Celje - skladišče D-Per III 19/1973 1119730581,12 COBISS ® GLASILO KOLEKTIVA LETO IX. ŠT. 12 CELJE, DECEMBER 1973 Ok pte&t&pu Leten 197U Ob dejstvu, da smo na pragu novega leta, se nam podzavestno vsiljuje vprašanje, ali smo v letu 1973 izpolnili vse naloge in sklepe organov upravljanja in družbeno-poldtič-nih organizacij. Ob upoštevanju, da je bilo leto 1973 za našo delovno organizacijo izredno naporno nam je kljub temu uspelo izpolniti osnovne naloge tako na gospodarskem področju, kot na področju uveljavitve ustavnih sprememb. Na gospodarskem področju smo uspeli zabeležiti nekoliko pomembnih rezultatov. Realizacija proizvodnje in blagovnega prometa bo znašala prvič od kar obstoja MERX preko milijardo dinarjev in s to realizacijo se MERX uvršča v občini Celje na drugo mesto, v republiki Sloveniji na deveto in v Jugoslaviji na petdeseto mesto med trgovskimi organizacijami. Korigiran ostanek dohodka (amortizacija nad predpisano stopnjo in ostanek dohodka) smo ustvarili cca 29.700.000,— din. Povprečni osebni dohodek znaša preko 2.000,- din mesečno na zaposlenega, naj nižji osebni dohodek pa je 1.400,— din mesečno, toda delovnih mest, ki prejemajo osebni dohodek okoli 1.400,- do 1.500,-din je sorazmerno malo. Za stanovanjsko izgradnjo smo izločali cca 3,6 milijona din, od tega zneska smo prispevali v občinske solidarnostne sklade cca 720.000,- din. Nešteto je še zanimivih ugotovitev, ki osvetljujejo uspešno in neuspešno delo delovne organizacije kot celote in njenlih sestavnih delov, toda ta komentar bomo nadaljevali, ko bomo imeli pred sabo zaključni račun za leto 1973. Razprava o formiranjiu TOZD je pritegnila slehernega člana kolektiva. Preko 250 enot se je odločilo da formira 11 TOZD. Prvo dejanje ustavnih dopolnil je za nami. Ustanovljene so TOZD, podpisan je samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo »MERX«, TOZD so registrirane v registru gospodarskih organizacij, izvoljeni so delegati organov upravljanja TOZD in delovne organizacije. Materialna osnova Dosežena realiz. blag. prom. Vrednost poslovnega sklada Število zaposlenih Štveilo enot Zasluga za uspešno delo v preteklih 15 letih pripada vsem, ki danes delajo na različnih delovnih mestih v enotah »MERX«, ki se razprostirajo od Črne na Koroškem do Brežic in od Ruš do Zagorja. Svoj delež današnjemu MERX-u so dali tudi nekdaj aktivni člani in danes upokojenci. Minulo delo ovrednoteno v materialnih dobrinah je dostojna dota starega MERX-a novoformiranim TOZD in delovni organizaciji. Na pragu novega leta 1974 nas 171 6 čaka nešteto nalog. Morali bomo dokazati, da formiranje TOZD ni le organizacijska sprememba temveč nova kvaliteta v družbeno-eko-nomskih odnosih in resnično uveljavljanje neposrednega upravljanja delavcev z rezultati svojega delaj. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želim zdravo, srečno in uspeha polno leto 1974. V. d. generalni direktor: FRANC PETAUER *****^****^******¥¥¥*¥¥¥¥¥¥¥¥**¥¥*-¥.*¥*¥-¥¥¥¥¥-¥-*** družbeno politične organizacije in organi upcaotjanja želijo odeni etanom kolektioa udpešno nooo Leto 197 U A************************************************* vseh TOZD in samoupravi j alska zavest sta porok, da bodo lahko delavci neposredno in posredno preko svojih delegatov uspešno vodili TOZD in premagovali razne o-vire in težave, ki bodo odraz vsesplošnega prizadevanja za obvladovanje ekonomskih neskladij na jugoslovanskem tržišču. Ob zaključku leta 1973 se lahko z zadovoljstvom spominjamo na 15 let napornega, toda uspešnega dela. Podjetje »MERK« je nastalo 1. 1. 1959 z združitvijo trg. podj. na debelo »Koloniale-živila« in »Potrošnik« Celje. Že ob nastanku novega podjetja so bili prisotni vsi Pokazatelji pozitivni elementi integracijskih procesov. Zavedajoč se integracijskih učinkov za hitrejši gospodarski razvoji zaostale trgovine na drobno in debelo s prehrambenim blagom, mlinske industrije, pekarstva in gostinstva, smo si zadali enega od osnovnih ciljev razvoja podjetja »ZDRUŽEVANJE«. Ta cilj je bil v celoti izpolnjen. Današnji »MERX« je sestavljen iz 21 manjših podjetij. Primerjava finančnih ali drugih pokazateljev »MERX«-a pred 15 leti lin »MERX«-a danes je skoraj nemogoča in nerealna vendar zanimiva: v 000 din MERK 1959 1973 Indeks 22.600 360 1,180.000 150.000 2.180 246 5221 41667 1275 4100 Podpisan je samoupravni sporazum Predsednik obč. skupščine Celje ing. Dušan Burnik čestita k delovnim uspehom Merxa V ponedeljek, dne 24. t. m. popoldne je bila v Narodnem domu v Celju majhna svečanost, ki so se je udeležili poleg naših članov — dosedanjih upravljalcev v posameznih delih podjetja — tudi predstavniki družbeno političnih organizacij Celja. Po skrbno pripravljenem kulturnem programu, ki je bil povezan z recitacijami in nastopom »Morsovega« okteta so pooblaščenci delavcev v TOZD podpisali samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo MERX Celje. Hkrati se je v to slavje vključilo tudi praznovanje 15. obletnice MERXiA. Predsednik DS podjetja tov. Slavko Zagoričnik je v svojem govoru dal tema dvema zgodovinskima dogodkoma poseben pomen. Med drugim je dejal: (objavljamo le delnii izvleček iz njegovega govora) V zadnjem času je napočilo novo obdobje ustavnih sprememb. Dosežki tehnike in znanosti so na vseh področjih presegli normalne okvire tistega, kar je bilo uzakonjeno. Skratka, ti dosežki so terjali korenite spremembe v ustavi, odnosno v vsej zakonodaji. S sprejetjem ustavnih dopolnil je zopet nastala važna prelomnica v zgodovini družbenega in delavskega upravljanja. Vloga delavca v delovnem procesu dobiva vse večji pomen. Delavec je tisti činitelj, ki ob uporabi družbenih sredstev s svojim osebnim delom ustvarja družbeni produkt, potem naj tudi odloča o vseh pomembnih vprašanjih v delovnem procesu, medsebojnih odnosih in materialni osnovi. To pa je uresničljivo le tedaj, če delavci, samoupravno organizirani v TOZD lahko neposredno brez kakršnega koli vpliva od znotraj ali od vrha odločajo o sadovih svojega dela. Tako odločanje pa mora biti trezno, preudarno in gospodarno. TOZD ni samemu sebi namen. To