\ \ V * materino delo za ® ' H Boga in domovino Ivan Jletf. Za .Slovenke priredil: Simon Gregorčič ml. V Gorici, 1896. , Goriška liskama" d. Gabršček natisnila, izdala in zatožila. . at«. . o-J Kupna cena 70 JiiS DOMOVINO Hrvaški spisal Ivan Nep. Jemeršič, župnik grubišnopoljski. S pisateljevim dovoljenjem po tretji izdaji priredil za Slovenke §LM0X GREGORČIČ ml. V GORICI. Tiskala, izdala in založila „Goriška tiskarna** A. Gabršček. 1896 . 4x309 e Pelečasfni gospod! Prejel sem Vašo prekrasno knjigo «Majka u radu za Boga i Hrvatsku» ter se Vam najtopleje zahvaljujem. To Vaše delo bode brez dvojbe jako lep dar hrvaškim ženam, in želim, naj bi se kolikor možno povišalo število onih mater, ki se bodo odlikovale v delu za Boga in Hrvaško. Vaša knjiga pripomore k temu mnogo v vsakem po¬ gledu. Blagoslavljam Vas iz srca. Priporočam se Vašim molitvam in Vaši ljubezni ter ostajam Vaš prijatelj Josip Jurij Strossmayer 1. r. V Djakovarju, 18. decembra 1894. 5 Disokočasiifi 3 0S P ni! Za Vašo prelepo — za Boga in domovino koristno knjigo blagovolite prejeti 10 gld. «Majka u radu za Boga i Hrvatsku® je znamenita knji¬ žica za hrvaški narod. Blagoslovljena bodi roka, ki jo je pisala. Srčno se Vam zahvaljujem za ta dar. Blagoslavljam Vas in Vaš trud. Dr. Alojzij Mat. Zorn 1. r. knez in nadškof goriški. V Gorici, 12. septembra 1895. Ž Irečasfifi gospod župnik! Zahvalim se Vam za Vašo blagovoljnost, v kateri ste izvolili doposlati mi najnovejšo svojo vspodbudno in zanimivo knjigo: «Majka u radu za Boga i Hrvatsku». Kolikor sem jo mogel v kratkem času prebrati, tu in tam pregledati, veseli me, da ste v tej knjigi tako lepo in razločno razpravljali za Boga in do¬ movino. Lepo pišete in res je, da slednjič vsa sreča i posameznih ljudij i celih narodov sloni na živi veri in na življenju po veri, in kako mora torej vsemu in vselej biti prvo in najvaž¬ nejše za časno in večno njihovo srečo, ravnati se po besedah Kristusovih: «Iščite najprej Božje kraljestvo in njegove pravice, in vse to (drugo) vam bode privrženo*. (Mat. 6, 33). In zares, «kaj pomaga človeku, ako prav ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ?» (Mat. 16, 26). Naj Vas torej obilno blagoslovi vsemogočni Bog, da more raznovrstno Vaše delovanje služiti Njemu v čast, Vam in izročenim Vam dušam v večno zve¬ ličanje, milemu Vašemu hrvaškemu narodu pa v vse¬ stransko srečo in korist. Priporočaje se Vaši molitvi, bilježim se z naj¬ odličnejšim spoštovanjem Vam prečastiti gospod udani Dr. Jakob Missia 1. r. knez-škof. Ljubljana, dne 5. novembra 1895. ^Velečasfni cjospod! Z osobito ugodnostjo sem prejel Vašo divno, s čisto, krščansko nravnostjo in značajnim hr¬ vaškim rodoljubjem prešinjeno knjigo: «Majka u radu za Boga i Hrvatsku», za kar se Vam prav srčno zahvaljujem. Prečital sem knjigo in priznati moram, da je vse pisano v naj večjo korist čitateljev in v največji ponos hrvaškega naroda. Jaz nimam niti zlata niti srebra, da bi Vam ga odposlal kot dar, ali kar imam, to Vam s polnim srcem tudi pošiljam: svoj blagoslov, da bi mogli napisati še več tako dragocenih knjig in nadaljevati v svojem delovanju v slavo Božjo in v korist bližnjika, in posebno svoje mile domovine hrvaške. Želel bi, da bi vzele «hrvaške majke» moje Črnogorke za uzor, katere bi znale, če bi tudi ne bilo več po njih vzgo- jenih junaških Črnogorcev, same obvarovati domovini svoje svetinje: «sveto vero in zlato svobodo«. Pozdravljaje Vas, ostajam za vedno Vaš f O. Simon Milinovid 1. r. nadškof glagolec. Bar (Črnagora), 2. oktobra 1895. S Veteeasfni gospod! Vaše poučno in vrlo koristno delo za naš hrvaški narod: «Majka u radu za Boga i Hrvatsku» sem dobil predučeranjem, vrnivši se od sv. birme, in jo takoj prečital. Zahvaljujem se Vam toplo za po¬ slano tako divno in plemenito knjigo in ob jednem Vam doprinašam majhen znesek 3 gld. za stroške te izdaje. Z osobitim spoštovanjem, priporočen Vašim po¬ božnim molitvam, bivam Marijan Markovič 1. r. škof banjaluški. Banjaluka, 28. septembra 1895. ^Deleeasfni cjospoJ! Za uljudni in dragoceni dar Vaše prečast- nosti ne bi se mogel drugače oddolžiti, nego da se Vam srčno zahvaljujem. Milostljivi Bog, ki blaži človeška dela ter jih venca z dobrim uspehom, koderkoli se širi njegova največja slava — blagoslovi Vas in podeli Vaši krasni knjigi svojo milost, da obrodi željeni in od vseh domoljubov pričakovani sad, namreč pravo srečo in svetost v družinah: vse na korist svete matere cerkve in korist mile hrvaške domovine. Vam zelo hvaležen, ostajam z odkritosrčnim izrazom svojega posebnega spoštovanja udani Vam v Gospodu Ivan Krstnik Flapp 1. r. škof poreški. Poreč, 21. septembra 1895. c '"Velečasfui gospod! Lepa Vam hvala za prelepo in koristno Vaše delo «5Iajka u radu za Boga i Hrvatsku», koje ste mi izvolili priposlati. Dal Bog, da bi ta knjiga donesla mnogo dobrega našemu hrvaškemu na¬ rodu, kakor tudi želim, da bi mnogo let zdravi in srečni nadaljevali svoje koristno delovanje za slavo božjo in za blaginjo domovine. Ob jednem prosim, da sprejmete mali znesek 5 gld., ki Vam ga pošiljam s poštno nakaznico. Priporočen Vašim pobožnim molitvam, sem z višje - pastirskim blagoslovom Julij Drohobeczki 1. r. škof križevski. V Križevcu, dne 26. februarja 1895. e VeIečasfni gospod! Izvolite sprejeti 5 gld. kot neznaten dar za krasno Vaše delce «Majka u radu za Boga i Hr- vatsku». Hvala lepa, da ste mi priposlali to izvrstno biserno knjigo. Bog daj uspeha na korist mile hrvaške domovine. Pavel Gugler 1. r. škof. Zagreb, 7. decembra 1894. nogospošfovani $ os P- od! Lepa Vam hvala za Vaš srčni dar, Vašo zlato knjižico pod naslovom: «Majka u radu za Boga i Hrvatsku». Bog Vam poplačaj trud v blagor vere in mile naše hrvaške domovine. To je najlepši način, s katerim morete storiti premnogo dobrega, če dosežete uspeh, neviden našim očem. Molite za me! Marcelič 1 . r. škof. Dubrovnik, 24. novembra. P- S. Prosim, da mi pošljete še 6 vezanih iztisov z računom vred. Fisatcljcv predgovor k tretji izdaji. Odpravljam te, draga knjižica moja, že v tretje v svet. Leti vesela in ponosna, nošena na krilih ljubezni hrvaškega naroda in spremljana od blagoslova naj¬ višjih cerkvenih dostojanstvenikov, leti v najvišje hiše plemstva, pa tudi v najnižje koče hrvaškega kmeta. Poti, posute z blagoslovljenim cvetjem žive vere v Boga in žive ljubezni do hrvaške domovine, naj te vodijo pod zastavo budne hrvaške zavesti tudi nadalje v vse, tudi najbolj skrite in oddaljene hrvaške kraje. — Bedna Istra, ponosna Bosna, skalovita Hercego¬ vina, „vilinska“ Dalmacija, hrvaško Mejmurje in vse nekdaj slavno in veliko Zvonimirovo Hrvaško — vse to je tvoje ognjišče, saj si ti dete, vzrastlo na rojstni zemlji, a ta je mila in sveta vsemu hrvaškemu narodu! 2 18 - Tudi bratom Slovencem, ki so te prevedli v svoj domači jezik, bodi dobra mati. Zbiraj jih rada okrog sebe in pozdravi mi posebej vse dične in po¬ nosne slovenske hčere in v njih ves slovenski narod, kateremu si se tako vroče priljubila in ki te je po¬ častil z redkim odlikovanjem, da bodeš — četudi Hrvatica — vendar tudi njegova mati. — Le naprej! Zganimo se! Vse za Boga in milo domovino! Bog daj — dobro srečo ! Tu omenjam, da sem pri pisanju tega mojega dela imel vedno samo plemeniti smoter pred očmi, da izvedem po svojem znanju, po svoji duši in vesti nalogo, ki je na čelu knjige: in v ta namen skušam rabiti — z največjim spoštovanjem — najvzvišenejša sredstva in izbiram najvzvišenejše uzore. Vsaka stvar se da tolmačiti na razne načine, in celo o jedni in isti stvari bi pisal vsak pisatelj drugače. «Iz polnosti srca govore usta», veli sv. pismo; narodni pregovor pa pravi: «Ni se rodil, ki bi vsem ugodil!* Tudi svojo knjigo smatram za majko v delu za Boga in Hrvaško, ki bi želela zbrati vso svojo raz¬ treseno, pa tudi nehvaležno deco pod svoje toplo materinsko krilo; in zato želim iz srca, naj jo bero poleg dičnih Hrvatic posebno tudi Hrvatje in naj zasledujejo stopinje te dobre matere ter širijo njeno namero. — 19 — Še to moram omeniti, da sem to tretje izdanje znatno popravil po najstrožjih in bistvenih kritičnih opazkah in kot tako dal v založbo velecenjene kr. vseučiliščne knjigarne Frančiška Suppana (Rob. Ferd. Auerja) v Zagrebu. Grubišnopolje, Vseh svetnikov dan 1895. Ivan Nep. Jemeršič. 2 * I spomin svoji materi. Še Te gledam, dobra mati: Kako si mi kazala z roko proti nebu in govorila s slad¬ kim glasom: Sin, glej, ondi gori nad zvez¬ dami stanuje* Bog, tvoj Oče, in gleda na našo revno zemljico, tvojo mater — slovensko domovino! A ni Te več! Orna zemlja Te je vzela mojemu pogledu... Revni križ nad Tvojim grobom — to je solzni spomin Tvo¬ jega življenja! Daleč od Tebe sem snival v hladnih semeniških zidovih črni sen, ko je Tvoje srce za vekomaj prenehalo biti. Leta 1886. 11- junija i)o noči naznanile so mi zvezde ■'voj poslednji pozdrav in večno: Lahko noč! Roslednji Tvoj pozdrav je bil namenjen meni in v njem je bila zakrita divna oporoka Tvo¬ jega premilega srca, s katerim si mi zapu- — 22 — stila Svoja dva otroka, mili moji sestrici: Zorko in Milko. V okvirju Tvoje drage opo¬ roke gledam še danes bodočnost svoje slo¬ venske domovine... Ti si umrla, ali Tvoja deca mora pokazati, da živiš v njej in da nisi zastonj točila bridkih solz, ko si ob Svoji smrti blagoslavljala najljubši sad Svojega srca . . . Odpusti mi, dobra mati, da sem večkrat preziral Tvoje drage in premile opomine. Še le zdaj vidim, kaj si mi bila Ti in koga sem izgubil! Dokler sem bil še mal deček, dičila si me vedno rada z narodnimi .trakovi in mi razlagala s Svojo prirojeno dobroto — slavo junaških naših dedov in naše lepe domovine. Hvala Ti tudi za ta prevelik trud ... Če bi danes mogel, potopil bi se v naše sinje slo¬ vansko morje in tu bi zbral vse biser j e in olepšal bi ž njimi zlato krono Tvojega bla¬ gega spomenika. Nabral bi celo solnčnih žarkov in z nebeškimi zvezdami bi okrasil Tvoje predrago materino srce, kedar se spomnim, kako si me Ti negovala in kako si me ljubila... Zbral bi vse belo-modro- rdeče cvetje po vsej široki domovini in ovenčal bi spomenik Tvoje jasne duše... Cvetje, bisere, zlato, korale Spletel vse bi rad v venec jeden; Toda to bi še ne bilo dosti: Majke mi spomin še več je vreden ! Ah, moj Bog!.. Cernu vse moje prazne želje? Ti že sladko snivaš, zlata moja mati, v Svoji večni zibelki. Oj majka, sladko spanje spiš, Poslednji dan se prebudiš! Tvoje telo se je že spremenilo v prah in pepel. Pa saj to ni bil prah in pepel, nego tvoja zlata duša, ki se je vezala z mojo dušo, — ki še danes živi v njej. Tvoj duh je, ki dela, da sem tako navdušen za slavo mile domovine, da se tako živo spominjam njene minolosti in mislim o njeni bodočnosti!.. Tvoja duša ne samo da živi v meni, nego živi in živela bode na veke tudi v ne¬ beških višinah.... Večna dobrota stori, da se na glas poslednje trobente zopet zjediniš z novo vezjo s Svojo milo deco, za katero jedino si na tej zemlji živela, skrbela in delala. Gledam Te, ko stojiš čista, popolna in slavna pred prestolom večnosti, kjer moliš z angeljskim jezikom za svojo deco in za M — našo milo domovino, za koje srečo tudi danes trepeta Tvoj duh v srcih Tvoje dece. Bog je bil Tvoj rešitelj v šoli Tvojega srca, in Tvoje srce je prva šola mojega živ¬ ljenja. S čim naj poplačam Tvojo preveliko ljubezen ? Nič drugegj||Ti ne morem dati, nego jedino to Ti obetam, da mi bode spomin Tvojih zlatih naukov vedno zvezda sredi temne noči, solnce sredi zimskega dneva! Tvoj nauk mi bode vedno kakor jutranja danica sredi temnih oblakov, kot lepocluh- teči cvet poletne cvetke! Obljubljam Ti, da hočem kot Slovenec vedno delati neustrašeno, trezno in odločno za Boga in svoj mili slo¬ venski narod, vse pa v korist predrage do¬ movine — svoje druge matere. In ko Ti to obeta: Roke sklepa sin hvaležni, Mati mila, venec spleta, Na Te misli, za Te moli: Daj Ti Bog nebesa sveta. Mati draga, mati mila, Spavaj mirno večno spanje; Spavaj sladko, — naj Te spremlja Blago moje spominjanje. J. Mnogo je, inajke, odvisno od vas, Ali kdaj bolje tu bode za nas; Nauke spx - ejema od majke otrok, Pušča koren nje beseda globok ! Naše naj vedno vsaka spoštuje, Tega ne ljubi, kar nam je tuje; Slavstvu vzrejajte vrle sine, Dike ve, zvezde nam domovine. Mirko Bogovič. 1 . J ič ni človeku bliže in mileje na svetu, ^ ^ nego njemu podobne stvari. Živali in drevesa stoje nizko pod nami; angelji in ne¬ beški duhovi pa visoko nad nami; jednaki so nam samo ljudje, ustvarjeni po božji podobi in priliki. Zato pa daje porod deteta čutljivim roditeljem neko posebno radost, in zakonska dvojica brez otrok večkrat preliva gorke solze, da se jej ni izpolnila najmilejša želja. Zato pa niso božji možje in očaki: Abraham, Izak, Jakob, David in mnogi drugi za nobeno drugo stvar bolj prosili Boga, — 26 — nego za deco, da bi se jim pomnožil rod; in v ta namen so vodili posebne zapisnike in knjige, v katere so zapisovali imena svojih prednikov in naslednikov. In čim obilneji so bili ti zapisniki, tem večja je bila tudi nji¬ hova čast in radost. S to željo po potomcih združena je tudi vzvišena naloga, ki jo je Bog namenil rodi¬ teljem, ko jim je zapovedal, naj vzrejajo skrbno sad svoje ljubezni, zlato svojo deco, nežno cvetje, izročeno njihovim rokam. Dolgo sem premišljeval, kako bi našel primerno podobo, s katero bi mogel najbolje označiti ceno otrok. A nisem je našel. — ; Kupe zlata požre čas in razje rja; drage kamene pokradejo tatje; letino — še tako bogato — pobije večkrat toča in pokonča j huda ura.... In tako sem premišljeval še j dalje o vsem, kar štejejo smrtni ljudje za najvredniše; a nič ni moglo prav označiti istinite vrednosti dece. Naposled sem odprl sv. pismo, izvir resnice, in našel sem, koliko je vredna deca. «Sinovi so dedščina od Go¬ spoda*... «Blagor človeku, kateremu so se j izpolnile želje po njih*, veli sveti Duh po ustili kralja Davida. In iz mnogih mest sv. 27 — pisma povzame se, kako so otroci božji ljub¬ ljenci, cena Kristusove krvi, svetišče sv. Duha, radost Jezusove cerkve, seme božje, cvetje človeštva, ljubljenci angeljev, dediči nebes i. t. d. Ko sem prebiral življenje božjega uči¬ telja Jezusa Kristusa, — bral sem zopet tu na mnogih mestih, kako se je Sin božji naj¬ raje družil z otroci in kako je zažugal naj- groznejšo kazen onemu, kdor bi «pohujšal jednega izmej malih otročičev*. Tako je go¬ voril o deci — sam Bog, začetnik vse ljubezni in radosti. Sam Bog, naš Stvarnik, ni znal darovati večjega zaklada ljudem, nego otroke. Kako bi tedaj uboga stvar mogla le pomis¬ liti, da označi dostojno s peresom vrednost dece? — Nu, če so otroci tako dragocen zaklad, ni li torej naša dolžnost, da nad vse skrbimo za nje? Saj poljedelec skrbi za to, da mu zemlja rodi, trgovec, da se mu blago ne po¬ kvari, zlatar čuva svoje zlato in drago ka¬ menje, in mnogi dedič večkrat niti spati ne more od samega veselja nad podedovanim imetjem. In tako delajo tudi'drugi, če člo¬ vek vse to premisli: ali ne more potem še — 28 — bolj skrbeti za dedščino božjo, to je: za otroke? In kakor nisem mogel prej dostojno označiti cene dece, tako bi se tudi zdaj za¬ stonj trudil, če bi hotel dokazovati, da mora biti skrb za deco večja, nego ona za srebro in za drago kamenje. Pri omikanih narodih uživajo veliko čast in slavo veliki umetniki, n. pr. slikarji, ki¬ parji, pesniki in drugi. Nu, poglejmo si bliže njihova dela ! Vsako delo je napravljeno iz kakega gra¬ diva in le nenavadni umotvor iz takega gradiva imenuje se umetnost; in vrednost dela je tem večja, čim bolje je gradivo, in čim bolj umno je to izdelano. Podobar je postal umetnik le radi tega, ker zna izkle¬ sati krasne kipe, in to iz priprostega, ne¬ obdelanega kamena; slikar zopet radi tega, ker umeje naslikati divne podobe na košček platna, —in to večkrat s strupenimi barvami; pesnika zovemo umetnika radi tega, ker zna pretresti našo dušo z izbranimi besedami in zna vzbuditi v njej čuvstva, kakoršna se gibljejo -po njegovi duši. Neobdelan kamen, platno, barve, besede, — 29 — glas itd. — vse to se šteje za gradivo velikih in proslavljenih umetnikov. Kaj pa porečemo zdaj o vzgojni umet¬ nosti, kateri je gradivo duša — slika božja? Že samo gradivo je neizrečeno dragoceno. Ali ni torej velika umetnost ona, ki se bavi s tem, da obdeluje to že samo na sebi tako dragoceno «gradivo» ? Na to vprašanje nočem odgovarjati; kajti priznavam odkrito, da mi je to uprav nemogoče. Samo toliko rečem, da je vsaka umet¬ nost le neznaten prašek, ako se primerja vzgojevalni umetnosti. Poglejmo le zlatarja, kako vklada z drhtečo roko drag kamen v raztopljeno zlato...! Kako ne bi trepetal še le oni, ka¬ teremu je naloga, da se bavi z najdragoce¬ nejšo rečjo, s človeško dušo? človeški duh je podoben vinski trti, ki more roditi izvrsten, okrepčujoč in stoletja trajajoč sad, če se obdeluje o pravem času in če se privija — ali sama ali po umni roki vinogradnika — ob količ ali steno, po kateri se vzpenja. Nasprotno: če se vlači le po zemlji mej travo in trnjem, — tedaj sicer tudi rodi sad, ali ta je divji, trohljiv in kisel. — 30 - Kar sta količ in vinogradnikovo obde¬ lovanje vinski trti, to je človeški duši učitelj in šola; ali najpoglavitniša šola je — šola v materinem naročju. Koliko tisoč izvrstnih bistrih glav je bilo pokopanih uprav radi tega, ker niso imeli dobre vzgoje. Mnogi so utonili ali slu¬ čajno ali slepo v blatu nizkega življenja, ker niso bili priučeni iz mladega, da je treba vaditi svojo dušo; udali so se ugodnosti, zložnosti in lenobi ter so tako ostali demanti, zakopani v smeteh. Njihova, morda Salo¬ monska modrost, morda Homersko pevanje, morda Demostenova usta, morda Rafaelov čopič — vse to leži nemo in brezkoristno za naš narod, kakor pri drugih navadnih ljudeh. — Ali torej delo za človeški duh ne presega vsega drugega na svetu ? Nekdaj je bilo rečeno židovskemu ljud¬ stvu: Pred vami je ogenj in voda, izberite si, kar vam je všeč — tako si morejo tudi odgojitelji, in posebno še roditelji, le dvojno izbrati, namreč: ali hočejo vzrejati otroke dobro ali slabo? Krščanskim roditeljem je to izbiranje vsekako zelo lahko; kajti ti vedo: da izvr- — 31 šujejo najvzvišenejšo, rekel bi — najsvetejšo postavo, če odgojujejo lepo in prav svoje otroke. Ti se spominjajo vedno onega kras¬ nega pregovora: Mladina je nada bodočnosti. Krščanski roditelji vedo dalje, da govori sam Bog, naš stvarnik in sodnik naših del, v knjigi modrega Siraha, tako-le: «Kdor uči svojega sina, ni žalosten, kedar umira, in ni osramočen pred sovražniki*. — Oni roditelji, ki to dobro vedo in premislijo, ti pač skrbno pazijo na to, da jih ne zadene kedaj ona kazen, s katero je Bog kaznoval služabnika, ki ni znal delati z blagom, njemu izročenim. Božja volja je torej uzrok, da krščanski roditelji vzgajajo svojo deco tako, da posta¬ nejo iž nje pošteni in pridni ljudje. Sv. Av¬ guštin lepo označuje moč, ki jo imajo rodi¬ telji glede na vzgojo svoje dece. Pravi nam¬ reč: «Oj roditelji, vodite modro svoje sinove, oskrbujte vestno svoje hiše. Kakor je nam dolžnost, da vam govorimo v cerkvi — prav tako je treba, da tudi vi delate v svojih hišah, da bodete mogli kedaj dati dober račun od onih, ki so vam bili izročeni. če pa imajo roditelji sploh tako važno nalogo, to je še posebno materam dan neki — 32 poseben upliv na otročje srce; v tem prese¬ gajo celo očetovo delovanje. 