Hazne stvari. Iz domaeih krajev. Iz šole. Trirazredaa ljadska šola v Šmartiaa ob Paki se razsiri v štirirazredaico. — Stalaa ačiteljica gde. Filomeaa K o s i v Poleašaka je dobila dovoljeaje za omožitev a lamosajim stalaim ačiteljem goap. Josipom Go rj a p. Poročil se je dae 22. maja g. Fraačišek Zagajaek, brat rajaega preč. goap. Josipa Zagajsek, bivšega žapaika aa Muti, z gospdč. Terezijo F i s e r v Šaiartaeai pri Sloveajgradca. Dal ljubi Bog maogo sreče! Zaročil se je gospod Aadrej L e v a k, veleposestaik ia ravaatelj posojilaice v Brežicah, z gospodičao Ivaao V a r 1 e c. čestitamo! Mariborske novice. Miaolo aedeljo, dae 28. t. ia. dopoldae se je peljal majer Hearik Gomzi iz Dolgega dola skozi Tegetthoffovo alico. Nasproti pridrdrajoči aatomobil pre3trasi ajegove koaje, ki previžejo voz, pod katerim je obležal Gomzi težko poskodovaa. Prepeljali se ga v bolaišflico. — Dae 26. t. m. okoli 10 are po aoči je zapazil redar v goapoaki alici, da sc iz trgoviae delikates g. J. Prebila kadi. Ko ao odprli trgoviao, pahail jim je gost dim aasproti. V shrambi zravea trgoviae so goreli zaboji ia drago pohištvo, ki ae je vaelo od peei, v kateri so pustili aeprevidai aslužbeaci ogeaj. Laataik trpi hado škodo, ker je maogo aaičil ogeaj, maogo pa tadi voda, s katero so gaaili. — V Fraac-Jožefovi alici se je pripetila miaoli četrtek, dae 25. m. ai. velika aesreča. Okoli 4. popoldae ae je odtrgal aa hiai, katero zida ačitelj Gajaek, okrasek ter pobil oder, aa katerem ao stali trije zidarji. Zidarja Aatoaa Ozima je takoj abilo, drnga dva pa je težko poškodovalo. Ozim je ožeajea ia oče petih otrok. Ko je žeaa zvedela o grozoviti smrti svojega moža, je padla aezavestaa aa tla Sedaj leži aevarao bolaaa. — V Maribora so začeli zadaje dai prav pridao delovali tatovi. V aedeljo, dae 21. raaja so akradli trgovca Markoti v Meliaga poatae zaamke ia aekaj drobiža, v aoči aa 28. m. mes. so pa adrli v trgoviao trgovca z železaiao Prsteca v Tržaški alici. Vzeli so za 48 K drobiža. — V soboto popoldae sc je pripetila v Pobrežja pri Mariboru grozaa aesreča. Hlapec viaotržca Etaaaaela Mayer, 21 letai Aatoa Zmogovec iz Polskave, se je peljal z vozom, v katerega sta bila vprežeaa dva kouja, iz Maribora proti Pobrežja. Naeakrat se koaja splašita ter zdirjata divja po cesti. Hlapec je pri tem zgabil ravaotežje aa voza, padel tako aesrečao pod voz, da ma je glavo zmečkalo ia popolaoma odrezalo od trupla. Koaje so še le komaj v Zerkovcab astavili. Klin s klinom! ZaaBi list Marbargerca pozivlja v svoji številki z dae 25. t. m. hišae poseataike mariborske, da aaj ae dovolijo, aa ajibove zidove ia plote prilepljati sloveaskih lepakov ia da jih aaj odstranijo. Mi pa, pozivljaaio vse sloveaske občiae, da istotako storijo z aemškimi lepaki. Marbargerca pise, da so ti slovenski lepaki nškaadal" za BBemško" meato Maribor. Istotako pravimo tadi mi o Bemskih lepakih po sloveaskib občiaah ia srno že opetovaao aaglašali, da je za vsako sloveasko občiao n8kaadala, če trpi Bemške lepake ia sploh aemške aapiae. Vojaškega zdravnika je hotel podkupiti aadomestai rezervist Štefaa D i v j a k. Dae 20. marca t. 1. je prišel Divjak v mariborsko dravsko vojasaico ib je prosil tam zdravaika, aaj ga preisče, ker je bolaa ia Be raore slažiti. Ko ga je zdravaik preiskal, je videl, da ima v roki tri zlate po 20 K Na vpraaaaje, kaj boee s tern, je rekel, da nia da teh 60 K, če ga oprosti vojaščifle. Zaradi tega je bil Divjak obsojea aa aeat tedaov ježe ia še vrh propadejo ti trije zlati. Neraška surovost. Ker je priaesla nStid8t. Presse" šaljiv dopis o šalferajaski veselici v Slov. Bistrici, Bapada