Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 —- Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/H - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna it* Ur 26•—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. Kr.
ŠT. 42
TRST, ČETRTEK 10. MARCA 1955, GORICA
LET. IV
PO ZGODOVINSKI SEJI DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Ljudstvo odločno zahteva spoštovanje sporazuma
Svečane obljube predsednika Scelbe in dr. Paiamare se morajo izpolniti - Gradbeno dovoljenje naj se prekliče
Kottlaj »e je po naših krajih razširila vest da s’o italijanski nacionalisti na tržaški občini predali na Kontoveiu-Prosrku 16 tisoč 581 kv. metrov naše jusarske zemlje »julijskim in dalmatinskim« beguncem, je kakor strela z jasnega treščila v Slovence nova težka novica.
Tržaški podprefekt je poslal nabrežinske-mu županu ukaz, naj do 5. marca izda istim »julijskim in dalmatinskim« beguncem dovoljenje, da sezidajo svoje naselje tudi v — Sesljanu. Obenem je zagrozil, da. bo, če se župan povelju ne pokori, imenoval komisarja, ki naj namesto župana podpiše gradbeno dovoljenje.
Zn sedaj nameravajo begunci sezidati 25 hiš s 100 stnnovanji, pozneje pa še 50 stavb. Vsega skupaj torej 75 hiš in 500 stanovanj. Ker gredo v eno stanovanje najmanj 4 osebe, bi se v Sesljanu, ki ima sedaj vsega le 75 hišnih številk, naselilo nič manj ko 1200 tujcev.
Toda to še ni vse! V Sesljanu hočejo zgraditi tudi dom za onemogle ali hiralnico. Va-
njo bi šlo »pet nekaj stotin oseb. Kdor zna prešteti svojih pet prstov na roki, razume, da bi tako postali begunci čez noč v Sesljanu večina ter zavladali nad domačini.
K temu je treba dodati še prebivalce z nasiljem ustvarjene ribiške vasi v Štivanu in številne druge tujce, ki so se v zadnjem času nastanili z družinami v dcvinsko-nabrežin-ski občini.
Vsakdo vidi, kako se število priseljencev neprestano množi in kako načrtno prodirajo v našo domačijo. Laški nacionalisti se že danes pripravljajo na bodoče volitve: njih cilj je, da hi že prihodnjič dobili pri volitvah večino ter poitalijančili devinsko-nabrežin-sko' občino. Nekateri med njimi sodijo, da je usoda občine že zapečatena.
Kako more tržaški podprefekt zahtevati od njenega slovenskega župana, naj z gradbenim dovoljenjem podpiše obenem smrtno obsodbo starodavnim slovenskim krajem? Kako more od njega zahtevati, naj se izneveri svojim volivcem? Samo brezznačajnež in narodni odpadnik bi mogel prostovoljno to storiti.
Enodušni odpor ljudskih zastopnikov
Odločitev, pred katero je bil postavljen župan Terčon, je bila pretežka, da bi smel zanjo prevzeti osebno odgovornost pred slovenskim narodom in zgodovino. Zato je o zadevi sklepal občinski svet na izredni seji dne 3. marca. Stranke, drugače ločene in sprte po globokih ideoloških razlikah, so bile v tej stvari enodušne. Soglasna so sklenile obvezati župana, naj ne izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbenega dovoljenja. (
Poleg narodnih je občinski svet navedel tudi zelo tehtne vzroke gospodarske in socialne prirode. Devin-Nahrežina je pasivna občina s precejšnjo brezposelnostjo. Doma. čini, ki jih domača zemlja ne more rediti, so prisiljeni iskati zaslužka v mestu ali se pa izselili v Avstralijo. Kako je mogoče siliti v lakih razmerah Nabrežince, naj sprejmejo v svojo sredo še 1200 do 1500 tujcev brez vsakršnega premoženja? In to v občini, ki šteje vsega 5000 prebivalcev!
Kdo naj skrbi za novodošlece v primeru bolezni, onemoglosti in brezposelnosti? Po obstoječih zakonih občina, to se pravi doma-davkoplačevalci. Občinski svet je ravnal Pravilno, da je sklenil zaščititi ljudstvo pred Novimi bremeni.
Odkar je začela pešati kamnoseška industrija, je postal tujski promet eden izmed temeljev devinsko-nabrežinskega gospodarstva. Sesljan je izrazito tujskoprometno središče, ki se lahko pravilno razvija samo na podlagi skrbno izdelanega regulacijskega načrta. Občina tak načrt pripravlja in naravno’ je, da morajo vse nove stavbe, torej tudi nameravano naselje, biti z njim v skladu.
Toda podprefekt se očitno ne briga mnogo za regulacijski načrt in tujskoprometno bodočnost Sesljana. Samo tako si lahko razlagamo, zakaj je ukazal županu, naj dovoli ravno na mestu, kjer bi morali stati hoteli, vile in parki, zidavo begunskih hiš s trumami otrok. Povrhu naj bi se tam zgradila še hiralnica. Zares1, nadvse privlačno’ za počitka in razvedrila željne letoviščarje!
Podprefekta, kakor vidimo, malo zanimajo gospodarske koristi občine, malo nova davčna bremena, ki bi padla na domačine, malo volja upirajočega se slovenskega prebivalstva. Njega muči samo en namen in cilj: da bi se v Sesljanu čimprej in za vsako ceno sezidalo italijansko naselje.
Občinski svet je zato ravnal v popolnem soglasju z gospodarskimi koristmi svojih volivcev, ko je naložil županu, naj odbije pod-
pis gradbenega dovoljenja, pa naj se zgodi karkoli.
Italijanski nacionalisti naj le zaženejo hrup, da so se naši ljudski zastopniki uprli ukazu zakonitih oblastev. Naj le vpijejo, da je devinsko-nabrežinska občina imela priliko vložiti proti »julijskim in dalmatinskim« zahtevam pritožbo in da je zakoniti rok zamudila. Na prvi pogled se zdi, da imajo s formalno-postavnega stališča prav, vendar samo na prvi pogled.
ZADEVA JE BILA DEJANSKO ŽE REŠENA
Najprej ugotavljamo, da so zavezniki, ko so še bili zakonita oblast na Tržaškem o-zemlju, priznali v polni meri upravičenost pritožbe devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Polkovnik Emery je županu Terčonu in drugim našim predstavnikom ponovno izjavil, da se Slovenci s polnim pravom upirajo novemu laškemu naselju v Sesljanu. Za naselje da ni nobenih gospodarskih razlogov in opravičil. Gre za izrazito politična in protislovensko akcijo, ki je zavezniki kot nepristranski upravitelji ne morejo podpirati. Slovenci naj bodo mirni, italijansko naselje v Sesljanu se ne bo nikoli gradilo, zadeva je dokončno pokopana.
Tedanji zakonski oblasti niti na um ni padlo, da bi se lovila za formalnimi drobnarijami ter se vpičila v to, da je bila slovenska pritožba vložena en dan prepozno, temveč se je poglobila v vsebino pritožbe same in presodila, ali je stvarno opravičena. Če so Angleži in Amerikanci, ki so zgradili ribiško naselje ter vodili dosledno protislovensko politiko, prišli do' spoznanja, da je slovenska pritožba utemeljena, je zares morala biti.
Ko so novi upravniki prevzeli oblast na Tržaškem, jim je stališče zaveznikov bilo dobro znano. Hiše in različna igrišča, ki so jih Amerikanci tu pustili, so takoj in brez obotavljanja vzeli v last in posest. Take odločitve zaveznikov so brez pomisleka odobrili. Zakaj niso spoštovali njih volje tudi pri naselju v Sesljanu?
Zato, ker je bila odločitev v korist Slovencem. Naše ljudstvo, ki je zaupalo tedanji zakoniti oblasti, je bilo iznova težko razočarano. Po odhodu zaveznikov je prišel o-ster podprefektov ukaz, prišla je njegova grožnja, ki je vse prevrgla.
Toda grožnji so sledila tudi dejanja. V ponedeljek se je pojavil v nabrežinskem občinskem uradu vladni komisar v osebi odvetni-Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
ADENAUER SPET ČVRST
Vlada Zapadne Nemčije je bila zabredla v krizo, ker je podkancler Bliicher zaradi Posarja odstopil. Sedaj so- se Bluecherjevi li« beralei, ki so druga največja stranka v parlamentu, predomislili. Sklenili so, da ostanejo v vladi.
Spremenilo« se ne bo torej nič, stari lisjak Adenauer ohrani dosedanjo večino in bo z lahkoto naprej vladal.
JUGOSLAVIJA IN ATOMSKA SILA
Tito je 7. marca imel govor pred Zvezno skupščino o jugoslovanski zunanji politiki, Jugoslavija — je dejal — dela z vsemi silami na tem, da bi ne prišlo do nove svetcvne vojne. To je dosegljivo samo, če bo vsaka država spoštovala neodvisnost in enakopravnost vseh drugih držav.
Zavzemal se je za mirno sožitje med vsemi deželami na svetu, pa naj imajo tako ali drugačno družabno ali politično ureditev. Sicer je nova vojna neizbežna. Atomska sila naj služi le miroljubnim namenom.
Jugoslavija ima na slvojem ozemlju vse zadostne surovine, da lahko proizvaja atomsko energijo. Zato' je ustanovila v Beogradu Zagrebu in Ljubljani posebne znanstvene zavode, ki že zelo uspešno delujejo.
BRUNO PONTECORVO
L. 1950 je sloveči fizik Pontecorvo nenadoma zginil z ženo in 3 otroki iz Anglije neznana kam. Doma je iz Pise in po rodu italijanski Žid. Že mlad je delal poskuse v jedrni fiziki skupaj s Fermijem, poznejšim Nobelovim nagrajencem.
Ko sta Mussolini in Hitler začela preganjati Žide, so Pontecorvo, Fermi inj tudi nemški Žid Fuchs zbežali na zapad in stavili svoje znanje na razpolago’ zaveznikom, da so ti prišli do atomske bombe.
Dolgo časa ni nihče vedel, kje se skriva Pontecorvo. Pred kratkim se ie končno oglasil iz Sovjetske zveze. V Moskvi zbranim inozemskim novinarjem je izjavil, da je sedaj sovjetski državljan in da kot Stalinov nagrajenec dela v družbi ruskih učenjakov poskuse, kako postaviti atomsko silo v službo miru. Dodal je, da je Rusija v fiziki daleč pred drugimi narodi.
Čudno je le, kako so že razni učenjaki dali evftje možgane v najem zdaj enim, zdaj drugim, najprej zapadu, nato Rusiji in s tako lahkoto menjavali domovine.
CELO BARTOLIJU ODPOVEDUJE POTRPLJENJE
V	torek so se sestali na sedežu generalnega komisariata tržaški gospodarski strokovnjaki, da bi prikazali zastopniku ministrstva za trgovinsko mornarico1 obupen položaj našega pristanišča. Seje sta se udeležila tudi tržaški župan Bartoli in komisar Palamara.
Zares huda mora biti kriza tržaške luke, če je celo vladni človek Bartoli izjavil, da je Trst že naveličan večnih obljub in si želi dejanj.
Slovenska -radijska postaja v Trstu »Radio Trst II«, 'katera odsJaja krajevne programe v slovenščini, je spremenila svoj naziv v »RADIO TRST A«. Vse dlopise namenjene postojii pošljite na naslov: »Radiio Tret A«, Trsit, Trg Oberdan, 5.
Zastopniku iz Rima so v glavnem postavili naslednje zahteve: obnoviti je treba takoj zveze z Daljnim vzhodom; obnoviti redno trgovsko in potniško zvezo s pomočjo' ladij »Asia« in »Vittoria«; Trstu je treba vrniti parnika »Saturnia« in »Vulcania« ter obnoviti progo1 s Severno Ameriko. Ravno tako naj se nemudoma vzpostavi zveza z Južno Ameriko. Rim mora nekaj narediti,, sicer bo izgubil v Trstu še svoje zadnje zagovornike.
REKA IN TRST
Za trgovino Reke in Trsta sta zelo’ važni pogodbi, ki ju je pravkar sklenila uprava jugoslovanskih železnic z Madžarsko in Češkoslovaško, po katerih se 1. aprila obncvi redni osebni železniški promet med tremi doslej sprtimi državami.
V Beogradu bo razen tega 20. aprila sestanek med Čehoslovaki, Madžari, Avstrijci in Jugoslovani, na katerem liočeio rešiti tu» di vprašanje blagovnega prometa z Reko in posredno tudi s Trstom.