2. Kako pa to? vprašala me bode morda katera od vas, drage matere. Saj je vendar oče glava družini; in torej bi pripadala njemu vsaj polovica tako vzvišene vzgojne službe? Res je tako; toda oče ima bolj skrbeti za to, da pridobi, kar je potrebno za preživ- ljenje svojim dragim; in zato je večkrat po cele dneve oddaljen od družinskega kroga. Mati je pa ves čas pri otroku; ona ga uči govoriti, hoditi, spoznavati Boga in drugo. K materi, ki navadno nima toliko te¬ lesne moči, privijajo se otroci bolj nego k očetu; in sicer zato, ker jo imajo bolj po¬ gosto pred očmi in ker vidijo večkrat v njej posrednico mej strogim očetom in mej seboj. Kdor ima le količkaj izkušnje v tej reči, priznati mora, da je velik razloček v hiši, kjer stoji ljubezniva mati poleg skrb¬ nega očeta, ali pa tam, kjer stoje otroci je- dino le pod strogim očetovim nadzorstvom. In ta razloček umejemo še bolj jasno, če si — 33 — predočimo hišo, v kateri je umrla dobra in plemenita mati. Oče res skrbi za blaginjo svoje dece; ali to pa mu ni mogoče, da bi nadomestil mater, ko ga vprašajo otroci dan na dan — zlasti ako so majhni — : . Xi tedaj dvojbe, da je vsemogoči Stvar¬ nik vseh rečij na prvem mestu poklical matere, da se bavijo z najbolj vzvišeno in največjo umetnostjo na svetu, namreč z dobro vzrejo otrok. — Domača hiša je prva učil¬ nica in mati je prva učiteljica. Ako se dete v rojstni hiši ne vzredi za dobrega človeka, tedaj pozneje ne pomagajo nobeni nauki in 3 — 34 — nobene šole. Te ga morda napravijo uče¬ njaka ali delavca ali uradnika za katerikoli stan, nikdar pa ne čednostnega in dobrega človeka, če je bila zašla materina vzgoja na krivo pot, ali če je mati vzgojo zanemarila. Mati je pogosto v družinah uzrok mnoge in neizrekljive radosti, ker je tudi njen po¬ ložaj v društvenem življenju prevelike važ¬ nosti, in zato zasluži tudi posebno pozornost. Mati ni samo roditeljica, nego je — in mora biti — tudi oskrbnica in odgojiteljica svoje dece. Od matere pijejo otroci tako- rekoč z mlekom tudi težnje, nagnenja in strasti njenega srca. — Mati je tudi neko ogledalo, v katero otroci vedno gledajo, na katerem vedno pasejo svoje oči; mati je uzor, in ta posnemajo toliko rajši in toliko lože, čim bolj so jej udani. Materino nego¬ vanje vtisne se tako globoko v otročjo pamet, da je večkrat od matere odvisna njegova naj večja sreča ali nesreča, česar mati ne vzbudi v otročjem srcu, to zaspi v njem morda za veke. — Našemu narodu je mati pojem največje ljubezni, požrtvovalnosti in dobrotljivosti, ki vse daja, a ne tir j a ničesar nazaj. Kaj velja narodu mati, dokazuje nam — 35 — najbolj njegov pregovor: « Mater še Bog ima!» Ta pregovor je toliko bolj dragocen, ker ga obseva venec krščanstva. Mati — zares kratka beseda! Kdo ra¬ zume popolnem njen vzvišeni pomen? V tej besedi je najti vse, kar nas raduje, tolaži in povzdiguje. V materi počiva izvir tolažbe, temelj zemeljske sreče, studenec ljubezni. «Besede mati so polna usta -, veli zopet naroden pregovor. V to je Bog vdihnil po¬ seben žar ljubezni. Bazen Boga ni človeku nič tako svetega in tako milega, nego je mati. Naj bi tudi mati umrla; ali spomin na njo pa nikdar ne umrje. Njene blage slike, njenih naukov, njenih sladkih besedij ne more nam izbrisati iz spomina niti daljava, niti dolgi čas. Vprašanje pa je, kaj pomeni beseda «mati» v življenju? Namesto odgovora po¬ glejmo sina, ki pride iz dalnje tujine. Becimo, da je visok dostojanstvenik, ki uživa veliko čast v človeški družbi. Ko zagleda iz daljave rodni kraj, obkrožen z zelenjem, in ko že od daleč opazi rodno streho, pod ka¬ tero je prebil svoja otroška leta, kjer je 3 * — 36 — sanjal najkrasnejši sen svojega življenja, tedaj poleti dalje na krilih hrepenenja in si- novske ljubezni. Naposled pride do rojstne hiše, potrka na duri s sladkim nasmehom na ustih in radostno solzo v očeh. Pa glej! Nikdo mu ne pride naproti, da bi mu odprl in ga pozdravil, nikdo ne pride, da bi ga pritisnil na svoja prša — le tuje, nepoznane osebe zagleda pred seboj in tuj jezik mu pove s počasnim, hladnim glasom: «Vaša mati že počiva na pokopališču!...» In tedaj hiti v neizrekljivi bridkosti na njen grob — jo iskat-. Nu, takega vprašajmo: kaj pomeni beseda mati v življenju? Ah hočemo še dalje zvedeti, kaj pomeni mati v življenju? Vprašajmo siroto, ki nima nikogar pod božjim solncem in modrim nebom, ki nosi samo bridkost in bol v svojih prsih; vpra¬ šajmo jo, kedar kleči na grobu svoje matere, kedar kropi z bridkimi solzami svežo, zeleno travo, kedar kliče z jokajočim togujočim gla¬ som : «Moja mati, ti že tiho počivaš tukaj, ti ne veš, kaj trpi tvoj otrok . ..» A koliko hujše je še le oni ubogi siro- tici, ki je dobila hudo mačeho, pisano mater, — 87 kakor jo imenuje narodna pesem. Poslušajmo tožbe uboge sirote Jerice v znani narodni pesmi, ltojo je zapisal prezaslužni naš knji¬ ževnik, pokojni Matija Valjavec. Sirot« Jerica. „Vstani, vstani Jerica, Vstani, ženi vole past Tjakaj v reber zeleno!' — „ Čakaj te, oj mali vi, Da danove odzvoni, Petelinčki odpojo!" — .Vstani, vstani Jerica, Vstani, ženi vole past Tjakaj v reber zeleno !“ — Jerica vstala je, Past voličke gnala je Tjakaj v reber zeleno. .Pasite volički se, Da grem k svoji materi Tja na britof žegnani. Kjer so grobje velbani. Črna zemlja, odpri se, Črna zemlja, materin grob, Da vam potožila bom, Svoje srce odkrila bom". Zemlja se odprla je, Črna zendja, materin grob; Jerica tožila je, Tako govorila je: — 38 - „Mati, mati, mamica, Pač imam hudo mačeho; Predno še dani zvoni. Petelinčki odpojo, Me pokliče, me vzbudi, Moram gnati vole past Tjakaj v reber zeleno. Pri vas pa ležala sem, Da j’ posjalo solnčice Mi na mehko posteljco. Mati, mati, mamica, Pač imam hudo mačeho; Peče mi 'z pepela kruh, Z drobnim peskom ga soli, In kedar mi reže ga, Vreže mi tak’ tankega, Da se vidi skoz njega; Zraven vselej krega me. Vi ste pekli belega, Rezali debelo ga, Z maslom ste ga mazali, Zraven se mi smejali. Mati, mali, mamica, Pač imam hudo mačeho; Kedar ona češe me, Tak’ z grebeni strže me. Da mi teče črna kri. Ko sle vi česali me, Gladko ste česali me, Milo božali ste me. Mati, mati, mamica, — 39 — Pač imam hudo mačeho; Postelj imam tak’ trdo, Nikdar ne postelje je, Nikdar ne zrahlja mi je, Devlje v zgdavlje trnje mi, Devlje v znožje pesek mi. Vi sle mehko dali mi, Vsak ste dan postlali mi, Vsak ste dan zrahljali mi. Mati, mati, mamica, Biti mi ni več doma!" Mati govorila je: ,Pojdi, Jerica domu, Zroč’ se milemu Bogu“. — „Mati, mati, mamica, Biti mi ni več doma; Tu pri vas ostala bom, Tu pri vas ležala bom“. Leže Jer’ca k materi, Še tako mi govori: „Bolji mati so mrtva, Kakor živa mačeha'. Komaj to izgovori, Svojo dušico pusti. — Kako je pač to hudo, Oj hudo za vsakega, Ki nima svoje matere, Ki ima hudo mačeho. 40 — Vprašajmo še dobrega sina, pošteno hčerko, ko stojita kraj postelje, na kateri že vgaša materino oko, na kateri pojema ma¬ terino srce, na koji bledi materino lice: ta nam povesta bolje, nego more popisati pero, kaj pomeni beseda mati v družini in kaj v življ en j u. A čemu bi vprašali še dalje, čemu bi iskali odgovora od drugod? Kaj je mati, to nam povedo najlepše oni, ki so jo že spremili k večnemu počitku, ki so jej zatisnili trudne oči. • In kak je njihov odgovor? «Dobre matere ni mogoče več najti, zvesta mati se ne da prepla¬ čati in ne poplačati;. Kako plemeniti otroci spoštujejo svojo mater že v življenju, o tem nam priča sle¬ deči vzgled : Pred nekolikimi leti so v severni Ame¬ riki, v tako zvani beli hiši vašingtonski, slovesno «vpeljali* novega predsednika svoje države v visoko dostojanstvo. Obkroževali so ga prvi dostojanstveniki, pozdravljalo ga je na tisoče in tisoče Amerikancev z naj¬ večjim navdušenjem ; bogate obleke ponosnih 41 — angleških /lordov« (plemičev) so se blestele okrog vzvišenega mesta, in ruski, nemški, francoski in avstrijski poslanci, ki so pri¬ našali častitanje kraljev in cesarjev, naprav¬ ljali so slikovito skupino okrog njega. Pri tej priliki je sedela v kotu ostarela žena, preprosta kmetica. — Nakrat se vzdigne predsednik s svoje barzanaste stolice in pri¬ stopi z naglimi koraki k tej ženi ter jo po¬ ljubi na občno začudenje, v pričo tolike slave, pred tisoči in tisoči, ljudstva ono starko — preprosto ženo, kateri je bil zahvalen za življenje, in ki je položila s svojo vzgojo prvi temelj njegovi slavi, moči in njegovemu dostojanstvu. — Vedel je dobro, kaj je iz¬ kusila ž njim v prejšnjih dnevih: vedel je dobro, da je večkrat pritrgala svojim ustom tudi poslednji grižljaj, da ga je dala svojemu sinu; da je skladala težko zaslužen denar ter ga dajala za njegovo vzgojo. — In ta sinovski poljub na materino lice je bil ame- rikanskemu narodu najsijajniši dokaz, kako zlato srce ima njihov vladar. .Teden naj znamenitejših mož v zgodo¬ vini, velepmni cerkveni oče sv. Avguštin, pripisuje v glavnem duševni pravec svojega — 42 življenja redkim vrlinam in vzgojnemu uplivu svoje matere Monike. Njegovo glasovito delo «Spoved» je prevedeno tudi na slovanske jezike in v njem slavi spomin svoje matere z vzvišenimi in navdušenimi, pa tudi z než¬ nimi in gorkimi besedami. Značilna je opazka v njegovem življenje¬ pisu, kako je njegova mati — dokler je v mladih letih stopal po grešni iioti — jokaje prosila nekega vladiko, naj se potegne za njenega sina, da jej ne propade v mehkuž¬ nem in razuzdanem življenju, in kako jej je ta škof odgovoril: « S in tolikih solz se nikakor ne more pogubiti». Materini upliv na svoje dete ima neiz¬ merno moč. Znano je, da je nekdaj Korijolan hotel napasti svoje rojstno mesto Rim. Tedaj so poslali Rimljani k njemu starešine in po¬ slance, da bi ga odvrnili od njegove namere. Ali nobenemu se to ni posrečilo, nego samo njegovi materi. Ko je ona pristopila k njemu, rekla mu je: Ali- sem prišla k sovražniku ali k sinu ? Ali me smatraš za sužnjo ali za mater? > Nadalje je dejala: Ko si zagledal od daleč Rim, ali nisi pomislil, da je mej — 43 — temi zidovi tudi tvoja mati, troja žena in tvoj a deca ...?» Korijolana so te besede globoko ganile in vskliknil je: «Mati, rešila si Kirn !» Drug vzgled nam kaže, da je bil neki sin zelo razuzdan. Ali ko je poslušal mater, ki je molila zanj pred križem, meneč, da sin spi, in ko so pozneje materine solze kanile na njegovo lice — to ga je spreobrnilo. Drug se ni hotel spovedati pred svojo smrtjo. Le spomin na dobro mater ga je naposled pri¬ pravil do tega. Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti vse primere detinskega spoštovanja in lju¬ bezni do matere. Spomin na mater priganja človeka vedno k dobrim in plemenitim delom in ga čuva, ako bi morda omahoval ali bi imel zabresti na krivo pot. 3 . Vprašanje je : katero je glavno zna¬ menje matere? Kaj dela iz matere res — mater ? To je: ljubezen, kraljica vseh vzvi¬ šenih čednostij, prečudna podlaga vsemu — 44 — zemeljskemu življenju. Vsa ta ljubezen, se zdi, da je osredotočena v eni sami besedi: mati. Mati in ljubezen, zdi se, da sta dva nerazdružljiva in istovetna pojma. Mater presinja ljubezen do otrok, ta ljubezen jo jači in krepi; ona raste vsak dan in je tako neizčrpna, kakor globoko morje. In zelo pogosto se vzdigne do tolike višine, da se nam v mnogih slučajih prikazuje mati kot nedosežen uzor, pred katerim se klanjamo z največjim ponosom. Prav primeren je tu izrek velikega svetnika: «Kaj bi bili brez materine ljubezni? Mrtev ogel, ogenj brez sija in lepote! če nočete poginiti od žeje na pustinji življenja, pijte materino ljube¬ zen! Ta ljubezen premaga vse muke in težave, in s svojo močjo podira trdnjave in spreminja črne razvaline v cvetoče vrte». Tudi narod sam smatra v pripovedkah materino ljubezen uprav za čudodelno. Iz- mej mnogih vzgledov podajam le ta: Ko se je bila 9. marca 1. 1857. vzdignila grozna burja v škotskem primorju na sever¬ nem Angležkem, vrgli so razburjeni morski valovi na obalo razbite ladije in čolne siro¬ mašnih mornarjev... V sredi divjih morskih — 45 — vrtincev se je culo samo stokanje in javka¬ nje nesrečnikov, ki so izdihovali svoje duše v obupni borbi s smrtjo. Nikdo ni mogel pomagati, ko so se valovi zgrinjali nad nji¬ hovimi glavami in so ubožci našli svoj grob v hladnem krilu besnega morja. Burja je trajala nekoliko dnij skoro brez prestanka, nad morjem so se vzdigovale težke megle. Ko so se naposled petega dne potolažili morski valovi, prišli so sorodniki in najbližji prijatelji, da odpeljejo vsaj trupla svojih rajnih. Ali glej čudo! Na morskem grebenu zapazijo ženo, ki je objemala in stiskala k svojemu srcu še malo in nežno, že na pol — mrtvo dete. Mornarji so hiteli na greben in tu so imeli kaj gledati! Žena je umirala, a dete jej je pilo kri, kipeče jej iz globoke rane na prsih. Ubožica ni mogla s čim nasi¬ titi svojega deteta, vzela je žrebelj, ki je strčal iz deščice razbite ladij e, preparala si prsi in tako hranila svoje dete. S svojim življenjem je ohranila življenje svojemu otroku. Temu prizoru se je čudil ves svet in neki slaven pesnik je ovekovečil ta vzgled nenavadne materinske ljubezni s pesmijo, ki presega vse pesmi svoje vrste. — 46 — Še drugo prekrasno pripovedko imamo o materini ljubezni in požrtvovalnosti za svoje dete. Komu ni ostala živo v spominu Andersenova pravljica, kako je mati, iščoča svoje dete, odrezala svoje lepe, črne lase, izjokala si oči, da bi morda tako našla svoje ljubljeno dete, katero jej je bila odnesla smrt. Materino ljubezen nam riše lepo tudi Preradovicev «Putnik». Razen pravljic in pesmij imamo še neštevilne podobe in kipe, ki nam predočujejo materino ljubezen do svojega otroka ... Spomnimo se samo kras¬ nega umotvora neumrlega Murila, Rafaela in našega Rendiča! Zares, ali se more najti človek, ki ne bi poznal velike moči materinske ljubezni? Oj, koliko nočij prečuje večkrat mati, koliko solz pretoči zaradi svojega deteta, kolikokrat pritiska njegovo nežno ličice k svojim ustam, kolikokrat privija svoje dete k svojemu srcu; zanj bi dala tudi svoje življenje, poslednjo kapljo svoje krvi!... Oj, kdo more popisati materinsko ljubezen? Materino srce je ono, na katerem je počitek tako sladek. — 47 — Materine roke so, ki se trudijo, da nam pripravijo vsakdanjo hrano. Materino oko je, ki nas pazi in spremlja z milim pogledom. Materin sluh je, ki posluša, ali bdimo ali spimo. Oj, kdo umeje prav — vprašam zopet — ljubezen materino? Morda si že starček ali starka srebrnih las; spomni se živo delovanja svoje matere. Spomni se svoje mladosti, ko si bil brez skrbij, ko je mati skrbela za te, ko te je po- Ijubovala in te negovala v svojem naročju in čuvala nad teboj, kakor nad zenico svo¬ jega očesa. Spomni se njenih sladkih besedij, slušaj njene pesmi, pokliči si v spomin njene svete in opomine. Oj, zakaj ti je rosno oko, zakaj odpiraš svoja usta, čemu se ti izvija bolesten vzdihljaj iz prsij ? Kaj ne, takrat te niso mučile skrbi, niso morile viharne strasti tvoje duše, vsaka še tako neznatna stvar te je bogatila, neznatna slaščica te je osrečevala!? Kakor na pol gola ptičica cvrči v svojem gnezdecu in nič ne mara za gra¬ bežljivega sokoliča, ki jo obkrožuje, tako si — 48 — tudi ti vedno plaval v jednaki radosti, stoječ pod varnimi krili materine ljubezni. Da, materina ljubezen je oni čudodelni čar, ki razliva svojo mičnost v uborni kočici, kakor v zlati palači, ki blaži siromaka, kakor bogatina. Mati vliva v našo dušo plemenita čuvstva, ki so v poznejših letih najgotovejši porok naše sreče. Materinska ljubezen je najtrdnejši steber, da potrpežljivo prena¬ šamo vse nezgode in neprilike burnega živ¬ ljenja; ona je kot angel j varuh, ki nas spremlja povsod in nam vselej prav svetuje. Materinska ljubezen je ono prisojeno mesto, na katerem se ogreva človek, ono angeljsko krilo, pod katerega senco raste dete, ona obramba, ki zakriva dete pred sovražniki, pred dihom pokvarjenega sveta. Materinska ljubezen je vrtnarica, ki skriva cvetke pred pogubljivim, ostrim mrazom. Otrokovo srce je materina svetinja. To hoče imeti mati neskaljeno, čisto in sveto. Zato pa skrbno varuje svoje dete, čuva nad njim — kot nad naj dragocenejšim bla¬ gom; kajti prepričana je, če jej dete pogine, pogine tudi ona ž njim vred. Otrokova sreča je njena tolažba, njena najboljša nada. Z — 49 — zlatimi vezmi privije dete k sebi, tako, da se zdi večkrat, da sta mati in dete jedno telo, jedna sama stvar. Ljubezen pa rodi otroško ljubezen. Ljubezen do matere je zvita iz najsvetejših čuvstev, ki ne izgubljajo svoje prvotne moči v nobeni spremembi življenja; mati nam ostaja vedno v vsaki dobi naj¬ milejše in najdražje bitje. Plemenitemu člo¬ veku ni nič svetejšega od materinega blago¬ slova, nič žalostnejšega od njene izgube. Cim dražje blago izgubimo, tem bolj tugujemo!.. S kratka: nič ni na svetu lepšega od materine ljubezni. Ali je kdo, da še ni ob¬ čutil, kako zvesto, kako odkrito, kako vroče je materino srce?... Ali je kdo, ki ne bi bil našel tolažbe in zdravila svojim bolnim ra¬ nam, pa bodi tudi kraj groba svoje matere! — Ko človek živi sam samcat' na svetu in nima nikogar, komur bi mogel odkriti svoje bolesti in tugo, tedaj si išče prijatelja, išče si druga. Ali večkrat ga zapelje in prevari tudi najboljši prijatelj. Misleč, da posluša sožaljne in odkritosrčne besede, večkrat pre¬ sliši pri tem kačje sikanje in lisičjo zvitost. In tako se spomni večkrat ne le osirotelo dete, nego tudi odrasel človek, ljubezni svoje 4 — 50 — matere in njenih naukov, in napoti se na pokopališče in tamkaj — nad zelenim gro¬ bom, nad materinim prahom — toži svojo tugo in svoje bridkosti. Iz vsega tega, kar smo rekli, uvidimo, da mati gleda v svojem otroku svoje življe¬ nje in zato mu tudi posvečuje vse svoje misli in čuvstva in ulaga z neutrudno skrbjo v njegovo srce. dva draga kamena, ki imata biti zastava njegove blažene bodočnosti. In ta draga kamena se zoveta: djubezen do Boga in ljubezen do naroda in do domovin e». Prav pravi pesnik: „Slasli v srcu večje ni, Če za vero, domovino Dobro vzgajaš si mladino, Blažiš rod piihodnjih dni“. (Praprotni k). n. i. V zemi to dete in vzgoji mi je, dam ti tvojo Y plačo . — S temi besedami je izročila hči kralja Faraona dete, katero je našla v košku na bregu reke Nila, pravi njegovi materi (katere pa ni poznala). «Vzemi dete in vzgoji mi je, poplačam te» — tako kliče kralj vseh kraljev po ustih svoje hčerke svete učeče cerkve — vsaki krščanski materi, ko jej vrača v njeno naročje in sladko objetje — dete, prerojeno v vodi in rešeno od duhovne smrti po sv. krstu. Torej ima krščanska mati dolžnost, da vzgoji svoje dete za Boga; in za ta njen trud obeta jej Bog obilno plačo. O tej sveti in častni dolžnosti — mislim — ne dvomi kar nič nobena modra mati. Vsaka mati mora znati, da vzgajati nedolžno dušo brez Boga je toliko, kakor napravljati nevernike iz svoje dece in stvari, slične nemi živali. Svet brez Boga in brez vere je kakor telo brez glave in duše; in če bi se kdaj. izgubila čista vera s sveta, tedaj bi se izgubili tudi ljudje. Zato se trudi krščanska mati, da je svojim otrokom prava namestnica božja, da neutrudno skrbi za rešenje njihove duše, da jim je angelj varuh, ki vodi ne le telo, nego tudi dušo otrokovo v oni kraj, o katerem govori Rešitelj z besedami: »Pustite male k meni, ker takih je nebeško kraljestvo >. Vsaka mati se mora zavedati svojega vzvišenega poklica in položaja; zato se mora potruditi, da spozna pot, po kojem hoče voditi vzgojo otrok. Sv. Ciprijan pravi, da bi morala biti vsaka mati taka vzgojiteljica, kakor je bil sv. Tobija. Daj svoji deci» — spominja ta svetnik — 'tako koristne jn vzveličevalne nauke, kakor jih je dajal sv. Tobija svojemu sinu. Govori še ti, kakor je govoril Tobija: «Slušajte svojo mater, otroci moji. Služite Gospodu v resnici in pravici in — 53 — pazite, da storite vselej to, kar se ujema z njegovo voljo . Nu, kaj pa je treba storiti, da bodo otroci vršili božjo voljo, da seizrede za Boga? Bog je vstvaril ljudi, da ga spoznajo in častijo, da ga ljubijo in da se mu klanjajo, da mu služijo in tako pridejo v nebesa. S temi kratkimi besedami je označen ves tek našega življenja; v njih imamo tako rekoč kazalo, ki nas ima voditi po tem časnem življenju v večnost. Kdor se bolj uglobi v te besede, tak spozna, da se vzdi¬ guje tu od najvišjega k najvišjemu, da se veže jeden obroč z drugim in da nijeden ud ne sme manjkati: sicer se človek obrne na krivo pot. Najprej treba, da spoznamo Boga; kdor njega pozna, ta ga tudi časti, — ker je poln češčenja in spoštovanja do njegovih del. «Nebo in zemlja pričata slavo božjo in pod¬ nebje oznanja delo njegovih rok . Kdor njega časti, ta ga tudi ljubi: ker vidi, da je On neizmerna ljubezen, da je krona vsake ljubezni. Če je tako, mora se mu človek nehote klanjati s svetim strahom, in naj večja tolažba mu je, če more pokazati to češčenje in ljubezen tudi v zunanjem, in sicer s tem, — 54 — da mu služi. Tako pride človek do pred¬ zadnjega smotra svojega življenja in pre¬ ostaje mu le še zadnji: da se izveliča. Izve- ličanje je poslednji in najbolj vzvišeni smoter vsakega človeka... Za to pa je treba, da krščanske matere vzgajajo svoje otroke tako, da ti dosežejo svoj poslednji smoter, t. j., da postanejo dobri kristijani za večno življenje. Mnogi roditelji mislijo, da zadostijo svoji dolžnosti, če učijo svoje otroke, naj molijo, naj se uče krščanskega nauka, naj hodijo v cerkev in naj prejemajo sv. skriv¬ nosti. Res je, da so te stvari zelo znamenite in važne in da se je treba najprej ozirati na nje; ali vendar to še ni dovolj. Mnogo kristijanov je, ki sicer pogosto molijo, bero nravne knjige in hodijo pridno v cerkev, ali vendar nimajo prave pobožnosti. Otroci se le tedaj vzgoje za pobožno in bogaboječe življenje, če se jim že od najnežnejše dobe globoko vcepljajo večne resnice o namenu človekovem in o njegovih dolžnostih do Boga, kakor nas to uči krščanska vera. O tem ni dvomiti: kdor jasneje spozna te resnice in po njih živi, ta se odlikuje veliko bolj s krepostjo in pobožnostjo. — Prva in glavna resnica, ki mora biti deci voditeljica v življenju, je ta: da vse, kar je na svetu, pride od Boga (naravnost ali posredno). — Oni, k ojemu so prestol nebesa in zemlja podnožje — mora biti po¬ veličevan, češčen in slavljen v vsakem svojem delu! «Poglej, moj sin, nebo in zemljo in vse stvari, ki so na njej, in vedi, da jih je Bog ustvaril iz niča, in tako tudi ves človeški rod». — S temi besedami je osrčevala junaška Makabejska mati svoje sinove pred brez¬ božnim kraljem Antijohom: naj zaupajo v mogočno pomoč božjo. In vsled tega so pre¬ trpeli najgrozovitejše muke z materjo vred — raje, nego da bi bili prelomili Gospodovo postavo. Kako bi mogel storiti kaj slabega pred Bogom, ki vse ve in vidi, in grešiti proti svojemu Gospodu?» Tako se je pozival bogaboječi egiptovski Jožef na božjo vse- pričujočnost —■ proti grdi nameri Putifar- jeve žene. Premila mati, ozri se tudi ti na to in skrbi, da bodeš vedno svetila svoji deci z zgledom svetosti in popolnosti. Kakor ne moremo videti solnce brez solnca, tako ne moremo Boga brez Boga spoznati, ne ljubiti in ne — 56 — spoštovati . . . Otroci naj se že z mladega nauče, da obračajo k Bogu vse svoje misli in želje svojega srca; in potem naj so kjer¬ koli, vedno so, kakor bi stali pred «božjimi - očmi». 