Inaerati so sprejemajo in vetji triatopna vrata : H hr., če »e tiska Ikrat, »i n ii n ^ n 11 u n o n Pri večkratnem tiskanji bo črna primerno zmanjša. Rokopisi ae 110 vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) iu eks| edicija na Htaiem trgu ii. št. lf>. Pilititn list n ;i nami. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 „ — ,, za četrt leta , , •> ,, — ,, V administraciji velja: Za celo leto . . M gl. 40 kr. za pol leta 4 ,, 20 ,, za četrt leta . . 'i ,, 10 ,. V Ljubljani ua dom pošiljal) volji 60 kr. več ua leto. VredniStvo je v Li igovib ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat, na teden iu sicer v torek, četrtek iu Soboto. M Pij IX. Smrt Pija IX- je tako prevzela vse duhove, da so bili za nekaj časa skoraj pozabili tolikanj imenitne in mikavne dogodke na vzhodu. Katoličani britko žalujejo po svojem pre-Ijubljenem očetu, za kterega so v otroški ljubezni gorela njihova srca, in si skoraj ne morejo misliti, da bi bil Pij IX. res umrl, nasprotniki pa se nadejajo, da bode sedaj morda konec prepira med cerkvijo in državo in da bode novi papež vladam dovolil, kar jim je Pij dosledno in odločno odrekal. Naš namen danes ni dokazovati, da pravi višji glavar katoliške cerkve ne more drugači ravnati, kakor Pij IX., marveč se hočemo nekoliko ozreti na življenje umrlega papeža, da naši čitatelji natančneje spoznajo ranjkega Pija, kterega bode zgodovina prištevala k najslavnejšim možem, ki so kedaj živeli na svetu. Pij IX. so bili 13. maja 1792 rojeni v Sinigaglii na lta lijanskem ; oče jim je bil grof Hieronim Mastai-Ferretti, mati pa Katarina rojena grofica Sallazzi. Komaj 5 let stari so padli v vodo in so vslnl tega postali božjastni, kar je bil vzrok, da se niso mogli poprijeti vojaškega stanu, kakor so znanci in sorodovinci želeli. Prvi poduk so dobili pri Piaristih v Volterri, potem so nekoliko časa ostali v očetovi hiši, I. 1814 pa so se podali v Rim z namenom posvetiti se duhovskemu stanu. Pa ker so bili božjastni, jih niso hoteli sprejeti v du-hovšnico in so le kot izvanreden poslušali c obiskovali do-tične šole. Prosti čas so se večidel mudili v zavodu revnih otrok ,.Tatagiovanni" imenovanem , kjer so jih otroci zarad njihovega pohlevnega in ljubeznjivega vedenja silno radi imeli, lložjast je bila tudi kriva, da mladeniča uiso hoteli sprejeti med papeževe plemiče, med ktere je želel sprejet biti, ker je mislil, da za duhovski stan ni. Papež Pij VII., kteriin je bil plemeniti mladenič posebno ljub, so mu svetovali, da naj se obljubi na božjo pot k Materi Božji v Loreto, kar je mladi grof tudi storil obljubivši, da se hote posvetiti službi Jezusovi in Marijini, če mu nebeška kraljica sjuosi preljubo zdravje. Bog je uslišal to molitev, ker odsihmal božjast mladeniča ni več uadlegovala. Vsled tega bil je mladi grot med duhovnike sprejet in 10. aprila 1819 za mašnika posvečen. Prvo sv. mašo je daroval v vstavu „Tatagiovanni" med svojimi sirotami, kterim je potmi tudi skoz štiri leta ostal ljubeznjivi učitelj m voditelj. L. 1823 je pa prišel v Rim poslanec republike Chile v južni Ameriki ter je papeža Pija VII. prosil, da naj pošljejo svojega pooblaščenca tje, ki bi v ondašnjih krajih vredil cerkveno življenje. Pij VII. so za jako imenitni posel izbrali bivšega auditorja na Dunaju nisgn. Muz iti, ktcrcmu so za auditorja pridejali mladega duhovnika grofa Janeza Mastai Fer-retta. Toda čez dve leti se je papežev pooblaščenec od ondod zopet vrnil v Rim in Pijev naslednik papež Leo VII., ki je bil izvoljen 28. septembra 1828, imenoval je mladega auditorja za predsednika papeževe bolnišnice sv. Mihaela v Rimu in za korarja, 21. maja 1827 pa za nadškofa v Spoletu. Leta 1829 je umrl papež Leo XII. in leta 1830 tudi njegov naslednik Pij Vili. in kamaldulenski redovnik Capellari postal je papež pod imenom Gregorij XVI., ki je sklenil spoletskega nadškofa prestaviti v Imolo, ki je ena najimenitnejših škofij na Rimskem. L. 1833 se je škof Mastai-Ferretti preselil v lmolo in si je precej pridobil ljubezen iu spoštovanje ne samo svojih duhovnikov, ampak celega vernega ljudstva. V priznanje njegove marljive skrbi bil je že '23. decembra 1. 