je le oblika in osnovna celica gospodarskega sistema, kjer se prepletajo najrazličnejša družbeno politična in ekonomska dogajanja. C e se povrnem na formiranje TOZD v naši delovni organizaciji, potem moram reči, da kakšnih večjih problemov ni bilo. Družbeno politične organizacije, ki vseskozi spremljajo družbena dogajanja, so pri aktivizaciji članov in pri proučevanju najrazličnejših problemov odigrale važno vlogo. Lahko rečem, da je sindikalna organizacija dala pomemben prispevek tako v pripravljalnem postopku, ko se je obravnaval ekonomski elaborat, kakor tudi na samih zborih kolektivov, kjer so se organizirale TOZD. Sindikalna organizacija je takoj po izidu ustavnih dopolnil opravila potrebno reorganizacijo v duhu bodočih TOZD. Stališča družbeno političnih organizacij so bila enotna v tem, da je treba dosledno uresničiti ustavna dopolnila in v danih pogojih ob upoštevanju specifičnosti delovne organizacije ustanoviti odnosno organizirati TOZD tam, kjer so izpolnjeni v-si pogoji. Pri tem je vedno bdelo pred očmi načelo neposrednega upravljanja in neposrednega odločanja o vseh pomembnih zadevah v toku delovnega procesa, o rezultatih dela, pravicah in dolžnostih delavcev in podobno. Ob takem enotnem 'konceptu so se delavci odločili za organiziranje 11 TOZD, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma združijo v delovno organizacijo MERX Celje. Samoupravni sporazum, ki smo ga sprejeli na zborih TOZD zajema vsa tista določila, ki jih predpisuje Med govorom predsednika delavskega sveta Slavka Zagoričnika Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela lin njihovem vpisu v sodni register. Na podlagi rezultatov zborov povzemam, da so določene pripombe bile razčiščene na zborih kolektivov. Ugotavljam tudi, da je na vseh zborih bil samoupravni sporazum temeljito predisku-tiran in nato sklenjen na način ter po postopku, ki ga določa zakon. Samoupravni sporazum je bil sprejet v vseh TOZD z najmanj dvo-tretinsko večino, danes pa dajemo temu pomembnemu aktu s podpisom svečano obliko. Mislim, da ni potrebno ponovno razčlenjevati posameznih določb samoupravnega sporazuma, ker so bili vsebinsko z njim seznanjeni delavci na zborih. Življenje v novih samoupravnih celicah — TOZD že teče in delavci neposredno prevze- Družbeni dogovor o Organizacije združenega dela. Občinski sindikalni sveti, Komiteji občinskih konferenc ZKS, Občinske konference SZDL, Občinske konference ZMS, Upravni odbori sklada za štipendiranje lin kreditiranje, Skupščine temeljnih .izobraževalnih skupnosti, Skupščine kulturnih skupnosti in skupščine komunalnih skupnosti za zaposlovanje so na podlagi določb resolucije skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v ŠR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46/7:1) izdelale Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike, in sicer za vsako občino posebej. Podpisniki tega družbenega dogovora bodo temeljna vprašanja s področja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih tako, kot določa dogovor. Nesporno je, da 'iz kadrovske politike vse prepočasi izginja odločanje v ozkih krogih in nenačrtnost, zavedajoč se ob tem, da je eden osnovnih smotrov samoupravne kadrovske politike -ustvarjanje takšnih družbenih razmer, ki bodo o-mogočale vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti vseh delovnih ljudi ter, da postajajo prav delovni ljudje v družbenopolitičnih skupnostih in rv svojih organizacijah na vseh področ jih združenega dela vse-bol-j nosilec kadrovske politike. Z družbenim dogovorom se podpisniki dogovorijo: o enotnih merilih, o pogojih in drugih elementih kadrovske politike na temelju ,te resolucije, zlasti še glede najnujnejših izobrazbenih in drugih pogojih za vodilna, -vodstvena in druga delovna mesta, o pogojih in rokih za pridobitev zahtevane izobrazbe, o -sistemizaciji delovnih mest, o enotnih pogojih reelekcije, o elementih stimulacije, o obsegu sredstev za izobraževanje in uspo- majo nase zadolžitve. Težišče dela prehaja v TOZD. TOZD postaja zaključena delovna celo ta v in je j zaposlenih delavcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da vsak delavec v TOZD živi s svojo iOZD v delovni organizaciji MERX Celje. Delovna organizacija Mera, tako povzemam iz samoupravnega sporazuma — bo tudi v bodoče koordinator dela TOZD in vsklajevalec skupnih interesov. To je pa tudi zato, ker -smo že v uvodnih določilih samoupravnega sporazuma ugotovili, da je naša sedanja finančna dn materialna -osnova rezultat dosedanjega skupnega dela, naporov in prizadevanj. Ce je temu tako, potem mora biti vodilna misel glede solidarnosti, medsebojne pomoči, povezovanja skupnih interesov in tovarištva v bodoče vedno prisotna. Ce bomo Za večino ljudi je kruh še vedno ne samo osnovno ampak celo najvažnejše živilo, (ki se konzumira skoraj -pri vseh dnevnih obrokih. Ni skrivnost če navedem, da še danes često zadovoljimo preko 50 % potrebnih dnevnih kalorij s -kruhom in pecivom. V tem podatku so skrite tiste »čudodelne« kalorije, ki se jih nekateri(e) tako boje in s -strahom stopajo na tehtnico. Ogljikovi hidrati, sladkor in škrob pretežno poskrbijo za odvečne kilograme, vendar vas kruha naj ne bo strah. Pri pravilni prehrani, zlasti pri pravilni konzumaoij i kruha, ne bo težav. Povdar-iti je potrebno, da s kruhom še vedno zaužijemo od 30 — 40% vseh potrebnih dnevnih beljakovin. Beljakovine testa so sicer kvalitetnejše po sami sestavi, vendar dražje. To živilo —-kruh, je tudi močan izvor vitaminov B kompleksa (ugoden vpliv na živčni sistem), kalcija, železa ter mineralnih soli. Vse to govori kruhu samo v korist. Zakaj bi ga potem zavračali pri dnevnem obroku? Tako pomembna vloga tega živila v naši prehrani nedbhod-no zahteva proizvodnjo visokokvalitetnih pekovskih proizvodov. Zahteve potrošnikov glede fizikalnih lastnosti, arome, daljše hoteli — in brez dvoma to tudi hočemo — da bo življenje v novi vsebini delavskega samoupravljanja lepše, da bo podana varnost vsakega delavca glede njegove zaposlitve, vsakemu dana možnost nadaljnjega izobraževanja in izboljšanja