Jasno pa je, da se za Trst najuspešneje lahko potegne le Italija. Če ne skliče čimprej mednarodne konference o’ tržaški trgovini, kakor se je obvezala v londonskem sporazumu, bo Trst nujno tTpel škodo. Zakaj odlaša, je nerazumljivo1.
KAJ ČAKAJO TRŽAČANI?
V Milanu so 8. aprila ustanovili italijan-sko-jugoslovansko zbornico, ki ima nalogo pospeševati kupčijo med obema državama.
Senator Origilia, predsednik sestanka, je izrazil željo, da bi se trgovina med sosednima deželama kar najbolj razvila. Jugoslovanski generalni konzul je izjavil, da isto želi Beograd.
Zakaj ne ustanove v Trstu enake zbornice? Naše mesto tiči do vratu v krizi, a laški nacionalisti se ne zganejo. Zdi se, kakor da namenoma ovirajo njegovo gospodarsko ob-
novo.
ZNAČILNA SKLEPA
Italijanska krščanska demokracija našega ozemlja je imela te dni svoj občni zbor v Trstu. Sprejeta sta bila dva važna sklepa: zahtevati je treba prosto cono in avtonomijo. Furlanija, Goriška in Tržaška naj se združijo v pokrajino Furlanijo-Juliisko krajino.
Zanimivo je, da sta oba sklepa prodrla proti volji večine izvršnega odbora stranke. Volja množic je zmagala. Če bi Krščanska demokracija ravnala drugače, bi pri prihodnjih volitvah ostala v manjšini ter zgubila na Tržaškem oblast.
UPOR DAVKOPLAČEVALCEV
V	demokratični Franciji so vse mogoče organizacije dovoljene. Tako je začel 33* letni knjigarnar Peter Poujade združevati nezadovoljne davkoplačevalce. Ustanovil je »Obrambno' zvezo trgovcev in obrtnikov«, ki šteje že 800 tisoč članov in tiska list v pol milijona izvodih.
Ko dobe člani plačilni nalog od davkarije, ga kratko in malo zavrnejo s pripombo: »Davkoplačevalci stavkamo!« Če žene nato oblast njih imetje na dražbo, poskrbi že organizacija, da ga nihče ne kupi. Vzame ga o-na sama po vzklicni ceni in vrne lastniku.
Na ta način hoče Poujade prisiliti vlado, da zniža davke. Dne 28. februarja je zbral v Parizu na protestno zborovanje 60 tisoč o-gorčenih davkoplačevalcev.
Njegovo gibanje povzroča parlamentu in vladi hude preglavice.
MLADA UMETNICA
Pretekli teden je 11-letna deklica Jana Jenko iz Trsta doživela veliko slavo v Ameriki. Nastopila je v veliki koncertni dvorani v New Yorku, kjer je dovršeno* pela najtežje napeve iz različnih oper. Poslušalci so bili kar očarani in o mali Jani pišejo največji ameriški listi. Na tržaško Slovenko smo lahko ponosni.
BEŽI PRED DAVČNIM VIJAKOM
Znani angleški pisatelj A. Cronin se hoče naseliti v Švici. Ko so ga vprašali, zakaj hoče na stara leta bivati prav v tej državi, je odvrnil: Zato, ker je Švica dežela, kjer so gore vendar višje kot — davki.
Umrl je dr. Josip Wilfan
Tik pred zaključkom lista nas je dosegla žalostna novica, da je v Beogradu nenadoma umrl dolgoletni zastopnik primorskih Slovencev in Hrvatov v rimskem parlamentu dr. Josip Wilfan.
S pokojnikom je zginil v večnost tržaški Slovenec, ki se je v dobi med prvo' in drugo svetovno vojno povzpel do evropskega slovesa.
Dr. Josip Wilfan, ki se je rodil 1. 1878 v Trstu, je bil pod Avstrijo dolga leta tržaški občinski svetovalec in deželni poslanec za tržaško okolico in od 1. 1910 dalje predsednik Političnega društva Edinost. Ostal je na čelu organizacije do trenutka, ko so jo fašisti zatrli obenem z vsemi obstoječimi društvi in strankami Jugoslovanov v Julijski krajini.
L. 1921 je bil z Virgilijem Ščekom, dr. Podgornikom, dr. Štangerjem in Lavrenčičem izvoljen v italijanski parlament. L. 1924 je bil ponovno izvoljen ter skupno z dr. Besednjakom zastopal v Rimu do- 1. 1929 pri< morske Slovence in Hrvate.
Še preden je bil primoran zapustiti rodno
zemljo ter se kakor skoro vsi naši vodilni javni delavci izseliti v inozemstvo, ga je Kongres evropskih narodnih manjšin izbral za svojega predsednika. Eno desetletje je užival zaupanje vseh narodnih skupin Evrope in bil njih mednarodni predstavnik do izbruha druge svetovne vojne. Kot tak je mnogo pripomogel, da so postali primorski Slovenci in Hrvati znani po širnem svetu. Obenem si je močno prizadeval, da bi evropsko države s posebno zakonodajo zaščitile življenjske pravice vseh narodnostnih skupin.
Ko je Hitler zasedel Dunaj, kjer je dr. Vilfan živel v izgnanstvu, se je pokojnik preše« lil v Beograd, kjer je tudi umrl. V zadnjih letih je bil dr. Wilfan domala slep in bolehen ter živel v popolni osamelosti.
Njegovo truplo bodo prenesli v Ljubljano in ga tam pokopali. Tržaški Slovenci se bodo dr. Wilfana trajno- in s hvaležnostjo spominjali. Njegovo srce naj se spočije v slovenski zemlji. Vdovi in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Slava njegovemu
spominu
▼
Ljudstvo odločno zahteva spoštovanje statuta
Nadaljevanje s 1. strani ka Pierrottija ter podpisal namesto župana gradbeno dovoljenje »julijskim in dalma-linskim« beguncem. Naseljevanje in raznarodovanje naše sesljanske obale se bo kljub odporu vsega slovenskega prebivalstva naših krajev začelo po načrtu izvajati.
OČITNA, PROTIZAKONITOST
Prefektura se pri svojem brezobzirnem ravnanju sklicuje na obstoječe zakone, češ da jih je treba brezpogojno spoštovati.
Priznamo, da je treba postavo' spoštovati. Toda sporazum z dne 5. oktobra 1954 je tudi zakonita obveza, saj so ga podpisale Italija, Jugoslavija, Amerika in Velika Britanija. Sporazum ni kos papirja, ampak živa politična in pravna resničnost. Edino na podlagi londonskega sporazuma je mogel priti v Trst dr. Palam ar a in prevzeti tu oblast. Če bi ne bilo sporazuma, bi generalni komisar in njegov podprefekt ne imela prilike, po« šiljati našim županom groženj in ultimatu-mov. Tu bi še vedno vladali zavezniki.
Za vsakogar je pa tudi jasno, da kdor podpiše mednarodno pogodbo', si ne more iz nje
IZRAEL IN EGIPT
Judje so po drugi svetovni vojni dobili lastno državo Izrael. Meri le 21 tisoč kvadratnih kilometrov, a šteje poldrugi milijon podjetnih prebivalcev. V deželo, kjer so prej bivali skoro sami Arabci, so se vselili iz vseh delov sveta ter postopoma izrinili domačine.
Zato živijo s sosednimi Arabci v smrtnem sovraštvu in stalnih prepirih. Posebno hudi so še z Egipčani, od katerih jih ločijo žice in globoki obmejni jarki. Kljub temu je prišlo le dni pri mejnem mestu Gaza do krvavih spopadov med egiptovskimi in judovskimi obhodnicami ter je obležalo na obeh straneh precej mrtvih.
Predstavniki Združenih narodov so z večino glasov ugotovili, da so krvolitja krivi Židje. Vodja arabskega Egipta polkovnik Nas-ser se je tako raztogotil, da grozi z vojno. Združeni naredi sedaj posredujejo.
ZAKAJ NI RILO ANGLEŠKO-SOVJETSKIH RAZGOVOROV
V	angleškem parlamentu so zadnje dneve laburisti močno napadali Churchilla, češ da ni pravočasno1 začel razgovorov s Sovjetsko zvezo o pomirjenju z zapadom.
Na seji 2. marca je stari državnik vse presenetil s svojim pojasnilom. Že v poletju 1953 — je dejal — je bil dogovorjen sestanek z Malenkovom. Toda na vladni seji 24. junija je Churchilla nenadoma zadela kap, ki mu je ohromila polovico telesa. En dan je ležal kot mrtev. Samo železna volja ga je pozneje rešija smrti. Sestanka ni moglo biti, ker je imel do jeseni hromo roko in nogo.
Bogsigavedi, kako bi se bila razvila ruska politika, da je tedaj prišlo do sestanka? Morda bi bil sestanek pomenil velik uspeh Ma-lenkova in mož bi se bil tako utrdil, da bi še danes ital na čelu Sovjetske zveze.
prisvojiti le pravic. Lepa bi bila, da bi priznal le določila, ki mu godijo, druga pa zavrnil. S pravicami je vzel nase tudi dolžnosti!
Italija se je obvezala, da bo’ vestno izpolnjevala posebni statut v zaščito- tukajšnjih Slovencev. V njem je člen 7., ki se začenja z besedami: »V mejah osnovnih upravnih e-dinic (občin) se ne sine izvršiti nobena sprememba. ..«
Vsakdo se mora vprašati, zakaj ta prepoved. Ko sta Italija in Jugoslavija sestavljali besedilo člena, sta morali pri tem zasledovati kak namen. Vsako' zakonsko določilo mora i-meti svoj smisel. Kar tako na slepo diplomati niso prepovedali obema državama menjavati upravnih meja. Saj nove meje same na sebi niso- nič slabega.
Kaj sta Italija in Jugoslavija pravzaprav hoteli, je razvidnoi iz konca člena, kjer beremo: spremembe se ne smejo izvršiti »z namenom«, da bi se tako predrugačil »narodni sestav« dotičnih edinic ali krajev.
Namen obeh držav je torej več ko jasen: očuvati sta hoteli narodni značaj slovenskih in italijanskih naselbin. Starodavni sloven-
ČUDNO VREME
Pri nas gremo po' koledarju počasi iz zime. V južnih deželah zemeljske krogle se pa zima šele začenja. Z njo' prihaja, posebno v Avstraliji, deževje. V deželi Novi Galles so reke poplavile velikanske pokrajine. Nad 200 ljudi je ob življenje, škode pa je za več ko 11 milijard lir.
Tako1 v Avstraliji. V Kairu, glavnem mestu Egipta, je pa pretekli četrtek kazal toplomer 33 stopinj v senci! Najhujše poletje.
Pri nas je v nedeljo na debelo snežilo.
PREPOZNOI
Če bi bil kmet Gretter iz; Valsugane na Tirolskem brskal pred 10 leti pod svojo lopo, bi bil danes stokraten milijonar.
Tam je namreč ležal ves ta čas star avto, ki ga je bil pred hišo pustil neki nemški SS-častnik. Ko so te dni razstavljali kose vozila, so našli v njem več debelih zavitkov, polnih starih ameriških lirskih bankovce\ (AMG) v vrednosti 100 milijonov. Grettei je hitel na banko, toda zvedel je, da so bankovci vredni toliko kot star papir.
PREROK IZ NEAPLJA
Imenuje se Nino Pecorano. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj bo novega v letu 1955, je povedal nekaj lepih: zapadni in komunistični tabor se bosta sporazumela glede uporabe atomske sile in učenjaki izumijo sredstvo proti smrtonosnim atomskim žarkom. En »leteči krožnik« bo treščil na zemljo in ljudje spoznajo njegovo skrivnost. V Italiji bodo politični nemiri, a brez resnih posledic.
Vezuv bo spet bruhal, odnosi med Italijo in Jugoslavijo’ postanejo pa zelo prijateljski. Vojne ne bo nikjer na svetu.
TA JE PRIDIGAR I
V	neki cerkvi na Švedskem je med pridigo vse bruhnilo v krohot. Župnik je grajal nekatere moške, ker se kakor žveplenke pre-radi vžgejo.
»Dobri zakonski možje,« je vzkliknil, »niso taki. Oni se samo ob svoji stari škatli vnamejo!«
ski kraji naj ostanejo slovenski, italijanski seve italijanski. Preprečiti sta nameravali, da bi sosed vdiral v posest soseda in nad njim zavladal. To edino jamči mirno sožitje med obema narodoma.
