mica JE Tradicija treh generacij ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC Prodaja na obroke lil 2'W Gaut Celje - skladišče D-Per III 5/1992 5000000233,1 COBISS a Leto XIV - številka 1 - januar 1992 Sanie so niene '■ m delovni d in ca I fi€f JV dl Pred dvema letoma, na Novega leta dan sem zapisal v knjigo obiskovalcev na Kamniku: JANUAR Leto 1989, prečudovito leto Duh svobode od Baltika je krenil o, da bi ne ustavil se pri nas, da bi meje trden zid ločil nas od brata, ki bi lahko vsak dan dobrodošel na obisk prišel skoz njega vrata! Ti verzi so bili izpoved velikega hrepenenja, ki sem ga nosil v sebi. Od kar pomnim, so bili slutnja možnega v danem trenutku, l^em bil osamljen v svojem hotenju. Takšnih, ki so si želeli isto je bilo mnogo in iz dneva v dan več. Z našim delom in razvojem razmer v okviru nekdanje Jugoslavije je dobivala naša ideja vedno več pristašev in končno je večina prebivalcev Slovenije na plebiscitu sprejela odločitev. Naloga je sedaj opravljena, republika Slovenija je nova mednarodno priznana država. Slovenska pomlad bo ostala v zgodovini Slovencev za vedno zapisana z zlatimi črkami. Izpolnila je predvolilno obljubo in več kot tisočletno zgodovino našega naroda pripeljala do logičnega zaključka. Odslej bomo sami gospodarji na svojem. Sami bomo odgovorni za svoj položaj. Prepričan sem, da nas ta odgovornost ne bo obremenjevala, pač pa nam bo dala elan, da bomo uresničili zgodbo o drugi Švici. Sanje so izpolnjene, začenja se delovni dan, delali bomo samo zase. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik Tudi letošnji, sicer pa tradicionalni novoletni sprejem duhovnikov, je minil v prijetnem vzdušju. Gostitelj, predsednik občinske skupščine Milan Dobnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo pomembno poslanstvo. »Pomembno poslanstvo so imeli duhovniki v vsej zgodovini slovenskega naroda, pa tudi v zadnjem času osamosvajanja. V teh težkih socialnih razmerah je vaša beseda upanja, spodbude in pomoč za boljše življenje še kako pomembna. Besede medsebojnega razumevanja, spoštovanja in poštenja so za današnji čas najbolj potrebne. Vam in vernikom izrekam priznanje za uspešno dele pri obnovi sakralnih spomenikov in želim vsem zdravo in uspešno novo leto,« je dejal Milan Dobnik. Za dobre želje, razumevanje in dobro sodelovanje se je zahvalil prodekan Viktor Arh. »Večino sakralnih spomenikov smo zaščitili pred propadanjem, ko bodo boljši časi, se bomo lotili obnove notranjosti objektov. Želimo si boljših časov za vse, saj mnogi živijo v težkih stiskah. Naše poslanstvo je v besedi in duhovni moči,« je dejal Viktor Arh. Mednarodna zmaga košarkarjev Košarkarji Polzele, ki uspešno igrajo v II. slovenski ligi, v zadnjem kolu so premagali Ptuj (131:70), so v mednarodni tekmi premagali selekcijo Novega Zagreba in Čakovca. Rezultat je bil 92:80. Adolf Pikel, starosta duhovnikov, je dejal, da je bilo sodelovanje dobro tudi v preteklosti in da je prihodnost Slovencev v medsebojnem spoštovanju in strpnosti. jk Umetniku Doretu Klemenčiču-Maju v spomin in čast, občanom žalske občine v ponos in v počastitev slovenskega kulturnega praznika odpiramo v Savinovi hiši stalno Galerijo akad. slik. DORETA KLEMENČIČA-MAJA Priložnostna slovesnost bo v soboto, 8. februarja, ob 18. uri pred Savinovo hišo v Žalcu. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl Foto: T. TAVČAR Za sprejem se je zahvalil prodekan žalske župnije Viktor Arh. Napoved dohodnine do konca marca Strokovno pomoč.bodo nudili v krajevnih skupnostih Republiška uprava za družbene prihodke je že objavila javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1991, ki jo bo treba vložiti do 31. marca letos. V knjigarnah so že na voljo posebni obrazci, občinska uprava pa bo poskrbela, da jih boste lahko dobili tudi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Ko boste prejeli še podatke o prejemkih, ki vam jih morajo dati izplačevalci, se boste lahko lotili nič kaj hvaležnega dela. Zadnjih deset dni bodo delavci občinske uprave za družbene prihodke nudili na sedežih krajevnih skupnosti strokovno pomoč, pravi Jože Borak, vodja občinske uprave za družbene prihodke. Podatki o dohodnini »Davčnemu organu v občini stalnega bivališča bo treba prijaviti osebne prejemke in druge dohodke za preteklo leto. Osebni prejemki se nato delijo na plačo in nadomestila plače, pokojnine in nadomestila, izplačana pri SPIZ, ostala nadomestila, regres, prejemke, pridobljene s priložnostnim opravljanjem storitev. Vpisati pa je treba absolutne bruto zneske naštetih osebnih prejemkov, prispevke za socialno varnost in posebne prispevke (solidarnost), po zakonu izplačane osebne prejemke ter plačane akontacije dohodnine. Vse te podatke morajo izplačevalci do konca januarja posredovati Službi družbenega knjigovodstva in dobitnikom prejemkov, zato izpolnitev rubrike na prvi strani obrazca najbrž ne bo pretirano komplicirana. Na drugi strani obrazca bo treba prijaviti še druge dohodke. Gre predvsem za katastr- ski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave. Sledijo dohodki iz dejavnosti, ki jih morajo zavezanci sicer posebej prijaviti že do 28. februarja. V osnovo za dohodnino pa bo štel dobiček, dosežen pri fizičnih in pravnih osebah. V dohodninsko osnovo bo vključen tudi morebitni dobiček iz kapitala, dosežen s prodajo premičnin in nepremičnin, ter dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic. Tretja stran obrazca je pred-' videna za prijavo zneskov, ki jih zavezanec uveljavlja za zmanjšanje osnove dohodnine. Osnova se tako v celoti zmanjša za plačane zneske samoprispevka. Invalidom s 100-od-stotno telesno okvaro se osnova zmanjša za letno povprečno plačo v Sloveniji. Vsem, ki pa so v tem letu izpolnili 65 let starosti, se osnova za dohodnino zmanjša za osem odstotkov slovenske povprečne plače. Naštete olajšave veljajo za namene, pri katerih zavezanci nimajo vpliva na višino sred- Neobdavčeni prejemki V 16. členu zakona o dohodnini je predvidenih 19 vrst prejemkov, za katere se davek ne plačuje: - prejemki iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj; - dodatki in priznavalnine, izplačane udeležencem NOB; - prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne; - jubilejne nagrade, odpravnine in denarna nadomestila, izplačana v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; - prejemki iz naslova socialno-varstvenih pomoči; - prejemki od opravljanja občasnih in začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja; - prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih prek študentskih ali mladinskih organizacij; - štipendije. štev, za katero se osnova zmanjšuje. Predvidenih pa je tudi trinajst namenov, na katere zavezanci imajo vpliv, zato se osnova skupno zmanjša za največ 10 odstotkov. Porabo sredstev za te namene bo treba dokazati z ustreznimi dokazili. Zadnji, četrti list obrazca je namenjen za prijavo podatkov, s katerimi boste uveljavljali olajšave za vzdrževanje družinskih članov. Med dru- žinske člane štejejo: otrok oziroma posvojenec, vnuk ali pastorek, zakonec, starši oziro- ma posvojitelji in drugi člani kmetijskega gospodinjstva. Olajšava za prvega družinskega člana je 8 odstotkov slovenske povprečne plače, za vsakega naslednjega pa dva odstotka več. Za dva družinska člana je olajšava torej 18 in za tri 30 odstotkov. Olajšave je možno deliti tudi z drugimi zavezanci. Napoved dohodnine za lansko leto bodo letos morali vložiti vsi, ki so prejeli kakršenkoli dohodek, razen tistih, ki so prejeli neobdavčene prejemke. Kazen za nevložitev napovedi je najmanj 25 tisoč SLT, za napoved manjše osnove pa 200 tisoč SLT. Republiška davčna uprava bo vložene napovedi primerjala s podatki, ki jih bo dobila od izplačevalcev dohodkov in od bank (podatki o zneskih, nakazanih na žiro račun), pri tem pa si bomo pomagali predvsem z evidenčno matično številko občanov, pravi vodja občinske davčne uprave Jože Borak. jk Rdeči križ ima vedno več dela Humanosti ni nikoli dovolj, nikoli preveč. To velja /lasti za RK kot eno najhumanitarnejših organizacij. To smo ugotavljali tudi na zadnji seji predsedstva Občinskega odbora RK Žalec. Ocenili smo uspešnost in težave delovanja v lanskem letu, ugotavljali sedanje socialno stanje med občani in se seznanili z osnutkom programa delovanja organizacije v Sloveniji. Temu bo sledil tudi program v žalski občini. Ob vsej redni dejavnosti RK v občinski in v krajevnih organizacijah je bila lani v prvem delu leta še vedno glavna skrb namenjena odpravi posledic poplav v novembru 1990. V drugem delu leta pa nas je najbolj zaposlila skrb za begunce iz Hrvatske. Redno so potekale krvodajalske akcije, zdravstena vzgoja in tečaji prve pomoči za bodoče voznike ter urejanje drugih zadev. Ponovno so bili poudarjeni nemogoči prostorski in materialni pogoji dela in razočaranje nad tako neučinkovitim reševanjem teh zadev. Obseg dela se na občinskem odboru RK stalno širi, saj se tudi socialno stanje naših ljudi iz meseca v mesec slabša. Vse več je iskalcev oblačil, obutve in hrane, saj mnogim zmanjkuje sredstev za te najnujnejše dobrine. In prava tragedija je v tem, da Občinski odbor RK ne razpolaga z dovolj velikim in bližnjim skladiščem In ne more sprejeti vseh oblik pomoči, ki so jih ljudje pripravljeni nuditi. Zato predsedstvo ponovno javno apelira na vse odgovorne v občini, da te prostorske zadeve čim prej uredijo. Prav tako je potrebno v proračunu občine povečati sredstva za redno delo, saj se z doslej dobljenimi sredstvi krije le slaba polovica rednih mesečnih izdatkov. Občini moramo za najemnino prostorov v odsluženem gradbenem provizoriju še plačevati visoko najemnino. O vseh teh problemih smo že večkrat seznanili odgovorne ljudi na občini, tudi predsednika skupščine občine, ki je obljubil posredovanje in obravnavo delovanja naše organizacije tudi v zborih skupščine občine. Število beguncev iz Hrvatske se skoraj vsak dan zmanjšuje, saj se razmere ob trajnejšem premirju zboljšujejo. Določeno število pa bo verjetno še ostalo, saj se nekateri nimajo kam vrniti, ker njihovih domov več ni. Predsedstvo občinskega odbora RD se prek Savinjčana javno zahvaljuje vsem organizacijam in posameznikom za pomoč pri nastanitvi in preskrbi teh ljudi. Za mnoge družine je bila to kar velika humana in materialna obveznost. Predsedstvo poziva vse občane, da se tudi v prihodnje tako vestno odzivate na naše zbiralne akcije, na krvodajalske akcije in se včlanite v našo organizacijo, saj tudi s plačilom minimalnne članarine prispevate del sredstev za delo krajevnih organizacij in nudenje pomoči tistim, ki so naše posebne skrbi potrebni. Janez Meglič Komunalci v izgubi Ker so občine v preteklem letu zelo različno dvigovale cene osnovnih komunalnih storitev in stanarin, se je republiška vlada odločila, da odločanje o cenah vzame v svoje roke. Po podatkih so se stanarine v Sloveniji povečale najmanj za 35 in največ za 322 odstotkov, distribucija vode najmanj za 24 in največ za 455 odstotkov, odvoz odpadkov najmanj za 15 in največ za 333 odstotkov. V občini Žalec so se cene za distribucijo vode povečale za 70 odstotkov (44. mesto v Sloveniji), odvajanje odplak 85 (43. mesto), odvoz odpadkov 68 (47. mesto), ogrevanje 258 (4. mesto) in stanarine 83 (19 občin v Sloveniji ima višjo stanarino). Zaradi precejšnjih razlik v cenah in napovedih za povišanje, predvsem pa zaradi zagotavljanja socialne stabilnosti, se je republiška vlada odločila za zamrznitev cen na raven 31. 12. 1992. Komunalno podjetje Žalec je že ugotovilo, da bo ta ukrep povzročil izgubo v višini štirih milijonov tolarjev, na stanovanjskem podjetju pa bodo prisiljeni omejiti investicije. V razpravi so člani izvršnega sveta opozorili na neprimernost ukrepa republiške vlade, ko bodo dobili natančnejše ocene stanja, bodo s sta- lišči seznanili tudi republiške poslance. javna dela na komunalnem področju Komunalna in cestna infrastruktura je občinski proračun veljala v preteklem letu skoraj dva milijona dinarjev. Vzdrževanje makadamskih cest, obcestnih jarkov, cestnih propu-stov in peskolovov, košnje zemljišč in vzdrževanje drugih javnih površin. Ta dela naj bi opravljale tri skupine, vsaka bi štela pet delavcev, v času od marca do novembra. Javno delo bo nadzoroval sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Za to pa naj bi zaposlili tri gradbene tehnike pripravnike. Vzdrževanje zelenih površin naj bi izvajalo 30 delavcev, izvršni svet pa je v program vključil tudi čiščenje divjih odlagališč. Morda pa bodo ta dela zanimiva tudi za kakšnega zasebnika. Izvršni svet je v nadaljevanju seje sprejel še cene geodetskih storitev in storitev Zavoda za planiranje. Imenoval je tudi komisiji za izvajanje denacionalizacije, Anko Krčmar pa za v. d. direktorja Zavoda za kulturo Žalec. jk Postali smo Zveza častnikov Slovenije Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je januarja 1992 sprejela statut zveze častnikov Slovenije in s tem dejanjem spremenila ime naše organizacije. Podobno bomo to storili s sprejemom statuta na občinskih konferencah širom Slovenije. Tisto, zaradi česar vam to sporočam, pa je temeljita vsebinska sprememba v delovanju naše organizacije. Poudarimo nekaj vsebinskih sprememb, ki odločilno vplivajo na delovanje naše organizacije. Postali smo prostovoljna, strokovna, stanovska organizacija, katere delovanje se nanaša na področje obrambe in zaščite države, predvsem pa je naloga naše organizacije širiti obrambno-zaščitna znanja med državljani in s tem krepiti obrambno in zaščitno pripravljenost družbe kot celote. Kako bomo reševali nekatera vprašanja? Prostovoljnost V tako ali drugače trdno organizacijo ZRVS Žalec nas je bilo vključenih nekaj čez 900 častnikov, podčastnikov, vojakov s činom in članov, ki so opravljali pomembna dela na področju obrambe in zaščite. Razdeljeni smo bili v 14 krajevnih organizacij ZRVS. Kako in kaj smo delali, si ne upam ocenjevati, ker so ocene zelo nehvalžena dejavnost in kaj hitro lahko pride do zamere. V Žvezo častnikov Slovenije pa bomo pristopili prostovoljno s podpisom pristopne izjave, ki bo vsebovala tudi določbe o preklicu prisege, ki smo jo dali oboroženim silam SFRJ, zavezala nas bo k lojalnosti do Republike Slovenije, določila nam bo temeljne naloge ter nas za- vezala k plačevanju članarine. V prvi vrsti bomo ponudili izjave v podpis vsem dosedanjim članom ZRVS, koliko nas bo na območju občine Žalec, pa težko ocenjujem, prepričan pa sem da nas bo od 200 do 300 članov, ki se bomo organizirali v občinsko organizacijo ZČS. Ob predvideni spremembi lokalne samouprave pa se bomo organizirali v več občinskih organizacij. Smo organizacija državljanov, ki smo na zelo različne načine pridobili vojaška, obrambna, zaščitna znanja, nekateri s šolanjem, drugi s posebnimi zaslugami, spet drugi med NOB, mlajši v naši slovenski vojni. Naj ne izzveni samohvalno, a vendar izhajajo iz naših vrst strokovno pripravljene podlage, preizkušene, dokazane kot učinkovite pri zasnovah in izgradnji nacional-no-vamostnega ustroja republike Slovenije. Sami presodite, če je uspešen. Svojo strokovnost potrjujemo in preverjamo skozi svojo dejavnost v organizaciji, za vse državljane pa izdajamo strokoven časopis, po katerem radi' posegajo vsi državljani, to je revija Obramba. Kaj pa stan? Ja, Slovenci smo dobri vojaki, pa ne od junija lani, ampak od kralja Matjaža dalje, pa morda še prej, saj smo se kot vojaki morali stalno potrjevati na stičišču evropskih kultur, narodov, ver in političnih sistemov. Vojaški stan opevamo v ljudskih pesmih in smo kot vojaki cenjeni v svetovnih armadah; ta ugotovitev pa nam daje tudi pravico, da s ponosom trdimo, da smo stanovska organizacija. Spregovoriti bi morali več o naši vsebini dela, ne samo o formi, malce sem poskušal spregovoriti o naših delovnih nalogah, več ni prostora - o tem kdaj drugič. Henrik Krajnc Jože Borak: »Ocenjujem, da bo davčno napoved vložilo več kot 24.000 občanov žalske občine, kar je bistveno več v primerjavi s preteklim letom. Zato bomo poleg knjigarn zagotovili obrazce podjetjem in tudi krajevnim skupnostim. Napoved pa bodo občani lahko oddali osebno na občini, priporočamo pa tudi pošiljanje po pošti. Strokovno pomoč bomo zadnjih deset dni nudili tudi na sedežih kraje\mih skupnosti, kjer bo napoved mogoče tudi oddati.« Seznam kandidatov za volitve delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec na nadomestnih volitvah 13. februarja 1992. VOLILNA ENOTA: 8 VOLI SE: 1 (EN) DELEGAT KANDIDATA STA> 1. Valter ZUPANC, roj. 1942. leta, ekonomski tehnik, zaposlen v MIK Prebold Predlagatelj: MIK Prebold 2. Sabina SORŠAK, roj. 1966. leta, ing. tekstilno konf. tehnologije, zaposlena v IN-DE Vransko Predlagatelj: INDE Vransko, sindikat delavcev Predsednik občinske volilne komisije: Milan Bratušek Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega-sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Kolektivne pogodbe • v Rafko Končina Andrej Šcpcc Ivan Podpečan Matjaž Rojnik Alojz Dosier se ne uresničujejo Kolektivne pogodbe, ki naj bi urejale razmerja med delavci in delodajalci, še nimajo prave veljave v praksi. Čeprav so takore-koč že skoraj vse sprejete, se ne izpolnjujejo. Potrebna bo odločnejša akcija sindikatov v podjetjih, saj drugače ne bodo dosegle svojega namena, da bodo skupaj z zakonodajo, sindikalno orožje za varovanje delavcev na trgu delovne sile. Forta Turka, sekretarja sindikata dejavnosti za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo celjskega območja, smo v zvezi s tem, prosili za krajšo izjavo. O PRIZNANJU SLOVENIJE PRAVDO: Čaka nas še trdo delo Priznanje Slovenije je pomembno politično vprašanje, kaj pa to pomeni za gospodarstvo, smo vprašali direktorje nekaterih podjetij žalske občine: Rafko Končina, SIP Šempeter: »Priznanje Slovenije neposredno ne prinaša nobene spremembe, posredno pa pričakujemo, da se bodo gospodarski tokovi lahko začeli normalno razvijati. Strahu pred vojno in siceršnjo nestabilnostjo razmer ni več. Pritoka novega kapitala ne pričakujemo čez noč, nanj pa v pri-hodnjosti seveda računamo. Jasno pa nam je, da tujega kapitala ne bo, če zanj naše tržišče ne bo finančno zanimivo. Zavedamo se, da bomo morali izboljšati kakovost proizvodov in tudi poslovnost. Čaka nas torej trdo in naporno delo. Imamo pa ambicije, da na tuja tržišča plasiramo vsaj polovico proizvodnje.« Andrej Šepec, MIK Prebold: »Priznanje je bolj političnega in moralnega značaja. Za nas še vedno veljajo carinske dajatve, oz. sankcije, ki jih mora plačevati kupec v Nemčiji. Če ne bo kmalu prišlo do podpisa gospodarskega spora- zuma, se bo nemški partner preusmeril na druga tržišča. Nekateri so to že storili. Trenutno imamo odprtih kar 71 tisoč DEM carinskih obveznosti. Za nas je torej najpomembnejši gospodarski sporazum z EGS, saj izvažamo kar 90 odstotkov proizvodnje, ta tržišča pa so za nas življenjskega pomena.« Ivan Podpečan, Emteks Žalec: »Samo 'priznanje Slovenije na gospodarskem področju ne bo nič spremenilo. Sedaj imamo prižgano zeleno luč, za pot v Evropo pa bomo morali ustvariti evropske pogoje dela. Za nas je zelo pomembno področje carin. Postopke, ki so še precej administrativni in zamudni, je treba takoj poenostaviti in napraviti takšne, kot jih ima Evropa. Če bomo torej imeli pogoje, bomo z znanjem in delom sami hitro ustvarili uspešnejše gospodarsko sodelovanje s tujimi partnerji. Interes je obojestranski, manjkajo nam le še pogoji.« Matjaž Rojnik, Garant Polzela: »Končno se bomo lahko začeli ukvarjati z gospodarstvom. Če pa ne bomo začeli hitro spreminjati pogojev gospodarjenja, nam tudi priznanje ne bo nič koristilo. Kljub preklicu sankcij carino še vedno plačujemo, slovenski železnici pa plačujemo storitve v Beograd. Sedaj je najpomembnejše, da država čim prej sklene potrebne gospodarske in trgovinske sporazume, vse ostalo bomo storili sami. Da je treba spodbujati izvozno gospodarstvo, najbrž tudi ni treba posebej poudarjati. Mi smo se že v preteklosti usmerjali na tuja tržišča in za letos planiramo 6 milijonov dolarjev izvoza. Izvažamo na zahod, vzhod, ne bomo pa zapustili tudi bivših jugoslovanskih trgov. Upam tudi da bomo lahko kmalu dali našemu delavcu debelejši kos kruha, sedanji ni vreden besed.« Alojz Došler, Tovarna nogavic Polzela: »Do priznanja Slovenije so bili gospodarski odnosi s tujimi partnerji moteni, saj je obstojal stalen strah, da se bo zgodilo še kaj nepredvidenega. Priznanje je pomembna pridobitev, omogočilo pa bo boljše pogoje za sodelovanje. Čeprav že več let sodelujemo in imamo dobre poslovne odnose, pa bo sedaj treba še bolj trdo delati. Končno moramo tudi delavcu zagotoviti boljše življenjske pogoje.