gmotnega -položaja, potem bosta potrebna strpnost in razumevanje, ne nazadnje pa tudi preudarno odločanjem! e. Izločevati bomo morali vse škodljive pojave vsiljevanja in diktiranja vsepovsod tam, kjer hi tako delovanje škodilo interesu delovnega človeka in kratilo njegove osnovne pravice. Prepričan sem, da bodo taki škodljivi pojavi takoj odkriti in v kali zatrti, če bomo vsi budni in če bo tudi delavska kontrola zastavila svoj vpliv in odigrala tisto vlogo, ki ji jo delavci po-verjajo; trajnosti in svežine proizvodov, so vedno večje. S temeljitimi spremembami v proizvodnji in tehnologiji kruha in -peciva, kot vse večji zahtevnosti potrošnika, kruh doživlja velike spremembe v pogledu svoje oblike, sestave in okusa. Sodobna proizvodnja daje prednost pšeničnim mokam in kruhu z intenzivnim skrajšanim procesom vrenja, kot tudi vse večji uporabi pomožnih sredstev za -peko. Naš asortiman kruha in peciva je še vedno prereven, da bi se lako z njim zadovoljili. Čeprav je bilo na tem področju precej narejenega. Domači hlebi so sorazmerno hi-tro dobili mesto na mizi pri vsakem obroku. Za ajdove hlebčke, ki so bili precej iskani v prodajalnah, je žal prehitro -zmanjkalo ajdove moke na trgu. Več besed pa hi bilo potrebno izreči o TOAST kruhu. V primeru, da bi ga zamenjali s TOZD, ga lahko imenujete tudi z lepim slovenskim imenom — kruh za praženje. S to vrsto kruha šele prodiramo na trg. Pravzaprav gre za kruh, ki se pripravlja z mešanico mehkih dn ostrih belih mok ter določenimi dodatki. Testo se pripravlja po specifičnem tehnološkem postopku. Tudi sam način vlaganja v modele enotnih osnovah kadrovske politike sabljanje -ter o normali notranje je vnesti v samoupravne akte po migracije strokovnih kadrov. enem letu, ko začne veljati ta do- Dmžbeni dogovor stopi v velja- govor. Za izvajanje nalog pa so od-vo, ko ga podpišejo vsi udeleženci govorni samoupravni organi, di-(naša organizacija je dogovor že rektor ter službe v (katerih delo-podpisala). krog -spada izvajanje nalog ,iz tega Vse obveznosti iz tega -družbene- področja dela. ga dogovora so dolžne organizaci- Janez FEDRAN TOAST-kruh današnjega dne Igra tehnologije in dodatkov za pečenje je svojstven. Peče se v pokritih modelih, da je z vseh strani enaka skorja. Značilnost TOASTA je v tem, da je že narezan na enakomerne 11 mm debele rezine ter pakiran v 0,5 ikg zavitke. S tehnološkim procesom dosežemo enakomerno fermentacijo v času zorenja testa, to pa daje kruhu pravilno poroznost po prerezu. Prav .ta luknj.ičavnost je vzrok, da dobimo pri uživanju kruha, v usta precej zraka, kar daje občutek polnosti, kruh se hitro premeša s slino, zato je dobro topen v ustih. Posledica tega je občutek sitosti po nekaj koščkih. To pa pomeni, da TOAST kruh ne redi, ker ga pač malo pojemo. Svojo karakteristično aromo in okus pa dobi šele po pečenju oz. praženju. Pripravite ga lahko na toliko načinov kakršen je vaš smisel za izvirnost (z rakci, češnjami, ragujem, pa jetemi, domači na španski, italijanski, madžarski, mencav način itd.). Koščki TOASTA se opečejo v toasterju, če ga imate, zadostuje pa tudi vroča pečica ali kar plošča na štedilniku. Seveda še tople rezane ponudimo z raznimi namazi. TOAST je idealna rešitev za naš skopo odmerjeni čas. Zjutraj je najbolj primeren z -maslom ali medom. Dopoldne za -tople sendviče s šunko in sirom, ali pa obložene kruhke. Tudi pri nepričakovanih o-biskih nas lahko hitro reši iz zadrege. Trajnost mu je 7 dni, zato je lahko vedno pri roki. ing. Edi STEPINŠEK Iz peči! Slovesno smo praznovali Pri temeljni organizaciji združenega dela MERX Slovenj Gradec so izvolili nov odbor mladinskega aktiva. .Na volilni konferenci so si mladinci zadali širok program dela, v katerem so zlasti podčrtali idejnopolitično usposabljanje mladih, izvolili so tudi posamezne referente, ki skrbijo za področje kulture, športa, idejnopolitičnega izobraževanja ter strokovno usposabljanje mladih. V počastitev dneva republike pa so v našem kolektivu pripravili mladinci bogato proslavo, v kateri so nastopali z recitacijami, pevskimi in glasbenimi točkami. V pozdravnem govoru ije predsednik mladinske organizacije lepo orisal spomine NOB in rojstvo naše domovine. Za dobro pripravljen in uspel program je treba izreči pohvalo vsem mladincem naše delovne skupnosti. To pohvalo pa ja izrazil kolektiv s tako številnim obiskom in z močnim aplavzom. S tem pa si je pridobil mladinski aktiv zaupanje od strani delovne skupnosti in še večjo voljo do nadaljnega dela. Takšna prireditev in druga srečanja, ki jih misli mladinski aktiv pripraviti v bodoče, daje možnost za večje sodelovanje lin povezovanje starejših z mlajšimi, kar daje kolektivu večjo enotnost in -prispeva k večjemu napredku našega kolektiva in izgradnji naše socialistične samoupravne družbe. REPAS JOŽE Pripomba uredniškega odbora: Opravičujemo se, ker radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti govora. Uredniški odbor se zahvaljuje bralcem in sodelavcem za sodelovanje ter jim želi uspehov polno novo leto!_________ ★A*********************"* Prosta sobota dela v TOZD Postavljeno je bilo naslednje vprašanje: Novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je podobno, kot ie določal že TZDR predpisal v 3. odst. 23. člena, da se, če je v skladu z zalkonom vpeljan delovni teden z manj kot 6 delovnimi dnevi, štejejo dnevi za kolikor je skrajšan delovni teden, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v TOZD (letni dopusti itd.) kot delovni dnevi. Z ozirom na navedeno se v trajanje letnega dopusta obvezno vštevajo tudi tako imenovane proste sobote. Menim, da takšna ureditev ni pravilna, saj so delavci v krajšem kot 6-dnevnem delovnem tednu že delali polni delovni čas (42 ur) v tednu, zaradi česar je treba šteti — v primerjavi z delavci, ki delajo v 6-urnem delovnem tednu — njihovo »prosto soboto« dejansko kot njihov dnevni počitek, ki ga delavci, ki delajo v 6-dnevnem delovnem tednu že izrabljajo med celim tednom; tako so tudi delavci, ki delajo v 6-dnevnem delovnem tednu, vselej upravičeni do nadomestila OD za plačan