Da bi drug drugemu ne mo'gel delati sile, je treba celo prepovedati spremembo občinskih meja, ako bi se s tem ogrozil »narodnostni sestav« kraja. Kaj pa še, da bi sosed kar umetno koloniziral domačijo soseda! To bi bila še hujša kršitev duha in črke pogodbe.
KAM TO VODI?
Gradbeno dovoljenje, izdano »julijskim in dalmatinskim« beguncem, v Sesljanu, je torej v kričečem navzkrižju z londonskim sporazumom in zato- protizakonito.
Tu ne veljajo nobeni roki: niti enodnevni niti večletni. Vse, kar je v nasprotju s posebnim statutom, bodisi pri nas ali v bivši coni B, mora biti odstranjeno, pa naj gre asa odloke, ki so bili izdani danes, ali za zakone, ki so že dolgo vrsto let v veljavi.
Tako sta se obvezali Italija in Jugoslavija, tako je našemu narodu svečano obljubil ministrski predsednik Scelba 4. novembra na Glavnem trgu v Trstu. Generalni komisar Pa* lamara je v imenu svoje vlade našim ljudskim zastopnikom istotako zagotovil, da bo vestno izvedel sporazum, na podlagi katerega vlada našim krajem.
Kako more po vsem tem trpeti, da njegova prefektura tako očitno gazi mednarodne obveze, ki jih je prevzela Italija? Ker si ne moremo misliti, da bi predsednik Scelba in dr. Palamara ne hotela izpolniti dane besede, pričakujemo,, da bo izdano gradbeno' dovoljenje preklicano ali vsaj njegova izvršitev vse dotlej odložena, dokler ne izrečeta svoje besede odgovorni vladi v Rimu in Beogradu.
Očitno je namreč, da bo sesljanska zadeva in z njo vobče vprašanje kolonizacije naše zemlje prišlo pred mešano italijansko-ju-goslovansko komisijo, ki je poklicana čuvati nad poštenim izvajanjem posebnega statuta v korist obeh manjšin.
Kakor priznavamo Italijanom v coni B pravico, da najodločneje branijo* svoje koristi, tako nam nihče ne more zameriti, da se z vsemi zakonitimi sredstvi borimo za narodni obstanek na zemlji svojih očetov.
Vprašanje, s katerim se bo morala baviti mešana komisija, je velike načelne važnosti. Tu ne gre le za 25 ali 75 hiš v Sesljanu, temveč za bistvene pogoje sožitja med tu živečima narodoma in s tem med sosednima državama na Jadranu. Gre za sporazum, ki sta ga Italija in Jugoslavija s pomočjo zapada in z odobrenjem Sovjetske zveze po tolikih mukah ustvarili v tem delu Evrope. Gradbeno dovoljenje za begunce v Sesljanu ima zato izrazito evropski in mednarodni pomen, četudi bi se temu ali onemu morda zdela ta trditev — smešna.
Dogodki bodo najbrž dokazali, da ne pretiravamo. Naša vest je čista* Segli bomo po sredstvu samoobrambe, ki se ea sme in mora poslužiti vsak narod, ki noče umreti. Pre-šinja nas zavest, da se borimo za sveto- in pravično stvar, pri kateri nas ne bodo podpirali samo naši krvni bratje, temveč ves omikani svet, kakor je svoj čas katoliške Polja, ke v njihovem boju za rodno grudo na Pruskem.
Verujemo v Pravico, ki je še vedno prej ali slej zmagala!
NOVICE
Potek zgodovinske seje i/ Nabrežini
Pretekli četrtek se je naš občinski svei zbral na izredni seji. Na dnevnem redu je bila gradnja 75 hiš za begunce v Sesljanu. Zadeva pravzaprav ni nova, saj so svetovalci o njej razpravljali že leta 1953, ko je ustanova »julijskih in dalmatinskih« beguncev zaprosila za gradbeno dovoljenje. Župan Terčon je v daljšem poročilu dejal, da je tedaj gradbena komisija rešitev vloge odložila, ker je bil v delu regulacijski načrt. Begunska ustanova je proti temu sklepu vložila priziv na bivše predsedstvo cone. ki ga je ugodno rešilo. Proti razsodbi se je občina 28. decembra pritožila na notranji oddelek ZVU. Njen priziv je ležal v predalih notranjega oddelka, dokler ga niso novi oblastniki potegnili na svetlo in ga zavrnili, češ da je občina zakoniti rok zamudila. O zadevi je bila obveščena begunska ustanova, ki je občini pisala, naj sedaj izda potrebno gradbeno dovoljenje. Vmes je posegla tudi tržaška prefektura, ki je odločila, da mora župan izdati dovoljenje do 5. marca, ker bi v nasprotnem primeru bil imenovan komisar in zadevo dokončno rešil.
Ker je gradnja novih 75 hiš s 300 stanovanji vprašanje, ki zadeva življenjske koristi vsega našega prebivalstva, je bil župan mnenja, da se mora o tem izreči občinski svet*
Po županovem poročilu je prvi spregovoril svetovalec Colja in ugotovil, da so nadrejena oblastva že drugič postavila današnjo u-pravo pred ultimat. (Prvega je izdal general Winterton za dvojezične krajevne napise leta 1953.)
Poudaril je, da bi moral občinski svet temeljito pretresti gospodarski položaj občine, preden bi zavzel stališče do gradnje tako velikega števila hiš za neobčane. Gospodarstvo občine hira. Nekdaj cvetoča kamnoseška industrija danes životari, obrtniki imajo manj zaslužkov kakor pred leti, kar ie razvidno iz proračunov trošarinskega urada; kmetijstvo pa je tako, kakršno more pač biti na skalo-vitem Krasu. Edina »industrija«, o kateri moremo danes govoriti, je Selad, ki zaposlu-je 180 delavcev. Spričo tako obupnega stanja je občina upravičena, upirati s'e naselitvi novih 300 družin, ki bi prav gotovo ne pomagale izenačiti občinskega proračuna, kakor želijo današnja oblastva. Poleg teh gospodarskih razlogov je svetovalec Colja opozoril še na spreminjanje etničnega sestava občine, kar je stoletni sen tržaških iredentistov.
V	daljšem in temeljitem govoru je odbornik Ado Vižintin podal podrobnejši opis gospodarskega položaja občine. Ugotovil je, da se tehnični urad in občinska uprava nista nikdar protivilai zidanju hiš, tudi če so zanje zaprosili ljudje iz najrazličnejših krajev in katerihkoli narodnosti. Vsem je uprava na razne načine in po svoji moči šla na roke, kar ji je treba šteti v čast. Danes pa, ko stojimo pred edinstvenim primerom gradnje e-ne cele vasi, mora občina zaščititi koristi svojih občanov!
Medtem ko se danes na Tržaškem sprejemajo v javne službe razni ezuli, morajo domačini večati vrste brezposelnih in konec koncev jim res ničesar drugega ne preosta-
ne, kakor da si preskrbijo potni list za Avstralijo. Kar se tiče zaposlitve v občini, je danes' edina rešitev Selad. O kamnoseški industriji ne moremo resno govoriti, turizem, ki bi moral biti močan vir dohodkov, je malenkosten, ker, bodisi v Devinu bodisi v Sesljanu nimamo hotelov, ki ustrezajo sodobnim zahtevam. Dohodki gostinskih obratov so se v zadnjih letih tako skrčili, da so gospodarji prisiljeni prodajati svoje obrtnice. Pravega kmetijstva nimamo, saj so zelo redke družine, ki se preživljajo samo od zemlje. Zaradi vsega tega pomeni naselitev drugih 300 družin smrtni udarec gospodarstvu občine. Svoja izvajanja je Ado Vižintin zaključil s pomembnimi izjavami deinokrščan-skega veljaka, ki je dejal, da je vseeno, kdo občino danes upravlja, kajti ob novih volitvah se bo razmerje sil tako spremenilo, da bodo oni v večini. Te izjave ne potrebujejo nobenega komentarja! Svetovalec dr. Škerk je vprašanje najprej osvetlil z narodnega stališča in ugotovil, da bi novo naselje spremenilo narodnostni značaj naše občine, kar je< v kričečem nasprotju s členom 7. posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, katerega izvajanje sta zagotovila ministrski predsednik Scelba in generalni komisar dr. Palainara. Zidanje bi istočasno predstavljalo znatno breme za našo močno pasivno občino, ker bi predvsem domači davkoplačevalci morali skrbeli za begunce v primeru bolezni, onemoglosti in brezposelnosti. Poleg tega je Ses-■ljan tujsko-premetno središče, od katerega si je občina pričakovala znatne dohodke. Na mestu, kjer bi se morali graditi hoteli, vile in parki, se danes hoče vsiliti zidanje begunskega naselja in hiralnice. Seveda bi vse to tujce odvračalo in ne vabilo'.
Dr. Škerk je na koncu prečital resolucijo, ki je vsebovala vse zgoraj navedene razloge
in obvezovala župana, da gradbeno dovoljenje odbije.
Zadnji je povzel besedo odbornik Drago Legiša, ki je naglasil, da predvideva italijanska ustava upravno razdelitev države n» pokrajine, dežele in občine ravno zaradi tega, da bi preprečila samovoljo državnih birokratov. Danes stoji občinski svet pred naravnost vzornim primerom take samovolje, kajti od ljudstva izvoljenim zastopnikom hoče neki uradnik vsiliti svojo voljo.
Danes razpravljamo' povrhu o vprašanju, ki smo ga do nedavnega vsi smatrali za re-šeno, ker je predstavnik bivše ZVU polk. Emery svoj čas' izjavil županu, da naselja nt> bodo gradili. Tudi za ribiško naselje je treba ugotoviti, da so ga zgradili, ne da bi občino vprašali za gradbeno dovoljenje. Poudariti je treba, da ne gre v novem primeru za gradnjo 3 ali 5 hiš, temveč za 75 hiš s 4 stanovanji vsaka, torej štirikrat toliko, kakor je danes vseh hiš v Sesljanu. V ta stanovanja se bo nastanilo 300 družin nemaničev, za katere bo prej ali slej morala skrbeti občina, to se pravi današnji davkoplačevalci. Proti beguncem nimamo' ničesar, saj so tudi naši ljudje poskusili križevo pot begunstva, toda nesrečneže je treba nastaniti v krajih, kjer je delo, in ne jih gnati med naše kamenje! Razen tega pomeni prihod 1200 ljudi v našo občino, da se bo na nasilen in umeten način spremenilo današnje razmerje sil med dvema narodoma, kar je v navzkrižju z določbami posebnega statuta. Zaradi tega je odbornik izjavil, da se strinja z resolucijo dr. Škerka in bo zanjo glasoval.
Župan je nato predlagal, naj se sestanejo vsi predstavniki političnih skupin in sestavijo dokončno besedilo resolucije, ki je po kratkem odtnoru bila soglasno- sprejeta.
V	resoluciji so navedeni pravni, gospodarski in socialni razlogi, zaradi katerih je občinski svet mnenja, da je treba gradbeno dovoljenje odbiti.
Generalni komisar je naprošen, naj prekliče ukaz z dne 1. marca, župan pa bo o stvari obvestil ministrskega predsednika Scelbo.
NABREŽINA
Kakor je bilo' pričakovati, se je v ponedeljek 7. marca ob 11. uri pojavil na županstvu posebni komisar dr. Pierrotti. katerega je podprefekt dr. Macciotta pcoblastil, da izda ustanovi »julijskih in dalmatinskih« beguncev dovoljenje za gradnjo 25 hiš v Sesljanu. Komisar je župana naprosil, naj mu da na razpolago tajnika in strojepisko. Pregledal je gradbene načrte, tako'j podpisal ter napravil zapisnik. Poslovil se je okoli 13. ure.
Ne smemo pozabiti, da je to že drugi primer, ko se je prefektura poslužila svojega odposlanca ter s tem vsilila zastopnikom ljudstva svojoi voljo.
DOLINA
Pevsko društvo Valentin Vodnik v Dolini priredi razstavo slovenskih knjig in fotografij z motivi s Tržaškega ozemlja, katere je posnel Mario Magajna. Razstava bo odprta v soboto, 12. marca, od 18. do 21. in v nedeljo,
13.	marca, od 10. do 21. ure.
