz Laškega, ki je bil izbran za povezovalca celot- nega popoldanskega progra- ma. Vsi so prihajali Gostišče Kocman se je na 300. Vrtiljak polk in valčkov, glasbene oddaje v programu Radia Celje, resnično temeljito in dobro pripravilo. Vključilo se je mnogo krajanov in tudi Kra- jevna skupnost Šentrupert, ki je pod napušč bencinske črpal- ke postavila stojnico in z napit- kom ter dobrodošlico spreje- mala goste. Gasilci so skrbeli za čimboljše parkiranje, saj parkirnih mest v lepem kraju na vrhu hriba ni ravno na pre- tek. V zelenici sta bila iz cvetja narejena simbola 300. vrtiljaka, s sten in panojev so goste poz- dravljali plakati nastopajočih. Veliko je bilo stojnic, ob katerih pa zaradi dežja ni bilo pravega življenja in prometa. Imenitno pripravljen prostor, ki si je za- služil oceno odlično in tudi kakšno nagrado za lepo urejen kraj, je vse bolj dobival klavr- no, mokro podobo. Obiskoval- ci so se umikali v pokrite dele prostora gostišča Kocman. Ve- lika gneča ni povzročala slabe volje, nasprotno, vse je bilo simpatično, lepo in prijetno. S posebnim avtobusom so se pripeljali člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov z neu- mornim predsednikom Stane- tom Krajncem, ki so v gostišče Kocman prinesli dodatno do- bro voljo. Prvič smo k sodelovanju po- vabili organizatorje glasbenih prireditev na celjskem območ- ju, odzvali pa so se organiza- torji Zlate harmonike z Ljubeč- ne, srečanja citrarjev v Grižah in prireditve »Ostanimo prijate- lji« na Frakolovem. Pred gostiš- čem Kocman so se ustavljali avtomobili in iz njih so izstopali glasbeniki, ki so nameravali v popoldanskem delu predstavi- ti nove kasete in CD. Prišli so harmonikarji Vikija Ašiča^ml., ansambel Izvir z Dobrne, Mla- de frajle, ki so na 8. festivalu Vurberk 99 osvojile 3. nagrado občinstva in bronastega zmaja. Kvintet Dori, simpatični dvojči- ci Vesna in Vlasta, zmagovdki občinstva Vurberk 99, in seve- da Vitezi polk in valčkov ter Mladi vitezi. Oboji so bili naj- bolj veseli direktorja ZKP RTV Iva Umka, ki je držal besedo in jim je v Šentrupert prinesel ka- seto in CD »V Slavinčevi kleti«. S promocijami ni bilo nič, ker je premočno deževalo. Nekaj- krat je tudi močno zaropotalo in obstojala je bojazen, da pri- de do okvare dragega ozvoče- nja, ki ga je za to priložnost pripravil Viki Ašič ml. Med do- brodošlimi gosti so se pojavili Vinko Šimek z ženo Sonjo, pa Alfi Nipič, Boris Kopitar, Jože Ekart, Vera Šolinc, Brane Klau- žar, Franc Žerdoner in Ivo Gaj- šek, Vesele Štajerke, Šentjurski muzikantje. Rudi Šantl in Boris Pokom iz ansambla Štajerskih 7, Miro Kline, Jože Galič z ženo Cito, prišla pa je tudi priljublje- na voditeljica TV oddaje Po domače Natalija Verboten. Manj kot običajno je bilo to- krat županov, saj so namesto osmih prišli le trije, ki pa so kljub temu ob pomoči Mira Klinca složno zapeli v nepo- srednem prenosu Vrtiljaka polk in valčkov v večernem programu Radia Celje. Na sre- čanje so prišli Beno Podergajs iz občine Vojnik, Jože Rajh iz občine Laško in kasneje še Loj- ze Posedel iz Žalca, ki je imel na prvi poletni dan tudi god. Dobil je, kot se za Alojzijevo spodobi, lepo belo lilijo, ki jo je tako kot cvetlični aranžma za mizo v dvorani ter cvetlični vio- linski ključ prispevala Cvetličar- na Ocvirk iz Celja. Med gosti so bili nekateri dobrotniki, kot Martin Skubic z Ložnice pri Žalcu (v njegovem Modnem krojaštvu so na novo oblekli Viteze polk in valčkov), vinogradnik in kletar Jože Sla- vinec iz Mihalovcev, Stane Pod- goršek, lastnik Biostana s Po- nikve, Elica Šantl in Marica Les- jak z lepimi doma narejenimi šopki in izvezenimi prtički, ki so jih dobile »pomembnejše« obiskovalke. Napovedan zaključek na- gradne igre s Turistično agenci- jo Dober dan iz Šempetra v Savinjski dolini je prestavljen na prihodnji ponedeljek, 28. ju- nija, ko bo gost v 301. Vrtiljaku polk in valčkov Edi Masnec. Vrtiljak v živo S tehnikom Bojanom Piš- kom sva tri ure sedela med aparaturami, postavljenimi na stojnici, ki je bila do tal prekrita s polivinilom. V improviziran studio v naravi je goste vodil Miran Končan, ki je sicer sko- rajda redni tehnik ponedeljko- vih vrtiljakov. Celjska enota Te- lekoma je z novo napravo ISDN omogočila brezhibni pre- nos. Kljub dežju so bili gostje veseli in dobre volje, vsi po vrsti pa so hvalili prizadevno ekipo Radia Celje. Posebne po- zornosti sta bili deležni članici Veselih Štajerk Marjana Hercog in Loti Žlaus, ki so ju uvidevni tehniki rešili pred blatom tako, da so ju kar prinesli in odnesli s klopi v improviziranem studiu. Prvi Vrtiljak polk in valč- kov se je zavrtel 27, septembra 1993 z gostom Alfijem Nipi- čem; 21. avgusta 1995 je bil 100 vrtiljak; 21. julija 1997 200.; v ponedeljek 21. junija 1999 je bila 300. oddaja; 400. Vrtiljak polk in valčkov pa bo 21. maja 2001. Boris Kopitar se ni razbur- jal nad Šentrupertom, ampak zaradi obupne ceste skozi Za- savje; Ivo Umek si je zaželel, da bi ameriškega predsedni- ka Clintona raje prepeljali v Šentrupert, kjer bi se gotovo bolje počutil, zlasti med stari- mi »narodnjaki« vitezi, ki so že kralji. Dvanajst najbolj zaslužnih za uspešno vrtenje Vrtiljaka polk in valčkov (Alfi Nipič, Jure Jan, Ivo Umek, Miran Končan in osem županov) je v spomin dobilo imenitne unikatne izdelke, narejene v Dekorju Kozje, kjer so zadnje dni poleg daril za vrtiljakove goste delali še darih za zakon- ca Clinton. Direktor Jože Bo- žiček s sodelavci se je ponov- no izkazal in dokazal vrhun- sko usposobljenost svoje eki- pe. V večernem Vrtiljaku sta avtorju reportaže pomagali Nataša Gerkeš in Simona Br- glez, ki sta se oglašali s »tere- na«, iz dvorane z gosti, poma- gala sta Mitja Tatarevič in Ja- nez Pišek... Še bi lahko pisali o jubilej- nem 300. Vrtiljaku polk in valčkov v Šentrupertu nad Laškim. VeseU smo, da smo bih močnejši ^od dežja, ki je v zgodnjih torkovih urah moral popustiti prepevaj očim in do- bro razpoloženim obiskoval- cem. Ti so Šentrupert zapu- stili šele takrat, ko običajno začnejo prepevati petelini... TONEVRABL Foto: GREGOR KATIČ Predstavniki Frankolovega so uspešno predstavili kraj in prireditev Ostanimo prijatelji. Zlata nagrada Novega tcdiiilcci Le v enem časopisu tiste- ga dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAG- RADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo preli- stajte. 16 NASI KRAJI IN UUDJE Juhuhu, počitnice so tu! »Dobra dva meseca razposajenih in veselih počitnic, zadosten razlog, da se splača hoditi v šolo,« so te dni navihani in zadovoljni vsi tisti šolarji, ki so se jim počitnice že začele. Mednje zagotovo sodi tudi 25.495 ali 94,4 odstotka vseh slovenskih osmošolcev, ki so že vpisani v izbrane srednje šole oziroma programe, 878 pa je takšnih, ki izbirajo med 5 tisoč še prostimi mesti v drugih programih. Ocenjujejo, da se bo dobra polovica med njimi lahko vpisala v želen program, vendar ne v izbrano šolo. Kaj in kako, bo večini znano že danes, ko bodo objavljeni rezultati drugega kroga izbirnega postopka. Počitnic, naj bodo vsem šolarjem prijetne, vesele in brezskrbne, so se razveselili tudi učenci 5.c razreda (na sliki) III. OŠ Celje, kjer so vsem šolarjem spričevala razdelih že v torek, IS, Foto: GREGOR KATIČ Sprejem za uspešne šolarje v torek opoldne je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot v veliki dvorani Narod- nega doma sprejel osmošol- ce ter učence glasbene šole iz Celja, ki so v letošnjem šol- skem letu dosegli vidnejše uspehe. Župan se je zahvalil vsem povabljencem in poudaril naj- vidnejše uspehe, med kateri- mi so tri zlata, 22 srebrnih in 78 bronastih Vegovih priz- nanj, 4 zlata priznanja iz ke- mije ter dve zlati Štefanovi priznanji, ki so ju osvojili mladi fiziki. Na jezikovnem področju so Celjani osvojili 3 bronaste plakete iz angleškega jezika, na tekmovanju iz ma- terinščine pa se je z osvojitvijo zlate plakete oziroma Cankar- jevega priznanja izkazalo pet celjskih osmošolcev, Celje pa ima tudi državnega prvaka v Veseli šoh. Celjski osmošolci so dosegli lepe uspehe tudi na državnem tekmovanju iz logi- ke, mladi tehniki pa so z dr- žavnega tekmovanja prinesli eno zlato in eno srebrno odlič- je. Sprejema so se udeležih tudi avtorji letošnjih najbolje ocenjenih raziskovalnih na- log, najuspešnejši športniki, predstavniki Unescove šole ter mladi literati, med glasbe- niki pa je Bojan Šrot posebej izpostavil uspeh mladinskega pihalnega orkestra, ki je na tekmovanju mladinskih in odraslih orkestrov prejel zlato plaketo v prvi težavnostni ka- tegoriji, ter mladinski simfo- nični orkester, ki bo Slovenijo zastopal na mednarodni reviji mladinskih simfcftiičnih orke- strov v Postojni. NMS Razsvetljeni Vojnik Minuli teden je v Vojniku minil v znamenju krajevne- ga praznika, ki se je zaklju- čil z balonarskim festivalom v soboto, 19, junija, ko je na nogometno igrišče v Vojni- ku priletel tudi helikopter Sforja, Šestnaj st balonov z vseh kon- cev Slovenije ter iz Avstrije in Hrvaške je z nogometnega igrišča v Vojniku poletelo že navsezgodaj zjutraj, še enkrat pa se je to zgodilo pozno po- poldne, ko so balonarji uprizo- rili tekmovanje, med katerim bi se morali čim bolj približati ciljni točki in prepikniti maj- hen balonček. Ker to ni uspelo nikomur, organizatorji nagra- de niso podehli, še najbližje pa so balončku pristali člani BK Zagreb, ki sicer niso dobili glavne nagrade, temveč šampa- njec, s katerim so po pristanku poškropili radovedno občins- tvo. Predstavniki nekaterih kmetij in kmečkih turizmov so na stojnicah obiskovalcem nu- dili domače dobrote, kupiti pa je bilo mogoče tudi razno suho robo, keramiko in druge do- mače izdelke. Ves dan so bila organizirana tudi različna športna tekmovanja, Vojničani so na igrišču pekli vola, veliko zanimanja pa je med občins- tvom požel tudi helikopter, ki je na nogometno igrišče prile- tel okoli poldneva in potem pod nebo popeljal nekaj obi- skovalcev. Posebej lepe trenut- ke so gostujoči balonarji pri- pravili zvečer, ko so se še en- krat dvignili pod zvezde in z osvetljenimi kupolami raz- svetlili nebo nad Vojnikom. N.-M. S. Bogastvo mokrotnega območja V Zavodu za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Celje so minulo sredo pred- stavili informativno zgiban- ko o mokrotnem območju ob Vzhodni Ložnici, območju Mestne občine Celje, ki mu po naravovarstveni vredno- sti v celotni občini, morda pa tudi veliko širše, ni para. Mokrotno območje ob bre- govih Vzhodne Ložnice med Trnovljami, Začretom in Bu- kovžlakom je zadnji ostanek nekoč značilne kulturne kraji- ne celjske kotline. Polnaravne travniške združbe vlažnih in močvirnih travnikov ter os- tanki nekdaj bogatih nižin- skih hrastovih gozdov pred- stavljajo skupaj z ostanki po- točnih lok tipično, kulturno krajino nižinskega sveta. V njej so do danes preživele šte- vilne živalske in rastlinske vr- ste, prilagojene na visoko tal- no vlago in občasno poplavlja- nje. Zaradi posegov v naravo, zlasti izsuševanja velikih po- vršin, sodijo tovrstna območ- ja med najbolj ogrožena, vr- stev njih živečih živih bitij pa so zaradi velike možnosti izu- mrtja na spisku mednarodnih naravovarstvenih konvencij, katerih podpisnica je tudi Slo- venija. IS Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik in predsednik KS Rečica Peter Kolenc med odkritjem spominske plošče. Praznično odeta Rečica s slovesno mašo, pohodom mladih planincev in odprtjem prizidka gasilskega doma na Pobrežjah so minuli teden slovesno obeležili praznik Krajevne skul)nosti Rečica ob Savinji. Praznik, 17. junij, so izbrali v spomin na podelitev trških pravic in ustanovitev kmetijskega društva na Rečici. Ker je od ustanovitve minilo 100 let, so ob jubileju odkrih tlidi posebno spominsko ploščo, na imenitni osrednji proslavi pa predstavili prenovljena krajevna simbola - zastavo in grb. Prireditve ob prazniku bodo pripravili tudi danes, ko bodo ob 16. uri odprh most-*na cesti v Vimpaslje, konec tedna pa bodo rečiški športniki pripravili teniški turnir. Prihodnji teden bodo odprli tudi Tehnično pregledni center Miklavc v Nizki, ki bo številnim Zgornjesavinjčanom predvsem zaradi bližine olajšal tehnične preglede avtomobilov. US Raziskovalci in odlicniaki na izletu Minulo sredo je bila v Kulturnem domu v Vojniku slovesna razglasitev najboljših ra- ziskovalnih nalog, ki so jih osnovnošolci Dobrne, Frankolovega in Vojnika izdelali v tem šolskem letu. Mladi raziskovalci so izdelali 8 raziskovalnih nalog, največ točk je zbrala naloga z naslovom Domače obrti - kovaštvo v občini Vojnik (men- tor: Dušan Žgajner), ki so jo izdelali učenci OŠ Vojnik. Drugo mesto so osvojili učenci iz Nove Cerkve oziroma OŠ Dobrna, ki so predstavili delo vokalno-instrumentalne etno skupine Vra- jeva peč iz Socke, ki so jo pripravili učenci OŠ Dobrna, na tretje mesto pa se je uvrstila naloga osnovnošolcev s Frankolovega, ki so raziskovali stanje in zgodovino kozolcev na Frankolovem. Ob razglasitvi najboljših raziskovalnih nalog je župan občine Vojnik Beno Podergajs sprejel tudi odličnjake OŠ Vojnik in Frankolovo ter jim podelil knjižne nagrade, skupaj z mladimi razi- skovalci pa so se ti učenci danes odpravili na izlet po Sloveniji. NMS Celje je dobilo 674 novih parkirnih mest. Prva paricirna hiša v Celju Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač in celjski župan Bojan Šrot sta v petek uradno odprla prvo garažno hišo v Celju. Po načrtih Projektivnega biroja Valter Ernst iz Celja so jo v enajstih mesecih zgradili delavci celjskega Gradisa. Garažna hiša, ki stoji na Glaziji ob Ljubljanski cesd, ima v petih etažah na 16 tisoč kvadratnih metrih 647 garažnih mest, ob njej pa je še poslovni del v treh etažah. Poslovne prostore, ki merijo skupno 3 tisoč kvadratnih metrov, so med drugim kupili Mestna občina Celje, Spar Slovenija, Hypo leasing in Gradiš Celje. Koncesijo za upravljanje objekta je dobila celjska Kostra. Naložbe v prvo garažno hišo v Celju se je v celoti lotila družba Posest, ki je v stoodstotni lasti Banke Celje. Vrednost objekta znaša 1,4 milijarde tolarjev. JI, Foto: SHERPA REPORTAŽA 17 Prišel, videl, navdušil BiH Clinton je kot prvi ameriški predsednik obiskal Slovenijo in ji s tem izrekel pomembno priznanje za njene dosežke Zgodovinski prvi obisk kakšnega ameriškega pred- sednika v Sloveniji je v pone- deljek popoldne sicer skazilo slabo vreme, ki pa ni moglo pokvariti dobrega razpolože- nja visokega gosta in odgnati večdesettisočglave množice^ ki ga je nekaj ur potrpežljivo pričakovala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Obisk pome- ni pomembno priznanje Slo- veniji za njene politične in gospodarske dosežke v mi- nulih osmih letih. Še po- membnejša pa je ocena ame- riškega predsednika Clinto- na, da je Slovenija dobra in zanesljiva partnerka ter od- lična kandidatka za EU in Na- to, hkrati pa pomembna v nadaljnjih prizadevanjih za mimo in demokratično Evro- po^_ Priprave na obisk Williama Jeffersona Clintona, 42. ame- riškega predsednika, ki je na Brnik priletel skupaj z ženo Hillary Rodham Clinton, hčerko Chelsea in številnim spremstvom, so bile skrbno načrtovane. Ljubljana je doži- vela nekaj lepotnih poprav- kov, nekateri pa so se verjetno jezili zaradi omejitev prometa in parkiranja v mestu. Še naj- težjo nalogo pa so verjetno imeli policisti. Notranje mini- strstvo je že pred Clintonovim prihodom namestilo okoli dva tisoč policistov - na vsakih dvajset metrov po enega. Po- leg tega je bila med tisoč člani spremstva ameriškega pred- sednika približno tretjina čla- nov varnostnih in obveščeval- nih služb. Vsakega obiskoval- ca na Kongresnem trgu so pre- gledali, zlasti vsebino njegove prtljage in celo dežnike so pre- verjali z rentgenskimi napra- vami. Kljub temu je bilo razpo- loženje vedro, od trenutka, ko sta delegacijo z najvišjimi čast- mi sprejela gostitelja, predsed- nik države Milan Ku^n s so- progo Štefko in premier dr. Janez Drnovšek, do osrednje- ga dogodka na Kongresnem trgu in večerje na Brdu. Predsednik Clinton se je najprej ločeno pogovarjal z gostiteljema, soproga Hillary pa je medtem obiskala Inštitut za rehabilitacijo in se srečala z ljubljansko županjo Viko Po- točnik ter nekaterimi znanimi Slovenkami. Sicer v ozadju dogajanja, pa vendar izredno pomemben je bil podpis štirih meddržavnih dokumentov, od katerih bodo trije vplivali na gospodarsko sodelovanje med državama, ki je lani doseglo 547 milijonov dolarjev (Slovenija je v glav- nem izvozila zdravila, kristal, pohištvo, belo tehniko). Če je res, da glavnina ameriških po- slovnežev označi državo za poslovno varno šele potem, ko jo obišče ameriški predsed- nik, bi morala naša podjetja to sedaj kar najbolj izkoristiti. Clintonov javni govor na Kongresnem trgu, kjer ga je množica dočakala nekaj mi- nut pred šesto uro, je bil zavit v skrivnost. Z »Dober dan« je najprej pozdravil zbrane, v na- daljevanju pa polaskal Slove- niji, da njene uspehe občuduje ves svet in da pričakuje njeno ključno sodelovanje pri grad- nji nove Evrope. Vsi ljudje si namreč želijo isto svobodo in pravice, te pa so krhke, saj sovražniki svobode upajo, da ljudem v tem prizadevanju ne bo uspelo. »Da nam bo uspe- lo, moramo spoštovati pre- prosto resnico: rasno in ver- sko sovraštvo nima prostora v civilizirani družbi,« je poudaril Clinton. Zahvalil se je Sloveniji za podporo ob krizi v ZRJ in poudaril, da se lahko skupaj borimo za to, da bi bila pri- hodnost takšna, kot pravi Pre- šeren v Zdravljici: mir in prija- teljstvo med narodi. Po ustaljeni navadi ameriš- kih predsednikov, da je najpo- membnejši neposreden stik z ljudmi, je tudi Bili Clinton sti- snil roko številnim Ljubljanča- nom, še več pa je bilo tistih, ki so si to le želeli. Slovesne večerje na gradu Brdo pri Kranju se je lahko udeležilo le 90 najpomem- bnejših slovenskih osebnosti ter gostje, ki so jih povabili Američani. Predsednik države Milan Kučan se je v zdravici ameriškemu gostu izrazil is- kreno naklonjenost do njego- vega dela in hvaležnost za ra- zumevanje in podporo Slove- niji. Premier dr. Drnovšek pa je poudaril, da je bila pod Clin- tonovim vodstvom prvič izvo- jevana vojna, v kateri ni šlo za prerazdelitev sveta, pač pa za človekove pravice in spošto- vanje^ manjšin. V odgovoru na zdravico je Clinton spomnil na Jeffersonovo zgledovanje po ustoličevanju karantanskih vojvod, ki so jih kmetje lahko tudi odstavili. Ugotovil je, da je demokracija v Sloveniji zelo močna in da je prihodnost v mladih, ki jih je videl med govorom na Kongresnem tr- gu. TC Foto: SHERPA Celo jedilnik je bil vse do zadnjega skrivnost, vanj pa so vnesli nekaj slovenskih posebnosti. Za predjed so jedli zelenjavno terino in dimljeno brdsko postrv s hrenom, močno juho s špi- načnimi kroglicami, za glav- no jed pa telečjo ribico s suhimi slivami in goveji zre- zek z jurčki. Za sladico so izbrali prekmursko gibani- co. Pili so Kristančičev sivi pinot barrique letnik 1996, Lisjakov kraški teran letnik 1997 in Vinagov laški riz- ling, suhi jagodni izbor let- nik 1994. Prihod predsedniškega para na Brnik. Pred vstopom na Kongresni trg je bilo treba mimo strogih kontrolorjev. Za Billa šah, za Hillary šatulja Izdelki Steklarne Rogaška ter njenega De- korja iz Kozjega so znani po vsem svetu. Izjemna izdelka Kozjanov so v ponedeljek izročili kot protokolarni darili ameriškemu predsedniku Clintonu ter soprogi Hillary. V steklarninem proizvodnem sektorju Dekor Kozje so vajeni izdelovanja imenitnih daril za državnike ter druge pomembne ljudi. Tako so že izdelali protokolarna darila za papeža Janeza Pavla II., predsednika olimpijskega komiteja Antonia Samarancha, za jordanskega kralja Husseina, za kanclerja Helmuta Kohla, za zuna- nje ministre Evropske unije, ki so leta 1991 zasedali v Lizboni in podobno. Tokrat so bili v Kozjem pred posebno po- membno nalogo. Za predsednika Billa Clintona so izdelali kristalni šah s figuricami, ki so avtor- sko delo akademske slikarke Irene Romih iz Bistrice ob Sotli, ki živi in dela v Ljubljani. Romihova je bila pred tem redno zaposlena v Dekorjevem studiu Gry ter ostaja zunanja sode- lavka. Ročno brušene in prav tako gravirane figurice je izdelala mojstrska delavnica studia Gry. Kristalni šah so položili v imenitno škatlo iz usnja in pliša, ki je izdelek družinskega podjetja Kunej iz Podsrede. Omenjeno podjetje ima ko- renine v Estetovi šoli embalaže (podjetje v Kozjem, ki spada v okvir Steklarne Rogaška). Prvo damo Amerike Hillary Clinton so raz- veselili s kristalno šatuljo za nakit, ki so jo izdelali v oblikovalskem studiu Gry Dekorja Kozje. Šatuljo, ki je visoka 28 ter široka 16 centimetrov, so izdelali v dveh primerkih, saj bo eden ostal v ponos Dekorjeve muzejske zbirke. Šatulja je ročno pihana in nato ročno okrašena z brušenjem in graviranjem. Na šatulji so upodo- bili osem slovenskih narodnih noš, ki jih pou- darja zlata obroba, na pokrovu pa je reliefni izbrus s slovenskim grbom. Glavni graver šatulje je bila Tanja Valenčak, dizajn je delo Dekorjevega direktorja Jožeta Božička, nad vsem pa je držal roko vodja unikatnega programa Gry Kozje Franci Černelč. Šatuljo so izdelovali približno štiri dni ter jo položili v škatlico iz svile in usnja, ki je delo Esteta Kozje. BRANE JERANKO Množica je potrpežljivo čakala v deževju na Kongresnem trgu v Ljubljani. 