£eei : s—^^tehnična železnina/1 zdča&tOAjJka/ TRGOVINA ZA DOM, OBRT IN PROSTI ČAS Novo mesto, Kandijska 28, TEL.: 068 21 565 ■trn čzjzi*? dolehjs: DOLENJSKI UST £ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST J DOLENJSKI LIST in StalaterstVo Vavta vas 63 Tel. 068/83-519 0609/630-309 • napeljave plinskih instalacij od projekta do izvedbe • plinske cisterne za posamezne objekte • plinske peči BERETTE • centralna ogrevanja <§H MOLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 USPEL JOŽEFOV SEJEM NOVO MESTO - Tradicionalni sejem kmetijske mehanizacije, ki ga okoli Jožefovega organizira novomeška firma Tabakum, je tudi letos kljub slabemu vremenu lepo Uspel. Na sejmu, kije potekal od 15. do 20. marca na Cikavi, je sodelovalo več kot 100 razstavljalcev, med njimi vsi Večji slovenski proizvajalci kmetijske mehanizacije in opreme. Sejem je obiskalo več kot 10.000 ljudi, večina je bila z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, precej obiskovalcev pa je bilo tudi iz Štajerske, Notranjske in Primorske. Največji obisk je bil v nedeljo. Na sejmu so sklenili tudi več poslov in prodali precej kmetijske mehanizacije in opreme. Na ogled je bilo kar 16 vrst traktorjev. Zahodnodolenjski župani so in niso za regijsko vezavo Z dogovarjanjem v Ribnici RIBNICA - Minuli petek so se v Ribnici sestali župani šestih za-hodnodolenjskih občin z namenom, da bi spregovorili o skupnih problemih in sodelovanju. Prvo srečanje je bilo prejšnji mesec v Gotenici. Na njem so spregovorili o potrebi po skupnem nastopu na področju turizma, dobro pa bi bilo poiskati skupne rešitve tudi na drugih področjih. Na novo so se dotaknili problema regijskega parka, ustanovitve lokalne tiskovne agencije in dela republiškega sklada za regionalni razvoj in poseljenost podeželja, ki ima sedež v Ribnici. Na tiskovni konferenci je ribniški župan Jože Tanko povedal, da so župani poudarili, da bi lahko več dosegli, če bi nastopali kot regija, da pa za uradne oblike povezovanja še ni čas. Dobrepoljski župan Anton Jakopič je dejal, da podpirajo regijsko povezovanje na osnovi skupnih zadev. “Občine, ki so vzdolž regionalne ceste, imajo skupne probleme, kakršen je denimo že zimsko pluženje in vzdrževanje cest. Problem je, da občine ničesar ne dobijo za krajevne, nekategorizirane ceste, ki jih je potrebno vzdrževati,” je dejal Jakopič in povedal, da so v razgovoru o tem na srečanju podprli pobudo ministrstva za promet in zveze za uvedbo prometnega tolarja. Kočevski župan Janko Veber pa je k temu dodal, da bodo državi že v teh dneh posredovali na srečanju podprto pobudo, naj za vzdrževanje teh cest nameni denar, ki se zbira na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. M. LESKOVŠEK-SVETE • Vsak dober nasvet zmeraj pride naknadno. (Švedski pregovor) Videm (dokončno?) v čeških rokah Po mnenju Vitacela dražba pravno sporna: cene po sprejetju predkupne pravice ni mogoče več dvigovati • Češki kupec ICEC je sprejel vse dodatne pogoje vlade KRŠKO - Če je krški Videm prejšnjo sredo po triletnem stečajnem postopku in treh neuspešnih prodajah podjetja le dobil novega lastnika - Holding ICEC z Moravske na Češkem, pa je Vitacel, kije na dražbi sodeloval le kot predkupni upravičenec, v ponedeljek na okrožno sodišče v Krškem vložil predlog za ustavitev začasne odredbe o sklenitvi pogodbe o prodaji sredstev Vidma in tožbo na sam postopek in zaključek dražbe. Hčerinska družba ICEC iz Ljubljane je Videm kupila le za pol milijona mark več od predlagane izklicne cene 35 milijonov mark (čeprav je dolg Vidma kar 206 milijonov mark). Kot je pred dražbo povedal njihov zastopnik odvetnik Miro Senica, bodo spoštovali vse pogoje, ki jih je dan pred dražbo na izredni seji postavila vlada. Tako bodo zagotavljali 90.000 ton celuloze in 100.000 ton papirja, te količine kot tudi število delovnih mest pa nameravajo še povečati. Po sklepu vlade naj bi bila pogodba nična, če bo sklenjena z osebo, ki je povezana s podjetji v ZRJ oziroma če je bila kupnina dobljena s sekundarnim trgovanjem obveznosti nekdanje Jugoslavije, vendar je to možnost odvetnik Senica zanikal. Na dražbi je bil edini dražitelj češko podjetje, odvetnik Janko ZAKON O POKRAJINAH V ZADNJI FAZI PRIPRA VE - Minister za lokajno samoupravo Boštjan Kovačič se je med ponedeljkovim prvim letošnjim obiskom v Posavju v Sevnici med pogovorom s predstavniki brežiške, krške in sevniške občine seznanil z delovanjem lokalne samouprave, zlasti v luči akutnih zagat financiranja občin (na posnetku). Mag. Kovačič je svetoval občinskim možem, naj se dobro seznanijo s tehnologijo vseh skladov, kjer se prelivajo velika sredstva, do katerih pa je lažje priti tudi z lobiranjem. Ker je Slovenija ena redkih držav, ki nima vzpostavljenega drugega nivoja lokalne samouprave, v Ljubljani pospešeno pripravljajo zakon o pokrajinah. (Foto: P. Perc) Minister Dular prvič uradno pri nas Kulturni minister dr. Janez Dular predstavil načrte za dokončanje Knjižnice in KC Janeza TVdine, za grafični bienale, lutkovni festival, revijo Rast, domačijo Mlakar NOVO MESTO - Mestno občino Novo mesto je 18. marca prvič uradno obiskal novi minister za kulturo RS dr. Janez Dular skupaj z Ivom Svetino, podsekretarjem v ministrstvu. Dopoldne je gostoma probleme občine vrisal župan Franci Koncilija, sledil je ogled Knjižnice Mirana Jarca, po novinarski konferenci pa še Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine in KC Janeza IVdine. Dr. Dular seje srečal tudi s Heleno Zalokar, ravnateljico novomeške Gimnazije, in Brankom Suhyjem, direktorjem Bienala slovenske grafike. Kot trenutno najbolj pereč problem je označil usodo Knjižnice. Iz proračuna je za obnovo letos namenjenih 100 milijonov tolarjev. Toda ker dela prav gotovo ne bodo končana do konca leta (pa še gradnja prizidka), je treba zagotoviti podporo države do končne rešitve tega problema. Mirko Strmšek je povedal, kako napredujejo dela obnove (vsa groba dela razen » Gregorij in Jožef Ali veste, kaj se zgodi, če dva Gorenjca prideta do ideje, da bi organizirala sejem? Ustanovita Gorenjski sejem in začneta s prireditvami. Ko o sejmu razmišljata dva Dolenjca, je končni rezultat precej drugačen - pripravita namreč vsak svoj sejem in si brezglavo konkurirata. Sejmi pa niso edino področje, na katerem prebivalci južnih krajev ne znamo stopiti skupaj, le zadnja dva kmetijska sejma v Novem mestu sta nas opozorila nanje. Eden je že nekaj let Gregorjev in drugi Jožefov, oba skupaj pa privabita čez 200 razstavljalcev (in prodajalcev) ter najmanj 15.000 obiskovalcev. Sejma se zvrstita drug za drugim, komaj se zapre eden, že odpre vrata dntgi, zato naravnost ponujata idejo, da bi morda nekoč lahko poslala eno. Na tem mestu ne bomo ocenjevali enega in drugega sejma niti obeh organizatorjev. Ta dva se vsak po svoje trudita in imata vsak svoje interese, kar je seveda prav, vendar pri vsej stvari nekaj manjka. Pogrešamo skupni interes, ki ga, ne vem po kakšnem receptu, znajo oblikovati drugod. Od Kopra do Kranja in Ljubljane, preko Celju do Gornje Radgone, vse vrvi od sejemskih prireditev, samo tu pri nas bela sejemska lisa, čeprav je že domače zaledje dovolj veliko za vsaj regijsko obar\'an sejem. BREDA DUŠIC GORNIK Glede ureditve mladinskega kulturnega centra pa vsaj letos v ministrstvu ni nič predvidenega. Kulturno ministrstvo je letos povečalo svoj delež pri finančni podpori revije Rast, za katero minister upa, da bo lahko “živela”. Zelo zapleteno pa je v Novem mestu tudi vprašanje domačije Pina in Pie Mlakar, pa ne toliko finančno in pravno kot moralno. Dr. Dular je dejal, da hoče država problem rešiti z dogovarjanjem, čeprav bi lahko domačijo, katere formalnopravni lastnik je podjetje Krka, razglasila za nacionalni kulturni spomenik. P L. MURN DR. DULAR NA NOVINARSKI KONFERENCI - V rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca: minister Dular in župan Koncilija. sanacije temelja in razpok v steni so končana) in da je prišlo do spremembe projekta, ki upošteva tudi izrabo podstrešja v poslovne namene. “Bienale slovenske grafike je še kako pomembna prireditev za Novo mesto kot regionalno središče, zato je treba poskrbeti za racionalno porabo investicijskih sredstev,” je dejal dr. Dular. Dobro bi bilo, da bi se vsako leto z bienalom izmenjeval lutkovni festival, ki naj bi bil letos v Novem mestu maja - ministrstvo ga podpira in ima zanj ustrezna sredstva, toda organizatorji lutkarji med seboj še niso enotni o njegovi podobi, zato je tudi usoda festivala še vprašljiva. Denar potrebujejo tudi v KC Janeza Trdine, ki še ni dokončan. '3 MIZARSTVO JUDEŽ Judež Anton, ».p. Radna 30, 68294 Boštanj Tel. 0608/82-132, 41-132 GRADITE, OBNAVLJATE STANOVANJE? Poceni in kvalitetno izdelovanje oken po naročilu na sodobnem CNC stroju po evropskih normah. Možnost obročnega odplačevanja! P VREM E V drugi polovici tedna bo deloma jasno in nekoliko toplejše vreme z jutranjo meglo po dolinah. Jaroslav Dostal Nolda pa-je skupaj z Jožetom Klemenčičem kot predkupna upravičenca zastopal Vitacel in Videm papir. Po mnenju odvetnika Nolde je bila na dražbi docela izničena pravice obeh predkupnih upravičencev, saj ju je postavila v vlogo dražitelja. Ali je dražba potekala pravilno ali ne, je odvisno od razlage pravil. Po mnenju stečajnega upravitelja in voditelja dražbe Branka Ogorevca je vse potekalo pravilno, tudi predsednik upniškega odbora in predstavnik največjega upnika Agencije za sanacijo bank Marko Ravnik je dejal, da je interes upnikov, da se izkaže dejanska tržna cena, medtem ko bi po njegovih besedah predkupna upravičenca rada svojo pravico izkoristila pri najnižji ceni. “Sploh ni pomembno, ali je več ali le en dražitelj. Ko ti dosežejo dokončno ceno, je treba za mnenje vprašati predkupnega upravičenca. Če ta sprejme ponudbo pod (Nada(jevanje na 2. strani) DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI POROKE, BIRME IN VSE OSTALO f/a/m na & dutflučjatna KAlj>AT Novo mesto. Glavni trg 1 (06s) .iži-rev Delovni čas od 8.30 do 19. ure, sobota od 8.30 do 12.30 • •••••••••••• DARILNI BON • 5% popusta ob gotovinskem plačilu velja do 11. 4.1996 Rent - a - limo LINCOLN TOlNNCflR Idollina 9ml Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AUT0M0BI10U INKOMBINARANIHUOm Inloriiiaciie in naročila LANG C0MERCE d o o WTC Dimniška 156 tl Tel &tax: 061/16 88 33 DAN VODA POSVETILI KRKI KOSTANJEVICA - Jutri, na svetovni dan voda, bo v Kostanjevici srečanje in pogovor o sonaravnem urejanju vodotokov. Dan voda je letos posvečen v Sloveniji reki Krki, zato bodo na omenjenem srečanju obravnavali kot temeljno vprašanje, v kolikšni meri si človek lahko prilagaja naravo in kdaj se mora človek začeti prilagajati naravnemu viru. te v DOLENJSKEM LISTU stran 3: • “Pionirja MKO nismo oškodovali!” stran 4: • Ali tožba ali prepričevanje? stran 10: • S fračami v orkester stran 11: • Požiganje je neprecenljiva škoda stran 13: • Slovenščino bo treba zakonsko zavarovati stran 15: • Polom ali uspeh z jagodami v tunelih /na območnem festivalu najboljši domačini - Osnovnošolci iz Žužemberka, Črnomlja, Šmarjete, Trebnjega, Kostanjevice in s Senovega so se v petek v Kostanjevici predstavili na 10. festivalu turističnih podmladkov Posavja, Dolenjske in Bele krajine z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, ki je letos poteka! pod geslom “Gostoljublje - nasmeh turizma ”. Mladi so predstavili svoj pogled na turizem, pokazali so veliko izvirnosti, znanja in uporabnosti, tako da so vsi prejeli bronasto priznanje turistične zveze Šlovenije, ki sta jih podelila svetovalec Ministra za šolstvo Jurij Smerdelj in glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster. Kljub temu da so bile ekipe zelo izenačene, je bilo potrebno izbrati zmagovalca - že drugo leto zapored si je ta naziv prislužila ekipa iz Kostanjevice pod mentorstvom Katarine Zahrastnik in Melite Skušek Kostanjevičani bodo tako konec aprila zastopali Dolenjsko, Posavje in Belo krajino v Mariboru. (Foto: T. Gazvoda) Pesticidi kot nujno zlo Vojna napoved pesticidom je tu, sicer že dolgo obdobje, vendar so nekateri dogodki v zadnjem obdobju zaostrili boj proti različnim kemičnim sredstvom, kijih uporablja današnje kmetijstvo. Vprašanje je, kako se bo vsa zadeva končala. Kajti brez omenjenih kemičnih snovi bi današnje kmetijstvo veijetno težko obstalo. Po drugi strani najbrž ni nikogar, ki bi lahko argumentirano ugovarjal trditvi, da pesticidi ubijajo življenje. Različni kemični pripravki so na svetu nujno zlo, ki ga zdaj verjetno ne more nadomestiti niti motika niti zelo premišljeno obdelovanje njiv. Toda s takim nujnim zlom svet pridela dovolj hrane, da ni lačen ali, bolje rečeno, da bi lahko bil sit, če bi do hrane prišli vsi lačni Zemljani. Razprave o ubijalskih pesticidih bodo poleg strokovne razsežnosti dobili še kakšno. Denimo: v predvolilnem letu se da tudi na podlagi ubijalskih pesticidov priti do glasov volilcev. Tako kot v politiki bodo pesticidi in hrana, pridelana brez teh zvarkov, lahko postali strateško blago tudi v vsakdanji živilski trgovini: zaslužkarjem ne bo težko dati sicer “strupeni” poljščini napisa “brez pesticidov” in pridelku bo takoj poskočila cena. Kaj storiti? Pesticidi so tu, jemo jih in zato od njih tako rekoč živimo. Uporabljajmo jih z mislijo, da bi se jih nekoč radi znebili. MARTIN ŠUKUE, kovinostrugar iz Semiča: “Skrajni čas je, da se začnemo vračati k naravi in da uporabljamo čim manj pesticidov. Povsem brez njih najbrž ne bo moč kmetovati, vendar bi jih lahko uporabljali znatno manj. Boljša od različnih strupov je zagotovo motika, a si jo lahko “privoščijo” predvsem vrtičkarji. Sam se raje odločim za biološko pridelano hrano, četudi je dražja.” LOJZE ŠTAJDOHAR, kmet iz Dragatuša: “Sem za naravi in človeku prijazno kmetijstvo. Tudi sam izbiram škropiva, v katerih je čim manj pesticidov, ki so tudi cenejša. Obstajajo tudi obdelovalni stroji, pri katerih je moč znatno zmanjšati uporabo pesticidov. Povsem brez njih pa sodobno kmetovanje ni mogoče. Pridelovanje bio hrane si je moč privoščiti le na vrtovih, na njivah pa ne.” EMA DEBELJAK, ekonomistka iz Dobove: “Gleda na vse več obolenj in ^ opozarjanja v sredstvih javnega obve- ščanja menim, da bi morali uporabo »3L ! pesticidov čim bolj omejiti. Res da bo ■■t' - pridelek manjši in tako cena višja, vendar bi bila lahko prav ekološko pridelana hrana naša prednost. TUdi mi bi se morali zavedati pomena bolj zdravo pridelane hrane, čeprav je tuja cenejša.” JANEZ ABRAM, kmetovalec z Dobrave pri Kostanjevici: “Kampanja za neoporečno hrano se je resda usmerila v kmetijstvo, a viri onesnaževanja so tudi drugje, npr. v industriji, ki je bolj moteča kot pesticidi. Kmetijstva si danes brez pesticidov ne moremo predstavljati, čeprav smo porabo močno zmanjšali, pa tudi novosti na tem področju gredo v prid manjšemu vplivu na okolje.” DARINKA PAPEŽ, diplomirana ekonomistka, doma z Vodal: “Tisti, ki imamo nekaj kmetije oz. zemlje, gotovo ne razmetavamo s pesticidi in drugimi zaščitnimi sredstvi, ker so predraga.'To ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Drugo poglavje so vrtičkarji, ki niso tako varčni in pretiravajo z uporabo pesticidov. Zelo slabo pa poskrbljeno, kam in kako z embalažo in z ostanki pesticidov.” FRANCE REŽUN, upokojeni pedagog, pesnik in filozof iz TVebnje-ga: “Spomnim se še iz otroštva, kako se je moj oče skoraj razjokal, ko je zmlel pšenico Italijanko. Ih moka je bila namreč zanič v primerjavi z moko iz neke domače sorte. Oče je modro ugotovil, da se narava ne da goljufati. Verjamem, da imajo rastline dušo, in če bi znale govoriti, bi bile proti pesticidom.” ALOJZ MOŽE, zaposlen v trgovini Agro-kmetijska apoteka z zaščitnimi sredstvi: “Gonja proti veliki uporabi pesticidov je sicer upravičena, vendar se je govorilo že pred 10 leti o tem, da bodo prepovedali uporabo določenih strupov. Mislim, da je preparatov na tržišču preveč. Kar je res škodljivih, bi morali iz prodaje. Pri uporabnikih je še vedno preveč neznanja.” 'Zm^jm**** JANEZ ŽLINDRA, direktor M-/f Kg KG Kočevje: “Komatova knjiga je £ pravilno naravnana, vendar v našem ■ podjetju ne pride do izraza. Na žitih P pesticidov ne uporabljamo, na silažni ftk. \ > koruzi zelo malo. Proti plevelom se mg , f borimo s kolobarjenjem in pravilno ^ Jt osnovno obdelavo. Pesticidi se upora- 'ijH&kJI bljajo, ker se z njihovo pomočjo j,pridela veliko, na videz kvalitetne ■HHk r vflH hrane, kar pa je ena od nujnosti.” ~ ALEŠ RIJAVEC, mizar iz Mozlja: “Kar pridelamo na zemlji, ki jo ima-mo, porabimo zase, zato pesticidov ne .=\ uporabljamo. Večji kmetje, ki pridel- r ke prodajajo, jih uporabljajo, saj si z mi n njihovo pomočjo povečajo pridelek in la ’ s tem zaslužek. Če bi hoteli poskrbeti za bolj zdravo hrano in bio predelali’ , vo, bi morala kmete in druge pride- ^ lovalce hrane v prvi vrsti podpreti «MMfl # država.” Videm (dokončno?). (Nadaljevanje s 1. stani) JOŽE PRAVNE V.D. DIREKTORJA DANE MIRNA - Delavski svet mirenske Dane je 4. marca sklenil, da zaradi dolgotrajnejših zdravstvenih težav dosedanjega direktorja Božidarja Pernarčiča in zavoljo nestrinjanja s poslovno politiko, ki sta jo zagovarjala s finančnim direktorjem Djinom Majeričem opravi kadrovske spremembe v 7-članskem kolegiju podjetja. Od tega dne je obema prenehal mandat v kolegiju, oba sta zatem tudi zapustila Dano, delavski svet pa je imenoval za v. d. direktorja Jožeta Pravneta, dose-danejga vodjo proizvodne enote. KLUB KOROŠCEV O^ SVOJEM DELU NOVO MESTO - V soboto, 16. marca, so se na Loki v Novem mestu sestali člani Kluba Korošcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so ga ustanovili pred dvema letoma, šteje pa 50 članov. Namen kluba je predvsem ohranjanje stikov med Korošci, ki ne živijo več v krajih, kjer so odrasli. Člani kluba naj bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k razvoju Koroške in regije, v kateri živijo. Na sestanku so se dogovorili o predstavitvi Koroške in o nadaljnjem delu kluba. ___ J, HARTMAN Javorovica kot spomin in opomin i s— enakimi pogoji kot zadnji draži-telj, je zadeva jasna. V tujini predkupni upravičenci na dražbi sploh ne sodelujejo, dvigovanje cene po sprejetju predkupne pravice pa ni zakonito,” je dejal odvetnik Nol-da, ki je prepričan, da so bila pravila pisana na roko Čehom. Čudno je tudi to, da so češki kupci imeli pred dražbo v rokah verodostojen dokument slovenske vlade z le nekaj ur starimi sklepi, medtem ko predkupna upravičenca z njimi uradno nista bila seznanjena. Direktor Vitacela Jože Klemenčič upa, da bodo lahko še dosegli, da ostane tovarna s 1050 zaposlenimi v slovenskih rokah in da se • Češki holding ICEC je nastal pred šestimi leti, ima 5 divizij, 36 podjetij, letno 100-odstotno rast proizvodnje. Usmerjen je v tri glavne dejavnosti: strojništvo, papirno industrijo in servis. Holding povezuje večje število proizvajalcev celuloze in papirja iz Češke, Slovaške, Ukrajine in celo iz Indonezije. Po besedah lastnika in predsednika holdinga Jaroslava Dostala se je z nakupom Vidma izpolnil eden od njihovih strateških ciljev - da bi združili zahodnoevropski in srednjeevropski trg papirne industrije in tako izkoristili vse zmogljivosti papirne industrije. “Naša firma je to integracijo začela lani, v dveh letih pa lahko nastane veliko evropsko združenje papirne industrije,” je dejal. proizvodnja ne bi ustavila, želi pa si, da bi jim država le prisluhnila, saj zaenkrat še verjame v pravno državo. “Dražbe smo se udeležili tudi zato, ker smo dobili posreden namig, da nas bo država podprla. 35 milijonov mark nimamo, še vedno pa pričakujemo podporo države,” je dejal Klemenčič. Tudi zaradi nacionalnega interesa in ponosa. T. GAZVODA Ob 52. obletnici tragedije 4. bataljona Cankarjeve brigade spominska slovesnost pri ^ Hramu padlih borcev - “Bili smo antifašistični borci, tega ne more nihče spremeniti!’^ JAVOROVICA - Javorovico, ki je poleg Pohorja in Pokljuke naša tretja bataljonska grobnica, je 16. marca, torej 52 let po tragediji 4. bataljona Cankarjeve brigade, kljub snežnemu metežu obiskalo več kot 100 ljudi: svojci padlih borcev, preživeli borci, občani in ostali, ki so s spominsko slovesnostjo pri Hramu padlih počastili in obudili spomin. Mašo je daroval naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, spregovoril pa je tudi general Lado Kocijan, predsednik skupnosti borcev 15. divizije. vek, ki se je kot skrivač pretiho-?v tapil čez mejo lastne domovine,!'1 sprejel tuje državljanstvo, užival")* gostoljubje pri našem nekdanjem^ okupatorju, sedaj pa si trudi doka-iku zati zločinskost partizanov iniev Spomin na dan pred dobrimi petimi desetletji, ko je okrog bataljona, ki je štel okoli 130 borcev, sklenila obroč 6-krat močnejša okupatorjeva vojska, je torej še vedno živ. “Danes sicer ni čas, da bi obtoževali tiste, ki so Nemcem pomagali pri tej moriji ali da bi sploh drug drugega obtoževali za tisto, kar se je dogajalo med NOB hudega in težko razumljivega med brati. Čas je, da se v globoki hvaležnosti poklonimo spominu žrtvam osvobodilnega boja, boja Davida z Goljatom, kakor bi smeli upravičeno reči v svetopisemski podobi,” je pri maši dejal dr. Vekoslav Grmič. Pred dvema letoma je bila na Javorovici spravna maša, ki jo je opravil pomožni škof Uran. “Njegove besede so zvenele spodbudno. Danes lahko ugotovimo le, da smo kot že tolikokrat bili naivni in živeli v iluzijah. Iskreno cenimo opravljen mašni obred, a hkrati ugotavljamo, da je bil to edini odziv ljubljanske škofije. Pozivov, da se tudi na vsaj največjih grobiščih antifašističnih žrtev opravi verski obred, je bilo več, saj je bilo ogromno število žrtev vernih. Prav v tem obdobju pa smo priče velike V prisotnosti cerkvenih predstavnikov pri odkrivanju spominskih plošč pripadnikom kolaboracije,? je dejal Lado Kocijan in poudaril, da smo bili in smo še priznani antifašistični borci. Tega ne more spremeniti niti komisija, ki si to przadeva, na čelu te pa stoji člo- NOB. “Prepričan sem, da se itali-|a janski iredenti v zvezi s sedanjo^ gonjo o fojbah še sanjalo ni, da;jC( bodo imeli kdaj v državnem zboru)es RS takšnega zaveznika, da jim se sploh ne bo potrebno dokazovati id njihovih laži o genocidu Slovencev V nad Italijani,” je dodal generahat Kocijan. T. GAZVODA; DANES NI ČAS ZA OBTOŽBE - Lado Kocijan, Anton Trpin in dr. koslav Grmič na spominski slovesnosti na Javorovici. “.Javorovica ni sami. Simbol trpljenja in smrti, temveč tudi zmage nad smrtjo, življenja, kakolj Kalvarija in Kristusov križ. Uresničuje se namreč tudi na tej slovenski variji vizija pesnika: “človek, novi človek vstal bo iz človeka" - iz človeku^ ki je pripravljen za druge in svetle cilje živeti in umreti, ” so bile besedita naslovnega škofa. fcev Uai lis) Zenskin izostren čut za opazovanje Klepet $ poslankami državnega zbora o pomenu ženske ustvarjalnosti za razvoj in napredel Ija, led —-fen deN v Sloveniji - Delček svoje ustvarjalnosti sta predstavili Mestnikova in Zupančičeva NOVO MESTO - Marec, ko ženske praznujejo kar dvakrat, 8. in 25., je, kot vse kaže, še posebej primeren mesec za najrazličnješa razpravljanja o ženskah in njihovi vlogi v družbi. Uidi Zveza svobodnih sindikatov in Sekcija za zgodovinski razvoj in napredek Iniciative sta v počastitev dneva žena pripravili 13. marca zvečer pogovovor o pomenu ženske ustvarjalnosti s poslankami državnega zbora. Povabilu so se med drugim odzvale Danica Simšič, dr. Mateja Kožuh - Novak, Sonja Lokar, dr. Vida Čadonič - Špelič pa tudi dve domači ustvarjalki, ki sta se predstavili s svojimi deli: pisateljica Ivanka Mestnik in pesnica Jadranka Matic - Zupančič. Ho\ je že od leta 1991,” je meniMai Kožuhova. Kot nekakšna rešite'"ik pa je izzvenela misel, da je treb^ia že zgodaj začeti z vzgojo za part' nerski odnos, da se ženske polef za materinstvo vzgaja tudi za M' riero in da bodo moški imeli dc tega razumevanje. L. MURf Razgovor je vodila Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto, ki je skupaj s sogovorniki iskala odgovore in pojasnila o tem, ali je Slovenija naklonjena ženski ustvarjalnosti, ali jo spodbuja ipd. ali ne. Simšičeva je kot poslanka ugotovila, da je v parlamentu lahko ustvarjalna na drugačen način, kot je bila v novinarskem poklicu. V razmišljanju o tem, zakaj se tako malo žensk odloči za delo v politiki ali na drugih vodstvenih mestih, pa je povedala, da je vsaj pri njej bila bistvena podpora moža in bližnjih. Med vzroke za redko žensko aktivnost na višjih mestih so govornice ugotovile tudi preobremenjenost z materinstvom in družino, pomanjkanje samozavesti, ženske se ne želijo izpostavljati in pogosto celo same “forsirajo” moške itd. Vida Čadonič - Špelič, občinska svetnica, pa je povedala, zakaj so ženske tako dragocene v politiki. “Sposobne so opaziti več, tudi malenkosti, in to je prednost, zaradi katere bi jih moralo iti v politiko več.” Moških udeležencev je bilo za vzorec: od petih je bil eden snemalec in eden natakar, ostali trije pa so se nekako pridružili mnenju večine prisotnih žensk, da so za “slabši” položaj krive pogosto tudi ženske same in bi morale biti bolj samozavestne. Kot poseben problem so poudarili brezposelnost, ki je tudi v naši občini huje prizadela ženske. “Ženske nosjjo večjo težo ekonomske krize, zato o teh problemih govorimo vse pogoste- -n ŽENSKE SPREGOVORILE O ŽENSKAH ■ O pomenu ženske ustvar-jalnosti v družbi so razpravljale (od desne proti levi): Sonja Lokar, Mateja Kožuh - Novak, Staša Vovk, Danica Simšič, Vida Čadonič - Špelič, Joža Miklič in druge. (Foto: L. Murn) Ljubljanshpismo Italija skuša rablje prikazati kot nedolžne žrtve Propagandni pritisk na Slovenijo ne jenjuje LJUBLJANA - Propagandni pritisk italijanskih iredentističnih krogov na Slovenijo, češ da je (tudi njena) Titova vojska po vojni namerno iztrebljala italijanski živelj na obmejnih območjih, ne pojcnjuje. Nasprotno, ti krogi proglašajo zmago nad fašizmom v 2. svetovni vojni za načrtovani genocid nad Italijani. Svojo in mednarodno javnost zavajajo z izmišljenim in nedognanim, predvsem pa hudo pretiranim številom tragičnih usod svojih sodržavljanov ob koncu 2. svetovne vojne v nekdanji Tržaški in Goriški pokrajini. V načelu je zločin zločin in ni bistvene razlike med denimo, Gramozno jamo in kraškimi fojbami. Vendar pa prav ta “enakost” terja “recipročno” izpraševanje zgodovinske slabe vesti na obeh straneh meja. “Zato ni pametnega razloga, zakaj se ne bi tudi slovenski tožilci malo potrudili z raziskovanjem, ali so razni Roatte, Robottiji in Gam-bare ter stotine poslušnih izvajalcev njihovih ukazov še živi in dostopni mednarodnim tiralicam,” priporoča Mile Šetinc v Dnevniku. Znano je, da jo je fašistična Italija zaradi zgodnje kapitulacije, odporniškega gibanja in strahu Zahoda pred zmago komunistične partije po zadnji vojni odnesla prepoceni. To velja tudi za italijanske zločine v Sloveniji, ki jih je še kako možno primerjati z nemškimi. Čeprav so po petdesetih letih vse države odprle svoje arhive in je mogoče z veliko gotovostjo ugotoviti, kaj se je v 2. svetovni vojni resnično dogajalo, kaj vse je na slovenskih tleh počel okupator in kaj je v boju za osvoboditev storila narodnoosvobodilna vojska, se vrstijo in pojavljajo - kot lahko beremo - za Slovenijo obremenjujoče laži in podatki, ki so neskončno daleč od resnice. Soseda pri tem namenoma molči o nikoli pozabljenih tragičnih usodah deset-tisočev nesrečnih Slovencev, ki jih je po zaporih mučila zloglasna fašistična policija, molči o vseh pobitih in preganjanih in vseh tistih, ki so jim italijanska vojska in črnosrajčniki zažigali hiše in cele vasi. Zakaj molči, je jasno! Temeljni cilj tega obtoževanja Slovencev je prikazati napadalca kot žrtev ter rehabilitirati vojaške in druge ustanove Mussolinijeve tako imenovane Socialne republike in drugih i sodelavcev nemškega okupator- Od ja na ozemlju nekdanje Julijske krajine. Vse to naj bi ustvarilo zmotno podmeno o državni in mednarodnopravni kontinuiteti Italiji na ozemljih, ki so bila v narodnoosvobodilnem boju osvobojena in po mirovni pogodbi pripadajo nam. V času, ko Italijani poskušajo spreminjati nekatere pogodbe in sporazume, ki so nastali po 2-svetovni vojni, imamo tudi v lastni hiši precej ljudi, ki iz dneva v dan načenjajo vprašanja slovenskih meja, jih poljubno spreminjajo in prestavljajo al> pa poskušajo prilagajati zgodovino po svojih merah in postavah. Najhujši slovenski “prispevek” v našo škodo je nedvomno vsiljena razprava o revoluciji in kontrarevoluciji, kola- ijv boraciji, domobranstvu, sporne* JU nikih in podobnem. Gre za n vprašanja, ki so jih v svetu lc zdavnaj arhivirali, pri nas pa jih 1 kar naprej pogrevamo. VINKO BLATNI^ j lJ ________________^ | jjovomeška kronika] JAJCA - Zaradi zasuka svetni-—tov Slovenske ljudske stranke v pj tadnjem hipu na zadnji seji občin-.„*ega sveta niso sprejeli opozicij-• '»tega proračuna, ampak župa-fovega. Opozicija je bila zato LO-?vec*a ogorčena in govori o izdale,1' O tem, na katero stran se bo ;a|lagnila proračunska tehtnica, je v .Jel‘ki meri odločal svetnik SLS a_ eršina, ki ima v tej svetniški in, 'n' PreceJŠen vpliv. Menda je ■ ■ * v torek pred sejo sveta dal roko, *a bodo “kmetje” glasovali za j [Pozicijski proračun. Peršina je Hčer eden večjih rejcev kokoši ' tesnic. “Pa bi ja dvi jajci prinesel t™'seboj!” je po seji godrnjal eden athd razočaranih opozicionalcev. ev VODSTVO - Po seji sveta, na altateri so sprejeli županov prora-)AUn’ie bil zelo razočaran predseduj novomeške SLS in podžupan °ne Hrovat. Hrovat, sicer ravnanj srednje kmetijske šole Grm, lQbro ve, kakšen je položaj šolst-J,*n otroškega varstva v novome-ki občini in kako področje družnih dejavnosti obravnavajo v Jbčinski upravi. Poleg tega je Hro-ijt zagotovil, da bodo svetniki '‘•S glasovali za opozicijski pro-jl^tn. Po seji je ne po njegovi krivil'prevaranim partnerjem ponu-.i|l> da je v znak protesta pripraven odstopiti kot podžupan. Si-*fpa govorijo, da sta v novome-.1 SLS dve struji: Hrovatova in iB^ta, ki jo vodi občinska tajnica J^artina Vrhovnik. No, se bosta že ^ftcnila, saj sta oba s šentjernej-/ž^ga konca! Ali pa ravno zato ne. nC IZBRANCI-Najlažji način,da :or,var, ki je v tvojem interesu, ^.•Pfaviš v časopise, na radio in tele-Jwk>, je, da skličeš tiskovno kon-jžerenco. Te razvade se vse pogo-r® poslužuje vse več “skliceval-ev”, tako da bomo morali še novi-Mi, “žrtve” takih in drugačnih 'skovnih konferenc, sklicati svoji0'n povedati, kaj si mi predstavimo pod tem pojmom. Zlasti jdaj, ko se nekateri še na te kon--JjCfčnce vabijo le novinarje po svo-£la,n izboru. Tako so na primer na a°yinarsko konferenco, ki jo je *klical direktor Pionirja MKO, .Slabili le nekatere novinarje, kot te stvari bralcev Dela, Dnev-j. a, Republike, slovenskega ra-ba«ia j- - ........... • t m televizije nič ne tičejo. 1 gospa je rekla, da bi mora-.toradi najpogostejšega pojavlja novomeško televizijo pre-***novati v Koncilijovizijo. juhokranjski drobiž P|pUŠEUČEK IN SUHA ČEŠ-Ua - Žužemberške upokojenke °h nedavnem občnem zboru za V°J praznik dobile pušeljček, da J?ne bi bili prikrajšani tudi moški j Ceniki, so dobili trnovo vejico v na njej nabodeno suho slivo. .Cr pa so žužemberški upokojen-šelo delavni, so bili dani tudi ,edlogi za občinska priznanja, in £Cer Mileni Plut in Mariji Žigon. 2? tepubliška priznanja pa so bili s Ulagam Ludvik Kocjančič, Ciril in prdsednica Francka Ož- JTARA ŠKRABČEVA GO-^'LNA NA DVORU - Na zboru , Hjanov, katerega je organizirala IUf?,nka SKD, je bilo zastavljeno ji"1 vprašanje, kaj bo s staro hišo j,' '8, ki se podira sama od sebe. cAdno je bila predvidena za Ooči železarski muzej, vendar H?vba po mnenju strokovnjakov 11,1 a trdnosti za obnovo. Ust-^^e službe na občini bodo pri-Cr pregledale in dale ustrezen Ogovor. FOR EVER! - Grafit f sliki) je napisan na stavbi v I Jdiščit Žužemberka že nekaj j jfSecev. Suha krajina za vedno! ^jej (bodo) ostali tudi Dvorja-k čeravno (so) v nedeljo skozi i^nkino uho izglaso\ali lastno ^ievno skupnost. S. M. I Z MAŠ I H O S t I M gMft "‘Pionirja MKO nismo oškodovali!” Direktor Pionirja MKO javno odgovarjal na hude očitke v medijih o divjem lastninjenju in gospodarskem kriminalu - Zakaj dve podjetji za eno dejavnost? - Druga plat zgodbe NOVO MESTO - Milan Kapetan je direktor družbenega podjetja ter hkrati formalni direktor in eden od 16-ih družbenikov vzporednega zasebnega podjetja MKO, d. o. o. Po njegovih trditvah je do ustanovitve družbe MKO, d. o. o., prišlo zaradi hudih težav matičnega podjetja GIP Pionir, zaradi katerih tudi Pionir MKO, kovinsko predelovalno podjetje s 120 zaposlenimi, ni več dobil dela. “Nujno je bilo zagotoviti nadaljevanje proizvodnje in se zavarovati za primer, če bi GIP Pionir šel v stečaj,” je povedal Kapetan. Če bi stečaj doletel tudi Pionirja MKO, bi vsaj 60 do 80 odstotkov delavcev prezaposlili v vzporednem podjetju, za področje vzdrževanja in trgovine pa bi osnovali še drugo podjetje. Nova družba prevzema pred- OB MATERINSKEM DNEVU ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 24. marca, ob 14. uri bo v šolski dvorani osnovne šole Šentjernej praznovanje ob materinskem dnevu. Gost praznovanja bo dramski igralec Tone Gogola. KLUB PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 24. marca, ob 9. uri bo v kino dvorani osnovne šole v Šentjerneju ustanovni zbor kluba ^podjetnikov in obrtnikov občine Šentjernej, udeležili pa se ga bodo predstavniki Območne obrtne zbornice Novo mesto, Gospodarske zbornice Slovenije, Območne Gospodarske zbornice Slovenije Novo mesto, predstavniki poslovnih bank dolenjske in posavske regije, Območne enote Zavoda za zaposlovanje iz Novega mesta in drugi. vsem tisto delo, do katerega Pionir MKO ne more priti, ker ne more zapreti finančne konstrukcije ali pa investitor ne želi poslovati s Pionirjevim podjetjem. “Zasebno * Pionir MKO je ena od zadnjih družb, ki še ostajajo v krovnem podjetju GIP Pionir, vse druge družbe so že prodane, olastninjene ali likvidirane. Po Kapetanovih besedah MKO zdaj čaka, da bo krovno podjetje šlo v stečaj. Prav mogoče je tudi, da bo prišlo le do likvidacije, saj je GIP Pionir v glavnem poravnal dolgove do upnikov. podjetje je prevzelo le dela investicijske narave, kjer so potrebne močne garancije. Pionir MKO je lani opravil za okrog 500 milijonov tolarjev poslov, preko zasebne družbe pa je v zadnjih štirih mesecih lanskega leta steklo za 88 milijonov tolarjev poslov. MKO prevzame delo in ga odda podizvajal- Milan Kapetan cu, pri čemer si vzame 5-odstotno provizijo in ne 30 odstotno, kakor je bilo omenjeno v članku. Taka provizija je minimalna, saj je prej vlogo posrednika opravljal Pionir, ki je zaračunaval 10-odst. provizijo,” je povedal. Pionir MKO je še edina družba v Pionirju, ki se ji vrednost premoženja ni zmanjšala, saj ima še vso opremo in prostore. Direktor Kapetan trdi, da obe podjetji poslujeta na osnovi medsebojnih pogodb in izstavljanja računov, zato ni bilo nobenega oškodovanja družbene lastnine. Doslej je Pionirju MKO uspelo le s težavo zagotoviti normalno proizvodnjo in redne plače, če pa ne bi bilo vzporedne družbe MKO, d. o. o., bi po direktorjevem mnenju delavci že štiri mesece ne imeli plač. V zapisu v Delavski enotnosti mrgoli napačnih podatkov, ki jih avtor ni preverjal pri direktorju. Sicer pa le-ta trdi, da so odnosi pri njih čisti in da z zadovoljstvom pričakuje revizijo Agencije. B D G LETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ŠENTJERNEJ - V soboto, 23. marca, s pričetkom ob 19.30, bo v osnovni šoli Šentjernej koncert pihalnega orkestra Šentjernej, gostje večera pa bodo pevci Šent-jernejskega okteta. OCENJEVANJE VIN ŠENTJERNEJ - Danes, v četrtek, ob 17. uri bo v osnovni šoli Šentjernej ocenjevanje in pokušnjo vzorcev vin. Moč glasov, ne moč argumentov Opozicija po sprejemu proračuna ■ Izvirni greh, zapostavljanje družbenih dejavnosti, se nadaljuje ■ So svetniki SLS glasovali v nasprotju z usmeritvijo stranke? NOVO MESTO - Opoziciji v novomeškem občinskem svetu na zadnji seji ni uspelo, da bi sprejela amandma, ki je bil v bistvu nov in bistveno drugačen proračun, kot gaje pripravila vladajoča koalicija z županom na čelu. V zadnjem hipu so opozicijo pri tej nameri pustili na cedilu njihovi do takrat skrivni partnerji pri tem projektu - svetniki Slovenske ljudske stranke in tako je bil z najmanjšo večino sprejet županov proračun. O tem, kaj sedaj in kako naprej, je tekla beseda na novinarski konferenci, ki so jo prejšnji četrtek sklicale svetniške skupine opozicijskih Liberalne demoracije, Združene liste in Slovenske nacionalne stranke. “Želeli smo uravnotežen občinski proračun, zato smo tudi veliko časa in sil namenili pripravi našega,” so povedali. Opozicija najbolj zameri novemu proračunu to, da nadaljuje po njihovem prepričanju poguben odnos do družbenih dejavnosti, ker precej za to namenjenega denarja, ki ga daje država, razporeja v druge namene. “Zanimivo je, daje tudi Slovenska ljudska stranka za to, da gre ta denar res za družbene dejavnosti, a nje- REFERENDUM - Na volišču v Šmihelu. Dvor seje odločil za svojo krajevno skupnost ŽUŽEMBERK-Občinski svet mestne občine Novo mesto je razpisal posvetovalni referendum za nove krajevne skupnosti. Tako bodo nedeljski rezultati referenduma dokončno razjasnili sliko o željah krajanov, dokončen sklep o novi organiziranosti pa sprejel občinski svet Mestne občine Novo mesto. Na volišča je v nedeljo prišlo od skupno 2.885 volilnih urpavičencev 1.704 ali 59,1%. Najboljša udeležba je bila po pričakovanju na Dvoru (67,8%), najslabša pa v Žužemberku (50,4%). V Ajdovcu je na vprašanje, ali so za ustanovitev KS na svojem območju, 137 krajanov ali 60,9% glasovalo proti in 81 krajanov ali 36% za. V Šmihelu je glasovalo 182 krajanov in bilo 79,1% proti, 36 krajanov ali 15,7% pa za. Krajani Žužemberka, Križev, Lipja in Rebri so glasovali za svoje referendumsko območje takale: 427 krajanov ali 65,7% je bilo proti in 189 ali 29,1% je bilo za ustanovitev krajevne skupnosti na njihovem območju. Na Dvoru je po pričakovanju bilo za svojo krajevno skupnost 324 krajanov ali 54,1% in proti predlogu 250 krajanov ali 41,7%. Rezultati so vsekakor slabši, kot je pokazala anketa, na kateri je sodelovalo kar 90% polnoletnih občanov in jih je bilo 92% za svojo KS. s. MIRTIČ čim lepši luči. V SDSS pa so tako in tako rekli, da se bodo z občinskimi zadevami ukvarjali šele po volitvah.” Po prepričanju opozicije bi moral biti proračun kot ključni element razvoja občine naravnan programsko. Potem bi se pozicija in opozicija sicer lahko še malo “petelinili”, v bistvu pa bi čakali novih volitev, stvari v občini pa bi tekle normalno. . „ ,___„ A. BARTEU OPOZICIJA PROTI PRORAČUNU - Z novinarske konference novomeške opozicije (z desne): Damjan Bartolj (SNS), Jože Derganc (LDS), Marjan Somrak in Ciril Klemenčič (oba ZLSD). (Foto: A. B.) Dol s plakati in čistejše Novo mesto Tkidi letošnja obširna akcija urejanja okolja NOVO MESTO - V četrtek so predstavniki občinske uprave mestne občine Novo mesto na redni mesečni novinarski konferenci predstavili svoje delo, največ časa pa so namenili vprašanju neurejenega plakatiranja in letošnji akciji Urejajmo okolje. Mestne težave v zvezi s plakatiranjem in predvsem z nekontroliranim postavljanjem velikih propagandnih tabel ob najbolj prometnih cestah je orisal sekretar mestne občine Novo mesto za komunalne zadeve Feliks Strmole, ki je povedal, da na sekretariatu že pripravljajo ustrezen občinski odlok, s katerim bi na tem področju naredili več reda. V letošnjo akcijo Urejajmo okolje, v katero se bodo kot je že v navadi, vključile številne organizacije, podjetja in društva od Komunale in Krkinih zdravilišč do potapljačev novomeškega kluba za podvodne aktivnosti, ribiške družine Novo mesto, lovskih družin, turističnih društev in veslačev kajak kanu kluba Žužemberk. Novo mesto je letos eno od šestih slovenskih mest, ki so vključena akcijo WHO, projekt zdravih mest, kamor spada tudi poseben • K prireditvam v počastitev svetovnega dneva zdravja bo spadala tudi velika veslaška in čolnarska prireditev, ki jo bo 13. aprila na Krki pripravil novomeški klub za podvodne aktivnosti. projekt javnih del. Vzpodbuditi nameravajo tudi lastnike zemljišč, upravljalce javnih površin in druge občane, j y KULTURNO V ŠKOCJANU ŠKOCJAN - V soboto, 23. marca, ob 18. uri bo v Salezijanskem mladinskem centru v Škocjanu ob materinskem dnevu bogat kulturni program z recitacijami, igro, petjem in otvoritvijo razstave. RAZSTAVA ARHITEKTURNIH SKIC DOLENJSKE TOPLICE - Na razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice bodo v petek, 22. marca, ob 20. uri odprli razstavo arhitekturnih skic domačina Boštjana Fabjana in njegovega sodelavca Tomiče Štiviča. POPRAVEK V sporočilu o novorojenčkih, ki so privekali na svet v novomeški bolnišnici v prvem tednu marca, je tipkarski škrat pripisal Karmen Božič iz Novega mesta, Šegova 1, hčerko, v resnici pa je rodila fantka, ki so mu dali ime Luka. Za napako, ki je sicer nismo zagrešili v uredništvu, se prizadetim opravičujemo. Uredništvo DL ni svetniki očitno tega ne podpirajo v praksi, se pravi pri glasovanju v svetu,” je dejal Marjan Somrak iz Združene liste. “Tako so svetniki SLS izdali družbene dejavnosti, ker so v zadnjem hipu v proračunu iztržili nekaj več denarja za kmetijstvo.” Somrak je napovedal, da bo njegova stranka uporabila vse možnosti, da bo zagotovljena poraba res šla za družbene dejavnosti. Jože Derganc iz LDS je dejal, da pravih argumentov proti opozicijskemu amandmaju v zvezi s proračunom ni bilo. “Občutek je bil, kot da ga ne morejo sprejeti zato, ker ga je pač pripravila opozicija. ŠKD deluje zgolj kot glasovalni stroj, kar je žalostno za tako močno stranko, SDSS pa je vseeno, kaj se dogaja z občino, njim je važno le, da se pripravljajo na volitve. Skratka, moč vladajoče občinske koalicije ni moč njihovih argumentov, ampak le moč glasov. Th koalicija bo marsikaj pustila za sabo v občini, a žal veliko slabega, tudi nepopravljivo škodo. Bolj ali manj vsem so glavni cilj državnozborske volitve in tudi občinski proračun je v precejšnji meri naravnan tako, da bo se bodo te stranke kazale v KONCERT ZA MATERINSKI DAN NOVO MESTO - Na predvečer materinskega dneva, v nedeljo, 24. marca, zvečer ob 18. uri bo v šmi-helski cerkvi koncert vokalno-in-strumentalne skupine Zarja in Sonce, ki se bosta predstavili s svojimi že znanimi in z nekaj novimi skladbami. Prvič bo nastopil tudi novoustanovljeni otroški pevski zborček Zvezdice. Ob tej priložnosti bodo predstavili zvočno kaseto Zarja in Sonce za vas, ki jo bo možno tudi kupiti. ZB ne odstopa od svojih načel Pod isto odejo ni mogoče spraviti boja za svobodo domovine in sodelovanja z nacifašisti NOVO MESTO - Po novem statutu Območni odbor združuje v Novem mestu 1542 nekdanjih borcev in udeležencev NOB iz Mestne občine Novo mesto ter občin Šentjernej in Škocjan. Na letni skupščini je 28 izvoljenih delegatov 15. marca razpravljalo o poročilu, ki gaje pripravil predsednik Ludvik Golob. Lahko ga je strniti v ugotovitev, da je bila lani poenotena aktivnost na regijski, občinski ter krajevni ravni ena izmed značilnosti dela Zveze borcev v treh občinah. NAPOVED TUDI V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej obvešča občane, da lahko napoved za odmero dohodnine oddajo na občini Šentjernej na Tt-ubarjevi cesti 5, in sicer ob ponedeljkih med 7. in 15. uro, ob sredah med 7. in 17. in ob petkih med 7. in 14. uro. Nekdanji borci in drugi udeleženci NOB so dostojno počastili 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom in konec druge svetovne vojne. S pomočjo ministrstva za kulturo so oživela obnovitvena dela v Kočevskem Rogu na Bazi 20 in v bolnišnici Jelendol. Že od novembra 1994 je delavec Dolenjskega muzeja stalen vodič in oskrbnik Baze 20, ki ostaja kulturni spomenik slovenskega boja za osvoboditev. Za socialno in zdravstveno varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov, spomeniško varstvo ter za razna vprašanja nekdanjih političnih zapornikov, internirancev in drugih žrtev fašizma je or- ganizacija tudi lani opravila veliko koristnega dela. ZB je društvo, ki deluje v javnem interesu in je samostojna, nestrankarska družbena organizacija. General Vlado Kocijan je kot predsednik Skupnosti 15. divizije pozdravil zbor in med drugim poudaril, da Zveza borcev dosledno zavrača vse poskuse nekaterih političnih strank, ki nenehno skušajo izenačiti kolaboracijo s fašizmom z NOB, pri čemer celo poudarjajo, da je to pogoj za spravo. Zakon o vojnih veteranih ne upošteva nekdanjih sodelavcev okupatorja, saj tudi svobodoljubna Evropa ne popravlja zgodovine za nazaj. Od stare Grčije dalje pa vse do danes ni bilo izdajstvo nad domovino nikoli priznano in ne opravičeno. • Delegati so ostro obsodili vse izpade pohlepnega italijanskega iredentizma, ki spet sega po naši zemlji. Zahtevajo tudi, naj se slovenska vlada ne obnaša tako obotavljivo do apetitov novofaši-stov in da naj razgrne podatke v naši “beli knjigi” o zločinih okupatorjev nad Slovenci. Na skupščini so prej govorili tudi o sodelovanju z zelo delavnimi društvi upokojencev, ki imajo v 3 občinah nekaj nad 9.000 članov. Njihov glas na jesenskih volitvah bo izbrisal prenekatero politično neumnost, ki jo zdaj take stranke prodajajo za “čisto resnico” in sejejo razdor med narodom. T. GOŠNIK MHti 12 M A Š I H O 8 Č I M MMM Člani muzejskega društva so vneti pisci Letos dve spominski plošči METLIKA - Zagotovo je največ avtorjev knjig v Beli krajini združenih prav v Belokranjskem muzejskem društvu, ki je lani ponatisnilo delo “Svetila v Beli krajini” prof. Jožeta Dularja ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Sofinanciralo je izdajo monografije dr. Marka Terseglava “Uskoška pesemska dediščina v prepletu in soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Bele krajine”. Pripravilo pa je tudi predstavitve knjig Jožeta Dularja “Prošel je pisani vuzem” in “Svetila v Beli krajini” ter Andreje Brancelj-Bednaršek “Belokranjske pisanice”. Poleg tega se je, kot je bilo slišati na občnem zboru, društvo vključilo v turistično promocijo Bele krajine, organiziralo strokovni izlet, sodelovalo z drugimi kulturnimi društvi in ustanovami in obnovilo črke na nekaj spominskih ploščah. Društvo je letos že pripravilo predstavitev knjig svojega člana dr. Dušana Pluta, sofinanciralo pa bo tudi izid knjige “Kronološki pregled mesta Metlike in okolice”. Društvo bo na metliškem župnišču postavilo spominsko ploščo izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju. Puharje bil tako kot Baraga, ki ima na župnišču že ploščo, v Metliki kaplan in prav tuje opravil prve poskuse fotografij na steklu. V društvu je zagotovljen denar tudi za spominsko ploščo skladatelju Danilu Bučarju. Člani Belokranjskega muzejskega društva so se ob odhodu v pokoj zahvalili ravnatelju Belokranjskega muzeja prof. Zvonku Rusu za prizadevno delo in sodelovanje med muzejem in društvom. Sprejeli so tudi sklep, da postane poleg prof. Jožeta Dularja, ki je še edini živeči častni član društva, častna članica Mladena Hanzel-Brancelj. V društvu je že 40 let, pomembna pa je njena vloga pri opremljanju knjig in publikacij, pri postavitvi spominskih plošč in razstav, oblikovanju številnih plaket in vabil in še kje. Po občnem zboru je Nenad Jelenčič z besedo in diapozitivi predstavil svoje potovanje na Kitajsko. M. B.-J. AKADEMIJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU ADLEŠIČI - Krajevna skupnost Adlešiči vabi v soboto, 23. marca, ob 19.30 v tukajšnji kulturni dom na slavnostno akademijo v počastitev krajevnega praznika in materinskega dne. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Kranja, učenci osnovne šole Adlešiči in člani domačega kulturno-prosvet-nega društva “Božo Račič”. Ali tožba ali prepričevanje? Nekateri prebivalci zlasti višinskega dela metliške občine se upirajo plačevati odvoz smeti - Deponija odpadkov se polni, kaj pa razširitev? - Propadajoča vežica METLIKA - Metliško odlagališče komunalnih odpadkov se zelo hitro polni, predvsem z industrijskimi odpadki, medtem ko še vedno ni rešeno vprašanje odkupa zemljišča za razširitev deponije, za katero ima Komunala že tri leta dokumentacijo. Nič manjši problem pa ne bo rekonstrukcija odlagališča po sedanjih predpisih, kije vse prej kot poceni, saj stane en hektar okrog poldrugi milijon DEM. Na Komunali menijo, da bodo tako rekoč očitno, da teh stroškov morali v bodoče sprejemati indu- sploh ne nameravajo poravnati, strijske odpadke na deponijo po zato bi bila potrebna tožba iz izter-ekonomski ceni odlaganja, saj javo. Toda na Komunali vedo, da OTROCI ZA MATERINSKI DAN METLIKA - Ob materinskem dnevu pripravlja občinski odbor SKD Metlika prireditev z naslovom “Mamica je kakor zarja”, ki bo v nedeljo, 24. marca, ob 15. uri v tukajšnjem kulturnem domu. Nastopali bodo osnovnošolski otroci in orkester Glasbene šole Metlika. pripeljejo večino odpadkov iz tovarn delavci kar sami. Z vsemi, ki imajo industrijske odpadke, naj bi Komunala sklenila tudi pogodbo o odvozu in deponiranju smeti. Prav tako razmišljajo o ločenem zbiranju odpadkov. Dogaja pa se celo, da vsi občani ne plačujejo odvoza odpadkov. Nekaj je tudi takšnih, za katere je je delo sodišč pri izterjavi zelo počasno in neučinkovito, poleg tega so nekateri neplačani zneski zelo majhni, tako da bi sodni stroški nekajkrat povečali škodo odpisa, če bi bila izterjava neuspešna. Zato so člani nadzornega sveta Komunale predlagali županu, naj se poveže s krajevnimi skupnostmi, katerih prebivalci ne plačujejo odvoza smeti, in poskuša rešiti problem, kajti odvoz smeti je po njihovem še kako potreben in ga posamezniki ne morejo preprečevati. Pri tem ne gre zanemariti, da je odvažanje odpadkov iz vseh naselij v občini velik dosežek, ki ga nikakor ne smejo opustiti. Slišati je bilo tudi predlog, da bi morali politiko izterjave plačila komunalnih storitev zakonsko urediti, tako kot imata to urejeno na primer Elektro in RTV, ki neplačnikom DEGUSTACIJA V SOSESKI ZIDANICI DRAŠIČI - V petek, 22. marca, bo ob 19. uri v soseski zidanici v Drašičih degustacija pod vodstvom dr. Julija Nemaniča. Po degustaciji bo družabno srečanje, na katerem bodo podelili priznanja za nagrajena vina z decembrske degustacije. Izročila jih bo prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič. • Na metliški Komunali opozarjajo na še na dva velika problema pri opravljanju svoje dejavnosti. Prva je pogrebna dejavnost, torej vzdrževanje pokopališča pri sv. Roku v Metliki, ki jo v celoti plačujejo iz grobarine, pereč problem pa je nedograjena mrliška vežica, ki nezadržno propada. Drugi problem so metliški sejmi, po katerih komunalci počistijo Mestni trg, pri tem pa imajo na vsak semapji dan po 50.000 tolarjev izgub, saj le s sejmarijo ne morejo kriti vseh stroškov. preprosto ukinejo ali odklopijo storitve ali dobrine, ki jih proda-jejo. M. B.-J. PREDNOST DOZIDAVI ŠOLE SEMIČ - Tukajšnji svetniki so sprejeli odlok o zaključnemfraču-nu lanskega občinskega proračuna, v katerem je bilo za dobrih 230 milijonov tolarjev prihodkov, medtem ko je bil primanjkljaj le dober milijon tolarjev. Prav tako so sprejeli odlok o proračunu za letošnje leto, v katerega naj bi se nateklo za skoraj 251 milijonov tolarjev, načrtovani primanjkljaj pa je dobrih 30 milijonov tolarjev. Ob tem so svetniki sprejeli tudi sklep, naj imajo pri letošnjih naložbah v občini prednost dozidava osnovne šole v Semiču ter tiste ceste, za katere bo moč poleg proračunskega dobiti še dodatni denar. JOB JUBILEJU KAR 50 SALAM - Na letošnji jubilejni 10. salamiadi v Badovinčevi gostilni na Jugorju je strokovna komisija pod vodstvom Petra Stefaniča ocenila kar 50 salam, kar je največ doslej. Ocenjevalci so potrdili, da so salame iz leta v leto boljše, tokrat pa so bile nagrajene prav vse. Štefani č je poudaril, da se ljudje zares potrudijo pri izdelovanju salam, res pa je, da letos več kot polovica vzorcev ni bilo dovolj suhih. Prvo nagrado si je kot že večkrat doslej prislužil Marjan Zupančič iz Dolenjega Maharovca, drugo Andrej Šenica iz Gradišča pri Dolenjskih Toplicah, tretjo pa Stane Sodja s Sel pri Jugorju (na fotografiji prvi z leve). Poleg številnih nagrad sponzorjev so prvi trije prejeli tudi pokal, ki ga je iz kerrocka izdelala metliška Kolpa, ter diplomo gostilne Badovinac. (Foto: M. B.