Leto XVIII. ¥ Celju, dne 1. maja 1908. Štev. 49. DOMOVINA Uredništvo Jena Schillerjevicesti št.3.—Dopise blagovolite Iran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhajal Avstrijo i in druge t__ pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Vsem narodnim nepolitičnim društvom na Štajerskem in Koroškem! Društveno življenje se je pri nas na Spodnjem Štajerskem in tudi pri bratih Korošcih tekom zadnjih desetletij krasno razvilo. Lahko smo opravičeno ponosni na ta razvoj, ki je splošno izobrazbo v našem narodn tako visoko povzdignil, da daleč presezamo severne naše nemške sosede — imamo v mislih nemško kmečko ljudstvo. Po-sebno je opazovati to povzdigo v onih krajih, ki imajo dobro razvito šolstvo in reden šolski obisk. Ne pišemo tega morda radi sanlohvale, temveč povdar-janje dosedanjih uspehov naj nas navdušuje in bodri, da krepko in samozavestno stopamo po tej poti naprej. Čitalnice, bralna in pevska društva so bila še pred dobrim desetletjem — z ozirom na štajerske razmere lahko rečemo, pred dvema letoma — žarišča naše narodne misli, so bila poleg maloštevilnih precej rahlo organiziranih političnih društev — edina organizacija slov. naroda, v katerih se je shajalo vse, kar je narodno čutilo, razumništvo, delavsko in kmečko ljudstvo, naše obrtništvo in trgovstvo. Tam se je gojila živa narodna samozavest, peia se narodna pesem in tam smo si v skromni meri zadoščevali tudi našim kulturnim potrebam. V teh društvih se je naložilo za naše malenkostne razmere sčasoma obilo duševnega in gmotnega kapitala. Dobila so svoje trdne tradicije, svojo posebno veljavo v narodu. Razmere so se poslednji čas z dozorevanjem političnega mišljenja dokaj spremenile, in kaj čuda, da je nastopila odločna politična duhovniška stranka, ki je poleg tisočletnih narodovih verskih tradicij in v njem ukoreninjenih verskih čustev hotela izrabiti za svojo politično organizacijo duševni in gmotni kapital naših nepolitičnih društev, izrabiti njih tradicije in socijalni in družabni čut v ljudstvu, katerega so rodoljubi tekom desetletij s težavo odgojili? Osnovala si je takozvano „KrŠč. soc. zvezo", ki je danes — temu spoznanju se ne smemo več upirati — glavni steber klerikalizma pO naših krajih. Zgodil se je mnogokrat čuden preobrat: zginilo je kipeče narodno navdušenje iz njihovih društev in v prostorih, kjer so nekoč doneli govori za probujo na-rdda, odmevajo sedaj hripavi glasovi pustih in neodkritosrčnih političnih agitatorjev. Vendar — imamo še hvala Bogu na Sp. Štajerskem in pač tudi Še pO Koroškem društev, ki se niso priklo-pila tej organizaciji, ki še niso zgubila svojega nepolitičnega značaja, temveč so ostala zvesta svojim načelom in tradicijam. Vendar pa se ne morejo vzdrževati samcata in raztresena proti organizirani moči domačih in tujih nasprotnikov, K teran se pridružuje še jeden moment: čuti se potreba naše narodno prepričanje z izobrazbo poglobiti, pridobivati narodn čim več neodvisnih, mislečih, na svojo izobrazbo se opirajočih in zato neomahljivih moči. To je mogoče le s sistematičnim vsestranskim izobraževalnim delom, katerega pa posamezna društva dostikrat ne morejo vsako za se vršiti in zato pešajo. Včasi se tudi zgodi, da manjka moči za društvene prireditve, da je društvo gmotno opešalo in Še več slu- čajev, ki nasprotujejo blagodejnemu delovanju. Ideal mnogih naših narodnjakov, ki so pri nas posebno slednje dni opazovali razvoj razmer, ki nikakor ni ugoden ne naši narodni misli ne na-daljni zdravi povzdigi splošne naše narodne kulture, je bil tedaj osnovati trdno organizacijo nepolitičnih narodnih društev, da odpomorejo prej navedenim nedostatkom in omogočijo ustanovitev novih potrebnih nepolitičnih dn^it.pr Na Velikonočni pondeljek je osno v -A spodnještajersko učiteljstvo tako organizacijo »Zvezo narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" ; izvolil se je pripravljalni odbor, ki je že vložil potrebna pravila oblastim v potrjenje, tako da bo „Zveza" v najkrajšem času začela delovati. Pozivamo vse rodoljube zlasti pa slavno učiteljstvo, delnjte po drnštvih na to, da pristopijo! Odbori naj kar najhitreje mogoče sklenejo pristopne izjave in jih pošljejo g. Ant. Pesku, nadučitelju v Narapljah, p. Ptujska gora. Te izjave še seveda niso obvezne, a vedeti moramo, s kolikim približnim številom članov smemo računati. Ko bodo pravila potrjena, se razpošljejo v pogled in nato se bo nemndoma izvršil ustanovni občni zbor „Zveze". Na delo torej, stvar je plemenita in važna ter ne trpi nikakega odloga. Vse drugo bodemo pravočasno naznanili. Ustanovitev društva avtonomnih in zadružnih uradnikov. Konečno je prišel dan — velepo-memben za nas vse, cenjeni kolegi, dan, ko se zberemo ter si povemo, kar bi si radi povedali že davno! Nedelja 3. dne maja je ta dan, ker tedaj se zberemo v Mariboru, da prižgemo krstno srečo novemu društvu, ki se od njeea toliko obljubujemo. V Mariboru v »Narodnem domu" ob 11. uri dopoldne se zberemo — sedaj prvič — in sicer nekoliko radi tega, ker se vrši ta dan tam velika slavnost — in se ob jednem vsak 'eleženec lahko udeleži tndi te slav- aOSti. r Maribor sicer ni naravno sodišče, toda pot tjekaj je vendar vsem prilično ista. — V Celje pa imamo mi ob ogrsko-hrvaški meji skoro predaleč, ali kljub temu se zberemo enkrat še v Celju, seveda se natančneje pogovorimo 3. maja v Mariboru. Kolegi! Že danes se Vam zahvaljujem naj prisrčne jše, da ste se v tako obilnem številu odzvali mojemu oklica, zahvaljujem se Vam tem bolj, ker mi je to dokaz, da se obnese nedeljski naš shod v naše zadovoljstvo. Prosim pa Vas tem potom in vabim, da pridete gotovo vsi, tudi oni, ki se še niste oglasili, ter izpolnite svojo dolžnost v prid stanovski organizaciji ! Poliitimo v nedeljo 3. maja vsi v Maribor, da pokažemo, koliko nam je na naši organizaciji, da uresničimo toliko let negovane želje. Vas pozdravlja z nado na svidenje Frane Kovač. Op. uredništva: Shod v Celju dne 3. maja torej odpade. Pristavljamo to, ker smo zadnjič vsled nekoliko nejasne informacije poročali tako kakor da se vrši poleg sestanka v Mariboru še izvirno nameravan sestanek v Celju. LI STE K. Vij.' Reško napisal N. V. G o g o 1 j. Poslovenil J. A. G 1 o n • r. Kakor hitro se je zaslišal v Kijevu zjutraj precej glasen semeniški zvon, ki je visel ob vratih Bratskega samostana, so iz celega mesta v gručah pohiteli učenci in semenišniki. Gramatiki, retori, filozofi in bogoslovci so z zvezki pod pazduhami hiteli v razrede. — Gramatiki so bili še jako mali; med potjo so suvali drug drugega in se prepirali z jako visokim, tankim glasom; skoraj vsi so imeli raztrgano in umazano obleko, v žepih pa vedno polno različne ropotije, n. pr. kocek piščalk, narejenih iz peres, koscev 1 Vij — je velikansko bitje narodne domišljije. Tako imenujejo Malorusi načelnika palčkov, ki ima na očeh trepalnice, dolge do zemlje. Cela povest je narodna. Ničesar nisem hotel spremeniti in sem jo zapisal sko o tako