« »Vse kolektivne pogodbe po branžah so v glavnem sprejete in objavljene v uradnih listih. ROS-i pa so tudi izdali priročne knjižice z branžnimi kolektivnimi pogodbami. V občini Žalec je po naših predvidevanjih podpisanih 50 odstotkov podjetniških kolektivnih pogodb. Zaradi izredno težke gospodarske situacije v Sloveniji, izgube jugoslovanskega trga in morda tudi prevrednotenja tolarja proti tuji valuti, je finančna situacija v podjetjih nadvse kritična. Kljub vsakomesečnemu prikazovanju tarifnega dela po branžah, podjetja v glavnem ne izplačujejo dogovorjenih OD iz tarifnih delov kolektivnih pogodb. Čeprav je po zakonu možno izplačevanje do 20% nižjih zneskov, v primeru, da je podjetje v izgubi ali da ima blokiran ŽR, tudi podjetja, ki razmeroma dobro poslujejo, ne izplačujejo OD v višini tarifnega dela po branžni kolektivni pogodbi. V naši občini je tako približno le okrog 30% podjetij, ki spoštujejo to. Vsekakor pa je najtežja situacija nasploh v tekstilni in usnjarsko industriji ter predelovalni gradbeništvu. Opozoril bi sindikate podjetij, da z vodstvom podjetij pregledajo izplačila OD in da se del OD, ki se ne more izplačati zaradi finančnih težav v tekočem mesecu, računovodsko evidentira in ostane kot terjatev delavcev do podjetja. Po zaključnem računu, ki je pokazal profit, pa se omenjeni Učinkovitejši s posodobitvijo poslovanja Dosedanji predsednik Temeljnega sodišča enote v Žalcu, Vinko Žagar, se je upokojil, njegovo mesto pa je prevzel Milan Bratušek, ki je bil sodnik vse od leta 1972. O dediščini in načrtih pa nam je Milan Bratušek povedal naslednje: »V preteklem letu smo imeli prenešenih 158 kazenskih zadev, novih je bilo 198, pravdnih pa je bilo skupaj 756. Zaradi spremembe zakonodaje beležimo zmanjšanje kazenskih zadev, precej več pa je odškodninskih zahtevkov v prometnih nesrečah, kar pa je posledica prometne razvejanosti občine in tranzita. Vedno več je tudi izvršnih postopkov zaradi slabše likvidnosti občanov. Prizadevamo si, da bi bili postopki kar najhitreje opravljeni, vendar pa končne sodbe niso odvisne samo od sodišča. Nekateri primeri so tako zapleteni, da jih ni mogoče hitro prepričani. Imamo tudi primere, ko posamezniki zaradi pravdanja pridejo na boben. Naše poslovanje je precej zastarelo, nujno bi potrebovali računalniško opremo. Obnove je potreben tudi objekt, za okolico pa skrbimo delavci sami. Pripombe mestne skupnosti so upravičene, problem pa je v pomanjkanju finančnih sredstev. Republika nam reže tanek kos kruha, zadovoljni pa smo s sodelovanjem z občino.« jk Zimsko izobraževanje za kmete Kmetijska svetovalna služba bo tudi v letošnjem letu pripravila zimsko izobraževanje za kmete. Tako v januarju in februarju pripravljajo na TZO predavanja iz hmeljarstva, živinoreje, pridelovanja vrtnin, sadjarstva, vinogradništva, kletarstva in varstva poljščin. V mesecu marcu bodo po že ustaljeni navadi izvedli testiranje škropilnic in pršilnikov. Za kmetice pa pripravljajo tečaj šivanja in krojenja ter makrameja, kuharski tečaj ter začetni in rekreativni plavalni tečaj na Dobrni. Pripravljajo tudi predavanje o hitri pripravi jedi s prikazom malih gospodinjskih aparatov Gorenje in predavanje o zdravi prehrani. Zainteresirani bodo o datumih predavanj obveščeni z obvestili na TZO in zbiralnicah, vse informacije pa lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Žalcu na telefonu 714-141. Forto Turk zneski izplačajo. V primeru stečaja podjetja pa ta znesek ostaja delavcu kot terjatev v stečajni masi. Prizadevanja svobodnih sindikatov so naravnana v to smer, da bi tarifni deli z ekskalacijsko klavzulo bili tudi zakonsko priznani, tako da ne vpliva masa OD na višino OD v podjetju...« Tako torej Forto Turk, mi pa še dodajmo, da se naj sindikati podjetij poslužujejo pravnih služb Svobodnih sindikatov in ekonomistov, ki spremljajo zakonodajo. saj bodo tako lažje in uspešneje zagovarjali delavske interese in pravično razdelitev ustvarjenega dohodka. D. N. Milan Bratušek rešiti. Imamo pa tudi primere, ko stranke kljub našemu priporočilu vztrajajo, kar je seveda tudi njihova pravica. Nekateri so pač prepričani, da niso našli pravice, v katero so trdno Moda 92 - zastopana tudi naša podjetja V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču so minuli četrtek zaprli vrata 37. sejma konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov. To ni bil le prvi sejem v letošnjem letu, ampak tudi prvi, organiziran v uradno priznani državi Sloveniji. Tekstilna in oblačilna industrija sta kljub temu, da sta bili v preteklosti vse prevečkrat deležni zelo mačehovskega odnosa države, izredno pomembni izvozni industriji Slovenije. Upoštevanja vredno je dejstvo, da je v slovenski tekstilni in usnjarsko-prede-lovalni industriji zaposlena petina vseh delavcev v gospodarstvu. Približno 45 tisoč tekstilcev (v žalski občini nekaj več kot 2500) proda na tuje kar četrtino, 18 tisoč usnjarjev pa več kot polovico svoje proizvodnje. Zanimiv je podatek, da us-njarsko-predelovalna industrija zaposluje 5,3 odstotka slovenskih delavcev, ki ustvarijo 5,3 odstotka celotnega slovenskega izvoza, 17,6 odstoten pa je delež slovenskega izvoza tekstilne industrije, ki zaposluje 14 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. Visok delež izvoza dokazuje, da so izdelki slovenske modne tekstilne industrije kakovostni in sodobno oblikovani, da imajo primemo ceno ter da jih naši prodajni menedžerji predstavljajo in prodajajo tako, da kljub močni konkurenci uspešno ohranjajo dolgoletne poslovne povezave. Tudi v razvitih državah imata ti dve industriji zelo pomembno vlogo v izvozno-uvoznih bilancah. Tako je bil letošnji sejem Moda 92, kljub temu da je bila udeležba na njem nekoliko manjša kot v prejšnjih letih, programsko kvaliteten in je predstavljal dejanske dosežke in izvozno ponudbo slovenske industrije konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov. Temu programu se je letos pridružila še razstava zlatarskih izdelkov in kozmetike. Letošnji sejem so obogatile tudi štiri delovne organizacije - podjetja iz naše občine. To so: Polzela, tovarna nogavic, Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold in Scala Zarja iz Petrovč. Vse so pripravile nove kolekcije, večina teh pa bo namenjenih za izvoz in seveda tudi za domači trg. Ob letošnjem sejmu so vsak dan pripravili modne revije v Festivalni dvorani in na razstavnih prostorih, strokovne posvete, okrogle mize, svetovalne akcije in demonstracije. , Najvišja priznanja za dosežke na letošnjem sejmu mode so prejeli: podjetje Almira, Industrija usnja Vrhnika ter Odeja Škofja Loka. Tone Tavčar Del razstavnega prostora Polzele, tovarne nogavic. ADI VIDMAJER - RAVNATEL) OSNOVNE ŠOLE ŽALEC Dinamična, odprta in prijazna šola Adi Vidmajer je od novembra dalje na novem delovnem mestu. Po dolgih letih službovanja na Telesnokulturni skupnosti in nato v Teritorialni obrambi, se je ponovno vrnil v prosveto. Sicer ne kot telesnokulturni učitelj, čeravno bo njegova prisotnost tudi tu precejšna, ampak kot ravnatelj osnovne šole Žalec. Obiskali smo ga in z njim opravili krajši intervju, ki med drugim razkriva njegovo veliko navezanost na otroke in mladino. Na vprašanje, kako to, da se je po toliko letih ponovno vrnil na šolo in v prosveto, pravi: »Moje srce je bilo skozi vso mojo odsotnost iz šole še vedno vezano na mlade ljudi, na tiste, ki si želijo ali one, ki so potrebni določenih pedagoških prijemov - spodbud. Žilica mi ni dala miru v nobeni od služb, ki sem jih opravljal, da ne bi določen čas posvetil vzgoji mladega rodu in se z njimi srečeval na različnih športnih ter ostalih prireditvah (seminarjih, tečajih, taborih ipd.) Predvsem notranji nemir in želja po vrnitvi v moj pedagoški poklic je tisto, za kar sem se odločil, da se vrnem med pedagoške kolege in učence.« Poznamo vas kot človeka, ki v vsako delo vnaša nove prijeme in kvaliteto. Kakšni so torej vaši pogledi na vizijo šole v bodoče? »Sicer sem zelo kratek čas na šoli v Žalcu, da bi lahko danes govoril o vseh mojih skritih željah in prepričanjih, da bi lahko vse to uresničil. Vendar pa moram reči to, da sem bil človek napredka in bom to tudi ostal. Želim predvsem dinamično, odprto, in prijazno šolo, šolo, ki bo na vseh koncih to tudi dajala. Seveda morajo biti v njej tudi ljudje, ki bodo vse to povzročali in dobro načrtno, visoKo profesionalno tudi izpeljali. V to sem že sedaj prepričan, ko spoznavam ljudi, ki si tega želijo in na tem že tudi delajo. Že sedaj se odločamo za posamezne projekte preobrazbe šole, a z novim šolskim letom jih bo še več. V sami viziji šole gre le za skladno združevalni in celovito konstelacijo osnovnih dolgoročnih ciljev šole. Šolstvo, kot tudi vse ostalo ni v zavidanja vrednem položaju, vsesplošna kriza je tudi šolnike pripeljala do stavk - dejanja s katerim naj bi razrešili vrsto nerešenih eksistenčnih in drugih vprašanj. Kakšno je po vašem mnenju stanje šolstva nasploh? »O tem bom lahko, kaj več rekel, ko se bo pričelo novo šolsko leto, ko bom vse skupaj bolj spoznal in se soočil s problemi o katerih danes še ne bi govoril, pa čeprav bi bilo že sedaj kaj reči. Prepričan pa sem, da se je v šolstvu pri nas marsikaj spremenilo, in da se še bo z dobrim medsebojnim sodelovanjem vseh odgovornih.« »Vemo, da je želja in načrtov veliko, vendar kaj si kot ravnatelj še posebno želite in kakšna bodo vaša prizadevanja? »Želim si samo to, da bi lahko mirno, redno in dosledno izvrševal zadane programe, načrte, ker smatram, da bo resnično v zadovoljstvo učencev, staršev, učiteljev ter družbe kot celote. V kolektivu pa si bom prizadeval še naprej ustvarjati vzdušje, ki bo dajalo polet in pripravljenost za ustvarjalno, inovativno in samozavestno pedagoško delo.« Kako si kot človek, ki je poznan kot dober organizator in družbeni delavec, zamišljate povezavo šole z okoljem? »Govoril sem o odprtosti šole navzven, to pomeni, da bo naša ponudba navzven dobra in konkretna, kar seveda pričakujemo tudi v obratni smeri. Osebno smatram, da je bila doslej moja pripravljenost za sodelovanje z različnimi organizacijami konkretna in dobra, kar upam da bo tudi v bodoče « D. N. INTERVJU S PROFESORJEM MARIANOM PLAVČAKOM Športni oddelek - Preboldska osnovna šola sodi med šole, kjer je športna vzgoja že več desetletij nadvse uspešna. Iz njenih klopi, igrišč in drugih športnih površin so izšli dobri športniki, kar nekaj pa je bilo takšnih, ki so se oblekli v reprezentančne drese. Z novo obliko dela, ki so jo uvedli s tem šolskim letom, pa računajo na še kvalitetnejše rezultate. Za kaj pravzaprav gre? Več o tem prof. Marjan Plavčak, učitelj športne vzgoje in vodja športnega oddelka na OŠ Slavka Šlandra v Preboldu. V šolskem letu 1991/92 smo na naši šoli ustanovili športni oddelek na predmetni stopnji. Osnovno vodilo tega je, da učencem ponudimo več ur športa, ki bodo hkrati bolj pestre in kvalitetnejše. Odločili smo se, da bodo imeli naši športni oddelki poudarek na atletiki, seveda pa dobijo otroci še veliko informacij s področij športne gimnastike, rokometa in košarke. To pa še ni vse, saj so v program športnega oddelka pri urah športne vzgoje vključeni tudi tek na smučeh, plesi, ritmika itd., s čimer bi čim bolj zadovoljili potrebe otrok.« Brez dvoma gre za novost, ki si šele utira pot. Kako ste si zamislili ta projekt? »Na izvedbo projekta »Športni oddelek v višjih razredih osnovne šole« smo se pripravljali več kot pol leta. Celotno delo pa je naravnano na štiri leta. V tem času bomo imeli vsako leto en športni oddelek več na naši šoli. Letos srno pričeli v petem razredu, po štirih letih pa bomo imali v vseh razredih od petega do osmega po en športni oddelek. VABILO! 31. 'januarja ob 18. uri bo v prostorih Delavske univerze v Žalcu (Utica Ivanke Ura-njek 6) ustanovitev občinske organizacije mladih liberalnih demokratov. Vabimo vse liberalne demokrate do 27. leta, da se udeležijo ustanovne skupščine. Pripravljalni odbor V tem prvem športnem oddelku je 28 učencev in učenk, ki smo jih izbrali predvsem na osnovi rezultatov testiranj za športni karton. Kljub takšnemu izboru naš namen ni le v vadbi za rezultat, ampak otroku dati možnost, da ima več športne vzgoje, da pa pri tem dobi več informacij in vadbe v atletiki. Delo v športnem oddelku smo seveda uskladili z vodstvom šole, šolsko svetovalno službo, starši, športnimi pedagogi in razredniki. Naš oddelek pa smo predstavili tudi Zavodu za šolstvo Republike Slovenije.« Ste vodja tega projekta in tudi njegov tvorec na preboldski šoli, skupaj s Palmiro Ambrož vodita tudi pouk športne vzgoje v tem oddelku, katerega razredničarka je Maja Kovačič. Kot vemo, ste deležni velike podpore vodstva šole, kar je tudi spodbuda za delo v prihodnje. Zanima pa nas, kako poteka oz. kako bo potekalo delo teh oddelkov in kakšne so glavne značilnosti tega projekta? »Glavne značilnosti našega športnega oddelka so v tem, da imajo otroci v petem razredu športno vzgojo štirikrat tedensko, kar smo dosegli na račun ene interesne dejavnosti. Poudarek pri urah športne vzgoje je na atletskih vsebinah. V petem in šestem razredu je v ospredju učenje atletskih disciplin in predvsem vsebin iz športne gimnastike, rokometa in košarke. V sedmem, zlasti pa v osmem razredu je delo usmerjeno tudi v doseganje boljših športnih rezultatov v atletiki. Pri urah športne vzgoje Sta v razredu dva šport- nova oblika dela na pedagoga, čeprav si prizadevamo, da bi po potrebi občasno vključevali še tretjega.« Vključevanje otrok v športni oddelek prav gotovo ni in ne bo lahka naloga. Kako bo to potekalo in po kakšnih kriterijih? »To drži. Upam pa, da bomo tudi pri tem uspešni in čim bolj pravični. Delali bomo po kriterijih, ki smo jih določili za izbor. Delo otrok bomo spremljali s testiranji za športni karton dvakrat letno, in sicer v septembru in aprilu. Pri tem nam bodo v pomoč ocene motoričnih sposobnosti in znanj z video posnetki. Treba pa je tudi reči, da imajo učenci športnega oddelka možnost sodelovati na vseh občinskih tekmovanjih ŠŠD in tekmovanjih višjega ranga, v vseh športnih panogah, ne le v atletiki. Program dela športnega oddelka je pripravljen za vse razrede od petega do osmega. Po potrebi ga bomo prilagajali novim pogojem, seveda pa bodo glavne značilnosti ostale nespremenjene. Delo športnega oddelka pa bi bilo tudi nepopolno, če bi bilo omejeno le na ure športne vzgoje. Otroci se na šoli lahko dvakrat tedensko vključujejo v atletsko sekcijo, enkrat tedensko v splošno vadbo in še dve športni interesni dejavnosti, ki potekata občasno.« Kako pa je s telesno vzgojo v ostalih razredih, zlasti na nižji stopnji? »Za učence od prvega do četrtega razreda pripravljamo športno šolo z vadbo dvakrat tedensko. Vsi učenci športnega oddelka in nižjih razredov opravljajo naloge za športno značko. V letni šoli v naravi izvajamo preizkuse znanja plavanja za delfinčke. V petem razredu planiramo izvedbo zimske šole v naravi. V okviru športnih dni izvajamo tekmovanja v atletskem peteroboju za vse razrede, orientaciji, špoirtnih igrah in smučanju. En športni dan pa je namenjen planinskemu izletu, prav tako so zaključni izleti športnih oddelkov planinski. Učenci, ki so vključeni v športne oddelke, ' bodo imeli športno vadbo tudi v času počitnic v juliju in avgustu, in sicer dvakrat tedensko. Vsebine bodo počitniške in športne, od plavanja, tenisa in športnih iger do planinskih izletov.« Želje, načrti, potrebna sredstva »Ob delu športnih oddelkov si na šoli prizadevamo, da bi v nižjih razredih športno vzgojo učila razrednik in športni pedagog in s tem postavila trdnejše temelje za športne oddelke na predmetni stopnji. Prav tako pa pri našem delu nismo pozabili na permanentno izobraževanje športnih pedagogov in razredničark, ki učijo športno vzgojo. Če bomo sledili razvoju in novostim v športu, bomo otroku nudili tisto, kar v tem obdobju življenja najbolj potrebuje - igro in gibanje. Seveda pa pri delu športnega oddelka ne moremo delovati zaprto, zato si želimo čim trdnejših stikov z vsemi v našem okolju, ki imajo vpliv na delo tega oddelka. Zavedamo se, da smo se za uvajanje Demokratska stranka tudi v Žalcu Zaradi razkola SDZ so pretekli teden v Žalcu ustanovili območni odbor Demokratske stranke. Trenutno šteje stranka 12 članov, za predsednika pa so izvolili Branka Polaka. Ustanovnega zbora se je udeležil mag. Igor Omerza, ki je zbranim govoril o programskih usmeritvah stranke. »Demokrati smo in bomo odprti širokemu krogu ljudi in njihovim različnim pogledom. Smo sredinska stranka, programsko pa so nam najbližji liberalni demokrati. Z razpadom Demosa v tem času, še zlasti zaradi vladne in parlamentarne krize, iščemo nove koalicije. Ideološko nismo obremenjeni, bolj kot preteklost nas zanima pri-hodnjost. Zavzemamo se za policentrični razvoj Slovenije. Prednost dajemo razvoju terciarnih dejavnosti, turizmu, računalništvu in financam ter izgradnji slovenskega cestnega križa. Vladni predlog lastninske zakonodaje ne podpiramo in ker vlada ni več kompetentna se zavzemamo za menjavo še pred volitvami. Do volitev pa gotovo ne bo prišlo prej kot konec leta. Če naš predlog za novega mandatarja ne bo sprejemljiv za večino, se bomo tudi mi pridružili večinskemu predlogu. Sicer pa se moramo sedaj posvetiti gospodarskemu razvoju in reševanju težke socialne krize,« je dejal Igor Omerza. jk novosti odločili v res težkih časih, vendar se nadejamo, da bomo naleteli na razumevanje pri tistih, ki razpolagajo s sredstvi, saj brez le-teh zastavljenega programa ni mogoče uresničiti. Naš glavni cilj je torej uspešno delo športnih oddelkov. Čas pa bo pokazal, kako smo uspeli.« In kaj bi lahko rekli za konec najinega pogovora? »Športni oddelki so v Sloveniji že nekaj let znana oblika dela s športno nadamjenimi otroki v okviru rednega pouka. Res je, da teh oddelkov v Sloveniji ni veliko, ukvarjajo pa se z otroki od prvega do četrtega razreda osnovne šole in srednje šole. Mi pa smo pripravili pester in zahtevnejši program za učence predmetne stopnje od petega do osmega razreda in s tem vključili manjkajoči člen v dosedanjem, kontinuiranem delu s športno nadarjenimi učenci v naši, sedaj že samostojni Sloveniji. Pri vsem tem pa nas je vodila misel in želja, da po športnih sposobnostih najboljše učenke in učence zberemo v športnem oddelku in jim damo čim bolj kvalitetno in pestro športno znanje...« D. Naraglav Razstava Biljane Unkovske V turistični agenciji Dober dan v Šempetru je do 30. januarja odprta prodajna razstava del slikarke in grafičarke Biljane Unkovske iz Skopja. Na slovesni otvoritvi je o razstavi spregovoril znani slovenski kritik Aleksander Bassin (na sliki) in med drugim dejal, da Biljana Unkov-ska nastopa na sedanji predstavitvi kot tista neposredna »tehnična sodelavka« takih značilnih grafikov, kot so pokojni Riko Debeljak, Avgust Črnigoj, Bard Iucundus, Kiar Meško ter slikarji Rudi Španzl, Dora Plestenjak, Ivan Bogovčič in drugi. T. T. OBVESTILO RAZLAŠČENCEM Razlaščence obveščamo, da so v sprejemni pisarni občine Žalec na voljo obrazci in navodila za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo. Hkrati obveščamo člane, da prihodnji mesec še ne bo predvidenega občnega zbora združenja. Izvršni odbor Žalec Krvodajalske akcije Na VRANSKEM je 6. decembra darovalo kri 98 krvodajalcev, v PREBOLDU se je na akcijo odzvalo 150 krvodajalcev, in sicer 11. decembra, v ŽALCU, 23. decembra, pa je kri darovalo 160 krvodajalcev. Predvidene krvodajalske akcije v letošnjem letu: POLZELA: 21. februarja in 28. avgusta VRANSKO: 22. aprila in 2. decembra GRIŽE: 6. maja ŽALEC: 8. maja in 28. decembra ŠEMPETER: 13. maja in 6. novembra PETROVČE: 20. maja LIBOJE: 24. junija PREBOLD: 1. julija in 9. decembra VARSTVO OKOLJA JANUAR 1992 - STRAN 5 Fotografski natečaj Izvršni odbor OO LDS je na svoji prvi redni seji 12. 1. 1992 sklenil, da odpre natečaj v črno-beli fotografski tehniki za NAJBOLJŠO TEMATSKO FOTOGRAFIJO O SAVINJI IN ŽIVLJENJU OB NJEJ. Razpis je vključen v projekt Nova Savinja, ki se bo končal z izdajo ekološke publikacije. V poštev pridejo vse fotografije, ki se vsebinsko vežejo na savinjske vodotoke (od ekološke do čiste pokrajinske motivike). Rok za prispele fotografije je od izida januarske številke Savinjčana do 21. februarja 1992. Vse prispele fotografije bo ocenila tričlanska komisija v sestavi: LJUBO KORBER (predsednik), MITJA PUR (član) in GREGOR VOVK (član). Komisija bo vse prispele fotke pregledala v 10 dneh in rezultate natečaja objavila v marčevski številki Savinjčana. Komisija bo določila najnižji standard za prve tri ocenjene fotografije. S tem si komisija pridrži pravico, da ne podeli 1., 2. ali 3. nagrade. Prva nagrada je znesek 3500,00 tolarjev, druga nagrada je 1500,00 tolarjev, tretja nagrada je praktična. Vsak udeleženec natečaja lahko pošlje največ 5 fotografij in najmanj eno. Fotografije, ki jih boste poslali na natečaj, postanejo manipulativna last OO LDS, kar pomeni, da si LDS pridržuje pravico objave fotografije v že omenjeni publikaciji ali kje drugje, ali predstava fotografije na razstavi. Avtorstvo fotografij bo seveda zanesljivo navedeno. Slavnostna podelitev nagrad bo opravljena na predstavitvi publikacije v občini, ki bo predvidoma v aprilu. Ker bodo rezultati natečaja znani že v februarju, bo tečaj revaloriziran po tečaju DEM (tečajna lista Banke Slovenije) na dan razglasa komisije. OO LDS ŽALEC Inovatorja Slovenije 91 UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobraževanje Vabimo vas k vpisu v letni semester I TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA ZAČETNI, NADALJEVALNI I TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA ANGLEŠČINA ITALIJANŠČINA za OTROKE, MLADINO in ODRASLE OTROŠKA PLESNA ŠOLA - predšolske skup. - mlajše šolske skup. - starejše šolske skup. PLESNA ŠOLA B@!ER@ i TEČAJI ZA ODRASLE - začetni tečaj - nadaljevalni tečaj - izpopolnjevalni tečaj AEROBIKA FITNESS VALETE VPIS in INFORMACIJE VSAK DELOVNIK MED 8. in 16. uro v Tajništvu UPI-Ljudske univerze Žalec, tel. 711417 ali 711343. AVTOŠOLA ŽŠAM ŽALEC Vabi k vpisu na BREZPLAČNI TEČAJ cestno-promet-nih predpisov za A in B kategorijo. Tečaj se bo pričel 28. januarja 1992 ob 16. uri v učilnici ZŠAM ŽALEC, Hmeljarska 3. Prijavite se lahko tudi po telefonu na številko: 711-492. Nudijo tudi možnost KREDITA za plačilo praktičnih voženj, za člane Združenja ZŠAM Žalec in njihove svojce pa v januarju nudijo še 20-odstotni POPUST. PRISTOPNA IZJAVA ZELENI SLOVENIJE PRIIMEK------------------------------------------------------------------ IME---------------------------------------------------------------------- ROJSTNI (kraj)_________________________(datum)--------------------------- (ulica)-----------------------------(hiš. št.) -------------------------- NASLOV (pošt. št.)