-J.) “LJUBEZENSKI NOTES” V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo obvešča, da bo v soboto, 23. marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane s komedijo Jeana Clauda Car-riera Ljubezenski notes. Igrala bosta Alenka Vidrih in Iztok Valič. Po vrnitvi še zložba zemljišč? Dragatušči o denacionalizaciji arondiranih zemljišč - Zemlje ne bodo vrnili v naravi, ampak bodo bivši lastniki dobili obveznice slovenskega odškodninskega sklada V SEMIČU SPREJEM NAPOVEDI ZA DOHODNINO SEMIČ - 24., 26. in 28. marca bodo uslužbenci črnomaljske izpostave Republiške uprave za javne prihodke v prostorih semi-ške občinske uprave sprejemali napovedi za dohodnino. Napoved bo moč oddati od 7. ure zjutraj do popoldanskih ur. DRAGATUŠ - Po treh letih je bila v Dragatušu spet okrogla miza o denacionalizaciji, ki jo je pripravila črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke. Pobuda zanjo je prišla od krajanov, ki so prepričani, da je vračanje zemlje prepočasno, medtem ko je Marko Zupanič iz upravne enote Črnomelj zatrdil, daje prav dragatuški konec edini v občini, ki ima obravnavane vse odločbe. Po Zupaničevih besedah so vsi močni. Vsem pravnomočnim po- postopki denacionalizacije, pri katerih ni bilo ovir za vračanje v naravi, teh pa je okrog 10, pravnomočno zaključeni na I. stopnji, izdane pa so bile delne odločbe. Poleg teh je en primer še na sodišču za 4 ali 5 primerov jaa so bile podane pritožbe in še niso pravno- Jubilej razstav belokranjskih vin Te dni mineva 20 let od prve razstave belokranjskih vin v Semiču - Na prvih razstavah, ki so pripomogle k razvoju vinogradništva in vinarstva, veliko izločenih vzorcev SEMIČ - Davnega leta 1975 so se ob takrat znanih in priljubljenih Semiških igrah na pobudo Borisa Brunskoleta v Štricljevi gostilni zbrali Alojz Bezek, Tone Sever in Janko Bukovec ter se dogovorili, da bi morali v Semiču pripraviti prireditev, na kateri bi predstavili belokranjska vina. V krajevni skupnosti, ki jo je vodil Jože Vidmar-Nace, so imenovali prireditveni odbor za pripravo vinske razstave ter hkrati za ustanovitev društva vinogradnikov Bele krajine. Pred natanko 20 leti, od 19. do Kot se spominja sedanji semiški 21. marca 1976, so po vzoru novo- župan Janko Bukovec, je bilo za meške cvičkarije pripravili v Šemi- prve razstave značilno veliko šte- ču tridnevno razstavo vin, na kateri je bilo več kot ■sto vin. Na njej so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledali tudi razstavo kmetijske mehanizacije, zaščitnih sredstev, kulinarike in bogat kulturni program, izšel pa je tudi bilten o belokranjskem vinogradništvu. V prvi sedemčlanski ocenjevalni komisiji, ki jo je vodil prof. Miro Veselič, so tudi svetovali, kako naj negujejo vina in kakšne sorte vinske trte naj gojijo. Zanimivo je, da so jim priporočali le tipične belokranjske sorte, kot so kraljevina, belina, lipovka, zeleni silvanec, žametna črnina, modra frankinja, šentlovrenka. Beli pinot iz Ručet-ne gore je bil pri takratnem ocenjevanju izločen kot netipično belokranjsko vino. Žal je ta sortni izbor veljal vse do leta 1985. vilo izločenih vzorcev vin, saj vinogradniki niso imeli veliko vinogradnikom pobudo, da so začeli pripravljati predavanja in strokovne izlete, avgusta istega leta pa je bilo na Vinomeru prvo srečanje vinogradnikov, ki je postalo tradicionalno. Leta 1977 so se povezali v društvo vinogradnikov Bele krajine, ki velja z več kot tisoč člani za eno najbolj množičnih belokranjskih društev. M. BEZEK-JAKŠE stopkom sledi, če so denacionalizacijski upravičenci že umrli, še zapuščinski postopek. In ko nekdanji lastniki ali njihovi dediči pridobijo lastninsko pravico nad zemljo, lahko z njo v celoti upravljajo, bodisi da jo obdelujejo sami ali jo dajo v najem. Vendar so pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS povedali, da ni stvar denacionalizacijskega postopka, če med parcelami ni mejnikov. Spomnili so tudi, da je sklad zavezan samo za vračanje kmetijskih zemljišč, ki jih je moč vrniti v naravi, ne pa tudi za vračanje zemlje, na kateri stojijo zadružni hlevi. Bivši lastniki te zemlje lahko dobijo delnice ali obveznice slovenskega odškodninskega sklada. Glede omenjenih hlevov in sedanjega najemnika Antona Tbrka je direktor KZ Črnomelj Ivan Simonič povedal, da so jih dali v najem, ker mora nekdo zemljo obdelovati tudi v času denaciona- lizacijskih postopkov, zadruga pa seje Dragatušu odpovedala. Zemlje, ki jo ima Turk v najemu od sklada, ne namerava več obdelovati, prav tako pa bo umaknil živino. Zato bo zadruga ponudila hleve bodisi v najem ali v odkup. Večina denacionalizacijskih upravičencev želi, da bi začeli s komasacijo, kar pa je povezano s stroški. Ob zložbi naj bi predvideli, kam naj bi se Dragatuš širil. Marjan Novak s Sklada je pojasnil, da ne komasacija ne menjava zemljišč še nista možni, ker denacionalizacija še ni končana, saj so še pritožbe, ker zapuščinski postopki še niso zaključeni, poleg tega pa morajo narediti odmero hlevov in urediti prenos zemljišč med skladom in KZ. Kdaj bo vse to končano, je težko reči. Zato so iz Sklada predlagali, da se tisti, ki želijo obdelovati zemljo sami, začasno premaknejo na en konec, ostali pa dajo lahko zemljo v najem novemu zakupniku, ki bo izbran pojavnem razpisu, in ta jim bo tudi plačeval najemnino. Vsi s pravnomočnimi odločbami se lahko po pomoč obrnejo na Sklad v Črnomlju. M. BEZEK-JAKŠE • V Semiču seje zvrstilo 9 razstav jn ocenjevanj belokranjskih vin. Nekaj časa sta bili razstavi celo v Semiču in Metliki, potem pa je ostala le metliška, znana pod imenom Vinska vigred v Beli krajini. Vendar v Semiču na pomembni jubilej vinskih razstav, ki so veliko pripomogle k razvoju vinogradništva in vinarstva, niso pozabili. Nanj se bodo spomnili na srečanju belokranjskih vinogradnikov, ki bo prvo nedeljo v avgustu prav v Semiču. PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA V SEMIČU znanja o kletarjenju. Že prva vinska razstava je dala belokranjskim SEMIČ - V počastitev materinskega dneva priredi kulturno društvo Orel v soboto, 23. marca, ob 19. uri v kulturnem domu Semič kulturni večer. Sodelovali bodo dramska skupina iz Črmoš-njic s priredbo Županove Micke in igrico Nenavadni obisk, mali pevci predšolskega verouka, moški pevski zbor sv. Štefana in mladi pevci s Črešnjevca. ILOVO ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA - Ženski pevski zbor Črnomelj pod vodstvom zborovodkinje Ani Jankovič-Šober (na fotografiji) in moški pevski zbor Bell z zborovodkinjo Majdo Veselič sta v soboto pripravila v črnomaljskem kulturnem domu koncert ob svojih jubilejih, pni ob 50-letnici delovanja, drugi pa ob 15-letnici. Ženski pevski zbor se je s tem koncertom tudi poslovil, vendar pa bodo pevke še naprej prepevale v mešanem pevskem zbom, ki se je s tamburaši iz Draga tuša prav tako predstavil na jubilejnem koncertu. Ob tej priložnosti so pevci, ki že vrsto let pojejo v zborih, prejeli Gallusova priznanja. (Foto: M. B.-J.) (Sprehod po Metlikfj SEZNAM NASTOPAJOČI! G na dobrodelni prireditvi “Sonce*°n vse”, ki bo 12. aprila v metlišlbli { športni dvorani v organizaciazo Območne organizacije Rdečefbeg križa, se povečuje. Nastopila Waj ji sta tudi Katarina Venturini in Atelo iv* i k drej Škufca, štirikratna državnik prvaka v standardnih in latinsktklai ameriških plesih. N V TELEVIZIJSKI ODDAfudi PO DOMAČE je zadnje čase pftbči šotna Bela krajina. To je zaslutil televizijskega šarmerja Tilna Skto p biča, ki je posnel več prispevkicjj na sončni strani Gorjancev. fyor( televizijskih zaslonih je bilo vid^. ali pa še bo metliške članice Drjno' štva kmečkih žena, folklortU-skupinico iz metliškega otroške(j|eJ vrtca, ženske, ki delajo pisaniA^ tkejo domače platno in tako tC ■ prej. Tilen Skubic je prepričan, U je Bela krajina, kar zadeva slovejU ske medije, zapostavljena lepofjv NI PA ZAPOSTAVLJENA Pl*le VA slovenska vinska kraljica, Bf r‘ lokranjka Lidija Mavretič. lPr predstavitvi vin v vinoteki na Gof1 c podarskem razstavišču v Ljublj^P' ni sojo novinarji tolikokrat slikM li, da je imel človek občutek, da j*°' bliža nevihta. Njena mama Matjn°« ja Mavretič je ob tem pripomnil^ “Nihče ni prerok v lastni domOPP ni. V Drašičih, od koder snfj> doma, se sprašujejo, koliko cvejod ka smo vrgli na pult, da je nafrtt| Lidija postala kraljica. Od nevoS ljivosti so zeleni kot spomladat ska trava.” Ifj Črnomaljski drobti CESTA - Ko so mame in očei ki po cesti od Kanižarice pri . Vinici vozijo v avtomobilih svoffct male nadobudneže, ugledali W§ cesti nedaleč od Kanižarice ce*Pš no mehanizacijo, se jim je zahvaliti kamen od srca. Sedaj lj Tj konec vprašanj njihovih otrok, zapeljejo na omenjeno cest* ^ “Mami, oči, kdaj pa bomo zopj j prišli na cesto?” n STOPNICE - Niso pa v črni maljski občini v razpadajoče! ste med Črno* stanju le odseki ceste med ljem in Vinico. Vrag jemlje ti zunanje stopnice, ki vodijo črnomaljski grad. Črnomaljl ugibajo, zakaj se nihče ne loti pl . pravila. Upravni enoti je seve«h malo mar za razpadajoče stoffjk niče, ker se bo kmalu preselilaM gradu v nove prostore, po njeflt’ stopinjah pa bo šla tudi občinsjT!1 uprava. Ker pa si meščani želijv* da bi bil v gradu muzej, najbrž popravijo stopnic zato, da jih bo*^ lahko povsem avtentične vklju^ v muzejsko zbirko. SALAMIADA - Veterinar«^ inšpektor Peter Štefanič že vsjjsj deset let, kar je v Badovinčevi stilni na Jugorju v sosednji md*Vo ški občini salamiada, predseduje ocenjevalni komisiji. Medtem AS so v preteklih letih vzeli v oceL največ 30 salam, so jih ob let*v’i :l*T njem jubileju 50. Štefanič je za ustreznih dokumentov o urejaj prostora in posegih v prostor jj? da je sprejemanje teh aktov pPij. počasno. Končno je znano, zaM ^ V gradivu, ki so ga za zadnjo stf ^ dobili občinski svetniki, je zapičil) no, da bodo pri pripravi občins^ planskih aktov in prostorskih u|J lj ditvenih pogojev med drug1^ tj| upoštevali Odlok o splošn*H$ urbanističnem redu občine Čr*M| melj, izdan v Skupščinskem lenjskem listu št. 20/97. Na p*J pogled je očitno, da bodo ntbf*5J Semičani, če bodo hoteli viden kaj je zapisano v tem odločaj čakati vsaj še do prihodnjega le*J" Ker pa Skupščinski Dolenjski 1JL ne izhaja že nekaj let in zagot°\jL ne bo izšel niti prihodnje lel|k bodo Semičani morda moC^ čakati v nedogled kijhobne iz Kočevja či CENEJŠA ZELENJAVA - Procenti v stavbi Avta Kočevje so oslici po preselitvi v novo tehnično ad)azo AMZS v inudstrijski coni na čeiregu prazni. Vendar ne za dolgo, i biiaj jih je lastniku prostorov že us-Ajelo oddati v najem. Novi najem-aviiikjih namerava preurediti v sktkladišče in trgovino s sadjem. neuspele licitacije - lAIbdi po več kot letu dni kočevska Plinska uprava še vedno ne dela lufeko, kot bi morala. Dokaz za to Tr Pred nedavnim izvedene lici-^ ^eije za oddajo poslovnih pro-jjjorov, ki so v lasti občine. Od treh ^icitacij jim je uspelo izpeljati le >, pa še v zvezi s to se sedaj počel'^0 zapleti. Licitacije naj bi licu men(^a ledene, še predno so J°tekli pritožbeni roki, poleg tega 1 |a je ena licitacija padla v vodo, vg|er naj bi občina razpisala, da ,J^aja večji prostor, kot je v resici. Ne glede na vzroke za neuspele licitacije pa se ob tem vsilju-Bf razmišljanje o občini kot dobrem gospodarju. Občina želi im-jofiiod svoje lastnine čim več in to jtfprav. Toda če hoče nekaj iztržiti ikrdiiz nič, kot je primer z razpisa-laj10 večjo kvadraturo od dejanske [ai® oddajanjem v najem poleg lokalih kot skladišče, četudi gre za ovMprt prostor s samo tremi stena->nf*. to verjetno ni več dobro gospodarjenje, ampak čisto nekaj laftigega. i OBČAN SPRAŠUJE, Medved odgovarja Zakaj je na Kočevskem zad-i* čase zapadlo veliko novega ;lf ■ Ker je bila direktorica sončne rPPrave na bolniški, njena pomočila pa tudi ni mogla postoriti y*8a potrebnega, da bi bilo vreme eme. Ribniški zobotrebci 'J Realna OCENA - Sestanek [državnim sekretarjem Mar-JMom Dvornikom, ki je bil 2. feb-jNja v Ribnici, sta župana občine ^Jubnica in Loški Potok ocenila za TOešen. Bila sta z razgovorom jMovoljna tudi zato, ker naj bi že . F0 15. februarja občini dobili vj!0|ikretne odgovore na niz zastav-Pjfhih vprašanj, predlogov in nasu-želja, na katere Marjan Dvor-ni mogel odgovoriti na pamet, a Ngovorov še do danes niso dobili k imajo pa za konec meseca sl plovno dogovorjen razgovor s ij ^kretarjem. Najsi so bila priča-ilj vanja Ribničanov po prvem izgovoru velika ali majhna, pa so flC^es, v pričakovanju drugega j?žgovora, vse bolj na trdih tleh. V A^lno ocenitev prvega razgovora .i"larianom Dvornikom jih nam-sili seznam najslabših cest v j|J°yeniji, po katarem je Ribnica s ^®jo najslabšo cesto šele na 37. ^KLEPANJE PRIJATELJUJ! *EV - Da je lahko sklepanje obanstev in novih prijateljstev “temenjujoče za žep, se je pred |redavnim prepričal M. F. iz Ložin f?;.11 Kočevju? N a avtobusu, s kate-r>je potoval iz Ljubljane proti je sedel poleg neznanca, s Jerini se je zapletel v razgovor. jabi krstila novo znanstvo, sta se j/govorila, da bosta šla v Ribnici i? Pijačo. Zgodilo pa se je, da ga ■CNeznanec olajšal za 4 tisoč tolar-ituje kar na avtobusni postaji in jj g^il, še pit dno bi novo znanstvo Pplaknila. lili' Ta star pravi: "Ponikovski gasilci so osvojili £* občinskem tekmovanju tretje v‘Ii 0| *erM n‘so postol' na do-“g kontrolo, sicer bi bili ob obrepoljski krompirčki) IjJRAKTOR IN KROMPIR -LeRateri trdijo, da sta za Dobre- lUril' cl l,ulJu' uil Ma za rzoore-[PJee najpomembnejša traktor in I J°iripir. Tisto o traktorjih še ved-■JJjdrži, saj jih je v občini blizu 300 J?, tega so jih okoli dve tretjini izpeljali na registracijo v začetku Kjbca, eno tretjino pa jih bodo lf£ni. Tisto o krompirju pa ne jffveč, saj le še zelo redki Dobre-pridelujejo krompir za pro-’ ker se je odkup ustavil, r Il^PEt PREREZANA ŽICA -i izčisti pravijo, da so na sledi sto-jIk1’ ^ je 2e nekajkrat prerezal 1 Predsignala ob železniški pro- ij predsignala ob železniški pro-r'|vPredslrugah in tako povzročil rdo Slovenskim železnicam. SE BO marca, se I i.lJSPOSABLJANJE joCELO - V torek, 26. i_, 'JZačel 80-urni tečaj prve medijske pomoči za območje dobre- IJske občine. -Materinski dan • V pone- !(. P At IcJek, 25. marca, ob 19. uri bo v jJMičevem domu na Vidmu kul-h/ha prireditev, posvečena majskemu dnevu. W#A____I Z H A Š I H O 3 Č I M MŠŠ Kočevska kronika glasnik strpnosti Izšla je posebna tematska številka Kronike, ki obravnava zgodovino Kočevske - V njej ___________________________sodeluje 12 avtorjev s 13 prispevki KOČEVJE - V torek, 12. marca, so v Šeškovem domu v Kočevju predstavili posebno tematsko številko Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki obravnava zgodovino Kočevske. O pred nedavnim izdani knjigi sta spregovorila glavni in odgovorni urednik Kronike, o njeni vsebini pa avtorji posameznih prispevkov. “V knjigi so zbrani vsebinsko zanimivi članki, ki zadevajo čase od srednjega veka do povojnega obdobja na Kočevskem,” je po uvodni obrazložitvi, da so za izdajo Kočevske kronike potrebovali več kot pol leta, povedal glavni urednik dr. Janez Cvirn. Dejal je, je v njej zbranih 13 prispevkov, ki jih je pripravilo 12 avtorjev, ter da so vsi prispevki zelo kvalitetni. K temu je odgovorni urednik revije dr. Stane Granda, ki je k bogastvu različnosi prispevkov v predstavljeni izdaji Kronike dodal opis političnih razmer na Kočevskem v letu 1848, povedal, daje kočevska številka pisana v duhu strpnosti in ne vzpodbujanja in razpihovanja novih sporov. Veselje, da se Kronika podaja na novo pot, t.j. pot strpnosti, je izrazil tudi avtor dveh prispevkov, bivši Kočevar, ki živi v Celovcu, Ludwig Kren. “Kočevarji in Slovenci smo imeli skupno zgodovi- no, ki se je skozi stoletja izpričevala v medsebojnem sodelovanju, da bi si poboljšal? življenje,” je dejal Kren, ki je veliko število navzočih na predstavitvi ocenil kot znamenje podpore naravnanosti Kronike in cilju, da se odpravijo nacionalna nasprotja. Med avtorji, ki so se udeležili pedstavitve v Kočevju, so bili še: Mitja Ferenc, ki je uredništvu pomagal pri iskanju ostalih avtorjev prispevkov, Gojko Zupan, dr. Tone Ferenc, Alojz Cindrič in mag. Stanislav Južnič iz Kostela, ki je napisal prispevek o migraciji med kočevskim in kostelskim območjem v srednjem veku. M. LESKOVŠEK-SVETE V Kočevju ustanovili odbor veteranov Združuje veterane s celotnega območja nekdanje kočevske občine - Akciji v Rajhenavu _________želijo pridobiti status spominskega bojnega znaka MORS KOČEVJE - Minuli četrtek zvečer so v Šeškovem domu v Kočevju ustanovili območni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Na ustanovnem zboru so obudili spomin na znane dogodke, spregovorili pa tudi o načrtih in delu nove organizacije v prihodnje. Krajši oris je podal takratni župan občine Kočevje in predsednik odbora za SLO dr. Mihael Petrovič. O delu iniciativnega odbora, ustanovljenega leta 1992, ter načrtovanih aktivnostih za delo v letošnjem letu pa je spregovoril novoizvoljeni predsednik Darko Čop. Za namestnika so izvolili Vinka Farkaša ml., tajnik je Anton Rački in blagajničarka Darja Šušelj. Med prednostnimi nalogami odbora v letošnjem letu je Čop poudaril prizadevanja, da bi akcija, ki sojo izvedli 1991. leta v Rajhenavu, dobila status spominskega bojnega znaka MORS še letos, ob 5. obletnici. Dejal je, da se bodo sedaj preusmerili v pridobivanje novih članov, kar bo poleg zbiranja zgodovinskega gradiva, skrbi za prizadete v vojni ter sodelova- ŠTIPENDIRALI BODO OSILNICA - Na zadnji seji občinskega sveta so med drugim obravnavali tudi osnutek pravilnika o štipendiranju. Na občino je bilo namreč v zadnjem obdobju naslovljenih nekaj prošenj za štipendije, občina pa ni imela ne pravilnika o štipendiranju in ne denarja za štipendije. Zdaj bodo vse to uredili. KOČEVSKI VETERANI - Na ustanovnem zboru kočevskega območnega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo se je zbralo precejšnje število takratnih udeležencev vojne. Tistim, ki članskih izkaznic še niso imeli, so jih podelili na zboru. Na posnetku: novo vodstvo kočevskih veteranov vojne za Slovenijo (Foto: M. L.-S.) Odkup mleka vsako leto večji Živine odkupijo v Dobrepoljah vsako leto manj, kar velja' tudi za krompir - Se največ donaša suha roba DOBREPOLJE - “Lani je odkup mleka pri naši zadrugi pora-stel na 1,320.000 litrov, kar je 7 odstotkov več kot predlani. Tbdi letos predvidevamo tak ali pa še nekoliko večji porast odkupa”, je povedal direktor KZ Dobrepolje Igor Ahačevčič in dodal, da se število krav sicer zmanšuje, odkupijo pa kljub temu več mleka. Posebno pa je pohvalno, da je mleko izredno kakovostno, saj lani le 4 odstotke mleka ni dobilo premije za ekstra kakovost. Zaradi poslovanja mimo zadruge in države pa odkupijo vedno manj klavne živine. Tb so še pred petimi leti odkupili 100 do 110 ton, lani pa le še 30 ton. Odkar se je zaprl južni trg, odkupijo tudi le še po nekaj glav plemenske živine. Včasih so skoraj pri vsaki kmetiji pridelovali krompir in so ga tudi odkupili po več kamionov. Zdaj je večji pridelovalec krompirja v občini le še Jože Novak iz Kompolj. Zadruga krompirja lani ni odkupovala. Nekateri razmišljajo, da bi dobrepoljsko dolino v državnem merilu določili za pridelovanje semenskega krompirja. Zadruga je lani poslovala uspešno, čeprav skromno, kot se za kmetijstvo spodobi. Za uspeh je zaslužna suha roba pa tudi trgovina z repromaterialom, stroji, orodji in rezervnimi deli. Poslovali so tudi brez najemanja dragih poso-jil. J. PRIMC Igor Ahačevčič, direktor KZ Dobrepolje: "Naša zadruga bi poslovala še bolje, če bi bili pogoji gospodarjenja za vse firme enaki. Minister Janko Deželak priznava, da kar četrtina firm posluje na črno. “ nja s podobnimi organizacijami in zvezo častnikov tudi dolgotrajnejša naloga in usmeritev odbora. Novoustanovljeni odbor ZVVS v Kočevju združuje 179 veteranov s celotnega območja nekdanje občine Kočevje. Med njimi tudi organizatorje MSNZ, ki so bili začetniki odpora pod vodstvom brigadirja Toneta Krkoviča, slovenske častnike, podčastnike in vojake, delavce kočevske izpostave ljubljanske uprave za obrambo pri ministrstvu za obrambo in vse ostale, ki so kakorkoli drugače sodelovali v vojni. J M. L.-S. Kupujejo zemljo za planinski dom na Kamnem vrhu Franc Šporar, postal častni član PD Dobrepolje DOBREPOLJE - Med najbolj množična društva v občini Dobrepolje sodi gotovo Planinsko društvo, ki šteje kar 159 članov. Predsednik PD Dobrepolje Alojz Nučič je na nedavnem občnem zboru poročal, da dogovori z Republiškim skladom kmetijskih zemljišč o odkupu zemljišča na Kamnem vrhu, kjer urejajo planinci kočo, kar dobro poteka. Tudi dela pri urejanju koče zadovoljivo napredujejo, saj so člani PD delavni, posebno pa seje izkazal gospodar koče Franc Šporar. V program dela za letos so vnesli tudi sodelovanje s sosednjimi PD in ustanovitev sekcije PD na osnovni šoli. Denar, ki seje nabral v blagajni, bodo varčevali za odkup zemljišča na Kamnem vrhu. Zbora so se udeležili in sodelovali v razpravi tudi predstavniki PD Velike Lašče, župan dobrepoljski Anton Jakopič, predsednik športnega društva Alojz Kuplenk in predsednik turističnega društva Stane Škulj. Vsi so poudarjali potrebo po tesnejšem sodelovanju s planinci. Ob zaključku zbora je predsednik Alojz Nučič podelil najvišje priznanje PD Francu Šporarju, ki so ga imenovali tudi za častnega člana PD. 85-letni odlikovanec je bil doslej že 238 krat na Kamnem vrhu. M. STEKLASA PRIPOMBE SE DO TORKA DOBREPOLJE - V nadaljevanju 13. seje občinskega sveta Dobrepolje, kije bilo 13. marca, so po dolgi razpravi sprejeli osnutek proračuna za letos. Predvideva za okoli 248,5 milijona tolarjev prihodkov in za 253,5 tolarjev izdatkov, za primankljaj preko 5,6 milijona tolarjev pa se bo občina zadolžila. Osnutek bo v javni razpravi do torka, 25. marca, in do takrat sprejema občina pripombe nanj. Podrobneje bomo o proračunu še poročali. M. S. Dr. Irena Begič i Ne piše le receptov! Srebrna plaketa za boj proti J raku dr. Ireni Begič iz Kočevja J KOČEVJE - “Posebno sem ' ponosna na visoko priznanje, | ker so me uvrstili v skupino , zdravnikov, ki ne piše bolni- , kom le recepte, ampak se vse- ■ stransko poglablja v njihove i zdravstvene težave,” pravi dr. ■ medicine Irena Begič, spe- 1 cialistka ginekologije in po- 1 rodništva, ki ima zasebno or- J dinacijo v Kočevju in je pred , kratkim dobila za nesebično • in prizadevno delo v boju pro- i ti raku srebrno plaketo Zveze * slovenskih društev za boj pro- 1 ti raku. Begičeva je med vse- 1 mi dosedanjimi nagrajenci , daleč najmlajša. Dr. Begičeva sodeluje z ■ Društvom za boj proti raku i Ljubljana že dve leti in je tudi • v izvršilnem odboru društva. 1 To društvo je nekdaj pošiljalo 1 svoje zdravnike-ginekologe v J Kočevje, zdaj pa je njihovo , delo prevzela Irena Begič, ki , je edina stalna specialistka ■ ginekologije na območju od ■ Kolpe do Ljubljane, saj v Rib- « nico in Velike Lašče prihaja- 1 jo specialisti le enkrat do 1 dvakrat na teden.Priznanje 1 pa ni dobila za svoje redno J delo, ampak predvsem za , delo v svojem prostem času, ■ ko obiskuje ženske v podjetjih i in drugih delovnih kolektivih » ter jih podučuje, kako si lah- • ko same pregledujejo dojke. 1 Dr. Begičeva včlanjuje skupaj J s sodelavcem Društva tudi , nove članice. Samo lani sta jih ( pridobila blizu 1.000. Letos so i se že dogovorili za sodelova- i nje s še nekaterimi kolektivi, • dogovarjajo pa se še s Teksti- 1 lano, Kovinarjem, LIK in 1 Trikonom. Med vsemi lani 1 pregledanimi ženskami so J bile le štiri pozitivne. J. PRIMC i ’ Znova o proračunu Na zadnji seji kočevski svetniki občinskega proračuna še niso sprejeli KOČEVJE - Minuli četrtek se je seja kočevskega občinskega svff-ta pričela s proceduralnim zapletom, ki ga je z dvomom o legitimnosti seje sprožil svetnik Tone Rakovič. Nadaljevala se je v vzdušju slabega vodenja seje, predvsem ob prvem branju predloga občinskega proračuna, končala pa s prekinitvijo. Proračun kočevske občine za letošnje leto so občinske strokovne službe pripravile v treh različicah. Prva je predvidevala uvedbo samoprispevka za gradnjo nove osnovne šole v Mestnem logu. druga samo izgradnjo osnovne šole brez vseh ostalih investicij in tretja poleg izgradnje nove šole tudi nujne razvojne naložbe. Brez večjih zapletov so svetniki podprli sprejem tretje različice, ki predvideva zadolževanje občinskega proračuna v višini preko 88 milijonov tolarjev letno. Zapletlo pa se je pri obravnavi. Svetniki so poudarili, da je preveč sredstev namenjenih za financiranje občinske uprave in delavcev oziroma njihove plače. Menili so, da je postavka oprema za občinsko upravo zelo visoka in premalo razdelana, pri čemer so nekateri poslanci posumili, da se v njej skriva še kaj drugega. Strinjali so se, da je gradnja nove osnovne šole nujna, vprašali pa so se, kaj to pomeni za občinski proračun in druge investicije. Po štirih urah so, tako kot to določa poslovnik o delu občinskega sveta, sejo prekinili. Nadaljevali jo bodo danes zvečer, in sicer s prvo obravnavo proračuna občine Kočevje za letošnje leto. M. L.-S. KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO RIBNICA - Jutri, 22. marca, od 19.30 bo v gostišču Pugelj (bivša Rikova menza) v Ribnici kviz Mladi in kmetijstvo. Organizirata ga oddelek za kmetijsko svetovanje pri kmetijskem zavodu Ljubljana in podeželska mladina Ribnice. Sodelovalo bo 16 ekip iz celotne ljubljanske regije. Kviz bodo popestrili s kulturnim programom, ob zaključku pa bo družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Toneta Cente. IH dobrepoljske zanimivosti ___________________________________ Ihrško pokopališče - Zlate palice ■ Pravica prve noči DOBREPOLJE - Oni dan sem Dobrepoljce spraševal, kaj je v njihovi dolini zanimivega. Še najbolj zgovoren je bil Franc Hočevar iz Vidma, ki je povedal tri zanimive zgodbice. TURŠKO GROBLJE - Kakšen kilometer od Vidma proti Vodicam je velik umetno narejen kup zemlje. Meri kar kakih 10 m v širino. Videti je, kot daje zemlja nari-njena v gomilo. Med ljudmi je še vedno živa ljudska pripoved, daje tu “turško groblje”, se pravi grob Turkov. Na vprašanje, zakaj turški grob prav tu, saj je malo verjetno, da bi tu veliko Turkov izgubilo življenje, je bil odgovor, da so verjetno Tbrki napadali Tbrjak in da jih je veliko padlo, nakar so Turki pokopali svoje mrtve pri Vodicah. France je še dodal, da so tam teren preiskovali z detektorjem za odkrivanje kovin. Detektor pa da je piskal “ko hudič” in da so gotovo tam s Turki vred zakopani meči, sablje in druga kovinska oprava. Morda pa gre za kako še starejšo gomilo? NAŠLI ZLATE PALICE - Druga zgodba govori o tem, da so pred petimi ali šestimi leti na Malem Korinju z bagri odkopavali zemljo. V Ljubljani so namreč nekje dobili podatke, da je tam nekdaj stala cerkev. Tbdi njene načrte so našli. Iskalci so našli tam zlate palice. To so povedali domači Franc Hočevar fantje, ki so bageristom pomagali odkopavati z lopatami. Novice o najdbi seveda niso obešali na veliki zvon. PRAVICA PRVE NOČI - Ljudska pripoved pravi, kako je bil na gradu Boštajn pri Čušperku pred stoletji star graščak. Takrat je še veljala pravica prve noči, se pravi, da je morala nevesta poročno noč prespati v graščakovi postelji. Stari graščak je poklical mladega hlapca, da bo držal svečo, da bo graščak bolje videl pri uveljavljanju stare pravice. Pa nekaj ni šlo povsem v redu in graščak se je razjezil na hlapca, češ da ne drži prav sveče, in mu ukazal, naj ga zamenja. Hlapec je tako na graščakovo zapoved legel k nevesti, graščak pa je držal svečo in podučil hlapca: “Vidiš, neroda nerodna, takole se prav drži sveča! j PRIMC tttfek I Z M A Š I H O B Č jM ttt&k Kakovost vin se izboljšuje z usposabljanjem Društvo vinogradnikov Trebnje po degustaciji vin letnika 1995 TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje ima po besedah tajnika društva Janeza Zupana na papirju kar okrog 300 članov, aktivnih pa je približno polovica. Ti se udeležujejo vsakoletnih strokovnih predavanj in kletarskih tečajev, kar je po besedah dolgoletnega člana ocenjevalne komisije dr. Mitje Kocjančiča močno dvignilo kakovost vin ožjega vino-, rodnega okoliša in promocijo cvička. Predsednik te komisije inž. Lojze Metelko je ob sobotni podelitvi diplom in priznanj vinogradnikom opozoril, da je bilo med 96 vzorci letos izločenih 10, in to predvsem zaradi oksidacije vin. En vzorec so izločili zaradi posode. Za cviček je najvišjo oceno -15,78 (med 30 vzorci) dobil Jože Korbar, sledita mu Ciril Bukovec in Miro Gačnik z enako oceno. Pri dolenjskih rdečih vinih so se najbolje odrezali Stane Prijatelj (15,68), Ciril Zupančič ter birta Janez Pavlin in Franc Opara, oba z enako oceno. Pri rosejih je bil prvi Rajko Lah (15,64). Pri sortnih vinih pa je zmagal renski rizling Jožeta Bevca iz Dol. Dobrave (kar 17,72); sledijo Trebanjci Lado Štepec (sovinjon - 17,38), Franc Opara (laški rizling - 17,34), in Mihaela Štepec (laški rizling -17’28)' PROSLAVA TREBNJE - Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje ob materinskem dnevu pripravljajo tradicionalno prireditev, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu Trebnje. Prireditev bo vodil Saša Veronik. Lepo vabljeni! Sevniške driske Sum, da so vzroki za množično driskanje Sevničanov v pitni vodi SEVNICA - Te dni, posebej od 11. do 15. marca, je poiskalo pomoč v sevniškem zdravstvenem domu nekaj deset občanov zaradi nenadnega pojava bruhanja in driske. Dežurni zdravnik dr. Dušan Senica je posumil, da tiči vzrok za težave pacientov v sevniški vodi, zato so po sevniškem radiu priporočili, naj bi jo, dokler ne bodo znani rezultati analize vzorcev, uživali le prekuhano. V ponedeljek dopoldne je direktor sevniškega zdravstvenega doma dr. Željko Halapija po sevniškem radiu skušal pomiriti vznemirjene Sevničane, da ni nobenih razlogov za paniko. Direktor Komunale Miro Dobovšek nam je v ponedeljek tudi uradno povedal, da v tem času na sevniškem mestnem vodovodu niso opazili nikakršnih okvar niti posebnosti na zajetjih, ki sojih pregledali. Februarski vzorci vode, ki jo celjski Zavod za zdravstveno varstvo kontrolira vsak mesec, so bili v mejah normale. Za vsak primer so Celjani v ponedeljek spet vzeli vzorce vode, direktor omenjenega celjskega zavoda inž. Kandorfer pa bo rezultate tokratnih analiz sporočil še ta teden. Družine z majhnimi otroki pa so že pred to “epidemijo driske” in bodo gotovo tudi poslej, če želijo svojim malčkom dobro, sevni-ško in kakršnokoli drugo vodo prekuhavale. Pravijo, da so se s podobnim pojavom “bruhanja in driskanja” soočili že tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah. In tako, kot se je naenkrat kot kakšna viroza pojavil, je že naglo izpuhtel. Upajmo, da bo tudi sevniških drisk in podobnih težav kmalu konec. P. P. 96 VZORCEV VIN NA OCENJEVANJU LETNIKA 95 - Pri dolenjskih belih vinih so ocenjevali največ - 31 vzorcev, zmagovalec pa je s 16,30 točke Stefan Zupančič iz Dola (na posnetku mu diplomo izročata predsednik Društva vinogradnikov Trebnje Franc Opara in predsednik komisije Metelko); vsaj 16 točk so dosegli: Franc Opara, Danijel Metelko, Boris Anžiček in Branko Mežan. (Foto: P. P.) ni\i IMEJMO SE RADI - S to pesmijo sta Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik pričela svoj nastop na dobrodelnem koncertu Odprite srca, na koncu pa so še vsi nastopajoči, ki so se jim predsednik društva Sožitja Stane Jarc s sodelavci še posebej zahvalil, s takim sporočilom tudi zaključili najuspešnejši koncert doslej. Po koncertu v gostilni Opara je Irena Vrčkovnik takole raztegnila meh z Veselimi Štajerkami in s Call boysi, ki jim v ozadju "dirigira” razposajeni Belokranjec Brane Veselič. Nekateri nastopajoči na koncertu in predstavniki sponzorjev so se med gostoljubnimi Dolenjci zadržali do zgodnjih jutranjih ur. Glavni direktor podjetja Svea, kije bilo glavni pokrovitelj koncerta, Mirko Štrajher, je namreč šele okoli pete ure veseli družbi dal za “šentjanževca. ” (Foto: P. Perc) /S Do telefonov na pravljični način? Zagate Ambrušanov AMBRUS - Po en ali dva telefona imajo v krajevni skupnosti Ambrus v vaseh Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh, Primča vas in Višnje, le Ambrus jih ima 10, a samo Rašica razpolaga s tremi samostojnimi linijami. Medtem ko si je poprejšnje podjetje za ptt promet Ljubljana predstavljalo reševanje zagat telefonije z dvojčki, se njegov naslednik Telekom “loteva” telefonskih povezav s pravljicami, objavljenimi v občinskem glasilu ivanške občine Klasje, da bodo telefoni vsak čas zazvonili v številnejših domovih teh krajev. Ambrušani nočejo praznih obljub, ampak stvarno uresničljiv program izboljšanja telefonskih povezav. Težko bi jim očitali, da niso potrpežljivi pri svojih zahtevah, saj celo njihov mali župan, pravzaprav predsednik krajevne skupnosti Jože Perko, ne premore telefona, kot bi se zgledoval po županu ivanške občine Jerneju Lampretu, ki doma na Muljavi, zavoljo višje sile pač, tudi še vedno nima telefona. V Rašici so, denimo, zavoljo obupnih telefonskih zvez zaman investirali v 3 telefone in računalnike, da bi se njene tovarne na Dolenjskem s centralo v Gameljnah z modemi povezale v mrežo. Delali bi lahko kvečjemu pozno ponoči in zgodaj zjutraj, ko linije niso tako obremenjene. In tako je dve leti računalnik le počival na mizi v ambruški Rašici... P. P. ZMAGOSLAVJE ZABUKOVLJANOV TRŽIŠČE - Na občinskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo se je preteklo soboto v Tržišču pomerilo 7 ekip, in sicer štiri iz Zabukovja in tri domače ekipe. Domačini so se izkazali kot kar preveč radodarni gostitelji, saj so vsa prva tri mesta “prepustili” Zabukovljanom. Med temi je največ znanja pokazala 4. ekipa v sestavi Stane in Boštjan Zakrajšek ter Mirko Kranjc, ki je iz rok Slavice Šušterič iz sevniške kmetijske svetovalne službe prejela najlepšo nagrado. 2. mesto je osvojila prva, 3. pa druga ekipa Zabukovja. FINALE SLOVENSKIH SALAMIAD BO V SEVNICI ŠENTJANŽ - Gostilničar Jože Repovž iz Šentjanža, ki bo v sodelovanju s Slovenskimi novicami v soboto, 23. marca, ob 18. uri priredil 3. salamiado, za katero so se prijavili že številni salamarji ne le iz Dolenjske (čas za prijave je še do petka, do polnoči!), nam je povedal, da bo po vseh slovenskih salamiadah nekakšen finale v Sevnici, v gostilni Vrtovšek, kjer se ponašajo z najdaljšo tradicijo ocenjevanja domačih salam. Prihodnje leto pa naj bi bil podoben finale salamiad, na katerih bo sodelovalo po 10 najbolje ocenjenih salam z vsake večje slovenske salamiade, prav v Šentjanžu, pri Repovževih. Letos je glavni pokrovitelj te salamiade Plasta Šentrupert. Sožitje bogatejše za 3 milijone Kronično pomanjkanje denarja za delo trebanjskega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje lajšajo vsakoletni dobrodelni koncerti Odprite srce ■ Zametek doma za prizadete TREBNJE - Že šesto leto prireja trebanjsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje dobrodelne koncerte Odprite srce. Sobotna prireditev v do zadnjega kotička nabiti športni dvorani trebanjske osnovne šole je bil spet “zadetek v polno”. Okrog 1800 obiskovalcev je prišlo na koncert, ki so ga podprli številni sponzorji. Glavni pokrovitelj je bila zagorska Svea. Tako so zbrali za Sožitje okrog 3 milijone tolarjev, ta denar pa bodo porabili za nabavo opreme za bivalno skupnost trebanjskega Sožitja. Kot sta povedala predsednik društva Stane Jarc in Truda Medved (ob Branetu Veseliču in Silvi Kastelic imata največ zaslug za nadvse uspelo sobotno prireditev), naj bi. v bivalni skupnosti živelo 8 do 10 prizadetih, ki nimajo več svojcev, da bi zanje skrbeli. Na občinski ravni so že dobili podporo za te načrte, da bi torej vsaj v dveh letih prišli do takšnega doma oz. prostorov.Sobotni koncert Odprite srca so začeli trebanjski občinski pihalni orkester pod vodstvom prof. Igorja Teršarja in trebanjske mažoretke, 9. tovrstna skupina v Sloveniji, vodi pa jo Darja Korelec. Ko je s prislovično dobro podmazanim jezikom moderator koncerta Vinko .Šimek povabil pred mikrofon direktorja tovarne pohištva Svea, ki izvaža iskane kuhinje v 16 držav, Mirka Štrajherja, je ta dejal, da bi na splošno lahko v Sloveniji uporabili to dobro misel, da bi odprli srca, da bi bilo več medsebojnega spoštovanja in bi dosegli boljše rezultate in hitrejši razvoj. Irena Vrčkovnik se je na odru pojavljala zvečine v duetu oz. ob spremljavi Ivana Hudnika. Ansambel Tonija Verderberja letos praznuje 10-letnico in je, navkljub temu da sc mu je mudilo naprej v Škofjo Loko na prevzem nagrade, profesionalno opravil svojo nalogo in dvignil razpoloženje obiskovalcev. Šimek je posebej pozdravil “narodnjaka” Lojzeta Slaka in Burkata Henčka, ki sta bila tokrat s soprogama med občinstvom. Henčkovemu sinu Toniju se je zahvalil za dobro ozvočenje, ravnatelju šole Štefanu Kaminu pa za dvorano. Na koncertu so edino Vesele Štajerke nastopile s play backom in imele utemeljen razlog za to. Nastopila sta še domača za- bavna ansambla Akord in Vrisk. Tudi ko je Šimek povedal, daje Tereza Kesovija zbolela (Trebanjcem je obljubila brezplačni koncert), tudi po 3 urah prireditve ni bilo konec! Šimek je povedal, da sta z Veseličem našla namesto Tereze verjetnega naslednika Placida Dominga - tenorista, ki uspešno nastopa na nemškem govornem področju. Claudio Escobar je ime tega izvrstnega tenorista, ki prihaja iz Santiaga de Čile. Escobar je z nekaj arijami oz. pesmimi v sodobnejši preobleki navdušil občinstvo. P. PERC ŠENTRUPERT ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA ŠENTRUPERT - V nedeljo zvečer je bilo na sedežu kra- jevne skupnosti v volilnem štabu za izvedbo referendu- ma za uvedbo krajevnega samoprispevka, ko so prešteli glasove, nadvse prešerno razpoloženje. Zazvenela je žlahtna slovenska pesem iz grl Trebanjskega okteta. Razlog za veselje je izjemni izid referenduma, o katerem smo že večkrat poročali, sgj se je za 2-odstotni samoprispevek za naslednjih 5 let odločilo kar 860 ali 68,46 % volilnih upravičencev! Le na volišču v Slovenski vasi referendum ni bil pozitiven. Od 1.713 vpisanih volilcev jih je prišlo na volišča 1.256 (72 odst.), proti jih je bilo 368,28 glasovnic pa je bilo neveljavnih. S kmeti bi vsi najraje “pometali” Z občnega zbora sevniškega govedorejskega društva - Kdaj konec odredbe o prepovedi zakola telet? Monopol Ljubljanskih mlekarn - Kaj žuli zavarovalnico Adriatic? GORNJE BREZOVO - Zakaj država skuša spreti kmete z drugimi ljudmi? Zakaj zavarovalniški agenti Adriatica na terenu ščuvajo kmete proti živinozdravnikom? Ali komu je v prid že neživ(jenska prepoved zakola telet, ali se komu, ki je pred leti tako navijal za priključitev k monopolnim Ljubljanskim mlekarnam že kaj “kolca” po vrnitvi k celjskim? To je le nekaj vprašanj, ki so se izluščila na nedeljskem občnem zboru govedorejskega društva Sevnica v gostilni Kragl na Gornjem Brezovem. Na večino teh retoričnih vprašanj so kmetje postregli s kar razumnimi odgovori, toda kakšne koristi bodo imeli spet od tega, če sta jih poslušala le še predstavnik Živinorejskega zavoda (ŽVZ) Celje Matej Zupan in vodja sevniške veterinarske postaje dr. vet. Matjaž Malus? Zupan se redno udeležuje teh zborov, kar bi si kmetje lahko razlagali, da mu je v resnici do tega, da bi selekcijska služba kar najbolje delovala. Ob poročilu predsednika društva Milana Lončarja so sevniški rejci izrazili nezadovoljstvo, ker je sevniška kmečka zadruga kot organizator odkupa mleka, sama od sebe prenehala jemati vzorce, češ da to ni potrebno. Po besedah enega največjih sevniških rejcev Lada Pompeta iz Križa so vzorci dvigovali povprečje, zato naj bi nadaljevali s tem vzorčenjem vsaj še ta mesec. Spet je burila duhove dilema, zakaj si Ljubljanske mlekarne, menda edine v Evropi, privoščijo pri plačevanju mleka tudi merilo suhe snovi brez maščob (SSBM). Veterinar Malus je omenil, da lani ni bilo pretiranega zanimanja za sredstva za posebno preventivno zdravstveno varstvo živali, posebej krav molznic in telet. Sredstva, na katera so morali kmete med obiski v hlevih opozarjati na te ugodnosti. Poudaril je, da je lani v glavnem končano ločevanje kmetij v sevniški občini; veliko jih je prenehalo z oddajo mleka, iz mešanih kmetij pa se preusmerjajo bodisi v pitanje ali v mlečno pridelavo. P. PERC ZAKAJ HUJSKAJO PROTI KMETOM? - Sevniški govedorejci so na nedeljskem občnem zboru (na posnetku) v gostilni Kragl na Gornjem Brezovem menili, da bi država rada obrnila javno mnenje proti kmetom, češ da imajo ti dovolj vsega, da so najbolj bogati. Liberalistična kmetijska politika je kratkovidna, kajti “madžarska šola je dosti draga in poučna, " so opozorili sevniški rejci na pomen doma pridelane, četudi trenutno malo dražje hrane. (Foto: P. P.) Krjavljeve iskrice! POMLAD PRIHAJA - Teje da se starka zima nepreklicno p.r slavlja, je v Ivančni Gorici ver/Cl no najbolj vesel občinski svetike SDSS Igor Bončina. V dveh meslui cih letošnje zime se je, na po pifTe metni nevarnosti zloglasnem vj njegorskem klancu kar dvaki zaletel. K sreči so svetnikove I sti ostale cele, zato pa je bila huj zverižena pločevina njegova jeklenega konjička. Bončina ti daje za njegove prometne nesrl v verižnih trčenjih kriva sla^a vzdrževana in poledenela cesfK Skrajni čas je, da bi Cestno pofcei jetje Ljubjana in Podjetje za vz4d, ževanje avtocest natančno dogL vorila, kako in kaj z vzrževanjtj. tudi višnjegorskega klanca, srn se lahko nadejata, da ju bodiT nesrečah udeležni vozniki tožiliP malomarnost. f1* AVTOBUSNA POSTAJA Nvc ČRNO? - Iz dokaj zanesljivih Mi rov smo zvedeli, da je avtobuse postaja v Ivančni Gorici postavlf p( na “na črno”. Avtobusna postaj za nameček dela konkurenco s hirati pa se že pojavlja skrb, ^ri bi lahko bilo v prostorih sedan-|f tovarne. Glede na svinjarije, ki ijf dogajajo, je ena možnost pra-;iria farma, a obstaja upravičen žfrah, da bo smrdelo še bolj kot ii|—.______________________ eTOSTAVA IN PODBOČJE i NAJBOLJŠA d Kostanjevica - Natek- pvanju mladih v poznavanju ,petijstva, ki sta ga v soboto, 16. (Jdrca, v Kostanjevici organizira Društvo podeželske mla-icTOe Krško in tamkajšnja kmečka svetovalna služba, se je 'jbolj izkazala skupina mladih dčtijcev s Pristave, drugi pa so 'aPodbočjani. Obe ekipi sta se uvrstili na regijsko tekanje. M A S I H OBČI H ftrtH Novo v Brežicah ^Meddržavni stiki - v jj|0venski vasi pri Brežicah ob c !lvensko-hrvaški meji so nekate-i * slovenske hiše priključene na iraško kanalizacijo. To potrjuje, P so stiki med Slovenijo in Hrva-fQZclo dobri. Kanalizacijske cevi Tnamreč dobro stikajo in nikjer (/Puščajo. AKEZERVA - Avtomobili in jrečki traktorji z Obrežja in oko-C* imajo s seboj skoraj zmeraj "Spdo za rezervno gorivo. Nji-Jvi vozniki so v to prisiljeni, saj l bajbližjc bencinske črpalke do *da prevozijo tako dolgo pot, da skoraj zmanjka goriva, ki so HPrej kupili na črpalki. 5(SE POMNITE, TOVARIŠI? -Vičanom državni veljaki radi •Pajo na dušo, češ: “Posavci, doli? ste se držali v vojni za Slove-čestitamo vam, vi ste naši državljani!” Kako so se se A lali s sovragom, preživeli Breži-Pni res dobro pomnijo. Ampak L.lčga nimajo koristi. Obrambno JJtjstrstvo noče niti slišati, da bi Lužicam dalo brezplačno kakšno CjMno vojaško stavbo. Vse bo i plačati, pravijo v Kacinovem ^"Ittetu. Brežičanom medalje, kasarne, iz katerih je j^Kila JLA, to je ta reč! fUDI o PROMETNI UREDITVI ; ^REŽICE - Občinski odbor jrSS Brežice organizira v 1 Mek, 21. marca, ob 18. uri v j ftavraciji pri Blagovnici v Jožicah ustanovni sestanek (J^tnega odbora SDSS Breži-rOb 19. uri bodo predstavi-[ J Udi idejne rešitve prometne Leditve in parkirišč v mestu, j^ditve križišča pri Intermar-iv d, doponije in odvoza od-l^nih gum... Podbočje kot turistično središče V Podbočju menijo, da njihova industrijska nerazvitost pomeni prednost - Zimsko-letni športno-rekreacijski center - Državni denar skozi CRPOV - Zanimiva termalna voda? PODBOČJE - V Podbočju so prepričani, da jim bo še koristilo, da jih je v preteklosti nekako obšla industrializacija. Ker nimajo tovarn, so kot območje resda manj premožni, kakor so predeli z razvito industrijo, vendar prav v taki “nerazvitosti” vidijo zdaj svoje prednosti. Ko govorijo o svojem razvoju, mislijo predvsem na razcvet turiz- ma in podobnih dejavnosti, naravnanih na rekreacijo, oddih in šport. Krajevna skupnost Podbočje ima izjemno dobre naravne danosti, zato bi na njenem ozemlju lahko zaživelo športno-re-kreacijsko središče, ki bi sprejemalo obiskovalce vse leto. Tak center je temeljni pogoj za razvoj krajevne skupnosti, kar so med drugim poudarili v svojem zapisu krajevna skupnost Podbočje, Smučarski klub Krško in Martin Kodrič, član občinskega sveta Krško. O gradnji Regijskega zimsko-letnega športno-rekreacijskega centra Podbočje-Planina, kot ga imenujejo, naj bi danes razpravljal tudi občinski svet Krško. Zamisel o gradnji takega centra so v začetku leta podprli v Podbočju, kjer so razpravljali o razvojnih možnostih krajevne skupnosti. Z zamislijo se strinja tudi krški župan, saj je njegov urad v začetku februarja ministrstvu za šolstvo pismeno predlagal, naj bi bodoči načrtovani športno-rekreacijski center uporabljale za svoje potrebe tudi posavske šole. Ta dopis v Gabrov kabinet je treba seveda brati kot prošnjo za denar. Med tistim, kar naj bi nudilo središče Podbočje-Planina, naštevajo različne rekreativne in šport- Uveljavljajo predkupno pravico Brežice in lastništvo nekdanjega TRZ • Klic za prostorsko ureditev SLOVENSKA VAS - Občinski svet Brežice je na seji, ki je bila nedavno v Galeriji Hamer v Slovenski vasi, sprejel sklep, naj občina Brežice uveljavlja predkupno pravico pri nakupu Poslovno trgovskega centra Slovenska vas pri Mokricah (PTC), nekdanjega Tehničnega remontnega zavoda (TRZ). Predkupno pravico, ki jim gre po eni veljavnih pogodb iz preteklosti, bo izkoristila v 6 mesecih. S sklepi z omenjene seje svet tudi zavezuje župana, naj se v pogajanjih z ministrstvom za obrambo zavzema za to, da bi Brežice dobile omenjeni kompleks brezplačno. Svetniki so tudi sklenili, da mora lastnik TRZ - TRZ je v lasti države in v upravljanju obrambnega ministrstva - odstraniti s celotnega območja nevarne kemične materiale, ki so ostali po armadi. Svet je tudi sprejel predlog Mihe Škrleca o ustanovitvi posebne komisije, ki bo nadzorovala dogajanje v zvezi s PTC. Občinski svet je sprejel predloge in sklepe, ki jih je dan poprej sprejel na svoji seji odbor najemnikov TPC Slovenska vas. Ta odbor pričakuje, kot je sporočil po seji, da bo občinski svet Brežice zagotovil nakupne pogoje, ki bodo boljši od pogojev obrambnega ministrstva. Pričakuje tudi skorajšnjo vsebinsko programsko in urbanistično ureditev Slovenske vasi v povezavi z gospodarskim platojem na Obrežju. Odbor sc zavzema, kot je sporočil po svoji seji, da bi PTC Slovenska vas opredelili kot prosto-carinsko cono. Sklepi in pričakovanja odbora najemnikov in sklepi, ki jih brežiški župan predlagal občinskemu svetu, le-ta pa sprejel, so po vsebini podobni in v nekaterih točkah enaki. L. M. ne dejavnosti na kopnem in vodi in tudi letenje z zmaji in padali, možnosti za ogled kulturnih in naravnih znamenitosti. Skratka, šlo naj bi za pestro ponudbo, in to NAJMLAJŠI MATERAM KOSTANJEVICA - Vrtec in osnovna šola Jože Gojup iz Kostanjevice organizirata proslavo ob materinskem dnevu, ki bo v petek, 22. marca, ob 18. uri v kostanje-viškem kulturnem domu. DRUŽABNO SREČANJE KRŠKO - Društvo upokojencev Krško bo organiziralo jutri, 22. marca, družabno srečanje za člane, in sicer bo srečanje v gostišču Janc na Studencu. Avtobus bo odpeljal upokojence ob 13. uri izpred hotela Sremič v Krškem. Člani DU Krško, ki se želijo udeležiti srečanja, se prijavijo v društveni pisarni. tako v višje ležečih krajih kot na ravnini, pri čemer nameravajo s pridom izkoristiti (udi bližino reke Krke. Da bi zaživelo načrtovano središče, bi med drugim zgradili igrišča, posodobili več cest, obnovili pešpot do Planine in precej postorili na Planini, kije že zdaj dokaj znano in obiskano zimsko rekreacij- • To zadeva Planino, vendar vključujejo podboški razvojni načrti veliko več vsega. V organizacijo bodočega športno-rekreacijskega središča želijo vključiti tudi državo. O tem govorijo županov dopis šolskemu ministrstvu in podboška pričakovanja, da bodo ustrezna ministrstva dala denar za zdaj še neobstoječi program CRPOV za Podbočje in tudi finančna sredstva za uresničenje podboških načrtov glede termalnih voda. sko smučarsko središče. Na Planini naj bi po sedanjih načrtih med drugim dogradil) smučišče in v obstoječem objektu naredili nekaj prenočišč. L. M. SKUPŠČINA DRUŠTVA KRŠKO - Kot je poudaril predsednik Društva kadrovskih delavcev Posavja Lado Močivnik na četrtkovi skupščini društva v krškem hotelu Sremič, so v preteklem letu največ pozornosti posvetili usposabljanju članstva in seznanjanju z različnimi novostmi z delovnega področja kadrovikov. Teh je v Posavju okrog 50 in bodo imeli tudi letos priložnost sodelovati na tovrstnih koristnih informativnih posvetih. Takšen je bil že pred četrtkovo skupščino 2-urni posvet o novostih v pokojninsko-invalidskem zavarovanju, ki ga je vodil Jože Kuhelj iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz Ljubljane, posvet o novostih na področju zaposlovanja pa je vodil Toni Koren, direktor sevniške enote Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Viva odhaja v Italijo Po lepih uspehih v domači regiji se bo mladi mešani pevski zbor pomeril še v mednarodnem merilu BREŽICE - Kot sporoča Janko Volčanšek, predsednik mešanega pevskega zbora Viva iz Brežic, se bo ta zbor konec marca udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja v italijanski Rivi del Garda. Tu bo zastopal ne le brežiško občino in domačo regijo, temveč tudi državo, saj po doslej znanih podatkih na to tekmovanje potujejo le trije slovenski pevski zbori. Zbor se je udeležil vseh občinskih revij, se uvrstil na regijske in požel najvišja priznanja strokovnih ocenjevalcev. Prav take dobre ocene so zbor vzpodbudile, da sije letos za prvo izmed nalog zadal sodelovanje na zgoraj omenjenem tekmovanju. Organizira ga nemško kulturno društvo, ki je poznano tudi po organizaciji drugih tekmovanj, npr. v Budimpešti, Hessnu ali Netanyji. Tekmovanje v Rivi del Garda, ki je poznano mnogim evropskim in mednarodnim zborom, pripravlja vsaki dve leti; letos bo že četrtič. Udeleženci se predstavljajo s petjem v petih kategorijah: otroški in mladinski zbori, madrigali, cerkvena glasba ter mešani, ženski in moški zbori, brez obvezne skladbe (tu bo nastopil zbor Viva) ali z obvezno skladbo. Brežiški pevci so bili izbrani za udeležbo na osnovi poslanih avdi- DUPLO PREDSTAVI PIŠEČKE PLESE PIŠECE - V tukajšnjem kulturnem domu bodo 29. marca ob 17. uri nastopili moški pevski zbor Orlica Pišece, ženski pevs(d zbor iz Pišec ter šolski pevski zbori. Obiskovalci prireditve bodo lahko spremljali tudi nastop mlajših in starejših folkloristov. Folklorna skupina Duplo Pišece bo ob tej priložnosti prvič predstavila splet pišečkih plesov. Prireditev organizirata kulturno društvo in osnovna šola iz Pišec. oposnetkov. V tekmovalnem programu bodo zapeli tri skladbe, od katerih bo ena priredba slovenske ljudske pesmi. V pričakovanju pomembnega tekmovanja se člani zbora zahvaljujejo številnim sponzorjem iz Posavja, ki so jim s finančno pomočjo omogočili udeležbo na tem mednarodnem tek- movanju. /j OBČNI ZBOR KONJEREJCEV KAPELE - Posavsko ko-njerejsko društvo bo imelo v nedeljo, 24. marca, ob 10. uri v Kapelah v gasilskem domu letni občni zbor. Poročali bodo o delu v preteklem obdobju in predstavili delovni načrt za letošnje leto. Na občni zbor so med drugimi povabili: svetovalca ministra za kmetijstvo, vodjo republiške selekcijske službe za konjerejo ter župane občin Brežice, Krško in Sevnica. Udeleženci se bodo lahko peljali na občni zbor z avtobusom, in sicer bo ta odpeljal ob 8.30 z Rake, ob 9. uri iz Kostanjevice izpred restavracije, in ob 9.20 z Drnovega, izpred gostilne Naglič. NA MEDNARODNO TEKMOVANJE - Zborovsko petje je v brežiški občini zelo razširjeno, žal pa se je zanj ogrevalo vse manj mladih. Tako je pred tremi leti zborovodkinja prof. Simona Rožman ustanovila zbor samih mladih pevcev, ki danes šteje 35 pevcev: dijakov, študentov in tudi že zaposlenih. V tem času je mešani zbor Viva popestril že marsikatero prireditev v občini in izven nje, pripravil dva zelo obiskana, uspešna in odmevna letna koncerta ter več priložnostnih koncertov. (Foto: B. D. G.) VSE VEČJA PONUDBA MESNIH IZDELKOV- V drugi polovici marca bodo verjetno začeli tudi s pakiranjem mesa, predvsem za ambulantno dostavo po poslovalnicah. Za prihodnje leto nameravajo v Krškem ali Kostanjevici urediti tudi diskont mesnih izdelkov. (Foto: T. G.) Več mesnih izdelkov Sedaj že 35 vrst, vse od polovic, zrezkov in ostalih izdelkov ter storitev KOSTANJEVICA - Prenova klavnice v Kostanjevici je prinesla tudi novo tehnologijo v predelavi svežega mesa v mesne izdelke. Tako so obdržali že uveljavljene izdelke, ostale so izboljšali z novimi tehnološkimi prijemi, decembra lani pa so začeli postopno s proizvodnjo cele vrste novih, tako da se je sedaj število izdelkov od 10 povzpelo že kar na 35. Med njimi je vredno omeniti tlačenko, paštete, pariško, kostanjeviško z izboljšanim okusom, šunkarico itd., izdelke pa so odeli tudi v novo embalažo. Kot je povedal šef klavnice Andrej Horžen, predelavo še posodabljajo. V letošnjih prvih mesecih so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali obseg proizvodnje za 50 do 60 odst., za 90 odst. pa proizvodnjo poltrajnih salam. V preteklosti so dosegli 20 ton skupne proizvodnje mesnih izdelkov, letos pa bodo to številko podvojili, glede na že sklenjene pogodbe s poslovnim sistemom Mercator, lastno malo- in veleprodajo in ostale odjemalce pa trenutno narekujejo potrebo po 100 do 110 ton letne proizvodnje, kar bo možno doseči s posodobitvijo in tudi zaposlitvijo novega kadra. Še letos se bosta verjetno petim zaposlenim v predelavi pridružila še dva, ki bosta delala predvsem na programu vakuumskega pakiranja in trženja. V prihodnosti bi radi uredili tudi zorilnico, s čimer bi omogočili proizvodnjo trajnih salam in ostalih izdelkov skozi vse leto. T. G. Za stoletnico prizidek k šoli? V OS Maksa Pleteršnika Pišece upajo, da bo šola že kmalu dobila prizidek - Zdaj kombinirani pouk, zasedeni prostori in brez kabinetov - Ustrezna kadrovska zasedba PIŠECE - V osnovni šoli Maksa Pleteršnika Pišece upajo, da bo sedanja šolska stavba v nekaj naslednjih letih postala večja za prizidek. Da je prizidek nujen, sta svet KS Pišece in šola sporočila tudi občinskemu svetu Brežice. Prizidku k pišečki šoli dajejo prednost v razvojnih načrtih pišečke krajevne skupnosti in v lokalnem projektu celostnega razvoj podeželja in obnove vasi. V pišečki 'Soli je danes pouk enoizmenski, vendar poteka v ŠOLA PIŠECE - V šoli v Pišecah se lotevajo različnih projektov. Po uspeli širši obravnavi življenja in dela Maksa Pleteršnika se učenci v šoli prav zdaj temeljito ukvarjajo z obrtjo. Na posnetku so pred učenci na mizi nekateri pleteni izdelki, ki so že nastali v tem projektu. (Foto: L. M.) nekaterih oddelkih kombinirano. Vse učilnice so zasedene z rednim poukom, tako da manjka prostora za druge dejavnosti. Po besedah šolskega ravnatelja Martina Du-šiča manjka v šolski stavbi kabinetov, prav tako ni ravno primernih prostorov za garderobe in za učitelje. Neradi povedo, vendar drži, da vrtec pod šolsko streho deluje v komaj dveh manjših prostorih brez lastnih garderob in sanitarij. Šolska stavba v Pišecah je stara le nekaj manj kot sto let. Zato Pišečani predlagajo, da bi gradili prizidek in da ne bi v šoli urejali podstrešja. Če bi postavili prizidek in v stavbi prerazporedili prostore, bi pridobili tri učilnice ter prostor za garderobe in manjkajoče igralnice za vrtec. Tako preurejena bi ustanova lahko mirno pričakala devetletno osnovno šolanje. “Šola se je doslej ohranila kot popolna osemletka kljub manjšemu številu učencev. Z uvedbo kombiniranega pouka pa so oddelki oblikovani po določilih Zakona o šolstvu. Nujno pa ji je zagotoviti ustrezne možnosti za delo,” meni Dušič. Ravnatelj ob tem tudi pravi, da se je šola lahko ohranila tudi po zaslugi ministrstva za šolstvo, ki je pripravljeno dati denar za izvedbo pouka v danih razmerah. “Za pouk imamo ustrezno kadrovsko zasedbo. Učitelji učijo tisto, za kar so usposobljeni. Z ustrezno organizacijo dela se to da,” pravi ravnatelj Martin Dušič. V šoli Pišece so v 8 razredih, mali šoli in vrtcu skupno 103 otroci. Prihajajo iz Pišec, Podgorja, Pavlove vasi, Dednje vasi in Blatnega. Iz tega šolskega okoliša otroke vozijo s kombijem, žal pa ta v vse naštete vasi lahko pride le takrat, kadar ceste niso zasnežene. L. M. Pošta na poti k dobičku Na jugu Slovenije so izvozniki Do leta 2000 brez izgub? - Pošta Slovenija računa na povečanje denarnih storitev in telefonskih pogovorov Kratke domače JAVNE PRODAJE: Cinkarna Celje (od 1. do 31. marca, v javni prodaji je za 668,4 milijona tolarjev premoženja), Veletrgovina Potrošnik Murska Sobota (7. 