preprosto, kakor sem jo slišal. (Opomba pis.) kruha, a včasih tudi mladih vrabcev. Večkrat se je v nenavadni tišini, ki je vladala v razredu, oglasil kak vrabec s svojim tenkim glasom in tako povzročil, da je dobil njegov gospodar poštene »packe" na obe roki, ali pa Še kaj hujšega. Retori so šli bolj resno; njihova obleka je bila popolnoma cela, zato pa so imeli skoro vsi po kak okras v licu, ki je bil precej podoben kaki govorniški figuri: eden je škilil na eno oko, drugi je imel ustnice, napete kakor kak meh, tretji je imel zopet kak drugi okrasek. Ti so govorili in se pridušali v tenorju. Filozofi so jo vlekli za celo oktavo nižje; po žepih so imeli samo trde, debele to-bakove korenine: jedi j niso nosili s seboj nobenih, ker so vse, kar jim je prišlo pod roke, takoj snedli; dišali so po pipah in žganju, včasih tako daleč, da se je kak delavec, ki je šel mimo, ustavil, vzdignil nos in dolgo vlekel zrak nase, kakor kak lovski pes. Trg se je v tem času začel še le oživljati; branjevke, ki so prodajale preste, žemlje, melonino seme in ma- kovnike so vlačile za rokave ali ikrice one, ki so imeli škrice iz tankega sukna ali kakega drugega bolj tankega blaga. — Gospodiči, gospodiči! sem, sem! so kričale od vseh stranij: — tukaj so preste, makovniki, potice, zelo dobre! za Boga, kako dobre! na medu! sama sem jih spekla. Druga ie vzela nekaj dolgega, zvitega iz testa in kričala: — Tukaj je potica, zelo dobra potica, kupite, gospodiči! — Ne kupite ničesa pri tej: — glejte, kako je grda, kako ima nečist nos in umazane roke. Filozofov in bogoslovcev si niso upale klicati, ker so filozofi in bogoslovci vzeli vsakokrat samo „za po-skušnjo" in takrat navadno celo peščico. Ko so prišli v semenišče, se je cela gruča razšla po razredih, ki so bili v nizkih, a sicer dovolj prostornih sobah z malimi okni, širokimi dnrmi in umazanimi klopmi. V razredu so takoj začeli brenčati razni glasovi; inštruk- torji so izpraševali svoje poverjence; zvonek diskant gramatika je udarjal ob steklo, vstavljeno v mala okna in steklo je odgovorilo s skoro istim glasom; v kotu je godel retor, ki pa bi — po svojih »stih in debelih ustnicah — moial biti vsaj že filozof. Godel je v basu in od daleč se je slišalo samo bum, bum, bu, bu ... Inštruktorji so poslušali svoje poverjence in pri tem z enim očesom, kjer je iz Žepa njim poverjenega učenca gledala žemlja, štrukelj ali pa tikvino seme. Kadar je vsa ta tolpa prišla nekoliko prezgodaj, ali kadar so vedeli, da pride profesor pozneje, kakor je navada, tedaj so sporazumno naredili igro, katere so se morali udeležiti vsi, celo oni, ki so morali skrbeti za red in nravnost celega učečega se stanu. Dva bogoslovca sta navadno določila, kako se bo vojska vršila: ali mora stati vsak razred zase ali pa se razdelijo vsi na dva dela. V vsakem slučaju so začeli gramatiki najprej, ko pa so posegli retori vmes, so gramatiki že odbežali in se postavili na vzvišena V nedeljo, dne 3. maja se vrši zvežer v celjskem ,,Narodnem domu" koncert Z gledališko predstavo vprid »Sokolskemu domu1'. Dopisi. Iz Šoštanja. Zadruga »Obrtniško hranilno in posojilno društvo" v Šoštanju je po daljšem zavlačevanju registrirana in začne svoje poslovanje s 1. majnikom 1908. Ta zadruga se je pač rodila v najhujših časih krize in napadov; vendar pa vsa agitacija nasprotnikov in blatenje po nemškutarskih in žalibog tudi slovenskih klerikalnih listih ni moglo ustanovitve zaprečiti. Zato smemo biti tem ponosnejši, da šteje zadruga že pred začetkom poslovanja 50 članov, ki so več ali manj samo bolje stoječi in ugledni obrtniki v okraju. Ravnateljstvo in nadzorništvo je sestavljeno iz 18 članov, ki so sami spoštovani, sposobni in razumni možje, kateri se ne bojijo dela in truda; zato si bo ta nova zadruga nedvomno pridobila splošno zaupanje vseh obrtnikov v okraju in izven istega s svojim natančnim delovanjem, določenim po pravilih. Povdarja se še enkrat, da ta zadruga ni nastala kot konkurenčna posojilnica že obstoječim, ampak je ista nastala v smislu § 114 obrtnega reda v povzdigo obrtništva. Skupne obrtne zadruge zaradi svojih raznovrstnih članov ne morejo vpeljati kake skupne delavnice ali surovinske zaloge, ravno tako tudi ne kaže ustanoviti kakega konzumnega društva, ker so žalostni spomini propadlega tudi v našem okraju zarezali globoke rane. Na občnem zboru »skupne obrtne zadruge" za šoštanjski okraj leta 1905 se je sklenilo ustanoviti tako zadrugo, od katere imajo vsi člani enake ugodnosti. Občni zbor lanskega leta je ob mnogoštevilni udeležbi nad 200 članov enoglasno sklenil, plačati ustanovne stroške obrtnega in posojilnega društva, kar pa ravnateljstvo in nadzorništvo istega ne misli izrabiti, temveč pusti denar »skupne V)brtne zadruge" nedotaknjen za poznejšo ustanovitev mojsterske pomožne blagajne za obolele in onemogle revne obrtnike. Vsled tega je odbor »Skupne obrtne zadruge" v svoji zadnji seji sklenil, da zadruga naloži svoje premoženje za eno leto brezobrestno pri Obrtnem hranilnem in posojilnem društvu, za kar je odbor načelnika obvezal ter mu izpeljavo tega sklepa naložil, da na ta način Skupna obrtna zadruga izpolni mesta, odkoder so opazovali bitko. Potem je nastopila filozofija s črnimi dolgimi brkami in nazadnje teologija v velikanskih brgešah in z debelimi vratovi. Navadno se je končalo tako, da je teologija vse pobila in potisnila filozofe, ki so si božali nabite boke, v razred, kjer so si po klopeh oddahnili. Ko je profesor, ki se je nekdaj sam udeleževal takih bojev, stopil v razred, je po razgoretih in rdečih obrazih takoj spoznal, da je bil boj hud in ko je on s šibami tolkel po prstih re-tore, je drugi profesor v drugem razredu s palicami pretepal filozofe. Z bo-goslovci so ravnali popolnoma drugače: njim so — kakor je pravil profesor bogoslovja — »nasipali debelega graha" t j. dobili so jih s kratkimi jermeni. Ob slavnostih ali praznikih so šli učenci in semeniščniki po hišah z vrečami ali pa so igrali kako predstavo in tedaj se je navadno vedno odlikoval kak bogoslovec, malo manjše rasti kakor kijevski zvonik, ki je predstav- § 1. svojih pravil naloženih dolžnosti za povzdigo obrtništva. 1 Kako se bori naše obrtništvo za obstanek, ve vsak obrtnik. Gre nam za to, če obstanemo, ali pa zginemo v žrelo veleindustrijskih tujih družb. Tudi druge stanove zadeva velik del krivde, ker naših teženj ne poznajo; veliko se svetuje, kaj bi koristilo splošni politiki, s tem se pa pokoplje velik del naših delavnih in pridnih obrtnikov. Mesto da bi se jih primerno podpiralo z delom, da bi imeli svoj obstanek, se rajši proti njim hujska in daje zaslužek tujim tvrdkam in obrtnikom. Skrajni čas je, da se vse naše obrtništvo organizira in prvi pogoj je, da se gmotno okrepimo in utrdimo.