VIŽOVLJE
V	torek, 8. marca, smo spremljali k večnemu počitku 73-letnega Martina Furlana. Pokojnika so pred časom odpeljali v tržaško
bolnišnico, da bi ga zdravili, a je podlegel težki operaciji. Njegove zadnje poti se je u-deležilo lepo število vaščanov, prijateljev in znancev iz okolice. Naj mu bo lahka domača zemlja. Sorodnikom izrekamo najiskrenejše sožalje!
OPČINE
Marsikdo je še pred 14 dnevi prerokoval, da je letošnje zime kffnec. Bili smo proti koncu februarja, travniki so počasi začeli zeleneti in marsikatero drevo- je že poganjalo. S hitrimi koraki se je torej bližala sončna pomlad. Toda naenkrat se je vreme poslabšalo, začela je viti ostra burja, znanilka zime. V noči od sobote na nedeljo se je pa usul sneg. Mislili smo, da ga bo zapadlo le kak centimeter kakor po' navadi, a ko smo zjutraj vstali, smo bili veselo presenečeni. Padlo ga je toliko, kakor ga ljudje ne pomnijo! V nedeljo popoldne je ponovno snežilo. Razume se, da so se belega pršiča veselili'predvsem otroci, ki so se smučali in sankali po naših dolinah.
Sneg je privabil na Opčine mnoge Tržačane. Pravijo, da naš tramvaj ni imel toliko (Nadaljevanje na 5. strani)
iz
(* ■
Za njim se je zmislil še sv. Peter in nam na lepem oklestil s točo vso rebulo. Da ne bo zamere, se mu je popoldne pridružil še sv. Pavel.
Kaj bomo' sedaj pili, ko ni vina? Vode že ne! To moramo skrbno hraniti za ljubo ži-vinco, ko ni vodovoda. Zenske morajo same uvideti, da smo prisiljeni hoditi v gostilno'. Ali smo mi krivi, da ni vodovoda?
OSLAVJE
Predpretekli torek zvečer se je pri nas zaključil devetdnevni tečaj za molžo. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavatelju in so kmalu spoznali, da je tvarina za kmetovalca koristna in potrebna.
še bolj bi se pa poglobili v snov, če bi bilo predavanje v slovenščini, ker gre za posebne izraze, ki so nam neznani. K sklepu je prišel tudi kmetijski nadzornik dr. Marsano ter prisostvoval skušnji udeležencev.
Vse se je končalo v splošnem zadovoljstvu in veselem razpoloženju pri domačem pri-! grizku.	I
DOBERDOB	i
Prefektura je odobrila občinski proračun | za leto 1955 ter prispevek za obleko stražar-1 ja in uslužbenca pri vodovodu za leto 1954. |
V	nedeljo bodo kmetje-družinski poglavarji volili odbor za občinsko vzajemno blagajno zavarovancev. Vsi vaščani želimo, da pridejo v vodstvo te socialne ustanove zares najdejavnejši in najsposobnejši med nami. Ob takih prilikah je zares popolnoma nepotrebno, da se stranke med seboj bijejo, ker je treba skrbeti za zdravje vseh vaščanov brez ozira na politično barvo. Nastopimo e-notno! V upravo naj gredo socialno in pravično misleči ljudje.
IZ SOVODENJ
Zvedeli smo,, da je prefektura, odobrila spremembe, ki jih je naša občina predlagala glede pravilnika občinskega uslužbenstva; prav tako je tudi odobrila, da se dodeli stanovanje uslužbencu Plesničarju Francetu; najbolj pa bodo veseli naši Gabrci, da je potrjen sklep občinske uprave, ki se tiče napeljave električne luči v njihovo vas.
Prihodnjo nedeljo bodo pri nas volitve petnajstčlanskega odbora, dveh elanov nadzorstva im dveh njunih namestnikov, ki bodo upravljali našo občinsko vzajemno blagajno.
RODITELJSKI SESTANEK
Preteklo- nedeljo je bil roditeljski sestanek na slovenski nižji srednji šoli v ul. Randac* cio. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo obilno število- staršev. To- je prav razvese-(Nadaljevanje na 6. strani)
VOLITVE V VZAJEMNE BLAGAJNE
Na Goriškem bo uživalo bolniško zavarovanje 11 tisoč kmetovalcev. Volilno pravico pa ima le 1760 družinskih poglavarjev. Po-nekod so že bile volitve občinskih odborov, drugod bodo 12., največ pa v nedeljo 13. marca. Priprave za valitve sa žal zelo pomanjkljive. Seznami so nepopolni, kar bi ne bilo potrebno. Saj je n. pr. v Gorici vsega skupaj le 3336 upravičenih volilcev. Vsi slovenski kmetje so- s površnim sestavljanjem Seznamov kakor tudi z reševanjem prizivov skrajno nezadovoljni. Upravitelji tako važne socialne ustanove bi morali že od vsega začetka pokazati več pravičnosti, posebno še do slovenskih volivcev. Vso- zadevo bo treba temeljilo preiskati in one, ki so nepravilnosti zagrešili, klicati na odgovor.
Volitev je zelo. preprosta. Treba je le prečrtati pravokotnik, ki vsebuje številko kandidatne liste. Vsak volivec voli 15 odborni-kov, dva nadzornika in dva nujna namestnika. Volivee ima pravico listoi po mili volji spremeniti. Spremeni lahko enega ali več kandidatov. Bolnega volivca lahko zastopa pooblaščena oseba. Pooblastilo pa mora sopodpisati tudi pooblaščenec komisarja deželne vzajemne blagajne.
MNOGO SNEGA V GORICI
Gorica že dolgo ni imela toliko snega kot letos. Pobelila se je preteklo nedeljo, saj jo snežilo vso prejšnjo noč in naslednji dan. Mesto je bilo' v svoji belini te dni naravnost očarljivo. Pokrivala ga je do 30 cm visoka plast snega. Občudovali smo zlasti čudo mestnega vrta v žaru elektrike. Drugod po Goriškem se je pa mestoma nabralo tudi do pol metra snega, števerjan in Štmaver sta postala skoro nedostopna, celo avtobus je odpovedal. V nedeljo Štmaverci sploh niso mogli v Gorico. Naša mladina je kar norela ter se veselo obmetavala s snegom. V torek nas je pozdravilo prelepo sonce.
ŠTMAVER
Prav gotovo smo se morali Štmavrci precej zameriti nebeškim patronom, če so nam že tretje leto poslali za svoj praznik tako vreme. Kdo naj še verjame, da je sv. Valentin »prvi spomladin«? Saj nas je zasul s snegom, ki ga še v hribih ni*o imeli.
Kakšen spomladin! Lani nam je »šagro« utopil v dežju, predlanskim je svoje častilce, ko so prihajali peš ali na vozilih, metal v cestni jarek. Kako žalostno je šele gledal o-ni, ki je v svoji človeški stiski šel v prepotrebno leseno kolibico poleg hiše, pa je ta rtaenkrat nastopila pot preko potoka ter pustila njega v sedečem položaju.
Ali nam je bil zato vsiaj sv. Maver prizanesljiv?! Najbrž sta se domenila s svetim Valentinom. Doma je v sončni Afriki, a na svoj god nam sonca ni privoščil. In venila r se nima kaj pritožiti nad nami.
Zakrpali smo mu rešetasto streho, da njegovi družini ni treba več stati med mašo- pod dežhiki. Dobil je nove zvonove, brž ko smo spoznali, da nad starimi piskri nima posebnega veselja. Kupili smo mu novo zastavo, da se lahko postavi. Dekleta so mu natakni-Iti pušeljc in fantje so mu zapeli, ko da je Sam ?y. Jclar iz Gorice; on se je pa kisal ves dan in še v osmini.
Razprava o pokrajinski
Deželni svet je o pokrajinski samoupravi razpravljal tudi pretekli teden. Na torkovi seji je prečita! najprej svojo izjavo slovenski deželni poslanec g. Viljem Nanut. V njej je poudaril, da mora tudi Trst biti vključen v novo avtonomno pokrajino. Ker bi se pa končna upravna ureditev tržaškega ozemlja utegnila preveč zavleči, bi ne bilo koristno nanjo čakati. Bolje je, da se pokrajina čim-prej ustanovi. Trst se bo moral prej ali slej že zaradi svojega zemljepisnega položaja z njo združiti. Ker je deželni predsednik proučeval samoupravo na Tirolskem ter ugotovil, da so z njo zadovoljni Italijani in Nemci, je poslanec Nanut zagotovil, da bosta tudi pri nas obe narodnosti radi sprejeli pokrajino s posebnim in pravičnim statutom.
Nato je nastopil proti ustanovitvi pokrajine Furlanija-Julijska krajina misovec dr. Delpin. Njegova stranka je načelno proti vsaki avtonomiji, češ da povzroča brezpotre-b-no cepitev države. To je škodljivo posebno tam, kjer živijo narodne manjšine. Temu gospodu in vsem drugim nasprotnikom avtonomije zamerimo, ker pri tem trdijo, da Slo-venci že tako uživajo v državi in v deželah vse mogoče pravice. Isto so> vedno trdili tudi njihovi predhodniki fašisti, čeprav vsi vemo, koliko gorja so fašisti s svojo politiko povzročili svetu, svojemu narodu in zlasti Slovencem. Na torkovi seji je govoril še zastopnik komunistov Bergomas, ki je dokazoval, da bo pokrajinska uprava dvignila industrijo in trgovino v vseh priključenih deželah. Prosta cona v Gorici tega cilja ni dosegla.
Na sobotni seji je deželni svet odobril predlog, ki se v bistvu glasi:	»Ker je senat 15.
februarja sprejel zakonski predlog o volitvi pokrajinskih svetov ter ta svoj sklep dostavil predsedništvu poslanske zbornice dne 17. II. in ker bodo, kakor se zdi, ustanovljene pov-
samoupravi se nadaljuje
sod v Italiji pokrajine in tako tudi pokrajina Furlanija-Julijska krajina, deželni svet izjavlja, da se morai v to pokrajino vključiti tudi Trst. Ker pa Trst še nima svojega deželnega sveta, naj zbornica izda dodatno zakonsko- odredbo, da teče rok za sklicanje pokrajinskih volitev, od dneva ustanovitve tržaškega deželnega sveta.«
Kdor se je udeležil sobotne seje, je videl, kako goreče sta upravni odbor in njegov predsednik dr. Culot želela, da bi bil predlog sprejet soglasno ali pa vsaj z vsemi glasovi razen komunistov. A to se ni zgodilo. Za predlog je glasovalo le 14 svetovalcev, proti so pa glasovali 4 komunisti, ne vemo zakaj tudi oba slovenska svetovalca ter misovec -dr. Delpin. Poslanec Bratuž je utemeljil svoje glasovanje z bojaznijo, da hoče večina s svojim predlogom zavleči ustanovitev nove pokrajine. Tako se je zaenkrat zaključila razprava o pokrajinski samoupravi v deželnem svetu. Ta teden pa bo razpravljal o njej goriški občinski svet.
(Nadaljevanje s 4. strani) potnikov niti v najbolj vročih poletnih dneh. Na postaji je kar mrgolelo smučarjev in se je človeku zdelo, da je nekje v hribih. V torek so celo priredili smučarske tekme. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so- se v neposredni bližini Trsta zbrali ljubitelji zimskega športa, da na pravcati tekmi pomerijo svoje sile.
Ne smemo pa pozabiti, da je sneg močno oviral cestni promet. Avtocesta je bila več dni neprehodna, čeprav so se cestarji muči-
li,	da bi sneg odstranili. Zaradi poledice je tudi marsikdo padel, a k sreči ni bilo nobene nezgode.
at ran S
‘//fineni/a - 11 imitlblttt flultiifg
IZ ČEDADA
Odkar je senator Sturzo spravil na dnevni red pokrajinsko samoupravo za Furlanijo in Julijsko krajino, je ta predmet razpravljanja in prepirov po vseli kavarnah in gostilnah v Čedadu. Kar je zavednih Furlanov, so vsi za samoupravo, in sicer s posebnim statutom. Odločni njeni nasprotniki pa so tukajšnji »itaiianissimi« in vsi oni, ki jim je pokojni »snop« zmešal možgane. Pokrajinska samouprava je prav v želodcu pisunom slepih o-krožnic. Večina demokristjanov ie za samoupravo s posebnim statutom; med njimi pa je velike takih, ki si jo zamišl jajo tako, da bi se ne ozirala na beneške in goriške Slovence. Celo sam senator Tessitori je v znanem govoru v videmskem gledališču zatrdil, da v videmski in goriški deželi vprašanje narodne manjšine ne obstaja. Po prezvitem mišljenju teh raznarodovalcev bi se zlasti na nas beneške Slovence ne bilo treba prav nič ozirati v posebnem statutu avtonomne pokrajine. Saj je vendar vsemu svetu znano — pravijo — da so bili beneški Slovenci dobri Italijani, ki so1 kri prelivali za svojo državo. Danes niso več Slovenci in zato v videmski deželi manjšinskega vprašanja ni! Zares lepa nagrada za lojalnost beneških Slovencev in za večstoletno prelivanje krvi najprej za beneško republiko in v zadnjem stoletju za liberalno monarhistično Italijo!