---------------------(hiš. št.)------------------------ (pošt. št.)----------------------------(kraj)---------------------------- (občina) ---------------------------(telefon) --------------------------- IZOBRAZBA (stopnja izobrazbe)------------------------------—------------- POKLIC------------------------------------------------------------------- IZJAVLJAM, DA SEM PROSTOVOLJNO SPREJEL PROGRAM IN STATUT ZELENIH SLOVENIJE TER S TEM POSTAL: a) član, B) simpatizer Kljub težavam v lanskem letu je komisija za raziskovalno dejavnost pri Splošnem združenju tekstilne industrije Slovenije pripravila akcijo Inovator tekstilne industrije Slovenije za leto 1991. Te akcije - razpisa sta se udeležila s svojo inovacijo Ivan Virant in Zvone Reberšak, ki sta zaposlena v Tovarni nogavic na Polzeli kot mehanika - vzdrževalca v šivalnici. Nagrade in priznanje so podelili ob letošnjem sejmu Moda 92 in Savinjčana sta prejela prvo nagrado. Predlog je zajemal predelavo stroja Ultrasona za zapiranje prstov na hlačnih nogavicah. V originalni izvedbi je delovanje stroja vezano na kom-promiran zrak visokega tlaka (9 atm), kar povzroča veliko porabo in dokaj šni strošek v proizvodnji. Stroj deluje na ventilatorski odvlek. S te sta dosegla boljši izmet nogavic in delovanje stroja na nižji tlak. Predelavo sta izvedla tako, da deluje v zaprtem sistemu, kjer ni porabe komprimiranega zraka. Tos ta dosegla s preureditvijo programa delovanja po lastni zamisli. Gospodarska korist na 13 strojih je na leto 621.803 SLT. Oba sta v Polzeli zaposlena že več kot 15 let in aktivno sodelujeta v inovacijski dejavnosti ter sta avtorja več tehničnih izboljšav. Virant pa je že pred leti dobil tretjo nagrado tekstilne industrije Slovenije. Na sliki: Ivan Virant in Zvone Reberšak, Inovatorja tekstilne industrije Slovenije za leto 1991. Tone Tavčar Je že res, da je bolje imeti jeklenega konjička na varnem v garaži, vendar pa ne kjerkoli. Lastnik montažne garaže v Velenjski ulici v Žalcu jo je postavil kar na otroško igrišče. Čeprav je že dobil odločbo za odstranitev, pa se za to očitno ne zmeni. Na občini pravijo, da bodo garažo po pretečenem roku odstranili komunalci. Garaža na Dvesto let od prve čebelarske knjige Napisal jo je janez Goličnik v Grižah Kljub temu da smo o Janezu Goličniku iz Griž v našem časopisu že pisali, ne bo odveč, če obudimo spomin nanj kot na čebelarja in župnika, ki je živel v letih 1737 do 1807. Pred dobrimi dvesto leti je prišel v Griže in prav toliko let mineva, odkar je izdal prvo knjigo o čebelarstvu, ki je bila nastis-njena v Celju, v Jenkovi tiskarni. Za župniščem je imel sto dva panja čebeljih družin in letno je od prodanega voska in medu iztržil okoli sto kron in več. Zgodovinarji ga obravnavajo kot narodnega gospodarja, ki se je zavzemal za pravice in napredek revnih Slovencev. Njegova življenjska pot se začenja v Mozirju, v bogati družini. Šolal se je v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo, v Gradcu je študiral filozofijo, nato pa na Dunaju teologijo, kjer je tudi promoviral za ba-kalavreja. Po vrnitvi z Dunaja je bil alummus v gomjegraškem semenišču, od koder ga je pot vodila za kaplana v Braslovče, od tam pa na Vransko in dalje v Ljubljano in Griže. V Grižah je sezidal novo, sedanjo cerkev, in sicer v letih 1785-89. Na dovoljenje zanjo je čakal kar štiri leta, saj je imel precej težav pri Avstro-Ogrskih oblasteh. Pri gradnji so' mu s prostovoljnim delom pomagali farani. S testamentom leta 1804 pa je ustanovil fond za uboge in vanj vložil 2000 goldinarjev v srebru, od glavnice naj bi se ob božiču po njegovi smrti razdelilo med siromake iz letnih obresti po sto kron v srebru. Med stanovskimi tovariši je bil zelo priljubljen zaradi svoje učenosti, saj je znal vsakemu prav svetovati. Reveži in berači so ga poznali pod vzdevkom »Oče ubogih«. Ob njegovem nastopu službe v Grižah je bila fara zelo obubožana, lakota in kuga sta redčili njene vrste, zato je začel revne farane poučevati o naprednem obdelovanju zemlje, priporočil pa jim je tudi, naj se oprimejo čebeloreje, ki jim bo dala kakšno krono od prodaje medu, voska in rojev. V ta namen je prevedel iz nemščine čebelarsko knjigo Antona Janše in ji dodal svoja izkustva. Z njo je dosegel, da so se prebivalci tod začeli ukvarjati s čebelarstvom. To, kar je bilo dobro zanj, je rad priporočal tudi drugim. Zaradi njegovega prizadevanja za razvoj slovenske kulture, narodnega gospodarstva in oživitve slovenske zavesti pred germanizacijo je okupator leta 1941 odpeljal iz Griž vse, kar je o njem pisalo in pričalo o njegovi prisotnosti, da bi za njim zabrisal vsako sled v tem kraju. V počastitev državnega praznika, 25. junija, in ob proslavi 200-letnice izzida čebelarske knjige Janeza Goličnika se bomo čebelarji pod pokroviteljstvom občine oddolžili njegovemu spominu. Anton Rozman BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ŽALEC opravlja vsako soboto od 10. do 14. ure v prostorih tehnične baze na avtopoligonu v Ločici pri Šempetru BREZPLAČNE PREGLEDE vozil, kjer pregledujejo dimljenje, kretni mehanizem, kolotek koles, nastavijo luči ter preizkušajo zavore. Brezplačno odpravijo tudi kakšno pomanjkljivost. Še ena priložnost... ... da se včlanite v stranko zelenih občine Žalec. Sredi februarja načrtujemo ustanovitveni zbor naše stranke. Lahko se nam pridružite kot član ali pa se oglasite kot simpatizer in občasno pripomorete s svojimi predlogi in opažanji z območja, kjer živite in delate. Medse neobvezujoče vabijo mlade iz osnovnih in srednjih šol, študent^, ljudi, ki delate na različnih področjih. Vabimo tudi kolektivne člane, na primer hortikulturna in druga društva. Tako boste tudi vi s svojimi idejami in z odprtimi očmi skrbeli za ravnotežje v naravi in čisto okolje, še preden si odtrgamo vejo, na kateri sedimo. Ekološko razdejanje ni nič manj nevarno od vojn. Preti neposredno vsem ljudem, živalim in rastlinam. Ce hočemo zmagati v ekološki vojni, so za to potrebni napori vseh ljudi in enotna volja vseh. Usoda vsakega posameznika je povezana z usodo vseh. Vsak človek mora storiti največ, da se ustavi onesnaževanje, da se ohrani narava in da se reši življenje na našem planetu. Svojo izjavo s podatki lahko pošljete na uredništvo Savinjskega občana, Heroja Staneta 1, 63310 Žalec ali svoje podatke sporočite na telefonsko številko uredništva 711-433. Iniciativni odbor Zelenih Žalec Morda še ne veste, da je v naši dolini prva zasebna pra-žarna kave v Sloveniji. Podjetnik Darko Sukič, direktor firme Caffe tropic, s sodelavci je bil tisti, ki je prispeval k odpiranju novih zasebnih pražarn v Sloveniji. Podjetje Caffe tropic, katerega dejavnost poleg proizvodnje - praženja in distribucije kave obsega še posredovanje živilskega in neživilskega blaga v tranzitu, export-import, veleprodajo in gostinske storitve, je postalo poznano še posebno po kakovostnih mešanicah brazilskih in kolumbijskih kav. V zrnju ali mleta je na voljo v kilogramski ali dve-stogranjski embalaži. Kavo je možno kupiti po proizvodni ceni v prodajnem prostoru pražarne na Šlandrovem trgu 34a v Žalcu in v slaščičarni Vanilija ter v ostalih trgovskih podjetjih v Celju in okolici. ,Z znanjem in izkušnjami so dosegli visoko kvaliteto kavnih mešanic, kot pravijo pa bodo na željo potrošnikov ponudili tudi cenejše vrste kave, kakršna je npr. avstrijska Al-vorado. Kot zanimivost pa še povejmo, da je v pražarni Darka Sukiča možno dobiti tudi surovo kavo, katero si lahko po svojem okusu spražite kar doma. Pražama kave je nedvomno pomembna in zanimiva tudi v našem okolju. Prijetne vonjave sveže kave pa marsikoga same od sebe potegnejo v pra-žarno, kjer prav vsakemu za degustacijo skuhajo dobro in nedvomno tudi razlog več, da okusno kavno opojnost - pro- boste posegli po kavi iz doma-izvedeno v njihovi pražarni. čih logov z blagovno znamko Degustacije bodo odslej tudi Tropic caffe. v slaščičarni Vanilija. To pa bo D. N. GOSTIŠČE PRI MATEJU I Kakovostna ponudba Krajevna skupnost Prebold je bogatejša še za eno gostišče. Tokrat so ga odprli Vedeniko-vi v Kaplji vasi, ki so s tem po dolgih letih, odkar je 'prenehala z gostinsko dejavnostjo »Oštirjeva Ivanka«, zopet prinesli v vas drugačno življenje. V prihodnosti pa naj bi bila tu tudi trgovina, ki je vas tudi še nima. Gostišče pri Mateju sodi po urejenosti, ponudbi in gostoljubnosti med tiste lokale, kjer se gost prijetno počuti. Če bodo tako nadaljevali, v kar ni dvomiti, jim gostov prav goto- vo ne bo manjkalo. Matej Vedenik, ki se je za to dejavnost navduševal še kot otrok, saj je veliko časa preživel v okolju poznane gostilne »Zmet« v Gornji vasi, sedaj Sv. Lovrencu, je trdno odločen delati in uspeti v poklicu, ki ga veseli in navdušuje. Od vseh lokalov, ki jih je Matej obiskal, je skušal potegniti nekaj zase in tako ima sedaj lokal, na katerega je resnično lahko ponosen. Lokal je nadvse primeren za zaključene družbe pa tudi za priložnostne obiskovalce. Prostora je dovolj za cel avtobus in več, tako da je zanimiv tudi za izletnike, za ohceti, razne jubileje, poslovne večere in druge priložnosti. Seveda pa se velja za takšne priložnosti prej najaviti. Gostišče pri Mateju vas prav gotovo ne bo razočaralo. Široka ponudba jedi, pijač, sadnih kup in v zimskem času tudi domačih kolin z zmernimi cenami so garancija zadovoljstva. Gostišče pri Mateju, ki je le slab kilometer od glavne ceste oz. črpalke v Šentrupertu, je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Pridite in prav gotovo vam ne bo žal. D. N. TROPIC CAFFE Dobra mešanica kav Foto Tónica Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 ZA NOVE DOKUMENTE: • exprès izdelava fotografij • družinsko fotografiranje za nove slovenske dokumente (4 člani, eden brezplačno) • vse fotografske storitve KONKURENČNE CENE Odprto: vsak dan od 8. do 17. ure, za poroke po dogovoru! Trgovina Vošnjak - Merkur Ob koncu leta je firma Vošnjak v Šempetru v Savinjski dolini odprla trgovino s tehničnim blagom. Na 150 kvadratnih metrih prodajnih površin in prav toliko skladiščnih prostorov nudijo vse za ogrevanje, vodovodni in elek-tro instalacijski material in v gradbenem diskontu gradbeni material. Po dogovoru pa dobavijo tudi vse ostalo iz ponudbe Merkurja Kranj. Blago dostavljajo po želji na dom in ga tudi montirajo. Slovesne otvoritve se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, v kulturnem programu pa so sodelovali Savinjski oktet, skupina plesne šole Bolero iz Žalca in instrumentalni trio. Vsekakor je trgovina Vošnjak, blizu železniške postaje v Šempetru, največja zasebna trgovina s tovrstno ponudbo daleč naokrog. S svojo obljubo, da bodo zmerni v cenah in strokovni pri svetovanju, pa za kupce vsekakor zanimivi. Na sliki: Del nove prodajalne Vošnjak s tehničnim blagom. T. T. TRGOVINA : Mešano blago in komisijska prodaja I MILENA MIKLAVC : Dolenja vas, Prebold, tel. - fax: 723-047 : Vas vabi na javno žrebanje : božično-novoletne nagradne igre ; v soboto, 1. februarja, ob 15. uri pred trgovino i Hkrati pa boste ta dan lahko kupili nekatere proizvode po : izredno ugodnih cenah. • Pridite, ne bo yam žal! Kolektiv trgovine Miklavc Irman in Saghar v novih prostorih V centru Žalca, točneje nasproti cerkve, poleg manufakture Savinjskega magazina, sta se pred dnevi vselili v nove prostore optika Irman ter parfumerija in drogerija Saghar. Svojemu širokemu krogu potrošnikov bosta v obnovljenih ^XXXXXXX\XXX\XXXXXXXXXX\Y\\\VV\VXY\X\XXXXXXXXXXXXX\\\XXXXXXXVVXVVV\\\\Y\JJ Za. vas smo se potrudili in J razširili asortiman vseh vrst 2 Í m* BLAGOVNI center CELJE I I ŠEMPETER « SAVINJSKI DOUNI tekstila,^akushke, bele | orodja, stekla in porcelana. Veseli bomo, če nas boste g počastili s svojim obiskom. ^vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxl in razširjenih prostorih še naprej nudili kakovostne usluge. Optika Irman posluje vsak dan od 9. do 17. ure, vsak ponedeljek in torek pa so na voljo pregledi okulista, za katerega se lahko naročite tudi po telefonu na številko 712-303. Poleg tega, da vam elektronsko izmerijo vid, imajo na voljo tudi veliko izbiro domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev, stekel, kontaktne leče in tekočino za čiščenje leč, skratka vsega, kar sodi za boljši vid. Parfumerija in drogerija Saghar je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Tudi tod so se bogato založili z domačo in uvoženo negovalno in dekorativno kozmetiko, parfumi, modnimi dodatki, darili in galanterijskimi izdelki. Imajo tudi pestro ponudbo moške in otroške kozmetike ter bogato ponudbo za nego las. Njihova telefonska številka je 713-135. Tako v optiki kot parfumeriji pa poleg pestre ponudbe, lepo in ukusno urejenih prostorov zagotavljajo, da bodo veseli vsakega obiskovalca in da se bodo potrudili zadovoljiti vsak ukus. SERVIS ELEKTRIČNIH BOJLERJEV Danilo KUMER, Šešče 45, telefon: 701-157, od 15. do 18. ure PRODAJA, ČIŠČENJE IN POPRAVILO BOJLERJEV, garancija 4 mesece Posledice V KS Vrbje bo treba čim prej začeti reševati problem podtalne vode, ki je postal očiten zlasti v lanskem novembrskem deževju, to je leto po vodni ujmi leta 1990. Ob močnem deževju namreč v kraju pokaže podtalnica nov, zastrašujoč obraz, saj se dvigne tako visoko, da zalije kletne prostore stanovanjskih hiš. Kljub temu, da Savinja ne grozi s poplavami in da raven vode v strugi doseže le polovico tiste iz novembra 1990, pa narasla podtalnica ogroža nižjele-žeče hišne prostore, nakar voda nato ne odteka in celo nenavadno počasi upada. Krajani tako žive v neprestanem strahu pred vsakim močnejšim deževjem. Vodstvo krajevne skupnosti je začelo reševati ta problem, in sicer tako, da so sestavili odbor, ki bo krajane predstavljal v dogovorih z občinsko vlado in strokovnjaki podjetja NIVO ter predstavniki republiškega vodnega gospodarstva v Celju. V kraju se zavedajo, da nima pomena ugotavljati vzrokov in krivca za nastalo situacijo, temveč da se je treba lotiti dela in rešiti nastali problem. Tako so se že dogovorili, da Braslovče v Evropo Strokovnjaki Hmezadovega inženiringa te dni pripravljajo dokumentacijo o Braslovčah, s katero bodo ta kraj predstavili na Dunaju. Član evropske komisije si je Braslovče že ogledal in ocenil, da so primerne za sodelovanje na tekmovanju, ki ga organizira ta komisija. Med tekmovalnimi kriteriji so najpomembnejši tisti, ki odražajo arhitekturo vasi, kakovost življenja, kulturno dediščino, dejavnost in ekologijo. Ker evropsko komisijo zanima predvsem razvoj vasi, so med kriterije uvrstili primerjavo s preteklostjo. Poleg številnih domačih priznanj se tako Braslovčam obeta še mednarodno, ki bo kraj poneslo med najbolj znane vasi v Evropi. jk vodne ujme v Vrbju bodo predstavniki krajevne skupnosti skupaj z strokovnjaki in občinskimi predstavniki ocenili stanje in naredili načrt, kako ga rešiti. V KS Vrbje predlagajo obnovo vodotoka Lava v vasi in njegove struge do izliva v urejeni del vodotoka vzhodno od naselja. Obnoviti bi bilo treba vodni jarek iz Spodnjih Roj ter poglobiti in očistiti vodotok Struga in obnoviti vstopno zapornico v Podvinu. Izboljšati bo potrebno odtok vode tam, kjer nesmotrni gradbeni posegi povzročajo zastajanje vode v nižjih prostorih stavb. Vrbenčanom povzročajo dodatno skrb napovedi, da bodo zgradili dodatne jezove z valolomi, saj jim že ta, ki je bil zgrajen pri Šeščah, občutno dviguje nivo podtalnice. Zato predlagajo strokovno oceno, da jim načrtovani jezovi ne bodo stanja podtalnice še poslabšali. V informativnih medijih so republiški in regijski strokov- njaki nekajkrat uporabili pojem »namenskega žrtvovanja« ali »načrtne poplavitve« nekaterih zgorajvodno ležečih in manj za škodo občutljivih področij z namenom znižanja udarnega poplavnega vala v nizvodnoležeča mestna področja. Ob tem prav ti strokovnjaki govorijo o nujnem soglasju vseh prizadetih in o potrebi, da se ta poplavna območja varnostno omejijo na najnujnejše, ob poplavah nastala škoda pa nadomesti. Vr-benčani sodijo, da je treba Vrbje v pretežni meri zaščititi, saj za to obstajajo možnosti in pogoji. Družba namreč nikakor ne more dovoliti, da bodo ljudje ob vsakem večjem deževju strahoma begali po gmajni'in ugibali, kdaj in od kod bo prihrumela v vas Savinja. Nenazadnje pa se v kraju zavedajo, da bodo v kraju morali spremeniti tudi odnos do lastnega okolja. Gre za to, da bodo morali prepričati, pridobiti, prevzgojiti ali celo s sankcijami prisiliti sami sebe h kultumejšemu odnosu do okolja. Te zadnje naloge jim bodo gotovo delale največ preglavic. Jarki so se namreč samo deloma zasipali in zapirali sami. Največ je k temu prispeval človek z vrečkami, zavoji in traktorskimi prikolicami. Sprašujejo se, na koga in s kakšno razlago se bodo čez leta obračali po pomoč, če bodo v vodnih strugah spet desetine in morda stotine kubikov odpadnih materialov, navože-nih z vseh vetrov? Denarja ni, ali ga je malo. Do najnujnejših posegov mora priti čim prej, čeprav bodo pri tem prizadeti interesi in vsakdanji tok življenja v kraju. Potrebna bo strpnost in medsebojno razumevanje ter spoznanje, da gre za skupen interes tako tistih, ki jih voda ogroža, kot tistih, ki jim je to prihranjeno. Koncert iz naših krajev Marjan Roblek in žena Iča sta zabavala številno občinstvo. Dvorana gasilskega doma v Sv. Lovrencu prav gotovo še ni bila nikoli tako polna. V njej se je drenjalo kar prek 250 vaščanov in drugih, ki so prišli na javno radijsko oddajo Koncert iz naših krajev. Gre za prireditev, ki je močno priljubljena med radijskimi poslušalci. Na svoj račun pa pridejo še posebno gledalci in poslušalci v dvorani. Tudi v Sv. Lovrencu je bilo tako. V bogatem programu, ki ga je vodil in povezoval priljubljeni TV in radijski voditelj Boris Kopitar, so nastopili Bratje iz Oplotnice, ansambel Gorenjci, citraš Karli Gradišnik in humorist Marjan Roblek z ženo Ičo. V uri in pol trajajočem programu je bilo veliko glasbe, humorja in sočnih besed voditelja. Sveti Lovrenc je radijskim poslušalcem v narečju predstavila Manja Herodež, kar ni bilo lahko, vendar je kljub vsemu dobro opravila svojo nalogo. Med kratkim odmorom, je v topli in prepolni dvorani, kjer nastopajoči sploh niso mogli z odra, tem- peratura še narasla ob žrebanju vstopnic. Navsezadnje je kar prijetno dobiti 100 ali 200 nemških mark ob vložku 100 tolarjev, kolikor je bila vstopnina za udeležbo na prireditvi. Dobila sta jih Silva Derča in Franc Zagožen. V imenu pokrovitelja, Ljubljanske banke, jima jih je izročil Franci Tratar, vodja žalska enote LB. Bo- ris Kopitar pa je z obema nagrajencema opravil kratek pogovor. Prireditev je resnično uspela. Sv. Lovrenčani pa so ponovno dokazali, da znajo biti dobri organizatorji in gostitelji. To pa je pokazalo tudi po-koncertno vzdušje, saj mnogi niso zapustili dvorane vse do jutranjih ur. D. Naraglav SV. LOVRENC PRI PREBOLDU Most - nova delovna zmaga Pomoč iz Avstrije Že v novembrski številki našega časnika smo pisali, kako je Marija Kock Wunder, ki živi v Halleinu pri Salzburgu, zbrala za več kot sto tisoč šilingov raznih oblačil za otroke in odrasle, hrano in zdravila in zdravila za ubežnike iz Hrvaške in za revne slovenske družine. Ko je odhajala, je dejala, da se čez mesec ali dva zopet vidimo. Res so se zopet srečali prve dni po novem letu. Marija je v Prebold, tu je namreč preživela otroška leta, zopet pripeljala poln kamion oblačil, hrane, zdravil. Tudi ta pomoč je bila namenjena ubežnikom iz Hrvaške in revnim slovenskim družinam. Vrednost podarjenega je kakih sto tisoč ši-ligov in del so takoj po prihodu že razdelili. Tudi tokrat je delo odlično opravila podružnica Karitas v Preboldu, ki jo vodi župnik Franc Serec. Kako je Mariji uspelo zbrati toliko raznega blaga? »Da je pomoč bila tako uspešna, nam je pomagal Karitas iz Halleina. Pri tem mi je veliko pomagal tamkajšnji župnik in pa otroci ter prijatelji in znanci,« je povedala Marija. Za pomoč se je v imenu vseh, ki so jo prejeli, zahvalil preboldski župnik Franc Serec, ki je dejal: »Vesel in srečen sem, da ljudje onstran meje čutijo s trpečimi pri nas in s tem dokazujejo, da so dobri kristjani in polni človečnosti.« Na sliki: Del pomoči so razdelili ob prihodu kamiona. T. TAVČAR Skrb za begunce v Preboldu Krajevna organizacija RK Prebold sodi med zelo aktivne. Dvakrat letno pripravi krvodajalsko akcijo, ki se je udeleži veliko krvodajalcev iz podjetij v kraju. Zadnji čas pa veliko skrb posvečajo beguncem s Hrvaške. Predsednica krajevne organizacije RK. Antonija Steno-vec pravi, da so s tovrstno pomočjo pričeli takrat, ko so bili v hotelu prvi begunci s Hrvaške. Sedaj skrbijo za 28 beguncev. ki živijo pri družinah, zanje pa so pripravili več akcij zbiranja prehrane, v katerih so se najbolj izkazale žene za-družnice. V imenu krajevne organizacije se Antonija Stenovec zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali v teh akcijah, še posebno pa TT Prebold, TN Polzela. ženam zadružnicam, in vsem, ki gostijo v svojih domovih begunce s Hrvaške. Še do nedavnega so pestili Antonija Stenovec krajevno organizacijo prostorski problemi, sedaj pa so rešili tudi te, saj bodo imeli prostore v domu Svobode, kjer bodo shranjevali darovano obleko, obutev in živila, preden jih bodo razdelili. D. Naraglav Zadnji mesec leta 1991 so Šentlovrečani kot Miklavževo, božično in novoletno darilo dobili nov most prek Reke in tako kronali novo delovno zmago prizadevnih vaščanov. S tem pa je bila dokončno uresničena dolgoletna želja vseh, ki ta most vsakodnevno uporabljajo za pot v Prebold in obratno. Na svečanosti ob odprtju mostu je zbranim spregovoril predsednik vaškega sveta Milan Kupec. Med drugim je dejal: »Ni še dolgo od takrat, ko smo problematiko mostu izpostavili na svečani seji ob prazniku KS, ki je bila v naši vasi. Danes stojimo pred novim mo- stom, ki je lahko v ponos ne samo nam vaščanom, ampak celotni KS. Zahvala, da danes predajamo namenu ta objekt, pa gre zlasti Bogdanu Kočevarju, ki se je smelo lotil naloge in jo kljub velikim finančnim stiskam uspešno pripeljal do konca...