's Druga zelo važna krščanska resnica, jh ki jo je treba zasaditi otroku globoko v srce, je ta: da je vsak človek ustvarjen za večno srečo. Tu na zemlji smo kakor tujci in potniki ; i tu nimamo stalnega bivališča, nego iščemo bodočega. Zato je potreba, da imamo vedno v spominu to prebridko resnico, da morajo na zemlji večkrat tudi najboljše duše pre- , našati najhujšo usodo. Sreča jim ne daje ničesar, nezgode jim jemljejo vse, sovražniki jih mrze do smrti, iz domovine morajo v pregnanstvo, in celo njihove kreposti črne obrekovalci po njihovi smrti. — Jedino pri¬ bežališče in sreča, ki jim še ostane, ta je upanje v boljšo prihodnjost. — Dobro treba vedeti, da je konec tega sveta večno življenje. In če tudi smo zdaj siromašni, če tudi trpimo preganjanje in muke, imeli bodemo vendar mnogo dobrega, če delamo dobro in živimo čednostno. — Kaj pomaga vse, ako nimamo — 57 — Boga za prijatelja? Vse mine, ali Bog ostane. Kar je večno, to mora vsakemu človeku več veljati, nego ono, kar je začasno in minljivo. Jedino sredstvo izveličalnega življenja je pa, če izpolnjujemo zvesto božjo voljo. Kdor hoče za Bogom, delati mora to, kar zapo¬ veduje Bog. Glavna bolezen našega veka je krivičnost in brezvestnost. Mnogi delajo samo to, kar morda donaša samo začasno korist, ne gledajo pa na škodo, ki izhaja iz nji¬ hovega nečistega dejanja. Redko vprašajo ljudje, kaj je spodobno, nego bolj le to, kaj je ugodno. Največ, kar mislijo, je to: kaj poreče temu ta ali oni, če storim to tako ali drugače? — In vendar je zavisna časna in večna sreča od tega, da delamo ono, kar zapoveduje Bog, da-si nam je včasih tudi bridko, in da opuščamo, kar Bog zabranjuje, če tudi nam je težko, če tudi ne donaša za¬ časne koristi. Brez izpolnjevanja božje volje ne velja vsa vera nič .... Vse molitve, žrtve, posti in miloščine, božje poti in službe nimajo prav nobene cene in niso všeč Bogu — brez izpolnjevanja božjih zapovedij. Izpolnjevanje božje volje — to velja več, nego vršenje človeške volje; ustrezati božji volji — to po¬ meni več, nego če imaš še tako popolno znanje o Bogu, njegovih vrlinah in njegovih delih. Vršenje božje volje velja več nego vsa posvetna znanost in vsa človeška umetnost. Pobožni Job je zbiral vsak dan svoje otroke okoli sebe in je daroval žrtev za nje po navadi stare zaveze, govore: «morda so moji sinovi kaj grešili in mrmrali zoper Boga v svojih srcih». Tudi ti, krščanska mati, po¬ šiljaj jednako vroče molitve za svojo deco k prestolu Naj višjega. Moli vedno, posebno, kadar jih odpravljaš z doma, ali v šolo, ali k rokodelstvu, naj jih Bog varuje vsega hudega in vsakega greha in naj jih sprejme pod svoje mogočno varstvo, da bodo napre¬ dovali v krepostih za dušno in telesno korist. In Bog, ki prešine tudi najskrivnejše globine človeškega srca, ozre se milostno na tvojo molitev in izpolni tvojo srčno željo na srečo in veselje tvoje in tvojega otroka. 2 . Blagor otroku, ki ima dobro mater, katera smatra svoje dete za božjega gojenca. — 59 — — Morda pa porečeš, krščanska mati: «Kje bi mogla najti, kje dobiti mater uzorno v vsakem oziru, mater, popolno v največji meri, mater, kateri je duševna blaginja svo¬ jega otroka nerazločljivo vzrastla ž njenim srcem V > Sama sv. cerkev nam prihaja tu na¬ proti; spominja nam ženo iz poslednje dobe v stari zavezi: preprosto mater, siromašno na blagu, na pozemskem bogastvu, ali ne¬ izmerno bogato na onih vrlinah, ki niso s tega sveta, bogato na imetju, ki ga ne sne rja, ga ne pokvari molj in ga ne ukradejo tatovi. Mislite si v svojem duhu tiho, preprosto hišico v majhnem mestu na visokem bregu. V tej hišici najdete vse čisto in prijazno urejeno pri vsem siromaštvu, pri vsej pre¬ prostosti. V tej. hiši stanujejo trije ljudje: oče Joahim, mati Ana in hči Marija. Njihovo življenje je mirno, bogoljubno; širi se kot hladen studenec sredi mičnega gozdiča. Za¬ dovoljni, srečni, blaženi so; v tej svoji hiši imajo nebo že tii na zemlji. Največja radost jim je mlada hčerka, utelešena čednost, ne¬ dolžnost in angeljska podoba. — 60 - Predočite si, ve zlate krščanske naše matere, živo v mislih ta tolažilen prizor. Ta mati posvečuje vso svojo skrb, vso svojo pazljivost duši svoje hčerke. Neguje jo bolj nego zenico svojega očesa, oskrbuje jo kot najdražji cvet, ki je kdaj vzklil, vzrastel in se razvil na tej zemlji. Ona jo čuva, kakor blago neprecenljive vrednosti, in pazi tako skrbno na njo, da niti sapa greha ni mogla dihniti v njeno cvetoče lice. Staro izročilo pripoveduje, da je bila hči sv. Ane tudi po svojem telesu najvzvi- šenejši uzor miline in lepote. Zato so slavni slikarji in umetniki vedno tekmovali mej seboj, kako bi po možnosti najlepše izrazih stas in lice svete Device; to nam dokazu¬ jejo tudi slavne slike Rafaelove in nedosežne podobe Spanjca Murila. Kadar človek pre¬ gleduje te slike, tedaj mora sam čutiti v svojem srcu neko božanstvo, ki samo po sebi izziva 'gledalca, da sklepa roki in še¬ peta z ustmi: Zelo pogostoma se dogaja, da so rodi¬ telji najbolj krivi detinske laži. Kajti ne le, da sami lažejo pred otroci, nego tudi deco uče lagati. Taki ubožci ne pomislijo, da bodo otroci lagali tudi njim samim. Dogaja se, da roditelji večkrat še le grajajo dete, kedar ne zna dobro lagati. Pravijo mu n. pr.: daje neumno, nič vredno, da ne bo nikdar nič iž njega . . . Nasprotno pa: če se zna zvijačno izvijati radi svojega slabega dejanja, mu pravijo, da je modro, fino, vrlo dete. Če oče ali mati pohujšuje svoje dete s slabim zgledom ali ga naganja, da laže, da z zvijačo koristi sebi ali drugim, tedaj za¬ duši za vedno v njem voljo, navdušenost in prepričanje, da je zelo potrebna resnicoljub¬ nost, ki nam jedina more vtisniti na čelo znak človeške časti. Kedar stori dete kak neznaten pogre¬ šek, da si morda malo zamaže obleko, kaz¬ nijo ga roditelji ostro; ali za druge še mnogo večje prestopke niti ne marajo, da — kar je še hujše — še hvalijo jih za to. — In tu si že otroška pamet napravlja nazore in mnenja o pravičnosti in nepravičnosti kazni; in dobro ve: da bi se bilo moralo ono oprostiti, to pa kaznovati. Da se s takim ravnanjem dete po malem vedno bolj kvari in nravstveno pači, ni treba še le razlagati. Otroška duša je kakor mehki vosek; v njo lahko vtisneš sliko božjo, pa tudi podobo hudičevo. Iz otroka vzgojiš lahko angelja ali hudiča. — Zato te opominjam, mila mati: Vcepljaj svoji deci vedno v srce odkritosrčnost in ubog¬ ljivost, in imela bodeš iž njih angelje v — 76 detinski dobi, v odrasli dobi odkritosrčne sinove in hčerke, v svoji starosti pa radost . in tolažbo, in še nad svojim grobom — čast in hvalo ! V vencu krščanskih krepostij poznamo cvetko, ki je najkrasnejša in najmilejša vsled svoje ponižnosti, zato pa najbolj izpostav¬ ljena mrzlim vetrovom in žarečemu solncu. Ta cvet bi se moral najskrbneje negovati in čuvati; ali gostokrat vene, suši se, in če je enkrat zvenel — izgine za vekomaj — — Mej dragocenim blagom krščanskega življe¬ nja poznamo vsi dragotino, ki je človeku večkrat jedini lišp in j edino imetje . . . Ako se pa enkrat izgubi, tedaj ga ni možno nikdar več najti niti v brezkončni morski globini, niti v zemeljskem osrčju, niti v ne¬ izmernih nebeških višavah... In vendar — ga človek večkrat svojevoljno in lahkomi¬ selno zavrže! Kateri pa je ta cvet, kakšen je ta dragi kamen? — To je cvet nedolžnosti in drag kamen deviške čistosti. In ta cvet in drag kamen sta za poznejša leta najkrepkejša podlaga zadovoljnega, srečnega in blaže¬ nega življenja — in naj bi se tudi razpenjal 77 — nad glavo še tako črn oblak najtežje nesreče. In glavni pogoj, da ta cvet bujno živi, in da se ta dragotina ne zgubi, je poštenje in sramežljivost... In te lastnosti so prekrasno odsevale v življenju mlade device Marije. Sramožljivost je jedna najimenitniših krepostij za deco in za odrasle .... In tu se zopet seje prvo šemo v družinah. Od prvih vzgojiteljev je odvisno, kaj pozneje vzraste iz tega semena: ali lilija čistosti, roža devištva, ali pa trn pregrehe. «Oj, kako krasen je čist rod v svojem sijaju; nesmrten je njegov spomin; kajti poznan je pri Bogu in pri ljudeh!» Tako beremo v svetem pismu. - Uverjen sem, krščanska mati, da se po¬ polnem ujemaš s temi besedami. čistost srca se blesti na jasnem čelu, odseva iz bistrih očij, govori iz nežnih ust, daje telesu moč in vsemu življenju ljubez¬ nivo mičnost. Kristus blagruje vse, ki so čistega srca, in obljubuje, da bodo gledali Boga. Zato je izrekel tudi sv. Ivan Zlatoust v carigrajski cerkvi pred tisoč in tisoč poslu¬ šalci: poljskih domorodkah veli pesnik Bole- slav Jablonsky (E. Tupyj : *) Prevod prinese .Slovanska knjižnica". — 107 — Srečnega u sredi zlega Moral jaz bi se čutiti, Če bi mogel z vašim duhom češke hčere navdahniti! No, pa tudi mej Čehinjami se nahajajo vrle narodnjakinje, n. pr. Karolina Svetla, Božena Nemčeva, Eliška Krasnohorska, Ivlim- šova, Honorata Zapova, Podlipska, Geislova, Jesenska, Slakova, Sokolova. Naj bi bile tudi naše gospe in gospo¬ dične in ženske sploh tako domoljubne, kakor Milka Kolačarjeva v povesti Karoline Svetle «Na krivem potu», ki je spreobrnila nemšku- tarsko rodbino Ribičke.*) Naj bi bile take, kakor Karoline Svetle «Prva Čehinja», ki je «prebudila v malo letih ves svoj okraj, da je jel veti narodni duh v vsaki hiši ...» Posebno lep zgled pa nam navaja Bo¬ žena Nemčeva v olagoma odpadniki in izdajalci svoje domovine in svoje narodnosti. Slovenska misel in slovenski duh izginjata iz njihovega srca, zaslepljeni pod krinko pra¬ vega domoljubja varajo sebe, svojo deželo in svoj narod in ne gledajo na drugo nego na svojo sebično korist in ugodnost. 124 — Domoljubje mnogih leži samo na jeziku in v trebuhu, za drugo jim je deveta skrb! Žalostno je, ko gledamo domoljubje nekih naših mladeničev; kako je to nestalno in spremenljivo! Malokdo ima tako trdo ko¬ renino v svojem srcu, da bi se je ne moglo iztrgati z denarjem. Danes je večini značaj na jeziku, a malo komu v srcu. V mladosti so bili največji kričači, naj¬ bolj ognjeni rodoljubi, pozneje pa so prodali očeta in mater, vero in domovino za neko¬ liko novčičev. Blesteče zlato njihove goreč¬ nosti iz šolskih let redko vzdrži poškušnjo v ognjeni peči resnega življenja. Res je, težko je biti sin nesrečnega in morda tudi nehvaležnega naroda in ljubiti ga, ker nam taka ljubezen čestokrat donaša le trpek sad: zavist nasprotnikov, mržnjo sosedov in preganjanje od stranij močnejših, ki imajo večkrat domoljube za upornike in ustaše. Prav lepo govori pesnik o tem: Njemoj zvieri slobodno je Ljubit špilje i pučinu; A koliko čovjek strada, Ljubeč svoju olačbinu. Hranilovič str. 141. Ali pa smemo zaradi tega obupati? Oj ne! Ali ne smemo gledati na se in svojo ugodnost, nego na narod; kajti ako je tri j eden na izgubi, pa za to tisoči pridobi¬ vajo. Ne smemo gledati na ljudi, nego na Boga in dolžnost, in prepričani bodimo, ke- dar v slabem času vse težave udarijo na nas, da iz vsake kreposti izhaja sreča, ako ne za sedanjost pa A T saj za prihodnjost. če bodemo vedno le molčali, trpeli, ma¬ jali z rameni, kimali v zborih, prenašali tuje krivice in jih opravičevali, potem pač ne bo čudo, če nas bodo vedno smatrali drugi za slab, mlačen, tlačanski in prilizovalni narod. Mi ne iščemo tujega; ali vsaj to moramo vedeti, da zastopamo svoje; da ne bodo mi¬ slili drugi, da smo ustvarjeni samo njim za podnožje. Mi ne jemljemo drugim dežele, mest in njihovega prava; ali vsaj ne pu¬ stimo, da bi nam drugi to jemali. Mi se ne mešamo mej tuje kraje in narode, niti si 'Prisojamo prednost v tujini; ali vsaj doma, ma svoji zemlji bodimo gospodarji svojega. Mi ne iščemo, da bi nam bil kdo suženj; ali tudi tega ne moremo dopustiti, da bodemo mi tuji sužnji. — 126 - Treba, cla delamo neutrudno! Pa naj bi nas tudi naš narod ne vsprejel, naj bi plačeval z nehvaležnostjo našo ljubezen do njega — kakor so Židje delali Jezusu — saj se vendar najde jeden ali drugi, ki bode pri¬ znaval naše zasluge. In naj bi tudi naš narod propadel — česar Bog pač ne dopusti — ali tedaj vsaj ne pade na nas krivda njegove nesreče, in kletev naslednikov se ne dotakne naših grobov. Neki glasoviti domoljub je dejal: «Narod more pasti in narodnost izginiti, ali nikakor ne narodne vrline in zasluge!* Naj si tudi to zapomnijo naši domači in tuji sovražniki; ali naj vedo ob jednem tudi to, da milostljivi Oče nebeški — kateremu so bili Slovenci vedno zvesti — ne dopusti, da bi nam propadla Slovenija. Naši nasprot¬ niki naj si tudi zapomnijo, da ne more dolgo obstajati in cvesti poslopje, osnovano na tuji zemlji, sezidano na pesku tihih vzdihljajev in solz, na stopinjah preziranja in tlačenja njihovih bratov. To ne more obstajati zaradi večnih in nespremenljivih postav nravstve¬ nega reda na svetu; kajti kletev pravičnosti — 127 — ga bode tiščala kakor najtežje breme, in gromovit blisk svetne sodbe ga zruši preje ali pozneje. Oj da, naj se le šopirijo! Mi pa ne bojmo se in ne uda jmo se! Slovenija ne propade nikdar in nikoli; dokler živi Bog, živeli bodo tudi Slovenci. — Kedar minejo nevihte in strasti srda, tedaj se zopet povrne tudi tebi, mili moj narod, stara slava in svoboda. Vse nam morejo vzeti, ali zgodovina se ne da uničiti. Slovenska zgodovina je napisana z mučeniško krvjo in prepletena z Jezusovo vero. če tudi so od stebla mile naše domo¬ vine odlomljeni ne samo mnogi pojedini lističi in plodovi, temveč tudi cele veje in vejice, druge pa stoje ali okleščene ali skriv¬ ljene in ranjene, ali vendar je steblo samo ostalo zdravo in razvija vsak dan bolj in bolj bujno svojo krono. — Zori se, dani se! Oj ne obupujmo! Le naprej! V borbi je rešitev! In naj bi tudi legle naše glave na j)očitek brez zmage, ali zastavo, ki smo jo dvigali mi, poprijemali bodo drugi in oni dovrše naše delo. — 128 Naj si bo kakorkoli: da bodemo svoji v svoji domovini, to je zavisno posebno tudi od vas junaške matere Slovenke. Le samo začnite, druge vam bodo sle¬ dile; ali vaša slava bode največja. — Prav pravi Tommaseo: Jedna sama svečica lahko užge tisoč drugih sveč; jedna sama more razsvetliti pot za mnogo duš, more razve¬ seliti mnogo očij, jokajočih v tužni temoti. Svojemu rodu jasne zvezde Majke naše ve bodite: Ljubiti dom svoj in svobodo, Našo deco nam učite! Kakvo sjeme — taka klica ; Kakvo prelo — taka žica; j\aKvo prsio — idKti zicu, Kakva bilka — cviet taki; Kakve majke — narod 'naki! . . . Domovina na vas gleda, Od vas iste značaj-čeda: Nadahnuta svojini dahom, Odjevena svojim ruhom Sun de čic. a doseže delo slovenskih mater svoj uspeh, T da bode njihovo delo na narodnem polju vedno bolj blagoslovljeno, treba, da se drže nekih pravil, ki jih je potrdila izkušnja. Ta- košna pravila bi bila približno ta: a) Mati mora biti sama prava in čista domoljubka. b) To domoljubje se mora naslanjati na vero. c) Mati mora učiti deco že zgodaj, tako rekoč že v otročjem povoju. 9 d) Uči naj deco čistega narodnega je¬ zika. e) Mati naj seznanja deco s svojo do¬ movino ter jo pouči, kako so dolžni vsi ljubiti svojo domovino. f) Uči naj jih z vzgledi in junaškimi deli velikih narodnjakov. g) Pripoveduje naj sladko in milo, pa tudi goreče in navdušeno. h) Uporablja naj pri tem narodne obrede in običaje. i) Uporablja naj domoljubne narodne pesmi. j) Opozarja naj deco tudi na narodne spomenike. 