Beki zlobeB dopisaik Ba aajsramaejši Bačia v BMarbargerci" dozdevaega dopisflika. Pise, da ga bodo abili kakor steklega psa! Ali ai je mogoče misliti aarovejse piaave, kakor jo imajo aaši spodajeatajerski aemčarski listi. Zato 80 patadifljihovi pristaai sami abijalci, tatovi ia goljafi! Za vinogradnike je izdalo stajersko aamestaiatvo v Gradca kajigo: BVrste ameriskih trt, ki so priporočljive za viaograde aa Štajerskem." Kajigo je prestavil iz aemsčiae potovalai ačitelj g. Ivaa B e 1 e. Izpita iz štajerske zgodovine se je aa c. kr. mariborski gimaaziji adeležilo letos 14 ačeacev četrtega razreda, izmed ajih 12 Sloveacev. Darila so dobili po aasledaji vrsti: 1. Alojzij Resmaa IV. B, 2. Alojzij Hofbaaer IV. A, 3. Aatoa Peraah IV. B, 4. Jožef K o k o 1 e IV. B, 5. Fraac Z e 1 e a k o IV. B, 6. Dragotia Ostir IV. B, 7. Albia Paalič IV. A, 8. Fraac Veble IV. B, 9. Jožef Zajc IV. B, 10. Jaaez Vraajek IV. B; 11. Fraac Ivaajšek IV. B, 12. Dragotia Leskošek IV. B, 13. Peter Plohl IV. B, 14. Fraac Koprivšek IV. B Iz Karanice se poroča: Pri aodaiji v Maribora je bil obsojea 24. m. m. 47 letai tesar Sebastiaa R a m p f aa dva meseca ostrega zapora, ker se je v cerkvi aeapodobao obaasal. Sv. Ilj v Slov. gor. Pise ae aam: Pa še aaj kdo reče, da ae zaajo! 0 pa še kako zaajo aaši posiliaeaici — aaaireč dobro pogoatiti svoje podrepaike! Pred kolodvorom stoji reklamaa deaka, ki obljabaje vse, dobro ia lepo, tudi, če se ae motim, izvrstaa topla ia mrzla jedila. No, bila je tista velikaaska turnaraka slavaost, h kateri je prišlo tri pare turaarjev. Seveda jib je tudi bilo treba imeaitao pogostiti, ia sicer bolj kakor aavadae goate (ki jih aploh ai!) Najbolj imeaitai ao pač pečeai ali pražeai piščaaci. Toraj jih gotovo ae sme aiaajkati! Ia dali 80 jih aa rnizo! 0 kako je tekailo lačaim aemškim želodceai! Pa čajte, kaj pravijo hadobai jeziki: bili so to posebae vrate piščaaci — bili so aavadai domači zajei!!! Da pa to ai res, ve aajbolj Žaai, ki je piščaace kapil pri aekem posestaiku. Saduja ia take vrste ljadera se še aeki zdaj cedijo sliae po dobri kuretiai! Slov. Bistrica. Miaoli tedea, dae 23. m. m. je prišel v mesto majhea pea, ki je agrizailiž letaega siačeka gostilaičarjaZapaačiča, potem več psov v mesta kakor tadi več psov ia sviaj v Deviai. Ko so psa abili, so aašli, da je stekel. Vsled tega so ogrizeaega otroka poslali aa Duaaj, pse ia sviaje ao pa pobili. V Slov. Bistrici ia v okolici je zapovedaa pasji koatumac. V Slov. Bistrici ao postatali tamosaji aemčarji tako predrzai ia sirovi, da se vaakcmu postenemu človeka gauai. Tema pa je večjidel kriva aarodaa brezbrižaost v tamoaajih sloveaskih krogih. Nobeaega 8hoda, aobeae veselice ali kakega dragega pojava dražabaega življeaja ai slišati iz Slov. Bistrice. No g. Peter, ali se Vi ia Vaši ljadje aič ae gibljete? Pfkažite tem zagrizeaim aemčurakim prismojeacem, kateri si svojo aemčarsko aavdaseaost z žgaajem poživljajo, da ae ae apite ! Narodai krogi aaj premisljajo, da ae sloveaski živelj^malo bolj oživi! Šnops na šulferajnski veselici. V Slov. Bistrici ao aaredili tamosaii Nemci z aemčarji v proslavo 251etaice šalferajaa veaelico. Napojili ao aavzoče z žgaajera, da so bolje kričali Bhajll>! Šaop8 v slažbi šalferajaa, to si moramo zapomniti za bodočaost! Državnozborske dopolnilne volitve za meatao skapiao: Maribor, Sloveaska Biatrica, Sloveajgradec, Mata, Mareaberg, Vazeaica, Ptaj, Št. Leaart, Ormož, Ljatomer ia Središče se vrsijo dae 5. julija t. 1. Nemci so so tokrat razdeljeai na dva tabora. Nemškoaacijoaalaa atraaka kaadidira mariborskega podžapaaa P f r i m e r j^,, vseaemci pa aekega