1839 od Gre-gorija XVI. za kardinala odbran in v konzistoriji 14. decembra 1840 za tacega proglašen. V Rim je novi kardinal le redko zahajal, ker je vse svoje dohodke proti razdajal med uboge in mu za bivanje v Rimu ni ostajalo denarjev. L. 1846, 1. junija, umrje Gregor XVI. in Imolski kar-dinal-škof odpravi se v Rim k volitvi novega papeža. Kakor da bi se bilo ljudem dozdevalo , da bodo svojega ljubljenega pastirja zgubili, klicali so pri odhodu jokaje: „Vrnite se zopet k nam nazaj, in ne zapustite svojih otrok; izvolili vas botU za papeža in več vas ne bodemo videli." 14. junija se kardinali zbero k novi volitvi; bilo jih je 51; voliti so mislili nče nega in pobožnega Ravenskega nadškofa Falkonierija, ki je pa odločno rekel, da volitve ne sprejme ter jim priporočil Imol-skega škofa grofa Mastaia, luerega je tudi palermski nadškof Pignatelli jako hvalil in povzdigoval. 15. junija vršila se je prva volitev. Trije kardinali so glaso vešteli in Mastai-Ferretti imel je zbranim ua listek zapisano ime glasno naznaniti. Kardinal Lambruschini imel je 15, Mastai 13 glasov, 23 pase jih je bilo razcepilo. Ker ste za izvolitev potrebni dve tretjini glasov, bila je popoludne istega dne nova volitev, pri kteri je imel Lambruschini 13 in Mastai 15 glasov. Pri tretji volitvi druzega dne imel je Lambruschini 11, Mastai 27 glasov, a ker tudi to še ui zadostovalo, vršila se je popoludne 16. junija v četrtič volitev. Mastai je zopet glasno čital volilne listke, in ko je že l7krat ponavljal samo svoje ime, začelo ga je prevzemati in prosil je, da naj kdo drug namesto njega bere listke ; pa kardinali so mu prigovarjali, da naj se nekoliko odpočije, potem pa naj čitanje nadaljuje, ker bi bila sicer volitev neveljavna. Ko je že 36krat imenoval svoje lastno ime, vstane naj-stareji kardinal-diakon Riario Sforza in zakliče: Ilabemus pon-tilicem — imamo papeža! iu vsi se vzdignejo in za njim ponavljajo: Imamo papeža! Iz spoštovanja do svojega pokrovitelja Pija VII. pridejal si je novo izvoljeni papež ime Pija IX. Smrt I *ijcvn. Nekoliko dni pred smrtjo se je iz llima poročalo, da se Pij IX. dovolj dobro počutijo in ua SveČnico so imeli še kratek nagovor, v kterem so spodbujali k stanovitnosti. 7. t. m. zjutraj pa so jih začele obhajati slabosti in žila okoli 8. ure jim zastajati. Msgn. Marinelli (ne kardinal Panebianco, ki je bolan) jim je podelil sv. popotnico iu ob 9. uri tudi sv. poslednje olje, potem pa je s kardinalom Biliem molil pri postelji raznotere molitve. Sv. oče so hoteli govoriti , pa so komaj rekli: „S tvojo sveto pomočjo" . .. pač pa so povzdignili roko k sv. blagoslovu. Zadnje besede, ki so jih k kardinalom govorili, so neki bile: „Vse, kar mi je bilo mogoče, sem storil za cerkev in to sv. stolico. Hog, ki vidiš v naia srca , ti veš, da resnico govorim. Jaz ti jo priporočim"... Več niso mogli govoriti. Okoli štirih (ne ob polu dveh) začeli bo umirati; kardinal Bilio je molil med tem žalostui del sv. rožnega venca. Ob 5. uri in 46 min., ko je ravno „Ave Marija" zvonilo, izdihnili so svojo blago dušo. V prvi sobi je bilo muogo kardinalov, državnikov in plemeni-tažev, kterih so se pri smrti sv. očeta premnogi zjokali. Drugi dan 8. t. m. so se zbrali vsi v Rimu