3. do 5. 4., v prodajaji je za 179,75 milijona tolarjev premoženja), Kruh Pecivo Maribor (od 12. 3. do 10. 4., v javni prodaji je za 654 milijonov tolarjev ali četrtino premoženja), Tehnični biro Jesenice (12.3. do 10.4., v javni pro-. daji je za 9 milijonov tolarjev premoženja), Emona obala Koper (od 15. 3. do 13. 4., v javni prodaji 52 odst. vsega premoženja - 600,8 milijonov tolarjev), Aerodrom Ljubljana, Zg. Brnik (14. 3. do 12. 4., prodaja za 389 milijonov tolarjev premoženja). ODOBRENI PROGRAMI - V začetku tega meseca je Agencija za privatizacijo dala prvo soglasje k programu lastninjenja brežiškega projektantskega podjetja Region. KJE INFORMACIJE? - Podatke o tem, v katerih podjetjih trenutno potekajo javne prodaje, lahko zveste vsak delavnik med 8. in 14. uro na telefon: (061) 131-8087. ZA DELNIČARJE - Agencija za privatizacijo je ta teden odprla posebno telefonsko linijo, na kateri bo mogoče zvedeti marsikaj o delnicah in o trgovanju z njimi. Osnovni namen odprtega telefona, ki je nastal tudi v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Ljubljansko borzoje izobraževanje. Telefonska številka (061) 13-10-059 bo na voljo vsem državljanom vsak delavnik od 9. do 16. ure. SKB BANKA SE KREPI LJUBLJANA - SKB banka je v letu 1995 povečala obseg poslovanja, okrepila svoj tržni položaj in izboljšala gospodarnost poslovanja. Tako je trenutno druga največja slovenska banka, svoj tržni delež pa je glede na bilančno vsoto povečala od 10,8 na 11,5 odstotkov. Konec lanskega leta so imeli tujci v lasti 24,6 odstotkov kapitala banke. LJUBLJANA - Poštna dejavnost v Sloveniji je v letih 1993 in 1994 s svojimi prihodki pokrivala le 70 odstotkov stroškov ter zato izkazovala velike izgube. Ko je prišlo do ločitve poštne in telekomunikacijske dejavnosti, je bilo napovedano, da bo poštna dejavnost v letu 1995 ustvarila 4,1 milijarde tolarjev izgube, a se je izkazalo, da je bila v resnici veliko manjša. Pošta napoveduje, da bo najpozneje do leta 2000 poslovala z dobičkom. Pošta Slovenije racionalizira poslovanje, zato bo sredstva za izgubo, ki jih po zakonu zagotavlja Telekom, namenila za razvoj poštnega prometa. V zgradbe, ki predstavljajo kar 70 odstotkov njenega premoženja, je lani vložila 1,3 milijarde tolarjev, saj se v nekatere od njih ni vlagalo že 30 ali 40 let, kar 50 pa jih je bilo celo brez tekoče vode in stranišč. Letos bo za poštne stavbe namenila čez 60 odstotkov vseh vlaganj, kar je 3,2 milijarde tolarjev; polovico tega bo porabila za več let načrtovano gradnjo poštnega centra v Ljubljani. Poštna centra v Ljubljani in Mariboru bosta po izgradnji in namestitvi pisemskega in paketnega usmerjevalca prevzela zastarelo ročno usmerjanje vseh dosedanjih osmih centrov v Sloveniji. V pohištveno in drugo opremo za pošte je lani vložila 1,6 milijarde, letos pa bo še dodatno mili-jardo. Čez 700 milijonov je v obeh letih namenjeno za sprejemno opremo in okrog 150 milijonov za vozila. V posodabljanje sili pošto konkurenca, saj že okrog 75 odstotkov vsega prometa doseže s storitvami, na področju katerih obstaja vsak dan hujša konkurenca. Letno beleži več kot 5-odstotno rast obsega poštnih storitev, zato je lani odprla 142 novih delovnih mest na poštnih okencih. V bodoče pričakuje namreč predvsem povečanje prometa na področju telefonskih pogovorov iz govorilnic na poštah in denarnih storitev. Večji delež denarnih storitev naj bi pošti prinesla predvsem reorganizacija plačilnega prometa pa tudi lani sklenjene nove pogodbe z vsemi večjimi poslovnimi bankami o opravljanju storitev za njihove varčevalce na vseh poštah. Pošta ima tu veliko prednost, saj s svojo široko mrežo po vsej Sloveniji sega do uporabnikov tam, kamor bankam racionalno poslovanje ne dopušča. V Posavju izvoz za 40 odstotkov presega uvoz, na Dolenjskem za 20 ■ Brežice več uvaža) ■ Nezabeležen izvoz - V blagovni menjavi Slovenije za 1,1 milijarde primanjkljaja KRŠKO, NOVO MESTO - Uidi posavska regija je, podobno kot dolenjska, neto izvoznik, saj je v lanskem letu njen izvoz kar za dobrih 40 odstotkov presegal uvoz. V enajstih mesecih lanskega leta je regija izvozila za 238 milijonov dolarjev blaga in ga uvozila samo za 166 milijonov. Če bi pod drobnogled vzeli samo krško in sevniško občino, bi bila pokritost uvoza z izvozom še večja, v Krškem 171-odstotna in v Sevnici 158-odstotna. Regijsko povprečje pa “kvari” najjužnejša občina, v kateri uvoz več kot dvakrat presega izvoz. Posavje je lani ustvarilo okrog 3 odstotke skupnega slovenskega izvoza. Zanimivo pa je, da je čez 40 odstotkov tega izvoza ustvarilo na tržiščih bivše Jugoslavije, medtem ko je Slovenija tja izvozila samo 14 odstotkov od skupnega izvoza. Glede na bližino meje ter tesno navezanost na sosednja tržišča iz preteklosti je to povsem razumljivo. V resnici je izvoz Posavja še večji, če bi k njemu B. D. G. Tečaji Menjalnice po Dolenjskem so v torek kupovale nemško marko po 87.90 (Poštna banka Slovenije) do 90.2S (Publikum) in jo prodajale po 90.45 (Publikum) do 91.35 tolarja (Posavska banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 89.73 in povprečni prodajni 90.82 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 12.59 in 12.78 tolaija, prodajni pa med 12.84 in 13.10 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti 8.56 do 8.93 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 7.75 do 8.48 tolarja. Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 19. marca: 100 mark 90515805 sit, 100 šilingov 1287 1347 sit, 100 lir 8.5257, en dolar (ZDA) 133.3298 sit, 100 kun 2448 7422 tolarja in en eku (ECU) 167.5493 tolarja. darstvo še v letu 1994 doživelo 10 odstotni padec izvoza na ta tržišči Delež dolenjske regije v zunanj« trgovinski menjavi Slovenije sej v prvih enajstih mesecih lanske? leta povečal, tako daje regija uš varila že skoraj 14 odstotkov vsej slovenskega izvoza in 10,3 odst vsega uvoza. Pokritje uvoza z izvO p zom je bilo nekoliko slabše kc ^ leto prej, vendar še vedno pred boljše kot nasploh v Sloveniji. D« lenjsko gospodarstvo je lani za p« če tino več izvozilo kot uvozilo, meč kr tem ko je za Slovenija na sploh ve ni uvožala. Slovensko pokritje uvo kc za z izvozom je samo 89-odstotn( kr B. D. G če lij Zbornica se j prilagaja boomi £ malih podjetij -z Čez 300 stikov na mesec -Promocija in novi trgi nj NOVO MESTO - Spremenjen P< • . • v • y| . _a.i« CC struktura in povečanje članstvi zlasti veliko število malih podjl tij, sta terjala tudi drugačno dej 1,1 območnih gospodarskih zborni* yr Tudi novomeška se je začela prilj eaiati in se obračati k neDosre« ŠKOCJAN DOBIL KLUB OBRTNIKOV- Škocjanska občina je prejšnjo gajati in se obračati k neposre sredo prva v regiji dobila klub obrtnikov in podjetnikov. V tej sicer mali ^ujuii ni av ui/iuvuu wvjjw.ii - nejšemu delu s podjetji ter izbo!! občini je kar 80 obrtnikov in podjetnikov, s čimer se občina glede na majhnost in rezultate uvršča pred novomeško in šentjernejsko. Ustanovitve kluba so se udeležili tudi Miloš Kovačič, Franc Zavodnik, Janko Goleš, Ivan Kranjc, Jože Dule in drugi predstavniki območne gospodarske in obrtne zbornice, predstavniki bank, podjetniki in drugi. Obrtniki in podjetniki v občini si že dalj časa želijo tudi obrtno - industrijsko cono. Občina pripravlja prostorski plan (katerega razgrnitev bo v kratkem), v njem pa bo zagotovljena tudi obrtno-industrijska cona, čeprav bo potrebno zanjo žrtvovati nekaj dobre zemlje. Svet občine je pred kratkim sprejel tudi odločitev, da se z vložkom 3,5 milijona tolarjev občina vključi v Sklad RS za razvoj malega gospodarstva. (Foto: T. Gazvoda) ševati pretok informacij. Zbornica za Dolenjsko in Bel j* krajino je v lanskem letu večki* 9 poskušala reševati odprta vpraS p nja tukajšnjega gospodarstva* 11 prenašala zahteve navzgor, mod la pa se je odzvati tudi na ekspl* Od Turjaka dol je Melamin edini prišteli še vse blago, ki ga izvozijo številni posamezni kupci iz sosednje Hrvaške. V takem štetju bi bila ia pa at/ jv uutvati iuui na v-; zijo malih podjetij. Tako je uvedi, j nove oblike dela, se organizira*1 * lotila spodbujanja razvoja podjf* ništva in začela nuditi storitf? malemu gospodarstvu. V lanskej letu je tako imela vsak mesec v< 8< kot 300 neposrednih stikov s po* jetji. Na območju zahodne Dolenjske samo en certifikat kakovosti ISO 9001, v postopku pridobivanja zdaj drugi - Poslej bodo vzpodbudili k pridobivanju še mala podjetja KOČEVJE - Prejšnji ponedeljek so se v Kočevju sestali člani Mreže TinhnAninn 7fITPK za pospeševanje malega gospodarstva, da bi se skupaj s predstavniki uunuunuiu CJ 0j,jjn jn podjetij, ki že imajo tak certifikat, dogovorili, kako pomagati podjetjem na območju zahodne Dolenjske pri pridobivanju certifikatov kakovosti ISO 9001. V razgovoru je sodeloval tudi svetovalec za kakovost pri GZS Iztok Kunšek. Mestno gledališče ljubljansko je ravno pravi čas opomnilo Dolenjce, da se bliža čas oddaje davčnih napovedi za dohodnino. To je opravilo z uprizoritvijo komedije Dohodnina v Novem mestu. Posavski rojak, igralec Slavko Cerjak, jo je v komediji dobro odnesel, medtem pa se tistim, ki so prisiljeni igrati vloge v zvezi z dohodnino v vsakdanjem življenju, obeta le malo smeha. Če ne bodo opravili svoje dolžnosti ali če bi, bog ne daj, celo kaj prikrili, jih čakajo visoke kazni. Po nekaterih državah Evrope imajo certifikate kakovosti že skoraj vsa podjetja pa tudi javne ustanove. V Nemčiji se število cerifika-tov vsako leto poveča za trikrat. Na celem območju od Turjaka do Kolpe ima certifikat le Kemična tovarna Melamin iz Kočevja, pred tem, da ga pridobi, pa je še Itpp Ribnica. Predstavnika obeh podjetij sta prisotnim predstavila pot Rent - a - limo do pridobitve certifikata. Velika slovenska podjetja, ki pretežno izvažajo, npr. Gorenje, odločno terjajo od svojih kooperantov, da pridobijo certifikate kakovosti, in tudi preverjajo, če se po njih ravnajo. Gospodarska zbornica se je že lani odločila, da bo pomagala malim podjetjem. V Ljubljani poteka usposabljanje 60 podjetnikov, ponavadi v skupinah po pet. Udeleženci doma pripravljajo potrebno dokumentacijo, nekajkrat jih obišče svetovalec, da ugotovi, kako se podjetje približuje zahtevam ocenjevalcev, ki certifikat podeljujejo. Ob sofinanciranju zbornice in vlade znašajo stroški za podjetje okrog 8.000 mark, za velika podjetja, ki se pridobivanja lotevajo sama, so stroški nad 30.000 mark. V razpravi je sililo v ospredje vprašanje, kakšno korist ima podjetnik, če si certifikat pridobi. Odgovor je bil jasen. Ker je po- nudba izdelkov dosti večja od povpraševanja, bo obstal le tisti, ki bo sposoben znižati stroške in ob tem imeti dobiček. Po dosedanjih izkušnjah je nekaterim ob stalni skrbi za kakovost uspelo znižati stroške za 80 odstotkov, vsem pa praviloma za tretjino. Na posvetu so se dogovorili, da bodo ob prihodnjem razpisu Gospodarske zbornice pridobili več udeležencev, še posebej iz hitro rastočih podjetij. V regiji naj bi organizirali dodatno pomoč pri pripravljanju pisnih elaboratov in drugem. To nalogo naj bi prevzeli bolje organizirani člani pospeševalne mreže. M CET1NSKI • Za november lani je bila značilna močnejša rast uvoza od izvoza, kar je bilo tudi posledica večjih nakupov v tujini ob iztekajočem se letu. V decembru je uvoz še naprej naraščal, istočasno pa je izvoz dosegel najnižjo vredost v lanskem letu. Slovenski izvoz blaga je bil lani skupno za 21, 4 odstotka večji kot leto prej, uvoz pa za 29,4 odstotka. Zunanjetrgovinski primanjkljaj v blagovni menjavi je tako do konca lanskega leta dosegel 1,1 miljarde tolarjev, vendar ne na račun širše Dolenjske in Posavja. V sodelovanju z zbornični]1 | strokovnimi službami je mali1 I podjetjem pomagala iskati pošlo* | ne partnerje, informacije o boi* teti domačih in tujih partnerjevi' o pogojih poslovanja doma in i tujem. Skrbela je tudi za skup1! * promocijo gospodarstva Dolelj ^ ske in Bele krajine ter za iskan T novih tržišč (sodelovanje z Brej ^ cio, razgovori z makedonski*'' ambasadorjem, s kitajsko dele?* • cijo, županom iz Karlovca, vkljjj h čitev v turistični projekt “Po pol' ( dediščine”) in strokovno podp1: ^ delovanie reeiiskeea združen ^ tudi zunanjetrgovinska bilanca brežiške občine precej drugačna. V dolenjski regiji se je lani ce- dclovanje regijskega združeni podjetnikov. i0j Zbornica se ob tem še nap1] vključuje v izobraževanje in lično usposabljanje ter starim ]4 i likam dodaja še nove. Med nji' J ■ Murni uuuuja ov n\_/vv. mvu . v uoienjsKi regiji sc jc iaiu ec- so zadnje čase odmevni predvsč lotni izvoz povečal za tretjino, za večerna šola podjetništva, 5*4 ^ 7 odstotkov pa ie bil večji tudi iz- marketinga in seminarji za pri^ 7 odstotkov pa je bil večji tudi izvoz v republike nekdanje Jugoslavije, čeprav je dolenjsko gospo- marketinga in seminarji: bivanje ISO standardov. B. D1 .. "" '••**** Informacije in naročila: LANG C0MERCE d.0.0. WTC, Dunajska 156 61000 Ljubljana Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent-a-car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. RADIO UNIVOX V POSPEŠEVALNI MREŽI KOČEVJE - Člani Mreže za pospeševanje malega gospodarstva zahodne Dolenjske pogrešajo ustrezno povezavo, ki bi omogočala, da bi vsak podjetnik dobil informacije ali pomoč na enem mestu. Lokalni radio Univox ima že kakšno leto redno tedensko oddajo “Podjetniški barometer”, kije vsak ponedeljek in traja do 60 minut. Podjetniki lahko na radio pošiljajo vprašanja in želje o tem, kaj bi želeli slišati v oddaji. Vsak prvi ponedeljek v mesecu sledi oddaji še posvet s člani mreže. Prvi ponedeljek v aprilu se bodo dogovorili, kako organizirati knjigovodske servise za mala podjetja. S temi aktivnostmi postaja Radio Univox koordinator regijske mreže. (M. C.) UGODNI KREDITI ZA STANOVANJA LJUBLJANA - Ta teden je Stanovanjski sklad RS objavil razpis za pridobitev ugodnih stanovanjskih posojil s 3-odstotno realno obrestno mero. Posameznim prosilcem (fizičnim osebam), ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, bodo za nakup in obnovo stanovanj razdelili za 1,5 milijarde tolarjev takih kreditov. Jutri pa bo v Uradnem listu objavljen še drugi razpis, ki bo namenjen neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Te bodo lahko kandidirale za enako ugodna posojila (zanje bo namenjeno 500 milijoov tolarjev), če gradijo prenavljajo ali kupujejo neprofitna stanovanja. NASTAJA NOVO NARAVNO ZDRAVILIŠČE KOČEVJE - Zdaj že tečejo priprave za registracijo gospodarskega interesnega združenja Naravno zdravilišče Kočevje. Pred dnevi so se namreč sestali interesenti za ustanovitev združenja, med njimi trije podjetniki (lastnik zemljišča okrog jezera, lastnik motela in gostilničar ob jezeru) ter dva zdravnika, ki se ukvarjata s tradicionalno kitajsko medicino, znana po zdravljenju z zelišči in čebeljimi izdelki. Sedež združenja bo v motelu Jezero. (M. C.) Kako kaže borza ? V marcu se bo na Ljubljanski boni pričelo trgovali s prvimi delnicami iz dolenjske regije, delnicami Dolenjske banke iz Novega mesta. Sklep o uyrs/itvi delnic v borzno kotacijo je bil sprejet ie 22. decembra lani. V najbolj kakovostni bonni ko-taciji A bo kotiralo 172.802 rednih imenskih delnic, v kotaciji B pa 70.778 prednostnih imenskih delnic ter 7.965 prednostnih delnic na prinosnika. Redne delnice iz pogojno odobrenega kapitala, ki jih bodo lastniki pridobili z zamenjavo konvertibilnih obveznic v delnice, bo borza pripojila k ie kotirajočim delnicam enkrat letno. Takšen način postopnega priključevanja je uvedla, ker se lastnikom v prvem poslovnem letu izplačuje dividenda v odvisnosti od števila dni, ki so pretekli od zamenjave obveznice v delnico do roka za izplačilo dobička. Z delnicami Dolenjske banke se je na izvenborznem trgu dokaj iivahno trgovalo ie nekaj časa. Tečaj, ki se je oblikoval v zadnjem mesecu, se je gibal okrog 14.000 tolarjev za delnico. Po mnenju nekaterih borznih analitikov ter v primerjavi z nekaterimi podobnimi bančnimi delnicami, ki ie ko- tirajo na borzi, bi moral biti I11 tečaj celo nekaj tisočakov višji-Za dosedanjo podcenjenotj delnice je bila deloma kriva tud1 njena omejena likvidnost za rad1 predkupne pravice, ki jo imtlj* stari delničarji. Predkupna pravi' ca s prihodom na borzo ne velfi več. Prav gotovo bodo na gibanj*. i( njene cene vplivali tudi splošn1 tečajni trendi, ki so na kratek rol praviloma zelo spremenljivi. ZalC je tudi v prihodnje pričakovati ob dobja rasti in tudi obdobja pada' nja cene in so občasna razolO' ranja nad tečaji, ki nimajo osnov v slabem poslovanju, nepotrebna-Za vlagatelje bo sama tehnik* trgovanja oz. sprememba lastni' štva delnic zaradi njihove nema' [ terializirane narave po novem nt' J koliko drugačna. Kupci bodo mv ■ rali pri pooblaščeni borznoposred' ir niški družbi odpreti račun . Klirinško depotni družbi, preka ' f-A------*?___ I. _ A _ .. _ Ji I— _ ^I*«* II* t 11 katerega jim bo ta vodila spri' membe stanja delnic na račun*jj Ta način bo v celoti onemogoC{* trgovanje ali spremembo lastn1' štva mimo pooblaščenih udeleže11' cev trga vrednostnih papirjev. IZTOK PLV\ DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg. Tel. 0681323-553, 323-554, fai. 0681323-5" Kmetijstvo prevzelo veliko breme V Šentjernejski občini je kmetijstvo prevzelo socialni vakuum, a brez pomoči države ne bo šlo - Naj se denar zbira na občini • Kako vzdrževati melioracijske kanale? ŠENTJERNEJ - V nekdaj zelo močni šentjernejski industriji je bilo zaposlenih približno 1.700 prebivalcev. Zaradi njenega razpada - danes je zaposlenih celo manj kot 500 prebivalcev! - je bil marsikdo prisiljen poiskati vir za preživetje doma na kmetiji, zato tudi v občini tej de- J pregled pesticidov :o v KMETOVALCU ŠT. 3 > SLOVENJ GRADEC - Mar-P* pevska številka glasila društva eo kmetijskih svetovalcev je spet za-v« nimiva in aktualna. Prinaša več vC koristnih sestavkov o sajenju n< krompirja, pridelovanju maka, M kbule, sadik zelja, korenčka, piše 0 alternativnih možnostih v kmetstvu, siliranju in prehrani krav, Jfiena največja vrednost pa je objava pregleda skoraj 400 pesticidi dov, ki jih ponuja naše tržišče, ter ysi osnovni podatki o njih. javnosti posvečajo posebno pozornost. Vse lepo in prav, če bi bila država kmetijstvu bolj naklonjena, saj je občina Šentjernej po dohodku na prebivalca ena najrevnejših občin, ki z lastnimi sredstvi pokriva samo slabo polovico zagotovljene porabe. Zato je občina Šentjernej v sodelovanju z Ljudsko stranko v nedeljo dopoldne pripravila okroglo mizo. Z nje so na ministrstvo za kmetijstvo, ministvo za delo ter na ministrstvo za ekonomske odnose naslovili apel za pomoč pri proučitvi stanja in reševanja problemov. Na slednji naslov bo romal tudi poziv za dodelitev koncesije za uporabo vode za namakalni sistem šentjernejskega polja. Dobrih 200 ha namreč že namakajo, dveletno investicijo na dodatnih 88 ha pa ovirajo neurejeni odnosi med ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za kmetijstvo. Samo iz Krke bi bilo mogoče brez večjih posegov namakati vsaj 400 ha površin. Menili so, naj se denar, namenjen kmetijstvu, zbira na občini, saj ga bo ta lažje razdelila kmetom. Glede na to, da na Šent-jernejskem polju pridelujejo zgodnje vrtnine in krompir, bi bilo 'Z NOVOMEŠKE TRŽNICE j Na deževni ponedeljek, ki še v -- Ničemer ni dajal slutiti, da prihaja st Pomlad, na tržnici ni bolo gneče, :v* Nene pa so bile naslednje: jajca od ij( ‘2 do 25 tolarjev, česen 400, leš-el Niki 1.000, orehi 900, razni čaji v di| Vrečki 100, šopek teloha 100, menil! cNčebulčka 300, jabolka 100, med e\ 500, propolis 250, smetana 600, ot s'rček 400, črna redkev in koren 150, kozarec masti 200, ocvirki el 500, motovilec 1.000 in sadno ;tf nje 700 tolarjev. Pri Sadju in išt Menjavi so banane: 100 in 147, i i Nmone 190, pomaranče 130, gre-ip Jivke 200, rozine 230, orehi 830, >1< ®ge 485, jabolka 116, solata 680, d! “'sla repa 105, zelje 100, paprika if 583 tolarjev. Deladini je zaraču-je Nal: jabolka 150, hruške 260, greti *dje 650, pomaranče 150, limone e( ^20, marelice 1.100, slive 550, javi gode 400, solato 750, krompir 60, oi fižol 300, paradižnik 500, papriko fiOO tolarjev, iit | ! /II iti ti BREŽICE - Na sobotnem sejmu li so imeli naprodaj 180 do 3 mesece >ii starih in 60 starejših prašičev, ■it Mlajših so prodali 115 po 340 do n| 100 tolarjev, starejših pa 20 po 210 e do 245 tolarjev kilo žive teže. i*> t' Če zima dolgo kaže zobe, si Jjj ^met mane roke. (Pregovor) ir!' Človek brez znanja je kot vojak n| "rez orožja, polje brez dežja, voz °rez koles. Niti bog ne mara takih ri °slov. (PridigarA. a Santa dara) r — d > ). KRITIČNO DO DRŽA VE - Okrogle mize so se udeležili tudi poslanec Alojz Metelko, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Ivan Obal, državni svetnik Tone Hrovat, predsednik kmečkega sindikata Ciril Smrkolj, predstavniki upravne enote iz Novega mesta, kmetijske svetovalne službe, zadruge in drugi. (Foto: T. G.) . KMETIJSKA SVETOVALNA I SLUŽBA TREBNJE ■ Baragov trg 3 I 68210 Trebnje - Tukajšnja kmetijska svetovalna J služba organizira testiranje in , servisiranje traktorskih škropilnic, i Testiranje traktorskih škropilnic je ■ zakonsko obvezno na vsake tri • leta. \ Testiranje bo potekalo po nasled- ■ njem razporedu: J • sreda, 20. marca,v Dobrniču, ■ • četrtek, 21. marca,na Trebel- • nem, J * sobota, 23. marca, dopoldne v Trebnjem in popoldne na Ve- ■ liki Loki. J Prijave zbira kmetijska svetovalna , služba Trebnje, tel. (068) 44-942. kmetijski nasveti 'Zakaj drugačno kmetijstvo (2) 1 Prejšnji teden je bil v uvodnem zapisu na tem mestu govor o nuj-| Nem ohranjanju biološke oz. genetske raznovrstnosti v kmetijst-in napovedan današnji sestavek, ki naj bi prikazal, kako se (fomašenje kaže v sadjarstvu in kakšne so prave razvojne smer-N'ce za to našo pomembno kmetijsko panogo. Prvi zapisi o pridelavi sadja pri nas segajo v 15. stoletje, ko so Nastali tako imenovani Santoninovi zapiski. Načrtnejše širjenje ■hine sadjereje, kot so takrat dejali, se je začelo v obdobju pro-‘''etljenstva in doseglo precejšen razmah v času delovanja Kranj-“8e kmetijske družbe. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo na sedanjem območju Slovenije že 22.000 ha nasadov. To so bili visokodebelni travniški sadovnjaki, ki so dajali pečat slovenskemu pdjarstvu vse do leta 1970, ko smo začeli v večjem obsegu uvajati Ptenzivne plantažne nasade, hkrati z njimi pa močno zmanjševati Jievilo sort in tipov posameznih sadnih vrst. Leta 1980 smo imeli £•380 ha sadovnjakov, od tega že 4.500 ha intenzivnih, to število ™ se je od takrat sorazmerno hitro večalo. . Intenzivni plantažni sadovnjaki so gospodarsko donosni, saj da-fcjo tržno zanimivo in za oko zelo vabljivo sadje, hkrati pa pome-?*jo biološko siromašenje. Imajo mam sadnih vrst in sort, krajšo ■vljenjsko dobo, zaradi nujne strojne obdelave so nasadi izenačeni ■> krajinsko enolični. Zaradi monokulturne zasaditve najžlahtnejših in običajno tudi najobčutljivejših sort je potrebna velika fOraba fitofarmacevtskih pripravkov, to je kemičnih snovi, ki so Jnko ne le zelo strupene za človeka, toplokrvne živali, ribe ali pebele, temveč tudi povsem spremenijo naravno razmerje žuželk “i drugega drobnega življa. Skupaj s škodljivimi (za sadovnjak) Pganizmi uničijo tudi koristne in s tem vnesejo v naravo neravno-*sjc, ki se lahko tako ali drugače maščuje. Visokodebelni travniški JNsadi so s stališča varovanja okolja mnogo bolj sprejemljivi, firanjajo večjo pestrost življenja, blagodejno vplivajo na klimo, potrebujejo toliko pesticidov itd. [Vse kaže, da se bo spremenil odnos do njih in k temu bo morala svoje prispevati tudi agronomska stroka. Prvi znanilec Jfugačnega odnosa do avtohtonih starih in udomačenih sadnih rst in sort je leta 1991 ustanovljena genska bynka sadnih rastlin 'Kartuziji Pleterje, kjer imajo zbranih in posajenih že 119 različnih ^rt jablan, 44 sort hrušk itd. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. M. LEGAN Obetavni sorti carlingford in navan Odličen jedilni krompir Slovenska sortna lista krompirja, ki šteje zdaj 41 različnih sort, se bo obogatila še z dvema odličnima jedilnima sortama krompirja: carling-fordom in navanom, ki ju odlikuje tudi odpornost proti virusu prstanaste nekroze gomoljev, grobarju slovenskega igorja. Sorto carlingford so vzgojili v Angliji, pri nas pa jo je preizkusil M-KŽK Kranj, ki ima tudi dovoljenje za razmnoževanje po vsej Sloveniji. Carlingford je srednje pozna sorta z okroglo ovalnimi gomolji, belo gladko kožico m plitvimi očesci. Njena odlika je predvsem pri nas še vedno bolj cenjena bela barva mesa gomolja, ki pri kuhanju ne potemni, niti sc ne razkuha, saj ima sorazmerno majhen odstotek škroba. Je odlična jedilna sorta, primerna tudi za pečenje, nekoliko manj pa za pire. Daje velik pridelek in dobro prenaša skladiščenje. Podobne lastnosti ima sorta navan, kiji tudi napovedujejo širitev. Je srednje pozna, njeni gomolji so ovalni, barva kože bela, barva mesa pa krem. Zlasti za industrijsko oz. strojno obdelavo je pomembno, da ima zelo plitva očesca in da meso pri kuhanju ne potemni niti se ne razkuha. Zelo primerna je za predelavo v čips, s čimer se ta čas ukvarjajo v Sloveniji že trije večji predelovalci, večji del tega izdelka pa vendarle še (po nepotrebnem) uvažamo iz tujine, ker je, tudi po za-slu-gi primernejših in boljših sort, konkurenčnejši od našega. (Kmetovalec) potrebno zaščititi domačo pridelavo. Velik problem v občini je tudi financiranje in vzdrževanje melioracijskih kanalov dolgih 30 kilometrov. Če ne bo priskočila na pomoč država, bodo do sedaj vložena sredstva (gre za 15 milijonov mark!) tako rekoč vržena stran. Po mnenju razpravljalcev bo morala država kmetijstvu nameniti več denarja, trditev, da je tej • Da je kmetijstvo na Šentjernej-skem polju razvito, povedo tudi podatki ov odkupu Kmetijske zadruge iz Šentjerneja: lani je odkupila 484 ton govejega mesa, 3 milijone litrov mleka, 1250 telet, 4400 pujsov, 150 ton krompirja, 550 ton pšenice, 530 ton vrtnin..., pri tem pa ni upoštevana samooskrba in lastna prodaja kmetov. Za ublažitev brezposelnosti so v zadrugi zadnja leta začeli s pospeševanjem pridelave vrtnin in sadja;___________________________ dejavnosti letos namenjenih za 14 odst. več sredstev, pa po besedah predsednika kmečkega sindikata Smrkolja ne drži, saj je od 17 milijard polovico sredstev namenjenih financiranju javnih služb. V državah Evropske unije država sodeluje s 420 dolarji na hektar površin, pri nas pa letos hektarju pripada 70 dolarjev državne podpore. Kmet je namreč že desetletja neustrezno plačan, denarja za investicije za to ni, tako da se kmetije v začaranem krogu gibljejo samo navzdol. T. GAZVODA REGIJSKI KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO” NOVO MESTO - Društvo podeželske mladine Novo mesto in Kmetijski zavod Ljubljane, enota Novo mesto, vabita na tradicionalni regijski kviz “Mladi in kmetijstvo”, ki bo jutri, 22. marca, ob 18. uri v osnovni šoli v Vav-ti vasi. V kmetgskem znanju bo tekmovalo 11 ekip, za dobro voljo pa bosta poskrbela ansambel Mavrica in plesna skupina Terpsihora. Vabljeni! PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin Dobil sem le delovno knjižico VPRAŠANJE: V organizaciji, kjer delam, mi je prenehalo delovno razmerje. Sklepa o prenehanju nisem prejel. V roke sem dobil samo delovno knjižico. V kakšnem roku lahko vložim na sodišču zahtevek za ugotovitev, da mi delovno razmerje ni prenehalo? ODGOVOR: Nova ureditev, ki velja po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS št. 19/94) od 13.5.1994 dalje določa postopek, da mora delavec najpr-vo uveljaviti svoje pravice z ugovorom v organizaciji, kjer dela, oz. pred delodajalcem, šele nato se lahko obrne s tožbo na sodišče. Glede na to, da niste dobili vročene pismene odločbe, začne teči rok za ugovor 15 dni (če gre za disciplinsko odločbo, pa 8 dni) od dneva, ko ste zvedeli za odločitev, s katero se ne strinjate. V tem roku morate predhodno reagirati v vaši delovni organizaciji in uveljaviti varstvo pravic iz delovnega razmerja, šele na to se lahko obrnete na sodišče. V nasprotnem primeru bi vam sodišče tožbo zavrglo. peAGROSERVIS Knafelčeva 2 Novo mesto tel.: 068 / 321 479 Ob 50 letnici tovurne traktorjev DODATNI POPUSTI za vse tipe traktorjev Mercator ■ KZ Krka, z.o.o., Novo mesto EN HRIBČEK r bom st KUPIL . Ureja: dr. Julij Nemanič Zaščita cvička Nadaljnjem obravnavo pravilnika o zaščiti avstrijskega vina šilher: 8 člen: Vinogradniki, ki prodajajo grozdje, prispevajo 3 odst. prihodka v skupno blagajno. Tisti, ki prodajajo vino, plačajo tudi 3 odst. od vrednosti grozdja, iz katerega so pridelali šilher. Vino se prodaja celo leto, zato lahko plačajo svoj tako imenovani članski delež v treh obrokih. Vinski trgovci so tudi dolžni v treh obrokih plačati članski delež, in sicer v višini 6 odst. od vrednosti grozdja, iz katerega se prideluje vrhunsko vino. Višino članskega deleža skupščina združenja lahko spremeni. Združenje išče sredstva tudi od države oz. iz sklada za pospeševanje kmetijstva. 9. člen: Članstvo združenja združuje pridelovalce šilherja, vinske trgovce in simpatizerje. O sprejemu članov odloča samostojno upravni odbor. Zavrnitev posameznega kandidata je lahko brez obrazložitve. 10. člen: Članstvo v združenju lahko preneha zaradi smrti člana, prostovoljnega izstopa ali izključitve. Prostovoljni izstop se lahko zaključi z 31. decembrom leta, ko je bila dana izstopna izjava. Za izključitev iz združenja je pristojen upravni odbor. 11. člen: Člani lahko nastopijo s svojimi vini na vseh prireditvah, ki jih organizira združe- - nje. Imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Glasujejo lahko le člani osebno. Člani so dolžni po svojih močeh podpirati združenje kakor tudi se odreči vsem lastnim koristim, ki bi združenju škodile. Dolžni so spoštovati vsa navodila vodstva združenja in tudi pravočasno plačevati članski delež. 12. člen: Organi združenja so: skupščina članov, upravni odbor, nadzorni odbor, komisija za cene, odbor za propagando in računovodstvo. 13. člen: Predsednik je dolžan sklicati letno skupščino najkasneje do konca aprila vsakega leta. V primeru, da to zahteva upravni odbor ali ena tretjina članov, mora predsednik sklicati izredno skupščino v treh tednih. Za sklic skupščine je potrebno pismeno vabiti vsakega člana najmanj en teden pred dnevom zasedanja. Veljavni sklepi skupščine se lahko nanašajo le na točke z dnevnega reda. Skupščina je sklepčna, če je prisotnih polovico članov. V primeru nezadostne udeležbe, je skupščina sklepčna po 30 minutah od uradnega začetka zasedanja. Sklepi se sprejmejo z enostavno večino. Za odločitve o spremembi statuta ali ukinitvi združenja je potretno soglasje 2/3 navzočih. Za potek skupščine v smislu pravilnika skrbi tajnik združenja. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ Z/4 CVIČEK ZMANJKALO CEPLJENK - Pri največjem slovenskem trsničarju Stanetu Jarkoviču z Broda pri Podbočju so v vsej ponudbi trsnih cepljenk za vse tri slovenske vinorodne rajone med prvimi pošle cepljenke žametne črnine, modre frankinje in laškega rizlinga, ki so na seznamu sort za znova vse bolj uveljavljeni cviček. Na sliki: novi direktor vinske kleti Leskovec Janez Zivič (desno) zaupa le Jurkovičevim cepljenkam, saj je prej tam delal, in ve, kako so pripravljene. (Foto: J. Pavlin) i helena mrzlimr \ gospodinjski kotiček Bakterije čakajo povsod Neustrezne sanitarne razmere, nepravilna priprava hrane, premalo kuhana in nepravilno shranjena ali hlajena živila so glavni razlog, zaradi katerega lahko postane hrana zdravju nevarna. Bakterije, ki povzročajo zastrupitve s hrano, so razširjene vsepovsod. Ne moremo se jim izogniti, lahko pa jim preprečimo, da bi se razmnožile do take mere, ki povzroči bolezen. Varno prehrano si vsaj delno zagotovimo, vroče hrane ne ohlajamo in nato pregrevamo, če mrzlo hrano ohranjamo pri nižjih temperaturah in upoštevamo vse zahteve za čistočo pripomočkov, delovne jjovršine in za čistočo osebe, ki hrano pripravlja. Th si mora pred delom in po potrebi tudi med delom temeljito umiti roke pod tekočo vročo vodo in milom. Vse lesene površine in lesene deske, na katerih obdelujemo živila, potrebujejo posebno nego. Po vsaki uporabi jih zri- bamo z vročo vodo in sredstvom za pomivanje posode. Priporočljivo je, da se za rezanje zelenjave in mesnin, ki jih bomo uživali surove, uporablja ločena deska. Surovo perutnino shranjujemo v hladilniku zavito v alu folijo največ dva dni in vedno ločeno od ostalih živil. Svežega mesa ne puščamo v ovoju iz plastike, ker se prično razvijati mikroorganizmi. V zmletem mesu se zelo hitro množijo bakterije. Surove ribe shranjujemo v hladilniku samo en dan, ker se zaradi hitrega razpadanja beljakovin razvijajo strupi. Salamo ali šunko, ki postane v hladilniku lepljiva, takoj zavržemo, ker so se vanjo že naselile bakterije in lahko proizvajajo nevarne strupe. Jajc z umazano lupino ne umivamo in nato ne shranjujemo v hladilniku. Takšna jajca previdno ubijemo in takoj uporabimo za pečene ali kuhane jedi. Ubita jajca hranimo v hladilniku le en dan. NA OGLED FOTOGRAFIJE MATJAŽA MRVE NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 21. marca, bo ob 19. uri v Galeriji Luna na Pugljevi 2 otvoritev prve samostojne fotografske razstave Matjaža Mrve z naslovom Pokrajina. Razstava je na ogled do 18. aprila, vsak dan razen ponedeljka od 9. do 22. ure. Vstop je prost. JANE STRAVS IN DR. RAFKO VODEB V NOVEM MESTU NOVO MESTO - KUD Krka vabi na otvoritev razstave fotografij Janeta Štravsa, ki bo v petek, 22. marca, ob 20. uri v Galeriji Krka. Avtorja in njegova dela bo predstavil publicist Stojan Pelko. Razstava bo na ogled do 10. aprila. Ob 25-letnici delovanja KUD Krka pa bo ta organizirala srečanja z znanimi in zanimivimi Slovenci, ko se bo z gosti pogovarjal novinar Silvo Teršek. Prvi gost bo publicist, pesnik in prevajalec dr. Rafko Vodeb, z njim pa se boste lahko srečali v sredo, 27. marca, ob 20. uri v dvorani Hotela Krka. JOŽE KOTAR V SEVNIŠKI GALERIJI ESKULAP OBČNI ZBOR MESTNE GODBE NOVO MESTO NOVO MESTO - V torek, 19. marca, je minilo 120 let od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Novo mesto. Glavna proslava ob tej obletnici bo 15. in 16. junija. Člani godbe pa vabijo v četrtek, 28. marca, ob 18. uri na ustanovni občni zbor, ki bo v konferenčni dvorani Hotela Krka. Boljši časi za revijo Rast Ustanovljen je svet revije - Soglasje k imenovanju odgovornega urednika in uredništva • Med soizdajteljicami še premalo občin z območja širše Dolenjske NOVO MESTO - Revija Rast, ki na svojih straneh že šest let prinaša prispevke različnih avtorjev z območja geografske Dolenjske in širše ter je postala pomembna pričevalka kulturne in strokovne istovetnosti tega območja ter hkrati spodbujevalec nastajanja novih izvirnih literarnih in strokovnih prispevkov, je prejšnji četrtek, 14. marca, dobila nov svet ter uredništvo, kot to določa ustrezna zakonodaja. V prostorih zavarovalnice Tilie je bila ustanovna seja sveta revija, na kateri je bil za predsednika izbran Robert Judež kot predstavnik izdajateljice Mestne občine Novo mesto, v svetu pa so še predstavniki štirih soizdajateljev, treh občin in zavarovalnice Tilie. Svet je obravnaval programske zasnove revije, finančno poročilo za leto 1995 in plan za tekoče leto, sprejel pravilnik in cenik o nagrajevanju avtorjev ter dal soglasje za imenovanje uredništva revija. Za odgovornega urednika revije je predlagan dosedanji glavni urednik Jože Škufca, za njegovo namestnico Nataša Petrov, v uredništvu pa so še: dr. Janez Gabrijelčič, Ivan Gregorčič, Milan Markelj, Franci Šali, Lucijan Reščič, dr. Marijan Ravbar, Rudi Stopar, Peter Štefančič, Franc Zaman in Darija Jakše. Z lanskim letom se je za revijo Rast končalo obdobje negotovega obstoja, ko se včasih ni vedelo, ali bo revija sploh še izhajala ali pa bo usahnila in bo tako južno območje Slovenije v tem pogledu slovenska bela vrana. Revijo so ob premajhni in lahko rečemo tudi nerazumljivi nenaklonjenosti širšega okolja pestile stalne denarne težave. Ko je Mestna občina Novo mesto lani prevzela izdajateljstvo revije in je tudi ministrstvo za kulturo primaknilo nekaj več denarja, je revija zaplula v mirnejše vode, uredništvo pa se je lahko bolj posvetilo vsebinskim vprašanjem. Seveda pa to ne pomeni, kot je bilo tudi slišati na seji sveta, da je vse tako, kot bi lahko bilo. Vse premalo je tistih občin z območja širše Dolenjske, ki bi čutile za svojo dolžnost, da poleg politične in gospodarske oblikujejo tudi svojo kulturno istovetnost, pri čemer revija Rast nedvomno lahko odigra pomembno vlogo. K soizda- STARSEVSKI DAN V STOPIČAH STOPIČE - Društvo podgorski zvonovi v sodelovanju z OŠ Stopiče ta konec tedna organizira starševski dan, in sicer v soboto, 23. marca, ob 18. uri in v nedeljo, 24. marca, ob 15. uri v prostorih OŠ Stopiče, ravno tako v nedeljo, 24. marca, pa ob 17. uri v OŠ Dolž. Nastopali bodo: tambu-raški zbor iz Stopič, otroški pevski zbor s spremljavo Orf-fejevega inštrumentarija z Dolža, otroški in dekliški pevski zbor ter plesna skupina iz Podgrada ter gledališka sekcija Društva podgorski zvonovi. Vstop je prost. SEVNICA - Drevi, 21. marca, ob 18. uri bodo v galeriji Eskulap v sevniškem zdravstvenem domu odprli razstavo slik dolenjskega slikarja Jožeta Kotarja. “HOČETE PETI Z MANO?” NOVO MESTO - Lutkovno gledališče Ljubljana se bo v sredo, 27. marca, ob 16. uri v Domu kulture predstavilo z noviteto Boža Vovka Hočete peti z mano? Gre za izbor najlepših songov iz znanih lutkovnih predstav, ki jih je Vovk avtorsko povezal in k petju povabi tudi otroke. Predstava je zato zelo komunikativna in je primerna za otroke od 4. leta starosti dalje. Vstopnice so na voljo v predprodaji KC Janeza Trdine. S fračami v orkester Zaradi več kot nesramnega obnašanja nekaj ljubljanskih osnovnošolcev prekinili koncert Učitelji osmih slovenskih osnovnih šol, med njimi tudi novomeške iz OŠ Grm, so 5. marca na povabilo Glasbene mladine Slovenije v ljubljanski Cankarjev dom z veseljem odpeljali svoje varovance višjih razredov na simfonično matinejo. Toda mnogi so bili ob glasbene užitke, kajti člani simfoničnega orkestra Slovenske fdharmonije in dirigent Simon Robinson so zapustili oder takoj po prvi točki sporeda. Kako ga ne bi, saj so bili živa tarča nekaj prepotentnih mladostnikov, ki so že med samim izvajanjem streljali na oder s fračami. Izstrelki, ki so jih kasneje našteli 15, so bili kovinski in zato še bolj nevarni. Eden je zadel struno violončela in se od tam odbil čelistki v obraz tik očesa, zadeti pa so bili tudi nekateri drugi člani orkestra. Glasbeniki so prekinili spored, zaradi jeze, užaljenosti in poniževalnega odnosa do svojega dela pa ga tudi niso več nadaljevali. Seveda je organizator prireditve (Glasbena mladina Slovenije) ta- koj začel odkrivati storilce in nekatere govorice, da so krivi grmski osnovnošolci, ne držijo. To so nam zatrdili ne samo na grmski osnovni šoli, pač pa tudi v Glasbeni mladini Slovenije. Kaja Šivic, vodja tamkajšnje strokovne službe, je povedala, da z veliko gotovostjo vedo, iz katere šole prihajajo krivci, kajti s fračami so streljali z drugega balkona, tam pa so sedeli osnovnošolci ene izmed štirih ljubljanskih šol. Vsekakor gre za dogodek, vreden obsojanja. Kaže na kulturo ali bolje nekulturo mladih. Kje je spoštovanje do drugih in njihovega dela ? Jim je pomembno samo to, da se imajo “ful cool”? Verjetno bi tudi učitelji morali bolje skrbeti za disciplino, saj svoje učence poznajo in vedo, kateri so "najhujši". Posesti bi se morali mednje in jih budno paziti. Ta neljubi pripetljaj je še en razlog, zakaj bi bilo pametno, če že ne nujno, v program osnovne šole uvesti tudi etiko. LIDIJA MURN ■ ŠUKARI POŽELI TUDI NAVDUŠENJE NOVOMEŠČANOV - Ljubitelji pristne ciganske glasbe v četrtek, 14. marca, gotovo niso zamudili nastopa vse bolj popularne in priljubljene pevske skupine Šukar v avli KC Janeza Trdine. V svojem šestletnem delovanju je skupina posnela tri kasete: Cigani ljubijo pesmi, O ravbarjih, cigojnarjih in Amaro dive. Prav zadnjo, katere pesmi so posnete tudi na njihovi prvi zgoščenki, so predstavili na novomeškem koncertu. Šukari so sodelovali z mnogimi slovenskimi glasbeniki: Vladom Kreslinom, Janijem Kovačičem, Agropopom, Magnificom, Anjo Rupel... Člani skupine Igor Misdaris, Nenad Kokovič, Štefan Ura-njek, Nenad Ljubotina in Miha Švent prepevajo cigansko glasbo z vseh koncev sveta, v skladbah pa je čutiti cigansko dušo, temperament in poetičnost. Tamburaški kvintet se v glavnem odloča za poskočne pesmi in balade o vsakdanjem življenju, ljubezni in bolečini, s svojim temperamentnim igranjem pa je tudi v Novem mestu navdušil številno publiko. Zato se vsi veselimo naslednjega srečanja z njimi, ko bodo verjetno nastopali na enem izmed Novomeških poletnih večerov 1996. (Foto: L. Murn) NATEČAJ ZA DOKONČANJE JURČIČEVE POVESTI GROSUPLJE - Založba Mondena in Gradbeno podjetje Grosuplje razpisujeta natečaj za dokončanje Jurčičeve povesti Janez Gremčič. Začetek te povesti, ki obsega okrog 50 strani, je Jurčič napisal leta 1864, a je ni dokončal. Založba Mondena, ki načrtno skrbi za izdajanje domačih izvirnih povesti, želi v sodelovanju z Gradbenim podjetjem Grosuplje z natečajem spodbuditi slovenske pisatelje, da bi povest dokončali. Za izbrani rokopis bo izplačana nagrada 5.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Rokopis, označen s šifro, pošljite do vključno 15. septembra na naslov: Založba Mondena, Taborska 15, 1290 Grosuplje. Podrobnejše informacije dobite na tel. 081/ 76-11-22. jateljstvu so zaenkrat pristopile le tri občine od petnajstih povabljenih, zato jih bo svet ponovno povabil, da postanejo soizda-jateljice. Navsezadnje soizda-jateljstvo ne pomeni večjih denarnih obveznosti, po izbranem ključu le 12 tolarjev na prebivalca občine, kar za manjše občine znese le nekaj deset tisoč tolarjev. In vendar se mnogim ne zdi vredno s soizdajateljstvom podpreti edino belokranjsko, dolenjsko, kočevsko, posavsko in zasavsko revijo. M. MARKELJ POZDRAVI JUBILANTOM - Pevce je na začetku koncerta pozdrctt; novomeški podžupan Alojz Zupančič, na koncu pa so jim čestitali še prti | stavniki več pevskih zborov iz novomeške občine. (Foto: M. Markelj) REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV BREŽICE - Zveza kulturnih organizacij Brežice in KUD Brežice vabita na revijo odraslih pevskih zborov. Vsak dan, v petek, 22. marca, in v soboto, 23. marca, bo nastopilo po osem pevskih zborov. NASTOPIL ZOLTAN PETER TREBNJE - Glasbena šola Trebnje pogosto prispeva svoj delček k bogatejšemu kulturnemu utripu v najmlajšem slovenskem mestu. Tako je v petek, 15. marca, zvečer pripravila klavirski recital Zoltana Petra, ki je tudi tokrat navdušil poslušalce. SVETOVNI VIOLINIST V TREBNJEM TREBNJE - ZKO Trebnje organizira v torek, 26. marca, ob 20. uri v avli stare osnovne šole koncert svetovno znanega violinista Michaela Grubeja, trenutno direktorja Akademije Niccolo Paganini v Quitu. Umetnika bo na koncertu spremljal Igor Dekleva, profesor na ljubljanski Glasbeni akademiji. Na programu bodo dela Bacha, Brahmsa, Blocha, Saint -Saensa, de Falle in drugih. Karte, ki stanejo 600 tolarjev, je možno rezervirati na tel št. 44 - 102 in 44 - 558. 20 let pojočih gasilcev Jubilejni koncert gasilskega pevskega zbora Šmihel -Zboru občinsko priznanje, pevcem Gallusove značke ne; boi iz I na obi dei NOVO MESTO - Minuli petek, 15. marca, zvečer je v avli Kulturnega centra Janeza Trdine zazvenela slovenska pesem in navdušila številne ljubitelje zborovskega petja, ki so ta večer prišli na jubilejni koncert gasilskega pevskega zbora Šmihel. Pod vodstvom prof. Toneta Finka je zbor odpel šestnajst pesmi, tem pa je na željo občinstva na koncu koncerta dodal še nekaj. Koncertu, ki je seveda imel obeležje moških glasov, je žensko milino dal gostujoči ženski pevski zbor WO Novo mesto pod vodstvom Tončke Malenšek. S koncertom je GPZ Šmihel počastil dvajset let svojega delovanja. Zbor je bil ustanovljen 26. januarja 1976. leta, nekaj mesecev potem, ko so delavni šmihel-ski gasilci zgradili svoj dom. Med ustanovitelji zbora so bili Tone Lavrič, Slavko Barborič, Franc Vovko, Franc Šurla in ŠK Mirko Ravbar, strokovno vode-j nje in zborovodstvo pa je pre-' vzel Ludvik Ahačič, ki je zbor pQ vodil do leta 1981, ko je vodstvo 0 prevzel prof. Tone Fink, seda- ^ nji zborovodja. Že prvo leto ^ delovanja je zbor večkrat nastopil na javnih prireditvah, v naslednjih letih pa se je z nastopi in koncerti uveljavil v novomeški občini in nastopil pa tudi drugod po Sloveniji in nekajkrat v tujini, tako da ga danes lahko uvrstimo med de-javnejše pevske zbore v novomeški občini. Med drugim je bil ^ zbor organizator 2. in 9. srečanja Va gasilskih pevskih zborov v Šmi- pc helu v Novem mestu. Za svoje j2| delo je prejel 47 priznanj in od- te likovanj, tem pa je bilo na slavnostnem koncertu dodano še najnovejše priznanje občinske gasilske zveze. Na koncertu so pevcem zbora podelili 3 bronaste, eno srebrno in 12 zlatih Gallusovih značk. • V knjigami so mi povedali, da so ukradli že več izvodov Trsten- V Starič v Kočevji jakove knjige O slovenski poštenosti. (Jurič) Prodajna razstava v Valentih NEPOZABNA NOČ" Z IZTOKOM MLAKARJEM - KUD Krka, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je po zaslugi organizatorice Bojke Kmet v sredo, 13. marca, poskrbelo zvečer za prekrasno glasbeno doživetje nekaj deset poslušalcev koncerta Iztoku Mlakarja, glasbenika - kantavtorja in igralca Primorskega dramskega gledališča (na sliki desno, zraven pa njegov spremljevalec Damjan Šuligoj, ki je igral harmoniko in kontrabas). Večini Mlakami neznan, saj je pred leti s svojim (p)osebnim pristopom presenetil s prvo glasbeno kaseto z naslovom Štorije in baldorije, lani pa še z drugim glasbenim izdelkom Balade in štroncade. Mlakarjev čar je poleg njegove preprostosti v tem, da govori (in poje, seveda) v primorskem narečju, besedila, ki jih piše sam, pa so polna iskrivega, zdravega humorja, ki ga danes tako primanjkuje. S tem brez težav postreže tudi v vmesnih govornih prispevkih. Mlakar je prejel že tudi Ježkovo nagrado. Zakaj umetnik na svoje koncerte ne sprejme številne publike (do 30 ljudi) je jasno vsakomur, ki mu uspe priti na njegov koncert oziroma kar predstavo (ker še zdaleč ne gre samo za petje in igranje), saj na njej s poslušalci vzpostavi pristen prijateljski odnos, ki pomeni vsakomur posebno doživetje. Zato priložnosti srečanja z Iztokom Mlakarjem nikar nikoli ne izpustite! (Foto: L. Murn) KOČEVJE - V petek, 15. m ca, so zvečer v hotelu Valenti11 Kočevju odprli prodajno razsta' del ljubljanskega slikarja samoul Miroslava Stariča. Otvoritev so kulturnim programom popestf* učenci glasbene šole Kočevje. Starič se je kočevskemu obč'r stvu tokrat predstavil prvič. Od'1 čil se je za razstavo ciklusa sl'1 nastalih v letih od 1992 do 1995. katerem prevladujejo motivi ljut ljanskega barja in gorenjske pf, krajine. Da je narava v njegOyl delih v ospredju, je ob prcdstavij'| avtorja in njegovih del na otvorif razstave dejala Mirica Dimitrije)1 iz kočeyskega hotela Valenti' Poleg hotela Valentin je pokfi vitelj razstave še zavarovalni Triglav v Kočevju. Bleščico akademskega slikaj va Starič pogosto nadomest'. meglico. Večinoma nastajajo sli po avtorjevih barvnih fotografij3' dopolnjene z njegovo sposobno* jo abstraktnega videnja in pre stavljanja narave. Izhajajoč iz fe[ — 'e' lizma, zanimivost slike oblikuje' dosega z vnašanjem razpoloženj Zgradbo slike aktualizira s pon1, barv, ki so večinoma žive J pisane, pomaga pa si tudi z efeJJ1 POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Cesta prvih borcev 1 8250 BREŽICE objavlja prosto delovno mesto MUZEJSKEGA PEDAGOGA Pogoji: - visoka šolska izobrazba humanistične usmeritve Posebni pogoji: poskusno 3-mesečno delo - znanje tujih jezikov (nemško, angleško) - osnove računalništva Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom za določen čas, 1 leto. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. s kontrastnim postavljanjem 1 rednjega prostora. Starič se poklicno ukvarjaj uglaševanjem klavirjev. Slika ž* J let, vendar s prekinitvami. Pr3|, da ga je pdnovno navdušil3 prevzela lepota naše pokrajin)' . narave, zato ne preseneča, da prav ta v njegovem slikarstvu " rednje mesto. M. L' Miroslav Starič Najmanj kaznivih dejanj v 6 letih Lani glede na število kaznivih dejanj ugodno leto - Naraščajo hujše oblike kaznivih dejanj ■ Orožje celo pri mladoletnikih - Za 8 odst. več povratnikov NOVO MESTO - Delavci UNZ Novo mesto so lani obravnavali 1327 kaznivih dejanj (leto prej 1703), raziskali pa sojih tri četrtine in tako raziskanost iz leta prej še izboljšali. Po ocenah načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta je raziskanost zelo dobra, posebno če upoštevamo slovensko povprečje, ki znaša 60 odst., s takšnim rezultatom pa se uvrščajo v sam slovenski vrh. ezurm v » orocajo OB DENARNICO -15. marca je t ^znanec na oddelku za oddajo do-‘ "Odnine izkoristil nepazljivost B. P. __ 12 Prelesja, ki je odložila denarnico ”” njj pult in se posvetila izpolnjevanju obrazca za dohodnino. Ukradel ji je 1 denarnico z 20 tisočaki. - . S PONAREJENIM VOZNIŠKIM IZPITOM - 35-Ietni državljan “osne in Hercegovine S. M., ki 2ačasno biva v Podbočju, je osumljen Ponarejanja listin, saj je na upravni organ občine Krško prinesel vozni-p dovoljenje, ki ga je pridobil v “usiji, bilo pa je ponarejeno. v VLOMILI V HIŠO - 14. marca i- dopoldne je neznanec prišel do hiše y “• C. na Ulici Tončke Čečeve v 2 ) rškem, na vzvod odprl okno v kleti n ln stopil v notranjost. Iz predala otnarice v spalnici je odnesel 800 rVark, 1.300 šilingov, iz kuhinje pa 5 l|soč tolarjev. il SAM IZROČIL PIŠTOLO - 15. a otarca je 59-letnega I. Z. iz Mrzlave . Vasi na njegovo željo obiskal vodja , Policijskega okoliša. Policistu je ' '2ročil plinsko pištolo, ki jo je pred-tern našel na podstrešju vikenda. Zelo dobra raziskanost je pri premoženjski kriminaliteti, predvsem pri vlomih v trgovine, kioske, stanovanjske hiše in šole. Naraščajo hujše oblike kaznivih dejanj pri krvnih deliktih, to so umori, poskusi umorov in hude telesne SMRT NA MAGISTRALKI SELA - V ponedeljek, 18. marca, ob 6.15 je 36-Ietni Branko K. iz Artega vozil tovornjak po magistralni cesti od Novega mesta proti Ljubljani. Ko je pripeljal po klancu navzdol do Sel, je zapeljal preko leve polovice vozišča na parkirni prostor, po katerem je v tistem trenutku vozil 26-letni Slavko M. iz Sela pri Zagorici, ki se je nameraval vključiti v promet proti Novemu mestu. Vozili sta trčili, S. M. se je hudo poškodoval in je v novomeški bolnišnici umrl. PES DOBIL GOSPODARJA! OREŠJE PRI ŠMARJETI • Zgodba o psu, ki je pri Orešju nad Šmarjeto dva tedna čakal na gospodarja, je končana, saj je Reksija našel gospodar z Vinjega Vrha, ki ga je “pozabil”, ko sta bila skupaj v gozdu. Ker je pes pri naših bralcih vzbudil zelo veliko zanimanja in usmiljenja, saj si gaje zaželelo preko 100 bralcev Dolenjskega lista, Pozivamo vse, ki svojega psa i* kakršnihkoli razlogov ne ‘aorete imeti več doma ali pa bi mogoče radi oddali mladice, da to sporočite na uredništvo. Lahko priložite tudi sliko. Mogoče bo vaš štirinož-**i prijatelj prav s pomočjo Dolenjskega lista našel nov dom. S PIŠTOLO V GOSTILNI MRTVICE - V petek, 15. marca, nekaj po 18. uri je prišlo v bifeju Barbara v Mrtvicah do pretepa med 43-letnim Ž. D. in 58-letnim I. Z. Slednji je med pretepom iz žepa potegnil predelano pištolo znamke Uniš, kal. 6 mm in jo nameril proti D. Ž., vendar mu je P. I. pištolo vzel in jo izročil policistom, ki so prišli na kraj dogodka. Pot VARNOST NAJMIAJŠIH - Na osnovni šoli Šmihel je 14 dni t ‘ekal projekt “Varnost v prometu ”, v katerega je bilo vključenih 250 otrok ot‘n r“zred°v, saj je okolica šole zelo prometna, pločniki so neurejeni, moraj° Pikati tudi železniško progo. Pod mentorstvom Martin' .}onč‘č ‘n s sodelovanjem razredničark so najmlajši proučevali ce-9 1,21 železniški promet, pripravili so pregledno razstavo, si ogledali igrico Pol2’ vPe!ek-Pa so povabili tudi starše. Pri tem pa velja posebna zahvala omeškim železničarjem in policistom, slednji so malčkom med drugim 'itudi. de,° z rudarjem, zadnji dan projekta pa so lahko preizkusili a' druge pripomočke in vozila. (Foto: T. Gazvoda) * Ufa—Ufani PRAVRAČANJEM OBA fCDLA IZ AVTA - V nedeljo, 17. tylrca. ob 20. uri je 33-lctni Tomaž V 12 Ljubljane vozil osebni avto iz »,'flradca proti Žužemberku. Izven EPreč je po spolzki in mokri cesti |^ jal z neprimerno hitrostjo, zape- ha desno bankino, nato pa Dat' j"S|P in od tam na travnik. Nekaj ‘Sa je vozil po njem, nato se je VoeVrnil. med prevračanjem pa sta jž2l,ik in 18-letna Alenka K. padla j„avta. Oba sta se hudo poškodovala !