1 . Mati mora biti sama napojena s pravim, čistim rodoljnbjem; kajti česar sam nimaš, tega ne moreš vdahniti drugemu. Vprašanje pa je: odkod izhaja ta lju¬ bezen do rodne zemlje? Odgovor: iz poznavanja naše zgodo¬ vine, poznavanja naše prošlosti. Nehote se nam uriva tu vprašanje: Kdo se pa bavi dandanes z zgodovino svojega — 131 — naroda, dasi ima v sebi premnogo • zlato in biserno zrnce za naše in bodoče dneve ?... Res je, dandanes je vek čitanja, kakor je bil v starih časih vek govorništva. Ali žalibog! mnoge naše matere prej vzamejo v roke kake nemške, francoske ali italijanske romane in novele nego slovensko knjigo in zgodovino. Ni dobra taka bučela, ki zanemarja svoj panj in se zaleta v tuj bučelnjak, da krade med v njem; niti je moder oni vrtnar, ki zasaja tuj vrt s cvetjem in zelenem, svoj pa pušča pust in prazen. — Cernu bi se bavil z beračenjem oni, ki ima svojo hišo in svoj kruh ? Čemu bi preziral kdo svoje domače knjige — če jih ima — in bi segal po tujih? — Ali še ni čas, da se jednoč osvestimo in zavedamo svoje narod¬ nosti ? Ali hočemo vedno hoditi le za tujimi narodi, da nas bodo vodili tuji jeziki in tuje knjige! ? Kedar vidimo tako nemarnost za svoje, zdi se nam, kakor bi živeli še vedno v onem času, ko je vladala v naši mili domovini grobna tihota, ko se je naš jezik skrival kot pepeluška jedino v vaškem zatišju, ko še 9 * — 132 - nismo imeli knjig, pisanih v našem narod¬ nem jeziku. In vendar: kolika razlika mej onimi in sedanjimi časi! Kje je torej tri pravičen izgovor? Danes se naša književnost krasno raz¬ vija in razširja; napredovala je daleč in se razcvetla kakor divna majeva roža in na¬ vdaja s svojim duhom nizke, srednje in naj¬ višje sloje slovenske. Nobeden narod — tako majhen kakor je naš — ni tako orjaško napredoval v pet¬ desetih letih na kulturnem polju, kakor slo¬ venski narod. Zdaj imamo knjige vsake stroke. V ponosnem krilu vile Slovenke gle¬ damo mej ostalim več prezaslužnih društev: Slovensko Matico», «Družbo sv. Mohora», Družbo sv. Cirila in Metoda», «Dramatično društvo* ter «Slovansko knjižnico*, -Knjiž¬ nico za mladino* i. t. d. Taka lepa in koristna književna društva bi morala biti slovenski materi kristalen stu¬ denec najčistejše vode, na katerem bi napa¬ jala slovensko dušo in iž nje prelivala sladko pijačo v srca svoje dece. Ali žal, da je še — 133 — mnogo slovenskih družin, ki ne zabavajo dece z berilom, in tudi same nič ne bero, ka¬ terim so neznane knjige posamičnih društev, in tudi sploh z neko hladnokrvnostjo sprem¬ ljajo razvitek slovenske književnosti. Da, matere bi morale ne le same rade brati, nego tudi svojim otrokom pokloniti kako lepo in poučno knjigo, in to pri vsaki priliki, posebno ob godovih in ob kaki drugi slavnosti. S tem bi se vzbujala v deci lju¬ bezen do branja in veselje za vse plemenito in krasno; da, še več: knjige bi jih spod¬ bujale za dobro in jih varovale raznih po¬ gubnih zel. Iz poznanja zgodovine, ponavljam zopet, izvira po najbolj prirodni poti naklonjenost k rodni zemlji; iz nje se poraja pravo in čisto rodoljub] e. Poglejmo nekoliko v zgodovino najbliž¬ jega nam brata Hrvata! Ali bi se našel Hrvat, ki ne bi ga navdušila veličastna misel: kako je nekdaj bila prelepa in prekrasna hrvaška kraljevina ? Za časa Zvonimira je obsegala hrvaška kraljevina dežele od ustja reke Neretve in otokov hrvaškega morja do vtoka Raše — 134 — (torej Dalmacijo in Istro), dalje vse dežele tja do Koroške in odtod do Štridava na Muri, in dalje ob Muri, Dravi in Donavi, vso današnjo Slavonijo s ponosno Bosno in skalnato Hercegovino. Kako da se dalje ne ponašamo s hrvaško vojsko, ki so jo klicali celo v tujino na pomoč in se je proslavila s svojim junaštvom po vsem svetu ? Kdo ne ve, kako so Hrvatje trikrat rešili kulturno Evropo? Njihove krvi se je napila Francoska, Pruska, Macljarska, Italijanska in stara beneška ljudovlada. Na Hrvaško so udarjali Avari, Mongoli, Franki, Nemci, Ta- tarji, Bizantinci, Madjari, Benečani, Turki; ali vse te so potrle junaške hrvaške roke. Ali naj nas vse to ne nagiba močno k lju¬ bezni do rojstne grude in do onih narodnih junakov, katerim smo dolžni večno, nemin¬ ljivo ljubezen? Kakor se navdušujejo slikarji in pesniki z ogledovanjem veličastnih predmetov v pri¬ rodi ali umetnosti, n. pr. cerkva in palač, morja in zvezdnatega neba, tako se moramo tudi mi navduševati za velike misli in velika — 135 — dela, s premišljevanjem nekdanje veličine slovanskih narodov! Hrvaško je bilo od nekdaj ščit in vrata vsega krščanstva. Stara hrvaška kronika piše, da je bilo za Zvonimirovega vladanja vse Hrvaško ve¬ selo in srečno, polno vsake blaginje, in mesta polna srebra in zlata. Ni se bal siromak, da ga pogubi bogatin, niti slabi, da ga potlači močni, niti sluga, da mu bode delal gospodar krivico. Kralj je branil vse; ker ni imel sam krivičnega imetja, niti ni dopustil, da bi ga imeli drugi. Vsa dežela je bila polna blaga in bogastva. Lepotičje in lišp žen in mladih ljudij in cena konj, to je bilo več vredno, nego vse ostalo imetje. Hrvaško kraljestvo je imelo obilnost vsake radosti, ni se balo nikogar, in nikdo mu ni mogel škodovati. Sam rimski papež Gregor VII. je imenoval Zvonimira «svojega dragega brata in kralja, spoštovanega mej krščanskimi kralji . Ali je bilo lepo to nekdanje Hrvaško! Kateri Hrvat ne bi se ponašal s svojim hrvaškim imenom, svojo hrvaško preteklostjo, kateri Hrvat ne bi se spominjal z veseljem onih dnij, ko je bil Hrvat svoj v svoji deželi - 136 in ni poznal nijednega gospodarja nego naj¬ višjega Boga? Tedaj mu ni gospodoval tuj narod, ni bil sluga tujcem, nego hrvaški narod — in na čelu njega kralj — je bil ne¬ odvisen, samostojen, slaven in dičen po vsem svetu. In če gledamo tako z resnim očesom oni čas, ko je solnce slave blestelo v naj večjem sijaju nad sveto krono Zvonimira, Štefana drugega, Krešimirja in poslednjega Držisla- viča, tedaj nehote prevzame vsakega rodo¬ ljubnega Hrvata vprašanje: ali smo mi še unuki junaških prednikov, ali smo še hrvaška kri, ali smo še kosti hrvaških kostij ? ■ Ako bi primerjali sedanjost s prete¬ klostjo, morali bi se skoro sramovati, kako so nevredni potomci svojih slavnih prednikov... In tii se nam prikrade pro’ti volji bo¬ lestna solza v oči, ko gledamo težko usodo hrvaškega naroda in trpko plačilo za njegova junaška dela; in iz dna duše in srca se nam izvije gorka molitev pred prestol Najvišjega: Daj Bog mili svobodo jim zlato, Vrni jim jedinstva silno moč, Da jim bode domovina slavna, Mati srečna — kakor prej nekoč! 137 - Ce torej hočeš, premila slovenska mati, da bodeš prava olikovalka svojega naroda in sadonosna vzgojiteljica zlate svoje dece, jemlji rada slovensko knjigo v roke in beri slovansko zgodovino. Ko spoznaš svoje pred¬ nike, poznala bodeš tudi njihove vrline in združevala bodeš v svojem srcu drag biser prave pobožnosti in sijajne zvezde pravega krščanskega duha. Spoznala bodeš vzvišeno mišljenje onih, ki se niso dali premamiti niti od groženj, niti od obljub, da bi bili delovali zoper svoje prepričanje, nego so raje daro¬ vali celo svoje življenje kot žrtev na oltar vere in domovine. Oj, učite se, drage Slovenke, spoznavati iz slovanske zgodovine čiste in prave slovan¬ ske značaje: da bodete mogle tako po čistih uzorih vzgojiti svojo cleco, da ne postanejo iz njih boritelji za tuje ideje, nego čisti in značajni Slovenci. Oblačno je slovansko obzorje — Slo¬ vanstvo potrebuje — značajev! 2 . Svoje domoljubje pa mora mati nasla¬ njati na vero. — 138 — Kdor hoče biti plemenit mož, komur je kaj mari za blaginjo domovine in za blagor lastne duše, ta ne bode rušil svete vere. In ne le to, nego trudil se bode tudi z vsemi močmi, da bi vera cvetla po domovini in bi se širila vedno bolj. človek pokaže še le tedaj pravo veli¬ kost, dostojanstvo in visokost, če je vse nje¬ govo življenje osnovano na živi veri; kedar so vse njegove težnje v ozki zvezi z nebeš¬ kimi rečmi; kedar mu je Bog naj večji go¬ spodar in najljubši prijatelj. Vsaka domovina more biti srečna, more napredovati le tedaj, če je osnovano njeno življenje na krepkem temelju sv. vere in lepega vedenja. Vera uči vsakega, kako ima vršiti točno in vestno svoje državljanske dolžnosti; ta ga tolaži v tugi in krepča v stiski in nadlogi. Jezus pravi: Dajte cesarju, kar je cesarje¬ vega, in Bogu, kar je božjega*. In sv. Peter govori: «Bojte se Boga, spoštujte kralja*. In apostol narodov sv. Pavel pravi: Vsakdo naj bode pokoren višjemu oblastvu, ker ni ga oblastva, razen od Boga; in ona, ki so, so postavljena od Boga. Torej : kdor se 139 ustavlja oblastvu, se ustavlja božji naredbi; in oni, ki se upirajo, pripravljajo si pogub¬ ljenje. Kajti knezi niso strah dobrim delom, nego slabim. Ako pa hočeš, da se ne bodeš bal oblastva, stori dobro, in prejmeš hvalo od njega. Kajti ono je sluga božji tebi v prid. Če pa delaš slabo, boj se, ker ne nosi meča Zastonj; kajti božji sluga je in maščevalec za kaznovanje onega, ki dela slabo. Zato ste dolžni ubogati, ne le iz strahu, nego tudi po svoji vesti. Zato dajete tudi davek, ker so božji sluge postavljeni za to. Dajte torej vsakomur, kar ste dolžni, davek, komur davek, carino, komur carina, strah, komur strah, čast, komur čast >. (Rim. 13 , 1 — 7 ). Jedino krščanstvo je zmožno, da ople¬ meniti vsak narod in ga povzdigne na višjo stopinjo izobraženja; jedino versko prepri¬ čanje more vzbuditi v vsakem človeku ono vzvišeno ljubezen, ki prinaša na žrtvenik domovine tudi naj večje žrtve, in če treba Prelije tudi kri za njeno blaginjo. Samo verni in nravstveni domorodci, ti so prava Podpora in dika rodu in doma. Samo taki zaslužijo našo ljubezen, in zato jih ljubi in — 140 — visoko spoštuje vsak poštenjak. — Ako je tak človek poglavar, možno mu je, da s svojo živo vero pritegne k sebi celo upornike in neprijatelje. Vera ga postavlja na jednako stopinjo s podaniki in drugimi ljudmi; in čim bolj se ponižuje, toliko večjo visokost in ljubezen pridobiva njegova oseba. Samo ljudje, ki jih navdaja živa vera, ti znajo prav ceniti lepe besede pesnikove: Čudo. da ga zemlja še drži, Čudo, da ga grom ne zaduši, Kdor Boga iz srca ne časti. Komur sveta domovina ni, če postavam kdo poslušen ni. Mož, ki ruši sveto vero, ta ni pravi pri¬ jatelj domovine, in naj bi bil tudi narodni zastopnik.. . Dandanes so veljavni možje, ki kažejo veliko sposobnost v svojih javnih poslih, ki so oboroženi z ostrim razumom, uglajenim, dvorljivim ponašanjem, ali glede na vero so dosti hladni — skoro celo ravnodušni. Ne¬ kateri nočejo vršiti niti najmanjše dolžnosti svoje vere — vsled napačne sramožljivosti, češ, da bi se jim kdo ne posmehoval; drugim pa je kriva omika zbegala ves razum in od- — 141 — vzela vse pobožno čuvstvo. Skratka, zdi se, kakor da je zavladala pri nekih slojih sveta ta šega: da žive brez vere, o pobož¬ nosti pa niti govora ni, tako, da so mnogi mej njimi uprav skrivni sovražniki Boga in neba. Ti ne smatrajo vere kot sredstvo, da bi dosegli svoj poslednji smoter, nego se je hočejo posluževati le kot orodje za časne cilje, in jo torej zdaj slačijo, zdaj spet obla¬ čijo, kakor vsakdanjo obleko. Nekateri bi zopet hotel, da se pokaže dobrega kristijana in včasih se tudi ponaša s svojim krščanskim imenom in vero; ali vendar s svojim javnim življenjem in svojim delom ne kaže skoro niti iskre krščanskega duha. Vera mu je mrtva. — Vera brez do¬ brih del je podobna telesu brez duše, zvonu brez kladiva, stroju brez jmre- Zares sra¬ motno za človeka! Ali si kristijan? Ali nisi? če si: Torej pa živi kot kristijan! če nisi: Zakaj se pa imenuješ kristijana? Treba je vedeti, da oni človek, ki na¬ pada sv. vero svojih očetov s preziranjem hi blatom zasmehljivih besedij, zasluži sam * . Ul < preziranje od vsakega častitega rodoljuba in ni vreden, da nosi človeško ime, a kaj pa še, da bi ga pogledal plemenit mož. Tudi ve, ljubeznive matere in žene slo¬ venske, stopite na branilo svete vere, pra¬ vice in resnice. Bodite krepek nasip proti divjanju pe¬ klenskih sovražnikov. Treba je, da se jim tudi ve uprete in da vzgajate z železno vstrajnostjo v veri — za Boga in domovino drag zaklad, zlato svojo cleco. In vsemogoča roka in milost božja gotovo ne dopusti, da bi ostal vaš trud brezuspešen. — Kar bodete sejale v verna srca svojih otrok, kar boste negovale in zalivale z mate¬ rinsko ljubeznijo, to se bode ustavljalo vsaki sili in se vkrepflo v trden steber značajnosti in poštenja; tak otrok bode mogel premagati vse napade burnega, goljufivega življenja. Vi sejete, a domovina in narod bodeta trgala sad. Oj, ne dajte, da bi nam tujec ubijal narod in domovino in da bi nabijal obroče brezverstva in potujčevanja okoli nas. Bo¬ dite torej zveste Bogu in domovini in delajte v tem duhu. Spominjajte se zopet naše pesmi: „Daj, o Bog, nam bratsko slogo, Reši domovino ubogo : Ti rod ravnaj, Ti ga vodi K velikosti in svobodi”. 3 . Mati naj začne že zgodaj skrbeti za svoje dete. Skrbi naj, da dobi otrok že pri krstu ime svetnikov, ki so nam Slovencem najbližji — po srcu in po delih. če bi šli po vseh naših župnijah in bi odprli župnijske krstne knjige, koliko bi našli v njih imen n. pr. sv. Mohora, Cirila in Me¬ toda, sv. Ljudmile, sv. Heine? Saj so vendar ta imena, ob kojih se ovija venec najkrasnejših čednosti j. [Poleg teh so delovali mej Slovani še drugi svetniki, če tudi se ne more reči, da so bili vsi Slovani. Na Slovenskem n. pr. sv. Virgil, Modest, Rupert, Mohor in Fortunat, Kvirin, Maksimi¬ lijan, Martin, Viktorin, Hena, Lihard (Hilde¬ garda). 144 — Po Hrvaškem in Srbskem: Hermas, Sava, Dalmata i. t. d. Na češkem: Vojteh, Večeslav, Ivan Nep., Hroznata, Bofivoj, Ceslavs, Vojslava, Prokop. Na Poljskem: Bronislava, Kazimir, Bo¬ gomila, Hijacint, Simon Lipniški, Vladislav, Stanislav, Jozafat, Bogoslav, Jadviga, Brani¬ mir, Bogomil. Na Ruskem: Atanazij, Jona čudodelnik, Aleksij, Vladimir, Anton Peščarski, Ambrož Vojnič, Boris, Gleb. Na Bolgarskem: Aleksander, Manuel, Janez Rilski i. t. d.]*) In če bi se dalo detetu pri krstu poleg imena kakega svetnika in božjega prijatelja še kako narodno ime, n. pr. Zvonimir, Kreši- mir, Branimir i. t. d. mislim, da bi postavili s tem detetu že ob začetku življenja neko neizbrisno znamenje, ki bi ga vedno spomi¬ njalo Boga in domovine. Koliko je narodnih imen slovanskih kra¬ ljev in junakov, od katerih ima vsako v sebi — rekel bi — diven šopek najkrasnejših spo¬ minov iz blaženih časov minole prošlosti; *) Glej Miiller Martyrolog. Opazka prelag. — 145 — koliko je teh imen, nad katerimi se srce pravega Slovana nekako razveseli, vztrepeta in se pomladi. O, da bi se naš ljubi narod in mile naše matere poprijele tudi v tem oziru pohvalne navade svojih junaških dedov in prednikov, ki uprav tudi zaradi tega zaslužujejo vsako čast in ljubezen, ker so bili narodni v vsem, ker so povsod in vselej najraje slušali svoj jezik — tudi v imenih svojih oseb, ki so tudi svoji deci dajali kako narodno ime poleg svetniškega imena. Ali ne zaslužijo naša krasna in milo- doneča imena vsaj pri nas prednost pred drugimi? Ali niso nekatera narodna imena milejša za slovensko uho, srce in razum nego li n. pr. hunsko nam nepoznano Atila, Gjula, ali judovsko Habakuk, Danijel, ali nemško Albrecht, Wilchelm, ali rimsko Talij, Blan- dina in druga? — Sam naš preblagi Rešitelj, ki je bil učitelj vseh narodov, je nosil vendar na sebi ime iz narodnega judovskega jezika — in imenoval se je: Jezus! Tudi s tega stališča bi bilo prav, ako bi s e dajala bolj različna imena, da se ne bo imenovalo koga: Ivanovega Ivana Ivanec. 10 146 - Slovenska mati bi imela nadalje dajati tudi svojim hišam nekak naroden znak. Poleg slike Kristusa in posamičnih svet¬ nikov in svetnic božjih bi trebalo, da visi na stenah tudi kakšna narodna ali zgodo¬ vinska slika, n. pr. Vodnikova, Preširnova, Gregorčičeva,- Slomšekova, venčanje kralja Zvonimira, hrvaški zbor 1. 1848., slike slo¬ vanskih junakov in ostalih mož, zaslužnih za domovino; s tem bi se budil v deci na¬ rodni ponos in narodna zavest. Nad detetovo zibelko naj bi plavali — kakor na zračnem stebru — vzvišeni gesli: «Bog in narod! Vse za vero in domovino!? Ostalo naj prepusti mila mati božji previd¬ nosti. One matere greše, ki svojemu detetu že v povoju obetajo prihodnji stan ali ga pozneje silijo v kak stan. — Plemenita mati, ne delaj tega nikdar! Kajti dogaja se več¬ krat, da pride pastirska palica v take roke, ki bi bolj umno in srečno ravnale s plugom ali mečem in tako delale za Boga in do¬ movino. Lepo mi je pisala nedavno o tem dična Hrvatica s Knina, gospa Dumica L. Mej ostalim pravi: «Ivedar se moji mali otroci še — 147 malo zavedajo, takoj jim vtiskujem v srce in na ustnice prve rešilne besede: Bog in Hrvat! Ravnam se po besedah naših ne- umrlih pesnikov, ki nas poučujejo tako-le: Uči majka r6d si ljubi: Naj za Bogom narod ljubi, In da reši domovino Naša sloga le jedino. Naslajujem se in uživam radost, gledaje one divne slike, kakor n. pr. Starčevica, Strossmaverja, Hrvaški zbor 1. 1848., Zrinj¬ skega in Frankopana ter Tomislava, prvega hrvaškega kralja; vse te slike dičijo stene moje hiše, in srečna sem, da morem pripo¬ vedovati o njih svoji mili deci... ■ Po uzoru te plemenite matere bi mo¬ rale delati tudi vse naše dične Slovenke. Še več! Mati bi morala tudi oblačiti svojo deco vselej bolj v narodnem duhu in narodnem kroju, posebno pa še o slovesnih Prilikah... O, če bi gojile vse naše matere živo in budno slovensko srce in ga nosile v sebi, ne bi iskale vsak dan kake francoske šege, hi izvestno bi jim ne mrzelo, kazati svoj slovenski značaj in slovenski ponos na svoji 10 * — 148 — obleki, in naj bi bila še tako fina. Ves njihov kroj in ročno delo bi moralo biti urejeno po narodnih načrtih, kakor vidimo to pri drugih narodih, ki uprav v svoji noši še posebno kažejo svoj narodni značaj ... Ročno delo naših kmetic odgovarja in je primerno povsem okolnostim vsakdanjega življenja. Domače sukno, platno in vezenje nosi svoje znamenje po narodnem izročilu in navadah. In zato ni umestno, da bi — kakim novotarijam na ljubo — potiskali v kot ono, kar si je izumil narod po svoji potrebi in ukusu svojega vsakdanjega živ¬ ljenja; nego treba je, da to še le gojimo in popolnjujemo v onem smeru, ki si ga je izbral narod sam. če pogledamo našega božjega učitelja Jezusa Kristusa, vidimo, kako se je on po¬ našal s svojo narodno obleko in narodnim krojem. Bilo je zaukazano mej drugim, da imajo nositi Judje na zgornji obleki rese, a na resah vrvice modre barve. Ti in drugi predpisi glede na obleko so bili narodu, iz¬ voljenemu od Boga, v spomin božje postave in tudi njegovega dostojanstva. Da je naš Gospod vršil tudi te ukaze božje in svoje — 149 — postave, o tem ni dvojiti. Naš predobri Izve- ličar pa ni delal tega morda za to, da bi mrzil tuje, nego le bolj za to, da izvrši voljo božjo in pa iz ljubezni do svojega naroda. In kazal je s tem svojim rojakom, kako treba, da delajo tudi oni. Tako kažite tudi ve, zlate SloAmnke, svoj narodni značaj pov¬ sod — kjer je to le mogoče, in nikdar ne hrepenite po tujščini. V vaših srcih naj sta¬ nuje Bog in njegova milost, na svoji obleki pa kažite, iz katere dežele ste. Spominjajte se vedno desete božje zapovedi: Ne želi vsega, kar je tvojega bližnjika. Vsega — pravi zapoved; torej niti naroda, niti obleke, niti jezika; nego zadovoljen bodi z onim, kar ti je dal Bog in zemlja, ki te je rodila. Slovenske matere bi morale dalje dičiti svojo deco s slovenskimi trobojnimi trakovi. Deklicam bi jih morale vpletati v lase, deč¬ kom pa obešati ob pas ali na prsi.*) Lahko je umeti, kako se s tem vzbuja čuvstvo domoljubja v deci. In izkušnja kaže jasno, kako jedno dete deluje na drugo s svojim zgledom, kako vzbuja s tem narodni *) Slovenske narodne barve so: bela-modi a-rdeča, od zgoraj počenši. Najlože je zapomniti po redu črk: b —m — r. — 150 — ponos. — In kedar mati napravlja kak šopek cvetja, naj vplete tudi slovenske trobojne cvetke vanj, in videla bode, kako otroci hre¬ pene po cvetlicah, pri vsaki priliki, kedar opazijo kako rdečo, belo ali modro cvetko — bodisi na livadi, bodisi v vrtu. In prina¬ šali je bodo k svoji materi, govore: «Zlata mamica, spleti nam spet troboj ni šopek slo¬ venskega cvetja*. Naj nikdo ne misli, da so to morda ma¬ lenkosti. Tudi tu kaže izkušnja, da se s tem znatno vzbuja narodna zavest. Poleg matere bi morale posebno na to paziti tudi naše odlične in vredne slovenske učiteljice, na koje se v drugem pogledu že tako nanaša mnogo tega, o čemur govorimo v naši knjižici. Dobra šola je korenina cerkve, kras domovine, semenišče omike, modrosti in vse kreposti. Oj, čujte me, ve ponosne slovenske žene, matere in učiteljice! Ce bodete zdaj marljivo delale, potlej bodo labodi naših naslednikov lože plavali po strugi jezer in rek, ki jih ve s svojim tihim delom in življenjem izkopljete 151 — v pustini sedanjega bolnega stanja in jih napolnite z vodo svete vere in domovinske ljubezni. 