bivajoči kardinali (razuu Amata iu Pa-nebianca, ki sta bolna), da bi se posvetovali o pogrebu in konklavu zarad volitve novega papeža. Vnanji kardinali so se nemudoma povabili v Rim, in francoske so pričakovali že v soboto, avstrijske in španjske pa v nedeljo in ponedeljek. Za konklave so se odločile geografične galerije v 111. nadstropji vatikana Skrutinij pa bode pri tleh najbrže v konzisto-rijski dvorani. Konklavni maršal, knez Ghigi, je ukazal ljudem iz teh oddelkov se izseliti in za kardinale potrebne celice napraviti. Kardinal vikar je smrt papeževo v posebni okrožnici naznanil duhovščini in vernim rimskim ter določil, da se bodo dotične slovesnosti vršile v cerkvi sv. Petra. Tudi je za-ukazal molitve po vsili cerkvah. 9. t. m. zvečer so truplo Pijevo prenesli v Sikstinsko kapelo ter ga tam izročili vatikanskemu kapi-teluu, ki ga je prenesel v cerkev sv. Petra, kjer ostane v nedeljo, ponedeljek in torek, in se bodo te dni tudi darovale slovesne sv. maše. Vlado sv. cerkve oskrbljujejo kardinali di Pietro, Pecci in Bilio. Prav za prav bi jo imeli opravljati trije najstarejši kardinali, pa Scbvvarzenberg ne biva v Rimu, Catterini pa je zelo bolehen. Zvečer 9. t. m. so se kardinali zopet zbrali, da bi se posvetovali o konklavu. Eni namreč, med njimi angleški kardinal Manuing, hočejo, da bi se konklave ne sošel v Rimu, ampak kje drugje, morebiti na otoku Malti. Večina pa je za to, in tudi Pij IX. so v svoji oporoki to svetovali, da naj se konklave obhaja v Rimu. Italijanska vlada je obljubila za to skrbeti, da volitve novega papeža od nobene straui ne bodo motili. Nekterim kardinalom se pa prostori v vatikanu za konklave ne zde primeriti in žele, da bi se konklave sošel v kapiteljski hiši za cerkvijo sv. Petra. Kardinal kamornik Pccci v v Spielfeldski grof pa Orni Jaka, (Po narodni pripovedki zapisal J. G o m b a r o v.) (Konec.) Kmalu potem grof opazi, da njegov zvesti Jaka nekaj časa že nenavadno tih iu pobit okoli hodi, da se ogiblje veselih družb iu da se sploh tako obnaša, da bi bil vsakemu drugemu priljubljen služabnik, samo muhastemu grofu ne. Ne dolgo trajalo io izvedel je tudi temu vzrok. Na Plaču je živela pri svojem očetu, enookem godcu Ilopsu, lepa herčka. Ta je bila vzrok Jakovi spremembi ; kajti dekle ni bilo samo lepo, ampak tudi pridno; pa njen oče, bogat godec, resen in oster mož, je več držal na svoje dobre ime, kakor na vse Jakove obljube. Da bi torej ne bil samo hčerki všeč, ampak bi se tudi nepriljuduemu starcu prikupil, sklenil je Jaka čisto drugačeu človek postati. Grofu pa Jakatova sprememba ni bila všeč in sklenil je na čudni način zvezo med godčevo herčko in Jakom razrušiti. Grof, čuden posebnež, je bil skoro z vsemi sosednimi plemenitaši v sovraštvu. Nekega dne pa povabi vse svoje sovražnike na sijajen bal, pri kterem je llops s svojimi godci godel. llops je svoje dobro izbrane godce dobro izuril in gostov se je tudi veliko nabralo, tako da so se je tedaj po francoskem poročniku obrnil do italijanske vlade, da bi zvedel, bi li mogla in hotela skrbeti za to, da bi se konklave ne motil, če se v omenjeni hiši zbere. 8. t. m. so odprli oporoko Pijevo, ki so vse zapustili za cerkvene potrebe. Papež v njej pravijo, da so v življenji vse storili za korist sv. sto-lice, in priporočajo, da naj se vladarstvo izroči že omenjenim trem kardinalom. Nekteri kardinali hočejo oporoko neki ovreči, češ, da ni pravilno sostavljena. Vnanji kardinali že dohajajo v Rim. Zagrebški kardinal nadškof Mihajlovič je precej v petek po svoji škofiji ukazal umrlemu pa-pažu zvoniti in se je potem še tisti dan odpeljal v Rim. Sclnvarzenberg, Kučker in Si-mor so se v nedeljo popoludne ob poludveh odpeljali z