18 ŠPORT Cankar in Kocuvan izenačila Cankar, Rovan in Kocuvan na mednarodnih mitingih držijo formo - V Velenju atletski spektakel sezone Gregor Cankar je na mi- tingu v Lizboni doskočil na 820 cm, Miro Kocuvan pa je za 400 ovire v Carigradu spet potreboval 49,60. Oba dosežka pomenita izenače- nje najboljših sezonskih re- zultatov trenutno najudar- nejšega celjskega atletskega tandema. Cankarju je nekoliko po- magal še veter, ki ga je pone- sel na 3. mesto (za Portugal- cem Caladom 834 cm in Ru- som Ignjatovim 822 cm), Ko- cuvanu pa verjetno misel na 1200 dolarjev, ki jih je po zmagi, potem ko se je polovi- co proge boril z vetrom v prsa, pospravil v žep. Cankar- jev španski konkurent Yago Lamela je v Guadalajari po- pravil državni rekord na 849 cm in postavil še najboljši le- tošnji evropski izid na pro- stem, medtem ko je na dvo- ranskem SP v Maebashiju že dosegel 856 cm. V Turčiji je odfrčal najsta- rejši slovenski rekord - v do- kaj redki štafeti 4x200 m je ljubljanski ŽAK za 3,5 sekun- de (1:25,84) prehitel »bradati« dosežek Celjanov Vravnika, Dvoržaka, Obala in Kocuvana st. iz leta 1969. Jurij Rovan, ki tokrat svo- jih palic ni izgubil, je v ir- skem mestecu Cork naska- koval najboljšo letošnjo znamko (550 cm), a se mu podvig v dežju in vetru ni posrečil. Končal je na 3. me- stu, kar 5 tekmovalcev pa se je na prva mesta porazdelilo z enakim dosežkom 530 cm. Rovan za izboljšanje rezul- tata načrtuje še udeležbo na mitingih v Budimpešti in Tr- stu. Atletski klub Velenje se je že četrtič odločil pripraviti močan mednarodni miting z zvenečo udeležbo domačih tekmovalcev in tujcev. Izkuš- nje, pridobljene s predlan- skim pokalom Bruno Zauli, so organizatorje privedle do spoznanja, kako pritegniti kvalitetne atlete, za kar imajo pripravljene (za naše razme- re) dokaj privlačne praktične nagrade (v vrednosti od 20 do 200 tisoč tolarjev). Ob jezeru bodo v soboto zvečer poleg najboljših domačih tekmoval- cev (Gregor Cankar, Alenka Bikar, Jurij Rovan, Matija Še- stak, Jolanda Čeplak, Miro Kocuvan, Igor Prime, Ranko Leskovar, Aleš Škoberne idr.) nastopili tudi nekdanja sve- tovna rekorderka na 100 ovi- re Bolgarka Svetla Dimitro- va, Latvijec Igor Kazanov (110 ovire), ameriški srednje- progaš (800 m) Mark Everett, Kenijec Johan Kiptarus se bo preizkusil v steeplechaseu, Nigerijki Afolabi Olabisi in Ojokoio Endurance pa na 400 m. Ženske se bodo pome- rile v devetih (3 tehnične, 6 tekaških), moški pa v 15 pa- nogah (5 tehničnih, 10 tekaš- kih). Na tekmovanju bo manjkal poškodovani Urban Acman. » PRIMOŽ ŠKERL Romeo Živko, Miro Medič, Miro Kocuvan, direktor Roman Lešek in Jurij Rovan po največjem uspehu v zgodovini celjske atletike še vedno upajo, da mesto ob Savinji ne bo dovolilo propada kraljice športov. Bo občina (lalilco} rešila atletiko? Celjski župan Bojan Šrot je sprejel športnike najuspe- šnejših klubov v minuli tek- movalni sezoni in se jim zahvalil za uspehe in pro- mocijo mesta na mednarod- nih prizoriščih. Rokometašem Celja Pivo- varne Laško, atletom Kladi- varja in kegljavkam Mirotek- sa je razložil pomen takšnega promoviranja in poudaril, da so uspehi športnikov dosti- krat nad zmožnostmi mesta, v katerem živijo. Slednje še naj- bolj velja za celjske atlete, ki so se po odpovedi glavnega pokrovitelja znašli v finančnih škripcih, zato je direktor kluba Roman Lešek apeliral na žu- pana in svetnike, naj pripomo- rejo k dokončanju druge faze posodobitve štadiona in na- daljnemu razvoju atletike. Bo- jan Šrot je za sedaj obljubil le posredno pomoč pri zagotovi- tvi prostorov za vadbo in na- vezavi stikov s potencialnimi pokrovitelji. In če so bili uspe- hi rokometašev in kegljavk več ali manj pričakovani, je Kladivar z uvrstitvijo v Superli- go močno presenetil domačo in mednarodno javnost. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ VVimbleclon bo počakal Katarina Srebotnik je izpadla v 1. krogu največjega teniškega turnija na travi. Zanjo je bila usodna Francozinja Sarah Pitkowski (35. na WTA), tekmici pa sta se za vstop v 2. krog borili debeli dve uri (7:6, 5:7, 6:1). Velenjčanki tako ostane še upanje v ženskih in mešanih dvojicah, v naslednjih tednih pa bo zaigrala še na turnirjih v Palermu, Poertschachu, Amsterdamu, Stanfordu, San Diegu, Montrealu in New Heavenu, v začetku septemba pa Še na grand slamu v Flashing Meadowu. PŠ Maratonci že osmič Maratonci se bodo jutri podali na 8. Maraton držav- nosti, ki ga v Celju prireja- mo že od osamosvojitve. Or- ganizator je pripravil nekaj novosti. Udeleženci tako ne bodo štartali na atletskem štadio- nu, temveč ob 14. uri na Glav- nem trgu. Pot bo vodila ob savinjskem nabrežju, mara- tonci pa se bodo lahko odloči- li za 42 ali 21 km stezo, za družine pa so pripravili 10 in 6 km progi. Pričakujejo podob- no udeležbo kot lani, ko je drugič zapored slavil Velenj- čan Stanko Barber, ki je med favoriti tudi letos. PŠ ŠPORT 19 »Igra bo modernejša •••« Vodstvo RK Celje Pivovarna Laško predstavilo okrepitve in načrte za prihodnjo sezono - Kdo je drugi organizator? - Hasanefendic graja Puca in Jelcica - 3. avgusta pricetek priprav Celjski rokometaši bodo v prihodnjo sezono štartali pretežno z enakimi ambici- jami kot doslej. Ob (nujni) osvojitvi dvojne domače kro- ne naj bi se ponovno prebili vsaj v polfinale evropske Li- ge prvakov, boj za prvaka pa še naprej ostaja skrita želja. Na predstavitvi ekipe so se pojavili štirje od sedmih no- > vincev in/ali povratnikov, pr- vič v zgodovini celjskega roko- meta pa bosta barve kluba branila ruska rokometaša. Vratar Igor Levšin in Eduard Kokšarov sta najpomembnej- ši okrepitvi, Branko Bedeko- vič in Tettey Banfro bosta po- magala pri prenosu igre, ki bo odslej, kot obljubljajo, hitrej- ša, v staro jato pa se vračajo Goran Kozomara, Klemen Štruc in vratar Dušan Podpe- čan. Do Kokšarova (zaradi in- ternega dogovora ni igral fina- la SP proti Švedom) so se Ce- ljani dokopali s pomočjo ru- skega selektorja Maksimova in se izognili zakonom ruske federacije, po katerih lahko igralci v tujino odidejo po do- polnjenem 25. letu. Omiljeni cilji? Predsednik RK CPL Tone Turnšek je dogajanja pred pričetkom prestopnega roka označil kot burna, saj so medi- ji na široko poročali in ugibali o prevetritvi moštva. »Dobro je, da se javnost močno zani- ma za nas. Izvedli smo velike spremembe, upam da tudi kvalitetne, kar bo pokazal čas. Nekdanjim igralcem se zahva- ljujem za njihov prispevek, žal pa spet nismo uspeli dose- či finala,« je strnil razmišljanja o zadnji sezoni. Kot je zatrdil, so se z Iztokom Pucem in Vla- dimirjem Jelčičem razšli kot prijatelji, vratar Beno Lapajne pa je izrazil željo po prestopu v Prule 67, kar so mu tudi omogočili. Turnšek je tako kot lani ponovil željo, da klub, ki ga zdaj krasijo nosilec srebra in trije nosilci brona iz SP v Egiptu, v Evropi ne želi nasto- pati kot edini favorit za krono, temveč je (po novem) dolgo- ročni cilj ustaliti se med naj- boljšimi evropskimi moštvi in se uvrščati pri vrhu. »Zato bo- mo še naprej stremeli za polfi- nalom LP, vse drugo je neus- peh,« je poudaril ob misli, da zadnjega polfinala proti Bar- celoni niso izgubili zaradi nes- posobnosti ekipe, ki jo v Evro- pi veliko bolj cenijo, kot do- ma. Y lovu za Zagrebom in Barcelono Sead Hasanefendič je v sebi lastnem slogu na dolgo in širo- ko pojasnjeval igralski pomen zamenjave moštva, ni pa znal najbolje odgovoriti, kdo bo za- sedel mesto ta čas poškodova- nega organizatorja Stefanovi- ča, v kolikor bi se zdravljenje zavleklo ali poškodba ponovi- la. Tako je celjski strateg po- sredno priznal šibko točko svoje ekipe, ki je z izjemo organizatorja na vseh drugih igralnih mestih »pokrita« z dvema specialistoma, vseka- kor pa po imenih sodeč naj- močnejša doslej. »Puc je imel slab učinek. Nenehno je tožil nad poškodbami in malo je igral, za Jelčiča bi lahko dejal podobno, zatorej nista izpol- nila pričakovanj. Ko smo iska- li zamenjave, smo imeli v vi- du, da je Kokšarov še mlad in v fazi dokazovanja ter še niko- li ni bil poškodovan. Bedeko- vič, ki kar poka od moči, bo prevzel Pajovičevo obrambno vlogo, slednji pa se kot zame- njava za Puca seli v napad. Na desni strani smo imeli 3 levi- čarje, kar je za vrhunsko ekipo premalo. Ker je lani propadel dogovor s Kneževičem, smo tokrat angažirali Banfra. Tak- šno moštvo prav tako potrebu- je vsaj 3 vrhunske vratarje. Odločitev Lapajneta je bila za nas presenetljiva (odšel je tudi Igor Marčen op.a.), njegova zamenjava Podpečan pa se preko našega kluba lahko hi- tro prebije v člansko reprezen- tanco. Skupaj s Kozomaro in Štrucem ga bom uvrstil Praz- niku ob bok,« razlaga trener Hasanefendič, ki v novi sezoni obljublja modernejši rokomet in ofenzivnejšo igro z manj zamenjavami v prehodu iz obrambe v napad in obratno, v svoji ekipi pa vidi novo do- bro lastnost, da vsi želijo igra- ti, četudi gre za tekme DP To bo letos imelo 10 tekem več in celjski trener pričakuje tudi kakšen poraz, vendar je po njegovem mnenju pomembna želja. Ta naj bi Celjane, ki so na EHF lestvici po novem toč- kovanju že nekaj časa tretji. vodila na evropskem lovu za višjeuvrščenima ekipama Badlu Zagrebu in Barceloni. »Badel Zagreb je poklical Pajovica!« Vodstvo kluba se izključuje iz kakršnekoli vloge pri pove- zavi celjskega bombarderja Aleša Pajoviča in hrvaškega prvaka. »Zagrebčani so pokli- cali Pajoviča na priprave in ga želeli zvabiti v svoje vrste,« pravi direktor RK CPL Vlado Privšek, ki je potezo Badla Zagreba označil za nekorekt- no, vendar pričakovano. »S Pajovičem smo se pogovorili in uredili stvari!« Pogodba se »novemu« napadalcu izteče prihodnje leto, zdaj ima v Go- lovcu zagotovljene vsaj še tri sezone. Vloga Zdravka Zov- ka, ki je po odstopu Kljaiča zasedel trenerski stolček evropskih podprvakov, pri tem ni znana. Predsednik Turnšek je tudi govorice o prihodu Rusa Kudinova ozna- čil za laž, ki jo je na nedav- nem SP lansiral komentator H T V. Celjani bodo s pomlajenim moštom jutri v Hrastniku igra- li še prijateljsko tekmo, po od- moru se bodo 27. julija zbrali na prvih testiranjih, priprave pa se začnejo 3. avgusta. Dot- lej bo morda že jasno, ali bo Banfro še igral v reprezentan- ci, saj kot profesionalec noče tvegati poškodb. .. r ". PRIMOŽ ŠKERL i" : Foto: GREGOR KATIČ Tekme in turnirji priprav- ljalnega obdobja RK CPL: Schleckerjev pokal (14, in 15.8.) - sodelujejo Ademar Leon, VVinterthur, Kiel, Montpellier, Grossvvallstadt, Summer Tournament Valen- cia (20.-23.8.): Valencia in Granollers, Eurotournoi Handball Strasbourg (25.- 28.8.): Braga, Chambery, Granitas Kaunas, Montpel- lier, Portland San Antonio, Selestat, Toulouse, Pokal Georges Marrane (1.-4,9.): Francija, Madžarska, Ciudad Real, Suzuka, Ivry, Badel Za- greb. KK Žalec v evropski sredini žalski karateisti so neuspešno debitirali na evropskem klubskem pr- venstvu v Parizu, ko so si v končni razvrstitvi razde- lili 21. do 32. mesto. Vrbanič, Jančič, Pejkuno- vič, Pader in brata Skok, ki so pred tem osvojili domače klubsko prvenstvu, so bili v 1. krogu prosti, nato pa so naleteli na španski Coliseum in izgubili s 6:4. Španska ekipa, ki je kasneje izgubila z novim prvakom in Zalča- nom tako preprečila repe- saž, je v konkurenci 52 ekip iz 40 držav ob koncu zasedla 7. mesto, evropski klubski prvak pa je postal domači SIK Pariz pred GS Giamme Gilatiem (Ita) in Van Tele- nautom (Niz). TONE TAVČAR, PŠ PANORAMA NOGOMET Pokal Intertoto 1. krog, 1. tekma: Rudar (V)-Halmstads 0:0. MNZ Play off, 6. krog: Kovinar (Š)-Brežice 2:1. Vransko-Krš- ko 0:3 (b.b.). Končni vrstni red: Krško 26, Kovinar 20, Bre- žice 13, Vransko 6 (izstopilo). ŠPORTNI KOLEDAR ^ PETEK, 25.5. Smučarski skoki Velenje: Rudarska svetilka (v soboto Challenge cup). Tek Celje: Maraton državnosti (14). Šah Gotovlje: II. spominski tur- nir Jožeta Štormana (16). SOBOTA, 26.6. Atletika Velenje: Mednarodni aUet- ski miting (18). Šah Šempeter: Hitropotezni tur- nir (9). ""sioiuAr^ir" ----___-----------mmiM Nogomet Pokal Intertoto, 1. krog, 2. tekma - Halmstads: Halm- stads-Rudar (V) (17). NOVINCI SE PREDSTAVIJO Eduard Kokšarov, rojen 4.11.1975 v Kra- snodarju, levo krilo, pogodba za 2 sezoni, višina 185 cm, matični in dosedanji klub Skif Krasnodar, državni reprezentant 53/208, naj- večji uspehi: zlato SP 1997, srebro SP 1999, zlato MSP 1995. »Všeč mi je atmosfera v ekipi, kakor tudi zastavljeni cilji. Novinci bomo postorili vse, da jih izpolnimo in veseli me, da bom sodeloval pri tem. Celje sem si ogledal takoj po prihodu, saj ponoči nisem mogel zaspati. Moram povedati, da je mesto podnevi lepše.« Igor Levšin, 18.8.1974, Tiraspol, vratar, ro- kometni trener, pogodba za 2 sezoni, višina 197 cm, Kaustik Volgograd, 14 repr. nast., prvak Rusije 1998 in 1999, zlato na MSP 1995 in MEP 1996. »Takoj sem dobil dobre vtise, mesto je lepo. V moštvu mi je všeč obrambna igra, zavedam pa se, da je na vseh igralnih mestih konkurenca.« Tettey Banfro, 30.4.1969, Slovenj Gradec, desni zunanji, strojni tehnik, pogodba za 2 sezoni, 190 cm, Prevent, dosedanji klubi: Pre- vent, Aero Celje, Metaloplastika, Zagreb, ZMC Amicitia, Grossvvallstadt, 42 repr. nast., bron Sredozemske igre 1993. »Vse v Celju mi je znano, z večino igralcev sem že igral. Veseh me, da sem se vrnil in da bom po dolgih letih spet v ekipi, ki v Evropi želi visoko.« Branko Bedekovič, 14.3.1973, Eschenbach, levi zunanji, policist, pogodba za 3 sezone, 199 cm, Pomurka, dosedanja kluba Pomurka in Gorenje, 15/11 repr. nast., največji uspeh 1/4 finale EHF 1997. »Rad bi si čim prej pridobil zaupanje trener- ja. Po zastrupitvi s hrano zdaj počasi okrevam.« Dušan Podpečan. 12.10.1975, Celje, vratar, študent, 195 cm, dosedanji klubi CPL, Kodelje- vo, Slovan, Radeče, 12 mlad. repr. nast.. Goran Kozomara, 5.6.1981, krožni, dijak, 193 cm, dosedanja kluba CPL in Radeče, 2/5 kad. repr. nast.. Klemen Štruc, 4.3.1981, Celje, vratar, dijak, 183 cm, dosedanja kluba CPL in Radeče, 1/2 kad. repr nast.. 20 ŠPORT Iz vdsi v Evropo Nogometaši Rudarja v I. krogu pokala Intertoto remizirali z Halmstadsom 800 gledalcev na stadionu Ob jezeru je pričakovalo bolj dinamično srečanje, vendar pa vrhunske predstave glede na zasedbi ni bilo moč priča- kovati. Domačini so ob vseh odhodih v zadnjem trenutku ostali še brez Mladena Daba- noviča, gostje pa so zaradi včerajšnjega derbija v doma- čem prvenstvu nastopili brez nekaterih najboljših. Na klopi so tako obsedeli ideolog igre in naj izkušenejši mož Henrik Bertilsson, družbo pa so mu delali prvi vratar Svensson ter stebra obrambe Arvidsson in Jonsson. Zavoljo odsotnosti ključnih igralcev tu- di nismo imeli priložnost videti prave podobe Švedov, podob- nega mnenja je bil Brane Oblak: »Pričakoval sem težjo bitko. Z remijem moramo biti zado- voljni in še vedno upati na ugo- den razplet na povratni tekmi. Zavedamo pa se, da bo na gosto- vanj u še težje.« Švedski strateg Tom Prahl ni bil najbolj zado- voljen s predstavo svojega moš- tva, z bivanjem v Sloveniji pač: »Remi je sicer zadovoljiv, a kaj, ko smo si želeli vsaj enkrat premagati nasprotnikovega vra- tarja. Pri nas ne bo lahko zma- gati, čeprav seveda razmišlja- mo izključno o napredovanju v 2. krog. Iz srca pa moram pove- dati, da sem prijetno presene- čen nad potovanjem v Velenje, kjer so nas prijazni ljudje odlič- no sprejeli. Res prijetna deže- la,« si je »nabiral točke« pred zbranimi novinarji trener tre- nutno drugouvrščenega moštva švedskega državnega prvenstva. ki poteka od pomladi do jeseni. V velenjskem moštvu se je poz- nala utrujenost po pravkar kon- čanem, drugače zastavljenem prvenstvu. Ob tem so se »knapi« predstavili v povsem spreme- njeni zasedbi. Nekdanji kape- tan Dabanovič je obljubil zve- stobo belgijskemu Lokerenu in je s tribun spremljal bravuroz- ne obrambe bivšega Šentjurča- na Šribarja, ki je ostal soigralec s Križaničem. Oba sta pristala v Velenju (brez odškodnine), predvsem prvi se je izvrstno znašel in postal junak tekme. Čez noč je iz povprečneža pri drugoligašu prerasel v aduta za Evropo. Midhet Trnjanin se je želel dokazati pri Fortuni iz Duesseldorfa, a smo minulo so- boto imeli priložnost videti, za- kaj mu ni uspelo. Po srečanju je vojaško suknjo oblekel Sulej- manovič, tako da bo Rudar še bolj oslabljen. Ob jezeru sicer pripravljajo prenovo moštva, ki naj bi spet kandidiralo za vrh. Po nekaterih informacijah se pogovarjajo z vratarjem Boto- njičem, Nastja Čeh je tudi bil v igri, a njegov prestop ovira viso- ka odškodnina (150.000 DEM), precej se govori o trener- jevem sinu Robiju Oblaku. V prihodnjih dveh tednih bo zna- nega bistveno več, predvsem pa bo jasno, kaj lahko pričakuje- mo od Velenjčanov v novi sezo- ni. Povratna tekma pokala In- tertoto v Halmstadsu ni v os- predju, kar so pri Rudarju na- povedovali že pred prvim obra- čunom. TOMAŽ LUKAČ i Foto: LOJZE OJSTERŠEK Goran Granič (levo) najbrž ostaja prosti branilec Rudarja, čeprav je bil na preizkušnji pri avstrijskem Sturmu. Uroš Velepec ob prihodu v cilj. Železni možje opravili tudi v Celju Ta čas najboljši domači triatlonec Uroš Velepec si je v Celju priboril novo zmago, do katere se je dokopal šele v zadnjem delu preizkušnje. Po plavalnem delu je na- mreč vodil najobetavnejši slovenski tekmovalec Uroš Seme, ki ga je skupina petih zasledovalcev (Velepec, Mo- ri, Hočevar, Pečnik in Ko- goj) ujela na kolesarjenju, v tek pa so se podali skupaj z minuto prednosti pred Iron- mani Kregarjem, Lovšetom in Debencem. Velepec je uveljavil svojo premoč in v cilj šprinterskega triatlona pritekel z občutnim nasko- kom celo pred vrhniško šta- feto Denša ter Mitjo Mori- jem in Igorjem Kogojem. Na težavni progi, speljani po bazenu (plavanje). Ljub- ljanski cesti (kolesarjenje) in ob Savinji (tek), se je pomerilo 80 tekmovalcev v 20 kategorijah. Rezultati Sprint - absolut- no: 1. Uroš Velepec (Novice Extreme), 2. štafeta Denša Vrhnika, 3. Mitja Mori (Preva- Ije), 4. Igor Kogoj (Trisport), 5. Grega Hočevar (Novice Ex- treme), 6. Erih Pečnik (Stop team), 7. Miro Kregar (Tris- port), 8. Uroš Seme (Novice Extreme), 9. Klemen Zevnik (Ribnica), 10. Grega Zore (Trisport). Ekipno DP: 1. No- vice Extreme, 2. Trisport, 3. Triway. Super sprint - abso- lutno: 1. Nino Cokan (Stop team), 2. Rajko Kračun (R. Rozm.), 3. Saša Erlih (Uni. Lj.). PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Gačnerjevi vsa odličja Dominika Gačner je bila najuspešnejša tekmovalka na Mednarodnih igrah šo- larjev v romunskem Media- su, kjer je nastopalo 23 re- prezentanc. Gačnerjeva je slavila v sko- ku v daljino in ubranila lanski naslov, pri višini je končala mesto nižje, bila pa je tudi članica štafete 4x100 m, ki je zasedla 3. mesto. Tjaša Žnidar si je bronasti medalji pribori- la v daljini in štafeti, katere članica je bila tudi Petra No- vak, ki je poprej slavila v kro- gli. Na igrah so poleg atletov sodelovali še košarkarji (de- kleta 7. mesto, fantje 5.) in tenisači. Rezultati - atletika (M); 100 m: 2. Marko Pur 11,77, daljava: 4. Boštjan Tratnik 604 cm, 4x100 m: 5. Celje 49,59. Atletika (Ž); 100 m: 7. Naja Eržen 12,94, 800 m: 1. Katja Huš 2:31,34, daljava: 1. Dominika Gačner 570 cm, 5. Tjaša Žnidar 510 cm, kro- gla: 1. Petra Novak 12,21, višina: 2. Dominika Gačner, 3. Tjaša Žnidar (obe 150 cm), 4x100 m: 3. Celje 52,95. Tenis (M): Aleš Frei- tag (izp. v 1. krogu). Tenis (Ž): Nuša Kukovič (izp. v 2. krogu). Košarka (M): Celje- Kempten (Nem) 75:10, Sho- pron (Mad)-Celje 59:24, Ce- Ije-Joure (Niz) 44:12. Ko- šarka (Ž): Celje-Coventry (VB) 59:6, Celje-Shombat- hely (Mad) 51:52 (po po- dalj.), Andora-Celje 32:22, Celje-Kempten 2:0 (b.b.). PRIMOŽ ŠKERL Publikum začenja danes Celjski nogometaši so se po kratkem po- čitku znova zbrali na Skalni kleti in začeli s pripravami na novo sezono. Trener Nikola Ilievski, ki se je iz domovine vrnil včeraj, je napovedal peklenski pripravljalni ritem. Prvi zbor je zaukazan za danes zjutraj, moš- tvo pa se bo zvečine pripravljalo v Celju in okolici, najbrž bo za kratek čas odpotovalo tudi v Zreče, sicer pa obširnejših treningov drugje ne načrtujejo. Vodstvo kluba je navduše- no nad prenovljenim igriščem na Skalni kleti. »Travnata površina je presenetljivo dobra, tako da bo moštvo del treningov opravilo kar na glavnem igrišču, ki je po mojem mnenju naj- boljše v zadnjih nekaj letih,«' je bil navdušen direktor Brane Florjanič, ki ga čakajo še neka- teri pogovori z igralci. Zaenkrat je znano, da se poslavljajo Ulaga, Cugmas in Stani Blatnik, na zadnji krog pogajanj čakata Grega Blatnik in Goršek, od »belgijske avanture« pa je odvisen nadaljnji Romihov status. Odprtih je še nekaj zadev, več bo znanega v prihodnjih dneh. TL. NA KRATKO Budimpešta: Plavalec in- valid Dani Pavlinec je na od- prtem prvenstvu madžarske prestolnice zmagal na 200 prosto (2:50,00), na 50 pro- sto je bil drugi (35,31) in skupaj z Markom Kužnerjem sodeloval v štafeti 4x50 pro- sto, ki je bila tretja. Kužner je na prvenstvu, kjer so zdru- žili vse invalidske kategori- je, plaval še na 50 in 100 hrbtno ter 200 prosto. V so- boto bo na Reki še odprto prvenstvo Hrvaške. Ptuj: Kegljači Miroteksa in CP Celje so tekmovali na OP, Rezultati - ženske: 3. Marta Zupane (455), 4. Marika Kardinar (454), 5. Jožica Šeško (452), 6. Biserka Pe- tak (450), 8. Silva Razlag (432), 9. Mira Grpbelnik (430), vse Miroteks. Moški: 10. Aleš Peperko (935), 12. Milan Lešnik (921), 20. Zdravko Salobir (899). Na- stopilo je 250 tekmovalcev. Celje: Veteransko roko- metno srečanje 11. spomin- skega turnirja na Ignaca Krumpaka - Načeta je dobila ekipa Ormoža, ki je z 10:7 porazila Celje. Najboljši strelec je s 5 goli postal Šafa- rič (Ormož), najboljši vratar Janez Markovič in igralec Andrej Telič (oba Celje). Ljubljana: Rezultati 2. preglednega tekmovanja v streljanju z MK orožjem. Pi- štola proste izbire, člani: 1. Tkalec 540, 2. Brunšek 535, 8. Lavrinc 518. Puška 60 le- že, ml. maldinke: 1. Matek 577 (drž. rekord), 2. Belaj 551. Puška 3x20, ml. mla- dinke: 1. Matek 543, 2. Belaj 512 (vsi Rečica). Veniše: Na konjeniškem turnirju v preskakovanju ovir so prevladovali tekmo- valci s Celjskega. Rezuhati - Ma/130 cm: 1. Maja Novak- Okser Grece, 2. Urh Bau- man-Lyra (oba Velenje), 3. Aleš Kučer-Rimero (Celje). L/120 cm: 1. Aleš Pevec-Fe- lis Rhapsody (Gotovlje), 2. Jasmina Kapetan-Lagos (Ce- lje), 3. Primož Rifelj-Profi (Veniše). A2/110 cm, mla- dinci (2. tekma): 2. Martin Rojnik-Gemini Werena (Ve- lenje). Člani (2. tekma): 2. Andrej Kučer-Dona (Gotov- lje). A2/110 cm, mladinci (1. tekma): 2. Jernej Pla- skan-Eman (Celje). Člani: 1. Nataša Burger-Dalila (Veni- še), 3. Maja Novak-Meggie Levade (Velenje). Žalec: Šesti v ciklusu tur- nirjev v pospešenem šahu je pripadel Jožetu Skoku (Ljubljana) pred Francem Janjičem st. (Domžale) in domačinom Francijem Bri- novcem. Gozd Martuljek: Na drugi tekmi za DP v plezanju za mlajše kategorije let. 86/87 je Matic Kozmus zasedel 4. mesto. Rok Deželak pa 10. Kozmus je na plezališču Ko- tečnik pri Libojah preplezal tudi Srebrno streho s težav- nostno stopnjo 7b. Mostec: Na tretji poletni tekmi smučarjev skakalcev za pokal MIP je Gašper Berlot v svoji kategoriji (do 10 let) zasedel 3. mesto, Klemen Omladič pa osmo. Marko Per- še je zmagal v konkurenci do 16 let (vsi SSK Velenje). PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Dioksin v Celju Cinkarna zavrača obtožbe predsednika Ekološkega foru- ma SDS RS g. Janeza Črneja in se sprašuje, komu je ponovno potreben dežurni krivec za glo- balne in lokalne žgoče proble- me varstva okolja v Celju. Cin- karna, ki je edina ostala od vseh nekdaj zelo obetavnih razvojno perspektivnih jeder projekta P v Celju, že posluje po pravnem redu za varstvo okolja EU in želi občane Celja ter splošno javnost v Sloveniji, ponovno obvestiti z že objav- ljenimi ter znanimi dejstvi. Cinkarna je v letih 1983- 1985 koristno uničila skupaj 1.228.880 kg svežega kislega gudrona iz mariborske Rafi- nerije kot delno zamenjavo za mazut v tehnološkem procesu proizvodnje žveplove kisline na ferosulfatni liniji. Na