* zdravita v novomeški bolnišnici. h^llEMAJHNA VARNOSTNA L 2DALJA - 31 -letni Branko P. iz “bočja je 15. marca ob 6.45 z av- tom vozil po magistralni cesti Krško - Drnovo. V križišču je ustavil in hotel zaviti na levo proti Ljubljani. Za njim se je pripeljal 43-letni Andrej A. iz Kostanjevice, ki se je ustavil za omenjenim voznikom. Čez nekaj trenutkov je za njima pripeljala še 21-letna Sabina B. iz Podbočja in kljub zaviranju trčila v vozilo Kostanjevičana in ga potisnila v avto pred njim. Takoj za voznico je iz Malega Mraševega pripeljal še 50-letni Alojz D. iz Mihovice, ki ob zaviranju voznioe svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti, zato je trčil vanjo. Pri tem se je voznica lahko poškodovala, Andrej D. pa huje. poškodbe, saj so lani obravnavali kar 158 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, leto prej pa 89. Tudi na tem območju se pojavlja organiziran kriminal, predvsem ko gre za kazniva dejanja, ki so povezana s tatvinami avtomobilov, preprodajo orožja, ponarejanjem listin in denarja ter za nekatera kazniva dejanja premoženjske kriminalitete. Lani so obravnavali 91 kaznivih dejanj, ki so posledica organizirane kriminalne dejavnosti, lansko leto pa je eno najuspešnejših v prodoru v kriminalne sredine. Za 8 odst. se je povečalo tudi število povratnikov. UNZ Novo mesto posveča posebno pozornost odkrivanju orožja in preprodajalcev, zato so lani obravnavali kar 53 kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, leto prej pa le 6. • Lani so na območju UNZ Novo mesto obravnavali 141 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kar je za četrtino manj kot leto prej. Naraščajo kazniva dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, izdaje nekritega čeka, dajanje podkupnine ter davčne utaje. Uapdajo pa kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, poneverbe, ponarejanja vrednostnic ter poslovne goljufije. Zaradi gospodarskih kaznivih dejanj so lani ovadili 153 oseb, kar je polovicp manj kot leto prej, med njimi je največ oseb, ki so v statistki vodeni pod “ostali poklici”, sledijo generalni direktorji, administrativni delavci, trgovski poslovodji, inšpekcija in carina. Zaradi vojne v sosednji državi je bila na območju Dolenjske in Bele krajine ponudba orožja še toliko večja. Zaskrbljujoč je podatek, da so policisti našli orožje celo pri mladoletnikih. T. G. ODNESLI BLAGO IN BLAGAJNO SEVNICA - 33-letni M. Š. in 18-letni G. B. iz Šmihela ter 34-letni D. B. z Lokev pri Črnomlju so se v soboto, 16. marca, pripeljali do trgovine MKZ Sevnica, poslovalnica Telče. Z zadnje strani so po stopnicah odšli do vrat, ki vodijo v skladišče, in jih na silo odprli. Odnesli so več piščančjega mesa, suhomesnate izdelke, sveže meso, testenine in drugo blago. Odnesli so tudi blagajno, jo na silo odprli in iz nje vzeli 15 tisočakov, pustili pa sojo na travniku pred trgovino. Trgovino so oškodovali za okoli 400 tisoč tolarjev. Priseglo 160 porotnikov 160 sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novem mestu priseglo pred predsednikom višjega sodišča NOVO MESTO - V petek, 15. marca, je v Novem mestu priseglo 160 sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novem mestu. To je prva generacija porotnikov, ki je na to pomembno funkcijo imenovana po vrsti demokratičnih sprememb v družbi, in prva po osamosvojitvi. Prisege so se udeležili tudi predstojnik okrožnega državnega tožilstva Niko Bricelj, predstavnik Budja vnovič pred okrožno sodišče v Novem mestu Razveljavljena sodba Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, po kateri je Bojan Budja, nekdanji novinar Dolenj- J skega lista, obtožen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Senat, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, mu je namreč izrekel obsodbo, v kateri mu je določil pogojno kazen enega meseca zapora in ga obremeni za stroške postopka. Višje sodišče je ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega Bojana Budje razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom. Ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kakor tudi, da so razlogi sodbe v precejšnji meri s seboj v nasprotju. S tem je absolutno kršena določba kazenskega postopka, zaradi katere je bilo potrebno sodbo po uradni dolžnosti razveljaviti. Obdolženec naj bi po sodbi okrožnega sodišča škodoval časti in dobremu imenu zasebnega tožilca s trditvijo in raznašanjem, vendar pa omenjeno sodišče v razlogih sodbe očitanega kaznivega dejanja sploh ne pojasnjuje, niti ne navaja razlogov za očitek obdolžencu, da je v članku trdil nekaj, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, niti tega ne ocenjuje v povezavi s tekstom, ki pa je napisan v pogojni obliki. Budja je informacijo resda dobil od novomeške UNZ, a okrožno sodišče je zaključilo, da obdolžencu ni uspelo dokazati, daje imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je v članku napisal, ter da bi moral obdolženec kot novinar dobljene informacije preveriti. Tak zaključek sodišča je nelogičen in v nasprotju z zakonom o javnih glasilih, UNZ Novo mesto pa je še pred objavo članka vložila kazensko ovadbo zoper sedanjega zasebnega tožilca zaradi suma zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. T. G. območne odvetniške zbornice za Dolenjsko Tone Furlan, predsednik okrožnega sodišča Janez Smolej in predsednik višjega sodišča v Ljubljani, vrhovni sodnik Jernej Potočar. Do nedavnega so porotniki opravljali svojo funkcijo za temeljno sodišče v Novem mestu, kasneje pa jim je bil ob reorganizaciji pravosodne zakonodaje mandat podaljšan do tega imenovanja. Njihov mandat je 5 let. Inštitut porote obstaja v večini pravnih sistemov, čeprav so oblike različne, povsod pa porota zagotavlja vpliv javnosti na delo sodišč. Slovenski zakon o sodstvu opredeljuje njihovo funkcijo kot sodelovanje državljanov pri izvajanju sodne oblasti, tako kot sodnik pa mora tudi porotnik varovati nepristranskost in neodvisnost sojenja in ugled sodniške službe. Porotniki so pri sojenju enakopravni s poklicnimi sodniki. T. G. PRVA ZAPRISEGA PO OSAMOSVOJITVI - Novoimenovani sodniki porotniki so prisegli pred predsednikom višjega sodišča v Ljubljani Jernejem Potočarjem (na levi). Ob njem predsednik okrožnega sodišča Janez Smolej. LOBANJA PRED KOSTNICO NA TREBELNEM - Kostnica pri cerkvi sv. Petra na Trebelnem je ena izmed treh v Sloveniji. Ta kostnica izhaja iz sredine 13. stoletja. V njej je bil poseben način pokopov, tako da so kosti pokojnikov shranjevali v spodnji del, zgornji pa je bil kapela sv. Mihaela, ki jo omenja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Ob koncu 18. stoletja je kostnica izgubila svojo funkcijo in je že takrat pričela propadati. V zadnjih letih se to pospešeno nadaljuje. Tako vsako pomlad postane kostnica “zanimiva”posebno za mladino. V spodnjem delu so namreč shranjene kosti, do njih pa vodi majhna lina, skozi katero se lahko mladina priplazi ter odnaša kosti in jih razstresa po gozdu, kar dokazuje tudi človeška lobanja na posnetku. (Foto: Jože Hartman) TESTIRAJTE ŠKROPILNICE Po zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin, ki je bil objavljen v Uradnem listu 3. marca 1995, morajo biti vse naprave za distribucijo pesticidov (škropilnice, pršilniki) pregledane v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika. Vsaka pregledana brezhibna naprava dobi nalepko za 3 leta, lastnika nepregledane škropilne naprave pa lahko inšpekcije kaznujejo. V letošnjem letu je kmetijska šola kot pooblaščena organizacija za opravljanje testiranja v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana enoto Novo mesto v marcu in aprilu pripravila testiranje škropilnih naprav. Pred testiranjem morate šobe, protikapni mehanizem in cevi na škropilni napravi dobro očistiti, v re-zervoarju pa ngj bo najmanj 100 litrov vode. Cena za testiranje, pregled in navodila je 5 tisočakov, popravilo pa je zastonj, plačati je treba le vgrajene dele. Prijave za testiranje sprejemajo svetovalci na vašem območju, po potrebi pa bo kmetijska šola pregledovala škropilne naprave celo leto vsak prvi petek v mesecu. Inž. C. G. Lov po Krškem Policista sta 32-Ietnega Krčana komaj obvadala KRŠKO - Krška policista sta morala v nedeljo zjutraj po Krškem loviti 32-letega domačina Z. A. Zgodba se je začela, ko sta ga hotela povsem po pravilih ustaviti, a se je omenjeni voznik z nezmanjšano hitrostjo zapeljal proti policistu, tako da je moral ta odskočiti, daje ni skupil. Policista sta se hitro odpravila za nevarnim voznikom, vendar je s svojim počrtjem še nadaljeval. Na semaforiziranem križišču se je sicer postavil na pas za vožnjo naravnost, vendar je v begu pred policisti na hitro zavil v desno preko mostu. Policistoma je uspelo prehiteti ga, vendar je bil tudi drugi poskus, da bi ga ustavila, neuspešen. Še več, če ne bi policist spet odskočil, bi ga Z. A. verjetno kar povozil. Lov se je nadaljeval po Zdolski in Šolski ulici, policista pa ubežnika nista mogla prehiteti, saj jima je z vožnjo po levi strani ceste ni dopustil. Bežeči voznik je nenadoma zapeljal na eno od dvorišč in kar sedel v avtu. Na pozive policistov, naj gre ven, je odgovoril s kričanjem. Iz avta sta ga spravila šele s silo, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil. po dolenjski deželi • V nedeljo, 17. marca, je bila verjetno natakarica v gostinskem lokalu Pacific v Krškem presenečena, ko je “prestregla ” udarec 26-letnika T. B. iz Krškega. Razgreti mladenič se je spravil celo na ostalo strežno osebje in grozil, da jih bo pretepel, ni se pa zmenil niti za povabila policistov, da bi se zunaj na svežem zraku malo pogovorili. “Policisti me že ne bodo odpeljali, ” se je izgovarjal, a zaman. Njegove sanje o prečuti nori noči v gostinskem lokalu so se namreč razblinile, ko so policisti uporabili silo in razgrajača odpeljali na krško policijo, kjer je med štirimi stenami koval načrte, morda za naslednje nočne pohode. • Teden, ki je za nami, je bil očitno v znamenju prehodov tujcev, ki naj bi bili Madžari, a to niso bili. Tako so se v četrtek nekaj pred 9. uro zvečer na Obrežje pripeljali trije mladeniči, stari od 24 do 30 let, policistu pa so ponudili potne liste Madžarske. Ker so bili ti brez zaščitnih znakov preko fotografij, so postali potniki sumljivi, sum pa je bil upravičen, saj so bili fantje državljani Zvezne republike Jugoslavije. • Le 15 minut kasneje se je ponovila enaka zgodba. Z audijem so se pripeljali še štirje mladeniči istih let, po potnih listih sodeč madžarski državljani, v resnici pa so pripadali isti državi kot prejšnji trije. Sedmerica razočaranih je pot nadaljevala v smer, od koder je prišla. Požigal »jej ene preceni jiva škoda Le organska snov omogoča nadaljnje življenje, zato je požiganje parcel nepotrebna napaka mnogih kmetovalcev - Našim zanamcem je treba omogočiti zdravo prihodnost Ni prijetno potovati skozi pokrajino, ko je zemlja požgana od uničevalskih vojn. Kdo kmetovalcu predstavlja sovražnika, da enkrat na leto, in to zgodaj spomladi, svoje zanemarjene parcele požiga? Vsak odrasli človek bi se namreč moral zavedati, da je edina možnost za nadaljevanje življenja na zemlji samo ob fotosintezi. Če se po vašem mnenju ne splača pospravljati borih 4000 kg/ha letnega prirasta suhe snovi na hektar veliki parceli, kije neprimerna za strojno pospravilo, ste v zmoti. Ta organska masa je namreč nujno potrebna za mikroorganizme in je enakovredna 20 tonam hlevskega gnoja. Omogoča izboljšanje rodovitnosti tal in s tem obstoj življenja v prihodnje. To pa še ni vse. S požiganjem tal so prizadeti tudi živi mikroorganizmi, ki sicer skrbijo za to, daje zemlja rodovitna, in dež lažje spira rodovitno prst v globino. Tako se postopoma še bolj zmanjšuje možnost za pridelavo in končno površina popolnoma ogoli. Kako lahko razumen človek počne to, kar njemu ne koristi, zanesljivo pa škodi naravi in onemogoča obstoj prihodnjim rodovom? Zato naj vsakdo, ki določene površine resnično ne potrebuje, pusti naravi, da jo zaraste, ali pa jo kosi in pusti pridelke, da strohne, ker s tem nastaja humus. Brez njega obstoj življenja ni možen! Količina organskih snovi v tleh se mora nenehno povečevati, sicer življenje zamre. Največja napaka človeštva danes je, da ne vrača organskih seovi v zemljo, kjer je nastala. Same mineralne snovi, ki ostanejo po požigu, brez energije organske mase ne omogočajo sklenitve verige v preskrbi in nenehni rasti. S tem člankom bi rad izzval pri bralcih razmišljanje, kateremu naj bi sledilo preudarno ravnanje. Na željo sem pripravljen dati še druga izdatnejša pojasnila. JOŽ£ MALJEV1č Krka se dobro meri s profesionalci Kolesarji novomeške Krke dobro začeli sezono mednarodnih tekmovanj skupaj s poklicnimi kolesarji - Na Siciliji dva pred slovitima Italijanoma Casagrandejem in Chiappuccijem Ribniški tekači v Švici Med 13 tisoči RIBNICA - Že nekaj let se trojica ribniških tekačev na smučeh, Nande Šilc, Janez Lovšin in Andrej Pirnat, udeležuje svetovno znanih množičnih prireditev po Evropi. Letos so poleg teka Treh dežel in Pokljuškega maratona nastopili še v* Nemčiji in Avstriji, minuli teden pa v švicarskem Sankt Moritzu (z njimi je bil snemalec Miha Klun), kjer se je s štarta na 42-kilometrsko progo pognalo več kot 13 tisoč tekmovalcev. Start je bil na višini 1800 metrov z zaledenelega jezera, proga pa je vodila čez idilično zasneženo pokrajino. Najboljše se je odrezal Nande, ki je s časom 2. uri 26 minut zasedel 4360. mesto. “Z nami so bili tekmovalci iz Loža in Cerknice, kjer že dalj časa posvečajo veliko pozornost za tek na smučeh. Na tekmovanju so nastopili številni svetovno znani tekmovalci, tako da je bilo vzdušje zares prijetno. Sicer pa na končni izid veliko vpliva tudi kakovost opreme. Če bi imel primerne smuči, bi izid izboljšal vsaj za 15 minut, kar pomeni za tisoč mest boljšo uvrstitev”, je povedal Nande Šilc. Do konca letošnjega tekmovanja čaka najboljše še nastop v Avstraliji, toda zaradi velikega finančnega zalogaja se mu bo ribniška trojica odpovedala. Prihodnje leto se bodo udeležili vseh večjih tekmovanj doma in v tujini. Do takrat bodo poleg priprav veliko postorili pri iskanju sponzorjev, kajti potovanje in tekmovanje je velika obremenitev, ki jo lastni žep ne prenese. M. G. JUNIJA V LOGARSKO DOLINO DOBREPOLJE - Planinsko društvo Dobrepolje za letos načrtuje 14 pohodov po Sloveniji, prvega že za to soboto, 23. marca, v Novo Štifto in Jelenov Žleb, zadnjega pa septembra na Krn. Društveni izlet bodo imeli 29. junija v Logarsko dolino. Srečanje planincev pa bodo organizirali 25. avgusta pri svoji koči na Kamnem vrhu. PO POTEH KRALJA NIKOLE NOVO MESTO - Skupino novomeških kolesarjev čaka prihodnji teden zanimiv nastop. Črnogorska kolesarska zveza jih je namreč povabila na kolesarsko dirko po poteh kralja Nikole. Dirka se bo začela v Bariju v Italiji, drugi del 7-etapne dirke pa bo v Črni gori. Od Novome-ščanov bodo na tekmovanju nastopili Branko Filip, Vladimir Miholjevič, Bogdan Fink, Boštjan Mervar in Sandi Papež, kateremu bo to prvi nastop po bolezni, ter Martin Derganc, ki zaradi poškodbe še ni v načrtovani formi, ki jo želi doseči prav na tej dirki. NOVO MESTO - Že prva resnejša nastopa Krkinih kolesarjev sta pokazala, da skupni nastop dosedanjih amaterjev in poklicnih kolesarjev le ni boj mačke z mišjo, saj se lahko boljša amaterska moštva, kakršno je Krka, dovolj enakovredno kosajo s poklicnimi, čeprav se bodo morali še privaditi precej drugačnemu načinu dirkanja. Kljub vsemu so dobri nastopi Vladimira Muholjeviča in Pavla Šumanova na Siciliji ter prve točke za svetovno kolesarsko lestvico Bogdana Finka v Švici dober znak na začetku pomembne sezone. Ko so Krkini kolesarji Milan Eržen, Uroš Murn, Brane Ugrenovič, Bogdan Ravbar, Pavel Šumanov in Vladimir Miholjevič po 1600 km vožnje prispeli na prizorišče svetovnega prvenstva 1994 Capo d. Orlando na Siciliji, jih je tam pričakal sneg, kar je za ta italijanski otok prava redkost. Na srečo se je že naslednji dan otoplilo. 6-etapna dirka kategorije 2/5 je že glede na udeležbo najmočnejših postav nekaterih svetovno znanih moštev, kot so Carrera s Claudiom Chiapuccijem, Brescalat s Poljakom Zenonom Jas-kolo ter nastop Filippa Casagrande-ja, najmočnejša dirka, na kakršni so kdajkoli nastopili novomeški kolesarji. Vse skupaj je nastopilo 8 poklicnih in 7 amaterskih moštev. Med Novomeščani je najbolje začel Bogdan Ravbar, ki je 3 etape tekmoval v majici najboljšega gor- • Po prihodu domov je trener Srečko Glivar povedal, da so Krkaši vozili dobro in taktično zrelo, da pa so jim boljše uvrstitve ušle v zaključku dirke, saj še niso navajeni povsem drugačne taktike vožnje poklicnih kolesarjev, ki dirko začnejo nenavadno počasi, v zadnjem delu dirke pa je njihov tempo peklensko hiter. Glivar je med drugim povedal tudi, da so s sodelovanjem z dr. Balažičem in uporabo merilcev srčnega utripa na treningih in dirkah naredili korak naprej, kar se tiče strokovnega pristopa. Prav analiza dela srca med napori lahko pokaže, kje imajo naši kolesarji še rezerve ali pa tudi, da jih nimajo oziroma da so na tekmi dali vse od sebe. skega kolesarja, ves čas pa sta blestela Vlado Miholjevič in Pavel Šumanov, ki sta se vseskozi uvrščala okoli 20. mesta, prav Šumanov pa je v zadnji etapi močno presenetil, saj mu je le za las ušla zmaga, ki jo je proslavil poljski profesionalec Andrzej Sypyt-kowski. Šumanov pa je ciljno črto prevozil le 5 cm za njim in tako izgubil prvih 5 točk za svetovno kolesarsko računalniško lestvico. V skupnem vrstnem redu je zmagal Italijan Guidi Fabrizio, ki ima samo letos že 5 zmag, 18. je bil Šumanov, 26. Miholjevič, 51. Ravbar, 62. Eržen, 66. Murn in 71. Ugrenovič. Da te uvrstitve niti niso tako slabe, pove že dejstvo, da je bil na primer Casagrande 27. in Chiap-pucci 29. I. VIDMAR POPREČNO V TREVISU NOVO MESTO - V nedeljo so novomeški kolesarji nastopili v Tre-visu, kjer je zmagovalca dirke odločil ciljni šprint skupine 35 kolesarjev. Branko Filip je bil petnajsti, Vladimir Miholjevič pa šestnajsti. SKUŠČINA TENISARJEV NOVO MESTO - Člani novomeškega teniškega kluba Krka se bodo v petek, 29. marca, zbrali v sejni sobi novomeškega štadiona na letni skupščini, na kateri nameravajo tudi formalno potrditi novo ime društva Krka. Med odbojkarji že vse jasno Krka ostaja med najboljšimi, prvo ligo imajo v žepu tudi Žužemberčani, TPV pa čaka boj za 3. mesto NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Potem ko so odbojkarji novomeške Krke v soboto zvečer v Izoli premagali Simonov zaliv, ki že dve leti ni izgubil prvenstvenega ali pokalnega srečanja na domačem igrišču in si še obeta napredovanje v prvo ligo, kaže, da je vse odločeno, saj ima vodilni Bled 8, Fužinar in Krka pa 6 točk prednosti pred tremi moštvi, od katerih bosta dve naslednjo sezono igrali v drugi skupini prve lige. Novomeščani so tako izpolnili načrte, ki so jih imeli pred letošnjo sezono in lahko že začneje razmišljati o naslednji, na katero pa se morajo organizacijsko in igralsko bolje pripraviti kot na letošnjo, še več pozornosti pa morajo posvetiti tudi obetavnim kadetom oziroma mladincem. Tudi pri ženskah dilem o tem, kateri ekipi se bosta potegovali za prvaka in kateri za tretje mesto, dejansko ni več. Če ne bo večjih presenečenj, bodo Mariborčanke po enem letu spet državne prvakinje, saj so Blejke le preslabe, da bi ponovile lanski uspeh, za tretje mesto pa se bodo dokaj enakovredno borile Koprčane in Novomeščanke. Slednje so v soboto s sproščeno igro na Bledu presenetile domačinke, tako da so domači gledalci lahko uživali v lepi odbojkarski predstavi, ki so jo predvsem po zaslugi odličnega servisa le dobile Blejke. Lepo predstavo bi lahko Novomeščanke ponovile tudi v soboto, ko se bodo doma pomerile z Mariborčankami, saj tekma ne odloča o razvrstitvi na lestvici, pač pa bi lahko obema ekipama služila kot dobra priprava na tekme, ki bodo odločale o prvaku oziroma tretjem mestu v državi. Odločeno pa je tudi v drugi ligi, kjer so si Žužemberčani z zmago nad Prvačino kljub odsotnosti Travižana, Mestnika in Novaka že zagotovili napredovanje v prvo ligo. Do konca prvenstva jih namreč čakajo le še štiri tekme s precej slabšimi nasprotniki, imajo enako število točk kot prvouvrščeni Granit Preskrba in 4 točke prednosti pred tretjeuvršče-nim Termom Lubnikom, tako da bi si lahko privoščili celo en spodrsljaj. I. V. Jugoslavija jutri v Novem mestu Jutri povratni dvoboj finala druge skupine evropske namiznoteniške lige - V slovenski ekipi ima pomembno vlogo Kočevec Komac - Na drugi strani tudi Zoran Kalinič NOVO MESTO - Novomeški namiznoteniški klub Krka seje v zadnjih časih že nekajkrat izkazal z izvrstno organizacijo pomembnih tekmovanj, prav vzorno pripravljeni polfinalni dvoboj druge divizije evropske namiznoteniške lige med Slovenijo in Španijo pa je pripomogel, da bo Novo mesto jutri gostilo tudi povratno srečanje finalnega dvoboja med našo reprezentanco in Zvezno republiko Jugoslavijo. V Novem Sadu so zmagali domačini s 4:2. Začetek zanimivega namiznoteniškega dvoboja bo v novomeški šport- ni dvorani Marof jutri, v petek, 22. Smrekar, ki si namiznoteniški kruh Slovenije. Poleg Gregorja bodo dres s slovenskim grbom oblekli Robert po svoji kakovosti vsekakor sodi. Če ne drugega, se gledalcem v novomeški športni dvorani jutri obeta izvrstna predstava med igralci, ki so nekoč skupaj tvorili svetovno priznano jugoslovansko šolo namiznega tenisa, danes pa se borijo za vstop v evropsko elito. I. VIDMAR KOŠARKA SKL, 7. krog 2. dela, skupina za prvaka: INTERIER : SAVINJSKA POLZELA 77:80 (43:41); INTERIER KRŠKO: Nakič 32, Kraljevič 21, McDonald 11, Krajcar 8, Ademi 3, Murovec 2; 8. krog: BAVARIA WOLLTEX : INTERIER KRŠKO 107:118 (97:97, 51:46); INTERIER KRŠKO: Nakič 31, Ademi 12, Krajcar 5, McDonald 30, Kraljevič 22, Vukič 12, Murovec 6; LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 37, 2. Interier Krško 36, 3. Idrija 35 itd. Interier Krško je sinoči igral doma s Smeltom Olimpijo, v soboto pa bo igral v gosteh z Idrijo. Skupina od 9. do 16. mesta, 7. krog: ISKRA LITUS : KRKA 87:97 (44:39); ISKRA LITUS: Bošnjak 24, Ivanovič 21, Peterlin 14, Kandžič 13, Šetina 8, Bassin 5, Šiško 2; KRKA: Samar 38, S. Petrov 23, M. Petrov 11, Novina 11, Smodiš 8, Stipaničev 6; 8. krog: KRKA : KRAŠKI ZIDAR 79:80 (35:40); KRKA: S. Petrov 26, Samar 20, Stipaničev 16, Bajc 9, Novina 4, M. Petrov 3, Vipavec 1; COMET : ISKRA LITUS 79:95 (26:53); ISKRA LITUS: Ivanovič 32, Bošnjak 18, Peterlin 16, Bassin 12, Kandžič 10, Vulič 4, Japič 3; LESTVICA: 1. Kraški zidar 15,2. Republika 14,3. Pivovarna Laško 13,4. Iskra Litus 12,5. Helios 12, 6. Krka 11 itd. Sinoči je Krka igrala v Slovenskih Konjicah s Come-tom, v soboto pa se bo ob 20. uri doma pomerila s Pivovarno Laško. SKL B-liga, moški, od 1. do 10. mesta, 14. krog 2. dela: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA : PLIMA PREBOLD 80:97 (41:43), DI-DAKTA RADOVLJICA : BREŽICE 71:58 (39:21); 15. krog: BREŽICE: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 96:84 (43:31); LESTVICA: 1. Kemoplast Šentjur 27,2. Didakta Radovljica 27,3. Brežice 26... 8. Snežnik Kočevska Reka 18 itd.; ROKOMET 1. SRL, moški, 21. krog: AFP DOBOVA : AKRIPOL 28:19 (14:7); AFP DOBOVA: Ocvirk 5, Mija-činovič 5, Begovič 4, Stojakovič 4, Glaser 3, Češnovar 3, Džapo 2, Voglar 1, Žibert 1; AKRIPOL: Vešligaj 6, Šavrič 5, Višček 3, Dvornik 3, Zarabec 1, Špende 1; KRŠKO : INŽENIRING ŠAR-BEK20:16 (9:11); KRŠKO: Sirčo 4, Cvijič 4, Dragar 3, M. Urbanč 3, D. Urbanč 2, Bogovič 1, Mašič 1, Božič 1 Kukavica 1; INŽENIRING ŠARBEK: Privšek 4, Bil-bija 3, Lubej 3, Gradišek 3, Verba-js 2, Kogovšek 1; LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 39,2. Gorenje 26,3. AFP Dobova 26... 6. Krško 20... 10. Akripol 16... 12. Inženiring Šarbek 10 itd. V soboto bo v zadnjem krogu rednega dela prvenstva Akripol igral doma s Primorskimi novicami Pro makom, Krško v gosteh z Gorenjem, AFP Dobova v gosteh s Kodeljevim in Inženiring Šarbek doma s Pivovarno Laško. 2. SRL, moški, 19. krog, vzhod: PIVOVARNA LAŠKO B : LISCA SEVNICA 24:29 (12:12), BREŽICE : POMURKA 18:28 (9:15); LESTVICA: 1. Radeče papir 30... 2. Lisca Sevnica 25... 11. Brežice 8 itd.; zahod: INLES RIBNICA : PREDDVOR 34:23, (17:11); LESTVICA: 1. DelmaC' 33,2. Inles 32... 9. Črnomelj 12 itd. i ODBOJKA 1A. DOL, ženske, 9. krog, za prvaka: BANK AUSTRIA BLED: TPV NOVO MESTO 3:1 (13,5, -10,5); LESTVICA: 1. Infond Branik 44, 2. Bank Austria Bled 30, 3. Cimos 26, 4. TPV Novo mesto 20. V soboto bo TPV Novo mesto ob 18. uri doma igral z Infondom Branikom. Za uvrstitev v 1.A DOL, moški, 3. krog: SIMONOV ZALIV IZOLA : KRKA 2:3 (6,-7, 0,-10,-13). 1 LESTVICA: 1. Minolta Bled 10, 2. Fužinar 8,3. Krka 8,4. Simonov zaliv Izola 2 itd.; V soboto se bo Krka v gosteh pomerila z Ljutomerom. Za uvrstitev v l.A DOL, ženske, 3. krog: LIK TILIA : ZGORNJA SAVINJSKA 3:1 (8, -10, 12, 9)1 LESTVICA: 1. Celje 12, 2. Lik Tilia 6,3. Zgornja Savinjska 6 itd. V soboto se bo Lik Tilia ob 20. uri doma pomerila s Celjem. 2. DOL, moški, 18. krog: ŽUŽEMBERK : PRVAČINA 3:1 (8, 6, -12, 12), VOLEY CLUB PORTOROŽ : PAN KOVINAR KOČEVJE 3:1; LESTVICA: 1. Granit Preskrba 32,2. Žužemberk 32, 3. Termo Lubnik Škofja Loka 28.-5. Pan Kovinar 16 itd.; 3. DOL, moški, 18. krog: MOKRONOG :NARODNI DOM 3:1, BOVEC: PAN KOVINAR H 3:0; LESTVICA: 1. Astec Triglav Kranj 36... 7. Mokronog 16... 10 Pan Kovinar II 12 itd. 3. DOL, zahod, ženske, 18. krog: NOVA GORICA II : LIK TILIA II 3:2; LESTVICA: 1. Bled II32-11 Lik Tilia II 6 itd. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, moški, 16. krog: KRKA : PRESERJE 5:2 (Benko : S-Nišavič 2:1, Kralj : Petrovčič 1:2, Hribar: Vecko 2:0, Benko-Hribaf : Vecko Petrovčič 0:2, Benko : Petrovčič 2:0, Hribar : S. Nišavič 2:0, Kralj : Ribaljčenko 2:1); MELAMIN : MARIBOR 2:5 (Komac: Thncer 2:0, Murn : KriU" škin 0:2, Špelič: Plohl 1:2, KomaC' Špelič : Tancer-Plohl 2:0, Koma* : Kriuškin 1:2, Špelič : Tancer 0:2, Murn : Plohl 0:2); LESTVICA: 1 Maximarket Olimpija 32, ŽNTK Maribor 28, 3. Krka 20,4-| Moravske Toplice Sobota 18, 5' Melamin 18 itd. V soboto se ha Krka v Radljah pomerila s Pati’ nerjem. __z marca, ob 15.30, fantje pa v dvorani trenirajo tudi že danes. Slovenska reprezentanca bo nastopila v že uveljavljeni postavi, v kateri ima pomembno nalogo tudi Kočevec Gregor Komac, ki velja za najboljšega igralca slovenske namiznoteniške lige in je bil pred kratkim na osnovi glasov bralcev revije Bela žogica proglašen za najboljšega igralca Novomeščani so že tretji Po zmagi nad Preserjem so si novomeški namiznotenisarji že zagotovili nastop v polfinalu NOVO MESTO - Namiznoteniško moštvo novomeške Krke je pravzaprav že izpolnilo letošnje načrte, saj so se s sobotno zmago na Preserjem že uvrstili med velike štiri, in če ne bi prišlo v zadnjih dveh krogih do presenečenj, bodo po koncu rednega dela državnega prvenstva tretji, s čimer so si pridobili ugodno izhodišče pred polfinalnimi boji. V soboto so Novbmeščani premagali Preserje s 5:2, a kot že nekaj krogov predtem so zmago prinesle dobre igre med posamezniki, medtem ko se v igri parov Marjan Hribar in Borut Benko spet nista ujela, kot bi se morala, in izgubila igro proti nasprotnikoma, od katerih sta kot posameznika močnejša. Vse bolj očitno je, da kombinacija Benko - Hribar ni najbolj posrečena, zato v Krki že razmišljajo, da bi enega od teh dveh igralcev v paru zamenjal Tomaž Kralj, časa za uigravanje novega para pa do polfinala ni več veliko. Kot že rečeno, bodo krkaši po rednem delu prvenstva najverjetneje tretji, kar jim omogoča, da se bodo v polfinalu na dve zmagi pomerili z Mariborom, proti kateremu imajo vsekakor več možnosti kakor proti Maximarketu Olimpiji, ki to sezono še ni izgubila prvenstvene tekme. Kljub temu da bo morebitna odločilna tretja tekma polfinala v Mariboru, Novomeščani niso povsem brez možnosti, saj domače igrišče v namiznem tenisu ne pomeni vedno prednosti, kar zelo očitno dokazuje tudi slovenska reprezentanca. V predzadnjem krogu se bodo Novomeščani v Radljah pomerili s Partnerjem, moštvom, ki je pred začetkom prvenstva v tragični nesreči med trčenjem avtomobila in vlaka izgubilo svoja najboljša moža. 1. V. služi v Nemčiji, Sašo Ignjatovič, ki igra v jugoslovanski ligi in nasprotnike najbolje pozna, ter Gregor Škafar, trener pa bo Borut Veren. Glavni pokrovitelj predstave je Avto Slak iz Trebnjega, precej pa pomagata tudi Krka Zdravilišča in Krka Kozmetika. Zanimivejša je postava reprezentance Zvezne republike Jugoslavije, ki bo tokrat nastopila brez svojega najboljšega moža Ilije Lupuleskuja, skupaj z Zoranom Primorcem svetovnega prvaka v igri parov, ki igra na Japonskem. Jugoslavija kljub temu ne bo brez svetovnega prvaka, saj bo v Novem mestu nastopil veteran Zoran Kalinič, ki je bil pred leti svetovni prvak v igri parov skupaj z že legendarnim Dragutinom Surb-kom, pa tudi Slobodan Grujič že ima odličje z največjih tekmovanj, saj je bil mladinski evropski prvak. Na trenerski klopi bo sedel nakdanji jugoslovanski reprezentant Milivoj Karakaševič, njegov sin, ki velja za enega izmed najobetavnejših igralcev, pa bo najbrž kar prvi mož jugoslovanske reprezentance, saj na prvem srečanju edini ni izgubil dvoboja. Glede na zaradi odsotnosti Lupuleskuja precej oslabljeno jugoslovansko moštvo ima Slovenija lepe možnosti za zmago in ugoden izid, ki bi našo reprezentanco popeljal v prvo skupino evropske lige, kamor USPESEN ZAKLJUČEK KEGLJANJE - Oba dolenjska predstavnika v medregijski kegljaški ligi sta uspešno zaključila sezono. V zadnjem krogu so kegljavke trebanjskega Mercatorja v gosteh premagale Krilato kolo s 7:1, Črnomaljci pa s 6:2 MTT Maribor. Interier še drugi, Krka še upa Košarkarji krškega Interierja so po porazu na domačem igrišču spet zmagali v Maribor« Odločata sinočnja tekma z Olimpijo in sobotna z Idrijo • Novomeščani imajo še možno^ KRŠKO, NOVO MESTO - Televizijske kamere krškim košarkarjem očitno ne prinašajo sreče, saj so slovenski televizijski gledalci tudi prejšpjo sredo namesto učinkovite in atraktivne igre posavskega sanjskega moštva videli njegov poraz; čeprav so Krčani še 6 minut pred koncem vodili z 8 točkami razlike, sojih košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele v zaključku dotolkli z delnim izidom 11:0. V soboto v Mariboru na srečo ni bilo televizijskih kamer in Interier je spet dokazu), da drugo mesto na prvenstveni lestvici niti slučajno ni naključje. Na tej tekmi so Krčani še enkrat prvem ali pa celo na četrtem mestu. točko oziroma za eno zmago, vWj čujoč včerajšnjega, pa košarkar)* ostaja do konca še 6 krogov. ^ J _______________________________ i dokazali, da prvi polčas v košarki ni odločilen, saj so zamujeno nadomestili delno v drugem, dokončno pa v podaljšku, ko so popolnoma nadigrali domačine, čeprav v igri ni bilo Nakiča, ki se je izkazal v rednem delu. S to zmago si je Interier že zagotovil uvrstitev med najboljša štiri moštva, saj so z zmago v Mariboru preprečili morebitno serijo porazov, od sinočnje tekme s Smeltom Olimpijo na domačem igrišču in sobotne tekme v Idriji pa je odvisno, ali bo Interier končal ligo osmerice na TOM V MUNCHNU MIRNA - Izredno močnega badmintonskega turnirja za bavarski pokal v Miinchnu seje udeležilo tudi 9 igralcev mirnskega Toma. Med 120 tekmovalci iz 7 držav se je najdlje prebil Kristian Hajnšek, ki je nastopil pofinalu močnejše skupine A. Nina Sumi je nastopila v finalu skupine B, v drugi krog turnirja pa so se udeležili Uroš in Dušan Skerbiš, Bojan Krnc in Uroš Kirm. V ligi osmih moštev, ki se potegujejo za 4 mesta v A-l ligi, je prava zmešnjava, saj lahko prav vsak premaga vsakogar. Novomeščani so že med tednom v gosteh premagali Iskro Litus,v soboto pa so imeli celo lepo možnost, da doma premagajo vodilnega Kraškega zidarja, čeprav je Matjaž Smodiš zaradi izključitve in kazni po prerivanju v Litiji sedel na klopi, kjer mu je delal družbo še vedno poškodovani Goran Vučkovič, medtem ko je Matjaž Bajc v igri lahko le bolj ali manj statiral, saj tudi on ni povsem nared. Tako je bila Krka šibka predvsem v skoku pod košem, a bi kljub temu lahko iztržila zmago, ki jo je izgubila sredi drugega polčasa, ko so gostje z agresivno “presing” obrambo po celem igrišču domačinom prekinili ritem igre in prešli v enako vodstvo. V zaključku so se Novomeščani Sežancem sicer približali, a več kot poraza z najmanjšo razliko niso mogli iztržiti. Kljub temu upanje na A-l ligo še obstaja, saj je šestouvrščena Krka za četrtouvrščeno Iskro Litusom pred sinočnjimi tekmami zaostajala le za ELAN NA ROBU NOVO MESTO - Nogontejjjj novomeškega Elana so slabo z3*; drugi del prvenstva v 3. državni j saj so tekmo s Transporti v IbO Bistrici izgubili z 1:4. Poraz je 1 j posledica težkega stanja v klubi1' brez denarja le stežka krije stro j tekmovanja, prvo moštvo trenit* enkrat na teden, kar je veliko pfelj lo tudi za tretjo ligo. NOVOMEŠKO KEGLJIŠČE NOVO MESTO - Jutri, v p«j ob 13. uri se bodo končno izph'| vroče želje dolenjskih kegljačev'| bodo po nekaj letih spet d®5., kegljišče. Na Germovi ulici 4,vPf štorih nekdanje restavracije,st* j zgradila Krka Zdravilišča in mC*j občina Novo mesto. Ob tej pf.jj nosti se bodo za rekord kegl)^ pomerili člani moške in žensk6^ prezentance Slovenije, med kat6(f bo nastopila tudi dvakratna sv«-'1^ na prvakinja in svetovna rekord6j Marika Kardinar. Moški bodo Z® ob 15. uri, ženske pa ob 16.30. , !3 Slovenščino bo treba zakonsko zavarovati Ni treba ravno veliko truda, da človek opazi, da Slovenci svojemu materinemu jeziku ne posvečamo dovolj pozornosti in skrbi, pa naj gre to pisnega ali govornega. Me samo da se ne znamo lepo slovensko izražati, da delamo takšne in drugačne napake, ampak vse več uporabljamo tujke in tuje izrazje, ki na žalost naše besede celo izpodrivajo. Mi Pa kot da bi nam bilo vseeno. Sem in tja nekateri res opozarjajo, da je slovenščina v javni rabi že grozljiva, toda sadov njihovega truda ni. Seveda se s podobnimi problemi srečujejo tudi drugi narodi, toda rešujejo jih zakonsko. Morda pa se bodo tudi nam zjasnila vremena, kajti novi minister za kulturo dr. Janez Dular še v tem mandatnem obdobju obljublja ustanovitev urada za jezik, ki naj bi spodbujal k skrbi Za slovenski jezik. Bilo bi prav, kajti slovenščina je ena izmed najpomembnejših lastnosti našega naroda. O položaju slovenskega jezika so I Prejšnji teden govorili na javni tribuni, ki J J° je pripravil Kulturni forum, na njej pa so s svojimi razmišljanji sodelovali ugled-I ni jezikoslovci, književniki, prevajalci, ' bolniki in drugi, ki jim ni vseeno, kaj se ( dogaja s slovenščino. In teh ni bilo tako •Oalo. Vsi so si bili enotni, da je sloven-j Sčina v javni rabi prej zanemarjena kot ne, j Navedli pa so tudi nekaj predlogov, ki bi utegnili prispevati k njenemu boljšemu Položaju: od tega, daje treba poskrbeti za j Večjo veljavo slovenščine v šolah, za kar 1 Utorajo biti v prvi vrsti tudi slavisti bolj \ didaktično usposobljeni, pa do zaostrena poziva Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, naj poskrbi za poljudne izdaje temeljnih jezikovnih priroč-uikov. Sicer bo slovenski jezik kmalu ob-| Padala le še peščica izbrancev. Ogledalo družbe je v jeziku Prav gotovo je danes jezikovno življe-nje veliko bogatejše, kot je bilo včasih, tehnično izpopolnjevanje in razvoj javnih °bčil omogočata, da se govorjena in pi-I Sana beseda širita veliko hitreje kot nekoč. Toda zaradi teh prednosti je jezik izpostavljen novim nevarnostim - hitreje se ^irijo tudi jezikovne slabosti, malomarna 'n površna raba, tujke. V vse bolj razviti družbi pa naloge jezika postajajo vse večje 'o zapletenejše, to pa tudi od človeka zahteva vedno več jezikovnega znanja. Nuj-Uo je spoznanje, da je materin jezik sicer nekaj, kar nam je vsem dano, hkrati pa tudi nekaj, česar se je treba spet in spet učiti. Vsaj kdor nastopa javno, bi moral obvladati slovenščino Prav na račun razvoja najrazličnejših medijev se je razmerje med govorjeno in pisano’ besedo spremenilo v prid prve. Jože Faganel, eden izmed sodelujočih na okrogli mizi, je današnjo dobo označil celo kot zlato dobo govorjenega jezika. Zal pa smo jo dočakali dokaj nepripravljeni, saj zahteva govorjen jezik vsaj toliko znanja kot pisani. Napačno je mišljenje, da se svojega jezika naučimo kar mimogrede, ker ga poznamo pač že od rojstva, ali pa da za vsakdanje potrebe zadostuje znanje iz šole, družine in okolice. Vsaj kdor javno nastopa, bi moral svoje jezikovno znanje ves čas obnavljati in bogatiti. Tudi na to, da mora biti govor v javnosti zdrav, pravilen in kultiviran, je opozoril Faganel. To pa pomeni brez govornih napak, po normi zbornega jezika (česar se žal poklicno naučijo le igralci, televizijski napovedovalci in morda še kdo). Kultiviran govor pa ni le odsotnost napak, pač pa bogastvo govornih kvalitet. Taki govorci so redki, zato jih je treba ceniti in se od njih učiti. Žal pa mnogi primeri (spomnimo se samo naših poslancev) kažejo drugače. Niti t.i. javni delavci ne storijo nič, da bi si izboljšali jezik: govorijo in pišejo tako, kakor znajo, znajo pa slabo. Janez Gradišnik meni, da jezikovnih napak niti ni toliko, hudo pa je to, da jih skorajda ni mogoče pregnati. Tistim, kije namreč namenjena jezikovna kritika, se zanjo ne zmenijo in govorijo ter pišejo še naprej narobe. Jože Mahnič je glede na svoje lektorske izkušnje dejal, da so naj-vpadljivejše napake raba tujih besed, okoren in nenaraven besedni red, neizražanje z glagoli, dolgovezno in čimbolj komplicirano izražanje, omejen besedni zaklad, neuporaba zaimkov... S tem pa kvarijo jezik še drugim. Ljudje svojo govorico oblikujejo tudi po tem, kar slišijo in berejo. Pogosto kdo prevzame napako v dobri veri, da ne more biti narobe, če je pa slišal po radiu, prebral v časopisu ali knjigi itd. Tako se razne napačne rabe širijo in težko jih je pregnati. Iz tega sledi, da je nujno, da vsaj tisti, ki nastopajo v javnosti, govorijo in pišejo dobro in lepo slovenščino. Seveda mednje v prvi vrsti spadamo novinarji. Je pouk slovenščine za mlade privlačen? g Znano je, da se materinščino najprej < učimo doma, v družini, potem pa v šoli. | Tu morajo mladi osvojiti celotno jezikov-o no komunikacijo - branje, pisanje, govor, c Mnogim p» je (žal) šola zadnja ustanova, v kateri še kaj naredijo za svoj boljši jezik, in kasneje ne preberejo niti ene knjige več. Tudi zato je treba narediti vse, da se bodo otroci radi spravili k učenju slovenščine, da jo bodo vzljubili in jo z veseljem ter tudi pravilno uporabljali. O slovenščini v šolstvu, predvsem srednjem, je govorila Nada Barbarič, profesorica slovenščine na bežigrajski gimnaziji, ki je dejala, da je imela do nedavnega država do tega mačehovski odnos. Sploh si ni prizadevala, da bi bodoči intelektualci dobili širši pogled na jezik. To pa se je spremenilo z zunanjim preverjanjem znanja - z maturo, saj je 50 odstotkov točk možno dobiti z znanjem jezika, ki se preverja kar trikrat na vseh ravneh. “To je zahtevno in prav je tako, problem pa vidim v tem, da se pripravljanje za maturo lahko sprevrže v sam ’dril’ maturitetnih testov, ki so standardizirani. To pa seveda ni sodoben pouk jezika, čeprav posamezni profesorji vidijo uspeh svojega dela v maturitetnem rezultatu, kar pa ni edino pravo merilo,” je dejala Barbaričeva. Spremembe na boljše pri pouku slovenščine prinaša lanski novi učni načrt za jezik in književnost in pa t.i. kurikulum slovenskega jezika, ki pomeni poskus uveljavljanja spoštljivejšega in resnejšega odnosa do slovenščine kot učnega jezika pri vseh učnih predmetih. Ta bo menda zaživel v tretjem tisočletju. Slavisti pogosto tudi potožijo nad prezahtevnostjo zdaj dostopnih učbenikov in zaradi pomanjkanja celovitejšega učbenika za slovenščino. Berite, berite in še enkrat berite! Kar (pre)pogosto poslušamo o ne-priljubnosti slovenščine med mladimi, malce drugačno sliko pa kaže lanska analiza po predmetih med približno 500 srednješolci, ko se je izkazalo, da slovenščina ni med predmeti, ki bi jim povzročala težave, ponekod pa so jo označili kot predmet, s katerim so v šoli najbolj zadovoljni. Janko Kos je spomnil in opozoril, da lanski maturitetni uspeh pri slovenskem jeziku le ni bil tako slab, kot je bilo videti na prvi pogled - povprečna ocena je bila 2,98. Skoraj polovica dijakov je namreč dosegla zlato sredino. Kako privlačen in kako uspešen je pouk slovenskega jezika pa je odvisno tudi od ljudi, ki ta predmet poučujejo. Žal mnogo profesorjev in učiteljev za to nima prave izobrazbe. Jezik mladih je pogosto slab in nekultiviran, čemur pa botruje tudi nebranje. Delež branja pa ni samo majhen (za branje povprečno porabijo nad polovico manj časa kot za gledanje televizije), ampak je tudi po kvaliteti slabo. Kdor bi rad znal pravilno in lepo slovenščino, mora brati. Toda ne samo vsakodnevno časopisje, pač pa dobre knjige. To pa se večini ne zdi preveč privlačno. Iz tega izhaja še en problem -nenavajenost govorjenja v javnosti, tudi kasneje pri izobraženih. Morda bo k usposabljanju učencev za javno nastopanje v prihodnosti pripomogel novi izbirni predmet retorika, čeprav še ni čisto jasno, kdo ga bo poučeval. Da pa ne znamo govoriti v javnosti, je krivo tudi vse bolj pogosto pisno preverjanje znanja v šolah namesto govornega. To bi veljalo spremeniti. Urad za jezik Večina sodelujočih na okrogli mizi se je strinjala, da je edina uspešna pot za izboljšanje položaja slovenskega jezika ta, da jezik zakonsko zavarujemo. “Glede na to, da pri nas ne gre brez ombudsmanov, sponzorjev, fundacij, Studia City in podobnih tujk ter sposojenk, potrebujemo zakon o javni rabi, kot ga imajo Francozi. Poleg tega bi morali ustanoviti Urad za jezik, ki bi opozarjal na kršitve, pomagal z nasveti, razsojal v spornih primerih,” je menil Janez Gradišnik. Tudi dr. Jože Toporišič je za to, da začne delovati telo, podobno nekdanjemu Jezikovnemu razsodišču. In kakšne so dejanske možnosti? V zvezi s skrbjo za jezik je dr. Janez Dular, minister za kulturo RS, že povedal, da razmišljajo o pripravi zakona o slovenščini oziroma o ustanovitvi Urada za jezik, ki naj bi deloval pri vladi ali pri ministrstvu za kulturo morda že v tem mandatnem obdobju. Ta naj bi imel svetovalno - spodbujevalno vlogo. Državne organe in javnost naj bi spodbujal k skrbi za pisni in ustni slovenski jezik, v skrajnih primerih pa naj bi ta urad imel tudi možnost represivnega oziroma restriktivnega ukrepanja. Urad ne bi izdeloval novega pravopisa, bolj pa bi se posvečal vprašanjem zapostavljenosti slovenščine in se ne bi vmešaval v umetnostni jezik. V praksi bi delo Urada izgledalo tudi tako, da bi na primer razpisal nagrado za najboljše slovensko poimenovanje slovenskega industrijskega izdelka ali za najboljše poimenovanje podjetja, Organiziral bi seminarje, pomagal pripravljati tečaje retorike, spremljal bi, kaj se v javnosti dogaja, imel bi pristojnosti opozoriti na nepravilnosti in ob njih zahtevati tudi ukrepanje itd. Glede na te načrtovane naloge je verjetno Urad res nujno potreben. Sicer pa si vso problematiko z jezikom lahko razložimo tudi takole. Če imamo koga radi, nam zanj ni vseeno in smo zanj pripravljeni storiti marsikaj, če ne celo vse. Ravno tako je pri slovenščini. Če imamo radi svoj jezik, potem ga tudi spoštujemo in čisto samo po sebi umevno je, da skrbimo, da (p)ostaja dober, lep in naš, slovenski. Vse se torej začne in konča pri ljubezni. LIDIJA MURN Jezikovno hlapčevstvo Z uradom za slovenščino, katerega ustanovitev napoveduje naš novi kulturni minister, dolenjski rojak dr. Janez Dular, se v javnosti ponovno opazneje zastavlja vprašanje slovenščine v javni rabi, o njenem položaju in ogroženosti, z njim pa veljavnost nekaterih dosedanjih ugotovitev. Med njimi je zaradi razmer (samostojna-država!) ponovnega premisleka vredna posebno ta, ki pravi, da slovenščino najbolj ogrožamo mi sami z neprimernim odnosom do nje, pri čemer naj bi svojo vlogo igrala slovenska hlapčevska narava, ki se v tem odnosu kaže predvsem v stalni pripravljenosti zatajiti in omalovaževati materinščino. Res bi težko trdili, da s slovenščino ravnamo zgledno in skrbno, da se ne dogaja, da jo v javni rabi po nepotrebnem zatajimo oziroma podrejamo tujemu jeziku. Če je kaj takega mogoče razumeti in opravičiti za čase, ko je bila slovenščina podrejena tujemu jeziku zaradi tega, ker je bil pač tujec naš gospodar, je treba imeti že kar slonje debelo kožo, če želimo razumeti in opravičiti hlapčevanje slovenščine srbohrvaščini v Jugoslaviji, ko sta bili oblast in z njo čast v rokah slovenskega ljudstva. Težko pa je jezikovno hlapčevstvo razumeti in še manj sprejeti v samostojni slovenski državi. A človek se ne more znebiti nadležnega vtisa, da jezikovno hlapčevstvo še naprej cveti, ko prebira nazive podjetij, bere reklamna sporočila, dobi v roke navodila za uporabo izdelkov ali ko prisluhne vsakdanji govorici in žal tudi govorici naših množičnih medijev. V samostojni slovenski državi slovenščina vendar ne bi smela biti ogrožena. A čemu potem govorjenje in občutek ogroženosti? Čemu so jezikovno in narodno osveščeni ljudje še vedno zaskrbljeni za usodo in položaj slovenščine? Ali jo zdaj ogroža angleščina? Se je podrejenost slovenščine res tako globoko zažrla v našo kožo in ali je to zares za vse večne čase koža hlapca? Bo zaradi tega slovenščina, ker ni več pod neposrednim pritiskom tujega jezika, klavrno usahnila? Zadevo je seveda mogoče videti tako, da na ta vprašanja odgovorimo pritrdilno in je potem zaskrbljenost še kako upravičena, rešitev pa se nam odmika v polje težko dosegljivega ali celo nedosegljivega, vsaj če pomislimo na preobrazbo narodnega značaja. A da se pogledati tudi drugače. Denimo takole: naš odnos do materinščine ne določa hlapčevstvo - to se sicer v marsičem res kaže kot črta slovenskega narodnega značaja, vprašanje pa je, če ne gre le za preveč naglaševani stereotip - torej ne hlapčevstvo, vsaj ne v tolikšni meri kot nekaj povsem drugega - slovenska pragmatičnost. Zanimivo je, da so prav pragmatičnost in ne hlapčevstvo v našem narodnem značaju prepoznali naši dovče-rajšnji bratje, s katerimi smo živeli v skupni državi in se v zadušljivem “bratskem ” objemu in medsebojnem praznjenju žepov kar dobro spoznali. Srbske trditve o izkoriščevalskih Slovencih, spretnih trgovcih, ki poceni kupujejo na jugu surovine in nato tja drago prodajajo izdelke, govore natanko o tem. Če torej naš odnos do materinščine v precejšnji meri določa pragmatičnost, se stvari pokažejo lažje rešljive. Materinščina za pragmatika seveda ni nobena svetinja ne vrednota; če se pokaže kot ovira pri doseganju koristi, jo zlahka preskoči ali pa potisne tja, kjer ne dela zgage in nepotrebnih težav. Pragmatične pameti k spoštovanju maternega jezika torej ne bo vodil lasten premislek, ampak le zakonska prisila. Če tako premišljamo, potem ustanovitev urada za slovenščino in sploh zakonski ukrepi za krepitev položaja slovenščine nikakor niso videti zgrešena poteza, slovenščina pa niti ne več tako ogrožena. A kaj bo z njo, zares ostaja odvisno od nas samih. MILAN MARKELJ ...... »A. | « Domačija, na kateri se je ustavil čas Dragica Črnič v črni kuhinji Raziskovalci, ki jih je pot zanesla v Belo krajino, kjer so proučevali njeno bogato kulturno dediščino, so ob koncu svojega dela vedno navdušeno dejali, da je v Beli krajini še veliko dela za številne strokovnjake, pa naj gre za etnologe, etnografe, umetnostne zgodovinarje in še koga. Vendar se morajo podvizati, če ne želijo, da bodo nekatere značilnosti te najjužnejše slovenske pokrajine izginile za vedno. Med belokranjskimi značilnostmi, ki se nezadržno umikajo novemu, modernemu, ne pa vedno tudi najbolj primernemu, je arhitektura. Če bi arhitekturo v belokranjkih Drašičih, ki jo je v svoji diplomski nalogi pred poldrugim desetletjem obdelala etnologinja in umetnostna zgodovinarka Andreja Branceljy primerjali z današnjimi Drašiči, bi se lahko zgrozili. Že takrat je avtorica opozorila na prave spačke, ko so na primer leseni hiši “prislonili” prizidek iz betonskih zidakov ali pa značilni belokranjski S hiši zamenjali majhna okna z velikimi £ tridelnimi. Če pa bi podobo vasi iz njene naloge primerjali z današnjo, bi spoznali, da se je prav v zadnjih letih še bolj spremenila, saj še tistih nekaj elementov belokranjske arhitekture skoraj ni več. A ne le v Drašičih, tudi v drugih belokranjskih vaseh človek le še redkokdaj uzre stanovanjske hiše, ki so bile še pred desetletji povsem običajne. Če pa so se že ohranile, so navadno postale skladišča za kmečko orodje. V starih lesenih kmečkih hišah s slamnatimi strehami, poraslimi z mahom, danes ne živi skoraj nihče več. Dragičina idila pod slamnato streho “Skoraj” sem zapisala zato, ker je ena od takšnih belokranjskih hiš vendarle še obljudena. Na majhni vzpetini na obrobju Bednja, vasi, ki je nekaj kilometrov oddaljena od Adlešičev, stoji Črničeva domačija s kozolcem, hlevom in svinjaki ter stanovanjsko hišo. Takšna torej, na kakršnih so odraščali še mnogi od naših staršev. In če sem na začetku omenila, kako se je v zadnjih letih hitro spreminjala podoba belokranjskih domačij in s tem celih vasi, je za Črničevo domačijo moč reči, da seje na njej že davno ustavil čas. Ne vemo sicer zakaj, vendar je za tiste, ki želijo, da bi se ohranila naša dediščina, to srečna okoliščina. In kar je še pomembneje: prav to, da hiša ni zapuščena, pač pa je v njej še vedno življenje, je lahko zagotovilo, da se je zob časa ne bo lotil tako hitro in temeljito, kot bi se je sicer. Danes ima Črničeva domačija le še eno stanovalko. Odkar je 48-letni Dragici pred dobrima dvema letoma umrla mama, živi sama. Svojega doma ne mara zapustiti, čeprav bi ji bilo morda drugje udobneje. Obiskovalca ob pogledu na črno kuhinjo s sajami, ki so na debelo prekrile stene in strop, z nekaj centimetrov širokimi špranjami med plohi, iz katererih je narejena stena kuhinje, podzavestno prešine misel, da jo vpraša: “Ne bi šli raje živet v dom starejših občanov?” A Dragica se zasmeje, njen odgovor pa je kratek: “Sem že bila, a ne zume, da hoče sama obdelovati njivico v vrtači pod hišo, skrbeti za svoje goske, ki jih kliče po imenih, povezati trte v vinogradu na Plešivici. In tisti, ki tako gledajo na Dragičino življenje, ji lahko kar zavidajo idilo. Dediščina, ki se mora ohraniti Toda letošnja zima, ki ji še po štirih mesecih ni videti konca, je Dragici precej zagrenila življenje. Z dela strehe Ul je namreč s snegom zdrsela na tla tudi slama in Črničeva se je ustrašila, da bo IS ostala povsem brez strehe. “Z Borisom, |s ki prav tako dela preko pri javnih delih, sva pred lanskim božičem na hitro prekrila streho s cementno opeko, saj drugega nisva imela pri roki,” pove Jasmina. Del, ki je bil najbolj poškodovan, je vsaj za sedaj zavarovan pred dežjem in snegom, vendar pa tudi ostala streha ni ravno za vzor. Kdaj so streho nazadnje prekrili, se Dragica ne spomni, ve le, da so jo večkrat popravili, kjer je bilo pač potrebno. Koliko časa bo streha na hiši, za katero Dragica pravi, da je po izročilu stara okrog 200 let, še zdržala skupaj, je težko reči. In prav tega, da bi se vse skupaj sesulo, je je najbolj strah. Čeprav živi bolj sama zase, je razgledana, saj veliko bere in spremlja vse dogodke po radiu. Tako ve tudi, da obstaja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bi ji lahko pomagal. “Želim ostati doma in rada bi, da bi hišo zaščitili in da bi se ohranila,” med sol- Dom Čmičeve na Bednju, edina s slamo krita hiša v Beli krajini, ki je še obljudena grem več nazaj.” Z mamo sta, predenje umrla, nekaj časa živeli v črnomaljskem domu starejših občanov. Po mamini smrti se je Dragica vrnila na Bedenj. Gotovo ne zato, ker bi v domu zanjo slabo skrbeli, pač pa je očitno tako navezana na svoj dom, da ga ni pripravljena zamenjati za vse udobje in pridobitve, ki jih ponuja sodobna civilizacija. Da je res tako, je potrdila tudi Jasmina Žalec, dekle, ki od lanskega julija preko javnih del v okviru črnomaljskega Centra za socialno delo vsak teden obišče Črničevo. Čeprav je Dragica, kot je sama povedala, že od nekdaj živčna in bolehna ter težko hodi in govori, želi ostati čimbolj samostojna. In prepričana je, da v hišici na robu vasi še vedno lahko sama gospodari. “Bolj kot pomoči si Dragica želi pogovora, tople, predvsem pa spodbudne besede. Ko jo obiščem, ji iz trgovine prinesem, kar želi. To je navadno le kruh, ki ji ga shranim v hladilno skrinjo in ga ima za ves teden. Ker v hišici ni vodovoda, ji iz vodnjaka ob kozolcu nanosim vodo v velik rezervoar v kuhinji, od koder teče voda tudi v pralni stroj. Dodobra jo založim z drvmi, čeprav se je že zgodilo, da si jih je nanosila tudi sama. Ker sem se jezila, zakaj ni počakala name, saj bi na dvorišču, ki je bilo pozimi nemalokrat spolzko, lahko padla, mi je odgovorila: 'Saj nisem vedela, ali boš sploh prišla do mene, ko pa je tako slabo vreme!?’ V njenem štedilniku mora namreč neprestano goreti, a kljub temu ni v kuhinji nikoli dovolj toplo. Toplota uide skozi špranje v steni in skozi odprtino, ki iz kuhinje vodi na podstrešje in ki ni zaprta,” pove Jasmina, ki je po pripovedovanju deklet, ki so preko javnih del pred njo obiskovale Črničevo ter iz lastnih pogovorov z njo spoznala, kako zelo je navezana na svoj dom. Zato jo ra- zami pove svojo največjo željo še edina prebivalka s slamo pokrite hiše v Beli krajini. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so se, ko sem povprašala o Črničevi hiši, zelo hitro odzvali. Dušan Strgar, konservator za etnološko dediščino, je takoj obiskal Dragico. Njena hiša je bila na zavodu prvič evidentirana leta 1994, ko so opravili evidenco zaradi krajinskega parka Kolpa. Ob zadnjem obisku pa je Strgar lahko ugotovil le, da je hiša precej slabša kot pred dvema letoma. Po njegovi oceni bi poleg strehe morali na hiši zamenjati še 80 odstotkov ostrešja, temeljito obnoviti gank, utrditi zidove, prebeliti notranjost. To pa bi bila kar obsežna akcija, ki se je ni moč lotiti na ho-ruk, ampak jo morajo načrtovati. Največji problem pri vsem je kritina. Zavod sicer ima svojega krovca, ki pa zagotovo nima na zalogi dovolj slame. Zato je po Strgarjevih besedah vsaj za sedaj bolje, da še nekaj časa ostane slama, prerasla z mahom, ki je sedaj na strehi, kot da bi jo prekrili s cementno opeko, za katero Dragica pravi, da je ima dovolj. Po njegovem bi bilo celo bolje, da bi del strehe, na kateri je že opeka, raje prekrili z lepenko, kajti prav lahko se zgodi, da se bo streha pod preveliko težo opeke podrla. “Dokler je slabo vreme in mrzlo, tako in tako ni primeren čas za popravilo strehe. Ko pa bo topleje, bo naš mojster opravil po- Bližajoča pomlad že vabi na naše ceste vse več kolesarjev, tovrstna rekreacija pa močno pridobiva priljubljenost. Kolo zahteva velikih parkirnih površin ne goriva, kolesarski izpit pa je prvi izpit, ki ga opravi otrok, in je dokument, ki dokazuje, da gre lahko samostojno na cesto. Vendar so prav kolesarji (poleg pešcev) najbolj izpostavljena in nezaščitena skupina udeležencev v prometu. V statistiki prometnih nesreč so kolesarji takoj za vozniki in potniki v avtomobilih ter pešci, vendar so glede na njihovo zastopanost v prometu - kolesarjev je bistveno manj kot drugih udeležencev v prometu - in glede na vremenske razmere, saj se vozijo le del leta, med najbolj ogroženimi. Popularizacija kolesarske čelade izhaja iz dosedanjih izkušenj o pozitivnem učinku uporabe čelade pri mopedistih in motoristih, tudi ti so namreč med najbolj ogroženimi, raziskave v svetu pa kažejo, da je verjetnost, da bo motociklist poškodovan v prometni nesreči, kar 25-krat večja kot pri vozniku ali potniku v osebnem avtomobilu. Verjetnost se pri nezaščiteni glavi še poveča! Namen čelade je jasen: zaščititi glavo, saj vozila na dveh kolesih nimajo pločevinastega oklepa, ki bi varoval voznika ali potnika. Zamah z roko, češ “to se meni ali našemu ne more zgoditi”, je naiven in neodgovoren. Morda se bo zgodilo samo enkrat... Kot meni dr. Viktorija Košorok z Inštituta RS za rehabilitacijo, so poškodbe glave eden največjih zdravstveno-social-nih problemov večine razvitih zahodnih dežel, ta tiha epidemija sodobnega časa pa predstavlja eno najbolj invalidizira-jočih obolenj mlade generacije, ki s svojimi hudimi posledicami ne ogroža le življenje posameznika, ampak predstavlja pis del in dogovorili se bomo za zamenjavo ostrešja in kritine. Če bi imeli slamo, bi zagotovo začeli z deli čim bi bile mogoče. Tako pa bo potrebno počakati do jeseni. Seveda bomo z zavoda hišo ves čas nadzorovali, da ne bi prišlo še d« večjih poškodb,” je povedal Strgar. Ta akcija bo, kot je zagotovil, stekla izven predvidenega programa, denar zanjo pa bodo morali poiskati tako v črnomaljski občini kot na republiki. Res je sicer, da Črničeva hiša ni z odlokom zaščitena kot spomenik kulturne dediščine, vendar je veliko bolje, da v resnici kaj storijo za njeno ohranitev, kot zaje zaščita zgolj na papirju. “Predvsem moramo pozdraviti odločitev ljudi, ki želijo živeti v takšnih hišah in na ta način ohranjajo dediščino,” pove Dušan Strgar o Črničevi hiši, za katero Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sicer nt naredil stavbne raziskave, vendar je po njegovih besedah že na prvi poglec očitno, da je stara. Dragica bo pač morala počakati, d> bo končana letošnja žetev ter da bodo pripravili kritino za njeno streho. Vsi, k jim ni vseeno, kako bo z njenim domovanjem, upajo, day o do takrat sedanj* streha še vzdržala. Naslednjo zimo p* bo, četudT bo tako radodarna s snegofl1 kot letošnja, lahko bivala brez strahu, d* bi ostala brez strehe nad glavo. In živ ljenje v Črničevi hiši, ki je preživela žf toliko generacij, se bo nadaljevalo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Bistro glavo varuje čelada! Uporabo kolesarske čelade novi zakon o varnosti cestnega prometa očitno še ne bo uzakonil, tudi med mladimi še ni tako popularna, kot so na primer rolerji, pa vendar: strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da lahko čelada v primeru padca ali prometne nezgode posledice močno omili - udarce lahko ublaži tudi za desetkrat. Prav pri kolesarjih so namreč poškodbe glave in vrata najpogostejše. zdravstveno, materialno in moralno breme družbe v celoti. Posledice po poškodbi glave oziroma možganov praviloma skoraj vedno ostanejo, nekatere so vidne takoj, lahko se s časoma zmanjšajo, druge pa se poglobijo ali se pojavijo šele kasneje, večinoma so trajne. Za lažjo predstavo poglejmo en primer: trčenje motocikla pri hitrosti samo 20 km/h z osebnim avtom, ki pelje 40 km/h, je enako padcu na glavo iz 4. nadstropja! Kako naj to prenese nezaščitena glava, je jasno, zato je čelada nepogrešljiv in obvezen del opreme vsakega voznika motocikla in kolesa z motorjem, vse glasnejše pa so pobude za uporabo čelade tudi pri kolesarjih - tako pri otroku, rekreativcu ali tekmovalcu. Kako izbrati čelado? Kolesarjem je namenjena posebno lahka in nižja čelada, kot je motociklistična, saj ne pokriva ušes in zadnjega dela glave, zaradi posebne zgradbe omogoča čim boljše zračenje, glavo pa dobro varuje pri običajnih nezgodah. Pri nakupu čelade je bolje, da ne nasedate geslom o ugodni ceni, saj je bolj kot ta pomembna kvaliteta, čelade pa verjetno ne boste kmalu zamenjali. Če čelada nima ustreznih lastnosti, lahko celo bolj škodi kot koristi. Ali je čelada kakovostna, lahko ugotovimo iz etikete, na kateri so oznake ECE 22/03, ki dokazujejo upoštevanje evropskih normativov in zahtev o varnosti (homologacijo) - sc pravi, da je bila serija čelad preizkušena in je čelada preizkus uspešno prestala, izdelava tako označenih čelad pa je tudi pod stalno kontrolo. Barva in oblika čelade ne smeta biti glavni komponenti pri izbiri čelade. Čelada na glavi ne sme plesati, ko je trdno pripeta, ne sme pa tidi tiščati. Pravilno Na naših cestah sicer redko, a v*‘| pogosteje vidimo kolesarja s čelad^ pa vedar - tako je varneje! velika čelada mora trdno sedeti na gl^ brez nepotrebnega pritiska na ušesa. Gj običajno nosite očala, jih imejte na sebj ko kupujete čelado - pod njo mora b'1] dovolj prostora tudi zanje. V pomoč f nakupu vam bo tudi, če si izmerite obs4 glave v višini obrvi - ta je enak števHn velikosti čelade. Da vam bo čelada pfa'j je pomemben tudi sam model. Zapenja nje naj bo enostavno, a zanesljivo. Pomembno je tudi, kako čelado nj site: ko jo nataknete na glavo, naj bo pre" nja stran čelade ali rob vizirja v viši11! obrvi, tako čelada varuje tudi pri čelne11 trčenju,, hkrati pa omogoča normali’1' gibanje glave in neoviran pogled na strani. Pred vožnjo je potrebno čel*1"1! zapeti. Nikar je ne prilagajajte razn'1] modnim trendom, od vrtanja lukenj n walkman ali za dodatno prezračevanje, ^ se s spremembno konstrukcije čela^ spremeni tudi njena trdnost - takšna čd3 da ne more biti več varna. In če sc vam bo slučajno zgodilo, 'n boste s čelado na glavi padli in pri tclj ohranili bolj celo glavo, kot bi jo brez h lade, je namen dosežen, čeprav je čeM poškodovana. Vendar ne pozabite, ^ čelada ublaži udarec tako, da se pritc sama poškoduje. Tudi če bistvenih sp^j memb ni videti na njej, so poškodbe o?] čajno na notranjem vložku, ki absorb’1 silo udarca, zato je potrebno pri vsak^/J udarcu v nesreči čelado zamenjati, saj ta običajno rešuje le enkrat. TANJA GAZVODI r&gpf: Priloga Dolenjskega lista 14 GOSPODARSKA AFERA m m Polom ali uspeh z jagodami v tunelih 0 krškem podjetju Tron, ki je pred dvema letoma začelo z zunajsezonsko pridelavo jagod v Sloveniji, smo že nekajkrat pisali. Pri tem smo opozarjali na smelo potezo mladega podjetnika in agronoma Petra Jankoviča, ki je združil čez 40 pridelovalcev, se ustrezno povezal s tujimi partnerjih in našel vrzel na tujih tržiščih, kamor bi lahko Slovenci prodajali jagode zunaj glavne sezone. Že prred pred zasaditvijo prve jagode v tunelu se je pokazalo, da vsi nad idejo niso tako navdušeni, nato pa je sredi letošnjega februarja Kmečki glas ponovno pisal o projektu kot o popolnem polomu. Po drugi strani v Tronu kljub začetnim težavam ocenjujejo, da je pridelava jagod uspešna in obetajoča. Po trditvah direktorja Jankoviča je projekt kot celota deležen pozitivnega odmeva po celi Evropi, saj se za vlaganja vanj zanimata tudi avstrijski in nizozemski kapital, o čemer se je sam ravno minuli petek pogovarjal v Haagu na sestanku s tamkajšnjim ministrstvom za gospodarstvo. Pri tem ne prikriva očitnih začetnih težav, vendar jih smatra za prehodne, medtem ko projekt kot celota teče uspešno. Zaradi take ocene gradi podjetje svoj * I bodoči razvoj predvsem na jagodah in ga § v tem trenutku najbolj skrbi, kako po- 9 večati pridelavo. Če bi projekt res povsem % zavozilo in z njim načrtno “opeharilo” o pridelovalce, ne bi moglo več računati na “ jagode niti ne na kmete. Vendar pa je v ° tem času prišlo do spoznanja, da se vse nastale težave dajo odpraviti in da zanimanje kmetov za tovrstno pridelavo narašča. Tako namerava Tron že letos iz- gativno pisanje tudi krivi za zamude pri boljšati tehnologijo pridelave, dodelati izplačilu državnega denarja, ki sprožile sistem trženja na slovenskih tleh, izbo- Plaz dru8ih zamud. Tako je Tron prvi de- ljšati kakovost jagod na poti do kupca, nar za ProJekt dobil šele potem, ko so ja- prenesti k nam sodobno tehnologijo na- 8ode na P°*iu ze rastle. Projekt je dobil makanja ter čimprej povečati pridelavo, nasprotnike tudi na lokalni ravni, okrog Zunajsezonska pridelava jagod je pridelovalcev pa je začelo krožiti anonim- eden bolj zanimivih in po velikosti na- no Pismo- ki ie pozivalo pridelovalce k ložbe eden največjih projektov v sloven- b°jkc!tu> ker da Tron preveč dobro služi skem kmetijstvu. Doslej je bilo vanj na nj*bov račun. Peter Jankovič vloženo okrog 1,5 milijona mark, pri- Februarsko pisanje v Kmečkem glasu predstavlja štiri pridelovalce, ki jim je, kakor pravijo, od naložbe ostal le dolg. Opozarjajo, da jagode niso bile pravi čas pokrite, da je slabcf postavljene plaste-njake podiral veter in pozneje še sneg, da pričakovanega pridelka ni bilo, da je odpovedalo namakanje in da so namesto zaslužka pridelali dolg do Trona. Dipl. inženirju Petru Jankoviču so seveda težave dobro znane, vendar z napihovanjem v časopisu ne želi polemizirati. “Ne poznam niti enega človeka, ki bi neko novost uvedel v čisto nove razmere (ne le klimatske) povsem brez težav. Enostavno bi bilo zagotoviti samo pridelavo pri 40 kmetih, toda treba je projekt gledati celovito - gre za uvajanje nove tehnologije, bližno tretjino sredstev je podjetje v ime- novc b*a80vne znamke in prodajo na tunu 44 pridelovalcev pridobilo na razpisu ]lh tržlščlh' Več razlo8ov je, zakaj pride-ministrstva za kmetijstvo. Jankovič po- lava ni.stekla P°!senj gladko- Nekaj je “Država denarja davkoplačevalcev ni dala meni ali Thrnu, kot se nam očita, ampak kmetom. Ikon nima niti ene črpalke, niti ene cevi za namakanje in ne kvadratnega metra rastlinjaka. Vse je pri kmetih, tudi državna sredstva so bila za kmete, zato gonja proti TVonu in jagodam dela največjo škodo ravno njim. Seveda pa so ocene, daje naše podjetje nesposobno dobrega poslovanja, zrele za tožbo. Težave niso nastale zaradi nizkotnosti, površnosti ali neodgovornosti, ampak zaradi zelo celovitega spleta okoliščin.” udarja, da ni šlo za nobene posebne dotacije, le za razpis, na katerega pa tisti, ki ga najbolj kritizirajo, niso poslali nobenega projekta. Kdo hujska pridelovalce? Kmetje so za začetek vložili v projekt svoje delo in zemljo, medtem ko je Tron založil denar, ki so mu ga pridelovalci po pogodbi dolžni izplačevati s pridelkom. Pogodba tudi pravi, da morajo primanj-kljaj po prvem letu plačati z denarjem, če jim ne uspe s pridelkom, vendar je podjetje Tron od tega člena pogodbe odstopil zaradi težav, ki so nastale v začetni (azi pridelave. Za reševanje nastalih težav je podjetje oblikovalo komisijo, v kateri so uspešni in tudi neuspešni pridelovalci. Projekt je bil v javnosti raztrgan (članek v Kmečkem glasu), še preden so prav gotovo v izkušnjah, ki jih je treba pridobiti in jih ne moreš prenesti kar od drugod,” je razložil. “Ne vem, zakaj taka gonja, še posebej, ker je bila novinarka pri meni, še predenje ministrstvo nakazalo denar. TVdila je, da ima zanesljive informacije, da naš projekt ne bo dobil niti tolarja denarja z ministrstva. Potem je dejala, daje edina možnost, da kaj dobimo, če damo podatke in dokumente ter z njimi diskreditiramo ministrstvo.” TVon vztraja pri projektu Pri Tronu so primerjali podatke o klimatskih razmerah v okolici Verone in pri nas. Na osnovi tega so na primer izbrali , , . .. . " ~ r - ------ čas sajenja jagod, vendar se je izkazalo, da začeli pripravljati polja, Jankovič pa ne- so sadili prepozno in končno ugotovili, da ------------------------------------ pri tem ni pravila, ampak je treba slediti občutku in vsakoletnim vremenskim razmeram. Težave je povzročil tudi trimesečni zastoj pri izplačilu državnega denarja, poleg tega je šlo tudi za neposrečeno izbiro izdelovalca konstrukcij. Tron je sicer nameraval uvoziti preizkušene kovinske loke, vendar so v ministrstvu za kmetijstvo želeli, da vključi domačega izdelovalca. Odločili so se za podjetje Kovin, ki pa je slabo opravilo delo, pobralo denar in nato šlo v stečaj brez premoženja, tako da odškodnine (Tron je zahteval 64 milijonov tolarjev) ni od kod izterjati. “Pred sabo vidim projekt in vem, da se bodo težave rešile,” je prepričan Jankovič. Ko so lani za 3,5 ha povečali pride- “Rckli so, da je to raziskovalno novinarstvo. Povod za raziskavo je bila pritožba enega od kmetov. Ta je še zoreče jagode vrgel ven in v plastcn-jake nasadil papriko ter jo tržil do pozne jeseni. Denarja ni vložil, samo svoje delo, in je po enem letu obogatel, nakar je šel pljuvat po našem podjetju v časopisu. Ob tem pa je bil denar (popularno rečeno: denar davkoplačevalcev) namensko dodeljen za pridelavo jagod, in ne za papriko. Vsi trije ostali pridelovalci so se oglasili pri nas in zatrdili, da so dali drugačne izjave od tistih, ki so bile objavljene v Kmečkem glasu.” lavo, so izdelavo ogrodja plastenjakov zaupali krškemu zasebniku in težav s podiranjem ni bilo več. Tudi sicer je imelo med 40 pridelovalci večje težave 6 ali 7 posameznikov; ti so v prvem letu pridelali zanemarljivo malo jagod v primerjavi z vložki. Potrebno se mu zdi povedati, da breme še vedno nosi nosilec projekta -Tron, ki do današnjega dne ni še nobenega pridelovalca terjal za dolg. “Seveda z neuspehi ne more biti nihče zadovoljen. Skupni dolg vseh pridelovalcev je okrog 300.000 mark. Menim pa, da je površno šteti za neuspeh, če pri taki naložbi človek že v enem letu ne poplača vsega vložka in še zasluži zraven. Naložbe, ki se pokrijejo v dveh letih, veljajo tudi v svetu za zelo donosne.” Tako je tudi nekaterim Tro-novim pridelovalcem jagod uspelo že v prvem letu lepo zaslužiti, kar tretjina jih je povrnila naložbo že v prvem letu. Če ne bi verjeli, da bodo uspešni, bi odstopili od projekta, pa, kot trdijo v podjetju, doslej tega še ni nihče storil. Čeprav naj bi bilo po izjavi posameznikov lansko leto katastrofalno, podjetje namerava vztrajati pri projektu. Lani je zgradilo hladilnico z zamrzovalno linijo in uvozilo posebno opremo za dela na polju. V projekt je vključilo 18 novih pridelovalcev, nekaj kmetov se je odločilo za širitev pridelave, medtem ko so morali vrsto želja po širitvi pridelovalnih površin zavrniti zaradi pomanjkanja kakovostnih sadik. Podjetje seje ob tem kadrovsko okrepilo; če je imelo na začetku projekta, 4 zaposlene, jih je zdaj že 10. Že sedmo leto izdaja mesečnik Sad, ki so mu osvežili po- SUHA KRAJINA Kaj pravijo pridelovalci? ANTONIJA ANCIFEROV iz Sv. Trojice: “Lani so bile vsepovsod težave, a midva z možem nisva takoj obupala, čeprav se nama je konstrukcija podrla, saj smo se vsi še učili. Prejšnjo pomlad sva celo še razširila nasad, tako da je zdaj velik 50 arov.” ŠTEFAN MEDVED s Podplata: “Zdaj z jagodami še nimamo dobička in se še nismo odločili, kako bo naprej. Na težave naletiš pri vsaki dejavnosti, ki se je lotiš. Mi gojimo tudi piščance in poskušamo, kaj bo šlo bolje.” TONI KORŠIČ iz Artič: “Ideja mi je všeč in jo podpiram, zato sem z 80 ha tudi eden večjih pridelovalcev. Pri menije bila v prvem letu popolna polomija, dohodka ni bilo, samo stroški. Projekt je bil v začetku mogoče premalo pripravljen, a kljub vsemu mislim še vztrajati pri pridelavi.” ANGELA VRATUŠA iz Cankove: “Mislim, da ima projekt perspektivo, čeprav so bile težave. Imeli smo jih tudi mi, ko nam je veter dvignil tunele, pa smo jih reševali. Sama ne krivim nikogar za težave, ker gre za novost in je povsem normalno, da na začetku ni dobička. Podjetju Tron smo še dolžni, a bomo vztrajali, saj gre za ugodno naložbo in za brezobrestno kreditiranje.” FRANC JELER iz Kostanjevice: “Dva imava skupaj nasad in se drživa navodil ter si pomagava z lastnimi izkušnjami. Večjih težav nisva imela, vendar sem na sestanku v Gor. Radgoni slišal, da jih imajo nekateri drugi. Letos tudi midva še nimava dobička, a upava, da od tega nekaj bo, in bova še sodelovala.” dobo, zaposlili novega urednika in se lotili trženja revije. Uvedli so tudi redna enotna strokovna navodila za pridelovalce in kupili 8 hladilnih zabojnikov. Bistvo projekta ni zgolj pridelava jagod v tunelih zunaj običajne sezone, ampak tisto, o čemer slovensko sadjarstvo že dolgo sanja. Poleg prenosa sodobne tehnologije želi uveljaviti prepoznavno blagovno znamkoe in jo prodajati na tujih trgih. Jankovič verjame, da bodo težave prešle, včasih pa se le vpraša, zakaj toliko moči trošiti tu, ko pa ima že napeljane projekte v Avstriji in Madžarski, kjer bo že v tem letu še okrepil sodelovanje. Kupci po Evropi (posebej navdušeni so Avstrijci in Nizozemci) težko čakajo okusne jagode iz 12 ha tunelov, kjer naj bi konec aprila in v začetku maja končno obrali prvo pravo letino (od 250 do 300 ton jagod). BREDA DUŠIČ GORNIK^ nastopali pod milim nebom, na šolskem igrišču. Zaradi dežja je, denimo, premiera Scapinovih zvijač celo odpadla. Zavoljo nujne obnove zadružnega doma oz. dvorane ni verjetno, da bi na o kresu - 21. junija letos, ko bo premiera že tretje predstave kulturnega društva z okrog 35 člani, tokrat Finžgarjeve Razvaline življenja - že odigrali pod streho. Ambrus (p)oživlja ljubiteljska kultura Bo že držalo, da je treba najprej jesti, piti, se oblačiti in šele nato nazai- Vaje so imeli včasih tudi v gostilni, fdozofirati, toda brez duhovnosti ali - če že hočete - brez duhovne da so si ysaJ mal° °8reli premražene ude, hrane, kulture bi bilo življenje silno pusto, duhomomo. Tega se vse bolj In \ "iez"azij|> 'ako da if tedaj celo od-zavedajo mladi in tudi malo manj mladi krajani v suhokrajinski krajev- drlšlaVarlint Hrovat up^daton? ni skupnosti Ambrus. novejši dogovor s stisko zadrugo vendar- Marsikdo še morda sploh ni slišal za ganizacij, ki ga je prejelo komaj pred le normaliziral pogoje za vadbo in pote kraje z okrog 800 prebivalci, ki so od približno 3 leti ustanovljeno kulturno dru- stavitev predstav pod streho v dvorano, zadnjih lokalnih volitev izpod grosupe- štvo Ambrus, zmage športnikov v malem kaili dosleJs0 Pred domačim občinstvom ljske prišli pod streho ivanške občine. V nogometu ali boljše ceste, telefoni in so- nastonali nod milim nehnm na šnkkpm vsakem primeru ostajajo na obrobju razmerno dobro poslovanje Rašice? občine, njen nerazviti jug, čeravno šte- Vsekakor moramo Ambrušanom ver-vilnc nove, lepo urejene stanovanjske hiše jeti, da se združujejo predvsem zavoljo naključnemu obiskovalcu ne dajejo takš- lastnega veselja bodisi do petja v moškem nega vtisa. Skopa kraška zemlja je tod še pevskem zboru - vodi ga vodi Ciril Hoče- , - ----- bolj plitva in rodovitne prsti je bore malo. var ml. in je od leta 1991, od debija v Ta- tretje predstave kulturnega društva z V tukajšnji tovarni Rašica, se vodja obrata borski jami, imel številne nastope, tudi v okroS 35 člani,tokrat Finžgarjeve Razva-Francka Vidmar lahko pohvali, da še niso Ljubljani - ali do gledališke muze? Ljubi- line življenja - že odigrali pod streho, nikogar od 84 zaposlenih poslali domov teljsko delovanje v tako majhnem kraju se Režiser Peter Hočevar z ekipo, v katero na tako imenovano čakanje. Umetnostni nujno prepleta in srečuje, pevci moškega se Je vključila tudi mlada učiteljica Nataša zgodovinarji so prej morda slišali za pevskega zbora pojo tudi v mešanem ^vener iz VelenJa> ki Pravi> da so jo Do-Kamni Vrh pri Ambrusu, kjer je gotska cerkvenem zboru tukajšnje fare, nekateri lenjci t0P*° sprejeli, dela od januarja s cerkev sv. Petra. Njen rebrasto obokani športniki tu in tam zaidejo na odrske Polno Para Vse Poteka P° načrtih in tudi prezbiterij krase freske, ki jih je leta 1459 deske, kulturniki pa na športno igrišče. med športnim društvom v ustanavljanju, naslikal Janez Ljubljanski. Učiteljica Tatjana Bradač je režirala ki 8a vodi Joze Hočevar, šteje pa že okrog Čeprav je grosupeljska občina že as- dve Molierovi komediji, leta 1994 Zdra- 50 članov, ne bo verjetno umanjkal nihče faltirala nekaj cest, svetniki ivanške ob- vnika po sili, lani pa še Scapinove zvijače. na premieri niti poprej, če bo potrebna čine pa so potegnili s presenetljivo moč- Obe predstavi so naštudirali v približno pomoč, da bo zastor za Razvalino življe-nim ambruškim lobijem ’ kar štirih svet- pol leta v izjemno težavnih razmerah, v nikov (poleg krščanske demokratke neogrevani sobi propadajočega zadruž-Francke Vidmar so to še socialdemokra- nega doma, s katerim upravlja M-KZ ta Anton Hrovat in Ante Vidmar ter Jože Stična in bi ga Ambrušani radi dobili Perko - SLS), ko je šlo za pomoč pri posodobitvi krožne ceste Ambrus - Višnje -Bakrc - Brezovi Dol, še zdaleč ni končano delo na tem odseku. Kdaj bo šele na vrsti posodobitev 6 km makadama Višnje -Zvirče, za boljšo povezavo s kraji v novomeški občini? Vsaj preplastitev cestne povezave s sosednjo krajevno skupnost Zagradec po zagotovilih ivanškega županstva, ni več vprašanje časa in denarja! Ko takole sproščeno klepetamo v jedilnici Rašice z ducatom za kulturo in šport v kraju verjetno najbolj zagretih u krajanov, se nehote vračamo k uvodoma £ zapisani podmeni, ali to v resnici obvelja “ v ambruškem primeru. Kaj šteje več za fc; širšo uveljavitev Ambrusa: nedavno “■ Jurčičevo priznanje zveze kulturnih or- nja padel ob navdušenju številnega občinstva, podobno kot pri uprizoritvah Molierovih komedij. PAVEL PERC ’■■■ ■■■■■ ■hmkmhbi Ambruški kulturniki in športniki 5 ^j MHIIIIittii ur i n V nekdanji jugo prestolnici 1 mm Prizor iz predvojnega Beograda: spomenik Karadjordju ob največji pravoslavni cerkvi na Balkanu, ko je bila ta še v gradnji. Potovanje od Ljubljane do Beograda lahko traja tudi trikrat dlje, kot je v časih, ko sta bili obe prestolnici še v isti državi. Precej težav pri prečkanju meje povzročajo madžarski cariniki, ki radi vzamejo “plačilo” za svoje storitve. V Jugoslaviji se življenje le počasi vrača v stare okvire. 0 Sloveniji imajo v Beogradu še kar dobro mnenje, za tesnejše stike pa še niso. Od leta 1991, ko je izbruhnila voj- 300-kilometrski cesti proti Beogradu na na Hrvaškem in so zaprli avtoces- ni bilo videti obcestnih prodajalcev to Zagreb - Beograd, poteka cestni goriva, saj ga je mogoče normalno promet med Slovenijo in Zvezno re- kupiti na bencinskih črpalkah po publiko Jugoslavijo prek Madžarske, marko za liter, nafta pa je še cenejša. Iz Ljubljane odpelje vsak dan 15 av- Beograd je mesto, ki se počasi, a tobusov proti Beogradu in drugim vendarle prebuja, saj ni več videti tiste manjkovalo kar nekaj dni. Povprečna plača znaša okoli 80 mark, pokojnine so za deset mark nižje, cene so v primerjavi z našimi tudi štirikrat nižje (tekstil, konfekcija, pijača, hrana). V glavnem mestu oddaja enajst televizijskih postaj. Tri REJA ČINČIL nacionalne programe gledajo po vsej državi, drugi, bolj neodvisni, pa so omejeni na širše območje Beograda in delno Vojvodine. Poročila se začnejo in končajo s prispevki vladajočega SPS, ki pa skorajda nima nobenega zaupanja pri številnih beguncih iz Bosne in Hercegovine in hrvaške Krajine. Slednji so predvsem nezadovoljni s politiko Beograda do Knina. Trdijo, da so bili v vojaških operacijah Nevihta in Blisk izdani ter da so brez vojskovanja zapustili stoletna ognjišča. Kninski Srbi žalujejo za svojim, kot pravijo, resničnim voditeljem dr. Jovanom Raškovičem, ki v Krajini ni hotel srbske države, ampak avtonomijo v okviru Hrvaške. Več kot 700 tisoč beguncev, med njimi je ve-3 liko Muslimanov in tudi Hrvatov, £ močno bremeni državni proračun, saj ZRJ zaradi sankcij ni bila deležna potrebne pomoči mednarodnega Rdečega križa. Srbsko gospodarstvo je bilo tudi v času sankcij navezano na Nemčijo, Italijo, Francijo in skoraj vse sosednje države. Znano je, da so poslovneži iz Italije in Nemčije v ilegali nemoteno sklepali posle in pripravljali teren za gradnjo skupnih tovarn. Zato se ni čuditi, da se je do pred kratkim največja sovražnica Nemčija prelevila v najbolj pomebnega jugoslovanskega gospodarskega partnerja. Veselijo jih slovensko-hrvaški spori O Sloveniji se veliko ne govori. V dvanajstih dneh bivanja v Jugoslaviji sem v časopisju zasledil le dve novički in prav nobene po televiziji. Malokdo verjame v tesno gospodarsko sodelovanje, predvsem pa se je udomačilo prepričanje, da Slovenija ne bo nikoli več gospodarsko “izkoriščala” juga nekdanje jugo države. Sicer pa Sloveniji skoraj vsi priznavajo kulturno in gospodarsko uspešnost in se nekako veselijo nerešenih hrvaško-slovenskih odnosov, ki so jih mediji celo močno napihovali. Vrnitev v Slovenijo je trajala 28 ur. Ponovno se je zapletlo pri Dolgi vasi na madžarski meji. Voznika sta carinikom ponudila pijačo, policistki pa čokolado. Ko smo hoteli naprej, so zahtevali pregled vseh potovalk. In začelo se je. Sedem ur iskanja drog pri 23-letnem Ljubljančanu M. H. in njegovem dekletu B. M., sicer bolgarski državljanki. Vsi potniki smo zunaj na mrzlem vremenu čakali. Niso nam dovolili stopiti v avtobus, dokler zadeve niso opravili. Izživljavanje madžarskih obmejnih organov, ki tudi ob pomoči psov niso našli ničesar, so z druge strani meje spremljali slovenski cariniki, ki so nas potem čez mejo spustili brez večjih formalnosti. V neki gostilni pri Murski Soboti smo se ogreli in okrepčali s slivovko in kljub vsemu zadovoljni v poznih urah prišli v Ljubljano. MILAN GLAVONJIČ krajem v Jugoslaviji in na srbskem ozemlju v Bosni. Potujejo večinoma slovenski državljani, rojeni v teh krajih. Pred vojno so razdaljo med Ljubljano in Beogradom vozniki osebnih avtomobilov prevozili v slabih šestih urah, zdaj pa se prek Madžarske vozite tudi več kot 24 ur, odvisno od “režima” na meji oziroma volje madžarskih obmejnih organov, ki so vse prej kot ljubeznivi. Da bo tokratno potovanje v ZRJ nekoliko drugačno, smo se potniki avtobusa podjetja JatRas prepričali že na mejnem prehodu Dolga vas. Pri- turobnosti in nepopisne gneče na avtobusni in železniški postaji. Po cestah spet mrgoli avtomobilov in prometna Ob njih vzdrhte ženska srca gneča je nepopisna. Tudi prodajalne se za rej0 činčil zanimajo še mnogi. so kar dobro založene, najbolj seveda zasebne. Na police prihaja blago od Vzreja ljubkih puhastih živalic činčil je vse bolj doma tudi na Dolenjskem. V zadnjem času se je ta veverici podobna žival znašla v kleteh mnogih dolenjskih gospodarjev, in ker omogoča kar donosno kupčijo, vsepovsod, veliko je tudi slovenskega blaga, največ kozmetike, zdravil ter rezervnih delov za gospodinjske in kmetijske izdelke. Glavno mesto Jugoslavije in, kot mu nekateri pravijo, tudi Balkana, mrgoli gostiln in podobnih lokalov, ki so vsi polni. Po ulicah so postavljene zasebne stojnice pretihotapljenega jazni slovenski carniki so nas opozo- blaga, ki v državo prihaja preko dobro ril, da njihovi kolegi na oni strani meje utrtih poti, največ iz Romunije in Bolne dovolijo več vhoda v državo slo- garije. Uličnih preprodajalcev deviz venskim avtobusom, ki so se doslej, to je več kot štiri leta, z jugoslovanskim prevoznikom menjavali v kraju Sek-szed. Tako so se prevozniki izognili plačilom visokih vstopnih taks (1.500 mark) v Slovenijo oziroma ZRJ, ker državi nimata urejenih zelenih kart. Kljub opozorilu se je naš voznik odločil, da nadaljuje pot. Podkupljivi madžarski carniki se tudi tokrat niso dali presenetiti. Mirno so delali točno po predpisih in čakali, kdaj bodo vozniki ugotovili, kaj je treba narediti. Z viskijem in cigaretami se je zadeva uredila in lahko smo nadaljevali pot do kraja, kjer nas je ob tretji uri zjutraj čakal jugoslovanski avtobus. Od tam do mejnega prehoda Kelebija je vožnje za dobri ni, saj v državi primanjkuje svežega denarja. Lani novembra je namreč zvezna vlada sprejela tako imenovani drugi program, po katerem je reformator jugoslovanskega gospodarstva Dragoslav Avramovič, 76-let-ni doktor ekonomskih znanosti, ki je sicer največ časa delal in živel v ZDA, devalviral dinar, tako da zdaj uradni kurs znaša za Čno marko 3,3 dinarja. Za dedkom Avramom,kot mu pravijo, se je izgubila vsak sled - baje okreva nekje v ZDA in pripravlja privatizacijski zakon. Najbolj zanimivo pa je to, da je bila z reformo zaprta večina proizvodnih obratov tiskarne denarja na Topčideru. Takšno odločitev pozdravlja večina uspešnih srbskočrnogorskih podjetij, z neko- Domovina činčil je v gorovju Kor-diljeri, ki se razteza v državah Bolivija, Peru in Čile. Že stari inkovski vladarji so uporabljali dragocena krzna teh živalic za svojo opravo in za opravo svojega spremstva. Ko so Evropejci osvojili stara kraljestva, so kmalu odkrili enkratno lepoto činčilinega krzna. Sledil je neusmiljen lov na te živali in na začetku tega stoletja so bile činčile že skoraj povsem iztrebljene. Sprejetje bil zakon, kije prepovedoval lov nanje, vendar teh živalic praktično že ni bilo več. Tako je leta 1922 ameriškemu rudarskemu inženirju Chapmanu, ki je dobil dovoljenje za ulov zadnjih činčil, po petih letih mučnega iskanja uspelo v čilskih Kordiljerih zajeti vsega 14 živalic, ki jih je odnesel v Združene države Amerike. To so bile prednice milijonov činčil, ki jih zdaj ljudje gojijo po vsem svetu. V Evropi so jih začeli gojiti šele po drugi svetovni vojni, in sicer leta 1953 v Nemčiji. Od tam se je reja činčil razširila po vsej stari celini in je preko Avstrije prišla tudi k nam v Slovenijo in naprej na Hrvaško. Krzno činčile je danes zelo cenjeno in spada med dragocena krzna, po njem ne segajo samo bogataši, ampak si ga rade privoščijo tudi manj premožne ženske. Kot pravijo rejci, je med vsemi kožuhovinarji činčila najbolj cenjena, saj rejcu prinaša lepe dobičke. Kvalitetni kožuščki dosegajo zelo visoko ceno. Res je, da z vzrejo činčil človek ne postane milijonar, vendar pa prinaša ukvarjanje s to dejavnostjo dober zaslužek. Činčila je glodalec iz družine zajčjih miši. Velika je od 20 do 30 cm, zaradi košatega repa pa je zelo podobna veverici. Odlikuje jo čudovit svilnat kožuh srebrno do svetlo sive pepelnate barve, rejcem pa je uspelo vzgojiti tudi živalice s temnejšim kožuhom. Po naravi so krotke in jih imajo zato ponekod tudi za hišne ljubljence. Ker nimajo neprijetnega vonja, jih je moč rediti domala v vsakem prostoru. dve uri in ob petih zjutraj smo že bili liko manj simpatij pa so jo prejeli di-na jugoslovanski meji. V trgovinah tudi slovensko blago Režim na meji se je po delni ukinitvi sankcij nekoliko poostril, saj posebne policijske enote temeljito rektorji, ki so naklonjeni vladajoči SPS. Nafte dovolj, kruha manjka Po delni odpravi sankcij je vlada za rusko nafto izpraznila blagovne rezerve pšenice, tako da imajo zdaj v pregledujejo vsa vozila, še posebej av- izrazito kmetijski državi črnega zlata tobuse. Našega niso. Na meji ni več čez glavo, kruha, čigar cena je bila 5 nevzdržnega čakanja kot pred leti, ko doslej smešno nizka (za eno marko si £ so preprodajalci bencina ob vednosti ga lahko kupil 4 kilograme), pa je v Rudoif Kovač, vrhunski slovenski rejec činčil, ki ima farme tudi po Dolenj-drzave zadrževali promet. Tudi ob glavnem mestu po novem letu pri- sgem_ Rejci jih goje v družinah, ki jih sestavlja samec in pet do osem samic. Da ne pride do nezaželjenega parjenja in s tem do slabšega krzna, ima vsaka samica svojo kletko. Samec spolno dozori po štirih mesecih, parijo pa se po sedmih. Po 111 dneh brejosti samica skoti do pet mladičev. Že prvi večer po kotitvi jo samec spet oplodi, tako lahko ena samica koti trikrat na leto. V četrt leta so mladiči dozorele živali. Če jih zaradi kožuščka ne bi pokončali že prej, bi lahko dočakali več kot 20 let življenja. Hranjenje činčil je zelo enostavno. Enkrat na dan, običajno zvečer, dobi posamezna živalica žlico briketov in pest dobrega semena, mora pa imeti ves čas svežo vodo. Za bolezni činčile niso občutljive, slovijo kot zelo odporne in žilave živali. Kot že rečeno, je njihova odlika čudovit kožušček, ki je izredno gost in voljan. Iz enega lasnega mešižka zraste tudi do 50 dlačic. Kvalitetni kožuščki dosežejo zelo visoko ceno, tudi do sto nemških mark. V obdobju, ko činil še niso gojili in so bile zaradi močnega lova že zelo redke, pa je en kožušček stal tudi do 80 zlatih kron. V zadnjem času je reja činčil pri nas prišla na slab glas, kar gre predvsem na račun nestrokovnega pristopa nekaterih rejcev in preprodajalcev kož, vendar se stvari počasi spet spreminjajo na boljše. Rudolf Kovač iz Miklavža na Dravskem polju ima eno največjih farm činčil v Evropi in je eden redkih, ki se pri nas s to dejavnostjo ukvarja poklicno. V svoji hiši ima genetsko farmo činčil, s katero organizirano pomaga mreži rejcev po Sloveniji. Ima tudi trgovino z opremo za farme, hrano in vsem, kar je potrebno za rejo činčil. Pred kratkim je bil na Dolenjskem in odprl eno od novih farm. Med obiskom je povedal, da svojim rejcem omogoča organiziran odkup živali. Verjame pa v kakovost samo tistih farm, kijih je on sam oskrbel z začetnimi družinami. “Prostor, v katerem gojimo činčile, ne sme biti slabši od tistega, v katerem bi živel človek. To je osnovna zahteva, ki j° postavljam bodočim rejcem. Seveda pa brez ljubezni do teh živalic tudi ne gre,’ pravi veliki slovenski rejec činčil. JANEZ PAVLIN NAGRADI V LOŠKI POTOK IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 5. nagradne križanke izbral Vinka Koš-merla iz Loškega Potoka in Mimico Malerič iz Črnomlja. Košmerl bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Maleričeva pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 5. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MIR, KASA, OKEN, MARK, SK, ANO, POSLOVODKINJA, STRAŠILO, SIAL, ITALIKI, AT, DB, OGOR, VALKIRA, AM, ANKARAN. PRGIŠČE MISLI Svet literature ni svet politike, ker je literatura mnogo bolj pomembna. A. MORAVIA Bogastvo ne rodi kreposti, narobe, krepost prinaša bogastvo in vse druge dobrine v zasebnem in javnem življenju. PLATON Z nami in našim življenjem se spreminjajo tudi resnice. C. ZLOBEC Ljubezen, ki ne prenese srečanja z resničnostjo, ni nikakršna ljubezen. L. KOVAČIČ Parole močneje odmevajo v praznih glavah. Z. PETAN NAGRADNA KRIŽANKA 6 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ETOVIŠČE PRJ OPATIJI NOŽIČA VRSTNIM REDOM SREDNJE- VEŠKA UTRDBA TOTA POKRIVALA ODVOD NESNAGE EKSCES, DIVJANJE ENOTA ZA ČISTINO ZLATA VELEMESTNI HUDODELEC, ROPAR ZAVIHEK PRJ OBLEKI NOČNO POPIVANJE AVTOR: JOŽE UDIR NASELJE PRI HOTENTOTIH IN KAFRJH AVTOMOB. OZNAKA KRANJA ZVEZDA, KI ŽARI IN IZGINE ČEMEREN ČLOVEK ZAHODNO- EVROPSKI VELETOK SLOVENSKI IGRALEC (IVO) ZIDAK IZ MALTE IN RASTUNSKIH VLAKEN VRSTA MEŠANE SOLATE ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (DAVID) PISARNliKI MATERIAL V TRGOVINI ŠPICA MESTO NA FINSKEM OB REKI KEMiJOKI GLASILO ITALIJANSKE SOCIALISTI. STRANKE USTANOVA, INSTITUCIJA VRSTA PAPIGE AMERIŠKA IGRALKA (CHERYL) PRISTANIŠČE V JUŽNI ITAUJI DANSKI OTOK V MALEM BELTU ANGLEŠKO SVETLO PIVO NASLOV MONGOL. VLADARJEV V BAGDADU VEZNIK LADKO KOROŠEC LESENA PASTIRSKA BAJTA V HRIBIH SLUŽABNIK STARO- RIMSKIH OBLASTNI- KOV TROPSKI SADEŽ ZABAVNA GLASBA Piroteniki duha Pirotehniki duha Posavje je že znano po tem, da pošilja na slovensko sceno vedno nove in nove rock skupine, ki dajejo pečat svojemu obdobju. Naj omenim samo skupine Demolition Group, Gastarbajters, Polsko mal-co. In iz odličnih glasbenikov, ki tam delujejo, je nastala tudi skupina Spiritual Pyrotechnics, ki trenutno velja za eno najboljših in tudi najbolj perspektivnih skupin pri nas v zadnjem času. Vsi člani Spiritual Pyrotechnics imajo že dolgoletne izkušnje z drugimi bendi. Basist Gianni Kovač je prej igral pri Polski malci, kitarist Miloš Radosavljevič mu je pri Polski malci delal družbo zadnjih nekaj let, predtem pa je pel pri It’s Not for Šale iz Laškega. Bobnar Ivč Rime igra tudi pri Demolition Group, Frenk Les pa je prej brenkal kitaro pri Brežičanih A Jo To... Skupina je februarja pri založbi Mal-ca records izdala svoj prvenec The Material Empire Is Dying (Gmotno cesarstvo umira), kije na slovenska tla prinesel svež zvok, enostaven, a hitro pade v uho. Njihov slog bi lahko opisali kot mešanico slogov skupin Nirvana, Bad Rcligion, Grcen Day in Beatlov. Na zgoščenki je štirinajst skladb, od kate- rih sta dve priredbi starih jugoslovanskih novovalovskih skupin Idoli in EKV, ostale pa so avtorske. Besedila, ki govorijo o človekovem duhovnem napredovanju, o izstopu iz kroga življenja in smrti, o zasvojenosti današnjega sveta z materialnimi dobrinami, so večinoma v angleščini, nekaj pa jih je tudi v slovenščini. Glasbeniki sami živijo po načelih, ki jih opevajo v svojih skladbah, nekateri tudi sodelujejo s Hare Krishna centrom v Ljubljani, tako da sporočilo albuma deluje pristno in resnično. Posebej lahko pohvalim tehnično izdelavo albuma, saj je zvok na njem čist in dodelan do zadnje podrobnosti, kar se je pri nekomercialnih bendih v preteklosti le redko dogajalo. Spiritual Pyrotechnics so lani koncertirali po Sloveniji kot predskupina Demolition Group, februarja letos pa so nastopili skupaj z Angleži UK Subs v klubu K4. Posneli so tudi videospot za pesem Scrvant, ki so ga že predvajali na nacionalni televiziji. Mojstrovina njihovega igranja, ki se zrcali že na sami zgoščenki, pa pride še posebej do izraza na nastopih v živo. O tem bo skupi-ma skušala prepričati tudi koncertnike dolenjske metropole, in to že v krat-kem JANEZ GORENC ZDRAVNIK RAZLAGA Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (17) Značilne so tudi psihične spremembe osebnosti: napadalnost, pretirano veselje, depresija in halucinacije. Zato mora imeti sladkorni bolnik vedno pri sebi v vozilu sladkor ali manjši obrok z ogljikovimi hidrati, ki ga použije ob prvih znakih nastopajoče hipoglikemije. Diabetični voznik ne sme nadaljevati z vožnjo, dokler znaki padca krvnega sladkorja popolnoma ne izginejo. Doze insulina bolniki pred vožnjo ne smejo zviševati. Sladkorni bolnik ne sme na vožnjo brez zaužitega obroka hrane. Med vožnjo naj bolnik vsako uro počiva, vsaki dve uri pa naj zaužije obrok hrane. Prepovedano je pitje alkoholnih pijač. Bolnik naj ima vedno pri sebi izkaznico sladkornega bolnika. Bolniki, ki so nagnjeni k pogostim hipoglikemijam, ne smejo voziti motornih vozil. Vožnja se lahko trajno prepove nediscipliniranim bolnikom. Vozniki amaterji in poklicni vozniki morajo biti pod stalno in skrbno zdravniško kontrolo. Za poklicne voznike je obvezna kontrola vsake dva meseca, ne glede na stopnjo sladkorne bolezni in vrsto terapije. Voznike amaterje kontroliramo v enakih obdobjih kot ostale diabetike. Počitnice sladkornih bolnikov Počitnice so čas sprostitve, veselja, zabave in rekreacija oz. čas, ko pobegnemo od vsakodnevnih skrbi. Vse to pa spremljajo včasih tudi izjemni napori, spremenjen način življenja, drugačna hrana in ritem spanja. Še zlasti to velja za daljša potovanja, kjer se srečamo z drugačnimi navadami, običaji in prehrano. Vse večje spremembe pa lahko povzročijo sladkornemu bolniku vrsto težav. In neredko lahko neprimerne počitnice sladkornega bolnika bolj utrudijo kot spostijo. Zato je potrebno počitnice skrbno načrtovati. Premišljeno je treba izbrati kraj bivanja, najugodnejši način potovanja, ustrezno namestitev, dietno prehrano ter primerno razporeditev fizične aktivnosti in počitka. Bolniki, ki jim za urejenost presnove zadošča le dieta, imajo veliko manj omejitev in skrbi kot tisti, ki se trajno zdravijo z insulinom. Sladkorni bolnik, ki odhaja na počitnice, mora svoje poklicne skrbi, družinske in druge težave pustiti doma. Ne sme pa pozabiti, da ga bolezen spremlja tudi na počitnicah. Zato morajo biti pogoji bivanja na počitnicah čim bližje domačemu načinu življenja. Katere kraje naj si izbere sladkorni bolnik za svoje počitnice? Glede podnebnih razmer za sladkorne bolnike ni bistvenih omejitev. Priporočamo pa, da se izogiba ekstremnih klimatskih pogojev. Sladkorni bolnik novinec in tisti z neurejeno presnovo naj ne potuje daleč. Pri izbiri kraja počitnic je pomembna razvitost kraja. Ti bolniki potrebujejo zlasti urejene gostinske lokale ali vsaj možnost, da kupijo ustrezno dietno prehrano. Dietni jedilniki so za sladkorne bolnike prava olajšava, sladkorni bolnik se mora izogibati raznih nepoznanih in eksotičnih živil. Glede namestitve na počitnicah je za sladkornega bolnika pomembno le, da so mu na voljo osnovne higienske razmere, ki mu omogočajo primerno osebno higieno, higieno oblačil in obutve, še zlasti pa primerno higieno pribora za injiciranje insulina. Zato odsvetujemo daljša bivanja v zaostalih ali nenaseljenih področjih. Pomembna pri izbiri kraja počitnic je tudi bližina zdravstvene službe, ki je potrebna sladkornemu bolniku v primeru zdravstvenih težav. Telesni napor sam po sebi znižuje krvni sladkor, kar je za sladkornega bolnika seveda dobrodošlo. Pri bolnikih, ki se zdravijo z insulinom ali močnejšimi antidiabetičnimi tabletami, pa lahko nenadni hujši napori izzovejo hiter in močan padec krvnega sladkorja: na primer pri plavanju, težjih vzponih V gore ali pri napornejših igrah. Hipoglikemija lahko privede tudi do izgube zavesti, kar je lahko v nekaterih okoliščinah (v vodi, v steni) celo usodno za bolnika. Zato naj bo telesna aktivnost predvsem rekreativna, ne preveč intenzivna, zato pa enakomerno razporejena preko dneva in seveda z vmesnimi počitki. Tisti, ki rekreacije niso vajeni, naj prično po malem in jo le postopno stopnjujejo. Nikakor pa ne smejo presegati meje, ko začutijo težave. ^___________________________________________ (Konec prihodnjič). f praktični praktični KRIŽ praktični /\ y praktični ~j? j Limona in lepota Pisali smo že o koristni uporabi limone v gospodinjstvu. Tokrat pa nekaj več o pomenu limone pri ohranjanju lepote. Za limonino masko, po kateri bo koža sveža in rožnata, torej dobro prekrvavljena, zmešajte sok pol limone in en rumenjak, po 30 minutah nanesite na obraz in dekolte ter pustite učinkovati 20 minut, nato izmijte z mlačno vodo. Limonin sok je zelo primeren za beljenje sončnih peg, pigmentnih lis in starostnih pigmentnih madežev na hrbtu rok, ki jih navlažite z vatirano paličico, namočeno v limonin sok. Če boste od časa do časa zagriznili v limonin krhelj, bodo vaše ustnice naravno rdeče in dobro prekrvavljene, ko pa jih boste našminkali, se rdečilo ne bo razmazalo čez rob. Če pa imate na prstih madeže od nikotina, jih pogosto drgnite z notranjo stranjo limonine lupine. Drgnjenje z iztisnjeno limonino polovico koristi tudi raskavim komolcem. Kakor koli si boste že pomagali z limono, pa po postopku kožo splaknite z vodo in natrite s kremo, ker limona koži odvzame vlago. Ješprenjeva juha Potrebujemo: 1 čebulo, 2 žlici olja, 300 g ješprenja, 3 litre juhe iz kocke, 250 g zelene, 3 paprike, 4 velike korenčke, 300 g zamrznjenega graha, sol, poper, vvorcester-sko omako, šopek peteršilja. V kozici segrejemo olje in popražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo opran ješprenj in premešamo ter prepražimo. Zalijemo z juho in kuhamo na majhnem plamenu v pokriti posodi 20 minut. Medtem očistimo zelenjavo in jo drobno narežemo. Sesekljamo tudi nekaj zelenih listov in jih prihranimo. Pripravljeno zelenjavo stresemo v-juho in kuhamo vse skupaj še 10 minut. Dodamo grah in ga skuhamo v juhi do mehkega. Solimo, popramo, začimino s kančkom vvorcesterske omake in po okusu še začinimo z zdrobljeno jušno kocko. Potresemo s peteršiljem in zeleno. Juho lahko izboljšamo s snežnimi žličniki. Stepemo sneg iz dveh beljakov in nekaj zrn soli in primešamo dve žlici naribanega parmezana. Žličnike kuhamo 10 minut v osoljeni vodi. Poberemo jih s penavko in damo na juho. Lubax, novo naravno gnojilo Polemike o ostankih pesticidov v hrani, antibiotikov v mleku, nitratov v podtalnici ipd. nas prepričujejo, da je vredno posebne pozornosti vse, kar pripomore k naravi prijaznejšemu kmetovanju, pa četudi ne tako ekonomsko uspešnemu. Tak je lubex, novo naravno sredstvo (izdelek Vitacela iz Ljubljane) za gnojenje in apnenje tal, ki ga pridobivajo s sežigom smrekovega in bukovega lubja ter s tem pripomorejo tudi k zatiranju šklodljivih zalubnikov. Lubex je torej podoben lesnemu pepelu, kije tudi naravno gnojilo, ima pa natančno določene odstotke hranilnih sestavin (1 odst. fosfornega oksida, 4 odst. kalijevega oksida, 38 odst. CaO, 4 odst. MgO ter več sledovnih snovi t.i. mikroelementov). Zaradi velike vsebine kalcija in magnezija je lubex izrazito bazično gnojilo, primerno za prekisla tla, ki so sicer za večino kulturnih rastlin kaj slabo rastišče. Lubex izboljšuje strukturo tal, pospešuje razkroj oganskih snovi in zavira razmnoževanje talnih škodljivcev in rastlinskih bolezni, kar je za vrt še posebej zaželjeno. Kako hranimo drva Drva moramo skladiščiti na suhem in zračnem prostoru najmanj dve leti. Ko jih posekamo, jih moramo takoj razcepiti ali razžagati. Tako dlje zadržijo svojo kurilno vrednost. Ne zlagajmo jih neposredno na zemljo, saj jim vlaga, ki prihaja od spodaj, škodi prav toliko kot tista od zgoraj. Trohnenje lesa bo s tem občutno zmanjšano. Skladovnice drv ne pokrivajmo, in je ne zavijajmo v plastično folije. Pokrijemo jo z deskami ali podobnim, tako da zrak lahko kroži in suši les. Obširnejše informacije in nasvete o racionalni rabi energije lahko dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202; v Črnomlju, tel. 068/52-040; in v Novem mestu, tel. 068/28-866. NAŠE KORENINE Prazna vreča >< ne stoji pokonci S spominom je pač tako, da mu ni občasnim delom v opekarni in v goz-moč ukazovati, še zlasti ne, ko je du. Ko je je bil dovolj krepak, ga je človek v visoki starosti. Takrat je, se na ta dela spremljal tudi Viktor, zdi na prvi pogled, precej svojeglav Potem je bil tu še Franc Seidl, no-hlapčič, ki se ne zmeni dosti za gos- vomeški premožnež. Imel je njive in podarja, ampak osvetli preteklost travnike v Prečni in okolici, poleg tetam in takrat, kakor je njemu prav. ga pa še elektrarno, žago, več mlinov Ko človek sedi v družbi Kočijaževih in trgovino v Novem mestu in okoli-dveh, Pepce in Viktorja iz Prečne, ki ci. Viktor je pri njem opravljal raz-oba delita usodo tega stoletja - odra- lična dela. “Plačal je natančno in ščala sta z njim in z njim se starata - pošteno, kot je bilo dogovorjeno. A se mu to niti ne zdi čudno. Toliko se le enkrat na teden, ob nedeljah,” se jima je v tem času zgodilo, da je na- spominja Viktor. Seidl je bil zagrizen rava kar prav uredila, ko je zagrnila samec in znan kot izredno varčen preteklost z rahlo, komaj prosojno človek. Ko se je izkazalo, da je bila tenčico. Zakaj bi človek kar naprej večja količina žita v mlinu moljava, je prodiral skoznjo, jo vedno znova obli- velel Viktorju, naj molje uniči z naf-jal in prežvekoval, ko pa ni moč nič talinom in mirno rekel: “Moko bi ta-več znova doživeti, obuditi ali spre- ko ali tako prodal.” meniti. Pepca in Viktor imata svoje Že prislovične Seidlove varčnosti, otroke, vnuke in pravnuke, njim sta recimo ji tako, saj je mož veljal sicer v teh letih natrosila polno izkušenj in za poštenega človeka, se spominja doživetij in z njimi živijo naprej. tudi Pepca, ki je večkrat hodila na Ko se torej pogovarjam z njima - njegova posestva na dnino. Ko so prihodnji mesec jih bo Viktor dopol- tako mlaiiči v poletni vročini mlatili nil enaindevetdeset, Pepca pa jih ima žito, je prišel k njim gospodar Seidl s šest let manj - sta prisotna tudi njuna pletenko jabolčnika in nizkim hleb-hčerka Anica in zet Martin, ki pojas- cem rženega kruha in ga delavcem njujeta podrobnosti. narezal na tanke rezine. “Le jejte, le Viktor se je rodil leta 1905, iste- jejte, prazna vreča ne stoji pokonci,” ga leta, ko je v Novem mestu umrl je povabil k malici prepotene garače, slovenski pisatelj Janez Trdina, ki je Ko sta se Pepca in Viktor vzela, je večkrat zahajal v to vas in jo v svojih bil še mir. Nekaj let zatem je Evropo spisih tudi omenja. Zagotovo pa Trdi- zajel vihar, ki tudi prečenskemu kon-na ni videl nove prečenske cerkve cu ni prizanesel. Pepci seje za tanki-Antona Padovanskega, ki je danes mi rezinami Seidlovega kruha gotovo najbolj znamenita stavba v naselju, dostikrat stožilo, kajti večino vojnih Viktor pa jo je pomagal graditi. Seve- let je preživela sama s tremi majhni-da je kot otrok bil še v stari cerkvi, ki mi otroki. Viktor je partizanil v Beli so jo kasneje porušili, zvonove pa krajini. Kot kurir v sedmem korpusu zmetali iz zvonika na tla, vendar tako jo je mnogokrat prekrižaril. Priso-spretno, da se nobeden ni razbil. Tudi stvoval je pristankom zavezniških le-pri odstranjevanju ruševin je Viktor tal, kuril je ognje, da so videli iz avi-pomagal. Od zidanja nove pa mu je onov, kam odvreči tovor za partizane, najbolj ostala v spominu nesreča, ki in da so padalci, ki so prihajali v mi-se je zgodila, ko sta z visokega odra sijo k slovenski vojski, vedeli kdaj padla zidar in neka ženska. Končalo izskočiti. se je tako, da je zidar padel na tla, Živo so se Viktorju vtisnili v spo-ženska pa nanj. Zidar ni bil trden kot min sovjetski oficirji, predvsem zara-stari prečenski zvonovi. Umrl je, žen- di tega, ker jih je nekaj odneslo ne-ska pa je ostala živa in se je pozneje koliko stran in so se izgubili. Našel jih že dvakrat poročila. je prav Viktor, ki je tudi poskrbel, da Tudi Pepca se spominja slovesnos- so imeli hrano in prenočišče. Kako ti, ko so posvetili nove zvonove. Tudi močan vtis naj so napravili ruski ona je bila, čeprav še otrok, med oficirji, priča to, da zna še danes ne-množico ljudi, ki so vlekli za vrvi in jih kaj ruskih besed, dvignili v zvonik. Prišel je tudi težko pričakovani Z zaposlitvijo je bilo tisti čas tes- čas, ko so partizanske enote vkora-no. Viktorjev oče je imel srečo. Bilje kale v osvobojeno Ljubljano. A Vik-kočijaž in je gospodo z graščine Braj- tor ni dolgo užival veselja. Srečno jo tenau (stala je v bližini sedanje ope- je odnesel skozi vsa leta vojne, nekaj karne, danes pa ni o njej nobenega dni po njenem koncu pa ga je zade-sledu več) vozil po opravkih in obis- lo. Ko se je peljal na biciklu, je izza kih v okolico Novega mesta. Že pri- ovinka pridrvel avtomobil in zapeljal imek da slutiti, da je bil tak poklic v naravnost vanj. Udarec je bil tako rodovini; kako nekaterim to ni bilo močan, da se je vrnil domov nekaj prav in so si želeli njegovega posla, pa tednov pozneje ves polomljen in pokaže tudi to, so nalašč razburili sicer vit. Počasi je tudi zanj prišla prava mirnega in očeta vajenega konja, da svoboda, ko je s Pepco in otroki, kijih ga je, ko se mu je približal, močno ni videl vsa vojna leta, zaživel kot svo-brcnil v glavo. Oče je sicer ostal živ, boden človek. Danes imata štiri ot-a z njegovim kočijaženjem je bilo roke, osem vnukov in deset pravnu-konec. Poslej je družino preživljal z kov. TONE JAKŠE Pepca in Viktor Kočijaž iz Prečne Slavko Grahek z zdaj že pokojno ženo Martino in dvema primerkoma kopij spominov svojega očeta. Anton Grahek kot avstrijski vojak Sam zajel enajst italijanskih vojakov Dvajseto stoletje se zapisuje v zgodovino človeštva kot čas izrednih dosežkov v razvoju znanosti in tehnologa, a hkrati tudi kot obdobje najhujših svetovnih morij, dveh svetovnih vojn. V obeh je slovenski narod plačal hud krvav davek. A če smo o drugi svetovni vojni vedeli zelo veliko - četudi dolgo ne vsega - pa je bilo o prvi slišati zelo malo. Potisnjena je bila v pozabo, o nji se ni kaj prida pisalo, niso izhajali spomini mož, ki so preživeli njene grozote, junakov te vojne se ni slavilo. Tako je potonila v večjo pozabo, kot jo zasluži. Z njo so namreč povezani spomina vredni dogodki, življenjske usode in dejanja, ki lahko še danes krepijo slovensko zavest, hkrati ko podirajo nam vsiljen mit o Slovencih kot narodu brez vojaške zgodovine. Med zanimiva pričevanja o Slovencih v prvi svetovni vojni sodijo obsežni spomini četovodje Antona Grahka iz Črnomlja, ki po 65 letih, kar so bili napisani, še čakajo, da bodo natisnjeni v knjigi. Anton Grahek (1895-1965), ki se ga mnogi še danes spominjajo kot markantne osebnosti predvojnega Črnomlja; je bil po pokjicu pek, torej ni sodil med izobražence, a vendar se je lotil zanj vsekakor zahtevne naloge, da popiše, kaj vse je doživel v metežu prve svetovne vojne in v italijanskem ujetništvu. Leta 1931 sije kupil pisalni stroj, se sam naučil tipkanja in v nekaj mesecih napisal 630 strani obsežne Spomine iz svetovne vojne in laškega ujetništva. Pri pisanju si je pomagal z zvezkom zapiskov, v katerega je med vojno vpisoval datume in kraje svoje vojaške kalvarije, zato so njegovi spomini presenetljivo točni v krajevnih in časovnih podatkih. Žal se ta zvezek ni ohranil. Kar lezli so iz rova Imel pa je tudi kaj pisati, saj ni bil kdorsibodi. Bojeval seje v avstrijski vojski na vzhodnem in zahodnem bojišču. Najprej po Galiciji, kjer je bil vojaški pek in je tako spoznal zaledno plat vojne, trpljenje in revščino, s katero so se ubadali preprosti ljudje na neskončnih poljskih ravnicah in v Karpatskem gorovju, po dobrem letu dni in kratkem dopustu pa je bil dodeljen v 17. regiment, ki je odkorakal na južnotirolsko fronto, kasneje pa še na najbolj krvavo in za Slovence najbolj morilsko soško fronto, kjer je spoznal in na lastni koži skusil še frontno plat vojne. Za nameček je po končani vojni, ko so gonili Italijane vse do Piave, moral okusiti še ponižanja in trpljenje vojnega ujetnika. Od navadnega infanterista je zaradi bistrosti in poguma, izpričanega z dejanji, napredoval do četovodje. Gotovo je med vsemi dogodki iz Grahkovega bojevanja najbolj znamenit in presenetljiv podvig, ko je sam samcat zajel kar 11 italijanskih vojakov, med njimi kapitana in podporočnika. To se je dogodilo 19. oktobra 1916. leta na bojišču na gori Pasubio. Ko Grahek popisuje slavni dogodek, se ne junači, ampak iskreno pove, da je bilo pri vsem tem 3 tudi njega strah in daje največ naredilo 3 naključje. Najprej je zajel dva italijan- < ska vojaka, potem pa še celotno moštvo s ene od kavern. g Takole piše: “Oba moja ujetnika se £ ■ista niti ganila, oči sta imela ves čas uprte vame. Jaz sem še vedno čakal, da pridejo naši za menoj. Kar zaslišim nekaj pod nogami. Pogledam pod noge in ostrmel sem. Stal sem namreč pred rovom (kaverno), ki je imel zelo majhen vhod. En Italijan me gleda iz rova, takoj sem nameril bajonet na njega. On je seveda mislil, da ga bodem zabodel. Začel sem vpiti hura, kot da sem obseden. Italijan je tudi dajal glas, kot daje blazen, in se je stiskal nazaj v luknjo, pa se ni mogel umakniti. Mislil sem, da sta samo dva notri, ker sem videl zraven njegove glave še noge. Začel sem vpiti: 'Subito avanti!’ in sem kazal proti naši bojni črti. Začeli so se plaziti iz rova: eden, dva, trije, štirje... Ker ni hotelo biti še konca, sem bil vsega tega tako prestrašen, da sem kar naprej vpil samo: 'Subito avanti!’” Tako je Anton Grahek, vojak 17. regimenta, zajel 11 sovražnikovih vojakov. Za junaško dejanje, o katerem je tedaj pisal tudi časopis Slovenec, je bil Grahek odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. razreda in povišan. Kasneje je dobil še tri vojaška odlikovanja in dosegel čin četovodje. On sam pa si je bolj od kolajne želel dopusta, da bi lahko za nekaj časa zapustil frontni pekel in se odpočil v svoji ljubljeni Beli krajini. V njegovih spominih je še veliko zanimivega, bistrih opažanj in misli o ljudeh, vojni, narodih, slovenstvu. Grahek v svojih zapisih izpričuje močno narodno zavest, ponos in domoljubje, tako da vse to v njegovem pisanju krepko pretehta nepoznavanje slovničnih pravil in mestoma nerodno izražanje. Finžgar bi naredil povest Kot pripoveduje Antonov sin Slavko Grahek, nekdanji družbenopolitični delavec, zdaj upokojenec, je njegov oče o Izvirnik Grahkovih spominov, vezan v tri knjige. svojih spominih rad govoril. Spominja se večerov, ko so pri njih doma tekle živahne debate o vojni. “Z bratom sva te pogovore skrivoma poslušala,” pravi, “ker naju kot otroka niso pustili zraven.” Anton Grahek je imel namen svoje spomine objaviti. Poslal jih je v Mohorjevo družbo takratnemu uredniku Franu S. Finžgarju. Urednik jih je bil pripravljen izdati v knjigi, vendar je od avtorja zahteval, da jih spremeni v povest in prenaredi konec tako, da se junak pripovedi poroči z gospodično, ki mu je pomagala iz ujetništva. Grahek na to ni pristal. Dejstev ni hotel ponarejati, poleg tega pa je bila gospodična, ki mu je res pomagala pri pobegu iz italijanskega ujetništva, sorodnica njegove žene. Tako so spomini ostali v rokopisu. Med drugo svetovno vojno so mu naredili nekaj sivih las, saj se je ves čas italijanske okupacije bal, da se mu bodo Italijani kako maščevali za junaštvo na gori Pasubio. Po drugi svetovni vojni pa čas ni bil več naklonjen temu, da bi se poudarjalo dogodke iz prve svetovne vojne. In tako so Grahkovi spomini ostali v rokopisu. Po Antonovi smrti 31. marca 1965 jih je nekaj časa hranil njegov sin Zvonko, tedaj župan v Izoli. Nazaj v Črnomelj jih je prinesel Slavkov sin Tone, ki se sploh zanima za prvo svetovno vojno in tudi zbira različno gradivo iz tega časa. Leta 1994 so ob osemdesetletnici začetka prve svetovne vojne Grahkovi razmnožili izvirni zapis spominov v petih izvodih, kopijam pa dodali natisnjen uvod o očetovi življenjski poti in prilogo s fotografskim in drugim gradivom, ki se nanaša na čas, ko je bil Anton Grahek avstrijski vojak. Lektorirani in redakcijsko obdelani spomini so od 13. septembra 1994 do 18. februarja 1995 v 132. nadaljevanjih izhajali v časopisu Slovenec. Ali bodo Grahkovi vojni spomini kaj kmalu ugledali beli dan v knjižni obliki, ostaja odprto vprašanje. Ta čas je ena od kopij v Dolenjski založbi, ki pa zaradi položaja, v katerem je, najbrž sama knjige ne bo zmogla natisniti. Na pomoč bi ji morali priskočiti podporniki; ker gre za belokranjskega avtorja, najbrž s tega konca naše domovine. Bela krajina ima že enega pisca spominov iz prve svetovne vojne. To je Martin Muc, doma s Primostka, ki je pri Vodnikovi družbi v tridesetih letih izdal knjigo v dveh delih - Skozi Sibirijo. V nji je popisal trinajstletno odisejado od vojaka v avstrijski vojski do ujetnika v Rusiji in pot domov. Zakaj sc Mucu v bibliografiji slovenskih knjig ne bi pridružil Anton Grahek? Njegovi spomini so tega vredni. Navsezadnje gre za dokument, ki z osebno izkušnjo veliko pove o nekem času in razmerah, hkrati ko izpričuje domoljubje in moč narodnostne zavesti naših prednikov. MILAN MARKELJ I ■ ,, , HHI . IHU Priloga Dolenjskega lista 18 mBmm BmhHHHIHI I ■■I M^raida K pouku kar v vojaških uniformah Skozi štiri razrede sem drgnil klopi v novomeški gimnaziji, naši častitljivi jubilantki. Moj gimnazijski uk je zaznamovala druga svetovna vojna. Kot tretješolec sem priprave na vojno in njen začetek še v Mariboru dojemal po otroško. Z veseljem, ker je prinašala spremembo. Po prihodu Nemcev in njihovem divjaštvu pa me je vojna kaj hitro ukleščila za vrat. Vzela mi je otroštvo in prispevala k zgodnjemu zorenju. Tako me je vojna vihra kot begunca iz Maribora privedla v Novo mesto. Skozi vrata častitljive gimnazijske stavbe sem v novem kraju stopil s strahospoštovanjem in stisnjenim srcem. Vanjo sem se nato s presledki vračal skozi šest let. Kaj kmalu sem spoznal, da v Novem mestu pomeni ta šola veliko več, kot je pomenila v Mariboru, kjer so bile štiri gimnazije. Bila je neformalno, toda dejansko središče znanja in kulture v sicer majhnem mestu. Pouk je potekal resno, poglobljeno in je bil zahteven. Dal nam je znanje, ki je bilo dovolj trdno in široko kot osnova za samostojen napredek. In to je tisto največ, kar lahko da šola človeku: osnovo za razvoj lastne ustvarjalnosti. Pojdi po podporo! Novomeška gimnazija je zarisana v mojem spominu bolj z grenkobo kot pa z rožnatimi barvami, ki bi priličile otroštvu in mladosti dijaka. V začetku junija 1941 je naša družina pribežala iz Maribora na mamin dom v Črnomlju. V Mariboru mi je na pomlad tega leta, obetajoča se vojna kot trinajstletnemu kratkoglačniku bila v neizmerno veselje. Otroci smo zavzeto opazovali vojaške premike in nato ob bežnih ->a-dih prisluškovali streljanju. Ugibali smo, iz kakšnega orožja so streli, vneto iskali in zbirali odvržene izstreljene nabojnice in uživali. Nikakor nismo mogli dojeti strahov in prepadenosti, ki so hromili starše. Nato so prišli Nemci in iznenada se mi je vojna neposredno in kruto zarežala v obraz. Odbijala me je surovost nemškega nastopanja in njihova lajajoča govorica. Po ulicah mesta sem zaprepaden opazoval svoje nekdanje učitelje in profesorje in nekatere duhovnike, ki so, zroč v tlavz brezovimi metlami pometali pločnike. Ce si na ulici spregovoril slovensko, je takoj kdo zalajal vate: “Deutsch reden!” Od ust do ust so se širile novice o tem, koga vse so Nemci odpeljali v Gradec. To je pomenilo ustrelitev in sežig trupla v tamkajšnji sežigalnici. Kmalu se je začela nasilna selitev Slovencev. Ponoči smo prisluškovali ropotu tovornjakov ter joku in vpitju družin, ki sojih selili. Kot že rečeno, smo mi pred selitvijo sami pobegnili. S seboj smo lahko vzeli vsak le 5 kg prtljage. Tako smo postai begunci. V Mariboru sem do začetka vojne hodil v tretjo gimnazijo. Pouk je potekal po prvi konferenci drugega polletja. Ob nekem popisu so mi Nemci odvzeli dijaško knjižico z vpisanimi ocenami šolskega uspeha. Sredi avgusta sem se iz Črnomlja odpravil v Novo mesto, da bi uredil vprašanje šolanja. Bil je lep sončen dan in brez težav sem našel takrat rumeno prepleskano gimnazijsko stavbo. Kot vselej in v vsaki šoli sem tudi tu s strahospoštovanjem in tesnobo vstopil v hram učenosti. V tajništvu sem povedal, kaj bi rad, in kar pri priči so me pobarali za dijaško knjižico. Iz nje mi bodo prepisali ocene iz polletja v končno spričevalo, so dejali. Povedal sem, da je nimam. In so mi rekli, da bom pač moral opravljati razredni izpit. Pomagali so mi napisati prošnjo, izpolniti sem moral neke obrazce, in preden sem odšel, mi je tajnica dejala: “Ti si begunec, pojdi na Rdeči križ, kjer boš dobil podporo!” Ta dobronamerni nasvet me je hudo prizadel v ponosu. Takrat še nisem dojel, da smo res veliki reveži in da brez tuje pomoči in podpore ne bo preživetja. Kjub temu sem odšel na Rdeči križ, kjer so mi izplačali 50 lir pomoči. Tako velikih denarjev nisem še nikoli imel v rokah. Ko sem doma izročil mami podporo, je vzela bankovec in zajokala. Začuden sem razmišljal: prinesel sem ji denar, ona pa joče? Čez 14 dni sem na novomeški gimnaziji opravljal razredni izpit čez tretji razred. Dosegel sem prav dober uspeh. Mama je doma pogledala spričevalo, me objela in zašepetala: “Zlati sine, v Mariboru si bil odličnjak, zdaj si pa prav dober. Tudi to je prinesla vojna!” In spet je zajokala, £ vendar v besedah, ki jih je izrekla, ni bilo očitka. “Pot vas je zdelala!” Z novomeško gimnazijo sem se vnovič srečal v šolskem letu 1942/43, ko sem hodil v peti razred. Med profesorji, ki so me učili, je bila tudi gospa Darinka Zorec. Učila je matematiko in fiziko. Bila je zelo resna in stroga, navkljub temu pa je sevala iz nje nekakšna materinska ljubezen. Matematika in fizika sta za dijake bolj nevšečna predmeta. Gospa Zorčeva je gradivo podajala zelo pregledno in na kratko in vztrajala pri našem sodelovanju. Naša družina se je konec 1941. leta preselila v Otočec, kjer je oče učil na osnovni šoli. V gimnazijo sem hodil vsak dan peš dobrih šest kilometrov v vsako smer. V lepem vremenu je bilo še kar prijetno, v dežju, snegu in mrazu pa ne najbolj. Bil sem med boljšimi dijaki v razredu. Najbrž je bilo proti koncu februarja 1942. leta. Tistega dne me je vso pot v šolo bičal strupen veter, ki je nosil mokre snežinke. V šolo sem prišel premočen in otrdel, prvo uro pa smo imeli matematiko. Med izpraševanjem me je profesorica Zorčeva poklicala pred tablo. Pri reševanju naloge, ki sem jo dobil, se mi je zataknilo. Izza katedra me je začudeno pogledala, saj sem bil sicer dober mate-ma-tik. Nato sta ji obraz in pogled iznenada preveli mehkoba in milina. Dejala je: “Ja-kopec, slabo vreme je danes. Pot vas je najbrž zdelala! Le pojdite v klop, se bova za oceno raje pomenila kdaj drugič!” Prizadeto sem za hip obstal, nato pa poklapan odklamal v klop. Raje bi bil videl, da bi mi dala dvojko. Med sošolci pa ni bilo o tem dogodku nobenih besed. Po opravljenem petem razredu sem dal gimnaziji za dve leti slovo. Konec 1945. leta se je začel pouk v tako imenovanih tečajih za borce in aktiviste. Tisti, ki smo med vojno izgubili šolska leta, smo izgubljene razrede lahko nadomestili v skrajšanem pouku. Tečaj za eno šolsko leto je trajal dva meseca, gradivo pa je bilo podano v strnjeni obliki. Udeležba pri pouku, ki je bil mišljen kot pomoč šole dijakom pri študiju, ni bila obvezna. Imeli smo samo šest predmetov: slovenščino, matematiko, fiziko, prirodopis, zemljepis in zgodovino. Vsaka dva meseca smo opravljali pred posebno komisijo razredni izpit. Večinoma smo bili še v vojaških uniformah, s katerimi smo se primerno postavljali. Samim sebi smo se zdeli zelo odrasli in pomembni. Odnos profesorjev do nas je bil zelo tovariški in neposreden, vendar so vsi znali obdržati do nas primerno razdaljo. Sporov ni bilo. V razredu nas je bilo od 20 do 25. K pouku smo prihajali dokaj redno. V tej gimnaziji sem opravil 6. in 7. razred. Ob vpisu v 7. razred se živo spominjam srečanja s pokojnim pesnikom Lojzetom Krakarjem. Prišel sem v tajništvo gimnazije, vendar tajnice ni bilo, na enem izmed stolov pa je čemel strahotno shujšan mladenič, ki sije, sklonjen naprej, objemal obraz z dlanema. Ošinil sem ga s pogledom in hotel oditi. Takrat je fant, bil je Lojze Krakar, planil pokonci in zaklical: “Ja Miloš, saj to si ti!” Obstal sem in ga počasi prepoznal. Objel me je, stiskal k sebi, obsul s poljubi in skoraj neutolažljivo hlipal. V nekaj besedah mi je povedal, da se je pred nedavnim vrnil Miloš Jakopec iz Nemčije, kjer je bil skoraj dve leti v taborišču Buchenvvald. Odšla sva posedet h Košaku. Medtem se je pomiril. Pripovedoval je o zaporih, ki jih je preživel v Italiji, in o tem, kako se je vračal iz Nemčije. Zlasti to zadnjo pripoved je zabelil z mnogimi smešnimi doživetji ob vračanju in se med pripovedjo od srca smejal. O taborišču Buchenvvald pa ni govoril ne takrat in ne pozneje. Grenkobo doživetij v njem je zlil v stihe svojih pesmi. “To je redni pouk!” Septembra 1946 sem začel hoditi v redni 8. razred novomeške gimnazije. Bilo nas je samo 12 osmošocev. Razredničarka je bila gospa Darinka Zorec-Pucelj. Na meni so bile takrat še močno vidne posledice ran iz partizanov. Na glavi sem imel še svežo brazgotino na desni strani čela in sencih, na močno poškodovani dlani desnice sem takrat še nosil obvezo. Med hojo pa sem močno šepal zaradi posledic rane v desnem gležnju in sem uporabljal palico. Profesorji so me gledali z mešanico usmiljenja in resnobe. Tiste čase sem veliko tekal po raznih sestankih in se šel mladinskega aktivista. Tudi v redni pouk sem skušal prenesti nekatere razvade iz tečajne gimnazije, kjer pouk ni bil obvezen. Sloje za odsotnosti in zamujanje. Opazil sem, da me razredničarka gospa Zorčeva med poukom pogosto opazuje in se s pogledom mudi na meni. Tako sem nekega dne zamudil in prišel k pouku sredi druge ure. Bila je matematika in v razredu je bila profesorica Zorčeva. Zamomljal sem opravičilo, češ da sem imel neko politično delo, in hotel v klop. Prof. Zorčeva me je ostro ustavila: “Jakopec, počakajte! Naj Vam povem, da to ni več gimnazija za borce in aktiviste! To je obvezen, redni pouk! Vojne je konec in v tej gimnaziji ne ocenjujemo vaših vojnih zaslug! Včasih ste bili dober dijak. Resno se oprimite učenja, pa boste s tem največ koristili sebi in narodu! To je bila vaša zadnja zamuda in nobenih izostankov več!” Vse to je povedala v preteči drži in z dvignjenim glasom, kar sicer ni bila njena navada. Brez besed sem se pobral v klop. Odtlej sem redno hodil k pouku in nisem več zamujal. Tudi ob tej priložosti ji v svoji notranjosti nisem dal prav, pa je imela še kako prav: tako prvič, ob spregledu zaradi slabega vremena, kot tokrat s pridigo zaradi moje nerednosti. Pri osemnajstih letih, ves zasvojen s političnim aktivizmom, tega nisem bil v stanju razumeti. Danes razumem in sem ji hvaležen. Njej in vsem profesorjem, ki so me kdaj učili. Novomeška osma pa ni trajala dolgo. V razredu nas je bilo premalo, kot že rečeno samo 12, in razred je bil zato ukinjen. Bilo je nekako v novembru 1946, ko je bil naš 8. razred ukinjen in smo odšli na gimnazije v Ljubljano, večinoma na tisto v Vegovi. Tako je postalo šolsko leto 1946/ 47 edino leto po vojni, ko v gimnaziji ni bilo osmega razreda in maturantov. MILOŠ JAKOPEC ti1 KN JIŽNA POLICA Bil je horuk v nove čase Leto 1945 bo ostalo zapisano v zgodovini sveta in Slovencev kot ena od najpomembnejših zgodovinskih letnic. To je bilo leto, v katerem se je končala more’ i največja in najbolj krvava od vseh vojn, kar jih beleži zgodovina človeštva, in čas, ko je uničenju zapisanemu slovenskemu narodu zasijala svoboda, z njo vred pa napočil tudi čas revolucionarnih družbenih sprememb. Pol stoletja debelo plast je čas nanesel nad tedanjimi dogodki. Ali iz te časovne razdalje lahko ugledamo avtentično resnico tistih usodnih mesecev, nam je mogoče spoznati silnice tistega časa v njihovih pravih razmerjih, ugotoviti vso resnico časa? To vprašanje je za nas še toliko zanimivejše, ker je bila več desetletij podoba tega časa ideološko nadzorovana in polikana. Nenavadne poti odkrivanja podobe leta 1945 se je lotil novinar Viktor Konjar v knjigi BIL JE HORUK V NOVE ČASE, ki je nedolgo tega izšla pri Znanstvenem in publicističnem središču. Prebral in pregledal je obsežne “besedne usedline” tega leta, shranjene v časopisju in drugih javnih publikacijah, da bi iz njih izluščil, kakšno je bilo takrat življenje, kako so ljudje prestajali in doživljali takratne usodne spremembe in dogajanja. Potovanje skozi časopisno, publicistično in leposlovno pisanje, s kakršnim so pred ljudske množice stopali zapisovalci sprotnega videnja dejstev in zaukazanega umevanja dogodkov, mu je pokazalo, da ti zapisi niso bili zrcalo, v katerem bi odseval čas v vsej svoji resnici. Pero so pisci zastavljali v službi “ukaza”, ki je veleval, da je treba čas in družbeni prostor ter človeka preoblikovati, jim vcepiti novega duha in od prejšnih povsem drugačna pojmovanja in ravnanja, samo časnikarsko označevanje razmer pa je bilo tako indoktrinirano in ubogljivo do nosilcev oblasti, da se nanj pri iskanju vse resnice res ni mogoče sklicevati. A tudi v takem ogledalu je čas odseval, navsezadje je ukrivljenost zrcala samega ena od resnic tistega časa. Dominantni ton in barvo je podobi leta 1945 nedvomno dajala nova oblast, ki je izšla iz vodstva zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in se je utrdila z revolucionarnimi metodami, vključno z neusmiljenim čiščenjem “gnile dediščine”. Hkrati pa je bil to čas velikih hotenj, želja in upov - nekatera so se uresničila desetletja kasneje s samostojno slovensko državo. Zato kljub evidentnim neumnostim in zlorabam dobre vere tja do zločinov zoper svetost človeškega življenja in nacionalnega ponosa, kot avtor ugotavlja v zaključi besedi svoje knjige, “ni mogoče reči, da je bil to stran vržen, jalov ali celo poguben čas”. Sprehod skozi komentirane besedne usedline leta 1945, kot je bralcu na voljo v Konjarjevi knjigi, je dovolj vabljiv, da knjiga ne bi smela obležati neopažena. MILAN MARKELJ Slovenska smer Precej pogosto, je v najrazličnejših razpravah, ki kakorkoli že zadevajo sedanji položaj Slovenije, slišati, da smo Slovenci po doseženi osamosvojitvi ostali nekako brez pravih vizij oziroma strategije nadaljnjega nacionalnega razvoja. Temu izzivu se je odzvala skupina desetih slovenskih razumnikov, ki so si zastavili nalogo, da prvič po znameniti 57. številki Nove revije poskusijo osmisliti to, kar se na Slovenskem dogaja, ter da podajo nov sistematičen pogled na naše nacionalno življenje, tokrat seveda drugačen kot leta 1987, saj gre za pogled iz samostojne države, hkrati pa poskusijo tudi odgovoriti na vprašanje, kaj je treba v samostojni državi postoriti. V skupini vrhunskih razumnikov, ki so se na pobudo sociologa dr. Dimitrija Rupla lotili tega projekta, so bili še: filozof dr. Tine Hribar, filozof in psihoanalitik dr. Slavoj Žižek, pravnik dr. Lojze Ude, zgodovinar dr. Peter Vodopivec, ekonomist dr. Jože Mencinger, sociolog dr. Ivan Svetlik, zdravnik dr. Dušan Keber, sociolog akad. dr. Veljko Rus in novinar Marko Crnkovič. Skupina se je lani večkrat sestala na debatnih srečanjih, plod teh razgovorov pa je knjiga SLOVENSKA SMER, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Kot je zapisal njen urednik Crnkovič, je to knjiga ugotovitev, dejstev, predpostavk, opozoril in idej, spojenih v kompleksno predstavo in vizijo velikih slovenskih tem v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, namenjena pa je vsem ljudem dobre volje, ki jim je mar slovenska država. Knjiga je vsebinsko razdeljena na tri dele: razpravo, avtorske eseje in povzetek. Uvodni besedi urednika zbornika Marka Crnkoviča sledi skrajšan zapis razprav, razdeljen na pet vsebinskih sklopov, ki zajemajo teme, kot so: rojstvo naroda, vprašanje regij in centra, principov matice, bipolarnosti, problem vertikalne in horizontalne polarizacija, vloga Cerkve, vprašanje etike in religije, družbenih podsistemov in vrednot, evropske realnosti, gospodarske (ne)samostojnosti, strategije vključevanja v Evropo ter vprašanja interesov in strank ter neokorporativizma. Že v tem delu knjige se ponujajo odgovori na pomembnejša vprašanja, kijih posamezni avtorji nato v samostojnih esejih še natančneje obdelajo. Dr. Rupel v Poročilu o Sloveniji riše osnovne smeri razvoja slovenske državnosti in njenega sedanjega položaja, dr. Hribar razmišlja o slovenski samozavesti, dr. Žižek o tretji poti med univerzalizmom in fundamentalizmom, dr. Ude o pravni državi in javnem interesu, dr. Mencinger o prednostih in pomanjkljivostih majhnega gospodarstva, dr. Svetlik o avtonomiji in integraciji univerze, dr. Keber o problemu majhn? države, dr. Rus pa o neokorporati .n uržavi blaginje. Zaključni del knjige je povzetek, v katerem je izkristalizirano bistvo vse knjige, zgoščeno v seznam ugotovitev v zvezi s Slov-enijo oziroma prioritet za konkretno ravnanje. Teze in sporočila v povzetku bi lahko vzeli kar kot program, ki ga slovenska pamet ponuja politiki in javnosti. MILAN MARKELJ Temna zarja Besedno zvezo temna zarja je zapisal že Prešeren, zdaj pa jo beremo tudi pri Pavčku. Tak naslov, TEMNA ZARJA, nosi namreč najnovejša Pavčkova pesniška zbirka, ki je izšla pred kratkim pri Obzorjih. Čeprav gre pri obeh pesnikih za isto besedno zvezo, pa je ne pojmuta enako. Najočitnejši je predvsem razloček v položajih, kjer nastopata. Pri Prešernu je temna zarja nekaj, kar sije iz mladosti, pri Pavčku pa nekaj, kar obliva večer človekovega življenja. V obeh primerih pa ostaja še naprej skrivnost. Pavčkovi verzi dopuščajo razlago, da je ta skrivnost nekaj dobrotljivega in odrešujočega, obenem pa tudi strašljivega in slabega. Pesnik razmišlja v teh pesmih o življenju in smrti drugače, kot smo ga bili vajeni slišati do zdaj. Lahko rečemo, da se je njegov verz še bolj skristaliziral in zmodril. V zbirki se vrstijo pesmi, kijih bodo veseli tudi sestavljal-ci antologij. Redkokatera slovenska pokrajina je tako zelo zaznamovala poezijo tega ali onega pesnika, kot je poezijo Toneta Pavčka njegova rodna Dolenjska. Po dolenjsko diši malone vsaka njegova pesem, skoraj vsak njegov verz. Dolenjska pa ni samo Pavčkova rojstna dežela, ampak tudi njegova pesniška pokrajina. Se več, Dolenjska je sama po sebi - kot čudežno lepa dežela - pesniška metafora. V zbirko so uvrščeni upesnjeni spomini na Dolenjsko, spomini na neki prostor in čas, ki ju je pesnik premeril S svojimi človeškimi in duhovnimi vatli. Iz spominov se svetijo najrazličnejši liki in obrazi, ki so nekoč napolnjevali in osmišljali pesnikov dan. Pretresljiv, skoraj baladno ubran je cikel, kjer se pesmi dotikajo nekega otroštva, nekega življenja, ki je raslo iz očetovske ljubezni, pa je bilo kruto pretrgano. Tistega življenja, za katerim je ostala knjiga pesmi. Iz nje oče zdaj jemlje in vgrajuje v svoje verze sinovo pesniško spoznavanje. Kot, denimo, tisto: “To ni pesem,/ to je ena sama ljubezen”. Zbirka Temna zarja je nov vrh Pavčkove poezije. Če pesnik še ne bi dobil Prešernove nagrade, bi si jo zaslužil s to knjigo. IVAN ZORAN Delo žensk v NOB Dolenjska založba je te dni izdala knjižico DELO ŽENSK NA ZDRAVSTVENEM IN SOCIALNEM PODROČJU V NOB, v kateri sta natisnjena prispevka Dejavnost žensk v vojaški in civilni partizanski saniteti od leta 1941 do 1945, ter Delo žensk med NOB na socialnem področju. Avtorici prvega sta dr. Pavla Lah-Jerina in prof. dr. Zora Stritar-Konjajeva, drugega pa je napisala Marija Cigale. Oba prispevka sta nastala lani ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne, predstavljena pa sta bila na lanskem do-brniškem srečanju. Tako v vojaški in civilni partizanski saniteti kot pri zbiranju hrane, obutva, orožja, denarja ter v skrbi za begunce, taboriščnike in sirote so prav ženske odigrale pomembno vlogo. Knjižica je opremljena z dokumentarnim slikovnim gradivom. AUDI A4 že od 39.990,— DEM • z naslednjo opremo: — el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala — centralno zaklepanje — ABS in zračna blazina 2x — servo volan, nastavljiv višinsko in dolžinsko — voznikov sedež,nastavljiv po višini — el. zapora zagona motorja — tonirana stekla • OB NAKUPU DARILO • NOVOST: AUDI A6, 1,8 125 KS Avtohiša Berus NOVO MESTO Tel.: (068)342-360, 25-098 Audi Pradnoit i* v lahniki mm I^KRKKZDRAVlUŠČk NOVO MESTO Germova 5 OBJAVLJA IN ODDAJA V NAJEM gostinski lokal BAZA 20 v Kočevskem Rogu. Lokal je opremljen in bo oddan v najem skupaj z gostinsko opremo brez drobnega inventarja. Od interesentov za najem pričakujemo, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti in da predložijo program dela v tem lokalu. Izbor med ponudniki bo opravljen glede na predložen program in višino ponujene najemnine. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodstvu Zdravilišča Dolenjske Toplice, telefon 65-243. Vloge z ustreznimi dokazili pričakujemo v roku 14 dni po objavi na naslov: Krka Zdravilišča, d.o.o., Germova 5, Novo mesto, s pripisom »najem lokala«. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku roka za vložitev vloge. iu A 7 ž ^ Ertfl KflTfi&mfl CIOfMfl Bil je lep jesenski dan. Avto sem odpeljala na servis. Povedali so mi, da bo treba počakati nekaj ur. Nisem vedela, kaj bi v tem času počela. Pot me je za kratek čas zanesla v mesto, potem pa sem se vrnila v bližino delavnic. Čas mi je tekel tako počasi. Kratkočasila sem se z opazovanjem prihodov in odhodov vlakov na kandijsko postajo. Radovednost me je pripeljala do perona in čakalnice. Pred njo je stalo nekaj žensk. Po govorici sodeč, so bile Belokranjke. Z velikim zanimanjem so poslušale gospo srednjih let, ki jim je razlagala, kako je bilo na pregledu želodca in kako je ona vse hrabro prestala. Nekaj časa sem jih poslušala, potem pa sem sedla na klop k mladi Romkinji. Roke tiščala v žepe, oblečena je bila v rožnato krilo in rdečo vetrovko ter obuta v škornje. Vprašala sem jo, kam potuje. “V Semič,” je na kratko odgovorila. Takoj sem opazila, daje vesela, ker sem sedla k nji in se pogovarjala z njo. Na moja vprašanja je rada odgovarjala in tako sem kmalu veliko zvedela o nji. Povedala mi je, da živijo v gozdu, oddaljenem kake tri ure od Semiča, v šotoru brez vode in elektrike. Ima že tri otroke, najstarejša, Maja, ima 6 let, drugi je Janez, star štiri leta in pol, najmlajši je dveinpolletni Mladen, kije bolj bolehen. Vprašam jo, od česa živi, pa pove, da od otroških dodatkov. Glavna hrana so makaroni, riž, krompir. Mož, s katerim nista poročena, je v zaporu. Ne on in ne ona ne znata ne brati ne pisati. Povedala je tudi, da ima sladkorno. Potisnila sem ji v roko nekaj tolarjev in ji naročila, naj kupi otrokom kruha. Ob tem me je pogledala tako otožno. Po licu soji stekle solze. Morda bi mi še kaj več povedala, a je prišel njen vlak. Vstala je in odšla proti vagonom. Počakala je, da so vsi vstopili, šele potem je stopila na vlak tudi ona. Obrnila se je in zazdelo se mi je, da se mi je še enkrat zahvalila. Vlak je odpeljal proti Beli krajini. Ves tisti dan sem mislila na Ciganko. Še zvečer, ko sem ležala v postelji, mi njena podoba ni hotela izpred oči. Kar stisnilo me je pri srcu, ko sem pomislila na njeno družinico tam v mrzlem šotoru v belokranjskih gozdovih. fPfincKfl Danes je četrtek, dan, ko obiščem Francko. Zenička živi v stari in razpadajoči bajti sredi vasi. Okna so brez rož in zagrnjena s starimi zavesami. V razpadajočem hlevu že dolgo ni zamukala nobena krava, vrtiček zarašča trava, okoli hiše pa se vse bolj kopiči navlaka. Francka ga rada da na zob. Kdaj pa kdaj zavije v staro gostilno Pri Lojzetu. To je bolj luknja kot gostilna. Že ob sedmih zjutraj tičijo v njej tisti, ki jim je pijača edino veselje. Odprta je tudi ob nedeljah, vendar na skrivaj. Takrat stalni gostje vstopajo skozi zadnji vhod. V to gostilno občasno zaide tudi Francka, zvrne Šilce ali dve in potem od-krevsa domov, kjer ji edino družbo dela steklenica žganja. V njem utaplja svojo žalost, grenko usodo ali pa pije kar tako iz navade. Bila je najstarejša izmed treh deklet. Oče ji je stalno zabičeval, da bo kmetija ostala njej in naj premisli, kako in kaj. Mlajši sestri sta se omožili in odšli, Francka pa je ostala samska. V skrbi in delu na kmetiji se je postarala. Ni bila srečna in kot oče je tudi sama polagoma začela piti. Ko sta oče in mati umrla, je ostala sama. Kmetija je začela hitro propadati. Vendar je ni hotela zapustiti. Ko so ji ponudili, da jo dajo v dom, kmetijo pa prodajo, je zagnala vik in krik, da ne da kmetije. “Zakaj pa sem ostala doma, če ne zaradi kmetije!” je kričala na socialno delavko. In tako Francka životari iz dneva v dan. Ob četrtkih jo obiščem, da ji malo pospravim kuhinjo. Zadnjič mi je rekla: “Ali se ti danes zelo mudi naprej? Veš, zunaj tako lepo sije sonce. Bi mi pomila okno, da bi posijalo tudi sem noter?” Stisnilo me je pri srcu. Umila sem ji okno, med opravilom pa sem se zalotila pri žalostni misli, da sonce najbrž ne bo nikoli zares posvetilo v njeno življenje. Posledice neustrezne tehnologije in velikopovr-šinskost ukrep sprevržejo v razgozditev. Drugi način je obstoj posebne kategorije gozdov, za katere je predvidena sprememba uporabe. V odvisnosti od razvoja potreb po kmetijskih zemljiščih, širitvi infrastrukture in rasti prebivalstva, ki jo močno spodbujajo, bodo v prihodnje izkrčili 0,55 milijona hektarjev gozdov (četrtina Slovenije). “Agroforestry” Med gozdarske pristojnosti spadajo tudi drevesne plantaže. Razlogov za snovanje drevesnih plantaž je več. Eden je zmanjševanje odvisnosti od lesa iz naravnih gozdov, prevladuje pa potreba po lateksu, vedno bolj iskani surovini, ali datljevih oljnih palm. Plantažno gojijo več drevesnih vrst, katerih skupna lastnost je hitra rast in možnost gojenja na velikih površinah. Oljne palme gojijo izključno zaradi pridobivanja dateljnov, ki so zreli veliki kot oreh in temnordeči. Dateljni, ki v velikih grozdih visijo pod krošnjo, so prijetnega okusa, a močno vlaknasti, zato jih uporabljajo le v industrijski predelavi kot surovino za pridobivanje palmovega olja ali sladkoija. Ko plantaže ne prinašajo več želenega donosa, jih posekajo, obnovijo terase in zasadijo nove. Ogromne površine pa so v času obnavljanja brez rastlinske zaščite in s tem izpostavljene spiranju močnih tropskih neviht. Les in listje palm sežigajo na mestu poseka, saj industrijskih načinov izrabe še niso odkrili. Tudi južnoameriški kavčukovec (Hevea brasilien-sis) so včasih gojili izključno zaradi kavčuka. Pred kratkim pa so razvili tehnologijo izrabe njegovega lesa v pohištveni industriji, kjer je sedaj zelo cenjen. Tako so že izpopolnili klon, ki kljub izkoriščanju drevesnih sokov razvije višje deblo in kvalitetnejši les. Kjer se srečata reka in morje Zelo ponosni so na nasade v rečnih deltah (man-grove), saj so med prvimi, ki so z drevesno vrsto Rhizopora apiculata začeli izkoriščati mangrove, posebne gozdne habitate, kjer se srečujeta vpliv reke in morja. Reka prinaša mnogo hranilnih snovi in močne poplave v deževni dobi, morje pa sol in bibavico. Vendar se tu niso naselila samo nekatera drevesa, ampak se je razvilo pestro življenje, naselil pa se je tudi človek. Slikovite ribiške vasi na več kot dva metra visokih kolih kažejo, kakšne poplave morajo preživeti rastline, kadar se najvišja plima združi z najmočnejšo deževno dobo. Tako so morala drevesa zaradi ekstremnih pogojev razviti številne prilagoditve, na primer dihalne korenine - meter do dva Božič visok pletež korenin, ki se dviguje nad tlemi. Prilagoditev na obmorsko rastišče je tudi halofitstvo - sposobnost rasti v rahlo slanih okoljih. Na jadranskih otokih so nekatere rastline razvile podobno lastnost na rastiščih, kjer močan veter prinaša sol iz morja. Zelo zanimiva je tudi viviparija ali živorodnost rastlin, ki jo pri nas poznamo pri nekaterih travah ali sobnih rastlinah. V mangrovah kot oreh velika težka semena vzklijejo že na drevesu, razvijejo okoli pol metra dolgo steblo in kratko koreninico. Ob padcu z drevesa se koreninica zapiči v mehka tla in drevo nemudoma nadaljuje rast, saj se mora še pred poplavami močno ukoreniniti. Izkoriščanje takih rastišč zahteva mnogo ekološkega čuta in razvoj posebnih tehnologij. Les iz teh nasadov je trd in ima visoko kurilno vrednost, ki jo še povečajo z destilacijo v oglje. Prekuhavanje poteka v neposredni bližini nasadov, kjer vročina zaradi sevanja peči ter s temnim prahom pokritih tal še naraste. To in zračna vlaga, ki je v rečnih deltah vedno maksimalna, ustvarita razmere, ki jih lahko opišemo z eno samo besedo - savna. Kako ohraniti izumirajoče vrste? Velikoplantažno gojenje drevesnih vrst je tu v mnogočem podobno kmetijstvu, vendar so spremljajoči pojavi erozije in izgubljanja celotnih življenjskih okolij (habitatov) tipični za tropsko gozdarstvo. Erozija je zelo močna in večina rek je zato zemeljske barve, medtem ko so reke v večjih naravnih parkih temne barve zaradi velike vsebnosti taninov, raztopljenih v gozdnem humusu. Izmed habitatov so najbolj ogroženi nižinski ravninski gozdovi, ki so prebivališče neštetih rastlinskih in živalskih vrst. Mnogim živalskim vrstam najrazličnejših rodov iz teh habitatov grozi izumrtje. Vrh te ledene gore je javanski nosorog (Dicerorhi-nus sumatrensis). Vrsta je na robu izumrtja in več or- ■o ganizacij poskuša zagotoviti njen obstoj z razmno- o ževanjem v ujetništvu. V programu srečanja je bil n obisk dveh takšnih organizacij. Prva je bila živalski * vrt v Melaki, kjer jim je pred dvema letoma uspelo £ vzgojiti enega mladiča, druga organizacija pa se kljub £ štirim samicam in enemu samcu s takim uspehom ne more pohvaliti. Nižinski ravninski gozdovi so še naprej pod udarom, tamkajšnja gozdarska stroka pa nima niti moči niti volje za upiranje vladni politiki, ki bi lahko edina ustanovila obširne živalske rezervate. Napori posameznikov so tako vnaprej obsojeni na neuspešne poskuse in nemočno opazovanje. Sprehod med drevesnimi krošnjami Največji malezijski ponos so parki, ki jim namenjajo veliko površin in pozornosti. Na gozdarski fakulteti sta dva profesorja poverjena za to področje. Prvi predava o ekoturizmu in ga razlaga na dva načina. Najprej kot vejo turizma, ki naj bi manj obremenjeval okolje v primerjavi z gozdarstvom, drugič pa kot turizem, ki bi prodajal njihove ekološke posebnosti. Drugi profesor predava urbano gozdarstvo in se ukvarja z vplivom gozda na mestno okolje. Vsi malezijski parki so v osnovi gozdni, vsak pa ima še svojevrstne značilnosti, ki ga naredijo zanimivejšega. Poti po parkih so zelo domiselno urejene in te mnogokrat popeljejo tudi med drevesne krošnje. V ta namen so zgradili dolge viseče mostove, ki se počasi vzpenjajo in se nato raztezajo med najvišjimi vrhovi dreves. Manjša drevesa si lahko ogledate od zgoraj navzdol, v krošnjah večjih pa so zgradili drevesne hišice in lestve, tako da si lahko krošnjo podrobno ogledate tudi od znotraj. Obisk krošenj je zanimiv tudi zato, ker so dobri panoramski razgledi zaradi gostega podrastja zelo redki. Singapurski botanični vrt preseneča s svojo popolno urejenostjo, dopolnjeno z različnimi kiparskimi skulpturami. Zelo velika raznolikost je še poudarjena s posebnimi oddelki za nekatere značilne teme. Tu si lahko na enem mestu ogledamo drevesa, ki jih sicer poznamo iz domačega jedilnika, kot so cimet (Cin-namomum zeylanicum) ali klinčki (Eugenia aromat-ica). Če nas to ne zanima, lahko ves dan posvetimo opazovanju dreves z nenavadnimi lastnostmi, kot jo na primer Ceiba pentandra, drevo s trnastim deblom in več kot sto metrov dolgimi koreninami, ki jim lahko sledimo po vsej površini. Čoln v mangrovah. Priloga Dolenjskega lista 20 Akripol se lahko reši že v soboto Krčani lahko pomagajo Dobovcem do drugega mesta - TVebanjci si lahko z zmago nad Primorskimi novicami Pro makom zagotovijo prvo ligo že v rednem delu prvenstva Do konca rednega dela prvenstva imajo rokometni prvoligaši le še en krog, ki pa bo odločal o marsičem. AFP Dobova, ki je že zanesljiv udeleženec končnice prvenstva, bi se lahko vrnila na drugo mesto, če bi v gosteh premagla povsem Kodeljevo, ki je v hudi krizi, in če bi jim z zmago v gosteh nad Gorenjem pomagali Krčani, ki so si v soboto z zmago nad Inženiringom Sarbkom že zagotovili obstanek v družbi najboljših in več kot 6. mesta ne morejo osvojiti. Še najbolj pomembna je zadnja tekma za TVebanjce, ki so po porazu z Dobovčani v predzadnjem krogu zdrsnili na 10. mesto. Razlike med moštvi, ki se še borijo za obstanek v prvi ligi oziroma ki se še lahko izognejo zadnjim štirim mestom na lestvici, so majhne, saj >ma predzadnje Kodeljevo, ki je praktično že med zadnjimi štirimi, 15 točk, desetouvrščeni Akripol jih ima 16, Fructal in Rudis Rudar pa 17. Fructal bo v zadnjem krogu igral doma z AM Cosmosom Slovanom, ki se bori za četverico in bo napel vse moči, da Trboveljčane premaga, Fructal pa bi v gosteh tudi lahko premagal Prventa, ki nima kaj izgubiti. Usoda Trebanjcev je, če bo vse šlo po načrtih, predvsem v njihovih rokah, kar pomeni, da morajo v soboto zvečer pred domačim občinstvom V ČRNOMLJU PRVI KRANJ ČRNOMELJ - Na dvodnevnem ekipnem šahovskem državnem prvenstvu za učence osnovnih šol je zmagal Kranj, drugi je bil Stari trg ob Kolpi (Kapš, Kobe, Simčič, M. Kapš, Muhvič, Butala),-tretje pa Krško (Novak, Tomažin, Vilič, Župevc). Najboljši po šahovnicah so bili Kavčič (Kranj), Tadej Kobe (S. trg), Gašperšič (Kranj) in Sašo Župevc (Krško). premagati sedaj četrtouvrščene Pri- morske novice Pro mak in so torej v enakem položaju kot Rudis Rudar. K sreči tudi sobotni poraz še ne pomeni Akripolovega slovesa od prve lige, ampak le boj za obstanek s še tremi zadnjeuvrščenimi ekipami, med katerimi pa sta litijski Inženiring Sarbek in Kodeljevo za sedaj očitno šibkejši od Akripola. I. VIDMAR Kup medalj za mlade atlete Državni prvaki so postali Maja Nose, Matej Podkrižnik, Snežana Miladinovič, Luka Planinc in Luka Erkič Na pionirskem dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki v Ljubljani so se izkazali tudi novomeški, šentjernejski in brežiški tekmovalci. Novomeščani so prinesli domov dve zlati medalji. Prvo je v skoku v višino z dolenjskim rekordom 166 cm osvojila Snežana Miladinovič, njen uspeh pa je s 161 cm in drugim mesto dopolnila Maja Kranjčič. Snežana je predtem uspešno nastopila tudi na državnem prvenstvu za starejše mladinke, kjer je bila s 163 cm druga, tako kot Andreja Blatnik, ki je z 12,30 m izenačila dolenjski rekord v troskoku, kar je njena tretja rekordna znamka. Zelo uspešno zimsko sezono je z naslovom državnega prvaka v skoku v daljino zaključil Matej Podkrižnik, ki je tokrat preskočil 618 cm. Treba je povedati, da so člani atletskega kluba Krka na prvenstvu poleg teh treh medalj osvojili še pet četrtih in tri peta mesta, kar jih uvršča v sam vrh slovenske pionirske atletike. Tja pa zagotovo sodijo tudi Šent-jernejčani, ki so osvojili štiri medalje, eno četrto in tri peta mesta. Maja Nose je postala državna prvakinja v teku na 60 m (8,07 - rekord) in bila druga v skoku v daljino (515 cm), kjer je bila Katarina Kovačič s 508 cm tretja. Darko Drobež je v skoku v višino s 184 cm osvojil srebrno medaljo, ob tem pa so imeli Šent-jernejčani v Ljubljani še kopico finalistov. Tudi Brežičani so se vrnili domov s 4 madaljami. Luka Planinc je s 192 cm postal državni prvak v skoku v višino, Luka Erkič pa z 280 cm v skoku ob palici. Bronasti kolajni je osvojil Ilija Trajkovski v teku na 60 m (8,84) in v skoku ob palici z 250 cm. LESENE VSTOPNICE - Iz ostankov tropskega lesa afzelia, s katerim bo prekrita dirkališčna steza novomeškega velodroma, bodo izdelali obeske v obliki maskote mladinskih svetovnih prvenstev - jurčka na kolesu. Obeski bodo služili kot vstopnice za ogled tekmovanj na dirkališču od ponedeljka, 12. avgusta, do petka, 15. avgusta. DESET DISCIPLIN - Mladi kolesarji iz celega sveta se bodo v času mladinskih svetovnih prvenstev na dirkališču pomerili v 10 disciplinah, naslov mladinskega prvaka pa bo osvojilo 6 fantov in 4 dekleta. Fantje se bodo pomerili v zasledovalni vožnji posamezno in ekipno, kronometru na tisoč metrov, v šprintu, v vožnji na točke in v olimpijskem šprintu. Dekleta bodo tekmovala v zasledovalni vožnji, kronometru na 500 m, šprintu in vožnji na točke. Po mnenju poznavalcev bo najbolj zanimiva vožnja na točke, oziroma kakor temu rečejo kolesarji, kriterij. v Šport iz Kočevja in Ribnice ODBOJKA - Odbojkarice Lika Tilie so dosegle pomembno zmago v boju za obstanek v ligi. V poldrugi uri so premagale zelo neu-godne.nasprotnice iz Zgornje Savinjske. Z odlično igro v polju so dobile prvi niz, v drugem so nekoliko zaspale, najbolj negotov pa je bil tretji niz, v katerem sta se ekipi ves čas menjavali v vodstvu. Kočevske so si zmago zagotovile z boljšo igro v polju in borbenostjo. ROKOMET - Rokometaši Inlesa so povsem zasluženo premagali Preddvor in so sedaj najresnejši kandidati za prvo mesta v zahodni skupini druge lige. Preddvor je bil Ribničanom enkovre-den le do 5:5, potem pa je bila igra v znamenju domačih, ki so s pol moči prišli do novih točk. Obe moštvi sta igrali v obrambi precej slabše kot v napadu. Največ zadetkov je dosegel Milan Jurič (10). V prihodnjem kolu gostujejo Ribničani v Sežani. NAMIZNI TENIS - Po gladkem porazu v Murski Soboti, kjer so Kočevci nastopili brez Komca, Speliča in Murna, so na tekmi proti Mariboru načrtovali zmago in s tem četrto mesto na prvenstveni lestvici. Gregor Komac, najboljši igralec prve lige, je nepričakovano doživel poraz proti Kriuškinu, za igro pa nista bila razpoložena niti Spelič niti Murn. Ce se hočejo' uvrstiti v ligo četverice, morajo v zadnjih dveh krogih premagati Vesno in Preserje. ROKOMET - Rokometašice Kočevja so doživele hud poraz v Žalcu. Ves čas tekme so bile v po-_ drejeni vlogi, saj je povsem jasno," da trener Zdenko Mikulin nima ekipe, ki bi se lahko kosala vsaj s povprečnimi ekipami prve lige. Končni izid 35:19 (17:10) povsem ustreza dogodkom na igrišču. Tokrat so se med strelke vpisale skoraj vse gostujoče rokometašice, največ zadetkov pa je dosegla Lorena Mikulin (6). V naslednjem krogu bodo Kočevke doma igrale z mariborskim Branikom. KEGLJANJE - Končalo se je prvenstvo v drugi ligi. Kegljačice Kočevja so imele priložnost za uvrstitev v prvo ligo, toda v odločilni tekmi so doma s 3:5 izgubile proti Eti iz Kamnika in zasedle tretje mesto. Člani so premagali Kamnik s 6:2 in so na koncu peti. SODRAŽICA - Na smučišču Izbir je v veleslalomu nastopilo 52 tekmovalcev. Prizadevni člani domačega smučarskega kluba vabijo na tekmovanje v smučarskih skokih, ki bo v nedeljo, 24. marca, ob 13.30 na 40 metrski skakalnici Pesek. V nedeljo, 31. marca, bodo za zaključek uspešne sezone na Travni gori pripravili še tekmovanje v smučarskih tekih. Zmagovalci nedeljske tekme so: Tadej TVoha pri dečkih, Miran Zevnik pri mladincih, Miha Gornik pri članih in med članicami Barbara Gradišar. M. GLAVONJIČ Z/l BORILNE VEŠČINE - Novomeščanka Zlatka Todič je v Vrhovčevi ulici v Novem mestu pred kratkim odprla prvo trgovino v Sloveniji, namenjeno opremi za borilne veščine, ki jo je sicer precej težko najti celo v najbolje založenih športnih trgovinah. Predtem je v isti trgovini prodajala tekstil in oblačila, vendar posel v ulici, ki je v neposredni bližini mestnega središča, a kljub temu vanjo zaidejo le redki, ni šel. Sedaj je obiskovalcev trgovine več, vendar večina mladih fantov, ki jih zanima karale ali kakšna druga borilna veščina, razstavljene boksarske rokavice, zaščitne čelade, kimone in drugo opramo le ogledujejo. (Foto: I. V) NOGOMETNA ŠOLA - V okviru nogometnega kluba Pletisa Kolpa iz Podzemlja je v letošnjem šolskem letu začela delovati nogometna šola za učence 1. in 2. razreda osnovne šole, ki je ena prvih tovrstnih šol v Sloveniji. Namen šole je naučiti otroke nogometne igre, discipline, delovnih navad, družabnosti. Zanimanje za šolo je nad pričakovanji, saj se je vanjo vpisalo že 26 učencev, vendar prijave še vedno sprejemajo. Treninge pod vodstvom trenerja Mladena Vučkovca imajo mladi nogometaši tako v Podzemlju kot v Metliki, za prevoze pa je poskrbljeno. (Foto: M. B.-J.) KREDITI ŽE OD TOM + 6% Leasing Izjemni popusti z ^ CC Z oo uj nr to N i ° er S ® SVVIFT1.0GC 14.990 DEk BALEN0 1.3 GL ECO 17.990 DEM BALEN0 1.6 GL 2 air ser 21.740 DEM BALENO 1.6 GLX 2 air ser 25.490 DEM MARIIH y Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov d.o.o. Novo mesto, Podbevškova 4, tel./fax: 068/26-077, 341-300 | Prodaja vozil in rezervnih delov - servisi KONKURENČNE CENE, POPUSTI, KONKURENČNE CENE, POPUSTI FORD ESCORT 1.6i CLX 25.990 DEM , 28.400. DfcM- ESCORT 1.8i GT car. 30.990 DEM ^aažoo-P6M DAEVVOO RACER 15.999 DEM - 16,980 DEM- NEXlA 18.145 DEM -10.aa? DEM- ESPERO 23.325 DEM RABLJENA VOZILA Mitsubishi Galant TD 1994/4 19.500 DEM Renault Nevada 21 1991/10 15.500 DEM Citroen BX 1990/3 9.600 DEM Škoda Favorit GLX 1993/3 8.500 DEM Škoda Favorit GLX 1994 9.500 DEM REZERVNI DELI FORD OPEL RENAULT 5 zavorni disk 4.662 SIT 3.532 SIT 2.601 SIT zavorne ploščice 5.605 SIT 2.032 SIT 2.607 SIT gar. sklopka 21.672 SIT 16.119 SIT 13.946 SIT filter olja 1.305 SIT 918 SIT / žaromet 12.729 SIT 8.436 SIT / ležaj kolesa 8.098 SIT 5.352 SIT 6.420 SIT in še veliko drugih rezervnih delov. Za rezervne dele, ki so vgrajeni v našem servisu,nudimo 6 mesecev garancije. Obiščite nas in se priporočamo! 62iOI MIM OZ, l |. KirbiSe*ih ir Merim: on,2) «92-25« Matična farma južnoameriških CHINCHIL s 16-letnimi izkušnjami na mednarodnem trgu krzna Začnite donosno delo — dodatno ali poklicno: postanite naš partner! • Pogoji: ljubezen do živali, nekaj začetnega kapitala in prostor cca 10 m2, ki ga je možno ogrevati. • Nudimo vam-. visoko kakovostne živali in strokovno pomoč. • Zagotavljamo: odkup živali — ceno, zanesljivo poslovnost. Informativni seminar za območje Novega mesta bo v soboto, 23. marca. Vse informacije po telefonu: Novo mesto, 068/21-046 od 18. do 20. ure IZBERITE SAMI Avtomobili Hyundai so vedno boljši, vedno zmogljivejši in cenovno vedno ugodnejši Lantra Sedan in Lantra Wagon sta prostorna in zanesljiva avtomobila. Na voljo sta z zmogljivima motorjema prostornine 1,6I s 114KM ali 1,81 s 130KM. Garancija velja 3 leta ali 100.« JO prevoženih kilometrov. Na seznamu opreme je tako rekoč vse, kar si lahko zaželite za bolj udobno in varnejšo vožnjo. VEDNO NA DOBRI POTI EMINENT d.o.o., Kandijska 14, Novo mesto, tel.:068 28 950, 323 902 EMINENT d.o.o., Cesta Krških žrtev 51, Krško, tel.: 0608 22 950 BARLOG d.o.o., Obrtniška 18, Trebnje, tel.: 068 44 627 <&> HYunnni Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pred papeževim obiskom Dol. list št. 11, 14. marca Kot vemo, pride k nam v maju na obisk papež Janez Pavel II. Vsak še tako navaden obisk je osvetljen z več strani, ta pa, ki je na najvišji ravni, pa še posebno. Polemike so tako tudi tu različne in tudi z mojim mnenjem se verjetno ne bodo vsi strinjali. Mogoče bi moral biti na strani tistih, ki omenjajo ponovno pokristjanjevanje ipd. Vendar pa mislim, da v tem primeru ta bojazen lahko odpade. Prvič: vemo za papeževo ekumensko delovanje, in drugič, da se je srečal z Gorbačovom v času, ko sta še obe ideologiji veljali za nedotakljivi. ANTON JUDEŽ SDSS za večinski volilni sistem Dol. list št. 11, 14. marca Pozdravljamo pobudo SDSS za referendum o volilnem sistemu. Četudi nam večinski sistem ne ugaja najbolj, ker zoži možnosti mišljenjskih manjšin, da pridejo do predstavnikov v parlamentu, se nam zdi vseeno daleč prijaznejši od dosedanje nepregledne parti-tokratske solate. Ne vidimo upanja, da bi nam sedaj veljavni volilni sistem lahko letos ali čez štiri leta prinesel večino odgovornih in legitimnih poslancev. Nelegitimen parlament do konca desetletja in stoletja in morda še v prvih letih naslednjega se nam zdi tako škodljiv za razvoj dežele, da vidimo v odporu pred radikalno spremembo volilnega sistema ekvivalent narodne izdaje, toliko bolj, ker je edini opaznejši argument tega odpora nevarnost, da bi temeljita sprememba zmedla volilno strategijo partitokracije. Sistem, ki bi se nam zdel za Slovenijo optimalen, bi odstranil drobtinčkanje in sprejel vso deželo kot eno volilno enoto, s korekturo, da bi volilci izbrali dva kandidata s strankine volilne liste in bi bili izvoljeni kandidati, ki so na svoji listi dobili največ glasov. Slovenija je dovolj majhna in povezana med seboj, da se zdi logično in smiselno omogočiti volilcu iz Sežane, da podeli svoj glas denimo mariborskemu Križmanu, ali volilcu iz Lendave, da glasuje za Cirila Zlobca. Tak volilni sistem bi omogočil vsem državljanom izbiro, koga res želimo v parlamentu, podprl horizontalne povezave v deželi in zavaroval proporcionalni vpliv mišljenjskih manjšin. GORAZD DREVENŠEK Za Novo stranko Od zmage do zmage ■ do končnega poraza Dol. list št. 10, 7. marca med temi pa je bil tudi avtor teh vrstic. Ob razpravah o novomeškem prazniku sem namreč v svojem mnenju zapisal: “Od različnih predlogov se mi zdi najbolj umesten dan 7. april, torej dan, ko je Novo mesto leta 1365 dobilo mestne pravice.” Ko sem pisal svoje mnenje, sploh nisem vedel, kdo je predlagal ta in druge datume, in me to tudi danes niti najmanj ne zanima. Te podatke sem izvedel šele iz članka g. Bartlja. Zato je ščanskih demokratov” Polemikam okoli datuma novomeškega praznika še ni videti konca. To je razvidno tudi iz članka g. Andreja Bartlja v Dolenjskem listu (7. marca 1996, str. 3), v katerem je v stilu dobrega žurnalista rumenega tiska opisal zadnje dogodke o tem vprašanju. Resničnost navedb pri tem ni pomembna, saj ne gre za objave v kulturnih ali strokovnih revijah, pri katerih zahtevajo uredništva bolj resen in bolj argumentiran stil pisanja. V časopisu pa si je g. Bartelj lahko privoščil tudi več neresnic in mi- mogrede ožigosal še tiste, ki ima-' . dri jo drugačno mnenje kot on sam, večjo težo in ki bi pripomogel k razjasnjevanju nesporazumov. Namesto takšnega bi bilo potrebno uporabiti bistveno drugačne argumente. Ali pa je morda stilu novinarjevega poročanja botrovalo pomanjkanje argumentov - ali morda kaj drugega? dr. ALEŠ GABRIČ Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana njegova navedba, da sem podprl Jlog kr “7. april - po novem predlog kr- precej Podprl Krško le ni Černobil bosa in skregana z dejstvi. Podprl nisem niti predloga Liberalnih Dol. list št. 11,14. marca demokratov, niti Krščanskih demokratov, niti Združene liste, niti predloga, ki ga je napisal Andrej Bartelj, pač pa podpiram predlog za razglasitev 7. aprila za novomeški praznik - če g. Bartelj tega ne razume, potem mu jaz ne morem pomagati. V mojem Prispevku k razpravam o novomeškem prazniku, kije prispel na naslov novomeškega župana, ni nikakršnih strankarskih ali ideoloških opredelitev, ker me te pač ne zanimajo in jih v svojem strokovnem delu ne uporabljam. O tem, za kakšnega “težkega strokovnega novomeškega rojaka” (gre za oznako g. Andreja Bartlja) gre v mojem primeru, pa so veijet-no bolj kot avtor te oznake pristojni soditi tisti, ki se na probleme, o katerih pišem, vsaj količkaj spoznajo. Res pa je tudi, da se je prav težko braniti pred svojimi besedami, kijih nisi izrekel, in pred mislimi, ki jih ne misliš. Poleg tega bi vsakemu zgodovinarju to vzelo precej časa, saj je izrabljanje strokovnih stališč zgodovinarjev v strankarske, ideološke in še kakšne namene v zadnjih časih precej pogost pojav. Zadosti bo pojasnjevanja, zato bom raje kar navedel, kaj sem napisal v svojem stališču: “Datum podelitve mestnih pravic je bil razglašen za mestni praznik v številnih, tudi slovenskih mestih. Eden od močnih argumentov za ta izbor je že sam Rudolf Habsburški na novomeškem grbu. Kajti če bi prevladali argumenti proti 7. aprilu, bi morali hkrati z izbiro primernejšega datuma za mestni praznik premišljevati tudi o primernejšem mestnem grbu. Proti predlogom, ki izhajajo iz srednjeveških tradicij, se pogosto uporablja argument, da so tedaj na Slovenskem vladali fevdalni gospodje in monarhi tuje, germanske nacionalnosti. Toda ta argument ne zdrži resnejše znanstvene kritike, saj srednji vek pač ni poznal nacionalnih problemov.” Stvar vsakega posameznika je, če se s tem strinja ali ne. Ni pa vseeno, če spreobrača misel zapisanih besed. G. Bartelj je tako med drugim tudi zapisal, da predlog za novomeško pomlad “na županovi tribuni ni bil deležen nikakršne strokovne milosti”. Kako je tribuna potekala, ne vem, saj na njej nisem bil prisoten, vem pa, kaj sem zapisal v prispevku k razpravam. Omenil sem tudi novomeško pomlad. Pri tem sem opozoril, da je treba biti pazljiv, na kateri datum “obesiti” spomin nanjo. Daje treba biti z datumi in letnicami pazljiv, pa je dokazal že g. Bartelj, ko je letnico novomeške pomladi zgrešil za “skromnih” šest let (gre za tiskarskega škrata, opomba uredništva). O tem do- godku sem torej zapisal: “Izbor 7. aprila za novomeški praznik pa še ne pomeni, da bi morali pozabiti : pomeni, da bi morali pc na novomeško pomlad... V spomin spo nanjo bi lahko tempirali kulturno dogajanje Novega mesta in v tistih dneh postregli Novomeščanom s številnimi kulturnimi prireditvami ali morda celo pripravili proslavo v obliki kulturnega praznika.” Bartljev članek je napisan v stilu poceni političnega obračunavanja v predvolilnem boju. Zakaj je _ v vanj vpletel tudi mene, mi ni jas- \1fl(*nft no (je mogoče njemu?). Sam nisem bil nikoli v nobeni stranki in lahko reč^m, da mi ni nobena bližje od c*.-ge; bolje rečeno, vse ko oddaljt so mi enako oddaljene, in to v razdaljah, ki se merijo s svetlobnimi leti. V eni stvari pa se z g. Bartljem le strinjam - da so s t-akšnimi in drugačnimi obletnicami in spominskimi proslavami vedno križi in težave, saj vedno kdo najde kakšen pomislek proti. Znan je primer iz Celja, ki je dobilo mestne pravice 11. aprila 1451, na isti datum leta 1941 pa so nemški okupatorji vkorakali v to mesto. Dodal bi le še eno misel: če kakšen predlog ni dobil širše podpore, potem argument užaljenosti pač ni tisti, ki bi imel v polemikah upočasnjena denacionalizacija Dol. list št. 9, 29. februarja lo, pa v lasti Kmetijske zadruge Trebnje. Se bolj se zatika in ni prave volje za vračanje, nastajajo pa celo odpori, pri vračanju objektov. Ta naša ocena velja tako za staro občino kot za Upravno enoto, ki sedaj rešuje ta vprašanja. Nekateri upravičenci v postopku denacionalizacije sploh še niso prejeli odgovora na svojo zahtevo, kije vložena že nekaj let. Ugotavljamo, da se kljub jasnosti zadev nekateri postopki za vračanje še niso začeli, kaj šele reševali. To velja na primer za zahtevo Župnijskega urada Trebnje, ki je vložil zahtevo za vračanje dela župnišča, na in dela objekta, Ob sleherni akciji nasprotnikov jedrske energije se zgane močan medijski stroj v podporo krški nuklearki. V zadnjem primeru je še posebno žalostno, da se je na našem prostoru v boj med prvimi podal odgovdrni urednik DL Marjan Legan. Poslanec dr. Leo Šešerko se je pač poslužil zakonske možnosti. Slovenci doslej nismo imeli prilike, da bi se o zloveščem jedrskem mastodontu na potresnem Krškem polju sploh lahko kakorkoli odločali. Slovenija ni Sovjetska zveza in kakršnakoli nesreča nas bi izbrisala iz teh logov. Nastavitev akcije zbiranja podpisov zakonodajnega referenduma ob obletnici hude černobilske nesreče je zelo umestna. Nakup oziroma zamenjava pa-rogeneratorjev je odvisna predvsem od 18-odst. začepljenosti cevi. Če bo opravljena šele čez štiri leta, bo to vsekakor zelo vprašljivo za nuklearkino varnost. Kako je z vlado “strokovnjakov”, vemo že od grških polisov dalje. Ni se obnesla. Za krški primer brisanja potresnih prelomnic imamo še na srečo žive pokončne slovenske može (kar v tistih časih ni bil mačji kašelj) npr. prof. Sergeja Bubno-va, ki je bil iz takratne komisije protestno izstopil. Tudi sodelavec, dipl. inž. geologije Uroš Premru, Kulturnega doma i v katerem je sedaj Kmetijska zadruga Trebnje, in pri tem navedel tudi razumno rešitev omenjenih zahtev. V tem trenutku gre samo za lastnino, ne pa zato, da bi koga izselili. Objekti se tudi sedaj dajejo v najem, samo tisti, ki to daje, ni pravi lastnik. Tu ne vidimo nobenih ovir za izpeljavo postopka na podlagi veljavne zakonodaje. Veijetno so v ozadju omenjenih zadev tudi “igralci”, ki poskušajo za vsako ceno omenjene procese zaustaviti. So pa še tudi drugi nerešeni problemi pri vračanju objektov, na primer Grmada Trebnje, obe trgovini Mercatorja in drugi, ki čakajo na rešitev. 