Dunaja proti Rimu, kamor dojdejo v torek 12. t. m. zjutraj ob 6. uri. Sekovski škof Zvverger so se že v petek odpeljali v Rim. Tudi dunajski nadškof je pred odhodom zaukazal cerkvene molitve po ranjkem Piju, ki se bodo vršile v istem redu kakor po smrti Gregorija XVI. Po vsej nadškoliji je zaukazano zvonenje; v sredo, četrtek in petek bodo v stolnici sv. Štefana slovesne bile in maše za Pija IX., v nedeljo pa slovesna sv. maša za izvolitev novega papeža. — Enake slovesnosti so zaukazane v Šentpolitski škofiji, kjer je žalostno zvonenje zvonov že 8. t. m. vernim naznanjalo smrt najvišjega cerkvenega glavarja. Več katoličanov na Dunaji je v „Vater-landu" sprožilo misel, da bi katoličani toliko časa nosili črna oblačila in se zdržali javnih veselic, dokler bi bil izvoljen nov poglavar katoliške cerkve. To se ježe večkrat zgodilo pri smrti obče ljubljenih in spoštovanih veljakov, iu to gotovo zaslužijo tudi Pij IX., ktere so celo nasprotniki tako Čislali, da je več liberalnih listov rimskih pri njihovi smrti prišlo črno obrobljenih na svitlo. Francoski listi poročajo, da so francoski katoličani res oblekli črna oblačila. Kaj l>o pii«'« zdaj ? Z Dunaja, 10. februarja. Ni čuda, da v tako velevažnem trenutku, kakor je smrt Pija I*., marsikdo v tihi boječnosti poreče: Kaj bo pač zdaj V Bodo li bili tega bala vsi veseli. Godcem je bil iz de-sek prostor narejen v dvorani ravno nad veliko pečjo. Ples seje začel in vse je bilo dobre volje; tudi grofa že dolgo niso videli tako veselega. Kmalu pa godci opazijo, da od peči gre vedno veča vročiua in da njim ondi gori ne bo dolgo mogoče ostati. llops vdari z ločecem po goslih in vsi prenehajo ter hočejo z nad prevroče peči zlesti." Toda grof stopi z dvema samokresoma v roki pred godce in žuga vsacega vstreliti, ki neha gosti ali se drzne dol iti. V groznem strahu, kaj da bo iz tega, godci niso več mislili, kaj godejo, ampak kako da bi se vedno veče vročine rešili; zato so delali pravo turško muziko, po kteri gostje niso mogli plesati. Tudi usmilili so se vsem ubogi godci, ker je za njihovim hrbtom peč že vsa žareča bila, njihova obleka se je že smodila in jim pot curkoma tekel po licu. Prosi torej eden grofa, naj prenehajo plesati in naj odpusti godce. Ali zdaj še le grof resno čelo napravi, vrata zapre in vsem resno nasvetuje v dvorani ostati, če njim je življenje ljubo, kajti zunaj dvorane so pod vsemi podi nastavljeni podkopi, ktere prvi, ki iz dvorane stopi, omrsi in potem je vseh konec. Grozen strah se polasti vseh, zlasti gospodičin, ko spoznajo, kardinali mogli voliti naslednika? Bog ne obvaruj prisilnega vplivanja nepostavnih moči, da se ne rodi razkolnija. Taka boječnost se nam bo zdela nevarna, ako se spomnimo, koliko skrbi, potov in posvetovanj so glavni sovražniki cerkve zadnja leta imeli zarad papeževe volitve, koliko storjenih obljub in skrivnih zavez so o tem javni časniki proglaševali. Pa glej I zasuknilo se je drugače. O najraz-burnejšem času, ko si krmilni državniki, silnih skrbi preobloženi, glave belijo z rešenjem iz-hodnjega vprašanja, kterega klopčič se dan za dnevom huje zamotava, ko narod narodu žuga maščevalni pogum in strah svetovne vojske že od vsili plati vedno glasneje trka na duri; o času, ko so vrh tega še posebno one države, ktere prememba na rimskem prestolu naj bližje dotika, po notranjih borbah in raznovrstnih neredih neznano onemogle, da so jim roke za neugodno nasilstvo preveč zavezane ; o času, ko je lahonom po nenadno prišli smrti kralja Viktor-Emanuela srce še užaljeno in rekel bi, po zakonih natore proti cerkvi ralilo-čutneje: Glej o tem ča.