prija- vo Društva za varstvo okolja (DVOC) leta 1990, Oddelek za zatiranje kriminalitete takrat- ne UNZ Celje ni ugotovil dru- gih dobav. Cinkarna nikoli ni imela nič z »zelenim« gudro- nom iz Hoč ali celo iz RUŽV. Kisli gudron je v Mariboru nastajal pri reciklaži po Slove- niji zbranih odpadnih in iztro- šenih motornih olj. Postopek rafinacije je potekal tako, da so zbranim odpadnim oljem do- dali koncentrirano žveplovo kislino iz Cinkarne. Ta je pov- zročila polimerizacijo in poo- glenenje nižjih alifatskih oglji- kovodikov in tako so ločili iztrošeni del od ponovno upo- rabnega baznega olja, za nova motorna olja. S tem so bile prihranjene devize za uvoz naftnih derivatov in odpadno olje se ni nekontrolirano iz- gubljalo ali sežigalo v okolju. Ostanek kisli gudron je vse- boval do 40 % proste koncentri- rane žveplove kisline in poveza- va Petrola ža reciklažo tega os- tanka s Cinkarno je bila sama po sebi umevna. Za delno za- menjavo mazuta s kislim gu- dronom je Cinkarna pridobila vodnogospodarsko soglasje in poprejšnje sanitarno soglasje. Pozitivno oceno o posegu v okolje in vplivu na zdravje ljudi pri delni zamenjavi je izdelal Center za varstvo okolja, ZZV Maribor. Cinkarna je v procesu proizvodnje žveplove kisline delno zamenjala mazut z gu- dronom in s tem koristno pora- bila njegovo kurilno vrednost (ogljik) in hkrati varno odstra- nila koncentrirano kislino iz gudrona z reciklažo žvepla. Pri kontroliranih pogojih gorenja pri temperaturi 900 stopinj C v fluosolidnem reak- torju se morebitno prisotni PCB-ji v gudronu niso kemič- no spremenili. Za nastanek dioksinov ni bilo pogojev: temperatura je bila previsoka, zadrževalni čas gorenja pre- dolg in prisotnost kisika je bila zadostna, celo za oksida- cijo žveplove kisline. Dioksin pa z lahkoto lahko nastane pri kurjenju odpadkov npr. ostan- kov polivinilklorida v domači peči. Za razpad PCB je bila temperatura v fluosolidnem reaktorju prenizka. Gudron ni vseboval več kof 50 mg PCB na kilogram, kar je bila predpisana mejna vred- nost za odpadke. Če je bil PCB prisoten v gudronu, koliko pa jih je potem moralo biti v recikliranih motornih oljih, saj se zaradi svoje izredne ob- stojnosti niso iztrošili kot ali- fatski ogljikovodiki in so po- vsem ostali v baznem olju? Petrolova motorna olja pa smo vsi imeli v svojih avtomo- bilih. Tudi uvožena motorna olja drugih naftnih multina- cionalk nikoli niso bila kon- trolirana na vsebnost PCB. Poleg tega pa so nastali plini gorenja mazuta z gudronom, oziroma praženja ferosulfata za proizvodnjo žveplove kisli- ne v Cinkarni, bili tehnološko čiščeni in s katalitično oksida- cijo ter absorbcijo pretvorjeni v prodajno koncentrirano žve- plovo kislino. Težko je najti učinkovitejšo tehnološko po- gojeno čistilno napravo s tako visokim učinkom čiščenja dimnih plinov. Predvsem je potrebno poudariti, da je bil sistem zgorevanja mazuta in delno gudrona zaprt! Cinkarna nikoli ni imela na- mena uničevati PCB in ga tudi nikoli ni. Cinkarna je tudi proti »informacijskem onesnaževa- nju«. Gospod Janez Črnej je dobil kot bivši prvak DVOC vsa gradiva in strokovne podlage, iz katerih smo podali našo.tokrat- no obrazložitev in mu ni po- trebno potvarjati javno znana in ugotovljena dejstva. Ista gradi- va kot DVOC so dobili tudi drugi (MOP, SAZU, OK SZDL, inš- pektorji itd.). V Cinkarni smo vedno pripravljeni na kulturni dialog, na strokovni ravni z vse- mi zainteresiranimi dejavniki Celja, s pooblaščenimi institu- cijami in tudi kot že večkrat do sedaj, s pobudnikom javnega apela na pogrom Cinkarne. MARJAN PRELEC, Generalni direktor Cinkarne d.d. . PREJEU SMO , Druga obletnica stečaja Zlatarne v petek, 18. 6. 1999, se je spontano zbralo 35 nekdanjih delavcev Zlatarne Celje. Kmalu bo druga obletnica stečaja (10. julij), dvomimo v korektnost izplačila dela terjatev, obljube, ki so nam bile dane pred steča- jem in ob prodaji podjetja (da je eden od pogojev za prodajo tudi ponovna zaposlitev večjega števila delavcev) pa so le pesek v oči. Ponovno se počutimo pre- varane. Večina delavcev je še vedno brez dela, saj spadajo v kritično skupino brezposelnih. Na shodu smo obudili dogaja- nja pred stečajem in ponovno ugotovili, da smo delavci le številka za zadovoljevanje po- treb države, posameznikov in raznih združb, ki na naših hrb- tih iščejo svoje koristi. Dolgih sedem mesecev smo doživljali agonijo, ki ji ni para v zgodovini Slovenije. Podjetje nam je osta- lo dolžno 5 plač, da o ostalih stvareh sploh ne govorimo. Nadzorni svet je svoje odločitve in ukrepe sprejemal na strogo zaprtih sejah in nam na ta način onemogočil kakršnekoli vplive na te ukrepe. Blokirani so bili vsi poskusi rešitve podjetja. Pri tem je imela odločilno vlogo tudi država, saj je bila predsed- nica nadzornega sveta hkrati tudi podsekretarka na ministrs- tvu za gospodarske dejavnosti. Prav ona je izrekala dvom v dokapitalizacijo podjetja, ki je bila že dogovorjena s tujim partnerjem (podpisan protokol s sopodpisom predstavnikov sindikata), hkrati je bila proti ukrepom zoper direktorja Au- rodenta, ki je z nepooblaščeni- mi in tajnimi dogovori z Oegus- so zaustavil uresničitev pogod- be za odkup Aurodenta in s tem pridobitev premostitvenih sredstev (zapisniki nadzornega sveta). V času, ko so še tekli dogovori za dokapitalizacijo podjetja v višini cca 4-5 milijo- nov DEM (podjetje je bilo sedaj prodano za cca 3 milijonov DEM), je bil brez vednosti ko- gar koli s strani Sklada RS za razvoj vložen predlog za stečaj podjetja. Tudi sam stečaj je potekal (še poteka) v nasprotju z obljuba- mi predsednice NS. Delavci o poteku stečaja nikoli nismo dobili pravih informacij, med drugim tudi za informacijo o načinu izplačila dela naših ter- jatev. Zato upravičeno dvomi- mo o korektnosti tega izplači- la. Nekateri so prejeli minima- len znesek (tudi po samo nekaj tisoč tolarjev), drugi pa nič. Prizadeti so predvsem tisti, ki že sicer živijo na socialnem robu. Popolnejših informacij nismo dobili niti od sindikata, ki je zastopal naše interese. Vsa dogajanja pred stečajem in po njem nas utrjujejo v prepriča- nju, da je bil stečaj Zlatarne Celje zrežiran do potankosti. Javno pozivamo stečajnega upravitelja, da nam čim prej pošlje dokument, iz katerega bo razvidno, po kakšnem ključu je bilo izplačilo izvrše- no, pozivamo ga tudi, da s stečajnim senatom obelodani celoten postopek prodaje podjetja. Objavijo se naj vsi prihodki od odprodaje osnov- nih sredstev, drobnega mate- riala, zalog surovin, polizdel- kov, gotovih izdelkov ter končne odprodaje. Delavci mislimo, da imamo pravico izvedeti, saj imamo največjo terjatev do podjetja, hkrati pa imajo tudi delničarji pravico izvedeti, kaj se je zgodilo z njihovim lastništvom. Danes Zlatarna Celje in nikoli več! Nekdanji delavci Zlatarne Celje, d.d. Ne pozabimo v« ■• na zivali Vsakič, ko si v vročini nato- čim kozarec hladne pijače"! iš- čem senco in hlad, pomislim na vse tiste trpeče živali v ro- kah brezvestnih, brezsrčnih ljudi. Te živali si same ne znajo pomagati, niti ne morejo. Tako so odvisne od človeka. Doka- zano je, koliko trpljenja mora- jo prenašati zaradi hude vroči- ne. Člani društva proti muče- nju živali smo dolžni opozarja- ti občane, da so kot lastniki živali zanje dolžni tudi skrbeti. To je osnovna morala in obču- tek odgovornosti do živega bit- ja. Zato prosimo, ne zanemar- jajte svojih živali (naj bo to govedo ali druge domače živa- li). Zagotovite jim poleg hrane in krme dosti sveže pitne vode. Predvsem jim nudite skrb za ustrezne bivalne razmere - pre- zračevanje, pravilni privezi, higiena in nudenje veterinar- ske pomoči v slučaju bolezni. Vsako nasprotno ravnanje je mučenje živali. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji na podeželju ali psi v stanovanjskih naseljih - blokih. Med temi pasjimi siromaki je mnogo takih, ki so priklenjeni na prekratko veri- go, brez usnjene ovratnice in pasje hišice, ali pa životarijo v premajhnih zamreženih pro- storih. Prepuščeni so sončni pripeki brez sence, brez pre- potrebne pitne vode, ki bi jo morali dobivati večkrat na dan, in mnogokrat celo brez hrane. Potrebno jih je večkrat na dan izpustiti na prostost! Obsojamo vse tiste lastnike, ki imajo pse osamljene, zaprte v kleteh, barakah, garažah ali na balkonih. To je nečloveško dejanje. Tudi psi v stanovanj- skih blokih potrebujejo dosti gibanja. Ne puščajte jih v ne- prezračenih prostorih brez hrane in vode. Enako velja za vse druge hišne živali. Dobro premislite, predno se odločite posvojiti katerokoli žival, kaj- ti žival ni predmet, pač pa živo čuteče bitje, ki potrebuje vašo družbo in dobro roko. Poglejte okrog sebe in poglo- bite se v številne pasje ali mač- je brezdomce, ki jih je vsako leto več. Spoznah boste, kako zelo trpijo. Zato opozarjamo, ne zavrzite jih, naj ne bodo prepuščene kruti usodi in ne ubijajte jih nehumano! Spo- štujte živali, saj so nam tudi v zadovoljstvo in veselje. Vse tiste lastnike živali, ki za- radi njihove okrutnosti ali zane- marjanja živali trpijo opozarja- mo, da se to po čl. 342 kazenske- ga zakonika smatra kot mučenje živali in je kaznivo! ^ ŠTEFKA KURENT, Članica društva proti mučenju živali Ali res ne znamo razumeti mladih? v tem cvetočem poletju, ko vsak cvet najlepše dehti in vsak list poje pesem mladosti, o soncu in vetru, se je zlomil cvet osemni^stih let. V okolici Šentjurja je število mladih, ki niso zmogli prema- gati hudih težav, ki pestijo mla- dostnike, zaskrbljujoče. Kdo je kriv za stiske mladih: dom, dru- žina, družba? Mnenja sem, da smo krivi vsi. Premalo je oseb- nih pogovorov, preveč hlastanja za dobrinami, ki so mnogokrat pretirane. Preveč je nestrpno- sti. Ljubezen in razumevanje sta postavljena na stranski tir. Bo že nekako, se tolažimo. Ko je prepozno, samo onemimd. Spreminjajo se navade ljudi. Porast in razvoj tehnologije pri- našata tudi zlo. Pretirano gleda- nje televizije s številnimi akcij- skimi filmi, kjer prevladuje na- silje, neugodno vpliva na mla- dostnike. Nikar se ne čudimo, da se že med osnovnošolci po- javlja nasilje. Računalniki z igricami so najcenejše varuške naših otrok, ki rastejo v prave zasvojence. Za vzgojo medse- bojnih človeških odnosov osta- ne bore malo. Še manj pa je privzgojenih dolžnosti do uče- nja in branja dobrih knjig. Po- tem se čudimo, zakaj postaja mladina vse manj pismena. Še pogovarjati se več ne znajo pra- vilno slovensko. In tudi z delov- no vzgojo je hudo narobe. Premalo se pogovarjamo, pre- malo se združimo, postajamo si vse bolj tuji. Pogrešamo prijetne pogovore s starši in z otroki. Neštetokrat starša napišeta na listek svojemu otroku: kupi kruh in mleko in uči se. To pa je tudi vse. Redki starši so tisti, ki sedejo poleg svojega otroka in se pozanimajo, česa se je naučil. Tudi otrok rabi pohvalo in vzpodbudo. Naučimo jih tudi doslednosti. Življenje ni praz- nik, je deloven dan. Največkrat so otroci tudi veliko sami doma, prazen dom brez staršev pa ni dom. Zato vehkokrat odhajajo ali bežijo od doma, kjer ni topli- ne in razumevanja. Časa in napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa še popravi- mo, česar se morda niti ne zave- damo pri vsej »ihti« današnjega časa. Dragi starši, bodite več s svojimi otroki. Hodite z njimi na krajše sprehode ali izlete, pogovarjajte se z njimi, skupaj se lotite manjših del. Bodite dosledni, vendar strpni, da bo- do delo vzljubili. Imejte jih radi in jim pomagajte, kadar zabre- dejo v težave. Ce jim ne boste v oporo, vam ne bodo zaupali. In na koncu - vzemite si čas tudi za otroke, ki bo vam in njim podaril lepše in bolj ve- dre trenutke življenja. . B. S., Šentjur ZAHVALE- POHVALE ; Vrnjeno zdravje Zaradi večih zdravstvenih težav mi je zdravnik leta 1990 rekel, da zdravil za mojo bole- zen ni in da me čaka invalidski voziček. Zaradi dotrajane hrbtenice in skleroze multi- pleks so me upokojili, zdrav- niki pa odkrili še raka na doj- ki. Bolečine so bile neznosne. Tablete niso več pomagale. 15. februarja 1991 sem obi- skala bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika. Stara sem bila 50 let. Ko me je zagledal, se je najprej zgrozil, nato pa oblju- bil, da bo naredil čudež. In je res. Po obiskih pri gospodu Pir- cu se je moje zdravje vidno izboljševalo. Vztrajno sem obi- skovala seanse in ozdravela. Moč in znanje bioenergetika Pirca sta pripomogla, da danes živim povsem normalno, da de- lam vsa dela v hiši, delam na kmetiji, dvigujem zaboje ja- bolk, krompirja in že osem let ne uživam nobenih zdravil. Hvaležna sem gospodu Pir- cu, ki mi je s svojo energijo po tako naravni poti vrnil najvišjo vrednoto - zdravje. Pripada mu vse priznanje in spoštovanje za njegovo vr- hunsko delo pri zdravljenju ljudi z bioenergijo. Hvala, gospod Pire! MARIJA JAVORNIK, Vinska Gora Pomoč navijačem Društvo navijačev Florijani je bilo dne 29. 5. 1999 organi- zator 5. srečanja navijačev Slovenije, ki se ga je udeležilo 11 ekip. Organizacija takega sreča- nja je povezana z določenimi stroški, zato smo se obrnili po pomoč na razne organizacije. Pripravo srečanja so nam pomagali organizirati: RK Celje Pivovarna Laško, Pivo- varna Laško, Trgovina Med- ved Vida, Celjske mesnine, Coca-Cola Žalec, Majcen Ja- nez, C & C d.o.o. Šentjur pri Celju, Mary Fizz d.o.o. Škof- ja vas. Pekarna Fijavž Šem- peter, Ojstrica Celje - Go- stinstvo d.o.o., Uduč Žalec, Prevolnik d.o.o. Teharje, Pi- lih Betonarna. Vsem se najlepše zahvalju- jemo za pomoč in jih lepo pozdravljamo. Društvo navijačev Florijani PRITOŽNA KNJIGA Nakupovalni šok v Intersparu Nakupovanje je prava umet- nost. Ob vsemogoči tehnolo- giji, ki spremlja naš vsakdan, se človek resno zamisli, ko ob nakupovanju v trgovini doži- viš pravi šok. V celjskem Centru Inters- par, ki slovi kot zelo znan in po založenosti artiklov naj- naj prodajni center, doživiš pravi šok še preden izdelek vzameš iz police. Ko se dotak- neš police, na kateri je izde- lek, te strese elektrika. O na- daljnjih šokih ne bi govoril, ker so individualni in so predvsem odvisni od kupca. Ne morem razumeti, kako to, da Interspar ne najde primer- ne rešitve za ta problem. Ob tako moderni tehnologiji tr- govske dejavnosti, kot jo pre- more Interspar, je grozno, da ne najde rešitev, da bi se sta- tična elektrika iz polic za iz- delke odpravila in bi bilo kupcem prihranjeno tovrstno šokiranje pri nakupovanju. Mislim, da ni prav nič prijet- no, če te med nakupom vsa- kih nekaj minut strese statič- na elektrika, ki jo svojim kupcem brezplačno nudi to podjetje. Sam večkrat grem po naku- pih v celjski Interspar, zato s tem sporočilom ne mislim škoditi ugledu podjetja, am- pak želim problem podati jav- no zato, ker se v tej smeri do sedaj ni nič naredilo. Pričakujem, da bo Inters- par rešil ta problem pred- vsem v dobro kupcev. V In- tersparih po tujini sem tudi bil, le da tam nisem doživel te vrste šokov. M. G., Štore 221 ZA RAZVEDRILO INFORMACIJE ■ ROMAN 23 ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: ^ 11. 6.: Albina LUSKAR iz Šmarja - deklico. Maja MA- ROH iz Petrovč - dečka, Kar- man ZAGER iz Topolšice - deklico, Valerija ARH iz Loč - dečka. 12. 6.: Dragica KEŠE s Ka- lobja - deklico, Frančiška JURJEVEC z Ljubnega ob Sa- vinji - dečka, Mateja TERNIK z Ljubnega ob Savinji - dekli- co, Simonca BRIŠNIK z Go- milskega - deklico, Andreja TRUPEJ iz Vojnika - dečka. 13. 6.: Helena FIJAVZ iz Vitanja - deklico, Karmen PUŠNIK s Planine pri Sevnici - deklico. Jasna BOGATIN iz Slovenskih Konjic - dečka, Marija KAMENŠEK iz Šmarja - dečka, Martina RAZBOR- ŠEK iz Laškega - deklico, Sa- bina DOLER iz Žalca - dečka. 14. 6.: Sabina BRUSL z Do- brne - deklico, Tina STEG- NAR iz Braslovč - dečka, Ma- rija PEVEC iz Pristave - dečka, Zofka STERMECKl iz Celja - deklico. ^ 15. 6.: Marija SVETEC iz Škofje vasi - deklico, Katica POLŠAK iz Celja - dečka, Bri- gita GRM iz Vitanja - dečka, Štefanija KRAMARŠEK iz Dramelj - dečka, Mojca JU- RAK iz Celja - dečka. Dragica KOVAČ iz Šentjurja - deklico, Mojca PERTINAČ iz Celja - dečka. 16. 6.: Karmen HVALC iz Celja - dečka, Tatjana LAN- DEKER iz Velenja - dečka, Branka LIPNIK iz Solčave - dečka, Mihaela PINTER iz Ce- lja - dva dečka, Tatjana OR- LAČNIK iz Zreč - deklico. Danica KOZEL iz Celja - dekli- co, Nataša FIJAVŽ iz Sloven- skih Konjic - dečka. 17. 6.: Melita ŽURAJ iz Bi- strice ob Sotli - dečka, Polona VIČIČ iz Laškega - deklico, Marta RUŠNIK iz Zreč - deč- ka, Ema DERGAN iz Laškega - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Bojan ŠLO- GAR iz Celja in Hilda ZAZI- JAL iz Brdc, Klavdijo SIVKA iz Štor in Polonca PEPERKO iz Kompol, Zvonko MLAKAR iz Šmiklavža pri Škofji vasi in Marija GABERŠEK iz Zvodne- ga, Anton LAZAR in Katja VIDMAR iz Celja, Gorazd GORENŠEK iz Lipe pri Fran- kolovem in Irena SELČAN iz Dola pod Gojko. Laško Poročilo se je 20 parov, od teh: Kristjan ŽIBERT in Jana KAHNE, oba iz Trbovelj, Mit- ja BOMBAČ in Aleksandra KRAMPERŠEK, oba iz Celja, Matjaž ŠOLAR in Adrijana KREBS, oba iz Trbovelj, Bošt- jan KUUČEVŠEK in Aleksan- dra REPNIK, oba iz Črešnje- vec pri Slovenski Bistrici, Boštjan URANKAR in Maša ILOVAR, oba iz Celja, Štefan ŠARKEZI in Petra LESIČAR, oba iz Trbovelj, Boštjan GRA- DIŠNIK iz Velikih Gorele in Martina GRAČNER iz Blatne- ga Vrha, Tadej DOLAR in Na- taša STERNAD, oba iz Zvod- nega pri Celju, Jože MAR- ŠNJAK iz Brdc pri Dobrni in Dragica ŠERGAN iz Vodiške; ga nad Rimskimi Toplicami, Marjan VREČKO iz Brezij pri Šentjurju in Štefka VRAČUN iz Završ pri Grobelnem, Franc PINTAR iz Lokavca pri Rimskih Toplicah in Nada LAPORNIK iz Povčenega, Fer- dinand STOPINŠEK in Matej- ka VIDIC, oba iz Jurkloštra, Bernard SENICA iz Strmce pri Laškem in Alenka GOLO- UH iz Debra pri Laškem, ter Ivan CELESTINA iz Svibnega in Magda ARLIČ iz Podpeči pri Ljubljani. Šentjur pri Celju Poročili so se: Branko AN- DREJOVEC iz Mozirja in Ro- zalija VREČAR iz Gorice pri Slivnici, Matjaž KRIŽAN iz Bodrišne vasi in Tatjana KOP- RIVC iz Košnice, Srečko SE- LIČ iz Dobja pri Planini in Helena KOŽELJ s Planine pri Sevnici. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Simon ŽO- HER in Tatjana PRESKAR iz Krškega, Božo KUČIŠ iz Hu- ma na Sotli in Marija LOV- RENČAK iz Nove vasi pri Šmarju, Stanislav ČAKŠ iz Še- rovega in Klavdija LIPNIK iz Male Pristave, Martin DUC- MAN in Marinka ZOBEC iz Irja, Ivan BRAČUN iz Senovi- ce in Al-eksandra JEZOVŠEK iz Srženice. Velenje Poročili so se: Valerij SKO- ČAJ in Mojca ČEPIN iz Vele- nja, Franc RETKO in Magda BENKO iz Velenja, Damjan ROŽIČ iz Topolšice in Marija POLAK iz Gorenja, Aleksan- der JAZBEC in Lidija BRU- MEN, oba iz Raven, Senad RAHMANOVIČ in Fikreta DE- MIROVIČ, oba iz Šoštanja, Tomaž ZABUKOVNIK iz Do- briča in Maja SKALE iz Vele- nja, Peter ROBIDA iz Topolši- ce in Brigita HUDEJ iz Loko- vice, Bojan PRELOVŠEK in Karmen URLEP oba iz Vele- nja, Rok VIŽINTIN in Tadeja PAČNIK, oba iz Velenja, ter Mirsad SELIMOVIČ in Bade- ma DJEDOVIČ, oba iz Vele- nja. Žalec Poročili so se: Roman VIN- DER iz Gotovelj in Marjetka PUGEU iz Studenc, Zvonko HRUSTEL in Renata ŠTEFAN- ČIČ iz Studenc, Gorazd GOL- TNIK in Tina TERGLAV s Pol- zele, ter Goran ČRNILA iz Dolenje vasi in Polonca GO- MINŠEK iz Prebolda. SMRTI Celje Umrli so: Olga CIRAR iz Cmereške Gorce, 56 let, Mati- ja TREBOVC iz Žič, 71 let, Branko MERČNIK iz Koroške vasi, 49 let, Frančiška BRE- GAR z Lopate, 88 let, Karol BELEJ iz Štor, 73 let, Drago- slav BEUAKOVIČ z Ljubečne, 62 let, Frančiška KRANJC iz Lokovine, 96 let, Antun PE- RAS iz Kompol, 66 let, Marija GORNJAK z Ljubečne, 71 let, Peter NOVAK iz Polžanske va- si, 25 let, Martin PILKO iz Celja, 66 let, Franc FLANDER iz Laškega, 73 let, Milan KOL- ŠEK iz Celja, 70 let, Ivan NUNČIČ iz Nove vasi pri Šmarju, 71 let, Ana JUTER- ŠEK z Ljubečne, 77 let. Sreč- ko ŽNIDARŠIČ iz Šmiklavža pri Taboru, 51 let, Štefka JAN iz Škal, 46 let. Laško Umrli so: Adam ČEPERLIN iz Zgornje Rečice pri Laškem, 71 let, Jožef WEBER iz Laške- ga, 88 let,, in Marija JAKOPIČ iz Spodnje Rečice pri Laš- kem, 51 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Magdalena KOR- BAR iz Ljubljane, 70 let, Ma- rija KLADNIK s Kristan Vrha, 86 let, Veronika ČERNENŠEK iz Ratanske vasi, 88 let. Velenje Umrli so: Pavlina VIHER iz Lipja, 73 let, Matilda NARA- LOČNIK iz Velenja, 82 let, Marija PETKOVSKA iz Šem- petra v Savinjski dolini, 74 let, Terezija KLANČNIK iz Velenja, 71 let, Anton MAR- ČINKO iz Braslovč, 66 let, Pavla ROVAN iz Laškega, 91 let, Franc JEZERNIK iz Laz, 56 let, Ostoja CRNOBRNIČ iz Celja, 78 let, Ivan JURJEVEC iz Skornega pri Šoštanju, 62 let, in Mihael KOPRIVC iz Ce- lja, 67 let. Žalec Umrla sta: Mihael SEVŠEK iz Celja, 57 let, in Marija JANC iz Kasaz, 90 let. TRŽNICA Peter je hotel seči v žep uniforme in mu pokazati pismo, v katerem ga žena obupno kliče domov; poveljnik pa se je zadri nanj z nečloveškim glasom: »Kdo ti je dovolil, da ne stojiš prgd mano mirno?!« Peter je obstal kot kip, vse mu je zastalo, še misel v glavi, in komaj je kaj razumel, ko je poveljnik čez čas bolj mirno rekel: »Kratko povej, kaj bi rad!« »Gospod komandant,« je govoril Peter, ne da bi trenil z obrazom. »Prosim za izredni dopust, ker mi bo žena v teh dneh rodila.« Poveljnik je globoko zajel sapo, stopil izza svoje mize in čisto od blizu zasikal Petru v obraz, da je dobro čutil v svojih nosnicah vonj konjaka, ki je vel komandantu iz ust. »Mladenič, mi branimo domovino, kralja in njegovega sina, ki je več vreden kot vsi ostali otroci skupaj! Razumeš?!« »Razumem!« je naučeno odgovoril Peter čeprav v resnici ni razumel pomena komandantovih besed. »Povej, v kateri enoti služiš in kako je ime tvojemu nadrejene- mu?« je komandant znova mirno sedel na stol. Peter je s kančkom upanja povedal zahtevano in še vedno stal v strogem »pozoru«. »Dobro, zdaj lahko greš!« mu je končno pokazal proti vratom pisarne poveljnik, ki si je vse zapisal v svojo beležnico. »Rešitev prošnje izveš pri svoje nadrejenem oficirju!« »Z lahkoto bi ti ustregel, sinko,« si je sam pri sebi mislil stari poveljnik in tehtal, kaj naj stori. »Ne!« se je nenadoma odločil in svojo odločitev podkrepil z močnim požirkom konjaka iz steklenice. »Če ustrežem tebi, bom imel že jutri polno pisarno tebi enakih prosilcev!« Brez trohice človeške usmiljenosti in upoštevanja prosilčeve stiske je zapisal navodilo za Petrovega nadrejenega oficirja: »Vojak Dolinar Peter se mi ne zdi dovolj zanesljiv in predan domovini in kralju! Zato ga posebej nadzorujte in preglejte vsako nj egovo pošto!« »Kako prekleto sem neumen!« se je potlej v mrzlih nočeh tolkel po glavi Peter, ko je stražil še dodatni dve uri. »Le kako sem mogel pri teh okorelih ljudeh pričakovati kakšno razume- vanje in človeškost?