4 . Pri odgoji v narodnem duhu je paziti poglavitno na svoj sladki materinski jezik. Za ta jezik so bojevali naši pradedi težke boje, v njem so govorili slovenski knezi in velikaši; glasovi milega jezika slovenskega so dvigali domorodce do nebes, sovražnikom pa donašali pobitje in sramoto. Dragi naš slovenski jezik so negovali nekdaj naši starci kot najsvetejše blago, in izročili so ga nam, da ga branimo, čuvamo in popolnjujemo. Prvi pogoj domoljubja je priznanje ma¬ terinega jezika. Za to je treba, da bode slovenski ma¬ teri slovenski jezik glavno in prvo pravilo pri vzgoji njene dece. Narod, ki ne spoštuje svojega jezika, ni vreden da živi; tak je mrtev. Samo tam živi narod, kjer živi jezik. Jezik je duh človeka, duh naroda. Kdor ne ljubi svojega jezika, tudi na¬ roda ne more ljubiti; ta ne ljubi niti svoje krvi niti samega sebe. Kaj koristi rožni grm ti, Če na sebi cveta nema? Kaj naj zemlja rodna da ti. Ako jezik v njej le drema? Dragi biser jezika nam je dal sam Bog, da ga rabimo do svoje smrti; in po smrti ga bode zahteval nazaj od vsakega posamič- nika. — Kaj porečemo o onem otroku, kate¬ remu je oče izročil kako dragoceno in ljubo stvar, naj jo varuje do nekega časa, če bi dete to reč prezrlo, izgubilo ali zamenilo za drugo in bi vrnilo očetu kako tujo stvar? Gotovo bi se oče moral razsrditi na tem. Tako stori tudi Bog onim, ki so nehvaležni za dar svojega rojstnega jezika. Lepo število vas je, oj zlate slovenske matere! Če se lotite pogumno posla, gotovo povzdignete — pri takem velikem številu — naš slovenski narod, če tudi je mnogo sinov od¬ stopilo od njega, ker so bili zapeljani po lastnih roditeljih. Klementina Tanjska, na¬ vdušena poljska domoljubka, slu je kot vzgo¬ jiteljica in mati vseh poljskih hčera, in to kot — 153 — nežna, duhovita in domoljubna vzgojiteljica, koje skrbni glas je segal v mesta, pa tudi v najbolj oddaljene vaške dvore. Ta je napi¬ sala: « Spomin po dobri materi, ali poslednji svet svoji hčeri**). Tu daje svoji hčeri ta prekrasni svet: «Vedno podpiraj in spodbujaj rajše svoje rojake nego li tujce; spoštuj in ceni onega, ki dela za blagostanje domovine, naj se bavi s peresom, orožjem ali plugom... Ce ti da Bog, da bodeš mati, čuvaj se izpa- čenja in nikar ne dopuščaj, da bi se ti učili otroci samo tujih jezikov in da bi govorili tuj jezik, svoj pa prezirali*. Kdo bi se tu ne spomnil tudi onih lepih stihov neumrlega hrvaškega pesnika Pre- radoviča: Vsaka zvezda s svojim sijem se blesti, Vsaka ptica s svojim glasom žvrgoli; Jezik svoj naj mil ti bo, Ki ti dalo ga nebo; V njem najraje se oglašaj. Ž njim se diči in ponašaj! Vsak, tudi le nekoliko izobražen narod spoštuje in ljubi svoj jezik, in kdor se odreče svojemu materinemu jeziku — kakor na ža- *) Češki je to posnela Hon. Zapova v „Nezabudkah“. — 154 — lost vidimo mnogo zgledov v naši domovini — ta pomaga rušiti svoj narodni značaj z najbolj nevarne strani. Mi Slovenci smo preveč popustljivi in malomarni. K nam se priseljujejo razni tujci, ki se hranijo z našim hruhom in našim kraj¬ carjem. In mi jim delamo vse po njihovi volji, ražgo var jamo se ž njimi v njihovih jezikih; oni pa sramote naš jezik in prezi¬ rajo naše ime. Ali bi ne bilo prav, da bi se oni učili v naši zemlji našega jezika vsaj toliko, kolikor mi njihovega? če pa tega nočejo, pa naj ostanejo v svojem gnezdu in naj nam ne napravljajo sitnostij !.... Vsak naj v svojem — svoje ljubi nad vse! Dandanes nas silno napadajo. Od severa se hoče pritepsti nemščina v našo slovensko domovino in vedno bolj oku- žuje krasni naš jezik. Z juga udarjajo Ita¬ lijani s svojo zvijačno laščino in hočejo otu- jiti naše Primorje in sinje slovansko morje. Od vseh stranij nas je pritisnil neprijatelj, ki čaka samo naše propasti, da sezida potem svoje veličastvo na naših razvalinah. — Ali ne bojmo se ! — 155 — Naši golobje se ne zaletajo v nikogar polja in ne bero tujega prosa; ne dajmo, da bi se i3o naših deželah prosto pasli črni vrani in tujščina . . . Spominjajmo se vedno radi, da smo — kot potomci slavnega slovanskega naroda —- dolžni podpirati njegovo omiko in izobra- ženje, širiti njegovo čast in slavo, odbijati s ponosom vsako preziranje, poniževanje in vsako krivdo, zastopati in braniti naš narod pred nasprotniki in sovražniki. In da bodemo to mogli, moramo se opasati s svojo slo¬ vansko zavestjo in gorečo ljubeznijo do svojega sladkega jezika in slavnega narod¬ nega imena. Okrepčati se moramo kot Slo¬ venci in kot taki voditi borbo za svoje p r a v o. Vsakemu, tudi poslednjemu Slovencu, mora biti sveta dolžnost, da vsi složno kot jeden človek branimo svoj jezik in svojo čast. Od te svete dolžnosti ne smemo po¬ pustiti niti za jeden las, niti jeden korak. V tem pogledu ne sme biti nikdo od nas niti mlačen niti ravnodušen, nego vsak mora ljubiti svoj jezik in svojo domovino iz vsega — 156 — svojega srca, iz vse svoje duše — in to ne le z besedo, nego tudi v dejanju. Samo besede nič ne veljajo, nego jedino dela kažejo pravo ljubezen. Vsak in vsaka od nas naj skrbi po svoji zmožnosti, da se vtisne toliko bolj globoko v naše prsi in da kdaj obrodi zaželjen obilni sad — oni belo-modro-rdeči cvet, ki je barva naše slovenske zemlje in ki znači udanost proti naši domovini do poslednjega vzdih- ljeja! S tem pokažemo ne le z besedo, nego tudi v dejanju, svojo gorečo ljubezen do dične slovenske domovine. Ljubi rod svoj, jezik svoj, Živi v njem — zanj krepko stoj! Glasovi našega milega slovenskega je¬ zika bi se imeli čuti ne le po cerkvah in po šolah, ne samo v naših hišah in poslopjih, ne le po vaseh, nego tudi v dvorih velikašev in po ulicah slovenskih mest — povsod in na vsakem mestu. — — Zato treba, da slovenski roditelji uče svojo deco že od najnežnejše dobe pravil¬ nega, čistega slovenskega govora. Kedar po¬ čenja dete govoriti, tedaj mu je pač jednako, ali veli: mamica ali Mutterle, tetka ali Tan- — 157 — terle, hvaljen bodi Jezus ali Gelobt sei Jesus Christus, dobro jutro ali Guten Morgen, po¬ ljubljam roko ali kiiss’ die Kand, na zdravje ali zum Wohlsein itd. če se dete v mladosti uči slovenščine, postanejo mu ti glasovi sladki, jezik se mu lahko giblje; tako spoznava že zgodaj posebnosti izgovora in s tem se mu zdatno olajšuje temeljni pouk. In tako se lože nauči misliti in govoriti v duhu slo¬ venskega jezika, nego če grdi svoj domači jezik s sklanjanjem nemškega ali laškega jezika. Prav je rekel neki preprosti kmet iz Dalmacije: «Bog nas varuj tujega jezika pri prvem pouku; kajti tedaj se dete zmeša in zgubi še ono malo pameti, kar je je imelo poprej. In ko odraste, postaneta mu — pri tujem jeziku — mrzka oče in mati in zemlja, ki ga je dala. In tako postane v pohujšanje v vasi in v mestu, in težko, da bode kdaj iž njega mož — Slovan in poštenjak. Kdor se ne nauči materinega jezika v detinstvu in ga ne pije tako rekoč z materi¬ nim mlekom v se, temu postane ta jezik tuj, tuji pa domač; in tako se odtuji jeziku, pa ob jednem tudi narodu in domovini z vsemi — 158 — svojimi nasledniki in potomci. Oj Bog, ne daj tega! Raje takoj umreti, nego doživeti kaj takega pri svoji deci». Kedar Slovenci govore v tujem jeziku, kažejo, da prezirajo svoj lastni in da se di- či j o s tujim perjem. — Kaj bi bilo, če bi jeli sladkopevajoči slavci kukati kakor kukavice, če bi žvrgoleli črni vrani kakor slavčki; če bi pobožni škrjanci krokali kakor vrani? Kaj ne, vsakdo bi se smejal temu! Nu, tedaj pa, kedar narod vsled svojega napuha odvrže od sebe ponos svojega je¬ zika in se oblači v tujščino, tedaj pa narod ubija sam sebe in koplje sam grob v tej svoji zaslepljenosti. Ali to ni bolj smešno nego bridko in prežalostno? Iz tega ni treba sklepati, da bi ne bilo potrebno ali koristno, če poznaš več jezikov. Ne, to je celo pohvalno in priporoča se vsa¬ komur, kajti: «Kolikor jezikov znaš, za toliko 1 j udi j veljaš*. Mi ne smemo sicer mrziti in teptati tujih jezikov; ali tudi tega ne smemo pustiti, da nam drugi delajo krivico v tem pogledu. Ne smemo se nikdar zjediniti z onimi predsodki, po katerih neki Slovenci dajejo prednost — 159 - tujim jezikom, tuje ljubijo, svoje pa zane¬ marjajo. Najkrasnepi zgled, kako je treba ljubiti svoj materini jezik, zapustil nam je celo sam predragi Izveličar. Ko je namreč umiral na križu — v poslednjem času svojega življenja — je govoril tako rekoč sam sebi pogrebni govor, in sicer ne v tujem, nego v svojem rojstnem jeziku. V svojih bridkih bolestih je zaklical glasno — ne v grškem, ne latinskem, nego v svojem rojstnem judovskem jeziku: «Eloi, eloi, lama sabaktani?» (Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil ?) Materin jezik ima biti vsakomur naj¬ svetejši in najmilejši, pa naj bi znali vse jezike sveta. Preradovič poje: Jezik tvoj pristoja ti — a tujcu tuj, S svojim se ponašaj —. tuji le spoštuj! Enako veli naša Lujiza Pesjakova: Kaj zvenečih vseh jezikov Zemskih mi ponosni zhor, Govorica domovine Za-me je soglasja uzor! O, kako bi bilo to krasno in koristno, ko bi se slovenski jezik uvajal vedno bolj tudi v cerkveno služijo, v svete cerkvene — 160 — knjige in v razne verske obrede in molitve! Bilo bi prekrasno, če bi se glasil nad našo mrtvaško krsto oni jezik, ki se je razlegal nekdaj nad našo zibelko; če bi odšli s tega sveta v onem jeziku, s katerim smo došli na svet, ki ga najbolje razumemo in ga najživeje čutimo. V tujem jeziku je morda molitev dosti prazna in hladna za onega, ki jo go¬ vori ali posluša — naj si je sama na sebi izvrstna; in sicer za to, ker je le sad pameti in glave, a nikakor ne srca in čuvstva. Mi¬ slimo, da more biti molitev, petje, pa tudi vsaka pobožnost najbolj odkritosrčna in Bogu najprijetniša v lastnem rojstnem, od Boga na pot življenja nam danem jeziku! 5 . Kakor je vsakemu človeku potrebno, da pozna samega sebe, če hoče napredovati v nravnosti in popolnosti, tako je tudi po¬ znanje naroda in domovine potrebna stvar vsakemu sinu in domoljubu, ki želi pomagati sreči in slavi svojega naroda. Mati naj seznani deco s svojo domovino; kajti: česar človek ne pozna, tega tudi ljubiti ne more. — 161 Nadalje treba, da poučuje mladino, kako so vsi državljani brez razlike vere, poklica in položaja — dolžni ljubiti domovino in točno vršiti svoje dolžnosti do nje. Xu, kaj pa je ta beseda domovina, ki poraja v nas tako sladka čuvstva? Slovenska domovina je predivni, čarobni kraj, ki ga je najvišja roka ozalšala s pre¬ lepim cvetjem, okrasila z zelenimi gozdi in šumljajočimi potoki, posula z širnimi planja¬ vami in plodnimi poljanami in sinjim našim Adrijanskim morjem. Domovina je oni kraj, ki je nosil našo zibelko, ki spremlja vse dneve našega živ¬ ljenja, v katerem počivajo naši predniki, in kjer položimo tudi mi kdaj svoje kosti k pokoju. Slovenska domovina je ona sveta zemlja, za katero so prelivali naši pradedje svojo kri, je mleko, s katerim so jih oddojile ponosne slovenske matere. Lepa naša domovina je nadalje — če mi je dovoljeno, da rabim prispodobo — divni Nebeški oblok, obkrožen s slovensko troboj¬ nico, obsut s prekrasnimi zvezdami, mej ka¬ terimi se bleste naši pesniki, naši učenjaki, 11 — 162 naši slovenski junaki, in neštevilno naših svetnikov in mučenikov. Mila naša domovina je neki sveti in divni oltar, na katerem je zgorelo že več tisoč in tisoč žrtev v korist naroda in doma. Domovina je naposled ona vzvišena mi¬ sel, ki vzbuja v nas ljubezen, veselje, ponos in navdušenje, če tudi je majhna, če tudi je nesrečna, izdana in ranjena, vendar jo mo¬ ramo goreče ljubiti z besedo in v dejanju. In n a š a ljubezen mora še le rasti tem bolj, čim bolj r a s 16 njene bolesti in njeno trpljenje! — Poslušajmo predivno pesem našega Gregorčiča: Domovini. O vdova 'tožna, zapuščena, Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojčna, Ki bol poznaš le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti, Da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je, In rod tvoj rod-mučenec je; — 163 — Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, Kdaj solnce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kako bi ljubil te srčno, Kako bi jaz ti pel glasno! A ker nikdo ne šteje te, Ker ves te svet tepta z nogami. Jaz ljubim tem srčneje te, Jaz ljubim tem zvesteje te, A ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti m6ja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! Domovina skrbi kot dobra mati ne samo za hrano in obleko svojih otrok, nego tudi za njihovo javno varnost in pošteno veselje. Domovina nas ljubi, lepša nas s svojim blagom in svojimi cvetlicami. Kdo bi torej ne ljubil tako dobre matere? človek se ne sme nikdar sramovati svo¬ jega očeta in matere, ki sta mu dala življenje, n* — 104 — in naj bi bila ne vem kako siromašna in pre¬ prosta, mi pa bogati in visoko izobraženi, četrta božja zapoved pravi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bode dobro na zemlji». — Nu, kako pa moremo bolje spoštovati očeta in mater, kakor da do svoje smrti visoko cenimo in ljubimo svojo očetovsko in materinsko zemljo — zlato ma¬ ter, svojo domovino? In bili so tudi res ljudje, ki niso nikdar pozabili svoje domovine — niti v najbolj od¬ daljenem kraju sveta. Tako n. pr. beremo o očaku Jakobu, ki je bil šel iz svoje domo¬ vine Palestine stanovat v Egipet k svojim sinovom, da je bil naročil pred svojo smrtjo, naj mu vsaj kosti preneso nazaj v domovino. V tvojem polju daj mi groba, S tvojim cvetjem grob mi krasi! Preradovič. Tudi najbolj odlični možje, ki so si pri¬ dobili veliko imetje in bogastvo v tujih de¬ želah, ki so dosegli s svojo učenostjo in pridnostjo neumrlo čast in slavo — tudi taki naposled niso hrepeneli po nobeni reči bolj, nego po tem, da bi se zopet povrnili v svojo domovino - in naj bi bila še tako siromašna - k svojemu narodu, in naj l>i bil še tako potlačen in nesrečen. Nikjer jim ni bilo tako dobro in lepo, nego v tem izgubljenem raju, v tej premili zemlji, kjer so se rodili, kjer so zapustili svoje roditelje, prijatelje, sorod¬ nike in svoje vrstnike. Košata lipa ali jablan, pod katero so nekdaj igrali, vrt in travniki, po kojem so skakali v detinstvu, jih tolaži bolj nego bogati gradovi gospode in bogatašev, ali biserji in dragi kameni ob¬ morskih krajev. Francoz se navduši, kedar sliši ime svoje domovine, pa trese ga, ko mu udarijo na uho besede: «France» ali «patrie». Tako je tudi pravemu Slovencu ime domovine častno, vzvišeno, čarobno in milo; s kratka: to je ime njegove najvzvišenejše zemeljske ljubezni. Nu, če ima domovina tako nenavadno čarobnost, tako vzvišeno moč, tedaj pa go¬ tovo tudi zasluži, da jo poznamo in da vsi brez razlike vršimo dolžnosti do nje. Naj bo človek bogat ali siromak, samo da ima duševna svojstva za to, pozvan je in dolžan, da nloži svoje moči v občno korist, v korist svoje drage domovine. — 166 — Kdor hoče biti dober kristijan, mora po¬ znati krščansko vero; kdor hoče biti dober gospodar, mora poznati svojo hišo in dvor, svoje delo in potrebe; in kdor hoče biti dober domoljub, mora poznati istotako svoj narod in svojo domovino. Poznati mora ne samo mrtve potoke in reke, gore in doline, meje in predele, ne samo vasico ali mestece, kjer se je rodil, nego poznati mora vso svojo do¬ movino, njeno notranjo in zunanjo uredbo. Domoljubu je dolžnost, da pozna pre¬ teklost, sedanjost in da gleda v bodočnost svojega naroda. Poznati mora velikost in slavo narodovo, njegove slavne može in nji¬ hova dela, njegove potrebe in dolžnosti, nje¬ gov strah in up, njegove dobre in slabe strani. Da, znati mora tudi način, kako bi mogel svoj narod naj dostojneje čuvati in braniti proti sovražniku in zaničevalcu. Pravi domoljub mora primerjati svojo domovino z drugimi kraji, svoj narod z dru¬ gimi narodi; vprašati mora samega sebe, na kaki stopinji popolnosti stoji moja domovina sploh in moj narod posebe? Tu se ne sme gledati v vsakem narod¬ nem delu vedno le gmotne koristi in ne — 167 vprašati vsak čas: ali je manj davka? Ne, nego vprašaj: ali smo postali bolj pošteni? Ali smo se kaj naučili? Ali se je naše ime otreslo zaničevanja? Ali se kdaj zdani tudi nam? Ali kdaj združimo svojo domovino? Kajti, če se doseže to, vse drugo se potem lahko priloži. Kdor ljubi svojo domovino, tak ne dela le sam pridno, nego vspodbuja tudi druge na delovanje. Njemu ni niti za srebro, niti za zlato; niti za lepe kraje, niti za mastne službe; on ne mara niti za čast, niti za od¬ likovanje, ter odbija vse laskave ponudbe. On hoče vstrajati v svojem prepričanju, ker ve, da je dobro delo samo na sebi najlepše plačilo. On trpi možko ne samo vse krivde in krivice, nego tudi nevarnost in prega¬ njanje, ki mu žuga od nehvaležnih sinov domovine. Tak mož trp>i leta in leta mirno in vstrajno vsako nadlogo s svojim narodom, ker noče izgubiti svojega poštenja, svojega značaja. Dober in odličen rodoljub je pripravljen boriti se v domovinsko korist, za srečo svojih sobratov, ne le z orožjem, nego posebno še z «mečem» razuma in jezika. In zadovoljen 168 — je žrtvovati celo svoje življenje v prospeh domovine, za srečo svojih sobratov, ko vidi, da trpi pravica, da se širi podlost na mestu pravičnosti, da je hlapčevanje na mestu pro¬ stosti, da vlada grozovitost na mestu modrih postav... Tak šteje tudi ves kmečki in obrt¬ niški stan za tako važen in potreben, kakor oni, ki je najbolj vzvišen; vso domovino ceni kot jedno telo z različnimi udi, kjer se giblje tudi on sam in dela za skupni in jednaki namen. Kdor ljubi svojo domovino, se veseli vsega, kar podpira domovinsko srečo, a srce ga boli, ko vidi .njeno nesrečo in njene bo¬ lečine. Prerok Jeremija je čutil v srcu vse trpljenje svoje domovine, in objokoval je v svojih žalobnih pesmih njeno usodo. Tudi Jezus je pretakal bridke solze nad Jeru¬ zalemom. Pravi domoljub ve, da mu je dolžnost, da žrtvuje vse prazne prepire in osebna na¬ sprotja velikosti in moči svoje domovine in da razširja slogo in jedinstvo v narodu. Vedno moramo imeti na umu ne zvi¬ jačno in lažnjivo slogo, nego zares pravo slogo v dobrem. V slabem nam ni treba — 169 — sloge, ker to išče samo nečisti duh, ki je prijatelj sužnosti in laži, ki mrzi svobodo in je morilec in rušitelj vsega dobrega, kakor pravi sv. pismo: «Hudič je človeški ubijalec od začetka, in ni obstal v resnici, ker ni resnice v njem; kedar govori laž, govori svoje, ker je lažnjiv in začetnik laži». Ali torej ni naša dolžnost, da rušimo taka vražja dela in hrepenimo po odkritosrčni slogi in jedinstvu v vsem, kar je dobro in plemenito? če bodemo složni v dobrem, bodemo krepkejši! Mali potočki nosijo jedva bruna in deščice na svojih valovih, velike reke in morja pa nosijo z blagom obložene brodove hi ladije... Razdrobljene moči slabijo, a zje- dinjene delujejo! Nič ne škoduje narodu toliko kot ne¬ sloga in razdor. Da je res tako, vidimo jasno v naši slovenski domovini, kjer se stranke strastno sovražijo in pobijajo, našemu narodu v ve¬ liko škodo, a škodoželjnemu tujcu v veliko korist. Nekdaj so delali vsi za zjedinjeno Slovenijo, a danes rušijo in podirajo to, kar so nekdaj zidali. Priti utegne čas in dan, — 170 — dan, ko bodo to bridko obžalovali oni, ki druge zapeljujejo, pa tudi oni, ki jih ubogajo. Tako ne bi smelo biti dalje. Vsi Slovenci brez razlike stanu bi mo¬ rali biti složni in j edini! Vsi bi si morali podati v slovenskem duhu svoje bratske roke pod slovensko troboj no zastavo ter se objeti s poljubom miru in ljubezni; vsi bi se morali smatrati za deco jednega očeta in jedne ma¬ tere, mile slovenske domovine. Samo in j edino Slovenec more odkrito¬ srčno misliti in delati za Slovenijo, kakor Francoz za Francozko in Nemec za Nemčijo. Vse ostale trditve so prazne izmišljotine proti prirodnim postavam in človeški prirodi v oslepljenje 1 j udi j, ki ne vidijo in nočejo gle¬ dati dalje od nosa vsled kratkovidnosti in svoje sebičnosti. Lepo je rekel neki prijatelj: Ako ne bo sloge in jedinstva med nami, ako nas ne bo vodil jeden slovenski duh, ako ne združimo vsi svojih močij za skupno delo, vprašajmo se: Kako daleč pridemo, do kje privedemo mili svoj slovenski narod ! ? Mnogim, večkrat tudi narodnim prva¬ kom, jedva pride na misel v njihovi službi — 171 — jezik, narod in domovina. Jedni ne vedo ni¬ česar o svojem jeziku, narodu in domovini; drugi zopet nimajo pri vsem svojem znanju nikake ljubezni; jedni se oprijemajo trdo¬ vratno tujcev, kakor rastline stebla; drugi zopet delajo in se bore v svoji zlobi in strasti proti svojemu imenu in proti svoji krvi. Preglejmo le slovensko zgodovino korak za korakom in vprašajmo se: Kdo je bil kdaj prijatelj našemu narodu? Tu nam na žalost usta oneme! Nu, pa to moramo vendar s po¬ nosom priznati, da nikdar nismo beračili pomoči pri tujcih; naš narod je vedno ju¬ naški branil svoj jezik, in samo tedaj je bilo