« Most je zatem svečano odprl predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik, ki je pozdravil vse navzoče in izrekel zadovoljstvo nad novo pridobitvijo, ki si zasluži vse priznanje. Svoj obred je opravil tudi preboldski župnik Franc Serec, nato pa so predstavniki vaškega sveta, KS in občine nazdravili s šampanjcem, kar je bila tudi uvertura v prijetno družabno srečanje krajanov in gostov. Svoj prispevek k veselemu razpoloženju in svečanemu vzdušju pa so dali tudi preboldski godbeniki na pihala. Most v nekdanji Gornji vasi, sedanjem Sv. Lovrencu, je sedaj že dober mesec odprt -in vsi, ki so godrnjali nad počasnostjo gradnje, so sedaj na to že pozabili. Pomembno je, da je sedaj pot varnejša in predvsem mnogo krajša, kot je bila v času gradnje, ko je bilo treba iti v Prebold prek Šempetra. D. Naraglav V spomin Franc Toplišek V začetku decembra 1991 se je na preboldsko pokopališče zgrnil žalni sprevod ob poslednjem slovesu Fi-ancu Toplišku, ki je po daljši bolezni klonil v smrt malo pred dopolnjenim sedemdesetim letom. Imeli smo ga radi kot mladinca, ki je sodeloval v Društvu kmečkih fantov in deklet, ko je skozi vsa odrasla leta sodeloval v Svobodi in njenem pevskem zboru, ko je iz njegovega grla izzvenela domovinska in delavska pesem, ko se je kot aktivist OF razdajal za osvoboditev izpod okupatorja. Prav na pragu odhoda med borce je bil leta 1941 aretiran ter za štiri leta odveden v zloglasno taborišče Dachau. Leta 1945 se je vrnil ko- maj živ v osvobojeno domovino in odšel med preboldske delavce, kjer je bil aktiven sindikalist, Svobo-daš in sodelavec med borci NOV po osvoboditvi. Bil je tudi predsednik krajevne organizacije ZB. Bil je predan in aktiven družbenopolitični delavec, pošten, marljiv sodelavec in za vedno nam bo ostal v lepem in častnem spominu. Občinska in krajevna organizacija ZZB NOV Graditelji pa kar po svoje Le učinkovita kazen bo napravila red, pravi Peter Marinšek »Sedanji urbanistični red je preživel, ustreznih prostorsko izvedbenih aktov pa ni. Zaradi neučinkovitih kazni pa graditelji ravnajo po svoje. Da smo Savinjsko dolino že preveč in površno pozidali, je žal točna ugotovitev. Zaradi tega je previdnost urbanistov upravičena tudi na račun daljših postopkov. Med prodajalci zemljišč, graditelji in občino je nastal začaran krog, rezultati pa so vidni v naravi, ki je popačena in pokvarjena. Takšna pot nas vodi na Balkan in ne v Evropo,« pravi Peter Marinšek, občinski urbanistični inšpektor.. mnogi začeli že graditi, je urbanistični inšpektor vsem izdal odločbo o ustavitvi gradnje. Vsi seveda pričakujejo, da bodo lahko nadalje- vali, očitno pa bodo morali objekte odstraniti. Nova zakonodaja, ki predvideva mnogo ostrejše kazni, bo končno napravila red tudi na tem področju. Doslej se je mnogim splačalo plačati kazen in graditi dalje. Črnih gradenj pa je v občini še več. Najdemo jih lahko < ' ■ ■ . mm '•»'♦V y< 1 ¥ «üÜ ; Peter Marinšek Že podatki, da ima urbanistični inšpektor v obravnavi preko 200 gradenj in da je izdal 70 ukrepov, med katerimi je sedem odločb za rušenje ali odstranitev, za ostale pa ustavitev gradnje, dovolj zgovorno potrjujejo ugotovitve Petra Marinška. Začaran krog se prične pri prostorsko izvedbenih aktih in prostorsko ureditvenih pogojih, lastnikih zemljišč, ki s prodajo zavajajo bodoče graditelje, zaključi pa z nespoštovanjem zakonodaje, ki jasno pove, da se gradnja lahko prične, ko so izpolnjeni omenjeni zakonski pogoji. Takšen primer sva si ogledala v Hramšah. Za širše območje severovzhodnega dela občine so res v pripravi prostorsko ureditveni pogoji. Zaradi nove zakonodaje in odklonilnega stališča kme-tijcev in mnenja geologov zemljišče Lešnik v Hramšah pa ni predvideno za zidavo. Urejena ni tudi komunalna infrastruktura. Res je, da je bilo predvideno, da bodo prostorsko ureditveni pogoji sprejeti že lani, pa se za to graditelji na tem prostoru neupravičeno jezijo nad počasnostjo sprejemanja teh aktov. Ker pa so med tem öi na Bregu pri Polzeli, Ponikvi, Letušu in še kje, Primeri v Letušu, ki segajo v sedemdeseta leta, imajo posledice še danes. Tedaj so se ob nabrežju Savinje začeli pojavljati prvi objekti, potem pa so rasli kot gobe po dežju. S pomočjo politike so bile sicer čiste črne gradnje legalizirane in tako so se morali urbanisti prilagajati graditeljem, namesto, da bi bilo obratno. Za to je naselje ob Savinji takšno kot je, če pa si ga natančneje pogledamo arhitektura gotovo ni značilna za Savinjsko dolino. V Avstriji imajo enotno kritino, pri nas jih najdete kolikor hočete. Za Savinjsko dolino so bila značilna zeleno pobarvana okna, na novih objektih jih ne najdete zlepa. Vse to pa je rezultat nenačrtnega pristopa v prostor. Nova zakonodaja, ki je v pripravi, bo na tem področju napravila več reda. Predvidene kazni za črnograditelje bodo tako visoke, da bodo temeljito premislili, predno se bodo odločili za takšno gradnjo. Doslej so bili postopki pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovoljenja precej dolgotrajni. Postopki bodo poenostavljeni, pridobiti bo potrebno samo gradbeno dovoljenje. Precej pa bodo zaostreni pogoji, novost so ekološki, že pri pripravi prostorsko izvedbenih dokumentov in kasneje tudi pri gradnji. Zaradi tega bo priprava prostorskih dokumentov daljša, pridobitev dovoljenja za gradnjo pa gotovo krajša. »To kar sva danes videla, je le nekaj značilnih problemov s področja dela urbanistične inšpekcije,« pravi Peter Marinšek. Da slabo in neodgovorno ravnamo s prostorom, ki ga je vedno manj, sem se tudi prepričal. Nova zakonodaja bo odnos do prostora nujno zaostrila, potrebno jo bo tudi spoštovati, če hočemo imeti urejeno in lepšo Savinjsko dolino. Tekst in foto: jk Pavia in Jože Rehar zlatoporočenca Zgodba črnograditeljev se največkrat prične s pridobitvijo dovoljenja za postavitev barake za orodje ali čebelnjak. Primer s Ponikve, na posnetku, pa gotovo ni eno ne drugo. Na zemljišču pn e kategorije je očitno zrasel vikend. Sedaj je samo še vprašanje ali bo lastnik objekt odstranil sam kot mu veleva odločba urbanističnega inšpektorja ali pa bodo morali to opraviti drugi. Črnograditelj vikenda ob Savinji v Letušu se je pritožil na odločbo urbanističnega inšpektorja. Sprožil je upravni spor kljub temu, da je vedel, da se z gradnjo ne strinjajo vodarji in tudi urbanisti. Se en primer izsiljevanja in samovolje. 50 let skupnega življenja sta praznovala Pavla in Jože Rehar iz Velike Pirešice. Jože Rehar se je rodil 1920. leta v Veliki Pirešici kot prvi otrok Rozalije in Matevža - mlinarja. Otroštvo je preživljal kot vsi otroci na vasi, vendar nikoli ni stradal kruha. Po končani osnovni šoli se je izučil za mlinarja pri svojem očetu. Pavla Rehar, rojena Pintar, se je rodila leta 1922 v kraju Vizore pri Strmcu. Zelo zgodaj je izgubila starše, zato je morala mlada s trebuhom za kruhom v svet. Kot gospodinjska pomočnica se je zaposlila pri Fcrve-gu v Veliki Pirešici. Jože in Pavla sta sklenila zakonsko zvezo 1941. leta v Veliki Pirešici v težkih vojnih letih. Leta 1942 se jima je rodila hči Žalika, kmalu zatem pa je moral Jože v nemško vojsko, preživel je 2 leti na ruski fronti. Po vojni sta se jima rodila še dva sinova. Ko je kazalo, da bo mlada družina izšla iz težav in zagospodarila, je leta 1954 poplava opustošila mlin, tako da ni več omogočal zadostnega zaslužka. Oče Jože se je zato zaposlil v kamnolomu, kjer je delal tako dolgo, da se je upokojil. Otroci so se izšolali, se zaposlili in se preselili v Celje, Velenje in Frankolovo. Ostala sta sama na domačiji, vendar se veselita pogostih obiskov svojih treh otrok, osmih vnukov in petih pravnukov. V petdesetih letih skupnega življenja sta se naučila, da življenje ni samo lepa pesem, ampak težka pot z veliko trnja, vendar sta z obilico dobre volje in medsebojnega razumevanja dočakala lep družinski praznik. Obred zlate poroke je v žalski poročni dvorani opravil Edmund Božiček. Srečanje staršev in otrok v vrtcu »Značilen primer imamo tudi v Pirešici, kjer je lastnik dobil dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, prizidek objekta pa je zgrajen na črno,« pravi Peter Marinšek. Naselje Groblja ob magistralni cesti je novejšega datuma. V zadnjih letih pa je svojo podobo precej spremenilo. Skoraj ni hiše, ki ne bi imela enega ali celo več prizidkov. Mnogi med njimi so najbrž zgrajeni na črno, predvsem pa kvarijo izgled in niso ogledalo Savinjske doline. Vsi starši, ki imamo otroke v WE Žalec I, II in III, smo imeli od 17. do 19. 12. 1991 priložnost, da smo s svojimi otroki in njihovimi vzgojiteljicami in varuhinjami preživeli prijetno urico v prednovoletnem vzdušju. Posebnost tega srečanja je bilo sodelovanje staršev pri vodenju. Vsaka skupina ima svojega predstavnika v svetu staršev. Ti starši so pomgali pri vodenju in izvedbi programa, ki so ga pripravile vzgojiteljice. Starše so seznanile s potekom srečanja in jim razložile njihove naloge. Po začetni tremi in negotovosti so se zelo izkazali in uspešno pomagali izpeljati program do konca. Breda Rovan, pedagoško-or-ganizacijski vodja in pobudnica tega srečanja, pravi, da je bilo srečanje uspešno in da so bile vzgojiteljice zadovoljne, saj so jim starši zelo pomagali. Pravi tudi, da bodo starše še prosili za pomoč pri organizaciji podobnih srečanj. Srečali smo se v igralnicah, v katerih naši, otroci preživljajo dopoldneve. Vse igralnice so bile lepo okrašene s snežaki in drugimi zimskimi motivi. Pri okrasitvi so pomagali tudi otroci, ki so bili zelo ponosni na svoje izdelke. V vseh igralnicah so imeli tudi novoletna drevesca. Vsaka skupina je imela svoj program. Najmlajši, to so otroci do 2 let, so staršem pokazali, kako rišejo z rokami. Vozili so se tudi z vlakom iz kartonskih škatel. V skupinah od 2 do 5 let so izdelovali novoletne okraske in urejali ikebane. Tu in tam si je kdo poiskal kocke, pa nič zato, saj sta okraske izdelovala očka in mamica. Sodelovali so tudi starši, natakarji, kuharji in mizar, ter pripravljali sadne napitke, kokosove kroglice in novoletne okraske. Otroci so jim pridno pomagali in ob delu spoznali vse tri poklice. Na koncu so se vsi skupaj posladkali s kroglicami in sokom. Otroci v skupinah od 5 do 6 let so imeli že bolj zahtevne naloge. Starši so prepoznavali otroke po glasu, nato pa so jih morali še narisati. Da naloga ne bi bila prelahka, so imeli zavezane oči in so risali po navodilih otrok. Nastale so zelo zabavne risbice in starši so imeli precej dela, preden so otrokom razložili, zakaj so jim narisali ušesa na trebuh in noge pod vrat. Najbolj zabavne naloge so imeli v skupinah male šole. Ena skupina je imela majhen an- Posnctek dela črnih gradenj v Hramšah. Na sekretariatu za gradbeništvo smo zvedeli, da tudi v prostorsko ureditvenih pogojih, ki so v pripravi, pozidava na tem območju ni predvidena. Torej gradbenega inšpektorja tudi v tem primeru čaka zahtevno delo odstranitve objektov. ZAVRH PRI GALICIJI a obisku pri Dolerjevih Justina in Jakob - zlatoporočenca Bila je lepa, sončna in nič kaj zimska sobota, ko smo se z novinarsko popotno torbo in fotoaparatom pripeljali na domačijo Dolerjevih v Zavrh pri Galiciji. Prvič nas je pot zanesla sem gor in že prvi vtis nad pokrajino, cesto, ljudmi in urejenostjo domačij ob poti je prijeten. Cesta, ki se vijuga med gališkimi hribi, je asfaltirana in dobro vdrževana, na njej pa ne manjka prometnih signalizacij. Ponos vaščanov pa je tudi nov gasilski dom, ki pove, da so tu ljudje, ki znajo ceniti in čuvati svojo imovino. Delo v društvu jih medsebojno povezuje in plemeniti, kar je tudi sicer vrlina vaških gasilskih društev po naši dolini. sambel staršev in vse igrice so bile povezane z glasbo. Otroci in starši so prepoznavali melodije, podajali so si klobuke, plesali srčkov ples in še kaj. Vse je bilo v obliki tekmovanja in otroci so zmagali, čeprav so se starši zelo borili za zmago. Drugi dve skupini male šole sta imeli kviz, starši so s papirnato vrečko na glavi prepoznavali svoje otroke, skrivali so kocko, otroci pa so staršem predstavili pesmi in deklamacije, ki so se jih naučili. V vseh skupinah so zaplesali, popoldanska skupina pa je ob spremljavi klavirja celo telovadila. Otroci so staršem izročili novoletne čestitke, ki so jih izdelali s svojimi vzgojiteljicami in varuhinjami. Na koncu je bilo pripravljeno presenečenje za otroke. Vsak otrok je dobil ljubkovalno igračo »bombon« iz blaga, ki jih je delavkam WE Žalec I, n in HI pomagalo šivati trinajst mamic. Nekateri otroci so jih iskali po igralnicah, drugi so jih dobili zavite v velike pakete, vsi pa so jih bili zelo veseli in so jih sprejeli z navdušenimi klici. Srečanje z otroki je bilo resnično prijetno doživetje za starše in otroke, ki so nam v eni uri pokazali, da so srečni, če se igramo z njimi in svoj čas posvetimo samo njim. Ugotovili smo, da si tudi starši želimo takšnih srečanj in da jih potrebujemo. Zahvaljujemo se vsem delavcem VVE Žalec I, II in III, ki so nam pripravili to srečanje. Upamo, da se bomo zabavali tudi na pustovanju predšolskih otrok, ki bo v ponedeljek, 2. marca 1992, ob 16. uri v telovadnici OŠ Žalec. Za Dolerjeve je danes delovna sobota. Občutek imamo, da smo prišli v mravljišče, kjer vsakdo nekaj dela. Lepo vreme pa to delovno vnemo še povečuje. Ne motimo jih, ampak se s snaho Majdo podamo v kuhinjo, kjer za mizo vesela in zadovoljna sedita Justina in Jakob Doler. Njima je namenjen naš obisk, saj bosta v dneh, ko boste prejeli Savinjčana, praznovala 50-let-nico skupnega življenja. Leto je dolgo - več let kratkih Zakonca, Justina in Jakob sta prijetna sogovornika. Obema teče jezik gladko in kot po tekočem traku tečejo spomini na leta, ki sta jih preživela tukaj v Zavrhu, na kmetiji, ki jima je dajala vsakdanji kruh. Ta pa je bil težko zaslužen, zato pa toliko bolj spoštovan in cenjen. Danes je življenje v Zavrhu bistveno drugačno, kot je bilo takrat, ko sta se Jakob in Justina odločila za skupno življenjsko pot. Oba sta bila iz iste vasi, tako rekoč soseda. V družini Jakoba je bilo kar trinajst ust, ki jih je bilo treba prehranjevati s tistim, kar so pridelali na svoji zemlji. Pri Justininih starših je bilo bistveno lažje in Jakob je s poroko prišel na kmetijo, ki je rabila pridne in delovne roke. Žal je bil to čas vojne, ki ga je odtrgal od Justine kar za nekaj časa in šele po vojni sta lahko zaživela pravo družinsko življenje. »Leto je dolgo, več let skupaj pa zelo kratkih,« pravi Justina. »Nikoli nisem mislila, da je življenje tako kratko, vendar kdor ga zna živeti, temu je vsaka minuta dragocena in pomembna. Čeprav je bilo življenje tu gori včasih težko, je bilo lepo, saj smo si vedno pomagali med seboj. Znali smo delati, to pa je prineslo tudi v naše hribe lepše in bogatejše življenje...« Trden Dolerjev rod Justina je luč sveta zagledala pred 69 leti, Jakob pa sedem let prej. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, in sicer štirje sinovi in dve hčeri. Vsi imajo danes svoje družine, starše pa razveseljuje že dvanajst vnukov in vnukinj ter dva pravnuka. Na domačiji kmetujeta sin Srečko in snaha Majda, ki je sicer zaposlena v domu oskrbovancev v Grmovju. V veliko veselje pa sta Jakobu in Justini, na jesen njunega življenja, vnuk Uroš in vnukinja Jolanda. Dolerjev rod ima dovolj naslednikov, tako da ni skrbi, da bi izumrl. Ži-lavost pa mu daje tudi življenje v teh galiških hribih, od koder potekajo tudi njihove korenine. Kjerkoli so, kamorkoli gredo, vedno se radi vračajo. Justina in Jakob pa jih vedno pričakata z razprtimi rokami. Ko pridejo skupaj, je veselo, pa tudi delovno, tako kot ob našem obisku. Znajo biti složni in to je tisto, kar naša sogovornika še posebno razveseljuje. Zadovoljna sta, da sta s svojim delom postavila trdne temelje svoji kmetiji, ki je nudila varen in prijazen dom vsem njunim otrokom, kakor tudi sedaj nudi varno zavetje in kruh za vse, ki so pri hiši. Živinoreja in sadjarstvo - vir dohodka Kmetija Dolerjevih je velika okrog deset hektarjev. Od tega je nekaj gozda, drugo pa so njive, pašniki in sadovnjaki. Imajo pa tudi svojo trto, ki daje kar precej dobrega in kakovostnega domačega vina. Tudi mi smo ga po- Jakob in Justina Doler. skusili iz dveh sodov in reči moramo, da sta v obeh res dobri, predvsem pa zelo pitni kapljici. Glavni vir dohodka sta živinoreja in sadjarstvo. Zlasti slednje jim je pomagalo, da so zgradili novo hišo, da imajo potrebne stroje in poln hlev. Kar petnajst let in več sta Justina in Jakob vozila kakovostno domače sadje, zlasti jabolka, na Jesenice. Justina pa je bila dolga leta na celjski tržnici, kjer je prodajala skuto, smetano, sadje, jajca, češnje, povrtnino... »Oba z možem sva bila doma in če smo hoteli živeti, je bilo treba tudi kaj prodati. Skoraj vsak dan sem s kolesom vozila robo v Celje. Pot je bila dolga in naporna, vendar sem ob prihodu na tržnico na vse skupaj hitro pozabila. Imela sem svoje stranke, tako da mi ni bilo problem prodati tistega, kar sem pripeljala. Pot domov je bila krajša pa tudi prijetnejša, saj sem se peljala, v žepu pa je bil denar, ki nam je pomagal, da smo lahko nakupili obleko, obutev, šolali otroke... Vsekakor pa je bil to težko prislužen in spoštovan denar...« Na Grosglocknerju Kljub temu da sta Justina in Jakob trdo delala, pa sta znala uživati tudi druge strani življenja. Oba sta vesele narave, zato sta rada v družbi Veliko sta hodila po izletih, privoščila sta si najmanj petnajstkrat tudi morje, tolikokrat in še večkrat pa tudi toplice. Slednje še posebno Justina, ki je leta 1976 zbolela za rakom. Sicer pa sta oba imela kar precej zdravstvenih težav. Justina je bila trikrat operirana, Jakob pa dvakrat. Ne glede na to pa sta premagala tudi te tegobe. Justina sedaj težko hodi, vendar se z berglami še rada poda na kakšen izlet. Z možem sta bila v minulem letu celo na Grosglocknerju, kjer, pravita, je bilo nepozabno. Jakob ima nekaj partizanske priznavalnine, Justina pa tudi dobi štiri tisočake mesečno, tako da si lahko, ne da bi preveč obremenjevala skupni proračun kmetije, tudi to privoščita... In prav imata! Justinine napitnice Justina pa je tudi sicer zanimiva ženska, je nekakšni ljudski pisec. Veliko je hodila po ohcetih, kjer je ženinom in nevestam prebirala svoje napitnice. Pisala je, in še piše, tudi razne govore za »šranganje«, ohceti, pogrebe. Tudi sinove je naučila podoknice, ko so hodili vasovat, kot je bila navada na vasi, marsikaj pa znajo že tudi vnuki. Z možem bosta po 50 letih ponovno rekla svoj da in zato smo jo naprosili, da za naše bralce pove katero od svojih napitnic. »Dobro zdravje neveste, ki je danes v drugi stan stopila, svojemu ženinu zlat prstan podelila. Bog daj ti sto tisoč sreč, dekletom pa drugo tovarišico več. Živijo! Na dobro zdravje ženina. Tudi sonce nam zatone, svetloba se v mraku izgubi, ravno tako ženin svoje fantovsko življenje na oltar pokloni in se z nevesto poroči. Živijo!« Takšnih napitnic in drugih verzov ima Justina še veliko. Irena Verbič Ob delu se je zbral manjši del, sicer številne, Dolerjeve družine. Kritika vlade Ob koncu našega obiska beseda nanese tudi na politiko. Pri tem je Justina zelo kritična do slovenske vlade. Redno spremlja poročila in tako je na tekočem z vsem, kar se dogaja. »Poslušam poročila in marsikdaj se pošteno razjezim. Mislim, da malo velja takšna vlada, ki si kupuje tako drage avtomobile, mnogi pa že ne bodo imeli kmalu kaj jesti.