« Ni minil dan, da bi ne občutil posledic svojega drznega dejanja, najbolj pa ga je prizadelo, ker ni dobil več pošte od svojih domačih. »Saj ni mogoče, da bi mi nič več ne pisali in ne odgovarjali na moja pisma?« se je spraševal, ne vedoč, da vso njegovo pošto zadržijo v predalu njegovega nadrejenega, pri katerem je prišel v nemilost in mu je sedaj na vse mogoče načine nagajal. Hudi časi 1. »Kaj neki se je zgodilo našemu Petru, da ni več glasa od njega?« se je polglasno spraševala mati Francka, ko so dan ali dva po svečnici posedali okoli velike, tople peči v Dolinarjevem domu. Anka je sama zase tiho ihtela, medtem ko je že ničkolikokrat preložila napletene oblekice, čedne čeveljce in klobučke, ki so čakali, da s svojo mehkobo in toplino sprejmejo dete, ko se bo rodilo na ta mrzki svet. »Zagotovo se mu ni zgodilo nič dobrega!« je tarnajoče odgovorila tašči in se čudno, boleče pretegnila. »Vedno mi je odgovoril na sleherno pisemce, zdaj pa kar naenkrat ni več o njem ne sluha ne duha.« »Zakaj čenčata neumnosti, ko ne vesta prav nič o vojaških stvareh?!« se je s čudno nejevoljo oglasil stari Marko in odložil iz rok svoj časnik. »Vojne še, hvalabogu, ni pri nas, sem pravkar prebral. Če bi se Petru primerilo kaj hudega, bi nas takoj obvestih, to je bilo vedno tako!« je poudaril in skušal v sebi potlačiti skrb, ki ga je vse bolj glodala, a je ni hotel očitno pokazati pred ženskama. »To bo, to!« se je sam zase tolažil. »V kakšno pismo je zapisal nekaj neprevidnih besed o poveljniku ali kakšno drugo neum- nost. Zdaj pregledujejo vso pošto in vsako, količkaj sumljivo pismo takoj zadržijo. Že za časa moje vojaščine je bilo tako, tik pred vojno pa še prav posebno! Menim, da ni sedaj nič drugače.« »Ko bi vsaj on dobival mojo pošto sedaj, ko mu bom imela toliko lepega za povedati,« je znova zastokala Anka v svoji bolečini, da je začela mati Francka bolj pozorno pogledovati proti njej. »Takšnih pisem, ki bi Petra posebej vznemirjala in mu dajala željo, da vidi tebe in dom, takšnih mu prav gotovo ne pokažejo! Bolje, da mu sploh ne pišeš, dokler ne dobiš njegovega odgovora. Veš Anka, Petru bi težko padlo ponižanje, ki ga delajo ničvredneži poštenim ljudem! In če to vedo, da se z največjo naslado norčujejo iz tvojih bolečin!« »Tega veselja jim zagotovo več ne privoščim!« je odločno odgovorila in hotela oditi spat v svojo posteljo. »Ah, kaj pa je zdaj to!« se je boleče opotekla in sesedla nazaj na stol. Nehote se je z obema rokama prijela za trebuh in zastokala v bolečem spoznanju, da je že napočil njen čas. Oče in mati sta se pomenljivo spogledala in brez vsakega vprašanja je že hitel prižigati stari Marko petrolejko, s katero si je potem svetil po nerodni poti, ki je vodila v hrib do koče vaške babice Jere, ki je zagotovo pomagala na svet že več kot polovici faranov šmihelske fare. Nič ga ni spraševala, zakaj je prišel v pozni oči, le torbo, v kateri je imela vedno skrbno pripravljene svoje stvari, je vzela in že sta hitela skozi mrzlo noč, na pomoč mladi porodnici. Tožeči kriki porodnih muk so to noč parali spokojni mir speče vasi in vnašali nemirno napetost v pričakovanje novega rojstva. Kmalu po polnoči pa je Ankine porodne krike zamenjal jok, ki je prišel iz prs zdravega, novorojenega dečka. Babica Jera, vsa srečna, da je zopet pomagala na svet zdravemu mladeniču, je ročno postorila vse potrebno okrog novorojenca in ga položila v naročje presrečni mladi materi, ki je že pozabila na prestano trpljenje in na stiske, ki so jo prej pestile. »Kako boš dala ime fantu?« je radovedno vprašala mati Francka, ko si je Anka malo opomogla. »Peter, Peterček ga bomo klicali,« je izmučeno dahnila in si novorojenca z vso nežnostjo privila k svojim prsim. Kmalu je utrujeno zaspala in prav nič ni slutila, da je s Petrovim imenom zavdala seme nesrečne usode v novorojeno bitje. Predaleč proč je nocoj stražil in se pogovarjal z mrzlimi zvezdami njen Peter, da bi ji mogel razložiti njemu poznan urok nesrečnega imena. Žal je tudi stari Pim-pom odnesel skrivnost- no Petrovo naročilo, ki mu ga je dal pred odhodom v vojsko, s sabo v grob in tako so imele nevidne in hude vile sojenice nad zibelko nedolžnega otroka vso svojo moč, ko so s svojimi uroki začrtale življenjsko pot fanta nesrečnega imena. Le kdo bi si ob pogledu na zardela, zdrava lička nedolžnega otroka mogel misliti, da skupaj z materinim mlekom vpija vase vse bridkosti tistega nesrečnega časa, v katerem se je rodil? Ankine sestre, pa tudi brata, so se zdaj skoraj preselili k Dolinarjevim in še oče Ivo je skupaj z materjo rad prišel na vas, takole pod večer, krajšat dolgi zimski čas. Očeta sta bolj posedala ob poliču vina in modrovala o novicah, katere je prinašal Markov časnik; ženske in otroci pa so se ves čas drenjali okoli zibeli in se nikoli niso mogli do konca nagledati malega Peterčka. 24 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 25 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE INFORMACIJE 27 28 INFORMACIJE KRONIKA 29 NOČNE CVETKE • v sredo, 16. junija dopoldne, je imela Tatjana svoj dan. Pred trgovino na Lopati je uprizori- la kričavo predstavo z zmerja- njem občinstva, s tem pa je priklicala na ogled tudi polici- ste, ki so ocenili, da se je Tatja- na pregrešila zoper javni red in mir in bo zato obiskala sod- nika za prekrške. • V sredo dopoldne je patru- lja naletela na pretep, ki se je odvijal na Vodnikovi. V napa- dalni vlogi je bil Srečko, v podrejenem položaju pa te- peni Damjan. • V četrtek ob enih ponoči je varnostnik sporočil, da se v bližini tehniške šole nahaja skupina kričačev in razgraja- čev. Patrulja se je potem sreča- la s šesterico pregretih mlad- cev, dva med njimi, Simon in Tomaž, pa sta bila izrazito og- njevita, saj sta premetavala smetnjake. Šesterico so potem odpeljali na policijsko postajo, se z njimi pogovorili in jih napotili v domače spalnice. • V četrtek zvečer je bilo ne- varno v Konjskem, kjer je Ivan vihtel lopato in grozil golorokemu Bojanu ter ga iz- zival k pretepu. Nevarno si- tuacijo je prekinila patrulja, ki bo Ivana poslala na zagovor k sodniku za prekrške. • V petek popoldne je Ibra- him v Gorici pri Šmartnem tepel otroka. Ker te pravice nima, se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. • v soboto malo pred eno ponoči je patrulja intervenira- la v mestnem parku. Tam so popivali in se drli sami odlič- njaki, najbolj odlični med sed- merico razgrajačev pa so menda bili Oliver, Danijela in Dragana. • Na nekem dvorišču v Kom- polah sta se v soboto ob štirih zjutraj drla petelina Aleš in Marko in potem drug druge- ga naskočila. Petelinji boj so prekinili policisti, v nadaljeva- nju pa bo o njem razsojal sodnik za prekrške. • V soboto zvečer je očka Boris z usnjenim okovanim pasom pretepal svojo hčerko, ki je morala po pomoč k zdravniku. Grobjan se bo za- govarjal pri sodniku za pre- krške in na sodišču. • Jernej, ki ima status bivšega, si je v nedeljo vzel pravico, da pretepe svojo nekoč najdražjo prijateljico. Groba napaka ga bo stala sodnika za prekrške. • V nedeljskem popoldan- skem družinskem prepiru na Čopovi je družinski poglavar Ferdinand pretepal svojo že- no in svojo hčerko. Obisku patrulje sledi povabilo sodni- ka za prekrške. • V 21. številki smo objaviU cvetko, ki govori o dveh žen- skah, Nadi in Veroniki, ki naj bi skupaj popivali in se sprli, v nadaljevanju pa naj bi Veroni- ka Nado napadla. Zdaj se nam je oglasila Nada, ki ima sosedo Veroniko, soseščina pa se veselo muza in namigu- je, da je šlo v tem primeru 1 prav za ti dve sovaščanki. Naj jih potolažimo (ali razočara- mo), da Nada in Veronika iz kraja Luterje nista tisti ženski, ki sta pred slabim mesecem dni nastopili v naših cvetkah. M.A. Kamenlk na prostost ali v zapor? Nova zagovornika zahtevala dovolj časa za pripravo - Nadaljevanje sojenja šele 31. avgusta V ponedeljek bi se bila morala vnovič začeti glavna obravnava zoper Kristijana Kamenika, obtoženega štiri- kratnega umora v Tekače- vem, a do branja obtožnice (spet) ni prišlo. Nova zago- vornika sta zahtevala eno- mesečni rok za pripravo, se- nat, ki mu sodi, pa je ocenil, da je primernejši čas po po- letnih počitnicah. Na ponedeljkovi glavni obravnavi se je moral Kame- nik najprej odločiti, ali se stri- nja z novima zagovornikoma, ki ju je sodišče postavilo po uradni dolžnosti, saj se je Ka- menik prejšnjima (mag. Dra- go Demšar in Danijel Planin- šec) odpovedal z obrazloži- tvijo, da ju, glede na pričako- vane izsledke švicarskih izve- dencev za sledi obuval, več ne potrebuje. Ker po zakonu o kazenskem postopku ni mo- goče, da bi se obdolženec branil sam, ga zdaj branita odvetnika Aleksander Cmok in Niko Praznik. Na vpraša- nje predsednice senata In- grid Lešnikove glede novih zagovornikov, je Kamenik odgovoril, da se strinja le v primeru, če bosta imela do- volj časa za pripravo na glav- no obravnavo. Da tega časa ni bilo dovolj, sta za tem opozo- rila zagovornika in zahtevala najmanj enomesečni priprav- ljalni rok, ter navedla, da sta obsežni sodni spis prejela še- le 14. junija, to pa je manj kot osem dni pred obravnavo, kar je zakonski minimum. Sploh pa je osem dni mnogo premalo za tako obsežno in zahtevno zadevo, ko se sodi osebi, ki ji grozi najvišja mož- na zaporna kazen. »Dolžna sva pregledati celoten spis, ki obsega 1918 strani, z vsemi izvedenskimi mnenji, vključ- no z izvedenskim mnenjem inštituta iz Lausanna, ki je bistveni element v tem ka- zenskem postopku. Možno je, da bova predlagala še kak- šnega izvedenca, saj so neka- tera mnenja pomanjkljiva, za- to ni dopustno, da se naju sili, da se pripraviva na vrat na nos,« je zahtevek obrambe obrazložil odvetnik Cmok in poudaril, da obramba s to zahtevo nikakor ne želi zavla-, čevati sojenja. Na ta zahtevek je reagiral okrožni državni tožilec Milan Birsa, ki je menil, da je bilo časa za pripravo dovolj in da bi se bila morala zagovornika o dosedanjem poteku sojenja pozanimati pri dosedanjih za- govornikih, kot to veleva od- vetniški kodeks. Odvetnik Praznik mu je na to odgovo- ril, da sta se o tem že pozani- mala in da sta jima Demšar in Planinšec obljubila pomoč, in dodal, da jima odvetniški ko- deks veleva tudi to, da se na obrambo temeljito pripravita, kar pa v sedmih dneh ni mo- goče. Sploh pa ne zaradi tega, ker si glavnih obremenilnih dokaznih predmetov, zaseže- nih Kamenikovih copat in mavčnega odlitka, nista mo- gla ogledati. Kdaj bodo izve- densko mnenje in omenjeno dokazno gradivo pripeljali iz Švice, menda še ni znano, sploh pa bo potreben še do- daten čas za prevod tega gra- diva v slovenščino, ko bo le- to sodišču na razpolago. Zahtevo obrambe za odlog glavne obravnave je senat odobril in tako se bo glavna obravnava vnovič pričela šele 31. avgusta, saj je pred vrati čas dopustov in so nekateri (sosodeča sodnica, porotniki, priče) že napovedali odsot- nost. S to odločitvijo senata se je predsednica Lešnikova po- sebej obrnila na obdolženega Kamenika, rekoč, da je zdaj z datumom seznanjen in da na obravnavo mora priti, kjer koli že bo. Ta pripomba je bila smiselna ob dejstvu, da se Ka- meniku dveletni pripor izteče 23. julija, ko ga sodišče mora spustiti na prostost, razen... Letos je okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah Kristija- na Kamenika spoznalo za kri- vega in ga za kaznivo dejanje ponarejanja listin obsodilo na enoletno zaporno kazen, od- ločba tega sodišča pa je že izvršljiva. Bo šel po 23. juliju namesto na prostost v zapor? Kamenikova obramba je na ponedeljkovi obravnavi pred- lagala odpravo pripora, okrožni državni tožilec pa na- merava vztrajati, da se ga iz pripora izpusti nič prej kot 23. julija. O tem bo senat odločil v naslednjih dneh. ffilWl||||W MARJELAAGREŽ Foto: SHERPA Zadeva Berishdzdaj na tožilstvu Kriminalisti Urada krimi- nahstične službe so končali z zbiranjem obvestil in pri- dobivanjem strokovnih mnenj o dogodku, ki se je zgodil 23. aprila zvečer v Celju, ko je policist pri opravljanju uradne naloge uporabil strelno orožje zo- per Naserja Berisho, ki je kmalu za tem v bolnišnici ranam podlegel. Vse ugoto- vitve in vsa strokovna mne- nja so 21. junija predah v nadaljnjo obravnavo Okrož- nemu državnemu tožilstvu v Celju, so sporočili iz Poli- cijske uprave Celje. M.A. Je Kamenik zadnjič vstopil v sodno dvorano v spremstvu varnostnikov? Zagovornika po uradni dolžnosti, odvetnika Niko Praznik in Aleksander Cmok. PROMETNE NEZGODE Mopedist pred avto Na regionalni cesti v nase- lju Globoko se je v torek, 15. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik mopeda, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Srečko M. (16) iz Lož pri Laškem je vozil kolo z motor- jem po dovozni cesti k stano- vanjski hiši proti regionalni cesti Rimske Toplice - Jurklo- šter. V križišču je zapeljal le- vo, takrat pa je iz smeri Jur- kloštra pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 19-letni Ma- tej S. iz Gozdeca, ki je v trče- nju utrpel hude telesne poš- kodbe. Voznik znan naslednji dan v križišču Prijatljeve in Štekličeve ulice v Celju se je v sredo, 16. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen otrok. Neznani voznik je vozil osebni avtomobil po Prijatlje- vi ulici iz smeri krožnega kri- žišča. V križišču s Štekličevo ulico je trčil v otroka, 12-letno Tjašo L. iz Celja, ki je prečkala vozišče z njegove leve strani. Pri trčenju in padcu je deklica utrpela hude telesne poškod- be. Takrat še neznani voznik je na kraju nesreče vozilo us- tavil, se pogovarjal s starimi starši ponesrečenke, čez ne- kaj minut pa peljal dalje. Poli- cisti so naslednji dan ugotovi- li, da gre za 18-letnega Uroša P. iz Celja, ki je vozil neregi- striran osebni avtomobil Za- stava yugo. Nesreča pri prehitevanju Na regionalni cesti zunaj naselja Višnja vas se je v sredo, 16. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela zelo hude telesne poškodbe. Na vozilih je škode za okoli 600 tisoč tolarjev. Majda Š. (22) iz Klanca je vozila osebni avtomobil iz smeri Višnje vasi proti Dobr- ni. V blagem levem ovinku je prehitevala osebni avtomobil v času, ko se je iz nasprotne smeri z osebnim vozilom pri- peljal 47-letni Stanislav J. z Vin. Sledilo je trčenje, v kate- rem se je voznik Stanislav J. hudo telesno poškodoval, iz razbitin avtomobila pa sb ga rešili celjski poklicni gasilci. Trčenje na avtocesti Na avtomobilski cesti zu- naj naselja Slatina se je v četrtek, 17. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebi, ena hudo. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 4 milijone 600 tisoč tolarjev. Vida J. (67) iz Radencev je vozila osebni avtomobil iz smeri Slovenskih Konjic proti Celju. Mimo viadukta Slatina je vozila po prehitevalnem pasu, tam pa jo je dohitel voznik osebnega avtomobila, 31-letni Marjan Š. iz Maribora. Voznica je zavila na desno, kamor se je umikal tudi voz- nik Marjan Š., ki je pri tem izgubil oblast nad vozilom in večkrat trčil v levo in desno varovalno ograjo. Oblast nad vozilom je izgubila tudi voz- nica, ki je zapeljala z vozišča desno, kjer se je njeno vozilo nekajkrat prevrnilo. Odpadne dele vozila Marjana Š. je z osebnim vozilom prevozil 36- letni Goran P. iz Maribora, ki je takrat pripeljal iz celjske smeri. V nesreči se je hudo telesno poškodovala voznica Vida J., njena sopotnica, 77- letna Šarlota L. iz Gradišča, in voznik Marjan Š. pa sta bila lažje ranjena. Zaviral in padel Na lokalni cesti zunaj na- selja Žahenberc se je v pe- tek, 18. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa z motorjem. Štefan B. (41) iz Žahenber- ca je med vožnjo po lokalni cesti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, takrat pa je iz nas- protne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 57-let- ni Franc V, prav tako iz Ža- henberca. Voznik Štefan B. je med zaviranjem padel, trčil v sprednji del osebnega vozila in se hudo telesno poškodo- val. Silovito v beton Na lokalni cesti v Celju, zunaj naselja Dobrova, se je v nedeljo, 20. junija zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je en udeleženec utrpel hude telesne poškodbe. Na vozilu je škode za približno 700 tisoč tolarjev, Ignac M. (19) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz Lo- krovca proti Celju. Zunaj na- selja Dobrova je zapeljal z vozišča desno, kjer je silovito trčil v betonski vodni propust. Voznik je pri trčenju utrpel lahke telesne poškodbe, nje- gova sopotnica, 15-letna Ta- mara S. iz Celja, pa je bila hudo telesno poškodovana. Neprevidno v krizisce v križišču lokalne in ma- gistralne ceste v Spodnjem Negonju pri Rogaški Slatini se je v nedeljo, 20. junija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša oko- li 200 tisoč tolarjev. Muhamet A. (40), državljan ZRJ z začasnim bivališčem v Podplatu, je vozil osebni avto- mobil iz smeri Rogaške Slatine proti magistralni cesti. V kri- žišču je zavil v levo na magi- stralko, takrat pa je iz smeri Rogatca pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 26-letni Mili- voj K. iz Mislinje. V trčenju, ki je sledilo, je hude telesne poš- kodbe utrpela sopotnica v vo- zilu Muhameda A., 33-letna Nedžimija A. M.A. 30 KRONIKA Zloščena stara pločevina vselej privabi kup radovednežev, v soboto občudovalcev ni manjka- lo niti v mestnem središču, niti na avtopoligonu na Ljubečni. Pohvale policistom, izziv ljudem Sobota v Celju v znamenju prometne varnosti - Prireditev nekoliko okrnil dež z dopoldansko, zaradi dežja nekoliko skrajšano predstavi- tvijo celjske kolesarske mreže, parado ZŠAM in mimohodom oldtimerjev v središču mesta ter popoldanskim prikazom varne vožnje in učenja mladih voznikov, dela policije, razi- skovalnih nalog učencev in di- jakov na temo prometa ter slav- nostno akademijo ob 20-letnici avtopoligona na Ljubečni, je sobota v Celju minila v zname- nju prometne varnosti. ' mL' ^ Celje je ob tej priložnosti s svojimi najožjimi sodelavci obi- skal tudi minister za notranje zadeve Borut Šuklje, ki je po srečanju z vodstvom Policijske uprave Celje za javnost delo celjskih policistov oziroma poli- cijske uprave ocenil kot »izred- no dobro«. Poudaril je, da se v Celju odlikujejo z izjemno do- brim, nad 70-odstotnim dele- žem raziskanosti kriminalitete, kar je po ministrovih besedah visoko nad državnim in tudi evropskim povprečjem. Šuklje je v Celju še poudaril, da bi bili rezultati Policijske uprave Celje odlični tudi pri prometni in cestni varnosti ter varnosti mej- nih prehodov, če ne bi prišlo do nekaj zelo tragičnih dogodkov. Srečanja z ministrom so se v Celju udeležili tudi načelniki upravnih enot s Celjskega, Šu- klje pa je kot eno boljših v državi izpostavil Upravno enoto Celje, ki nenehno skrbi za do- bre komunikacije z državljani. Organizatorjem jo je na za- četku prireditve zagodlo vreme. tako da so s prvim delom na Prešernovi v središču mesta morali pohiteti. Kljub temu je po odzivu moč soditi, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena prometne varnosti. Glede na preobremenjenost naših cest in visok davek, ki ga z ugaslimi življenji vsako leto zase terjajo slovenske ceste, pa bi moralo biti izboljšanje prometne var- nosti izziv prav vsem voznikom in ostalim udeležencem v pro- metu. Obilo zanimanja je vzbu- dila kolesarska mreža, sestav- ljena v glavnem iz najmlajših, Id so šele letos opravili kolesar- ski izpit. Ob tem so priskočili na pomoč člani mariborske mreže, ki je med vidnejšimi v Evropi in znana po svojih ukrepih v cest- nem prometu, medtem ko je ta dejavnost v Celju še v povojih in za sedaj omejena na izobraže- vanje kolesarjev. Priznanja Mestne občine Celje so za svoja prizadevanja in prispevek k boljši prometni varnosti ter graditev avtopoli- gona na Ljubečni v soboto pre- jeli Alojz Čobec, Igor Belle in Vlado Planinšek, Danilo Un- gar iz Policijske postaje Celje je priznanje prejel za nesebič- ni prispevek k prometni var- nosti v Celju, inštruktorja Igor Mimik (ZŠAM) in Tone Kučič (AMD) pa za prispevek k izo- braževanju voznikov motor- nih vozil. Zbranim se je, tako v mest- nem središču kot kasneje še na avtopoligonu na Ljubečni, predstavilo 24 starodobnih av- tomobilov in motociklov - z najstarejšim se je ponašal Šent- jurčan Rudi Ferlež, ki je pripe- ljal na ogled 69-letnega lepotca Forda Tudor Sedana. Parado članov osmih podružnic ZŠAM s Celjskega sta pozdravila član predsedstva ZŠAM Slovenije Alojz Čobec in predsednik ZŠAM Celje Iztok Uranjek. Dan prometne varnosti pa so v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirali v ZŠAM in AMD Šlander Celje. P ŠKERL, I. STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ob prazniku policije tudi priznanja Ob dnevu slovenske polici- je so v Policijski upravi Celje pripravili slovesnost, ki je bi- la 23. junija v dvorani Kul- turnega doma Nazarje. Na svečani akademiji, ki je potekala pod pokroviteljstvom Občine Nazarje, so podelili le- tošnja priznanja celjske policij- ske uprave, srebrne in brona- ste znake zaslug za varnost. Srebrne znake zaslug za var- nost (podelil jih je Stane Veni- ger, namestnik generalnega direktorja slovenske policije) so prejeli: Gabrijela Bevc, Stanislav Brglez, Dušan Čr- ček, Stane Jerman, Ljubo Ko- ta r in Karol Turk. Bronaste znake zaslug za varnost (izročil jih je Dušan Mohorko, direktor Policijske uprave Celje) so prejeli Sonja Balažič, Dušan Jurgec, Sandi Kamenšek, Dušan Kosec, Rajko Kozmelj, Krsto Krivo- kapič, Vlasta Mlasko, Dejan Muhič, Jože Pavlič, Miran Pečovnik, Vili Stramšak, Da- nilo Ungar, Marija Uršič in Anton Vidovič. Bronaste znake so na akade- miji ob dnevi slovenske polici- je v Mozirju prejeli tudi Boris Završnik in Občinski štab Ci- vilne zaščite Laško. Že v soboto, 19. junija, ob obisku Policijske uprave Ce- lje, pa je minister za notranje zadeve Borut Šuklje, ob praz- niku slovenske policije izročil visoko državno odlikovanje, zlati znak zaslug za varnost, Edu Mlačniku, načelniku OKC v celjski policijski upra- vi. M.A. Visoko državno odlikovanje za Eda Mlačnika. Opekline zaradi udara strele v ponedeljek, 21. junija okoli 15.10 ure, je v Ločah ob Šmartinskem jezeru strela udarila v bližino treh ribičev. Sado M., Mehmed H. in Osman H., vsi iz Celja, so se pred neurjem zatekli pod manjše drevo ob obali jezera, ob udaru strele v njihovi bližini pa so vsi trije utrpeli opekline oziroma lahke telesne poškodbe. Poškodovani Sado M. je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. M.A. Strela zanetila požar Med četrtkovim neurjem je udar strele povzročil požar na gospodarsko-stanovanjskem objektu Neže O. v Zavrhu nad Dobrno. Požar, ki so ga pogasili gasilci iz Nove Cerkve, Frankolovega, Vojnika, Socke, Lemberga in z Dobrne, je