starega stadeata Wastiaaaiz Gradca. Tudi Sloveaci ia aocijaldemokrati postavijo svojega kaadidata. Poljčanske novice. V kratkem čaaa snio zgubili dva vrla krščaaska moža: dae 16. maja je amrl blagi Matevž B o h a k v 73. leta avoje starosti, oče č. g. Fraaca Bohak; dae 26. t. m. aas je pa aeaadoma zapastil ajegov sosed Šimoa Fermolsek v 67. leta svoje starosti. Bil je ae ta daa zjatraj ob 5. ari pri šmaraicah, dopoldae je pridao delal aa ajivi ia v dobri volji z žvižgaajein opoaašal ptičice v gozda ter se je opoldae popolaoma zdrav vsedel k obeda; kar ma sredi jedi zastaae žlica iB bil je rajai. Naj v mira počivata blaga kračaaska moža! — Kako se aaši poailiflemci, ki aiti pravilao aemški ae zaajo, Boga bojijo, pokazal je takajŠBJi krčmar ia mliaar Alojz Kagler, ki je v aedeljo, dae 21. t. m. imel v svojem mliaa delavca teaarja, ki je razbijal ia tolkel v ajem, da se je daleč okoli elisalo ia ae je verao ljadatvo silao hadovalo. Ia veadar je tako delo ob aedeljah tadi po posvetai poatavi prepovedaao. — Neamai imajo srečo, aiislijo ai aasi posiliaemci ter že pridao posiljajo Lojzeka agitirat za občinsko volitev; toda povemo ajim, da 80 že davno miauli oai čaai, ko so nemakutaraki bahači, krčmarji ia mlinarji godli, mi slovenaki kmetje pa plesaJi po DJib volji. Dobro vemo, kako slabo se je gospodarilo v občini takrat, ko je neomejeao vladala nasa Bžlahta"; znano nam je, da ao baa ti ljudje krivi, da ne teče od tod Rogaaka železnica, ki bi dala obilo zaalužka delavcem, pa tudi kmetom za mleko in druge pridelke. 0 radi bi imeli naši krčmarji, mesarji ia mliaarji prvo beaedo v naši občiai, da bi kar hitro odpravili oaib 15 % užitninake doklade, ki jo po pravici plačujejo tisti, ki aam tako drago prodajajo moko, viao ia meso; aajvečji bedak bi bil oai kmet, ki bi pri volitvi avoj glas dal tem ljudem ter pomagal aa taki aačia daviti samega sebe. Zato le agitiraj Lojzek! Kakšnega kaliaa zaaa ujeti, zavednih alovenakih poaestaikov pa ae boa. Marsikateri ti sicer obljubi, da bo potegail a teboj ia s tvojo Bžlahto", ker ae te druguče zaebiti ae more; na dan volitve bomo pa volili verne, kračaaake, pošteae slovenake odboraike! Ptujske novice. Tukaj ao prijeli miaoli tedea aekega neniikega pisarja Seebacherja, ki je goljufal po meatu. Torej aiso 8amo Slovenci zlobai ljudje, kakor jih riaejo aemaki liati, ampak ao tudi med Nemci lumpi. Oraig — prijatelj ljudstva, V Ornikovi pekariji štrajkajo njegovi pomočaiki, ker pravijo, da jim Ornig prealabo plača ia da morajo preveč delati. Ti ljudje se gotovo niao poslužili takega skrajaega sredstva kakor je strajk, da bi doaegli ugodnejae razmere, če ai so poprej proaili za to človekoljubaega Oraika. Ia ta prijatelj ljudstva jim tega ai dal! Med aloveaakimi kmeti ae ae nahajajo taki zaslepljenci, ki verjamejo nŠtajercu", ko ta hvali Orniga! Kedaj vaa bo arečala pamat! Štajerčevi pristaši — obsojeni zaradi hudodelstva goljufije. Dopoldne, dne 28. t. m. ata dobila pri okrožnem sodišču v Mariboru zaradi goljufije BŠtajercijaaca" Mavrin ia Makovec iz Lukavc, prvi tri rnesece, drugi dva meseca težke ječe, popoldae so pa dobili ^Štajerčevi" pristasi Jožef, Alojz in Terezija Stajako zaradi krive izpovedbe pred aodaijo, prvi štiri meaece težke ječe, drugi dva meseca ia tretja šeat tednov ječe. Pri tej obravnavi je bil za pričo Mavrin, kateri pa ai smel priaeči valed tega, ker je bil dopoldae zaradi goljufije obsojen. Jožef Stajnko je pravil okoli, da mu je dr. Grosamann oblj ubil 20 K, če bo aaredil na nemaki veeelici v Ljutomeru nkraval". Ker mu pa dr. Grossmaaa ai botel plačati obljubljeae svote, rekel je, da ga bo