« Jakob je nekoliko zmernejši in pravi, da so še vedno boljši časi kot so bili v stari Jugoslaviji. Oba pa sta vesela samostojnosti in priznanja Slovenije. Čas z Justino in Jakobom je kar prehitro minil. Bil je že mrak, ko smo zapuščali njuno domačijo, na kateri bo v soboto, 25. januarja, še posebno veselo. Tudi mi v uredništvu se pridružujemo čestitkam ob petdesetletnici skupnega življenja in želimo še veliko lepih in prijetnih let. Na zdravje! Darko Naraglav Galerija Zamisel, da bi uredili v Savinjski dolini galerijo s predstavitvijo umetnin znanega slikarja Doreta Klemenčiča, bo skoraj po desetletnem prizadevanju uresničena ob letošnjem kulturnem prazniku v Savinovi hiši v Žalcu. Slikar Dore Klemenčič, ki je bil rojen leta 1911 v Galiciji, si je namreč zelo dolgo želel, da bi mu kot domačinu namenili v okolici Žalca primerne prostore, v katerih bi bili predstavljeni najbolj značilni dosežki njegove likovne ustvarjalnosti. V ta namen je tudi skrbno čuval svoje slike, risbe, grafike in celo raznovrstno dokumentarno gradivo, med katerim so za našo kulturno zgodovino izredno pomembni njegovi dnevniki, ki jih je pisal od zgodnje mladosti. Zato ni presenetljivo, da je bil. slikarski atelje Doreta Klemenčiča v Ljubljani prepoln očuvanih dragocenosti - dokumentov in slikarskih del. In prav ti so bili pred nedavnim izročeni v razstavne in študijske namene občini Žalec. Znano je, da je Dore Klemenčič že v otroštvu občudoval imenitne baročne freske, ki jih je v Galiciji ustvaril slikar Anton Lerchinger in da se je ob ogledovanju teh slik v njem porodila želja, da bi tudi sam postal slikar. Zato se je z vasi podal na pot v prostrani svet umetnosti. Najprej je odšel na šolanje v Ljubljano, nato na slikarsko akademijo v Zagreb, kjer je diplomiral, pridobljeno slikarsko znanje pa je kasneje dopolnjeval še v Parizu in drugje. Kulturne prireditve na Polzeli V prostorih kulturhega doma Svobode na Polzeli so v decembru priredili koncert - večer slovenskih narodnih in božičnih pesmi, ki jih je zapel in zaigral ansambel Slovenija. Prireditev je uspela, kljub temu da dvorana ni bila polna. Ansambel je ponovno dokazal svojo kvaliteto, saj je eden redkih ansamblov, ki pri svojem igranju uporablja violino in citre. Verjetno bi bilo še zanimanje večje, če bi vstopnice ponudili, morda za manjšo ceno, delavcem kolektivov, saj vsi radi prisluhnejo kvalitetni glasbi. V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je del svoje zbirke slikarskih del pi odstavil slikar Jure Re-penšek. Doma je v Mozirju in sodi v vrsto mlajših slikarjev amaterjev. Uporablja akvarelno tehniko slikanja, za motive pa najrajši izbira morje in pokrajine. Tudi to razstavo si je ogledalo malo obiskovalcev, saj mnogi, ki bi razstavo morda obiskali, zanjo niti vedeli niso. Vsa pohvala pa gre organizatorjem razstave, ki s svojo prizadevnostjo večkrat pripomorejo, da Polzelanom predstavijo utrinke likovne kulture, slikarje amaterje širšega dela Slovenije. Jani Pukmajster Doreta Klemenčiča Med drugo svetovno vojno je bil kot vojni ujetnik odpeljan v Nemčijo, nato je bil udeleženec NOB na Kozari, na Primorskem in v Beli krajini. Po vojni se je za stalno naselil v Ljubljani, kjer je pomagal pri reševanju kulturne problematike. Bil je svobodni umetnik, slikar in publicist. Pogosto se je vračal v Savinjsko dolino, kjer je občudoval pokrajino in spoštoval ljudi. Bil je samosvoja osebnost, pravi individualist. Z ljudmi, ki so ga poznali in cenili njegovo kultiviranost ter občutljivost za vrednote likovne kulture, je imel kontinuirane stike. Tem je rad namenjal svoje veliko slikarsko znanje. Izredno je bil prizadet, ko je zbolel in ni mogel več pripotovati prek Trojan v Savinjsko dolino. Marsikomu je potožil, kako rad bi še videl dolino zelenega hmelja, zlatega žita, cvetočih travnikov in lepo rastočih dreves in kako rad bi še doživljal prelep svet, ki ga je tako pogosto slikal in risal. Žal se mu te želje niso uresničile, kajti zdravje se mu ni povrnilo. Umrl je leta 1988 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Dore Klemenčič je ustvarjal oljne podobe in akvarele. Bil je odličen risar in grafik. Risbo je vselej pojmoval kot dokončno likovno delo. Zapustil je obsežen likovni opus, ki impresionira po doslednosti slikarskega ustvarjanja in po iskrenosti pri transportiranju resničnih danosti. Njegova dela odražajo samosvoje poustvarjanje resničnega sveta in tudi v celoti pristno in spoštljivo slikarjevo navezanost na naravo in človeka. Njegovo slikarstvo je doživeto, grajeno z gotovostjo, kompozicijsko usklajeno, barvno prijetno izraženo in pretehtano v prelivanju svetlobe s senco. Odraža sproščenost, žlahtnost, veselje in slikarjevo pozornost tudi do najbolj preprostih, neštetokrat tudi neopaznih detajlov. Bil je slikar pokrajinskih podob, tihožitij, portretov in vojnih prizorov. Lepoto cvetja je upodabljal na prefinjen in tenkočuten način, z ljubeznijo do neponovljivih in dovršenih naravnih oblik. Rad je slikal in risal mikavne savinjske motive. Zapustil je imenitne risbe z ovekovečenimi lesenimi 'hmeljevkami, vertikalno rastočim zelenim hmeljem in lepimi drevesi. Bil je figuralik in dober portretist. Izhajal je iz spoznanj, da mora upodobitev človeka vsebovati poleg podobnosti tudi pripoved o modelu, o njegovem značaju in razpoloženju ter prikazati usklajeno rešitev vseh slikarskih likovnih problemov. Grozote, ki jih je prinesla s seboj vojna in jih zapustila med ljudmi, je slikal in risal na njemu lasten način. Opozarjal je na tragične posledice vojnega in povojnega sovraštva. Klemenčičevo slikarstvo je bilo javnosti večkrat predstavljeno na razstavah, pri nas in v tujini. Vse razstave so bile uspešne, sprejete s simpatijami občinstva, avtorju pa so bila podeljena zaslužena priznanja. S stalno razstavno predstavitvijo Klemenčičevih izbranih likovnih del v Žalcu bo omogočeno trajnejše spoznavanje in občudovanje ustvarjalnih uspehov slikar-ja-rojaka, umetnika, ki spada med vidne predstavnike sodobne slovenske likovne umetnosti. Milena Moškon PAVLA MLAKAR - KNJIŽNIČARKA Z NAIDAUŠ1M STAŽEM Ljubezen do knjig je večna Pavlo Mlakar pozna veliko ljudi, šc zlasti tisti, ki radi sežejo po knjigah. Z njimi je tako rekoč vse svoje življenje. Brez dvoma pa je tudi knjižničarka z najdaljšim stažem, saj to ljubiteljsko delo opravlja že skoraj pet desetletij. Pavlo Mlakar poznam že dolgo, je kot mravlja, ki ne pozna počitka. Če ni doma, pri sorodnikih ali sosedih, jo prav gotovo lahko najdete v preboldski knjižnici v domu Svobode Prebold, kjer pregleduje, razvršča, knjiži in prebira številne knjige, ki so postale nenadomestljiv del njenega življenja. So njena ljubezen zato Pavla Mlakar tudi vztraja pri svojem ljubiteljskem delu. Kot pravi, bo tako, dokler bo lahko delala. Preboldska knjižnica je prav gotovo, poleg Občinske matične knjižnice, najbogatejša v občini. Na njenih policah je prek 10.000 knjig. Pred kratkim pa so odprli tudi poseben mladinski oddelek, kar je bila dolgoletna želja Pavle Mlakar. O tem pravi: »Z eno besedo, presrečna sem. Uresničile so se mi dolgoletne želje. Tako kot sem bila vesela preureditve doma Svobode in knjižnice v njej, tako sem bila vesela sedaj tega oddelka, kjer imajo otroci svoj prostor, v katerem se sami soočajo z dobro in kva- Na posnetku iz leta 1939 lahko vidimo intener delovnega prostora Rista Savina. Stalna razstava o življenju Rista Savina V Žalcu potekajo obnovitve- je profesorica zgodovine in je na dela v prostorih salona Ri- zaposlena v Pokrajinskem mu-sta Savina. Ena izmed nalog, zeju v Celju, sedaj pa z veliko ki so si jih zadali, je tudi po- zavzetostjo pripravlja mate-stavitev stalne razstave o živ- rial za razstavo v Žalcu. Sama ljenju in delu znanega Žalčana pravi, da bi na tej razstavi ra-Friderika Širce ali Rista Savi- da poudarila dvojnost Frideri-na, kakor se je Friderik podpi- ka Sirce - Rista Savina. Ta se soval pod svoja glasbena dela. kaže že v uporabi imena in Rolanda Fugger-Germadnik priimka, kaže pa se tudi v raz- koraku med vojaškim poklicem, ki ga je Risto Savin zelo litetno mladinsko literaturo, uspešno opravljal, ter med Tu posedijo, pogledajo, kar jih njegovo ljubeznijo do glasbe, zanima in odidejo s tisto knji- Da je bil uspešen vojak, priča go, ki jim je najbolj pogodu, dejstvo, da se je leta 1881 upo-Bralcev, tako starejših kot kojil v činu generalmajorja, da otrok, je v Preboldu veliko, ker pa je bil izreden glasbenik so pa so knjige drage in dohodki dokaz njegove tri opere ter vr-družin vedno manjši, se bo šte- sta odličnih zborovskih vilo obiskovalcev še pove- skladb. čalo...« Razstava bo postavljena Tako Pavla Mlakar, ki osta- z originalnimi predmeti, tako ja zvesta svojim knjigam. Za- da bo ohranjena intima in želimo ji še veliko lepih in pri- utrip časa, v katerem je Risto jetnih trenutkov v stiku z bral- Savin ustvarjal. Po obnovi poči in knjigami. hištva, kjer je s strokovnim D.Naraglav znanjem sodelovala Milena Muškon, po pregledu korespondence in po ureditvi prostora v Savinovem salonu, bomo torej v Žalcu končno dobili pomnik na človeka, na katerega smo lahko zelo ponosni. Obenem pa vse starejše občane, ki se Rista Savina spominjajo še iz časov, ko je še živel, v muzeju naprošajo, da jim svoje spomine zaupajo. L.B. Gledališki abonma V ponedeljek, 10. 2. 1992 ob 19.30 bo gostovalo Šentjakobsko gledališče s predstavo KRČMARICA Ml-RANDOLINA. VLADO NOVAK IZ KASAZ IN NJEGOVE PLASTIKE Od ključavničarja do svobodnega umetnika Pred novoletnimi prazniki je odprl samostojno razstavo v avtosalonu KOS v Ločici pri Polzeli Vlado Novak iz Kasaz. Vlado je sicer začel kot ključavničar, zadnje štiri leta pa se preživlja le kot svobodni umetnik. Kot nam je sam povedal, je začel kot vzdrževalec v Keramični industriji. Za svoj hobi je tu in tam naslikal kakšno sliko ali kakšen kovinski relief. Ko so tako prihajali v Keramično razni umetniki in slikali na keramiko, se je tudi sam ponudil. Izkazalo se je, da so njegove slike dobile boljšo oceno od strokovne žirije. Tako je začutil, da bi se lahko uveljavil v keramiki. V tovarni so mu ponudili delo v slikami, sam pa se je odločil, da bo šel skozi vse faze. Tako je opravljal razna dela in s tem spoznal celotno tehnologijo. Na ženinem domu, kjer ima svoj atelje, pa si je izdelal še peč za žganje gline, kjer ob- deluje svoja dela. S svojimi proizvodi se je doslej predstavil v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Splitu, Kruševcu ter enkrat letno tudi v Kumrovcu. Doslej je poleg tega razstavljal še v Avstriji in na Nizozemskem. Vse to je pripomoglo, da je pridobil status svobodnega umetnika in Tako lahko ves talent pokaže na svojih plastikah. Za sprostitev pa tu in tam naslika še kakšno sliko. Po razstavi na Ločici namerava v februarju v Maribor, v mesecu marcu pa se bo predstavil na Dunaju. Sledila naj bi še razstava na Dobrni, na kateri bo predstavil le vojne motive. Potožil pa je, da ne razume, zakaj tako sameva v Žalcu Savinov salon, v katerem bi tudi on rad razstavljal. Ko je to svojo željo povedal na Kulturni skupnosti, so ga napotili, naj si sam poišče sponzorja, kar ga zelo preseneča. Tako je Vlado s svojimi izdelki v stanovanju. pač moral od namere odstopiti in čaka, kdaj se bodo pogoji le izboljšali in bo lahko pokazal svoja dela. Pričakujemo, da bo to kaj kmalu, saj je tudi kultura dobila, sedaj ko imamo javni kulturni zavod, drugačen status. Njegova nekdanja firma Keramična industrija, s katero še vedno rad sodeluje, mu gre sicer zelo na roko, saj mu veliko pomaga pri pripravi materiala, sam pa za njih izdela izvirne designe za njihove proizvode, tako da so zadovoljni vsi. Ker je Vlado mlad in poln načrtov, bomo o njem zagotovo še slišali, če ga zaradi nerazumevanja ne bomo pregnali, kot se to rado zgodi, saj imajo mnogi zunaj naših meja veliko več razumevanja za umetnike, ki nam jih tako odpeljejo. Dobro bi bilo o tem razmisliti. I. Jurhar Prišel je čas različno mislečih Nedvomno ima gospa Klara Žolnir v kritiki na moje razmišljanje, ki je bilo zabeleženo v novembrski številki Savinjčana, v nekaterih trditvah »svoj prav« in ji v namiri spoštovanja drugače mislečih ne oporekam. Hkrati sem prepričan, da nekaj bistvenih prvin mojega pisanja ni razumela, ker sem bil morda tudi premalo razumljiv. V omenjenem zapisu sem namreč razmišljal o tistih ljudeh, ki v prejšnjem sistemu enostavno niso mogli živeti drugače, kot so, če so hoteli normalno preživeti, da ne rečem prosperirati. (To pa je vendarle želja večine ljudi.) In ogromno je bilo takih, za katere ne moremo reči, da so sodili v krog komunističnih privili-girancev. Za mnoge izmed teh je bil sistem, kot pravi gospa Žolnir, resnično nekaj od boga danega (čeprav to ni bil bog, ki ga priznavajo kristjani) in nekaj, kar niso kreirali in nenehno izpolnjevali ljudje (jasno, da niso, če je to v njihovem imenu počela vsemogočna partija). Zakaj torej dolžiti vso to množico oportunizma, ko so ljudje v »danih« okoliščinah pač poskušali bolj ali manj uspešno, kreativno in zadovoljno živeti v sistemu, za katerega se jim niti sanjalo ni, da bo tako klavrno propadel. Če gospa Žolnir piše, da so nenehna prilagajanja trenutnim oblastniškim in ideološkim strukturam shizofrenična in odraz razcepljene osebnosti, potem resnično, kot relativno mlad človek, ne morem verjeti, kako je komunizem na Slovenskem oz. na polovici zemeljske oble vladal desetletja. Zakaj se mu niso ljudje, saj vendarle oni, po mnenju gospe Klarič, kreirajo sistem, uprli že zdavnaj prej. Jasno, da bi izpadel blazno naiven, če ne bi vedel, da je bilo to nemogoče. Prejšnji sistem je namreč od svojega nastanka, v specifičnih zgodovinskih okoliščinah, popolnoma obvladoval vse vzvode oblasti in ga je bilo očitno ne- mogoče pospraviti na smetišče zgodovine, dokler se ni, predvsem zaradi popolne gospodarske neučinkovitosti, iztrošil sam. Vendar ljudje zagotovo niso 50 let le čakali, temveč so hoteli tudi živeti. Zagotovo je bilo sestavni del tega življenja tudi prilagajanje, ki ga ni enačiti z oportunizmom, pokvarjenostjo, hinavščino, karierizmom itd. Morda nekaj primerov. Sedaji žalski župan je bil na celjski gimnaziji odličen učitelj zgodovine, tudi zgodovine NOB, socializma, združenega dela itn. Danes je eden izmed glavnih kritikov prejšnjega sistema! Predsednik države Slovenije. Izjemno močna politična figura in najbolj priljubljen Slovenec. Nekoč zelo sposoben komunistični kader! In da ne bi govorili le o politikih. Člani Slovenskega okteta so še pred desetletjem na veliko prepevali narodnoosvobo- dilne pesmi. Danes ničkoliko-krat zapojejo v kakšni cerkvi! Takih primerov je nešteto in resnično ne vem, kakšen smisel bi bil sedaj v tem, da vse te ljudi okarakteriziramo tako, kot razmišlja gospa Klarič. Nenazadnje smo bili tudi mi, mladina, skozi počeše izredno učinkovite socializacije zmanipulirani do te skrajnosti, da smo v »dani« sistem popolnoma verjeli. Sedaj vas sprašujem, spoštovana gospa Klarič: ali smo bili vsi, o katerih razmišljam, le ambiciozna, aparatčikasta, oblastniška, shizofrenična in razcepljena stremuška sodrga z rdečimi knjižicami v žepu? Mislim, da ne, sicer pa naj o tem presodijo bralci. Ob koncu le še to, da naj tisto, kar ponujajo liberalni demokrati in demokrati, ocenjujejo volilci. Vsekakor pa je cinizem vseh cinizmov ljudem v velikih socialnih stiskah ponujati predvsem Narod, veliko družino in Kristusa. Vojko Zupanc Žalska pogrebna služba V prejšnji številki je bilo med odmevi objavljeno pismo o žalski pogrebni službi. V njem je bilo zapisanih precej obtožb, po mnenju prizatetih pa tudi žaljivo. Kaj sodijo o vsebini pisma, smo vprašali predsednika Mestne skupnosti Žalec, Erana Sadnika, in Jožefa Strahovnika. »V Mestni skupnosti si prizadevamo, da bi poleg urejenosti pokopališča imeli urejeno tudi pokopališko službo. To službo vodi Edvard Kovačič, na zadnji seji pa smo se dogovorili, da bo to delo opravljal tudi Ivan Jurhar. V dopoldanskem času se lahko krajani zglasijo v tajništvu mestne skupnosti, kjer lahko tudi poravnajo finančne obveznosti. Pripomba v pismu na račun pogrebcev ni primerna, vabimo pa vse zainteresirane krajane k sodelovanju. Naša prizadevanja doslej žal niso bila uspešna. Sicer pa izvajamo pogrebno dejavnost skladno z občinskim odlokom, »nam je povedal Eran Sadnik. Jožef Strahovnik obtožb ni hotel komentirati, najel je advokata, ki bo uveljavljal odgovornost za žalitve na sodišču. Sodi pa, da pogrebna služba, kakršno imata Žalec in Griže, ni legalna. Zakonita in pooblaščena za to dejavnost sta po njegovem mnenju le zasebnika, ki imata tudi ugodnejše cene pogrebnih storitev kot omenjeni krajevni skupnosti. Ko smo v Žalcu vprašali, kako je s tem, so nam povedali, da so obravnavali ponudbo Jožefa Strahovnika, pa se tedaj ni strinjal s cenami krajevne skupnosti, ki jih sicer odobri občina. Tako prizadeti; da pri pogrebnih službah le ni vse tako, kot bi moralo biti, bo najbrž tudi držalo. Kjer je dim, je tudi ogenj, pravi tudi ljudski rek. Reševanje problemov pa bodo morali prevzeti predvsem odgovorni v krajevni skupnostih, v žalskem primeru je mestni svet to že storil. Ivan Jurhar Strokovna pomoč pri gospodarjenju z gozdovi je še vedno pomembna Spremembe političnega sistema, ki so se začele pred slabima dvema letoma, so prinesle spremembe v načinu gospodarjenja tudi na področju gozdarstva. In ravno slednje področje je v Sloveniji v minulem času (neupravičeno) dvignilo zelo veliko prahu. Začele so se razprave o lastninjenju, o denacionalizaciji, o monopolistih in podobno. V časopisih, po radiju in televiziji smo lahko spremljali razprave o dobrih in slabih gospodarjih, o ropanju in uničevanju gozdov. Skupni imenovalec vseh razprav, če se omejim na politično področje, je bil kritični in celo zavračujoč odnos do dotedanje gozdarske politike. Politiki gozdnega gospodarstva se je očital monopolizem, kar vsekakor ni iz trte izvit očitek. Iz trte izvit očitek pa je trditev, ki gozdnemu gospodarstvu, omejil se bom samo na žalsko občino, v preteklosti očita napačno strokovno politiko in napačno dolgoročno gozdarsko načrtovanje. Vsekakor je sprememba stanja na področju gozdarskega gospodarjenja, v kar lahko v prvi meri štejemo uvedbo svobodnega, ekonomsko uravnanega trga, pozitivni doprinos nove družbene ureditve v Republiki Sloveniji. Ekonomski problemi mlade države pogojujejo težave (predvsem finančne), ki narekujejo delne spremembe tudi v gospodarskem načrtovanju. Tu pa se znajdemo v položaju, ko se moramo odločiti, do kam lahko segajo omejitve in v koliko ne moremo pa tudi nočemo odstopiti od ustaljene večletne prakse delovanja. Moje osebno desetletje dolgo sodelovanje s strokovnjaki gozdnega gospodarstva me je prepričalo v dejstvo, da si gospodarjenja na 50 hektarjih velikega gozda ne morem zamisliti brez strokovne pomoči in svetovanja gozdarskih inži-nirjev in tehnikov. Šele ob pomoči GG Žalec, njihovih nasvetih ter s skupnim delovanjem si lahko tudi v prihodnje zamišljam svoje optimalno, tako ekonomsko kot naravovarstveno, upravljanje z gozdom. Čeprav so mnoge politične stranke, vključno s stranko, ki ji pripadam, v predvolilnem boju obljubljale usmerjevanje pozornosti tudi na območje višinskih kmetij, pa je ostalo v glavnem le pri obljubah. Kmetu v hribih pa so ostali kilometri gozdnih poti, s katerimi mora sedaj sam gospodariti in jih vzdrževati, ostale so mu zaplate nezasajenega gozda, ker si v nastali finančni krizi ne more privoščiti nakupa sadik, ostalo mu je mnogo neočiščenih mladih nasadov gozda. Gozda, ki poleg ekonomske vrednosti za lastnika s sabo nosi tudi splošno družbeno vrednost in vrednoto, si zasluži mnogo večjo pozornost in naklonjenost. Pri političnem odločanju bi tako bilo potrebno upoštevati tudi pozitivne pridobitve pretekle dobe, ne pa prejšnjega stanja v celoti zavračati kot kužnega. Z modificiranim tokom gospodarske politike, ob vključitvi starih, že utečenih strokovno upravičenih delovanj, oplemenitenih s spoznanji in pridobi- tvami parlamentarne demokracije in z uvedbo tržnih zakonitosti, bi nam uspelo še v bodoče ohraniti dobrega gospodarja. Kitajski pregovor namreč pravi, da se pot, dolga tisoč milj, začne z enim korakom. Ne poznam pa pametnega človeka, niti dobre politike, ki bi se zaradi nove barve oblasti bila pripravljena odpovedati že storjenim korakom. To dejanje bi bilo nespametno in nevredno dobrega gospodarja. Le tega pa si vsi želimo, mar ne? Drago Lobnikar Juteks - hvala Prišlo je po pošti in se je glasilo: »Zopet je leto naokrog in prišel je mesec december, ko ponavadi pripravimo srečanje upokojenih delavcev iz našega podjetja.