slabo za Slovence, kadar so se prepirali sami med seboj. če smo kedaj kaj dosegli, smo dosegli le s svojo močjo; za vsako narodno prido¬ bitev smo se morali bojevati z mečem v roki. In ničesar ne bi bili pridobili, da nismo bili vsi složni pod jedno zastavo! In sedaj ho¬ čemo še to mrvico narodnih pridobitev izgu¬ biti s svojo — nesrečno neslogo! ! Slovenci, spametujmo se! Pravi domoljub poleg sloge hrepeni tudi Po omiki in prostosti svojega naroda; kajti kjer tega ni, tam smatra močnejši in oblast- nejši narod šibkejši in manj izobraženi narod za nemo živino, ustvarjeno jedino za jarem. Srečna ona domovina, v kateri je narod zaveden, ki visoko ceni svoje narodno ime in skrbi za to, da ga spoznajo tudi tujci in ga spoštljivo izrekajo. Nasprotno pa gorje onemu narodu, katerega sinovi se sramujejo imena svoje rodne grude. Taki ljudje, ki se sramujejo imena rodne zemlje, kažejo tudi na zunanje, da ne ljubijo v srcu svoje domovine in svojega naroda. In če bi tudi ne bili izdajalci domovine, so pa gotovo suhe veje na deblu narodnega življenja. Taki izdajajo zaničevanju ne le samih sebe, nego tudi narod in celo svojo domovino, in vzbujajo zaničevanje in prezi- ranje pri tujcih... Prosimo Boga, da jih navda slovenska čista zavest in pošteno slovensko srce! Naj¬ višji Bog naj nas v bodoče obvaruje takih najemnikov v vinogradu vere in domovine. A mi delujmo in trudimo se, kot človek, ki vzdiguje veliko težo; z muko dobimo težko krono svoje prostosti in samostalnosti! Da se to zgodi, delajte tudi ve, zlate slovenske matere! Vzgajajte dobro svoje otroke, da postanejo trezni in požrtvovalni rodoljubi, kakor smo že rekli. Od vas je odvisno, da ljubezen do domovine prešine vse sloje naroda in da bode naše življenje jednako bujni reki, ki je nastala iz tisoč izvirkov in vali svoje valove po široki strugi in podira vse, kar se jej protivi! Učite, vrle Slovenke, mladino domovin¬ ske ljubezni, da Biti slovenske krvi — bodi Slovencu j)onos!», da »Beseda sladka domovina Ne pride več mi iz spomina!" da poreče pozneje odrastli mladenič: »Slovenec sem! Tako je mati djala, Ko me je dete pestovala; Zatorej dobro vem, Slovenec sem!" 6 . Staro pravilo se glasi: Besede le mičejo, a zgledi vlečejo. Kjer vidimo ljudi hoditi, delati, trpeti, radovati se, skratka, zares ži- — 174 — veče in delujoče ljudi, tam se naučimo vedno več nego ondi, kjer slišimo samo govoriti. Živ zgled močneje in uspešneje deluje na dušo, nego-li golo nadzorovanje in pri¬ povedovanje, ker nam predstavlja ne le samo krepost in dolžnost, nego tudi njeno resnično možnost. Zgled je živa slika in, dejal bi, duša vzgoje. Mati naj se drži zgleda, da je dete more razumeti; ž njim naj kaže, kakor v ogledalu, da se more nežna otroška duša v njih ne¬ kako kopati in ugodno naslajevati. Tudi grški otroci so se morali učiti na pamet cele dolge pesmi o junakih, ki so se proslavili v boju za domovino, da bi se tako sami nagnili na tem večje junaštvo in domoljubje. Zato je treba, da tudi slovenska mati pripoveduje svojemu detetu o junakih, ki so čast in ponos slovanskega naroda. Bog sam ne kaže nikjer bolj očitno svoje moči, modrosti in previdnosti nego v slavnih možeh. Ti so bili v življenju kot božji poslanci in namestniki na zemlji, po smrti pa nam svetijo kakor jasne zvezde z nebes. Kajti spomin njihovih velikih zaslug — 175 — je kakor živo ogledalo, ki obkrožuje v vid¬ ljivi sliki ves narod in vso zemljo. Kaj pa naj mati pripoveduje otrokom? Otroška duša je kakor nežna cvetka. Ako hočeš, da napreduje, treba, da jo mar¬ ljivo nadzoruješ in da odvračaš ves škodljivi upliv od nje. Če je enkrat že okužena, tedaj jo težko več popraviš in privedeš na pravo pot. Zato pripoveduje modra mati deci sprva jedino o hvalevrednih, pohvalnih in junaš¬ kih delih naših prednikov, temne strani pa zna zamolčati. Še le tedaj, ko se je dete že nekoliko utrdilo v dobrem, more mu po¬ kazati tudi pogreške; ali samo tako, da se otroku pristudijo in da bode zajemalo iz tega samo koristne in plemenite nauke. Tako n. pr. naj kaže, da je odpad in izdajstvo do¬ movine jeden najgrših in najpodlejših gre¬ hov, in naj človeka za to še toliko odlikujejo s častmi in službami. Kaj naj n. pr. hrvaška mati pripoveduje hrvaški deci? Zbere naj svojo cleco okoli sebe in jej pripoveduje slavo in junaštvo hrvaškega kneza in bana Nikolaja Šubiča- Zrinjskega. Pove naj deci živo, kako je na¬ padlo v letu 1566. čez sto tisoč Turkov s — 176 — svojim carjem Sulejmanom mesto Siget in odtod hotelo dalje prodirati na Ogersko. Dočim so Turki napadali mesto, je sporočil Sulejman Nikolaju, naj se uda. Ponujal mu je veliko plačilo, samo da mu izda mesto brez krvi. Ali hrvaški junak Šubic se ni dal premotiti z novci, niti upogniti se z grožnjami, ker ni hotel osramotiti hrvaškega imena... Turki so pričeli sekati staro in mlado, a Šubič-Zrinjski se je branil junaško tako dolgo, dokler niso zažgali vseh zidov in tudi stolpa, v katerem se je bil zavaroval. Ko se je bilo pa tudi to zgodilo, obleče si Nikolaj najlepše oblačilo, dene si najlepšo perjanico za kapo, opaše meč svojega očeta in s klicem imena Jezusovega skoči prvi v živ ogenj ljutih Turkov. Boril se je junaško s svojimi hrabrimi Hrvati in naposled je tudi z vsemi junaško poginil. Umrl je, zadet od turške kroglje v svoje ponosno čelo. Hotel je rajo poginiti kakor lev, nego da bi živel sramotno življenje. Hrvaški ban in knez Nikolaj Šubič- Zrinjski je padel slavno v ogerski deželi za Kristusovo vero, in ves svet ga slavi dan- 177 — danes kot uzornega viteza in hrvaškega ju¬ naka, ki je pokazal, kako slavno je umirati za Boga in domovino. Nikolaj si je zaslužil nevenljiv lovorjev venec brezsmrtnega spo¬ mina v srcih svojih hrvaških naslednikov, ki so iz hvaležnosti do njegovega spomina imenovali naj lepši trg v Zagrebu z njegovim imenom. In kmalu mu postavijo na istem trgu mramorni kip, da bode pričal hrvaško slavo in hrvaško junaštvo vsakemu, ki ga zagleda. če bode mati tako nekako pripovedo- vala, cula bode kmalu razna vprašanja. Tako n. pr. «Mamica, povejte nam, kdo so bili ti Turki? Kako se je zvalo ono mesto, kjer je poginil Nikolaj?* «Kaj ne, Šubic se je boril proti sovraž¬ niku za sveto vero in domovino?* «Ali je imel tudi vojsko?* «Kaj ne, kako je bil hraber in ponosen?* «Oj, kako je lepo umirati za sveto vero in za Jezusa, ki je tudi umrl za nas na križu!* Zopet lahko pripoveduje n. pr. o slav¬ nem in neumrlem hrvaškem junaku in banu 1 ’etru Zrinjskem (iz naslednjega stoletja), kako je že kot 16 -letni mladenič posekal z lž — 178 j ednini mahom besnega merjasca, ki ga je bil napadel, ko je bil na lovu blizu Požuna s kraljem Ferdinadom II. in mnogimi veli- kaši, da so se mu vsi čudili — tudi kralj sam. Dalje, kako je pokazal veliko junaštva v boju s Turki in kako ga je povsod spremljala bojna sreča. Ne samo, da je branil z mečem svojo hrvaško domovino, nego je goreče in vzvišeno ljubil svoj hrvaški jezik in s pe¬ resom opeval slavo in junaštvo svojega roda in naroda hrvaškega v svoji «Sireni*. Hrvati so bili vedno gospodarji svoje krvi. Hrvaški ban je bil od nekdaj vrhovni zapovednik hrvaškim vojskam in naj višji sodnik na Hrvaškem. Bani so odločevali vse dohodke za poplačanje svojih stroškov, za vzdrževanje banske vojske, sodišč in vse uprave. Kralj je kraljeval, a žezlo je vladalo in prisojalo pravico. Nakrat so jeli pošiljati na Hrvaško nemške generale, ki so hoteli skrhati bansko oblast in ponižati bansko do¬ stojanstvo na nekako deželno upraviteljstvo. Peter Zrinjski je preziral nemške prišlece; jednako tudi drugi njegovi rojaki. In preziral jih je tem bolj, ker so Nemci vse časti na Hrvaškem dajali le svojim nesposobnim lju- 179 — dem, ki niso razumeli hrvaških pravic in so se usiljevali Hrvatom za gospodarje. Jeden nemški general se je šopiril v mestu Karlovcu, a drug v Varaždinu; nemški častniki so po¬ plavili Krajino in raztrgali Hrvaško na vse strani ter ga privedli do groba propasti.... To je že več stoletij bolelo Hrvate; a Petru Zrinjskemu je «bilo usojeno» v njegovo ne¬ srečo, da je potegnil meč, da se maščuje nad nemško zlobnostjo in podlostjo. Peter je pobil Turke, in slava se mu je glasila na daleč in na široko, celo preko hrvaških mej. Nemški generali in cesarski ministri so skušali na vsak mogoči način, da bi se rešili Petra, in sploh, da bi zatrli vse Zrinjske in Frankopane, da bi mogli tako tem lože uničevati vse pravice hrvaškega na¬ roda. Nagovarjali so kralja, naj jih reši Petra, češ, da ga nikakor ne morejo brzdati. Slava imena Petra Zrinjskega se je glasila tudi po vsem Nemškem, vse je trepetalo, samo da je čulo ime Zrinjskega. Hrvaško jo trpelo, Nemci so tlačili Hr¬ vate na vseh straneh, a Turki so žugali vsak čas z napadi. — Narod, velikaši in plemiči, niso mogli več strpeti tega in jeli so se tajno H* 180 — pogovarjati, kako bi rešili svojo domovino, ko so vse prošnje do kralja Leopolda, naj bi se spremenilo to stanje, ostale brezuspešne. Vsi so se zanašali jedino na Petra Zrinj¬ skega, na njegov značaj in njegovo hrabrost, češ, on jedini more izvesti veliko osnovo, ker uživa naj večji ugled. Leta 1666. je vzklila zarota, da ima ustati vse h kratu nad Nemce. Na čelu vsemu gibanju sta bila ban Peter Zrinjski in njegov svak Fran knez Frankopan. Po osnovi te zarote bi bil imel biti Peter Zrinjski samo- stalen hrvaški kralj. Zrinjski se je dogovarjal, kako zbere kolikor možno mnogoštevilno vojsko; ali kmalu je uvidel, da se namen ne posreči, ker so ga varali tudi oni, na katere se je najbolj zanašal. V ovčji koži so se skrivali volkovi. Celo sam kralj Leopold se je delal, kakor da je pripravljen mirno poslušati vse pritožbe in ugoditi željam hrvaškega naroda. Zato je pozival z raznimi vabljivimi ihsmi Petra in svaka Frana na Dunaj, obetajoč popolno varnost in svojo cesarsko milost. 13. aprila leta 1670. se odpravita naposled 181 Zrinjski in Frankopan iz Čakovca na Dunaj z malim spremstvom štiridesetih konjikov. Hotela sta še enkrat natanko pojasniti kralju, ki ju je ljubeznivo in sladko zval k sebi, grozno in neznosno stanje na Hrvaškem. Ali tu na Dunaju so ju ujeli 18. aprila izdajniški s prevaro in vrgli v ječo. «Smrt neubogljivima Hrvatoma!« upili so soglasno nemški sodniki. Kralj je bil odredil, naj ju sodijo po pravici; ali obsodili so ju na — smrt. In padla sta pod krvnim mečem Peter Šubič- Zrinjski in Fran Frankopan kot poslednja potomca dičnih in za Hrvaško velezaslužnih rodbin, kateri je vezalo med seboj večsto¬ letno trpljenje in slava hrvaškega naroda. Oe sta morda tudi grešila kot človeka, ali vendar zaslužita največje pomilovanje, ker sta delala po postavni poti*). Pošiljala sta svoje 23i’ošnje na cesarja, v katerih sta pro¬ sila milosti in oproščenja, ali zastonj... *) Zlata bula Andreja II. je jasno Izrekla, da narod sme vzdigniti orožje proti svojemu kralju, ako mu ta gazi njegove pravice, ako se ne drži svoje kraljevske prisege. Peter Šubič-Zrinjski in Fran Frankopan se nista smatrala za zarotnika, ko sta snovala, da izvojskujela svoja prava z orožjem v roki, ker sta to smela po postavi, ker je to bila postavna pot. Primeri Kumičič „Zarota Zrinjsko - Franko- panska“ II. stran 415. — 182 — Kralj Leopold bi ju bil izvestno pomi¬ lostil; ali podli duh zlobnih kraljevskih veli- kašev ni dopustil tega; uničili so vsa pisma, poslana kralju, ter ju očrnili še bolj pri njem, samo da bi dobili njuna posestva. Zrinjski in Frankopan sta padla 30. aprila 1671. pod krvniškim mečem, potem ko sta se bratovski objela in poljubila. V onem trenotku sta pokazala svoj veliki duh, ker sta stopila na morišče prosto, brez strahu in trepeta. <-Morišče je plačilo za vse za¬ sluge najinih rodbin», bile so jima poslednje besede... «Najini rodbini uničijo, ali naš narod bode živel, živel bo in vedel, zakaj ste padli najini glavi»... Trudi se, plemenita hrvaška mati, da boš predočevala Petra Zrinjskega in Frana Frankopana svoji deci v živi sliki, kot ne¬ ustrašena boritelja za hrvaške pravice, kot velika junaka in prava hrvaška mučenika..- Pripoveduj svoji deci tudi o drugih hr¬ vaških junakih; o junaškem banu Jelačiču, o nesmrtnem kiseškem junaku in velikem hr¬ vaškem vojskovodji Nikolaju Jurišiču, o mu- čeniškem hrvaškem kralju Petru Svačiču, ki — 183 — je padel s svojimi «levi» kot junak, braneč hrvaško kraljestvo, ko je bil leta 1092. pohlep po hrvaški kroni privedel tujca (Ogra Vladi¬ slava) v hrvaško zemljo. Ljubše mu je bilo, da ne vidi več, kako sije solnce nad hrvaško zemljo, nego bi gledal zlati venec hrvaške slave na tujčevi glavi, ki je od nekdaj za¬ klet sovražnik Hrvatov. Še umirajoč, pokrit s hrvaško trobojnico, ves ranjen, krvav in bled, je upil k nebu: « Hrvaška ne propade!* Tudi ti, slovenska mati, pripoveduj svoji deci, da je imel tudi naš majhni narod slo¬ venski svojo zgodovino. Naši slavni pradedje so prišli, kakor nas uče učeni zgodovinarji, mej 569. in 592. letom po Kristu v svojo da¬ našnjo domovino. Prodrli so celo v Pustriško dolino na Tirolskem in se ondi bojevali z Bavarci. Tudi v Italijo so se hoteli vriniti, ali proti mnogo močnejšim Langobardom niso mogli ničesar opraviti. Zato so se umi¬ rili in začeli obdelovati polja in širiti omiko. Živeli so pod svojimi župani, a za časa nevarnosti se je združilo več županij in zbrali so si svojega vojvodo. Vse Slovence je zdru¬ žil v jedno državo kralj Samo (627 — 662), ki je ustanovil mogočno zvezno državo med — 184 — jadranskim morjem in Sudeti, ki je pa, žal, po njegovi smrti zopet razpadla. V mogočni Karantaniji so vladali slovenski vojvode. Slovenski narod je v slovenskem jeziku slo¬ venskim knezom na krnskem gradu in na gosposvetskem polju oddajal vojvodsko čast, in slovenski knezi so slovenskemu narodu v slovenski noši svečano obetali, varovati mu njegovo pravo in njegovo čast. Vmešče- nega vojvodo je mogel le mož slovenske krvi pozvati pred sodnika, in pred cesarjem se je moral vojvoda v slovenskem jeziku zago¬ varjati. In slovenski vojvode so v sloven¬ skem jeziku pozdravljali državne mogotce, potujoče skoz njih deželo. Tako vemo iz zgodovine, da je koroški vojvoda Bernard (1202 — 1256) v slovenskem jeziku pozdravil mogočnega viteza Ulrika Lichtensteinskega, potujočega 1. 1227. v Venerini (boginja lju¬ bezni) opravi iz Benetk na češko; naproti mu je prišel do deželne meje pri Vratih ter ga nagovoril: «Bog vas sprhni, kraljeva Venus». Tako veljavo je užival takrat naš jezik. Pripoveduj, slovenska mati, svoji deci, kako so naši slavni pradedje kri prelivali za - 185 - lepo našo domovino. Tristo let smo morali z mečem v roki odbijati krvoločne Turke, strah vse Evrope, iz naših dežel; mi smo umirali na bojiščih za vero, dom in cesarja, da so se mogli za našim hrbtom v varnem zavetju mirno razvijati drugi narodi, Nemci, Italijani, Francozje in drugi. Mi Slovenci smo rešili, to lahko ponosno poudarjamo, omiko vse zapadne Evrope, in se lahko zategadel zovemo naj večje dobrotnike člo¬ veštva. Kdo ne pozna naših slavnih junakov, ki so vodili hrabre Slovence proti Turkom, kdo ne pozna iz narodnih pesmij Krištofa in Adama Ravbarja, Andreja in Herbarta Tur¬ jaškega? Kdo ne pozna narodnega junaka Lambergarja, ki je pobil cesarjevega sovraž¬ nika Pegama? Vse to pripoveduj, vrla mati, svoji deci in neti tako v njej pravo domo¬ vinsko ljubezen. Mati naj si dobro zapomni, da ni izgub¬ ljena nobena ura, ki se posveti tihemu in nabožnemu spominu velikih mož, nego na¬ sprotno: Bogi! ljuba žrtev je prekrasna pri¬ prava za bodoče delavno življenje otroka. — Mi Slovenci ne smemo pozabiti zaslug in del naših prednikov; tudi o nas bodo kdaj — 186 — sodili naši potomci kakor o svojih prednikih; in kdor sam ne zna biti hvaležen, ta tudi ne more zahtevati zahvale. — Kedar pripo¬ veduje človek o plemenitih delih svojih pred¬ nikov in se jih spominja, to ni nikaka samo¬ hvala ali baharija, nego je najčistejše čuvstvo človeškega dostojanstva, ki se v dobri duši nehote izlije v molitev. O moj Bog in Oče sveta! Daj, da bodem tudi jaz tako živel, tako delal, tako trpel za brate, za narod in domovino, kakor so ti trpeli, živeli in delali! 7 . Kako pa naj pripoveduje slovenska mati ? a) Da bode otrok vse umel, naj mati ne pripoveduje vsega naenkrat; kajti nežna otroška pamet bi jo težko umela, in tako pripovedovanje bi bilo za dete ne samo suho¬ parno, brez zanimljivosti, nego tudi brez vsake koristi. Zato treba, da mu mati do¬ pusti neka vprašanja, da poskuša otrok sam od sebe razvozlati in spoznati to ali ono. b) Mati naj pripoveduje lahko in raz¬ umljivo, da jo dete more razumeti. — 187 — Saj že dete samo kaže, kako deluje nanj tako pripovedovanje. Dete je pozorno, povprašuje zdaj to, zdaj ono, hoče vedeti vse točno in natanko, skoro niti ne diha. Nasprotno: če česa ne razume, tedaj je ne¬ mirno, igra se in vrti z glavo; od vsega tega ima le malo koristi. c) Mati naj pripoveduje sladko in milo. Dete se ne sme baviti mahoma s po- | četka preveč z resnim delom. Pri njem je še vse le gola igrača in negovanje. In na to se treba ozirati in vedno združevati koristno s prijetnim. In uprav pri pripovedovanju o narodu in domovini se more najbolje pora¬ biti ta okoliščina, in v tako pripovedovanje se da primešati še toliko več mičnosti in sladkosti. — In če se godi tako, tedaj se otroški duši priljubi pripovedovanje in zgo¬ dovina, in ljubezen do domovine vzplamti goreče v njem, in njen plamen se širi vedno bolj in bolj, da ga nikdo več ne more ugasiti. Predočimo si n. pr., da stara mati pri¬ poveduje svojim unukom o narodnih možeh in da jim tolmači toliko željeno svobodo in samostalnost domovine. V sobici je vse tiho in mirno. — 188 - Nakrat se začuje glas naj starejšega sinka Ivana. «Ej, babica, kako se včasi bojim, da vam niti ne morem povedati; kaj ne, vi ne bi hoteli, da nam propade naša domovina?«*) «0, ti malopridnež, kako bi mogla želeti tako nesrečo; saj molimo vsak dan za srečo slovenske domovine, saj to je naša mati! če torej vidim, da mi propade mati, ali morem to mirno gledati? Kaj bi delali vi, če bi vam hotel kdo ubiti vašo mater ?» «Kričali in plakali bi » , oglasiti se Zorka in Milka. «A to bi ne bilo dosti», nasmeje se babica. «Kaj ne, babica, mi bi jej morali poma¬ gati ?» opomni Ivan. «Da, dete moje, tako je, to je pravo; krik in jok ne pomaga nič», opomni starka, in oko jej vzplamti z nenavadnim žarom. « Ali babica, mi smo še premajhni; kako bi mogli torej pomagati?« oglasi se zopet Ivan. « Ali ne veste, kaj sem vam pripovedo¬ vala onega dne o malem Davidu, ki je pre- *) Glej „Babica“ 11. poglavje. 