-u kliče Božja previdnost Pija IX. iz tega sveta, da se mu voli naslednik prosteje, brez nepostavnih vtikovanj. Ze v tem imamo spoznati čudovito vladanje božje roke. Dodaj pa tem okolišinam še te resnice. Iz gotovega vira mi je znano, da je kardinal Manning, ki že dalj časa biva v Rimu, od angleške kraljice pooblaščen, ako bi se kardinalom pod laško vlado količkaj kratila prostost, za volitev papeža vse potrebno na otoku maltežkim pripraviti in vravuati, ter je tudi posebna ladja dobila ukaz, da mu služi v ta natnen. Pa tega ne bo treba. Iz krogov, da si verjetnejših misliti ne moreš, to vem, kar tudi že vradni časniki na pomen dajejo, da je kralj Humbert dotičnim vladarjem slovesno izrekel, da je on porok za popolno prostost pri papeževi voli vi (garantisce 1'assoluta liberta del conclave), ter je predniku zdajne naj višje vlade cerkvene, kardinalu kamerlengu, ravno v tem smislu vojaško pomoč dal na voljo, da jo rabi kakor koli sprevidi, da u-iu je treba. — Ni pač to čudna potrditev onega izreka svetepesemskega: Srca kraljev Bog napeljuje kakor potoke voda. Ker že tako vidno vla- v kako nevarno past je grof vse svoje sovražnike speljal, in med tem ko so godci v smrtnem strahu skoro na pol pečeni divje piskali, trobili in cicali, ko je skoz vsa odprta okna komaj toliko hlada prišlo, da so mogli dihati, pravi grof resno, da je on vse to tako osnoval na prošnjo svojega zvestega Jaka, ki se hoče maščevati nad Ilopsom, ki mu neče svoje hčere dati, Nekteri so na to Ilopsa in Jaka glasno pso-vali, drugi pa na tihem molili, naj jih Bog le še zdaj reši smrti ognja. V naj veči zmešnjavi se grof tih o skoz skrivna vrata izmuzne. Komaj opazijo, da grofa ni več v dvorani, po-skačejo godci iz svojih vic, gospodje zlomijo vrata — ali zdaj se spomnijo nastavljenih podkopov, in nobeden si ne upa iz sobe. Nekteri drzuejši vendar prestopijo prag in srečno do stopnic pridejo. Ko drugi to vidijo, vderejo za njim vsi mladi in stari iz dvorane in grada domu. Med beguni je bil tudi Jaka, ki seje strašno jezil, da mu je grof po tej vragoliji vso nado pokopal, kajti s tem ni le očeta Hopsa razžalil, ampak se tudi lierčki zameril, ker je grof nanj vso krivdo zvrgol. Zavoljo tega je Jaka pobegnil iz Špiellelda proti Ogerski meji, in čez nekaj tednov so že govorili okoli Radgone o nekem mladem in zvitem tihotapcu, dauje Gospodovo o tej važni uri spoznavamo, se s tem mora gotovo krepiti upanje naše, da bo tudi izid volitve Bogu na čast in cerkvi njegovi na blagor, da nam milost božja v te-moto zdajnih časov pošlje zaželjeno svetilo nebeško da papežu križniku (,,cruxeruee") aasleduje ,,lumen de coelo". Kaj se zgodi, ie papež umrje? Že več stoletij sim so po cerkvenih in papeževih razglasih in zapovedih obredi določeni, ki so pri pogrebu svetega očeta v navadi. — Ko umre, sporoče to nar pred višomu kamor niku, da mrliča gledat pride. Preden stopi v izbo, kjer papeževo truplo leži vdari z zlatim kladvom trikrat na duri in ravno toli-krat svetega očeta po imenu pokliče. Ko potem v izbo stopi z duhovni, ki ro z njim prišli, poklekne in za dušo papeža moli. Potem pogleda truplo papeža, da se z lastnimi očmi njegove smrti prepriča in potem to zapisati da. Prvi služabnik mu d;i potem ribčarski prstan in druge pečatnike rajneega. Na teh se papeževo ime zbriše v znamnje, da je oblast umrlega na zemlji jenjala. Od zdaj, dokler da se nov papež ne izvoli, viši kamornik s kardinali vlada. Viši kamornik toraj tudi v papeževo poslopje koj potem prebivat pride. Ko se potem v državnem vozu od švajcarske straže spremljan, zopet v svoje prejšnje stanovanje nazaj pelje, velki stolni zvon zazvoni in mestu papeževo smrt naznani. Zdaj začne po vsih cerkvah Rima zvoniti, kar eno uro trpi Štir in dvajset ur po smrti se truplo papeža odpre in