državni praznik, kadar ta pade na soboto, delavci, ki pa delajo v 5-dnevnem delovnem te-dn-u pa le takrat, kadar pade takšen državni praznik na njihovo delovno soboto. Menim, da je takšno razlikovanje ko se »prosta sobota« enkrat upošteva kot delovni dan, drugič pa ne upošteva, neupravičeno. Zaradi it ega vprašam, če se to vprašanje obravnava in pripravlja postopek za spremembo te zakonske odločbe v tem smislu, da se tako imenovane proste sobote ne štejejo za delovne dneve v opisanih primerih, namreč za to, kar dejansko so: to je dnevni počitek delavcev, do katerega je v taki obliki prišlo zaradi prerazporeditev njihovega delovnega časa. Republiški sekretariat za delo je posredoval naslednji odgovor: Po določitvi tretjega odstavka 23. člena zakona o medsebojnih razmer jih delavcev v združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 22/73) se štejejo dnevi, za kolikor je skrajšan delovni teden, če je v skladu z zakonom vpeljan delovni teden z manj kot šestimi delovnimi dnevi, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji združenega dela (letni dopust itd.) kot delovni dnevi. Takoimenovana »prosta sobota«, M jo uvedejo delavci v temel jni organizaciji združenega dela, se šteje glede uveljavljanja pravic po delu in iz dela, kakor da jo je delavec prebil na delu v temeljni organizaciji združenega dela. Prdsta sobota namreč nima zna- in uveljavljanje čaj tedenskega (nedeljskega) počitka. Ta tedenski počitek se v času izrabe letnega dopusta ne šteje v število delovnih dni, ki so določeni za izrabo letnega dopusta, medtem, ko se prosta sobota šteje kot delovni dan, ki se všteva v dneve letnega dopusta. Delavcu, ki dela samo pet dni v tednu, se torej šteje za letni dopust šest, ne pa pet delovnih dni. Glede na zgoraj navedeno smo mnenja, da z razporeditvijo tedenskega delovnega časa na petdnevni delavni teden, v katerem delavci s,icer že opravijo predpisanih 42 ur tedensko, ni prenehala biti prosta sobota kot delovni dan glede na pravice .in obveznosti delavca, s tem pa tudi glede na letni dopust. V primeru, da pade državni praznik na dan proste sobote, ne pripada delavcu za ta dan, ko ne dela, nobeno nadomestilo osebnega dohodka. Delavec ni namreč prav nič oškodovan, če pade državni praznik na prosto soboto, ko delavec itak ne dela. Določba 28. člena cit. zakona daje delavcu sicer pravico do počitka ob praznikih SFRJ in ob praznikih republike, ki so določeni v zakonu kot dnevi počitka. Če delavec ob prostih sobotah ne dela, ne pride v poštev ustrezni počitek, ker takšen delavec že itak počiva ob prostih sobotah. Nadomestilo osebnega dohodka .se namreč daje za čas, v katerem bi delavec delal, da ni nasto- pravic delavcev pil primer, ki mu daje pravico, da ne dela oziroma, iki delavca proti njegovi volji preprečuje, da bi delal. Nadomestiti se namreč ne more tisti osebni dohodek, ki ga delavec ne bi niti prejel, ker ni bil dolžan določenega dne delati. Sadimo, da v konkretnem primeru ne gre za nobeno neupravičeno razlikovanje, ko se »prosta sobota« enkrat šteje za delovni dan (letni dopust), drugič pa se ne u-pcšteva (državni praznik). Pripominjamo, da se ne pripravlja noben postopek za spremembo 23, člena oit. zakona v tem smislu, da se tki. »proste sobote« ne bi štele za delovne dneve, temveč za dnevni počitek delavcev, do katerega je prišlo zaradi prerazporeditve delovnega časa, kajti za tako spremembo ni upravičenih družbenoekonomskih razlogov. Poleg tega pa je razporeditev delovnega časa v pristojnosti samih temeljnih organizacij združenega dela, ki to razporeditev urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v družbenem delu (4. člen cit. zakona) t. j. od delavcev v temeljni organizaciji združenega dela je namreč odvisno, ali uvedejo šestdnevni ali pa petdnevni delovni teden. Seveda so pa pri tem dolžni upoštevati načelno določbo cit. zakona o medsebojnih razmerjih, ki izrecno iz navedenih razlogov določa, da dela proste sobote po pravni naravi združujejo naravo delovnega dne, ne pa kot dan počitka. Desetletnica muzeja revolucije Muzej revolucije bo ob koncu leta praznoval desetletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil decembra 1963, ko se je dotedanji oddelek za zgodovino revolucije pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, razširili, dobili nove prostore in odprl obsežno, vsebinsko zelo bogato, zanimivo, poučno in estetsko 'lepo urejeno stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi na območju celjske regije. Celje je tedaj dobilo samostojen, specializiran zavod, ki je začel načrtno in sistematično iskati, zbirati, urejati in proučevati zgodovinsko gradivo, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti velika izročila naše revolucije. V desetih letih je Muzej revoulcije razvil široko dejavnost, opravil pomembno raziskovalno in vzgojno delo ter opravičil svoj obstoj. V tem obdobju so njegovi strokovni delavci zbrali veliko dragocenega dokumentarnega gradiva, napisali več knjig in drugih publi- kacij ter pripravili 100 stalnih, občasnih ali potujočih razstav, s katerimi so zelo nazorno, pregledno in v zanimivi obliki predstavili javnosti celovito podobo veličastnega boja proti okupatorju na območju nekdanjega celjskega okraja. Te razstave si je doslej ogledalo že 477.800 obiskovalcev, med njimi kar okoli 65 % mladine. S takim delom je Muzej revolucije nedvoumno veliko prispeval k temu, da spomini na najtežje in odločilne dni naše preteklosti niso obledeli, da je obdobje narodnoosvobodilnega boja živo prisotno v našem vsakdanjem življenju in močno vpliva na oblikovanje moralne, svobodoljubne patriotične in revolucionarne zavesti delovnih ljudi, zlasti mlade generacije, ki v narodnoosvobodilnem boju išče nove vzpodbude, vzorce in moči za svoje ustvarjalno delo pri nadaljevanju revolucije ,in oblikovanju novih samoupravnih socialističnih odnosov med ljudmi. Reorganizacija ZK Merx Izhajajoč iz organizacijsko političnih načel statuta ZKJ in ZKS, današnje vloge ZK znotraj delavskega razreda v smislu ustavnih dopolnil, stališč TI. seje konference ZKJ, stališč