189 — magal silnega Golijata? — Zapomnite si, otroci: Tudi majhen otrok mnogo premore, ako zaupa trdno v Boga. Kedar odrasete, pridete v svet, in sjjoznavali boste dobro in slabo; zapeljevali vas bodo in sto in sto skušnjav vas bo napadalo. Ali spominjajte se vedno mene in onega, kar sem vam več¬ krat pripovedovala, če hočete biti dobri, pošteni ljudje, ljubite vedno slovensko zemljo kot svojo mater za Bogom nad vse drugo, delajte za njo kot hvaležni otroci, in doživite njeno srečo, jedinost in neodvisnost!.. Slo¬ venska misel in slovensko čuvstvo in slo¬ venska jedinost naj vas krepča vse dni va¬ šega življenja! To troje vzbuja sijajne nade slovenski bodočnosti. Zmago odločuje dan¬ danes omika in značaj, plemenitost uma in srca; treba nam je mnogo duševnih junakov. — Ponašajte se z junaki in vitezi, ki so no¬ sili za narod meč v roki in prelivali svojo kri; jednako — morda še bolj — ponašajte se z znamenitimi književniki in pisatelji, umetniki in razumniki, ki naš narod pro- svetljujejo in proslavljajo s svojim umom! Če boste objemali z gorečo ljubeznijo, kakor sem dejala, vso svojo domovino in ves 190 — slovenski narod, tedaj boste mogli iz vestno, ko odrasete, delati za to, da ne bodo gazili te naše mile in krasne slovenske zemljice samo noge sužnjev in podanikov, beračev in slug, noge podkupljenih in potrtih ljudij, nego noge svobodnih, značajnih meščanov in zavednih Občinarjev. — Visoko spoštujte vedno in ljubite vsakega človeka, ki se od¬ likuje v čemurkoli; poveličujte vsako člo¬ veško in narodno zaslugo, da se bo tako širila velikost in slava našega naroda na vse strani sveta !.. Oj otroci, potrudite se, da postanete vneti in značajni Slovenci; brez Sloven¬ cev se ne more napraviti Slovenija. Sklepajte pogosto roke k molitvi in kličite k nebu: O Bog, usmili se svojega naroda, ki je skozi stoletja prelival svojo kri za tvojo sveto vero». d) Mati naj pripoveduje navdušeno in ginljivo. Nič ne more lepše zabavati človeškega duha, niti ga vzvišeneje vzgajati, nego uprav živ, po svoji obliki in vsebini vzvišen in po- polen govor. Zato je treba, da obrne mati 191 vso svojo marljivost v to, da z vsemi močmi, z vso svojo znanostjo in sposobnostjo izlije svoje srce v živo besedo svojega jezika. Predočimosi n. pr., da lepega polet¬ nega večera sedi hrvaška mati pod vedrim nebom v hladu košate lipe, obkrožena od svoje dece. Zdi se, kakor bi mesec in zlata njegova čeda kar poskakovala od milote, ko čujejo, kako navdušeno pripoveduje mati svoji deci zgodovino hrvaškega naroda... Pripoveduje jim, kako je bil venčan leta 1076. hrvaški kralj Zvonimir s hrvaško krono v Dalmaciji, na Solinskem polju v cerkvi sv. Petra, v kateri se je blestela naj večja sreča hrvaškega naroda !... Pod isto krono stale se tri prave sestrice jedne matere in se kla¬ njale svojemu premilemu očetu, hrvaškemu kralju, ter blagoslavljale njegovo zastavo, meč, žezlo in krono, ter prosile mu od Boga zdravja in vso srečo i. t. d. Ali pa, mislimo si hrvaško mater, ki stoji pred sliko hrvaškega zbora leta 1848. in razlaga deci, kako značajen domoljub vedno žrtvuje svojo osebno korist splošni blaginji, in kako je to jedna najplemenitejših lastnosti]' v človeškem življenju. Čuj-mo jo le, kako navdušeno govori: «Oj otroci! Kedar je domovina v ne¬ varnosti, kedar je obkrožena od sovražnikov, tedaj pravi domoljubi slačijo s sebe svojo gizdavo obleko, polagajo svoje bisere in dragocenosti na oltar domovine, prodajajo svoje imetje, da bi tako zbrali sredstva, s katerimi bi se rešila rojstna zemlja sovraž¬ nikov. — Tako požrtvovalnost vam pred¬ stavlja tudi ta slika hrvaškega zbora leta 1848. — Pametiijte otroci! Ako si hoče kak narod zagotoviti svojo bodočnost, morajo vsi sloji, bogati in siromaki, tekmovati med seboj v požrtvovalnosti. Kjer ni požrtvoval¬ nosti, tam tudi ni iskrenega domoljubja. Kjer se kaže povsod in vselej samo osebna korist, kjer povsod in vselej odločuje samo lastna blaginja, ne pa splošna, tam se redko kedaj ustvarjajo velika dela. — Ce hočemo n. pr., da se združimo kot samozaveden narod, tedaj se ne smemo nikdar zanašati na drugega nego le sami na se, na svojo moč. V korist dobre in svete naše stvari nam ne sme biti nikdar žal za krajcar, ki ga posvečujemo blaginji mile domovine!... — 193 I)a je to tako, o tem nahajamo dosti dokazov tudi v naši sveti veri. — Vprašam vas, o otroci: Ali bi bili mi danes odrešeni, če bi se bil naš Gospod — ki je rešil vse člo¬ veštvo s svojo smrtjo — branil darovati svoje življenje, če bi se bil krčil, preliti svojo sveto kri do poslednje kapljice?« Prav naravno je in vsakemu jasno, da izgubljajo svoj cilj in vsak vtisek one be¬ sede, katerih ne čuti sam tisti, ki jih govori. Živa beseda velja več nego oster meč; kajti živa beseda prodira srce in dušo, a meč le telo. Mnoge matere poznajo morda dosti tega iz zgodovine, znajo za mnoge dogodke in spremembe v življenju narodov v različnih stoletjih in krajih, in nekatere tudi pripove¬ dujejo cleci zdaj to, zdaj ono; ali priznati moram odkritosrčno, da se to godi tako mrtvo, malomarno in pristransko, da se v vsem slcoro popolnem izgublja narodni duh in narodno življenje. Otroška priroda tirja, da se ugodi tudi višjim potrebam njenega duha, da se jej vzbuja pamet k premišljevanju, da se jej unemajo čuvstva v največji meri. Dete hoče, 13 — 194 — da se mu podaja nauk, ki ga ima razsvetliti, v taki obliki, katera odgovarja popolnoma njegovemu čuvstvu in njegovemu notranje¬ mu razpoloženju. če pa manjka govoru ono, kar člo¬ veka vzvišuje, mika, navdušuje in vzbuja, tedaj so te besede le mrtve in prisiljene, in naj bi tudi bile ne vem kako izbrane in krasne in naj bi jih govoril ne vem kdo. „ Prisiljenosti in pretiravanja se mora mati posebno varovati. Nepokvarjena otroška duša pričakuje od vseh le resnico, do vsakega se obrača odkritosrčno in odprto, z naj večjim zaupa¬ njem, in srečna je, da ne pozna človeških pregreškov in zmot. če torej hočeš, da vzbudiš v otroku domoljubno čuvstvo, treba, da ga imaš naj¬ prej sama v sebi; potem bo vsaka tvoja beseda odmev v tujem čuvstvu ter pade kot žareča iskra v razvneto otročjo dušo. O tem se lahko prepričaš. Skušaj le govoriti otrokom zanimivo in navdušeno in opazila bodeš, kako se jim bodo iskrile oči, kako jim bode gorelo lice. Vsaka žilica jim bode trepetala od veselja; — 195 — in v takih trenotkih se razvija v njih domo¬ ljubno čuvstvo nenavadno naglo z neopis¬ ljivo lahkoto in močjo. 8 . Mati opozarjaj svojo deco tudi na na¬ rodne obrede in običaje. Vsak narod ima svoje posebne šege in navade, obrede in postave, da, celo kroj in obleko, kar je podedoval od svojih dedov in praočetov kot najdragocenejše in naj¬ svetejše blago. Iz narodnih običajev izhaja narodu nje¬ gova narodnost; ž njimi se razvije njegovo notranje življenje in se loči ob jednem od življenja ostalih narodov. Narodni običaji so bistvena znamenja narodovega značaja; če bi se izgubili ti, tedaj bi se izgubil tudi narod v morju ostalih narodov. Narodne šege so kakor temeljni stebri, na katerih počiva ve¬ ličastno poslopje narodnosti; one so varuhi narodnega življenja in čuvaji njegove čistosti. Običaji od starine Ščit so močen domovine. 13 * — 196 — Kristus sam je čutil to globoko v sebi; in zato je pokazal s svojim dejanjem naj¬ večje spoštovanje do narodnih običajev ter zapustil najlepši zgled, ki ga imajo nasle- dovati vzgojitelji in posebno še krščanske matere. Svojega Izveličarja vidimo, da je rad in vselej osebno, točno in tako popolnoma kakor nikdo drugi, izvrševal narodne zakone, običaje, obrede in določbe božjega naroda v stari zavezi, v kolikor so imele te v sebi božji ukaz, v kolikor so bile božjega izvira in v soglasju z božjo resnico. O njih je velel: Nisem prišel, da jih odpravim, nego da jih izpolnim®. Bil je navzoč pri vsakem narod¬ nem prazniku in obiskoval je, kakor ostali Židje, najraje narodno mesto Jeruzalem. Izvrševal je vedno narodne, od božjega duha navdihnjene obrede in običaje do tedaj, dokler se mu ni videlo potrebno, da je po¬ stavil na njih mesto druge, bolj primerne njegovemu božjemu nauku, ki ga je On oznanjal, in dokler ni dovršil odrešenja člo¬ veškega rodu s svojim trpljenjem in smrtjo na križu. — 197 — Obrezovanje je bil poseben židovski obred in to naložen iz posebnih razlogov Abrahamu in njegovim naslednikom od sa¬ mega Boga. In glejte! Tudi naš Izveličar sam mu je bil ubogljiv, dokler ni pozneje odpravil tega, sicer častnega obreda v svoji sveti cerkvi in uvedel strogo dolžnost, da se ima prejeti sv. Krst nove zaveze. Ko so se bili dopolnili dnevi očiščevanja, prinesli so ga po zakonu Mojzesovem v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda; ko je bil dvanajst let star, prišli so ž njim tja po na¬ vadi praznika. — Pri Židih so šteli za po¬ sebno odlično vzgojo, če se je kdo naučil še posebne umetnosti ali rokodelstva poleg svo¬ jega stanovskega opravila. Vsak Žid se je moral naučiti v svoji mladosti kakega roko¬ delstva, ki ga je imelo vzdrževati v slučaju potrebe, če tudi se je hotel morda poprijeti višjih naukov ali službe. In iz vestno bo to res, — če tudi nam sv. evangelij tega ne spominja izrecno — da se je tudi Jezus ravnal v tem po narodnem duhu in da je v nazaretski hišici pomagal sv. Jožefu pri delu. Sv. Jožef je bil izvoljen od Boga za oskrb¬ nika sv. družine, in kot tak je moral z za- — 198 — služkom svojega dela skrbeti za vsakdanje potrebe življenja. In v tem so ga podpirale gotovo tudi same božje roke Jezusove, o tem pač ne moremo dvomiti. — Jezus je hotel namreč v vsem biti ubogljiv svoji presveti Materi in svojemu redniku, da bi zapustil lep zgled mladini, kako naj tudi ona uboga svoje roditelje. Že od Mojzesovih časov — pa tudi že prej — je bil naroden običaj drugod po svetu (pa tudi pri židovskem ljudstvu), da so umivali noge potnikom in gostom. To sicer ni bilo naloženo po božji postavi, ali bilo je od strani hišnega gospodarja izraz ponižnosti, spoštovanja in ljubezni do svo¬ jega gosta, za gosta pa je bilo to milosrčno odlikovanje. In Kristus je zahteval, da se ta navada spoštuje in izvršuje. Ko ga je bil pri neki priliki povabil neki odličen farizej, po imenu Simon, kot gosta v svojo hišo, branil se je Simon opraviti to umivanje nog. Ali Gospod ga je opozoril na to pomanjkanje navadne ponižnosti, ljubezni in spoštovanja do svojega gosta. Rekel mu je: «Simon! imam ti nekaj povedati*. Oni pa je dejal: «Učitelj, povej». In Gosjtod na to: «Prišel ■ — 199 — sem v tvojo hišo, pa niti vode mi nisi dal za noge». Jedna pradavnih navad židovskega na¬ roda je bila ta, da so roditelji radi privajali svoje otroke k narodnim starešinam in sveče¬ nikom, naj bi položili roke na nje ter jih blagoslovili. Tndi temu običaju se ni proti vil Kristus. In ne samo, da je pokladal roke na otroke, nego jemal jih je tudi v svoje na¬ ročje; in ni mu bilo ljubo, ko so učenci bra¬ nili roditeljem, naj k utrujenemu Izveličarju ne privajajo dece. Rekel jim je: « Pustite male k meni». — Pri tej priliki so privedli (kakor spominja tudi sv. Remigij) roditelji svojo deco k našemu Gospodu po svoji šegi, in to tem bolj, ker so vedeli, kako tolaži blago srce Izveličarjevo vsako bridkost in povsod širi blagoslov in blaginjo. In tudi otroci so radi hodili k temu najboljšemu in najljubeznivejšemu vseh ljudij. Veliki raz¬ lagalci sv. knjige sklepajo iz tega, da je Rešitelj ob tej priliki hotel ob jednem opo¬ zoriti roditelje, naj si vedno tako razlagajo ta narodni običaj, da privajajo radi svojo deco k svečenikom, kedar je za to priložnost in čas; kajti da ne polaga rok svečenik, nego — 200 Kristus sam, v čegar imenu se to godi. Go¬ spod je namreč delil tu svoj blagoslov, imajoč na pameti svoje božje dostojanstvo. če vidimo vse to, ali ne najdemo tudi v tem prelep uzor narodne ljubezni v Jezusu Kristusu, ki je rad vršil vse po božji po¬ stavi dopuščene narodne običaje in jih je visoko spoštoval? Kakor nekdaj stari narodi, tako imamo tudi mi Slovani sploh in posebno še Slo¬ venci — obilno raznih lepih narodnih obi¬ čajev, ki spremljajo človeka od zibelke do groba. Slovenec plaka v veselju, v žalosti pa poje. Kedar mu žena porodi dete, privija ga z radostno solzo k svojemu srcu; ko ga pa polagajo v grob, peva mu tužno pesem. Predno odidejo svatje k poroki, prosi ženin blagoslova svoje roditelje ter jim po¬ ljublja roke; oni pa ga blagoslavljajo z ra¬ dostnimi solzami v očeh. Krstni kamen in žrtvenik, kjer se poro¬ čajo noviči, spadata mej najlepše spomenike in vodita Slovenca v zvezo najvzvišenejšega prijateljstva, bratstva in botrinstva. — Botra — 201 poživljajo na veselje in radost, na tugo in žalost, na gostije, svatbe in pogrebe; kajti boter se šteje med prve sorodnike in prija¬ telje. Hrvatje ne pravijo zastonj: »Pokloniti S se treba celo kumovemu plotu, kaj pa še le kumu! » Narodni običaji so se tako rekoč zrastli ! skupaj ž njegovo vero... Slovenec rad potuje na znamenite božje j poti, rad moli k Bogu in se posti tudi tedaj, ko mu postava tega ne nalaga, slavi svoje rojstne dneve in godove in sklepa svoje po¬ roke z lepimi obredi. Pred Veliko nočjo — ves postni čas - ne poje, ne pleše in ne gode naš narod že po svojem običaju ne, tudi ne glede na postave; vse je tiho in mirno po hišah. Zvečer, ko zapoje zvon v pozdrav Marije, pokleknejo vsi hišni na sredo sobe ali za ognjiščem, in jeden od njih moli naprej, ostali pa za njim v pozdrav nebeški Gospe, spominjaje se bridke muke in smrti božjega Sina. Na Veliko noč hiti vsakdo v cerkev, kjer se na mnogih krajih pri zgodnji sveti maši tudi velikonočna jedila blagoslavljajo. — 202 — Na Božič prinašajo v hišo slamo, devajo na mizo čutaro z vinom, jabolka, orehe, leš¬ nike in drugo. Kdor stopi zjutraj prvi v hišo, tega žene mahoma obkrožijo in popa¬ dejo kot ose in posujejo ga z žitom, turšico in lanenim semenom, da bi jim ono leto vse dobro rodilo. Ko nastopi na Božič zvečer prvi mrak in zazvoni zvon, tedaj pohiti vsakdo, da pride pod hišno streho. Užge se sveča, donese se slama v sobo in vsi hišni pokleknejo na slamo ter pozdravijo božjo Mater; potem pa sedejo za mizo ter uživajo postna jedila. O sv. Jurju, ko se drevje ozalša z zele¬ nim listjem, bere naš narod po gozdih šmar¬ nice in okrasi ž njimi sebe in živino. Pred sv. Ivanom, sv. Cirilom in Metodom zažiga kre¬ sove, pleše, skače in se igra zunaj na prostem, zbira bele «zvončiče» (cvetlice sv. Ivana) in zalša ž njimi sobe, lase in svoje prsi. De¬ klice «koledarke* pojejo pesmi in kličejo od Boga njegov blagoslov. Poleg mnogih drugih običajev krasi Slovenca nad vse njegova gostoljubnost. S kupico « dobrodošlico* odpira Dolenjec celo neznanemu gostu svoje prijateljsko srce, — 203 - sprejema ga v svojo hišo po dnevu in po noči, in pripravljen je, da si razdeli ž njim tudi poslednjo skorjico kruha in zadnjo kapljo rujnega vinca... Kedar ima goste za mizo in kedar zadoni po hiši prelepa Mihanovi- čeva pesem: «Lepa naša domovina», tedaj gotovo vsak dober Slovenec in vrla Slovenka ustane s svojega sedeža in stoje posluša to , prelepo pesem ter skazuje s tem čast rojstni J zemlji, mili svoji materi — slovenski do¬ movini. Žalostno je, da se pri nas na mnogih krajih narodne šege skoro popolnoma po¬ zabljajo ... Oj, skrbite posebno ve, drage vzgojite¬ ljice in slovenske matere, da spoznate na¬ rodne običaje in da jih vršite z besedo in v dejanju. Glejte, da vzbudite v svoji deci na¬ klonjenost in ljubezen do takih običajev, in videle bodete, da obrodi vaš trud blagoslov¬ ljen sad za slovensko narodnost in narodni značaj. — Res, da so - na žalost — v ne¬ katerih krajih v našem narodu tudi slabe narodne navade, ali po takih se ne smemo ravnati; in ne le to, marveč moramo jih zatirati in zamenjati z boljimi. Ločiti moramo — 204 povsod dobro od slabega; kajti med vsako pšenico je tudi ljubka. Slovenska mati! Uglobi se v lepe in dobre navade svojega naroda. Slovenske narodne navade bodo učile tebe in tvojo deco, kakšen je naš narod po svojem duhu in i)o svojem značaju; kako živi v vsak¬ danjih okolnostih; kako se vede v družin¬ skem in društvenem krogu; kako misli o pravici in krivici, o poštenju in značajnosti; kako sodi o delu in varčnosti; kaj zna, kaj razume, in še mnogo drugega. Iz narodnih običajev bodeš spoznavala jasne dneve svo¬ jega naroda. Po njih bodeš sodila svoje dragoceno blago, ki nadkriljuje s svojim čarom in sijajem prah in pesek tvojih krvnih sovražnikov. 9 . Najlože more vršiti mati kot vzgojite¬ ljica narodnosti svojo nalogo s pomočjo na¬ rodnih pesmij. Za to je treba, da detetu že pri zibelki prepeva lepe in domoljubne na¬ rodne desmi. Te pesmi so vsklile na domači zemlji iz duš, navdihnjenih z naj svetejšimi čuvstvi — 205 — pravega domoljubja; in uprav za to se pre¬ livajo zopet najlože v dušo in srce; da, one navdušujejo človeka tudi tedaj, kedar ne umeje niti besed, niti njihove vsebine. Kako uprav narodne pesmi močno uplivajo na duh in srce naroda samega, to jasno kaže ta okolnost, da imajo premnoge zmage, ki so jih izvojevali naši predniki, zahvaliti svojo I sijajnost jedino narodnim pesmim, ki so na- | A r dušeA T ale junake na življenje ali smrt — za Boga in narod. Narodne pesmi so navduše¬ vale s svojo mičnostjo ne le posamične j osebe, nego tudi cele kraje in mesta. Glasile so se, kakor nam peva pesnik: Prek doline in gore Tja, kjer sinje je morje. Vsakdo ve, kako so te pesmi tudi otro¬ kom mile in ljube. Jedva, da so se naučili nekaj žlobudrati, že si prepevajo SA r oje pe¬ smice ; in polagomo raste vedno bolj in bolj ljubezen do njih. Oni vedo, kak cilj in smisel se nahaja v njih; spoznavajo, kako so jih rabili že njihovi slavni predniki, kako so se tolažili in navduševali ž njimi. In uprav zato jih toliko cenijo in smatrajo za največjo svetinjo SA r ojih dedoA\ — 206 — Gorje onemu, ki bi se predrzni! grajati, kvariti ali ogrditi take pesmi. Narodne pesmi so naša zgodovina; v njih nam je iskati svoje dobro in slabo. Druga ljudstva jih bero, prepevajo in se jim čudijo; ali se jih hočemo le mi sramovati, ali naj jih mi zaničujemo? Spominjati se imamo vedno, kako so se naši slavni očetje, naše sestre, bratje in prijatelji ogrevali v toplem gnezdu narodne pesmi. Narodna pe¬ sem naj nas veže z našimi pradedi v davni prošlosti, v kateri imamo gledati vso našo slavo in bodočo velikost svoje domovine. Po narodnih pesmih naj se preliva v naše srce kri naših očetov, da se nam prikupijo oni in njihova slavna dela, kakor je nekdaj Jožef ljubil v Egiptu svojega očeta in v Palestini svoje brate. Da, najbolje se nam užge lju¬ bezen do davnih svojih prednikov, če bomo negovali tudi v starosti narodne pesmi, ki smo se jih naučili od njih, in če krepčamo ž njimi dneve svojega življenja. Oj da! Naj žive naše mile, lepe na¬ rodne pesmi! Cenimo jih, in zbirajmo mar¬ ljivo svoje narodno blago, predno ga pogubi duh časa. Kruh iz zemlje, lepota iz naroda, — 207 — ljudstvo nam je oče in zemlja naša mati... Zlata peresa ne znajo tako pisati, kakor go¬ dejo javorjeve gosli».*) Vzemimo le nekatere navadne knjige naših narodnih pesmij v roke! Te knjige nam predočujejo mično skupino ljudi j, ka¬ terih glasovi odmevajo sladko od svete tro¬ bente našega naroda. Premnogi od njih bijejo ob bet kraljeviča Marka, drugi pa prebirajo z Davidom harpo in citre žive vere. Že v starodavnih časih so se odlikovali mnogi narodni pevci, ki so zelo podpirali bodenje verske in narodne zavesti s svojimi prele¬ pimi pesmimi. Raznašali so na ta. način na vse strani žar najvzvišenejših čednostij in postali so širi tel ji in gojitelji vere, resnice in svobode. V narodnih pesmih odmevajo božanski glasovi človeških src, ki tugujejo, plakajo, trpe, ali pa v veselju, hvali in slavi preživ¬ ljajo svoje dneve. — V tugi, v bridkosti in nadlogah, v raznih pregnanstvih nikdo ni mogel dajati Slovencu toliko hladila za nje¬ gove rane, kakor uprav narodne pesmi. ‘) Glej Tommaseo „ Iskrice". 208 — Knjige narodnih pesmij so kakor kak velik vrt, v katerem prepevajo ptice naj¬ različnejših vrst. Različen je tudi njih glas in vzlet. Jedna se vzdiguje na silnih perotih visoko pod nebo kakor orel, druga pa skaklja mej zelenimi vejicami nizkega drevja; jedna peva prijetno in milo kakor slavec, druga pa kaže svojo moč in veličastvo bolj v pro¬ stih besedah, brez vsake umetnosti. Mnogo prerazličnih glasov imajo na¬ rodne pesmi v sebi; ali vendar napravljajo vse neko sveto glasbo in soglasje, ki je izliv zdaj veselih in slavnih, zdaj pa tužnih in obupnih časov. Lepe narodne pesmi izvirajo iz studenca večne ljubezni, ker v njih in po njih peva sam Stvarnik, in ker v njih govori po člo¬ veških ustih vzvišeno dostojanstvo in mo¬ drost božja, ki se sicer objavlja brez besedij v prekrasni in veličastni prirodi. Oj slovenska mati, pevaj, uči cleco in sama beri naše lepe narodne pesmi ter veseli se njihovih dobrot. V njih najdeš prekrasne misli in čute, ki jih goji narod do Boga in domovine in do vsega, kar je vzvišeno in plemenito. Jedva se more delati s čim drugim — 209 — bolje na korist domače umetnosti, nego s tem, če se kdo trudi, da se nam vsem kar najbolj priljubijo lepe narodne popevke in domoljubne narodne pesmi. 