vmazili. Drob se dene v tru žico, in se v posebnem vozu pelje v cerkev sv. Vincenca in Anastaza in se pokoplje. Truplo se pa obleče v domačo obleko papeževo, se položi na krasno posteljo in zdaj ga smejo ljudje gledat hoditi. — Zraven postelje, pri kterej le štiri velike sveče gore , stojita dva stražnika in nekaj mnihov za ranjcega moli. Drugo jutro se kardinali zbero vred ; duhovni Šempeterske cerkve in truplo „pobla goslovč." Potem ga nese 8 duhovnov, ktere kardiuali, vsi duhovni, žlahtna in švajcarska straža spremijo, v Šem - petersko cerkev in potem, ko tu vikar cerkve umrlemu odvezo odnioli , se v kapelo sv zakramentov postavi. nogd še skoz omrežje mole, da jih vrni, kterih zlo veliko pride, poljubujejo. Na večer tretjega dne se v tej kapeli zopet kardinali zbero in med prepevanjem ,mizerera" se nese truplo v nasprotno k orno kapelo. Tu stoji truga iz cipresnega lesa, ktero \0t zadnje stanovanje papeževih zemeljskih o-stankov Šem-peterski vikar poblagoslovi. Truga je z zlato štikarijo vsa prepeta. Na njo se truplo položi. Če je med kardinali kteri papežu v rodu, ga ta, drugač papežev hišnik z belim prtom po obrazu in po rokah pokrije. K nogam ranjcega se dene tudi rudeč žametast mošniček, v kterem so zopet trije mo-šnički enake barve. V enem je toliko zlatih, drugim srebrnih in v tretjem kufrastih denarjev , kolikor let je ranjki kot papež vladal. Dva papeževa služabnika pogrneta zadnjič rudeč židan prt čez truplo, potem pa se truga zapre in zabije. Ta truga iz cipresnega lesa pride potem v večo trugo iz svinca, v kterej je ime papeža, število let, ktere je vladal, dan in leto njegove smrti vdolbeno. Viši kamornik rimske cerkve in papežev hišnik, svinčeno trugo zapečatita, ktera je petem v še večo leseno trugo djana. V tej trojnej trugi zabitega polože mrliča v predal vrh vrat, ki so na desnej od kome kapele. Tu toliko časa leži, da mu nov grob narede ali pa zavolj smrti novega papeža ga predjati morajo. Sije ranjki papež poseben grob zvolil , ga vendar še le č e z 1 e t o tje prenesejo. Za dušo umrlega so devetdnevne molitve, ki se tretji dan po smrti začno. Zjutraj ima zaporedoma v kornej kapeli en kardinal črno mašo. Sred kapele je mrtvaški oder in 12 go rečih sveč iz rumenega voska okrog. Ta oder stoji do sedmega dne, dokler je velki, prekrasni katafalk (mrtvaška truga) v sredi Šem-Peterske cerkve postavljen. Konec vsake črne maše se „Libera'- poje in odveza podeli. — Prvi dan molitev zraven tega samo v Petrovej cerkvi 200 črnih maš bero, druge dni pa po sto, razun tistih, ki se še po klošterskih cerkvah bero. Deveti dan pa duhoven, ki ga kardinali pri prvem shodu za to zvolijo, na spomin ranjcega papeža pridigova! potem pričujoči kardinali krog katafalka gredo, pet njih, ki so mrtvaške opravila imeli, ga z žegnano ali blagoslovljeno Tu leži truplo za omrežjem odgrnjeno, vendar!vodo poškrope in ga še enkrat med molitvijo ki cele vozove tabaka z Ogerskega na Štajar-sko spravlja, pa ga nihče ne more zasačiti. Prebival je v majhni koči tik meje na Štajerski zemlji Crnkovi nasproti ter je včasih ondi v veselili družbah gostil svoje tovariše tihotapce. Dolgo časa je tako delal. Enkrat pa je nadzornik mejnih stražnikov za gotovo izvedel, da ima Jaka — ta je namreč bil oni zviti tihotapec — v svoji bajti več centov ogerskega tobaka. Zbere torej več dobro oboroženih tovarišev in se žnjimi prav varno bliža k njegovi koči dobro vedoč, da tega človeka zasačiti ni lehko delo. Že so v velikem kolobaru kočo tako obstavali, da brez njihove vednosti nihče ni mogel ne tje ne nazaj. Sicer pa je takrat malo kdo bil na cesti, ker je kuga po celi Štajerski hudo razsajala ter so se ljudje velikega strahu pred kugo v