aabil. Ko je to slišal Mavrin, pisal je o tem dr. Grossmanau pismo, ki je pa oba tožil. Pri aodniji je rekel Jožef Stajako, da ma g. dr. Grosamaaa ni nikoli nič obljubil in da je vae laž, izpovedal pa je, da mu je Mavrin rekel, če bo to pravil o dr. Groaamaanu, da dobi od Nemcev eno obleko ia potem se naj gre k Honigmanau, tam bo še nekaj dobil. Mavrin pa bo dr. Groaamaaua v BŠtajerca" dal, in ga bo iz Ljutomera apravil. Vse pa je bilo zlagaao, nihče mn ni aič obljuboval, ampak ai je on v svoji pijaaoati, ia trezen je redkokedaj, kakor je rekla ena priča, vae to zmislil. Značilaa je izpoved Jož. Mavrina, da je goapod dr. Groaamaan njemu in njegovemu sinu vse stroške daroval, ki so nastali vsled tožbe ia krive izpovedbe Jožefa Stajako, ker je uvidel, da 8ta Mavrina aedolžaa. Čeravno sta goap. dr. Groaamaaaa z bičem žugala, vendar je on povrnil hudo z dobrim in jima atroake odpustil. Gornji grad. Pri volitvi starasiaatva je bil dne 27. m. m. voljea župaaom gosp. Jo8ip M i k u ž , goatilničar in meaar; prvim avetovalcem g. Franc K o c b e k, nadučitelj; drugitn avetovalcem goapod Antoa K o 1 e a c, posestaik. Potres. Iz H a 1 o z ae aam poroča: Daaes, dae 29. maja je bil ob pol 1. uri popoldan potreeai suaek v ameri od aevera proti jugu. Slišalo ae je straano podzemeljako bobaenje. Trajal je par sekund. — Od Bv. B o 1 f e n k a pri Središču se nam poroča: Dae 29. maja ob 12. uri 10 miaut opoldne, prilično po solnčni uri, je bil pri nas en močen potresni aunek. Priael je od severo-vzhodne atrani, Opazili smo mnogi, ki smo bili takrat v poslopjih — 0 potresih se ae nam poroča iz 0 r m o ž a, V elike nedelje, Podčetrtka, Ljutomera, Rogatca in Varaždina. Prošnja na dobra srca! Piaatelj Podravski je pač skoraj vsakomur znan. Saj je on prevel na sloveaski jezik vse zaamenitejše povesti poljskega pisatelja Sieakievica, kakor : nZognjem in mečem", nPotop", ^Križarje", BMali vitez", BQuo vadia" itd. Nadalje celo vrato povesti in črtic iz poljakega, ruakega, čeakega ia arbskega jezika. Vešč je v govoru ia piaavi vaeh slovaaskih jezikov. Ta Podravski je priprost kmet, ki se je sam s svojo močjo povzdignil na tako viaoko atopiajo izomike ia izobrazbe. S akromnim zaslužkom od tega dela je preživel sebe in avojo rodbiao. Ker pa je tak zaalužek pičel, delal je Podravski aoč ia daa brez miru ia pokoja. Valed aaporaega dela je zbolel aa umu ia 80 ga morali prepeljati v Feldhof. Pred tedai ae je vrail ozdravljea domu, toda živi sedaj v veliki revščiai. Zato proaimo vaakega, ki količkaj zmore, da ga podpira. Njegov aaalov je Peter M i k 1 a v c c, Ribnica ob koroaki železnici. Podgorje pri Slovenjgradcu. V aedeljo, dne 21. t. m. je predaval pri aaa goap. potovalai učitelj G o r i č a a o kmetijstvu. Poaluaalo ga je precej kmetov, a tudi aekaj kmetic. Razlagal nam je kmetske stvari tako izborao, da so kmetje jako radi posluaali ter pri dokoačaaem govoru se izraževali, da ae tako lepega govora o kmetijstvu niso slišali. Spoznali ao, da je največji sovražaik kmetijatva nevednoat, malomarnost in brezbrižnost. Bog daj, da bi imel ta govor veliko koristi, ter da bi naa ta kmetom priljubljeai potovalai gosp. učitelj vaaj v kratkem obiakal. Nadeja se naj, da bo prihodnjič imel najmanj trikrat toliko poslušaleev Podgorjaa. V Puščavi je umrla 25. m. m. po dolgi bolezni goapa Marija Eichbolcer, žeaa tamošajega goatiiničarja! Kako se ravna na tujem s slovenskim delavcem? Na Gornjem Štajerkem se je pripetila minoli tedea v aekem predoru velika neereča. Vaeli ao se pliai ter ubili in zaduaili 16 delavcev. Neareča je aastala valed malomarnoati predpostavljeaih ljudij, ki 