10 . Kot dobra vzgojiteljica naj mati uporabi tudi razne priložnosti, katerih je vedno do¬ volj, da tudi s tem vzbuja narodno čuvstvo v detetu ter ga utrjuje v njem. V ta namen so primerni posebno na¬ rodni spomini, starine in spomeniki. In tudi tega imamo hvala Bogu dosti v naši krasni slovenski domovini. Skoro vsak gaj, vsako mesto, vsak kraj in vsaka pečina je bila priča mnogih radostnih in žalostnih zgodb našega naroda. Na take slavne spomenike naj obračajo roditelji pozornost otrok; vo¬ dijo naj jih pred nje ter razkrivajo na ta način pred njimi slike naše zgodovine. Živi mladinski domišljiji zdi se, kakor da se na ta način starodavni narodni velikani gibljejo v krogu pred njimi; zdi se jej, kakor da gledajo svoje potomce; in z vsakim takim posamičnim pojavom vzplamti narodno čuv- 14 — 210 — stvo z novim žarom in vzbuja h krepkejšemu in stalnejšemu življenju. Saj narodi uprav zato postavljajo spo¬ menike svojim velikanom, da se tako ohrani spomin slavnih mož ter se prenaša od rodu do rodu. Človek je zares vreden naše ljubezni in spoštovanja tudi po smrti, tudi tedaj, kedar se spreminja njegovo telo v prah in služi črvom v hrano. In zakaj to? Zato, ker je prebival prej v tem telesu nesmrtni duh, ki nosi na sebi božjo sliko in podobo. Zato so nam že stari neverski narodi zapustili v tem obziru prelepe zglede. Mej njimi je bilo spoštovanje do umrlih pokojnikov tako ve¬ liko, da jih niso le z velikimi stroški pogre- bali, nego so vzdrževali skoro v vsakem mestu stalno število plakajočih žen, da so jih te obžalovale pri pogrebu, in postavljali so razne prekrasne spomenike na njihove grobe. — Nu, če se že navadni ljudje po smrti toliko cenijo zaradi svoje nesmrtne duše, kako ne bi cenili še veliko bolj onih narodnih velikanov, ki zapuščajo svoj ne¬ smrtni duh skozi stoletja narodu in po¬ tomcem ? — 211 Izobražen narod skaznje duhovom svo¬ jih velikih sinov največjo hvaležnost s tem, da jih ne pozablja. Kdor spoštuje svoje pred¬ nike, ta spoštuje tudi sebe in svoj narod. Samo, kjer mrtve rod spoštuje, Na prošlosti bodočnost snuje. Čim več je velikih in slavnih mož v kakem narodu, tem slavnejši je tudi narod sam; njih veleum prenaša narodno ime celo v najbolj oddaljene kraje sveta in v naj- poznejšo njihovo bodočnost. Zasluge naših slavnih prednikov so velike in slaA r ne samo tedaj, če jih gledamo na svoje oči, a ne na tuje. Slovenija bi bila že dosti velika po svojih velikih možeh in njihovih zaslugah, samo če bi se naši sinovi ponašali ž njimi, če bi jih znali spoštovati in ljubiti. Mati naj pripoveduje svoji deci o slavi velikih mož, kaže naj ji njihove spomenike. Vzemimo nekoliko zgledov iz hrvaške zgodovine! Leta 1893. so odkrili v Požegi spomenik zaslužnemu Hrvatu o. Luki Ibri- šimoviču. Kako, da bi se človek pri pogledu na ta spomenik ne spomnil one žalostne dobe, ko je turško kopito gazilo hrvaško zemljo in ko je siromašni ali junaški menih - zraven 14 * — 212 '— olivnega venca drugih hrvaških junakov — prelival svojo kri za svobodo in rešitev do¬ movine? Zato pa lepo opominja slavni hrvaški pesnik Elija Okrugic — stoječ pred Ibriši- movičevim kipom: Glej sokola tu je slika! Res junaka — mučenika, Ki svoj dom je toli ljubil, Da bi zanj i žilje zgubil, In je vedno dalje spešil, Da bi sužnosti ga rešil. — Uči se, moj rod, od njega Da se rešiš vsega zlega; Čuvaj, brani svoje pravo, Zanj zastavi svojo glavo! Tu ni manjkalo niti junaških Hrvatic, ki so z orodjem v roki pomagale o. Luki, braneč poleg njega svoj mili hrvaški dom. če pridemo n. pr. v Zagreb na Jela¬ čičev trg, nam takoj obstane oko na možu, ki sedi na silovitem vrancu (črnem konju) in kaže s svojo junaško sabljo naše sovraž¬ nike. Njegovo resno lice govori takorekoč vsem, ki gredo tam mimo: « Vršite svojo narodno dolžnost, kakor sem delal jaz — vsak po svojem stanu in — 213 — poklicu, ali vsi brez razločka; in domovina vam bode zjedinjena, svobodna in samo- stalna!» In če se postavimo pred nedavno odkriti spomenik neumrlega Preradoviča v Zagrebu: kako da nam tu ne ganejo srca krasne be¬ sede Hranilo vica, ki poje: Stopajoč kraj tega spomenika, Oj mladina, živa nada naša, Ozri se na tega nesmrtnika. To naj glavo mlado ti povznaša: O naj nikdar neznačajnost gnila Ne zastrupi dušnih ti darov, Da proevete domovina mila Po vrlini krepkih jej sinov. Stopajoč kraj tega spomenika Zaprisezi deklica ti mlada, Da plašljivca, rodu odpadnika, Ti ne boš imela v srcu rada. Stopajoč kraj tega spomenika Vi. ki' slabega ste v tem imena, Radi usode roda si trpnika, Padite pred njim tu na kolena; Kes naj v srcu se zbudi vam živi: Oplakujte, kar ste tega krivi. In če se napotimo v prijazno hrvaško Zagorje, v starodavno in slavno Krapino: — 214 — tu gledamo zopet pred seboj spomenik moža, ki govori svojim rojakom: «Ponašajte se s svojim hrvaškim ime¬ nom vselej in povsod, pred vsakim, naj si bo kdorkoli; cenite svojo hrvaško knjigo in narodno čast in spoštovali vas bodo vaši ne- prijatelji». Koga pa nam predočuje ta kip? Tu vidimo v podobi nositelja novega narodnega življenja, prvaka književnega pre¬ poroda in proslavljenega očeta hrvaške knji¬ ževnosti, slavnega Ilirca dr. Ljudevita Gaja, kateremu so dolžni naši bratje posebno čast, da govore in pišejo v svojem rodnem jeziku. Tudi mi Slovenci častimo zaslužne svoje može s tem, da jim vzidujemo spominske plošče na njih rojstnih hišah, da jim postav¬ ljamo kipe na javnih prostorih in nagrobne spomenike, ter da jih pesniki opevajo v svo¬ jih umotvorih. Prvega našega pesnika, V a 1 e n t i n a V o d- nika, smo častili Slovenci jako dostojno. Na rojstni mu hiši, pri Žibertu v Gorenji Šiški, vzidali so hvaležni rojaki ob stoletnici nje¬ govega rojstva spominsko ploščo, ki pripo¬ veduje in bo vedno pripovedovala poznim potomcem, da se je v tej hiši rodil prvi slo¬ venski pesnik, Valentin Vodnik, dne 3. sve¬ čana 1759., umrl 8. prosinca 1819. Na nje¬ govem grobu, na ljubljanskem pokopališču, so mu postavili leta 1827. spomenik z latin¬ skim napisom, a leta 1839. je dobil nov nagrobni kamen, na katerem čitamo njegove lastne besede: „Ne hčere, ne sina Po meni ne bo; Dovolj je spomina, Me pesni poj6“. In pred nekaj leti so mu postavili pred gimnazijskim poslopjem v Ljubljani, kjer je poučeval slovensko mladino in spodbujal jo k domovinski ljubezni, bronast kip. O tej priliki je govoril ravnatelj \Viesthaler krasen govor, a pesnik Funtek je zložil divno kan¬ tato, katero naj tukaj ponatisnemo: Razkrit je kip... na onem mesti, Kjer delal si za narod Svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti. Postavljen spomenik je Tvoj! Mi vijemo ob njem spomine Iz Tvoje, naše zgodovine!... — 216 — Grenko-sladak je pač spomin: V minule dni oko nam gleda, Kar gleda, to je dedov beda, A Ti, Slovenov prvi sin, Glasnik si prvi njih vrlin. Glasnik-vodnik! Navdušen glas Poslal si v mesto, trg in vas, Da oživela bi beseda, Očetov glas na rodnih tleh. Ostrmel ded je v glasih teh: Kar čul je v teku davnih časov, Zaslišal je iz Tvojih glasov! In zbistril se je vid mračan, In z novo silo se pričelo Pokojno je, duševno delo, Slovenstvu vstal je lepši dan! Izgubil je s Tabo Vodnika naš ded; Kot prvega pevca Slavi Te naš svet. Globoko nam v duši Klic žije glasan, Navdušena pesem: „Ilirija, Vstan’!“ »Slovenija, vstani!“ Prepevamo mi; Ne peli bi tega, Da nisi žil — Ti! — 217 — Tod zreš na nas!... Na onem mesti. Kjer delal si za narod Svoj. Živeč le zanj v ljubezni zvesti. Odkrili spomenik smo Tvoj. Iz pesmij pletemo Ti lovor, V slovesen spev se zlija govor: „Po Tebi ni hčere Ne sina bilo, Dovolj je spomina, Te pesmi pojo!" V blagosti dneh in dneh nezgode Slavil Te rod hvaležni bode; Naš prvi pevec Valentin, Da večno žil bi Tvoj spomin! — Tudi največjemu našemu pesniku, ne¬ smrtnemu Franu Preširnu, vzidal je hva¬ ležni narod na njegovi rojstni hiši na Vrbi pri Ribičevih spominsko ploščo ter jo slo¬ vesno odkril dne 15. septembra 1872. Plošča pravi, da se je v tej hiši rodil prvak slo¬ venskih pesnikov, Fran Preš ir en, dne 3. grudna leta 1800. Na kranjskem pokopališču so postavili slavnemu pesniku, umrlemu 8. svečana 1849., častilci njegovi spominek iz pisanega rdečkastega mramora z napisom: — 218 ,Jedna se Tebi je želja spolnila. V zemlji domači da truplo leži". Zraven njega počiva Simon Jenko, slovenski pesnik, prerok boljše, lepše naše bodočnosti. I on ima spominek z napisom: Simon Jenko, rodil se v Mavčičah leta 1835., umrl v Kranju leta 1869. „Ko jaz v gomili črni bom počival, In zelen mah poraste nad menoj, Veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj“. Na ljubljanskem pokopališču počivata zraven drugih zaslužnih naših pisateljev in prvoboriteljev tudi odlična naša pesnika in pisatelja, prerano umrla Fran Levstik in Josip Jurčič, kojima je hvaležni narod postavil spomenike. Napis na Levstikovem spomeniku slove: FRAN LEVSTIK, c. kr. skriptor v licejski knjižnici, pesnik, kritik in jezikoslovec slovenski. Porojen dne 28. septembra 1831. v Spodnjih Retjah, pri Velikih Laščah. Umrl v Ljubljani dne 16. novembra 1887. Ljubezen tvojo vso — prepolno mero — Življenja sad dobil je v dar tvoj rod; Ljubezen njemu hranil si in vero, Ko si potil krvav pod križem pot; — 219 — Učitelj svojemu narodu, peti In govoriti si nas ti učil; Kako se služi domovini sveti, Sijajen vzgled si ti Slovencem bil! Kaj bil si, zlata duša, bratje tvoji Zdaj znajo, ko v preranem spiš pokoji. Stritar. Napis na Jurčičevem spomeniku pravi, da se je rodil naš najboljši pripovedovalec leta 1844. na Muljavi pri Zatičini na Dolenj¬ skem, a umrl v Ljubljani leta 1881. „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kedar braniti je časti in pravde Narodu in jeziku svojemu”. (Iz „ Tugomera*). Na goriškem pokopališču počiva izborni naš pisatelj Fran Erjavec. Hvaležni na¬ rod mu je postavil lep spomenik s tem na¬ pisom : FRAN ERJAVEC, rojen 9. septembra 1834., umrl 13. januarja 1887. Bil mož si cel in učenjak In zvest domovju sin; Dokler bo živ Sloven še kak. Bo živel Tvoj spomin. Hvaležni narod. — 220 — Lahko bi navedli še več zgledov, kako časti narod zaslužne svoje može, a to zadostuj. Primeri tudi nekatere naših «pisanih spomenikov* n. pr. Stritarjevo o Preširnu: Preširen budi, Preširen nas vodi Na delo za njim, na duševni boj! Pravici udani, luči, svobodi, Naprej za svoj dom navdušeni roj! Preširnu vihra pred nami zastava, Voditelju pevcu kličemo: Slava ! Ali pa Cimpermanovo o Vodniku: „Vodnik, naš voditelj Duševni si bil, Slovenom ljubitelj Do smrti si žil. Ti dramil rojakov, Proslavljal naš dom, Ti klical junakov Med bojni si grom". Ali Stritarjevo o Janežiču: „Vrtnar si nam rodil se v Rožnem doli, Sadil, gojil cvetice poezije Nam po dobravi, pusLi prej in goli. Zdaj, ko zelena te gomila klije, Žaluje dom, ne žabi te nikoli; Hvaležen zdaj ti slave venec vije!" Ali Stritarjevo o Jenku: »Blag že sad si rodil, ko drugim še cvetje odpada, Sad, ki ga vživamo mi, vžival ga pozni bo rod. Tebi toči solze na grob Slovenija mati, Točijo gorke solze bratje li nanj in sestre". Ali Gregorčičevo o Jurčiču: „Ti spis na spis si nam podava!, Za sliko sliko daroval; Ko narod jih je občudaval. Strmeč je sčbe v njih spoznal. Ti branil si nam sveto pravo Z duha orožjem žive dni, Ti Slavi si ovenčal glavo,... Zato ves dom te zdaj slavi!" Ali Gregorčičevo o Erjavcu: »Umrl je poštenjak, Umrl je učenjak Podrl se domu steber je krepak. — — Kako plamtel za tožno domovino! Ti bil si sin iskrenovdan, Ti bil ljubitelj je strastan.- Priroda vsa, ki vrl ji bil glasnik Mu velikansk je večen spomenik! — — “ Vsak Slovenec bi moral gledati s po¬ nosom na te spomenike, ki mu kakor z živo besedo najlepše govore in mu bude up l#pše _ 222 — prihodnosti ter ga vnemajo k plamtečemu domoljubju. Mati bi morala kot nositeljica narodnosti ne le take spomenike kazati deci in po njih vzbujati domoljubje v njej, nego skrbeti dalje tudi za to, kako da dobe otroci vedno večje spoštovanje do narodnih svetinj, in da jih čuva in brani kot najdragocenejše blago. Na tak način stori dvojno uslugo do¬ movini; na jedni strani ohrani stare spo¬ mine in za zgodovino znamenito tvarino, na drugi strani pa okrepi svoje otroke, da bodo iž njih zavedni in ponosni domoljubi. * * Trudil sem se, da bi pokazal s svojega stališča, kako morajo biti krščanske matere vzgojiteljice narodnosti; kazal sem mične prizore domovinske ljubezni in ob jednem naznanil pravec, proti kateremu nam je treba iti. Ne morem dokončati drugače, nego z go¬ rečo željo, naj bi našle moje odkritosrčne besede bogat odziv v srcu naših Slovenk. Še enkrat ponavljam: Spominjajte se pogosto že prej imenovanih besed sv. pisma: — 2-23 — «Kdor uči svojega sina, proslavljen bode v njem... Tak ni žalosten ob svoji smrti in ni osramočen pred sovražniki«. Vzgajajte svojo deco, da bodo dobri kristijani in vrli domoljubi. Trudite se, da bodo imeli vaši otroci tako plemenito srce in razum, da bodo mogli vedno trezno in goreče delati za Boga in narod, da se ne bodete kdaj sramovale nji¬ hovih del. Ce bodeš delala tako, ti zlata vzgojite¬ ljica in mati slovenska, vedi, da ti bode potem deca najdražja stvar na svetu. In zaradi vrlin svoje dece se bodeš mogla pri¬ merjati z ono materjo, ki je pokazala tovari¬ šicam, hvalečim svoje bisere in dragocenosti, svojo deco in jim je rekla: «To je jedino moje zlato, moj biser in moja dragocenost!« Da, učite svoje otroke, da bodo ljubili in spoznavali svoj slovenski narod; učite jih, da spoznajo svojo domoAdno, in privajajte jih k njej s celo svojo dušo; učite jih spoznavati slaAme prednike, da se bodo kdaj ponašali s tem, da se zovejo ž njihoAdm imenom. Na ta način bodete koristile občni bla¬ gosti več, nego kdo drug; umrete srečno, — 2:24 — obžalovane od svoje družine, a slavljene od vseh. In če ne tu, gotovo pa vas čaka obilno plačila v večnosti... Oj, slušajte ta glas, ve odlične Slovenke in slovenske matere! Potem nas bode kdaj blagoslavljala domovina; in postavite si s svojo ljubeznijo in požrtvovalnostjo že v življenju najkrasnejši in najstalnejši spome¬ nik v duši otrok in vsega naroda. In tako izvršite naj dostojneje svojo nalogo, ki vam jo je namenil Bog; in lahko porečete z apo¬ stolom: «Dober boj sem bojevala — in zdaj mi je pripravljena krona nesmrtnosti!...* Dalje torej vrle žene, Narodna zavest ne zvene; liog in narod vam vodnica Zvezda bodi — tolažnica! ^ BOG IN NABODI — 225 Opazka k strani 143. Kar se tiče naših narodnih imen, zde se nekaterim ptuja, čudna, paganska. In vendar, če jih primerjamo imenom drugo- narodnih svetnikov, vidimo: da odgovarjajo naša imena onim — ali popolnoma ali vsaj po večjem. N. pr.: Bela, Belica itd. (Albina), Belan, Belin (Albin), Blagoje (Benignus), Blagoslav (Bene¬ dikt, Makarij), Blažena (Beata, Beatrix), Bog¬ dan (Adeodat, Teodor, Donat), Bogdana (Do¬ roteja, Donata, Adeodata, Teodora), Bogosod (Teocrit), Bogoljub, Bogomil (Teofil, Ama- deus, Deocarus, Gottlieb), Bogohval (Teo- tim), Bogoslav (Mihael), Bogomir (Gottfried), Božena (Teona), Blagorod (Evgenij), Blago- tvor (Bonifacij), Božjidar (Matija, Teodor, Janez), Budislav (Gregor, Vigilius, Vigilan- tius), Bretislava (Lukretia), Boleslav (Au- gustus, Maksimilijan), Bofivoj, Borili, Bojan (Heros, Makabej, Martin), Blagica (Benigna), Branimir, Branislav, Branko (Defensor, De- fendens), Bratina (Fraternus). 15 — 226 Cvetko (Florijan), Cveta (Flora, Floren- tina itd.), Cuzdrag (Peregrin), Črnič (Niger), častibog (Timotej), čudna (Diva), častimir (Honoratus), časlav (Expectatus). Dikosava (Gloriosa), Domoljub («Vater- landus»), Dobroslav, Dobrilo (Agato, Bonus), Dobriča, Dobroslava (Agata), Devoslav (Vir- gil), Dragan, Dragič itd. (Carus, Amicus, Charus, Carissimus), Dragomira (Čarobna), Dragotin (Carolus), Divna (Diva), Desimir (Inventus), Dobromisel (Memor, Prudens), Dobislav (Inventus), Dobislava (Lucretia), Domomisel, Domogoj (Vaterlandus), Druži- ljub (Concors), Dušan (Animandus), Godemir, Godomir (Dexter, Pulcheria), Gorazd (Pru¬ dens, Sophias), Gradimir, Gradislav (Condi- tor), Gnevaš (Furius, Saevus), Gostidrag, Go¬ stiša (Hospitius, Largus, Amplus, Generosus), Gojko, Gojmir, Gojica (Nutritius, Demeter), Goloban (Columbus), Golobica (Columbina), Grozdana (Vinardus, Vindemialis), Grobiša (Rusticus). Hotebor, Hrvoje, Hraber (Andrej, Heros, Makabej, Martin), Izbor (Electus), Ingo, Inka (Peregrinus), Jagnje (Agnellus), Jaro- mir, Jaroslav (Anton, Austerus, Severus, — 227 — Saevus, Tetricus, Furius), Jasna (Serena, Clara, Blanca), Jakš, Jakša (Fortis), Krasa (Pulherija, Kalista, Berta, Brigita), Krasoje (Speciosus), Lacko (Vladislav), Ljnbav (Cha- ritas), Ljubomir i. t. d. (Amabilis, Amandus, Amatus), Liljana (Suzana), Ljuboslava (Ama- ta, Amanda), Ljutic, Ljutomir (Severus, Sae¬ vus, Tetricus). Medved (Ursus), Malež (Paulus), Motimer (Turbanus), Milovan (Berthold), Milan (Aemi- lius), Milica (Aemilia), Modronja (Sofonija), Modra (Sofija), Mirko (Fridericus, Pacifi- cus, Tranquillus), Miroslava (Irene, Friede- ricke), Mladen (Juvenalis), Novak (Novus), Nedeljko (Dominik), Negomir, Neguš (Solli- citus), Najden (Inventus), Nada (Špes), Nebo- mir (Coelestinus), Odolan (Viktorin), Očeslav (Paternus), Obrenija (Lucretia), Pravdoslav (Justinijan), Premisi (Prudens, Astutus), Pri- bislav, Pribina (Jožef, Adauctus, Črescens), Pavič (Pavo), Radegost (Hosi)itius), Rado¬ slav (Jakob, Gaudentius, Hilarius), Rastislav (Jožef, Črescens), Ratar (Agricola, Georgius, Villicus). Sulislav (Nobilis, Superius), Strahinja (mož. Timorius, Metuana), Strahota (Metod), 15 * — 228 Savica, Savka (m. Sabbas), Sredoje (Medius), Sobieslav (Auxilius), Spitibor (Alfons), Svo- tec, Svetin (Sanctus, Sanctulus), Svobodin (Franciscus, Liberatus), Slavko (Gloriosus), Slavka (Gloriosa), Svetoslav (Hijeronim), Svetozar (Lucijan), Stanko, Stojko, Stanoje itd. (Constans, Constantinus, Staticus, Per- severans, Stabilis), Stranimir (Peregrinus), Srečko (Fortunatns, Felix, Makarij), Spase- nija (Redempta, Auxilia), Sokol (Falco), Sa- dovit (Fructuosus), Tehoslav, Tehomir, Teši- mir (Pausalinus, Simon, Consolatus), Trdo- slav, Trdimir, Togomir, Trdko, Trdač (Firmus, Firminus), Trošan (Largus, Generosus), Tan- kosava (Graciliana), Tihomir (Pacificus, Tran- quillus), Trpimir (Patiens, Passus), Unjeslav (Melior), Veselili (Laetus), Vesela (Laetitia), Volk, Volkašin (Lupus), Vsevlad (Pankracij), Višemir, Velimir, Velisav, Velišnik (Maximi- lianus, Celsus, Augustus), Vojmir, (Strategus), Vladivoj, Vladimir, Vladko (Valdemar, Arche- laus, Sokrat), Vratislav (Saevus, Tetricus), Vitko, Vitezoslav (Ludovicus, Vincenc), Zma¬ goslav (Viktor, Nicefor, Siegfried, Vincenc, Darius), Vranica (Nigra), Zdravko (Valentin, Valens, Evgen), Zdravka (Valentine), Zlatko — 229 — (Aurelij), Zlatka (Aurelija), Zorko (Lucillus, Matutinus, Lucius, Lucianus), Zorka, Danica (Matutina, Candida i. t. d.), Zdislav, Zdimir (Conditor), Zemislav (Vaterlandus), Zbislav (Eventius), Željko (Desiderius, Optatus), Ži- vojin, Živoslav (Vitalis, Viventius), Židi- mir (Expectatus), Žarko (Lucillus), Žarka (Lucilla). — Pregled. Stran Škofovska priznanja. 3 Predgovor k tretji izdaji. 17 Spomin materi. 21 I. 1. Imenitnost človeka in njegove vzgoje sploh . . . 25 2. Materin upliv na deco. 32 3. Materina ljubezen do otrok. 43 II. 1. Materino delo za Boga.. 51 2. Sveta družina zgled vzgoje. 58 3. Lastnosti mladine, a) Bodi pobožna. 00 b) ubogljiva. 71 c) odkritosrčna. 73 d) sramežljiva. 76 e) delavna. 79 III. 1. Materino delo za domovino. 86 2. Ženska domovinska ljubezen. 94 3. Žene se sploh odlikujejo v domoljubju. 99 Strau 4. Rodoljubne Slovanke.104 0. Narod blagoslavlja dobre matere.116 6. Odpadniki so zaničljivi.123 IV. Pravila za narodno vzgojo: 1. Mati bodi sama rodoljubka.130 2. Domoljubje oslanjaj se na vero.137 3. Pouk treba zgodaj začeti.143 4. Mati uči ljubezen do narodnega jezika.151 5. Uči spoznavati domovino.160 C. Uporabljaj lepe zglede.173 7. Kako je treba pripovedovali.186 8. Uporabljaj narodne običaje.195 9. „ lepe narodne pesmi.204 10. „ narodne spomenike.209 Sklep .222 Narodna imena.225