uničil celotno ostrešje in leseni del poslopja, zgorelo pa je tudi 10 nakladalk sena, elektro motor, mlatilnica, rezalka za krmo, pralni stroj, zamrzo- valna skrinja, 4 kubiki gradbenega lesa, nekaj žita, različno kmetijsko orodje in oblačila. Gmotna škoda znaša približno 4 milijone tolarjev. M.A. Radarji bodo • v petek, 25. junija popoldne na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah, • v soboto, 26. junija na območju celotne regije (poostreni regijski nadzor nad vozniki enoslednih vozil), • v nedeljo, 27. junija popoldne na območju Velenja in Sloven- skih Konjic, • v ponedeljek, 28. junija dopoldne na območju Celja in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca in Šentjurja pri Celju, • v torek, 29. junija dopoldne na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja in Slovenskih Konjic, • v sredo, 30. junija popoldne na slovenskem cestnem križu (poostreni nadzor) in • v četrtek, 1. julija dopoldne na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja in Rogaške Slatine. • Laserski merilnik hitrosti bo v času od 24. junija do 2. julija pogosteje nameščen na območju Mozirja in Laškega. MINI KRIMICI Tat v tocilnici v noči na 15. junij je nezna- ni storilec vstopil v točilnico pri teniških igriščih v Selu pri Velenju. Iz točilnega pulta je ukradel telefonsko slušalko Panasonic, več zavojčkov ciga- ret, žvečilne gumije, sladoled ter več steklenic in pločevink brezalkoholnih pijač. Podjetje Vegrad IDDS iz Velenja je oš- kodovano za okoli 90 tisoč tolarjev. Nož v prsi v torek, 15. junija popold- ne, sta se v stanovanju v Ro- gaški Slatini sprla bivša za- konca Lilijana in Bratislav K. Med prepirom je Bratislav za- čel Julijano tepsti z rokami in palico, ta pa je zgrabila ku- hinjski nož in ga zabodla v prsi nekdanjega zakonca. Hu- do telesno poškodovanega Bratislava so pripeljali v celj- sko bolnišnico. Uicradena icipa v noči na 16. junij je nezna- ni zbiratelj starih sakralnih predmetov v vasi Visoko v Šniartnem v Rožni dolini ukradel leseni kip Jezusa, ve- likosti 60 in 90 centimetrov. Lastnik Franc Š. je oškodovan za približno 100 tisoč tolar- jev. V isti noči je bil s križa ob lokalni cesti Šešče - Griže ukraden lesen kip Jezusa (120, 70 cm), last Ivana K., ki je oškodovan za okoli 150 ti- soč tolarjev. Sunil tudi puščice v noči na 17. junij je nekdo vlomil v bife Kino osmica na Koroški cesti v Velenju. Tam je ukradel registrsko blagajno z menjalnim denarjem, cigarete različnih vrst in puščice za igro pikado. Lastnik Franc J. je oškodovan za 106 tisoč to- larjev. Kradel v podmornici v času od marca do sredine junija je neznani storilec kra- del v gostinskem lokalu Ye- low submarine na Stanetovi ulici v Celju. Odpeljal je elek- trično ubodno žago Black&Decker, globinski se- salec, kovinsko mizo in 8 sto- lov, registrsko blagajno in ra- dio kasetofon. Lastnik Uroš F. je oškodovan za okoli 170 ti- soč tolarjev. Vlomil v uto v noči na 18. junij je nekdo vlomil v leseno uto ob vznožju smučišča Mašin žaga na Rogli. V notranjosti ute je ukradel 6 ribiških palic, prenosni elek- trični radiator, ribiško kaseto z opremo za ribolov, 2 konjski uzdi in električni podaljšek. Vili P. je oškodovan za okoli 130 tisoč tolarjev. Okradeni Petrol v petek dopoldne je nez- nani storilec izkoristil zmanjšano pozornost proda- jalcev na bencinskem servisu Petrola ob avtocesti na Lopa- ti. Iz predala v pisarni je ukradel 330 tisoč tolarjev go- tovine. Napadel policista Policista PP Mozirje sta 19. junija okoli dveh ponoči v kra- ju Florjan pri Gornjem Gradu ustavljala voznika osebnega avtomobila, 62-letnega Jožeta U. iz Radmirja. Voznik na znak ni reagiral, zato sta mu policista sledila in ga dohitela. Jože jima v postopku ni hotel izročiti dokumentov in dati osebnih podatkov, ampak je enega od policistov nenadoma odrinil ter ga s pestjo udaril v obraz. Napadalnega voznika je policistoma le uspelo obvla- dati, a sta bila pri tem poško- dovana. Pomoč sta poiskala v mozirskem zdravstvenem do- mu in nato v celjski bolnišnici, Jože U. pa se bo moral zago- varjati na sodišču. Ukradeni mercedes v noči na 22. junij je iz zaklenjene garaže v Dobriši vasi nekdo ukradel osebno vo- zilo Mercedes 220 C, letnik 1993, last Matjaža A. Vozilo je kovinske srebrne barve, z re- gistrsko oznako CE 39-20E. Kdor bi kar koli vedel o pogre- šanem avtomobilu, naj to spo- roči na tel. št. 113. 0 M.A. . Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. nadzorni svet: Milena Brečko Poklič - predsednica, Matjaž Jamnikar in Tone Vrabl. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešerno- va 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: - 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Nom^ tednika: Milena B. Poklič. Urednica: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lddč. Gregor Katič, Urška Sdišnik, Ivana Stamejčič, ŽeljkoZule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bc^di, Računalniški prdom: Robert Kqterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja telinike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo): 490(^880,4900-881 E-mail: Radio@Nr-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Frančdk Pungerčič Propaganda: Valter I^djen, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032, 443-511 E-mail: Agendja@NT-RC.si INFORMACIJE 31 32 ZANIMIVOSTI Sejem kot tempirana bomba Med tipično ljubljanske zdrahe se je zdaj vmešal tudi magister Franc Pangerl, di- rektor družbe Celjski sejem, ki bo, predvidoma sredi no- vembra, prestavil medna- rodni glasbeni sejem iz Celja v Ljubljano, točneje, v pro- store Gospodarskega razsta- višča, družbe, ki je v lasti Slovenske razvojne družbe. Slednjo vodi gospod Bogdan Topič, ki ima eno od največ- jih plač v Sloveniji in ki se že nekaj let bolj ali manj uspe- šno prepira z delniško druž- bo Ljubljanski sejem. To je še pred časom vodil strastni ribič Borut Jerše, ki pa so ga, medtem ko je bil v bolnišnici, odstranili s prav- catim »državnim udarom« (podobnost z udarom proti generalnemu direktorju novo- goriškega HlT-a Danilom Ko- vačičem, tega je med operaci- jo srca odstranil sedanji direk- tor HlT-a Silvan Križman, je zgolj naključna). Toda zgodo- vina se rada ponavlja in kaže, da bodo tudi njega čez nekaj dni odstranili, ker slabo vodi podjetje. Res je, da si je bil Borut Jerše za vse sam kriv. Kot strastni sladkovodni ribič je lovil v okolici Tolmina, pri tem pregloboko pogledal v kozarec in ko se je usedel v avto, je bila nesreča tu. Do- bro, če bi se gospod Jerše poškodoval sam, bi še nekako šlo, toda pri tem je do smrti povozil nekega pešca. No, medtem ga je njegova dota- kratna sodelavka Ljuba Kof- ler s pomočjo finančnega di- rektorja lepo zamenjala. Toda tudi nova eksplozivna moč ni nič pomagala in prepad med družbo Gospodarsko razsta- višče, ki ima v lasti večji del razstavišča, in Ljubljanskim sejmom se je še poglobil. Ta- ko poglobil, da je Ljubljanski sejem s pomočjo SKB banke kupil ob čedalje hitreje razvi- jajočem BTC-ju, ki ga vodi eden od najbolj uspešnih slo- venskih direktorjev, strastni golfist Jože Mermal, po rodu Savinjčan, primerno zemljiš- če in takoj zaprosil za dovolje- nje, da si tam zgradi primerni sejemski prostor. Toda ljub- ljanska županja Vika Potoč- nik je zadnjič prav privoščlji- vo rekla: »Urbanistična komi- sija je rekla, da na BTC-ju ni primeren prostor za sejemsko dejavnost. Sejme bomo razvi- jah tam, kjer smo jih do se- daj.« In je še sarkastično doda- la: »Pa srečno pot tistim, ki odhajajo.« S tistim, ki odhaja- jo, je mislila Ljubo Kofler, ki je z domžalsko županjo Cveto Oražmovo že podpisala pi- smo o nameri, kajti Ljubljan- ski sejem naj bi se preseHl bhžje Celju, to je v Domžale. Tisti dan, ko je gospod Franc Pangerl na zelo slabo pripravljeni in vsestransko ubogi tiskovni konferenci v največji slovenski vinoteki Si- mona Bradeška povedal, da se bo Mednarodni glasbeni se- jem preselil iz Celja v Ljublja- no; tokrat bo že šesti po vrsd, je v javnost pricurljala vest, da urbanistična komisija sploh nima te moči, da bi kaj odlo- čala, ampak lahko samo pri- poroča. Še več. Javnost je že tudi izvedela, da nekaterih članov komisije sploh niso va- bili na sejo, pa tudi marsikate- rega med njimi niso vpisali v uradni zapisnik, ampak so tam govorili nekateri ljudje (namerno?), ki sploh nimajo nobene zveze z urbanistično komisijo. No, pa se vrnimo na Panger- lovo tiskovno konferenco, ki jo je sklical v petek, takrat, ko že večina redakcij zapira vra- ta, vendar na dan, ko se gos- pod odpelje na morje in je bila Ljubljana samo njegova vme- sna postaja. Prišlo je nekaj novinarjev, med njimi eden od radijskih, ki ne mara direk- torice Ljubljanskega sejma in je osebni prijatelj direktorja Gospodarskega razstavišča, eden, ki ne mara direktorja Gospodarskega razstavišča in je prijatelj z direktorico Ljub- ljanskega sejma in sovraži ljubljansko županjo, eden, ki je dober znanec z gospodom Francijem Pangerlom in še dva ali trije, ki se ukvarjajo z glasbo in nimajo pojma o za- kulisnem sejemskem delu. Na stolih so bile na gosto poseja- ne mape, notri pa dva, trije listi o zgodovini Celjskega sej- ma, pa nekaj malega podatkov o lanskem glasbenem sejmu in nič drugega. Bojim se, da si s takšnimi slabo pripravljeni- mi tiskovnimi konferencami Celjski sejem ne bo pridobil spoštovanja v prestolnem me- stu, pa čeprav je to njegov prvi, ne pa zadnji sejem, ki naj bi gostoval v Ljubljani. No, jeseni bo že vse znano: ah je gospod Pangerl uspel rešiti Gospodarsko razstavišče, kaj- ti samo ni sposobno organizi- rati uspešnega sejma, ali se bo Ljubljanski sejem res preselil v Domžale ali pa bo uspel zgraditi novo sejmišče ob BTC-ju in če bo celjski glasbe- ni sejem, tokrat bo že šesti po vrsti, v Ljubljani bolj uspel, beri: imel več obiskovalcev in več denarja, kot pa ga je imel v Celju. : - NINA KAVRAN ADLEŠIČ Slivniški som Prijemi trofejnih rib na Slivniškem jezeru se kar vrstijo. Na listo uspešnih se je vpisal še Pavel Menhard, član Ribiške družine Voglajna, s 192 cm dolgim in 38,5 kg težkim somora. MŠ KAJ VOZUO ZNANI ŽALČANI Španski gasilec Martin Drev ostaja zvest avtomobilom, ki jih ponuja njegova Avtohiša Drev, zato je pred dvema letoma in pol sedel v velikega Seatovega enoprostorca alhambro in ga ni zapustil do danes. Čeprav kar zadeva Seatova vozila, nima izdelane »preferenč- ne lestvice«, se je z alhambro nekako ustalil, saj je nadvse primerna za prevoz večjega števila potnikov. Zato kot zaprise- žen gasilec v svoj avtomobil večkrat naloži skoraj celotno enoto in jo popelje na tekmovanje oziroma tja, kamor možje radi zahajajo. Nemoteno vožnjo mu omogoča 90 konjev pod pokrovom 1,9-litrskega motorja, ki je doslej brez težav zmogel 70 tisoč kilometrov. »Uporabljam ga za službene in privatne potrebe. Odlično se obnese pri vožnji na zasneženih površinah, saj ima temu primerno prilagojen menjalnik, poleti ga s pridom uporabljam klimatsko napravo,« razloži ob koncu. Se napotek: če vas je alhambra pritegnila, pripravite od 38 do 45 nemških tisočakov. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: TONE TAVČAR NASMEH, PROSIM! Vida Simler iz Celja je po- slala nekaj šal, izbrali smo dve. Nagrade najboljšim šaljivcem bomo podelili ob koncu leta. Kuharica šef kuhinje v restavraciji naroči kuharici, ki še nima izkušenj: »Odojka servirajtez limono v ustih in peteršiljem za ušesi!« »Toda, gospod šef, ali ne bom videti smešna?« Crv »Ali je lahko kaj hujšega kot da ugrizneš v jabolko in v njem zagledaš črva?« »Ja, če zagledaš samo še pol črva.« VTTEZIBELEGA MESTA REPORTAŽA 33 Guslelf in Franca na prangerju Druga prangeriada na Rečici, kjer se je predstavilo 10 slovenskih krajev »Danes bo razbojnik na pranger privezan, lahko ga kamenjate s kamni v veliko- sti koruznega zrna, zmerja- te, zasmehujete ali pljuvate s ceste,« se je glasila sodba pil- štanjskemu razbojniku Gu- steljnu, ki so ga privezali na pranger na Rečici ob Savinji. V tem zgornjesavinjskem kraju je bilo namreč v nedeljo 2. Prangeriada, oziroma sreča- nje slovenskih krajev, ki se ponašajo s sramotilnim kam- nom ah stebrom. V Sloveniji je 12 takšnih krajev, na Rečici sta manjkala Koper in Pred- grad; drugi prangerski kraji pa so se na svojih stojnicah pred- stavljali s posameznimi zna- čilnostmi kraja, na pokušino ponujali svoje specialitete ali pa na kakšen drugačen način vabili v goste. Pilštanjčani, ki so gostili prvo prangeriaci, so na Rečico prišh z avtobusom, grajsko gospodo, svojim prangerjem in razbojnikom, ki se je tudi na Rečici podil za Franckino kiklo, ukradel čajno in nekaj kur. Strogih sodnikov ni omehčal niti Gusteljnov zago- vor, da »ukrade tisto, kar po- trebuje - tam, kjer je.« Piranča- ni (ti bodo gostitelji prihodnje prangeriade) so predstavljah refošk, olive in sol iz sohn; iz Brestanice so prinesU kruh in vina iz vinorodne posavske dežele; Lemberžani so obisko- valcem ponujali mlinčevo po- tico... Na Rečico so prišli še predstavniki Podsrede, Motni- ka, Negove, Radovljice in Ptu- ja. Gostitelji so vsem pranger- skim krajem podarili maketo prangerja, na okrogh mizi, ki so jo prav tako pripravili v nedeljo, pa so se dogovarjali o skupnem nastopu in sodelo- vanju ter o izdelavi turistične- ga spominka, seveda v obliki prangerja. Dopoldanski del srečanja so s sojenjem oboga- tili Pilštanjčani, popoldne pa je po dolgih letih »oživel« pranger na Rečici, ki ima pre- cej bogato in pestro zgodovi- no. Med drugim so ga že po- tegnili iz močvirja, kamor sta ga zaradi sramote skrila dva Rečičana, ga večkrat prestav- ljali, kakor pa je znano iz zgo- dovine, mu sedaj manjkata dve krogli. Rečičani so na pranger pri- vezali prešuštnico Franco, ki je zapeljala uglednega trškega gospodarja Anzo in ga potem obtožila dejanj, ki pa jih »An- za ni mogel storiti, saj je ugle- den tržan,« kakor je izrekel trški sodnik v obsodbi. Pran- ger so v posameznih krajih dobili oziroma izdelali potem, ko so v kraju dobili trške pra- vice in s tem tudi pravico do nižjega sodstva, nanj pa so privezali in na tak način izpo- stavili v posmeh celemu kraju predvsem manjše prestopni- ke. Rečiški pranger, na pri- mer, je bil namenjen samo ženskam... Pri obsodbi Gusteljna in France sta precej sodelovala ciganski Pavel in njegova Ur- ša, znana zgornjesavinjska li- ka, ki so ju obudili Rečičani. Še posebej ciganka je zahteva- la strogo roko pravice, saj sta menda Urša in Pavel poštena tatova in nasploh spoštovana človeka v nasprotju z obema obtožencema... Na Rečici niso manjkali niti slepec, Cukrova Liza in pičkurin, ki so kar precej dobro mešetarili, še po- sebej slovesna je bila gospoda Pilštanjska. Prangeriado so obogatili še zgornjesavinjski ljudski godci in konjerejci, ki so pripravili povorko starih voz in kočij. URŠKA SELIŠNIK Gospoda Pilštanjska v čakanju na Gusteljnovo obsodbo. Turistično društvo Rečica, ki je bilo organizator sreča- nja, prihodnji teden nadalju- je jubilejno prireditev Od li- pe do prangerja. V nedeljo, 27. junija, bodo v prostorih osnovne šole odprli narodo- pisno razstavo Jedila vse le- to, slikarsko razstavo del Milke Trbovšek in razstavo 20 let Od lipe do prangerja. Razstave bodo na ogled do 3. julija. Zgornjesavinjski konjerecji so na vozove rmložili flos, balo, »kaslce« in grabljice, pokazali pa so lojtmik, gumiradl in kočiji. Srečanje ljubiteljev kuhanja v Berlinu Berlinska slovenska žup- nija praznuje letos 30 let svo- jega obstoja in delovanja. Ta jubilej so se tamkaj živeči Slovenci z župnikom Izidor- jem Pečovnikom odločili, praznovati vse leto in v ta namen pripravljajo različne prireditve, koncerte in pro- slave. Minuh vikend pa je pri njih potekal tudi kuharski tečaj oziroma srečanje ljubiteljev kuhanja po receptih sestre Vendeline, ki ga je pripravila in vodila Majda Klanšek iz Celja. Zanimanje za tečaj je bilo izjeiiiuu vtliko in že ob prvi oznanitvi v njihovi cerkvi sv. EUzabete je bilo na sezna- mu dovolj žena in deklet. Pri- javile so se starejše, že izkuše- ne kuharice, kakor tudi mlada dekleta, ki bodo kuharske iz- kušnje še kako potrebovale pri ustvarjanju družinskega živ- ljenja. Sicer pa že stari prego- vor pravi, da gre ljubezen sko- zi želodec. Tečaj se je pričel v petek zvečer, temu je sledil spoz- navni večer, nadaljeval se je v soboto ves dan in se v poznem nedeljskem popoldnevu za- ključil. Kuharice so odkrile marsikatero novo skrivnost v umetnosti kuhanja, prav to pa je namen takšnih kuharskih srečanj, da se na čim bolj eno- staven način pridobi še kak- šna nova izkušnja, da bo s kuhanjem še več veselja. Vsaka od udeleženk je bila na svoj način presenečena, ve- selje in zadovoljstvo pa so izražali njihovi obrazi, ko so z užitkom preizkušale in tudi pojedle pripravljene jedi. Ve- selo družabno srečanje se je končalo s pravimi slovenskimi vižami, med katerimi tudi ni manjkala »berhnska himna«: da vse še ponovimo in se po- novno srečamo. MK 34 NASVETI KOZMETIČARKA SVETUJE Stran z odvečnimi diacicami! 1. Mokro britje - hitro, ne povzroča bolečin: na navlaže- ni koži pod pazduhami z roč- nim brivnikom brijte v nas- protni smeri rasti dlačic. Spe- rite in nanesite pomirjajočo emulzijo in jo nežno vmasi- rajte. Drži približno 2 dni. 2. Trakovi hladnega vo- ska - boleče, a obstojno: ko- ža je osušena in nemastna. Kupite že pripravljene trako- ve s hladno smolo. Nalepite - gladite v smeri rasti dlačic in počakajte 10-15 sekund, nato trak hitro odlepite v nasprot- ni smeri rasti dlačic. Velikost oz. dolžino teh trakov si lah- ko tudi same prilagodite (npr. predel nad zg. ustnico na obrazu); sicer pa se dobijo namenski za te predele. Drži 4-6 tednov. 3. Topli - profesionalni vo- sek - uporabljajo ga kozmeti- čarke: koža je predhodno osušena in nemastna. S po- sebnimi toplimi kasetami (napolnjenimi s toplim vo- skom) premažejo nadležne predele (noge, roke, bikini, obraz...) v smeri rasti dlačic. Takoj nato čezenj polože bombažni trak oz. poseben vpojen papir in ga takoj po- tegnejo v nasprotni smeri ra- sti dlačic. Po depilaciji bole- če predele umirijo s spreji in jih premažejo z emulzijo, ki upočasni rast dlak. Postopek je zelo priporoč- ljiv pred odhodom na morje, saj dlake dolgo ne bodo zra- sle. In še uničuje se njihova korenina. Pozanimajte se o ceni in kvaliteti dela. Niso vse kozmetičarke vešče tega dela. 4. Električni depilator: metoda je preprosta, vendar mora biti koža napeta; z depi- latorjem drsimo v nasprotni smeri rasti dlačic. Dlačice ponovno izrastejo po 2-3 ted- nih. 5. Depilacijska krema: je idealna za bikini predel in pod pazduhami. To kremo nanesemo in jo pustimo od 5- 7 minut. Nato jo obrišemo z žličko. Previdno - šele po 12 urah je priporočljiva ponov- na uporaba mila in deodoran- ta (koža mora ponovno vzpo- staviti pravo kislost). 6. Suho britje z električ- nim brivnikom: zelo prak- tično za potovanja, vendar dlačice rastejo že po 1 dnevu. Ne priporočam ženskam, ki žele odstranjevati dlake na obrazu. Kozmetičarka VESNA Vrt je treba tudi zalivati Voda ima pomembno vlo- go pri razvoju rastlin, zlasti pri zelenjadnicah, katerih organi so sestavljeni od 78 odstotkov (korenovke) pa do 97 odstotkov (kumare) vode. Voda je nujno potreb- no gradivo rastlinskega te- lesa. Pri asimilaciji nastane iz vode in ogljikovega diok- sida škrob, sladkor, celična in še druge spojine. Za tvor- bo 100 g suhe tvarine potre- buje rastlina 25-90 1 vode. Zelenjava zmore doseči le tedaj zadovoljiv pridelek, če dodajamo vodo z zalivanjem, namakanjem ali škroplje- njem (umeten dež). K sreči imamo v tleh precejšnje zalo- ge vode v podtalnici, ki do- polnjuje podnebno vodo. To črpajo globoko segajoče ko- renine in jo izkoriščajo. Del vode se iz globine dviga po lasnicah v območje korenin. Ta voda doseže tudi površino in izhlapi v ozračje, še zlasti, če je površina zaskorjena. Nujno je torej, da redno oko- pavamo, da zrahljamo površ- je gred, da uničimo skorjo in da preprečimo s tem nepo- trebno izparevanje vode. Po- vsem utemeljen je izrek: »Okopavanje je pol zaliva- nja«. Lahko pa varčujemo z vo- do, če zalivamo razumno in če zemljišče pravilno obdelu- jemo. Izogniti se moramo obračanju, preoravanju in preglobokem prekopavanju zemlje pozno spomladi in po- leti. Ti posh se naj opravijo jeseni in pozimi, kvečjemu še zgodaj spomladi. Brazde in grude pomenijo veliko povr- šino in izparevajo mnogo več vode kot izravnana tla. Tudi plevel troši mnogo vode, zato ga moramo sproti odstranje- vati. Zelo pomembno je, če dru- žimo na vrtu vrtnine, ki zah- tevajo mnogo vode, in da sejemo zase vrtnine, ki je potrebujejo malo. Potem bo- mo lahko prve zalivali, pri drugih pa varčevali z vodo. Zelo malo potrebujejo na- slednje zelenjadnice: fižol, por, rdeča pesa, repa, špina- ča, beluši in radič. Več vode potrebujejo, ampak zaliva- nje je potrebno le redkokdaj: grah, blitva, peteršilj, red- kev, redkvica, pomladanske in jesenske solate, paprika, paradižnik, česen in čebula. Mnogo vode zahtevajo, zato jih tudi zalivamo: cvetača, kitajsko zelje, endivija, ku- mare, kolerabice, listnati in navadni ohrovt, belo in rde- če zelje, buče, hren, kore- nje,^ rabarbara, zelena in po- letne solate. Zalivamo vedno zvečer ali ponoči, ko je zemlja že ne- koliko ohlajena. Tedaj tudi mrzla voda tz vodovoda ni škodljiva vrtninam. Ponoči, ker je hladno, ne izhlapi toli- ko vode kakor podnevi, ko sije sonce. Skoraj vsa voda je torej na razpolago koreni- nam. Preko noči jo počasi vsrkavajo in jo tudi takoj izkoristijo za transport pod- nevi ustvarjenih asimilatov. Če zalivamo zjutraj ali pod- nevi, izhlapi v. vročini glavni del vode na škodo rastlin. Od sonca pregrete rastline so tu- di občutljive za mrzlo in ne- prestano vodo, kar opazimo na zažganih listih ali na po- časni rasti zalitih rastlin. Menjavanje od mokrote k su- ši in obratno gre vedno na račun višine pridelka in hkrati na račun kakovosti. To opazimo predvsem na ko- lerabici, korenčku, redkvici, zelju in na paradižnikovih plodovih, ki razpokajo, če niha vlaga v tleh iz ene skraj- nosti v drugo. MK ZDRAVILNE RASTLINE Ptičja dresen Piše: BORIS JAGODIČ Ptičja dresen (Polygonum aviculare L.) spada v druži- no dresnovk. Njeni pred- stavniki rastejo v zmerno to- plem podnebju severne po- loble in združujejo 800 do 900 vrst, ki jih uvrščamo v več kot 30 rodov. Značilne zanje so drobne nožnice, ki spremljajo kolenca in peclje kot prst v rokavici. Imajo drobne, skoraj neobarvane cvetove združene v mnogoc- vetna socvetja. Tudi dresni je zelo veliko, okrog 150, in so kot plevel zelo razširjene ter so zvesti človekov sprem- ljevalec. Ptičja dresen ima v zemlji zvito rjavo koreniko, iz katere poganja do 30 cm visoko, okroglo in poleglo steblo. To nosi podolgovato jajčaste li- ste, ki so brez peclja. Na kon- cu vej je za vsakim hstom po eden do več izredno drobnih, neznatnih cvetov, ki imajo ze- leno cvetno odevalo z belim ali rdečim robom. Po opraši- tvi se iz njih razvijejo trirobe, črne rožke. Cveti od julija do oktobra. Raste ob poteh in cestah, na shojenih mestih, po njivah in dvoriščih in na igriš- čih. Nabiramo cvetočo rastlino. Odrežemo jo pri tleh, odstra- nimo debelejše dele stebel in vej, ostalo zelišče pa očistimo in posušimo v senci na prepi- hu. Najboljšo drogo dobimo od zelišča, ki smo ga nabrali v jeseni. Ptičja dresen vsebuje ete- rično olje, flavonoide, čreslo- vine, kumarinske spojine, slu- zi, smole, kremenčevo kisli- no, rudninske soli itd. Vse te snovi delujejo kompleksno in ljudsko zdravilstvo uporablja ptičjo dresen pri težavah s prehladnimi in pljučnimi obolenji, pri motnjah s pre- snovo, pri bolečinah, ki jih povzročajo kamni in pesek v ledvičnih poteh, pri nočnemu potenju, pri želodčnih razje- dah, sladkorni bolezni, božja- sti, pri krvavi driski itd. Za čaj vzamemo tri velike žlice posušene in zdrobljene rastline in jih prelijemo s pol Utra mrzle vode in segrejemo do vrenja. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Prece- dimo in pri težavah z ledvični- mi kamni in peskom popije- mo do dva litra tega čaja. Pri prehladnih in pljučnih boleznih, ki jih spremlja noč- no potenje, si pripravimo čaj- no mešanico iz dveh utežnih delov ptičje dresni, enega utežnega dela preslice in ene- ga utežnega dela pirnice. Dve veliki žlici te mešanice preli- jemo s pol litra mrzle vode, pustimo namakati eno uro in nato na hitro zavremo. Odsta- vimo in ko se tekočina ohladi, ji dolijemo še žajbljev čaj, ki smo ga vzporedno pripravili. Nato precedimo in čez dan popijemo tri do štiri skodelice tega čaja. Če dodamo še šent- janževe rože, dobimo čaj, ki po ljudskem izročilu prepre- čuje nočno mokrenje v poste- ljo. Pripravimo si čajno meša- nico iz enakih delov ptičje dresni, kolmeževih korenin, kamilic, kumine, poprove mete in sladkih koreninic. Dve veliki žlici te mešanice poparimo s pol litra vrele vo- de, pokrijemo in pustimo sta- ti toliko časa, da se čaj popol- noma ohladi. Nato precedi mo in čaj pijemo čez dan pc majhnih požirkih. Ljudske zdravilstvo to priporoča Zc odstranjevanje črevesnih za jedalcev, za zdravljene čiro\ želodca in dvanajstnika, pr vnetju tankega in debelega črevesja in za odpravljanje težav, ki jih spremlja driska bruhanje in splošna slabost Tu lahko dodamo še posuše no krvenko. Tri velike žlice droge na močimo v pol litra mešanice iz vode in rdečega vina. Se grejemo, da zavre in kuhamc še pet minut. Nato odstavimo in pustimo, da se tekočina ohladi. Nato precedimo ir čaj pijemo po požirkih če: dan. Poleg tega, da se topijc ledvični kamni, popuščajo tudi bolečine in krči. To po maga tudi pri putiki in drugil presnovnih težavah. NASVETI 35 MEDSEBOJNI ODNOSI »Ti si pa res ne zaslužiš mojega sina!« So primeri, da sta tašča in snaha najboljši prijateljici. Še pogosteje pa sta tekmici in sovražnici. Kje tiči vzrok, da se nikakor ne razumeta? In kaj lahko storimo, da bo njuno sožitje kolikor toliko znosno? Sin je dal mami ključ od stanovanja in jo prosil, naj ta čas, ko bosta z ženo na počitni- cah, poskrbi za njune lončni- ce. Ko sta se zakonca vrnila, so bile rože res v najlepšem redu, a sta kljub temu osuplo ostr- mela: mama je na novo razme- stila pohištvo in razobesila sli- ke, češ da je tako veliko lepše. Mladi par se je poročil. Po poroki je mama prijela sina pod roko in rekla: »No, zdaj greva pa domov!« Barbara je srečala mamo svojega zaročenca. Po krat- kem pozdravu jo je bodoča tašča predstavila svoji sprem- ljevalki: »To je Barbara, prija- teljica mojega Petra. Saj veš, kako ga punce obletavajo.« Ti trije primeri zvenijo kot smešnice, a so za mnoge mla- de žene bridka resničnost. Tašče jih nadzorujejo, prezi- rajo, žalijo, marsikatera pa je celo prepričana, da snaha ni vredna njenega sina. Seveda niso vse tašče take.. Marsikatera mlada žena se s svojo taščo dobro razume, včasih celo bolj kot z lastno materjo. Če pa že ne ^nata ustvariti prave topline, je nju- no sožitje vsaj znosno in vljudno. Kje tiči vzrok, da se med taščo in snaho razvije sovraš- tvo na prvi pogled? Kako bo tašča sprejela svojo snaho, ne odloča snahino pozorno ozi- roma neprijazno ravnanje, tr- di miinchenska svetovalka Gerda Hanich. To je zapečate- no že prej, še preden je sin dovolj star, da bo pripeljal snaho k hiši. Tašča, ki že vna- prej odklanja katerokoli žen- sko kot sinovo izvoljenko, ugotavlja Gerda Hanich, ima za seboj neprijetne življenjske izkušnje. Ali živi sama ali pa v nesrečnem zakonu in v svo- jem sinu podzavestno vidi na- domestilo za moža. Posledica tega je, da v vsaki ženski vidi tekmico, ki jo skuša pregnati z vsemi močmi in sredstvi. Vča- sih pride do takega nasproto- vanja tudi v primeru, če je bil taščin zakon kolikor toliko srečen. Ker pa je bila vzgoja otroka prepuščena predvsem materi, se ta tako naveže na sina, da ji je napoti vsaka dru- ga ženska. Če vse to razmislimo, po- tem spoznamo, da je neprijet- na tašča pravzaprav zelo ne- srečen človek. Toda s svojim nemogočim ravnanjem v sna- hi nikakor ne more vzbuditi sočutja. Kajti s svojo neverjet- no iznajdljivostjo najde taka ženska prav tiste točke, ki so za snaho še posebej boleče. Naj omenimo le tri bojišča: - gospodinjstvo - naj se sna- ha še tako trudi, tašči ne more ustreči. Izzivalno obriše stol, preden sede nanj, pritožuje se, da bo sin zaradi njene vege- tarijanske hrane shiral, pod- talno napada. - sinova prejšnja - »Če bi imel s prejšnjo ženo otroke, bi zagotovo ostala skupaj,« je kaj neprimeren očitek novi snahi, ki pričakuje otroka. Ali pa: »Res ne vem, zakaj se je moj fant odločil prav zate, saj je imel veliko boljših na izbiro!« - snahina zaposlitev - kaj pogost očitek snahi: »Res ne vem, zakaj se toliko ženeš v službi! Zame so bih mož in otroci zmerom prvi!« Kako naj se snaha brani pred takimi očitki? Gerda Hanich pravi: »Moževe matere ne mo- reš spremeniti. Nauči se torej živeti z njo!« To pa je mogoče le v primeru, če se mlada dva dobro razumeta, če se o vsem pogovorita in tudi skupaj od- bijata napade. Naj mlada žena strese ogorčenje, vendar ne kot očitek možu, temveč kot sporočilo: »Čutim, da si vsa- kič nekako spremenjen, kadar se vrneš z obiska pri materi!« Ali pa: »Želim si, da bi se kdaj potegnil zame, kadar me tvoja mati kritizira...« Kajti mož včasih sploh ne opazi, kaj vse si njegova mama dovoli. Miinchenska psihologinja ugotavlja, da se moški kaj rad izmika, če gre za njegovo ma- ter; tako pomanjkanje solidar- nosti pa pogosto ogroža za- konsko sožitje. Za dober za- kon je nujno, da se na partner- ja lahko zaneseš, čeprav ni nujno, da bi bil mož soudele- žen ob vsakem sporu. Gerda Hanich pravi: »Svoji materi mora odločno povedati, da je zanj njegova družina prva. Vsakdanje prepirčke s taščo pa naj snaha izbojuje sama.« Z določno razdaljo in z ne- kaj diplomacije boste tudi z najbolj nemogočo taščo našh skupni jezik. Končno - naj bo še tako pikra in nemogoča - dejstvo je, da je mati vašega moža in babica vaših otrok! LIDIJA SENIČAR MERILCI ČASA AP Chronographe Quantieme Perpetuel Audemars Piguet Ni veliko urarskih imen, ki lahko poleg svoje blagovne znamke napišejo naziv »Ma- nufacture«, a ena takšnih je Audemars Piguet. Leta 1875 sta dva mlada urarja - Jules Audemars in Edward Piguet - ustanovila urarsko delavnico Audemars Piguet in si kot cilj zastavila izdelavo komplicira- nih mehanizmov za takrat še izključno žepne ure. In temu duhu njihovi nasledniki sledi- jo še danes. Izraz »Manufacture« v da- našnjem urarskem svetu po- meni pravo redkost, dovoljen pa je izključno tistim podjet- jem, ki razvijajo nove modele urarskih mehanizmov in jih tudi izdelujejo sami. Sedež podjetja je v enem najbolj urarskih mest. Le Brassus, od koder izhaja še nekaj zvenečih imen urarske stroke, vendar ima svojo upra- vo v Ženevi. V prejšnjem sto- letju so bile železniške pove- zave iz večjega mesta mnogo lažje, zato se je tudi to podjet- je kmalu po ustanovitvi odlo- čilo svoj logistični center po- staviti v Ženevi. Za 4. oktobrom leta 1582 je prišel - 15. oktober in sicer z namenom, da nadoknadi dne- ve, ki so se »izgubili« tokom stoletij, saj v tistem obdobju še niso poznali prestopnega leta. Papež Gregorij XIII. je takratno obračunavanje enega leta (365 dni in 1/4) popravil z dodatnim dnevom vsako če- trto leto v mesecu februarju. In prav ta izračun je bil moder- nim urarjem izziv, na katerega sta leta 1875 gospoda Aude- mars in Piguet odgovorila s prvim t.i. »Perpetual calen- dar« mehanizmom. Le-ta upo- števa mesece z manj kot 31 dnevi in prav tako prestopna leta. Leta 1978 so z nadaljeva- njem tradicije slavnih ustano- viteljev prvič predstavili še da- nes najtanjši mehanizem z večnim koledarjem. In kot do- kaz, da imajo tudi dame bese- do pri tehniki, so leta 1989 predstavili še damski mehani- zem s to funkcijo. Mehanski mehanizem s t.i. komplikaci- jo je sestavljen iz več kot 400 delcev. Audemars Piguet je stara fir- ma z novim pristopom k urar- skemu poslu. Zavedajo se, da se tudi vrhunska kvaliteta ne more prodati brez dobrih re- klamnih potez. Njihove ko- lekcije RoyaI Oak, Millenary, Classique, Charleston, Ed- ward Piguet, Jules Audemars, Grande Gompication in ostale so postale zaščitni znak sve- tovnega šahovskega velemoj- stra Garija Kasparova, igralca golfa svetovnega formata Nic- ka Falda, smučarskega šam- piona Alberta Tombe in osta- lih vrhunskih športnikov, v katere v zadnjih letih AP inve- stira svoj kapital. Prav tako s svojimi človekoljubnimi ak- cijami prispevajo za ohranitev gozdov na našem planetu. Z leta 1992 zastavljeno idejo »Time for the trees« vsak ku- pec ure iz kolekcije Royal Oak (kraljevi hrast) z določenim odstotkom pri nakupu prispe- va v Fundacijo AP za rešitev svetovnih gozdov. Še danes je tovarna v večin- ski lasti dedičev ustanovite- ljev, 40 odstotkov delnic pa pripada prav tako eni večjih proizvajalk prestižnih ur - Jae- ger Le Goultre. David LEČNIK, urar iz Celja in Slovenskih Konjic BIO KOLEDAR Sejte, presojajte, sodite, zolivojte, negujte rostline; Tohljajte in prezrolujte tlo, pobirajte in predelujte prideike v času, ki je najugodnejši zo posonrezne tipe rostiin in ki je . razviden iz koledorjo. 36 GLASBA Naj pada zdaj dež Slovenska popevka za leto 1999 je skladba skupine Foxy Teens Izbrali so jo. Slovensko po- pevko leta 1999. S telefon- skim glasovanjem so gledal- ci in poslušalci največ točk namenili skladbi Naj pada zdaj dež, ki jo prepevajo Foxy Teens. In razsvetlila se je Ljubljana - z ognjemetom. Mlade lisičke, kot jim pravi- jo, so bile izredno navdušene. Avtor zmagovalne pesmi, Boštjan Groznik, ki je napisal tako glasbo, besedilo in nare- dil aranžma, je dobil »glasbe- nega zmajčka«, zmago pa je komentiral z besedami: »Lepo je zmagati!« Pri zmagi skupine Foxy Teens ima nekaj zaslug tudi Sendi (sama se je predstavila ob klavirski spremljavi Vojka Sfiligoja s skladbo Se še spo- tninjaš), saj poučuje dekleta. Pravi: »Napovedala sem kar tri nagrade. Da bo verjetno Lara Baruca dobila za interpretaci- jo in Karmen Stavec ali Nuša Derenda za najboljšo pevko - pa sta obe dobili nagrado - in po tiho sem si mislila, da si nagrado zaslužijo tudi Foxy- ce, ker so tako mlade in se iskreno veselijo tega uspeha.« Na Slovenski popevki je si- cer nastopilo 14 izvajalcev, ki so prepevali v živo na posneto glasbeno podlago. Strokovna žirija, katere predsednica je bila Miša Molk, se je za naj debitantko odločala med dve- ma pevkama, izbrala pa Laro Baruca, ki se je predstavila s skladbo Moja zvezda. Strokovna žirija, v kateri so bile Nada Žgur, Alenka Godec in Darja Švajger, je nagradila kar dve pevki - Nušo Derenda in Karmen Stavec. Majda Suša, Miša Čer mak in Drago Mislej - Mef so odločali o najboljšem besedilu in na- gradili pesem V vetru rdečih zastav, ki so jo prepevali Ka- lamari, in avtorja te pesmi Marjana Pintarja. Patrik Greblo, lanskoletni dobitnik nagrade za naj aran- žerja, Jani Golob in Miha Var- djan so se odločili, da zaradi tega, ker so bili letošnji aranž- maji bolj ali manj klišejski, nagrade za najboljši aranžma ne podelijo. Podelili pa so na- grado za najboljšo produkcijo. To sta dobila producenta pe- smi Ujemi moj nasmeh Alek- sander Kogoj in Sašo Fajon. Pesem je prepevala Regina. Strokovno nagrado so pode- ljevali Danilo Kocjančič, An- drej Šifrer in Moj mir Sepe. Nagrado so podelili Majdi Arh, ki je napisala glasbo in besedilo pesmi Vzemi me, ve- ter, prepevala pa jo je Nuša Derenda. Majda je bila prese- nečena, ker je bila prepričana, da bo Nuša dobila nagrado za interpretacijo ali debitantko. Nuša pa je bila zelo vesela, da je končno dobila tudi kakšno nagrado. Verjela je v to sklad- bo že od vsega začetka in upa, da so si nagrade res zaslužili (Nuša bo gostja na Radiu Celje 22. julija ob 10.10.). Mojmir Sepe je zmago mla- de dekhške skupine Foxy Teens komentiral: »Meni je všeč, da so tele mlade frkljice dobile prvo nagrado. To je do- bro za prireditev, tudi v bodo- če. Prireditev je bila za moj okus standardna, ker ni bilo živega orkestra.« Vsak glasbenik na takšni ali podobnih prireditvah poskuša opozoriti nase; z glasbo, obla- čenjem, posebnostmi, pa tudi spremembami. Tokrat je zelo presenetil Vili Resnik, ki je še pred časom svojim oboževal- kam obljubljal, da dolgi lasje ostanejo, čeprav si jih je vča- sih spel v čop. Vendar »prišla je urca, šla je frizurca«, kot je dejal Vili. Kocka je padla, zdaj so na vrsti poslušalci, ki bodo sklad- be vzeli za svoje ali pa ne. Ali bo' katera od skladb postala zimzelenček, pa bo pokazal čas. ; SIMONA BRGLEZ Zmagovalke Slovenske popevke Foxy Teens. Zadnje poletje v parku čeprav mlade v zvezi z dogajanjem v celjskem mestnem parku pogosto kritiziramo, jih je tokrat potrebno pohvali- ti, saj so v Klubu študentov celjske regije pripravili sklop literarno-glasbenih prireditev in tako vsaj za nekaj veče- rov v park vdihnili pridih življenja in kulture. Sklop prireditev pod skupnim imenom Zadnje poletje v parku se je pričel v nedeljo, ko sta v paviljonu pri fontani nastopila kantavtor Rihard Kotar in literat Matej Krajnc. V ponedeljek med šestnajsto in dvaindvajseto uro so nastopili Barni Band, Big Bibls band in Wellblott, v torek so se Celjanom v mestnem parku predstavili skupini Sidharta in Psyhopath, včeraj, v sredo, pa je bil koncert skupin Deseti brat, Grozdje in Tabu. Zadnja prireditev v sklopu junijskega dogajanja v celjskem mestnem parku bo v soboto, ko bodo ob šestnajstih z nastopom pričeli Lara Baruca, Lucky Cupid in Dadi Daz. Vstop na vse prireditve v parku je prost, kot je povedal Gaber Marolt, pa si pri KŠCR želijo, da bi lahko v celjskem mestnem parku lahko pripravili še več prireditev in pa, da bi tudi tokratni sklop koncertov postal tradicionalen dogodek. V sodelovanju z občino bodo skušali pričeti tudi s potrebnimi aktivnostmi za to, da bi do prihodnjega leta na mestu sedanjih prireditev v celjskem mestnem parku pozida- li nov paviljon. N.-M. SEDLAR Skupini Welibiott ni dolgčas Rockovska zasedba Wellblott, ki je doslej izdala dva albuma, leta 1995 album »Ista laž« in leta 1997 »A veš, kaj mislim?!?«, za letošnje poletje in jesen spet napoveduje precej novosti. Z nekoliko prenovljeno zasedbo, nov vokalist je Sandi Štaher, so od februarja do aprila s producentom Jadranom Ogrinom v studiu Jork posneli enajst novih skladb za njihov tretji album. Precizno studijsko delo je kot rezultat prineslo dobro sproducirane skladbe energičnega kitarskega ročka, namenjene tako žurerski mladini kot tudi zahtevnejšim poslušalcem. S svojo raznoliko vsebino bodo skladbe verjetno priteg- nile širok krog poslušalcev. Skupaj z ZKP RTV Slovenija, kjer bo album izšel septem- bra, pa že pripravljajo obširne promocijske aktivnosti. Pred nekaj dnevi je tako v paketu z videospotom izšel prvi singl, poletna rockovska balada »Za naju dva«. Skladba, ki je že naletela na zelo dober odziv, pa ni edina, s katero bo Wellb- lott razmigal poletne mesece. Že konec julija bo na ogled videospot r'n'r skladbe »Zlob- na vila«, s katero se bodo predstavili na letošnjih Melo- dijah morja in sonca. To pa seveda ne pomeni, da adutov za september, ko bo plošča z delovnim naslovom »Zavzemi svoje stališče« uradno izšla, ne bo več. Prav nasprotno. Na albumu bodo še akustična bluesovska skladba »Sence«, pa »Stare navade« - duet s Tinkaro Kovač... Dela Aleksu, Matjažu, Urošu, Gregi in Heleni prav gotovo ne bo zmanjkalo, tudi zato ne, ker so ena najbolj dejavnih sloven- skih koncertnih zasedb. Poleg lastnih koncertov jih namreč lahko slišimo tudi v spremlje- valni zasedbi odlične primor- ske pevke Tinkare Kovač. Poletje za Wellblott ne bo ravno čas počitnic, glede na to, da album skupaj s paketom vseh aktivnosti izide septem- bra, pa bodo, kot kaže, letoš- nji oddih zamenjali za trdo delo. Danes, v četrtek, Tinka- ro Kovač nastopajo v Zelenem gaju, jutri v Vuzenici, v nede- ljo pa na festivalu Lent v Mari- boru. SIMONA BRGLEZ Tinkaro »povozili« zvočniki čeprav v letnem času kar mrgoli glasbenih prireditev na odprti sceni, so organiza- torji iz Casablance na atriju Golovca z »Glasom poletja« v soboto zadeli v polno - pisa- na druščina nastopajočih in pričetek počitnic sta na pri- zorišče pritegnila dvatisoč- glavo mladež. Tej je družbo delalo kakšnih pet desetin starejših in zrelej- ših poslušalcev, ki jih je pred oder potegnila nostalgija ozi- roma potreba po zabavi. Prib- ližno 7 ur muziciranja je tudi bilo zamišljenih kot velika ve- selica in ne koncert. Temu pri- merno so se obnašali tudi na- stopajoči, zato je zlasti pri skupinah in solistih onkraj Trojan motilo nenehno dobri- kanje, češ kako smo Štarejci najboljša publika, da je pri nas najlepše in da je življenje z (laškim) pivom vsekakor bolj- še. Stare in oguljene fraze so bile prepogostokrat podkrep- ljene še s kakšnim domoljub- nim verzom po južnjaškem taktu. Ceneno natolcevanje! Premalo kritičnim naraščaj ni- kom je bilo za tovrstne sko- vanke seveda vseeno, zato so pridno »požirali« prav vsako neumnost iz odra, dogajanje pred njim pa je bilo največkrat podobno valovanju morja. Slednje se je umirilo le ob nastopih migetajočih tehno zasedb, ki v nobenem prime- ru ne sodijo na »open air«, kvečjemu v diskoteke ali še bolje na domače zabave zapr- tega tipa. Da je tudi v Sloveniji možno kvalitetno glasbeno ustvarja- nje, je poleg veterana Petra Lovšina še najbolje pokazala obalna rockovska »primado- na« Tinkara Kovač. Potem ko je pred tednom dni končala šolanje na akademiji v Trstu, jo je v Celju izdalo ozvočenje, zato so za naše razmere zares vrhunske interpretacije izzve- nele v prazno, njena flavta pa je le še dodatno zapacala po- pačeno zvočno sliko. Kdor redno spremlja glasbeno pot ta čas ene najkvalitetnejših vo- kalnih solistk pri nas, je z lahkoto uganil sporočilo, na- menjeno celjski publiki. Žal se je ta ob Tinkarinem nastopu najbolj odzvala le ob preigra- vanju uspešnic kanadske na- gice Alanis Morissette, naša Primorka pa se bo verjetno že še naučila, kaj ima občinstvu povedati med posameznimi skladbami. Zvezdi večera naj bi bili Daniela in Jasmin Stavros. Očem publike je ostal skrit hrvaški obračun o tem, kdo je na tem koncu bolj popularen, oziroma kdo bo nastopil kot zadnji. Organizatorjem so si- veli lasje, saj je njun nastop nekaj časa celo visel v zraku. Drenjanje prevelikega števila nastopajočih je po svoje po- vezovala Deja Mušič, ki naj do prihodnjič razmisli, kako je potrebno glasbenike napo- vedovati, saj niso vsi tako iz- vrstni, kot je želela pojasniti zbranim. PRIMOŽ ŠKERL Skupina Wellblott pri snemanju videospota. GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Dobri dve leti po izidu mega uspešnega albuma »Middle From Novvhere« (8 milijonov prodanih izvodov) so se bratje HANSON spet vrnili v studio, kjer skupaj z Ricom Ocasekom, šefom v osemdesetih izjemo popularne pop zasedbe THE CARS, pripravljajo material za drugi album. Prejšnji torek se je na poli- cah trgovin z nosilci zvoka, tudi domačih, znašel nov glas- beni izdelek CARLOSA SAN- TANE. Gre za LP »Supernatu- ral«, na katerem ob nekaterih stalnih spremljevalcih legen- darnega mehiškega kitarista gostuje še cel kup zvezdnikov (Lauryn Hill, Eric Clapton, Eagle Eye Cherry, Everlast, Wycleaf Jean, Dust Brot- hers...). Omenjeni album San- tana skupaj s skupino Dave Mathews band že več kot me- sec dni promovira po ZDA na nekaterih največjih koncert- nih prizoriščih. Novopečeni irski boy-bend WESTLIFE, ki deluje pod vodstvom Ronana Keatinga iz skupine Boyzone, se po No.l uspešnici »Swear It Again« spet vrača na lestvice. Tokrat s single ploščo »If 1 let You Go«, ki je obenem tudi napoved za skorajšnji izid LP prvenca. Bostonski ročk prvaki AEROSMITH so posodili svoje ime, podobo in glasbo za spektakularni vlak smrti »Rock&Roll coaster«, ki bo od prihodnjega meseca na- prej s hitrostjo skoraj 100 km/h divjal po Disney-MGM studiih. Vse popularnejša plesalka in igralka JENNIFER LOPEZ se je po vidnih vlogah v filmih »Selena« in »Out Of Sight« po- dala še v glasbene vode in svoj nesporni in vsestranski talent kronala kar s prvim mestom prestižne Billboardove lestvi- ce single plošč. Njena »If You Had My Love« je z najvišje pozicije izrinila latino zvezd- nika Rickya Martina in njego- vo »Livin' La Vida Loca«. Nič kaj slabše pa se ne godi tudi njenemu debitantskemu LP izdelku »On the 6«, ki se je brez težav že teden dni po izidu zavihtel med prvih deset najbolje prodajanih albumov na oni strani vehke luže. Ena izmed največjih ameriš- kih trgovskih družb Kmart je zaradi sporne naslovnice, ki jo »krasi« poltonska nagica, iz prodaje umaknila nov album »Dark Side of the Spoon« či- slanih prvakov »industrijske- ga metala« MINISTRV. Rosno mlade zvezdnice 21 ST CENTURV GIRLS (pov- prečna starost 15 let) , ki te dni rovarijo po evropskih les- tvicah z istoimensko udarno power pop poskočnico, od- ločno zavračajo vsakršno po- dobnost s prototipom dekliš- kih zasedb devetdesetih SPICE GIRLS. In to kljub te- mu, da so kvartet, da imajo istega menagerja in da delajo z istimi skladatelji in producen- ti kot mnogo popularnejše Spajsice. Na otvoritvi olimpijskega stadiona v Sydneyu je pred 90000-glavo množico prejš- njo soboto prvič po smrti pev- ca Michaela Hutchencea zai- grala avstralska zasedba INXS. Mesto suicidnega Mic- haela je zasedel že rahlo po- zabljeni ameriški pevec TERENCE TRENT D'ARBY. Skupina BUSH, ena izmed najuspešnejših ročk zasedb devetdesetih, je klonila pod težo 40-milijonske tožbe in se vrnila k založbi Trauma, od katere je pred iztekom pogod- benih obveznosti leta 1997 prestopila k Interscope Re- cords. Da pa bi bil volk sit in koza cela, bo Interscope okto- bra založil že posneti material za album »The Science of Things«. Takrat pa bo izšel tudi dolgo pričakovani tretji album kali- fornijskih folk rockerjev COUNTING CROWS, ki jih pri nas poznamo predvsem po simpatični uspešnici »Mr. Jo- nes« iz leta 1993. Za zvočno podobo albuma, ki nastaja pod delovnim imenom »This Desert Life«, bo tokrat poskr- bel kar pevec in avtor večine skladb Adam Duritz. S koncertom v mestu Colo- rado Springs sta dva velikana sodobne glasbe, BOB DVLAN in PAUL SIMON (na sliki), otvorila skupno turnejo, ki bo obsegla trideset koncertov po srednje velikih ameriških klu- bih. Potem ko je GEORGE HARRISON uspešno prema- gal raka na grlu, je spet poln elana. Po urejanju zadev okoli ponovnega izida pre- novljenega in z nekaterimi do sedaj še neobjavljenimi posnetki dopolnjenega soundtrack »Yellow Subma- rine«, ki je v začetku leta 1969 spremljal istoimenski celovečerni animirani film, se 56-letni ex-Beatle pri- pravlja tudi na snemanje ma- teriala za nov solo projekt, prvi po leta 1987 objavlje- nem »Cloud Nine«. Uspešni zabavi, ki jo je eki- pa Taotech - Work in Progress pripravila prejšnji petek v dvorani G Gospodarskega raz- stavišča, se bo jutri, na taistem prizorišču, zgodil še večji rave party. Na treh plesiščih bo poleg vseh najboljših sloven- skih DJ-jev rolal tudi britanski tehno zvezdnik LUKE SLA- TER. Skoraj dvajset let po na- stanku se je pred nedavnim v studio 22 Radia Maribor zapr- la mariborska zasedba LAČNI FRANZ in začela pri- pravljati material za novo ploščo, ki naj bi izšla septem- bra. Vlogo pevca Zorana Pre- dina, ki je skupino »razpu- stil« lani, je prevzel kitarist Milan Prislan in skupaj s so- borci (Zoran Stjepanovič - bas, Mirko' Kosi - klaviature, Andrej Pintarič - bobni) k nastajanju LP-ja povabil še nekaj starih prijateljev - Vla- do Kreshn je z Lačnimi Fran- zi posnel skladbo »Zbudi se«, Janez Zmazek pesem »Duho- vi višin«... Po finančno precej neuspe- šnem, idejno in izvedbeno pa čisto solidnem lanskem LP- ju, se namerava 31-letna av- stralska pop princeska KYLIE MINOGUE vnovič vr- niti v središče dogajanja sve- tovne glasbene scene. Tokrat s priredbo mega-uspešnice »The Reflex« (Duran Duran, 1983) in z albumom, ki pod okriljem založbe Mushroom in nadzorom producentske in avtorske naveze Brothers In Rhythm prav te dni nastaja v studiih Real World Petra Ga- briela. Računovodja pred leti zelo popularnih angleških novo- psihadelikov THE CHAR- LATANS je bil obsojen na pet let zapora, ker je člane ome- njenega benda okradel za kar 350 000 funtov. 