80 rekali: Saj za ^velise" (Lahe) in ^biadise", (Sloveace) je tako tadi dobro! Toraj je pri njih delavec, ki ai Nemec, maaj vredna atvar, za katerega ni škoda, če žalostao in grozao umrje v rovu. Seveda je alučajao tukaj tudi ubitih aekaj nemakih delavcev. Taka je tiata hvalisana prijazaost velikega aemškega naroda, ki jo nŠtajerc" vedao hvali. Celjske novice. V sredo, dne 24. t. m. zvečer ao pripeljali v zapor tukajšnjega okrožaega sodiača tatove iz brežiakega okraja in aicer je vseh akupaj 20 oaeb, 16 možkih in 4 žeaake. Njibov vodja je baje aeki J. Kruševar. — Na dvorisču aemške hranilnice v Celju so aaali dne 26. m. m. z zlomljenim hrbtom lepo 191etno deklico Gizo Meier, hčerko vdove železaiakega uradaika. Deklica je sla z doma, čes, da gre aa trg. Deklica, ki je bila neveata, ai botela aičesar povedati, kako se je nesreča zgodila, temuč le odgovarjala na vaa vprašaaja, aaj jo pu8te spati. Najbrže je 8kočila akozi kako okao na dvorišče. Pol ure pozneje je umrla. — Dne 11. m. m. so prijeli tukaj J. 11 i č a, ki je poaeveril v Ljubljaai 100 K vredao kolo. Iz Vidma ae nam poroča: Videmaki nroparji" 80 dali zadnji ča8 nmogo opravka orožnikom, sodaiji — poaebno pa laČDiru čaanikarskirn dopiaunom. Zdaj je preteklo že tri tedae; dozdevne ntolorajeu so vlačili po Krskem, Brežicah in po Celji, kjer še zdaj zdibujejo; a aibče si ae npa trditi, da ao krivi zločinatva, ki ae ajim očita. Zadnje dai je bil aa Vidmu odpoalaaec celjskega okrožaega aodiača; dal je kopati po pogoriaču; imel je seboj iz Celja slaboumao deklino, katera je aesrečaike ovadila, a tudi aodaijski uradnik ne more dokazati nikomur kakšaega hudodelstva. Nekatere žene ao priale k tema preiskovalnemu sodniku prosit ga, aaj izpusti njihove može. Reklo ae jim je: BKmala pridejo domu.11 Upaoio, da ae bo kmala koačala vsa preiskava. V Vitaaju bo prihodnji sodaijski urad.ai dan dne 6. t. m. v občinaki pisarci na Vitauju in aicer za občine: Vitaaje, Brezje, Sp. Doli5, Paka, Skomre—Hudiaa ia Ljubnica. Začetek ob 9. uri dopoldae. S Pilštanja. Preteklo nedeljo, dae 28. maja popoldne pokopali smo ua tukajanjem pokopališčn mladega, 33 letaega moža iz okolice Goatince Antona J n g, po domače Stukl. Ranjki je bil pridea kmet, miroljuben, tih človek, lep vzgled celi župniji ia se je vaakemu 8 avojo prijazaoatjo prikapil. Kako ga je vae rado imelo, pokazal je ajegov veliča8tea pogreb, katerega se je vdeležila cela župnija. PotrpežIjivo je preaašal dolgo bolezen, katera mu je v petek, dae 26. maja zvečer pretrgala ait življeaja. Kot cerkveai ključar cerkvice Sv. Trojice v Dobležičah storil je veliko za ajeao olepaanje. Bodi mu Bog za vae to obilni plačnik! Premiranje bikov v kozjaaskeru okraju vršilo se bo 29. juaija v Kozjem, a pregledovanje in prerairaaje goveje živiae bo dne 2. septembra tudi v Kozjem, aa kar se živiaorejci kozjanakega okraja že zdaj opozarjajo. V Konjicah je plapolala raz sodnijako poslopje od 25. m. m. 3. ure popoldae do 26. ia. m. do 9. dop. belazaatava, v zaamenje, da aihče kaae ae piha. Od 1. 1892 ai bilo bele zastave. Iz Laškega. Poročil se je tukajšaji aarodni brivec g. Blaž Z u p a n c z gdč. Toačiko K o a e n i a a. Bilo srečao ! Iz Oslušovec. Veselica delavcev pri uravnavi Pesaice ae je aa vrta gostilaičarja J. Kovačeca v aedeljo, dae 28. m. m. imeaitno obneela. Udeležili so ae akoro vai zavedai kmetje ne samo iz Peaaiake doline, ampak tudi iz Dravskega polja, ter dokazali, da tudi njih veaeli, če se Pesaica uravaava. Ako njim ravao ae koristi, veadar bodo eakrat ubogi peaaiaki kmetje rešeai te aesrečae povodnji. Tako bi aaj povsod eloveasko ljudstvo želelo in