CK ZKS in zahtev komunistov po organizacijah, oddelkih in aktivih, organiziranih v okviru občinske organizacije ZKS Cele j, je občanska organizacija ZK na IV. seji konference sprejela nov sklep o organiziranosti v občini Celje. Člani organizacije ZK »MERX« Celje smo sprejeli na svoji 4. volilni konferenci dne 9. novembra 1973. SKLEP O ORGANIZIRANOSTI ZVEZE KOMUNISTOV V DELOVNI ORGANIZACIII »MERK« CELJE Konferenca je izvolila SVET ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV DELOVNE ORGANIZACIJE MERK CELjE za vsklajevanje in povezovanje politične dejavnosti med organizacijami Zveze komunistov. SVET ORGANIZACIJ ZK povezuje naslednje organizacije: L organizacijo ZK v TOZD Grosist in Transport Celje, 2. organizacijo ZK v TOZD Pekarn in slaščičarn Celje, 3. organizacijo ZK v TOZD Maloprodaja in Gostinstvo Celje, 4. organizacijo ZK v TOZD Skupne is-lužbe Celje, 5. organizacijo ZK v TOZD Maloprodaja Ravne na Koroškem, 6. organizacijo ZK v TOZD Gostinstvo Ravne na Koroškem, 7. organizacijo ZK v TOZD Slovenj Gradec, 8. organizacijo ZK v TOZD Šentjur in 9. organizacijo ZK v TOZD Laško. Svet organizacij ZK šteje 13 do 15 članov in to: — sekretar — namestnik sekretarja — iz OZK Grosist in Transport 2 člana — iz OZK Pekarn in slaščičarn 1 član — iz OZK Maloprodaja in gostinstvo 1 član — iz OZK Skupne službe 2 člana — iz OZK Maloprodaja Ravne 1 član — iz OZK Gostinstvo Ravne 1 član — iz OZK Slovenj Gradec 1 član — iz OZK Slovenj Gradec 1 član — .iz OZK Šentjur 1 član — iz OZK Laško 1 član Na nivoju sveta organizacij bodo delovale naslednje komisije: — komisija za idejno-politično usposabljanje komunistov (člani te komisije pa bodo delovali kot referenti v svojih OZK), — kadrovska komisija, — komisija za družbeno ekonomske odnose, — komisija za informiranje, — komisija za delo z mladino. Temeljne naloge sveta organizacij ZK so zlasti: — usklajuje in povezuje politično dejavnost med organizacijami ZK, — zastopa organizacije ZK pri občinskih in dragih organih ZK, — daje smernice za izdelavo programa dela in akcijskih programov, pri čemer usklajuje te programe s programi dela višjih vodstev, kviru delovne organizacije MERK, — pripravi dvakrat letno redno se- o delu organov V zadnjem tromesečju je imel Delavski svet 2 seji, prav toliko pa tudi Poslovni odbor. Od važnejših sklepov, ki jih je Delavski svet sprejel na 6. redni seji, dne 4. 10. 1973 velja omeniti potrditev sprememb lin dopolnitev Pravilnika o delitvi dohodka in o-sebniih dohodkov po predlogu, ki je bil dan v razparvo članom delovne skupnosti, dne 1. 8. 1973. Gre za naslednje spremembe, oz. dopolnitve j a) Delovno mesto šefa EOF se razvrsti pod zap. številko 13 in oceni s 1400 točkami b) Delovno mesto vratarja (telefonist in tehtniičar) se uvrsti v tabeli pod zap. številko 264, z ocenitvijo 510 točk. c) Naziv delovnega mesta v tabeli po-d zap. številko 129 — dzme-novodja I (pek) se spremeni in glasi: Izmeno vod ja - predpečnik (pek) 730 točk* č) Naziv delovnega mesta v tabeli pod zap. številko 256 se dopolni lin glasi: Oblikovalec II priučen (nad 3 leta — napreduje le po sklepu), 530 točki d) Dopolnijo se posamezne grupe delavcev in sicer: II. grapa: priučeni pek. delavci pri istem delu, s stažem nad 2 leti; V. grapa: priučeni pek. delavci jo članov konference, po potrebi ali na zahtevo organizacij ZK skliče izredno sejo konference, lahko pa tudi skliče konferenco po delegatskem načelu, — -na področju idejnopolitičnega munisti obvezna stališča in sklepe o vprašanjih, ki so skupnega pomena za TOZD v DO, — kontrolira realizacijo sprejetih Sklepov in stališč, — opravlja druge naloge na podlagi statuta in po veljavnem programu dela, — — napodročju idejnopolitičnega izobraževanja komunistov bo svet ZK skupno s komisijo za idejno politično usposabljanje organiziral predavanja in seminarje po ternah, ki bodo predhodno dogovorjene. Zavzemali se bomo za organiziranje politične šole za perspektivne kadre v okvira celotne organizacije v sodelovanju z OBK ZKS Celje oziroma komisijo za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri občinskem komiteju Celje. SVET ORGANIZACIJ ZK MERK upravljanje s stažem nad 6 mesecev do 2 let (stari nad 18 let); VII. grupa: priučeni delavci nad 18 let; VIII grupa: nepriučen.i delavci nad 18 let; IK grupa: nepriučeni pek. delavci s stažem do 6 mesecev. e) Upravičenci na dodatek 50 točk se razširijo še na — blagajničarke v marketih .in samopostrežnih trgovinah, če delajo poln delovni čas. f) Upravičenci na dodatek 20 točk se razširijo še na — delavce v polnilnici moke v mlinu in — delavce v silosu. Na predlog Poslovnega odbora je Pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov dodan nov člen, ki iglasi: Z veljavnostjo od L 9. 1973, se prizna delavcem fiksni dodatek na osebne dohodke, na podlagi ocenitve delovnih mest po .tabeli. Nadalje je DS potrdil sklep Poslovnega odbo-ra z dne 1. 10. 1973, po katerem se pri gostišču »Koroški dom« določi za osebne dohodke 20 >% od L 7. 1973 dalije, enak odstotek pa tudi pri gostišču »Pod gradom«, od 1, 5. 1973 dalje. V celoti je Delavski svet sprejel in potrdil predloge sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih, k,i so bili dani v razpravo članom delovne skupnosti dne 24. 5. 1973. S sprejetimi dopol- nitvami je pravilnik: vsklajen z norim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, zlasti glede števila delovnih dni letnega dopusta (najmanj 18 in največ 30 delovnih dni), glede pravice do letnega dopusta, ki jo delavec pridobi po 6 mesecih nepretrganega dela v TOZD m glede pravic delavcev, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa. Po novem določilu, delavci, ki ne nastopijo dela do vključno 30. junija, ne izpolnjujejo pogoja 6 mesečnega enpretrganega dela in nimajo v tistem letu pravice do letnega dopusta. Delavec, začetnik pa izpolni pogoj 6 mesečnega nepretrganega dela, v primeru prehoda iz ene v drugo delovno organizacijo, če je prešel najpozneje v 3 delovnih dneh. Delavski svet je obravnaval tudi predloge sprememb in dopolnitev statuta podjetja, ki so bili dani v razpravo članom delovne skupnosti dne 5. 