Nase ljudstvo- bi torej moralo biti uporno, iredentistično in Itali ji sovražno. Le tedaj bi moglo zahtevati priznanje človečanskih pravic. Le v tem primeru bi jim posebni statut zajamčil pravico, govoriti doma. v cerkvi in drugod v materinem jeziku. To je res nevarna logika, ki jo izpovedujejo v besedah in dejanjih tudi premnogi predstavniki videmske krščanske demokracije. Kaj bi bilo, ako bi jim beneški Slovenci vrnili milo za drago?
To je nevarna igra, ki ruši ugled države med slovenskim beneškim ljudstvom.
TRBIŽ
Letošnja zaostala zima nas je šele marca obdarila z debelo snežno odejo ter nam nudila zanimiva doživetja. Težko smo pričakovali sneg tudi zato, da bi letos lahko prisostvovali svetovno znanim skakalnim tekmam v bližnji Planici. Leto za letom nam do zadnjega obljubljajo bodisi tukajšnja bo-disi jugoslovanska oblastva, da bomo lahko
prekoračili mejo le z osebno- izkaznico. Prejšnja leta so obljube ostalei le besede, toda letos je vse kazalo, da bo drugače. Sedaj so namreč prvič začeli izdajati tridnevna dovoljenja za čez mejo«, kakor je bilo dogovorjeno 1. 1949. Zato. smo se res razveselili radijskega poročila, ki je napovedalo tekme za 6. marec. Pozanimali smo se pri trbiškem komisarju, ali bi smeli v Planico1. Bil je takoj pripravljen ugoditi naši želji. Da bi stvar bila bolj gotova, je vprašal za mnenje Jugoslovane, ki so pristali in celo pripomnili, naj vse prošnje oddamo do četrtka, 3. t. m., na bloku, da nam jih pravočasno vrnejo. Nadejali smo se, da bomo prisostvovali velikim mednarodnim skokom, videli naše slavne tekmovalce od blizu, marsikdo pa bi se po dol-
gih letih sešel s svojci. 180 ljudi iz Rajbljo, približno enako število iz Trbiža in 70 oseb iz Bele peči je zaprosile za dovoljenje. Tukajšnja oblastva so jim ga dala, čakali smo samo podpisa Jugoslovanov. V duhu smo bili že v Planici, kar pride v petek vest, da Jugoslovani nočejo izdati dovoljenja. Oblastvo v Trbižu se je ponovno zanimalo, dvakrat so celo šli v Rateče, a vse zaman!
Čakali smo še v soboto in celo- v nedeljo zjutraj. Zdelo se nam je nemogoče, da nam naši ljudje delajo take ovire. Toda vse upanje je bilo zaman. Na stotisoče lir smo zapravili, saj je vsakdo plačal 3000 lir!
V	nedeljo je pa neprenehoma tako snežilo, da v Planici niso- mogli tekmovati. Ali ni bilo to- nekaka kazen, ker so znali tako lepo držati obljubo- tolikšni množici?
S snegom smo- res zadovoljni. Komaj čakamo prijetnega sonca. Tudi vas vabimo, da pridete na smuk!
Spomini iz starega Trsla
Dozidali so tudi cerkev Sv. Antona in novo bolnišnico, ki jo je ukazal graditi cesar Franc I. Posebne zasluge si je pa pridobil za ureditev mesta arhitekt Prcsani iz Vidma. Do leta 1839 je opravljal službo' ravnatelja javnih del za Primorsko. Prav ob pravem času je prišel. Obrežje in obalni zidovi so se začeli rušiti in vg-reza-ti v morje. Kaj bi se ne, ko so jih 1. 1762 gradili obsojeni na težka dela s pirav preprostimi sredstvi. Pre-sani je mole in obrežje podzidal in utrdil. Pokril je z oboki tudi hudournike, ki so še tekli skozi mesto, razširil je ceste na Ba-rie-ri, začel je urejevati okraj pri Sv. Jakobu. Mestni guverner grof Stadion ga je podpiral. Tudi zasebniki, posebno trgovci, so zidali lepe palače in velike hiše.
Napredek je bil očiten, mesto je pa bilo še vedno v temi. Po hišah so si svetili z lo-jenkami ali z lučmi na olje. »FloTentinke« so jim pravili. Nekaj se je že govorilo o plinski razsvetljavi, toda ljudem ni šlo v glavo, kako bo mogoče plin speljati po' hišah. In vendar je tudi do tega prišlo. Za veliko noč
I.	1845 je vse drlo v Kavarno na trgu Gadol-la, -kjer so prvič zasvetile plinske luči. Toda plin je trepetal in ugašal. Tržačani so se razjezili nad tako razsvetljavo in so -kar demonstracijo naredili in žvižgali — proti plinu. Vendar se je naslednje leto plin že uveljavil. Najprej v takratnih boljših kavarnah.
:Dopisi Iz Goriške
(Nadaljevanje s 5. strani)
ljivo, ker kaže zrelo- zanimanje staršev in
živ stik med šolo in domom.
Sestanek je vodil ravnatelj dr. Josip Ne-mee. V izčrpnem poročilu je navedel nekatere najvažnejše primere, ki zahtevajo tesno sodelovanje staršev s šolskim vodstvom. Če ne najde šola v starših potrebne pomoči pri nadzorovanju učenja in vzgoj; dijakov, ne more vedno- imeti zadovoljivih uspehov. V žarki luči je staršem pojasnil ogromne ovire, s katerimi se mora naše šolstvo zlasti zaradi primanjkovanja denarnih sredstev boriti.
Po- poročilu se je razvila živahna razprava. Tikala se je zlasti primernega otiva, ki naj se ga oprime šolska mladina. Nabaviti bo treba za naše dijaštvo privlačno literaturo,
ki ne bo- kvarila, marveč dvigala njegovo duhovno raist. Starši so izrazili željo, da se roditeljski sestanki večkrat ponavljajo.
Zato so sklenili, da bo prihodnji sestanek na cvetno nedeljo-, dne 3. aprilai ob 10.30 uri. Združen bo1 s sodobnim vzgojnim predavanjem.
Naj omenimo še neko zelo resno zadevo. Večkrat se zgodi, da nepotrebni obiski motijo resen pouk učenk na naši gospodinjski šoli. Že nekajkrat se je celo zgodilo, da so neotesanci obmetavali poslopje s kamenjem, da je padalo- kar v učilnico. Prete-kli toTek so razni divjaki ugasili luč na hodniku, nato- pa obsipali dekleta s snežnimi kepami. To divjaštvo mora prenehati!
Zaenkrat motilce opozarjamo samo preko Novega lista. Upamo, da bo oipomin zadostoval, sicer bo vodstvo šole ubralo druge »trune.
Ti sta bili »caffe Nuovo« v stari dogani v začetku Korza in kavarna Tommaseof pri grški cerkvi.
MESTNA UPRAVA
V	tej dobi, od Francozov do 1. 1848, je Trst imel kot mesto čudno upravo. Stare mestne statute in svoboščine ie že Napoleon preklical. Avstrija jih pa tudi ni hotela vee vrniti. L. 1813 je vpeljala nekak vladni magistrat. Načeloval mu je od vlade imenovan predsednik s tremi podrejenimi uradniki. Po dolgih prošnjah se je Dunaj malo omehčal in imenoval še dvanajst svetovalcev. Toda ti so smeli samo želje izražati in nič več. Ne smemo pozabiti, da je takrat vse odločal absolutistični minister Metternirh. L. 1839 so mestni svet razširili na 40 članov. Trideset jih je bilo posestnikov in -trgovcev. Deset so jih pa izbrali iz vrst odvetnikov in podobnih poklicev. Pa tudi mestni svet ie bil le senca nekdanjega svobodnega mestnega zastopstva. Odvisen je bil popolnoma od c. kr. namestnika, ki je imel eelo pri pometanju cest prvo in zadnjo besedo. Tak režim ie ostal na mestni občini do 1. 1848, ko so vedno bolj glasne zahteve po samoupravi in revolucija odpihnile vsemogočnega Metternicha.
Kot sem pravil, se je v letih med 1810 in 1845 naše mesto močno spremenilo. Takrat so ustanavljali največje zavarovalne družhe v Evropi, ki so- pozneje postale prava tržaška značilnost. L. 1831 je začela delovati »Assi-curazioni generali« s pridevkom »avstrijsko-italijanske«. Nekaj let potem (1836) jo jo celo prekosila »Riunione Adriatica di Sicu-r-ta«. Tema dvema se je -leta 1842 pridružil še tržaški »Mont« (Cassa di Iiisparmio). Trgovski krogi so imeli svoje močno združenje v »Tergesteo«, -ki so ga isto- leto- postavili tam, kjer je bila stara »dogana«. Zanimivo je, da se je že 1. 1847 razgovarjala tržaška trgovsika zbornica s pariško, da bi skupno zgradili Sueški prekop.	(Nadaljevanje)
RAZDELITEV NAGRAD KMETOM
'Kmetijski madzorni-k bo ta teden- razdelili denarne nagrade živinorejcem, Jd so toiill od-likovanl na razstavi žiivime ob sejmu sv. Andreja- y Gori«!.
Kmetovalci pa ne bodo nagraijlemi v nedeljo, 13. t. m., temveč v nedeljo, 20. t. m.
DVIGNITE SEMENSKI KROMPIR
Kmetovalci, ki so pred itedtui zaprosili pri kmetijskem uradlu v ul. Dwa D'Aosta, da ise Jim dodeli semenski krompir, ga sedaj lah-kio dvignejo v skladišdiih, ki so jih navedli v -prošnjah. Potrdilo o plačilu naj izročijo kmetijskemu uradu.
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ob 11-letnici tragične smrti Stanka Vuka
čustvovanja ten- narodove nesreče.
'Najbolj čudovito je pa zinialo njegovo srce prisluhniti lepoti domače zemlje odi Julijskih planin preko Brd iin Vipavske ido kamnitega Krasa. Se prav posebno mojstrsko je znal orisati občutje, ki ga dio-bi človek sredi kraških gmajn, sredi brinja, borov, branjevk, škržatov in rdeče prsti. To zemljo je mladi pesniki takio vzljubil, da poje o njej:
Zemlja!
Zemlja vinogradov, močvirij, ilovnate prsti, grenka ko skorja borov, po tebi mie vedno žeji.
Da, ta zemlja je čudovito lepa, toda »njeni ljudje — 'kakor je dejal dir. B. Pahor na lanski Viukovi prosilavi v 'tržaškem Avditoriju - so preresni, prezreli od te divje tragike, saj imajo tako lepo domovino samo zato, da lahko kopljejo grobove na njej«. In zato so Vukovi /ljudje sicer vselej življenjski liki, prikovani v domačo zemljo in vsakdanje življenje, toda skoraj vedno nesrečni in s tiho tesnobo v sircu. To ob če st v en o bol je Vuk' preprosto, a zelo učinkovito izrazil v pesmi Orglice:
Vzel bom drobne orglice — ni mi dano peti glasno —
Naj ile drobne orglice v jesenski večer pojo.
Na mrzlem nebeškem stropu zvezde gorijo resno.
Cujte: še moram igrati.
Piri srou nam je tesno.
Ob tej bolečini bi bil mladi pesnik dozorel, se izpopolnil iin izoblikoval, da se tudi pri njem ni uresničila tista tiha boil in temna slutnja, ki ju je nosil v svojem srcu vse dni. Rdeča kraškai zemlja, o kateri je tako lepo pel in pisal, je postala tudi njegov prerani in — krvavi grob.