*) Ta glavni pogoj si je naložilo Obrtno hranilno in posojilno društvo v Šoštanju z ustrojem svojih pravil; navesti hočem par točk teh pravil, da tovariši obrtniki spoznajo važnost istih. Kot član zamore pristopiti vsak pošten obrtnik v okraju in izven istega, ako vplača vpisnino po 2 K ter delež po 30 K; več deležev je nedopustno, ker ima vsak član enake pravice. Nasprotno ima vsak član odprt kredit, katerega lahko po potrebah izrablja brez poroštva. Visokost tega kredita se določa na ta način, da nadzorništvo, obstoječe iz 15 članov, sestavi za vse člane kreditno listo po premoženju, sposobnosti pri obrti in zanesljivosti njegove osebe; večji kredit se dovoli na primerno poroštvo. Posojila se dovolijo samo za obrtne namene in kratke roke. Vsak član ima pravico se pritožiti zaradi njemu odmerjenega kredita na občni zbor, ako bi mislil, da je prikrajšan. Zadruga izplača račune svojim članom v celem obsegu, kateri imajo isti tudi proti nečlanom, če so isti zapisani na računih, kupljenih pri zadrugi, in nosijo zabi-ležek, da je sprejemnik računa podpisal, kdaj bo plačal. Razumevno je, da je vsak član, kateri odda zadrugi tak račun v izplačilo, porok za resničnost in iztirljivost. Na ta način je gotovo našemu obrtništvu pomagano, ker se bodo razni naročniki odvadili neznosnega zavlačevanja računov, vsled česar marsikak obrtnik celi svoj zaslužek zgubi, ker si mora sam denar izposoditi ter obresti plačevati, svoje dolžnike pa brez obresti čakati. Dalje daje posojila na zadrugi zastavljene reči, izgotovljene obrtne iz- *) V znamenja te misli se je vršil zadnjo nedeljo obrtni shod v Celju! ljal Herodijado ali Pentefrijo, soprogo egiptovskega cesarja. Za plačilo so dobili kos platna ali vrečo prosa, ali polovico pečene gosi ali kaj enakega. Vsi učenci — semeniščniki in zunanji, ki so se že od nekdaj neprijazno gledali med seboj, so imeli zelo malo hrane in živil. Pri tem pa so bili tako žirovni, »da bi bilo nemogoče sešteti, koliko kolačkov je lahko eden snel za večerjo; zato jim niso zadostovali do-brovoljni prispevki premožnejših meščanov. Tedaj je poslal senat, ki je sestajal iz bogoslovcev in filozofov pod vodstvom kakega filozofa (včasih se je tudi sam pridružil) z vrečami v tuje vrte — in potem so jeli kašo iz tikev. Senatorji so se tako najedli tikev in dinj, da so inštruktorji drugi dan čuli od njih dve lekciji: ena je prihajala iz ust, druga pa je godla v senatorskem želodcu. Vsi učenci so nosili dolge halje, ki so jim segale do pet. Dalje sledi. delke in drugo blago s tem, da so iste vsled pravil drugim osebam nerubljive; daje predujme na prevzeta dela, ako je pogodba tiskana na tiskovini, pri zadrugi kupljeni. Za boljše navajanje k štedljivosti so vlagateljem štedilne pušice društva na razpolago. Vsak član mora glasom pravil dobiti vsakoletni računski zaključek. Člani ravnateljstva so glasom pravil med funkcijsko dobo pri zadrugi od kredita in poroštva izključeni, članom nadzorništva pa zamore le občni zbor dovoliti kredit. Vsak obrtnik bode uvidel važnost tega društva, zato le želimo, da se vse obrtništvo po vsej slovenski zemlji v kratkem na ta način organizira; dokler pa ne bo prilike d.ugod, pa naj vsaj pristopijo k naši zadrugi, vse premožnejše gospode pa prosimo, naj nam zaupajo kako vlogo, da se ojačimo. Gornjegrajskega učiteljskega društva zadnje zborovanje je bilo 8. sušca v Šmart-nem pri Gornjem gradu.*) Predsednik pozdravljajoč navzočnike, otvori zborovanje. Vkljub slabemu vremenu se je vendar zbralo precej učiteljev in učiteljic. Opravičili so se radi bolezni gospici Černe in Zmrzlikar ter gospoda Majer in Wudler. Nadalje omenja predsednik veselo vest, da je izvoljen tovariš g. Engelbert Gangl v Idriji deželnim poslancem in da je on v imenu društva pismeno čestital novemu poslancu. Se sprejme soglasno z odobravanjem na znanje. Ravno tako predlaga g. Burdian čestitanje k izvolitvi deželnim poslancem goriškemu tovarišu Štreklju. Živijo! Po odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja prečital se je tudi dopis radi podpiranja knjižnice mariborskih učiteljiščnikov. Sklene se poslati nekaj podpore in se je v ta namen isti dan nabiralo. Tudi okrožnice »Zveze" so se sprejele z odobravanjem na znanje in se je ukrenilo, kar je »Zveza" zahtevala in želela. Glede dopisa radi »Jubilejskega daru" »Učiteljskemu konviktu" v Ljubljani se je vnela živahna, deloma rezka debata. Sklenilo se je, naj vsak po svojih močeh podpira društvo za zgradbo »Učiteljskega konvikta". Vodstvo tega društva se pa povpraša, kako to, da se od našega društva določeni odbornik (društvo je plačalo 200 K ustanovnine) ne pokliče k odborovim sejam. Nadalje se je sklenilo »Zvezi" predlagati: 1. »Zveza" naj premišljuje, ali bi ne bilo umestno, da bi se v Mariboru pod vodstvom kakega upokojenega učitelja uredil nekak dijaški dom za sinove učiteljev. Tam bi bili dijaki v dobri oskrbi in pod primernim nadzorstvom. Seveda bi se moralo za to plačevati po običajnih cenah. 2. »Zveza" naj predlaga »Lehrer-bundu", da deluje na to, naj bi se štelo letošnje leto kot jubilejno za dve leti službovanja. Razgovarjalo se je nato o letošnji dvajsetletnici. Prečitalo se je pismo blagega pokojnika tovariša g. Žagerja, ki je leta 1888. pozival sedanjega predsednika, naj se osnuje okrajno učiteljsko društvo. Tudi okrožnica, s katero so se sklicevali učitelji in učiteljice našega okraja na ustanovni shod, se je prečitala. Na predlog g. Šijanca se je sklenilo: društvo praznuje svojo dvajsetletnico ob priliki letošnje uradne okr. učiteljske konference v Mozirju. Dne 24. junija je konferenca, zvečer isti dan *) Pomotoma se je poročilo zakasnilo, sioer je pa Se vedno aktualno. Opomba uredništva. se priredi primerna veselica; drugi dan, t. j. 25. junija je slovesno zborovanje in nato banket. K sodelovanju se povabi Vransko učiteljsko društvo, ker so člani istega itak* dotični dan pri skupni uradni konferenci. Natančno se tozadevno določi pri prihodnjem zborovanju, kjer se izvoli tudi ožji veselični odbor. Burjan predlaga, naj se ustanove pod okriljem društva učiteljski krožki. Določijo se sledeči krožki: 1. Nova-štifta. Gornji grad, Bočna, Šmartno. 2. Luče, Ljubno, Sv. Frančišek. 