9. 1973, vendar je sklepanje o predlogih, 'ki zadevajo določila o pogojih za zasedbo delovnih mest direktorjev TOZD, odgodil od sprejetja novih statutov TOZD in statuta delovne organizacije MERX. Na predlog komisije za kadre je bil sprejet sklep, da se sklene družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje, v vsej njegovi vsebini. Delavski svet je dal soglasje k predlogu komisije za delovne in življenjske pogoje, da se prosilcem za stanovanjske kredite, ki se uvrstijo v prednostno listo za leto 1972 omogoči koriščenje kredita in sicer: Gornjak Francu in Mariji Din 45.000.— Mohorič Ivanu Din 20.000.— Obrez Ediju in Mariji Din 20.000,— Strgan Alfonzu Din 40.000.— Tkalec Antonu Din 10.000.— Razgor Jožetu Din 25.000.— Polnjena je tudi uvrstitev v prednostno listo prosilcev za stanovanja in stanovanjske kredite za leto 1972: Gekon Jožeta Čoki Jožeta Kovač Silvo Miljevič Ivanko Rečnik Marijo Regulj Alberta Romih Frido Sivka Angela Veber Zinko (49 točk) za kredit Din 10.000,— (69 točk) za kredit Din 10.000,— (61 točk) za kredit Din 30.000,— (49 točk) za stanovanje (55 točk) za kredit Din 30.000,— (47 točk) za kredit Din 30.000,— (70 točk) za kredit Din 50.000,— (67 t-očk) za kredit Din 50.000,— (54 točk) za kredit Din 40.000,— Na predlog Poslovnega odbora, je Delavski svet odobril financiranje nakupa stanovanja v stolpnici P+ 8 v Celju, Vrončeva ulica do polovice pogodbene cene, it. j. Din 137.581,—, s tem da enak znesek prispeva Zdravstveni dom Celje, kjer je zaposlena žena ing. Edija Stepinška, kateremu se navedeno stanovanje dodeli. Razpravljajoč o zahtevku delavcev pekarne Hrastnik in delavcev, ki -so prišli k nam od -podjetja Slovenija — vino, da se jim prizna dodatek za stalnost za čas, ko so delali pri TP Hrastnik, oz. pri Slovenija — vinu, je Delavski svet sprejel ta-le sklep: Potrdi se ugotovitev Poslovnega odbora, ki je zadevo obravnaval na 13. -redni seji, dne 14. 6. 1973, da v primera pekarne Hrastnik in podj-etja Slovenija vin-o ne gre za pravno nasledstvo, niti za kakršnokoli obliko združevanja in zategadelj delavcem, ki so prišli k podjetju iz navedenih delovnih organizacij dodatek za stalnost ne pripada. Kot pristojni organ, je DS razrešil delovnih dolžnosti tov. Martina Zupanca, direktorja sektorja transporta in -pom. obratov in tov. Silva Krelja, šefa gostinsko turističnega področja Celje, zaradi upokojitve. Poslovni odbor je na 17. razširjeni seji, dne 31. 10. 1973 uvodoma pregledal sklepe zadnjih sej in u-gotovil, da so bili v glavnem izvršeni, nato pa je obravnaval peri- odični obračun per 30. 9. 1973, o katerem je obširno poročal direktor -gospodarsko računskega sektorja, tov. Dolinšek. Iz izčrpne razprave so povzeti naslednji zaključki: — Opraviti se mora temeljita analiza grosistične dejavnosti, glede na akumulativnost posameznih blagovnih skupin. Potrebno je širiti asortiment blaga im krčiti prodajna področja, ki za podjetje niso življenjskega pomena. — Izdela naj se analiza stroškov in določijo ter izvajajo ukrepi za zniževanje tistih materialnih stroškov, na katere je moč vplivati (odpisi blaga, potr. materiala in dr,). — Na področju prodaje na drobno naj se uvede kontrola kalkulacij in nadzor nad pravilno uporabo količnikov. — V prodaji na drobno je treba zagotoviti kontrolo nad gibanjem zalog, za kar naj bi bili odgovorni predvsem direktorji TOZD in šefi področji. — V -proizvodnji je treba posvetiti vso pozornost iizplenu. — Ustrezno je treba organizirati, oz. pojačati analitsko službo. — Kazalo bi -doseči sporazum o spremembi prodajnih pogojev v tem smislu, da se blago ne dostavlja -več franko kupec. Poleg tega bi bilo -priporočljivo, da se v blagovnem prometu preide na rabatni sis-t-em. — Vseh sestankov, -ki se sklicujejo po vprašanju preskrbe, naj se v bodoče udeležujejo delavci, ki neposredno sodelujejo (vodje poslovnic, področij in dejavnosti). V zvezi s financiranjem nakupa osnovnih živil je PO odobril najetje kredita iz sredstev skupnih rezerv gospodarskih organizacij SOb Celje, v znesku Din 2,000.000.—, po obrestni meri 11 o/o in z rokom vračila 30. 11. 1973. Cementarna Trbovlje je zaprosila, da se ji odgodi plačilo zapadle anuitete za oročena sredstva v znesku -din 500.000.—, tako, da zapade prvi obrok v plačilo po zaključnem računu za leto 1974. Poslovni odbor je, upoštevajoč težavni položaj, v katerega je Cementarna zabredla zavoljo neurejenih cen in pomanjkanja goriva, prošnji ugodil in pristal na podaljšanje raka plačila auitet -do leta 1975. Poslovni odbor je potrdil: — imenovanje tov. Franca Salobir-ja v. d. poslovodje poslovalnice Dobje, TOZD prodaje na drobno Šentjur, — imenovanje tov. Doroteje Kralj, za poslovodjo poslovalnice »Špecerija«, Holmec in — sprejem na delo tov. Marjane Rola ter njeno imenovanje za ra-čunoovdjo Področja prodaje na drobno Ruše. Obravnavajoč prošnje za finančno pomoč, je Poslovni odbor odobril, da prevzame podjetje pokroviteljstvo nad razstavo »Narodnoosvobodilna borba v jugoslovanski grafiki« in poravna stroške tiska 400 katalogov, v znesku ca. 3.500.— din. Zvezi gluhih v Celju je odobrena zimska pomoč -v znesku din 500.—, in dano soglasje, da se za Dom v Kumrovcu prispeva din 2,000.—, ki -bremeni sklad skupne porabe Področja prodaje na drobno Šoštanj. Ostale vloge je Poslovni odbor zavrnil zavoljo pomanjkanja sredstev. Naslednjo, 18. redno sejo je imel Poslovni odbor dne 16, novembra 1973, na kateri je razpravljal in sklepal o novih cenah kave, o nabavi osnovnih sredstev -in slučajnosti. Potrdil je kalkulacije za embalirano kavo, ki jih -je predložil šef embalimice, nato pa je obširno obravnaval predloge za nabavo osnovnih s-redstev. Na predlog gospodarsko računskega sektorja je sprejel sklep, -da se nabavi računalnik Nixdorf sist. 820/25, za DM 83.879,— z monitorjem in memorijo 1607-K, za DM 13.923,—. Za delno plačilo računalnika (30 % vrednosti) je odobreno najetje bančnega -kredita. Poslovni odbor je osvojil tudi ostale predloge glede nabave osnovnih sredstev in odobril: — nakup drobilca za drobtine za din 13.740,—, — nakup dostavnega avtomobila TAM 2001, za razvoz kruha, — nakup 2 oljnih peči, 1 trajno goreče peči, 2 avtomatskih tehtnic, 2 delikatesnih tehtnic in nakup nove opreme za poslovalnico »LAVA« v Celju. Odobreno je tudi asfaltiranje 40 m2 prostora pred SP Ostrožno in 50 m2 prostora pred SP »Soča« v Celju. Obravnavajoč prošnjo podjetja Kovinotehna, Celje ,da se mu dovoli priključek na naš industrijski itdr pri skladiščih na Hudinji, je Poslovni odbor sklenil, da se Kovinotehni tak priključek omogoči, vendar tako, da ne bo moten naš promet. Če hi bili iz dodatno obremenitvijo, oz. kapacitetami povzročeni stroški, jih mora Kovinotehna povrinti. Delavski svet se je dne 5. decembra zbral k 7. in hkrati zadnji seji, kjer mu z ustanovitvijo TOZD in volitvami organov upravljanja z 20. 