10.	marca je minilo enajst let, odkar je zločinska roka segla po življenju mladega slovenskega književnika in političnega delavca Stanka Vuka in njegove žene Danice. Ker sta takrat divjali svetovna vihra in bratomorna morija, je le malokdo utegnil pomisliti, kaj smo primorski Slovenci z njegovo prerano smrtjo izgubili. Zaito je njegovo delo ostalo anaino le ožjemu krogu njegovih sodelavcev in prijateljev. Danes je pa že skrajni čas, da bi njegovo osebnost in delo osvetlili tudi širši slovenski javnosti.
Pokojni Stanko se je rodil v znani narodno zavedni Vukovi družini v Mirnu pri Gorici leta 1912. Srednjo šolo je obiskoval v Gorici in Ljubljani, vseučilišče pa v Benetkaih, kjer je doktoriral v diplomatskih vedah. Ze kot mlad dijak se je udejstvoval v tajinih mladinskih organizacijah, kjer je kmalu prevzel vodilno vlogo. Po svojem svetovnem prepričanju je bil krščanski socialist, to je pristaš tistega idejnega iiji političnega gibanja, ki ne istoveti krščanstva s klerikalizmom, temveč mu je krščanstvo duhovna sila, ki bo bistveno pripomogla db odprave socialnih krivic in uresničenja boljšega socialnega življenja našega malega človeka. Toda njegovo svetovno prepričanje ga ni oviralo, da ne bi v na-rodno-obrambnih zadevah sodeloval s pripadniki ostalih idejnih gibanj, kajti zavedal se je dobro, da resnična demokracija ni ničesar drugega kot praktično dopolnilo krščanstva v vsakdanjem življenju.
V	teni duhu je mladi Stanko razvil v takratnih tajnih narodno-obrambnih organizacijah veliko delavnost, zaradli katere soi ga naposled fašisti zaprli in obsodili na 18 let zapora.
Mladi Vuk pa ni bil samo agilen javni delavec, temveč tudi mnogo obetajoč pesnik in pisatelj. In kakor sita 'bilj krščanstvo ip slovenstvo ideji, ki sta ga vodili skozi zasebno in javno življenje, tako sta (miu vetra in domača zemlja navdihovali njegovo književno delavnost. Ti dve veliki vrednoti se v njegovih delih prepletata, dopolnjujeta ipi včasih celo spajata. V simboliki Križevega pota, Božje mair-tre, Madone in legend je Vuk našel primerne motive za upodobitev svojega in ljudskega verskega
Kulturne vesti
Beograjska folklorna pilesalnia skupina »Kolo« go-istiuje sedaj v raznih italijanskih mestih. Ob koncu februarja je z velikim uspehom nastopila v rimskem gledališču Sistina. Rimsko občinstvo in listi so njene nastope ocenili nadvse ugodno. Med drugim so poudarili, da so jugoslovanski plesi najčistejši izraz duha štirih južnih slovanskih narodov ter da bi mnogi poklicni plesalci lahko zavidali umetnosti jugoslovanskih folklornih plesalcev. Skupina ima na sporedu gostovanje v Turinu, Miilanu in Benetkah, Nastopila bo tudi na milanski televizijski postaji v soboto 12. marca.
* * *
Ob koniciu februarja je znana svetovna sopranistka, naša rojakinja Zinka Kunce va, nastopila v new-yorški Metropolitan Operi v naslovni vlogi Puccinijeve opere Tosca. Tudi v tej novi vlogi je Klinčeva dosegla izreden uspeh. iNewyorški listi so pisali, da je bila uprizoritev prava redkost. Operno gledališče je bilo nabito polno in občinstvo je pevki navdušeno ploskalo.
* * *
Naš primorski rojak, slikar Riko Debenjak, je dosegel na Angleškem odličen uspeh. Umetnostni reviji Ant News in The Studio sta prinesli na najvidnejših mestih posnetek njegove akvatinle »Istran-ke«, ki je bila razstavljana na mednarodni razstavi barvnega lesoreza in linoreza v Viotoria and Albert Museum. Časopis Art News primerja tol njegovo de-
lo	z radiranko Armina Landecka Colosseum in z Goyino umetnostjo. Med' drugim poudarja zlasti njegov smisel za enostavnost, učinkovitost, uporabo prostora ini živahne kontraste črnega iin 'belega. O Debenjlakovi grafični umetnosti je pisal tudi londonski ilist Slpectator ter se o nji zelo laskavo izrekel.
■Dvanajst znanih francoskih književnikov, med njimi JUles iRomains, se je sporazumelo, da bodlo do konca leta napisali skupen roman. Osnovno misel za delo, ki bo imelo 12 poglavij, je izbrali Ives Gandom.
Koncert pevskega zbora iz Koroške
Klijub slabemu vremenu in snegu, ki je y nedeljo, 6. t. m., pokrival tržaške ulice in oviral promet, je koroška .pesem privabila v Avditorij mnogo ljudi.
Glasbena Matica nam je predstavila pevski moški zbor iz celovške Okolice, pod vodstvom priznanega skladatelja - prireditelja koroških narodnih Pavla Keirnjaka. Številčno srednji zbor je odpel vrsto lepih koroških narodnih v priredbi skladateljev, ki iso močno ljubili koroško narodno pesem in cenili izredno bogastvo njene značilne‘melodike. In ti so Oskar Dev, Zdravko Svikaršič, Luka Kramolc in Pavl Kernjak. Poleg narodnih sta bili nia sporedu še dve izvirni pesmi, ki ju je v duhu narodne tvornosti zložil dirigentov sin Miro. Ta je odpel solistični del obeh svojih in številnih drugih pesmi.
Zadnjega februarja je naša tržaška rojakinja, sopranistka Ondina Otta, nastopila na simfoničnem koncertu v Angelicumu v Milanu, katerega je vodil tržaški dirigent Luigi Toffolo. Ondina Otita je pela zelo težko Bachovo kantato Daleč od’ nas žalostne sence ter Mozartov motet Exultate, jubilate. Milanski listi so pohvalili njeno izvajanje ter jo označili kot odlično pevsko silo, ki sčasoma mtegne postati izredno dragocena.
VZG OJWI KOTIČEK
Otroci nam rastejo čez glavo
Kolikokrat slišimo tožiti starše: »Oh, naši otroci nam rastejo čez glavo!« Ne ugovarjamo temu. Saj tako pogosto srečujemo majhne mamice in očete s sinovi in hčerkami — dolgini, ki zaradi svoje višine skoraj pokroviteljsko korakajo poleg staršev.
Seveda starši ne mislijo dobesedno tako. Otroci jim namreč rastejo čez glavo zato, ker jih ne ubogajo, ker se jim upirajo in ker jih ne morejo več krotiti. To se pravi, da piščeta več vedo kot koklje.
Sodobni nemški znanstveniki sicer trdijo in dokazujejo, da današnji rod res više raste kot prejšnji, kar se pozna že pri novorojenčkih. Toda s tem še ni rečeno, da so tudi umsko bolj razviti. Nasprot-
no, pravijo, da gre pospešeni telesni razvoj pa škodo umskega in duševnega. Bo že držalo, kar pravi slovenski pregovor: Le prazen klas pokonci stoji. Vendar s 'tem ne mislimo žaliti naše mladine, kot bi imela slamnate ali prazne iglave.
To pa drži, da je hitreje zrela, toda ne po zaslugi večjih umskih zmožnosti, ampak zairadi okolja, v katerem žiyi in se kreta. Saj vidimo, da je vse življenje postavljeno na glavo. Kar včasih mladini ni bilo dovoljeno, ji danes celo priporočamo. Ze majhne otroke vodiimO h kinopredstavam, v gostilne, bare, na zabave itd. Šestnajstletni mladeniči dn mladenke že kar sami obiskujejo javne lokale in kar brez spremstva hodijo na plese.
Ali je potem čudno, če zrastejo staršem čez glavo!
Zaradi lepega, barvitega sl asu in -pozorne tehnike se dviga njegov način visoko nad povprečje zborovskega pevca.
Zbor tvorijo povečini preprosti kmečki fantje, vendar pojo domače pesmi tako prepričljivo in pristno, da so navdušili občinstvo ipi mu izsilili hrupno odobravanje. Zbor je moral pesmi večkrat ponoviti.
Večina pesmi je preprosta in se giblje v mejah skromnih zahtev, le mestoma je to ali ono pesem poživil kak gibek postopek.
Največje zasluge za dober uspeh zbora ima dirigent, ki izvablja iz njega ubranost in občutje; intonacija in dinamika sta tudi. vedno v redu.
V	veselje nam bi bilo imeti večkrat brate s Koroške kot goste.
ALOJZ KUMER
\Jtsdi utoni
Glasba: C. Porter	Slov.	besedilo: Z. Ocvirk
MORJE BLESTI (You do something to me — Tutte le sitellle) Morje blesti od zvezd, ki so z neba se vanj sklonile.
Gledam vso to prelest, opajajo me tajne sile.
In ti — sreča srca, ki mi s poljubom bogastvo vse daš, boš kakor ta zvezdica, ko jutro je, ni je več.
Slov. besedilo: - k - r LAVRA (Laura)
Lavra, žarno lice je sred noči; hoja, ki jo čuješ povsod; nasmeh je, ki ti pomlad srebri: neznano je le to, odkod?
In vidiš Lavro, ki te spremlja po vseh
poteh;
lice, ki prav znano se zdi; poljub za tebe in lep nasmeh: to je Lavra, ki le v sanjah živi.
PRIDELEK VINA V POSAMEZNIH DRŽAVAH
Dne 29. novembra 1924 je bil ustanovljen v Parizu Mednarodni urad za vino (Office International du Vin — O.I.V.), katerega članice so več ali manj vse vinorodne države na svetu. Tačasen ravnatelj Urada je Grk Samarakis, Italijan prof. Dalmasso pa je že več let podpredsednik.
Poleg drugih nalog vodi Urad kar najbolj popolno' statistiko trtoreje in pridelkov. Iz te statistike povzemamo naslednje številke, ki veljajo za lete 1953.
PRIDELEK V 1000 lil
Avstrija	623
Bolgarija	426
Češkoslovaška	400
Ciper	315
Francija	56.924
Grčija;	4.199
Italija	50.312
Jugoslavija	3.759
Luksemburg	105
Malta	50
Nemčija	2.455
Nizozemsko	3
Ogrska	4.000
Portugalska	11.833
Romunija	4.136
Španska	23.307
Švica	682
Turčija	204
U.R.S.S.	6.377
EVROPA	170.110
Alžir	18.287
Egipt	27
Maroko	1.171
Tunizija	661
Južna Afrika	2.524
AFRIKA	22.670
Japonska	65
Jordanija	1
Iran	4
Izrael	61
Libanon	28
Sirija	i 20
AZIJA	179
Argentina	13.000
Brazilija	743
Čile	3.800
Kanada	224
Kolumbija	8
Mehika	12
Peru	138
Urugvaj	719
Zdr. drž. Amerike	4.837
AMERIKA	23.481
Avstralija	1.432
Nova Zelandija	22
OCEANIJA	1.454
vna proizvodnja	217.894
nja v 1000 q (prvi stolpec se nanaša na na-
grozdje, drugi pa	na posušenega):	
Belgija	120	
Čehoslovaška	459	
Ciper	50	75
Francija	1.945	
Grčija	1.211	1.151
Italija	5.382	32
Nizozemsko'	127	
Portugalska	500	
Španija	2.319	89
Turčija	19.730	1.134
Alžir	285	
Maroko	350	6
Južna Afrika	383	265
Iran		450
Izrael	120	
Jordanija	465	11
Libanon	820	
Sirija	2.433	
Argentina	1.189	53
Brazilija	200	
Kolumbija	40	
Urugvaj	46	
Zdr. drž. Amer.	4.000	2.230
Avstralija	152	1.007
ma proizvodnja	42.326	6.503
V	namiznem grozdju prednjači Turčija in ostali muslimanski svet, ki po Mohamedovi postavi ne sme piti vina, pač pa laliko uživa grozdje. V Evropi pridelajo največ namiz-nčga grozdja v Italiji. Zanimivo je, da imata Belgija in Nizozemska sorazmerno visok pridelek namiznega grozdja, katerega tudi izvažata; pridelujejo ga v toplih rastlinjakih.