pomagalo drug drugema. Iz Brežic ae nam piše: Znani aotradnik nŠtajerca" obsojea! Daaes, 30. maja, se je vraila pri tukajšnjem sodišču obravaava proti Albiau Nunčič, aeumoraemu videmakemu dopianiku ^Štajerca". Sirotlej je grdo obrekoval tamošnjega župaua g. Fraaca Baaa. Pet dai bo Nunčič kaso pihal ia dvakrat Iežal airomak na trdih tleh. Zdaj ae hoče tudi resao spreobrniti. Pesmi Josipa Freuensfelda - Radinskega. Cez nekaj dai se začao tiakati pesmi bivšega ljutomerakega učitelja J. Freaeaafelda-Radiaskega, ki jih podpiBani založim približno toliko izvodov, kolikor bo aaročaikov. Pesmi izidejo začetkora julija v obsegu 150 atrani, aa fiuem papirju ia a peaaikovo sliko. Vse oae p. a. prijatelje slovenake poezije, ki jih moje nabiralne pole ae doaežejo, a žele imeti zgoraj omeDJeao zbirko, proaim, da mi blagovolijo do 10. junija t. 1. aazaati, oziroma vposlati 1 K 40 v, 10 v za po8taiao pod aa8lovom: Fran Cvetko, uČitelj pri Sv. Aodražu v Slov. gor. Trgovina z vinom v Italiji se je poglabsala. Italija že čuti poaledice odpravljeae klavzule. V Siciliji aimajo akoro aikakega posla z izvažaajem viaa; sličao je v dnigih krajih. Uvoz italjan.skib prešičev na Dnnaj. Glasom vesti z Dunaja se uvaža aa duaajaki trg vedno več preaičev u Italije. Italija je zadnji čaa raivila živahno izvozao trgoviao prešičev, za katere se mnogo povprasuje radi mesa, ker nimajo slaniae. Miaolib dni je bila prodaaa na Dunaju večja partija, ia aicer po 116 K za živo blago. Najnovejše iz vojske. Sedaj ai več dvomiti, da ao Ra8i bili aa morja res popolaoaia premagaai. Uradflo poročilo iz Tokija pravi, da se je tadi raska admiralaka ladija BKaez Savarov" potopila ia da je aa Bjej atoail tadi poveljaik raakega brodovja admiral Roždestveaaki. Roždeatveaaki je bil star ae le 57 let. Prvo raako poročilo o pomorski bitki je priaesla ladija Almas, ki je zbežala v Vladivostok. Poveljaik te ladije pripoveduje, da je bil Roždeatvea8ki koj v začetka bitke raajea ter ao ga preaesli aa drago ladijo, a ajegova ladija se je potopila. Mogoče je torej veadar le, da se Roždestveaski živi. Neko zasebao japoasko poročilo pa govori, da je RoždestveBski ajet kakor tadi admirala Nebogatov ia Folkersam. Koliko izgab imajo Japoaci, se se vedao ae more izyedeti. Japoaci trdovratao molčijo o avojih izgabah. Čadao je, da so Japoaci agrabili tadi več raakih ladij. To se skoro dnigače ae da razlagati, nego da so se vojaki aprli svojim poveljflikoai. Ko je raski car izvedel o veliki izgabi, je zatrepetal, kakor siba aa vodi ter komaj izgovoril besede: »Vse je izgabljeBo!" Potem se je zaprl v svojo sobo, kjer dela, ter aikogar Bi paatil k sebi razvea carice ia zdravaika. Carja je aapadla vročica ia moral se je vleči. Škoda, ki jo izaaaa izgaba raskih ladij pri Tsaaima, ae ceai aa 250 miljoaov K. Cerkvene stvari. Razstava cerkvene oprave. Dražba vedaega češčeaja je priredila razstavo cerkveae oprave, ki bo aa biakoštai poadeljek, dae 12. jaaija 1.1. v stolaem žapaišča ob ll.aripredpoldae slovesao otvorjeaa ia bo aasledaje tri dai v prostovoljai ogled odprta. Dražbiao predstojaistvo. Mili darovi za drubo vednega češčenja: Stoperce 24 K, Ptaj 20 K, Artiče 25 K, Sromlje 10 K, Zdole 60 K, Dramlje 15 K 40 v, Sv. Leaart v Slov. gor. 18 K 60 v, Bače 12 K 30 v, Koajice 13 K, Sv. Lovreac v Slov. gor. 36 K. Društvena poročila. Podravska podrnžnica slov. planinskega društva priredi aa biakostao aedeljo z mariborsko čitalaico izlet k Sv. Daba aa Ojatrem vrha. Vabimo svoje ade ia drage prijatelje, da se v obilaem stevila adeleže izleta. Od Sv. Daha je v mariborski okulici aajlepai razgled, dasi leži maogo aiže