svoje hiše zapirali. Varno se bližajo koči; okoli poludneva pridejo čisto blizu, torej gresta samo dva tje ue brez strahu , ker vidita vsa okna iu vrata na stežaj odprta. Ko v kočo stopita , zagledata na prostem odru s črnim plajšem pokrito truplo ; obraz pa je bil z belim prtom zakrit. Poleg trupla na stolu je medlo brlela luč. Sicer je bila hiša prazua, le Jaka je hodil po hiši gori in doli velik pateruošter v pridših vpraša: .,Kaj to rokah držeč, lvien pomeni Jaka mu iti teč odgovori; ..Saj vidita gospodu , da je kugo umrla; in moja ljuba, uboga ženka za ah! kaka je, še poznati je ni mogoče, tako so jo kužne bule spremenile. Pojdita, gospoda bližej iu poglejta ubožico." „Ko bi bedaka bila", pravi nadzornik, in nazad skoči iz hiše, njegov tovariš pa za njim. „Prosim gospoda, vidva sta menda prišla moje koče |ireiskavat; vse bom vama pokazal in odprl, samo naj še prej enkrat svojo ljubo ženko poljubim." Glasno cinokne na odgrnjeno lice potem pa gre vun za stražnikoma, ki pa se um naglo umikata in celo z nastavljenim orožjem branita , da bi se ju ne dotaknil. Ko stražnika odideta, odgrne Jaka plajšč in prt ter varno shrani tabak, iz kterega je bilo na odru ležeče truplo zgneteno. Čez leto dni umrje v Špielfcldu muhasti grof, zato se Jaka vrne zopet v svojo doma čijo ; ondi se oženi s lierčko godčevo in nekdaj preklicani konjski tat in tihotapec Črni Jaka postal je pošten in premožen kmet, kterega so vsi sosedje spoštovali. pokade. Ko se „Requiescat in pace" zapoje in vsi „Amen" odgovore, se podado stran in šege pokopa nehajo. (Po Kopatschu in Ale.v, žl. Orlaju.) iMinisterstvo oživljeno. Ministerska kriza rešila se je tako, kakor je bilo pričakovati: staro ministerstvo je bilo povabljeno, da naj vnovič zasede stolove vladnega sveta, ker ni bilo najti drugih mož, ki bi bili hoteli prevzeti križ nagodbenih ho-matij, še manj pa prevzeti odgovornost za velike koncesije, ktere je sedanja vlada ogerski devolila ter se zavezala jih izvesti. Nekteri ustavoverni listi se vesele, da je ustavoverno ministerstvo ponovljeno, ter hočejo iz tega dokazati vtrjenost sedaj vladajoče stranke; dobrikajo si, da je čas za „lIohenwarta" za vselej prešel. Pa čemu ta omama samega sebe? Saj je šlo le za par goldinarjev zvišane eolnine pri kavi iu petroleji, nikakor pa ne za narodna vprašanja, ki še vedno čakajo rešitve. Ves svet ve, da llohemvarl in njegova stranka zagovarja veliko imenitnejša načela, nego je col-nina na kavo ali kamneno olje, in ve se tudi, da njegova stranka ni tako slaba, in njegova državna ideja ue tako brezupna, da bi že moral po vsaki slamici seči , da ne utone. Ilohenvvart misli z nami vred: ,.Mi lahko čakamo;" zato sedaj niti mislil ni prevzeti vlado, če bi se mu bila prav ponujala. Naša vlada je tako v stiski (zvvangslage) vsled svojih pogodb z Ogersko , da noben državnik ne more hrepeneti po tem, da bi prevzel žalostno zapuščino sedanjih mož. Kedar pride llohenvvartov čas, in prišel bo gotovo, tačas se bode z Madjari vse drugače govorilo, kakor govore sedanji ustavoverci: konec bo večne popustljivosti in vednega uklanjevanja pred madjarsko mogočnostjo; kajti le ustavoverci so prisiljeni Madjarom v vseh rečeh odjenje-vati, samo da ne izgube zaveznika proti Slo-vanstvu. Nam pa ni treba nobenih ozirov nasproti Madjarom imeti, ker mi nemarno nič od njih kakor samo škodo; če imajo svojo državo, naj jo imajo ; pa naj si jo vzdržujejo s svojim lastnim denarjem in naj svojih lastnih bremen ne nakladajo na naše rame. Pa povrnimo se k našim notranjim zadevam. Kriza se bo razmotala, kakor so previdnejši državniki napovedovali : ustavoverski poslanci se bodo vdali, kakor so že vajeni, ter k vsemu pritrdili. Odkar