12. 1973 preneha mandat. Po obravnavi periodičnega obračuna per 30. 9. 1973, ki ga je potrdil brez pomembnejših pripomb, je DS razpravljal o investicijah in sprejel sklep, da se začne gradnja blagovne hiše v Šoštanju, katere in vest. vrednost znaša din 9, 800.000 — lin gradnja trg. paviljona v Dramljah, v invest. vrednosti 3 milj. din. V zvezi z navedenimi investicijami je odobril najetje ustreznih kreditov in garancij, poleg tega pa je odobril tudi nakup ,12 elektro disel agregatov ter potrdil sklep Poslovnega odbora o nakupu računalnika Nixdorf. Osvojen je tudi predlog Sveta pekam in slaščičarn, da se naroči ekonomski elaborat in ustrezna tehnična dokumentacija za gradnjo sodobne pekarne v Celju. Delavski svet je odločil, da se razpišejo volitve organov upravljanja v TOZD in DO na dan 20.12.73. Soglasno je odobril enkratno izplačilo zneska din 500.—, ki je bil delavcem izplačan ob prazniku 29. novembra lin sprejel sklep, da se pred novim letom izplača delavcem nadaljnji znesek po 300.— din. Kot vsako leto, je tudi to pot DS odobril, da se ob novem letu obdarijo otroci delavcev podjetja v starosti od 2 do 10 let, z darilnim paketom v vrednosti din 60.—. Upokojenci prejmejo bon, s katerim bodo v naših poslovalnicah nabavili poljubno blago v vrednosti din 250.—. Podjetje tudi ni pozabilo delavcev, 'ki služijo vojaški rok in [jim bo ob novem letu nakazalo din 250.— v gotovini. Za socialno ogrožene otroke delavcev je predvidena dodatna obdaritev z bonom v vrednosti od 300 do 400.— din, odvisno od višine dohodka na posameznega družinskega člana. Skladno s spremembo samou-pravenga sporazuma o osnovah in in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jo je DS sprejel in potrdil, da se od 1. 11. 1973 dalje obračunavajo kilometrine din 1,30 za prevoženi kilometer, dnevnice pa se od 6. 12. 1973 dalje obračunavajo din 80.— brez odbitka, za potovanja nad 12 ur; za potovanja nad 8 do 12 ur se prizna dnevnica v znesku din 60.—. Za nočnine se prizna povračilo v znesku din 40.—, če ni predložen hotelski račun. Delavski svet je obravnaval predloge za revizijo ocenitev nekaterih delovnih mest in sklenil, da se delovno mesto skladiščnika v Šempetru, glede na povečan obseg dela in odgovornost razporedi v III. grupo in se skladiščniku tov. Šketa Jožetu od 1. 11. 1973 dalj e prizna in izplačuje OD na osnovi 950 točk. Tudi delovno mesto Jožeta Tavčarja se pomakne v IV. grupo in se mu kot referentu za zmrznjene proizvode od 1. 11.1973 dalje prizna V zasluženi pokoj Bliža se konec leta, čas inventur, pregled poslovanja v preteklem letu, cesto ise spomnimo tudi sodelavcev, ki so nas v letu dni zapustili. Fluktuacija ljudi v pekovski proizvodnji je precejšnja, to je nekje naraven, človeku razumljiv pojav. Te vrstice so predvsem namenjene tistim, ki so vse življenje posvetili in se predali kruhu za svoj vsakdanji košček ikruha. Veliko pekovskih delavcev se invalidsko upokoji. Danes poskušamo z boljšimi pogoji dela z zmanjšanim deležem nočno vloženega časa, ite vsem pojave vsaj omiliti, če ne že povsem odpraviti. Predčasno sta se morala .invalidsko upokojiti tovariša Starček in Drev, do-čirn se je /tov. Kobal iz pekarne Gaber j e redno upokojil in še vedno rad pride koga nadomestiti na delovnem mestu. Letos smo se tudi poslovili od tov. Pelko Ivana, šefa pekam in slaščičarn. Koliko trdne volje in premagovanja je potrebno, da se dosežejo potrebna leta. Samo za bežen prikaz njegovega nemirnega duha, hi rad na- vedel nekaj njegovih življenjskih izsekov. Z njegovim imenom je povezan tudi del mlajše zgodovine pekarstva v Celju. Kot sin peka je Ml že ob rojstvu zapisan pekovskemu poklicu. Rojen je in tudi odraščal v času velikih gospodarskih kriz, se selil iz kraja v kraj, delal in bil brezposeln. Čeprav izučen pekovskega poklica je cesto sanjal o kruhu in iskal nj> vih islužb, predan naprednim idejam, so se vrata pred njim pogosto zapirala. Redno delo po 12 ur, nato pa še prodaja s košem na hrlbtru je dvojila v njem sile vztrajnosti. 1928. leta je nastopil prvo službo v .pekarni KOHNE pri Cinkarni v Celju. Naravna sila ga je ponovno speljala v svet, od Hrastnika, Bleda, Vrhnike, Tržiča, Mojstrane, Sevnice, Avstrije in ponovno nazaj v Celje. Pri SGP »BETON« je bil 6 let višji gospodarski pomočnik. 1953. leta je prevzel poslovodsko mesto v pekarni »POD GRADOM« in bE pomočnik direktorja Mestnih pekam. 1955. leta je sousitano-vitelj in ravnatelj delavskih pekam (D. polje, Ada, ter pekami Krajnc in Kohne, kasneje še pekarna Žalec). Te so se združile z ŽITARJEM in se preimenovale v Združene pekarne VELEŽITAR (pekarne Zagorje, Trbovlje, Velenje, Sevnica) prevzel je direktorsko mesto. Mestne pekarne (Center, Gaberje, D. polje) so se priključile VELEŽITARJU, od takrat dalje je bil šef pekam. Po združitvi z Merxom so se priključile še pekarne Štore, Cerklje ter zgradila nova pekama -v Hrastniku. Bil je med pionirji v uporabi dodatkov h kruhu. Upal je, da bo dočakal novo pekarno v Celju, na delovnem mestu in s tem sodobno proizvodnjo kruha, vendar je bil prej »pečen«. V Šentjurju si je zgradil dom in ga še vedno urejuje, cesto pa dela družbo ribam, tistim, ki še niso zbežale iz šentjurskih voda. Vsi ga poznamo tako kot peka tudi ribiča z dušo in .telesom. Želimo mu veliko rib in še več let v zasluženem pokoju. 