MEDNARODNA TRGOVINA VINA
Letno izvozijo države približno 7 milijonov lil vina, in sicer Francija, Italija, Portugalska in Španija več kot 1 milijon. Tem sledi Jugoslavija, ki izvozi nad pol milijona, 1. 1951 celo 1,290.000 hi. Glavna uvoznica vina je Nemčija, ki ga uvozi letno nad poldrugi milijon hi. Sledi Švica s skoraj 1 milijonom hi, potem Belgija, Anglija in Združene ameriške države z okoli pol milijona hi.
PRISPEVKI ZA KMETOVALCE
Tudi za tekoče polletje je generalni komisar odobrit denarji opomoč za izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje:
1) Kdor namerava gradiiti, povečati ali izboljšati kmetijske naprave in zemljišča (vinograde, sadovnjake, njive), lahko svoj namen javi do 31. marca Kmetijskemu nadzomniištvu. Ge se kdo naroči pa trtne in dlruge sadike, mu ni potrebna nobena posebna prijava. Nadzorništvo bo nato na samem mestu ocenilo poedšna nameravana dela ter določilo denarno! pomoč, ki bo lahko znašala največ 38% proračuna. Se prej pa bodo morati prizadeti kmetje vložiti prošnjo.
2) Tisti, ki se bavijo pretežno s cvetličarstvom, lahkp zaprosijo največ za 30% prispevek za nakup vrtnic in gladiolinih čebulic. Naročijo se lahko pri Kmetijskem niadzomištvu največ na 100 vrtnic in 300 gladiol do 15. marca t. 1. Vnaprej je 'treba plačati 50 lir za vrtnico iip 10 tir za čebulico.
3) Odobren je tudi 30% prispevek za nakup kmetijskih strojev. Prošnjo je treba vložiti do 30. aprila tega leta.
4) Do 15. marca t. 1. pa mora vložiti prošnjo, kdor hi ®i rad nabavil semena večne detelje. Pri tej nabavi je predviden 30% denarni prispevek.
5) Tudi reja odbranih telet bo deležna posebnih nagrad. Tele mora biti vpisano v rodovniško knjigo. Prošnja z vsemi podatki o živali se vloži, ko je tele staro 3 mesece.
6) Kdor se naroči na najmanj 12 piščancev in na vallilna jajca izbranih pasem, bo deležen 50% prispevka nakupne cene. Prošnjo je treba vložiti do 31. marca. Vnaprej je treba plačati 100 lir za vsako piš če in 50 lir za vsako jajce.
7) Prispevek za nakup panjev pa bo znašal največ 30%. Plrošnje se vlagajo do 30. aprila t. 1.
Za vsa pojasnila se obrnite na Kmetijsko nadzorništvo v ul. Gbega 6, tel. 336-73!
V
C)po dni breglec) -—|
NAMIZNO IN POSUŠENO GROZDJE
Proizvodnja namiznega in posušenega grozdja se stalno dviga, saj je grozdje naj-žlahtnejši sad, ki prodira med vedno širše plasti ljudstva. L. 1953 je znašala proizvod-
Zimski šport je bil letos v številnih državah zaradi pomanjkanja zadostnega snega delno ohromljen. Marsikje iso smučarji samo »suho« smučali. Mnoge športne prireditve so bile zato odpovedlame in že so jeli ljubitelji snega obupavati nad letošnjo sezono. Po koledarju sodeč, smo že prehajali v pomlad. No, in ravno v tem času je zapadlo obilo snega. Toda pri vsej sreči zopet nesreča. Preveč snega! Človek res ni nikdar zadovoljen.
Največja prireditev bi morala biti v nedeljo na Gorenjskem y Planici1. Slo je za smučarske Skoke v okviru »Kongsberg cupa«. Prireditev pa je bila zaradi preobilnega sneženja odpovedana. V Ljubljani pa imajo zelo sposobnega in iznajdljivega moža inž. Bloudekia, ki je čisto enostavno rešil problem. Planiško prireditev so izvedli v Ljubljani na novo zgrajeni skakalnici dan kasneje. Kljub naletavanju snega je prireditev zadovoljivo izpadla. Tehnični rezultati so naslednji: Polda 214,5 (55,5; 56) Leo-dolter (Avstr.) 214,2 (54; 56) Eder (Nem.) 207,3 (54; 55,5). Drugi Jugoslovan Zidar je zasedel 6. mesto (53; 52,5). Avstrijec Bradi se je uvrstil šele na 9. mesto. Najboljši Italijan se je uvrstil nia 13. mesto (Rizzi 196,5; 50; 51,5), najboljši Švicar na 14., Francoz Monnierr pa na 18. mesto. Tako je Polda osvojil Kongsbergov pokal, avstrijsko moštvo pa Kongs-bergovo nagrado.
Pr\i poskusnih skokih v Planici je bilo opaziti, da so Italijani v tej panogi zelo napredovali in bi na 80 metrski skakalnici dokaj dobro posegli v borbo. Italijani v skakanju do danes niso veliko pomenili; odkar pa jih trenirajo severnjaki, je opaziti velik napredek, ki se že pozna pri precejšnjem številu kvalitetnih skakalcev.
V	Sappadi so bile v nedeljo mladinske smučarske tekme med Furlanijo, Koroško in Slovenijo. Zmaga-
li	so za las mladi Furlani pred Slovenci in Koro-
šci. V skokih so prevladovali Slovenci, kjer jim ni til! nihče kos.
Na Jahorini so bile prejšnji teden končane svetovne študentovske smučarske tekme. V alpskih disciplinah so prevladovali Nemci in Avstrijci, v skokih Finci, tekih ip štafeti pa Jugoslovani. Tekač Pavšič Cvetko je priboril Jugoslaviji izgubljeni1 naslov! svetovnega prvaka, katerega je izgubil bivši svetovni prvak v skokih Gorišek.
V Nemčiji so zaključili svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Kanada je s to zmago že petnajstič osvojila svetovni naslov in ga odvzela Rusiji, katerega je ta čuvala samo leto dni.' Letošnje prvenstvo, katerega vrhunec je bila finalna tekma Kanada : Rusija (5:0), je pokazalo, da so prvi za stopnjo 'boljši od ostalih favoritov. Bistvo kanadskega hokej« sta hitrost ter ostra igra, včasih kar preostra. Duša njihovega moštva sta bratia Bill in Grant Warwick, katera danes smatrajo za najboljša hokejista vseh časov. Tudi pri Rusih je nekaj izvrstnih igralcev, med njimi nogometaš Bobrov, zpian iz ne-> pozabne nogometne tekme na zadnjih olimpijskih igrah v Helsinki ju med Rusijo iip Jugoslavijo.
V evropskem kriteriju je zmagala Italija. Jugoslavija se je uvrstila na 4. mesto pred Belgijo.
Zimska nedelja je bila vzrok, da je bilo večje število nogometnih srečanj odpovedanih. Tako tudi tradicionalni dvoboj UdineseiTriestinia. Kjer pa se je prvenstvo odigiralo, so bile tekme na zelo nizki višini. Verjetno zato, ker so se igralci izmikali blatu in se čuvali za lepše vreme, ko je manj nesreč. Edino Juventus se je izkazal in odpravil cvetočo Fio-rentino kar s 4:1. Izredni pa so bili Siisal izidi. 6 sisalistov po 60 milijonov. Odličen dobitek!
Mitri se je zopet enkrat vrnil v domači kraj, kjer je domačemu občinstvu pokazal, kaj zna, in seveda tudii na dostojep mački izboljšal svoje ne preveč dobro 'Stoječe finance. Pomeril se je z portugalskim črncem De Silva, katerega je sicer po točkah premagal, pokazal pa tudi, d)ai gre njegov boks v prenagli zaton. Edino, kar ga rešuje, sta hitrost nog ter udarci z levic«.
ZA NASE NAJMLAJSE
\auaaaaaaa;
Št. 3
d<zu*ifyte>
/VvVVV\A'V\AAVvVV'AVWVVW\VWVVVVVYVVVYWWVVVWAA/VVVVVVWNAA^VNA/VvVVVVV\A'VVVWV^	A\AAAAAAAM\AAAAAAAAAAVWWVWVAA7
n
\W.\\V.,v.'
n
r.o|.vri^lil, 19J9, bv Edgar Rice Burroupli*. Itn-. Ali riphu r«erved
Njegovi močni -beli zobje so se zasekali enemu iz- Obraz ženske, ki je opazovala divji boj, se je vid- Mascalzoni je izpreviidel, da Tarzan ni tisti, ki naj med napadalcev v grlo. Boril se je kakor se je bil	no	spreminjal iin se prelit v resnično	grozo. Ta	mož,	bi imrtev obležal, zato je telefoniral na policijo. Ko
naučil v spopadih z velitaimi opicami Kerčakovega	ki	ga je bilo njeno vpiitje zvabilo v	mori/teko	past,	so redarji prisili je bil Tairzam podoben divjemu mer-
rodu. Kakor pamiteir je skakal po sobi. Kosti so se	je	biil postavil račun nia glavo. Mascalzoni je	stal	jascu. Preden so ga utegnili prijeti, je planil fc odlomile in ranjeni lopovi so hričali od bolečin.	med tem za vrati in čakal izida.	prtemu oknu, skočil na prvo drevo in že izginil.
m
Jtv
m
§
\y
Vzpenjaje se po drevesu je Tarzan opazil, da je Poročniku d’Arnotu se je bilo posrečilo, da je do- Neki častnik je bil ukradel zelo dragocene zapiske biil vrh prav blizu peke istrehe. Mišice, ki so ga v biil Tarzanu nalogo v diplomatski službi. Naloga je in sumilli so, da je bil storil to po naročilu tuje yla-pragozdu toliko let nosile z drevesa na drevo, so z bila tajna in je' zahtevala velikega poguma. Tarzan de. Tarzanova naloga je bila, zaslediti izdajalca in lahkoto premagale razdailjo. Preskočil je na drugo, je bil 'te svoje naloge vesel in tako se je nekega dne se polastiti teh važnih papirjev. Zaradi tega je kot se spustil na tla in čez pol ure je že trdno spal doma. poslovil od prijatelja in odpotoval v Severno Afriko. ameriški potnik odpotoval v Alžir.
Skrivnost
drja fu-mancuja
ROMAN » Spisal: Sax Rohner - Prevedel: A. P.
Nagel pogled mi je pokazal police, obložene z vrči in steklenicami, mizo, polno razne znanstvene ropotije, retort, čudno ob* likovanih cevi — nekaterih izmed njih nisem poznal. Prav tako sem videl, da so bila lla potresena s knjigami, papirji in zvitki. Potem je Smithov glas prevpil šum, ki naju je obdajal, in ostro ukazujoče je dejal:
»Dr. Fu-Manču, imam vas!«
Slika, ki jo je nudil tisti hip, mi bo trajno ostala v spominu.
V svoji dolgi rumeni halji, z licem,podobnim maski, sklonjen naprej med nered tistih čudnih priprav pred njim, z velikim in visokim čelom, ki se je svetilo v svetlobi zasenčene luči zgoraj, in z njegovimi zelenimi očmi je bil slika iz kraljestva delirija. Najbolj čudna okoliščina pa je bila, da sta se on in vsa bližnja okolica skoraj docela ujemala si prikaznijo, ki sem jo bil videl v sanjah, ko sem ležal vklenjen v celici!
V	nekaterih velikih vrčih so bili anatomski vzorci. Lahen duh po opiju je visel v ozračju in igrajoč se s čopom blazine, na ka-
teri je Fu-Manču sedel, je skakljala in brbljala mala svilena opica. Ta trenutek je bil do skrajnosti napet, pripravljen sem bil na vse — na vse, razen na tisto, kar se je res zgodilov
Doktorjevo čudovito zlo obličje ni niti trenilo. Veke so vztrepetale nad zameglenimi očmi in njih zelena barva je za hip vzža-rela, potem pa spet postala motna.
»Roke kvišku!« je zarohnel Smith, »in brez kakih ukan!«’ Glas se mu je tresel od razburjenja. »Zdaj je igra končana, Fu-Manču. Poišči, Petrie, nekaj, da ga zveževa!«
Stopil sem k Smithu oh stran in bil na tem, da grem mimo njega v ozek hodnik. Trup ladje se je pod nami — ječaje in škripaje — premikal kakor živo bitje, voda pa je puščobno udar-jala ob gnijoče lesene ladijske oboke.
»Roke kvišku!« je ponovil’ Smith velevajoče.