« Spoštovano vodstvo in zaposleni v Juteksu, tega vabila nismo letos pričakovali. Dobro nam je poznana naša gospodarska situacija. Vemo, da premagujete različne križe in da finančna sredstva skrbno obračate. Kljub temu pa ste pomislili na nas in nas presenetili in istočasno razveselili. Skoraj vsi upokojenci smo se odzvali vabilu in smo v soboto, dne 14. decembra 1991, preživeli par prijetnih ur v dvorani Jutek-sa. Pri odhodu pa ste nas ponovno presenetili z vrečko bogate vsebine. S tem ste nam novo leto olepšali in popestrili. V letu 1992 vam želimo samo pot navzgor. Upokojenci Juteksa IJ MA A JLmA Iv ■vIv.aIS ko nam otfok znoii Svetuje in odgovarja pediatrinja dr« Sva Dolničar Z razrezovanjem cvetnih listov še nihče ni spoznal lepote vrtnice Prazniki so za nami. Trije dobri možje so odšli k zasluženemu počitku. Hvala neznani mamici za čestitko. Resnično sem se je razveselila, saj vidim, da moje besede niso zaman. Ugotavljam, da se je število bolnih otrok po praznikih povečalo. Več je prehladov in prebavnih motenj. Še vedno pa mi ni jasno, zakaj je ob ponedeljkih toliko bolnih otrok. Ali to pomeni, da za vse infekte in prebavne težave le ni kriv vrtec? Trenutno je največ gripoznih obolenj. Za njih so značilne visoke temperature, bolijo roke, noge, glava. Pogosto jih spremlja bruhanje in driska. Otrokom teče iz nosu, v prsih jim hrope, nimajo teka. Kako pomagati? Otroku dajte dovolj čaja, najboljši je šipkov, ne silite ga s hrano. Proti povišani temperaturi mu dajte na noge obkladke, skopajte ga v mlačni kopeli, lahko mu daste tudi PANADON ali NAPROZIN, nikakor pa ne Aspirina ali Acisala. Proti nahodu so najboljše kapljice iz korenin belega sleza. Čaj naj vsebuje dosti C vitamina. Ce otrok kašlja, je treba kašelj spodbujati, saj se otrok MORA IZKAŠLJATI. Nikakor ne dajati otroku sirupa proti kašlju, saj potem sluz ostaja v pljučih, kar lahko povzroči pljučnico. Otroku pregrevajte pljuča s suho toploto, prelikano pleničko ali termofor-jem. Trepljajte ga po prsih. Večjim otrokom dajte pihati balon, čim bolj naj vdihne, nato pa čim bolj izdahne. Kašelj je namreč zlasti pri majhnih otrocih dolgotrajna nadloga. Otroci lahko kašljajo tudi po več mesecev. Napačno je mnenje, da otroci po sirupu celo bolj kašljajo in da jim le-ta ne pomaga. Smisel sirupa je prav v tem. Če se kašlju pridruži piskanje v pljučih, potrebuje otrok dodatno zdravilo. Če opazite, da otrok diha stokajoče, morate takoj v dežurno ambulanto. Otrok bo dobil inhalacije, ki bodo dihanje olajšale. Vzrokov za piskanje v pljučih je lahko več, od preobčutljivosti na kakšno snov (na pršico, prah, pelod, lahko tudi na kakšano snov v hrani, kar najpogosteje opažam pri otrocih, ki so od tretjega meseca dalje hranjeni s kravjim mlekom, in pri tistih, ki hitro preidejo na raznovrstno hrano). Vzrok je lahko včasih tudi psihična napetost, strah ali žalost. Takšen kašelj se lahko ponavlja, če otrok živi v nezdravem okolju, kjer starši kadijo v navzočnosti otrok, lahko pa ga povzroči tudi kajenje med nosečnostjo. Še na en problem bi opozorila, in sicer na to, da starši iz cele občine vozijo na pregled otroke v žalski dispanzer. Za težje primere je to opravičljivo, drugače pa bi morali svoje otroke voziti k domačemu zdravniku, tja, kjer imajo svoje kartone. To lahko stvari zaplete, zlasti pri sistematskem pregledu, saj je otrokov karton v takšnem primeru prazen in zdravnik lahko sklepa, da otrok nikdar ni bil bolan, kar je lahko tudi usodno. V tem času prihajajo k nam po potrdila naborniki, kmalu bodo tu osmošolci, ki sicer nikdar niso bili v našem dispanzerju, in kako naj potem napišemo zanesljivo mnenje o njegovem zdravstvenem stanju, če so se prej zdravili vsepovsod, le pri nas ne. V karton sodijo tudi izvidi specialistov. Prav bi bilo, da bi en karton spremljal človeka od rojstva naprej. Prav neumestne so pripombe, da na zdravstvenih postajah delajo navadni zdravniki in da so otroci upravičeni do pregleda specialista. Žal moram povedati, da sem v občini edini specialist za otroke in bi tako morala biti na voljo 24 ur na dan, če bi hotela zadovoljiti tem zahtevam. Pogosto v našem dispanzerju delajo tudi zdravniki, ki sicer delajo v ostalih ambulantah, in čeznje takrat starši nimajo pripomb. Svetovala bi, da se v težjih primerih obračate name, me pokličete in dogovorili se bomo za pregled vašega otroka, morda za takrat, ko bom delala na vaši zdravstveni postaji in bom imela na voljo otrokov zdravstveni karton, ali pa se bomo kako drugače dogovorili. Pa še na nekaj bi opozorila. Nikar ne svetujte zdravnikom, kakšne preiskave naj opravijo ali kakšna zdravila naj spredpiše-jo. Res je, da svoje otroke najbolje poznate, zdravniki pa tudi nekaj vemo. Pa tudi izvide o pregledu krvi ali druge izvide vrnite zdravniku, ki je pregled naročil, da bo lahko pravočasno ukrepal. P. S. Vabim vas k sodelovanju. Pišite, vprašajte, saj smo postali prijatelji, mar ne? Vaša pediatrinja Spoštovana dr. Dolničarjeva! Redno prebiram vašo rubriko in povedati moram, da sem se iz vaših prispevkov veliko naučila in novega spoznala. Mamice vedno upamo, da delamo za naše malčke najboljše, kadar so zdravi ali bolni, pa vendarle. .. Vse doslej nisem imela vprašanj ali pa ste v vaši rubriki odgovorili nanje prej, kot sem jih uspela spra\iti na papir. Kljub temu se danes obračam na vas. Med novoletnimi prazniki so nekateri predšolski, pa tudi šolski otroci dobili po obrazu čuden izpuščaj, kot rdečico na ličkih in hkrati lisaste izpuščaje po telesu, rokah in nogah. Staršem, ki so med pndmi prišli v vašo ustanovo, so povedali, da gre za alergijo, kasneje, ko je bilo vse več otrok z enakimi problemi, pa je bilo, rečeno, da gre za neko \tsto virusa, ki se hitro širi. Zanima me, ali so naši otroci preboleli virusno obolenje in kakšno, oziroma za kateri virus je šlo? Za odgovor se zahvaljujem in upam, da bodo vaši članki še vnaprej našli mesto v Savinjčanu, saj ga prebira veliko mamic, ki se med sprehodi z vozički pogosto pogovarjajo prav o vaših nasvetih. Želim vam srečno, zdravo in uspešno novo leto. Mamica Draga mamica! Otroci imajo različne izpuščaje. Vzrok je lahko alergija na kakšno snov v hrani ali pa virus, ki jih je izredno veliko. Alergični izpuščaji se zdravijo z dieto in zdravili, ki blažijo srbenje, pri virusnih izpuščajih pa pomaga le vitamin C. Edini nevarni izpuščaj je škrlatinka, ki potrebuje resno zdravljenje, vodene koze pa potrebujejo le tekoči puder. Po praznikih je imelo res dosti otrok virozne izpuščaje. Kar splošno odgovoriti, za kakšen virus gre, je težko, saj je treba vsakega otroka posebej pregledati, če ne drugače s pregledom krvi. Pri virusnih izpuščajih dietna prehrana ne škoduje. Proti rdečkam so sedaj cepljeni vsi otroci, zdravila zanje pa ni. Diagnoza zanje pa je potrebna zaradi okolice, saj lahko otrok z rdečkami okuži mater v prvih mesecih nosečnosti, kar pa je lahko izredno nevarno. Bruc - danes in (upam) nikoli več! V soboto je bilo v žalski Nami že tradicionalno (z izjemo lanskega leta) brucovanje. Pripravil ga je Klub študentov iz Žalca (in Celja). Glavni namen brucovanja je bil sprejem študentov prvega letnika (beri : brucev) med »prave« študente. Vsak bruc je bil že na vhodu zaznamovan z velikim črnim B-jem, ki so mu ga odtisnili na obraz. Za »žigosanjem« so bruce napotili sedet za mize, ko so bile posebej označene (»BRUCI«) in postavljene' (kje drugje kot) v kotu. Po večerji se je začel »uradni« del brucovanja. Vse bruce so najprej prignali (pomislite, tu in tam si je kateri bruc celo drznil ugovarjati) na sredino prostora, kjer so jih morali zaradi »domnevnega tajnega delovanja proti ostalim študentom« najprej de-zinficirati (beri: poškropiti z belimi sredstvi - s snegom za okraševanje drevesc ali pa s čistili za preproge), kar je vsak bruc »ušiv«, »smrdljiv« ... Ker so študentje še pravočasno odkrili »tajno delovanje brucev, katerih cilj je bila odcepitev« (vse je bila parafraza odnosov Slovenija-Ju-goslavija in tudi igralci so bili oblečeni v vojaške uniforme), so to odcepitev preprečili, povezali bruce z vrvjo in jim »za iztrezni-tev« dali piti »eliksir modrosti«, na koncu pa (kdobisimislil) kozarec zelo dobre pijače, ki so jo (povedano na uho) kar med predstavo na skrivaj poskušali tudi nebnici. Na koncu so vsakemu brucu podelili še diplomo, s katero je bruc vsaj teoretično sprejet med študente. Praktični pogoji pa se od kraja do kraja razlikujejo, vsekakor pa drži: da postaneš pravi študent, moraš pasti na izpitu. Po zgoraj opisanem »uradnem« delu je sledila še zabava s plesom, na koncu pa obljuba, da se drugo leto spet srečamo - a ne kot bruci, kajti brucovanje je lepše, če ga doživiš med nebnici. Brucka Petra S kolesom vzdolž Prek visokih prelazov med zidove samostana Tokrat sva vstala še v temi, saj sva se odločila, da. bova v enem dnevu prečkala dva visoka gorska prelaza (Namika la, 3718m in Fotu la, 4094m). Mišice, razbolele še od prejšnjega dne, so se kmalu nehale upirati novim naporom in zopet tečejo kot dobro zagret motor. S težavo zapuščava Mulbekh, kraj, v katerem sva prenočila, saj je v svoji preprostosti tako lep, da bi človek Piše: janko Jazbinšek tam ostal vse svoje življenje. Mogočne kopaste gore, ki ga obkrožajo, mu dajejo še veli-častnejši izgled. Tukaj je namreč padavin zelo malo in je pokrajina v glavnem peščena ali kamnita. Ni je rastline, ki bi preživela v tem pesku. Le v majhnih vaseh ob rekah, ki so kot drobne zelene pege v raznobarvnem pesku, so ljudje speljali potočke v vseh mogočih smereh in tam vzgajajo riž ter druge poljščine, potrebne za preživetje. Še enkrat se ozrem na veliko skalno gmoto, v katero so ljudje v prvem stoletju pr. n. š. vklesali ogromnega Budo. V teh krajih namreč strogo muslimansko religijo zamenja precej sprejemljivejši budizem in če je cerkev evropsko krščanstvo skazila in odmaknila od ljudi, je budizem storil nasprotno: Stopil je mednje in se prilagodil njihovim različnim navadam in starim verovanjem. Ljudje so zaradi svoje odprtosti precej bolj prijazni in lepi kot pri nas. Moral sem pohiteti za Marjanom, ki mi je pobegnil že da» leč naprej in kmalu sva se znašla zopet med peščenimi hribi proč od ljudi in zelenja. Na desni daleč zadaj je še vedno opaziti vrhove visokega Zan-skarskega gorovja, pred nama pa se odkrivajo novi zasneženi šesttisočaki. Na tej višini postane zrak zopet redkejši, vendar sva se po slabem tednu vožnje s kolesi med visokimi vršaci že aklimatizirala in nama dihanje ni povzročalo več kakšnih posebnih težav. Vzpon na prvega od prelazov je bil izredno težak, saj cesta včasih kot da bi se hotela postaviti pokonci in se nikakor ni hotela prevesiti na drugo stran - navzdol. Ko se je sonce že nekoliko dvignilo izza visokih gora, so začeli mimo naju voziti kamioni - civilni in pogosto vojaške kolone, ki so štele tudi prek sto težkih vozil. To je bil tudi eden izmed razlogov najinega zgodnjega vstajanja, saj je bila vožnja za kamionom v strmo hribovsko cesto podobna boljiš-ču, na katerem so odvrgli bojne strupe. Kamion te je pri vožnji v hrib seveda prehitel, ker je šoferju to nalagala etika njegovega uglednega poklica. Ko pa je prišel mimo tebe, je ponavadi malo zmanjšal hitrost, da so si te ljudje iz kabine dodobra ogledali, potem pa odpeljal naprej, tebe pa pustil samega v oblaku gostega črnega dima, ki se ni hotel odlepiti od ceste in izpuhteti v zrak. Pobočje hriba na zgornji strani ceste je bilo povsem črno, kakšen meter visoko od vsakodnevnega obstreljevanja teh monstrumov. Takšna pa sva bila tudi midva po celem tele- su in, bog ne daj, najina pljuča. Če bi se ustavil in počakal, da peljejo mimo tebe, bi lahko tam stal do večera. Pri vožnji navzdol so se začeli drugačni problemi - seveda spet s kamioni. Pri srečevanju se niso premaknili v svojo levo niti za milimeter, tam se namreč kakor v Angliji vozijo po levi strani, tako da sva se včasih komaj izognila kratkim, a trajnim poletom v globino pod cesto, kljub najinim zaviralskim sposobnostim. Potem sva začela uporabljati tako imenovano samomorilsko metodo srečevanja, ki je v glavnem delovala, včasih pa je bila skoraj vredna svojega imena: z nezmanjšano hitrostjo se pelješ naravnost proti kamionu in le kakšen trenutek, preden se z bicikom in vso svojo prtljago zapelješ vozniku skozi vetrobransko steklo, hitro skreneš, in če imaš srečo, prideš mimo njega brez uporabe zavor. V vasici med obema prelazoma sva se ustavila za čaj, katerega pripravijo domačini na majnih štedilnikih iz posušene rdeče zemlje tako dobrega, da bi ga človek pil vse do svoje smrti zaradi razpočenega želodca. Seznanila sva se z mlajšim avstralskim parom, s katerim sva izmenjala nekaj podatkov in izkušenj. Fant in dekle, ki sta se na motorju pripeljala iz nama nasprotne smeri, sta se nama vtisnila v spomin kot najbolj originalna in najmanj ostalim turistom podobna popotnika. Bežna srečanja, ki jih verjetno nikoli ne pozabiš. Prek drugega, čeprav višjega prelaza, sva se pripeljala v takšnem zagonu, da skoraj nisva opazila njegovega vrha, saj se pod vrhom cesta ni dvigovala več tako strmo. Ob spustu na drugo stran se je pred nama razkril čudovit prizor, ki nama nekaj časa ni dal, da bi se premaknila z mesta. Nedaleč pod nama se je iz ozke doline dvigal skalnati masiv, na vrhu katerega je stal mogočen budistični samostan Lamayu-ru, okrašen z raznobarvnimi molilnimi zastavicami za odganjanje hudobnih duhov. Pod njim pa so bile v strmo skalovje zalepljene majhne bele hišice, ki so se druga pod drugo stopničasto spuščale proti dnu tako imenovane doline meseca, ki je bila polna stolpičev in skledic, vboklin in izrastkov bleščeče belo rumene barve. Počasi, da ne bi vznemirjala duhov, sva se sputila med obzidja gompe (samostana) in mimo številnih chortenov (kapel) in manij ev (molilnih mlinčkov) prišla do velikega dvorišča pred samostansko kuhinjo. O manijih bi se dalo napisati posebno knjigo: o tistih malih, ki se vrtijo v rokah popotnikov, o onih, ki ropotajo ob potokih, in takih v svetiščih ali na domačijah. Obvezno jih je treba zavrteti, da se hudobni duhovi razbežijo, iti mimo po njihovi levi strani in jih vrteti v smeri urinega kazalca - drugače stvar nima pravega učinka. Grobna tišina, ki so jo v presledkih pretrgali oddaljeni zamolkli zvoki bobnov, me je navdala z občutkom nekakšne tesnobe, kot bi s svojim prihodom vdrla v nekaj višjega - božjega in podrla ravnovesje tišine in naravnih zvokov. Potem so zvoki bobnov utihnili, prostor pa so zapolnili glasovi otrok, ki so naju kaj kmalu obkrožili in z zanimanjem otipavali najina obložena bicikla ter nepojmljive stvari, kot so digitalni števec in avtomatske prestave. Postalo je bolj domače, tisto MM Himalaje III. • . #> v Vi?*'***-C' •r-7 • - »lin TlMt •* - Lj* *" ‘ t Iji nf ili Up ■ ■ ¿¡L ¡j|j|j Iz policijske beležnice Budistični samostan Lamayuru božje pa se je dvignilo nekam v zrak in bo počakalo do naslednjega obreda. Dvorišče je vrvelo od otrok, zavitih v vijoličaste obleke in oblečenih v rumene majice, ki so jih njihovi starši, zaradi revščine ali drugih vzrokov, predali v varstvo in vzgojo samostanskim menihom. Povabili so naju v kuhinjo, kjer iz preprostih poljščin, ki jih dobijo v dar od bližnjih kmetov, pripravljajo čudovite stvari, katere gredo v slast tudi zahtevnim evropskim želodcem. V pečeh iz posušene gline pečejo palačinkam podoben kruh (chapati) na ta način, da testo preprosto zalepijo ob tople stene peči in v dveh ali treh minutah so chapatiji, poleg seveda še kakšne druge slastne hrane, pripravljeni za v želodce lačnih popotnikov ali domačih jedcev. Kuhar, ki je bil komaj kaj starejši od najmlajših prebivalcev samostana, se je tako navdušil nad kolesi, ki so v teh hribovskih predelih pač prava redkost, da je skoraj v solzah moledoval, naj mu posodiva eno izmed koles, da se preizkusi po samostanskih poteh. Ko sva v veliki sobi z mnogimi zasilnimi posteljami (dormito-ry), pripravljenimi , nalašč za prenočevanj e popotnikov - domačih in tujih, razložila svoje stvari, sem mu odstopil svojega. Kakšno veselje, kakšna radost. Vozil se je v velikih krogih po dvorišču, ki je bil edini kos ravne zemlje med samostanskimi zgradbami, za njim pa kup vreščečih otrok, ki so ga nekaj časa potiskali, nekaj časa vlekli nazaj, ali pa preprosto tekali za njim. Če ne bi kmalu padel mrak, bi se ta pisana množica podila okrog, dokler bi jih ne izdala šibka telesa. V mraku pa se začnejo nekatere njihove obveznosti. Zbrali so se okrog edine pipe v naselju in se z resnostjo, kakršne ne premore marsikatera odrasla pamet, lotili umivanja, pranja in drugih opravil. Ti otroci, čeprav še tako majhni, skrbijo zase povsem sami. Starejši menihi jih le vodijo, jim svetujejo in jih poučujejo. Tudi jaz sem se z vso resnostjo lotil dela, saj sem šele malo kasneje opazil, da so napravili v gumi luknjo in je zrak ušel ven. Toda kdo bi jim zameril, majhnim razposajenim, nasmejanim - lepim otrokom. Dobrodošli v letu 1992. In že kar na začetku napoved, ki bo verjetno vzdržala skozi celo leto. To pa je, da nam tem za pisanje v policijski beležnici skozi vso leto ne bo zmanjkalo. Je že tako. In kot se za vsak nov dogodek spodobi, ga začnimo slovesno. S petardami. Le te so ob letu obsorej pokale, pokale in pokale. K sreči smo jo ljudje odnesli brez telesnih poškodb. 2. januarja pa so se že prebudili tatovi. Neznanec je Alešu P. iz Vrbja neznano kam odpeljal kolo, ki ga je imel parkirano nekje v Žalcu. Vreme za kolesarjenje je v novem letu kot kaže ugodno. Istega dne je nepridiprav vlomil, v osebni avtomobil last Blaženka M. iz Migojnic. Bla-ženko tako sedaj v svojem Ju-gotu nima več avtoradiokase-tofona znamke Fischer AX 833. Policisti pa obljubljajo ¡neznancu, ki si je radio prisvo-|jil, da mu bodo na dom prinesli še glasbene kasete. Pa prijetno poslušanje. Tehnično blago je bilo med tatovi vedno visoko čislano. Ni nam jasno, za kaj bo porabil neznanec motorno žago, ki jo je tretjega januarja odnesel iz stanovanjske hiše Marije B. iz Liboj. Mogoče še ne ve, da so policisti in gozdarski strokovnjaki v zadnjem času močno alergični na črno sečnjo. No ja, mu bodo že pojasnili. Pravica je morda res slepa, pa tudi v naši novi državi vidi v temi. V temi pa je operiral tudi neznanec 4. 1. pred gostiščem Čvan v Prekopi, ko je Marjanu V. z nožem prerezal gumi na Golfu, parkiranem pred gostiščem. Med ljudmi se govori, da je storilec že znan, to pa mu bodo v kratkem naznanili tudi možje v modrem. Tega dne je zagorelo na gospodarskem poslopju ob magistralni cesti. Lastniku Janžiču pa so morali gasilci priskočiti na pomoč tudi 5. 1., ko so se ognjeni zublji ponovno pojavili na pogorišču. Tokrat so gasilsko nalogo opravili do konca. 6. 1. je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Jožeta K. iz Železnega. Nepridiprav je vanjo vstopil skozi kletno okno, lastniku pa je odnesel videorekorder. Dokler še ima čas, mu priporočamo ogled dobrih policijskih filmov. Pa še nekaj v tolažbo - Arnolda Schvart-zenegerja v žalski policiji ni, so pa ostali sposobni fantje. Bo že videl. 7. 1. je nekomu zmanjkalo hrane. Novoletna praznovanja so mu izpraznila hladilnik, pa si je pomagal na prav čuden način. Tako je Neži P. iz Založ izginilo iz kokošnjaka šest kokoši in dve gosi. S slednjima verjetno neznanec ne bo čakal do Sv. Martina. 8. 1. so policisti ugotovili, da se je začela sezona opremljanja hmeljarskih pripomočkov. Nekdo je namreč iz obiralne hale v Žalcu odnesel diesel motor z namakalne naprave za hmelj. Pa dobro letino, če vam bo uspelo ostati na prostosti! 9. 1. pa so policisti na žalski tržnici presenetili gručico nepridipravov, ki so si hoteli postreči iz zasilnega skladišča za sadje na tržnici. Vprašanje je, ali se jim je splačalo iti v zapor zaradi šopa banan 10. 1. pa je na policijsko postajo prišla Barbara K. iz Polzele. Policistom je potežila, da so ji ukradli žensko športno kolo, le-ti pa so ji ga tudi takoj izročili, saj je bilo najdeno že prejšnji dan nekje v Preserjih. Barbara ima pač srečo in ni ji zavidati, mar ne? Trgovina AVTOHIT Latkova vas 27, Pebold telefon: 063/701-749 Ugodno: • olje CASTROL GTX 3 464,00 SLT • izpušne cevi • sklopke, zavore Po naročilu: • pločevina za uvožena vozila • material za generalno popravilo motorja New Orleans je tudi v mno-gočem drugem izredno pomembno mesto. Mesto je nameščeno na geografski točki, ki se nahaja nižje od morske gladine. Zato so na mestnem pokopališču navajeni pokopavati svoje umrle nad zemljo. Tudi o zemlji težko govorimo, kajti če si človek vzame čas in nekoliko brska po površini, že kaj kmalu naleti na ostanke školjk in druge ostanke iz morja. Zaradi izliva reke Mississippi (delta) je teren okoli mesta močvirnat. Kaj kmalu lahko ugotovimo nekakšno podobnost med Benetkami, ljubljanskimi mostiščarji in mestom New Orleans. Mesto premore tudi najbolj nenavadno tržnico na svetu z obilico orientalskih dobrin. Nenavadnost tržnice je predvsem v tem, da je razporejena tako kot vlakovna kompozicija. Obiskovalci tržnice se sprehajajo med dvemi vrstami ponujenega od enega konca tržnice na drug zelo oddaljen konec. V bližini tega prostora je v centru luke svetovno znana restavracija BONAPARTE RESTRITMENT, kjer te postrežejo z zelo znanima kulinaričnima specialitetama: GOMBO SOUP (posebne vrste juha) in posebne vrste sendvič LA MOUFFOLETTA za dve osebi z veliko vsebnostjo chilli pepperjev in drobnih rakov. Omenjeno stanovanje, v katerem smo prebivali, je bilo v podhodu večje stanovanjske hiše v stari mestni četrti New Orleansa na meji francoske četrti. Zaradi masivnosti stavbe je bilo stanovanje že samo po sebi hladnejše, čeprav je te stvari potrebno prevesti skozi dejstvo subtropskega podnebja. To je podnebje stalne vlažnosti in preko trideset stopinj celzija. Ob nenehni vročini na vsake toliko časa pade škafna ploha, ki nevednega Slovenca premoči do kosti. Takoj po nalivu lahko opazuješ, kako neverjetno močno sonce v nekaj minutah posuši ulice, voda izpareva v ozračje kar v vročih in vlažnih meglicah. Torej bi bilo nevzdržno živeti v takšnem stanovanju brez učinkovitega AIR CONDITIONA. Tako človek lahko potem, ko pride ves preznojen iz izleta iz okolice, skoči pod tuš in se potem s pivom v roki v samih spodnjih hlačah spočije in ohladi. Prvi večer v New Orleansu sem preživel v solo izletu po uličnem vrvežu Bourbon in King Royal Streeta, kjer sem se prvič srečal s Hurricane cocktailom. Gre za dober liter opojne mešanice, žive rdeče barve, nekako spominja po barvi na našo pokalico, ki se ti vcepi v kosti in vzpodbudi veselje do življenja in pijače. Na koncu koncev sem imel tisti večer velikansko srečo, da sem zašel v nek lokal, tam obsedel, nalétel sem na nekega Skandinavca in se zalival s pivom mehiškega porekla. Bil sem bolj malo pozoren na dogajanje na praznem manjšem odru, kjer so samevali osamljeni glasbeni instrumenti naslonjeni na zaprašeno ozvočenje. Nekje okrog desete ure zvečer so na ta oder prispeli čudni ljudje, bi rekel ne preveč lepi. Dolgo časa so se uglaševali, tako da sva z bledokožnim Skandinavcem spustila že kar precej pripomb na njihov račun. Šlo je za skupino svetlokožnih črncev, celo nekaj mesticev je bilo med njimi, za katero sem takrat sicer prvič slišal: to so bili NEVILLE BROTHERS. V življenju sem poslušal že ogromno glasbe, bil tudi na nekaj zelo kvalitetnih koncertih, toda to je neprimerljivo z doživetjem v tem večeru. Prvič še nikoli v življenju nisem imel priložnosti poslušati tako dobre vokalne in glasbeno prefinjene skupine, drugič pa je bilo vzdušje v kavarniško gostilniškem ambientu nepozabno. Neville brothers (posebej dobra sta Aron in Art Neville) so band, ki vsekakor sodi v sam vrh ameriške glasbe, kar je nenazadnje Slovenija spoznala preko radia GLAS iz Ljubljane, ki so njihovo ploščo (izdana je bila pri Jugotonu nekje 1988. leta) proglasili za naj ploščo leta. Ljudem z manj glasbene raziskovalne žilice je najbrž še najbolj znana njihova priredba komada »Fever« in komad »Bird on the Wire« (iz istoimenskega filma z Jonom Voightem v glavni vlogi). Trans, ki je doletel staro in mlado ob prekrasni glasbi v izvedbi bratov Neville, je doživetje podobno športniku, ki dobi prvič kolajno na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Naslednji dan sem se zbudil s precejšnjim mačkom, ki sem si ga kot ponavadi ozdravil z ledeno prho. Vedel sem, da je resno vprašanje, kdaj bom, znova imel priložnost biti v tem čudovitem mestu, zato sem se ne glede na jutranjo strupeno vročino odrinil v novi dan, novim dogodivščinam naproti. Kot prvo sem bil za tisti dan trdno odločen, da si kupim nekaj LP plošč. S sabo sem prinesel spisek kakšnih osemsto naslovov, to je plošč, ki bi jih želel imeti v svoji zbirki. Imel sem srečo, da sem v samem središču luke odkril eno izmed največjih trgovin z rabljenimi ploščami v svojem življenju. Hodil sem s svojim spiskom po trgovini in gledal kaj imajo. Kmalu sem ugotovil, da imajo prav vse in še več. Začel me je zalivati leden pot nemoči in obupa, neskončne žalosti, ker si pač ne bom mogel kupiti vseh plošč. Lastnik, prijeten dolgolasec z marksistično brado, mi je ponudil stol in dober kozarec viskija, da sem komaj, komaj prišel toliko k sebi, da sem poiskal in po nekakšni trezni presoji kupil tistih deset plošč, za katere sem presodil, da jih v Evropi ne bom mogel dobiti. Še vedno nekoliko omotičen sem zapustil trgovino. G. V. (se nadaljuje) 1 v TRADICIONALNI POHOD V MARIIO REKO Rekordna udeležba Planinsko društvo Prebold je pred kratkim organiziralo jubilejni 15. pohod krajanov v Marijo Reko, v Dom pod Reško planino in s tem na najlepši način začelo svojo bogato pohodniško sezono. Prvi pohod je bil sicer na Osankarico, vendar pa je vsakoletni pohod v Marijo Reko njihova akcija in zato še toliko pomembnejša, še zlasti, ker je prerasla v množično prireditev, ki terja tudi dovolj organizacijskih da se je ta pohod močno priljubil in postal poznan širokemu krogu ljubiteljev narave in planin. In še ocena enega od organizatorjev, Romana Kostanjška, načelnika mladinskega odseka PD Prebold: »Že vrsto let sem član planinskega društva in član upravnega odbora, zato sem danes še posebno vesel, da se je pohoda udeležilo toliko ljudi. To pa je nedvomno najlepša nagrada za ves trud, ki ga preboldski planinci vlagamo v organizacijo te in podobnih akcij. Pohod je že zdavnaj prerasel lokalne pa tudi občinske okvire, saj je tu vrsta pohodnikov iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in drugih slovenskih krajev. Vse to pa nas tudi obvezuje da z njim nadaljujemo tudi v bodoče.