3. Gorica, Rečica, Mozirje, Šmihel. Želeti je, da bi ti krožki počeli kmalu delovati. Razgovarjalo. se je še o marsikateri zadevi, nakar se je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje 3. maja v Ljubnem. Po zborovanju so se zbrali udeleženci v gostilni Rojtenovi, kjer se je kmalu razvila najsrčnejša in prijetna prosta zabava. Postrežba bila je izborna, za kar gre vsa čast podjetnemu gostilničarju in vrli kuharici. Iz Ljutomera. Bela nedelja nam je nudila priliko občudovati nadebudno mladino Franc - Jožefove šole. Ta prireditev je uspela v vsestransko veliko zadovoljnost. V pozdrav nam je podaril dobre vežban dekliški zbor Kosijev venček triglasnih narodnih pesmi. Nežni, lahno se tresoči glasovi mladih grl so zveneli tako ljubko, tako milo, da je marsikomu porosila oko solza ginjenosti in veselja. Kdor je imel odprti ušesi, odprlo se mu je tudi srce in čutil je blažilno moč otroškega speva. Petju so sledile tri igre. Da igralci znajo svoje vloge, o tem nismo dvomili; a očarala nas je živahnost predstavljanja in sigurno kretanje mladih diletantov. Če kratko recenziramo: V prvi igri je zlasti ugajal^ »Skrb", pri drugi, ki jo je priredila gdč. Erna Razlag, smo občudovali staro mater. V zadnji igri nas je iznenadil varni nastop igralk, od gospe Srebretove pa do male Nadice. Posebno so se odlikovale: učiteljica francoščine. lika in modistinja. V odmorih je pokazala občudovanja vredno spretnost na klavirju učenka Minka Zacherl-ova. In komu smo hvaležni za ta užitek? Predvsem premarljivi gdč. Erni Razlag, ki slovi še iz prejšnjih let kot izvrstna, jako rutinirana režiserka, dalje gg. učit. Karbi in Zacherlu. Zlasti, kdor ve, kakšna briga je z odraslimi igralci, bo znal ceniti zasluge naših vrlih prirediteljev; kajti treba jo časa in potrpežljivosti, predno izdolbeŠ iz surove lipovine svetnika. Slovenski stariši, tokrat ste imeli priliko videti, kako vzorno se vzgaja vaše otroke! Bodimo požrtvovalnim od-gojiteljem hvaležni za njih plemenito delo, ki je njim v čast, mlademu zarodu v korist, a nam v zadovoljstvo in zabavo. Taka prireditev ima za marsikaterega učenca več moralnega uspeha ko več tednov šolskega pouka. To- delo je hvaležno in plodonosno, ker spaja ožje naklonjenost odgojitelja z ljubeznijo in vdanostjo učenčevo; a to je faktor, ki edini le omogoči uspešno delovanje šole. Učitelji! S takimi prireditvami si pridobite hvaležne vam slov. roditelje; in to je neprecenljive važnosti za zdrav razvoj šolske mladine: kajti le na podlagi medsebojne vzajemnosti se moreta blagotvorno spopolnjevati šola in dom. Sodeč po tokratnem uspehu se nadejamo, da se v najkrajšem času spet pokažejo iskri mali diletantje. To je želja vseh iskrenih prijateljev mladine. Kupujte narodni kolek! ..■ Politični pregled. Domače dežele. Grof Franc Thnn - Hohenstein in drogovi so podali dne 28. aprila v gosposki zbornici interpelacijo na mini-sterskega predsednika o Wahrmundovi brošuri: Katoliško naziranje na svet in svobodna veda. V tej interpelaciji navajajo gospodje najmarkantnejše odstavke iz razlogov, s katerimi je sodišče podprlo konfiskacijo brošure, katera baje obsega „zasmehovanje katoliških naukov, poniževanje dogmat katoliške cerkve". Interpelanti pravijo, da je ministerski predsednik 14. marca obljubil upotrebiti „celo strogost zakona", dočim je naučni minister deset dni kasneje v proračunskem odseku izjavil, „da o preganjanju profesorja Wahrmunda ne more biti in ne sme biti govora". Podpisani se nočejo spuščati v pojasnjevanje tega protislovja, smatrajo se pa že sedaj za upravičene in obvezane zahtevati od vlade naredbe, katere odgovarjajo njih prepričanju in njih vesti. Ako bi te naredbe ne bile učinjene v primerni dobi in ako bi ne bilo dano jamstvo, da se tudi izvedejo, morali bi podpisani pri glasovanju o državnem proračunu, oziroma tudi o provi-zoričnem proračunu izvajati iz tega nujne posledice. Da bi pa vladi dali priliko, podati o tej stvari odkritosrčno izjavo, stavijo podpisani interpelacijo: 1. Je li dala vlada uradno preiskati, katere izreke na javnih shodih se sme pripisovati prof. Wahrmundu na krivdo . . . 2. Kake naredbe namerava vlada učiniti v področju svoje delavnosti kot posledica sodnega odloka, storjenega sedaj v najvišji stopnji o konfiskaciji tiskopisa omenjenega profesorja . . ." Podpisali so interpelacijo vsi škofje najvišji plemenitaši in njih zavezniki. Za širše občinstvo so zanimivi ti le podpisi: prof. vit. Smolka, sin leta 1848. na smrt obsojenega poljskega revolucionarja; prof. Pientak, nekdanji liberalni poljski vseučiliški profesor; dr. Mattuš, Staročeh in nekdanji sobojevnik dr. Riegerja; Josip Wohanka, predsednik praške trg. zbornice, član izvr-ševalnega odbora takozvane češke svobodomiselne narodne stranke, predsednik društva, katero izdaje ljudski svobodomiselni dnevnik „Den"*, ofici-jelno glasilo Kramžfevih reorganiziranih Mladočehov; pl. Ruber, predsednik Najvišjega sodišča itd. Cela interpelacija ima posebno obliko. Interpelanti niti ne pričakujejo, kaj jim bo naučni minister odgovoril, ampak groze že vnaprej, da ne dovole državnega proračuna, ako se jim ne vstreže. Toraj teror, in tem zanimivejši teror, ker ga izvaja večina desnice v gosposki zbornici. S tem so vrgli klerikalci masko z obraza ter jasno povedali, da hočejo pomesti iz ministerstva vse one, ki še količkaj diše po svobodomiselnosti ter je nadomestiti s svojimi ljudmi. Da vidimo v tej družbi tudi zastopnike mladočeške stranke, je pa posebno zanimivo in še bolj žalostno. Kam ta slabotna neodločnost in konfuznost vede — ni težko uganiti. * Včeraj je bila v parlamentu prva seja v povelikonočnem zasedanju. Na dnevnem redu so bile same formalnosti ter rusinski nujni predlog o zlorabah pri galiških volitvah. V pondeljek pride na dnevni red grofa Kolovrata nujni predlog, naj se o vladnih zakonskih načrtih: o povišanju rekrutov za domo-branstvo in o podporah rodbinam ne-premožnih k vojaškim vajam poklicanih rezervistov, nujno razpravlja. Ta nujni predlog bi bil moral priti že v četrtek na dnevni red, p a v 1 a d a se je bala, da ne dobi potrebne dvetretjinske večine, ker bodo proti glasovali: socijalni demokratje, Bnsini in nemški radikalci, zato je stvar odložila do pondeljka, da bo imela časa za mešetarjenje in barantanje. Nemška devetorica je imela seje, katerih so se vsi nemški ministri udeležili. Marchet, naučni minister, je izjavil trlede Wahrmundove afere z ozirom na interpelacijo v gosposki zbornici, „da bode znal vedno ceniti prostost znanstvenega preiskovanja". Ti nemški naprednjaki so se zgražali nad klerikalnimi napadi na akademično prostost, prečitano pa je bilo pismo dr. Luegerja, v katerem izjavlja, da so krščanski socijalci pripravljeni v narodnih vprašaDjih postopati solidarno z ostalimi nemškimi strankami (proti Čehom, Slovencem in Rusinom) in temu pismu in temu narodnemu šovinizmu na ljubo bodo nemški svobodomisleci žrtvovali Wahrmunda in neodvisnost vseučilišč. O tem ni danes več dvoma; šovinizem je danes geslo, kateremu se Nemci vseh strank klanjajo. Deželni glavar Šuklje pa vabi na udeležbo dunajskih slavnosti. * V tirolskem deželnem zboru so klerikalci obeh narodnosti zahtevali, naj se Wahrmund ostavi. Liberalci so podali protiinterpelacijo. Izvoljen je bil odsek za volilno reformo, nato je bil deželni zbor odcoden * i Gališkim deželnim namestnikom je bil imenovan profesor Bobrzynjski. To imenovanje je za Rusine naravnost izzivajoče. Rusine se tudi z raznimi malenkostmi, policijsko neumnimi šika-nami razburja in žali. Poštno ravnateljstvo je izdalo naredbo, da se mora o pravoslavnih velikonočnih praznikih vršiti poštna služba nepretrgoma po dnevi in ponoči. * V odbor za prireditev deželne razstave v Istri, ki šteje' 20 članov, ni bil izvoljen ne en sam Slovenec in ne en sam Hrvat. Seveda, zato je bila sklenjena sprava med Italijani in Slovenci' ter Hrvati, kakor se je reKlo: „da izmučeni narod dobi oddihljaja in svobode za gospodarski in kulturni razvoj." — Kar se te razstave tiče, si bode naše ljudstvo v resnici lahko temeljito oddahnilo. Italijani bodo vse sami opravili. : • •• v. .'