4k HSSX^= OD na osnovi 800 točk. Tov. Zdravko Ošlak je razporejen na delovno mesto skladiščnika V, kot pomočnik skladiščnika Sloveni] Gradec in se mu od 1. 11. 73 prizna OD na osnovi 850 točk. V skladišču mllevskih ‘izdelkov je za novo uvedeno delovno mesto enega delavca korigiran normativ OD na enoto proizvoda, za vrednost 560 točk. Vsem delavcev v silosu pa je zaradi ugotovljenih težavnejših pogojev dela priznan dodatek 50 točk, ki se izplačuje od 1. 7. 1973 dalje. Ob koncu seje je DS še 'odobril stanovanjsko posojilo tov. Antonu Vedeniku, v znesku din 25.900.— in sofinanciranje nakupa stanovanja za Reziiko Pečnik, ki bo ob vselitvi v novo stanovanje prepustila podjetju garsonjero, v kaeri sedaj stanuje. F. Š. KADROVSKE VESTI V mesecu novembru so se zaposlili: 1. Šarlah Slavko, pekarna Štore, vrnitev iz JLA 2. Rudolf Jože, delavec, Delikatesa 'Celje 3. Selih Martin, vratar-čuvaj, po-slovnica II. 4. Rahtev Branko, delavec, skl. Slov. Gradec 5. Arnežnik Jože, komislonar II, skl. Slov. Gradec 6. Nabernik Martin, delavec V., Železnina Črna 7. Horvat Vikioa, natakarica IV., Dom Železarjev Ravne 8. čapelnik Sonja, kuharica IV., Dom železarjev 9. Mohorko Marija, delavka V., Kozjak Radlje 10. Oprešnik Mirjana, delavka VII., Aranžerstvo, določen čas 11. Bobek Neža, delavka V., SP Planina Šentjur 12. Šketa Albin, prodajalec IV., MM Ljubljanska, vrnitev iz JLA 13. Rebernak Franc, delavec I., mlin Slov. Konjice 14. Perčič Janko, prodajalec III., SP Pod gradom, vrnitev iz JLA 15. Kadilnik Rudolf, slaščičar, slaščičarna Ada, vrnitev iz JLA 16. Košec Jožef, delavec V., pražarna Celje .Naši gostinci organizirani v TOZD gostinstva Ravne in TOZD gostinstva Celje, so tudi letos poskrbeli za prijetno silvestrovanje in sicer: V hotelu Doma Železarjev dne 31. 12. s pričetkom ob 20. uri, kjer bodo igrali FANTJE TREH DOLIN ter v restavraciji, kjer bo igral ansambel ŠALEJ. Potrebna je rezervacija v znesku N din 180.—. V rezervaciji je vštet bogat novoletni meni s posebnimi Specialitetami, vendar vam skrivnosti ne smemo izdati. Silvestrovanje se bo nadaljevalo tudi na dan 1. 1. 1974 s pričetkom ob 20. uri s tem, da ostanejo cene neizpremenj ene z izjemo v restavraciji, kjer boste plačali samo N din 60.—, če se odpoveste meniju. Razen tega bodo tudi odprta gostišča: Smuč. koča, Nad klancem v Muti in hotel Kozjak v Radljah ter 17. Krušič Rado, prodajalec, Jabolko Celje 18. Krajnc Bogomila, prodajalka, Pri Pohorcu Mislinja 19. Albert Otilija, prodajalka, SP Soča 20. Ivanek Andrej, delavec I., mlin Celje 21. Mrak Ana, saldakontist, RGS Celje 22. Gomilšek Katarina, delavka V. pekarna Brežice 23. Primožič Janko, delavec II., skl. Slov. Gradec 24. Povalej Jožefa, delavka V., pekarna Štore 25. Andrej Jožef, šofer, Transport Šoštanj 26. Koren Jože, oblikovalec II., pekama Velenje 27. Kosem Drago, mesar I., MM Sevnica 28. Levar Ferdo, prodajalec IV., Češnja 29. Mastnak Srečko, vratar-čuvaj, poslovalnica III. 30. Jagodič Milena, delavec III., MM Dolgo polje 31. Cigler Stanislav, šofer, transport Celje 32. Čretnik Karl, šofer, transport Cel jej 33. Koštomaj Jožica, administrator, RGS gostilna pod Gradom v Starem trgu pri Slovenjgradcu, kjer bo tudi poskrbljeno za godbo. Na celjskem območju pa bo na dan 31. 12. tradicionalno silvestrovanje v hotelu MERX z bogato silvestrsko večerjo, ki jo boste lahko po želji sami izbrali po jedilnem listu. Tam boste odšteli za rezervacijo N din 250.—. Od 20. ure zvečer dalje vas bo zabaval priznani ansambel CORONA Iz Celja. Razen tega bodo odprta tudi gostišča na STAREM GRADU, kjer bodo igrali ŠENTVIŠKI FANTJE. Poleg aperitiva pripravljajo na STAREM GRADU bogat silvestrski meni. Vse to. vam nudijo v rezervacijski ceni N din 180.— po osebi. Silvestrovanje bo tudi v gostišču ZARJA v Slivnici ter ESPRESSO Šentjur, kjer bo prav tako poskrbljeno za zabavo. UREDNIK 34. Gašparut Olga, prodajalka IV., Rečica POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Mave Marija poročena Krajnc, Topolovec Olga poročena Golob, Mesner Silva poročena Domej, Štefančič Zdenka por. Ivanoš, Žnidar Jožica poročena Senegačnik dn Zorko Jerica, poročena Ketiš. Kolektiv vam želi na skupni živ-ljenski poti .mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA Rehar Nadi, Kukec Venčeslav, Žurej Francu, Leskovar Olgi in Pavlu, Kocman Slavi in Štefančič Zdenki so se rodili sinovi. Topolovec Olgi in Žmaher Marjani pa hčerkici. Čestitamo! SLAVICA PERME Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 izvodov Kje bomo letos silvestrovali TIHOŽITJE V MESNICI Novo leto se obeta, pesem stara se prepleta: vsak po svoje inventuro, dela si za dan in uro. V povprečju vsi po sili, dobro jedli smo in pili, vsi perfektno zaslužili. Naj so žetve pičle al' obilne, cene so pri nas stabilne. Letos dobro smo vozili, pekarno novo v Celju si zgradili, če imeli bi še daljše leto, selili bi pražarno to presneto. Centralo telefonsko smo kupili, za varnost — v Joštov mlin jo skrili. Šoštanj, Slovenj Gradec pa še Ruše, nič več ne bo trgovske suše; blagovnic kup bo še v tem letu, načrti, delo, vse je že v razcvetu in zaupam vam: na morju par domov je na obzorju. Počiva le hotel Kozjak v tihoti, pred njim občan stoji v togoti, Drava rahlo mu šumi in misli na obljube iz preteklih dni. V Ravnah boj za prestol ni odjenjal, čeprav se letni čas je parkrat menjal. Štacune na kredo imamo še pri hiši za robo plačaš, če denar ti niso zgrizle miši. Tak je pač atomski vek, stisk doma in v svetu na pretek. Podražitev je prišla benzina, za žepe malolitražne kakor mina. Z elektriko je fuč generator kupljen — zagorela je spet luč. Zdaj se čudež spet obeta, TOZD v leto novo se razcveta, kaj bi kislo se držali in prihodnosti se bali, ob prestopu v novo leto, ki po TOZD-u vzeto, bo odlično brez primere, treba je le trdne vere. Vsem kazalo bo na srečo, brez bolezni, polno vrečo jurjev, glavo brez skrbi, brez vojska, brez črnih dni. Zdaj še srečno bomo si voščili, si roke z ramen pulili, da bi leto nam poslano, bilo z rož'cami postlano.