« D. Naraglav priprav. Letošnji pohod, ki je bil izpeljan v jubilejnem letu, saj praznujejo preboldski planinci 20-letnico svojega delovanja pa je zabeležil rekordno udeležbo. Lepo sončno vreme je zvabilo v naravo in na pohod preko 1000 planincev in drugih ljubiteljev rekreacije ter zdravega načina življenja. Bil je resnično prijeten pogled na skupine pohodnikov, ki so se iz vseh strani zgrinjale pred pla- ninskim domom, ki vseh še zdaleč ni mogel sprejeti. Ker pa je bilo lepo in sončno vreme, je bilo tudi zunaj prijetno posedeti, pokramljati, kaj pojesti, popiti in se nato podati še kam naprej ali pa se vrniti v dolino. Sicer pa so organizatorji za vse udeležence pripravili tople napitke, značke jubilejne priponke in koledarček z vpisanimi pohodi in drugimi akcijami. Pogled v vpisno knjigo nam pove, da tako kot Roman Kostanjšek prejšnja leta, tudi letos niso manjkali planinci iz vseh koncev Slovenile To na tudi Dove. Strelstvo Pokal Pomurke Strelci Murske Sobote so organizirali tekmovanje za »pokal Pomurke«. Sodelovalo je 15 ekip, tekmovanja so se udeležili tudi strelci SD Slavko Šlander iz Šempetra, in sicer s člansko in pionirsko ekipo. Članska je s 1528 krogi zasedla dobro 10. mesto ekipno. Zmagala je ekipa SD Železničarja LJ s 1111 krogi. Pri članih je zmagal Štefan Ošep, Šempeter, ki je nastreljal 468 krogov. Pri pionirjih je bil na tretjem mestu Uroš Zupanc iz Šempetra s 176 krogi. Člane SD Šempetra čaka v Ljubljani 3. kontrolka standard programa in mednarodna tekma v Ljubljani, v organizaciji SD iz Postojne, na novem zračnem strelišču v Ljubljani. Novoletni turnir Strelska družina Celje je pripravila tradicionalni novoletni turnir pionirjev, ki so se ga udeležile ekipe: Ruš, Hotinje vasi, Maribora, Rečice, Šempetra, Celja in ekipa Ju-teks Žalec. Tekmovalci so prvič tekmovali s serijskimi zr. puškami Anschiitz ter s puškami CZ. Ekipe so štele tri člane, tekmovali pa so tudi posamezno. Zanimivost tega tekmovanja je vsekakor streljanje play OFF. Prvo mesto ekipno je zasluženo osvojila ekipa strelcev Juteksa Žalec v sestavi: Simon Seibert, Matej Kra-šovic in Kristijan Pukmajster. Ekipa je s 515 krogi prepričljivo zmagala. Drugo mesto je pripadlo SD Celja s 493 krogi. Tretja pa je bila ekipa SD Večer Maribor s 486 krogi. Posamezno je zmagal Tadej Predan, SD Večer, z 258 krogi. Drugo mesto je z 257 krogi zasedel Kristijan Pukmajster - Juteks. Dobro peto mesto je zasedel z 255 krogi Matej Krašovic-Juteks in šesto Simon Seibert - Juteks z 248 krogi. ne, ki letos tekmujejo v standard mednarodnem programu. V petem kolu so se na strelišču v Šempetru pomerili z ekipo SD Kolman Flisar iz Tišine. Zmagali so gostje, ki so s 1083 krogi premagali ekipi Šempetra, 1075 krogov. Za Šempeter so tekmovali: D. Zagoričnik, 352, Smrkolj, 356 in Ošep, 367 krogov. Najboljši je bil Bukovec, Tišina, ki je nastreljal 374 krogov. V 6. kolu pa so se strelci Šempetra srečali z ekipo Kovinam iz Štor. Na strelišču v Štorah so srečanje dobili tekmovalci Šempetra, ki so zbrali 1074 krogov, medtem ko so domačini nastreljali 1035 krogov. Krogi za ekipo SD S. Šlandra: D. Zagoričnik 356, Smrkolj 353 in Ošep 365 krogov. V sedmem kolu so se Šempe- trani pomerili s strelci SD Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici. Prepričljivo je zmagala ekipa S. Šlandra, ki je nastreljala 1106 krogov, kar je rekord ekipe. Gostje iz Vidma pa so zbrali 1040 krogov. Krogi SD S. Šlandra: Smrkolj 359, A. Zagoričnik 373 in Ošep 374 krogov. Najboljši tekmovalec pri gostih je bil Kočevar s 353 krogi- J. Pukmajster Ekipni zmagovalec SIP Pod pokroviteljstvom Savinjskega magazina Žalec je bila na Polzeli športno zabavna prireditev ob zaključku lanskih delavskih športnih iger. V imenu pokrovitelja je zbranim spregovoril direktor SM, Robert Čemažar, ki je predstavil to trgovsko organizacijo, o igrah v lanskem letu pa je spregovoril predsednik komisije DŠI pri Zvezi telesnokultumih organizacij Žalec, Vinko Banovšek, ki je dejal, da je lani na igrah nastopilo okrog 1500 zaposlenih, pomerili pa so se v 14. športnih panogah. Igre so bile lani zaradi znanih razmer po številu sodelujočih skromnejše, vendar pa jih je komisija pripeljala do konca. Vrstni red: starejše članice; 1. Savinjski magazin Žalec 91 točk, 2. Delavke pri obrtnikih 63, 3. VVZ Žalec 60: mlajše članice: 1. Šavinjski magazin Žalec 191, 2. SIP Šempeter 129. 3. Delavke pri obrtnikih - veterani: 1. Sigma Zabukovica 100.2. SIP Šempeter 97, 3. Juteka Žalec 96; starejši člani: 1. SIP Šempeter 163. 2. Ferralit Žalec 159, 3. Občina Žalec 119; mlajši člani: 1. SIP Šempeter 209, 2.Ferralit Žalec 175, 3. Juteks Žalec 146 točk itd. Program so pripravili učenci OŠ Polzela in ansambel Vikija Ašiča. Na sliki: S podelitve pokalov najboljšim. Tone Tavčar Končno streha na dvorani Športnega centra I. slovenska liga V prvi slovenski ligi - sever so se v petem in šestem kolu pomerili strelci SD Slavko Šlander iz Šempetra. Le ti so edini predstavniki naše obči- V Žalcu smo se vsi razveselili, ko smo poleg osnovne šole dobili tudi lepo športno dvorano. Toda veselje je bilo kratko. To so občutili uporabniki dvorane, saj je ob malo večjem deževju puščala streha in začela so se prerekanja z izvajalci vse do tedaj, dokler se ni spor končal celo na sodišču. Ugotovili so, da je le kriv izvajalec in zato je moral plačati svoje slabo delo. Zaradi tega so se upravljalci odločili, da bodo streho sanirali tako, da bo napravljena dvokapnica. Streho že popravljajo in dela bodo kmalu zaključena. Tako bo telovadnica le zaščitena pred deževjem, kdaj pa bo tako tudi v šoli, kjer tudi marsikje pušča streha, pa še ne vemo. Novo streho na dvorani dela Gradbeno podjetje Vegrad in Komunalno podjetje Mozirje. I. Jurhar Pred 20-letnico Savinjske planinske poti Leta 1972 so planinci uredili in markirali Savinjsko planinsko pot, ki vodi po obronkih Spodnje Savinjske doline in seže tja do Resevne. Kasneje so izdali tudi Vodnik po poti, ki je že zdavnaj pošel, pot pa bi bilo potrebno dopolniti in delno spremeniti, vendar niti z izdajo novega vodnika niti za novo ureditev poti ni prave volje. Prepričana sem, da bo ob 20-letnici bolje. Pot kljub vsemu živi, saj po njej hodijo številni pohodniki. Lani jo je prehodilo 43 pohodnikov, od tega samo iz Savinjske doline 23. To je malo in postavlja se vprašanje, zakaj planinska društva nanjo ne povedejo šolske mladine in jim s tem pokažejo njihovo ožjo domovino. Sedem pohodnikov je bilo iz Maribora, pet iz Zagreba in tako dalje. Od leta 1972 je pot prehodilo 1471 pohodnikov, 1005 jih je bilo iz društev, ki jih zdru- žuje meddruštveni odbor Savinjska, 358 jih je bilo članov ostalih PD Slovenije, 101 pohodnik je bil iz ostalih republik bivše Jugoslavije, šest iz Avstrije, eden pa ni bil član nobenega PD. 1471 je sicer lepa številka, lahko pa bi bila še veliko lepša, če bi pot odkrili šolski mladini. Torej, kje ste šole in sekcije planinskih društev na šolah? Š. J. Planinske vesti Planinsko društvo Žalec obvešča člane in prijatelje, da bo redni občni zbor društva v četrtek, 13. februarja, ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Žalec. Mentorica Marija Sirk bo prikazala življenje in delo v mladinskem planinskem taboru. Društvo ima redne ure vsak četrtek od 18. do 19. ure v pisarni na Aškerčevi, kjer lahko poravnate tudi članarino za leto 1992. V spomin Franci Šarlah Veš, dragi Franci, da se je vsaka žoga, ki si jo brcnil v nogometno polje, nekje ustavila. Žal vsi vemo, da se nekje in nekoč vedno ustavi tudi bitje naših src. Toda ne moremo dojeti, da seje bitje tvojega srca končalo tako zelo prehitro. Ne mislimo te hvaliti in povzdigovati v oblake, ker ima vsak izmed nas, ki smo te poznali, v svoji zavesti že oblikovano mnenje o tebi. Ne nameravamo ti peti slavospevov po smrti, ker si tudi ti bil le človek, z dobrimi in slabimi lastnostmi, kot mi vsi. Žehmo ti v imenu bivših in sedanjih nogometašev povedati le to. da si bil za nas kot oče. Ali to ne pove dovolj? Koliko nedelj in ostalih dOi smo preživeli skupaj? Kolikokrat smo se jezili in še večkrat veselili? Včasih si hotel vreči puško v koruzo, toda kaj, ko si si na naše veselje vedno premislil. Nogomet si imel v srcu in srca ni mogoče premagati. Zal tudi ne takrat, ko preneha biti. Dragi Franci, nazadnje vsi izgubimo. Nihče ne more ubežati smrti, sopotnici naših življenj. Zato se poskušamo truditi, da življenju odtisnemo svoj pozitivni pečat. In če je kaj pravice na tem svetu, potem nihče od športnih delavcev in športnikov v Žalcu ne more reči. da ga ti nisi odtisnil. Bivši in sedanji nogometaši iz Žalca Danilo Berzelak Ves zemeljski čas je stkan iz nešteto drobnih življenj. Kot pretesen oklep okoli prsnega koša nas je stisnila vest, da tvojega je življenja barka potonila, ljubi naš Dani. Tako kot je naša vsakdanjost prazna in se giblje v puhlih krogih, tako se zavemo intimnih medsebojnih trenutkov šele takrat, ko so vsi ti trenutki za nas izgubljeni. V bolečo tišino bi radi izkričali, zakaj ti, poln smeha in veselja do življenja, zakaj ti, ki si z energijo svoje mladosti preganjal naše malodušje? Vse, ki smo te poznali, se s tabo družili in te imeli radi, nas je poslednja izpolnitev življenja nenadoma porinila v neznosno praznino in pomanjkanje besed. Kako naj zdaj zapolnimo vrzel med nami, kako naj se sprijaznimo, da živel boš z nami le še v naših spominih in obkladkih iz preteklosti? Mislec, pesnik in pisec Tagore je nekoč zapisal: »Vem, da pride dan, ko se mi izgubi izpred oči ta zemlja in se življenje molče poslovi in pregrne poslednji zastor čez moje oči. In vendar bodo bedele zvezde v noči in jutro bo vstajalo kakor prej in ure bodo naraščale kot valovi na morju, bruhajoči radosti in bolečine.« Dani, prijatelj naš, vedi, da četudi smo vsi, mi in ti, le drobna sapa v vesolju časa in prostora, si ti zapisan v našem prostoru in zate bo vedno spravljen kotiček v naših srcih. In če res energija nikoli ne izgine, bo energija tvojega časa nadaljevala nekdaj začeto delo skozi druga usta in roke. Gregor Vovk > Skupščina občine Žalec je na podlagi 9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, 28/ 80, 38/88, 27/89 ter Uradni list RS, št. 8/90, 19/91), 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem bivalnem okolju (Uradni list SRS, 15/76 in 29/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 42/85, 47/87 ter Uradni list RS, št. 5/90, 10/91), 141. člena statuta občine Žalec, (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 ter uradni list RS, 5/91 - I) na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 19/12-1991, in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. decembra 1991 sprejela ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU TER O KOMUNALNI UREDITVI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok določa ukrepe za varstvo občanov, njihovega premoženja, za varovanje javnega reda in mini, za zdravje občanov in čistočo ter za urejenost krajev in naselij na območju občine. 2. člen Občani so dolžni živeti in delati tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo javni red in javno moralo, da skrbijo za urejenost in dostojen videz svojega kraja ali naselja, da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna, ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku prepovedana. Starši, skrbniki, rejniki - tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba ali vzgoja mladoletnika in oseb pod skrbništvom, odgovarjajo za njihova dejanja, če so zanemarili skrb ali potrebno vzgojo mladoletnika. 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na javni prireditvi, v gostinskem ali drugem lokalu in na njihovem funkcionalnem zemljišču je odgovoren prireditelj, upravljalec oziroma lastnik. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna ukreniti vse potrebno, da se odstrani tisti, ki ogroža red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje občane. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna poskrbeti, da je prireditev končana ali gostišče zaprto v času, ki je določen s predpisom ali posebnim dovoljenjem. Organizator javne prireditve, lastnik ali upravljalec gostinskega ali drugega lokala je dolžan poskrbeti za parkirni prostor za motorna vozila. 4. člen Mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let, se ne sme udeležiti predvajanja filma ali druge prireditve, ki je javno razglašena kot mladini neprimerna. Organizacija, ki predvaja film, ki je za mladino do 15. leta neprimeren, mora v reklami tak film posebej označiti kot neprimeren. Predšolskega otroka ni dovoljeno puščati brez nadzora na cesto ali drug kraj, nevaren za otroka. II. VARSTVO JAVNEGA REDA 5. člen Zaradi javnega reda je prepovedano: 1. metati kamenje, drug predmet ali uporabljati druga sredstva tako, da ogrožajo varnost ljudi ali premoženja; 2. kaditi v športni ali gledališki dvorani, kinematografu, avtobusu, v prostoru, kjer prodajajo živila ali v drugem javnem prostoru, kjer je prepoved kajenja vidno označena; 3. točiti alkoholne pijače v prostoru, kjer prodajajo živila; 4. prenočevati na železniški ali avtobusni postaji, tržnici ali v drugem javnem prostoru; 5. puščati na javnem prostoru, parkirišču, stanovanjskem naselju motorno vozilo z vključenim motorjem dalj kot tri minute; 6. povzročati hrup ali ropot v bližini šole, druge javne ustanove ali stanovanjskega naselja ali na drug način motiti mir občanov; 7. dopuščati, da žival vzemirja in moti prebivalce stanovanjskega naselja; 8. uporabljati radijski ali televizijski aparat, glasbilo, zračnike, odsesalnike ali druge naprave med 22. in 6. uro v večji kot sobni jakosti: 9. vstopiti v prostor, zgradbo ali na kraj, kjer je prepoved vstopa vidno označena: 10. pustiti neuporabno motorno vozilo na parkirnem prostoru ali drugi tuji površini; 11. metati petarde ali druga pirotehnična sredstva na javnem prostoru. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 6. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano: 1. ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala dalj kot 12 ur; 2. odlagat: les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo; 3. kopati se, čolnariti, drsati ali na kakšen drug način uporabljati opuščen, neograjen ribnik, jezero ali z vodo zalito kotanjo; 4. prislanjati kolo na steno zgradbe, na izložbeno okno, na ograjo ali kamorkoli, kjer pri-slanjanje lahko povzroči škodo, ovira promet vozil ali prehod ljudi; 5. kolesariti ali voziti drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepovedana, vožnja s kolesom ali drugim vozilom; 6. kotalkati, drsati, smučati, sankati se ali igrati druge igre na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem podobnem prostoru; 7. prestaviti, odstraniti napisno tablo, živo mejo, javno znamenje, prometni znak, napravo za javno razsvetljavo, poštni nabiralnik, klop, ograjo, posodo za odpadke, stojalo za kolesa, drugo napravo ali predmet za splošno rabo na javnem prostoru; 8. postaviti, vreči, zli*i, spustiti na javni prostor karkoli, kar bi utegnilo ogroziti varnosti ljudi ali premoženja; 9. opuščati zaklepanje skupnega prostora, skladišča, kleti ali zaprtega dvorišča; 10. odmetavati ali orati sneg s ceste, s pločnika, s poti ali drugega prostora na steno tuje zgradbe; 11. dopuščati, da se na podstrešjih, v kleteh ali drugih prostorih nekontrolirano zadržujejo in razmnožujejo golobi in škodljivi glo-dalci; 12. zanemarjati vzdrževanje ali popravilo zgradb, naprav, ograj in drugih objektov tako, da ogrožajo varnost ljudi; 13. poškodovati drevje, grmičevje, trgati cvetje v parku, na zelenici ali drugi zeleni površini v javni rabi; 14. hoditi zunaj poti parka, po zelenici ali po cvetličnih gredah; 15. zažigati travišča, plevel, gume ali drug material tako, da dimi, zasmrajuje ali kako drugače ogroža stanovanjsko okolje; 16. odvreči prižgano cigareto ali drug ogorek na prostor, kjer bi lahko prišlo do požara, ali kuriti v gozdu ali ob gozdu; 17. saditi ali gojiti rastline ob steni tuje zgradbe tako, da rastline povzročajo škodo na tuji zgradbi, da onemogočajo vzdrževanje tuje zgradbe, da zastirajo njena okna ali na drug način zastirajo okna tuje zgradbe; 18. saditi ali gojiti rastilne na trasi vodovoda, kanalizacije ali v taki bližini javnega prostora ali tuje zgradbe tako, da rastline povzročajo škodo na javnem prostoru ali škodujejo trasi vodovoda, kanalizacije ali tuji zgradbi; 19. puščati popadljivega psa ali drugo nevarno žival za ograjo, ki jo lahko preskoči in ogrozi ljudi, ali prikleniti psa na prostor, s katerega lahko vznemirja in moti ljudi ali živali na javnem prostoru; 20. odvajati dim ali smrad iz prostorov ali s kurišč skozi cevi ali provizomi dimnik ob stenah pod slemenom strehe tako, da dim ali smrad zasmrajuje ali dimi okolje; 21. uporabljati pot, parkirišče ali drugo površino v skupni rabi tako, da je ogrožena varnost ljudi in premoženja; 22. pasti žival ali puščati žival na javnem prostoru brez nadzorstva; 23. s kemičnim sredstvom zatirati plevel tako, da poškoduje vegetacijo na tujem zemljišču; 24. parkirati vozila na zelenici, travniku ali drugi kmetijski.površini brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča; 25. taboriti, kampirati ali postaviti avtomo- , bilsko prikolico za bivanje na zemljišču, ki ni določeno za ta namen; 26. puščati odprt jašek za odvod deževnice s strehe ob pločniku ali hodniku; 27. parkirati tovorno motorno vozilo ali priklopnik na prostbru, ki ni določen za parkiranje tovornih motornih vozil ali priklopnikov. IV. VARSTVO ZDRAVJA LJUDI IN ČISTOČE 7. člen Zaradi varstva zdravja ljudi in čistoče je prepovedano: 1. pljuvati ali kako drugače onesnaževati tla ali predmete na javnem prostoru; 2. voditi ali puščati žival v javni lokal, tržni prostor, otroško igrišče, javno kopališče, pokopališče ali park (prepoved ne velja za psa. ki vodi slepca, in za službenega psa); 3. rediti psa ali mačko v stanovanjskem bloku ali v hiši z več stanovanji, razen s soglasjem lastnika ali upravnika; 4. opuščati izpraznjevanje greznice ali sme-tiščne jame; 5. metati v jaške kanalizacije ali zlivnike predmete, ki bi utegnili zamašiti kanalizacijo ali zlivnike; 6. stepati preproge, krpo, otresati cigaretni pepel in podobno ali metati druge predmete skozi okno ali balkon večnadstropne zgradbe; 7. prati v vodotoku motorno vozilo ali stvar, ki povzroča onesnaženje; 8. spuščati ali metati v studenec, potok, reko, jezero ali ribnik snovi, ki onesnažijo vodo; 9. uporabljati suho stranišče s prepustom v zemljo, razen začasno, na večjih kmetijskih zemljiščih ali gradbiščih; 10. polivati s fekalijami zemljišče \ bližini stanovanjskih naselij in v posebej varovanih območjih; 11. speljati odtok odplak, greznico, kanalizacijo, drenažo, meteorno vodo na javno površino, pot, drugo površino, kjer povzroča smrad, okužuje vodo ali drugače ogroža zdravje ljudi, povzroča premoženjsko škodo na objektih ali površinah, do katerih, mimo katerih ali prek katerih je speljan; 12. posipati pločnike ob poledici s pepelom; 13. razsipati hranljive snovi, ki omogočajo nekontrolirano razmnoževanje golobov in škodljivih glodalcev. 