. ■ _u- ' Vnanje države. Nemčija V vladni svobodomiselni koaliciji je navstal razpor. Velika večina teh nemških vladnih švobodomi-slecev je jedla od klerikalnega centroma, zato je, kakor bi rekel dr. Renner, nje svobodomiselnost umrla. Predno so se te frakcije razšle, so si v skupni seji povedale marsikaj zanimivega, kar nam priča, da je naprednost tndi Nemcem v rajhn, prav tako kakor njih avstrijskim konacionalq«m, le prazno geslo. Posl. Barth, pod katerega vodstvom je 50 naprednjakov iz koalicije izstopilo, je dejal: „Popust-ljivost in slabost, katero smo pokazali v zadnjih petih letih je združenim frakcijam onemogočila za bodočnost vsako resno demokratično politiko. Mnenje, da je vpliv centra na državno politiko odstranjen je zmota. Ne centrom, preganjajo se samo demokratične tendence v centru. Cela politika bloka (združenih svobodomislecev) ni nič druzega nego boj proti demokratičnim tendencam v socijalni demokraciji in v centru. Cela politika bloka je poskus delati s pomočjo levih liberalcev protidemo-kratično politiko". Posledica izstopa Barthove stranke iz bloka bode, da se ostali liberalci in svobodomisleci še tesneje priklenejo k centru ter da, kakor je Barth rekel izlijejo še oni bori ostanek demokratičnega vina iz soda, da bi vsaj sod ohranili. Tako Gesinnungstuchtigkeit občudujemo tudi na naših avstrijskih svobodomiselnih strankah, zato klerikalcem greben raste. Štajerske novice. — V prid „Sokolskemu domu" v Celju se vrši v nedeljo dne 3. maja v celjskem Narodnem domu koncert in gledališka predstava. Za koncert je obljubil svoje sodelovanje izvrstni Šentjurski pevski zbor s so-listinjo gospodično Černo&kovo in g. Vargazonom. „Urico" bo dirigiral gosp. skladatelj dr. Josip Ipavic sam. Slišali bodemo tudi domač celjski salonski orkester, ki je dosegel s svojimi nastopi dosedaj krasne uspehe. — Na vsporedu je poleg koncertnih točk tudi lepa francoska enodejanka ,,Nočna služba". Režiser je gosp. Rafko Salmič — torej je predstava v najboljših rokah. Po predstavi pa je ples. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri g. Miklavčevi, trafika v Narodnem domu. Celjski in okoliški Slovenci — v nedeljo 3. maja v ..Narodnem domu" na svidenje ! — Umrl je v Mariboru v sredo uradnik mariborske „Posojilnice" gosp. Alb. Avsenek, star 52 let. Pogreb se je vršil danes popoldan. N. v m. p.! — Prestavljen je namestniški koncipist dr. pl. Ehrenwert iz Celja v Ptuj. — V Konjicah je nameščen nov živinozdravnik Glaser. — Ponesrečil se je gostilničar na slovenjbistriški postaji g. Muršec. Peljal se je z vozom v Makole, a pri vožnji čez železniški tir je trčil njegov voz z navadnim železniškim vozom za delavce skupaj. Poškodovala sta se njegov voz in konj, on sam pa je dobil težke zunanje in notranje po- — Celjsko porotno sodišče je obsodilo ključavničarskega pomočnika Fr. Seleza zavoljo tatvine pri Ježov-niku v Arji vasi, o kateri smo svoj čas poročali, k šestletni ječi. — Obsojen je 71 letni krojač Jerman iz Pra-pretnega pri Trbovljah k petletni ječi, kier je svojo 48 letno Ženo Jero Jeman, katera ni mogla z njim živeti zaradi njegove ljubosumnosti in surovosti, z nožem v trebuh smrtno ranil. — Krvav pretep. Pri Sv. Marku pod Ptujem sta pretepača Strafela in Bezjak v soboto posestnikovega sina Vidoviča tako pretepla in obdelala z noži in s kamenjem, da bo težko ostal pri življenju. Naj bi naša duhovščina, namesto političnega hujskanja učila take fante poštenega in dostojnega obnašanja, pa bi ne bilo marsikatere nesreče! — Ustrelil je v Varaždinu prvo-šolec Poslušni svojega inštruktorja Winterja. Kazal mu je revolver, kateri se je po nesreči sprožil in je šla kroglja Winterju v trebuh. Nesrečni dijak je za nekaj ur umrl. — Iz Slov. Bistrice. Umrlega odvetnika dr. Reddija je zadela kap v okr. sodišču, ko je ravno vložil dva akta. Nemškim meščanom Reddi že dolgo časa ni več ugajal, ker ni bil preveč za „ sveto nemško stvar" delaven. Sedaj je nevarnost, da se naseli tam kakšen mlad bojevit petelin. — »Slovenska Matica" vabi zopet v svoj krog. Poleg Mohorjeve družbe je ona naše največje književno podjetje in zasluži, da jo kolikor mogoče podpiramo. Žal da se ima boriti z denarnimi težavami, kajti Slovencem od bogato obložene državne mize odpadajo le drobtine. Zato bodi naša dolžnost, da i sami pristopamo in da pri- dobivamo novih članov za „ Matico". Za štiri krone se bode dobilo sedem krasnih, deloma ilustrovanih knjig. Poverjenik za Celje je gospod opat, naročnino pobira pa tndi knjižničar celjske Čitalnice. — Veselica Podravske podružnice akad. fer. društva „Prosveta" v Mariboru v nedeljo, dne 3. maj-nika 1908. Na vsporedu je govor g. phil. Fr. Mravljaka, „0 namenu in delovanju „Prosvete", dve glasbeni in pevski točki, katere prvi zvajata salonski orkester in močki pevski zbor ter trodejanka g. Iv. Laha „Iz dijaškega Življenja". Po predstavi je ples. — Čisti dobiček je namenjen snovanju obmejnih ljudskih knjižnic. — Bla-bajna se odpre ob pol 7. uri zvečer, a začetek jo točno ob 8. uri. — Vstopnina je v parterju: sodeži od 1—4. vrste 2 K, od 5.-8. vrste 170 K, od 9,—11, vrste 150 K, od 12.-15. vrste 1'20 K; stojišča v parterju 80 vin., za dijake in vojake 50 vin.; na galeriji sedeži 80 vin., stojišča 40 vin. Vstopnice se dobe v soboto t. j. jutri in v nedeljo od 2.—3. ure dopoldan v čitalniških prostorih. Predprodajo vstopnic je prevzela tudi trgovina s papirjem in pisalnim potrebščinami g. V. Weixla Gosposka ul. 33. — G. phil. Mravljak bo itak menda opisal delovanje podružnice in mu nočemo vnaprej segati v besedo; mislimo pa, da je že lepo, ako so visokošolci z velikim trudom ustanovili v Podravju 8 ljudskih knjižnic. To dejstvo samo stavi v jasno luč napade „Slovenčeve". Tudi nam ni znano, da bi bilo to „eminentno napredno društvo z izrazito liberalno-strankarskim delovanjem"; da se ni priklopilo ljudem, ki na najpodlejši način napadajo rodoljubno delo mariborskih Slovencev in obsojajo vsako narodno delo, ki ne skrbi za rast in poveličevanje klerikalizma na Spod. Štajerskem, je pač samoobsebi umevno. Slovenci! Udeležite se te veselice, da pripomorete vsi s svojim deležem zdravemu izdbraževalnemu delu na mejah, ker je čisti dobiček veselice namenjen snovanju obmejnih ljudskih knjižnic. Pridite vsi iz celega Podravja in Slov. goric! To bo najlepše moralno zadoščenje našim akademikom in ob jednem najvplivnejše bodrilo za njih ter dokaz, da nima ogromna večina obmejnih in podravskih Slovencev s početjem nekaterih klerikalnih fanatikov ničesar opraviti, dobro vedoča, da nas ti fanatiki tirajo v neizogibno narodno pogubo. Da more vobče nekdaj vendar narodna naša duhovščina tako globoko pasti, da hnjska proti vsaki narodni prireditvi že celo gimnazijsko dijaštvo — tega bi pri nas pred nekaj leti nikdo ne mislil. Nič ne de; narod bo take ljudi tem sigurnejše obsodil — Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 7. maja t. 1. ob 2. nri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Naznanilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 6. Obč. zbor „Čeb. društva. 