00 SKD 1Vebnje MARJAN ZUPANČIČ predsednik Zakaj sem članica ZLSD Dol. list št. 9, 29. februarja Napačno ste me razumeli, spoštovani g. Pacek. Vi mislite, da sem v Združeni listi zato, ker sem brezbožna. Resnica je, da sem glo-a. V dušah desettisoče “Lepa Anka po Henčkov o” V nedeljo, 17. marca, sem gledala oddajo ljubljanske TV “Po domače", v kateri je nastopil ansambel Henčka Burkata. Zbodlo me je v oči in še bolj v srce, ko sem slišala, da si je Henček preprosto sposodil in priredil za svojo instrumentalno zasedbo našo staro pristno belokranjsko melodijo “Lepa Anka ”. Tudi besedilo je prirejeno v tem smislu (za avtorja tega žumotvora ’ sicer ne vem, upam pa, da ni kakšen Belokranjec) in zdi se mi, da je s to izvedbo razvrednoteno narodno blago. Kot Belokranjka imam “LepoAnko”in tamburice neizmerno rada, zato menim, da bi noben narodnozabavni ansambel ne smel tako potvarjati pristnega narodnega blaga. Izgovori, ki jih ansambli pogosto poudarjajo, češ da s takimi priredbami iztrgajo iz pozabe stare pesmi, tukaj niso umestni. Belokranjci vse bolj oživljamo naše stare pesmi, kar dokazujejo tamburaši, naše folklorne skupine in ljudje nasploh. Narodnozabavni ansambli naj ustvarjajo svoje umetne pesmi, in če bo kdaj katera izmed njih tako dobra, da bo ponarodela, bo to največji njihov uspeh, in ne obratno. Pohvale je vredno le to, da so nekateri glasbeniki (tako kot Silvester Mihelčič) ponovno notno zapisali izvirne belokranjske melodije, ne pa, da jih prireja za svoj komercialni namen in jih tako rekoč maliči narodnozabavni ansambel. FANIKA POŽEK Črnomelj Gubčevci protestirajo proti rušitvi Mestnemu svetu Ljubljane Svet mestne občine Ljubljana predlogi nekaterih svetnikov desi ničarskih strank za odstranite' spomenika Edvardu Kardelju i« Borisu Kidriču v Ljubljani niso, z ničimer utemeljeni, ampak izražaj jo le sovraštvo do vsega, kar je bilo ustvarjeno z narodnoosvobodilnim bojem. Zato so tudi v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Naša brigada, v kateri se je štiri leta borilo prek 3.000 bork i« borcev, je imela do znane osamosvojitve domicil v občini Ljubija-na-Center, kar smo do porabe tega akta oboji globoko spoštovali. Ko smo 4. maja v bojih s sovražnikom osvobodili Kočevje, smo ot prihodu proti Ljubljani zvedeli, d* nastaja prva slovenska vlada, kij« 5. maja 1945 prisegla slovenskem« narodu v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič. Znano je, da je vsa naša brigada sodelovala v hudih bojih za os- voboditev Ljubljane in imela n) pragu svobode največ žrtev n* Orlah. Domala vsa Ljubljana j( nas borce Gubčeve in drugih partizanskih enot 9. maja 1945 prisri- no pozdravila, ko smo korakali pf ubl Ljubljani, kot osvoboditelje. je za Dnevnik jasno napisal, kako abn boko verna. V dušah desettisočev ljudi, ki jih osebno poznam, sem našla pravega in živega Boga. V Združeni listi sem zato, 1 je bilo, za te namene dobro plačani mag. Gregorič iz Uprave za jedrsko varnost pa še vedno prodaja meglo nekih študij na tem izredno tresočem se polju. Dogaja se svoj-ika naših strokovnja- stvena tragil kov. Ti, ki so že stali možato za svojo stroko, ko je bilo to res nevarno, so anatemizirani še drugič, za razliko tokrat v demokraciji. Potem pa naj kdo še pisari o kakšni stroki! V drugem odstavku omenjenega uvodnika kar mrgoli nevzdržnih stališč. Simbolni pomen Černobila in na tisoče po vsej SZ razseljenih žrtev (ubogi vojaki, ki so jih naganjali krotiti pobesneli reaktor) res ne potrebuje umovanja med grafitom in težko vodo. Ogromna moč atomov, če ni ustrezno hlajena in nadzorovana, lahko povzroči kataklizmo (Otok Treh milj). Le-ta se ni zgodil v pri nas hudo podcenjevani Rusiji, temveč v ZDA. ICISA mednarodna komisija je prav za Krško ugotovila izredno slabo uresničevanje teh zahtev. Jedrske multinacionalke so v izrednih težavah, ker se je v zahodnem svetu gradnja nukleark izredno omejila. Kakšna je njihova morala, je lepo vidno; za dober denar so pripravljene storiti vse, tudi frizirati po celo njihovem mnenju tako nevarne in z vojaško industrijo povezane sovjetske nuklearke. V sklepu seje uvodničarju hudo zapisalo, zakaj bi morali prav mi opuščati to nesrečno energijo. Da, prav Italijani so še v času svojih socialističnih vlad zaprli prav vse svoje nuklearke. Tudi Nemčija je ustavila nuklearke v bivši Vzho- zato, ker ima v svojem programu skrb za delavca, za malega človeka, da bi ljudje, tudi neuki, živeli človeka vredno življenje in da bi ljudje živeli od dela svojih rok. Naj ob tej priložnosti povem, da v preteklih 50 letih ni bilo tako hudo, kot pišejo nekateri v desnem časopisju. Vedno več ljudi se z nostalgijo spominja socialističnega sistema. Pa ni nič sistem kriv, da ga ni več. Krivi so naši pokvarjeni karakterji. Nekje sem že napisala, da sem v svojem dolgoletnem službovanju spoznala komuniste s svetniškimi dušami in ljudi, ki se imajo za kristjane, a imajo pokvarjene značaje. TINCA KUHELJ Šentjernej • Prepričan človek je toleranten. (Kovačič Peršin ) • V času propagiranega ateizma je bilo več osebne, pristne vere kakor danes, ko je pošten vernik hudo preizkušan zaradi neevan-gelijskega obnašanja Cerkve. (Kovačič Peršin) LEPA POČASTITEV OBLETNICE DOMA ČRNOMELJ - L marca je Dom starejših občanov Črnomelj praznoval osmo obletnico obstoja. Od leta 1988, ko je sprejel prvih trinajst oskrbovancev, pa do danes se je število le-teh povečalo na preko dvesto. Dom je zaseden preko svojih zmogljivosti, na sprejem pa čaka še vrsta ljudi. Ob jubileju so zaposleni pripravili svojim oskrbovancem kratek kulturni program. V jedilnici, ki se je za kakšno urico spremenila v dvorano in je bila kar pretesna za gledalce, se je zbralo kakšnih 80 oskrbovancev. Po kratkem nagovoru direktorja doma Milana Kranjca je imela svoj kulturni program Folklorna skupina Dragatuš. Lepo bi bilo, ko bi se takšni in podobni programi v domu vrstili večkrat, saj prinašajo kanček drugačnosti v sicer večkrat siv vsakdan. ANITA MATKOVIČ • Člani občinskega odbora Zvezi borcev NOB občine Krško odločit« protestiramo zoper razpravo' Svetu občine Ljubljana o odstranitvi spomenikov Borisu Kidrič« in Edvardu Kardelju. Svoj protesj utemeljujemo s tem, da je bi' Boris Kidrič prvi komisar Slovenske partizanske vojske, ki je med prvimi v zasužnjeni Evropi pri; žgala plamen upora - upora proli okupatorju. Bilje prvi predsednik slovenske vlade v vsej zgodovini tega naroda. Edvard Kardelj sej( z vsemi močmi na mirovni parišl« konferenci zavzemal za priključek Primorske k matici Šloveniji; Prav tako seje s svojimi nastopi' sporu z Informbirojem v ZN zavzemal za obstoj Jugoslavije in * tem Slovenije! In kar je najpomembnejše, Kardelj je bil avto! Ustave iz leta 1974, v kateri je ' upravno-pravnem smislu razvil samostojnost in državnost federalnih enot Jugoslavije in s tem utemeljil pravno podlago za odcepitev Slovenije v letu 1990j ZDRUŽENJE BORCEV UDELEŽENCEV NOB OBČIN* KRŠKO Zato tudi mi odločno protesti" I ramo zoper nameravano vandal’ ' sko početje nekaterih politični« strank in posameznikov, ki hočej^ nasilno prikrajati znana zgodovin"!' ska dejstva po svoje in ki zanikaj0 1 boj in žrtve za svobodo Sloveniji; I Prepričani smo, da so spomefl1" 1 ki našega naroda; zato nima pr3*j J nihče moralne in oblastniški pravice posegati za njihovo odstri 1 njevanje in s tem ponižati tudi ujj;l i ledne umetnike, ki so ustvarfl1! i spomenike. Za skupnost borCJ j 4. SNOUB Matija Gub«j IVAN BAP| dni Nemčiji. Tudi v svetu ne manj- ka zaustavljenih nukleark. In domnevno tako čista jedrska energija? Ne, hvala! ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje menimo, da so bili še v času obstoja stare občine Trebnje in pozneje doseženi nekateri pozitivni rezultati pri vračanju premoženja. Tu mislimo predvsem na vračanje gozdov. LOVSKI ČUVAJI - VARUH! N ARA VE - Ekološka osveščenost, varstvo živalskega in rastlinskega sveta so ič Jarniki, ki Lovsko zvezo Slovenije kot krovno organizacijo “zelene bratovščine" vodijo k novim usmeritvam• '| sklopu izobraževalnega programa je v februarju in marcu letos v Novem mestu pri Zvezi lovskih družin mesto, ki je bila ustanovljena pred enainpetdesetimi leti, potekal tečaj za lovske čuvaje, ki ga je obiskovalo1,1 uspešno zaključilo 32 tečajnikov. Lovski čuvaji, ki so pri opravljanju gojitveno-čuvajske službe uradne osebf] lmnm »»> /s»«^ ~...-.. / _•*.* __j. ... _.. __ * •».».• » i •» > • ••» Zatika pa se (članek, “Trebnje predstavilo upravno enoto”, DL X......................... 29. februarja) pri vračanju kmetijskega zemljišča, kije sedaj v lasti Sklada, prej, ko bi se lahko vprašanje vračanja zadovoljivo reševa- imajo pomembna pooblastila pri varovanju lovišč, predvsem pa zaščitnih in ogroženih živalskih vrst, kijih jt leta 1993 z uredbo zaščitila Vlada Republike Slovenije. Med glavnimi nalogami ne bo samo odkrivanji 'J preprečevanje krivolova, lovski čuvaji bodo skrbeli za varovanje naravnega okolja, zaščito ogroženih živalski vrst in za nadzor lovskih urpavičencev, ko s svojimi postopki do živali in uporabnikov prostora - spomnimo samo medijsko odmevnega streljanja psov - niso za zgled lovski organizaciji. Na zaključnem izpitu so lovski čip™ pokazali primerno znanje, omenimo naj, da so najboljši uspeh dosegli Anton Mlakar (LD Novo mesto), Marj‘,f Jenko (LD Škocjan), Brane Križe (LD Toplice) in Dušan Podkrižnik (LD Gorjanci), kar je zagotovilo za mor11' ni lik lovca - naravovarstvenika, ki bo vzgled ljubiteljem narave, predvsem pa negacija Tofovega lika lovca, r fotografiji: lovski čuvaji s člani izpitne komisije, kiji je predsedoval referent za izobraževanje Zveze lovskih dru$ Novo mesto Franc Bevc. (Fotografija: Marko Klinc, besedilo: Bojan Avbar) APLAVZ NI OBVEZEN °| Tri sramote • 7l Če hočete, da vas bo v Metliki sram, odpeljite obiskovalca na Veselico, na kopališče ali k Martinovi cerkvici. Veselica je hribček z gostiščem, ki je v svoji zgodovini večkrat zamenjalo gospodarja. Njegova vrata so že nekaj časa zaklenjena, zgradba in njena okolica pa sta v žalostnem stanju. Razbite steklenice, polivinilaste vrečke, posušena trava in grmove so najštevilnejši gosti Veselice, ki je nekdaj slovela daleč naokoli. Kdorkoli ježe lastnik, je slab gospodar in si tega imena sploh ne zasluži. Na metliškem kopališču ni dosti bolje. Z javnimi deli so fes nekaj uredili, a vse premalo. Carina, ki je bila izgovor za zanemarjenost in pozabljenost metliškega kopališča, to več ne more biti, saj je bivši izvršnik poskrbel, da so speljali cesto mimo nje in kopalcem ni treba več kazati policistom in carinikom dokumentov, če se gredo namakat v Kolpo in ne “švercat” na Hrvaško. 8. junija bo na metliškem kopališču velika železničarska prireditev, na katero se bo iz vse Slovenije z vlakom pripeljalo najmanj osemsto ljudi. Kanalizacije, ki priteče iz Križevske vasi in se nad kopališčem izliva v reko, do takrat res ne bo mogoče speljati pod kamp, obrežje pa bi se dalo očistiti, nekdo bi lahko zamenjal razbite žarnice, pobral veje, zamenjal polomljene klopi in podobno. Tudi v bifeju Breza bi lahko odprli okna, prezračili prostore, prebarvali okenske okvirje itd. Za začetek bi bilo to že kar dovolj. Lani so posekali grmičevje in drevesa okrog Martinove cerkvice, tako da je zdaj lepo vidna. Do potankosti. Do širokih rež v stenah, ki nakazujejo, da je stavba v kritičnem stanju. Ko se bo zgudila vase, bo prepozno jadikovati, da je Metlika izgubila pomemben kul-turno-zgodovinski spomenik. Je kdo v Metliki toliko moža, da se bo zavzel za Martinovo cerkvico? TONIGAŠPERIČ K no , s 8' č« !Sl >i! n ed ri* >ti it ni s el i! »■ s O’ ji i I e. ni e 9 N v £ SE ENKRAT O “NOVICAH” / V zadnjih številkah Dolenjske-j'J lista me je zbodlo v oči predli J?em negativno pisanje o črnoma-jskem informativnem časopisu ] Joviče iz naše občine. Čutiti je '1 ”'lo, da časopis ni potreben. Ven-1 % se gaje veliko ljudi razveselilo, \ Saj je poleg Belokranjskega oglas-J "'ka, ki pa prinaša zgolj reklame, ’ f° edini časopis, ki izhaja na tej )"*rani Gorjancev. Prihodnost jj finskega časopisa je v tem, da j 'jhn lahko prinaša koristne in za-[1|rnive novice. Res je sedaj glede | fega še preskromen, a upam, da se i “o njegova vsebina izboljšala. 1 D. S. Vinica OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV METLIKA V četrtek, 14. marca, smo imeli metliški upokojenci v restavraciji metliške Beti letni občni zbor. Zbralo se nas je kar 240. Najprej so nas s kul-lurnim programom pozdravili otroci iz vrtca z belokranjskimi plesi ter recitatorji in glasbeniki iz osnovne in glasbene Sole. Zbora so se udeležili tudi predsednik Zveze dru-Stev upokojencev Slovenije Vinko Gobec ter predsedniki društev upokojencev Gradac, Semič in Suhor. Vsak član je prejel bilten, v katerem je bilo poročilo o našem lanskem delu in finančno poročilo ter Program dela v letošnjem letu. Člani društva smo bili zadovoljni z delom izvršilnega odbora s predsednikom Jožetom Jankovičem na čelu. Naše najpomembnejše delo v Preteklem letu je bila prenova razpadaječega poslopja ob hiši društva upokojencev, v katerem bo trgovina. Lani smo pripravili tudi izlete, Športna tekmovanja, skrbeli Za rekreacijo in se ukvarjali s humanitarno dejavnostjo. VIDA STANKOVIČ tajnica DU Metlika Moje izkušnje s cepljenimi orehi S pravilnim izborom sort, odporni proti pozebi, do uspešnega pridelovanja Na naših vrtovih so pogosto zasajeni orehi; večinoma so seme-njaki, ki so vzgojeni iz ploda. Mnogo dreves je tako imenovanih koščakov, ki imajo drobne plodove s trdo lupino, posamezna drevesa pa imajo mehko nezaprto lupino, ki jo ptice zlahka uničijo, ob stiku z vlago pa jedrce poplesni. Največ škode na teh drevesih naredi pozna spomladanska pozeba in lahko ostanemo brez plodov. Izpostava Biotehniške fakultete v Mariboru pod vodstvom inž. Anite Solar se že vrsto let uspešno ukvarja s selekcijo cepljenih orehov pozne vegetacije; rezultat so domače sorte elit, petovio, MB-24, rače-sel. 866... Orehi pozne vegetacije odganjajo kasneje, v jeseni pa končajo rast prej. So odpornejši proti bolezni in prej zarodijo. Plodovi imajo primerno razmerje med lupino in jedrcem, so primerno zaprti, svetlega in okusnega jedra z veliko vsebnostjo olja in beljakovin. Sadike imajo visoko genetsko zmožnost za veliko rodnost, kar je odvisno tudi od tega, ali imajo rodne tudi stranske brste, in od števila ženskih cvetov v socvetju. Sadike orehov običajno po dveh letih od prve nastavitve ženskih cvetov oblikujejo tudi moške cvetove. Posamezna drevesa sadimo tako, da s svojo senco ne delajo škode drugim rastlinam. Lahko jih posadimo ob cesti kot zaščito pred vetrom, v čiste orehove nasade (po sistemu enakostraničnega trikotnika) ali z drugimi sadnimi vrstami. Pri cepljenih orehih prihaja v 15-ih letih do polne rodnosti in zapolnitve krošnje, tako da lahko v tem času možni vmesni prostor zapolnimo z drugo sadno vrsto (npr. z marelico, breskvijo, višnjo, lešnikom, jagodami, malino, ribezom, tudi solatnicami, čebulo...), ki daje hiter pridelek in ki jo po 15-ih letih iz orehovega nasada odstranimo. Tudi vinograd, ki ga nameravamo čez nekaj časa opustiti, lahko zasadimo z orehi. nje je kotlasta ali piramidasta. Z delnim krajšanjem vrha debla in ogrodnih vej spodbujamo rast stranskih poganjkov. Kar je potrebno, režemo spomladi, ostalo pa z letno rezjo avgusta. Vse nastale rane zaščitimo s cepilno pasto. Vsaj prva leta naj pod drevesi ne bo plevela. Po potrebi dogno-jujemo od pomladi do sredine poletja in po potrebi škropimo ter foliarno gnojimo. Dozorele plodove potresemo, ne pa otepamo z raznimi pomagali, ker s tem poškodujemo rodni les. Plodove sušimo v polsenci ali na zračnem podstrešju. • Pred 12-imi leti sem v Krški Pri izboru sort upoštevamo tako vasi posadil cepljene orehe sorte glavne kot opraševalne sorte, elit in petovio, ki vsako leto lepo Oreh je vetrocvetka, zato si žago- rodijo; ti dve sorti pa se zaradi tovimo primerne sorte s skladnim kasnega odganjanja izogneta kas- časom cvetenja. Zrigolan in založ- "im -------------------------1---- no pognojen teren očistimo vseh panjev in korenin, namesto rigolanja lahko skopljemo nekoliko večje jame in založno pognojimo. Pri sajenju je potrebno vsaj za prva leta postaviti dovolj močne opore. Prva leta oblikujemo krošnjo, upoštevamo višino debla do prvih ogrodnih vej in njihovo pravilno razporeditev, vzgojna oblika kroš- LOVSKA SREČA NA ČATEŽU - Trije člani lovske družine Čatež ob Savi, Martin Oštir, Franc Cirinski in Peter Pungerčič, so se konec januarja veselili po 3-umijagi na “lisičje luknje” v revirjih omenjene lovske družine, saj so se vrnili z bogatim plenom petih lisic, kar se ne zgodi ravno pogosto. Igra z denacionalizacijo Zakaj ustavljeno vračanje premoženja? - Razlaščenci niso polži, da bi si naložili hiše na hrbet Ko je zakon sprejet, ga je treba izvajati, pa naj ga njegovi nasprotniki še tako vztrajno zadržujejo. Pravica in poštenost morata preva-gati nepoštenost. Zakaj tako počasi? Naj bi vendar že enkrat končali! Ob vsem tem si razlaščenci ne moremo predstavljati, kako si je ministrstvo za kmetijstvo upalo poslati vsem upravnim enotam dopis, naj za določen čas prenehajo z vračanjem. To je trajalo samo nekaj dni, saj so potem njihovo početje preklicali. O vsem tem je poslanec SLS Alojz Metelko postavil poslansko vprašanje, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Ministrstvo za kmetijstvo vprašujem: čigava je bila taka samovoljna zamisel? Razlaščenci dvomimo, da tega ni vedel minister Osterc. Bojimo se, da so mnogi pripravljeni na razne zvijače, samo da bi razlaščenci ostali praznih rok. Mislimo, da vse to igranje z nami ni v ponos naši samostojni državi Sloveniji. Ker se zakon o denacionalizaciji ne izvaja, postajamo vse bolj razočarani in potrti. Obenem vprašujemo, zakaj vlada še ni sprejela ukrepov za vračanje stavbnih zemljišč. Kako si predstavlja: hiše oziroma stavbe naše - Kritično o vladi Z nedeljske letne konference DU Mirna Peč MIRNA PEČ - V nedeljo, 17. marca, se je v mirnopeški osnovni šoli na letni konferenci zbralo preko 100 članov Društva upokojencev Mirna Peč. Pregledali so preteklo delo in sprejeli program za leto 1996. Med člani društva je tudi stoletnik Andrej Cesar iz Glo-bodola, ki so ga lani še posebej počastili. Poročilo predsednika društva Draga Sajeta je zajelo vse aktivnosti. Posebno skrb so posvetili najstarejšim članom, ki so jih obiskali in obdarili na domu in v Domu starejših občanov v Novem mestu. Dejavni so bili tudi na področju rekreacije (priredili več izletov), posebnost pa je šahovski krožek. V razpravi so pohvalili delo izvršilnega odbora, pokritizirali pa so zdravstveno varstvo, ki jim v njihovi krajevni ambulanti ne zagotovi splošnega zdravnika, kot je bilo včasih. Se posebej ostrih besed je bila deležna vlada zaradi znižanja pokojnin. V razpravi sta sodelovala tudi član predsedstva Zveze društev upokojencev in odbornik Demokratične stranke upokojencev, ki jih je pozval, naj za dosego izboljšanja svojega položaja na volitvah glasujejo za kandidata, ki ga bodo predlagali upokojenci sami in se ho v parlamentu zavzemal za upokojenske interese. Z živahnim pogovorom ob zakuski so se mirnopeški upokojenci poslovili do prve večje skupne akcije, to je medobčinskega srečanja upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjskih Toplicah. MIROSLAV VUTE zemlja državna? Ne moremo jih kot polži naložiti na hrbet ter se seliti, zato je treba tudi s tem enkrat priti do kraja! Rabili boste podporo na volitvah, zato izrazite svoj odnos do nas, razlaščencev, potem bomo tudi mi vedeli, koga podpreti na volitvah. Obenem še prosimo g. Ivana Bizjaka, naj zaščiti pravico vseh državljanov Slovenije. EMILIJA LAUŠEVIČ, Šentjernej Usihanje dela Nazadovanje v KUD Žuraberak NOVO MESTO - Predsednik KUD Žumberak Milan Car 15. marca na redni letni skupščini v Dolenjskem muzeju ni mogel ponoviti podatkov o razgibanem delu društvenih sekcij kot včasih. Pred 10 leti je bilo v društvu 210 članov, zdaj je vpisanih le še 85, samo približno 25 pa se jih je udeležilo srečanja. Društvo je s kulturnim delom združevalo v Novem mestu že desetletja živeče Žumberčane, ki so vse doslej imeli podporo in ugled za svoje delo. Zdaj občasno deluje le še tambu-raška sekcija, a tudi tej manjka članov. Pomanjkanje novih idej in nim spomladanskim pozebam. Imamo tudi mlajši nasad cepljenih orehov, ki ga vsako leto dopolnjujem z novimi sortami, naj naštejem le nekatere: elit, petovio, geisenheimska-139, franguette, šampion, kasni grozdasti, MB-24... Tako imam 18 sort. Pri sajenju sem kopal večje jame, vsako sem založno gnojil, dodal kompost, približno 50 gramov agroge-la - sredstva za zadrževanje vlage v zemlji z večletnim delovanjem, k sadikam pa sem v bližino korenin dodal po tri brikete plantela. Pri nas v Krški vasi 86 a pri Brežicah (tel. 0608 59-108) si je možno ogledati orehove plodove, sadike, seznanimo vas z našimi izkušnjami, med drugim pa prodajamo tudi vse vrste sadnih dreves, trsnih cepljenk, jagodičja in okrasnih rastlin. „ ANTON BAZNIK Krška vas SKUPEN NASTOP NA SEJMU - Na stojnici “Kočevska in kolpska krajina” se na turističnem delu sejma Alpe-Adria v Ljubljani skupno predstavljajo tudi nosilci gostinske in turistične dejavnosti Kočevja in Osilnice. Skupni cilj turistično-gostinske enote M-MG Kočevje, RTC Jasnica, gostišča Kovač, motela Jezero in gostilne Jasenc je pripeljati turiste na Kočevsko. Udeleženci sejma (fotografija je s tiskovne konference) lahko skupno ponudijo okrog 300 postelj, to pa so, če ne upoštevamo koč, skoraj vse prenočitvene zmogljivosti na tem območju. (Foto: M. L.-S.) pobud za aktivnosti"kaže na mrtvi- V ZAHVALO POKOJNI LOJZKI SPRINGER - Leta 1951 je Lojzka Špringer v trebanjskem gradu med zimski-(o, ki hromi društvene vrste. V ce- mi počitnicami organizirala kuharski tečaj. Prijavilo se nas je kar precej kmečkih deklet, ki smo sedaj že gospodi- loti je ohranjen le lokalni muzej v nIe ‘n.s,are mame. Hrano smo prinesle od doma (moko, mast, jajca ipd.), saj takrat na kmetijah ni bilo izobilja. Radatovičih. Zbrani predmeti {'a' 8pringarjeva nas je naučila kuhati skromno in okusno. Tudi sama je prinesla kaj hrane. Vse, kar smo sku- pričajo o kulturnih, etnografskih ^la^e> smo ,udi pojedle. Za njo nam bo ostal lep spomin, kajti vse smo dobre gospodinje. (Hvaležne tečajnice) in folklornih posebnostih žumber-ških krajev onkraj Gorjancev. Dr. Emil Lučev, predsednik Hrvaškega kulturnega združenja, je kot gost v razpravi na zboru ponudifŽumberčanom souporabo njihove sobe na Rotovžu v Novem mestu. Dal jim je tudi pobudo, da bi z anketo ugotovili želje in potrebe članov KUD Žumberak, s čimer bi lahko spet zaživelo njihovo aktivno delo. -pg “Kje si ti, medna Mirna peč?” Kako so občine pred sto leti podpirale bolnišnico v Kandiji - Pismo “radovedneža” VSILJIVA RENATA! Žal priimka ne vem, prepričana pa sem, da bodo vsi, ki so ali še bodo dobili domov zajetno kuverto papirjev, prepoznali v Renati in v njenem nečitljivem priimku, direktorico podjetja Tomark, d. o. o, iz Ljubljane, ki spet posiljuje ljudi z diamantnimi prstani, kot so to pred kratkim počeli z avtomobili Mercedes. Lahko je naivne ljudi pridobiti z ljubeznivim pismom in pošiljati naokrog, če jih sploh, diamantne prstane pod pretvezo, da izpolnijo številčne kvadratke in seveda zraven naročijo knjige o skrivnostnosti kitajske medicine, seksologu v postelji, kjer mimogrede najdete napotek o podaljšanju trajanja vrhunca orgazma, ki je menda vreden cene knjige, itd. Knjig in pri-pročnikov se na tak način ne prodaja! MAJDA LUZAR Prvega aprila 1896 so Dolenjske novice objavile tole pismo: “Za bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu so dale za leto 1895 sledeče občine: Novo mesto 100 gold., okrajni di-strikt novomeški 100 gld,, občina Šmihel-Stopiče 100 gld., Št. Jernej 20 gld., Tkebelno 20 gld., Prečina 20 gld., Toplice 20 gld., Semič 20 gld., Radoviča 10 gld. - Za leto 1896 so dale doslej: Novo mesto 100 gld., Šmihel - Stopiče 200 gld., Šent-Jernej 20 gld., Trebelno 20 gld., Doberniče 20 gld., Velika Loka 20 gld., Bela cerkev 10 gld., Mokronog 20 gld. Občine, ki so lani dale, gotovo še doneso svoj denar in upamo, tudi druge se jim še pridružijo. Vsaj bi bilo vendar grdo, ko ne bi hotele spoznati dobrote zlasti bližnje občine, ki dajo pač veliko bolnikov. - Tega ne piše kak usmiljen brat, ampak radovednež, ki je dostikrat pri njih in marsikaj 'imeroma ne daš, dasi pošiljaš prir.____ prav prav veliko, morda največ bolnikov? Možje, Mirnopečani, pokažite, da poznate hvaležnost! In resje podpora jako potrebna. Bolnikov je polno, prihodkov pa ni. Ne samo, da imajo usmiljeni bratje postelje celo na hodišču, morajo celo vsak večer misliti, katere bolnike bi mogli zjutraj brez nevarnosti odpustiti, da sprejem-jo druge. Zlasti se boje ponedeljka, ker jim tržni dan navadno prinese novih bolnikov. Nekateri ljudje, kakor čujemo, živ,, ki bi bili brez naše bolnišnice pod rušo, in bodo še živeli, ako Bog da. Torej ne pozabite usmiljenih bratov, zlasti, ko pride k Vam prositi - ne zase, ampak za trpine-bolnike!” Pisanje Novic je spodbudilo občine, da so pomagale kandijski bolnišnici. Tako je časnik 1. julija 1896 spet poročal: (“Vsak Dolenjec v„ koliko store naši usmiljeni bratje v blagor siro-tam-bolnikom. Vže večkrat smo o tem pisali. Hvala Bogu, glas ni zastonj. Zopet veselo naznanjamo nove darove od nekaterih dolenjskih občin v spodbudo še drugim. Darovale so letne doneske občine: Doberniče 10 gld., Trebelno 20 gld., Velika Loka 20 gld., Bela cerkev 10 gld., Mokronog 20 gld., Prečna 30 gld. Živele naslednice! Razven tega so se spomnile z doneski dolenjske posojilnice: Metlika 10 gld., Radeče 16 gld., 49 kr., Mokronog 20 gld. in Črnomelj 10 gld.” “KOŠČEK ČREPINJE V MOŽGANE UTISNJEN...” NOVO MESTO - Židanik Andrej, 23-letni zidar na TVgški gori, se je sporekel z nekim kovačem v gostilni na Suhorju ter dobil od njega z nekim kolom hud udarec po glavi. Takoj se je onesvestil. Zavedši seje zgubil popolnoma govor. Niti jedne besedice ni mogel izgovoriti. Poleg tega mu je postala tudi desna roka popolnoma nerabna. Pri operaciji, katera seje izvršila pri Usmiljenih bratih pod znano spretnim vodstvom slavn. gosp, primarija dr. Peter Defranceschija v Kandiji, so našli košček črepinje v možgane utisnjen. To kost so odstranili in rano izčistili. Vže drugega dne je začel bolnik izgovarjati samoglasnike, a četrti dan tudi soglasnike, sedaj govori že precej razločno. Desna roka je že popolnoma dobra. - Proti njegovemu nasprotniku se je uvedla sod-nijska preiskava. DOLENJSKE NOVICE, 15. julija 1905 MODNI KOTIČEK Obleka za poslovneža Bolj ko se vodstva podjetij, gospodarskih družb, javnih ustanov itn. ukvarjajo z vidno, psihološko podobo, ki jo zbujajo v javnosti in ki naj bi bila v funkciji kar največje poslovne uspešnosti, bolj prihaja v ospredje tudi vprašanje, kako naj bodo njihovi zaposleni oblečeni, obuti, počesani. Obstaja dilema biti bolj ali manj formalno, uniformirano, utesnjeno oblečen, primemo stanu, družbenemu položaju, vtisu, ki ga želi napraviti na (poslovno) okolje, ali kar se da sproščeno, nekonvecionalno. Moška obleka, ki sestoji iz hlač in suknjiča ter telovnika, je dolgo veljala za zanesljivo jamstvo (poslovne) kariere. Nekateri moški ne marajo kravat, tudi če se radi elegantno oblačijo, vendar pri tem pozabljajo, da šele dodatek poživlja praviloma obleke. Zbirajo lahko med različnimi dodatki: metuljčki, ovratnimi ruticami, kravatami, manšetnimi gumbi in okrasnimi robčki za v prsni žep. » Dama na vodilnem položaju nosi kostim (priporočljivi temnejši toni - “avtoritativne” barve) ali elegantno obleko. Ramena niso nikoli razgaljena, nosi kvečjemu kratke rokave. Ogiba se izrazitim mini krilom, poudarjenim dekoltejem, zelo ozkim krilom ali hlačam. Pri nakitu je elegantna, a zmerna. Poleg ročne torbice uporablja tudi aktovko. Kakorkoli že, obleka naredi človeka ali pa ga skazi, če ne najde prave mere in se spozabi nad dobrim okusom. JERCA LEGAN V Črnomaljski ambasadoiji v Parizu Četrtošolci iz osnovne šole Loka bodo maja predstavljali Slovenijo na srečanju otrok v pariškem Disneylandu - Z zanimivo nalogo o Beli krajini zmagali med 40 razredi ČRNOMELJ - 4. a razred črnomaljske osnovne šole Loka bo od 21. do 24. maja predstavljal Slovenijo na 3. tradicionalnem srečanju otrok “Children s Summit” v pariškem Disneylandu, ki ga v sodelovanju z Unescom organizirajo Dis-neyjevi časopisi. Črnomaljci so si to laskavo nagrado prislužili na natečaju, ki gaje v Sloveniji razpisala revija Miki miška, na njem pa se je pomerilo 40 osnovnošolskih razredov iz vse države. Na idejo, da se prijavijo na natečaj, so prišli črnomaljski četrtošolci sami, ko so prebrali na in napisani z roko, so predstavili 8 večjih belokranjskih krajev, nastanek njihovih imen, zgodovino in sedanjost, pa ljudske običaje, razpis v otroški reviji. V knjigi s platnicami iz belokranjskega plat- NOVA KNJIGA DR. DIVJAKOVE KRŠKO - Predstavitev nove knjige je vedno praznik za knjižničarja, še posebej pa, če je delo • Učenci iz loške šole so tako dobro opravili svoje delo, da jih je strokovna komisija pri reviji Miki miška, v kateri so bili pesnik Miha Mate, skladatelj Janez Bitenc in urednik Matjaž Vizjak, razglasila za zmagovalce natečaja. Tako se bodo Črnomaljci z otroki iz vseh evropskih ter nekaterih azijskih in afriških držav maja v Parizu pogovarjali o prihodnosti njihovega sveta. Tema srečanja bo namreč komunikacija, na to temo pa bodo organizirali tudi delavnice, kjer bodo proučevali različne načine komuniciranja od umetniških zvrsti do tehnološkega razvoja računalništva, telefonije in televizije. kranjsko hišo, bele breze in kresovanje. Knjigi so priložili pisanice, peharčke, prtičke in maketo vrh-hlevne belokranjske hiše ter 15-minutni videofilm, na katerem so predstavljene osnovne značilnosti vi v knjigi omenjenih krajev. Film je opremljen z glasbo, ki sojo učenci igrali na flavto in violino, ter glasba, ki jo izvaja tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj. V angle- ščini pa je v filmu obrazloženo, kako je Črnomelj dobil ime. Poleg 23 učencev, njihovega razrednika Francija Mravinca in pomočnika ravnateljice Darka Kočevarja so četrtošolcem priskočili na pomoč še številni drugi na šoli, starši in Glasbena šola. Časa je bilo namreč le poldrugi mesec, nagajalo pa je tudi slabo vreme. Priprava naloge je bila za učence toliko bolj dobrodošla, ker se prav letos pri spoznavanju družbe učijo o Beli krajini, teorijo iz šolskih klopi pa so tako dopolnili s prakso na terenu, saj so prekrižarili Belo krajino po dolgem in počez. M. BEZEK-JAKŠE lapisal domači avtor. Prejšnji tedei Jen je bila v Valvasorjevi knjižnici v Krškem predstavitev knjige dr. Zdenke Zalokar Divjak Vzgoja je... ni znanost, ki je pred kratkim izšla pri založbi Educy. Dr. Divjakova je svoje znanje in izkušnje iz vzgoje prenesla na papir. Kako oblikovati čimbolj svobodnega, ustvarjalnega človeka, kako ohraniti vrednote, kot so poštenost, dobri medčloveški odnosti, ljubezen itd? To je le nekaj vprašanj, ki si jih avtorica zastavlja. Knjiga govori o vrednotah v praksi in teoriji ter kombinaciji obojega v logoterapiji, ki je strokovno področje dr. Divjakove. Predgo- kot so jurjevanje in kresovanje, pisanje pisanic, belokranjsko hišo, jedi, besede, belo brezo. Poleg opisa so učenci naslikali še belo- vor knjigi je napisal prof. dr. Janek Musek, kije na predstavitvi knjige ...j:—:sal njuno sr J-'------ tudi opisal njuno sodelovanje je njen mentor. Umetniški je njen mentor. Umetniški program pa so prispevali učenci Glasbene šole Krško s prof. Elizabeto Križanič. prof. B. BJEGOVIČ • V nove čase smo se zagnali tako navdušeno in naglo, da smo jih precej potacali in zasvinjali. (Jurič) ZMAGOVALNI ČETRTOŠOLCI - Četrtošolci iz osnovne šole Loka so potrebovali kar nekaj dni, da se je polegel val navdušenja ob novici, da bodo zastopali slovenske otroke na srečanju otrok v pariškem Disneylandu. Potovanje bo še toliko bolj zanimivo, ker bodo odšli na pot z letalom, s katerim sta se doslej peljala le dva učenca. Na fotografiji: zmagovalni 4. a razred z razrednikom Francijem Mravincem in namestnikom ravnateljice Darkom Kočevarjem. (Foto: M. B.-J.) MATERINSKI DAN ŠPORTNI DAN NA ROGLI GORA - Za materinski dan so v soboto, 16. marca, na pobudo krajevnega odbora SKD Gora mladi iz te in okoliških vasi priredili bogat kulturni večer. S Howar-dovo igrico Mamin praznik, z recitacijami in petjem so se svojim materam zahvalili za ljubečo pozornost in skrb. Predsednik KO SKD Gora Alojz Kerin je v pozdravnem nagovoru izrazil upanje, da bo ta praznik hvaležnosti odmeval v njihovih družinah sleherni dan. Prireditev je obiskalo zelo veliko ljudi, kulturnemu programu pa je sledilo družabno srečanje in zakuska. Po dolgih urah učenja in predavanj so nas učitelji presenetili z veselo novico. Povedali so nam, da bomo imeli športni dan, in imeli smo možnost izbirati smučanje ali sankanje na Rogli. Večina nas je šla smučat. Zjutraj smo se vsi zbrali na avtobusu in krenili smo na pot. Vozi- občuti? Morda nikoli. Morda pa nam to prinese že prihodnji koncert.” JERNEJA ROJC, 5.r. OŠ Krmelj V NOVEM MESTU li smo se dve uri. Na cilju smo pojedli "hiteli na BRUCI ■ NE PREZRITE! LJUBLJANA - Vsi četrtošolci, ki nameravate šolanje nadaljevati na eni izmed fakultet, boste pri začetkih imeli veliko manj težav s pomočjo dveh novih brošur. Prvo, z naslovom Pred izbiro študija v šolskem letu 1996/97, je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS in bo pripomogla k lažji odločitvi za vrsto in smer študija ter k boljšemu razumevanju vpisnega postopka. Drugo publikacijo Bruc’96 - berilo preživetja za bodoče bruce pa je že drugič izdala skupina POP, skupina treh študentov. V letošnjem Brucu so na 80 straneh zbrani opisi fakultet in programov Univerze v Ljubljani. Izvedeti je mogoče o študijskih vsebinah, izpitnih pogojih, knjižnicah in literaturi, pogojih dela, študijskih prostorih in opremi, perspektivnosti posameznega študija itd. Cena Bruca je 600 tolarjev, naročite pa ga lahko na naslov: Skupina POP, FinMar, d.o.o., Kra- ljeva 48, 61231 Ljubljana -Cr rnuče. sendviče, dobili karte in odhiteli i smučišče. Smučali smo na različnih progah. Bili smo veseli in smučarsko razpoloženi. Ob štirih pa smo se spet zbrali pri avtobusu zadovoljni, da smo jo odnesli brez poškodb. Po malici smo odšli domov, na avtobusu pa smo si privoščili počitek. Dan je bil res zabaven in mi bo ostal v lepem spominu. JASMINA KLAKOČEP, 5.r. OŠ Koprivnica CITRE V KRMELJU V petek, 9. februarja, čeprav dan prepozno, smo imeli v Krmelju proslavo ob Prešernovem dnevu. Prišla sta gospod Miha Dolžan s svojimi citrami in gospa Jožica Kališnik, ki je ob igranju prepevala ljudske pesmi. Pela je v narečjih, kijih uporabljamo širom naše Slovenije. Prepevala je tako čudovito, da mi je seglo prav do srca. In citre, ta čudežni instrument, ki na dotik Mihe Dolžana tako lepo zazvenel Ob koncu se mi je utrnila misel:"Koliko lepega je skrito v teh pesmih. Mar človek kdaj to v celoti V torek, 12. marca, smo imeli naravoslovni dan. Z učiteljico smo se odpravili na avtobus. Ko smo videli železniško progo, smo vsi nestrpno čakali, da se bomo peljali z vlakom. Iz Bršljina smo se z vlakom peljali do Kandije in nazaj do Centra. Nekateri moji sošolci in sošolke so se prvič peljali z vlakom. Šli smo še v muzej. Videli smo izkopanine, zapis vseh, ki so umrli v drugi svetovni vojni, veliko orožja in bomb. Nato smo šli še v galerijo. Tam je bilo toliko slik, da jih toliko še nikoli nisem videla. Potem smo se veseli odpravili do avtobusne postaje. Res da nas je malo zeblo, a vseeno smo si veliko zapomnili. TEJA FURAR, 2. a Mladi dopisniki, OŠ Šentjernej SREČANJE TREH GENERACIJ NA TRAVI DRAGA - Iniciativni odbor KS Draga je predlagal, da bi letos sredi leta pripravil “Srečanje treh generacij”, ki je močno povezano z nekdanjo šolo na Travi in učiteljico Nado Vreček, ki je tu neprekinjeno učila od leta 1929 do 1984, ko je bila šola zaradi premajhnega števila otrok ukinjena. Še danes se brez nje ne dogaja nič. Ker letos mine-Uet. va 67 Tet od začetkov njenega poučevanja in kulturno - prosvetnega dela, ji v havaležnost nameravajo pripraviti srečanje vseh njcnin še živečih učencev. Datum še ni določen, priprave pa so se že začele. Svet občine Loški Potok je idejo v celoti podprl. A. K. I DOLENJSKI USTI 25. MAREC, MATERINSKI DAN Alojzijinih 90 let Rodila kar 15 otrok Moja babica je vedno vesela mojega obiska. V zahvalo, ker je toliko noči prebedela, ko sem bila majhna in bolna, in ker zna zame vedno najti prijazno besedo, bi rada napisala nekaj besed o njenem življenju, 15. marca je namreč imela 90. rojstni dan. Alojzija Starič, roj. Derma-ša, seje rodila leta 1906 na Ig-leniku pri Veliki Loki v kmečki družini. Tako je vedno poznala le delo na zemlji, bila je tudi dninarica. Leta 1927 se je poročila s kmečkim fantom Francom, imela pa sta kar 15 otrok. Toda zaradi bolezni jih je nekaj kmalu pomrlo. Beda jo je prisilila, da je otroke poslala služit že v rani mladosti. Trdna volja do uspeha in dela jo je gnala naprej. Ne morem pozabiti njenih oči, ko sem ji šla povedat, da je njen sin (moj oče) umrl. Ničesar ni mogla reči, le še bolj žalostno me ie gledala. Potem pa je rekla. Zakaj nisem jaz umrla? To ni prav, zdaj sem jaz na vrsti.” Takrat sem videla, kaj lahko čuti mati, ko izgubi otroka. Alojzija pa ni vzgajala samo svojih otrok, pač pa tudi nas vnuke - ima 11 vnukov in 13 pravnukov. Moj sin, njen pravnuk, je dejal: “Ta tvoja babica je prava “super babica”.” In ta naziv ji je ostal. Mama, hvala ti za vse! Vnukinja DARJA KORELEC Velika Loka Materinski da/ Leto se je obrnilo in se veselo nasmehnilo. “Materinski dan se spet praznuje, je vsem malčkom sporočilo. Otroci so se zbrali in takole modrovali: “Mamica je kakor sonček, ki nas vsak dan toplo greje, in še sladko se nasmeje, da nam vsak dan je lepo. Odpolulanih plenic naprej pridno je za nas skrbela. Ko začeli smo hoditi, naše je korake štela. Ko smo jokali in kričali, nas je v naročje vzela in nas nežno je objela, da pozabili smo na jok. Ko smo v vrtec koracali in se včasih kužka bali, nas je vedno varovala in vse nevarnosti pregnala. Ko smo v šoli se trudili in modrosti se učili, nas je skrbno tolažila. In če se je kaj zataknilo, nam v pomoč je priskočila. Ko smo se prvič zaljubili, smo ji nesrečni potožili: “To res velike so skrbi, ' če ti tisti, ki ga rad imaš, jezik kaže in beži. ” Mamica nas vedno potolaži: “Čas premaga vse skrbi, četudi srček te boli. Ko boš večji, boš spoznal, da sem res imela prav. ” Mi naroča kar vsak dan: “Bodi priden, ne nagajaj in ne bodi neugnan. ” Jaz pa nisem vedno tak, kot si mamica želi. Sem pač tak kot malček vsak, ki prerad večkrat nagaja in mamico s tem razjezi. Mamica me pa pogleda, zmaje z glavo in seveda mi neugnanost odpusti. Včasih pa se le zgodi, da jo potrpljenje mine in mi jih po ritki naloži. Če stokam, jokam premočno, me spet ljubeče potolaži in poboža me mehko. Da, z mamico je res lepo, to dobro vejo malčki vsi. Zato ta dan naj bo najlepši, brez težav in brez skrbi. To njen malček ji želi in še ljubeče ji pove: “Mamica, ti si moj sonček in to ostaneš za vse dni. ” BOŽA PODERGA ( 1: LOTOAPARAT KOT DARILO VRTCU - Življenje v našem vrtcu jcP1 * stro in zanimivo, dnevi so neponovljivi tudi po zaslugi otrokove domišljij‘A in ustvarjalne igre. Večkrat si želimo, da bi se to ohranilo na fotografiji. nismo imeli svojega fotoaparata. Sedaj gre zahvala za uresničitev te #8 g. Stanetu Mavru - Foto studio Dvor in trgovini Slap iz Žužemberka. Ton bomo tudi 30. obletnico WE Žužemberk obeležili s fotografijami-pestrejšemu programu, ki ga pripravljamo, in delu v oddelkih pomagA tudi DO - Novoles Straža, Soteska in Novoles Dvor. Vsem najlepša fo* za razumevanje. (Olga Longar) PROSLAVILI SMO DAN ŽENA Krajevna organizacija RK Kan-dija Grm je 6. marca organizirala in skromno pogostila naše krajanke, proslavo, ki so je je udeležilo okoli 35 žen in tudi nekaj moških, pa so s prisrčnim na- ROZA stopom popestrili malčki iz vrtca eke Ko spomladi zacvetiš, čutim, da v obraz se mi smejiš. Res lep imaš ta cvet dehteč, od tvoje lepote ver sem prevzet. Ko pa jesen prihiti, se spremeniš, cvet tvoj onemi, s stebelcem vred padeš na hladna tla. Kekec, s katerim delimo skupno streho. Z nagovori in recitacijami so nastopile tudi nekatere žene, ki so se med vojno žrtvovale za osvoboditev naše domovine. Ob glasbi smo se veselili in prepevali tudi partizanske pesmi. /t. J,, /i, A, Novo mesto Že se ustrašim, tudi jaz onemim, mislim, o, umrla je. Premislim in spoznam, da ti le spiš in čakaš na pomlad, da, roža ti prekrasna, zopet zacvetiš in me razveseliš. DAVID GAMBETA, 4.r OŠ Krmelj RAZSTAVA IN PROSLAVA GABROVKA - Članice Društva podeželskih žena iz Gabrovke so v soboto, 9. marca, ob pomoči Kmetijske svetovalne službe iz Litije uspešno zaključile tečaj o peki, ki ga je vodila kuharica iz OŠ Grosuplje Majda Šepic. 50 let zavarovalstva na Dolenjskem Prva slovenska zavarovalnica je bila ustanovljena 5. julija 1900 v Ljubljani - Predhodnica današnje zavarovalnice TViglpv - Ustanovni zaklad 100.000 avstrijskih kron NOVO MESTO - Na Dolenjskem je bila podružnica Državnega zavarovalnega zavoda ustanovljena 1. maja 1946. Dolenjsko zavarovalstvo je torej staro petdeset let, še posebej pa si zasluži obeležitve zato, ker prva polica Vzajemne zavarovalnice, izdana 12. julija 1900, izhaja iz dolenjskih krajev. Zavarovanec je bil župnik Janez Virant iz Mokronoga, zavarovalna vsota je bila 22.250 kron, letna premija pa 53,32 krone. Kot je za Dolenjski list povedal Boris Šepetave, direktor novomeške območne enote, ki je po reorganizaciji leta 1991 začela dobesedno na novo, s trdno voljo, strokovnostjo in usklajenim delovanjem že v prvem letu obnovila vsa predstavništva, jih dodatno razširila, vzpostavila mrežo zavarovalnih zastopnikov in pridobila zaupanje več kot polovico vseh zavarovancev, je razlogov za dostojno proslavljanje 50-let-nice zavarovalstva na Dolenjskem več kot dovolj. Prav je, da zavarovalnica Triglav kot najstarejša vodeča slovenska zavarovalnica obeleži in spodpudi k praznovanju še ostale slovenske zavarovalnice. Zavarovalniva THglav, območna enota Novo mesto, je že v tem Dolenjskem listu razpisala nagradni natečaj za najstarejšo najdeno zavarovalno polico, v teku so priprave na osrednjo slovesnost v počastitev jubileja, ki bo 25. aprila v kulturnem cen-tru Janeza Trdine in istega dn*| v športni dvorani Marof še hU'| manitarna prireditev, izkupiČcM | katere bodo namenili izgradnj1 | novomeške porodišnice. Zavarovalnica Triglav, oh'L močna enota Novo mesto, k i j® I j s preselitvijo na Novi trg pre1* j dvema letoma kadrovsko z#' h okrožila vse organizacijske fuO' kcije in si s statusno spremen1' bo iz poslovne v območno enot0 zagotovila višjo stopnjo opra*' Ijanja zavarovalstva v prostorj’1 v katerem deluje, bo o novih i*1 aktualnih oblikah zavarovali odslej obveščala občane v p0’ sebni rubriki Dolenjskega lisi®’ MAJDA LUZAh EP* .1 2/ liji TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21. III. SLOVENIJA 1 ?-45- 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 0015 OTROŠKI PROGRAM OBLAČEK POHAJAČEK, 4/4 10.30 BATMAN, amer. naniz., 23/32 P0.55 TEDENSKI IZBOR SHINGALANA, avstal. dok. nadalj., 6/6 i 11.25 PO DOMAČE >0.00 POROČILA ‘LOS KOLO SREČE, ponov. 5.10 TEDENSKI IZBOR ZASEBNO ŽIVLJENJE RASTLIN, poljudnoznan. serija, 4/6 16.00 TV KONFERENCA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV '15.00 KATE IN ALLIE, angl. naniz., 8/22 1830 KOLO SREČE, TV IGRICA 'LlO RISANKA 17.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT j".05 NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 13/16 1 ®.35 TEDNIK ‘1.30 “ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE”, 1. oddaja: Zvezde padajo v 32.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT f-05 POSLOVNA BORZA 23-20 VDOVEj angl. nadalj., 9/12 Slovenija 2 |00 Euronews • 11.25 Tedenski izbor: Namibija, 2/4; ‘1-50 V žarišču; 12.20 Zgodbe iz Amerike, dok. po-’°P- serija, 1/6; 13.10 Evrogol • 14.10 Umetnostno “Kanje (posnetek) -15.10 Papirnata poroka, angleški film; 16.35 Norec v množici, amer. naniz., 12/ j »i 17.00 Poletje 1945, nizoz. nadalj. ■ 18.00 Po Slonji • 18.45 Izziv, poslovna oddaja • 19.15 Zlati pe-j kilti, 3/6 - 20.05 V žarišču • 20.40 Dr. Finlay, Škot. na-N 1/7 • 21.30 Pisave - 22.20 Umetniški večer Kanala J® Novice - 8.15 Splošna praksa (ponov. 11. dela) - 15.00 Strahopetni duhec (ponov. 4. dela) • 10.30 |i°«do (ponov. 3. dela) -11.25 Visokošolsko izobra-| ‘e,anje v Veliki Britaniji (ponov.) -12.05 Unpato | IPonov.) • 16.00 Novice • 17.30 Dance sesion (ponov.) | '18.00 Splošna praksa (12, del. avstral. naniz.) -19.00 | Ma na A ■ 19.30 SStrahopetni duhec (5. del. risane krije) ■ 20.00 Pot flamingov (amer. naniz.) ■ 20.50 “utterfield 8 (amer. fdm) • 22.45 Gost pike na A ■ J 23.00 Novice-0.00 CNN poroča Htv l j.lOTV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara prija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 "°braževalni program -11.30 Program za otroke /)j| * mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (seri-1*1 • 12.45 Brannigan (angl. film) -14.35 Program '^otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 italno cesarstvo (serija, 83/120) - 18.15 Kolo e -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, Me - 20.10 Portreti (dok. oddaja) - 21.15 Glas-la oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko 1.05 Theatron -1.35 Poročila «TV2 jl.45 Video strani -14.00 TV koledar -14.10 j Ntlturna krajina -15.10 Šopek dolarjev (ponov.) j 1*5.40 Umetnostno drsanje-17.00 Evrogol-18.00 j fderacija in konfederacija -18.30 Skrivnostno taljenje rastlin (dok. oddaja) -19.00 Risanka -“30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kitajska plaža prija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. serija) - 21.55 Od [ do 24 - 22.30 Glavna priča (amer. film) JltETEK, 22. III. Slovenija i , [45-1.10 TELETEKST 4 [OO VIDEOSTRANI 5-30 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNO-i ST1,1/52 9.45 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. . dok. naniz., 22/26 ‘°-IO “ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE", 1. oddaja: Zvezde padajo v [3-00 POROČILA ‘•05 KOLO SREČE, ponov. [35 TERRA X. nem. poljudnoznanstv. serija, 1/10 .•■20 ORGLE NA SLOVENSKEM, 3. oddaja •4S STILNA ODDAJA: HORACIANA “•20 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, odda-. ja Iv Koper 7.00 DNEVNIK I •10 OTROŠKI PROGRAM •00 KATE IN ALLIE, angl. naniz., 9/22 •30 HUGO-TVIGRICA >•10 RISANKA !>-30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT « SORODNE DUŠE, angl. naniz., 3/21 J40 PODARIM DOBIM j“-50 VIKTORIJI '95 ;f3(l DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT IaO0 ANGLEŠKA ŽENSKA, angl. film Slovenija 2 |00 Euronews - 9.55 Umetnostno drsanje -10.55 kdenski izbor: Izziv, poslovna oddaja, ponov.; .'•25 V žarišču; 11.55 Znanost od blizu, ponov.; (L20 Pisave; 13.10 Umetniški večer; 15.40 Med ”cma poltjcma, Šved. film; 16.25 Sorodne duše, •Jjl. naniz., 2/21 -16.55 Po sledeh rib, Šved. "Ijudnoznan. serija, 1/4 -17.25 Veliki dosežki ^ kirurgije • 18.00 Po Sloveniji -18.55 Poglej me! -19.45 Tok,tok,kont.oddajaza mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.40 Umor po pogodbi, italij. nadalj., 4/4 - 21.30 Studio City - 22.30 Trend, oddaja o modi - 23.20 Novice iz sveta razvedrila - 23.45 Nor na reklame, 12/15 KANALA 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Splošna praksa (ponov. 12. dela) -10.00 Strahopetni duhec (ponov. 5. dela)-12.00 Novice-16.00 Novice-17.10 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (13. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Strahopetni duhec (6. del risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (70. del Špan. naniz.) - 20.30 S srcem na divjem zahodu (amer. film) - 22.15 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 22.45 Na piki imamo - 23.00 Novice - 23.05 Butterfield 8 (ponov. filma) -1.20 Starorimske orgije (ponov. erot. filma) - 2.50 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Žene prihajajo (amer. film) - 14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 84/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Neki drugi ljudje (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X (dok. film) - 23.55 Poročila HTV 2 16.00 TV koledar -16.10 Umetnostno drsanje Triler -17.30 Turbo limach show -18.45 Hrvaške županije -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavama “na zdravje” (hum. serija) - 20.35 Čokoladna vojna (amer. film) - 22.20 Latinica - 23.35 Diamond Thieves (amer. film) SOBOTA, 23. III. SLOVENIJA 1 7.45-0.55 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.40KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 11/25 8.55 POD KLOBUKOM 9.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.15 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 1/11 10.40 PIKA IN KIT, avstral. film 11.50 VELIKI DOSEŽKI SLOV. KIRURGIJE, 9. oddaja 12.20 KONCERT IZ GROBELJ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.55 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 2/10 14.40 TEDNIK, ponov. 15.30 CHRISTY, amer. nadalj., 7/21 16.20 TEKMOVALCI, angl. dok. serija, 1/5 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RAZJARNIKOVIV PROMETU, tv nadalj., 9/10 17.351000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN 18.25 OZARE 18.35 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 UTRIP 20.10 PRESODITE 21.15 ZGODBE IZ AMERIKE, dok. pot. serija, 2/6 22.05 TURISTIČNA ODDAJA 22.30 DNEVNIK 3. VREME, ŠPORT 23.00 KO SE ZNOČI, SRČEK MOJ, angl. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.20 Viktoriji '95, ponov. - 11.50 Senca suma, amer. film (CB) -13.35 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj., 4/20 -14.00 Umetnostno drsanje -15.25 Hokej -18.00 Podarim dobim, ponov. -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Zgodba o Bennyju Goodmanu, amer. film - 21.55 Zlati petelin, 3/6-22.40 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Strahopetni duhec (ponov.) -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Dance sesion (ponov.) - 12.45 Unpato (ponov.) -15.15 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 4. dela) -17.15 Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja)-19.00 Devetdeseta (ponov.)-19.30 Stahopetni duhec (risana serija, 7. del) - 20.00 Čikaške zgodbe (amer. film, 12. del) - 21.15 On ve, da si sama (amer. film) - 22.50 S srcem na divjem zahodu (ponov. amer. filma) - 0.55 Osmalin-ske sužnje (erotični film) - 2.25 CNN poroča HTV 1 8.25 TV spored - 8.40 Poročila - 8.45 Program za otroke in mladino-12.00 Poročila-12.20 Prizma -13.20 Razgovor s teologom (dok. oddaja) -14.20 Briljanten - 15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte -18.00 Turbo limach show-19,14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Zabavna oddaja • 21.15 “White Palače” (amer. film) - 22.55 Dnevnik - 23.15 Ssliko na sliko • 23.45 Nočna premiera: Frostov pristop HTV 2 14.35 TV spored -14.50 Umetnostno drsanje - 16.10 Bcvcrly Hills (serija 5/31) -16.25 Vaterpolo -18.05 Melrose plače (serija, 5/31) -18.50 Dok. film -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.10 Dok. film - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.20 Hr top 20 (dok. oddaja) - 23.05 Največji zločini in sojenja 20. stol. (dok. oddaja) NEDELJA, 24. III. SLOVENIJA 1 8.15 -23.50 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj., 6/6 9.15 ŽIV ŽAV 10.10 PLES STOLETJA, 4/5 11.00 MOJ PRVI VIDEO, izobr. oddaja, 2/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 NAŠA PESEM, 7. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 14.50 DLAN V DLANI 15.05 W. C. FIELDS IN JAZ, amer. film 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 POLETJE 1945, nizozem. nadalj., 8/8 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 CIKLUS FILMOV MATJAŽA KLOPČIČA: ČRNA ORHIDEJA, sloven. film SLOVENIJA 2 Opomba: Umetnostno drsanje 15.30 (posnetek); Odbojka 17.00 (posnetek); Košarka 18.30 (posnetek); Smučarski skoki 19.30 (posnetek iz Planice) 8.00 Euronews • 9.00 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 9.50 Videošpon; 10.35 V vrtincu; 11.20 Tok, tok; 12.05 Poglej me!; 13.30 Na vrtu - 20.05 Izgubljene civilizacije, 3. del angl. dok. serije - 20.55 Očetje in sinovi - 21.55 Mali koncert- 22.00 Nenadoma lansko poletje, angl. drama-23.25 Športni pregled KANALA 8.30 Strahopetni duhec (ponov.) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (29. del) - 10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.30 Uboga mala bogatašinja (ponov. amer. nadalj.) - 12.25 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 15.15 Karma (ponov.) -15.45 Šolska košarkarska liga (ponov.) -16.30 Muppet shovv (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) - 17.30 Račje zgodbe (2. del sinhron, risane serije) -18.00 Po sledeh ameriškega Bonga (1. del amer. mlad. filma) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Strahopetni duhec (risana serija) - 20.00 Uboga mala bogatašinja (6., zadnji del amer. nadalj.,) - 20.55 Kino, kino, kino, oddajao filmu - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (5. del amer. nadalj.) - 23.05 Siam (ponov.) - 23.35 On ve, a si sama (ponov. amer. filma) -1.25 CNN poroča PONEDELJEK, 25. III. SLOVENIJA 1 10.15-0.35 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 11.15 OTROŠKI PROGRAM SOVIČA OKA, lutkovna griča, 2/2 11.15 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 3/26 11.55 CIKLUS FILMOV MATJAŽA KLOPČIČA: ČRNA ORHIDEJA, slov. film 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 14.05 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.20 ZRCALO TEDNA 14.30 ZA TV KAMERO 14.45 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.30 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 ALLIS, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj., 6/6 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz., 25/48 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PARLAMENTARNA KR1ŽPOTJA 21.30 ZASEBNO ŽIVLJENJE RASTLIN, angl. poljudnoznan. serija, 5/6 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 VDOVE, angl. nadalj., 10/12 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franeiščina, 1/11; 10.25 Turistična oddaja; 10.45 V žarišču; 11.00 Policist s srcem, avstral. naniz.; 11.45 Presodite!; 12.45 Studio City; 13.45 Športni pregled; 14.35 Učitelj, franc, nadalj., 23/24 -15.25 Hokej, prenosz Bleda -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma sleza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Nekaj dni z mano, franc, film • 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 8.00 Dobro jutro -8.15 Splošna praksa (ponov. 13. dela) -10.00 Strahopetn duhec (ponov. risanega filma) ■ 10.30 Dežurna lekarna (ponov. 70. dela Špan. naniz.) -11.00 Žametne vrtnice (ponov.) - 14.00 Novice -16.00 Novice -17.30 Siam (ponov.) -18.00 Splošna praksa (14. del avstral. naniz.) - 19.00 Pika na A -19.30 Strahopetni duhec (9. del. risane serije) - 20.00 Zlata dekleta (28. del amer. hum. naniz.) ■ 20.30 Morska deklica v New Yorku (amer. film) - 22.20 Rodeo (Kont. glasbena oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Na piki imamo (ponov.) -0.00 CNN poroča TOREK, 26. III. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.55 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVUICE, 4/12 11.25 CTRANDO DE BERGERAC, mlad. gledališka igra, 1/4 11.50 PIKA IN KIT, ponov. avstral. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.00 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO, izobraž., oddaja 2/12 14.30 OBZORJE DUHA 15.00 NENADOMA LANSKO POLETJE, angl. drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 12/25 17.25 AFRIŠKE ŽIVALI, 4/13 17.35 JEKLENI JEZDECI, avstal. nadalj., 1/8 18.00 KATE IN ALLIE, češka nadalj, 10/22 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz, 3/19 20.35 DOSJE 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 VDOVE, angl. nadalj, 11/12 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 9.50 Tedenski izbor: Sedma steza; 10.20 Osmi dan; 11.50 Tekmovalci, angl. dok. serija, 1/5; 11.20 Slovenski magazin; 11.50 Nedeljskih 60; 12.50 Koncert; 14.20 Aliča, evropski kulturni magazin; 15.10 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi; 16.00 Analitična mehanika, 11/52; 16.35 Brez žensk ne gre (2/19); 17.05 Dr. Finlay, Škot. naniz, 1/7 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Učitelj, franc, nadalj, 24/24 - 21.20 Opus - 22.10 Evropski video ples Nemčija - 23.50 Hokej KANALA 8.00 Dobro jutro - 8.15 Splošna praksa (ponov. 14. dela) -10.00 Strahopetni duhec (ponov.) -16.00 Novice -17.20 Rodeo (ponov.) -18.00 Splošna praksa (15. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A - 19.30 Strahopetni duhec (10. del risane serije) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.25 Imperij (2. del amer. naniz.) - 21.00 Živeti danes (dok. oddaja) - 21.30 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 22.00 Poslovna tveganja (13. del dok. serije) - 23.30 Zaščita porotnikov (dok. oddaja) - 23.00 Novice - Na piki imamo - 0.00 CNN poroča SREDA, 27. III. SLOVENIJA 1 9.15-1.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.15 OTROŠKJ PROGRAM ČENČARIJA, 1/2 10.25 SKOK MED ZVEZDE, novozel. naniz, 10/14 10.50 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.40 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, 3. del angl. dok. serije 12.30 NAŠA PESEM, 17. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 DOSJE 15.50 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 KATE IN ALLIE, angl. naniz, 11/22 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz, 6/13 20.40 MED DVEMA POLETJEMA, Šved. film 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 VDOVE, angl. nadalj, 12/12 23.45 MOŽ S POMARANČAMI, Šved. nadalj, 1/2 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.50 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 11.20 V žarišču; 11.50 Opus; 12.40 Evropski video ples Nemčija; 14.40 W. C. Fields om kaz, amer. film; 16.10 Halgato, tv nadalj, 3/ 3; 17.05 Umor po pogodbi, italij. nadalj. -18.00 Po Sloveniji -18.45 Namibija, 4/4-19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna sreda - 22.35 Kralj Ojdip, japonska opera KANALA 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice ■ 8.15 Splošna praksa (ponov. 15. dela) -10.00 Strahopetni duhec (ponov. 10. dela) -10.30 Maručini kristali (ponov.) -11.00 Živeti danes (ponov.) -11.30 Žiščita porošnikov (ponov.) - 16.00 Novice -17.00 Poslovna tveganja (ponov. 13. dela) -17.30 Imperij (ponov. 2. dela) • 18.00 Splošna praksa (16. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A ■ 19.30 Strahopetni duhec (11. del risane serije) - 20.00 Hondo (4, del amer. naniz.) - 20.55 Replika (kont.-konfliktna oddaja) • 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Angleški vrt (dok. oddaja) • 23.00 Novice • 23.05 Na piki imamo (ponov.) - 0.00 CNN poroča RADIO 104.5 107.3 U II 11 V 107.5 105.9 91. OGNJI [SČ1 tul. 152 11 26 fax. 152-13-62 KORAJŽA VELJA LOŠKI POTOK - Tradicionalna, tokrat že četrta prireditev Korajža velja je bila v četrtek, 7. marca, v OŠ dr. Antona Debeljaka na Hribu v režiji studia H iz Trbovelj, ki ga vodi Bogo Hvala. Kriterij za nastopanje je veselje do petja in letos je nastopilo več kot 30 učencev - sami ali v duetu. Izmed “korajžnikov” (tako sebe imenujejo) je zmagal četrtošolec Tine Rus. Po izbiri studia H, ki bo pripravil tudi kaseto nastopajočih, bo šla skupina tudi na regionalno tekmovanje, ki bo konec marca v Velikih Laščah. Treba je poudariti, da k veselju do glasbe veliko prispeva oddelek Glasbene šole v Loškem Potoku. dežurni: trgovine ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni V soboto, 23. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market PerkOj Sentpete; od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 8. do 18. ure: Urška, Uršnasete od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 24. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Marke! Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov- center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotnavas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anila pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima VELIKA DOBRODELNA PRIREDITEV V METLIKI- V petek 12. aprila, bo v metliški športni dvorani velika dobrodelna prireditev, s katero bo Območna organizacija Rdečega križa Metlika zbirala denar za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Nastopili bodo: Zasavci, Toni Verder-ber, Zdravko Škender iz Hrvaške, Dori, humoristična skupina Alkotest iz Celja, oktet Podoglarji, Vesele Štajerke, trio Pogladič, harmonikar Falant, plesni skupini osnovne šole Metlika ter Popolnočne kočije, ki bodo nalašč za to prireditev napisano pesem Sonce za vse zapele in zaigrale prvič. Začetek bo ob 20. uri, popoldne pa bo v metliškem hotelu Bela krajina avkcija slik, ki so jih podarili metliškemu Rdečemu križu likovni umetniki iz Celja in Slovenskih Konjic. Vabilo velja tako za posameznike kot tudi za podjetja, ki bi želela polepšati stene svojih poslovnih prostorov. Na sliki: ansambel Dori na lanskoletni dobrodelni prireditvi Iskrice v otroških očeh. Prireditev je bila v metliški športni dvorani. (T. Gašperič) DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Zinki Alešnik iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 2 (3) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV 3(2) Mama - ANS. STOPAR 4 (5) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 5 (7) Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK 6 (9) Jože naš slavi - SLOVENSKI MUZIKANTJE 7 (4) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA 8 (8) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC 9 (-) Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 10 (-) Veseli fantje mi Dolenjci - ANS. JOŽETA KUPLENKA Predlog za prihodnji teden: Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 8š----------------------------------------------------^ KUPON ŠT. 12 Glasujem za:_ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ^ 2 pK ' GARANCIJA 3 LETA AL1100.000 KM, 6 LET GARANCIJE PROTI PRERJAVENJU NE GL: 1.498 ccm, 80 KM, radiokasetofon s 4 zvočniki, air bag, bočne ojačitve, nastavljiv volan, zunanaja ogledala nastavljiva od znotraj, odbijači v barvi vozila, deljiva zadnja klop, zatemnjena stekla, zadnje meglenke I* - od 18.146 DEM .. GLE - DODATNO K GL: servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, sprednje meglenke, pokrovi koles, nastavljiv voznikov sedež, merilec vrtljajev, cena od 20.433 DEM dalje GLX/GTX - DODATNO K GLE: motor 16 V DOHC, 90 KM, cena od20.973DEMdalje PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH: ATHENS062/25860• AVTO HIT 068 / 26 077 • AVTOTEHNIKA CELJE 063/38 511 BANT065/61 235 -KOMPAS HERTZ 061 /15 92 007 • MEGA AVTO 061 /264 087 • P0LIET0601 /64 687 • VAREX, G.M.C. 064/331 013 Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom, TEKSTIL KONFEKCIJO ADLEŠIČI, d.o.o., v stečaju, objavlja ORAZBENI OKLIC Dne 10.4.1996 ob 12. uri bo na sedežu stečajnega dolžnika v Adlešičih 3 a, p. Adlešiči, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika. Na javni dražbi se bo prodajalo premoženje stečajnega dolžnika, ki obsega: - poslovni objekt v izmeri 1.400 m2 tlorisne površine s pripadajočim dvoriščem in zemljiščem, ki je vpisan v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Črnomlju pod vi. št. 737, k.o. Adlešiči. Ogled sredstev in informacije glede izklicne cene in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika na dan javne dražbe od 10. ure dalje, prej pa pri stečajnem upravitelju Martinu Drganu po telefonu št. (068) 25-100, od 15. ure dalje. Izklicna cena za poslovni objekt je 270.000 DEM, vplačljivo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Poleg določene cene plača kupec še prometni davek in svoje stroške nakupa. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse domače pravne in fizične osebe, pri čemer morajo pooblaščenci pravnih oseb na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino na žiro račun št. 52110-690-68312 ali deponirati varščino v višini 10% izklicne cene najpozneje eno uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brezobrestno ož. v gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 10-ih dni in v celoti plačati kupnino v roku 60 dni po končani dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno - kupljeno. Javno podjetje KOMUNALA Črnomelj, d.o.o. Belokranjska cesta 24 68340 Črnomelj OBVESTILO Občane občine Črnomelj in Semič obveščamo, da bomo v času od 15.4. do 23.4. organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po vseh naseljih, kjer je uveden reden odvoz komunalnih odpadkov: 1. Odvoz bo potekal po urniku odvoza kosovnih odpadkov, ki ga bomo predložili vsem krajevnim skupnostim, krajane pa bomo še posebej obvestili na krajevno običajen način (oglasne deske). 2. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti na dosedanjem odvzemnem mestu do 6. ure zjutraj določenega dne. 3. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 4. Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot ostali kosovni odpadki. trgovina talnih oblo PCP PUREBER1 NOVO MESTO Ljubljanska 27, Novojnesto, tel./fax: 068/322-302 £ Povečana zaloga PVC toplih podov in tepihov po '*zelo ugodnih cenah. DeLčas: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 do 13.00 ure PETROL PETROL Trgovina, r.o. Dunajska cesta 50 LJUBLJANA IŠČE bo kot svoj delež prispeval zemljišče, sredstva za tehnično, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter sredstva za tehnološko instalacijo z rezervoarji. LEGA: lokacija načrtovanega bencinskega servisa se nahaja ob levi strani ceste Šentjernej—Kostanjevica—Drnovo (smer Drnovo), v neposredni bližini obstoječega proizvodnega objekta. Idejna zasnova predvideva novogradnjo bencinskega servisa z možnostjo izvedbe dopolnilnega programa (avtopralnica, prodajalna dodatnih delov s skladiščem in optično delavnico, avtosalon, gostinski lokal). INFORMACIJE: PETROL TRGOVINA, OE Sistem in cene, Dunajska 50, Ljubljana, tel. 061/17 14 855. Pisne ponudbe oddajte na isti naslov v osmih dneh po objavi. MESTNA OBČINA NOVO MESTO Občinski svet Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS št. 13/95,37/95 in 8/96) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na svoji 16. seji dne 7.3.1996 sprejel 1. SKLEP o enomesečni javni obravnavi Osnutka Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto in Osnutka Odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Mestne občine Novo mesto. Teksti osnutkov odlokov so objavljeni na oglasni deski Mestne občine Novo mesto, Novo mesto, Seidlova cesta 1, in na občinskih sekretariatih: Sekretariatu za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne za- deve za osnutek odloka pod zap. št. 1. in Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora za osnutek odloka pod zap. št. 2. Pisne pripombe, predloge in sugestije v zvezi z razgrnjenima odlokoma lahko posredujete najpozneje do 7. aprila 1996 na navedena sekretariata. TKANINA, izdelovanje preje in tkanin, p.o., Novo mesto Foersterjeva 10 8000 NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto wm m NOVOTEKS VODJA RAČUNOVODSKO-PLANSKE SLUŽBE v Gospodarsko-finančnem sektorju Pogoji za zasedbo: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (dipl. oec., oec.) — delovne izkušnje na področju vodenja računovodstva: — 1 do 2 leti za dipl. oec. — najmanj 3 leta za oec. — 6-mesečno poskusno delo Z izbranim kandidatom bomo sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi z delovnim razmerjem za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov s pripisom »za razpis«. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Vam omogoča nakup avtomobila tudi brez gotovine. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil: — LADA — ŠKODA — CITROEN Na zalogi rabljena vozila: ŠKODA FORMAN, LETNIK 94 AVTOSALON NOVO MESTO Kandijska 13, tel. 068/322-066 vasem kanalu v soboto ob 18. uri in po ciničnih teljah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30! VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi. Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi nalcžb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko - vlaganje v najuspešnejša podjetja. Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE... Izjava: Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice li. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, No^ trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbO' d.d.. Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila' Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mest1 P181-385. 3374 JUGO KORAL 55, letnik 1990, regis-mn do 10/96, prodam. Borse, * »H2-608. 3375 JUGO 55 GVL KORAL, letnik 1989, fctriran do 3/97, dodatno opremljen, °dno prodam. * (068)73-750. 3377 UOLF JX, letnik 1988, registriran do % prodam. * (068)65-009. 3378 P 4, letnik 1986 in jugo, letnik 1987, "dam. Vinko Mihelčič, Regrča vas 8, °Vo mesto. 3380 P 4 GTL, letnik 1989, registriran do prodam. ® (068)87-265, po 16. uri. , 3382 JESPO PK 50 XR, elektronski vžig, J® km, odlično ohranjeno, prodam. ® «>24-713. 3383 jOLF JX B, letnik 10/87, prodam. Di-*J* * * * v *a 13, Novo mesto. 3385 GOLF JX d, letnik 1988, prodam. * 58)325-201. 3386 ®4GTL, letnik 12/86, dobro ohranjen, ®dto prodam. * (068)22-308, zvečer. P A RA M B OI. IR A N O škodo favorit, J*k 1991, poceni prodam. S (068)23-^ 3388 *4 GTL, letnik 1991 in GTL 1985, kot 'G ler R 5 Campus, letnik 1989, ugodno Nam. * (068)323-824. 3389 P4 GTL, letnik 1987,90.000 km, rdeč, Nriran do 3.1.1997, prodam. W (068) i*2. 3392 CABAN D, letnik 1992, sive kovin-®l>arve, prevoženih 34.000 km, registri-18 do junija, prodam. * (0609)637-568. , 3393 jJUGO 45 koral, letnik 1990,50.000 km, “ odlično ohranjen, registriran do 5/96, Nam. * (068)49-525. 3395 P18, letnik 1987, registriran do 7/96, •dam ali menjam za drugo vozilo. ® N)73-177. 3397 Lado SAMARO 1500 s, 5v, letnik (K prodam. * (0608)87-401 ali (0608) '■218. 3399 GOLF, letnik 1980, registriran do ‘ prodam za 1800 DEM. * (068)81-3403 P 4 GTL, letnik 1991, registriran do krem barve, 60.000 km, tretji last-prodam za 4700 DEM. * (068)324-3407 ŽiL>26 P, letnik 1987, prodam. * „Jp)324-582. 3409 pt® 5 F1VE, letnik 1994 in opel vectro, 2ff"k 1989, prodam. * (068)45-279. 2)|/[Ugo KORAL 45, letnik 1990, z veliko rfEptne opreme prodam. * (0608)89-3414 jJ-ADO SAMARO 1300, letnik 1993, jT^rano do 3/97, 5V, sive kovinske b it lepo ohranjeno, garažirano, prvi /7‘k, prodam. * (0608)75-144. 3416 itf 11 TRE, letnik 1988, srebrne barve, liC*Jiran, dobro ohranjen, druga lastni-'|t°dam. * (0608)70-434. 3418 *1'EUGEOT 309 GL profil, letnik 1989, ji S^riran do 10/96, prodam. * (068)57-r> \ 3422 4 GTL, letnik 1990, prevoženih Vl190 km, registriran za celo leto, ugod-"■odam. »(0608)43-313. 3424 So 11 RE, letnik 11/85, registrirano j, 1/96, ugodno prodam. » (0608)81-1» ‘zPopoldan. 3425 di ^ Boo, nemški, letnik 1968, registri-dTdo 1.6.1996, prodam. »(068)42-416. t Vtrv 3430 Mor APN 6 in šivalni stroj Bagat, ^7? r»bljen, ugodno prodam. » (0608) !)l H 3434 ,i»hč >28 skala 55, letnik 1988, prodam. * [4 ,)S2-960, po 15. uri. 3435 A® * CAMPUS, letnik 11/93, registriran | (JJ l 1.1996, 5V, dobro ohranjen, pro-kTrdinova pot 27, Gabrje, Brusnice. >01, letnik 1976, registrirano do I' JW6, prodam. * (068)65-617. 3442 !®u:OLF JX D, letnik 1988/89, temno b prodam. * (068)49-593. 3443 LADO 1300 S, letnik 1985, registrirano do 3/97, prodam. ® (068)68-132. 3447 OPEL KADETT 1.4, letnik 1991, kovinsko temno rdeč,prevoženih 88.000 km, prvi lastnik, prodam. * (068)51-963, popoldan. 3451 obvestila ASFALTIRANJE - tlakovanje dvorišč in parkirišč opravljamo. Asfaltbeton, d. o.o., * (061) 129-12-66, (061) 129-12-58 ali (0609)628-260. 2483 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608) 79-375. 2989 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, » (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, » (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokoronog, 9 (068)49-567. 3126 ZIDAR s.p. izvaja vsa gradbena dela, ureja dvorišča, tlakuje in izvaja kanalizacijo ter drenažo okoli objektov. Anton Kobek, s.p., Bergantova 15, Medvode, 9 (061)614-221, od 18. ure dalje vsak dan. 3130 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, bele, rjave in grahaste, in za purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, * (0608)89-038 ali (0608) 89-311. 3150 PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste, večje in enodnevne, prodajamo. Perutninarstvo Humek, 9 (068)324-496 ali 67-108. 3263 SERVIS in čiščenje plinskih štedilnikov in bojlerjev ter priklope opravljamo. Plin servis Kraševec, 9 (068)27-425. 3278 PIŠČANCE, kilogramske, ter 12 tedenske grahaste jarkice prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * (068)42-524. 3293 BELI PURANI, stari 6 tednov, bodo v prodaji od 20. aprila dalje. Sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 9 (068)42-524. 3310 JARKICE, rjave in grahaste nesnice ter bele piščance za pitanje, cepljene, prodajamo vsak dan. Ramovš, Šentrupert, * (068)40-189. 3335 BELE PIŠČANCE, težke 1 do 1.5 kg, prodajamo po 280 SIT/kg. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, * (068)81-519. posest CELOTNO KMETIJO v Radni vasi, lokacija primerna za gospodarsko dejavnost, vsi priključki, prodam za 89.000 DEM. S (061)347-530. 3295 VINOGRAD z zidanico in vrtom na Ljubnu in dva fotelja, raztegljiva v posteljo, prodam. 9 (068)23-935. 3309 VINOGRAD v Dol. Straži damo v najem. 9 (068)83-283. 3334 10 A NJIVE na Ruperčvrhu pri Stranski vasi oddamo v najem ali damo v odkup. * (068)27-455. 3336 V MALEM LIPOVCU pri Dvoru prodam 2 parceli, cca 25 a, elektrika in asfalt do parcele. * (068)87-565. 3337 PARCELI v Blatniku pri Črnomlju (gradbeno in gozd) prodam. * (061)302-018, vsak delovnik po 14. uri. 3362 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z veliko garažo, primerno za manjšo dejavnost, parcela 1100 m2, v Črnomlju prodam. 9 (068)52-173. 3364 VINOGRAD v Malem Lipovcu, 7 km od Žužemberka, 9.20 a, na sončni legi, do parcele asfalt in elektrika, zelo ugodno prodam. 9 (068)87-537. 3384 NA RADOVIČI prodam zidanico in vinograd za 15.000 DEM. Jože Rauh, Boja-nja vas 32, Metlika, zvečer. 3428 LESENO gospodarsko poslopje, 8x10 m, in nove bakrene žlebove, 32 tekočih metrov, prodam. Marija Grbec, Lazeč 226, Draga. 3432 prodam ZIDANICO POD TRŠKO GORO, prodam. »(061)557-259. NJIVO v Meniški vasi prodam. * (068) 24-797. 3131 VINOGRAD v Velikem Trnu pri Krškem prodam. 9 (0608)89-039. 3135 MEŠAN GOZD prodam. * (068)73-348, od 8. do 19. ure in (068)22-950 ostali čas. 3136 OPUŠČEN VINOGRAD prodam. Rozalija Udovč, Črmošnjiče 36, Novo mesto. 3146 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam ali menjam za stanovanje zazidljivo parcelo, 2000 m2. Na parceli je starejša hiša z vodo. »(0608)21-310. 3151 VIKEND BRUNARICO s 16 ari zemlje v Dolžu- Kančen Dol, k.o. Cerovec, na lepem kraju, in gozd, 1,5 ha, pod Vahto, k.o. Vinja vas, prodam. Marjana Štojs, Breg 23, Novo mesto. 3156 VIKEND z vinogradom, asfalt, vodovod in telefon ter gozd, 66 a, v Gradiščku nad Šutno prodam. » (061)341-930. 3163 ZIDANICO z 800 cepljenkami v Grčev-ju prodam. »(068)73^051. 3166 STARO HIŠO, primerno za vikend ali stanovanje, v okolici Trebnjega prodam. »(068)46-668. 3189 PARCELO za vikend ali starejši objekt na lepi lokaciji v okolici Novega mesta kupim. » (068)325-238, do 18. ure. VINOGRAD na sončni, ravni legi v Kostanjevici, oddam v najem, lahko za več let. »(0608)87-341. 3205 VINOGRAD nad Kostanjevico, cca 700 žlahtnih trt, oddam v brezplačen najem ali poceni prodam. » (0608)87-583. 3206 VINOGRAD nad Stražo pri Novem mestu, asfalt, lep razgled, ugodno prodam. * (068)22-744, po 15. uri. 3237 V BELI CERKVI prodam ali dam v najem 1 ha njive za 8000 DEM ali menjam za traktor. * (068)42-527. 3250 NJIVO na relaciji Geršiči - Krivoglavi-cc prodam. * (068)52-817, zvečer. 3256 NA GORI pri Krškem prodam njivo, 27 a. * (0608)65-274. 3279 20 A ZEMLJE - sadovnjak in njiva, 6 km iz Novega mesta, prodam. »(068)22-249. 3294 KROMPIR za nadaljnje sajenje dezire, lanski uvoz, prodam. Kupec, Krasinec 28, * (068)57-260. 3132 MLADIČE DOBERMANE ugodno prodam. »(0608)75-307. 3133 HRASTOV senik prodam. » (068)78-429. 3137 KROMPIR za sajenje sante, frizija, romana in primura, prodam. Fajdiga, Temenica 4, Šentvid pri Stični, » (061)785-071. 3138 BIKA SIMENTALCA, 365 kg, 440 kg, prodam ali menjam za telice simentalke in motorno žago Tomos 650 prodam. » (0608)82-315. 3139 120-BASNO harmoniko Melodija, nerabljeno, ugodno prodam. » (0608)34-803, zvečer. 3141 AVTORADIO PHILIPS DC 102, še v garanciji, prodam za 110 DEM. » (068)81-686. 3143 FRAJTONARICO, svetlo ohišje, malo rabljeno, duri c, f, b, es, prodam. » (068)20-404, zvečer. 3147 KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje sorte sante, romana, fijana, jerla, jedilni krompir, prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, * (061)771-413. 3154 KROMPIR sante prodam po 40 SIT.» (0608)80-532. 3155 BARVNI TELEVIZOR Samsung in hi-fi z omarico, staro leto in pol, prodam. » (068)341-184, od 8. do 12. ure. 3160 KAKOVOSTNO rdeče in belo vino ter 500 1 šmarnice prodam. » (068)73^613. KOZLIČKA, starega leto in pol, prodam. * (0608)78-332. 3165 OTROŠKI CHICCO in športni voziček, hojico in stolček za hranjenje dojenčka prodam. »(068)44-440. 3167 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 8 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Stanka Kukovič, Mali Kamen 47, Senovo. 3168 PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. Bajc, Ardro 10, Raka, * (0608)75-024. 3169 10 M3 suhih bukovih drv prodam. » (068)57-712, zvečer. 3170 SKEDENJ- pod, 12 x 8 m, ugodno prodam. » (068)64-138. 3171 DVE CISTERNI za kurilno olje, skupaj 32001, kompletno opremljeni z vsemi priključki, stari 6 let, prodam 25 odstotkov ceneje od nove zaradi prehoda na plin. » (068)67-324. 3173 KLOP, dolžine 2 m, narejeno iz litoželeznih nog in letev, debeline 4 cm, težko 40 kg, v baročnem stilu, prodam.»(068)52-645. 3176 SENO, cca 4 t, kakovostno, ugodno prodam. * (061)851-321. 3183 GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen, za 350 DEM in športno kolo za 100 DEM prodam. * (068)45-193. 3184 INVALIDSKA VOZIČKA na clektri-čen pogon in navadnega, oba skoraj nova, prodam do polovični ceni.»(068)47-522. SMUČI ELAN, 160 cm, smučarske čevlje št. 41 ter vezi Marker, vse v kompletu prodam. »(068)52-252. 3192 TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. »(0608)78-058. 3195 VLEČNO KLJUKO, deljivo, z A- testom, za Citroen, ugodno prodam. » (068)20-360, zvečer. 3198 HIDROFOR z enofaznim motorjem in bojler, 10 1 prodam. » (068)24-068. INDUSTRIJSKI šivalni stroj, dvoigel-ni »iberdek« Union Special in industrijski overlock Tekstina, enoigelni, prodam. » (068)52-984. 3207 i Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki jj bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: j dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. t> vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega 4 Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Ir------------------------------—------------------------h Naročilnica za DOLENJSKI LIST ^ to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: W in priimek:_____________________________________ Upokojenec: da ^•slov (kraj, ulica, hišna številka): _ Pošta: [! ^ročnik izjavlja, da naročilo res velja zaty, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa i' jk> naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. j Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. Ur* Datum: Podpis: ŽAGANO kostanjevo kolje, gajbice, hlevski gnoj in traktorski drobilec koruze prodam. S (068)78-417. 3211 KOMBINIRAN otroški voziček znamke Inglesina ugodno prodam. »(068)23-052. 3212 KVALITETNO belo in rdeče vino prodam. *(068)25-426. 3216 TELICO SIVKO, brejo 9 mesecev, ugodno prodam. Janez Kek, Luža 2, Dobrnič, *(068)40-790. 3219 VEČ plemenskih telic, črno-belih in rdeče-belih, prodam ali menjam za bika. ® (068)76-527. 3223 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, prodam. ® (068)41-133. KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Jože Juršič, Iglenik 3, Novo mesto, ® (068)89-231. 3232 30 KG rdečega in rumenega čebulčka prodam po 250 SIT. ® (061)785-162, do 18. ure. 3233 GAJBE ugodno prodam. ® (068)45-663. 3235 BREJO KRAVO, staro 6 let, prodam. ®(068)85-778. 3236 JEDILNI KROMPIR ter Z 750 po delih prodam. ® (068)21-715. 3241 KOMBINIRANO PEČ Stadler, 40.000 Kcal in gorilnik, oboje v brezhibnem stanju za 30.000 SIT in usnjeno sedežno garnituro prodam. »(068)26-370. 3245 5 PUJSKOV, starih 9 tednov, prodam. »(068)81-546. 3246 KLJUČAVNIČARJI! Prodam nov st-roj za razrez kovinskih profilov. » (068)67-406, po 16. uri. 3247 PLEMENSKE janjce prodam. » (068)52-970. 3248 VEČJO KOLIČINO cvička in domače hruškovo žganje prodam. ® (0608)87-611. 3251 ODOJKE, težke 20 do 25 kg, prodam. * (0608)87-843, Silvo Gorišek, Dobe 13, Kostanjevica. 3255 OBDELANO kostanjevo kolje, semenski krompir in trosilec hlevskega gnoja prodam. * (068)78-086. 3259 NAVEZE za v hlev, dobro ohranjene, prodam. »(068)76-381. 3261 PRALNI STROJ Candy 133, rabljen, poceni prodam. ® (068)25-909. 3267 SITHESYZER za začetnike prodam. »(068)83-629. 3271 NOVO VIDEOKAMERO Burle, za nadzor, prodam. * (0608)87-330. 3274 5 MESECEV starega jagenjčka prodamo ali zamenjamo za ovco in majhne mešane pudje oddamo. » (068)342-506. OSEBNI RAČUNALNIK 286, prodam za 200 DEM. »(068)23-585. LEŠNIKOVE SADIKE (istrski debeli) in 1000 kom. strešne opeke ugodno prodam. *(068)28-485. 3280 KRMO prodam ali menjam za hlevski gnoj. * (068)49-306, po 15. uri. 3282 DVE namizni tračni žagi s trifaznim motorjem, 1.5 KW, prodam. »(068)323-789 ali 322-654. 3284 KOLJE za vinograd, dolgo 2 do 3 m, dober cviček, sadjevec, slivovko in letno kabino za traktor ferguson prodam. * (0608)78-080. 3287 DVE OVCI s tremi mladiči prodam. ® (068)59-086. 3292 ZENSKO maturantsko obleko št. 38-40 prodam. * (068)21-792. 3299 MLADO KRAVO sivko za zakol in kostanjevo kolje za vinograd prodam. ® (068)78-526. 3313 BIKA, težkega 500 kg, po četrtinah prodam. »(068)81-774. 3318 KROMPIR za sajenje, sante, jerla, fia-na in agria, prodam. Franc Grabnar, Grm 2, Šentvid pri Stični, » (061)785-146. 3320 SVINJSKO KRMO (krompir, peso, kolerabo) in jedilni krompir prodam. * (068)324-451. 3322 KRAVE simentalke prodam. ® (068) 68-561. 3327 ŽELEZNI VOZ z lojtrcami in žrdjo, legnarje in sode za okras pri zidanici ali vikendu prodam. * (068)27-977. 3328 HAFLINGERJA, starega leto in pol, ter hlevski gnoj prodam. * (068)27-154. 3329 OKNO JELOVICA, novo, trojno zastekljeno, z žaluzijo, dimenzije 120 x 140, prodam 10 = ceneje. ® (068)48-542, zvečer. 3330 300 L kvalitetne šmarnice prodamo.» (068)44-166. 3331 KROMPIR za nadaljnje sajenje jerla, romana, sante in fiana, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Ivančna Gorica, * (061)777-195. 3339 TRIVRSTNO diatonično harmoniko domače izdelave Klepej ugodno prodam. Ivan Jurak, Dol. Kamence 69, Novo mesto, ®(068)24-163. 3343 14 DNI staro teličko frizijko prodam. * (068)44-383. 3344 ŽAGO za obrezovanje ostrešja in mlado kravo za zakol prodam ali menjam za plemensko. * (068)82-597. 3346 VEČJO KOLIČINO jedilnega krompirja prodam. V (068)45-144. 3348 VLEČNO KLJUKO za R 5, snemljivo, malo rabljeno, prodam za 10.000 SIT. » (068)51-502, popoldan. 3349 BREJO KOBILO prodam. * (068)76-056. 3350 KRAVO za zakol in 6 m suhih bukovih drv prodam. » (068)49-658. 3354 KROMPIR za nadaljnje sajenje, dezire in fijana, prodam. » (064)401-450. 3359 OVERLOCKE Pfaff in Singer, nove, ugodno prodam, tudi na obroke, in dostavim na dom 9 (064)215-650. 3366 KRAVO in belo vino šmarnico prodam. »(068)89-513. 3368 OMARE za dnevno sobo, tv mizico, zakonsko posteljo in psiho ugodno prodam. »(068)51-423. 3369 DVOREDNI pletilni stroj Brothers z veliko dodatkov prodam. Martina Primc, Gradiška 9, Straža, » (068)83-396 ali (061)575-395. 3372 BIKCA, 180 kg, in koruzo prodam. S (068)42-298. 3376 SEMENSKI in jedilni krompir fiana, frizija, sante, dezire in kenebek prodam. »(068)65-680. 3379 TELIČKO SIVKO, staro 12 tednov, in hlevski gnoj prodam. » (068)65-406. MOTORNO ŽAGO Dolmar 120 SI, nerabljeno, prodam za 70.000 SIT, Šmihel 41, »(068)26-179. 3391 SEMENSKI in jedilni krompir, rdeči in beli, prodam. * (068)45-125. 3401 PUJSKE, težke 20 do 50 kg, ugodno prodam. * (068)81-453. 3402 STROJ za izdelavo vrtnih mrež ugodno prodam. Kapaciteta 20 m2 na uro v večjih dimenzijah. * (0609)621-514. OCVIRKE, mast in žganje prodam. » (068)81-867. 3408 TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev, prodam. * (0608)80-477. 3413 ZAMRZOVALNO SKINJO Gorenje 110-litrov,j)rodam. J»323-507. TELICO SIVKO, brejo 5 mescev, težko 450 kg, in smrekove deske poceni prodam. * (0608)84-403. 3415 SEMENSKI KROMPIR jerla, prva množitev, prodam. » (0608)43-143. 3419 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. » (068)46-620. 3420 TRI KOZE in kozla, dva hrastova soda, 1200 in 900 1, prodam. * (068)68-079. 3423 HOBEL STROJ, poravnalka 50 cm in cirkular, železna, domače izdelave, lepo narejeno, prodam za 1000 DEM. Ivan Knez, Laze 6, Boštanj. 3426 STAR šivalni stroj Singer prodam. Milan Štigl, Prvomajska 25, Sevnica. 3427 MALO RABLJEN vzidljiv štedilnik, izdelan iz nerjavečega materiala, izdelava Hočevar Mokronog, prodam. »(068)81-435. 3431 GLOBINSKI sesalec Hyla, malo rabljen, prodam. » (068)73-132. 3433 OTROŠKO POSTELJICO, jogi, staji-co, otroško kolo za starost 2 leti ugodno prodam. * (068)52-375. 3436 100 LITROV kvalitetnega sadjevca in slivovke prodam po 600 SIT. Jože Rozman, Rdeči Kal 28, Dobrnič. 3437 JANJČKE za zakol prodam. » (061) 804-094. 3444 KRAVO in prašiča za zakol prodam. Mali, Šmihel 42, ® (068)21-066. 3449 PEČ za etažno centralno prodam. * (068)24-174. 3452 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. * (061)751-432. 3453 razno V CENTRU Novega mesta oddamo več prostorov za različne dejavnosti. »(068) 341-948. 2806 LADIJSKI POD, opaž, bruna ter balkonske ograje ugodno posredujemo. » (0608)70-343. 3153 VIDEOTEKO v obratovanju, cca 600 slovensko podnaslovljenih filmov, z vso potrebno dokumentacijo in opremo, prodam ali menjam. Odkup inventarja! Resni interesenti*(061)322-509, dopoldan. PEČARSKO - KERAMIČARSKA DE-LA opravljamo. Garancija za opravljeno delo! »(0609)630-883. 3455 POTREBUJETE varstvo za vašega otroka na vašem domu v večernih urah? » (068)73-003, po 20. uri. 3196 OTROKE, stare leto do dve, vzamem v varstvo. »(068)321-301. 3199 VEČ poslovnih prostorov na Glavnem in Novem trgu v Novem mestu oddamo. * (068)324-080, dopoldan, (0609)616-612. 3202 INVALIDKA na vozičku iščem družino ali samsko žensko za vso oskrbo na svojem ali mojem domu. Plačilo do 80.000 in še druge nagrade. Šifra: »SAMO ISKRENOST«. 3210 OPRAVLJAM prevoze in selitve s pokritim kamionom (do 2 t). Pomagam pri nakladanju in razkladanju. » (068)42-534. 3213 PROSTOR, 80 m2, primeren za skladišče, oddam v najem, prodam pa večjo količino sena. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej. 3220 INŠTRUKCIJE in pripravo za maturo iz angleščine in kemije nudim.»(068)22-106, po 15. uri. 3352 PROSTOR, 100 m2, v okolici Novega mesta oddam. » (068)24-867 ali 21-086. ZA POSLOVNI PROSTOR ali mirno obrt oddam stanovanje, 45 m2, v Novem mestu, Koštialova 42, * (068)321-539, Žučak. 3390 RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig obrtnikom in podjetnikom po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva z računalniško podporo. Po želji tudi na vašem sedežu podjetja. Delo Mag, s.p., Boštanj, S ^0608)41-348. 3411 ANGLEŠČINO za 5. in 6. razred na območju Trebnjega inštruiram. » (068) 48-390. 3429 ANGLEŠČINO in matematiko inštruiram. » (068)28-630, v petek, soboto in nedeljo. 3448 GRADBENI ENGINERING, PGD in PZI projekti! Promet z nepremičninami upravni postopki, legalizacije ter izvedba vseh gradbenih del. * (0609)630-883. službo dobi ZA PRIDNE dober zaslužek! Zaželjene ženske predstavnice. Če imate čas in avto, pokličite na »(066)272-111, dopoldan ali (066)74-163, popoldan! 2819 V BIFEJU v Trebnjem zaposlimo dekle. Možnost stanovanja.»(068)27-762. 3144 SPOSOBNIM in delovnim ljudem nudimo samostojno delo brez vlaganja in tveganja. »(064)51-621. 3157 KV MIZARJA ter priučenega in navadnega delavca v mizarski stroki zaposlim. »(068)42-182. 3179 ZIDARJA takoj zaposlim.»(068)341-916. 3254 DEKLE in fanta, lahko pripravnika, redno zaposlim v okrepčevalnici. »(068) 75-171 ali 65-194, doma. 3258 ZA NEDOLOČEN ČAS takoj zaposlimo parketarja ali delavca za priučitev. * (068)323-296, od 7. do 15. ure. 3289 KV KLJUČAVNIČARJA s prakso zaposlim. JO-PO, ključavničarstvo, Jurka vas 24, Straža. 3303 ENO OSEBO honorarno zaposlim. » (0608)32-844, od petka dalje. 3305 PICERIJA v Novem mestu zaposli kuharico ali natakarico. »(068)22-485, popoldan. 3314 PRODAJALKO z izkušnjami v trgovini za samostojno delo zaposlimo za določen čas, (1 leto). » (068)316-116. 3373 službo išče DELO NA DOMU sprejmem. » (068) 24-927. 3181 KAKRŠNOKOLI honorarno ali redno zaposlitev iščem. » (068)27-846. 3439 stanovanja OPREMLJENO STANOVANJE v Brežicah ali okolici najameva. ® (0608) 61-055. 3177 GARSONJERO ali manjše stanovanje v Novem mestu najamem. S (068)325-050. 3200 D VEINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. V račun vzamem manjše stanovanje. * (0609)610-251. 3242 ENOSOBNO STANOVANJE na Vinici prodam. ® (068)64-542, od 7. do 15. ure. 3268 DVOSOBNO STANOVANJE izven mesta oddam. * (068)89-022. 3290 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Novega mesta, s centralno kurjavo, telefonom in KATV prodam. ® (0609)627-325. 3302 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 48 let, s službo in hišo želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »POMLAD«. 3214 DEKLE ali žensko, staro 30 do 40 let, za skupno življenje na kmetiji iščem. En otrok ni ovira. Šifra: »BELA KRAJINA«. 3400 SRČNO RAD bi spoznal dekle ali mamico, staro do 35 let. Pridi k meni, z veseljem te pričakuje pošten in miren fant s srčno kulturo in urejenim življenjem. Šifra: »TIHO UPANJE«. 3441 KOP LONGAR, d.o.o. konkurečne cene naših izdelkov: • snegolovi vseh vrst • varilne spone (panti) • tesarske spone (klanfe) • vijaki za ostrešje s pod-loškami • prodaja kompresorjev od 50 — 500 litrov. Tel.: 83-147 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po ® 068/323-610 ali 0609/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto KIK INTERIER, d.o.o. Prešernov trg 1, Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na tr (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR. Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov ter montaža pregradnih sten po sistemu KNAUF in ARMSTRONG. Izvedba zaključnih del v gradbeništvu. Prešernov trg 1, Novo mesto, ® (068) 321 -028, mobitel (0609)612-505 MERCATOR DELNICE Ste svoj certifikat vložili v Mercator in želite prodati delnice? Kupimo jih po dnevnih cenah in brez provizije. Cyber, d.o.o., tr (061) 133-94-32 PORTRET TEgA TE()nA Martin Plut Ko je Martin Plut iz Stranske vasi pri Semiču pred šestindvajsetimi leti stal v vrsti na naboru za jugoslovansko vojsko, so ga povsem po naključju določili, da bo služil vojaški rok kot šofer. Martin se je prijel za glavo, saj poleg kolesa ni znal voziti nobenega prevoznega sredstva. V Benkovcu je potem v prvi generaciji, ki se je izšolala za šoferje, opravil vozniške izpite za vse kategorije razen za kategorijo D, torej za avtobus. Na Ptuju, kjer je nadaljeval s služenjem vojaškega roka, je s tovornjakom prevažal hrano po karavljah. Iskreno prizna, da si v vojski ni pridobil le obilo izkušenj, ampak mu je dala tudi kruh. Ko je prišel domov, se je namreč vrnil za stroj v takratni črnomaljski IMV, kmalu pa je začel voziti kombi in tovornjak, čeprav ga je v resnici vleklo na avtobus. A bil je pogoj, da si mora šofer, ki želi delati vozniški izpit za avtobus, najmanj dve leti nabirati izkušnje na tovornjaku. Avgusta 1974 se mu je želja uresničila in postal je voznik avtobusa v takratnem črnomaljskem podjetju Viator, j ki se je pozneje preimenovalo v Integral Tako je Martin že skoraj dvaindvajset let zvest avtobusu in istemu podjetju. Nedavno mu je Zveza šoferjev in avtomehanikov Čmomelj-Mel-lika podelila tudi priznanje za vzornega šoferja. Razlogov za takšno priznanje je več, najpomembnejše pa je, da ni imel večje prometne nesreče, čeprav je z avtobusom prevozil več kot poldrugi milijon kilometrov. Da pa je bilo sicer prigod na cesti, ki je postala njegov drugi dom, veliko, ni potrebno posebej poudarjati. Vendar je vesel, ker ima s potniki v glavnem dobre izkušnje, čepra v se isti ljudje zelo različno obnašajo, če gredo na sindikalni, cerkveni ali borčevski izlet. Odkar je pred leti zbolel na hrbtenici, vozi le še na krajših delavskih in šolskih progah po Beli krajini, torej prevaža v glavnem podeželski živelj. Z nostalgijo se spominja prvih let, ■ ko je prevažal polne avtobuse, danes pa marsikdaj pelje le po nekaj potnikov. Razume, da marsikdo nima več časa čakati na avtobus ali vlak, a tudi sicer je avtomobilov vse več in - kar je najhujše - vse manj je služb. Včasih je samo iz ene vasi peljal v Črnomelj v službo po nekaj deset delavcev, danes bi jih lahko preštel na prste ene roke. Tudi kmečkih gospodinj, ki so šle nakupovat v večje kraje, ni več, kajti že skoraj vsaka vas ima prodajalno. Tako so v glavnem ostali le dijaki z mesečnimi vozovnicami. In tako se mu trga srce ob spominih na čase pred desetletjem ali dvema. Tudi solidarnosti je na cesti manj kot nekdaj. "Včasih smo ustavili in povprašali, če je kaj narobe že, če ja avto samo stal ob cesti. Danes pa vsi drvijo mimo, ”pravi Plut in se ob tem spomni na vse več objestnih voznikov, ki so velikokrat krivi za hude prometne nesreče. Ničkolikokrat je sam pomagal ponesrečenim ljudem, ko je pripeljal mimo ali pa je priskočil na pomoč, ko je bil sicer doma. Njegov delavnik namreč ne pozna ne petka ne svetka, v pripravljenosti mora biti 24 urna dan. A četudi je rad s svojimi potniki, si po napornem delu za volanom avto- | busa najraje najde sprostitev na domači kmetiji ter med čebelami. Slednje mu marsikdaj pomagajo razumeti različno obnašanje ljudi, saj mora biti Martin pri svojem delu nedvomno tudi dober psiholog. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Šola osteoporoze v Dolenjskih Toplicah Nov regijski center za zdravljenje te bolezni DOLENJSKE TOPLICE - Od 15. do 17. marca sta Endokrinolo-ška klinika in Osteološko društvo v Zdravilišču Dolenjske Toplice organizirala izobraževanje z nosilno temo Praktični pristop k bolniku z osteoporozo. Te “šole osteoporoze” se je udeležilo 44 zdravnikov splošne prakse in ginekologov iz vse Slovenije, vodila pa jo je predstojnica Endokrinološke klinike prof. dr. Andreja Kocijančič. Dolenjske Toplice niso naključno izbrali za kraj te šole, kajti to zdravilišče postaja regijsko središče za diagnosticirasnje in zdravljenje osteoporoze, in to za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. V zdravilišču imajo najsodobnejši aparat za merjenje mineralne gostote kosti, ki je osnovna diagnostična preiskava za ugotavljanje osteoporoze. Za sedaj dela osteo-loška ambulanta v Dolenjskih Toplicah vsak torek in četrtek, sprejemajo pa tako paciente z napotnico osebnega zdravnika ali ginekologa kot tudi samoplačnike. * v • Zelo sem se postaral, žena mi odpira le še tista redka pisma iz banke. (Jurič) NOVA REVIJA “DROBNICA” LJUBLJANA - Da bi vnovič spodbudili rejo drobnice, to je ovc in koz, ter tako bolje izkoristili nad 300.000 slovenskih mejnih zemljišč, so Biotehniška fakulteta Ljubljana, Kmetijska družba, d.o.o., Veterinarska fakulteta ter zvezi kozjerejskih in ovčerej-skih društev ustanovili novo strokovno revijo Drobnica, posvečeno samo tej kmetijski panogi. Odgovorna urednica je Marjana Cvirn, letna naročnina za štiri številke znaša 1.200 tolarjev. Slovenija je v začetku tega stoletja redila še več sto tisoč glav drobnice, zdaj pa skupna čreda komajda presega število 25.000. Za prodajo mesa drobnice so v Evropski skupnosti precejšne možnosti, skromna pa je tudi domača poraba, kije kar šestkrat manjša od evropske. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Trgovine s tujimi imeni naj bi bojkotirali - Ena gospa preveč obira župana - V Selih imajo kure za korist - Kako do subvencij? - Odvoz zapuščenih avtomobilov ni urejen Vreme sicer minule dni ni prav nič kazalo na skorajšnjo pomlad, zato pa delovno bolj razgibani letni čas napoveduje zmanjšano število klicev na našem dežurnem telefonu. Črnomaljka je p upravičenosti Občinskih novic napisala celo pismo, zato smo ji priporočali, naj ga pošlje na uredništvo kot odmev na pisanje v našem časopisu, kar je tudi naredila. Elitni ples na Dunaju se zdi Frenku iz Novega mesta bolj kot ples konjskih hlapcev, kajti tako se menda obnašamo Slovenci. Pravi, da se naša oblast ne zna postaviti, diplomati ne povejo svetovni javnosti, kaj so pri nas počeli Italijani, podjetniki in obrtniki pa izbirajo za svojo dejavnost tuja imena. Frenk predlaga bojkot takih lokalov in delavnic. Anton Meglič iz Grobelj v Novem mestu rad sliši kakšno kritiko, vendar sodi, da Novomeška Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med IS. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. A- ^ kronika in Ena gospa le malo prevečkrat obirata novomeškega župana. Zdi se mu pretirano in že neokusno, če zabeležimo prav vsako napako. “Kakršen žeje, vendar je naš župan, ki ga je izvolila večina, zato menim, čla tako pisanje žali tudi te volilce.” Janez s Sel pri Dolenjskih Toplicah je klical v imenu več vaščanov, ki se jezijo na lastnike lovskih psov, ki tekajo nepripeti po vasi ter preganjajo in davijo kure. Na državne subvencije za kmetijstvo čaka kmet iz okolice Šentjerneja. V našem časopisu bere o njih, a ne ve, kako se do njih pride. Napotili smo ga na svetovalno službo. PARKIRIŠČE PRED VRTCEM ZA ODPAD? - Sledili smo klicu naše bralke in v vrtcu Ostržek v Bučni vasi zvedeli, da tudi nje motijo stari avtomobili na parkirišču. "Že večkrat smo obvestili lokalnega policista, vendar menda po zakonu avtomobilov ne morejo odstraniti, dokler imajo kolesa. Mi lahko opozarjamo, ne moremo pa vozil odstraniti. Parkirišče ni naše, vendar ga delno uporabljamo, in bomo zelo veseli, če bo zapis v časopisu kaj pomagal, " je povedala vodja vrtca Majda Markovič. (Foto: B. D. G.) Marija iz Drske se je zelo razveselila fotografije o raztresenih smeteh po tamkajšnjem stanovanjskem naselju. Ker domača vzgoja ne pomaga, predlaga, da bi v šoli uvedli Pet minut za kulturo obnašanja. Druge vrste smeti pa motijo babico Dragico iz Novega mesta, ki spremlja svojo vnukinjo v vrtec v Bučni vasi. Parkirišče pred vrtcem je že lep čas odpad za odsluženo pločevino, saj na njem stojita zarjavela avtomobila in zapuščen tovornjak, iz katerega izteka nafta. Parkirišče smo si ogledali, ga fotografirali in o njem povprašali še v vrtec Ostržek. Odgovor smo zapisali pod fotografijo. B. D. G. “SLOVENIJA SLOVENSKIM PARAPLEGIKOM” LITIJA • Kot lani bo tudi letos prva dobrodelna prireditev Dobra misel “Slovenija slovenskim paraplegikom” v nedeljo, 24. marca, v litijski športni dvorani. Veliki kul-turno-zabavni prireditvi so se vsi povabljeni z veseljem odzvali in se odrekli honorarju. Med njimi so tudi naslednji: Pop design, ansambel llišu, Orleki, Alenka Godec, Ivan Hudnik, Andreja Makoter, operna pevka Milena Mora-ča, Slovenski muzikantje itd. Za humor pa bodo poskrbeli Iča in Matevž ter Evgen Jurič. Prireditev bosta povezovala Črt Kanoni in Metka Centrih Vogelnik. Izlet naročnikov Dolenjskega lista Prvi avtobus za sobotni izlet (30. marca) v Prekmurje je že poln. Odhod iz novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri zjutraj, prihod v Novo mesto pa v poznih večernih urah. Prijave za izlet v Prekmurje pa zbiramo še naprej, in če bo dovolj prijav še za en avtobus, bomo izlet ponovili drugo ali tretjo soboto v aprilu. Cena izleta za naročnike je 3.700 in za druge 4.700 tolarjev, z možnostjo plačila na dva obroka. V ceno so všteti prevoz, zavarovanje, vodenje, aperitiv in večerja. Prijave za drugi avtobus zbiramo do petka, 5. aprila, na telefonskih številkah 0609/623-116 in 068/342-136. Na izlet vas torej vabita MANA' tuuitLČna. čZcjencijiZ Kandijska 9 DOLENJSKI LIST MOTOKROS BREŽICE - AMD Brežice bo v nedeljo, 24. marca, na 1840 m dolgi stezi za motokros v Prilipah pripravilo prvo letošnjo dirko za državno prvenstvo v motokrosu. Tekmovanje se bo začelo ob 13.30. SALAM IADA V AS-U Trška gora na sliki velika Na prireditvi Boš videl, kaj dela Dolen’c se bo vse dog pred 480 površinskih metrov veliko sliko VINSKA GORA - Slikar samouk Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki ta čas v telovadnici športne dvorane v Vinski gori pri Velenju ustvarja svojo doslej največjo sliko na platnu. Za prireditev Boš videl, kaj dela Dolen’c slika podobo Trške gore, ki bo ozadje za sceno. Velikost platna je res za Guines-sovo knjigo rekordov: po dolžini 40 metrov in po višini 12 metrov. Jože Napotnik je najbolj znan med izdelovalci scen v Sloveniji, zato ni čudno, da so ga za tako veliko prireditev, ki bo v soboto, 23. marca, ob 16.30 in 20. uri v Teniškem centru na Otočcu pova- • Že deset dni pred prireditvijo so pošle vse vstopnice za prireditev ob 20. uri. Zato se je organizator odločil, da naredi povsem enako prireditev istega dne ob 16.30 s polovično ceno vstopnic. Ljubiteljem narodnozabavnih viž in humorja bo potem ostala še možnost, da si bodo nekoliko skrajšan posnetek dogajanja v Teniškem centru Otočec lahko ogledali prek malih zaslonov že v nedeljo ob 17. uri v oddaji Po domače, ponovitev pa v četrtek ob 11.25. Cez nekaj tednov bo v trgovinah tudi videokaseta. Izid zadnje kasete, za katero je bilo veliko povpraševanje, je onemogočil urednik radia Sraka, ker ni dovolil objaviti posnetkov, s katerimi so v oddaji o martinovanju nastopili “njegovi” ansambli. Tokrat tudi zaradi omenjenega vzroka v oddaji ne bo ansamblov iz Dolenjske. SLAK - Sredi preteklega tedna j nočno slikanje Trške gore oglet j tudi ekipa oddaje Boš videl, kaj' j Dolen 'c na čelu z Lojzetom Slak j bili k sodelovanju tudi dolen organizatorji. Najprej je njegova žena Em | v stanovanju sešila 480 kvadra« metrov kosov belega platna, j soseska je morala pomagati, da j skozi okno zvlekla vso to gm ; platna, ki je tehtala več kot- ! kilogramov. Športno dovra« Vinski gori sta lahko najela k čez noč. Razgrnila sta platno ii j lotila dela. Barvno fotogra j pogorja vinske gorice Trške p : sta razdelila pa 40 kosov in p tako naredila tudi s platnom. J si je pripravil ducat kot metla likih čopičev, več kot 50 kiloj mov akrilne barve, servirni vozi pa je uporabil za prevažanje bi J. PAV« Ne le kormorani, tudi laboi OTOČEC - V otoškem bistroju AS je bilo v petek, 15. marca, zvečer na moč živahno, saj so ljudje od blizu in daleč prišli na ogled salamiade, ki so jo v tem lokalu pripravili že peto leto zapored. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil priznani kuharski mojster Peter Bevc, ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med dvanajst dokaj enakovrednimi slastnimi izdelki. Po Bevčevem mnenju je šlo za salame, ki bi se dobro odrezale na kateremkoli tovrstnem tekmovanju. V AS-u je bila tokrat za kanček boljša od drugih salama Franca Bevca z Otočca, tik za njo pa sta imeli po mnenju komisije izvrsten videz, vonj in okus salami Petra Selaka iz Vinice pri Šmarjeti in Bojana Možeta iz Lok pri Straži. Z nedeljske skupščine Ribiške družine Kostanjevi! KOSTANJEVICA - Več kot polovico od 244 članov Ribiške družine se je v nedeljo dopoldan zbralo na rednem letnem zboru. V poročilu predsednika Jožeta Zagorca je bilo čutiti zaskrbljenost kostanjeviških ribičev zaradi močne onesnaženosti njihovih voda in ribiške nemoči, da bi kaj spremenili. O tem, kako čista je bila nekoč reka Krka, lahko le še sanjajo. Lani so zaradi odplak iz prašičje farme popolnoma omrtvili potok Senuša. Tako jim ostajata le še Studena in potok Obrh. Slednjega pripravljajo za melioracijske posege, potem bo za ribji živelj neprimeren. V oba potokaAo lani PRIZNANJE GOSPODARJU - Odlikovanje lil. stopnje je za svoje delo v ribiški družini prejel tudi gospodar Franc Kržičnik. (Foto: J. Pavlin) Janez Navratil (1825-1896), urednik, slovničar in etnograf, je v svojem mladinskem časopisu Vedež leta 1849 zapisal tudi nekoliko prigodb. Pa poglejmo, čemu so se pred skoraj 150 leti ljudje smejali! Naj pa noge doli visijo Neki kmet prinese malarju desko, da bi mu svetiga Krištofa, kakor je dolg in širok, na njo narisal. Malar mu pravi, de je zato deska veliko premajhna. odg> "I," mu odgovori kmet, "naj mu pa noge doli visijo." Ne bojo pes šavsnil Na neki pojedini je bila tudi pečena goska na mizo prinesena. Rezavec se pri rezanju nekoliko nerodno obnaša in goska mu lopi s pladnjikam vred na tla. Vsi gosti kričijo: "Pes jo bo šavsnil!" "Ne bojo šavsnil, ne, imam že nogo na njej!"povzame rezavec. Gospoda ni doma Nekimu gospodu, ki je bil drugi dan njegov god, pridejo godci večernico (ofreht) delat. Po navadi se potlej godca m kaj v roke potisne. Gospod pa je bil skoporit ter vkuže dekli godcam povedati, de ga ni doma. Dekla gre vun in pravi: "Le nehajte, le nehajte! Gospod so rekli, de jih ni doma." vložili 800 potočnih postrvi, v t Krko 300 mladic krapa, v ribi v Karlčah pa 1.000 lovnih kr» in 350 kilogramov krapov iz rit ka pri kostanjeviškem gradu. S* nili so, da bodo za naslednje I letno obdobje za svoj gojit« potok pripravili potoček Skrad pri Šutni. Tako kot drugi ribiči po Dol1 ski so tudi oni ugotovili, da veliko škodo povzročajo koma1 ni, labodi in ribiči krivolove! proti slednjim se za zdaj lat borijo z načrtno organizid čuvajsko službo. Kostanjeviški ribiči so lani « skoraj 3.000 rib v skupni teži brih 2.000 kilogramov. To je pd manj kot v preteklih letih. Se«1 gre morda nekaj manjkajočih * gramov rib tudi na račun n« tančne evidence. V ribnik« ulovili 473 krapov in zanje ot nekaj več kot 200.000 tolarjev, denarja je ribiška družina prid* la tudi s prodajo 412 dnevnih d lovnic. Kljub vsemu so dobro l podarili in jim je uspelo na rsb obdržati poltretji milijon tolafl K temu so prispevali tudi po* vitelji, med katerimi je na pb' mestu GP Gradis - projekt’ Krško. Ob tej priložnosti so) kostanjeviški ribiči podelili zali’ no listino. Republiško prizn® III. stopnje so prejeli: Milan W nec, Franc Kržičnik, Jože Žag1 Ivan Fabjančič, Ivan Kozolet nez Strel in Karel Kuntarič. 1 SMEH TOl * ZLFvAVc Šale izbira Bojan A) Ona jc bolna Lepa mladenka jc spremil®' jo bolno mater k zdravniku, 'J, sta bili v ordinaciji, je zdra’ rekel mladenki: “Tamle zadaj, gospodičn®'! slecite!” Pa je mladcnkina mati pr°*j rala, rekoč: “Doktor, bolna? jaz, ne pa moja hčerka!” “Atako?”seje začudil zdra«| “no, pa pokažite jezik, amp®*J roko odprite usta!” Dve možnosti ima “Koliko si star?” vpraša *l vodnik dečka, ki sedi zraven mice. “Štiri, štiri!” hitro odgovor' ček. “Ej, dečko, potem pa bo*> boš zrastel, ali pomemben ali pa velik lažnivec, samo možnosti imaš!”