od soaedajih pogorij. Ta točka se v obče premalo ceai v taristovskem zmisla. Izleta je tadi aamea, opozoriti aaše tariste v mariborskem okrožja aa krasoto kozjaskega pogorja. Pridite torej, dragi prijatelji božje aarave, da se o tem sami prepričate, da podaste roko obmejaim aasim bratom ter jih aavdašite, da ostaaejo zveati ia trdai Bgraničarji" ob sloveasko-aemaki meji! Tisti daa je sicer pri Sv. Daha cerkvea shod, a to aaj aikogar ae moti; aaj sloveaako ljudstvo vidi ia gliai, da ae tadi sloveaaki razamaiki zaairaajo za lepe domače kraje. Za izletaike bo posebaa maaa, pri kateri bodo peli aaai pevci. Kdor ae mara maogo hoditi, aaj se pelje z zjatrajšajim poataim vlakom, s katerim ae popelje večifla izletnikov, do poataje ˇ Št. Lovreaca, odkoder je aa vrh aamo poldrago aro. Zaradi krepčil ia jedil Bi treba veliko akrbeti, ker je tamkaj več krčem. Kakšaa meglica aaj aikogar ae prestraai. Opomba. Na prograaia imamo se dva izleta, ia sicer eaega v Šamik, ko bode pot do tja popravljeaa, dragega pa iz Raš črez Sv. Areb v Fram. Kdaj ae to zgodi, se zmeaimo pri Sv. Daha. Odbor Podravike podražaice. Mladeniči jareninski, šentiljski in jakobski! V aedeljo, «lBe 4. jaaija aapravimo izlet aa Goro pri Sv. Petra. Odidemo po pozai sv. maai tako, da pridemo aa Goro ob eai ari popoldae. Potem amo pri večeraicab, ker tako tadi imamo ta izlet kot roajaaje. Po večeraicah gremo k Št. Petra, kjer je velika veaelica tamosajega brala. ia goap. drastva. Mladeaiči jareaiaske dekaaije, v velikeai stevila pojdimo dae 4. jaaija k Materi Božji aa Goro! Mladeaiči pridite! Podučno zborovanje na Frankolovem. Kmetijsko drastvo aa Fraakolovem priredi poačao zborovaaje aa biakoštao aedeljo popoldae po večeraicah v šolskih prostorih. Predaval bode deželai potovalai ačitelj g. F. Goričaa o živiaoreji. Kmetje, vdeležite ae prav v obilaem števila. Bralnemu in pevskemu društvu pri Sv. Martinu v Rožni dolini podaril je čast. g. Ivaa Markošek, korai vikaf v Mariboru, tri kraaao vezaae letaike leposlovaega lista BDom ia Sveta". Za ta velikodašea dar izreka zgoraj imeaovaao draštvo avojema aekdajaema adu aajiskreaejao zabvalo. Za 'odbor I. Kovač, aadačitelj. Gospodarske stvari. II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Z ozirom aa razglas podpisaaega glavaega odbora z dae 10. maja t. 1. javljamo. da je poačao potovaaje aa Stajersko, oziroma Koroško zagotovljeao ter da se bo vršilo po aiže ozaačeaem vzporeda od 13., oziroma 14. do 17. jaaija t. 1. Prijave za adeležbo sprejema podpisaai odbor še do 8. juaija t. 1. Vožaja v tretjem razreda bo stala 25 K, v dragem razreda pa 50 K. — Vsak adeležeaec aaj poslje aajkesaeje do 8. jaaija t. 1. podpiaaaema odbora 25, oziroma 50 K, da se ma bo mogel pravočasao priakrbeti seaitek vozaih Ii8tkov. Vse potae stroške aosi vaak adeležeaec aam. Voditelj izleta, g. mlekarski aadzoraik Legvart, preakrbi vse potrebao glede vozov, prehraaitve ia preBočišč. Udeležaiki se zbero v torek, dae 13. jaaija zvečer med 9. ia 10. uro v hotela Lloyd v LjabljaBi, oziroma pridejo pravočasao aa jažai kolodvor, da se odpeljejo s poštaim vlakom ob 12 ari 15 mia. po aoči iz torka 13. aa aredo 14. juBija. Udeležeaci aa tej progi, ki ae pridejo v Ljabljaao, aaj vstopijo v ta vlak. V aredo, 14. jaaija po dohoda vlaka v Wildoa ob aestih zjatraj bo zajatrek ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg aa poaeatvo viteza Pleasiaga, kjer bo ogledovaaje velikaaske reje prašičev (400 prašičev), izdelovaaje sadaega šampaajca ter sirarae. Iz Waldegga se adeležeaci vraejo preko grašcme Herbersdorf — kjer si ogledajo velikaaske sadovajake — aazaj v