6. Potovanje v Carigad, predava s pomočjo skioptikona tov. J. Jakše. — Nerazdeljen pouk na štaj. ljudskih šolah. V „Slov. Nar." se pritožuje nek učitelj s Štajerskega, da naš deželni šolski svet po nekaterih okrajih dovoljuje nerazdeljen pouk, po drugih pa vse prošnje — tudi za poskusen nerazdeljen pouk — kar krat-komalo odklanja. Člankar poživlja naše deželne poslance, naj se pobrinejo za to zadevo. — Neumestna šala. V garderobi ptujskega gledališču so namazali obrtniški pomočniki J. Kranjc, Fr. Toplak in J. Zadravec nekega Dolinška s črnilom po gotovem delu telesa. Da se ni mogel braniti so ga privezali na stol. ^Mariborsko sodišče je „šaljivce" obsodilo. Zadravca in Kranjca na 4, oziroma 6 tednov ječe. Toplak pa dobi svoj delež, ko ozdravi. — Živinske kuge na Spodnjem Štajerskem. Smrkavost v Mariboru ; srab ali garje v Braslovčah, v Žalcu (okraj Celje), v Sakušaku (okraj Ptuj) pri konjih, rdečica: v Trnovcih in Slovenji vesi (okraj Ptuj); svinjska kuga: v Slivnici, v Slov. Bistrici (okraj Maribor), v Globokem, Kapelah in na Bizeljskem (okraj Brežice); mehurčki: pri Sv. Štefanu (okraj Celje), v Veržeju (okraj Ljutomer), v Ragoznici, Savcih, Trnovcih' Vičancih, Bratonečicah (pri konjih) in v Kamni vesi (okraj Ptuj). Prenehala je rdečica pri svinjah v Sv. Jurju ob Jaž. želez, in okolici. — Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 23. aprila 1908 sklenil sledeče spremembe: Nastavljen je kot nadučitelj v Žusmu g. M. Šribar, dosedaj nadučitelj v Beli cerkvi na Kranjskem. Definitivni so postali: v Polzeli g. Peter Loparnik, dosedaj v Št. Janžu na Dravskem polju; v Braslovčah gdč. Marija Jašovnik, dosedaj v Št. Ruprehtu v Slov. goricah; vLe-tušu gdč. Friderika Zmerzlikar; v Št. Jurju ob Taboru g. Fr^nc Košir, dosedaj na Runču; v Ščavnici gdč. Alojzija Gorjak; v Legnu gdč. Ana Klein, dosedaj na Ponkvi ob Juž. železnici in v Pišecah g. Jožef Bohinc. — Našim starejšim slovenskim posojilnicam! V uradnem listu čitamo, da je Savinjska posojilnica v Žalcu na svojem zadnjem občnem zboru spremenila svoja pravila tako, da je opustila nemško besedilo firme, ki je še bilo pri njej v navadi od časa, ko se je ustanovila. Vsa čast zavednemu na-čelstvu! Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi opozoril na enak nedostatek drugih starejših slovenskih posojilnic na Štajerskem. Popolnoma brez potrebe imajo še nemško firmo posojilnice v Celju, Mariboru, Ormožu. Mozirja in še druge. Gotovo se je ta anahronizem že pri nas davno preživel in bi bil skrajni čas, da bi se to opustilo. Opozarjamo torej tem potom te starejše slovenske posojilnice, ki še niso imele letos občnega zbora, da to pri istem gotovo storijo, druge pa se vsaj v doglednem času spremenijo v čisto slovenske, kar bode le njim v čast. — Javna zahvala. Dne 14. aprila t, 1. se je delila v Središču ministerska podpora, katero je naš državni poslanec g. dvorni svetnik dr. Ploj izpo-sloval po toči prizadetim kmetovalcem naSega kraja. V imenu vseh podpiran-eev iz občin Središče, Pobrež, Šalovci in Adrijanci se tem potom javno zahvaljujemo g. poslancu, ki je s tem zopet pokazal, da ima srce za naše težave in nesreče in da se kot pravi poslanec vestno trudi v korist svojih volicev, ki smo mu za njegov trud iz srca hvaležni. — Od Sv. Duha pr! Lučanah. (Ostri vrh). Dne 18. marca t. 1. je imela tukajšnja posojilnica občni zbor. Izmed 262 udov se ga je udeležilo 95. Iz poročila knjigovodja gosp. Alojzija Majcena je bilo razvidno da je imela posojilnica 258.29314 K prometa, ima vloženega denarja 149,598 90 K, izposojenega 146.577 46 K in čistega dobička 620 48 K. Posojilnica dela z 1%-Posojilnica je vpeljala domače hranilnice, katerih je do 1. junuvarja 1908 izposodila 62. Za svoje ude je kupila čistilni stroj, kateri se fe že lani, ako-ravno se je še le h koncu junija kupil, obrestoval s 6%. Posojilnica je letos končala svojo 12. leto. V naoelništvo ia nadzorstvo so bili enoglasno izvo- ljeni prejšnji odborniki, oziroma nadzorniki, le na mesto umrlega nado-mestnika Franca Melzla je bil izvoljen tukajšnji organist in veleposestnik Iv. Repolusk p. d. Kos. Knjigovodja poroča tudi, da je posojilnica lansko denarno draginjo bridko čutila. Bogastvo tukajšnjega ljudstva je les. Ker pa so lesni trgovci na Ogrskem morali dajati 12 do 15% obresti, so bili raje brez denarja in s tem tudi naše ljudstvo. Posojilnica je pomagala, kjer se je dalo in na tak način je bila sama prisiljena denar iskati, ne da bi trebalo obrestno mero zvišati. V tej stiski se je pokazala „Zadružna Zveza" v Celju kot prava naša mati. Skoraj vsaki teden smo trkali in prosili, a nikoli nam ni odrekla pomoči. Ne samo, da tega ni storila, preskrbela nas je še vedno izvanredno hitro z denarjem. K sklepu se nač. nam. g. Kapun zahvali g. A. Majcenu za natančno poročilo in predlaga, da se navzoči v znak hvaležnosti do ..Zadružne Zveze v Celju" vzdignejo s sedežev, kar se zgodi. Po občnem zboru razloži knjigovodja pomen živinskih zavarovalnic. Ker so se vsi navzoči te misli z navdušenjem poprijeli, obljubi isti, da bode storil potrebne korake za ustanovitev zavarovalnice s sedežem pri Sv. Duhu. Opomba: Iz tega poročila se vidi, kako hudobno in lažnjivo napada „Slov. Gospodar" našo dično »Zadružno Zvezo v Celju". — Stavbišče za »Sokolski dom" v Gaberju pri Celju je že kupljeno. Lepšega in primernejšega prostora za stavbo „Sokolskega doma" ni bilo dobiti. Iz srede mesta, to je od Ster-meckega trgovine se pride do stav-bišča složno v 10. minutah in vendar že leži v slovenski okoliški občini, dočim se razprostira nasproti stavbišča, onkraj državne ceste, še daleč naprej mestno ozemlje, tako da spozna le dober poznavalec lokalnih razmer, da to stavbišče ni v mestu. Tu sem ne sega oblast celjskih magistratovcev, ne bo je ovirala stavbe „Sokolskega doma" celjska stavbena oblast. Stavbišče meri nekaj nad 900 kvadratnih sežnjev, kupljeno je z majhno staro hišo vred za 15.000 K. — Načrti za stavbo so tudi že odobreni, vendar se deluje na njih spremembi z veliko marljivostjo in prevdarnostjo. Čim bo tudi to delo končano začne se takoj s stavbo, Iti bo obsegala vel i tu telovadno dvorano s potrebnimi postranskimi prostori, katero bo mogoče porabiti tudi za gledališke predstave, koncerte itd. restavracijo in v prvem nadstropju dvoje privatnih stanovanj, za »Sokolskim domom" se bo pa razprostiral velike krasen vrt, na katerem bo mogoče prirediti naj /ečje ljudske slavnosti-Takega prostora smo že dolgo pogrešali v Celju, zato nas tembolj veseli, ko vidimo, da podjetje Sokolskega doma ne bo zaspalo, kakor se to rado zgodi pri slovenskih narodnih