Stabilizacijski boj se nadaljuje Program družbenega raavoja Ljubljaffie za leto 1976, kd so ga minuild mesec sprejeli dele-gatd sikupščine mesta je, kot je dejial v uvodnem referatu Dag-mair Šuster, predsednrik Izvrš-nega sveta staipščine »pomem-ben diokument, saj z njim do lodno opredaljujemo najpo-memitanejše naloge, kd jih. mo-ramo uiresmičiiti«. Iztočndco aa letošnje snova-«je je daJo že mtnulo leto. Ce žetono povedati, kaj nas čaka v letu 1976, moramo najprej pogleidati, kaj smo dosegld (in 6esa ne) v minulem letu. Prva potovica leta 1975 je bila v mmogodeim nadaJjevamje leta 1974 z vsemd sončnimi in še posebej senčmdimd pdatmd. V dru-g4 potovici leta pa smo, pred-visem aara/dd polibične akcije za staJbiidaacriijio, opaadld ugodnejše ratamere, ki pa seveda še ada-Ie8 naso takšne, da bd resnemu «paaoivadcu dovoldle zmoto, da bd verjed v 6udeže. Brotistoven je tudi izkupičak leta, kd je za nami Dosegii srao vmsto pornernibndh rezulta-tov, hScrrati pa so linele pomem-ben delež tudi Slabosti iz pre-tefklostd, kd se tordožavo ohranja-Jo. če k teimiu dodamo še vse pomamofoloivosti, ki se rojeva-jo, tafco zaradd nuje, ki izhaja 3s zatoonatosta raovoja, kot za-voJJo tega, ker smo navjdde vse-niiu Se vedno premalo učiniko-¦viti v predhodneim preprečeva-niju težav, potem je podoba lanstoodetne situacdije še bolj pnoteflovna. DelegaJtd v sfcupščini mesta so soglašali z ugatovitvijo pred-sedmilka izmržinega sveta, da so Staibdilizaciiijsika prizadevanja pri-nesto prve rezutote, pri 5emer , grc piredviseim za sprememjen, Odgovornejši octnos vseh do inresndjčevBffiija zahtevnih nalog bi to na vseh ravneii. Poimemb- no mesto tonajo tudd zmage v posaimsznih bdtlfcah sicer dolgo-tarajnega dn sila ziahtevnega bo-ja za zmamjšanje uvoza in po-večamje izvoza. V Ljubljani smo uspefli omejiiti zapostova-nije, miniogo odgavarneje in do-sledneje se obnašamo pri na-ložbah, uiinikovito obvladujemo t. i. sptošno porabo, prehojend so prvi koraka na doilgi poti k pamefcn«jšeinu tn učinkoviitej-šemu povezOTamju in organizi-ranju združenega dela, v dru-gem poJletou simo se marsikclaij in v cetoti gledano uspežno spoprijeld s cenami, katerih divjanje, kot je dejal Dagmar Šusteir »nismo zgolj zaustavdli, bemveč smo jdh celo potisnild navizdol v zanosnejše okvire«. V letu 1975 smo zgradili vr-sto gospodarskdh in komunal-ndh objeiktiO-v, dokončald 4.000 stanovanj (od tega na družbe-nem področju 3.656), agradili klinttčni ceniter, RTV centeir, za-čeli v dvakrat ve5jem obsegu izplačevafci osebrae dohodek pre-ko banke, uspešmo smo zasta-viM akcijo varčevanja. učtoko-vito smo poscgM v akcijo pre-skrbe Ljubljane, zgraddld smo nefkaj šol in vntcev iz progra-ma samopri*pefvka, začeli smo z uiresničevamij©ni 10-letnega cesfcnega programa, ustanovili smo medobčdnslkl odbor gospo-darsfke zbornice, preučdli smo vrst» vprašanij, sklenjenih je bdla vrsta družbenih dogovorov in samoupravmdh sporazumov in še bi lahJoo1 naštevald. Prav tako pa ne smemo vse te u&pehe preoenjevatd, saj smo se moraM soočiiti ttidi z vrsfco problemov. Naša