WildoB, kjer bo koailo. Po kosila odhod v Gradec. Tam si ae isto popoladae ogledajo vzorao perBtaiaarstvo deželaega zavoda v Feldhofa ter deželae kmetijske sole v Grotteahofa. Ogled mesta Gradca ia preaočevaaje. V četrtek, 15. juaija odhod iz Gradca zjutraj ob šeatih v Welsberg, kjer bo ogledovaaje vzoraega gospodaratva ia reje piacgavake govedi pl. Dehaeja. Ob pol 12 ari odpotovaaje v Brack, kjer bo kosilo, ia oopoldae ob treh odhod v Admoat. Tatnkaj izletaiki obisčcjo samostaaske kleti. V Admoata bo večerja ia preaočevaaje. V petek, lo. jaaija zjatraj ob petih odhod aa štajersko deželao aolo za živiaorejo ia plaaiaarstvo v Grabaerhofa ter ogledovanje vzoraega plaaiaarstva v Bachaa. To ogledovaaje ae bo vrailo pod vodstvom tamošajega vodje, zaameaitBega živiaorejca dr. Scbupplija. Kosilo v Admoata, potem odhod* v Kaiaersberg, kjer si izletaiki ogledajo vzorao sirarao ia živiao aekaterih posestaikov. Po vederji odpotovaaje v Jadeabarg, k.jer bo preaočevaaje. V soboto, 17. jaaija zjatraj z vozom odhod aa plaaiae živiaorejske zadrage v Jadeabarga, potem v Talheim ia v Št. Lampreht, kjor bo kosilo. V Št. Laaiprehta ogledovaaje vzorae živiaoreje tamošajega beaediktiaskega samostaaa ia poseataika Zedlacberja. Iz Št. Laaiprehta odpotovaaje zvečer ob sedmih čez Trbiž v Ljubljaao. Glavai odbor c. kr. kmetijake družbe za KraaJ8ko. Ljabljana, 25. aiaja 1905. Društvena naznanila. Slov. gospodarsko in izobraževalno drnštvo nSkalau pri Sv. Petrn niže Maribora priredi dne 4. junija na vrtu g. Muršeca veselico s sledečim vzporedom: 1. Mladi vojaki (tamburaški zbor) Parma— Zemtjif. 2. Gospodov dan H. Volari6. (poje pevaki zbor društva nMaribor'';. 3. Govor. 4. Napried (tamb. zbor, susaška koračnica Brož. 5 Ob tambnrici J. Čirič (poje pevski zbor društva ,,Maiibor"). 6. Srečolov (zanimivo!) 7. Slovo od domovine A. Leban (poje pevski zbor društva ,,Maribor"). 8. Milica (tamb. zbor) Brož. 9. Večoa luč, deklamacija z živo podobo. 10 Prosta zabava. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev (10 kr.) Eer je čisti dohodek namenjen za društveno knjižnico, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Društveniki se pridao pripravljajo za veselico, ki bo taka, da je še Št. Peter ni videl. Odbor prosi za darila za srečolov ; vsem darovalcem, ki ao že darovali, se najpriarčnejše zahvaljujemo. Šadjarsko in vinarsko društvo za šoštanjski okraj ima dne 11. junija t. 1. ob 3. uri popoldan v gostilni gosp. Ivana Eranjc v Št. Ilju pri Velenju občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Pregled draatvenih nasadov; 2. Poročilo o dosedanjim delovanju in blagoatanju; 3. Volitev novega načelatva in odbora; 4. Razni nasveti. Ako ob navedenem času ne bo zadostno število udov navzofih, vrši se občni zbor pri vsakem številu isti dan ob 4. uri popoldan. E obilni udeležbi vabi prijazno odbor. Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo, dne 4. junija po večernicah priredi bralno društvo nEdinostu čebelarski shod, kjer bo o čebeloreji govoril znani čebelar g. Juran&ič. Gospodarji, zlasti čebelarji in vsi, ki se zauimate za ljubko čebelico, pridite! Sbod bo zanimiv in koristen. Vabimo čebelarje tudi iz sosednih župnij. Torej na svidenje! Podporno društvo organistov še enkrat naznanja, da bo imelo svoj redni obfcni zbor dne 8 junija r. 1. v Celju. Vzpored: Ob 10 uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. Takoj po maši zborovanje v poletni hiši gospe Ploj na Bregu. Pri zborovanju: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Sprejem novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. E obilni udeležbi vabi uljudno odbor.