podjetjih, ampak da se bliža s sokolsko podjetnostjo svojemu cilju. Kmalu se bo tedaj dvigal »Sokolski dom" — svobodno, kot čuvar slovenske zemlje in kot pomnik slovenske požrtvovalnosti. V njem pa bo^ vzgajal „Celjski Sokol" slovensko mladino v ljubezni do domovine, zna-čajnosti in svobodoljnbju. Čegar je mladina, tega je bodočnost! Zato pa rojaki, podpirajte naš „Sokolski dom!" — „Slov. kmečki zapeljive!" so zborovali na Belo nedeljo po nekaterih krajih na Sp. Štajerskem. Človek res ne ve, ali bi se jezil ali smejal, ko vidi, kako slepijo in farbajo razni rvoditelj i" kmečko ljudstvo v varstvu in zaščiti raznih kaplanov in župnikov. — V Jarenini so se zborovalci izrekli za različne podpore vinogradništvu — njihov poslanec, dični orjak Roškar, ki jih zastopa v vinogradniškem odseku dež. zbora, se seje tega odseka dne 31. marca, ko se je šlo za podaljšanje roka brezobrestnih posojil in za različne podpore vprid vinogradništvu, še udeležil ni. To smo mu takoj povedali, a orjak nam je še do danes dolžan odgovora. Za to so mu navzoči pristaši stranke „slov. kmečkih zapeljive ev" izrekli zaupanje in zahvalo za njegovo krepko delovanje. — Dr. Benkovič je v brežiškem okraju tudi oznanjeval evangelij „Kč. z." To je malo dolgočasno in včasi tudi težavno delo; zakaj ni povedal, kako se človek zabava v dunajskem kabaretu „Die Holle" ? Pa seveda on je branitelj verskih svetinj našega naroda, vsaj v očeh svojih — backov! — Šole na kmetih. Uradni list naznanja postavo, da se na kmetih preosnujejo šole tako, da se bodo učenci in učenke v višjih razredih učili praktičnega kmetijstva. Pri vsaki šoli bo tri in pol ha zemlje, katero bodo obdelovali šolarji po navodilih učiteljevih. Ta odlok izdan od mini-sterstva pa je priobčil uradni list — v Rumuniji. — Za lovce v gornjegrajskem okraju! Med Gornjemgradom in Sv. Frančiškom je ob okrajni cesti gozd Hom. Nekaterniki so trdili, da poje tudi tukaj divji petelin — a drugi niso temu verjeli. Dne 28. aprila t. 1. je pa v Homu padel tak petelin. Srečni lovec je bil g. Josip Terčak, nadučitelj v Ksaveriju. Redek slučaj, da poje divji petelin v taki nižavi. Srečnemu lovcu: lovski blagor! — Nesreča. Posestnik Lupinšek v Narapljah v Halozah si je postavil predlani novo gospodarsko poslopje. Lani spomladi se je nad poslopjem utrgal velik zemeljski plaz ter podrl in zasul vse. Z veliko težavo in obilnimi stroški si je postavil lani drugo gospodarsko poslopje. Letos o Veliki noči se je pa zopet utrgal nov plaz ter zopet vse porušil in zasul. Nesrečnega posestnika priporočamo v podporo! — Dravinja je napravila letos o Veliki noči ogromno škode, ko je poplavila njive in travnike. Bilo bi pač nujno potrebno, da se njen tok regulira, ker je zvita kot kača. Pa seve poslanec Pišek nima časa za take reči, mora v drugih okrajih hujskati zoper Nar. stranko. — Klerikalna nepoštenost. Včerajšnji „Slov. Gospodar" piše, da je izustil g. dr. Kukovec na občnem zboru »Zveze" spodnještajerskega šlov. učiteljstva navedeno po ».Domovini" sledeče besede: „Pokazalo se je celo, da je ljudstvo zbesnelo proti šoli, da mnogi godrnjajo in preklinjajo, ako o i'iuh oken, v velikosti do 1*50, 1*60, 1*70, l^BO, 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako izgetorljena r velikost od 2, 2-20, 2*80, 2'4» m. V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in .*. vrata pošiljam na ogled. Sprejmem Več sprettriii mizarjih ponocnil|oi IibbbJ Listnica uredništva. Dobili smo toliko prošenj za knjige, katerih smo naznanili v lista, da se oddajo, da ne bo nikakor mogoče vsem ustreči. Izročili smo vse dopise dotičnemu gospodu, da naj po svoje razsodi in razdeli knjige. — Mozirje: Za danes prepozno. Pride prihodnjič. Prisrčna hvala! Ormož: Prisrčna hvala! Več pismeno. Oženjem hišnik brez otrok se takoj sprejme. Ponudbe na npravništvo Domovine". v 277 2-1 ANTON KOLENC, Celje (Iraška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne. hruške, črešnje. češplje. marelce, breskve, dren, oreho. kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme. konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grafe, predivo, bučne zrne, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. mravljinčne jajce, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo. borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku rentnino, kakor: piščance, race. gosi, kapune in pnrane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor jo kaj ima, naj se oglasi. 40 52-18 Proda se dobro idoča trgovina zaradi smrti gospodarja. Trgovina je blizu farne cerkve in četrt ure od kolodvora pri veliki cesti v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Proda se pod ceno in ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove uprav. „Domovine'\ SINGEBc šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. I 1C o g5 Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SM6ER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne pddajerno svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba jea šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. ;V> : r.7 -V! '< „!> J ' v.. • „jj 0,, .., ) Obrtnijsko hranilno in posojilno društvo t Šoštanja vpisana zadruga z omejeno zavezo začne dne I. maja t. I. poslovati. is Svoje prostore ima v hiši gospoda Wokau-» v Šoštanja. Uradni dan je vsak ponde^ek, sredo in petek dopoldne, y nujnih slučajih se tndi drugi čas opravi. Sprejema hranilne vloge po 5% tudi od nečlanov, daje posojila svojim članom, izplačuje račune članov, katere imajo isti pri nečlanih. Vlagateljem so štedilne pušice društva na razpolago. 273 22 Ravnateljstvo. J* 276 3-2 Caleške toplice MKnankhpm ftitmjanbin pol nre «4 želentUk« postaje BREŽICE (Ranit) z vozom; pol ure od železniške postaje DOBOTA peš hoda. - Akrathoterma prve vrste, toplote 40—42° R vplivajo eminentno proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tndi nevrafgiji, kožnim bolez ni m in ranam) kroničnem ma-- terničnem vnetju, eksudatu itd. - Stanovanja in kopališki bazeni aaB0V0 S€zidam odgovarjajo 1 1 vsakim higijeničnim zahte- va«. Gostilno je prevzel novi gostilničar, ki bo skrbel za dobre jedi in pijače, tako d* bodo tudi v tem oziraj « ^ J^^OVIC. dovoljai. — Kopališki zdravnik je Vsa nadaljna pojasnila daje kopališko oskrbništvo toplic, pošta Brežice. 2—4 K dnevnega stalnega Vf|fi||| v|f m MM^.ilM.ll rnm immm-.**^ - «riV^j---1—U-LTruH-TLOnj- ^SP I ivH flBlI pri neodvisnem lahkem in prijetnem brezskrbnem delu na domu. — Iščejo se osebe obeh spolov za izdelovanje pletenin za naše podjetje. Ni treba nobenega znanja, pouk zastonj, stanovaiišče kjerkoli, reelna postrežba. Mi skrbimo za odjemalce. zahtevajte prospekt. 256 —2 F. Schondorfer, Gradec, Volksgartenstrasse 12—44. ar SI 151 Ji Nova vinska postava 24 24—48 v obliki dobiva se Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. MMM NiMMMM Destilacija za žgane pijače zvezana z napravi jan jem alkohola prostih oktepčevalnih pijač lahko z najboljšim uspehom začne takoj poslovati. Za oblastveno dovoljenje poslovanja in prodaje se garantira; skušenj strokovnjak uredi na mesta obrat in se dajo dobre informacije glede odjemalcev. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod Šifro: „Erste Fabriksfirma 68.882" na M. Dukes-ove nasl., Dunaj I/l, Wollzeile 9. 261 10-2 sprejmem takoj v trajno delo Leopold Lebar, kleparski mojster na Bledu, Gorenjsko. Savinski preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER te S2£5£ Majboijše peronospora- brizgalnice po najnižjih cenah kakor vse poljedelske stroje priporoča poštena, domača trgovina z železarno,MERKUR', P. Majdič, Celje. OIiatoItii csfrmi zanesljivo najboljše vrste OlVclllll btJtUJl p0 najnižjih cenah. se odda 8 1. julijem 1.1. društvena gostilna, služba čitalniškega sluge in hišnika. Natančnejša pojasnila daje odbor Narodne čitalnice v Ptuju. 274 2-1 IVAH RflVHIKaR, CELJE priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zalogaj najfinejšega čaja, ruma, 183 zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst. s Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardine, ruse in morske postrve na olju in na sveže, suho ===== in namočeno polenovko (Stockfisch). == Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje preiskano od c. kr. kmetijske družbe. — Poštna naročila se točno izvrse. NA DEBELO! NA DROBNO! Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila. Rafael Salmič v „Narodnem domu" y Cel j II Velikanska zaloga ur, prstanov,^ J nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. Veliha delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike V&UZlSS! za8toni Točna postrežba! Nizke cene! 10 13-8 hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-14 iiirmnrliinifplif) hninilnirn Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUZnUSlClJErSnE nmniiniLB varovance in zahtevajte pri sodiščih, ji^nn^\ntirhn htfflllilnirn - da se naloži denar za mladoletne in . varovance izključno le v JUlIIUjIUJII dllU III lllllllllUU. "T" — , . - •:■:■■• i': M " f f-t- Zgotovljeno je pre-zidava-nje trgovske hiše B. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski = izbiri in čudovito nizkih cenah. = Spodaj podpisana naznanjam, da sem se preselila kot izprašana (prej okrajna babica) iz Velenja v Gaberje-Celje in bodem tudi tu svojo obrt natančno po predpisih, trezno in v zadovoljnost izvrševala. Vljudno prosim vso slovensko inteligenco in sploh vse občinstvo, da mi zaupa ter me blagovoli podpirati. 266 3-3 Se priporoča z odličnim spoštovanjem udana Henrijeta So/č roj. Brusinjak dipU>mirana-babica Gaberje-Celje št. 18, 0 ■» - Milan Hočevar Glavni trg št. 10 kavo Priporoča direktno importirano arabsko trikrat na teden Laiifl svežo pražejio bučovo olje, vinski kis. kila po K 2-—, drugih vrst po K 2-40, 2-80, 3*20, 3-60 itd. kila po K 2'80, 3*20 in 4--. Fino ter okusno italijansko namizno Kupujte narodni kolek! olje, Ogrske salame, švi- fanelr! ein radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, 3RI ®i» J žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. Premog s pečovniških jam. v celih vozovih. Prodaja na drobno in 263 —2 , JN ovi lovsKi zaKon je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1/30. Založila Zvezna trgovina v Celju. --1-1- Sff^Mt? ■. , M: : i i -V V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 840.000 kron = rezervnega zaklada. ====== y lastni hiši Narodni dom l Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. = Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4v27o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/27o in 5% obrestovanju. J 80 48-14 OZH IS29 BEiSfll M^rZM BZE2Z3I IBSZ3I BS2I IBS 1*4 ZVEZNA TRGOVINA V CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. kj ES ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ❖ ❖ ❖ Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr £§ TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM ssss IN RISALNIM ORODJEM == ♦ ♦ ♦ LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA Priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil......K 1 — Obrtno knjigovodstvo.......» 1'60 Mlinarjev Janez..........» —'80 Kmetijsko gospodarstvo......» 160 Zabavnik.............» 1'40 Trtna uš in trtoreja........» —"80 Naš dom, zbirka povesti I., II., III., IV., V., VI. zvezek po........» —"50 Viničarjev kažipot.........» —'60 Lovski zakon za Štajersko.....» V20 Vinska postava, na lepenki . . . . » —'60 S©2 EO Celje O Rotovška ulica 12, I. nadstropje. Zadruga Celje Rotovška ulica 12, 1. nadstropje. LASTNI DOM" v Celju 184 16-8 Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5°/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljujevprvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. —— se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore Rotovška ulica št. 12, I. nadstr. Celj Vlagateljem so na razpolaganje hi&ni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike. Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajnikn V pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestnjc stalno po 5% od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljujevprvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjfžne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. —— Vozičke za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške B Bf ^grASA m> f^Cftile■ za v roko, palica, dežnike in galošne, priporoča ■ ■ W mgEJttJa pomaga izborno kot nedo- t sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. 0*1]« : Gustav Stiger Viotor Wogg Milan Hočevar Josef Matič Anton Ferjen Fried. Jakowitscb Johann Lanrič Ranzinger & Honig- Raoeeher Adler Ap. Piani Pečnik Johann Ravnikar „ AntOn Kolen c „ Otto Sohwaizl * Co „ Ant. Prenz „ Peter Majdi« ,, Josefine Srimz Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Paner „ Ant. Flaskan ▼Idam: Joh. Novak Konji e«: Frani K utrnit Trg Laiko: Andr. Elsbacher „ Carl Hermanu Hrastnik: Pasi Bauerheim „ Josef Wouk Ljubno: Joh. Filipifi „ F. X Petek Sevnloa: S. F. Schalk .. Ludwig Smole ,, Alois Matznng Oomllsko: Franz Cukala Vojnlk: Franc Zottl Planina: Lndw. Scheraeherko „ F. Wambrechtetehier „ Michael Jazbinšek Gornjlgrad: Jacob Božič „ Franz Scharb Foljčane: Ferdinand Ivanns „ Franz Kaučič „ A. P. Krantsdorfer j, Anton Sehweti Carl Sfma Mozirje: Leopold Vntrič „ Rudolf Pevec Pristava: Maric Sappanz ,, Ed. Snppana Brailee: Franc Matheis „ Joh. Pinteric „ Uršio t Lipej „ Josef Boecio ŽaUo: Adalbert Globočnik „ Adalbert Oeias „ Vincene K veder J. Krašovic Vitanja: AntonJakM® Trbovlje: Franz Detman Anton InSHii Jo«. Man Johann M Mer sen. ' Jos. Spor« Št. Jurij: Artroan A Hostnik F. Kartin nasl. „ J. F. Scbesoherko Velenje: Carl Tischler Josef W»tti St.P&ul b. F: K. Zanier A sin Velika manufakturna trgoyina Karol Tanič, Celje, Nar. dom. o ž Moderno volneno in sukneno blago v vseh barvali in kakovostih. O I > Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.