največja sla-bost so iarazito neaigodnii re-zuibati gospodarjenja. Gospo-darska rast je po podatkih, kd so na voljo, komaijda presegla dva odstotfka, kar pomend — ob kar 5-ad®totad večjS zaposleno- sbi — da smo naredild soraz-mBrno manj kot leto poprej, pomeni, da smo bdli manj pro-duktdvni. »Ce k temu dodamo še podateik, da se je realno bi-stveno zmanjševal ostanek do-hodka, imamo že čisto dovolj ras^loigiov za naijvečjo možno za-skrbljenost,« je opozoril dele-gate Dagmar šusiter. Največji delež imajo prd te-h neugodnih rezultatih industrij-ske panoge — gjrafičma industri-ja (cbosegla je te 84 odstotkov prodzvodnje v primerjavi z le-tom 1974), bekstdlna industrija (93 odstoitkov), papirna indu-strija (98) ter najpomembnej-ša indu&trijska panoga v Ljub-ljansikem gospodarstvu, kovin-sika in eletotrodtndustirija, ki sta pavečald fizični abseg proiavod-nije le za 1 odstotrft. Med uspešniiTna panogami so bile elekfcrarne (za 33 odst- več-ja proizvodnja kot leto poprej), neikovinska industrija (17 od-stotkov), živilska industrija (15), usnjena galaoterija (14) in pldnarna (17), vemdar znaša delež beh panog v ceaotni in-dusferijski proizivodniji Ljutolja-ne komaj 17 od®totiko.v. Slab-šajo se tudi drugd kazalci go-spodarjenja, kot so nairočiia, osifcrba s suirovdnarra, zaloge ipd. Venidar slabosti gospodar-jenja niso eddne slabosti Ljub-ljane v mdnudeim letu. Delegati so se seznandili še z nekaterkni dTUgdmi slaboistmi v družbeni nadgradnji, v stanovanjskern in korounalneim gospodarstvu, podasnositi, premajhini učiniko-vdtosti in odgovomosti pri ures-ničevanju dogovorjemih nalog, odsotnostd projektov za pospe-Send gospodarsiki razvoj ipd. Sedaj, ko vemo, kj«r smo »grešili« in kje smo bi'li uspeš-ni, nam seveda nd bilo težfco za-. 6rtatt naše poti v letošnjem letu. Dagmar šuster je zelo enostavino pa vendar slikovito oznadil smer na&ih naporov v letu 1976: »Leto, v katerem se nahaijamo", bo poteikalo v zna-menju nadaljevanoa in zaostino-vamja stabdMBacijskega boja«. Zato so se delegati zaveeli aa »popularno« stabdldzacijsko strategijo, kd jo je abliikoval izvršni svat SML, kd se da v nekaj besedah pavxetd v —več naireditd, varfievati in ustvariti ustrezno vadušje za uspešne akaije. V bem sMopu pa lma gosipo-darsbvo še naprej, še posebej pa prodzsvodmi del najpomemb-nejše mesto. LJutfljana bo dala letos posebein poudairek obli-kovanju dovolj dekcrm&ga kon-. cepta gospodarsikega raavoja nam najboJj manijlka. Zato je naSega mesta, kajitd ravno to pafcrebno apratelitri nosiloe raz-vaja, pobretone povezave, nujne utorepe ter 9pcKifbaid.itt aM izsi-litd iadelavo dotoCnih projeik-tx>v, ki bodo s svojo realiizaoijo zagotovild preipotoebne premike. Nadaije bo tx>riš6e boja v letošnjem letu prav gotovo tudi prd zaposlovanju, saj je fcreba nijegovo rast, Iz znanim raelo-gov nemudoma zavreti. Zniža-td je treba tudl stirožlke, bolje iizikoriiščaitd dane možnostd, iz-boijšati odmos do dela, se za-vzetd za vse otoldke varCevanja ipd. Nalog je še veJiko — od boja za stabildziranje oem (na pod-ročju stanovanjske izgradm