Fu-Manču je polagoma' dvignil roke, na njegovih negibnih potezah pa se je kazal smehljaj — smehljaj brez trohe radosti, pač pa poln pretnje, smehljaj, ki je pokazal njegove ravne, čudno-barvne zobe, a ki ni spremenil nečloveškega, topega in brezčutnega pogleda njegovih oči.
Počasi in sika je je govoril.
»Svetoval bi dr. Petrieju, da pogleda malo nazaj, preden se premakne.«
Smithove ostre oči niso za trenutek zapustile Kitajca. Revolver se ni za las premaknil. Toda urno sem pogledal nazaj — in za* dušil v sebi vzkrik groze.
TEDENSKI KOLEDARČEK
11. marca, petek: Kvatre - Sofronij - Stana
12. marca, sobota1: Kvatre - Gregor - Radoja
13. marca, nedelja: Rozina - Božena
14. marca, ponedeljek: Matilda - Svetovih
15. marca, torek: Longin - Desdmir
16. marca, sreda: Hilarij - Velislav
17. marca, četrtek1: Patricij - Ljubislava
RADIO TRSTA
Nedelja 13. fpbr. ob: 9.00 Kmetijska oddaja. 10.C0 Prenos maše iz tržaške stolnice. 11.30 Vera in naš čas. 12.00 Oddaja za najmiiajše. 13.00 Glasba po željah. 16.00 MaJo za šalo malo za res. 17.00 Poje zbor »Slovenec« iz Boršta. 19.00 Književniki pred mikrofonom. 20.15 Belimi: Mesečnica - opera v 2 dej.
Ponedeljek 14. febr. ob: 13.C0 Pevski duet ip harmonika. 14.00 Lahke melodije igra Fran: o Russo. 19.00 Mamica pripoveduje. 20.15 Stjepan Sulak: Drugi klasični koncert. 20.45 Poje tenorist Mitja Gregorač. 21.15 Književnost in umetnost: O italijanskem Slikarstvu.
Torek 15. febr. ob: 13.00 Glasba po željah. 14.00 Domači motivi. 18.00 Musorgski: Slike z razstave.
18.30	Richardson: Londonska fantazija. 18.40 Koncert baritonista Marjana Kosa. 20.30 Radijski oder: Gian-nini: Svoje sreče kovač - 3 dej. 22.30 Čajkovski: Romeo ip Julija.
Sreda 16. febr. ob: 13.30 Lahke melodije: duet Har-ris-Primani. 18.30 Pravljica. 19.00 Zdravniški vedež.
TOVARNA
iPtii/ieič
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
20.05 Zenski pevski tercet Metuljček: 20:30 Aktualnosti. 21.15 Književnost: Slovenska revija Vrednote.
21.30 Monteverdi: Orfej opera v 5 dej.
Četrtek 17. febr. ob: 14.25 Domači odmevi. 18.00 Bliss: Koncert za klavir. 19.00 Radijska univerza.
20.30 Radijska dramatizirana zgbdbai Cvet čudne orhideje. 22.00 Glasbeno predavanje.
Petek 18. febr. ob: 13.00 Glasba po željah. 18.00 Biruoh: Koncert za violino in orkester. 18.30 Pravljica. 19.00 Sola in vzgoja. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mairtipu; Concerto grosso. 21.15 Književnost: Prešeren v angleščini.
Sobota 19. febr. ob: 9.34 Slovenski mbtivi. 11.11 Brahms: Koncert za violino in orkester. i3.00 Glasba po željah. 16.00 Slušna igra SNG: 19.00 Nesmrtne melodije. 21.00 Malo za šalo — malo za res. 21.30 Lehar: Luksemburški grof - opereta v 3 dej.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 9. marca si dal avstrijski šiling ameriški dolar 100 francoskih frankbv 100 dinarjev funt šterling ■nemško marko' pesos
švicarski frank
zlato
raapoleon
oz. dobil za:
23,75—24,75 lir
637—638
167—170
87—90
1680—1700
146—148
20—23
lir
lir
lir
lir
lir
lir
148,50—149,50 lir
730—733
4300—4350
lir
lir
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 81: Kako ahranimna pajpreprostejiši način preobilna jajčka za dobo, ko bodo kokoši odpovedala? Pravijo, da je dober pesek, žito, topljeno apno. Ali se smejo ohraniti tudi oplojena jajčka?
Odgovor; Lahko ohranite tudi oplojena jajčka, ki so jih nanesle jate, katere vodi petelin; seveda ne smete hraniti takih, ki so bila že nekaj dni pod kokljo ali drugače v valjenju. Za hranitev jajc sta najbolj primerni apnena in steklena voda; prvo si pripravite sami, če primešate 5 litrom čiste vode 1 kg gašenega apna ali pa pol kg živega: stekleno vodo kupite V drogeriji. V tako pripravljeno tekočino v primerni posodi položite jajčka, tako da bo nad jajci vsaj 2 prsta tekočine. S časom tekočina izhlapi in zato moramo večkrat dolivati, da jajca ne gledajo iz tekočine. Ce jih hočete še bolj zanesljivo ohraniti, si pripravite iz žice mali košek, v katerem jajce potopite za 3 sekunde (ne več!) v vrelo vodo.
V	tem času se stvori pod jajčjo lupino kožica, ki je peprodušna za zrak. Taka jajca nato vložite v apneno ali stekleno vodo in jih lahko ohranite tudi za več kot 6 mesecev. Ko bomo bolj -napredni in bomo imeli v vsakem gospodinjstvu hladilnike, bomo ohranili jajca z mrazom.
Vprašanje št. 82; Lani sem vsadila gloksinijo in mi je pognala samo 2 lista. Kakšno zemljo bi morala imeti, da bi bolje uspevala, in v kakšni legi?
Odgovor: Gloksioije poženejo sploh malo listov, saj jih je skoraj sam cvet. .Ljubijo enako zemljo kot begonije: najboljša je iz seglnitegn vres-ja (c-ri-ka), premešana z 1/4 čistega petka. Dobra je vsaka zemlja iz segnitih rastlin, torej tudi iz starih segni-tih drevesnih panjev. Ne pustite jih na žgočem soncu!
Vprašanje št. 84: Opazil -šeni, da se krava sama se.:a-. Kako bi jo odvadil?
Odgovor: Predvsem morate kravo čočiti oa drugim da ne bi seisala tudi sosede. Živinorejci ravnajo različno: Nekateri namažejo vime in seske s kakšno mažo, ki smrdi in ima neprijeten okus. Pred molžo jo seveda sperejo, po molži pa zopet namažejo. Drugi nadenejo žiVdli nagobčnik š štrlečimi trni alll žeblji, ki pa ne smejo biti preostri, ker bi lahko povzročili drugo zlo. Tretji prevežejo prsjii koš M pasom teir na tega in vratno verigo pritrdijo pa ib ce, da se žival ne more zavijati. Najenostavneje pa je, dla je krava privezana -ma kratko, vsaj toliko časa, dokler kaže znake svoje grde razvade.
Vprašanje št. 84: Na majhnem dvorišču imalri več kokoši. Seveda bi želela, da bi tni znesle kar največ jajc. Kakšno s tiho hrano na-j jim dajem?
Odgovor: Svo-je kokoši krmite 3-brait -na dan. Zjutraj in zvečer jim položite v koritce mešanico iž 25% koruzne moke, 25% pšeničnih otrobov, 20% sojine moke, 12% bobove moke, 8% ribje moke, 5% deteljne moke (zmlete lucerne), 0.5% živinske soli, 3% k-lajnega apna, 1,5% moke iz morskih školjk (lupine). Vsaka kokoš, približno 2 kg težka, mora dobiti za vsak obrok hrane po poldrugo vrhano žlico (za juho) te mešanice, zvečer pa nadaljnji 2 žlici žitnega zrnja, to je koruze ali slabše pšenice ali ječmena. (Seveda morajo imeti kokoši na razpolago tudi nekaj zelene, sveže krme in pa vodo).
Iz Gorice
ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE
V	šolskem -letu 1954/55 je za goriško dlijaštvo razpisanih 2 milijona 240 tisoč lir štipendij. Podeljuje jih posebna komisija, ki ji predseduje šolski skrbnik, ravnatelji -in nekateri profesorji. Do štipendije imiajo pravico v prvi vrsti ubožni dijaki z dobrim uspehom v šolii. Nižješolci dobijo 30 tisoč, Višješolci pa 70 tisoč lir.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo gimnazije, liceja in učiteljišča sporoča staršem, da bo v nedeljo, 13. marca, ob 10. uri v ul. Ciroce rodiiteljbbi1 sestanek.
NOVI DOKTOR
Predpretekli pomed i je k so na tržaški univerzi povišali v doktorja leposlovnih ved- g. Milka Renerja. Doktorat si je pridobil z razpravo iz Vodnikove dobe. Mlademu doktorju, ki že poučuje na tržaški nižji -gimnaziji, čestitajo vsi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega l-i-sta.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Zloben kozav obraz, ki je kazal volčje zobe in zlatenične, škileče oči, je stal nekaj palcev od mene. Suha, rjava roka, ki so se ji kite poznale kot vrvi, je država ukrivljen nož le za palec nad inojo vratno žilo. Le majhen gib bi me spravil s sveta, en mali z groznim orožjem bi mi brez dvoma odsekal glavo od telesa.
»Smitli!« sem zašepetal hripavo, »ne ozri se! Za božjo voljo, obdrži ga na muhi. Toda neki dakoit ima svoj nož na mojem vratu.«
Tačas je Smith prvikrat zatrepetal. Vendar ni odvrnil pogleda pid zlobnega, jnegibnega j* u-Mančujevega obraza. Le močno jo stisnil zobe, da so mu čeljustne mišice vidno iztsopile.
Mislim, da je vladala tišina, ki je sledila mojemu strašnemu odkritju, le nekaj sekund. Vsaka teli sekund je zame pomenilu odlašanje smrti. Spodaj v ječečem trupu sem se nadejal več pošastnih grozot, kakor sem jih dotlej spoznal ob katerem koli srečanju s to morilsko družbo; in takoj mi je švignila skozi um misel: dekle naju je izdalo!
»Menila sta, da sem sam?« je vprašal Fu-Manču. »Res sem bil.« Kljub temu njegovo rumeno, negibno obličje ni pokazalo trohe sledu, ko sva bila vstopila. »Toda moj zvesti sluga vaju je sledil,« je dodal. »Zahvalim se mu. Tako mislim, Mr. Smith, da moram jaz gostiti.«
Smith ni nič odgovoril. Uganil sem, da divje razmišlja, bu-Manču je premaknil roko, da je pogladil opico, ki mu je skočila na ramo ter na njej občepela čebljaje s piskajočim glasom. »Ne ganite se!« je dejal Smith besno. »Svarim vas!«
Fu-Manču se za to ni zmenil. »Ali smem vprašati,'kako sle- zvedeli za moje skrivališče?« je vprašal.
»Ta trup so stražili že od svita dalje,« je pogumno lagal Smith.
»Tako?« Doktorjeve oči so se za trenutek zasvetile. »In danes ste me prisilili, da sem zažgal hišo in sile tudi ujeli enega mojih pomagačev. Čestitam vam. Ona me ne bi izdala, pa če bi jo s škorpijoni bičali.«
Dolgi, svetli nož je bil tako blizu mojega vratu, da bi jedva spravil polo papirja med ostrino in mojo žilo, mislim; še bur-neje pa mi je začelo bili srce, ko sem slišal naslednje besede.
»V zagati ste,« je dejal Fu-Manču. »Stavim vam predlog. Menim, da vam moja zastavljena beseda ne bi zadostovala?«
»Nikakor ne,« je takoj odgovoril Smith.
»Zaradi tega,«‘je nadaljeval Kitajec v lepi angleščini, ki jo je včasih kvarilo le njegovo goltno izgovarjanje, »zaradi tega moram sprejeti jaz vašo. 0 vaših sredstvih izven kahine ne vem ničesar. Prav tako malo veste vi o mojih. Tako bosta moj burmanski prijatelj in doktor Petrie šla spredaj, vi in jaz pa bova šla za njima. Potem bomo šli čez barje, recimo, kakih tri sto metrov daleč. Nato boste položili svoj revolver na tla in mi dali besedo, da ga pustite tam. Dalje zahtevam od vas' zagotovilo, da ne boste izvršili name nikakega napada, dokler spet ne pridem sem nazaj. Jaz in moj dobri služabnik se bova umaknila in vaju zapustila, da po poteku določenega časa storite, kar se vam zdi primerno. Sprejmete?«