je namreč ministerstvo zopet prevzelo vladiuo krmilo, prene-šena je kriza od vlade na državno zbornico. Ko bi bili ustavoverci možje in bi ostali pri svoji prejšnji besedi, morala bi se logično in ustavno praviluo državna zbornica razpustiti in razpisati nove volitve. Ravno tega pa se zelo boje, ker dobro čutijo, da bi po novih volitvah marsikteri izmed njih v zbornico več nazaj ne prišel. Zato bodemo že skoraj slišali, la je marsikteri izmed njih svoje mnenje pre-menil iz zgolj ljubezni do svojega poslaniškega edeža, ter hrabro upognil svoj vrat pod jarem l iszovl Avstrijski narodi pa bodo vnovič spoznali, da stoje pod igom madjarskim, in da ta mali narod samovoljno vlada v naši starodavni državi, ne pa Nemci, kateri so ven-ir j j o številu in kulturi toliko vzvišeni nad njimi, vzvišeni, kakor pravijo, nad vsemi narodi svetal I lic Rliodus, hic salta I Tukaj naj pokažejo svojo moč, s katero se nasproti nam revnim in zapuščenim Slovencem toliko ponašajo! Ne mi, ampak Madjari so potrebni, da se jim rogovi nekoliko odbijejo. Prepričani smo, da Avstrija pod madjarsko hegemonijo nema in ne more imeti obstanka. Dualistično ministerstvo Auerspergovo je sicer obnovljeno, izvedlo bo avstro-ogersko nagodbo; toda, kar smo v zadnjem članku rekli, to zopet ponavljamo: dualizem je bolan, smrtno bolan, tako da mu nobeno zdravilo več ne pomaga, in da bode morda že pokopan še prej, ko bo letos začelo listje z drevja padati. Z bojišča. Listi objavljajo pogoje premirja med Rusijo in Turčijo, ki obsegajo 10 članov in se bistveno strinjajo s poročili, ki so se že prej nahajala po raznih listih. Glede Carigrada se določi nevtralno okrožje. Iz trdnjav okoli Carigrada so začeli Tnrki umikati topove. Rus. so zasedli (Jakmedje, ki pa ni bilo vtrjenoi V treh dneh zamorejo priti v Carigrad, kamor je odjadralo tudi angleško brodovje, češ, da bode varovalo ljudi in premoženje (čigavo?) pred prekucijami! „Pol. Corr." piše, da se sultan in veliki knez Nikolaj snideta v Čataldji, angleški listi pa celo naznanjajo , da ste Rusija in Turčija sedaj postale najboljši prijateljici in sklenile odbojno in udarno zvezo. Turčija se boje odpove svojemu posestvu v Evropi ter se umakne v Azijo, kjer jo bode pa Rusija na vso moč podperala (? I) Politični pregled. V Ljubljani, 11. februarija. Avstrijske dežele. Deželni zbori se snidejo po naznanilu vradnih listov po veliki noči od 21 aprila do 13. maja. Tedaj se bodo. morali zopet podvizati, da bodo rešili najnujnejše reči. Itržaviii /Sx»r je 9. t. m. sprejel bankini načrt in potem pričel obravnavo ocol-uini, zoper ktero bosta izmed nasprotne stranke govorila gg. Nabergoj in Zallinger. Giskra, Dumba, Ilerbst in 30 tovarišev so vlado inter-pelirali o ruskoturških mirovnih pogojih , so li resnični, kakor jih objavljajo listi, se strinjajo s koristmi Avstrije in kako hoče vlada te koristi varovati? Iz, Galicije (Krakovega) se potrjuje že zadnjič od nas omenjena nevarnost, ki od Rusije preti Avstriji. Iz Varšave prišli popotniki pripovedujejo, da je po vseh mestih kongresne Poljske jako živahno vojaško gibanje in da se prav na tihem ob avstrijsi [meji zbira ruska vojna GO.OOO mož. V višjih vojaških krogih ruskih se tudi že glasno govori, da je vojska med Rusijo in Avstrijo na pomlad gotova in neizogibljiva. Bog nas obvaruj pred to nesrečo. Vnanje države. Angleška zbornica je 8. t. m. s 328 glasovi proti 124 vladi dovolila izvanredni kredit. Večina vodjev vladi nasprotnih strank se je glasovanja zdržala, samo Gladstone je odločno glasoval nasprotno. — Turški poročnik Musurus paša je ministra Derbya pooblastil odločno oporekati novici, da je Anglija Turčiji nevradno prigovarjala k boju do skrajnega. \*le