8. člen Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške: 1. vzdrževati red na gradbišču tako, da se prepreči onesnaževanje javnih površin; 2. na javnih površinah pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaževanje mimoidočih; 3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb; 4. naložiti vozilo tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah; 5. očistiti vozilo pred odhodom z gradbišča; 6. primerno vskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču, da se prepreči njegovo raznašanje na javne površine. 9. člen Voznik traktorja ali drugega delovnega stroja mora pred prihodom z neutrjenega vozišča na asfaltirano vozišče vozilo očistiti tako, da se prepreči onesnaženje cestišča. Voznik traktorja in drugega delovnega stroja je dolžan poskrbeti, da je vozilo naloženo tako, da se pri prevozu prepreči stresanje materiala po javnih površinah. 10. člen Na določenih območjih naselij ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine. Takšna območja določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo in upoštevajoč mnenje krajevne skupnosti, 11. člen . Prepovedano je kopanje v vodotokih, jezerih in drugih stoječih vodah, za katere se ugotovi, da so higiensko oporečne ali kako drugače predstavljajo nevarnost za ljudi. Vode iz prvega odstavka tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za zdravstveno varstvo, na predlog občinske sanitarne inšpekcije. Na območjih, kjer je kopanje prepovedano, morajo biti postavljene opozorilne table. Opozorilne table mora ob vodotokih in jezerih postaviti vodnogospodarska organizacija, ob drugih stoječih vodah pa lastnik ali uporabnik zemljišča, na katerem je stoječa voda. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA 12. člen Lastniki, uporabniki in upravljalci objektov so dolžni: 1. vz(jfževati zgradbo tako, da ne kvari zunanjega videza kraja; 2. urejevati okolico objekta, vrt, ograjo, živo mejo tako, da ne kvarijo videza kraja; 3. vzdrževati atrehe, dimnike, žlebove, snego-brane, odtočne cevi ali jašek za odvod deževnice s strehe ob pločniku ali hodniku v uporabnem stanju; 4. na objektih ob javnih cestah, trgih, parkirnih površinah in pešpoteh namestiti snego-brane; 5. odstraniti sneg s strehe zgradbe, če količina zapadlega snega ogroža varnost mimoidočih; 6. poskrbeti, da se s streh nemudoma odstrani žled in prepreči njegovo nadaljnje nastajanje; 7. odstraniti objekte in ruševine, ki ovirajo promet, ogrožajo varnost ljudi ali kvarijo videz kraja; 8. posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešce na javnih površinah. 13. člen Nameščanje lepakov, oglasov, transparentov in podobnih objav je dovoljeno samb na mestih, ki jih določi krajevna skupnost oziroma podjetje, kadar gre za nameščanje na njihove oglasne deske oziroma druge za to namenjene prostore. 14. člen Lastniki desk za plakatiranje morajo le te redno vzdrževati. Raztrgane in onesnažene plakate morajo odstraniti ali prelepiti. Lepake, transparente in podobne objave, ki oglašajo prireditve, mora tisti, ki jih je namestil, odstraniti ali prekriti takoj po končani prireditvi. 15. člen Upravljalec ceste je dolžan odstraniti z asfaltirane ceste pesek, ki ga je posipal zaradi poledice, do konca marca vsako leto. 16. člen Lastniki, najemniki in upravljalci trgovskih lokalov, gostišč in drugih lokalov ter obrtnih delavnic so dolžni: 1. namestiti pred lokal posode za odpadke in skrbeti za njihovo redno izpraznjevanje in čiščenje, če je v lokalu dejavnost, katere posledica je odmetavanje odpadkov; 2. urejevati in vzdrževati izložbena okna tako, da ne kvarijo videza kraja; 3. namestiti pred lokalom stojala za kolesa tako, da ni oviran promet na cesti ali prehod in da se s tem ne povzroča škoda na zgradbah; 4. namestiti in primemo vzdrževati napisne in reklamne table ter nemudoma odstraniti tiste, ki ne služijo več svojemu namenu; 5. odstraniti sneg s pločnika ali prostora pred lokalom do 7. ure zjutraj, preko dneva pa sneg sproti odstranjevati tako, da ne ovira dostopa do lokala. 17. člen Upravljalec ceste, poti, pločnika je dolžan: 1. odstraniti sneg z javne površine, poti ali pločnika tako, da ne ovira uporabe javne površine, poti ali pločnika; 2. posipati poledenelo cesto, pot, pločnik s peskom, s soljo ali žagovino; 3. odstraniti s ceste, poti, pločnika ovire za promet ali prehod; 4. vzdrževati javno razsvetljavo v uporabnem stanju. VI. NADZOR 18. člen Za ukrepe o odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti iz 13. točke 7. čl., 9., 14., 16. in 17. člena ter 2., 5., 6. in 8. točke 12. člena tega odloka je pristojen komunalni inšpektor in organ ali delavec iz 9. člena zakona o notranjih zadevah. Za ukrepe o odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti iz 8. člena, 1., 3., 4. in 7. točke 12. člena tega odloka je pristojen gradbeni inšpektor. Za ukrepe o odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti iz 11. točke 6. čl., 10., 11. ter 1. točke 16. člena je pristojen sanitarni inšpektor. 19. člen Nepravilnosti in pomanjkljivosti iz 17., 18. in 20. točke 6. člena morajo lastniki ali upravljalci zgradb odpraviti v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka. Uvedbo postopka zaradi prekrška iz 17., 18. in 20. točke 6. člena je mogoče predlagati po enem letu od dneva uveljavitve tega odloka. Predpise iz 10. in 11. člena tega odloka morajo pristojni organi sprejeti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. VI. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Uvedbo postopka zaradi prekrška po tem odloku lahko predlagajo inšpektorji iz 18. člena tega odloka, občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, Postaja milice, organ ali delavec iz 9. člena zakona o notranjih zadevah, pa tudi podjetja, druge organizacije in skupnosti ter občani. 21. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, s 1.000 do 5.000 tolarjev odgovorna oseba, pravne osebe ter fizična oseba, ki krši določbe tega odloka. Pooblaščena uradna oseba iz 18. člena tega odloka sme za prekršek iz 1. odstavka tega člena na kraju samem izterjati denarno kazen v višini 1.000,00 tolarjev od fizične osebe, ki krši določbe tega odloka. VII. KONČNE DOLOČBE 22. člen Z dnem, ko začne veljati odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru (Uradni list SRS, št. 31/84 in 44/88). Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Žalec, dne 23. decembra 1991 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik, prof. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre žene. mame in stare mame MARIJE ROTAR sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Džuriču, govorniku KS Liboje, godbi na pihala iz Liboj in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: mož, sinovi Mirko, Boris in Marjan ter hčerki Vlasta in Milena z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA ŠEPCA iz Žalca sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, sin Tone in hčerka Milica z družinama »KAMNOSEŠTVO« Marjan Amon Šmartno v R. d., Slatina 9a NAGROBNI SPOMENIKI 20% izvensezonski popust, ugodna prodaja na obroke. sr ■J* & Zaman je bil tvoj boj, zaman bili vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in sina ADOLFA SVETA s Polzele sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje. za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu Tovarne nogavic Polzela, govornikom za besede slovesa, pevcem, predstavnikom KS Polzela in g. župniku za opravljen obred. Žaluj oci: vsi njegovi POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepeljitev v Ljubljano - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - izvajamo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, pripeljemo vam tudi vence - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - fotografije umrlih preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Če nas potrebujete, nas pokličite ali obiščite ob vsakem času. Telefon: 721-667 in 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK PARIŽUE «/c, 63314 BRASLOVČE ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj mirno boš v grobu spala. Solza bo tvoj grob rosila, dokler nas ne bo smrt združila. Ob boleči izgubi drage žene, mamice in sestre BERTE HRIBERNIK s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru, govornikoma Tovarne nogavic Polzela ter krajevne skupnosti. Posebna hvala sosedom Planinškovim za pomoč. Žalujoči: mož Jože, sinova Zlatko in Boštjan ter sestre Vera, Zofka, Erna in bratje Mirko, Feliks in Vili Solze lahko zatajiš, a z bolečino, da te ni - živiš % A H V A L A Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata KARLA DORNIKA upokojenega kovača iz Ločice pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZP Polzela, bolnišnice Topolšica, g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, praporščakom, lovcem, gasilcem iz Ločice, pevcem, govornikom in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter nam kakorkoli drugače pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Karla z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre FANIKE SVET iz Šempetra 159 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem Samopostrežne restavracije Gabeije-Celje, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše in cerkvene potrebe, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Škofleku za opravljen obred, pevcem kvarteta Lastovka s Polzele in Krajevni skupnosti Šempeter. Žalujoči: vsi njeni KOMUNALNO PODJETJE p o R ^ 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: Od 20. 1. do 27. 1. 1992 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 72/a, Žalec od 28. 1. do 3. 2. 1992 ANTON JAGER, Prebold 62/a, telefon: 723-097 od 4. 2. do 10. 2. 1992 MARKO DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844 Od 11. 2. do 17. 2. 1992 VLADO ŠUPER, Velika Plrešlca 5/e od 18. 2. do 24. 2. 1992 BOGDAN PANTER, Polzela 209 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter prisoten od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. Ostale dneve ga lahko poiščete doma osebno oziroma preko telefona. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Sporočila o okvarah pa lahko sporočite tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika na številko 712-141 v popoldanskem in nočnem času. V SPOMIN FERDU VIDENŠKU župniku s Polzele (31. 1. 1924-1. 1. 1990) 1. januarja je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi brat in stric Ferdo Videnšek. Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče, prisrčna hvala. Bratje: Srečko, Ivan in Jože ter sestri Rozika in Terezija z družinami ZAHVALA Z žalostjo smo se poslovili od naše drage žene, mame. stare mamre, sestre in tete HEDVIKE POTOČNIK roj. Šuperger iz Kasaz. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Simonitiju in patronažnim sestram za skrb in pomoč na domu. Hvala govorniku, pevcem in duhovniku. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene. mamice, sestre in tete MAJDE CINKOTSKI roj. Terglav iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in namensko podarjen denar, za pomoč v najtežjih trenutkih in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku iz Šempetra za opravljen obred, pevcem okteta Lastovka in cerkvenega zbora ter Krajevni skupnosti Šempeter. Žalujoči: mož Jan in hčerka Karmen Skrb, delo in trpljenje, moje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekla. niti roke mm podala, a v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Žalostni in z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame in stare mame ANGELE GROBLER roj. Ukman iz Šmiklavža 32. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. sočustvovali z nami. darovali vence, prispevali za mrliško vežico v Taboru in za sv. maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, ata in starega ata JOŽETA KLAMPFERJA iz Žalca, Cesta na Lavo 7 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podaijcno cvetje, in prispevke za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družinam: Košcc, Zagode, Meh ter družini Vinka Flisa iz Hramš, svaku Vitomilu, sestrični Justiki. cerkvenim pevcem in patru Viktorju za besede slovesa in opravljen obred. Žalujoča: žena Marija in hčerka z družino Dragi moji suvereni volilci Spoštovani in cenjeni davkoplačevalci, cenjene gospodične in gospe, nadvse spoštovani gospodiči in gospodje. trpeči, a ponosni kmetje, tovariši delavci, napredna mladina in študentje, inteligenca, verniki... (menda nisem koga pozabil, ki bi mi prav prišel) VOLITE MENE. Volilci moji suvereni, menda ste že sami opazili, da od zmage demokracije in od mojega poslanstva še nisem uspel urediti vseh držav-nostnih zadev v vašo korist. Zmanjkalo mi je časa. Sredi ustvarjalnega in sistematičnega dela v vašo korist se je odprl lov na volilce in s tem omogočil, da rdeči in črni, zeleni, srednji, levi in desni neusmiljeno lažejo, se zbirajo, zavajajo Vas, spoštovani volilciK Vas poneumljajo s programi, z lepšo prihodnostjo, obljubljajo Vam gradove v oblakih in golobe na strehah. Zato VOLITE MENE, jaz sem vaša rešitev in izpolnitev vseh skritih želja, jaz namreč upoštevam Vaše cenjeno mnenje in ga oblikujem v pobude, sklepe in zakone, samo čas me prehiteva, v strašni stiski sem in hudo si želim izpolniti Vaša pričakovanja, zato VOLITE ■ MENE. Dragi moji volilci, prav je, da se vam predstavim in s tem še okrepim vašo trdno odločenost VOLITI MENE. Henrik Krajnc, pri štiridesetih, sem učitelj, uradnik, dninar, vedeževalec, domači zdravnik, mesar, vinogradnik, enolog, ljubitelj živali, nekadilec, nealkoholik, intelektualec, šarmanten poslovnež, nežen in ljubeč oče in mož... Imam zlata otroka. pridna in brihtna, igrata tenis in smučata, hodita na sprehode in kadar mi čas dopušča, se jima pridružim skupaj s skrbno, čutečo mi ženo, s katero, in samo z njo, se trudiva razširiti našo srečno družino še za kakšnega volilca. Živim v Gotovljah 71/b, pošta Žalec, kjer imam lastno hišo z vrtom in avtom. Svoja pisma hvaležnosti in občudovanja mi pošiljajte na domač naslov. Kaj pa je vaša dolžnost? Malenkost, kjer se bo pojavilo moje ime, ga obkrožite ali prekrižajte, tako bodo volilne komisije vedele, da ste se odločili zame. Jaz se bom pa že zrinil na kakšno listo, da vas pri iskanju imen ne bi razočaral. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bilo pa tako kot sem pisal v zadnjem sestavku. Pa lepo se imejte moji volilci in srečno, moja zelena dolina. Poslanec 61 Žalski grb na registrskih tablicah »Nove registrske tablice bo mogoče dobiti že naslednji mesec. Na njih bo grb mesta Žalec, kjer je sedež občinskega upravnega organa. Tako je namreč odločila republiška komisija za notranjo politiko. Izdajamo že tudi slovenske potne liste, nanje je treba čakati teden dni. Ko bomo dobili svoj printer, pa bo možno potni list dobiti v dveh dneh. Novost novih vozniških dovoljenj je, da velja eno za vse kategorije vozil. Za vse omenjene dokumente potrebujete fotografije v velikosti 3,5 x 4,5 cm. Prošenj za slovensko državljanstvo smo prejeli okoli tri tisoč, odločbe pa že izdajamo po vrstnem redu, kot smo dobili prošnje,« pravi vodja odseka za notranje zadeve Miran Krajšek. jk Prva rodila Savin] CdflKd Nagrajenci nagradnega žrebanja Savinjskega magazina 1. Jnže Bokal, Črni vrh 33/a, 2. Brina Terčak, Polzela 202/b, 3. Marko Kurot, Tomšičeva 1, Žalec, 4. Matjaž Glušič, Šaleška 19, Velenje, 5. Anton Škalički, Parižlje 49/a, 6. Vida Kokole, Kapla 38, Tabor, 7. Andrej Primožič, Na zelenici 4, Celje, 8. Aleksander Piki, Bevkova 9, Žalec, 9. Pavla Krivec, Jeronim 18, Vransko, 10. Nevenka Mejavšek. Liboje 164, 11. Franci Oplotnik, Šešče 69, 12. Ivanka Pilko. Tabor 12. 13. Alojz Petek. Podvin 49, Polzela, 14. Angela 1'ader, Breg 63. 15. Sašo Završnik, Ložnica 35/č. Žalec, 16. Dragica Dolar, Kruševska 10, Žalec, 17. Maja Satler, Orova vas 5, Polzela, 2. januarja so novinarji in sodelavci Novega tednika in Radia Celje že štiriindvajsetič opravili novoletni obisk v celjski porodnišnici. Po čestitki materam in osebju na tem oddelku je sledil koncert okteta Studenček in Vikija Ašiča st. 1. januarja 1992 je ob 1.02 minuti rodila Kristina Piki iz Brode pri Vranskem, in sicer hčer Katjo (na sliki). Po besedah Kristine Piki je to njen drugi otrok, doma imajo že sina Jerneja. Srečna je, je dejala, sedaj imajo par. Tudi letos je bil glavni pokrovitelj podjetje Moda iz Celja. V različnih oblikah pa so sodelovale še druge DO in podjetja ter zasebniki. Slikar Srečko Škoberne je dežurni ekipi izročil svoje T. Tavčar Maja 18 Franjo Končan, Partizanska 45, Žalec, 19. Sonja Brglez, Cankarjeva 5, Žalec, 20. Eva Potočnik, Kasaze 71/a, 21. Matjaž Petrovec, Kajuhova 8, Žalec, 22. Zvonka Arh, Andraž 28, 23. Milivoj Vilja-movski, Breg 157, 24. Mici Dankovcen, Polzela 65, 25. Zlatko Fajdiga, Polzela 115. 26. Karli Velenšek, Zg. Grušovlje 16/a, 27. Ljudmila Krošelj, Liboje n. h., 28. Marija Črešno, Pongrac 103, 29. Vlado Fluhar, Partizanska 16, Velenje, 30. Metka Centrih, Kvedrova 2, Žalec, 31. Ani Lončar, Gomilsko 27, 32. Lara Felicijan, Čopova 4, Žalec. 33. Miha Bibič, Polzela 228, 34. Vesna Pider, Brode n. h., Vransko, 35. Nataša Rožman, Počehova 52, Maribor, 36. Milena Sedminek. Podlog 33/a, 37. Brane Kajtna, Griže 34/a, 38. Stanko Rednak. Levstikova 5, Žalec, 39. Jožica Učakar, Vransko 157, 40. Jože Stiplovšek, Šlandrov trg 14, Žalec, 41. Marija Rančigaj, Trnava 106. 42 Uroš Uratnik, Bevkova 10, Žalec, 43. Zdenka Dedič, Andraž 72, 44. Gelea Kuhar, Ložnica 15, Velenje, 45. Ivan Embreuš, Arja vas 6, 46. Anton Jurak, Kasaze 6/a, 47. Roman Rebernik, Skova 23/a, Velenje, 48. Manica Sakelšek, Pongrac 70, 49. Martin Zahojnik, Čreta 4. Vransko, 50. Gregor Blagotinšek, Prežihova 5, Žalec, 51. Jože Pišek, Ločica 10, Vransko, 52. Marija Pogačnik, Breg 69, 53. Milica Puncer, Studence 53, Žalec, 54. Franci Marovtr, Zg. Gorce 7, Braslovče. 55. Ivan Kristovič, Vransko 32/a, 56. Dragica Bulič, Bevkova 7, Žalec, 57. Vladka Jezernik, Ponikva 40, 58. Simona Gaberšek, Šešče 13, 59. Anka Ašenberger, Železno 4. 60. Maja Povalej, Bukovžlak 35. Teharje, 61. Jože Terčak, Polzela 202/a, 62. Ana Kutnjak, Stopnik 9, Vransko, 63. Mija Rojc, Bilderjeva 1, Žalec, 64. Alenka Marko, Vransko 158, 65. Lidija Bukovec, Prebold 142, 66. Ivi Skodic, Kasaze 48, 67. Ized Kekič, Griže 65, 68. Milica Vrabič, Govce 50/b, Šmartno/Paka, 69. Ljudmila Turnšek, Rakovlje 32, 70. Veljko Stepanov, Liboje lla. Nagrajencem čestitamo, vsem potrošnikom pa se priporočamo za nakup v naših poslovnih enotah! Pomoč ne pozna meja »Poleg beguncev išče pomoč vedno več socialno ogroženih krajanov Petrovč in okolice. Precej oblačil in hrane zberemo sami, sedaj pa smo dobili pomoč tudi od organizacije Karitas iz Gradca. Pomoči potrebni krajani se lahko v župnišču, kjer ima oranizacija Karitas skladišče, zglasijo vsak petek od 9. do 11. ure,« pravita Janez Kainik in g. Manes, ki vodita to pomembno humanitarno dejavnost. jk NAGRAJENCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC: 1. nagrada: ŠPELA CIZEJ, Polzela 190 2. nagrada: ZLATKO KRO-NOVŠEK, Parižlje 65, Braslovče 3 nagrada: SLAVICA KRISTAN, Partizanska 31 Žalec Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v tajništvu Savinjskega magazina v Žalcu, Šlandrov trg 35. Čestitamo! ČAS JE DENAR - VABLJENI V ENOTE HKS V NAMO ŽALEC IN LEVEC! Trgovsko podjetje p. o. (SS5) ” Savinjski magazin Žalce” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec POSEZONSKA RAZPRODAJA TEKSTILA do 31. januarja 1992 20—40% popusta V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC KUPUJETE NAJCENEJE Vsak nakup TEKSTILA nad 2.000 SLT vam ob gotovinskem plačilu prinaša 10% popusta Pri nakupu BELE TEHNIKE v vrednosti nad 4.000 SLT za gotovinsko plačilo 10% popust Pri nakupu POHIŠTVA vam razni proizvajalci ob gotovinskem plačilu nudijo od 22-45% popust, vendar samo v prodajalnah Savinjskega magazina. j vstop na vse prireditve bo prost: B ■■■■ B Hi ■■ Hi Hi HH ■■ Hi ■■ Hi Hi B B Hi Hi Hi Hi ■■ B Otrokom priporočamo, da se v času počitnic udeležijo tudi dejavnosti ostalih društev. AKCIJSKA PRODAJA! Kumarice 320 g Droga Kumarice 500 g Droga Paprika 620 g Droga Rdeča pesa 350 g Droga Rdeča pesa 700 g Droga Mešana solata 620 g Droga 37,40 Slivov kompot 1/1 doze 36,40 39,00 52,40 44,60 26,90 39,10 Kam v počitnicah? OBČINSKA ZVEZA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC v času ZIMSKIH POČITNIC vabi na: FILMSKE PREDSTAVE Kinodvorana POLZELA v sredo, 5. 2. ob 10.30 - VOZNIŠKI IZPIT v petek, 7. 2. ob 10.30 - ASTERIX PROTI CEZARJU (risanka) Kinodvorana PREBOLD v torek, 4. 2. ob 10.30 - VOZNIŠKI IZPIT v četrtek, 6. 2._ob 10.30 - ASTERIX PROTI CEZARJU (risanka) Kinodvorana ŽALEC v ponedeljek, 3. 2. ob 9.00 - VOZNIŠKI IZPIT v sredo, 5. 2. ob 10.30 - ASTERIX PROTI CEZARJU (risanka) DEJAVNOSTI V OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI Ponedeljek, 3. 2. ob 9.00 - risanka Ponedeljek, 3. 2. ob 17.00 - lutkovna igrica »Kjer se prepirata dva...« torek, 4. 2. ob 10.00 - film Grizli Adams sreda, 5. 2. ob 10.00 - lutkovna igrica »Kjer se prepirata dva...« sreda, 5. 2. ob 16.00 - risanka četrtek, 6. 2. ob 10.00 - igrica »Kjer se prepirata dva ...« petek, 7. 2. ob 10.00 - risanka petek, 7. 2. ob 16.00 - ura pravljic TEDEN ODPRTIH VRAT ŠAHOVSKEGA KLUBA Vsaki dan od 9.00 do 12.00 pod vodstvom mentorja, ki se bo končal z odprtim prijateljskim turnirjem.