15. junija je izšel »dobro- delni« album »No Bounda- ries« z impresivno hsto ude- ležencev (Korn, Rage Against The Machine, Bush, Black Sabbath, Pearl Jam...), ki so honorar za svoje stvari- tve namenili kosovskim be- guncem. V organizaciji koncertne agencije in neodvisne ljub- ljanske založbe FV bo v pone- deljek, 28. junija, v KUD-u France Prešeren nastopil vete- ran ameriške alter rhythm & blues in country scene ANDRE WILLAMS. 63-letni gospod bo ob spremljavi sku- pine The Sadies ob številnih svojih starejših »uspešnic« preigraval tudi skladbe s še čisto svežega albuma »Red Dirt«. STANE ŠPEGEL 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE - ALBUMI 38 RADIO Kuharski piknik Radia Celje uspel! Ob cerkvi sv. Jožefa smo pregnali dež z dobro voljo v soboto zjutraj me je sko- raj kap. Temačno vreme, sla- ba vremenska napoved. »Evo, pa gre piknik po gobe!« sem si mislila. A piknik bo, tud' če bodo padale prekle, smo rekli v radijski reklami za radijski piknik, ki smo ga pripravili za poslušalce oddaje Kuhaj- mo skupaj. Na Jožefovem hribu, pro- stor so nam prijazno odstopili v Domu svetega Jožefa, ki ga vodi Jože Planinšek, smo pri- pravljali vse za piknik. Dani je rezal čebulo, Ivica je lupila česen, Majda, ki nam je v veli- ki meri pomagala, da smo lah- ko piknik pripravili na tej pre- krasni lokaciji, je pripravljala v kuhinji, Mičo je napeljeval ozvočenje, Zlatko in Vojko pa sta pomagala pripraviti stole in mize v notranjih prostorih, da bi se skrili pred dežjem, ki se je ulil pol ure pred pričet- kom piknika. Kakšnih dvajset jih bo že prišlo, smo se pogovarjali. Osemdeset se jih je prijavilo z dopisnicami, a se bodo gotovo ustrašili dežja, smo razmišlja- li. Toda poslušalke in poslu- šalci oddaje Kuhajmo skupaj so nas prijetno presenetili. Proti enajsti je bilo, ko so pri- čeli prihajati. Do približno poldneva se jih je zbralo okoli sto petdeset. Skoraj nihče ni prišel praznih rok. Mize so se šibile pod dobrotami. Dani je kuhal ciganski golaž, nato so nekaj poskočnih urezah še Šentjurski muzikanti, nekaj udeleženk se je zavrtelo, do- bre volje ni manjkalo in nena- doma je nebo prenehalo joka- ti. Razpoloženje se je še iz- boljšalo. Da smo dobro piU in jedli, si lahko mislite, ogledali smo si tudi prekrasen Dom svetega Jožefa, tisti, ki so žele- li, so lahko obiskali sveto ma- šo, ki jo je župnik Planinšek pripravil posebej za udeležen- ce piknika, nato pa smo se še pozabavah, zaplesali in se okoli pete popoldne pričeli razhajati. Skoraj vsi smo bili zadovoljni. Mi zato, ker nam je uspelo pripraviti piknik, ki je razveselil naše zveste poslu- šalke in poslušalce, udeležen- ci pa so odhajali z nasmehom na ustih. In zato smo jim ob- ljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Da je piknik odhčno uspel, se moramo zahvaliti našemu direktorju Jožetu Cerovšku, ki nam je izdatno pomagal pri organizaciji in izvedbi, pa pro- pagandistoma Vojku Grabarju in Zlatko Bobincu, nepogreš- ljiva je bila Majda Klanšek, poleg nje pa seveda Ivica Bur- nik, naša tehnika Bojan Pišek in.Mitja Tatarevič, pa na Dani- ja ne smemo pozabiti in na Borisa, ki je na Jožefov hrib zvozil in znosil vse, kar smo pbtrebovaU. Jedli smo slasten kruh pekarne Uduč iz Pongra- ca, meso pa je za udeležence prijazno prispevalo mesarstvo Čas iz Žalca. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: GREGOR KATIČ Ivici Burnik so sodelavci oddaje Kuhajmo skupaj podarili tudi darilce. Danijev ciganski golaž s štirimi vrstami mesa, gobami, krompir- jem, papriko in paradižnikom se je v kotlu kuhal tri ure. TV Večer Dnevnik Večer je začel ob petkih izdajati svojo no- vo prilogo s televizijskim sporedom. TV Večer prina- ša v praktični mini barvni prilogi sporede štirinajstih slovenskih, hrvaških, av- strijskih in"-madžarskih ter 29 s^telitskihTV progra- mov. Tedenski sporedi-vse- bujejo tudi obsežnejše na- povedi filmov oziroma za- nimivejših oddaj. Odmev- na bo verjetno rubrika TV Večerko, v kateri Večerovi novinarji ocenjujejo neka- tere oddaje na televiziji. Dani je v kuhinji zaposlil kar udeleženke piknika. Nad sodelovanjem so bile vse navdušene! Tako veselih kuharic pa še ne! Kisla župa slave že nekaj več kot pol leta poteka oddaja Stereotip, ki jo vodiva z Borutom in po pol leta že človek dobi malo občut- ka, kaj je tisto, kar na radiu pritegne ljudi in kaj jih dolgo- časi. Včasih pa je tudi tako, da pričakuješ, kako se bo nekaj zgodilo in odvilo huronsko, na koncu pa iz vsega skupaj ni nič. Tresla se je rodila se je miš, bi laJiUj^^n^zorili s standardnim pregovorom. V prejšnji oddaji, ko smo se po- govarjali o pervefznempmdk)- gu poslancev glede njhovega upokojevanja, sva pričakovala morje klicev, pa^ mč. ^ Tokrat ^ sva v oddajo povabila Ireno Vrčkovnik, s katero na) bi se~ pogovorili 'b slavi, stereotipu, da so ^^ni ljudje sicer navi- dez sremj., v resnici pa ves čas pod budnim očesom ljudi, ^ jih poznajo in taka tikoč brez zasebnosti. Nisva imela name- na, da bi preveč čvekali s po- slušalci, pa je bilo vseeno dosti klicev, ki jih niti vse nisva sprejela. In kaj smo se pogovo- rili, kakšen stereotip smo raz- bili, če se poigram z najinim napovednikom za oddajo? Iskreno povedano, rezultat je ničen, celo natresli smo ne- kaj novih. Irena je namreč vztrajno trdila, da ni slavna, da slava sicer malček godi, ne pa preveč, da njo tudi ta mala mera slave, ki jo je bila delež- na, ni spremenila, da v Slove- niji težko sploh govorimo o slavnih osebnostih, ker da je premajhna... No, tukaj sem zaštekal, da ni preveč smisel- no spraševati Ijudi^ ki so na kakršenkoli način okičeni z avreolo slave, o slavi, ker Je ravno lastnost slave takšna, da človeku ne dovoljuje raz- mišljati realno, pač pa le skozi qjo ^amo. Dejansko so odmer- ki slave, ki jo Slovenci jiome- njatn0 svojim slavnežm )na- lenkostni, ampak slavffjelmd koncentrat, ki se običajni cepi na človekovo naivno nečimr- nost m v tej kombinaciji deluje čudežno in nepredvidljivo, za- gotovo ekscentrično. To se mi je posvetilo že med samo odda- jo in zato sem pogovor preu- smeril drugam in, zanimivo, naletel na nove in nove stereo- tipe, pripravljajoče klimo, ki jo slavneži potrebujejo; namreč nekaj Ireninih besed o tem, kako je s sedanjo ploščo zado- voljna, s prejšnjimi pa ne pre- več, ker ta pa je zdaj to kar je zmeraj hotela, to me je spom- nilo na raznorazne ustvarjal- ce, ki vsakič, ko kaj na novo ustvarijo, blebečejo podobne besede. Zadnji takšen primer je Ali En, ki je od jeznega dečka osbomovskega tipa preskočil k mantriki čaščenja nekakšnega »čistega« življenja, ki ga je naenkrat spoznal in ga zdaj v svojem evangeliju veselo ozna- nja. Stereotipno, mar ne? Am- pak to je tista klima, ki jo zmeraj znova ustvarjajo slav- neži in seveda raznorazni mar- ketinški sistemi, ki na ta način ustvarijo neko skrivnostno vzdušje, tržno ugodno, okoli tistih slavnežev, za katere po- tem rečemo, da so pa v resnici, v resničnem življenju nesrečni. In če človek pogleda na tole malce s strani, je vse skupaj rahlo dolgočasno, predvsem pa otročje samovšečno in bedasto. Glavni vtis pa je, da je živeti slavno tudi živeti površno! MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER Ne verjamete, da je bilo razpoloženje razposajeno? Le oglejte si fotografijo! TV VODIC 39 40 TY VODIC TY VODIC 41 42 TY VODIČ KINO-TELEVIZIJA 43 Psihoanaliza gangsterja Robert De Niro kot zafrustrirani in prestraseni gangster, ki želi, da ga reši psihiater Paul Vitti (Robert De Niro) je eden najvplivnejših new- yorških gangsterjev. Odraš- čal je med mafijci in njegov drugi oče in mentor Manetta ga je temeljito pripravil na življenje in naloge, ki ga ča- kajo. Toda, ko mora prevzeti mesto voditelja svoje mafij- ske družine, se nenadoma ne počuti več dobro. Mučijo ga težave z diha- njem, ne more spati, ne zna se sprostiti, še celo ljubice si ne želi več. Njegovim pajdašem postane kmalu jasno, da je s šefom nekaj hudo narobe. To- da, kako naj Paul Vitti v tak- šnem stanju vodi mafijske po- sle? Kaj bo, č? druge mafijske družine izvedo, da ga mučijo napadi panike? Panika bi mo- rala grabiti kvečjemu druge, ki naj bi se ga bali, ne pa njega. Ben Sobol (Billy Crystal) je v psiho-komediji z naslovom Analiza pa taka ločen psihia- ter, ljubeč oče sina Michaela (Kyle Sahiby) in zaročenec Laure MacNamara (Lisa Ku- drow). Ben nikakor noče po- stati podoben svojemu zelo uspešnemu, toda prevzetne- mu in častihlepnemu očetu, ki je prav tako terapevt, pa če- prav se mora zato ukvarjati z dolgočasnimi nevrotiki, med katerim ne najde pravega izzi- va. Tako je njegovo življenje precej pusto - dokler se ne zaleti v avto, ki ga vozi Jelly (Joseph Viterelli), telesni stražar Vittija. Vittijevi ljudje se seveda požvižgajo na po- vračila zavarovalnic, toda ko Ben Sobol stisne Jellyju v roko svojo vizitko, je nekaj jasno. Da ima novega pacienta. Paul Vitti zahteva, naj ga Ben oz- dravi. Še pred srečanjem ma- fijske družine, ki bo čez nekaj tednov in na katerem bo mo- ral pred vsemi dokazad, da je primeren za šefa. Ben sprva s tem primerom noče imed nič; veseli se poroke in mirnega družinskega življenja v pred- mestju, ki si ga že tako dolgo želi. Po drugi strani pa ga vse skupaj mika, saj tako vzne- mirljivega primera še ni imel. »Res je, da je film komedija, vendar lahko ima tudi kome- dija močno sporočilo,« je o filmu povedal režiser Harold Ramis. Robert De Niro je svojo igralsko kariero začel leta 1969 s filmom Briana De Pal- me The VVedding Party. Do leta 1973 je dvakrat osvojil nagrado nevvyorških filmskih kritikov za najboljšega stran- skega igralca za igranje v fil- mih Bang The Drum Slowly in UUce nasilja. Leto pozneje je za stransko vlogo mladega Vi- ta Corleoneja v znamenitem Botru II osvojil oskarja, ki mu je šest let pozneje za vlogo v filmu Pobesneli bik pripadel še enkrat. Med njegovimi no- minacijami za zlati kipec so se znašli še filmi Taksist, Lovec na jelene. Prebujenja in Rt strahu, med izjemne igralske dosežke Roberta De Nira pa so se zapisale tudi vloge v filmih Zadnji milijonar, XX. stoletje. Resnične izpovedi. Biti zaljub- ljen in številnih drugih. Billy Crystal je uspešen filmski in televizijski igralec. scenarist, režiser in produ- cent, ki se je v začetku kariere pojavil v seriji Soap, v kateri je odigral prvi odkrito upodob- ljeni televizijski lik homosek- sualca. V letih 1984-85 je ble- stel v oddaji Saturday Night Live, bil je producent serije Sessions in postal je prvi ame- riški komedijant, ki se je poja- vil v Sovjetski zvezi, kar je pozneje prikazal v oddaji Pol- nočni vlak v Moskvo. Igral je v filmih Vrzi mamo iz vlaka. Spomini name. Ko je Harry srečal Sally, Pozabi Pariz (ki ga je tudi režiral), v Hamletu, Očkovem dnevu in v zadnji nepozabni stvaritvi Woodyja Allena, v Sesutem Harryju, ki ste si ga lahko na platnih celj- skih kinematografov ogledali pred dobrim mesecem. NMS Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: od 24. do 30. 6. ob 18. in 20. komedija Analiza pa taka. Mali Union: od 24. do 30. 6. ob 20.30 gangsterska komedi- ja Morilci, tatovi in dve nabi- ti šibrovki. Metropol: od 24. do 30. 6. ob 19. in 21. mladinska ljube- zenska drama Podle igre. Poletni kino (v Prothasije- vem dvorcu - vhod nasproti Likovnega salona - v prime- ru slabega vremena bo pred- stava v kinu Union): od 25. do 29. 6. ob 22. komedija Analiza pa taka. Žalec: 25. 6. ob 20. drama Beneška kurtizana, 26. 6. ob 20. drama/komedija Patch Adams, ob 22. drama Beneš- ka kurtizana, 27. 6. ob 18. dramaykomedija Patch Adams, ob 20. drama Beneš- ka kurtizana, Dobrna: 26. 6. ob 19. ljube- zenska drama Ljubezen v ste- klenički, 27. 6. ob 17. ljube- zenska drama Ljubezen v ste- klenički. SKRITA KAMERA 9 Slovenija je dobila novega varuha javne morale, ki bo odločal o tem, kaj se spodobi objaviti na nacionalni TV in kaj ne. Samozvani morahst Iztok Lipovšek, desna (vča- sih pa tudi leva) roka general- nega direktorja RTV Slovenija Janeza Čadeža. Lipovšek je namreč zavrnil objavo TV og- lasa za najbolj razširjeni slo- venski dnevnik. Spot pa med tem veselo vrtijo na največji komercialni televiziji in si ob zaslužku manejo roke. Zaslu- žek gor ali dol, pohujšanja v doHni Šentflorjanski Lipovš- kova cenzorska visokost pač ne bo dovolila. POP TV-jev direktor Marjan Jurenc se je za nemajhno darilo že zahva- lil in izrazil upanje, da bodo na taki osnovi z »nacionalko« v bodoče še naprej tvorno so- delovali. ^ »Veliko babic, kilavo dete,« je po vrnitvi iz Seula, kjer naša kandidatura za priredi- telja Olimpijskih iger leta 2006 v sklopu treh dežel, ni bila potrjena, razočarano po- vedal (ne za javnost) Igor E. Bergant, ki je dogajanje spremljal na licu mesta. Da se v veliki kuhinji, pri kateri je šlo za še večjo igro z denar- jem, nismo najbolje znašh, je jasno. Ne ve pa se, kaj bo zdaj naredil prvi mož slovenskega Olimpijskega komiteja in ho- norarni predsednik sveta RTV Slovenija Janez Koci- jančič, ki je v igrah videl tudi priložnost da se slovenska nacionalna TV korenito poso- dobi. Mogoče pa bo med da- rovi, ki nam jih je prinesel nedavni obisk ameriškega predsednika, tudi kaj takšne- ga, kar v televizijsko najbolj razviti državi ne potrebujejo več. # Voditelju Odmevov, šar- mantnemu brkatemu i(oroŠ- cu Slavku Bobovniku se go- reča želja, da bi ob obisku ameriškega predsednika v studiu gostil vsaj njegovo so- progo, ni uresničila. »Če Hil- lary ni prišla k meni v Dnev- nik,« ga je potolažil Janko Šopar, voditelj najbolj gleda- ne informativne oddaje na Slovenskem, »potem res ne moreš biti razočaran, da first lady ni hotela k tebi.« ® Je pa v vsako slovensko vas spet prišla pomlajena Sloven- ska popevka. K njenemu sve- žemu videzu je pripomogla tudi voditeljica Blažka Miill- er, ki hitro stopa po poteh bolj slavne vzornice Miše Molk. Bojazni, da bi učenka prekosila učiteljico, pa zaen- krat ni, saj se vsemogočna Mišika hitro znebi zvezdic, ki bi utegnile zasenčid njeno slavo. Prenos Slovenske po- pevke je bil tudi tokrat v ro- kah neutrudnega režiserja Slavka Hrena, katerega so- proga Lidija Hren drži v ro- kah vajeti informativnih od- daj. Zdi se, da je včasih vsebi- na le-teh bolj zabavna kot so bile popevke, ki smo jih sliša- li, za kar gre seveda zahvala slovenskim politikom, ki na- stopajo v Dnevniku in Odme- vih, na Slovenski popevki pa so nekateri med njimi lahko sodelovaH le kot gledalci. ® Tudi Marjan Lah, urednik športnega programa na TVS, najbolj znani Laščan na za- časnem delu v Ljubljani, je podlegel modnemu pomlaje- vanju in lansiranju novih bo- dočih TV zvezd. Prenos vr- hunca slovenskega nogomet- nega prvenstva je, namesto kateremu izmed starih pre- kaljenih reporterjev, zaupal novim močem. Peter Kavčič je svoje delo opravil zelo do- bro. Za razliko od »pomoč- virjenega« Celjana, komenta- torskega zvezdnika Iva Milo- vanoviča, za katerega so po- navadi rezervirani veliki no- gometni prenosi, Kavčič sploh ni imel težav z mate- rinščino. V DRUŽBI S KANALOM A Težka osmica V nedeljo, 27. junija, bo ob 20. uri na sporedu ameriški triler Težka osmica. Režija: Paul Thomas Anderson, igrajo: Philip Baker Hali, John C. Reilly, Gwyneth Pal- trow, Samuel L. Jackson. Izkušen hazarder Sydney spozna obupanega mladeniča Johna. Skupaj odpotujeta v Nevado, kjer Sydney svojega varovanca nauči umetnosti preživljanja z igrami na srečo. John je izvrsten učenec in mo- ža si postaneta blizu kot oče in sin. Njuno življenje korenito spremeni barska natakarica in prostitutka Clementine, kate- re varstvo Sydney preloži v Johnove roke ... U|etnica V ponedeljek, 28. junija, bo ob 21. uri na sporedu ameriški film Ujetnica iz se- rije Življenjske zgodbe. Re- žija: Rodney Gibbons, igrajo: Erika Eleniak, Michael Iron- side, Catherine Colvey, Adri- enne Ironside. Sam Hoffman je nadvse le- pa mlada manekenka, katere sanje se uresničijo, ko se poro- či z bogatim Salom. Njeno ve- selje se kmalu sprevrže v ža- lost, ker neki neznanec na njuno poročno noč umori Sa- la. Ko depresivna Sam skuša narediti samomor, jo svak pre- govori, naj gre v psihiatrično bolnišnico, kjer naj bi ji poma- gali okrevati. A ko se Sam znajde na drugi strani zidov, nenadoma ugotovi, da je po- stala ujetnica... Film je posnet po resnični življenjski zgodbi Abrahama Vergheseja, sina in- dijskih misijonarjev. Podle igre »Takšni so vam ljudje; vsi imajo enako podle namene, šibkostim v izvedbi pa pravi- jo poštenje,« je dejal prvi Val- mont iz knjižne verzije Ne- varnih razmerij, ki je služila kot osnova za scenarij priču- jočega filma. Še trije filmi so bili posneti po isti osnovi, in morda se spomnite vsaj Joh- na Malkovicha in Michelle Pfeiffer pod taktirko Stephe- na Frearsa. Ti trije filmi bi se morda z uvodnimi besedami strinjali. Vsaj sprva. Tokrat- ni, najbolj moderen, se ne strinja kaj preveč. Ryan Phillipe (ki ga lahko obože- valke vidijo tudi v Studiu 54), najnovejši Valmont, že kmalu pokaže, da je v biti mehak in sprejemajoč človek, da verjame v tuje poštenje, in če že ne verjame vanj, ne uporabi besedne zveze podli nameni, temveč pripombo o možni drugačni spolni us- merjenosti. In po takšni pri- jaznosti res ne moremo več pričakovati nič pretirano no- vega ter podlega. Sicer pa je to logično. De Laclos, avtor knjižnega originala, je raz- merja analiziral; sedaj živi- mo v časih, ko naj bi bilo vse že analizirano, vse poznano, če ne drugače, preko Freuda, in tisto, kar je sedaj prene- varno, je vsako nadaljnje poglabljanje. In prav zaradi tega mlačnega pristopa sta igra in režija Podlih iger pre- več neučinkovita. Ne, vseka- kor nihče od igralcev ne zna biti niti dovolj prepričljivo in z vzroki zloben niti tako og- njevito zaljubljen niti tako zelo naiven ali neumen, kot so to bili nekdanji liki. Izje- ma je morda, vsaj zame, čr- nolasa Selma Blair, ki je ra- zorožljivo plehka, čeprav tu- di njej včasih zmanjka tal pod nogama. Toda, film je okarakterizi- ran kot mladinska ljubezen- ska drama in po nekaterih logikah naj bi bilo mladinsko občinstvo nezahtevno in zato morda tudi za film ni potreb- no, da zahteva preveč od gle- dalcev. In mora biti mehak. Da najstnikov, ubogih neza- varovanih in nemislečih bitij. ne šokira. Dobro. Pa zanema- rimo že izrečeno in poglejmo stvari še iz tega zornega kota. Film, namenjen mladim, naj bi se jim znal približati, upo- rabljati njihov jezik, jim dovo- liti, da se z njim poistovetijo. Poistovetenja menda ne bo kaj preveč - mislim, da tudi v Ameriki ni tako zelo veliko najstnikov/najstnic, ki bi si lahko privoščili lepotne pla- stične operacije in živeli v ta- ko klinično čistem okolju ter se vozili v jaguarjih, kot je to mogoče v Podlih igrah. Po drugi strani pa je šola okolje, kjer je najbolj pomembno os- tati klinično čist v očeh drugih (samo tam?). Tukaj je kame- ra našla atmosfero, ki je v moderni dobi morda najbolj podobna zaželeni atmosferi dogajanja. Lepo. Vendar pa je šele jezik najbolj posrečena odlika filma. Direkten in živ jezik, ki je vir humorja, jezik brez sprenevedanja, brez dla- ke na sebi. In uporaba takšne- ga jezika v povezavi z ostali- mi niansami zgodbe dokazu- je, da ne glede na to, koliko znaš neposredno povedati, kaj hočeš, to še ne pomeni, da veš, kaj se s tabo dogaja. Kar je zelo najstniško. Vprašanje je sicer, če je Roger Krumble, režiser in scenarist, imel ob snemanju v mislih to podrob- nost, bolj verjetno je uspeh stvar naključja in sreče in morda še česa, toda vseeno: uspeh je. Vsaj nekaj. In, da povem za konec: film je promenadna smetana mladih igrcClcev Hollywooda. Poleg že omenjenih imate tu- kaj še Sarah Michelle Gel- lar, po domače Buffy, ki na televiziji izganja vampirje, Reese Witherspoon, v manj- ši vlogi pa še Joshuo Jackso- na, Paceya iz Simpatij, ki so jih vrteli na Kanalu A. Pa še ena nuja za mladino: simpa- tična glasba, ki hodi od The Cardigans do Counting Crovvs (ali oni ne pojejo o krizi srednjih let? Kaj potem sploh počnejo tukaj?) in Skunk Anansie. Ne, na ža- lost ni rave. Amerika pač še ni prišla tako daleč. PETER ZUPANC Gremo v kino! Sting je pred leti vodil skupino The Police in potem začel solo kariero. Pravilno so odgovorili tudi: Božena Guček, Pod gradom 6, 3000 Celje, Taja Grošelj, Cankarjeva 2a, 3320 Velenje in Irena Zdolšek, Grobelno 124, 3231 Grobelno. Prejele bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Lisa Kudrow, ki igra v filmu Analiza pa taka, je znana iz T V serije. Katere? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 28. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopni- ce za ogled filma. 44 ZA AVTOMOBILISTE Vstajenje prestižnih avtomobiisiiih tovarn v zadnjih nekaj letih so se t.i. tovarne luksuznih avto- mobilov, v glavnem gre za evropske avtomobilske hiše, izvile iz primeža velikih te- žav. To velja skoraj za vse, pri čemer pa je jasno, da je večina znotraj velikih avto- mobilskih koncernov. Ta »objem« jim zagotavlja udobje pri razvoju, in seveda določeno finančno zaneslji- vost, brez katere si danes proi- zvodnje tovrstnih avtomobi- lov pač ni mogoče predstavlja- d. Med tistimi tovarnami, ki jim gre zelo dobro, je nemški Porsche. Tovarna je v lanskem poslovnem letu naredila 38 tisoč avtomobilov, kar pome- ni, da je že skoraj na pragu »luksuza« - ko gre za obseg izdelave.Vendar je zanimivo, da ves njen sloves temelji zgolj na dveh avtomobilih: ze- lo slovitem 911 in malo manj znanem, vendar tržno zelo us- pešnem boxsterju. V prihodnje naj bi svoj pro- gram še popestrili, saj naj bi skupaj z VW začeli izdelovati športno večnamensko vozilo (SUV). Skratka, prihodnost Porscheja se zdi neproblema- tična. Zanimiv je italijanski Ferrari, ki se je pred leti še utapljal v dolgovih. Ob pomoči lastnika, velikega koncema Fiat in z 80 milijonov dolarjev vredno investicijo v posodobi- tev, pa so se začela obzorja jasniti. Lani je tako tovarna prodala 3600 avtomobilov, kar se zdi malo, vendar je treba vedeti, da nimajo vozila, ki bi stal manj kot dobrih 200 tisoč mark. Veliko si sedaj obetajo od letos predstavljenega novin- ca z oznako 360 modena, po drugi strani pa bo tovarna del svojega dobička vsekakor po- rabila za Maseratija. Lani je namreč Ferrari po- stal njegov lastnik; Maseratiju je šlo v zadnjih letih slabo, lani pa je predstavil maserati- ja 3200 GT, ki naj bi tovarni (ob že omenjeni pomoči Fer- rarija), prinesel lepšo prihod- nost. V skupini luksuznih iz- delovalcev avtomobilov kaže omeniti vsaj še britanskega Aston Martina, ki je v lasti velikega Forda; tovarna je lani naredila približno 700 avto- mobilov, kar je dokaj obetav- na številka. Vprašljiva pa utegne biti usoda slovitega Bugattija. Te- ga je pred časom kupil nemški Volkswagen, ki je napovedal njegovo ponovno vstajenje (letos so denimo kot študijo predstavili bugatiija EB 218 z novim osemnajstvaljnikom), vendar je vprašljivo, ali se bo to tudi v resnici zgodilo. Na sliki: porsche 911. ZA AVTOMOBILISTE 45 Stekla prodaja opla zafire že pred časom smo pisali o Oplovi zafiri, enoprostorskem vozilu, narejenem na osnovi astre. Ta avtomobil zbuja precejšnjo pozornost zaradi sedežnega sistema flex 7, s katerim je mogoče ponuditi prostor največ sedmim potnikom ali pa sedeže povsem zložiti v dno avtomobila. Sedaj pa je stekla tudi prodaja tega avtomobila, ki se bo poskušal predvsem z Renaultovim scenicom in Fiatovo multiplo. Avto je naprodaj z dvema različnima motorjema, in sicer 1,6-litrskim s 100 KM in 1,8-litrskim, ki ponuja 115 KM. Osnovna izvedenka zafire z 1,6-litrskim motorjem in opremo base tako stane 3,24 milijona tolarjev, medtem ko je treba za izvedenko comfort odšteti 3,42 milijona tolarjev. Dražje so seveda vse tri različice z 1,8-litrskim motorjem. Tako stane comfort 3,54 milijona tolarjev, elegance 3,98 in elegance z avtomatskim menjalnikom 4,15 milijona tolarjev. Na sliki: opel zafira. Lada desetica za slovenski trg že pred leti je ruska tovar- na Lada na nekaterih po- membnejših evropskih avto- mobilskih salonih kot proto- tip pokazalo novo lado z oz- nako 2110. Na ogled so po- stavili limuzino, kombili- muzino in karavan. Vendar se vse do letošnje pomladi oziroma poletja ni nič zgodi- lo. Sedaj pa je Lada pri nas vendarle začela ponujati omenjeni novi avtomobil v limuzinski varianti z ozna- ko desetka. V dolžino je avtomobila za 426 centimetrov, medosne razdalje je za 249 centime- trov, medtem ko gre v prtljaž- nik 450 litrov prtljage. Lada desetka je marsikaj podedova- la od lade samare; denimo podvozje, ki je malenkost drugačno (dopolnjeno) in tu- di motor. To je še vedno 1,5- litrski bencinski štirivaljnik, opremljen z elektronskim vži- gom in večtočkovnim vbriz- gom goriva (pomagal je GM), ki zmore 71 KM pri 4800 vrtljajih v minuti. Ta motor požene desetko do največje hitrosti 167 km/h, medtem ko potrebuje do 100 km/h točno štirinajst sekund. Pri Lada Avto, ki je pri nas uradni predstavnik ruske to- varne, imajo ta hip na zalogi nekako 100 avtomobilov, me- nijo in upajo pa, da bi lahko v normalnih tržnih okoliščinah vsak mesec prodali do 150 desetk. Načrt se zdi kar precej am- biciozen, še posebej ob upo- števanju maloprodajne cene, ki je za osnovno izvedenko 1,388 milijona tolarjev. To pa je že cena, s katero lada deset- ka ni več v razredu najcenejših avtomobilov na slovenskem trgu. Na sliki: lada desetka. Samsung ne bo izdeloval avtomobilov Pisali smo že, da naj bi se znanim južnokorejskim iz- delovalcem avtomobilov pri- družil tudi Samsung. Ta naj bi začel izdelovati avtomobi- le ob pomoči Nissana. Potem pa je prišla velika finančna kriza, ki še ni povsem od- pravljena, Samsung pa si je premislil. Tisti del svoje in- dustrije, ki se je že ukvarjal z avtomobili, naj bi prodal prav tako korejskemu Dae- wooju, sam pa se bo še naprej ukvarjal predvsem z elektro- niko, kjer je očitno tudi naj- pomembnejši. Tudi prav. Pooblaščene trgovine ^ Franc Čaki s.p. Bežigrajska 4a, 3000 Celje Prevolnii( d.o.o. Teharje 4, 3221 Teharje Protect servis L. Dobrotinska 27, 3230 Šentjur Zvonko Kolar s.p. Šentvid 4a, 3231 Grobelno Jure Veligošek s.p. Griže 123c, 3302 Griže Križnik Biaž s.p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec Stane Marolt s.p. Cesta v Loke 10,3330 Mozirje Prodajno-sarvisna mrua^itroen Prodajno-servisna mreža Renault Letos 40 tisoč porschejev Ko se je pred nedavnim na obisku v Sloveniji mudil Hans Riedel, podpredsednik družbe Porsche AG, ki se pretežno ukvarja z marketingom in prodajo, je povedal med drugim tudi to, da naj bi slovita tovarna letos izdelala nekako 40 tisoč avtomobilov. To bi bilo za dobrih 25 odstotkov več kot lani, kar pomeni, da se Porsche počasi spreminja iz t.i. nišne v dokaj veliko tovarno. Pa vendar je jasno, da Porsche hoče ostati majhen, se pravi skoraj ekskluzivni izdelovalec športnih avtomobilov. Sedaj se osredotočajo na dva modela, in sicer slovitega 911 ter na uspešnega boxsterja, v prihodnjih letih (domnevno 2002) pa naj bi na cesto pripeljalo večnamensko športno-terensko vozi- lo, ki bo nastalo v sodelovanju s Volkswagnom. Porsche bi lahko v prihodnosti obseg proizvodnje tudi povečal na recimo 70 tisoč avtomobilov, vendar se za sedaj to še ne bo zgodilo. 46 ZA AVTOMOBILISTE Daewoo predstavlja prenovljeno nubiro Južnokorejski Daewoo spada med uspešnejše tam- kajšnje tovarne, kar velja tu- di za njeno prisotnost na slo- venskem trgu. Že precej časa tovarna zaseda tretje mesto (za Renaultom in Volksvvag- nom), kar med drugim pome- ni, da postajajo daevvooji vse bolj priljubljeni. Med tistimi avtomobili, ki gredo najbolj v promet, je bila nubira. Prvo generacijo tega avtomobila poznamo od leta 1996, avto pa je nastal ob pomoči italijanskega obliko- valskega studia I.D.E.A., mo- torji pa ob pomoči Nemcev in tudi Avstralcev. Sedaj tovarna ponuja nubiro 11, kar pomeni, da gre za prenovljeno izveden- ko, pri čemer pravijo, da so opravili vsaj 90 sprememb. Nubira ll je naprodaj v treh karoserijskih variantah, in si- cer kot limuzina, kot kombili- muzina in kot karavan, ki mu pravijo po angleško vvagon. Vsi trije avtomobili so različ- no dolgi, pri čemer je prostor- nost prtljažnika v vvagonu raz- lična (od najmanj 550 do naj- več 1840 litrov). Nubira v no- vi podobi, lotih so se tako prednjega kot zadnjega dela, ima tudi spremenjeno notra- njost (še najbolj se to pozna na armaturi), novi so sedeži, po- večah so t.i. pasivno varnost in dodali nekaj več opreme. Nasploh je znano, da so juž- nokorejski avtomobili dokaj dobro opremljeni in nubira II ni nobena izjema. Opremi sta dve oziroma tri (S, SX in CDX), motorja za sedaj dva. Prvi in osnovni je 1,6-litrski, ki razvije 106 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, drugi zmog- ljivejši 2,0-litrski štirivaljnik s 133 KM pri 5400 vrtljajih v minuti. Kot pravijo pri Dae- woo Motors, ki je uradni predstavnik Daevvooja pri nas, je nubira II dražja za ne- kako 100 tisoč tolarjev; sicer pa je najcenejša izvedenka nu- bire II naprodaj za 2,249 mili- jona tolarjev. Na sliki: nubira II vvagon. Bo VW izdeloval tudi tovornjalce? že nekaj časa so pri Volkswagnu dali vedeti, da se utegne v prihodnosti njihova pozornost bolj kot doslej osredotočiti na gospodarska vozila. Sicer v tovarni tako ali tako izdelujejo lahka tovrstna vozila, vendar je očitno, da ima prvi človek VW, torej dr. Ferdinand Piech, v mislih čisto resne tovornjake. VW tako vse pogosteje pogleduje k švedski Scanii, čeprav se je svoj čas precej zanimal tudi za prav tako švedski Volvo oziroma njegov tovornjaški del. Ker pa je treba za takšno širitev imeti denar, si je vodstvo na nedavni skupščini izborilo dovoljenje delničarjev za povečanje nominalnega kapitala za 782 milijonov mark (na skupaj skoraj tri milijarde mark). Sicer pa je VW ob tem potrdil že znani načrt: čez dober mesec na trg pripelje lupo s t.i. trilitrskim motorjem, torej agregatom z gibno prostorni- no 1,2 litra, močjo 60 KM in napovedano porabo vsega tri litre na sto kilometrov. Če držijo sedanje napovedi, potem naj bi avto stal nekaj več kot 26 tisoč mark (v Nemčiji). Težave s serijo 3 Vse kaže, da imajo pri BMW nekaj problemov s serijo 3. Tako naj bi kmalu poklicali na pregled kar 280 tisoč avtomobilov te uspešne serije, saj bi lahko prišlo do napake pri delovanju zračnih varnostnih blazin (napaka v računalniškem soft- veru) in zavor. Tako naj bi poklicali na pregled, ki bo seveda brezplačen, vse avtomobile te serije, izdelane od aprila lanskega leta naprej. v MODNEM VRTINCU 47 NAJBOU ODKRIVAJOČE CUNJICE - OD B DO E (III.) Debelkaste? Rešitvi je ime - enodelice! če to ni krivica - ko moški potrebuje kopalke, stopi do prve trgovine in preprosto kupi prve ali druge, ki mu pridejo pod roke. Ko potrebu- je ženska nove kopalke, se ji včasih zazdi, da bi morala na posvet k psihiatru, takšne more se zgrnejo nanjo. Še posebej, ko se spomni grozljivih pomerjanj z na- tančnim, vsestranskim pogle- dom na izbokline, ki se boho- tijo na popolnoma neprimer- nih mestih. Na nesramno ha- logensko osvetlitev v garde- robi za pomerjanje, ki kožo spremeni v odvraten odte- nek, kot bi bolehali za hepad- tisom. Na hlačke v običajni, lanski številki, ki (kako je to mogoče?) letos ne gredo dlje kot do sredine stegen. Svoj lonček običajno pristavi še trenutna moda, ki zna bid zelo indolentna do polnokrv- nih žensk z »nekoliko mehke- je popolnjeno« postavo. Protistrupza mazohizem pred ogledalom Kako se torej pregristi skozi resnico v ogledalu, pozabiti na najbolj prvinsko obliko mazohizma in se svoji podobi , vzpodbudno, optimistično nasmehnid? Zamenjajte perspektivo! Mo- da je v pravkar iztekajočem se stoletju oboževala različne ob- like ženskega telesa. Kaj zato, če zdaj še vedno ljubi poteg- njene suhice - pomembno je, kakšna postava je všeč vam, čeprav-ni ravno v njenem kon- tekstu. In pomembno je, da se na kopanje oziroma sončenje odpravite oblečene v - enodelno kopalno obleko. Prav za vsako tovrstno tegobo se tudi v naših trgovinah lahko odkrije primeren model. Jupeculotte ni vec, prihaja minisarong »Ah, kako bi bile te reči preproste, če bi bila v modi kopalna obleka iz preloma sto- letja...« morda vzdihne marsikatera ženska,, ko se z izbiro prave kopalne Obleke trudi prikriti svoje nepravilnosti na postavi. Mor- da je bila tista moda iz konca 19. stoletja res temeljito »pokrivaška«, bila pa je tudi pre- sneto težka in okorna. Kar pomislite - dolge hlače in tunika iz debele flanele ali serža sta skoraj v celoti pokrivali telo, ko pa se je zmočila in grdo raztegnila... Šele leta 1907 je tovrstno opravo zamenjala oprijeta enodelna kopalna obleka, ki jo je lansirala znamenita plavalka Anette Kellerman, ko je tekmovala z moškimi plavalci na london- ski Temzi. Sledil je kajpak škandal, zato leta 1911 to »pohujšljivost« omilijo z kratkim kril- cem čez kopalke, imenovanim jupeculotte. Ju- peculotte so bile modne še v tridesetih, nato petdesetih ledh in njegova nadgradnja je znova v trendu sredi kopalne mode z letnico 1999. Prepoznamo jo v obliki mini saronga, ki se v istem materialu in vzorcu kot osnovni del kopalk ovija okrog bokov. Koliko nevšečnosti s tem prikrije, pa gotovo ni potrebno dodajad. Enodelice-prijazne pokrivalke Vam prišepnem skrivnost? Kopalke se odpravite kupova- ti, ko sije sonce! Tako bo vaše razpoloženje bolj sončno, prej boste našle odgovarjajoč model. Tiste, ki želite skriti kakšen kilogram, ne izbirajte sijočih, velikih cvetličnih vzorcev, belih in kožnih barv. Druge, ki nad omenjenimi barvami vihate nos zaradi pro- sojnosti, vedite, da kljub svet- li barvi niso vsi materiali pro- sojni. Vas muči dilema, ali se bo skozi tanek material, ko bo moker, videlo tisto, kar naj bi nepovabljenim očem ostalo skrito? Zadevo lahko v trgovi- ni preverite takole: na roko narišite črno črto, nato pest postavite pod kopalko in jih malce raztegnite. Če je črta vidna, stran z njimi... Želite zatajiti nekaj centi- metrov na trebuščku in bokih? Izberite elastični material, ki je dodatno ojačan na kritičnih predelih. Če imate preveč maščobe okoli pasu, izberite kopalke s hrbtnim izrezom, ki se pol- krožno konča nekje v križu. Eksperimentirajte z barvnimi efekd, ki optično ožijo, npr. diagonalno postavljen črtast vzorec, stranski kontrastni všitki, temnejše aplikacije.v srednjem delu. ■ ' Prevelike prsi? Dekolteji naj ne bodo prehudo izrezani, ko- šarice podložene. In ne tlačite jih v premajhne kopalke, saj ni gršega, kot prsi, ki silijo na piano nekje pri pazduhi... Skratka, kupite le kopalke, ki izboljšajo vašo vizualno po- dobo. In če boste, srečnica, naleteli na takšne, nikar ne varčujte. Kupite si jih v dvoj- niku! Kopalke-pokrivalke. Močna elastična tkanina stisne, vendar... Bela barva, v kate- ro se lovi svetloba, neusmi- ljeno širi. Kopalke s sarongom: »Kdo pravi, da imam celulit na stegnih?« Debelkasti? Pa kaj zato - dobra volja, prave kopalke in širok nasmeh, pa se bodo še kilogrami potuhnili... "" v Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK MODNI DOGODKI Klubski imidž s trendovsko streetvvear različico - za vroče počitniške noči. Foto: Dean Dubokovič Fashion Globe Byte Pred dnevi je bila v Ambasadi Gavioli prva uradna predstavitev klubske mode ter njenega vizualnega izražanja. Na podlagi dolgoročnih glasbenih fuzij, prepletanja generacij, vplivov svetovnega modnega dogajanja, trendov in smernic, se je modna eksistenca predstavila s samostojno modno revijo mladih domačih modnih ustvarjalcev in svetovno uveljavljenih blagovnih znamk, vpletenih v klasične klubske sekvence. Na prireditvi so ob dinamični plesni interpretaciji manekeni prikazali dejanski del klubskega imidža in dnevno, streetvvear različico, vključno s pripadajočimi modnimi dodatki, ekstravagantnimi pričeskami in make upom. Hit poletja so kopalke, pri katerih je nederček podalšan v nrnjčio). Lepo in priročno za drobno vizualno zvijačo Thaler na mreži Na intemetu je prisotna tudi moda; ta svetovni splet pred- stavlja vsa velika kreatorska imena, njihovo delo, kolekci- je, modne revije, njihove por- trete in izjave, prodajalne... Slovenski modni ustvarjalci se vključujejo v splet multi- medijskega omrežja in ena izmed prvih je tudi modna hiša Thaler. Na njihovih spletnih stra- neh z naslovom www.thaler -collection.com najdete predstavitvene informacije, kolekcije, zanimivosti, por- tret kreatorke... Modna hiša Thaler je za vse nasvete in vprašanja dostopna tudi na E- mail naslovu: www.thaler- @siol.net, kamor lahko pišete in vprašate, kar vas zanima. Nagradno vprasanie |uni|a KDAJ IN KJE SO BILE PRVIČ PREDSTAVUENE NAJBOU IZZIVALNE KOPALKE - BIKINKE? a) leta 1947 v Franciji; b) leta 1974 v Italiji. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: . 48 KRONIKA S CEUSKEGA Povorka po mestnih ulicah. In honorem Dei et in honorem vini Evropski red vitezov vino je tokrat počastil plemenito vino v knežjem mestu v oblačnem in rahlo dežev- nem vremenu so se minulo soboto na Slomškovem trgu zbrali udje slovenskega kon- zulata Evropskega reda vite- zov vina, da bi na 9. redni veliki slovenski vinski viteš- ki svečanosti izkazali čast plemenitemu viteškemu na- pitku in obudili spomin na čase, ko je tudi Celje sodilo med pomembna slovenska vi- narska mesta. Slovesnost se je začela v opa- tijski cerkvi sv. Danijela z nasto- pom simfoničnega orkestra srednje glasbene šole Vič iz Ljubljane pod dirigentskim vodstvom Bahtija Vasharija ter pevkami in pevci solisti. Sveto mašo je vodil celjski opat Marjan Jezernik, po rodu iz Ponikve pri Žalcu. Na to ugledno mesto je prišel iz Hoč, sicer pa mu mesto ob Savinji ni neznano, saj je sprva tu končal vrtnarsko šolo in se pozneje posvetil študiju teologije. Veči- na zbranih v staroslavnem bož- jem hramu ga je prvič videla in slišala. Takoj se je izoblikovalo enotno mnenje, da je gospod še kako vreden svojega položaja, posebno pa je navdušil z izbo- rom evangelijev in s petjem. Somaševala sta vinski vitez in redovi vikar p. Mirko Pihler, minorit, ki se sicer ukvarja tudi s pisanjem pesmi in slikanjem ter duhovnik s Pišec, vinski svetnik Franc Omik. Znan je tudi po tem, da je veliko storil za obnovo Pleteršnikove rojst- ne hiše v Pišecah. Menagerjevo mašo je v latinš- čini pel Komorni moški zbor Celje pod vodstvom dirigenta Cirila Vertačnika, na orglah je zbor spremljala Andreja Go- leš. Tudi ta nastop je bil na nek način zgodovinsld, saj je profe- sor Vertačnik zadnjikrat dirigi- ral zboru, ki letos praznuje 50- letnico neprekinjenega delova- nja. Prvi je zbrane nagovoril prvi prokonzul konzulata Slovenije vinski vitez Karel Recer, sicer direktor Vina Brežice, v imenu mesta gostitelja pa je zbrane ude Evropskega reda vitezov vi- na, ki deluje v osemindvajsetih evropskih državah, pozdravil župan Mestne občine Celje Bo- jan Šrot. Opat Marjan Jezernik je opisal cerkev sv. Danijela kot prvovrsten kulturnozgodovin- ski spomenik evropskega po- mena, Celje pa je v luči zgodo- vinskega razvoja predstavila di- rektorica Pokrajinskega muze- ja Celje Darja Pirkmajer, snaha pokojnega prvega slovenskega vinskega viteza Fedorja Pirk- majerja. Njegov sin Marko, Darjin soprog, je hospes reda in uspešen vinogradnik na Klancu pri Dobrni. Celje je kot nekdaj pomembno mesto slovenskega vinogradništva in vinarstva predstavil redovni vinski sod- nik Drago Medved, o čaščenju vina pa je govoril magister Alojz Filipič, hospes reda, glav- ni enolog Radgonske kleti in kot velik strokovnjak za peneča vina tudi vitez francoskega šam- panjskega viteškega reda Ordre Coteaux de Champange. Urad- no slovesnost v cerkvi sv. Dani- jela so zaključili s sprejemom šestih gostov omizja ali hospi- tes v pripravniški staž. Med nji- mi tudi dr. Petra Kapša, prima- rija novomeške bolnišnice, in- ternista, kardiologa, avtorja priljubljenih knjig Vino in zdravje in Med in zdravje. Zatem je povorko od Slomš- kovega trga, mesta torej, ki se imenuje po Antonu Martinu Slomšku, ki je veliko dobrega napisal za dvig tudi vinske kul- ture na Slovenskem, spremljala Godba na pihala Pivovarne Laš- ko do Narodnega doma, kjer so udeleženci vinske viteške slove- snosti uživali v lepi dvorani in kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravili v hotelu Terme Zre- če, pod taktirko izkušene in nadvse uspešne direktorice Ma- rije Deu Vrečer. Med udeležen- ci so bili mnogi znani Slovenci, saj so udje reda, ki sega z na- stankom v srednji vek in je po osamosvojitvi Slovenije prvi odprl svoj konzulat v novi suve- reni državi. Zaradi obveznosti se je opravičil častni vitez reda predsednik države Milan Ku- čan, kajti red podeljuje čast nazive predsednikom držav^ katerih deluje, opravičil pa se tudi avstrijski veleposlanik Sloveniji Gerhard VVagner, je hospes reda. Le - ta ii namreč sedež v Železnem Gradiščanskem. Bile pa so navzoče dan znane slovenske enologinje, čelu z nesporno avtoriteto s venskega vinarstva prof. Slavico Šikovec, veliko dai slovenskega viteškega reda. Cvetka Šakelšek, nekdaj ei loginja v Ljutomeru, zdaj Ormožu, Lidija Ruška, dol letna enologinja ormoške 1 ti, pa Katja Gabrovec, dol letna direktorica ormoški vinogradništva, Marija in N ko Kristančič s Cegla, sta Aleša Kristančiča, uveljav Ija blagovne znamke Vila M ja in Movia, ki je tudi guver slovenskega dela gibanja SI food, vinogradnik Branko i tar z Gorjanskega na kom skem Krasu, Anica in Al Gaube s Špičnika, Marija Ludvik Kiraly iz Čentibe Lendavi, pesnik in vinograd Tone Pavček z ženo Mai pa hospes Franc Riemer Slovenskih Konjic. Od tan prišel tudi Janez Lešnik s progo, oče Janeza Lešni sedanjega direktorja Zlal griča, ki je tovrstno dedišč prevzel od očeta, ki je priš Slovenske Konjice kmalu vojni, da bi pospešil vinar: in sadjarstvo, kar mu je po noma uspelo. Njegov sii tudi Marjan Lešnik, nac uspešen kuhar v Londoni zadnje čase več časa prebi ZDA, kjer jim svetuje, kak treba kakovostno jesti. Vir vinogradnike je predsta redovni enolog mag. Ai Vodovnik, ki ima tudi a smisel za rimane besede gostom ne bi bilo dolgčas, je igral na uho Celjan 1 Glavnik, ki je bil dolga glasbenik v gardijskem c stru v Beogradu. Vsa orgai cija pa je slonela na ra edinega vinskega viteza Celjskem in redovnega m. la Jožeta Novaka, ki je speljal naravnost imenitni Vsi navzoči so priznali, bila sobotna vinska viteški reditev na zavidljivi višini se je knežje mesto od odrezalo. DRAGO MEE Foto: GREGOR K inSH] Med sprejetimi gosti omizja je bil tudi dr. Peter Kapš (na sredini). Med mašo: od desne vinski vitez Karel Recer, L prokon- zul reda, vinski vitez Jože Novak, maršal reda in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. gorenje